Teielon št. 119.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka P25 Din.
DELAVSKA
m
LITIKA
POLITIČEN DNEVNIK
Izhaja vsak delavnik oh ll. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani i« po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32-— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-tilna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust.
St. 72.
V Ljubljani, torek 30. marca 1926.
Leto I.
Svojevrstno upropaščanje industrije in deiavstva.
Zadnjic smo pisali o čudnem položaju, v katerem se nahaja 'kemična tovarna v Mostah ter o brezposelnosti, ki vsled tega preti ondotnim številnim delavcem. Konštatirali smo zopet, kako vlada sama s svojo malomarnostjo in nepojmljivim nerazumevanjem pospešuje brezposelnost in uigonabija našo industrijo. Kaj je pri nas vse mogoče, izpričuje najle.pše bas slučaj omenjene tovarne, ki je naslednji:
Ustanovitelj im lastnik kemične tovarne, gosp. Giolini, 'ki je bil italijanski podanik, je prodal J. 1914 kemično tovarno nekemu nemškemu podaniku. To pa ra/dl tega, ker je Avstrija že ob izbruhu vojne hotela postaviti tovarno pod sekvester. Tovarna je. torej po .prodaji postala lasit nekega pruskega državljana. Prišlo je pa 1. 1918 s svojim prevratom. .Nastala je Jugoslavija, jkern. tovarna je pa le ostala v Mostah pri Ljubljani. Moste pa še v Jugoslaviji. Narodna vlada je dala tovarno pod s ek ves te i% 'kot tako je tovarno prevzela nato tudi centralna vlada, ki pa jo je dala v najem generalnemu ravnatelju g. Lissaverju na Dunaju.
Pogodba med Jug. vlado in gosp. Lissaverjem je bila sklenjena *do 1924. leta. Leta 1924 pa je bila pogodba podaljšana do marca meseca 1. 1925,- in Oid takrat zo.pet podaljšana do marca 1926.
Sedaj se je ipa 'začel križev pot 'kem. tovarne, oziroma pri njej zaposlenega delavstva.
Kakor prejšnja leta, tako se je letos marca maseca zaprosilo za podaljšanje pogodbe. Minister pravde pa. je naenkrat rekel: »jok!« Mi smo sklenili sedaj z Italijo prijateljstvo, ž njo nas vežejo neštevilne pogodb e, pravi lastnik tovarne je sedaj italijanski državljan, njemu naj tovarna odsllej pripada 'po vseli božjih i,n jugoslovanskih pravicah. Prejšnji lastnik se je namreč zopelt oglasil, in zahteva tovarno zopet 'zase, idasi jo je 1. 1914 po vseh pravilih prodal. Kako uveljavlja to svoje pravo sam bog vedi, minister tega ne Pove, To lastništvo pa bi nas 'koncem koncev le relativno zanimalo, če bi ne bilo po sredi eksistenčno vprašanje vseh onih delavcev, ki so v tej tovarni zaposleni. Ker je namreč kar naenkrat postalo sporno, čegava da je pravza-f-v tovarna, naravno da dosedanji v^tuik ne ve kaj početi, in je zato usita-vsi °!vrat. 'n delavcem naznanil, da so jo in i^>u^*eni- Kaj vse tiči za to stvar-dem l.,*1 Sui ra'dog'i silijo vlado, da se-
IRO |v,
to lastniugu a rešuje na ta način
rečeno, ni jL° .rpriršanje, nam, kakor
pa, zakaj ni v]"'? ve(lRti. Vprašamo ise
podaljšala pogojih V"iaj '/‘a toliko fiasa
nadalje delati. Zla°V bi mogel obrait
dovolj naročil, dovui’- ™la obrat i • • 'J 'tlela*
Gospod minister ,se ,ln ; VJ to, ker se boji podaljšal;''	za'
noče, da bi se mu očitala 'kT^0' k°l' cija. ie bilo ravno pri ,4;™; prav dosti tega. lo pa se ni dovol'■ razlog, da. se zadeva reši tako nerodno kakor se je v tem slučaju. Tovarna j<> tukaj, lastnikov, pravih in nepravih, pa toliko, da več ne ve, čegava pravzaprav je.
Referent za to vprašanje je inženir Oroševič v oddelku za sekveatre; pri njem so tudi tozadevni akti. Gospod minister! Podpišite ta akt in s tem rešite delavstvo kemične tovarne in njihove družine najbiij.se bede! Te družine so danes brez kruha in na cesti. Zajezimo brezposelnost vsaj tam, kjer za brezposelnost ni ipovoda. Tovarna
Dua milijoni	m gospodinjstvo	na mesec.
Pašičev sin telnmije v zapravljanju z dolarskimi princi. Beda, lakota in brezposelnost v državi. Niti tisoč dinarjev ne zasluži mnoga delavska družina z velikim številom otrok. — Strašna je socialna krivica.
ve, da bodo s 1. aprilom na cesti. Na cesti brez zaslužka in brez denarja. Rade Pasic pa zasluži pri državnih dobavah, pri državnih poslih in državnih zadevah redno najmanj dva milijona na mesec.
Ko je po naših krajih pričela med vojno propaganda za jugoslovansko državo, je bil eden glavnih argumentov: propalost avstrijskega dvora, propalost avstrijske aristokracije in diplomacije.
ENI STRADAJO, DRUGI VŽIVAjO IN ZAPRAVLJAJO.
Vsaj so prikazovali sociialno krivico, ki se je izražala v tem, da so delovni ljudje pasje stradali, dunajski mogotci pa se naravnost uničevali v zapravljanju.
KORUPCIJA VEDNO VEČJA.
Tudi pri nas pa doživljamo slične mvari. O korupciji pišejo vsi listi, pri Korupcijah pa so prizadete vse ni c-ščanske stranke.
In Pašičev sin je stal doslej v prvih vrstah onih, ki jim je država molzna krava in dober objekt za izkoriščanje.
REDUKCIJE URADNIKOV.
Pa čitamo o obširni redukciji uradnikov in veliko družinskih očetov že
PRI DELOVNEM LJUDSTVU ŠTE-D1JO.
Dela, zaslužka zahteva delovno ljudstvo v državi jugoslovanski. Vlada pa štedi na njihov račun, ne daje brezposelnim delovnih prilik, daje pa Radetu Pašiču dva milijona za gospodinjstvo na mesec. Kajti toliko rabi samo za svoje gospodinjstvo.
RAZRED IZKORIŠČANCEV IN RAZRED IZKORIŠČANIH.
Kdo more tajiti zato, da je v naši državi razred izkoriščanih brez pravice, brez pomoči? Delavski razred bo vstal in terja! svoje pravice!
Gnojne rane bo delavski razred izrezal.
Dispozicijski fondi, ministrski avtomobili, Pašičeve in drugih zarade, to je štednja v naš državi.
Proračun bodo izglasovali.
Belgrad, 30. marca. Po redu razpravlja skupščina sedaj še o finančnem zakonu. 'Skupščinska proračunska 'debata se bliža zato svojemu koncu in zaključku. Izven dvoma je, da. 'bodo proračun tudi v redu izglasovali. — Največ pozornosti so posvečali sedaj naknadnim kreditom, ker isto predvsem radičeve! skušali zadovoljiti svoje volilne okraje z raznimi naknadnimi krediti, da vsaj' na ta način zadrže rastoče nezaupanje in nevoljo hrvat-skega ljudstva.
Skupščinska debata je bila tudi včeraj povsem nezanimiva in se breko radičevih f,ra:z in njegovega besedičenja ni dvignila do stvarne višine. — Finančni minister more zaznamovati popolno svojo zmago.
Proti zahtevam radičevskih poslancev je zavzel popolnoma, odklonilno stališče in Radiču ni uspelo-, da bi Stojadinovič korigiral svoje sklepe.
Belgrad, 31). marca. Danes priznavajo vsi politični krogi, da je končala Stanojeviševa akcija tokrat brez uspeha in tudi Stanojeviču samemu ni uspelo, da bi spravil s sveta Jovanovičevo in Pašiče-vo afero. Jovanovič je po svojih prijateljih znova povila ril, 'da v tem pogledu ne izpremeni svoje taktike in zato tudi 'Stanojevič ni obiskal Jovanoviča. Boj med obema skupinama v radikalnem klubu .si* bo nadaljeval, ob proslalvii'Pašičeve osemdesetletnice pa se bo videlo, kdo bo zmagal v tej borbi.
Otigoditev parlamenta.
Belgrad, 30. marca. Ker «e razmere v radiikalskem klubu dnevno slabšajo in obstoja resna nevarnost, da b: .znale te razmere vplivati tudi na bclgrajteiki parlament v tej smeri, da bi prav ti konflikti prisilili Bašiča k demisijii, bodo odgodili skupščinsko zasedanje.
V tem času bo Pašiič obračunal z Jovanovičem in njegovo okolico, potem pa znova poikrenil kriizo vlade in obračunal tudi z radičevci. Naj-
bolj tehten argument proti Jovanoviču navaja Pasice,va okolica ravno ta, da so Paštiču onemogočili nastopiti proti Radiču.
O Pašičevi nameri, da odgodi skuipšei:n|sko zasedanje je zvedela seveda tudi opozicija, zato so se sestali voditelji opozicije na seji in sklenili vložiti pri skupščinskem predsedniku proti tej nameri naj-edločejši protest.
Mussolini zopet govori.
ODNOS A JI MED DELOM IN KAPITALOM TER PROTI PARLAMENTARIZMU.
Rim, 30. marca. Ob priliki sedme obletnice fašizma v Italiji je imel Mussolini v hipodromu vile (Mori sPomin«kd go'v or, v katerem je opisoval politične dogodke v zvezi z razvojem fašii.xtov;skih zvez. Prodna dovolj naročil, ■podaljšajte pogodbo, odnosno rešite že enkrat lastninsko vprašanje, pa bo obrat zopet v potnem razmahu in delavci bodo imeli zopet dovolj dela!
gram fašizma je boj. Ponosen sem, da no upoštevam no jaz ne vi, tovariši tega, kar piše zunanji svet o nas. Logično je, da je mednarodni br i -Tit Ion i o v i ns k i srv et d enook raci je, liberalizma, prostoaidarstva in plu-toki aeije proti nam. Protirevolucijo, ki ismo jo uničili in ki se brezuspešno trudi organizirati v inozemstvu, je .najboljši, dokaz za to, da smo revolucijo izvršili. Odgovornim elementom drugih držaiv pravimo: Tu-
di vi morate izvesti, kar smo izvedli mi. Če hočete živeti, je potrebno, končati s klepetavim parlamentarizmom ter datii izvršilnim organom dejansko moč. Če hočete živeti, je treba najtežji problem tega stoletja, namreč problem odnošajev med kapitalom in delom, pograbiti, problem, ki ga je fašizem rešil s tem, da je postavil kapital in delo na isti ni.vo, z ozirom na. skupni smoter blagostanja in veličine naroda. Pričakujete sicer nekaj z .nepotrpežljivo-stjo, toda verujte mi, da boste v vaši mpotrpežljivosti pomirjeni.. Prej pa morate biti nenavidezno disciplinirani pri vašem vsakdanjem delu. Važna ura ne bije vsak trenutek ‘n ne na vsaki uri. Kolo. zgodovine se suče počasi in oprezno in tisti, ki ne zgreši pravega trenutka prilike, je moder.
FRANCOSKO JUGOSLOVANSKI NAČRTI,
Rini, 30. marca. V fašističnih krogih v Italiji domnevajo., da sta si Ninčič in Briand pri zadnjem sestanku drugače zamislila ureditev kakor jo je zamilslil Mussolini, ki je na vsak način hotel vstvariti veliko protiger-mansko koalicijo. Iz tega razloga je pričela Italija proti Nemčiji1 prijateljsko zunanjo politiko. Kot prvi pojav te nove italijanske politike je sestanek italijanskega poslanika v Berlinu s predsednikom Hindenburgom. V Italiji opazujejo te politične skoke z razočaranjem.
PROCES PROTI ZANI80NIJU.
Milan, 30. marca. Kakor poroča list „Secolo“ iz Chiettija, se bo v prihodnjih tednih vršila raznrava proti poslancu Zaniboniju, ki ga dol-že, da je sodeloval v zaroti, ki je pripravljala atentat na Mussolinija. Zanimivo je, da se bo razprava proti Zaniboniju vršila najbrže pred senatom, ki je sodil tudi Matteottijeve morilce.
AMERIŠKI PROSTOZIDARJI pROTI RATIFIKACIJI ITALIJANSKEGA DOGOVORA O PLAČEVANJU VOJNIH DOLGOV.
Washington, 30. marca. Glasilo ameriških prostozidarjev „Fellows-!:m“ objavlja poziv na senatorje, ki so pristaši prostozidarjev, da glasujejo proti italijanskemu dogovoru, v znak protesta, ker preganja Mussolini prostozidarje.
AVTOMOBIL MED TRAMVAJSKIMI VOZOVI.
Berlin, 30. marca. Berlinska Mon-tm^ost poroča iz Pariza: Nek osebni avto je hotel zapeljati med dva srečajoča se tramvajška vozova. Pri tem pa sta vozova stisnila avto tako, da so ostali na mestu mrtvi trije potniki' in šofer.________________
Borza.
Zagreb notira. Berlin 13.5276—13.5676 (13.54—13.55), Italija 227.88—229.05 (228.50 —228.75), London 276.10—277,30 (276.60— 276.70), Nowyor*k 56.68—56.98 (56.85 (bi.), Pariz 197-199 (198 Ibl.), Praga 168.173-169.173 (168.70 bi.), Dunaj 8.007-8.047 (8.025—8.03), Curih 10.9336—10.9736 (10.955 bi.).
Curih. Belgrad 9.14 (9.14), Budimpešta 72.78 (72.7625), Berlin 123.65 (123.6125), Italija 20.88 (20.8775), London 25.2525 (25.25125), Nowyork 519.25 (519.375), Pariz 17.6375 (17.925), Praga 15.39 (15.3825), Dunaj 73. 2925 (73.30), Madrid 73.20 (73.15), Sofija 3.75 (3.74), Amsterdam 208.10	( 208.0875), Bruselj 20.30 (20.70),
Stockholm' 139.35 (139.30), Kopenhagon 136.25 (136.15), Oslo 111.20 (111.50).
Stran 2.
»DELAVSKA P U L1 T 1 K A“
Štev.72.
KRVAVA DRAMA V BRZOVLAKU.
Temešvar, 30. marca. V brzo-vlaku, ki vozi iz Budimpešte v Temešvar, se je dogodila krvava drama. V Šolnoku je vstopil v brzovlak potnik z železnim drogom, in je drog položil na mrežo pod stropom v vagonu. Njemu nasproti je sedel častnik z ženo, ki je imela v rokah dojenčka. Ko je vlak potegnil, je drog vsled sunka padel z mreže na dojenčka in mu razklal glavo. Žena je bila ranjena na roki, Častnik pa je neprevidnega potnika na mestu ustrelil z revolverjem.
V ZNAMENJU SLOVANSKE VZAJEMNOST 5 !N BRATSTVA.
Praga, 30. marca. Češkoslovaška vlada je nenadoma in nepričakovano prepovedala preko češkoslovaške države prevažati poljsko živino in poljske prašiče. Vsled te prepovedi je popolnoma zastal vsak izvoz iz Poljske, posebno v Avstrijo, češkoslovaška vlada pa opravičuje to odredbo s tem, da se je zelo razširila na Poljskem živinska kuga.
VLAK SKOČIL V PREPAD.
London, 30. marca. Vesti, ki prihajajo iz Ria de Janaira poročajo, da je skočil v bližini Pedra Grande vlak iz višine 100 metrov v prepad. Število ponesrečenih še ni znano, vendar pa "bo izredno visoko, ker je bil vlak popolnoma nabasan. Po drugem poročilu pa se je potopil na reki Itapicuru izletniški parnik, na katerem se je vozilo 30 potnikov.
Rade Pašič - Dragiša Sto-jadinovič.
Belgrad, 28. marca 1926.
»Palitilka« žanje. »Politika« je najbolj razširjeni srbslki list. Ustanovil ga je Vladislav Rib,nitkar, ki je .padel v vojni 1. sept. 1914. leta. Ribnikarji so rodom Slovenci, sedaj seveda Srbi; svetovna vojna je zahtevala troje žrtev te f amili je, to je zgoraj omenjenega Vladislava, potem Darka in dr. Slobodana, ki je ‘kot rez. podpolkovnik umrl predlanskim. »Politika.< ne pripada nobeni stranki; ravna se po trgovskih principih in skuša ugoditi vsem, 'ki se k nji zatečejo, če idi, da je to*v smislu njenili načel... Sedaj se trgajo zanjo. Kako tudi ne! Zet vodilnega radikal.skega palitilka, iin.-|pelktor ministrstva trgovine Dragiša Sto jadi.novic, sam radikalni veljak, bivši dolgoletni četnik in vojak napada ljuto edinega sina predsednika vlado g. Radomirja N, Pasica in mu dokazuje, .da’izrablja visoki .položaj svojega očeta v svoje osebne namene. Radomir N. Pašič je znan po svojih aferah. Že za časa vojno je javnost razburjala njegova »platinova« afera, vsled katere je moral zapustiti svojo službo pri pariškem poslanstvu. Po vojni pa se je po Jugoslaviji in izven nje šepetalo <in nainigavalo, da je Radomir N. Pašič
edinec starega Nikole Pasica, oni naslov, ki pripomore do uspeha, če se to — izplača. Sedaj pa to ponavlja sam zet Pašičevega sobojevnika g. Dragiša Stojadinovic, ki trdi v »Politiki« od 27. miarea ,da je »današnji režim zasnovan radii g. R. N. Pašiča i njegove okoline i... da je on centar (poslovnih transakcija, nronopolizator posredništva i izvor bogače.nja pojcdinaca«. Tožbe Stojadinovič kontra Pašič in obratno so .pred sodiščem in ; e pride do razprav, bo to senzacija,
Ali ta spor ni ostal le spor sina in zeta, prenesel se je na očeta in ta: sta. Vse časopisje je .polno raznih vesti o dvoboju očeta Pašiča in tasta Ljube Jovanoviča. Stara dva parlamentarca pa molčita. Oglasil se je doslej le predsednik radikalnega kluba poslanec Živkovie, ki je .zelo nerodno ustvaril novo afero s tem, da je vrgel iz svoje uradne sobe urednika — »Politike« g. V. Petkoviča, ker mu ni hotel izdati informatorjev glede njegovega govora v radikalnem Ikliubu. Proti Ljubi Živkoviču so zato nastopili belgraj-ski novinarji prav ostro in so proglasili proti njemu novinarski in družabni bojkot. Ta afera je minus za Rade Pašiča, iki tudi s svojimi apeli na razne osebe, tako g. ministra n. r. Joco Jovanoviča, direktorja Marušiča itd. nima sreče. Celo bivši minister dr. VeLizar Jankovič podaja izjavo, da ni v radikalnem ikluibu glasoval za izključitev g. Ljube Jovanoviča.
Želeti Ibi bilo, da bi ta spor po svoje pripomogel k ozdravljenju naših žalostnih razmer.
Poljski in nemški soeljallsti na Poljskem.
Nedavno se je vršila v Lodzu skupna konferenca poljske socijali.stične stranke in nemške socijalistične delavske stranke iz Poljske, da se obe stranki dogovorita, kako vzajemno preprečiti sporne nacijonalistične točke med Poljaki in poljskimi Nemci. Konferenci je predsedoval N i edizi a 1 ko v.sky in zastopnik nemških soci jalistov Kronig. Na konferenci je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje .tudi naslednje točke: »Konferenca najstrožje obsoja vsako zatiranje in šikaniranje nemške manjšine na Poljskem in njenih legalnih organizacij, zlasti še v zgornji Šloziji; obe stranki se poživljata, da se vzajemno borita in energično nastopita proti vsakemu nacionalističnemu izbruhu in izgredu obeh strank.
Vsaka izzivajoča polemika med delavstvom mora prenehati; dopustna je .samo stvarna, plemenita kritika. Agresivna polemika naj pa za vselej preneha, i v zbornici, i v senatu, i na javnih zborovanjih. V poljskih in šlezij-skib zbornicah morata nastopati združeno obe stranki v vprašanjih, ki se tičejo delavskih interesov, resnične demokracije, ter borbe proti naeijomali-zmu, ter glasovati skupno in enotno. Prav tako sta dolžni obe .stranki zdru-
ženo podpirati avtonomne komunalne ediniee in bolnice. Ne ena ne druga stranka pa ne sme ne podpirati in ne trpeti propagande proti drugi. Da se vse to izvede, naj konferenca izvoli sspo-razumnoatno komisijo, ki naj sestoji iz dveh članov iz v.salke stranke.«
Vise kaže, da poljski socijalisti gredo k zmagi. Konferenca sama je pa pokazala, kako živo je poljski delavec v resnici prežet soci jalnega čuta in soci jalne idejo.
Pred ustanovnim kongresom »Zveze delavskih pevskih društev«.
Razredno delavsko kulturno gibanje v Jugoslaviji je treba združiti, dati mu enotno podlago in enotno smer; predvsem naj bi se združile posamezne paiioge. Na tem polju 'se vsa leta sem, izvzemši Slovenijo, ari napravilo ničesar. Lansko leto, o priliki okrožnega delavskega zleta v Mariboru so se sestali zastopniki delavskih pevskih društev iz več krajev Jugoslavije in sklenili, da se naj ustanovi »Zveza delavskih pevskih društev Jugoslavije«. Za predpriprave je ibil poverjen poseben odbor, ki se je sestavil iz sodru-‘gov štestero delavskih pevskih društev v Mariboru, ki je takoj .navezal stike z vsemi obstoječimi pevskimi društvi po celi državi. Od vsepovsod so prihajati odgovori, v katerih so sodrugi izjavljali svoje veselje nad izapooeto akcij o. Akcijski odbor je končno predlagal Zagreb, kot mesto, kjer naj Ibi se vršil ustanovni ‘kongres. Ta predlog so vsa društva osvojila in takoj na to je akcijski odlbor razposlal pozive sledeče vsebine:
»Akcijski odbor za ustanovitev »Zveze delavskih pevskih društev Jugoslavije« v Mariboru je dovršil vse predpriprave, s katerimi je bil poverjen in sklicuje za soboto, dne 17. in nedelja), dne 18. apriila t 1. ustanovni 'kongres v Zagreb, v dvorani »Saveza gra-fičkih radniika-ca Jugoslavije«, Primorska ul. št. 2. Spored, oz. dnevni red:
A. V soboto, dne 17. aprila 1926:
1. Pradikonfereiioa delegatov v prostorih SG-R.J v Zagrebu, Primorska ul. štev. 2.
2. Ob pol 9. uri zvečer pevski koncert v dvorani (ki se bo še naknadno označila). Po koncertu prosta zabava,
B. Nedelja, dne 18. aprila 1926:
3. Začetek kongresa o|b pol 9. uri zjutraj, v dvorani SGR.T, Primorska ul, št. 2.
Dnevni red: a) konstituiranje kongresa; b) volitev verifikacijskega odbora; c) poročilo akcijskega odbora; č) razprava o statutih; d) volitev upravnega 'O dlb or a; e) slučajnosti.
Na 'kongres' more poslati Vsako delavsko pevsko društvo 3 delegate, ki jim naj izstavi polnomočja, vendar pa ima sanno eden izmed njih glasovalno pravico, ostala dva pa imata isamo posvetovalen glas.
Drtuštva, ki ne bi mogla poslati delegata, morejo pooblastiti delegata kakega drugega pevskega društva, da jih zastopa.
Koncert bo x »ireditev zagrebških delavskih pevskih društev »Sloge« in »Jednalkosti«. Želeti pa je, da bi na koncertu nastopili tudi drugi zbori. Zbori, ki mislijo rna koncertu sodelovati, naj javijo to in sicer: ime društva in kraj, koliko pevcev in pevk bo prišlo in kakšne pesmi bodo peli — največ dve do 'tri — na spodnji naslov, Želeti je, da bi se udeležilo kongresa eimveč zunanjih društev. V to svrho je akcijski odbor zaprosil za vozne olajšave na železnici. O rešitvi ministrstva bodo društva pravočasno obveščena.
Imena delegatov, o.z. število tistih, ki mislijo prisostvovati ali sodelovati na koncertu, oz. se udeležiti kongresa, je treb.a javiti in sicer:
zbore, t. j. število pevcev, ki Ibodo sodelovali na koncertu (tako tudi vpo-red pesmi, ki jih bodo peli), je treba javita do najkasneje 30. marca 1926.
Imena delegatov in pa posameznikov je treba javiti do 10. aprila 1926, če reflektirajo na prenočišče.
Na delo so drugi in Sodražice, da bo ustanovni 'kongres manifestacija razrednih delavskih pevskih društev.
S sodružmim pozdravom za akcijski odbor Viktor Eržen,	J.ože	Selinšek,
t. č. zapisnikar.	t.	č.	predsednik.
Prijaviti ise je na naslov: Grafičiko p jev. društvo »Sloga«, Zagreb, Primorska ul. Ibr. 2.«
Za kongres vlada veliko zanimanje. Koncert, ki ise bo vršil na predvečer kongresa v Zagrebu, bo res prava manifestacija velikega dogodka, enotne misli, Iki preveva delavski razred v celi državi in na celem svetu.
Iz Maribora se bo udeležilo koncerta okrog 60 pevcev in menda tudi del. pev. društvo »Cankar« iz Ljubljane.
Tudi za razredno delavsko kulturam gibanje v Jugoslaviji je napočil čas razvoja in lepše bodočnosti. Pevci kažejo pot!
Pravijo...
Narodni socijalisti in samostojni imijati imajo svoji organizaciji. Organizaciji z dolgimi naslovi, kratkimi programi pa maloštevilnimi člani.
Sedaj pa hočejo ti dobri ljudje iz tega nič in dvakratnega nič nekaj ustvariti. Pa skličejo iz maloštevilnega, razočaranega članstva delega-cijsko zborovanje in ustanove iz teh maloštevilnih delegatov nov, še tretji odbor. — Stvar se tako bujno razvija, da bo še za odbore zmanjkalo in še za odboru iško čast premalo čestitih ljudi na razpolago.
Morda pa je ta način najbolj prikladen za to, da se brez apetita pohrustajo z nacijonalističnim ze:jem
rnrlni vnciialicHP
Ignacij Mihevc:
Glad in ljubezen.
(Dalje.)
V tem trenutku je nekdo potrkal na vrata in vstopila je Jožetova gospodinja, rejena, dobrodušna ženska.
»Ravno prav, gospa«, pravi Jože. »Vi ste znani po vsem mestu. Bodite tako dobri in oglejte se malo za kako primerno službo za to-le gospodično.« Nato je povedal Jože gospodinji vso zgodbo Lizike. Stara ženica si je brisala solze, ko je cula žalostno dekletovo povest. Povabila je nesrečnico, naj ostane tako dolgo pri nji, dokler ne dobi službe.
Jože se je srčno razveselil, ko je čul, da bo lepa neznanka bivala pod isto streho, kakor sam. Zakaj sc je tega razveselil, sam ni prav vedeL
Teden dni potem, ko je Lizika uživala gostoljubje Jožetove gospodinje, je dobila službo guvernante v rodbini nekega konzula. Bila jo srečna in zadovoljna. Med tem se je bil tudi Jože odločil, da zaupa Liziki svoja čustva. In neko nedeljo jo povabi na vrt, kjer sta se našla in tam ji je razodel, da jo ima rad. Ona se ni branila in je srečnemu Jožetu vračala ljubezen z vso ognjevitostjo.
Tiste dni pa je prejel Jože poziv k vojakom v Ljubljano. Težko je bilo
slovo in Lizika je med jokom prosila Jožeta, naj je ne pozabi in naj se vrne k njej. Jože ji je obljubil in zadnjikrat privil na svoja prsa ljubljeno bitje.
Dokler je bil Jože pri vojakih, je zvesto pisaril Liziki in Lizika mu je vedno odgovarjala. Poleg tega mu je za vsake praznike poslala zavitek z raznimi sladkornimi dobrotami in povrhu priložila še bankovec za 20 kron. To je bilo tiste dni mnogo, vendar premalo, da bi moglo Liziki zagotoviti večno zvestobo Jožetovo. Ko je namreč minilo skoro tretjino leta, je .lože štel dneve, kdaj sleče vojaško suknjo. Tedaj pa je izbruhnila svetovna vojna, ki jo metal Jožeta štiri in pol leta z ene fronte na drugo fronto.
Ofb izbruhu vojne se je (konzul preselil v svojo državo in je Liziko, iki je bila v rodbini priljubljena, vzel s seboj. Na prejšnja naslov so Jožetova pisma ponehala in Lizika je živela v veri, da jo je Jože zapustil, ali pa je izgubil svoje življenje kakor stoinlsto-tisoče dragih na bojnih poljanah. Vendar pa ga je ohranila zvesto v srcu, kakor tudi Jože njo.
Večkrat je imela Lizika priliko, da se zaroči, toda vedno se je spomnila svoje prisege Jožetu. Minuli sta že dve leti po vojni, ko je Lizika šla s svojo gospodo na letovišče v alpske kraje. Tam so je v njo zagledal sin
vdove posestnice in lastnice mizarskega obrata. Dasi njo to ni posebno ganiilo, je le na pregovarjanje drugih in obupavši na Jožeta, sklenila, da se poroči.
Lizika v zakonu ni bila srečna, oklenila se je bolj matere svojega moža, kakor pa njega. Matere se je oklenila, 'ker se je čultila osamljeno. To pa hi dolgo trajalo, zakaj že drugo leto je mati umrla, njen mož pa je imel slabo navado, da je bil vedno zadnji gost v gostilni in že tretje leto po poroki je prišla bela žena s koso, iki ga je nezpros.no vzela s seboj.
Lizika ni imela otrok, vse posestvo in obrt je ostalo njej; trudila se je, kolikor se je največ mogla, da je vzdržala vse v rodu.
Par mesecev po smrti njenega moža so se že oglašali pri njej razni snubači. Lizika pa, čeprav bi .rabila moža, je vse po vrsti odklanjala. Največ preglavice ji je delala mizarska delavnica, iker ni imela človeka, ki bi ji vodil obrat.
Nekega večera premišlja, kaj bi napravila; odločno jo sklenila, da se ne anoži ter da si raje poišče delovodjo za delavnico, vse drugo bo pa že sama opravljala. Zakaj je tak sklep napravila, sama ni vedela; njej je pač notranjost tako narekovala in tako je tudi storila. Sedla je k mizi, vzela pi-
semski papir ter napisala naslednje pismo:
Strokovno društvo lesnih delavcev v
C.......
Prosim, pošljite mi mizarja, ki bi bil .zmožen samo9toj.no voditi .mizarsko delavnico in delati proračune. Plača po dogovoru. Vožnjo plača podpisana, v slučaju .nesporazuma tudi za nazaj.
E.	Klander, mizarstvo v W ...
Jože Jesenovec je srečno odnesel iz vojne f.urije izdrave ude. Ko je prišel po zlomu vojne domov, ni našel več svoje matere. Sovražnik zadaj1 za fronto je pridno pobijal ljudi, zlasti one, ki niso nič imeli in med'tistimi je bila tudi Jožetova .mati.
Čuteč se osamljenega je zapustil rojstni kraj in šel po svetu za kruhom, kmalu pa je v večjem mestu .našel delo v večji delavnici. Po kratkem času jo podjetnik spoznal v Jožetu spreti lega mizarja in .ga postavil zn delovodjo, ikjer je ostal tri leta. Tedaj pa jo vsled naraščajoče draginje Izbruhnila splošna mizarska stavka, katere se je Jože kot iznvoden in discipliniran delavec .tudi udeležil. Organizacija lesnih delavcev ga je izvolila za glavnega zaupnika pri pogajanjih.
(Dalje prihodnjič.)
izkoriščanje delavcev v
V lPennsylvaniji je veliko delavnic, v katerih konzervirajo ©vodje in drug- sadež. Poročilo državnega delavskega departmeuta pove, da v marsikateri delavnici žive ti delavci v tlačanstvu. Delavci se selijo iz kraja v kraj. Te delavske družine najame kon-traktor za sezono. Kontraktor prejme °d 50 dolarjev do enega dolarja za Vsakega delavca, ki ga vpreže v to delo.
V mnogih slučajih ne plačajo delodajalci svojih delavcev, dokler ni ®ezona končana, Mesto denarja dajo svojim delavcem kovinaste čeke, 'ki J]h delavci zamenjajo za živila v prodajalni. Tako so delavci skozi vso sezono privezani na svojega gospodarja, dudi upreti se ne morejo svojemu gospodarju zaradi razmer, v katerih morajo delati in živeti.
Pelavci žive v lesenih barakah, skozi katere piha veter, pa tudi voda najde vanje vhod, kadar dežuje. V eni sobi živi po ena družina. Ležišče je nastlano s slamo. Okno je samo eno, 111 še v tem ni včasi nič šip. Prav zanesljivo pa na teh oknih ni mreže, ki 'bi branila muham in moskitom prihajati ,v sobo. Stranišča se nahajajo daleč zunaj. En vodnjak služi vsemu taborišču. Kopeli ni nobene.
Izkoriščanje otrok tudi lepo cvete. V nekaterih delavnicah delajo otroci ki so po zakonu še šoloobvezni. Ti’ otroci lupijo paradižnike ali pa luščijo koruzo. Malenški prihajajo v delavnico k svojim materam bosi in so v nevarnosti, da obrežejo noge ob ostankih kot nož ostrili pločevinah.
Delavne ure, so dolge. Delajo po dnevu in ponoči. V to delo so vpreženi tudi otroci in ženske, Kadar pripeljejo v delavnico veliko množino ovočja ali sadeža, o katerem se boje, da se pokvari, tedaj morajo žene in otroci delati pozno v noč, dokler ves sadež in ovoeje ni pospravljeno v kositeme škatlje.
Varnostne naprave pri strojih, so slabe. Te varnostne naprave so navadno iiz lesa mesto iz kovine. Kadar 'konzervirajo grah, so varnostne naprave 11 a svojih mestih. Ko pa kasneje konzervirajo fižol, so pa te varnostne naprave izginile, ker ne pričakujejo, da se tovarniški nadzornik zopet povrne in pregleda delavnico.
Plača je seve od kosa. To pomaga delodajalcem, da se jim ni treba bati, da bodo odkriti zaradi izkoriščanja šoloobveznih otrok. Tlak je velikokrat moker, na katerem delajo ženske in otroci. Prostori, v katerih delajo so vlažni. Zrak v njih je vlažen in zatohel.
Ti delavci niso organizirani. To delo izvršujejo večinoma poljske družine iz Baltimorja in italijanske iz Philadelphije. Industrijski nadzorniki Priporočajo pesebno dovoljenje za take delavnice in revizijo odredih za te vrste delavnice.
***>j n ve d čarovnikom in čarovnico. ni-K re<* mascei so se odigrali v Werh-Zbolel1 ai.'U|ly v Rusiji čudni dogodki.
zdravnik	hotel	poslati po
okraja trga !l čarovnik iz istega nc strpi v .s ' ■' °IJU,sti 1, kajti čarovnik ki bi s avoil0-i<im °kraju zdravnika, ljudi. Spo roči H	stv 01 n « zdrav i 1
ci
, •	m	kmetu	d-
se okrutnejšo ’
a imu po v za’o-
sebi »d ravnika in n,?71'1’ 'pokliče k
je sporočita prestrašil V''*<5?‘u	se
slal denarja in daril, o ('ai'l)vn|k11 P°-
potem preobračal, olipaval°'	'|c
kaval in končno navedel dinl',,1*10^*1 ,	,	i	lit®nozo	češ
da .so mm Ibolezen povzročali sosedje K
so za to diagnozo zvedeli, so ,se seved” prestrašili ali k sreči iso ise spomnili da v soseščini živi znamenita čarovnica. Prosili so jo pomoči in vnel ,se j0 boj med čarovnikom in .med čarovnico. Dba ista operirala z vsemi mogočimi čarodejstvi, to več dni, pobila sta se in v Potu in naporu skoro omedlevala. Tedaj je pa umrl kmet. Vsemogočnost čarovnice je bila is tem dokazana. Obkoli so jo sosedje z darovi in z denarjem, osuplemu čarovniku pa ni kazalo drugega, kot zateči se v gozdove. Kma-
lu so pa začele krožiti po vasi vesti, da ponoči divja po vasi pobesnel prešič, da napada ljudi. Nedvomno: čarovnik se je iizpremenil v prasca in se tako hoče maščevati nad krneti, ki so se mu izneverili. Kmetje so postavili celo varnostno stražo. Noč in dan ,so stražili kmetski fantje, Oboroženi z vilami, kosami in prežali na prasca. In res so neko noč naleteli na izgubljeno svinjo. \ a vas je bila takoj alarmirana in z vsem mogočim orodjem so se vrgli na ubogo žival, dokler se ni izmotala krutim udarcem v temno noč. Drugo jutro so zastonj iskali kmetje trupla umorjenega čarovnika. Pri oddaljenem kmetu v svinjaku pa je istočasno poginjala svinja, katero so ranili pobesneli kmetje, misleč, da pobijajo sipremenje-nega čarovnika.
Majsko praznovanje v Moskvi. Po sklepu moskovskih komunističnih organizacij se bo praznoval letošnji prvi maj 1., 2. in 3. maja. Praznovanje bo popolnoma političnega značaja. Lstoča -no bo tudi praznovanje ortodoksne ■velike noči in je v sprevodih prepovedano nositi karikature, ki ibi žalile verski čut.
Tutankhamenova osveta. Vera, češ, da je odpiranje mumij .združeno s prokiletstvom in nesrečo, vedno narašča. Nenadoma je umrl vodja louvre-šikega muzeja, ki je raziskoval Tutau-khamenov grob. Sploh so vsi raziskovalci tega groba nesrečno končali. Lorda Carnarvona, ki je odkril grob, je pičila strupena muha; umrl je -pri temu grobu tudi raziskovalec Davis. Nepoznani bolezni je podlegel tudi vodja Carnarvoinove ekspedicije prof. Newberry.
Princ Ludwig Orleanski je bil aretiran. Pariški listi sporočajo, da so 'na •portugalsko španski meji aretirali princa Or Danskega, ki je .preoblečen v žensko, verižil in utihotapljal kokain. Tuti več svilenih ženskih oblek so našli pri njem, katere je najbrž hotel utiho-tapiti za svoje izvoljenke. Torej tudi princi se ukvarjajo s prepovedanim zaslužkom.
Drag krtačni odtis. V Parizu je bil pravkar na prodaj krtačni odtis ver-isaillake pogodbe s podpisom Georgesa iti Olememceausa. Prodan je bil za 13 tisoč frankov.
Električni brivski aparat. Ameriška firma je nedavno razstavila noviteto brivskega aparata. Brije s čudovito 'brzino, nož se namreč v minuti okrene 200 krat. Cena aparata je sorazmerno nizka, stane samo 10 dolarjev. .Kako se bo pa električni aparat obnesel, je ipa vprašanje.
Kultura.
Drama.
Torek, 30. marca: Zaprto.
Sreda, 31. marca: John Gabrijel Bork-
man, premijera. Izven.
Opera.
Torek, 30. marca: La Wauy, premijera.
Red E.
Sreda, 31. marca: Zaprto.
Ako ni drugače označeno, se prično predstave v drami ob 20., v operi pa ob pol 20.
»Pod Lipo«. Doslej so izšli že trije zvezki III. letnika te lepe naše revije. Opozarjamo vse naše čitatelje na ta mesečnik, ki stane celoletno 36 Din. Vsebina je prav zanimiva in podučila.
Idejni predstojniki današnjega so-cijalizina in komunizma. Kot prvi zvezek isocijalltao-politične knjižnice je izšla lani zelo informativna knjiga o idejnih predhodnikih današnjega -soci-ajlizma in komunizma. Kdor se'zanima za vprašanja, ki so danes na dnevnem redu, se mora »oznaniti s (to knjigo, iki se 'dolbi pri Zadružni založbi v Ljubljani. Stane Din 25.
»Produkcija«. Glasilo naših produktivnih zadrug. Izšla je prva številka tretjega letnika s prav raznovrstno vsebino. V glavnem se peča z delom osrednje zadruge »Produkcija,« ki odpre te dni svoje velike prodajalne raznega blaga na Tržaški cesti. Poroča Gidi o delovanju stavbne zadruge »Stan in Dom«.
Člani »dcHavsko-ikmečke prosvetne 111 Podporne jodnote* izdajo te dni zopet eno knjigo. Kdor še ni plačal zadnjih treh obrokov, naj to stori. Kdor želi pristopiti, naj so obrne na jedno-to ki ima svoj sedes v Šiški, Zadružni Dom.
Pacifikaeija Evrope. Po znani lo-jkarnski konferenci je celokupno kapitalistično časopisje jelo na vse kriplje kričati po svetu in slaviti lokarndko konferenco, češ, da je paeifizirala Evropo, paeifizirala Evropo torej tajna evropska diplomacija. Kakšna je pa v resnici pacifikaeija Evrope, kakršno •je ustvarila konferenca se pa .najbolje razvidi iz bu d žeto v vojnih ministrov, ki so največ govorili na locaruski konferenci. Za zgled samo vojni proračun Anglije. Letošnji angleški proračun izkazuje samo za mornarico in zralko-plovstvo 7 milijonov funtov šterlingov, to je za 4 ‘milijone več, kot je znašal proračun iza časa delavske vlade Mac-donalda. Celotni vojni proračun Anglije je znašal leta 1914 74,544.003 funtov šterlingov, letos pa, po locarnsiki konferenci torej, 116 milijonov funtov šter-lingov; potemtakem za 41.456.000 več, kot leta 1914. Po proračunu za mornarico je votirana vsota za izgraditev 2Š bojnih ladij, med temi 24 podmorni-kov. Proračun za vojno zrakoplov,stvo jo kar za 'dvakrat povišan. Talk je vojni proračun države, iz katere je izšel •' če loikarnske konference, kakor imenujejo Chamberlain-a. Tudi v ostalih kapitalističnih državah, ki so bile prav tako udeležene pri lekarniški konferenci za pacifiikaoijo Evrope, »o vojni proračuni povišani. »Kadar zahtevaš miru, Oboroži se! to je stalno geslo vseh kapitalističnih držav na svetu.
V dobi štednje. O štedenju je bilo zadnje čase toliko govoričenja v parlamentu in toliko hvale in klanjanja štedljivi vladi v vladnem časopisju, da je bil človek res prepričan v resno namero vlade, da zmanjša izdaitke in da olajša davčna bremena. Toda ostalo je samo pri besedah, pri govoričenju in pri hvalisanju. Vlada je sicer navidezno štedila pri socijalnih institucijah, pa »prihranke« primaknila itak visokemu proračunu manj potrebnih ustanov. Kako so znali ministri štediti in kako so štedili, nam jasno odkriva zadnja številka belgrajske »Politike«. »Politika« piše, da so pravkar prispeli v našo državo na račun reparacij krasni luksuzni avtomobili, s šestimi sedeži, da bodo ministri lahko v njih prevažali vso svojo družino; avtomobili so namreč naročeni za ministre, češ, da so sedanji že preveč zastareli, torej nemoderni in pa da po hitroti zaostajajo za drugimi avtomobili. Torej jih bo na dražbi treba prodati in si kolikor mogoče hitro osvojiti lepe nemške avtomobile, ki se odlikujejo po konstrukciji, po (bližini in tudi — po ceni: eksemplar stane namreč do 609.093 dinarjev. In ker je ministrov pri nas čedno število, je treba čednega števila avtomobilov in nekaj še za eventuelno rezervo. Ampak štednja naj pa še dalje bo vodilna m is Pl naših minstrov, ker nabava novih avtomobilov po njihovem mnenju ne spaida v obseg štednje, pač pa so avtomobili za ministre vitalnega pomena, kot je na 'primer za delavca okrnjeni delovni zaslužek in prikrajšan in ošči-pan kos kruha. Še je v poglavju pristno pristno domače ironije; pa jo hočemo še izposojevati od tujcev!
»Delavska Politika« je nekaterim ljudem zelo na potu. Če ji pa ne morejo biti drugače kos, se .nekateri »kulturonosci« lotijo vsaj naše deške, na 'kateri nalepljamo vsak dan naš list. O,d vsega početka našega izhajanja je bila deska že neštetokrat poškodovana. Z nedelje na ponedeljek ipa celo odtrgana z zidu. Dotični pobalini, ki imajo posebno piko ma našo desko, so morali imeti precejšnega posla ž njo, kajti bila je močno na .zid pritrjena. Kakršen sovražnik naše deske in našega lista je že, barbarski nagibi uveljavljanja potom takih akcij ga zelo diskvalificirajo, 'ker je vsako nasilno sredstvo slab pripomoček in viden dokaz duševne zaostalosti. Nasilje .sc ne bo nikdar uveljavilo, temveč razum im »Delavski Politiki« ne 'bo škodovalo nobeno ponočnjaško razgrajanje temnih elementov.
Rekruti prihajajo v velikih trumah in gnečah v Ljubljano, in so precej vinsko razpoloženi, kot je star običaj pri odhajanju v vojaško službovanje. Na kolodvoru in tudi v anestu je čuti dosti pristno vojaških psovk in tudi z nasajenimi bajoneti zastraženi
posamezni rekruti gredo po cestah, kar .bi bilo seveda tudi brez bajoneta balo .mogoče. No ja, pa je že itaiko, fantje vriskajo in pojo, in tudi pijo, ker vedo, da za lep čas ne pridejo več na.zaj; skoro vsi gredo namreč na jug, oni z juga pa k nam. In žalostni so eni kot drugi, ker je za ene kot za druge pozabil celo Radič, ki je lahkoverno obetal omiljen je vojaške službe in odslužitev roka v domačih kadrih.
Državna borza dela v Ljubljani. V času od 7. 'marca do 13. marca 1926 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 75 prostih me.st. 184 oseb je iskalo dela, v 54 slučajih je borza posredovala z uspehom in 25 oseb je odpotovalo. — V času od 14. do 20. .marca 1926 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 92 prostih mest. 167 oseb je iskalo dela, v 62 slučajih je borza posredovala z uspehom in 26 oseb je odpotovalo. Od J. januarja do 20. marca 1926 je bilo skupaj ra-zpisanih 983 prostih mast, 1588 oseb je iskalo dela, v 649 slučajih je borza posredovaal z uspehom in 264 oseb je odpotovalo.
Še ena justifikacija. Včeraj so obedi v Celju Josipa Hotka, trgovca in gostilničarja v Mariji Gorici pri Za-prešiču, ki je oropal mesarja Josipa Kraljica v Dobovi. Hotko je bil zašel v finančne težave. Ustrelil je omenjenega mesarja in ga oropal za 11.130 Din. Bil je kmalu iztaknjen in zaprt. Svoj zločin je drago plačal. Zaradi tega •umora in ropa je bil obsojen na smrt na vešalih. Pomilostitev je bila odklonjena, in v nedeljo je bil Hotko na sodni j stkem dvorišču v Celju obešen. Smo bili in ostanemo nasprotniki smrtne kazni. V tam slučaju pa mislimo, da je bila sploh kazen preostra, čeprav je Hotko izvršil omenjen zločin. Justifi-kacij imamo vobče v Sloveniji že toliko, da vidimo že tudi v tem znak dobe.
Samomor mlade žene. V Novem ,mestu je skočila pod vlak mlada žena Emiea Mramor, soproga železniškega uradnika. Kolesje ji je odtrgalo glavo ki se je zakotalila v vodo, truplo je pa vlak tiral še nekaj časa po prog‘i. Kaj je gnalo mlado ženo v smrt, še ni dognano.
V mlekarno Fr. Krištofa na Sv. Petra cesti je nekdo vlomil in se privoščil razne čokolade, nekaj masla in pripravnih jestvin. Krištof je oškodovan za 300 Dira.
Na en dan je bilo v Belgradu razpisanih 137 razprav zaradi dolgov. Obtoženi so bili največ državni uradniki, tožniki pa trgovci, ker jim uradniki ,ne morejo odplačevati dolgov. Tudi /.nam on j e časa in žalostna slika državnega uradništva.
Nevarna igrača. V Mostam se je .zabaval devetletni dečko Nilkica Luiki-čič na svoj originalen način. V škatljo je nabasal karbita 'in šikatlljo zakopal v zemljo, da je eksplodirala. To pokanje mu je tako ugajalo, da je poizkus večkrat ponovil. Pri zadnjem poizkusu je pa škatlja tako nesrečno eksplodirala, da so posamezni kosi odleteli dečku v glavo in mu zbili obe očesi in ga na glavi tudi drugače močno ranili.
Usmiljena Angelca. Antonija Kikelj na Krakovskem nasipu je izbolela in nikogar ni bilo, ki bi ji lajšal dolge dneve in še daljše noči.. Pa se je ponudila Angeilca P. in ženici je doba-o delo, dobro ji je pa dela tudi postrežba; kajti Angelca je postrežljiva vedno in povsod in dobrega srca tudi, kakor že kaže. Tako so bili dnevi oboleli ženici krajši in prijetnejši, dokler ni na žalost konstatirala, da je kar naenkrat zganila Angelca, z Angelco pa tudi prihranki in nekaj čevljev, kar je ženica verno hranila zu slabše dneve.
Tiskovni sklad.
Tiskovni sklad — devetnajsti izkaz.
Za tiskovni -klad so darovali: V. Vrhunc Din 10 in dr. Sajovic Din 10. Nadalje je sodr. Pete jan, Maribor nabral na nabiralno polo štev. 18 od sledečih so drugo v: Vrhunc Din 10, Peite-jan Josip Din 5, Klančič Emil Din 5, Benko Jožef Din 2, Prevolšeik Josip Din 5, Kmetic J. Din 1, Dvoršak Ivan Din 3, Sedlaček M. Din 3, Braumchardt P. Din 10. Zadnji izkaz Din 1625, skupaj Din 1709.
Šport.
Mednarodni delavski športni praznik.
Polagoma dobiva prvi avstrijski mednarodni delavsko telovadni in športni praznik svoj okvir. Pri tem sodelujejo vsi sodrugi z vnemo in ljubeznijo, posebno ipa izvršujejo prevzeto nalogo v najlepšem redu vsi za to določeni odseki.
Poleg- telovadbe, ki zavzema gotov del (programa, se ibodo vršila tudi razna športna tekmovanja.
(Dne 3. julija se bo prireditev oitvo-rila, a že 4. julija se pričnejo športna tekmovanja. Vršila se bo pri tern tudi štafeta »skozi Dunaj«, 7. julija je dan otrok, ki bodo telovadili, dne 8. julija se pa pričnejo tekmovanja vseh vrst.
Svojo udeležbo so že prijavile Nemčija, Čehoslovašlka, Let.ska, Belgija. Nastopilo bo preko 10.000 telovadcev in 4 tisoč telovadlkinj.
Želimo, da bi tudi vsi naši delavski klubi znali ceniti pomen igornje prireditve ter se je udeležili v kar največjem številu. Pridobili bodo mnogo v moralnem oziru, pa tudi v športno-teh-ničnem. Prav labko sestavimo svoje lahkoatletslko in nogometno moštvo, saj je med nami veliko športnikov, ki lahko z uspehom nastopijo. Zganimo se, dokler je še Čas!
Lep članek prinaša zadnja številka »Našega šlporta« ipod naslovom »Naše delavstvo in šport,« Apeliramo ponovno na vse s odru ge brez razlike, da vneto podpirajo športno gibanje med delavstvom, ki je najbolj potrebno telesne svežosti!
Šport na Japonskem. V zadnjih letih se je šport na daljnem vzhodu zelo dvignil, posebno v Japonski, kjer pred 10 leti ni&o imeli dnevniki športne rubrike, medtem ko imajo danes skoro vsi celo športne priloge.
Med drugim se je zelo razvil bas-ba'11. To igro so vpeljali Amerikanci. Dandanes je postal kambali nacijonalna igra Japoncev. Poleg te športne panoge sta zelo razvita in popularna tudi nogomet in lahlka atletika.
Kot športne panoge, ki so na Japonskem splošne, veljajo rokoborba, sabljanje in talkozvani fudo ali (kakor ga Evropejci nazivajo Jin-Juitsu. Način rohcbodbe se izelo razlikuje od ev-ropskega v Evropi. Sabljanje in fudo sta obvezen predmet v mnogih srednjih šolah. Sankanje in s m učenje sta mogoča radi klimatičnih razmer samo v vzhodnem in severnem delu Japonske.
Žal da je športno gibanje med delavstvom zelo slabo in zanemarjeno, in to predvsem vsled tega, ker vladna reakcija tlači politične in gospodarske organizacije japonskega proletarijata, in s tem zavira tudi razvoj delavskih športnih organizacij.
IZJAVA.
Ker se razširjajo o meni neresnične govorice, da sem »Orjunaš« in proti delavcem, si smatram v dolžnost izjaviti, da nisem bil nikoli v organizaciji Orjune«, še manj pa proti delavcem. Nasprotno, vedno sem bil z delavci in revnejšimi sloji, ter jih podpirana kar je v moji moči, kar dokazu-
jem s tem, da od danes naprej dobi vsak delavec in revnejši sloj pri odjemu mojega peciva in blaga gotov popust.
V slučaju zopetnega obrekovanja napram moji osebi, bom primoran sodinijsko postopati.
Josip Vilar, pek. rip. Šiška.
Preselitev sedeža tvrdke A. Mesten. Kakor slišimo, nameravajo preseliti komereijelni del tvrdke A. We-sten v neko drugo mesto, v Zagreb ali Belgraid, in to baje radi previsokih občinskih doklad... Mi smo mnenja, da niso ravno občinske doklade vzrok preselitve, temveč želja po večjem komfortu, Iki se kapitalistom nudi v večjih mestih, kakor pa v revnem, celjskem industrijskem kraju. Tvrdka A. tV e sten se je že tudi pretvorila v delniško družbo, in bi ‘bilo Westnom samim bolj všeč živeti v drugem kraju, pa ne imed to revno paro. Ta revna para, ki je od vsega početka garala in pripomogla podjetju do tega velikanskega premoženja. Očitno je, da je imelo do danes od pridnega dela našega delavstva samo podjetje velik profit, ter da se je le \Vestnovo premoženje širilo. Občina in delavstvo nista imela od njega ničesar. Ali ni žalostno, da se v takem industrijskem kraju, kakor je ckolišika občina, moramo še danes tepsti, da se zgradi moderna o-.novna šolal Ta grožnja s preselitvijo pa je menda ‘zopet v ozki zvezi z zgradbo šole in s tem, da bo občina rabila večjih zneskov.
Zagorje ob Savi.
Naši klerikalci so postali’ precej ošabni odkar so gerenti občine v Zagorju. To korajžo jim daje gerent-ska moč, ker je sestavljen gerentkki svet po volji Trb. iprem. družbe; saj je bila navada pri naših klerikalcih, da so 'bili vedno v ozki zvezi s to družbo. Kdor se spominja še na predvojne čase, na čase ko so bili v Zagorju ravnatelji Vriznik, Draž, Schiiiller itd. takrat je cel zagorski farovž z občinskimi odborom igral fd lij alko Trb. družbe. Ko pa smo pred vojno delno dobili volilno reformo, da so delavci tudi odločali, so klerikalci popolnoma izginili iz občinskega zastopa; sedaj pa pozabljajo, da jih je že enkrat zadela ljudska kazen radi njihovega grdega sorodstva s tujim kapitalom. Radi nelepega obnašanja se jim to seveda zopet lahko zgodi. V »Slovencu« si vsak teden privoščijo kakega domačina, da ga malo oblajajo; nas tsocijaliste to ipač malo boli, ker se zavedamo, da je naše delo ne samo pošteno, temveč tudi uspešno. Klerikalci poskušajo vedno z lažmi in obrekovanjem opravičiti svoje judeževo delo. Zavedati bi se morali, da prebivalci že vedo, da so 'bili imenovani v gerentdd svet po želji istih, ki jih rabijo. Trb. prem. družba bi morala napraviti za svojo kolonijo potrebno kanalizacijo in vodovod, to na pritisk sanitetne oblasti
Karl Marks:
RAZREDNE RORRE HA FRANCOSKEM
OD 1848 —1850.
V srbskem prevodu, s predgovorom sodruga Zivote Milojkoviča, je izšlo to znanstveno delo utemeljitelja socializma. Delo je tiskano v 5000 izvodih in se dobi v administraciji Radniekega Jedinstva po znižani ceni 15 Din, preje 20 Din. Naročila je pošiljati na: Administracijo Radniekega Jedinstva Belgrad, Dalmatinova ulica štev. 54.	158
Produkcija - krema za
čevlje.
Zahtevajmo in kupujmo vedno in povsod lo »Produkcijo kremo" za čevlje. 130
Širite Del. Politiko!
Makuiaturni papir
se proda po 4’— Din za 1 kg. Več se poizve v upravi lista.
103
JEJ K*. X'T JE X
Lovro Kuhar s Povesti.
Abditus: Predhodniki današnjega socializma in komunizma.
Zadružni koledar za leto 1926.
„Pod lipo", družinski mesečnik.
in zagorske; i zdravnika. Ker pa je za Tib. družbo tak izdatek neplodonosen iu TDD troši denar samo tam, kjer ima tudi dobiček, zato naj* vodovod in kanalizacijo za TPD napravi zagorska občina. Zagorski delavec, obrtnik in kmet pa Ibo vne plačal z občinskimi dokladami, trošarino na alkoholne pijače po krivdi zagorskih (klerikalcev in nekaj demokratskih njihovih sorodnikov, ki se ravno tako hlinijo TPD, ikafcor klerikalci. Gospodje (klerikalci se motijo, če mislijo, da bodo upravičili svoje dejanje s frazo, da so morali (piti dosedaj umazano Medijo in Kotre-dežeo, ker .s takimi frazami se upravičuje lahko pri Ljudeh, ki Zagorja ne poznajo, ne pa pri zagorskih volilnih, ki bodo izrekli kruto sodbo. Takrat vam tudi zagorski kuhinjski tečaj ne bo nič,pomagal in če napečete še toliko (tort za vaše g e rente.
Hrastnik.
njih rudeče cvetje pravega socija,lizina; lomijo se suhe veje, vse trohni, golo, osamljeno, saj še nikdar ni rodilo pravega sadu. ča-s pa bo izbrisal še ta zadnji žalostni spomin. Pravi cvet pa1 bo le vzklil, cvet naše mladine, up in sad bodočnosti.
Šoštanj.
V štev. 119 »Del. Politike« se je vrinila v dopisu iz Hrastnika sledeča pomota. Gosp. Gustinčič ni zahteval (besedo na ženskem shodu, temveč na volilnem shodu Združene delavske liste, ma katerem so navzoči hrupno protestirali, da bi dobil Gustinčič besedo.
Dne 21. marca se je vršil tukaj strokovni shod, na katerem je sodrug Kru-šič govoril o potrebi strokovne organizacije. Orisal je ves današnji žalostni položaj proletarijata oeile Jugoslavije. Povedal je, kako brezčuten je naš kapitalizem. Na tisoče proletarskih družin je že takorekoč uničenih, umirajo lakote v bogati državi, so brez moči in obupujejo. Splošnemu poginu drvimo nasproti, ako se ne strnemo in vržemo to hlapčevstvo od sebe. V boj moramo vsi za naše pravice in za naše življenje. Zato pa moramo biti enotni in združevati vse delavstvo proti temu krivičnemu kapitalističnemu družabnemu redu. Kdor delavstvo cepi, ta služi kapitalizmu, ta pomaga ugonobiti delavski razred. Prišli so namreč na shod tudi trije modrijani i® Jutrove dežele, ampak iz besnosti. Modendor-ferjevega edino zveličanega socialističnega tabora. Škoda le, da ta trope-resna deteljica modrih ni imela še četrtega, da bi stvar iagledala še bolj smešno, kot je itak v resnici ibila. Ko bi časi ne bili tako resnii, bi človek to lahko spregledal in šel preko takih stvari, a v teli današnjih razmerah to ni mogoče. Vsi na shodu se nahajajoči so jasno videli, da so prišli dotični naravnost razbijati to, kar bi jim bila sveta dolžnost pomagati dozidati A kaj to! Ko pa ne morejo brzdati svoje politične strasti. Prišli vso vseveda z namenom razbijat. Ker se v izvajanja sodruga Krušiča o strokovnem pokre-tu niso mogli umeša vati, so se lotili političnih stvari, da bi dosegli svoj namen. Uspelo jim pa le ni. Saj so tudi na političnem polju že davno pokazali svojo nezmožnost, kar hote ali nehote že sami pripoznavajo, saj no že popolnoma osamljeni. Že davno se je osulo
P, n. tovarni Franz Vošnagg in sinovi v Šoštanju v izjavo: Ker sem odpuščen iz dela in mi je uprava tovarne obenem odjpovedala tudi stanovanje, sem primoran iskati službe in strehe zase in družino. Ker pa se me je tozadevno že na več straneh zavrnilo z izgovorom, da sem. odpust iz službe in odpoved stanovanja zagrešil sam, iker sem zabavljal proti upravi tovarne in proti osebam, ki so druge narodnosti, prosim tozadevno upravo naslovne tovarn, da poda izjavo podprto z dokazi (pričami) kdo, kje in kedaj je mene slišal zabavljati -proti tovarniški upravi ali pa njenim organom. To izjavo prosim od uprave nujno, in zato, da se morem braniti proti očitkom, katere v nobenem slučaju nikdar zagrešil nisem. Pričakujem, da uprava tovarne vsaj v tem pogledu poda izjavo in zaščiti mojo eksistenco.
V Šoštanju, dne 24. marca 1926.
Slemenšek Franc.
Izjava. Podpisani izjavljam, ker mi je nekdo očital, da sem poneveril denar, katerega sem. »bral od so drugo v za članarino in da danes bolje živim, da sem denar, katerega sem zbral, gotovo tudi oddal sodr. Gorniku, tajniku r. a. s. z. J. in ta sodrug je tudi pripravljen dati vsakemu članu pojasnilo, koliko in kateri sodrug je plačal do danes. Onemu, ki se je tako predrzni!, pa pravim, naj celo stvar prekliče, ali pa naj mi dokaže, kakšen denar in koliko denarja sem poneveril in to v roku 14 dni. Če mi v tem času ne da dokazov, ali pa celo stvari ne prekliče javno v »Del. Politiki«, bom moral proti njemu sodnijsiko postopati. N; moja navada iskati pravice pri sodnijah, pa sem žal primoran to storiti, da ne bo sumničenja. Člani odbora in zaupniki vedo, kako se je govorilo.
Sedaj hočemo naučiti one, kateri ne vedo kaj pomeni organizacija in zakaj se zbirajo sredstva. Delavcem pa kličem: oglejte si naše knjige in naše delo pa boste spoznali, da je vse v redu in da simo na pravi poti. Sodrugi! V organizaciji je naša moč, razdirači pa roke proč! Toliko radi resnice.
V Rušah, dne 26. marca 1926.
F.	H ali mi e.
črna.
Občni zbor podružnice »Svobode«
v Črni sklicuje za nedeljo dne 11. aprila 1926 ob 11. uri dopoldne v dvorani g. Krnica svoj 7. redni občni zbor z dnevnim redom: 1. poročilo fuukeinori ar jev, 2. volitev novega odbora, 3. razno. Dolžnosit članov je, da se občnega zbora korporativno udeleže. — Odbor.
Narota s»: Zadružna založba v Ljubljani, Aleksandrova 5
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. - Izdala konzorcij ..Delavske Politike
“l I I * I I
Konzumerafje 1	Konziimentjel
Nakiipujte svoje potrebščine
v prodajalnah
Konzumnega društva za Slovenijo r. z. i o- z-
Solidne cene. 'g0Wk	Tofena	postrežba.
PT Dobro blago. ^
Učlani se lahko v vsaki prodajalni. Pristopnina Din 2 50.
Delež Din 300 —. Jamstvo enkratno.	133
m
i
<
I
4
4
<1
4
4
4
4
4
4
«
4
i
4
(odgovoren Josip Pastorek) v Liubljani. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubllanl. - Za Mihael Rožanec.