Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 50 lir
TRST, nedelja, 5. junija 1966
Leto XXII. - Št. 132 (6419)
____________

M

to,.:
i * j
y	i
J? : ■	\
■
i > •
EK8&!
Ob dvajseti obletnici proglasitve republike
V novih pogojih demokracije je treba slovenski manjšini ne samo zagotoviti pravice, temveč uveljaviti ustavno določilo o njenem varstvu
o vsej Italiji so bile 2. ju-r nija svečane proslave dvaj-sete obletnice proglasitve republike, ki predstavlja vaten mejnik v razvoju in rasti demokratične j še in naprednejše družbene ureditve. Republika je namreč zrasla na temeljih odporniškega gibanja in je tesno Povezana z ustavo.
Ta načela je v svoji poslanici ((Italiji, ki dela, ki proizvaja. ki študira in ki proslavlja dvajseto obletnico republike, ki temelji na delu« poudaril pred-sadnik republike Saragat. V poslanici je stvarno in dokaj optimistično orisal povojni raz-v°j ter nekatere važne dosežke, ki so še zlasti otipljivi, če primerjamo sedanjo demokratično s Predvojno fašistično Italijo.
Saragat pravi v poslanici, da je Italija izšla iz izolacije, av-terhije in diktature, da ni več država, ki je ob robu gospodarske civilizacije, temveč je na Pragu modeme industrijske družbe. V tej zvezi tudi nava-ja zgovorne podatke, da se je 'ndustrijska proizvodnja početverila, povprečni osebni dohodki več kot podvojili, izmenja-Va s tujino pa posedmerila. Vendar pa so najgloblje tiste spremembe, ki jih ni mogoče statistično izraziti in ki so omogočile poglobitev ter reševanje Problemov modeme družbe.
Treba pa je rešiti še velika vPrašanja — pravi nadalje Sa-ragat. še vedno so razlike med deželami in razlike socialnega enačaja, brezposelnost v nekaterih sektorjih, pomanjkljivosti Slede šolstva in zdravstva ter ne vedno ustrezna kulturna in državljanska raven. Vse pa ne bi smelo zavajati, da ne bi pri-enali važnosti do sedaj ustvarjenega.
Gre torej za poslanico, ki ima dvojen pomen: optimistične perspektive ter istočasno S|roke primerjave dveh daljših razdobij, ko je Italija nedvomno naredila kvalitativni skok. Za trenutek se zamislimo te skušajmo v mislih obnoviti stare fašistične čase. Razlike, te to bistvene razlike, so takoj °čitne.
Ta globoki napredek zanima te prizadeva slovensko prebivalstvo, ki živi v Italiji, v nič manjši meri kot vse ostale državljane italijanske narodnosti. Tndi mi smo državljani, ki «de-lamo, proizvajamo in študira-teo« ter se veselimo uspehov, °dnosno nas tarejo nerešena vprašanja ter težave kot vse ^vuge.
Glede odnosa do Slovencev J® prav gotovo prišlo do bistve-teh sprememb. Imamo slovenje šole, lahko se svobodno shiramo v svojih lastnih organizacijah, razvijamo svojo kultu-r°, prosveto — sicer izključno s lastnimi napori — beremo s,ovenski tisk in se oplajamo ?h lepotah slovenske knjige, brez bojazni preganjanj, zapo-r°v in konfinacij.
Vendar pa, žal prav za nas te vedno obstajajo «velika vpra-tenja, ki jih je treba rešiti« in Prav na tem področju znatno zaostaja reševanje v primerja-vi z vsemi drugimi vprašanji.
Proslavljamo proglasitev re-Iteblike, katere ustanovna listi-fte — ustava v 3. in 6. členu do-°ča odnos do narodnih manj-,te- Tretji člen govori o enajste pravicah vseh državljanov, .endar bo treba še mnogo sto-*“• da se ta člen izpolni.
vedno nimamo pravice u-P°rabljati svojega jezika v tipnih odnosih z oblastmi. Res ® Izginili zloglasni napisi «Tu te govori samo italijanski« in , vsaki trgovini lahko uporab-larno slovenščino, kot Jo lahko ''obodno uporabljamo v oseb-m odnosih. Še vedno pa Je z akonom prepovedana uporaba a sodišču in še vedno nam v mimeru, ko to zahtevamo gro-kazenski pregon.
Uporaba Jezika je osnovna ahteva glede uveljavitve pra-J:.c- ni pa edina. Slovensko pre-‘valstvo ni pravično zastopa-0 v javnih službah. Nimamo Pravice dati svojim otrokom paših pristnih domačih imen. °teienovanje slovenskih krajev
je še vedno izmaličeno, kar so storili fašisti z namenom, da nas tudi na tak način izbrišejo s tega področja.
še in še bi lahko naštevali primere kršitve osnovnih pravic. Vendar pa ne gre samo za pravice, temveč za nekaj globljega. Demokratična republika se ne more ustaviti na golem proglašanju in zagotavljanju pravice manjšine, temveč mora nujno iti dalje v varstvo narodnih manjšin.
To načelo je izraženo v šestem členu ustave, ki določa: ((Republika varuje s posebnimi normami jezikovne manjšine«.
Ko pa prehajamo na to področje, so dosedanji rezultati zelo pičli in nezadovoljivi. V bistvu lahko navedemo samo zakon, ki ureja slovensko šolstvo in ki se povrh, žal samo delno in pomanjkljivo izvaja.
Vsaka manjšina je že zaradi svojega položaja «manjšine» v težavnejšem položaju in zato za ohranitev njenega obstoja, za omogočitev njenega aktivnega in pozitivnega vključevanja v splošno tkivo ne zadostujejo pravice, temveč so potrebne posebne zaščitne norme, so potrebni posebni varstveni ukrepi. Ne gre za neke privilegije, temveč za upoštevanje izjemnega položaja, odnosno točneje, za izravnavo razlike, ki nastaja že s samim dejstvom, da je manjšina v slabšem položaju.
Nujni so torej zakonski ukrepi glede jezikovnih pravic in dejanske omogočitve uporabe slovenskega jezika v vseh u-radih in ustanovah, pri čemer je treba ustvariti nekaj novega; povsem nezadostno je omejiti se samo na golo tolerantnost, temveč na jasna zagotovila in zlasti na otipljivo omogočitev izvajanja teh pravic.
Slovenske kulturne organizacije sedaj ne uživajo podpor, kot jih uživajo sorodne italijanske. Vendar pa bi v duhu u-stavnega načela morale uživati ne samo enakopravnost in varstvo, temveč sorazmerno večjo pozornost kot organizacije večinskega naroda.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zaključek sezone SIJ
Slovensko gledališče v Trstu je 31. maja zaključilo svojo XXI. povojno sezono. Če je bila lanska sezona pomembna predvsem zato, ker je bila prva v novem Kulturnem domu in ker je šele z njo po dvajsetletnem pričakovanju gledališče lahko začelo smotrno delati pod lastno streho, je bila letošnja sezona pomembna zaradi vrste drugih okoliščin, zaradi katerih jo lahko uvrščamo med najbolj pozitivne in tudi med najbolj obetajoče za bodočnost te naše najvišje kulturne ustanove.
S sporočilom ministrstva za turizem in prireditve v prvih dneh maja je bil našemu gledališču v smislu ministrske okrožnice z dne 15. junija 1965 priznan status «izredne dejavnosti« v nadomestilo za dotedanji stutus ((primarnega gledališča«. Čeprav ta novi status gledališču doslej še ni prinesel kakšnih oprijemljivih materialnih ugodnosti, predstavlja vendarle dokaz bolj širokogrudnega razumevanja našega izjemnega manjšinskega položaja v državi, iz tega položaja izvirajočih kulturnih posebnosti in seveda tudi potreb. Sam minister Corona je v tolmačenju svoje odločitve dejal, da se je pri njej do. bro zavedal važne vloge, ki jo opravlja gledališče v kulturnem življenju slovenske etnične manjšine, in da ga je prav ta vloga vodila k ukrepu, ki naj bi gledališču zagotovil državno podporo, ki ne bi bila vezana na pogoje, kakršni veljajo za vsa «primama gledališča« v državi.
Priznanje statusa »izredne dejavnosti« postavlja torej naše gledališče v izjemen položaj manjšinskega gledališča v državi, kar pač pomeni, da se našemu gledališču priznava svojstvena kul-tumo-umetniška tvornost in z njo pravica do dotacij, ki jih — žal — vsaka kulturna tvornost potrebuje in katerih so v ostalem deležne v državi na splošno, In pri nas v Trstu seveda tudi, vse podobne ustanove. Toda čeprav bi ne bilo iskreno prikrivati, da Je od izpolnjevanja materialne strani tega priznanja v veliki meri odvisna bodočnost našega gledališča, nas more že samo dejstvo, da je to priznanje rezultat bolj zavzetega razumevanja naših kulturnih potreb, da je torej rezultat vedno bolj spodbudnih odnosov do naše narodne skupnosti, navdajati z zadovoljstvom in utemeljenim upanjem, da bo poslej tudi vprašanje gmotne osnove našega gledališča v učinkoviti meri skrb države. Za dvajsetletnico vztrajnega umetniškega snovanja naše gledališke ustanove bi uresničenje tega u-panja bilo najlepše priznanje.
Kajti razen materialnih, ima naše gledališče vse druge pogoje za svoj obstoj in nadaljnjo rast, kar je prav letošnja sezona Se bolj jasno kot vse prejšnje, zgovorno pokazala: ima nesporno umetniško
Del udeležencev tretjega obmejnega srečanja, ki je bilo v nedeljo, 29. maja v Dobrovem
y
<GEMINI 9> NADALJUJE KROŽENJE OKOLI ZEMLJE
Odložen na danes «vesol jski sprehod ameriškega kozmonavta Cernana
Za odložitev »o se odločili na zahtevo kozmonavtov, ki sta bila utrujena Brezuspešen poskus za ločitev zaščitnega ovoja od Harče» «ATDA» - Čestitke Podgornega predsedniku Johnsonu k uspehu s postajo «Surveyor»
CAPE KENNEDY, 4 _ «Vesoljski sprehod« ameriškega kozmonavta Cernana, ki je bil določen za danes, je bil odložen na jutri popoldne, ker sta bila kozmonavta preveč trudna. Thomas Stafford in Eugene Ceman sta preteklo noč spala osem ur v svoji vesoljski kabini «Gemini 9»; davi ob 9.30 po italijanskem času so ju zbudili in takoj sta začela priprave za nov vesoljski sestanek s tarčo «ATDA».
Vso noč Je kabina »Gemind 9»
letela v razdalji 96 kilometrov od «ATDA», danes pa se Ji je približala na nekaj metrov.
Ko sta se približevala »tarči« sta kozmonavta sporočila na Zemljo, da sta opazila »ATDA«, ki se je svetila na soncu, toda kmalu zatem sta sporočila, da sta Jo zgubila z vida zaradi odbijanja sončnih žarkov na A-danskem oceanu, zatem pa na pesku Saharske puščave.
Za danes Je bilo v načrtu, da bo Ceman zapustil vesoljsko kabino ter plaval dve uri in pol v vesolju. Toda kozmonavta sta zaprosila, naj se poskus odloži na Jutri, ker sta precej utrujena. Zlasti ju je utrudil tretji ((vesoljski sestanek« «NASA» Je javila, da je bil ((vesoljski sprehod« odložen na jutri med 17,10 in 19,40 po italijanskem času. Kar se tiče povratka kabine na Zemljo, kažejo zadnji računi, da se bo to zgodilo v ponedeljek ob 16.26 po italijanskem času (t. J. dvajset minut kasneje, ka-
kor Je bilo v načrtu). Pristala bo v zahodnem Atlantiku, kjer je letalonosilka «Wasp» že pripravljena.
Zvedelo se je, da je NASA prepovedala Staffordu, da bi z vesoljsko kabino zadel v tarčo «ATDA», da bi s tem skušal ločiti zaščitni ovoj, ki deloma zapira obroč za združitev obeh satelitov. Stafford je bil namreč zaprosil za dovoljenje za tak poizkus, toda voditelji NASA so temu nasprotovali iz dveh razlogov: 1. Ni znano, koliko energije bi morala »Gemini 9» porabiti za tak poskus, katerega izid je negotov. 2. Ni točno znano, kakšen odpor bi dajal ovoj.
Tehniki v Cape Kennedy pa so s svoje strani po telekoman-di skušali ločiti zaščitni ovoj. Prižgali so majhne rakete na tarči «ATDA». Med poizkusom je bila kabina «Gemini» oddaljena 30 do 45 metrov. Toda poizkus ni imel ušpeha. Kozmonavta sta ves čas slikala. Po neuspelem po-
izkusu se je «Gemini 9» oddaljila. V Cape Kennedy se je zvedelo, da so rakete kabine porabile več goriva kakor so predvidevali. Davi sta kozmonavta lahko računala na zalogo goriva in na tridesetodstotno zalogo goriva, ki je sama na sebi že skromna. Poznejši manevri so to zalogo še zmanjšali Zaradi tega so dali ukaz kozmonavtoma, naj varčujeta z gorivom.
Za odložitev vesoljskega sprehoda na jutri so se odločili iz dveh razlogov; 1. Zaloge goriva kabine »Gemini 9» so padle na 12 odstotkov začetne količine. 2. Ceman in Stafford sta trudna, ker sta ponoči slabo spala in zaradi številnih manevrov z vesoljsko ladjo ter zaradi naglega menjavanja dneva in noči zaradi kratkotrajnega vesoljskega dneva, kar moti spanje.	•>
Kozmonavta sta danes v glavnem počivala in posnela mnogo fotografij ter s posebnim oddajnim aparatom zbirala podatke o širjenju radijskih valov v jono-sferi.
Jutri zjutraj ju bodo zbudili ob 5.10, t. j. ob 12.10 po italijanskem času. Med ((vesoljskim sprehodom« bo Ceman plaval v vesolju v razdalji največ 30 metrov
od kabine. Ne bo pa se mogel približati satelitu «ATDA», ki je sedaj že daleč od kabine, če pa bi se priprave za sprehod zavlekle, bo Ceman zapustil kabino med naslednjim krogom, in sicer okoli 18.40. Med sprehodom bo preizkušal nov aparat za premikanje v vesolju.
Iz Pasadene poročajo, da je vesoljska postaja «Surveyor» tretjo noč zaporedoma slikala pokrajino okoli sebe. Znanstveniki so izjavili, da so slike, ki jih je postaja oddajala tretjo noč, e-nake po jasnosti slikam, ki jih je «Surveyor» oddajal v četrtek ponoči. Pripominjajo, da slike, ki so bile posnete s širokokotnim objektivom, kažejo obširno pokrajino. Javili so tudi, da bodo verjetno v torek objavili ocenitve nekaterih podatkov, ki jih je zbral «Surveyor», Slike, ki jih je oddajal v četrtek ponoči, kažejo, «neko vzpetino«, ki bi u-tegnila biti grič ali gora.
Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta SZ Nikolaj Podgomi je poslal danes predsedniku Johnsonu brzojavko, s katero čestita k uspehu z rahlim pristankom postaje «Surveyor« na Luni.
FRANCOSKA POBUDA ZA VIETNAM?
Še štirje samomori v Južnem Vietnamu
Budistični zavod zavrnil ostavko predsednika in se odrekel akciji proti vojaškim voditeljem
PARIZ, 4. — številni opazovalci so mnenja, da je pričakovati francosko pobudo za mimo rešitev v Vietnamu. Pri tem pravijo, da se ta pobuda lahko pričakuje na poletje sporazumno s sovjetsko vlado, kateri bo de Gaiuille obrazložil svoj načrt, ko bo obiskal Sovjetsko zvezo.
To sklepajo iz sporočila, da bo
bivši minister za bivše bojevnike Jean Sainteny začel 15. junija potovanje po Aziji po nalogu de Gaulla, ki bo trajalo do 14 julija. Sainteny je bil leta 1964 francoski visoki komisar v Indo-ldtajski in francoski generalni delegat v Hanoju po sporazumu v letu 1954. Obiskal bo Indijo, Laos, Kambodžo, Burmo, Kitajsko in Severni Vietnam. «France Soir« piše, da je imel Sainteny potovati oktobra, toda de Gaulle je nenadoma sklenil, naj začne potovanje takoj. De Gaulle je mnenja, da se stanje v Vietnamu slabša vedno bolj in da se veča nevarnost za svetovni mir. Isti Ust pravi, da naloga bivšega ministra ne bo predlagati kakršenkoU mirovni načrt, temveč poslušati svoje številne sogovornike. Ob njegovem povratku pa bo de Gaulle ocenil možnost učinkovite akcije.
V	pariških poUtičnih krogih zatrjujejo, da bo trgovsko zastopništvo Severnega Vietnama v Parizu v kratkem spremenjeno v generalno delegacijo.
V	Južnem Vietnamu so danes napravile samomor z ognjem druge tri mlade budistke. Prva je napravila samomor v vehki sajgon-
ski pagodi, druga v kraju Na Trang 320 kilometrov sevemo-vzhodno od Sajgona, tretja pa v Danangu. V kraju Kuang Tri pa je napravil davi samomor z ognjem mlad petnajstletni redovniški novinec. S tem je število budističnih redovnikov in redovnic, ki so napravili samomor z ognjem iz protesta proti sajgonski vladi, narastlo na devet. Od teh je sedem žensk. Podobni samomori z ognjem so se ponavljaU leta 1963 iz protesta proti Diemovemu režimu. Tedaj je napravilo samomor sedem redovnikov in redovnic.
V Sajgonu Je vrhovni svet glavne pagode zavrnil ostavko, ki Jo je podal budistični voditelj Tam Cau, ter je potrdil njegovo funkcijo predsednika zavoda. Budistični zavod Je objavil izjavo, v kateri pravi, da priznava v skladu z ustavno konvencijo, da je kongres oboroženih sil edini organizem, ki Je pristojen, da se izreče, aU naj generala Van Tieu in Kao Ki ostaneta na svojem mestu. Zavod izreka pripravljenost sodelovati s kongresom in z vlado ter dajati priporočila. Davi je bila pred budističnim zavodom nova protivladna demonstracija.
osnovo v svojem ansamblu, ima poleg svoje, v raznih okoUščinah pogojene repertoarne poUtike, tudi višja umetniška stremljenja, ima svoj jasen program, ki se isto-veti z vlogo posredovalca gledališke tvornosbi v obeh smereh, in ima zvesto občinstvo.
Umetniška kvaUteta našega ansambla je dobila razen v kritikah visoko priznanje tudi pri podelitvi letošnjih prvomajskih nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije, saj je od devetih nagrad kar pet odpadlo na ansambel kot celoto in na posameznike v njem za pomembne umetniške stvaritve v letošnji sezoni, kar je istočasno tudi priznanje umetniške ravni celotne sezone. Ansambel je dobil nagrado za uprizoritev Goldonijeve komedije »Grobijani«. Za režijo istega dela je dobil nagrado režiser Jože Babič in za jezikovno priredbo (narečno ponašenje) ter lektorstvo članica SG Leli Nakr-stova. Rado Nakrst je bil nagrajen za vlogo Krappa v Beckettovem »Poslednjem traku«, E. Mar-tinuzzi pa kar za dvoje vrhunskih stvaritev — za vlogo Komarja v Cankarjevih ((Hlapcih« in za vlogo Estragona v Beckettovem »Čakajoč na Godota«.
K splošnemu dvigu umetniške ravni so v občutni meri prispevali komorni večeri, ki so bili kot novost prvič vključeni v delovni program. Z njimi je gledališče dokazalo svoja umetniška stremljenja v težnji, da nudi svojim zahtevnejšim obiskovalcem in ljubiteljem gledališke umetnosti v bolj intimnem krogu soočenje z modernimi izraznimi tokovi v dramatiki in da jim v bolj kristalni oljjliki posreduje literarne bisere iz svetovne literature. Prav ti večeri pa so obenem pokazali še nekaj drugega, res razveseljivega: pokazali so, da je tudi naše gledališko občinstvo naredilo v zadnjih letih velik kvalitetni korak naprej in da je tudi te komorne večere, namenjene bolj izbrancem, sprejelo s simpatijo in kulturno zavzetostjo. Mislim, da je to silno važno dejstvo, ker nakazuje umetniškemu vodstvu gledališča kulturni utrip občinstva in prek njega smernice za oblikovanje bodočih repertoarjev.
Vloga posredovalca kulturne gle-dališke tvornosti v obeh smereh je bila v letošnjem repertoarju poudarjena na eni strani z uprizoritvijo Goldonijeve komedije, na drugi pa z uprizoritvijo Cankarjevih ((Hlapcev« in s krstno uprizoritvijo izvirnega slovenskega dela domačega avtorja Josipa Tavčarja. Prav s tem delom je gledališče ostalo zvesto svojemu načelu, da vključuje vsako leto v svoj repertoar po eno slovensko novost. Prednostno poseganje po novitetah domačih avtorjev pa je še toliko bolj pomembno tudi zato, ker se z njimi izpričuje delež, ki ga naša etnična skupnost v Italiji daje celoviti slovenski kulturni tvornosti.
In končno občinstvo, če je dal gledališki kolektiv iz sebe vse, kar je mogel in zmogel, in v golih številkah pomeni to deset premier s 122 predstavami v pičlih osmih mesecih, je naše gledališko občinstvo dalo v pravkar zaključeni sezoni prav toliko, če ne še več: dalo je rekorden obisk 30.655 gledalcev ali v povprečju 250 na predstavo, kar je tudi v absolutnem merilu, zlasti pa v primerjavi z obiskom v tržaškem italijanskem Stalnem gledališču, zelo visoka in zgovorna številka. Res je sicer, da vsa dela niso bila deležna enakega obiska in da je občinstvo z večjim ali manjšim odzivom na to ali ono delo pokazalo svoje okuse in svoje preference, toda to niti v najmanjši meri ne zmanjšuje prejšnje ugotovitve o vedno večji kulturni angažiranosti in gledališki zahtevnosti pri nas. Koristno pa bo povzeti potrebne zaključke iz izkušenj letošnjega obiska in pri tem zlasti upoštevati privlačnost in vzgojno vlogo mladinskih predstav, priljubljenost ljudskih iger, odlično zasedenost dijaških abonmajev itd. Toda koliko lažje bo to delo za umetniško vodstvo in za celotni kolektiv v zavesti, da je gledališče po krizah v prejšnjih letih, ki so bile tudi logična posledica pomanjkanja lastne gledališke hiše, postalo zavestna kulturna potreba naših ljudi.
Po vseh teh ugotovitvah je povsem upravičen zaključek, da pomeni letošnja — jubilejna gledališka sezona pomembno afirmacijo naše kulturnosti, poudarjene tudi v vedno bolj kritičnem dojemanju posameznih stvaritev. Pomeni pa tudi obveznost za gledališče kot tako in za naše gledališko občinstvo, da bo prihodnja sezona še korak naprej po svoji umetniški vsebini in množičnosti; za pristojne oblasti pa obveznost, da bo z novim statusom in v okviru večje naklonjenosti, ki jo priznanje tega statusa in splošno vzdušje odražata, lahko gledališče deležno tudi tiste gmotne podpore, brez katere bi sam njegov obstoj, kaj šele njegov razvoj, bil resno ogrožen in brez katere bi tudi vsi statusi in vsa izražena naklonjenost bili brez prave vrednosti.
j. k.





VČERAJ KRATKA SEJA MINISTRSKEGA SVETA
Z odlokom predsednika republike uveljavljen zakon o amnestiji
Posvetovanje tajništev sindikatov postnih uslužbencev in kovinarjev
Kongres južnotirolske ljudske stranke
je je predsednik republike od lok podpisal, tako da je takoj stopil v veljavo, ker sta že danes objavljena v Uradnem listu tako zakon, ki ga je odobril parlament in odlok predsednika republike, ki razglaša amnestijo.
V	Rimu so se danes sestali predstavniki vsedržavnih tajništev sindikatov poštnih uslužbencev vseh treh sindikalnih organizacij, da pregledajo stanje po 48-urni stavki, ki je bila 31. maja in 1. junija. V zvezi z napovedanim sestankom med predstavniki vlade in sindikatov javnih uslužbencev, ki je določen za torek, 7. junija, so tajništva po sestanku sporočila, da bodo na sestanku poudarili nujnost sprejema vseh zahtev poštnih uslužbencev. Tajništva so sklenila, da se bodo ponovno sestala v sredo, 8. junija, da se v pomanjkanju jasnih obveznosti vlade dogovorijo o nadaljnji sindikalni akciji.
Davi so se sestala tudi vsedržavna tajništva sindikatov kovinarjev vseh treh sindikalnih organizacij, da pregledajo stanje na tem sektorju z državno Udeležbo, še posebej glede na izid pogajanj, ki so bila včeraj med predstavniki sindikalnih organizacij in Intersind-ASAP. Pozneje se je ožja delegacija treh organizacij ponovno sestala s predstavniki Intersind-ASAP, nakar so sporočili, da je nasprotna stran sporočila povsem negativne predloge, tako da je nemogoče koristno nadaljevanje pogajanj. Vendar pa so sindikati ugotovili, da bi se utegnilo stališče spremeniti na zaključnem sestanku. Zaradi tega so sklenili, da se bodo ponovno sestali v sredo, 8. junija. Danes se je sestal centralni komite FIOM-CGIL, ki je pregledal položaj in tudi v zvezi
•lil n itn tiiiiiiiitiiuiiiii mi lunin 11111111)1 iittiiiiiiuaM
«L’incontro sindacale*
MILAN, 4. — Danes je pod naslovom «L’incontro sindacale* izšla prva številka časopisa milanske socialistične struje CGIL. Tajnik milanske delavske zbornice za socialistično strujo Bruno Di Pol piše med drugim, da je »milanska socialistična sindikalna struja napravila danes prvi važen korak svoje zunanje karakterizacije, ki se postavlja na zelo važno organizacijsko podlago*. «To je sila, ki je postavljena na razpolago politiki enotnosti med vsemi delavci in vsemi sindikati v polni zavesti, da nas bo dosega tega smotra zavarovala pred tistimi alternativnimi izbirami, ki bi morda postale dejanska in boleča nujnost tistega dne, ko bi sindikati in delavci bili še vedno razdeljeni. Konkretno odpreti upanju po enotnosti vrata izbir in snidikal-ne udeležbe je naša včerajšnja in današnja obveznost.*
V	nekem drugem članku kriti-
RIM, 4. — Davi je bila pod predsedstvom Mora seja ministrskega sveta, na kateri je pravosodni minister Reale poročal o načrtu odloka, ki so ga danes predložili predsedniku republike v podpis in ki določa amnestijo na podlagi zakona, ki ga
je bil odobril parlament. Pozne- —. ...	------
j.	- z bližnjim sestankom s predstav-
niki, Confindustrie za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev nameščenih v privatnih podjetjih.
Minister za tiansporte in civilno letalstvo Scalfaro je sprejel danes glavnega tajnika italijanske zveze avtonomnih sindikatov železničarjev. Govorila sta o vprašanjih, ki se tičejo železničarjev in njihovih zahtev.
Minister za delo in socialno skrbstvo senator Bosco je sporočil državnemu zavodu za socialno skrbstvo (INPS) vrsto navodil za ukrepe, ki so v pristojnosti organov lega zavoda in ki ,o potreb ni za ustanovitev pokrajinskih posvetovalnih odborov socialnega skrbstva. Ti odbori so sestavljeni iz predstavnikov delavcev in delodajalcev in imajo nalogo pomagati pokrajinskim organizacijam INPS, da bo njihovo delovanje bolj v skladu s krajevnimi potrebami ter da se koordinira dejavnost zavoda z dejavnostjo drug; n zavodov.
V Meran-u se je davi zače' 18. redni kongres južnotiroiske ljudske stranke ob udeležbi 500 delegatov In mnogih povabljencev Avstrijska socialistična stranka je odklonila vabilo zaradi izključitve dr. Jennyja iz stranke. Poročio je prebral predsednik dr Magnago in nato je kongres nadaljeval delo.
Dr. Magnago je bil ponovno izvoljen za predsednika sti mice. Za podpredsednika sta bila izvoljena dr. Volgger in dr. Dieti. Za La-dince je bil ponovno izvoljen inž. Pupp.
Ob zaključku kongresa so delegati odobrili resolucijo, ki govori o pariškem sporazumu za ustanovitev deželne avtonomije v sedanji bccenski pokrajini. Dalje pravi, da je bila ta pokrajina povezana z večjo sosedno tridentinsko pokrajino, zaradi česar je Bočen dobil samo del obljubljene avtonomije.
«Dodelitev regionalne avtonomije, ki jo zagotavlja pariška pogodba, zlasti na gospodarskem in socialnem področju, pa je bila v nasprotju z duhom pogodbe priznana italijanski večini.«
Resolucija omenja korake Avstrije po letu 1955 za izvajanje pariške pogodbe, omenja resoluciji glavne skupščine OZN iz leta 1S60 in 1981, s katerima 'sta bili Italija m Avstrija pozvani na obnovitev pogajanj, in nadaljuje; »Kongres južnotirolske ljudske stranke priznava, da dem" komisije devetnajstih, ki se je zaključilo aprila 1864, in poznejša italijansko-av-strijska pogajanja so pripeljala do predlogov, v katerih se lahko u-gotovi napredek k dejanski samovladi bocenske pokrajine. Vendar pa mora kongres ugotoviti, da na teh pogajanjih niso bili doseženi bistveni rezultati za pravo avtonomijo. Manjkajo še elementi, da se doseže avtonomna uprava pred-vsem na gospodarskem in socialnem področju. Prav ti elementi so nujni za našo pokrajino, da se bolj ko prej uresniči zagotovitev dela in stanovanja za našo mlado generacijo.*
Resolucija pravi, da
i drugim, in pravi, da Je po mnenju Končno opozarja kongres predstavnike italijanskih in avstrijskih političnih strank na nujnost rešitve južnotirolskega vprašanja na podlagi demokratičnih načel, da to področje ne bo področje orožja za ekstremiste obeh strani, temveč dragocen sklep, ki naj veže novo evropsko skupnost.«
žira list politiko CGIL v zvezi z | nosti ne smejo*bitibolj omejene od Vietnamom.	pristojnosti, ki so bile priznane
kongresa nujno potrebno ((mednarodno jamstvo za rezultate pogajanj«. Zatem pravi, da italijansko-avstrijska pogajanja niso pripeljala do nobenega konkretnega koraka v zadnjem času in zaradi tega «ne sme presenetiti dejstvo, da je med južnotirolskim prebivalstvom upravičeno razočaranje«. ((Hkrati kongres obsoja vedno večje nerazumevanje italijanskih oblasti v deželi in državi do narodnih manjšin.«
((Kongres južnotirolske ljudske stranke se obrača predvsem na italijansko vlado, naj se pogajanja vodijo v evropskem duhu in naj kmalu izpolni obveznosti, ki jih je prevzela pred dvajsetimi leti s pariško pogodbo, ter izraža upanje, da bo ta sporazum dosežen v tem letu. Južnotirolska ljudska stranka namerava v ta namen sklicati v tem letu izreden kongres.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiun
Včeraj začetek razgovorov med Titom in iranskim šahom
Razgovori se bodo nadaljevali na Brionih ■ Izmenjava zdravic * Slovesna seja beograjske mestne skupščine
BRUSELJ, 4. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je prišel danes z letalom iz Osla v Bruselj, kjer se bo udeležil sestanka ministrov NATO, ki bo v torek. Ob prihodu v Bruselj je Rusk izjavil, da bodo morali na prihodnjem sestanku sprejeti važne odločitve, ki se tičejo ((življenja atlantskega zavezništva« v prihodnjih letih. Rusk je dejal, da je francoska odločitev, da zapusti NATO, ustvarila številne težave.
Lesni sejem v Ljubljani
LJUBLJANA, 4- — Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani so danes odprli 7. mednarodni lesni sejem. Na sejmu razstavljajo podjetja iz Francije, Velike Britanije, Avstrije, Finske, Danske, Grčije, Italije, Holandske, Demokratične republike Nemčije, Zahodne Nemčije, Poljske, Švice, ZDA in Jugoslavije. Jugoslovanska podjetja razstavljajo predvsem pohištvo, tuja pa'povečini' stroje in opremo za lesno predelavno industrijo. Sejem bo odprt do 12. junija,
Indonezija priznala Singapur
SINGAPUR, 4 — Indonezija je uradno obvestila singapursko vlado, da jo je sklenila priznati, ter izraža željo, naj bi navezali diplomatske odnose. Singapurska vlada je danes objavila vsebino pisma, ki ga je podpisal indonezijski zunanji minister Malik.
Nepravilnosti pri volitvah v Dominikani
SANTO DOMINGO, 4. — Bivši dominikanski predsednik Bosch, voditelj dominikanske revolucionarne
PRIMORSKI DNEVNIK
5. JUNIJA 1966
***************
no jf**m*y
TV STUDIO UNO
***************
NAGRADNO TEKMOVANJE, POVEZANO Z ODDAJO »STUDIO UNO« 4. JUNIJA 1966
Ime in priimek Naslov
Odreži in nalepi na poštno dopisnico tei naslovi na RAI Casella Postale 400 Torino
Med vsako oddajo »STUDIO UNO« se Do izvajala pesem i tiati lanskim besedilom v kateri o* ista dve Desedi izvirnega besedila zamenjam z dvema drugima besedama Televizijski gledalci, k) hočejo v »studio Um (Juizu tekmovati, morajo zamenjavo ugotoviti m v ustreznih gornjih oven predalčkih označiti tisti dve izvirni besedi tz pesmi m sta bili zamenjani Izrezani in na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RAI - Casella Postale 400, Torino do 18 ure prvega četrtka po oddan, na katero *e nanašajo
Med vsemi stavnimi listki, ki Dodo vsebovali obe pravilni besedi iz izvirnega besedna pesmi, bodo vsak teden izžrebani: en avtct mntnl i alfa romeo gluha Tl ai> tlat 1500 ali lancla tulvia 2 C) in 10 nagrad ki bodo obstajale vsaka v bonu po 150 000 lir za nakup kmtg ter v motoskuteriu Uambrela 50 ali vespa 50)
Med tekmovalnimi listki ki bodo vsebovali točno označbo Is ene izmed dveh nesen izvirnega oesedlla. ki sta bili zamenjani, b i izžrebana količina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700 000 Ur (piščanci, nemastno svtnisko meso. lalea, oljčno olje itd nacionalne prolzvodnle) Zaloga bo tolikšna da bo dobitniku zadoščala za leto dru
Odpoštijatev dopisnice nkrati te pomeni popolno poznavanje m brezpogojni sprejem pravilnika Igre. ki le bil objavljen v štev.
12 Radlocorrlere TV.
Aut Min.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — V palač, zveznega izvršnega sveta so se danes dopoldne začeli uradni jugoslovan-sko-iranski razgovori med predsednikom Titom In šahom Rezo Pa-hlevijem ln njunimi sodelavci. Med današnjim razgovorom, ki se bo nadaljeval na Brionih, so v'ozračju prisrčnosti izmenjali misli o dvostranskih odnosih in o aktualnih mednarodnih vprašanjih posebno o svetovnem miru in napredku mednarodnega sodelovanj.
Po razgovorih je preaotdnik Tito priredil v zveznem izvršnem svetu kosilo, na katerem so bili z jugoslovanske strani Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič. Ivan Goš-njak, Koča Popovič, Svetozar Vuk-manovič, Blažo Jovanovič, Marko Nikezič in številne druge ugledne jugoslovanske osebnosti.
V zdravicah, ki sta jih izmenjala meči, kosilom Tito ln Reza Pahlevi, sta poudarila uspešen razvoj dosedanjega medsebojnega sodelovanja in. skupno zavzemanje obeh držav v svetovni organizaciji za mir In mednarodno sodelovanje, ter sta poudarila, da imata Jugoslavija in Iran iste smotre; mir in mednarodno sodelovanje. Tito je s svoje strani Izrekel priznanje Iranu, ki Je pod vodstvom šaha Reze Pahlevija začel social-no-gospodarsko reformo, kar odpira Iranu nove možnosti za proučitev enakopravnega in obojestransko koristnega sodelovanja na mednarodnem področju. V zvezi z mednarodnim položajem je Tito izrazil skrb posebno zaradi dogodkov v Vietnamu in nadaljevanja oboroževalne tekme, ki požira ogromna sredstva, medtem ko so istočasno v mnogih krajih na svetu brez najpotrebnejših stvari. Kljub zaskrbljujočim dogodkom na svetu pa je Tito izrazil prepričanje, da se bo napredovalo pri reševanju mednarodnih vprašanj, če se bodo miroljubne države potrudile in če se bodo dosledno izvajala načela miroljubnega sožitja. V zvezi s tem je Tito poudaril potrebo aktivnega zavzemanja vseh držav in sil, ki so za mir ne glede na razlike v družbenem sistemu ln pripadnosti raznim grupacijam.
Iranski šah je omenil tradicionalne stike prijateljstva med Jugoslavijo in Iranom ter kulturne stike ter medsebojno spoznavanju in proučevanje književnosti. Poudaril je, da se je tem začetnim simpatijam pridružilo v zadnji svetovni vojni veliko spoštovanje junaške borbe jugoslovanskih narodov pod vodstvom Tita proti okupatorjem, zatem pa občudovanje dosežkov Jugoslavije v borbi za vsestranski napredek Jugoslavije. Iranski šah je poudaril, da se med Jugoslavijo in Iranom razvija in utrjuje plodno prijateljsko sodelovanje v korist obeh držav in mednarodne skupnosti. V zvezi z razvojem dogodkov na mednarodnem področju pa je šah z obžalovanjem ugotovil, da se danes veča prepad, ki deli bogate države od drugih, da se v mnogih državah širijo lakota, siromaštvo in neznanje, Reza Pahlevi se je pridružil prepričanju predsednika Tita o potrebi in koristnosti aktivnega zavzemanja vseh sil, ki so za mir in mednarodno sodelovanje, posebno v okviru svetovne organizacije, ki se mora okrepiti, da bi lahko izpolnila nalogo, za katero je bila ustanovljena. »Gospod predsednik, je zaključil svojo zdravico iranski šah, mi dajemo veliko važnost našemu srečanju, našim razgovorom in izmenjavi pogledov. Erepričan sem, da naši dve državi lahko koristita druga drugi, ker imata iste končne smotre: mir, varnost in delo za zagotovitev vedno večjega standarda svojim narodom. Goreče že. lim, da bi se tesni stiki prijateljstva, ki nas družijo, vedno bolj poglabljali za blaginjo naših narodov.*
Popoldne je iranski šah v spremstvu predsednika Tita obiskal kmetijski kombinat »Beograd* blizu glavnega mesta.
Na slovesni seji mestne skupščine Beograda je predsednik skupščine Branko Pešič izročil iranskemu šahu zlato spominsko plaketo Beograda. Pešič je posebno poudaril zavzemanje iranskega šaha za prosveto iranskega ljudstva ter njegove mednarodne pobude in akcije v borbi proti nepismenosti
Nocoj sta se predsednik Tito in iranski šab skupno z drugimi visokimi jugoslovanskimi osebnostmi udeležila slovesnega sprejema, ki ga je iranski veleposlanik v Beogradu priredil ob obisku iran skega šaha.	(
Med sinočnjim sprejemom, ki ga j« priredil predsednik republike
| maršal Tito je Tito izročil šahu ‘ Rezi Pahleviju najvišje jugoslovansko odlikovanje, ki se podeljuje šefom tujih držav, red jugoslovanske velike zvezde, medtem ko je iranski šah odlikoval predsednika Tita z najvišjim iranskim odlikovanjem z redom Pahlevi. Istočasno so bila izročena visoka jugoslovanska odlikovanja iranskim državnim funkcionarjem in visoka iranska odlikovanja Edvardu Kardelju, Aleksandru Rankovi-ču, Petru Stamboliču, Marku Ni-keziču in drugim osebnostim.
B. B.
Anglija
zapustila «ELDO»
LONDON, 4. — Britanska vlada je danes uradno sporočila, da se odpoveduje sodelovanju pri načrtu «Eldo» (European Launcher Deve-
lopment), ki je evropski vesoljski program. Predstavnik Foreign Offi-cea je izjavil, da je britanska vlada že dolgo časa resno razmišljala, ali naj sodeluje pri tem programu, ali ne. Pripomnil je, da ima za to finančne, tehnične in gospodarske razloge. Britanska vlada je prišla do zaključka, da nedavni predlogi za spremembo začetnega programa ne predstavljajo zadostne podlage, da se nadaljuje britanska udeležba pri dejavnosti organizacije. Druge države, ki sodelujejo pri tem, so bile že obveščene.
Kakor je znano, sodelujejo pri načrtu še Francija, Belgija, Nizozemska, Avstralija, Zahodna Nemčija in Italija. Načrt določa izstrelitev italijanskega satelita za komunikacije z angleško - francosko -nemško nosilno raketo. Zatrjuje se, da se bo načrtu sedaj pridružila Japonska.
stranke je sporočil, da bo njegova stranka pobijala rezultate volitev na tistih volilnih sedežih, kjer so se dogodile sleparije.
Sihoči so nastali na več krajih prestolnice incidenti v trenutku, ko je bivši predsednik Bosch v svojem govoru po radiu govoril o nepravilnosti pri predsedniških volitvah. Najhujši spopad med demonstranti in policijo je bil okoli polnoči pred stanovanjem Boscha. Po prvih poročilih je bilo tudi mnogo ranjenih.
Medameriška komisija za človeške pravice pa pravi, da so bile dominikanske volitve pravilne in svobodne.
Štirje mrtvi pri cestni nesreči
SONDRIO, 4. — Davi se je dogodila na cesti Spluga nekaj kilometrov od italijansko-švicarske meje cestna nesreča, pri kateri so zgubili življenje štirje finančni stražniki.
Stražniki so se vračali v kasarno z avtomobilom «Giulietta». V bližini kraja Prosto dl Piuro je avtomobil Iz neznanih vzrokov zavozil v tovorni avtomobil, ki je prihajal nasproti. Pri trčenju so bili vsi štirje stražniki na mestu ubiti.
Ob dvajseti obletnici proglasitve republike
(Nadaljevanje s 1. strani)
Primerov s tega področja je nešteto. V današnji številki našega lista ocenjujemo letošnjo zelo uspešno sezono Slovenskega gledališča, ki je sicer formalno — pravno priznano, kot so vsa ostala gledališča v Italiji. Vendar pa ni niti izenačeno s položajem podobnih italijanskih gledališč, zato uživa neprimerno manjšo podporo.
Široko demokratično ozračje in sile napredka, ki se stalno krepijo, ustvarjajo pogoje za prehod iz splošnih programskih in načelnih ocen v konkretno in podrobno delo varstva slovenske skupnosti v Italiji. Zato upravičeno in tudi optimistično pričakujemo te korake. Slovenski prebivalci se bomo tako enakopravno vključevali v splošen tok življenja italijanske republike, katere sestavni državljanski del smo in za katere napredek po svojih močeh prispevamo.
BOGO SAMSA
NA ODBOJKARSKEM TURNIRJU V ZGONIKU
Izola osvojila «Kraški pokah
Bor na drugem, Kras pa na tretjem mestu
Izola si je včeraj osvojila Kraški pokal v trajno last. Odbojkarji TVD Partizana iz Izole so odpravili najprej videmsko šester-ko PAV, v finalu pa še ekipo Bora, kateri so prepustili le en set.
Bor je tako osvojil drugo mesto,,-
edtem ko se je domača šesterka
medtem ko se je Krasa proti vsakemu pričakovanju, vendar popolnoma zasluženo, uvrstila na odlično tretje mesto. Ob zaključku turnirja se je odbornik za šport pri zgoniški občini Jan Godnič zahvalil udeležencem turnirja za nastop in izročil kapetanu darila: Kržišniku iz Izole je poklonil občinski pokal in diplomo, ostalim pa diplome domačega športnega društva.
Izidi II. odbojkarskega turnirja za ((Kraški pokal« so naslednji: Bor - Kras 2:0 (15:12, 15:9)
Izola ■ PAV 2:1 (15:11, 9:15, 16:6) Finale za tretje mesto Kras - PAV 3:0 (15:5, 15:12, 15:13) Finale za I. mesto Izola-Bor 3:1 (15:6, 10:15, 15:12, 15:7) Postave
TVD Partizan (Izola) — Kržišnik, Torkar, Gašperšič, Stubelj, Jakomin, Vlles, Flego, Tomažič.
Bor (Trst) — Jurkič, Plesničar, Mijot, Vodopivec, Orel, Vitez, Orel, Uršič, Veljak, Starec.
Kras (Zgonik) — Morpurgo, Wil-helm, Živec, Budin, Simoneta, Grilanc, Emili.
PAV (Videm) — Tuniz, Arrigoni, Armano, Travaglini, Aliprandi, Mi-chelis, Sodorman, Masarln.
ATLETIKA
BUDIMPEŠTA, 4. — Med atletskim mitingom v Budimpešti je Madžar Vilmos Varju izboljšal z metom 19,62 m evropski rekord v krogli.
Prejšnji rekord je pripadal od 24. Julija 1962 z 19,55 Angležu Ro-weju.
* • «
TURIN, 4. — Med piemontskim prvenstvom v atletiki je Renato Dionisi, ponovno izboljšal Italijanski rekord v skoku s palico. Dionisi, ki je prejšnji četrtek na dvoboju univerzitenih reprezentanc Italije in SZ preskočil 4,91 m, je danes dosegel s 4,94 m novo rekordno znamko.
BOKS
17. t. m. bo v našem mestu pod okriljem julijske skupine zveze italijanskih športnih novinarjev na gradu pri Sv. Justu boksarski dvoboj za italijanski naslov bantam kategorije med Tržačanom Carbi-jem in izzivačem Lucinijem iz Cremone.
ZENSKA A LIGA
Max Mara 3 Bor	1
Bivše italijanske prvakinje, ki so bile sinoči v gosteh šesterke Bora za tekmo ženske A lige, so našle v tekmicah kaj trd oreh. Zmago so sicer osvojile, vendar so se morale zelo potruditi, da so prišle do obeh točk. Kljub vsemu pa so morale prepustiti Tržačankam set, kar dokazuje, da so domačinke upoštevanja vredno moštvo.
Izid
Max Mara (La Torre) — Bor 3:1
(15:13, 15:17, 15:8, 15:9)
DOMAČI ŠPORT
NOGOMET
Juniorkso prvenstvo Ob 10. uri v Boljuncu (finalni del prvenstva)
BREG — PONZIANA
Kvalifikacija za II. ligo Ob 16.30 v Boljuncu Rosandra Zerial — S. Quirino
am-rnmmm
Zenska B liga
Ob 8.30 na stadionu «Prvi maj« Breg — AGI B (Gorica)
Ob 10.30 na stadionu «Prvi maj« Bor B — Sacile
Moška C liga Ob 10.30 v Gorici Audax — Kras
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR sporoča, da bo tečaj za nogometne trenerje iz tehničnih razlogov v torek in ne v ponedeljek.
HOKEJ
Sinočnja tekma prvenstva A lige v hokeju na kotalkah med Triesti-no In Bassanom se je končala z 2:0 v korist tržaškega moštva. V tekmi B lige pa so Dlavoli Vicen-za premagali moštvo Hokeysti Triestini 4:2.
iiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiuil
17. ETAPA GIRA D1TALIA
Etapna tudi za
zmaga
Motto
LEVICO TERME, 4. — Borba med vzponskimi kolesarji se je danes zaključila v absolutno korist Giannija Motte, ki je prišel ne samo do etapne zmage, temveč je zadal svojim direktnim tekmecem precejšen udarec. Motta je ves čas sledil Jimenezu, ki Je na vzponih nepremagljiv, takoj za vrhom se mu je v spustu pribli-
žal, ga dohitel in ga pustil na cedilu. Jimenezu je sicer prišel na pomoč Anquetil, vendar tudi on ni mogel ničesar proti izrednemu Motti, ki pa je verjetno danes potrošil večji del svojih sil. Medtem ko je borba za prvo mesto še odprta in bo prišlo do nje verjetno med dolomitsko etapo, je Giro za Adomija praktično končan: bivši leader je trenutno kar 5 minut za roza majico.
Vrstni red na cilju 17. etape Ri-va del Garda - Levico Terme (239 km):
1. GIANNI MOTTA (Molteni) 7 ur 01’28”
2 Jimenez (šp.) z zaost. 3”
3.	Bitossi 1T0
4.	Altig (Nem.) 1’40”
5.	Gimondi 1’41”
6.	Anquetil (Fr.)
7.	Balmamion
8.	Taccone 1’50" itd.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	GIANNI MOTTA (Molteni) 87.4501”
2.	Jimenez (Šp.) z zaost. 1’56”
3.	Altig (Nem.) 3’39”
4.	Zilioli 3’44”
5.	Bitossi 3’57”
6.	Balmamion 4'04”
7.	Amjuetil (Fr.) 4'28”
8.	Taccone 4’49”
9.	Gimondi 4’50”
10.	Ailorni 5’05”, 11. De Rosso
813”, 12. Maurer (Šv.) I1’05”, 13. Zandegu 87.57’31”,	14. Mugnaini
88,(I0’00”, 15. Schiavon 88.0F41”, 16. Fontana 88.04’35”,	17. Passuello
SS.OS^l”, 18. Battistini 88.06’6”, 19. Imerio Massignan 88.11’37”,	20.
Dancelli 88.1F39” itd.
NEDELJA, 5. JUNIJA Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Karakteristični ansambli;
11.15	Oddaja za najmlajše; 11.45 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 in 13.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 14.45 Vesele harmonike;
15.00	Revija popevk; 15.30 ((Brigadir«, veseloigra; 17.05 M. Monti-co: Sonata v e-molu; 17.30 Vokalni ansambli; 18.00 Jam session;
19.00	Bizet: Lepotica iz Pertha;
19.15	Nedeljski vestnik; 19.30 Glasbeno potovanje; 20.00 šport; 20.30 Lelja Rehar: «Krst bomuo jeme-li«, 21.00 Kromatična fantazija;
22.00	Nedelja v športu; 22.10 Pevci in glasbila; 22.30 Večerni ples.
9.30	Kmetijska oddaja; 11.10 Tržaški narodni motivi; 14.00 El Campanon.
Koper
8.15	Jutranja glasba; 9.00 Prenos RL; 10.05 Nedeljsko srečanje; 10.20 Zabavni zvoki; 11.00 Prenos RL; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.05 in 13.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.05 Dogodki in odmevi; 14.25 Lahka glasba;
14.30	Sosedni kraji in ljudje; 15.00 in 15.45 Glasba po željah; 16.30 Domače pesmi in melodije; 17.00 Prenos RL; 19.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Ansambel Week-end; 20.30 Prenos RL; 23.15 Plesna glasba; 23.35 športna nedelja.
Nacionalni program
8.30	Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.25 Roditeljski krožek; 13.15 Giro dTtalia; 13.35 Odrska in filmska glasba; 16.00 Plošča za poletje; 14.30 Koncert na trgu; 15.15 Zbori z vsega sveta; 15.45 Pesmi leta; 16.15 Glasbena prizma; 17.00 Simfonični koncert; 18.20 Plesna glasba; 19.15 športna nedelja; 20.15 Giro dTtalia; 21.00 Pianistka Martha Ar-gerich; 22.00 Plesna glasba.
II. program
7.45 Jutranja glasba; 8.40 Plošča za poletje; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo;
11.30	Giro dTtalia; 11.35 Pevci;
12.00	športna prognoza; 13.45 Pisan spored, 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Glasba po željah; 15.00-
16.30	Giro dTtalia; 16.15 Clacson;
17.00	Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Giro dTtalia; 20.10 Dirigira Arturo Toscanini; 21.40 Športni dnevnik; 21.50 Glasba v večeru.
///. program
16.30	Ameriško televizijsko gledališče; 16.55 Brittenove skladbe; A7.30 G- Kaiser: ((Oktobrski, dan«;
19.00	Na sporedu P. da Palestri-na; 19.15 Ital. slovstvo; 19.30 Vsa-kovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Corellijeva sonata opus 5; 21.20 Mahlerjeve skladbe; 21.50 Glasbena vzgoja v Italiji; 22.45 žepne knjige.
Slovenija
7.05 Dnevni koledar; 7.30 Napotki za turiste; 9.05 Mladinska igra — Stanojčič: Vesoljski gusarji; 9.50 Skladbe za mladino;
10.05	Naši poslušalci čestitajo:
11.00	še pomnite, tovariši...; 11.25 Pesmi borbe ln dela; 11.45 Lahka glasba; 12.00 Turistični napotki;
13.05	Naši poslušalci čestitajo;
14.30	Nedeljska reportaža; 15.00 Znameniti pevci; 16.05 Zabavna glasba; 16.30 Humoreska — C. Ford: Samec premišljuje o zakonu; 17.00 Nedeljsko športno popoldne; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Glasba ne pozna meja;
21.50	športna poročila; 22.00 Ob 70-letnici Danila Bučarja; 23.10 Nočni zabavni zvoki; 24.05 Večer elektronske glasbe.
Ital. televizija
10.15	Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 12.15 Obletnica ustanovitve karabinjerske službe; 15.15 Giro dTtalia; 17.15 Spored za najmlajše; 18.10 Settevoci;
19.00	Dnevnik in polčas nogometne tekme; 19.55 Športne vesti tn kronike Ital. strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 U. Pirro in V. Talarico: «Luisa Sanfellce«; 22.15 Karabinjerji v službi dežele; 22.30 Športna nedelja, ob koncu dnevnik.
II. kanal
18.00 Konjske dirke v Rimu;
18.30	V. Fioravanti: «Le nozze per puntiglio«; 21.00 Dnevnik; 21.15 Zvočni trak; 22.25 Komični filmi;
22.50	TV zgodba »Turismo a sor-presa«.
PONEDELJEK, 6. JUNIJA Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Brali smo za vas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17.00 Orkester Giannija Sa-freda; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Rimski-Korsakov; Majska noč; 19.00 Orkester Wallyja Stotta; 1915 L zgodovine slov. književnosti; 19.30 Zabavali vas bodo; 20.00 šport; 20.35 Zvoki, uglašeni na temo; 21.00 Fioravanti: «Le nozze per puntiglio«; v odmoru; Opera, avtor in njegova doba; 22.45 Južnoameriški odmevi; 23.00 Mali bar.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.20 Orkester Franca Russa; 13.45 Ferruccio Busoni; 14.10 Jazz.
Koper
7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 8.15 Glasbeni spored;
9.00	Prenos RL; 10.30 Vesela glasba; 10.45 Pisan glasbeni spored;
11.00	Otroški kotiček; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11-45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.50 Orkestri;
14.15	Pojo The Supremes; 14.40 Mala prodajalna plošč; 15.00 Jug-pesmi in plesi; 16.00 Popevke;
16.45	Slovenske narodne; 17.00 Iz športnega življenja na Primorskem; 17.15 Operna glasba; 18.00 športni ponedeljek; 18.10 Glasba in fantazija; 18.45 Pevci lahke glasbe; 19.00 Prenos RL; 20.00 Športne vesti; 20.30 Prenos RL;
23.15	Klarinetist A. Bilk; 22.35 Klavirske skladbe slov. avtorjev.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Hayd-nove skladbe; 9.45 Popevke; 1005 Operna antologija; 10.30 Mozart in Beethoven; 11.15 Ital. popotovanja; 11.30 Sibeliusova suita: Karelija; 11.45 Novi ritmi, stari motivi; 13.15 Giro dTtalia; 13.35 Novi umetniki; 15.15 Filmske w gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Pogovorimo se o glasbi; 17.25 Jazz v Kanadi; 18.25 Spored z onstran Atlantika; 18.50 Ital. pripovedništvo; 20.15 Giro dTtalia; 20.25 Sestanek petih; 21.15 Simf. koncert.
II. program
8.00 Jutranja glasba; 9.00 PoJe Anna Identici; 9.15 Orkester Bu-chold; 10.35 Nove ital. pesmi; 11 J® Plošča za poletje; 11.30 Giro dTtalia; 11.40 Orkester; 14.00 Pevci;
14.45	Glasbena paleta; 15.00 Vesele harmonike; 15.30-16.45 Giro dTtalia; 15.35 Koncert v miniaturi;
16.00	Rapsodija; 16.50 Mezzosopranistka F. Cossotto in tenorist M-del Monaco; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 Turgenjev-Guerri-ni! «Dim»; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Giro dTtalia; 20.10 Veliki lov; 21.10 Lahka glasba; 21.40 Plesna glasba.
III. program
18.30	Srednjeveška zgodovina; 18.45 Dve sonati F. Giardinija;
19.00	Benedetto Croce; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Men; delssohn; 21.20 Pirandello: ((O dl uno o di nessuno«.
Slovenija
7.00	Jutranji dnevnik; 9.05 Glasbena matineja; 9.55 Za mlade radovedneže; 10.10 Otroške igr®; 10.25 Iz operet «Boccaccio» in »Cigan baron«; 11.15 Sibelius: Tapt°; la; 11.35 Naš podlistek - P. Weiss: Moj prostor; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13-oft Osterc: Suita; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Slovenske narodne,
14.30	Priporočajo vam...; 15.05 K-Savin: Pismo, Javor in lipa; 15-35 Naši poslušalci čestitajo; 16-30 Zborovski skladatelji; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Operne melodije; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Zvočni razgledi; 19.45 Dr. France SuS; nik; Zelenje v naseljih; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Simfonični koncert; 22.40 Pesem 8°: dal; 23.10 Melodije; 23.50 Literarni nokturno; 24.05 Po svetu jazza.
Ital. televizija
8.30	Sola; 15.30 Giro dTtalia;
17.30	Dnevnik; 17.45 Spored z* najmlajše; 18.45 Pianist G. Gorim. 19.05 Knjižne novosti; 19.45 Spori in ital. kronike; 20.30 Dnevnik.
21.00	TV tednik; 22.00 Prireditve med tednom; 22.45 TV zgodba. 23.10 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Film «Pfi' ma linea«.
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 5. DO ll.-VI.
NEDELJA, 5. junija 10.25 Poročila; 10.30 Narodna glasba; 11.00 Kmetijska oddaja;
11.45	Tisočkrat «zakaj?» — odd. za otroke; 12.30 Lassie — film za otroke; 13.00 Nedeljska TV konferenca; 17.00 Telovadno srečanje Jugoslavija-SZ; 17.30 Moskva: Nogomet SZ-Francija; 18.15 Propagandna oddaja; 18.30 Nadaljevanje prenosa iz Moskve; 19.45 Zlata leta komedije — film; 21.00 Dnevnik; 21.45 Kako živi In se zabava Pulj; 22.45 Veliki podvigi — film; 23.35 Posnetki z vesoljske ladje Gemini 9; 23.50 Poročila.
PONEDELJEK, 6. junija 12.40 TV v šob: Toplotni viri; 18.35 Angleščina; 19.05 Lolek in Bolek — risanka; 19.25 Obzornik;
19.45	Zanimivosti; 20.15 športni pregled; 20.40 Lesni sejem v Ljubljani; 20.54 Propagandna oddaja;
21.00	Dnevnik; 21.30 A. Kesič: Zmaga, vprašam te... — TV drama; 21.30 Bellini; Casta diva;
22.45	Slikar Matija Skurjeni; 23.00 šahovski komentar; 23.10 Poročila.
TOREK. 7. junija 10.00 Prenos s kongresa SZDL Jugoslavije; 18.00 Prenos s kongresa SZDL Jugoslavije; 21.00 Dnevnik in poročilo s kongresa; 2130 Ešalon dr. M. — jugoslovanski celovečerni film; 23.00 Poje Ivanka Kraševec; 23.10 Poročila. SREDA, 8. junija 9.30 Kongres SZDL Jugoslavije;
18.00	Poročilo s kongresa; 18.40
Glasbene slike; 18.55 Slike sveta otr. žurnal; 19.25 Obzornik; 19-’" Glasbena sreda; 20.15 Mozaik krav kega filma; 20.40 TV prospekt. 21 00 Dnevnik ln poročilo s kongresa; 21.30 Moličre: Učene ženske; 23.10 Jubilejna pesem Ar* »Tone Tomšič«; 23.55 Poročila s kongresa.
ČETRTEK. 9. junija 12.00 Angleščina; 15.00 Trst: KO; lesarske dirke Giro dTtalia; 17-1“ TV v Soli; 17.50 Poročila; 18-«| Kongres SZDLJ; 21.00 Dnevnik. 21.20 Aktualni pogovori; 21ju Kulturna panorama; 23.10 Poezij* Branka Rudolfa; 23.35 Poročila s kongresa SZDL.
PETEK, 10. junija 9.30 Kongres SZDL Jugoslavije. 17.30 Mali svet; 17.55 Poročil*;
18.00	Prenos s kongresa SZDL.
21.00	Dnevnik in poročilo s kongresa; 21.30 Vsi moji sinovi "7 film; 23.00 Poročilo s kongres*. 23.15 Karavana — potovanje P° neznanih krajih; 23.40 Poročila-
SREDA, 11. junija	,
16.25 Poročila; 16.30 Telovadn zlet v Skopju; 17.15 Kje Je, k»J je; 17.30 Prenos športnega dogodka; 19.15 Vsako soboto; 19.25 Obzornik; 19.45 Dlmič-Sujica: Ladje plujejo v dalje; 20.25 Ko sem b” Se majhen; 20.40 Cikcak; 20SA Propagandna oddaja; 21.00 Dnevnik; 21.30 Festival slovenske P® pevke — prenos; 23.00 Iz del Tri; stana Bernarda; 24.00 Film; 34-5U Poročila.
JhidUtti
DEAN BRANDON
r
frbiittiJMk
Kmalu zatem, ko smo preleteli Iv letalo! — mi je ukazal starej-Rdeča jezera, sem opazil prve 1 ši. — S tem letalom se bova od-
motnje v motorju. Moj delodajalec, ki je sedel na zadnjem sedežu, se je obrnil od svojega gosta k meni in me vprašujoče pogledal. Nisem vedel, kaj naj mu odgovorim. še enkrat se pogledal vse instrumente, vendar mi niso pokazali ničesar. Zato sem svojemu šefu pomirjujoče kimnil, nakar je nadaljeval pogovor s človekom, ki je sedel zraven njega.
Moj gospodar je John Fisher predsednik največje družbe za lesno gospodarstvo in predelavo lesa. Pri njem sem pilot že dve leti, četudi mi ne plačuje toliko, koliko zaslužijo piloti v drugih službah.
O tem poletju ne bi mogel reči, da bi bil kaj posebnega. Stari Fisher je bil na tem, da uresniči veliko željo in svoje podjetje združi z drugim velikim podjetjem Cornoy Northvvest. Drugi potnik je bil predsednik te družbe in leteli smo proti eni od njegovih naj/ečjih žag v tem kraju. Stari Morrison precej neudobno, ker je imel eno nogo trdo v kolenu še od časa vojne in je ni mogel prepogniti. Vendar ga to ni motilo, da se ne bi celo v letalu pogovarjal o poslovnih stvareh. Na iztegnjeni nogi je držal mapo in bral iz nje neke podatke.
Ker smo se morali kmalu dvigniti za polet čez visoko planino, sem menil, da bo z motorjem, ki ni povsem zanesljiv, najbolje pristati na cesti, nad katero smo leteli. Bila je to stranska cesta brez prometa, tako da sem z lahkoto pristal. Letalo sem vozil še kakih sto metrov, krenil nato na neko jaso, ki je poleti služila skavtom za taborišče. Oba potnika sta želela izstopiti, da se malo sprehodita.
v Rekla sta, naj po radiju pokličem družbo, da pošlje avtomobil, če bi se pokazala v motorju kakšna resnejša okvara.
Odprl sem prostor za prtljago in vzel iz njega orodje. Brž ko sem z motorja dvignil pokrov, sem opazil okvaro: kabel, ki je bil povezan s svečico, ni bil dobro pritrjen, zato valj ni dobival vžiga. Odvil sem svečico in se lotil dela.
V tem trenutku se je iz daljave približevalo neko staro vozilo. Ko je privozilo do letala, je obstalo; iz njega sta stopila dva človeka. Šla sta proti meni. Starejši je prišel bliže in me vprašal:
— Ah je tvoje letalo?
_ — Ne! — sem odgovoril. živčno, ker mi v tem trenutku ni bilo dosti do razgovora. Želel sem čimprej opraviti svoje delo, ker je bil planinski veter precej neprijeten. — Jaz sem plačan pilot
Starejši je ponovno vprašal: — A ktlo sta tista dva? v — Moja potnika. Malo se hočeta sprehoditi, medtem ko čakata, da popravim motor.
Ogledal sem si ju nekoliko bolje. Mlajši je bil suhljat človek in je držal roko v desnem žepu stare vojaške suknje. Starejši, ki me je spraševal, je imel grdo brazgotino čez vso desno stran obraza.
Človek z brazgotino mojim odgovorom ni posvečal posebne pozornosti. Pokazal je na letalo in vprašal:
— Koliko časa ste že tu? Kaj ni v redu z letalom?
Pojasnil sem mu, za kaj gre. Medtem sta se Fisher in Morrison vrnila k letalu. Fisher je kimal tujcema in rekel:
— Vidim, da si končal, ker pospravljaš orodje, Fred. .. Ali bo kaj kmalu?
Kakor na povelje sta tujca potegnila revolverje.
— Roke kvišku in stopi naprej
peljala midva, a ti z nama, — je dejal in pokazal z revolverjem proti meni. — Potreben nama je samo pilot.
Odvedla sta nas proti gozdičku in nam že medpotoma pobrala denarnice. Ker se je Fisher pričel upirati, mu je mlajši nastavil revolver na prsi in zagrozil: — Mir, debeluh, če nočeš na drugi svet!
— Ne smemo na glavno cesto, ker je že blokirana, — je rekel mož z brazgotino. — Verjetno bodo tudi sem kmalu prišli. Vi ste tu pristali kakor naročeno, zato moramo takoj odleteti. Vidva ostaneta tu!
Pogledal me je in z roko pokazal na letalo.
— Ti boš vozil, kakor je treba, če ti je življenje drago.
Odšli smo proti letalu. V tem trenutku je od gozdička odjeknil stel. Stopil sem v letalo in začel naravnavati instrumente za polet. Začutil sem med rebri re-volversko cev. — Delaj, kakor je treba, sicer . . .
— Seveda! — sem odgovoril.
—	Ne želim poginiti od vašega revolverja niti ne želim strmoglaviti z letalom.
— Nisi neumen. Morda boš ostal živ. — Pogledal je proti svojemu suhemu pajdašu. — Zakaj si streljal? Debeluh je gotovo kaj poskušal.
— Hotel je pobegniti. Zadel sem ga.
— A kaj je s tistim drugim tipom?
— Nič, miren je kot jagnje. Samo drhti. ^
Pripravil sem vse potrebno za polet, samo motorja nisem vklopil. Pritisnil sem na plin, motor je ostal tih. Pričakoval sem, da tisti z brazgotino ne ve, da je princip vžiga pri avtomobilu prav tak kot pri letalu.
— Kaj je spet? — je vprašal precej zaskrbljeno.
— Tako kot prej. Zaganjač ni v redu. Moram izstopiti in pognati propeler, — sem odgovoril kar najbolj mirno.
— Če misliš da boš lahko pobegnil, se kruto motiš. Ubil te bom, še preden boš pričel teči,
—	je dejal človek z brazgotino.
Glavno mi je bilo, da ostaneta
oba v letalu. Preden sem izstopil, sem zrahljal zavoro in obrnil gumb na plin. Pritisnil sem ga do deske, kakor pravijo temu vozniki. Pokazal sem proti glavnemu konFaTctu ih' mirno rekel:
—	Ko obrnem propeler, poskrbi, da bo motor pričel teči.
Človek z brazgotino je prikimal.
Izstopil sem iz kabine in se odpravil h kljunu letala. Prijel sem za propeler in go pognal s tako silo kakor še nikoli v življenju. Motor je zagrmel s polnim plinom. Letalo je poskočilo. Vrgel sem se na tla, ker je letalo v istem trenutku zaropotalo mimo mene. Zdrvela sta po jasi kakor strela. Ko je letalo dobilo potrebno hitrost, se je kljun vzravnal in letalo se je dvignilo v višino. Vendar ni poletelo visoko. Najprej se je nagnilo na levo stran, nato pa je strmoglavilo med drevje. V tem hipu se je vnelo, ker so bili rezevoar-ji polni bencina
Zdaj vozim dvomotornik v službi iste družbe in imam dvojno plačo. Moj gospodar je bil samo razjarjen, ker mu zavarovalnica ni hotela plačati letala, ki smo ga namenoma uničili. Gospodar nosi še poseben spominek na ta dogodek. Tudi on zdaj vleče eno nogo za sabo kakor Morrison, ki je njegov družabnik. Krogla iz revolverja rnp je razbila koleno.
■ v-A'
41
' •/. ••. v-;.

V četrtek smo v Kulturnem domu prisostvovali lepi prireditvi: nastopu baletnih šol p.d. Barkovlje in Dijaški dom. Tukajšnja slika je s skupinskega nastopa obeh šol z Griegovo «Aasiso smrtjo» iz Peera Gynta
lllllllllfllllllllllll«llllllllllllllllllllllllllll|||lll||||l1«||||||||||||||II||BIIIIIII|||lll||||||||||||lll|IIIIIIIIBIIIll||ll|l*|||||llllllllllllllllllll>llltlllllllllllllllBaiIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllBBIIIII*lliaillMltlllllllllllt
SASA VUGA
Zarjavele
medalje
Če se med mlado generacijo 1 iste osebe, zato gre pri knjigi
slovenskih pisateljev Saša Vuga vse bolj uveljavlja, temu po vsej verjetnosti ni vzrok njegova plo-dovitost ali pa to, da skuša ustreči okusu povprečnih bralcev, temveč vse kaj drugega. Prav gotovo leži pretežni del njegovega uspeha v tem, da se Vugova dela odlikujejo po psihološki pronicljivosti in modernem stilu, ki ga srečamo pri nekaterih sodobnih zahodnih avtorjih in ki zato pri Vugi toliko bolj originalno učinkuje, predvsem pa po temperamentni zavzetosti do problemov malih ljudi in do njihovih težav. In še nekaj je: pristen ob-soški kolorit. In prav trdna pisateljeva zasidranost v domačem obsoškem okolju, združena z ljubeznijo do malih, preprostih ljudi tega področja in do domačih krajev	daje pisanju Saše	Vuge
pečat pristhbgR”"’
Vse te značilnosti pisanja Saše Vuge prihajajo še v posebni meri do izraza v njegovi najnovejši knjigi novel ZARJAVELE MEDALJE, ki jo je zdaj izdala založba Lipa v Kopru. Preden pa spregovorimo	o knjigi,	zasluži	pisa-
telj dve, tri besede o sebi, pa čeprav	ga	ljubitelji	domače literature	že	poznajo.	Doma	je z
Mosta na Soči, kjer se je rodil leta 1930, od leta 1949 pa je zaposlen na ljubljanskem radiu in televiziji, kjer je bil dolga leta napovedovalec, zdaj pa je dramaturg. Medtem je diplomiral iz književnosti, sicer pa se je ves čas ukvarjal s pisanjem. Doslej je izdal tri knjige: Škorenjček Matevžek, psihološki roman Veter nima cest in zbirko tolminskih novel Račke po reki plavajo. Napisa! je tudi nekaj radijskih in televizijskih iger in bil tudi nagrajen. Četrta Vugova knjiga je torej spet knjiga novel, ki jih povezujejo avtorjeva razmišljanja. Toda dejansko nastopajo v teh novelah tudi bolj ali manj
Zarjavele medalje za novelistično zbirko bolj v formalnem pogledu kot pa dejansko. Pravzaprav lahko že govorimo o romanu v moderni obliki, ki mu je avtor dal neko svojevrstno formo, na videz ohlapno formo novelistične zbirke, dejansko pa z notranjo trdno zgradbo.
V vsebinskem pogledu lahko povemo, da govori Vugova knjiga o primorskih ljudeh, zlasti o nekdanjih partizanskih borcih in njihovih usodah med vojno ter njihovem življenju ter težavah danes. «So revolucije,« je zapisal pisatelj v svoji knjigi, «ki svojih sinov ne žro, jih le pozabljajo.« In ker je Vugova knjiga tudi ,.knjiga o današnjih razmerah v Obsočju, so tudi ti stavki iz njegove knjige značilni: ((Gmajni’ so puste. Hribovske kulake šmo: pregnati. Zapustili so kamnite hiše ob gozdovih, svoje mrtve zapustili, svojo zemljo, svoj ponos. Zdaj so cestarji, trgovski pomočniki, žeparji, mesarji, pismonoše. Vse se jim je kakor preneumno videlo, pa so prekrižali dve deski čez vrata in ku-laštvu pokazali hrbet. V hribih so ostali starci, čudaške botre, mačke in padli partizani. Cez ducat let bodo poginili še ti ostanki, v kuhinje, v veže se bo vselil veter. Veter in strahovi...« S tema dvema citatoma pa je tudi kot z motom povedana vsa vsebina Vugove knjige. Pisatelj sicer ljubi nenavadne osebnosti, posebne ljudi in nenavadne dogodke. V tem pogledu pisatelj morda svojo pripoved preveč po-antira. Toda če si odmislimo nekatera simbolična pretiravanja, pa so vendar te njegove zgodbe pretresljive izpovedi o bridkih usodah obsoških ljudi. Te izpovedi niso zgolj kritično opisovanje dogodkov, temveč so tako
Dokončana slovenska izdaja
ANDRIČEVEGA
izbranega dela
Poročali smo že, da je Državna založba Slovenije izdala v ponatisu prvih šest knjig Andri-čevega izbranega dela, ki je v desetih knjigah prvikrat izšlo pred tremi leti. To je bila izdaja, ki jo je slovenska založba pripravila v sodelovanju z založbami Prosveta iz Beograda, Mladost iz Zagreba in Svjetlost iz Sarajeva. Izdajo so kot uredniki pripravili Josip Vidmar, Grigor Vitez, Mu-harem Pervič in Petar Džadžič. Čeprav smo od Andričevih del imeli v slovenščini že precej prevedenega, pa je vendar prav podelitev Nobelove nagrade pomenila ogromno povečanje zanimanja za tega prvega jugoslovanskega nobelovca. Zato je bila izdaja Andričevih del pred tremi leti odlično opremljena in urejena izSaja v "desetih knjigah — tudi razprodana. Založba je pripravila ponatis vseh desetih knjig in pred dobrim mesecem smo poročali o prvih šestih knjigah zbirke. Danes pa lahko že poročamo, da so izšle še preostale štiri knjige in da imamo tako Andri-čevo izbrano delo v desetih knjigah v slovenskem prevodu ponovno na knjižnem trgu. S to ponovno izdajo bo gotovo ustreženo vsem prijateljem domače, jugoslovanske književnosti, pa tudi vsem bolj snobistično nastrojenim bralcem, ki žele imeti tega po svetu najbolj znanega jugoslovanskega pisatelja na svoji knjižni polici.
Vse preostale knjige izbranega dela (VII., VIII., IX. in X. knjiga) vsebujejo Andričeve novele m deloma tudi eseje. Čeprav je Andrič zaslovel v svetu predvsem po svojih dveh romanih Most na Drini in Travniška kronika, so v opusu njegovega dela novele enakovredne mojstrovine in dela, ki imajo prav take odlike kot ro-
(Nadaljevanje na 7. strani)
..................................................................................
Spoštovani tovariš!
Skoraj trideset let bo tega, kar sva sedela skupaj pri knjigi Puškinovega Evgenija Onjegina in uživala to mojstrovino iz ruskega originala. Bilo je to nekaj let pred vojno, ko smo se navdušeno učili ru j in sva tudi mi-d t vsak teden dvakrat v večernih urah bolj kot slovnična pravila poslušala neizmerno znanje neumornega propagalorja ruske kulture Aleksandra S. Kuna. Kakih dvajset let kasneje ste se lotil: prepesnitve Puškinove umetnine. In ko je pred leti Evgenij Onjegin izšel v krasotni izdaji v Vašem slovenskem prevodu, sem se spomnil najinih skupnih ur pr ruščini In vaše temeljitosti pri učenju ruskega jezika, kajti vaš prevod Evgenija Onjegina je vsekakor mojstrsko delo.
Očitno je, a ste pri vsem svojem delu temeljiti. Kajti zlepa še nisem našel prevajalca, ki bi svojemu slovenskemu prevodu tujega romana napisal tak uvod, ne uvod, celo študijo, kot ste to storili Vi pri prevodu Hemmingvva-yevega romana Zbogom orožje. Saj ste za drugo izdajo uvodno študijo celo dopolnili z najnovejšimi | adatki o pisateljevi smrti.
Lani ste za založbo Borec uredili zbornik o Preko- orskih brigadah, v katerih ste se tudi sami borili. Ob oceni te knjige sem utemeljeno zapisal, da je bil to I Vaši zaslugi resnično dober zbornik, s katerimi so zaradi raznolikosti snovi in več avtorjev navadno vedno težave. Ta zborni': pa je lahko za vzgled podobnim publikacijam.
Vaša pesniška zbirka Večne žanl> ki je izšla pred leti, je bila pri bralcih odlično sprejeta. Sami ste dejali, da je kritika, kot ste v tp-ej pričakovali, vašo knjigo zmlela v prah, občinstvo pa jo je (menda prav zaradi tega) pokupilo v nekaj tednih.
NAMESTO KNJIŽNEGA POROČILA
Pismo Radu Bordonu ob njegovih Nes(p)odobnih basnih
Verjamem, da vam je žal, da danes niti v antikvariatu ne morete več stakniti nobenega iz-'a.
O Vaši nedavni doktorski disertaciji je poročal tudi Primorski dnevnik. Zdaj pa ste izdali novo knjigo z naslovom Nespodobne basni, ki ste ji dodali pod-
naslov za vse nezaupneže: Ne-kakovšne pripovedne pesmi ali podobno branje s pojasnili vred. Če se bo kakšen sovražnik poezije še pomišljal knjigo vzeti v roke, ga bo vsaj moto — mislim, da je to prevod La Fontai-na — pomiril. Saj se ta moto preprosto glasi takole:
Preproste zgodbe boste v knjigi brali, resnice zrno v njih morda zaznali; čeprav priznanja r.e dobim za nje, vsaj čast, da lotil sem se jih, mi gre.
Sicer pa mislim, da Vam gre že za to, da smo v sodobno slovensko književnost dobili basnopisca, ki ga med današnjimi pesniki še ni, vse priznanje. Ne vem sicer, če bodo vsi enakih misli z menoj, toda tega dejstva le ni mogoče izpodbiti. Lahko Vam kar odkrito povem, da nas kot pesnik, prevajalec, publicist, redaktor, pravnik znova in znova presenečate. Kot Tržačan svojim rojakom torej res ne delate sramote.
Zadnjič sem poslušal intervju, ki ga je imel z Vami na ljubljanski televiziji urednik Kulturne panorame. Moram reči, da je bilo prav imenitno in da so mi bili Vaši odgovori močno všeč. Da nes pa imam Vašo novo pesniško zbirko tudi sam že v rokah in moram reči, da mi je knjiga še bolj všeč. Že takoj, ko knjigo Nes(p)odobnih basmi vzameš v roke, te preseneti. Odličen je
ščitni ovitek, resnično lepa je oprema knjige. Janez Vidic se je pri Vaši knjigi res potrudil. In tudi mariborska založba Obzorja zasluži za vso skrb ob Vaši pesniški zbirki vse priznanje. Moram tudi priznati, da je na notranji strani ščitnega ovitka za pisani intervju z Vami original na in posrečena domislica. Med odgovori pa mi ugaja odgovor na vprašanje o Vašem svetov nem nazoru. Ker bodo tole pismo brali tudi drugi in ne samo Vi, naj mi bo dovoljeno, da Vas citiram:	«Sem zaveden (in vča-
sih tudi prizadeven) ud svoje družine (imam še kar prizanes Ijivo ženo, dve ljubki živžavčki in v svojo srečo še žive starše, čeprav že močno sključene pod bremenom let), hkrati pa sem zvest pripadnik narodiča, iz katerega izhajam. Sicer pa ne pri znavam umetnih pregrad, kakrš
Zato sem resnično vesel, da država odmira, kakor nas nekateri poučeni tako vneto prepričujejo.«
Prepričan sem, da ste s svojimi basnimi opravili veliko delo. Kajti napisati obsežno knjigo basni — mislim, da se pri štetju nisem zmotil, ko sem jih naštel 96 — ni tako preprosto. Posebno ne, če naj bodo basni originalne in povrh še duhovite. Ne vem sicer, če je bilo nujno, da ste pesmi razdelili v štiri skupine. (Naj navedem naslove: Na
koga kaj meri, Živalski vrt, Vre-tenčarska družina. Na prepihu). Basni posameznih razdelkov so motivno tudi prepletajo. Toda vsaj deloma ste gotovo imeli svoj prav . pri taki razdelitvi.
Kako bodo kaj bralci sodili o Vaših basnih, si kar mislim. Eni se bodo spotikali nad Vašo nemoderno poezijo, češ da so verzi v moderni poeziji odveč. Sicer pa saj ste sami pokazali primer sodobne lirike v pesmi Ontologija. Nekateri bodo ugotavljali, da rime šepajo. Morda so ponekod res malo trde in ne tako gladko zveneče. Nekateri bodo spet ugotavljali, da so basni nesodobne, drugi pa, da so nespodobne. Najbrž bodo tako sodili tisti, ki se bodo ob Vaših puščicah čutili prizadeti. Kdor pozna razmere, zlasti v slovenski književnosti, bo že razumel, na koga merite. Toda to niti ni tako važno. Dovolite, da Vas ponovim:
Ko v knjigi bereš to in ono basen, na koga meri, bravec, ne sprašuj; le z basnopiscem tiho pomodruj in nauk postane tudi tebi jasen.
Večina bralcev bo ob pesmih uživala, tako kot sem jaz. Sicer pa priznajte. Marsikje v basnih ne bičate samo napak sodobne družbe, samo odklonov in razmer — kot ste to rekli na televiziji — temveč ste tudi precej strupeni. Morda res drži, da so te basni najbolj ostre satire, kar jih je v zadnjem času pri nas izšlo. Zato bi se tudi ne strinjal z Vašo izjavo na televiziji, ko
ste spričo tolikih levov v Vaših basnih sebe označili za majhno miško. Po Vaši visoki postavi in strupenem želu bi bili prej vse kaj drugega. Mar ne? Zato sem tudi prepričan, da se bo marsikdo spotaknil ob Vašo novo knjigo. Če že ne kak lev iz Vaših basni, pa vsaj kak perspektiven književnik. Sicer pa se boste lahko ravnali kar po svojem verzu:
Človek pa tedaj ko je najhuje, vihri, ki spodnaša ga, kljubuje.
Toda. kaj bi še pisal o Vaših basnih. Naj jih vsakdo kar sam prebira, pa bo marsikaj odkril v njih. In potem bo prav gotovo
ne razdvajajo narode in rase. j več kot zadovoljen z Vašo knji-
go. Tako kot sem bil tudi sam.
Lepo Vas pozdravlja knjižni poročevalec Primorskega dnevnika. Sl(avko) Ru(pel)
mani. Zato niso zadnje štiri knjige nič manj pomembne kot prvih šest in šele vse skupaj dajejo pravo podobo Andričeve umetnosti.
Sedma knjiga izbranega Andri-čevega dela nosi naslov Jelena, ženska, ki je ni. Naslov knjigi je dala zadnja novela te zbirke. Sicer pa vsebuje ta knjiga novele, v katerih oblikuje pisatelj nevsakdanje like in podaja slikovite opise bosanskega okolja. Med novelami te knjige omenimo daljšo novelo Anikini časi, ki je po sodbi Petra Džažiča (ta je napi-saj o Andriču in njegovem delu uvodno študijo, ki je dodana na koncu desete knjige izbranega, dela) eden naj večjih Andričevih dosežkov, ki nam oetovito kaže nekaj osnovnih lastnosti .Andričevih oseb in njegove"'fttaetndsti. Anika je ena tistih tragičnih in pristnih oseb Andričeve stare Bosne, ki nosi lepoto kot prekletstvo. Zanimiva je novela Čor-kan in Nemka, predvsem zaradi tega, ker nam pisatelj v njej predstavi lik Corkana, tepčka in pesnika, človeka, ki skriva v sebi in svojih sanjah veliko človeško neuresničenost.
Osma knjiga Andričevega dela z naslovom Znamenja je zbirka štiriindvajsetih novel ter krajših pripovednih spisov, posvečenih malim ljudem Bosne. Morda je najznačilnejši spis Potovanje Alije Djerzeleža, prava podoba o življenju stare Bosne in povest o junaku, o katerem pojo pesmi, nekaka bosanska varianta Don Ki-hota. V njej je pisatelj prikazal bistvene lastnosti svojega psihološkega postopka in tudi svojega svetovnega nazora pa tudi značilen ironičen prijem. Tega razodeva tudi novela Dan v Rimu, kjer opisuje našega veseljaka, ki skuša v italijanski prestolnici dati duška svojemu občutku veselja mimo ustaljenih običajev družabnega življenja,
Deveta knjiga Andričevih del nosi naslov otroci. Prav tako prinaša novele, predvsem zapise o otroški psihi pred pragom življenja. Med njimi naj omenimo zlasti novelo Aska in volk, ki jo poznamo tudi po samostojni knjižni izdaji...
Deseta knjiga z naslovom Poti, Obrazi, Pokrajine prinaša poleg Andričevih potopisnih tekstov še primere Andričeve esejistike, žal Andrič ni ustregel prirediteljem njegovih del, da bi ga predstavili z večjim številom tekstov te vrste. Tako deseta knjiga Andričevih-del predstavlja to pisateljevo področje le delno. Značilna pa sta dva Andričeva eseja o Goyi, napisana še v času med obema vojnama.
Posebnost celotne zbirke je vsekakor v tem, da so bili v teh knjigah Andričevega dela objavljeni nekateri spisi, ki doslej niso bili objavljeni v knjigi. To velja zlasti za potopisne zapiske. Sicer pa je izredno bogastvo te zbirke — skoraj sto črtic in novel — urejenih po snovni tematiki, ki razodevajo vse bogastvo Andričeve u-metnosti.
Naj še posebej omenimo, da ima sedanja druga izdaja Andričevih spisov študijo urednika Petra Džadžiča, ki je v prvi izdaji ni bilo ln ki predstavlja doslej naj-obširnejšo razpravo o našem Nobelovem nagrajencu v slovenščini.
Končno ne smemo prezreti odlične opreme, ki jo je zasnoval Uroš Vagaja, in vseh prevajalcev Vladimira Kralja, Mileta Klopčiča, Janka Modra, Jožeta Stabeja, Toneta Potokarja in Severina ša-lija, ki so poskrbeli za resnično odlične prevode. Tako lahko rečemo, da gre za odlično izdajo Andričevih spisov v slovenščini. Izdaja si bo tudi v ponatisu našla novih in novih ljubiteljev dobre knjige.
Quousque
tandem
abutere
Gremo proti koncu šolskega leta in spet stopajo bolj t ospredje skrbi, ki sicer ne morejo biti šele od sedaj, a so pred koncem šole bolj moreče. Marsikje je bilo med letom premalo marljivosti, premalo resnosti in preveč zanašanja, češ saj je še čas in «vse se še lahko popravi«. Nenadoma pa je zazijalo brezno, preširoko in pregloboko... Seveda se bo spet pričela tista pesem o nesrečnih dijakih, ki jih profesorji preganjajo. Če pa ne nameravamo zagovarjati nemarnih dijakov, prav tako v vsem ne soglašamo z ravnanjem profesorjev. (Takoj moramo poudariti, da ne velja vse, kar bi o profesorjih neugodnega rekli, za vse profesorje. Bog ne daj!)
To pot nimamo v mislih tistih dijakov, ki se opletajo s pericami in nižjimi redovi, temveč bolj dijake, ki se trudijo za boljši uspeh. In tu se mogoče celo bolj kot pri peticah kaže neka neverjetna in že kar nedopustna svojeglavost nekaterih profesorjev (in profesoric tudi), ki znanja dijakov ne ocenjujejo pravilno. Res je, da je šolsko osebje najbolj podvrženo tistim kompleksom, ki jih je tako bičal Cankar v znani drami, ki jo je v pravkar minuli sezoni uprizorilo Slovensko gledališče v Trstu. In v dobršni meri iz takih kompleksov izhaja mišljenje, da je treba delati tako, kot delajo drugi, ali tako, kot je pač navada na italijanskih šolah, (čeprav so na italijanskih šolah primeri, ki kažejo, da profesorji pravilno pojmujejo svojo vlogo ocenjevanja.) In vendar bi mogla in morala strah iz kosti pregnati okrožnica, ki jo je pred leti poslal prosvetni minister ter v njej naročil, naj se uporabljajo — če je uporaba upravičena — tudi visoki in najvišji redi.
Medtem ko je pri nekaterih suženjski strah (kljub ministrovi okrožnici!) vzrok, da se ne znajo samostojno odločati, pa drugi grešijo prav v nasprotni smeri, s svojo domišljavostjo. Ti pa ministrsko okrožnico suvereno prezirajo. Kaj bo minister, ka pa imajo oni svoja jasna načela. («Gospa, jaz ne dajem več kot sedem,« je njih odgovor, če se mati nekolik«-1 čudi, ko se sin kljub marljivosti, mnogemu učenju (in ne nazadnje tudi nadarjenosti) ne more dokopati v kakem predmetu več kot do sedmice, medtem ko ima v drugih osmice in tudi kako devetico. (Kljub vsemu!)
Mnenja smo, da je treba tako anarhijo na naših šolah polagoma (toda vendar dovolj hitro) odpraviti. Anarhijo ne samo zaradi tega, ker bi se zdelo, da je ministrova okrožnica kos nepomembnega papirja, temveč zato, ker povzroča taka anarhija dijakom samim (in pogosto tudi staršem) celo škodo.
Nekateri profesorji si domišljajo, da so dobri zato, ker jim je najboljši red sedmica in morda prav v izrednih primerih osmica. Toda ti profesorji, ki mogoče znajo Danteja na pamet naprej in nazaj, dokazujejo, da so zelo poniglavi, ko je treba znati soditi in presojati. Dokazujejo majhnost in ozkost svojega mišljenja, ker se boje priznati dijaku, da zna precej, da zna pravzaprav vse ali skoraj vse, kar je mogoče od njega zahtevati. Tak profesor je nujno krivičen. Če namreč začne s sedmicami pri najboljših, potem mora logično potisniti na petico in niže še tega in onega, ki bi morda le še bil vreden pozitivnega reda. če pa «spodaj» ne greši in pazi, da nikogar ne potisne s šestice, če si je vendar to mesto zaslužil, potem je seveda krivičen «zgoraj», ko s svojo «uravnilovko» spravlja vse na isto linijo. Pa ne samo da je krivičen, temveč tudi ubija v učencu veselje in vnemo ter deluje tako popolnoma destimulativno. Kako naj ima učenec posebno veselje za kak predmet in kako naj bo sploh s svojim delom zadovoljen, če vidi, da ves njegov trud — in tudi uspeh — ni primerno nagrajen. Krivičen pa je tak profesor tudi zaradi tega, ker kvari celoten uspeh svojih učencev, recimo v a-razredu, medtem ko je ta uspeh priznan učencem v b-razredu, ki imajo normalnega profesorja za isti predmet.
Jasno je, da je pri ocenjevanju treba pričeti pri deset in ne pri osem. Nekateri profesorji tudi tako delajo. Takoj so seveda zapostavljeni tisti dijaki, ki nimajo takih profesorjev. V prvem primeru bodo dijaki, ki «prav vsega« ne znajo, še vedno lahko obtičali na solidni osmici, v drugem pa jim osmica odplava pri prvem spodrsljaju (nikakor ne padcu!). Kje je potemtakem za vse enaka pravica? Pri tepi pa je značilno, da nekateri profesorji, ki pozitivno znanje ocenjujejo največ s tremi redi, znajo nezadostno znanje zelo secirati in ga ((ocenjevati« celo z več redi. (Kak profesor se, recimo, hvali: «Kogar jaz dobim, da si pri šolski nalogi skuša na nedovoljen način pomagati, temu vzamem zvezek in dvojka mu je že zapisana.« Zakaj prav dvojka? Ali je tak predpis? če je, je dokaj Čuden in nikakor ne nekrivičen.)
Žirije na športnih tekmovanjih sodijo mnogo bolj pošteno in disciplinirano. Kolikokrat smo videli po televiziji sodnike, ki so sodili n. pr telovadce ali pa drsalce na ledu. (Sicer smo pa te stvari poznali, še preden smo vedeli, da bo prišla televizija.) Ti sodniki sodijo po desetinkah točke in razlika med najboljšo in najslabšo oceno je navadno le za nekaj desetink. Seveda so se sodniki pred začetkom svojega dela domenili, kako bodo ocenjevali, da bo ocena kolikor mogoča enotna. Če pa je ocenjevanje preveč neenotno, tedaj vrhovni sodnik skliče sodnike ponovno na posvetovanje, da se nesoglasje popravi. (In to kljub temu, da se pri računanju srednje ocene ne vzame v poštev po ena najvišja in najnižja ocena.) In — čudo čudovito glej — pri tem se dogaja, da dajejo sodniki (in ne samo po eden!) celo maksimalno oceno.
Potrebno je torej, da profesorji dosežejo vsaj raven športnih sodnikov. Ker pa je očitno, da sami tega ne bodo napravili, mora stvar vzeti v roke kdo drug. Recimo, da je letos že prepozno. Toda za drugo šolsko leto se ne sme več dogajati, da bo recimo dijak pri matematični šolski nalogi prejel komaj kak srednji pozitiven red, čeprav je napisal nalogo brez napak — pač zato, ker se profesorju ali profesorici kdove kaj sanja.
Letos so bili starši učencev enega izmed zadnjih razredov gimnazije poklicani v šolo na razgovor; menda zato, ker je tisti razred precej slab in je šolsko vodstvo hotelo s tem starše opozoriti na možne — pravzaprav skoraj gotove — posledice. To je pametno vendar pa nekako pozno. Prav nič pa ne bi škodilo, če bi šolska vodstva sploh za vse razrede sklicevalo take sestanke, in to ne šele na koncu leta temveč že kmalu po začetku. Seveda bi na teh sestankih moralo vladati načelo, da je treba tudi šolo nekoliko zdemokratizirati. Profesorji bi morali računati s tem, da lahko na teh sestankih slišijo tudi kak dober nasvet Zelo smešno je, ko nekateri profesorji mislijo, da takih ni na svetu, kot so oni, dijaki pa iz njihove nerodnosti — in včasih tudi ne najbolj trdnega znanja — šale zbijajo. Presenetljivo je, kako imajo dijaki vse svoje profesorje natančno — in tudi zelo pravilno ocenjene. Zato se zelo moti kdor misli, da lahko pred dijaki kdove kako blufira. Že zaradi tega torej se tudi profesorjem spodobi nekoliko več ponižnosti, namreč tiste krepostne ponižnosti, ki ni nikakšno upogibanje hrbtov in kolen.
Rekli smo torej, da se mora vsaj z novim šolskim letom na naših šolah način klasificiranja spremeniti, da bo urejen, pameten in pošten in nikakor ne v znatni meri prepuščen svojeglavi samopašnosti nekaterih posebnežev. Ne moremo več prenašati, da ti posebneži izkoriščajo potrpežljivost staršev. Zato naj ravnateljstva to zadevo urede pred začetkom novega šolskega leta. Upamo vsaj, da bodo znali na naših šolah to urediti sami na svojih konferencah in da ne bo treba zaradi tega klicati na pomoč kdove katerega Ponči j a in Pilata, že zaradi samega ugleda šole.
Kot smo že v začetku poudarili, v tem članku nismo hoteli vsega posploševati in vsi ti naši očitki seveda ne morejo pasti na vse profesorje. Prav gotovo bomo našli tudi priložnost, ko bomo profesorje za kako drugo stvar tudi hvalili (žal pa ne vseh). V članku smo pač mislili na nekatere posebneže, ki pa jih niti ni tako malo.
Nekje smo omenili demokratizacijo šole. Mislimo, da je ta miselnost na naših šolah še zelo tuja. Ljudje na naših šolah imajo še vedno to ustanovo za nekaj, za kar se smejo samo oni sami brigati. (Ko bi se vsaj zares brigali, pa jim je šola le za «cigarete», kot je nekoč nekdo dejal, kajti mnogo bolj so jim važne trgovine, pisarne in drugi posli, ki nimajo s šolo nobene zveze.) "Vse premalo se na naših šolah upošteva, da je šola tista ustanova, ki državljane presneto zanima. Nekoč mogoče ni bilo take toda danes je drugače. Državljane zanima danes šola z vseh plati in ne moremo dovoliti, da bi jih kdorkoli od šole odrival. Zanimanje za šolo pa ni zgolj pohlevno povpraševanje: «Kako je kaj z našim?« To zanimanje gre tudi za tem, da se s skupnim prizadevanjem šolskega vodstva, profesorjev in staršev odpravi in odstrani, kar je na šoli nerodnega, nepotrebnega in sploh negativnega ter celo nesprejemljivega za današnji čas. (Jasno je, n. pr., da ne moremo dopuščati apologije fašizma, ki je celo z zakonom prepovedana!)
Iz takega zanimanja za šolo je treba vrednotiti tudi te skromno pisanje.
«A’on quis sed quid»
•„.'t ■ •> ' '
vstani'F ©^JcATAi ni amikiada
1 ■ I -...	. -,r n,.!OM I r
NADRADE BI OSTAL
I SA? SE BOŠ VRNIL S | TOVARIŠI, PA BOSTE g| KAZNOVALI HARPIDE.
• i • ,*
ZA TISTIM ROBOM 5E ZAČNE STEZICA. NE C"] m MOREŠ ZAITI . ra 1
HODILA STA PREČE? ČASA
VRNIL SE BOM, AMIKIADA
gi ljubezni« («prva» je bila balet), to je gledališču. Podnevi namreč nastopa v omenjenem Antonionijevem filmu, zvečer pa z velikim uspehom igra v komediji «The prime of Miss Jean Brodie« («Nagrada gospodične Jean Brodie«). Seveda je sedaj naval gledalcev še bolj narasel, pri čemer se je treba spomniti, da so Angleži takšni ljubitelji gledališča, da je treba v Londonu včasih rezervirati vstopnice tudi po cel mesec vnaprej To komedijo igrajo v gledališču «\ /yndham’s» v gosposki londonski četrti West End. (Kaj ni čudno, da v mnogih mestih prebivajo v vzhodnem delu bolj revni sloji, v zahodnem pa bogataši. To velja na primer za Pariz, še bolj pa za London, kjer še sedaj niso v njegovem vzhodnem delu odstranili vseh znanih brlogov (slums), medtem ko se na zahodu razširjajo razkošne palače in vile).
No, tudi naša igralka si je prislužila skupno z možem lepo in udobno stanovanje, zaradi tega pa se nL nič prevzela in je ostala prijazna in preprosta, kot je pač naravno za ljudi, ki imajo «kaj soli v glavi« in niso prazni klasi, to je parveniji, za katere ima na primer italijansko tržaško narečje tako nazoren, čeprav malce neprijetno vonljiv izraz.
In še nekaj zanimivega. Va-nessa je mislila, da bo prejela nagrado slavna francoska igralka Jeanne Moreau za vlogo v filmu «Mademoiselle», katerega je režiral vprav Vanes-sin mož. Res čudna naključja!
Gledališka in filmska igralka Vanessa Redgrave
uiiiiMiMMiMMMOMHMMHMMMHHMiMMiMHHiiiiiMMiiiiiniiiiiMHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMHfiiiiMiiiiiiiMMiiHiiHM
KAJ SE PRIPRAVLJA NA PRIHODNJI SVETOVNI RAZSTAVI
Novica o nagradi za najboljšo igralkoi jo je presenetila medsnemanjem drugega filma
Na splošno smo vajeni, da dobe razne filmske nagrade tisti zvezdniki in zvezdnice, ki že uživajo po svetu velik sloves, kot na pr. Sofija Loren. To velja zlasti za Oskarje. Jasno je zato tudi, da takšni slavni igralci in igralke tudi, takole skrito v svojih mislih, pričakujejo nagrade, čeprav tega ne dajo vedeti svoji okolici. Včasih pa pride tudi do presenečenj.
Na zadnjem festivalu v Cannesu je na primer dobila prvo nagrado za najboljšo vlogo angleška igralka Venessa Redgrave za svojo prvo vlogo v filmu, ker je doslej vedno nastopala v gledališčih, kjer si je pridobila zaslužen sloves. O tej nagradi pa je zvedela medtem, ko je bila zaposlena v vlogi v drugem filmu in je v začetku, ko so ji sporočili veselo novico, mislila, da se brijejo norce iz nje. Seveda je bila veselo presenečena in jo Je to še bolj potrdilo v odločitvi, da bo odslej nastopala predvsem v filmih.
Njena življenjska zgodba kaže na resno in vztrajno delo, saj lovorike v gledališču niso tako lahko dosegljive kot v filmu, kjer igra mnogokrat zelo veliko vlogo lepota ali buj-nost oblik sploh. Vanessa ni niti več posebno mlada po filmskih pojmih, saj ji je 29 let in je poročena ter ima dva o-troka. Njen mož pa je znani režiser Tony Richardson, ki je zaslovel zlasti po filmih «Tom Jones« in «Dragi pokojnik«, saj se kar iskrita po dobrih prijemih in domislicah.
Vanessa tudi ni kaka posebna lepotica. Predvsem je dolga kot kaka prekla in meri v višino okrog 1 meter in osemdeset. Ji pa sije inteligenca z obraza. Značilno je zanjo, da se zanima tudi za politiko in da je «levo» usmerjena. Pred leti je vneto delovala v odboru za jedrsko razorožitev in je pri tem tudi tesno sodelovala z bojevitim starim filozofom Bertrandom Russelom-Udeleževala se je tako imenovanih «protestnih zasedanj«, ki potekajo takole:	demon-
stranti se usedejo na tla kar na ulici ali na trgu in ustavljajo s tem mestni promet. Policajem tedaj ne preostane drugega, kot da jih dobesedno odnesejo in listi so marsikdaj objavili slike, ki so kazale, kako nosita dva policaja, ali bolje vlečeta igralko: eden jo drži pod pazduhama, drugi pa za noge. Takrat je Vanessa tudi večkrat govorila v Hyde Parku in imela seveda vedno veliko poslušalcev. Pri tem je seveda prekosila vse druge agitatorje in propagandiste, saj je izgovarjala krasno odrsko angleščino. Vsi njeni govori so bili pacifistični in je v njih zagovarjala razorožitev. Seveda se je udeleževala tudi znanih pohodov za mir. Sedaj ko je opustila to dejavnost, pa ni zato postala brezbrižna in rada pritegne povsod tam, kjer nastopajo ljudje proti kHvici in se bore za pravico. Tako je pred kratkim sama napisala, uglasbila
Vanessa Redgrave je bila doslej predvsem znana po svojih vlogah v gledališču in po odločnih javnih nastopih za mir
in dala posneti na ploščo popevko proti apartheidu v Južni Afriki (to je proti zapostavljanju zamorcev). Ta popevka, ki se glasi «Hanging on a Tree« (viseč na drevesu), je doživela precejšen uspeh. Lani so jo na primer povabili Kitajci, naj obišče Peking.
Zakaj se je pravzaprav odtegnila javnim nastopom v gibanju za mir? Pravi, da je prišla do prepričanja, -da nimajo javni govori in nastopi posebno velikega uspeha, češ če rečeš ljudem, kaj naj dela-
jo in česa ne bi smeli delati, vztrajajo še bolj trmasto pri svojih predsodkih in stvar, za katero se človek zavzema, nima od tega pravega haska. Zato meni sedaj Vanessa, da je treba ljudi potrpežljivo vzgajati in prevzgajati in le tako se lahko pridobe za pravično stvar.
Vanessa, ki je sedaj dobila nagrado za svoj prvi nastop v filmu ((Morgan, a suitable čase for treatment« (((Morgan, prikladen primer za obravnavanje«), izvira iz znane umet-
iiiiiiiiiiii!iiintiiiimiiiiitMiiiiiiiinfiiiiiiu!iiiiiiiimiiniiiiiiitiiiii!!itiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
fl—	7	*	i»	3	b~	7	u	6	9	10	11	12	15
%													
w~					m	17	18					iv~	
2ČT				m	21					P	22		
Ti~~			H	24						ter			
26			M	27						2T~				
W~		30					31	32				8	
_ i		33				34	■	35“				3o	37
36	39				R	40	41		.			42~	
				19	44					m	45		
hT~			11						1	48			
		■	M					m	51				
52		53				n	54	55					
5b													.	
VODORAVNO: 1. vrsta tekmovalnega čolna, 8. popularni škotski pisatelj (((Citadela«), 14. tisoči del, odtisoček, 15. svetlobni izstrelek, 16. znamka risalnih peres, 17. telovadna vaja, 19. začetnici italijanske pesnice, 20. britanska kolonialna posest v južni Arabiji, 21. majhna vrtna hišica, 22. danski otok v Baltiku, 23. studenec, izvir, 24. ime slovenskega gledališkega in filmskega igralca Severja, 25. najvažnejši telesni organ, 26. glavni števnik, 27. začetek tekme, 23. primorsko moško ime, 29. najfinejša glina, iz katere izdelujejo porcelan, 31. dokaz odsotnosti s kraja zločina, 33. krema, loščilo, 35. prebivalec Iraka, 38. francoska denarna enota, 40. posoda za umivanje, 42. kemični znak za mazurij, 43. otrok brez staršev, sirota, 44. razcapanec, ničvrednež, 45 težko orožje, 46. žensko ime, 47. planinska cvetlica z žvepleno rumenimi cvetovi, 48. živinska krma, 49 oznaka za neznanca, 30. popularna Bellinijeva opera, 51. graničar v starem Bizancu, 52. žensko ime, 54. mestno zabavišče z raznimi nastopi, 56. leča pri-očmca pri optičnih instrumentih, 57. cekin.
NAVPIČNO: 1. opravilo, 2. središče, center, 3. sodobni slovenski pisatelj in prevajalec (Janko), 4. psevdonim istrskega pisatelja Čara, 5. zver iz rodu mačk, 6. španski spolnik, 7. cestni delavec, 8. italijanski idealistični filozof (Benedetto), 9. brezpravni pod-
ložniki v nekdanji Turčiji, 10. pritok Volge, 11. nikalnica, 12. starodaven narod na Apeninskem polotoku, 13. norveški polarni raziskovalec (Fridtjof), 18. črnilo, 21 generalni sekretar OZN, 22. sodobni slovenski skladatelj (Blaž), 24. krepak prijem, 25. hotelski uslužbenec, 27. škodljiva padavina, 28. rimski stenograf, 30. reka in mesto istega imena v severni ČSSR, 32. tuje žensko ime, 34. klic k pripravljenosti, preplah, 36. izumrli glavonožci, ki so živeli v triasu, juri in kredi, 37. navodilo, instrukcija, 33. španski diktator, 39. krušni oče,
41.	ploskanje, odobravanje, 44. najboljši jugoslovanski orodni telovadec (Miro), 45. ozemlje, zemljišče, 47 ve ji kos papirja, 43. pripadnik starodavnega nomadskega naroda, 50. največja afriška reka, 51. predujem, plačilo na račun, 53. kemični znak za rutenij, 55 kemični znak za aluminij.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO:	1. Madras, 7.
Krupp, 12. obronek, 14. slepar, 15. slika, 16. laten, 18. na, 19. Tana, 20. Aaron, 21. ras, 22. ata, 23. trust, 24. Lome, 25. RI, 26. farsa, 27. guma, 28. vrata, 30. krone, 32. Kursk, 34. Eliot, 36. pesa, 37. rojak, 39. Ra, 41. polt,
42.	madež, 43. sin, 44. ulj, 45. Bovec, 46. post, 47. R(iko) D(ebe-njak), 48. dukat, 49. Marti, 50. Ankara, 52. Spartak, 54. Nenni, 55. altana.
niške družine, saj je hčerka slavnega angleškega gledališkega igralca Sira Michaela Redgrava. Od osmega do štirinajstega leta starosti je študirala klasični balet, ker je hotela postati plesalka. A ugotovila je, da je pretirano visoke postave za takšno zvrst umetnosti in se ji je nerada odpovedala. Ker ima poleg svoje visoke postave še tanek in dolg vrat, je večkrat samo sebe nazvala za žirafo. Toda ta «žirafa» je kaj prikupna, saj ima očarljive svetle oči, ki izražajo globoko nežnost, hkrati pa kažejo ustne na odločnost in veliko energijo. Ko se je odrekla plesalski karieri, se je vpisala v dramsko šolo (((Central School of Drama«), pri čemer pa ni bilo nobenega pritiska staršev, čeprav sta oba igralca. Ko je končala študij, je pred desetimi leti prvič nastopala v neki drugovrstni gledališki družini v malem kraju Frinton in se je ((specializirala« v vlogah starih in sitnih žensk. Ko ji je bilo 21 let, je prvič nastopila v neki vlogi skupno z očetom. Njena u-metniška pot se je naglo vzpenjala, saj jo kmalu vidimo nastopati v gledališču Royal Court Theatre v neki Shawo-vi komediji, nato pa v Shakes-pearjevi komediji «Sen kresne noči«. In Shakespeare je velika preizkušnja tudi za angleške igralce. Med gledališkim občinstvom pa je dokončno prodrla z vlogo Rosa-linde v Shakespearjevi komediji «Kakor hočete«, ki jo je pripravila gledališka skupina Royal Shakespeare Company. Neki kritik je tedaj zapisal, da se bo vsaka igralka, ki bo kdaj nastopila v tej vlogi, morala zgledovati po Vanessi
K filmu je prišla po naključ-ku. Režiser Reisz, ki je zrežiral film «Morgan», jo je sicer že več let poznal, ni pa mislil nanjo kot na filmsko igralko. Ko pa je videl njen nastop v Utvi Čehova, se mu je posvetilo in je izbral prav njo. Film je bil sprejet v spored festivala v Cannesu in je doživel znani uspeh. Vanessa ni šla v Cannes, ker so jo zadržale v Londonu gledališke obveznosti. Poleg tega pa igra tudi v filmu «The Blow-up» (Eksplozija), ki ga sedaj snemajo v režiT Miche^ngela Antonio-nija. Zato jo je doletela nepričakovana vesela vest ravno na nekem travniku v londonski okolici, kjer se je v nekem prizoru pravkar poljubljala z glavnim soigralcem, m'adim Davidom Emmirvsom. No, to poljubljanje so ob veseli novici Drekinili in vsi skupaj napili nepričakovani sreči.
Sedaj se namerava igralka mnogo bolj posvetiti filmu, čeprav je že mislila na to takoj potem, ko so končali snemati film «Morgan». Sicer pa so sedaj začele od vsepovsod deževati ponudbe. Zaradi tega pa se noče odpovedati svoji «dru-
PONOO se ?e amiklada VRNILA IN TIHO PRf BUDILA ZETfDA. >
HITRO CA 3E POLJUBILA IN ODŠLA NAZAJ.
.M ,
I
,VSEC Ml JE, PA ČEPRAV JE HARPIJA.
IN STEKEL DE PROTI KALHEDONU.
Popolnoma klimatizirana mesta pod ogromnimi kupolami ali šotori?
Velikopotezni in drzni načrti ameriškega in nemškega arhitekta - Klimatizirano sibirsko mesto
Prihodnja svetovna razstava, ki se bo odprla 28. aprila 1967 v Montrealu v Kanadi bi morala pomeniti važen pre-okret v zgodovini arhitekture. Prvič se dve državi, to je Združene države in Zvezna Nemčija pripravljata, da bi uresničili poskus splošne klimatizacije.
Klimatizirati pomeni sedaj potiskati zrak s stalno temperaturo v hermetično zaprte sobe. Za berlinskega arhitekta Otta Freia kakor tudi za Arne-rikanca Buckminstra Fullerja je takšna metoda skoraj tako zastarela kakor razsvetljevanje s svečo, ko ima človek na razpolago elektriko. Oba ina-meravata v Montrealu spraviti v zavetje pred vremenskimi neprilikami vse področje, vštevši zrak in nebo.
Pri 71 letih ima Buckmin-ster Fuller za seboj že dolgo ((revolucionarno« preteklost v arhitekturi. Iznašel je geode-aijsko kupolo, to je ogrodje, ki Je zelo gospodarno in ki je služilo zlasti za streho športne palače pri Versajskih vratih. V Montrealu namerava uporabiti isti postopek, da bi spravil ameriški paviljon pod streho v obliki zvona. Gre za zvon z 90 metri premera in s 66 metri višine iz prozorne snovi.
Otto Frei, ki mu Je komaj 41 let, pa ima rajši šotor od zvona; ogromen šotor iz lahkega stekla, okrepljen z jekleno mrežo in podprt z določenim številom velikih stebrov.
Pa naj ju vodi že katero koli načelo, oba konstruktorja sta formalista ln pravita, da se to načelo lahko raztegne na mnogo večje površine, na prava mesta — in zakaj ne? — na cela področja.
Frei predlaga, naj bi potegnili z ene gorske verige na drugo čez doline vrvi in naj bi na te jeklene vrvi nategnili prozorno «kožo». Buckminster Fuller namerava spraviti pod zvon tri četrtine otoka Manhattan, ki je Jedro New Yor-ka. On gre še dalje. Trdi, da bi bilo treba zgraditi kroglasto ogrodje, ki bi pokrilo vso površino zemlje in katerega težnostno središče bi se skladalo s središčem oble.
Prihodnje leto nameravata oba prikazati uresničenje svojih zamisli, seveda v mnogo manjšem obsegu. Pokazati hočeta namreč ugodnosti popolne klimatizacije. Potem ne bo več nobenega vprašanja posamičnega osrrevenla. En sam energetski vir bi zagotovil ogreva-
nje ali ohlajevanje, skladno s podnebjem na zaščitenem področju, Pri tem bi se prihranilo mnogo materiala: rešeni bi bili skrbi pred dežjem, vetrom in zmrzaljo, arhitektura pa bi lahko uporabljala lažje materiale. Preostalo ji ne bi drugega, kakor da bi čimbolj prijetno uredila prostor. Ljud-
je se bodo lahko brezskrbno sprehajali in imeli pri tem lep užitek.
Poleg tega pa naj še omenimo preobljudenost, ki grozi človeštvu. Na ta način pa bodo lahko ob uporabljanju te tehnike kolonizirali 15 odstotkov zemlje, ki se je dvignila iz morja in ki zdaj sploh ni pri-
merna za prebivanje. Rusi so že sporočili, da so začeli graditi takšno klimatizirano eksperimentalno mesto v osrčju Sibirije. Skupina arhitektov je izdelala podrobnejši načrt za manjše mesto, ki ga nameravajo graditi v Sibiriji in v katerem prebivalci sploh ne bodo občutili hudega mraza, niti velike vročine, ker bodo živeli ves čas v pokritem prostoru, hkrati pa med rastlinstvom, ki bo tudi pozimi zeleno.
Foto
•	Folo - kino aparati - potrebščino
•	Papir in filmi za Eolokolor
•	UGODNE CENE IN POPUSTI
TRST - K0RZ0 28 (pri Trgu Goldoni) tel. 94-030, 94-095
i«-1
MM■■■M
Veljaven od 5. do 11. junija
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V tem razdobju boste imeli okoli sebe naklonjene ljudi. Samo drugi del tedna boste zmedeni in v zadregi in se boste prepustili živčnosti. K sorodnikom in prijateljem pojdite bolj pogosto na obiske. Na delu bodite bolj redni.
BIK (od 21. 4. do 20.
5.) S 1. junijem vam | Venera obljublja bolj | intenzivno in srečno življenje. Naj vas morebitne sence ne motijo. Na splošno vas čakajo prijetna srečanja z ljubljeno osebo. Tudi na delu bo položaj bolj miren, saj vas ne bo nihče preganjal.
DVOJČKA (od 21. 5.
do 22. 6.) če morate kaj razčistiti s svojim partnerjem ali napovedati kakšen sestanek za ureditev čustvenih zadev, izberite prve dni v tednu. Kasneje boste negotovi in boste polni nezaupanja. Uspehe boste imeli s prijatelji.
KAK (od 23. 6. do
22. 7.) čustveni odnosi se bodo popravili. Nesporazumi se bodo poravnali in postali boste bolj mirni. V družinah bo vladalo večje soglasje. Uresničili boste neki načrt, povezan z domom. Na delu boste lahko dosegli velike uspehe.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Boste v središču velikega zanimanja in to bo lahko razburilo osebo, ki vas ima rada. Bodite dtplomatični in izogibajte se ljubosumju in nesporazumom. Z znanci se boste lahko precej zabavali.
DEVICA (23. 8. do 9.) Prvi in zad-dnevi v tednu so zelo ugodni za ljubezen. Dosegli boste lahko največje razumevanje zaradi lahkote, s katero boste lahko pojasnili razloge za nasprotja ali ljubosumje. Ta teden boste spoznali nove ljudi.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Končno bo za vas minilo razdobje, ki ni ugodno za ljubezen. Rešili se boste neke no-rieprijetnosti ln boste razčistili svoja čustva. Z malce dobre volje boste dosegli svoje čustveno ravnovesje.
-~s. m
$)l
tranje

ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Preveč se predajate veri vase in domišljiji. Zato pazite, da ne boste nehote ranili čustev druge osebe ter da se ne boste zato sramovali svojega početja. Pri zabavi pazite, kakšno družbo izberete.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vsi tisti I čustveni odnosi, ki ' jih je treba pojasniti in v katerih je treba spoštovati obojestranske potrebe in ki so povzročili nesporazume, naj se pojasnijo v začetku tedna spričo ugodnih vplivov zvezd.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) čustvene perspektive postajajo zelo zanimive. V drugem delu tedna boste končno predrli svoj «oklep» tn boste lahko posvetili več časa svojemu čustvenemu življenju. Pokazali boste več razumevanja za ljubljeno osebo in imeli uspeh.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) čeprav Je ljubezen pod močnimi in zanimivimi vplivi, lahko povzroči Venera zapletljaje, ljubosumnost in razočaranje nad ljubljeno osebo. Ker se lotevate preveč stvari naenkrat, vam ne more nobeno delo prav uspeti
RIBI (od 20. 2. do
20.	3.) Preživljate
precej razgibano razdobje. ampak se boste znali prilagoditi okoliščinam, če se boste udeleževali družabnega življenja, boste imeli precej sreče. Poglobite svoje prijateljske stike. Vaše pobude nimajo posebnega uspeha.
©
/



JL WmM
- lit/


Letos je leto hroščev, gosenic in drugih škodljivcev
Na področju od Opčin do Mavhinj povzročajo gosenice veliko škodo
Prizadeto je zlasti gozdno drevje, pa tudi češnje itd. - Potrebna je borba z učinkovitimi sredstvi po nasvetu strokovnjakov
Letos je leto hroščev, gosenic ® raznih zajedalcev ter škodljivcev, ki so se neverjetno raz-hinožili zlasti v nekaterih predelih našega področja, in sicer v gornjem delu Krasa, medtem ko niso okuženi obmorski predeli, Breg in Miljski hribi. V Predelu med Opčinami do Mav-“inj povzročajo zdaj veliko škodo požrešne gosenice metulja, ki mu po latinsko pravijo «Ly-hiantria dispar«. To niso gosenice borovega prelca, kakor nekateri mislijo, in so bolj temne barve z rdeče-rjavimi lisami na S°mji strani. Metulj je majhen ht svetle barve. Kako so te gosenice požrešne, lahko vidimo, ce te dni opazujemo drevje na omenjenem področju, zlasti pa Pri Zgoniku, kjer je središče o-kužbe. Te gosenice napadajo slasti jesen, gaber, hraste, pa tudi bor, češnje, breskve, vrtnice itd. Večji obsegi gozda in posamezno drevje so že tako opusto-šeni, da nima drevje niti lista in se zdi kot posušeno. Ker so go-
'
senice zdaj razne velikosti, strokovnjaki domnevajo, da bo o-kužba trajala še ves junij, t. j. dokler se ne bodo gosenice popolnoma razvile. V nekaterih vaseh nabrežinske občine je toliko te golazni, ki leze tudi v hiše, da so zidovi ponekod kot preproga temne barve.
Observatorij za bolezni rastlin v Trstu je že ob prvem pojavu gosenic opozoril na okužbo ter pozval lastnike iz prizadetih krajev, naj se lotijo borbe proti tem gosenicam s preparati «Gammesano» in «Sevin». Potrebno je, da se tega lotijo prizadeti lastniki, ker strokovnjaki ne priporočajo splošnega škropljenja' kot na primer s helikopterji itd., in sicer zaradi tega, kar bi na ta način uničili koristne žuželke, čebele, ptiče itd. Okužba ni na velikih, skupnih površinah izven naselij.
Škoda, ki jo te gosenice povzročajo, bo v prihodnjih tednih še bolj očitna, ker golo drevje, kateremu so gosenice požrle vse listje bo vedno bolj hiralo; bolj občutljivo drevje pa bodo napadli še drugi zajedalci. Upati je, da bo gozd polagoma spet pridobil svojo normalno vegetativno obliko in razvoj.
Observatorij za bolezni rastlin, ki ga vodi dr. Mario Ambrosi, je že razdelil nekaterim kmetom preparate ter škropilnice in jih bo, v okviru svojih možnosti, še dal prizadetim, ki se bodo za to zanimali. Kakor je znano, se te gosenice pojavijo običajno vsaki dve leti in skoraj vedno na istih področjih. Nato pa jih napadajo njihovi nasprotniki in paraziti. To pa seveda ne pomeni, da moremo ostati križem rok. Z vsemi sredstvi, ki jih imamo na razpolago, se moramo boriti, da jih zatremo.
Prav tako je potrebno, da z učinkovitimi preparati, ki jih imamo sedaj na razpolago, kakor na primer preparati «Sevin» ter «Carbamult», nadaljujemo z borbo proti koloradskemu hrošču, ki se je tudi letos pojavil na krompiriščih. Priznati je treba, da so se naši kmetovalci zavedli nevarnosti in da zatirajo tega nevarnega škodljivca, ki bi v nekaj letih popolnoma uničil krompir, če ga ne bi zatirali. Borba proti koloradskemu hrošču je po zakonu obvezna in so tudi predvidene kazni za tiste, ki se ne bi zmenili za svojo dolžnost. Ne glede na zakon pa
škodljivcu tudi moralna dolžnost, saj bi bil trud soseda zaman, če drugi sosed bi zanemaril borbo proti škodljivcem. Glede majskih hroščev pa moramo pripomniti, da so prej omenjeni preparati primerni tudi za u-ničevanje teh škodljivcev.
A. B.
Skrbimo za trte
Po naših vinogradnih vaseh naletimo na vzorno ali skrbno negovanje, a tudi na zanemarjene vinograde. Poslednji se razlikujejo od prvih, saj pove že sama njihova bledozele-na listna barva, kaj vse pogrešajo. Razen predhodne o-skrbe je mnogo posla okrog trte tud1 odslei dalie skozi poletne mesece. Umen vinogradnik ,ki se zaveda od česa za-visi stanje trte in njen pridelek ,ne opusti rahljanja zem-lie. To pospeši dostop zraka in prepreči razvoi plevela, ki vrši svoje roparsko nalogo; jemlje trti hrano in vlago ter razen tega pospešuje razvoj glivičnih bolezni r.a trti in grozdju. To opravilo je toliko bolj potrebno v težji kraški zemlji, kj se spričo rudnin, iz katerih je nastala, in slabega gnojenja naglo uleže. Tega pa ne smemo vršiti v premokri niti presuhi zemlji.
Ne grešimo, če nletev izkoristimo tudi za eno len je vinograda s pomožiimi gnojili. Kjer so trte slabotne (slaba rast. bledozelena barva listov), gnojimo s sestavljenim gnojilom, ki vsebuie vse tri osnovne snovi: dušik, kalij, fosfor. Dobro raztočim trtam na gnojimo le s kalijevim in fosfornim gnojilom (kalijevo soljo in superfosfatom) Pomanjkanje dušika povzroča slabši in nižji pridelek (ena tretjina celotne porabe dušika porabi trta za grozdje), preobilica dušika pa slabi odpornost trte (zaradi bujne rasti) nasproti boleznim in daje slabše vino. Kalij poveča odpornost trte proti zajedalcem in boleznim. Še bolj važno pa je, da poveča odstotek sladkorja v grozdju in hkrati zmanjša odstotek kisline. Največ ga je v grozdju, in je zato zelo potrebno zara-
je borba proti tako nevarnemu
*>,nuilMini,t.miniiliiiiiiillltllliiiiiiiiimHlnliiiiliiiiliillllllliliiilillllliiilliiiliiiiliHllliminnillllHullllllI....
Ob cvetenju trte
Ponekod je že v teku, drugod Pa se trta na ta zanimivi naivni proces pripravlja. Prav je potrebno lepo vreme s j^otnaj zaznavno sapico. Dež, veter in mraz niso zaželeni. Clo-yek za zdaj ne more posredovati, da bi se cvetenje vršilo v redu. še najbolje je, če trto Pustimo ob cvetenju v miru in Se okrog nje ne lotimo nobe-fi6Sa dela, ki bi stresalo mladje.
Malone vse sorte trt so dvospolne, to pomeni, da se nji-uovo cvetje more med seboj ^Ploditi, ker ima normalno razr vjte cvetne dele (organe), ki Jim pravimo prašniki, pestič ‘p plodnica. Prašniki nas, če se Jih dotaknemo, oprašijo, ker 'hiajo cvetni prah (pelod), v ujihovi sredini je pestič, ki se Pp prašnikov loči, ker ima na ,'hu glavico; na njegovem dnu 'spodaj) je plodnica, iz katere ,®> če se oplodi, razvije plod .Jagoda). Ti cvetni organi vrši-J° vazno nalogo: oplojevanje ah spraševanje. Od tega je odvisna ‘etina, če je, kot je rečeno, ugo-?ho vreme se trta dobro opra-> V mokrih, hladnih in ve-•povnih poletjih pa se cvetje SlPlje in grozd ostane brez ja-rpil al: pa so te redke in drob-Ue. Nekatere sorta so za opra-®evanje zelo občutljive:	bur-
»Uiidci, traminci, muškati, žlaht. r’he in še druge kvalitetne lrte.
Ni pa to odvisno le od vreme-nanje namreč navadno zvra. ,amo vso krivdo za slabo opra-‘tev, ker pozabljamo, da je trta astlinu, ki potrebuje razmero-Us največ hrane, če je te preštete. je tudi cvet, in prav cvet, labo prehranjen V tem prime-se cvetje rado osiplje, še po-jPho v slabem vremenu. Stvar ]? hamreč takšnale: mladike in Ljti dobe več hrane kot cvetje, 5J, večkrat strada in zaradi tega r°rJav! tei se ne oplodi. Pravil-u* prehrana trte je torej za .Praševanje velikega pomena. ,? nima zemlja vseh hranil PUšika, kalija, fosforja) v za-°stni količini, se cvetenje ne ,r*i v redu .
že nekajkrat pa je ta dnevnik opozoril vinogradnike še na en vzrok osipavanja cvetja, ki velja še posebno za kraški teran. Omenjali smo pomanjkanje fosforja, oziroma kisline. Ta snov ima pomembno vlogo prav v vinogradništvu. Rekli smo, da
......Hill.....................................................
prav ta hranina naši zemlji na splošno primanjkuje, če pa ta zemlji primanjkuje, ga ostale snovi (dušik, kalij, apno) ne morejo nadomestiti, če trta nima na razpolago dovolj fosforja, se cvetje ne more normalno oploditi.
Ohranili jo bomo v lepem spominu
Po dolgotrajni in hudi bolezni, ki se ji je upirala z nenar vadno življenjsko silo, je pred dnevi preminila Nina Delcampo. Splošno priljubljeno oseminšest-desetletno ženo, ki so jo poznali in cenili vsi Sentjakobča-ni, so v sredo, 25. trn., pospremili na kraj njenega zadnjega domovanja pri Sv Ani užaloščeni svojci in številni prijatelji ter znanci. Z njo je odšel še delček tistega starega, ljudskega in delavskega, demokratičnega In borbenega Sv. Jakoba, ki je v preteklosti izpolnil toliko številnih strani tržaške zgodovine s svojimi izrednimi dejanji.
Rojena 1. 1880 v s. Michele al Tagliamerito, je v svojem rojstnem kraju živela le nekaj mesecev. Družina se je kmalu preselila v Trst, kjer je Nina Del-
Nina Delcampo
campo potem ostala do konca svojega življenja. Vzgojena in odrasla v delavski družini, a še posebno glede na svoj odkriti in uporniški značaj, se je že v zgodnjih letih pogumno začela postavljati po robu krivicam ter izkoriščanju, ki jih je morala okušati kot mlada delavka v prosti luki. Brez omahovanja se je postavila na stran tistih, ki niso bili pripravljeni za večne čase vse to prenašati brez odpora. In v tej odločitvi je vztrajala tudi v najtežjih trenutkih svojega življenja, nesebično in pogumno, brez odstopanj in polovičarstva. Bila je preprosta žena, ki ji morda niti ni bilo vse jasno, kar se je okrog nje dogajalo, a je z nekim nepogrešljivim instinktom, lastnim ljudem iz delavskega sloja, vedno pravilno zaslutila, na kateri strani sta resnica m pravica Zanju se je zavzemala z vsemi svojimi močmi, brez pomislekov in ovinkanj. Ni bilo delavske manifestacije, ki bi se je ne bila udeležila, sodelovala je v znani stavki kurjačev 1. 1902, a i. 1922 je bila med tistimi, ki so na šentjakobskih barikadah branili svobodo in demokracijo pred razdivjanimi tolpami črnosrajčnikov. Kasneje se ni pomišljala stopiti na stran osvobodilnega gibanja ter poslati med partizanske borce svoja preostala sina (imela je vsega štirinajst otrok, a so, razen hčerke in obeh omenjenih, vsi že v zgodnji mladosti pomrli). Bila je žena preprostega, a širokega srca, nekoliko oglatih besed, a plemenitih dejanj.
di boljšega dozorevanja lesa in grozdja, da ga nudimo trti dovolj do pozne jeseni.
Zelo potrebno je odstranjevanje jalovih poganjkov, ki trti ne koristijo in ne služijo nadaljnji vzgoji; s tem spo-polnjujemo izvršeno rez (obrezovanje).
Pred cvetjem vršimo prvo vez poganjkov, da jih obvarujemo pred vetrovi. Vez naj bo rahla. Istočasno z vezjo skrajšamo zalistnike (pazdušnike) na 1 —3 liste, ker kradejo hrano rodnim mladikam.
To bi bila opravila tja do avgusta, ko bo treba odrezati vršičke in tako preprečiti nadaljnjo rast, pospešiti dozorevanje lesa in povečati pristop sonca in boljše zore vanje grozdja.
Malo bo terana
1 OBČNEGA ZBORA GORIŠKIH VELEPOSESTNIKOV
Prejšnjo nedeljo ponoči je dober četrt ure padala v Colu debela toča, ki je sklestila trte, krompir, fižol, itd., tako da bo letos tnalu pridelka. Neurje je zajelo pas od Trebč proti Colu, kjer je bilo najhuje. Vinogradniki so takoj začeli s škropljenjem trt, da bi preprečili nadaljnje zlo.
za simo 900 lipov posolil
Vojaške služnosti brez primerne odškodnine so nezakonite • Še vedno čakajo na davčne olajšave
■V prostorih čitalniškega krožka v Ul. Morelli, v Gorici je bil v nedeljo dopoldne redni občni zbor Zveze julijskih kmetovalcev, v kateri so včlanjeni pretežno veleposestniki naše pokrajine. Zborovanja so se udeležili predvsem predstavniki večjih kmetijskih posestev z vsega podeželja ter tudi nekaj srednjih posestnikov. Prisotna sta bila tudi načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. Vianello in načelnik združenja doktorjev kmetijstva prof. Mar-sano.
Na zborovanju je podal poročilo dosedanji predsednik zveze grof Attems, kateremu je Sledila debata, pri kateri je imel
posl. Truzzi in od katerega pričakujejo znatne izboljšave za napredek kmetijstva.
Pri volitvah so v glavnem potrdili dosedanji odbor, ki bo imel te dni svojo prvo sejo, na kateri bodo porazdelili delo in funkcije med posamezne odbornike. Na zborovanju so tudi soglasno odobrili obračun ustanove za leto 1965 ter proračun za tekoče leto.
Predsednik se je v svojem obširnem poročilu, ki ima kar 15 strani, dotaknil vseh problemov, ki se tičejo kmetijstva na Goriškem, posebno glede na člane zveze. Med drugim je omenil vremenske neprilike, ki so lani močno škodile kmetijstvu ter
uua aeuuva, pn navcu je unči , -------	------.. :	o
daljši poseg prof. Marsano Med • občutno zmanjšale pridelke. S
drugim so obravnavali tudi po-.trebo, da bi čimprej odobrili v parlamentu osnutek zakona o gospodarskih ustanovah, v kmetijstvu, ki ga • je predložil
■ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiit
Kratke vesti z onstran meje
Koprska občinska skupščina je razpravljala o rezultatih poslovanja gospodarskih organizacij v prvih štirih mesecih letos. Podatki so dokaj razveseljivi, saj se je proizvodnja povečala za 21 odst. v primerjavi z enakim razdobjem lani. Največ uspehov so imele tovarne Lama Dekani, Tomos in Primorski tisk. Skladno z uspehi v proizvodnji so se večali tudi osebni dohodki zaposlenih. Po zadnjih podatkih znašajo povprečni o-sebni dohodki -v občini že okrog 85 tisoč dinarjev mesečno, kar je za 65 odst. več kot lani v enakem razdobju.
Zaradi naglega naraščanja maloobmejnega in sploh turističnega prometa je zabeležila največji skok navzgor trgovina
bila problematika namakanja in izsuševanja in izkoriščanje namakalnih sistemov v Jugoslaviji. V uvodnih referatih, v kore-feratih in v razpravah je bilo največ govora o problemih poplav ter o sušnih razdobjih na Hrvatskem, o suši ter o vplivih viškov vode na hercegovsko kmetijstvo, o raznih problemih hidromelioracij itd. Za domače strokovnjake je bila zlasti zanimiva tema o poplavah in o sušah na področju Slovenije. Referat o tej temi je imel ing. Rudi Tancik. Zanimiva je ugotovitev, da ima Slovenija na primer o-krog 180 tisoč hektarov poplavljenih in zamočvirjenih zemljišč, ki bi lahko dajala 3 do 4-krat več, kot dajejo. Razen tega je v Sloveniji okrog 86 tisoč
Italijo. List prinaša med drugim zemljevid Istre, informacije o cestah, informacije o pomorskih zvezah, PTT tarife itd.
V škocjanskih jamah so arheologi odkrili več elementov, ki pričajo o življenju naših najstarejših prednikov. Gre za keramične in druge najdbe, ki segajo celo v bronasto dobo. Na pobudo Uprave škocjanskih jam bodo najdbe primerno restavrirali ter bodo dostopne turistom. Vsekakor še ena privlačnost več za obiskovalce čudovitih škocjanskih jam!
Promet v trgovini v prvih me-1 hektarov zemljišč, ki trpijo za-secih letošnjega leta je bil kar | radi pomanjkanja vode. Gre to-za 100 odst. višji kot lani v j rej za nad četrt milijona hek-tem času. Odborniki skupščine | tarov zemljišč, od katerih bi so sicer ugotovili vrsto zdravih lahko imeli mnogo večje kovi-
pobud za razširitev in modernizacijo trgovinske mreže v mestu, po drugi strani pa so tudi opozorili na pomanjkljivosti. Tako je še zmeraj precej vrzeli glede preskrbe mesta s sadjem in zelenjavo, zelo okorni pa so trgovci tudi glede prilagajanja urnikov potrebam turizma Večina trgovin in prodajaln je zaprtih v sobotah zvečer in ob nedeljah dopoldne, ko je v mestu največji naval turistov iz Italije, pa tudi iz raznih krajev Slovenije in Hrvatske.
* * *
Pripravljeni so zazidalni načrti za rušenje starega Kopra v jugovzhodnem delu (med Vojkovim nabrežjem, Cankarjevo ulico in področjem okrog tovarne Iplas). Gre za področje okrog 35 tisoč kvadratnih metrov, na katerem je blizu 200 starih, sem pa tja tudi že na pol razpadlih stanovanjskih poslopij. Načrt predvideva rušenje večine teh poslopij, razen tistih, ki so v razmeroma dobrem stanju in za katere so predvidene adaptacije. Nekaj hiš bo ostalo tudi, ker so zgodovinsko zaščitene.
Na porušenem delu mesta bodo zgradili večje število stolpnic, v katerih bo stanovalo o-krog 700 prebivalcev. Predvideva tudi izgradnjo ulic, parkov, preskrbovalni center, šola igrišča in razne druge objekte. V celoti preurediti bo potrebno tudi ka nalizacijo in druge komunalne naprave.
Načrt bodo dali v kratkem v javno razpravo, nato pa je pre-videno združevanje sredstev vseh zainteresiranih faktorjev, da bi lahko čim prej začeli z delom. V kolikor ne bo težav s sredstvi, bi uredili novi del Kopra v sedmih do desetih letih, morda pa tudi prej. Jasno je, da bodo stroški zelo veliki, ker bo treba plačati rušenje ter zgraditi stanovanja za tiste, ki jih bodo izselili iz porušenih hiš. Toda naloga je nujna, saj ima Koper zelo malo primernega prostora za gradnjo stanovanj, število mestnega prebivalstva pa se zaradi razvoja tovarn in luke naglo širi. Vmes pa so seveda še sanitarni higienski, e-stetski in drugi vzroki, ki narekujejo popolno novo izgradnjo mesta. Ostali bi samo še karakteristični trgi in ulice ter zgodovinsko zaščitene stavbe. Gre pravzaprav samo za izvajanje principa, ki se ga poslužujejo danes domala vse države na svetu in tudi Italija — v starih mestih ohraniti le najbolj pomembne spomenike zgodovine in kulture, ostalo, kar je načel zob
časa, pa odločno odstraniti.
* * *
V Kopru se je zaključilo posvetovanje jugoslovanskih strokovnjakov za vodno gospodar stvo, za kmetijstvo in za gozdarstvo. Osnovna tema razprav je
sti, če bi začeli s sistematičnimi melioracijskimi deli Jasno je, da je treba imeti temeljite izračune za rentabilnost investicij. Iz referata je razvidno, da določene površine ne pridejo, vsaj v bližnji prihodnosti ne, v poštev za melioriranje. Okrog 70 tisoč hektarov pa že pride v poštev v najbližnji prihodnosti. V referatu je mnogo govora tudi o poplavah na raznih področjih Slovenije in tudi o poplavah na Primorskem (področje Ilirske Bistrice in Posočje). Pri tem opozarja avtor na zelo skromne vsote, ki smo jih vložili za preprečevanje poplav, ki niso prav nič v sorazmerju s povzročeno škodo
Ob zaključku posvetovanja so sprejeli več sklepov glede racionalnejšega izkoriščanja vodnega gospodarstva v Jugoslaviji. Referati in bogata razprava ter sklepi jugoslovanskih ekspertov s tem področja, bodo vsekakor velikega pomena za bodoči razvoj tako kmetijstva, kakor tudi drugih gospodarskih panog.
* * *
V Kopru se je mudila skupina avstrijskih otrok iz okolice Steinberga. Z domačimi otroki so imeli več prijateljskih razgovorov in srečanj na raznih področjih. Vodja njihove skupine, predsednik prijateljev mladine v Avstriji univ. prof. Karel Birzele je izjavil novinarjem, da je zelo zadovoljen ob tem srečanju, ki predstavlja nadaljevanje že večletnih tradicij medsebojnih obiskov avstrijskih in primorskih otrok. Povedal je tudi nekaj podrobnosti iz otroške vasi Anton Afrič v bližini Steinberga. Ideja za ustanovitev te vasi je zrasla prav v tem društvu, ki si na vse načine prizadeva negovati smisel za mladino med odraslimi.
Čez 20 dni bodo koprski otroci vrnili obisk avstrijskim tovarišem.
* * *
Avtobusni podjetji Slavnik in Avtopromet Gorica sta izdali nov skupni vozni red za lokalne proge ter za proge, ki povezujejo Primorsko z drugimi področji Jugoslavije in z zamejstvom. Uvedli so tudi nekaj novih prog. Tako bo odslej vozil avtobus ob nedaljah in praznikih iz Ajdovščine v Novo Gorico ob 17. uri, iz Nove Gorice v Ajdovščino pa ob 20.55. Avtobusi, ki bodo ob nedaljah in praznikih vozili iz Idrije in Trsta v Ajdovščino, bodo imeli zvezo z Novo Gorico. Nova avtobusna zveza bo ob nedeljah tudi med Branikom in Šempetrom. Iz Branika bo odhod ob 12.15, iz Šempetra pa ob 15.30.
* * *
Sovjetski komorni orkester «Peter Iljič Čajkovski« iz Moskve je doživel izreden uspeh
v Kopru., Zaradi neprestanih o-vacij so morali sovjetski umetniki podaljšati koncert, kar za pol ure. Gostje so bili ganjeni, saj nekaj takega niso pričakovali v tako majhnem mestu. Ne-, dvomno je to tudi zasluga Društva prijateljev glasbe v Kopru, ki je v zadnjih letih organizira: lo vrsto kvalitetnih prireditev in si zmeraj bolj širila krog ljubiteljev resne glasbe.
Glede samega orkestra lahko rečemo, da je povsem upravičil sloves, ki ga uživa v Evropi in po svetu. Orkester sestavljajo sicer mladi glasbeniki (od 19 do 30 let), ki pa so izredno podkovani, saj so se izšolali pri najboljših sovjetskih pedagogih (Ojstrah, Kogan, Rastropovič i. dr.). Pod umetniškim vodstvom prof. Mihaila Teriana so čudovito izvajali Bachov tretji brandenburški koncert in številna druga zahtevna dela. V orkestru je tudi 10 mladih violinistk, od katerih bi bržkone vsaka lahko nastopila na samostojnem koncertu. Med občinstvom smo opazili tudi precej Tržačanov.
* * *
Reški časopis v italijanščini «La voce del popolo» je začel objavljati posebne informacije za italijanske turiste, ki prihajajo v Jugoslavijo. Prvo številko s temi informacijami so poslali na vse obmejne prehode v
iiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiMimimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiH
Amalija Suša
delom do končne zmage. Tudi po osvoboditvi je bila današnja slavljenka vedno v prvih vrstah v naprednih organizacijah Zvesti čitateljici in naročnici našega dnevnika in njenemu možu Alojzu, ki bo prav te dni tudi praznoval svoj rojstni dan, voščilom otrok, sorodnikov ter vseh prijateljev se pridružujemo tudi mi in jima kličemo še mnogo zdravja ir. srečnih let.
M M.
Turistično društvo Firan-Por-torož je imelo v preteklem ted
nu svoj občni zbor katerega so j ^“^7 tako' so se povišali, se udeležili tudi Albert Jakopič	-	’
Kajtimir, predsednik Turi-
tem je prišel v finančne težave velik del posestev ter so so se morali zateči posestniki po pomoč iz javnih sredstev, da bi obnovili kmetijske naprave in obnovili njegove strukture Pri tem pa še vedno čakajo na obljubljene davčne olajšave in medtem ko so že plačali tri obroke letošnjih davkov, še ni bila rešena zadeva oprostitve letošnjih davkov v kmetijstvu. Bolje je bilo z najemom posojil po znižanih obrestih. Samo pri mestni hranilnici v Gorici je 321 kmečkih posestnikov najelo za 747 milijonov lir posojil, pri katerih je hranilnica prispevala pet milijonov na račun obresti. Za nadaljnjih 124 milijonov lir posojil za obnovo kmetijstva pa so najeli pri Banki del Lavoro.
V poročilu se nadalje ugotavlja, da mora prenašati kmetijstvo vedno večja bremena. Tako so se izdatki za plače in mezde povečali za 191-krat v primerjavi z letom 1938; dra-ginjska doklada se je v kmetijstvu povečala v obdobju od 1962 do 1965 za 33 točk, plače spine so se lani povišale za 10 od sto in za 11 od sto pa cena tehničnim kmetijskim pripomoč-
Stične zveze Jugoslavije, Davorin Ferllpoi. nomočnik sekretarja za gospodarstvo SRS. dr Darilo Dougan. predsednik Turistične zveze Slovenije, predsednik i ranske občine ing. Zlatko Pajk ter predstavniki političnih in gospodarskih organizacij. Na občnem zboru so bila podana poročila o delovanju društva in nakazane naloge za nadaljnie delovanje na tem področju slovenske obale, kjer se turizem naglo razvija. Po odobritvi raznih ooročil je bil iz-voben novj odbor.
PRAPROT
Sedemdeset let življenja v današnji dobi sicer ni več visoka starost, hkrati pa tudi ni to starostna doba, ki bi je ne bilo vredno upoštevati. Še posebej velja to v primeru, ko je človek, ki danes slavi svojo sedemdesetletnico, preživljal to dobo v velikih gmotnih in drugih življer.skih težavah.
Današnja slavljenka, Amalija Suša roj. Seražin se je rodila 2. junija 1896 v Selih pri Vrabčah na Vipavskem. Mlada leta je prebila v svojem rojstem kraju na kmetiji tako da je bila že kot mlado dekle navajena trdnega in težkega dela. šele ko se je poročila z domačinom Aloj-zem Sušo se je preselila v Trst, kjer še dandanes živi. V zakonu je imela tri otroke, od katerih sta dve hčerki živi.
Amalija, kot vsa njer.a družina, so se že takoj začetka NOB zavedali naloge ki so jo imeli v tistih časih vsi napredni ljudje, posebno pa zavedni Slovenci. Marsikdo se je k njej zatekal. Njen dom je bil zavetišče pred med in oo vojni za nešteto antifašistov in partizanov.
Ko so 10. junija 1944. bombardirali Trst, je Amalija zgu bila vse imetje, kajti njena hiša je bila do tal porušena med bombardiranjem, čeprav je Amalija ostala na cesti, se ni ustrašila ter je nadaljevala z
Ne moremo, da , bi ne omenili redkega slavja vaščanke Rozalije vdove Kocman: v torek je obhajala svoj 91. rojstni dan. (Lani	smo	se je	spomnili	ob
njenem 90.	rojstnem dnevu),	še
je prisebna in željna živeti. Redki	so	takšni	prazniki,	še
bolj redki pa na težki življenjski poti kot je bila njena. Kogar je življenje že izza vsega začetka izredno trdno, lahko rečemo	celo	najtrše	skovalo,	ie
ta ga more slaviti Razen svojcev in sorodnikov ob tem izred. nepi jubileju čestitajo tudi vaščani z željo, da bi svoj življenjski večer prebila v čim večjem zadovoljstvu.
navaja poročilo, izdatki za socialne dajatve, državne in krajevne davke in druge pristojbine, dočim so ostale prodajne cene kmetijskih pridelkov lani v glavnem na isti višini.
Predsednik je v svojem poročilu ožigosal tudi vojaške služnosti ter omenil nedavno razsodbo ustavnega sodišča, ki proglaša nezakonito aplikacijo vojaških služnosti brez primerne odškodnine. Omenil je nadalje še probleme konzorcija za zaščito imen briških vin, zadružne vinske kleti, centrale za mleko itd.
Prof. Marsano je v svojem po. segu poudaril predvsem važnost sindikalnih organizacij ter priporočal solidarnost pri reševanju važnih problemov. Omenil je zvezo živinorejcev, ki sedaj omogoča pristop rejcem vseh pasem goveje živine. Dotaknil se je tudi razvoja akcije za zadružno briško klet ter namakalnih del krminsko-gradiščanske-ga polja, kjer opravlja komisar, ske posle.
llliltllllHIIIIIIlllllllllilllltiiiiiiiiiiiltllilliiMliiiiliilN
Zarjavele
medalje
(Nadaljevanje s 3. strani)
postavljene v čas in prostor in tako plastično ter prepričljivo govore, da bralca ne samo pretresejo, temveč ga silijo tudi k razmišljanju. Zdi se, da v teh svojih novelah posega Vuga v najintimnejše kotičke človekove notranjosti in odkriva vso globino človeške notranjosti pri svojih junakih. Izpovedna kritičnost ter psihološka pronicljivost, to so odlike Vugovega pisanja. In če si odmislimo nekatere stilne posebnosti, na katere vsi bralci le ne morejo pristati, in nekatere neizčiščenosti teksta, smemo to Vugpvo delo vendarle oceniti nadvse pozitivno Zarjavele medalja zaslužijo vse priznanje, saj pomenijo velik korak naprej v pisateljevem umetniškem snovanju.
KMETJE. VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
ustanovljena I9.’ib
TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169
katera vam nudi po najnižjih ca nab vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev ih semena lastnega pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje m stroje vsake velikosti. Ekskluzivni zastopnik za Furlanijo - Julijsko krajino: svetovno znanih strojev zn obdelovanje zemlje ter kosilnice «AGRIA»
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.4, najnižja 17.8, ob 19. uri 22.5; zračni Mak 1014.6 pada, vlaga 70 odst., veter 4 km severozahodu ik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 5.
Ferdo
Sonce vzide ob 5.17 In zatone ob 20.49. Dolžina dneva 15.32. Luna vzide ob 23(13 in zatone ob 6.37 Jutri, PONEDELJEK, 6. junija
Milutin
TRZASKfl deželna delegacija pri ministru T0LL0YU v RIMU
Razgovori o tržaškem mednarodnem prometu in obmejni blagovni menjavi
Razpravljali so tudi o kontingentih za velesejme v naši deželi in v Sloveniji Sestanek predsednikov dežel o državnem načrtovanju - Stopper pri ministru Pastoreju
Včeraj se je delegacija tržaških predstavnikov, ki jo je vodil deželni odbornik za industrijo Mar-pillero, razgovarjala v Rimu z ministrom za zunanjo trgovino Tol-loyem. Obravnavali so razna vprašanja v zvezi z mednarodnim prometom skozi Trst s posebnim poudarkom na nekaterih ukrepih, kf bi jih moralo sprejeti to ministrstvo, da bi pospešilo ta promet. Razpravljali so tudi o obmejni menjavi ter o kontingentih za velesejme v naši deželi in Sloveniji. Sestanka so se poleg odbornika Marpillera udeležili predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidas-si, član vodstva zbornice dr. Vat-ta, občinski odbornik Venier, predsednik tržaškega velesejma Sloco-vich in predsednik Turistične pokrajinske ustanove Terpin.
Predsedniki dežel s posebnim statutom, ki so bili v Rimu na sprejemu pri predsedniku republike, so se ob tej priložnosti sestali in razpravljali o vlogi avtonomnih dežel v sedanji fazi uresničenja vsedržavnega gospodarskega načrta. Našo deželo sta zastopala predsednik odbora Berzanti in odbornik za načrtovanje Stopper. Sklenili so, da bodo .predložili skupen dokument o zahtevah in potrebah petih avtonomnih dež.el v zvezi z zakonom o postopkih za vsedržavno načrtovanje. V ta namen se bodo predsedniki zopet sestali v Rimu 13. junija, da iz-delaio dokončjii dokument ter ga predložijo in orišejo predsedniku vlade Moru.
* * *
Odbornik Stopper se je predvčerajšnjim sestal v Rimu v prostorih Blagajne za jug z ministrom Pastorejem, s katerim je proučil vrsto vprašanj, povez.anih z uveljavljanjem zakona o zaostalih področjih za severno in srednjo I-talijo, katerega osnutek je že odobril senat in razpravlja sedaj o njem poslanska zbornica. Ta zakonski osnutek ,bo nadomestil prejšnji zakon, ki je zapadel konec lanskega leta in določa izredne posege v vrednosti 200 milijard lir v petih letih za javna dela ter za ukrepe v korist kmetijstvu, industriji, obrti, turizmu in gorskim področjem Pri določanju zaostalih področij se bo vlada posvetovala z avtonomnimi deželami, katerim bodo tudi predali na njih področju določene funkcije. Odbornik Stopper je zagotovil ministru, da bo dežela čimbolj sodelovala z vlado oziroma z odborom ministrov, ki so zadolženi za posege na zaostalih področjih. Minister Pastore je nato proučil skupno s Stopperjem nekatere posebne plati, ki se tičejo uveljavljanja ukrepov v naši deželi. Prvo vprašanje se tiče določitve zaosta lih področij, ki bodo imela pravico do olajšav. Predvsem bodo morala biti to področja, kjer je malo sposobne delovne sile zaradi • staranja« prebivalstva in velikega števila izseljencev. Drugi kriterij bo nizlki dohodek na posameznika sorazmerno z državnim povprečjem, tretji pa nizka proizvodnost zaradi nezadostnega industrijskega razvoja. Stopper je govoril z ministrom tudi o bodočih načrtnih posegih v deželno gospodarstvo ter o ustreznem nakazovanju sredstev. Končno sta govorila tudi o morebitnih zakonodajnih pobudah. Sporazumela sta se, da bodo uradi ministra Pastoreja v stalnem stiku z deželno upravo v zvezi z uveljavljanjem omenjenega zakona o zaostalih področjih.
Silvano Baeicchi o kritičnem gospodarskem položaju in o delavskih borbah za demokracijo v tovarnah.
80 milijonov lir za ureditev Ul. Battisti
Pokrajinski upravni odbor je na zadnji seji odobril nekaj sklepov krajevnih ustanov, med katerimi tudi sklep tržaške občine o ureditvi sedeža občinske izpostave v Bazovici, za katerega bodo porabili 4 milijone lir, ter sklep tržaške občine za ureditev kanalizacije, cestišča in pločnikov v Ul. Batti-
sti, za 80 milijonov lir del.
Načrte za ureditev kanalizacije, cestišča in pločnikov v Ul Battisti je tržaška občinska uprava sestavila že pred mnogimi leti. Zaradi pomanjkanja denarja pa so bila dela vedno odložena. Po odobritvi omenjenega sklepa pa bo ta važna mestna ulica končno v kratkem popravljena, saj je ostala še edina ulica v središču mesta, ki je v izredno slabem stanju. Poleg tega bodo uredili tudi kanalizacijo. Ta dela bodo zelo obsežna, ker bodo morali urediti ne samo naprave za odvajanje odpadnih voda, ampak tudi naprave za redno odvajanje vode, ki priteče zlasti ob večjih nalivih po potoku, ki teče pod to ulico.
Važno obvestilo za učitelje na slovenskih šolah
Tajništvu sindikata slovenske šole v Trstu je šolsko skrbništvo poslalo v vednost vsebino pisma ministrstva za javno vzgojo, v katerem sporoča, da bodo deležni ugod. nosti člena 12 zakona štev. 1012 od 19.7.1961 tudi učitelji na slovenskih šolah. Ministrstvo bo čimprej razpisalo natečaj, kot ga določa omenjeni člen 12, in sicer z ustnim izpitom ob upoštevanju službenih let in doseženih točk. Natečaj bo razpisan za 49 mest rednega staleža in za 10 mest nadštevilčnega staleža. Poleg tega bo prešlo v stalni stalež še 11 učiteljev iz posebnega seznama. Ko bodo znane vse nadaljnje podrobnosti o natečaju, zlasti program, bo sindikat slovenske šole priredil poseben pripravljalni tečaj.
ZBOROVANJA PSIUP
Danes ob 12.15 bo pred vhodom v ladjedelnico Sv. Marka pri Lloy-dovem stolpu javno zborovanje PSIUP na katerem bo govoril prof. Fausto Monfalcon o temi:
• Levi center in državna ladjedel-ska industrija*.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiUinilliiiiiiii,i,i1|||iiliiililiiiiiil|||||||||||iil||iMI||i[||||||||il||iiil||||||U
28. JUNIJA V OKVIRU TRŽAŠKEGA VELESEJMA
Veliko zanimanje poslovnih krogov za «Drugi mednarodni dan kave»
Udeležili se ga bodo predstavniki najvažnejših družb in tvrdk-proizvajalk in izvoznic kave
Za drugi mednarodni dan kave na tržaškem velesejmu, ki bo v torek 28. junija se zanimajo praktično vsi najvažnejši poslovni krogi, ki se v Italiji in v tujini ukvarjajo s trgovino in industrijo kave. Kakor znano, je kava drugi blagovni resor, na katerega se opira specializacija tržaške prireditve. Poleg lesa in banan predstavlja namreč prav kava eno izmed treh osnovnih postavk na področju tržaške specializacije. Zaradi tega je razumljivo zanimanje, ki ga ta prireditev zbuja v poslovnem svetu. Za dan kave je doslej priglasilo svojo udeležbo več ustanov, združenj in podjetij, ki delujejo na tem področju. Posebno številna bo udeležba trgovcev in pražilcev kave, poleg tega pa bo v okviru prireditev o kavi nastopilo tudi večje število proizvajalcev naprav za kavarne In pražilne obrate. Za skorajšnjo prireditev pa vlada posebna pozornost tudi zaradi znanih osebnosti, ki bodo nastopila na zasedanju, povezanem s priredtvijo. Na njem bosta namreč izvršni ravnatelj International Coffee Com-mitee g. Tobar. Tudi direkcija za izmenjave pri izvršnem svetu Evropskega gospodarskega združenja bo poslala na tržaško zasedanje o kavi svojega predstavnika dr. Faya, ki se bo udeležil kot opazovalec.
Prvi mednarodni dan o kavi, ki. je bil lani, so posvetili razpravi o znanstvenem raziskovanju, kvalifikaciji kave, kakovostnem nadzorovanju pridelka in izmenjave ter izvozu kave iz dežel v zahodni A-friki, letos pa bodo strokovnjaki vzeli v pretres predvsem dva argumenta, in sicer sedanjo zakonodajo na področju trgovine in industrije kave ter sporazum, ki ga je na tem področju vpeljala International Coffee Organization.
V dopoldanskih urah 28. Junija bosta predavala dva strokovnjaka: ravnatelj Italijanskega združenja industrijcev s področja prehrane iz Milana dr. Francesco Massa in pariški strokovnjak dr. Robert Kiefe. Prvi bo govoril o mednarodni zakonodaji o kavi, drugi pa bo primerjal zakonodajo v posameznih deželah ter obravnaval predvsem francoske zakone, med temi najnovejši dekret z dne 3. septembra 1965. V popoldanskih urah bo na vrsti razprava o mednarodnih sporazumih, s katerimi je urejen današnji izvoz iz držav, v katerih pridelujejo kavo. Najprej bo predsednik izvršnega sveta ICO prof. Staner orisal pomen mednarodnega sporazuma na trgu s kavo. Seveda se bo predstavnik organizacije predvsem zaustavil ob
............m....
OBAKRAT NA DELU ISTI KRIMINALEC
Po ropu v tobakarni v Ul. Milano sinoči rop v Ulici Torrebianca
Sinočnja žrtev je bil lastnik konfekcijske trgovine, kateremu je ropar pobral 160.000 lir - Podrobnosti ropa v Ul. Milano
vratih pokazal mlad moški nizke postave, črnolas in dostojno oblečen. Bonatovi se je moški zdel begunec. Ta je za seboj zaprl vrata tobakarne, se približal prodajni mizi in potegnil iz žepa pištolo. Z ukazovalnim glasom je Bonatovi zaukazal naj mu izroči aktovko, in ko je prestrašena stegnila roko je neznanec urno pograbil dragoceno aktovko in zapustil tobakarno. Ropar se je potem v teku oddaljil po Ul. Milano proti Ul. Roma. Bonatova je stekla na cesto in začela vpiti: »Primite tatu!*, toda ropar je bil urnih nog in je izginil Lastnica tobakarne je rop prijavila karabinjerjem, ki so začeli iskati neznanega roparja, vendar brez uspeha.
Včeraj zjutraj so karabinjerji nadaljevali s preiskavo in predvsem opazovali mimoidoče tujce in begunce na avtobusni in železniški postaji, toda neznanca, ki ga je Bonatova opisala, ni bilo na spregled. Iskanje se nadaljuje, in upati je, da bodo karabinjerji kmalu prijeli drznega roparja, ki je zelo verjetno poznal navade lastnice tobakarne. Ko je vstopil je zahteval aktovko in ne denar. To pomeni, da se je neznanec že prej zanimal za navade Bonato-ve, sicer bi zahteval samo denar. Tudi to okoliščino so preiskovalni organi vzeli v pretres, zato skušajo zvedeti, ali se je zadnje čase neznanec omenjene zunanjosti potikal po Ul. Milano in v bližnjih ulicah.
ZBOROVANJA KPI
Danes ob 11.30 bo zborovanje KPI v Naselju San Sergio, Ul. A-chille Grandi 10. Govoril bo senator Vidali o sedanjem gospodarskem in političnem položaju ter o 20-letnici republiške ustave.
Jutri ob 12. uri bo zborovanje KPJ pred ladjedelnico Navalgiu-liano Govoril bo deželni tajnik
Neznanec je sinoči v Ul. Torrebianca izvršil roparski napad v neki trgovini s konfekcijo. Ropar je prišel v trgovino in oropal lastnika za približno 160.000 lir, nakar se je hitro oddaljil, da se je za njim izgubila vsaka sled. Po opisu neznanega roparja, ki ga je lastnik trgovine podal agentom letečega oddelka, se zdi, da je približno 25 let star mladenič ista o-seba, ki je predvčerajšnjim zvečer oropala lastnico tobakarne v Ul. Milano 45-letno Divio Tolentino por. Bonato.
O sinočnjem roparskem napadu so bili takoj obveščeni agenti letečega oddelka. Medtem pa so že včeraj popoldne prijeli več oseb, ki bi utegnile kaj vedeti o neznancu ali ga celo na videz poznati Mogoče je tudi, da je ropar dobro poznal navade trgovcev in da te okolnosti izkorišča. Preiskava je v polnem teku.
Karabinjerji preiskovalnega oddelka brez. prestanka iščejo neznanega loparja, ki je predvčerajšnjim zvečer oropal lastnico tobakarne v Ul Milano 4-2. Neznanec je z orožjem v roki od Livie Bonato iz Ul. San Giacomo in Mon-te 16 zahteval izročitev usnjene aktovke, v katero je ženska komaj spravila dnevni inkaso 200.000 lir ter nekaj podpisanih čekov.
Bonatova je prav tedaj hotela zapreti tobakarno, ki je na precej obljudeni ulici blizu hotela Jolly. Preštela je denar in ga »pravila v aktovko, ko se je na
koristih, ki jih ima mednarodni dogovor, s katerim so vnesli ravnotežje in torej tudi določeno stalnost v razmerje med svetovnim povpraševanjem in globalnim pridelkom kave. Sporazum ICO skuša namreč ohraniti ravnotežje med pridelkom, izvozom in potrošnjo kave v svetovnem merilu, po eni strani s tem, da skuša preprečiti grmadenje prevelikih zalog, po dru. gi pa da skuša ohraniti kvotacije kave na določeni višini. Na izvajanju prof. Stanerja ho odgovoril francoski operater iz Le Havra Fran?ois Le Chevalier, ki pa bo zastopal nasprotno stališče, da je namreč treba pustiti tudi na tržišču s kavo prosto pot ponudbi in povpraševanju, če pa naj bi se razmerje med ponudbo In povpraševanjem kave le postavilo pod primerno nadzorstvo, tako da bi bila za kavo zagotovljena pravična cena, naj hi se to nadzorovanje razvijalo predvsem v dve smeri,
pridelovalke obvezale, da ne bodo pridelale prevelikih količin kave in predvsem, da bodo opustile pridelovanje slabših vrst, v drugo smer pa da hi nadzorniki od držav uvoznic dosegli primemo povečanje potrošnje.
IZGUBLJENO — NAJDENO
Pri občinskem oddelku za eko-nomat v občinski palači soba št. 128 hranijo predmete, ki so bili izgubljeni in najdeni na javnih prostorih v mesecu maju in katere lahko zakoniti lastniki dobijo nazaj vsak delavnik od 9. do 12. ure: ženske nogavice, dežniki, zlati obroček za ključe, rokavice, dežni plašč, zlat poročni prstan, denarnice, zlata zapestnica, hlačke, opozorilni trikotnik, plošče, škatla s siri, kolo motornega kolesa, otroška torbica, ure, italijanska valuta, zlata zaponka, vreča z avtomobilskim orodjem, torba s kopalnimi
VČERAJ V ZGONIKU URADNA OTVORITEV
21 vinogradnikov zgoniške občine razstavilo svoj vinski pridelek
Danes popoldne nastop pevskih zborov, proti večeru pa teliček na ražnju
Včeraj popoldne se je začela v Zgoniku II. razstava in pokušnja domačih vin, ki bo odprta tudi danes in jutri. Na razstavi sodeluje s svojim vinskim pridelkom 21 vinogradnikov iz zgoniške občine, in sicer z belimi vini: Adolf Furlan-Zgonik 16, Josip Singoneta - Zgonik 30, Stanislav Milič - Zgonik 34, Just Vodopivec - Koludrovica 4, Stojan Fabjan - Koludrovica 10, Robert Budin - Salež 5, Marij Pirc-Salež 36, Svetozara Škerlj - Salež 44, Marij Štolfa - Salež 46; s črnim vinom pa: Marija Doljak - Zgonik 18, Miroslav Žigon - Zgonik 36, Ivan Caharija - Zgonik 37, Justina Milič-Zgonik 52, Herman Škrlj - Salež 35, Alojz Škrk - Salež 33, Karel Stu-belj - Salež 49, Teodor Obad - Salež 64, Viktor Gruden - Samatorca 7, Martin Stubelj - Repnič 11, Dušan Milič - Zagradec 2, Ivan Rebula - Salež 30.
Razstava je bila odprta že ob 14. uri, ko so začeli prihajati prvi gostje, uradna otvoritev pa je bila na županstvu oh 18. uri in so se je med drugimi udeležili predstavniki krajevnih oblasti, tajnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, ravnatelj in strokovnjaki kmetijskega nadzomištva, medtem ko je predsednik deželnega sveta de Ri-naldini poslal pozdravno brzojavko z najlepšimi voščili in opravičilom, ker se zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti otvoritve razstave. Navzoče goste je v slovenščini in italijanščini pozdravil župan Josip Guštin, ki je v svojem nagovoru predvsem pripomnil, da je uspeh lanske razstave spodbudil občinsko upravo, da priredi tako razstavo tudi letos. Dejal je, da je zgoniška občina pretežno kmečkega značaja in da je vinogradništvo panoga, ki zasluži največjo pozornost ne samo kmetov, ampak tudi občinske uprave in drugih odgovornih organov. Take prireditve dajo kmetom možnost, da svoj pridelek predstavijo odjemalcem, razen tega pa tudi možnost neposredne primerjave med posameznimi pridelovalci, kar nedvomno spodbuja k boljšim oblikam dela. Take prireditve pa tudi ugodno vplivajo na razvoj domačega turizma. Ob koncu svojega nagovora se je župan zahvalil vsem sodelavcem ter ustanovam in oblastem, ki so podprle organizacijo te razstave. Spregovoril je tudi ravnatelj kmetijskega nadzomištva, ki je poudaril, da kmetijsko nadzor-ništvo podpira take pobude prav iz razlogov, ki jih je navedel župan.
Danes bo razstava odprta od 9. do 24. ure, jutri pa od 14. do 24. ure. Včeraj ob 14. je bil odbojkar-
ski turnir za prehodni kraški pokal, zvečer pa ples na proste*m. Danes ob 17. uri bo nastop pevskih zborov, ob 19.30 tombola, od 20. do 24. pa ples na prostem. Jutri bo v popoldanskih urah praktično prikazovanje kmetijskih strojev Kmetijske zadruge iz Trsta, danes proti večeru pa bodo spekli telička na ražnju.
Včeraj v ladjedelnici «San Giusto»
Svečana splavitev «SardatIantic !erzo»
V ladjedelnici San Giusto so včeraj dopoldne splavili motorno ladjo za ribolov na visokem morju «Sardatlantic Terzo», ki jo je svoj čas naročila Compagnia Ar-matoriale Sarda s sedežem v Cagliariju na Sardiniji. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki javnega življenja na Tržaškem, tako prefekt dr. Mazza, župan dr. Franzil, predstavnik pokrajinske u-prave dr. Bellini in drugi. Botrovala je g. L. Borzone, soproga glavnega ravnatelja sardinske plovne družbe. Takoj za splavitvijo motorne ladje, so na sanišče postavili prvi kovinski del druge enake ladje. Ta bo namreč prva iz serije štirih 600-tonskih ribiških, ladij, ki jih bo ladjedelnica San Giusto zgradila za podjetje Unipesca iz Trsta, župan dr. Franzil je po dvojni slovesnosti spregovoril nekaj bodrilnih besed delavcem iz ladjedelnice ter poudaril važnost sodelovanja med posameznimi italijanskimi deželami tudi na ladje-delniškem področju, župan je izrazil pohvalo zasebnim industrij-cem na področju ladjedelstva, ki kažejo pohvale vredno zaupanje v gospodarski razvoj, tudi v trenutku, ko se ladjedelništvo bori s precejšnjo krizo. Na koncu je dr. Franzil izrazil željo vsega tržaškega mesta, da bi v domačih ladjedelnicah vsaki splavitvi sledil neposreden začetek gradnje nove ladje.
namreč v smer, da bi se države1 oblačili.
NA DRŽAVNI PRAZNIK 2. JUNIJA	“ "h
. »f jUtMr.
Iz zlatarne v Ul. Battisti so tatovi odnesli za 6 milijonov in pol plena
Tatovi so vdrli v prazno stanovanje nad zlatarno, zvrtali luknjo v pod in se tako spustili v zlatarno, v kateri so izpraznili izložbo
Drznost tatov je tokrat presegla vse meje. Na prazniik republike 2. junija, ko so bile trgovine zaprte in večina Tržačanov na izletih, so neznanci vdrli v urarno in zlatarno v Ul. Battisti 14 in odnesli za nad 6 milijonov in pol lir plena. Tatvine se je predvčerajšnjim zjutraj zavedel lastnik urarne 59-letni Francesco Gerbi iz Ul. Battisti 10 in hitro obvestil policijo. Usa prizadevanja agentov, da bi prišli na sled drznim neznancem, pa do včeraj niso dala nobenega konkretnega rezultata in tatovi so še vedno na svobodi.
Neznanci so izkoristili krasno priložnost, ko je bilo stanovanje nad urarno prazno Lastnik je namreč stanovanje že pred časom zaprl in se odselil drugam. Za tatove je bila to prava mana. Priskrbeli so si ponarejene ključe in prišli v stanovanje. Počakali so na praznični dan, da bi lahko nemoteno opravili svoj posel in v pod stanovanja nad urarno s pomočjo »prašičje noge* zvrtali 30 krat 40 om veliko luknjo, skozi katero so se potem spustili v trgovino z dragocencstmi.
Gerbi je prejšnjo sredo zvečer pustil zlatnino in ure v izložbi ter zaprl rebračo, tako da so tatovi bili varni, da jih od zunaj ne bo nihče videl. Komaj so se znašli v urami so pobrali vse kar jim je prišlo pod rotke. Plen je bil kar bogat, saj so ukradli 52 ženskih prstanov, od katerih jih je bilo več z briljanti, 26 zlatih zapestnic za zapestne ure, 10 zlatih sponk za kravate, 25 brošk iz belega zlata, za 370.000 lir raznih srebrnih in zlatit kovancev, zlato, ogrlico, par briljantnih uhanov, osem parov zlatih gumbov za srajce in še nedoločeno število zlatih zapestnih ur z zlatimi zapestnicami.
Po opravljenem tatinskem podvigu so se tatovi povzpeli skozi luknjo v zgornje stanovanje in se potem nemoteno oddaljili. Kot rečeno so pobrali samo predmete, ki so bili razstavljeni, niso pa skušali odpreti železme blagajne, 'kar bi jim vzelo preveč časa.
Tatvine se je zavedel Gerbi, ko je predvčerajšnjim zjutraj prišel odpirat urarno okrog 8.30 Komaj je stopil v trgovino, je zapazil veliko luknjo v stropu, nato pa pogledal v izložbo, ki je bila prazna. Gerbi je nemudoma poklical a-gente letečega oddelka policije, prišli so tudi policisti s komisariata na Trgu Dalmazia in agenti znanstvenega oddelka. Kljub temeljiti preiskavi preiskovalni organi niso našli nobenega znaka, ki bi jim bil v korist za nadaljnje delo. Preiskovalci so mnenja, da so tatvino opravili izurjeni tatovi, ki so zelo dobro poznali Ger-bijeve navade. Po njihovem mnenju so tatinski podvig opravili neznanci, ki so bili zelo spretni in gibčni. Starejši človek bi se s težavo spustil skozi ozko luknjo
du ni utrpel nobene druge škode. Preiskava je v polnem teku. Gerbi je bil delno zavarovan.
10. junija stavka vse kovinarske stroke
Ob zadnji uspeli stavki delavcev ladjedelnice Sv. Marka, ki so šli tudi v povorki po mestu, so sindikati sklenili, da bodo 10. junija stavkali vsi delavci kovinarske stroke v Trstu, če ne bodo medtem sporočili iz Rima nič jasnega glede bodočnosti ladjedelnice. Zato potrjujejo sindikati kovinarjev sedaj enotno stavko, ki bo trajala od 9. do 12. ure. Tudi tokrat pojdejo delavci v povorki po mestu, ob 10. uri pa bo enotno zborovanje na Trgu Garibaldi.
Kvestor Pace odpotoval
• Kvestor dr. Armando Pace Je sinoči ob 21.50 odpotoval Iz Trsta na novo službeno mesto v Rim. Na postaji so se od njega poslovili sodelavci. Danes zvečer ob 21.15 pride v Trst novi kvestor dr. Giuseppe Parlato, ki bo že pojutrišnjem prevzel službeno mesto.
Pretep na cesti
V Ul. Madonna del Mare blizu stavbe štev. 22 sta se sinoči zaradi malenkostnih razlogov sprla 38-let-
ni delavec Saldino Ventin iz Ul. do 25 dni.
Molino a Vento 39 in neki Pedraz-zi, ki ga Ventin pozna. Padrazzi je v napadu jeze začel pestiti Ventina in ga ranil po čelu in zatilju, nakar je zbežal. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti dva tedna. Policisti vodijo preiskavo.
Z drevesa je padel
Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne s prognozo okrevanja v dveh mesecih sprejeli 67-letnega zidarja Govannila Steffeja iz Ul. Zovenzoni 3, ki si je pri padcu z drevesa zlomil desno nogo, desno zapestje in levo lopatico. Ponesrečenec je povedal, da je malo prej v Ul. Commerciale 70, na drevesu žagal vejo. Nenadoma je izgubil ravnotežje in padel z višine treh metrov.
Avtobus jo je podrl
Ko je včeraj popoldne blizu pokopališča pri Sv. Ani 69-letna Giu-seppina Marchich por, Okretič iz Ul. Bonomea 85 čakala na avtobus proge štev. 21, se je nenadoma obrnila, ker jo je poklicala znanka. Tedaj je privozil avtobus in neprevidno žensko dregnil, da je padla Pri tem si je Marchicheva polomila desna rebra. Z zasebnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer se bo morala na pljučno kirurškem oddelku zdraviti od 20
PREDAVANJE V NOVINARSKEM KROŽKU
Novinarski krožek s sedežem na Korzu št. 12, prireja v torek 7. junija javno predavanje o temi: ((Avtomobili in zastrupitev ozračja,). O tem izredno važnem vprašanju bo govoril prof. Giorgio Costanti-nides, ki je predsednik tržaške zbornice kemikov. Predavanja se lahko udeležijo ne samo povabljenci, temveč vsi, ki se zanimajo za ta vpraš^tgjfc.
Občinska Mžbe
31. maja so bile na generalnem tajništvu občinske uprave razne dražbe, med katerimi je treba o-meniti dražbo za vzdrževanje streh in notranjih prostorov šolskih poslopij in drugih občinskih zgradb, ki' je bila dodeljena podjetju Pa-rovel za 15,000.000 lir; dražba za dobavo uniform mestnim redarjem, za skupno vrednost 28,005.000 lir, pa je bila dodeljena podjetjem Beltrame, Salvadori, Issai in Dei Rossi.
»vse MAGVAR CIRKUSZ Danes "v Trstu' (.Ul. sv. Marka) dve predstavi: prva oh 16.15, druga pa ob 21.30.
* * *
Nazionale 15.00 «L’agente H,A.R.M,» Barvni film. Mark Ricnman, Wen-dell Corey.
Excelsior 15.00 «38 paralello missione compiuta« Gregory Pečk, George Peppard.
Fenice 15.30 «Un dollaro di onore» Technicolor. John Wayne, Dean Mar tim.
Eden 15,00 «Lo strano mondo di Dai-sy Clover» Technicolor. Nathalie Wood. Sledi risanka «Anatomia dl un relitto«.
Grattacielo 15.00 «Le stagioni del no-stro amore» Anouk Aimee, Ennco Maria Salerno, Gastone Moschin, Valeria Valeri.
Alabarda 15.00 «Mezzo dollaro d’ar-geHto» Metrocolor. Ross Tamblyn. Filodrammatico 15,00 «Una questione d'onore» Ugo Tognazzi, Nicoletta Macchiavelli. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Aurora 15,00 «Rancho Bravo«. Cristallo 15.00 «La grande notte di Ringoi) Technicolor. VVilliam Berger.
Garibaldi 16.00 «OSS 117 furia a Ba-hia» Technicolor. Frederich Stofford Milene Demongeot.
Capitol 15.30 ((Nessuno ml pub giudi-care« Caterine Caselli, Fabrizio Mo-roni, Laura Efrikian, Gino Brarrue-ri.
Impero 15,00 «Due mafiošl contro Al Capone«.
Vittorio Veneto 14,30 «L’uomo di Hong Kong« Technicolor. Uršula Andress, Jean Paul Belmondo Moderno 15.00 «Febbre sulla cittš« Technicolor. An Margret, Michael Park.
Astra 16.00 «Quei temerari sulle mac-chlne volanti«.
Ideale 14.30 «A 009 missione Hong Kong« Technicolor. Stevvart Gran-ger, Rossana Scmaffino.
Abbazia 14.30 «50.000 sterline per tra-dlre» Technicolor, Clit Robertson, Marisa Mell.
Astoria 14,00 »Angelica alla corte del re» Prepovedano mladini pod 14. letom.
Skedenj 14,00 «Doringo» Technicolor Tom Tryon, Senta Berger.
tiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiitiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiriimiiiiiiiiiniMiiiiiiiii,im,n,m,
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Čestitamo!
Danes praznuje umetnik-invalid Branko Fadunkovič svoj 25. rojstni dan. Vsi, fcj smo ga spoznali in občudovali njegovo veliko moralno moč, mu iskreno čestitamo. Trenutno razstavlja Branko Fa dunkovič svoje makete v župni dvorani v Križu.
Šolske vesti
Danes. 5. t.m. ob 18. uri bo prireditev osnovne šole v Mačkovljah,
Guštin Pečar, roj. 2.11.1930 v Gabrovcu obvešča, da je izgubil francoske dokumente in da s tem preklicuje njih veljavnost.
modellina
ealzature
klasični In najnovejši modeli čevljev najboljših znamk VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE - ZENSKE - OTROKE Ul. F. Filzi 3, TRST, tel. 37-797 (vogal Ul. Machiavelli)
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel danes 5, junija od 10. do 12. ure sestanek v prostorih kluba, Ul. dei Montecchi 6. Na tem sestanku se bodo delile vse zadnje novitete meseca maja. Člani, ki imajo pripravljene svoje zbirke za razstave, naj se zglasijo in prinesejo o svojih zbirkah vse podatke Med drugimi vabili za razstave v letošnji jeseni je tudi vabilo za mednarodno razstavo v Carigradu. Prihodnji sestanek bo prvo nedeljo meseca julija. Na sestanke so vabljeni tud’ nečlani.
VABILO OPENCEM
V	torek, 7. t. m. ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek za obnovitev pevskega zbora na Opčinah, Vabljeni vsi ljubitelji petja, posebno pa mladina.
* * »i«
V	zvezi s prerekanjem, ki je nastalo dne 19. 3. tl. zvečer, se Roberto in Antonino opravičujeta gospe Cinguini Eldi za nedostojno vedenje.
SPDT priredi 19. 6. Izlet na Karavanke z izhodiščno točko na Ljubelju. Izletniki se bodo lahko povzpeli na 2064 m visoko Begunjščico ali z žičnico na Zelenico.
V MIRAMARSKEM PARKU
Od 15. t. m. ponovno «Luei in zvoki»
Letos teče že osmo leto odkar so se 1959 začele v miramarskem parku znamenite predstave «Luči in zvoki«. Ta pobuda je žela izredno velik uspeh, saj je predstave obiskalo do sedaj že več kot 200.000 gledalcev, od katerih je bilo več kot 100.000 tujcev.
Osmo sezono teh predstav bodo odprli 15. t. m. Ker je v veljavi legalna ura, se bodo predstave začele v juniju in juliju ob 21.30, a v avgustu in septembru ob 21.15. Možne pa so tudi izredne predstave, toda le na zahtevo večjih skupin.
Spored predstav bo naslednji: v ponedeljek ob 21.30 v angleščini in oh 22.30 v italijanščini; v torek počitek, v sredo ob že navedenih urah v nemščini oziroma v italijanščini; v četrtek bosta obe predstavi v italijanščini; v petek v nemščini in v italijanščini, v soboto obe predstavi v italijanščini, a v nedeljo v italijanščini oziroma v nemščini.
Zanimanje pri inozemskih kulturnih krogih za predstavo «Luči in zvoki« je precejšnje. Predvčerajšnjim je bila prirejena posebna predstava za skupino kulturnih delavcev iz Hrvatske. Baje so nekateri že sprožili pobudo, da bi podobne predstave priredili v puljski «Areni». Električne in akustične naprave bi baje stale okoli 30 milijonov lir.
BAZZANELLA
TRST, Ul. Felice Venezian 5 Tel. 24197
IMPORT — EXPORT
Predstavništva — Trgovanje
Potrebščine:
DOM — INDUSTRIJA -POLJEDELSTVO
___A____
Higienične naprave — gretje — zračenje — enologija — enokemija Vermorel — plinske jeklenke, svetilke in gorilniki za taborjenje.
EDINI PREDSTAVNIK ZA FURLANIJO - JULIJSKO KRAJINO IN JUGOSLAVIJO:
3 M MINNESOTA fotostatike — osvetljene table — Scotch limi — abrazivi
GORILCI B.B. za nafto in ke r o z e n , Chemical R e s i n Manufactury Barve — laki — proti-korozivne prevleke in za jestvine — potrebščine za cvetličarne in slaščičarne CUNEO — Duplikatorji ln kopirni papir
gm
L-/-1
<§ša>
<#>
Kino • fotografski material
SE C UL IN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo
Mali oglasi
PRODAM spalno sobo in volnene žimnice. Nedelja od 10 do 13. ure, Motite S. Gabriele št. 25-III.
3-SOBNO stanovanje s kopalnico i-ščem za 3 odrasle osebe. Tudi na periferiji ali v bližnji okolici Trsta. Ponudbe na Prim. dnevnik. POSKUSITE vozila NSU v verzijah TYP lio, ekonomična 1100 — Prinz 1000 TT, hitrost 150 km/h — Pr.inZ 1000 in Prinz 4 v luksuznih verzijah brez povečanja cene — ekonomične, hitre, zračno ohlajevanje, ploščne zavore, brez rodiranja, plačilo v 30 obrokih brez menic, nizko predplačilo. Sprejemajo se rabljena vozila — Pr(£ daje in prikazovanja AUTOSALONE CATULLO, Ul. Fabič Severo 34 — Tel. 38820.
PRODAJA rabljenih avtomobilov Velika izbira. AUTOSALONE CATULLO, Ul. F. Severo 34.
IŠČEMO šivilje, stare največ 30 lot* Perizzi, viale D’Annunzio 27.
ZLATE predmete, ure, prodaja tod* proti vrednosti starega srebrnega denarja pri HOLLESCH. Trst. Piazza S. Giovannl 1.
• CITROEN« — Samaritani in Mice«
— Servis v Ulici Rittmayer 4-a. RaZ' stava in prodaja avto potrebščin v Ulici Giulia 41.
RIBIŠKI ČOLN, soliden za 8-10 oseb, bencinski motor 10 KS «Rugger>ni» prodam. Ponudbe na ADIT, Ljubljana, Stari trg 3.
PRIZNANO PODJETJE nudi službo po zelo ugodnih pogojih uradnici s prakso uradniškega dela na področju uvoza-izvoza in z znanjem nemščine. Ponudbe poslati na: C. P. l6i' Trst.
4. junija 1966 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb,
UMRLI SO: 84-letna Gmditta Cloc-chiattl vd. Vernier, 64-letni Augusto
Giraldi, 45-1 etn a Alma Ivanov por. knjigovezka Anna Petean, delavec
Včeraj-danes
LOTERIJA
10-4PUIB /vrtna mbiivi
Brandolin, 70-letni Girolamo Del Balzo, 68-letna Marcolina Cassio vd. Barbo, 83-1 etn i Emilio Micali, 70-let-na Carmela Jamnik vd. Pitau, 57-let-na Bruna Tosolini, 62-letna Ghistlna Sudich vd. Cicciari, 42-1 etni Alfredo Nodari.
OKLICI: Stražnik A. C. Gabriele Logrillo In učiteljica Antonia Bella-mia, težak Giuseppe Kozina in gospodinja Giuseppina Brenko, uradnik U-go Delfar ln uradnica Sofia Bevi-lacqua, delavec Mario Covacevich in prodajalka Aliče Dionis, risar Roberto Ruzzier in prodajalka Gianna Gias-si, prodajalec Iivio Zuccon in prodajalka Marisa Malfatti, prodajalec Giorgio Sancin in gospodinja Asteria Hrovatin, uradnik Roberto Kump in gospodinja Anna Patrignanl, čuvaj Umberto Orlando in kmetica Rosa Casarano, uradnik Antonio Quadrel-II in gospodinja Rita Mencaraglia, natakar Raffaele Rutigliano In gospodinja Fellcia Ricclo, trgovec Armando Romano in estetistka Lucia Gu-
glielminl, inštalater Dario Rebula ln urarno. Policisti so v Ul. Battisti J gospodinja Fiorella Paoletich, mizar pozvali tudi lastnika praznega sta-1 Mario Vascotto in prodajalka Silva novanja, ki pa razen luknje v po- [ Genzo, varilec Umberto Danielis in
Luigi Oselladore in uradnica Anna-maria Feruglio, barist Angelo Privt-leggi in prodajalka Miranda Compar, uradnik Manlio Merlak in uradnica Adele Bari, študent Antonio Rossi in študentka Paola Pennestre, občinski uslužbenec Pietro Cosullch in uradnica Luciana Massardo, uradnik Fla-
Za vašo poroko... oglasite se pravočasno
«F0T0GRAFIA» EE0N
TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) Tel. 93-295
vio Paoletti in uradnica Olga Nico-lai, klepar Salvatore Testa in gospodinja Caterina Molnar, trgovec Luigi Rumor in uradnica Angela Bozzola, trgovec Ferruccio Cristalli in gospodinja Maria Luisa Giuliani, pomorski finančnik Leonardo Castaldl in kmečka delavka Anna Rosa Avalione, profesor glasbe Liliano Coretti in go-
spodinja Ottilla Bassi, geofizlčnl raziskovalec Ezio Accerboni in univerzitetna asistentka Annamaria Pavanel-lo, delavec Silvestro Krizmancic In gospodinja Giovanna Stefancich, strojnik Piero Hrovatin in frizerka Gra-ziella Delcaro, inženir Piero Colombo in prevajalka Mariagrazia de Maurl-zio, sprevodnik Franco Spolverini in delavka Ivana Bergamo, učitelj Bruno Bossi in učiteljica Pasqualina Coc-cimlfilio, uradnik Riccardo Marino in uradnica Gabrlella Reitano, električar Galliano de Fillppln! in delavka Franca Valacchi, Inštalater Ermano Mahorcic in delavka Alessandra Lot-ti, šofer Elio Bubbini ln gospodinja Adelina Žan in.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Blasoletto, Ul. Roma 16; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Er-ta S. Anna 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 36 do 1.36)
Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina A11TGEA, Ul. GInnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montor-sino (Rojan).
BARI	52	89	18	77	13
CAGLIARI	80	47	57	20	2
FIRENCE	22	7	2	38	16
GENOVA	54	37	59	39	31
MILAN	32	25	10	55	14
NEAPELJ	5	49	44	21	75
PALERMO	24	39	14	17	69
RIM	17	66	33	90	68
TURIN	29	64	12	47	38
BENETKE	29	10	68	71	77
ENALOTTO
X21 XXI 11X 1X2
Kvote: 12 točk — 15.940.000 lir, 11 točk — 185.300 lir, 10 točk — 15.000 lir.
V MILANU
so v prodaji pri:
CASIROLI — Piazza Duomo 31 tel. 80.66.74
PRIMORSKI DNEVNIK
DELO
Politika
Vjesnik
Borba
Tovariš
Pavliha
Darovi in prispevki
Karmela Sancin daruje 1000 lir za Prosvetno društvo .Skedenj«.
Pepca rožarca s Ponterossa daruje 1000 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina svoje drage sestre Pavle Pertot daruje Milka Spetič 2000 lir za Dijaško Matico. V sti namen daruje družina Orel 10^ lir za Dijaško Matico.
Sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj za vedno zapustila naša draga
Marija Spetič por. Puntar
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, 6. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti na Proseku.
Žalujoči mož Just, hči Darka in sin Vaško Prosek. 5 iuniia 1966
Naše zlate tasc.e in matere
Francke Brundule (Bevčeve)
ni več. Zaspala je v Bogu dne 3 VI. 1966 v starosti 84 let.
Lahka naj ji bo zemlja.
Žalujoča družina, zet Ivan Škerl in drugi sorodniki Godnte. 5. iuniia 1966.
Po pogrebu v Laškem pri Celju sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi ln mučni bolezni, 1. t. m. zapustila naša nepozabna sestra in teta
BOGOMILA KUBICA
učiteljica v p.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo govornikom, pevcem, godbi in vsem, ki so jo v tolikšnem številu spremili na
zadnji poti.	žalujoči družini POŽENEL in KOROŠEC
Laško pri Celju, Opčine, 5. junija 1966.
URARNA IN ZLATARNA
TRI ESTE — TRSI'
T. TREVISAN
CORSO GARIBALDI 3 — TEL. 36782 (Ob avtobusni postaji na
Trgu Barriera Vecchia)
Ure svetovno znanih znamk od 5.000 lir dalje. Zlati in srebrni okraski za vsako priložnost. Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni.
Zlato, 22-karatno v ploščicah za zobe:
JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUSTE. Govorimo vse jugoslovanske jezike.
TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v inozemstvo
TAPETNI PAPIR NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN INOZEMSKIH PROIZVAJALCEV DOBITE PRI...
CIANO
TRST • VIALE XX SETTEMBRE 38-b
URPRNE Ln^LRTPRNE
TRST xx Settembre 16
tel. 96016
NABREŽINA (center)
SESUAN (center)
ZLATI IM SR EUR MI OKRASM1 PREDMET!
POHIŠTVO	REN AR
OPČINE, Proseška 6	obvešča
cenjeno klientelo, da si lahko vsak delavnik (od 8.30 do 13. ure in od 16. do 19. ure) ogleda bogato izbiro pohištva: spalne in dnevne sobe; jedilnice, kuhinje in drugo drobno pohištvo.
ZA MAJ, JUNIJ — IZREDEN POPUST!
KINO SKEDENJ
predvaja danes, 5. t. m. ob 14. uri Technicolor film — poln žrtev in slave:
DORINGO
Igrajo: TOM TRYON
in SENTA BERGER
Sintetične preproge
in preproge za hodnike iz p la stike «BALATUM» in «MERA KLON,). Moderno pokrivanje podov z gumo »MOOUETTE« In ploščice uftltCCTTu ih »ARMSTRl )NU» Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende veneziane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem A. R. P II Al.PLAST, Trst. Trg Ospedale št 6 Tel. 95-919
KINO PROSEK KONTOVEL
predvaja danes, 5. t. m. ob 16. uri barvni film:
UNA RACAZZA
DA SEDURRE
(DEKLE ZA OSVOJITEV)
Igrajo: ROCK HUDSON, LESLIE CARON, CHARLES BOYER in WALTER SLEZAK
Tumna
TMMk-,
predvaja danes, 5. t. m. ob 16. uri Technicolor film:
L’affare Blindfold
(ZADEVA BLINDFOLD)
Igrajo:	ROCK HUDSON, CLAUDIA CARDINALE In drugi
V ponedeljek, 6. t. m. ob 18. uri ponovitev filma:
VAFFARE BLINDFOLD
(ZADEVA BLINDFOLD)
KlflO «1 KIS” PKOSEK
predvaja danes, 5. t. m. ob 16. uri barvni briljantni film:
Ciao Pussycat
Igrajo: PETER SELLERS, PETER OTOOLE, ROMY SCHNEI-DER, CAPUCINE, WOODY ALLEN, URŠULA ANDRESS
Prepovedan vstop mladini pod 18. letom

incjv:
predvaja danes, 5. t. m. ob 16. uri Techniscope barvni film: s STEVE REEVES
SANDOKAN
(TIGER IZ MONPRACEMA)
Igrajo: poleg REEVESA, GENEVIEVE GRADA, ANDREA BO-SIC in drugi
V četrtek, 9. t. m. ob 16. url Grandscope film:
JAPONSKE DOGODIVŠČINE:
HARAKIRI
(film je prejel posebno nagrado na festivalu v Cannesu 1. 1963) Igrajo: TATSUYA NAKADAI, SHIMA INASHITA ter drugi
DANES, 5. JUNIJA
Odkritje spomenika padlim prekomorcem v Ilirski Bistrici
Bivši borci prekomorskih brigad in njihovi svojci so vabljeni na odkritje spomenika in grobnice borcem prekomorcem, borcem IV. armade JA in borcem domačinom, danes, 5. junija v Ilirski Bistrici. Ob 8.30 slavnostno zborovanje splošnega zbora občine Ilirska Bistrica v osnovni šoli .Dragotin Kette«. Ob 10. uri zborovanje pri spomeniku kjer bo govoril narodni heroj Janko Rudolf. Nastopita združena pevska zbora S. Kosovel iz Ajdovščine in moški pevski zbor DPD «Svoboda» iz Ilirske Bistrice ter godba na pihala iz Postojne. Ob 15. uri koncert v športnem parku Nade Žagar, ob 17. uri športni nastopi, od 19. ure dalje zabavne prireditve.
Deželni odloki v «Uradnem vestniku»
Pet nadzornih odborov, ki bodo nadzirali sklepe krajevnih uprav v naši deželi in iki jih je preteklo soboto ustanovil s svojim odlokom predsednik Berzanti, bo začelo u-radno delovati 1. julija. V številki .Uradnega vestnika, dežele, ki je izšla predvčerajšnjim, je objavljena vest, da so uradno sezna-nili z ustanovitvijo nadzornih organov deželnega vladnega komisarja, kar je pogoj, da začnejo ti odbori mesec dni kasneje delovati vestniku je objavljen tudi de. želni zakon št. 7 od 25. maja 1966 o ustanovitvi gozdarskega podjetja v deželi. Njegov sedež bo v Vidmu in ga bodo avtonomno u-pravljali. Podjetje pa bo odvisno od odborništva za kmetijstvo. Po zakonu bo podjetje upravljalo gozdno bogastvo dežele, ga večalo in izboljševalo, kar bo tudi v prid gospodarstvu na gozdnatih področjih. Podjetje bo skrbelo tudi za vodne naprave.
Vestnik objavlja tudi odlok predsednika Berzantija o imenovanju članov tehniško-posvetovalnega od-bora za finansiranje industrijskih podjetij. Z ustanovitvijo odbora bodo lahko začeli dajati podjetjem olaišave na podlagi zakona od ll. novembra 1965, na katerega podlagi so nakazali 200 milijonov za leto 1965 in 400 milijonov za naslednja leta. S temi prispevki bodo podjetja delno krila obresti od posojil, tako da bodo dejansko plačevala 3.5 odst Odboru bo predsedoval odbornik Marpillero. V njem bodo tudi odbornik za načrtovanje Stopper ter strokovnjaki inž. Giovanni Passeri, dr. Nicold Pase in dr. Domenico Rocco.
NALEZLJIVE BOLEZNI
V razdobju od 23. do 29. maja so v tržaški občini zabeležili naslednje število primerov nalezljivih o-bolen j: škrlatinka 18, tifoidna mrzlica 2 (1 izven občine), paratifus 1, ošpice 100, norice 5, vnetje priušes-ne slinavke 4, rdččke 3, nalezljivo vnetje jeter 11 (1 Izven občine), črevesno vnetje pri otrocih 2.
—rti------
Nesreča na cesti
Včeraj je padel s kolesa 14-letni Roberto Natall iz Tržiča Ul. Teren-ziana 32. Pri padcu si je zlomil desno zapestje. V bolnišnici so ga pridržali za mesec dni na zdravljenju.
Okrog 15. ure včeraj Je padel s skuterjem na Trgu republike 38-letni Alfonso Clarizia iz Ul. Mar-co Polo 30, ko se je hotel izogniti nekemu avtomobilu. V bolnišnici so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi poškodbe na obrazu.
Iz goriške bolnišnice
Sinoči so nudili v gorlški civilni bolninšici prvo pomoč 31-letni An-namarii CavalcoU iz Pevme št. 16, ki je ob 17.30 s svojim avtom fiat 1300 trčila pri gostilni VVinkler v Slovrencu z nekim drugim avtomobilom, ki je prihajal v nasprotni smeri od Krmina proti Gorici. Pri trčenju se je Cavalcoli poškodovala na levem kolenu in levem komolcu. Okrevala bo v 10 dneh. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji iz Slovrenca.
Ob 19. uri so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 6 dneh 15-letnemu Giampieru Stefanatu iz Ul. Roma 3, ki ga je malo prej ugriznil nek pes ko se Je sprehajal na goriškem gradu.
SODBA STROKOVNJAKA DR. SANDRA RIZZATTIJfl
Določila urbanističnega načrta ki so najbrž preveč radikalna
Območje okoli Gradu je potrebno zaščititi, ne pa ga uničiti z omejitvami glede zazidave - Zgraditev sprehajališča
Dr. Sandro Rizzatti, predsednik odbora za javne nasade, ki so ga že pred leti ukinili, je poslal vsem občinskim svetovalcem v Gorici odprto pismo, v katerem jih opozarja na nesmiselnost člena 15 regulacijskega načrta, za katerega je Izvedel med prodajo nekega zemljišča v Ul. Alviano za stanovanjsko izgradnjo. Člen 15 regulacijskega načrta, ki ga morajo svetovalci šele odobriti, govori o zelenih zasebnih površinah. Po tem členu ne sme površina zgradbe biti večja od 1/100 celotne parcele. Poslopje ne sme spremeniti okolja, dovoljeni sta največ dve nadstropji (vštevši z visokim pritličjem), ne sme se posekati nobeno drevo, zgradba pa mora biti od meje najmanj 15 metrov; njena višina ne sme presegati 8,50 metra.
Novi regulacijski načrt predvideva v tem mestnem območju ohranitev obsežnih zelenih površin. Za vsako stanovanjsko zgradbo je potemtakem potrebnih 10.000 kvadratnih metrov površine. Nameni so očitno zelo dobri, toda, kje je mogoče dobiti tako obsežne proste i površine? Kateri meščan ima to- ’ liko denarja, da bi si kupil tolikšno parcelo za izgradnjo svojega bivališča? Koliko denarja bo lastnik takšnega zemljišča moral trošiti za enega ali morda tudi dva stalna vrtnarja, ki bosta skrbela za tako obsežen vrt? In končno; ali ni morda smešno zahtevati od človeka, ki bo pripravljen potrošiti toliko sredstev za nakup zazidalne površine in za vzdrževanje vrtnarjev, da si zgradi na tako obsežnem prostoru stanovanjsko zgradbo tako majhnih dimenzij, ki jih narekuje regulacijski načrt?
Ker bo na teh površinah bolj gotovo rasla divja trava, grmičevje in robida, bi bilo po sodbi dr. Riz-zattija bolje, če bi zgradili eno-stanovanjske ograjene hišice z lepimi vrtovi. Ta namen bo mogoče uresničiti s spremembo člena 15, da bi se sedanje razmerje 1:100 zmanjšalo na 1:15 ali 20, kar pomeni, da bi za vsako hišico zadostovalo po 1.500 do 2.000 kvadratnih metrov.
Podpisnik nadalje ugotavlja, da predvideva regulacijski načrt za prihodnja desetletja počasno razlaščanje zemlje, na kateri bo občina uredila velik ljudski park. že pred 15 leti se je na seji odbora za javne nasade govorilo o takšnem parku, vendar so predlog člani zavrnili, češ da občina nima in ne bo nikoli imela toliko denarja. Prvi korak k uresničitvi te čudovite ideje bi bil sprehajalna pot na vzhodni strani Gradu, pod obzidjem, in sicer od vhoda v Grad do Ul. Franconia; pot bi se pri predoru priključila Ul. Bombi. Občina pa ni imela denarja niti za to majhno delo. Kako bo torej občina mogla pokupiti vso to zemljo in imeti stalne vrtnarje, če nima denarja, se ob koncu svojega predloga sprašuje dr. Rizzatti.
Iji se bodo pogovorili tudi o nalogah in dolžnostih gojencev med počitnicami, s posebnim ozirom na šolske in vzgojne probleme.
Vodstvo vabi starše, da se udeležijo sestanka v čim večjem številu.
VESTI IZ TRŽIČA
Problemi mestne snage
Občinski odbor v Trstu je na svoji zadnji seji sklenil okrepiti službo mestne snage s tem, da bodo nabavili še četrti tovornjak za odvažanje smeti, ki jih bo pobiral v letni sezoni tudi na plaži Marina Julia. V ta namen bodo potrošili 7,5 milijona lir.
Urnik trgovin za praznik 9. t. m.
Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da bo za praznik Rešnjega telesa dne 9. t. m. veljal za trgovine naslednji urnik:
V	sredo, 8. junija: Vse trgovine lahko ostanejo odprte do 20. ure; mesnice bodo obratovale samo dopoldne.
V	četrtek, 9. junija: Trgovine o-stanejo ves dan zaprte: mesnice obratujejo od 6.30 do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, pekarne in mlekarne bodo odprte dopoldne za prodajo kruha in mleka.
Ker imamo v tem tednu praznik, ni obvezna poldnevna zapora »kratkega tedna«.
Pobiranje davkov v Sovodnjah
V petek, 10. t. m. bodo na županstvu v Sovodnjah pobirali zapadli obrok davkov, od 8. do 12. ure. Kdor sl hoče prihraniti pot v Gorico, lahko plača davke ob tej priliki.
OB STIRILETNICI SMRTI
Razstava skic M. Fabianija v Trgovskem domu v Gorici
Trgovski dom so 1905. leta zgradili po Fabianijevih načrtih Objava Pozzettove monografije, tiskane v Budinovi tiskarni
štiri leta po smrti Maksa Fabianija je goriška občina počastila spomin tega velikega mednarodno znanega arhitekta z objavo monografije, ki jo je napisal Marco Pozzetto, učenjak iz naših krajev, bivajoč v Turinu. Publikacija je bila prav te dni dotiskana v Budinovi tiskarni v Gorici; vseh tisoč izvodov je oštevilčenih in jih bodo poslali tudi raznih ustanovam.
V sredo bodo v dvorani Petrarca (bivši Trgovski dom) odprli razstavo posvečeno slavnemu arhitektu. Trgovski dom je projektiral Fabiani 1905. leta in je ena izmed tolikih hiš, zgrajenih po njegovih načrtih v Gorici, Ljubljani, na Dunaju in po drugih krajih srednje Evrope. Na razstavi bodo o javljene številne fotografije, originalne risbe ter načrti urbanističnih zamisli Gorice, Ljubljane itd.
■ llllllllllllimilllllllllllllllllflllllllllllllllllllllirillllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIlIllllJlIlllllllllllllllllllltllliiUilllllllllllllllllllIIIIIIIIIHIHIIIHIIIUIIIIIIIIIIIII
OR PRORAČUNU MESTNIH PODJETIJ
Roditeljski sestanek v dijaškem domu
Vodstvo Slovenskega dijaškega doma v Gorici priredi danes 5. tm. ob 15. uri roditeljski sestanek v domu na Svetogorski cesti.
Ob tej priliki bodo prikazali u-spehe in neuspehe, probleme in težave, s katerimi so se srečavali med šolskim letom, ki gre sedaj h koncu, pri dijakih, ki so jim bili zaupani. S starši in vzgojite-
Da se zagotovi cenejša dobava plina je treba metanovod potegniti do Gorice
Zadevni razgovori so v teku z družbo SNAM ■ Nove investicije za okrepitev vodovoda in plinske dobave
K reviji je napisal uvod župan Martina, o liku' velikega pokojnika pa je v njej prispeval svoj spis prof. Fulvio Monai, ki je svoji čas Italijanom dejansko odkril svetovno znanega učenjaka z objavo spisa v reviji Sele Arte.
«Dinozavri» nastopijo danes v Renčah
Godbeni ansambel »Dinozavri« iz Sovodenj nastopi danes zvečer v Renčah na plesni prireditvi, ki jo je pripravil tamkajšnji TVD Partizan. Igrali bodo od 19.30 do 24. ure.
Ta godbeni ansambel se je v zadnjem času prav dobro uveljavil: Preteklo nedeljo sicer niso nastopili v Doberdobu, ker so imeli neke tehnične ovire, zato pa so v zadnjih tednih in mesecih nastopili z uspehom drugod. Tako so imeli uspel koncert v kino dvorani »Soča« v Novi Gorici. Pripravljajo se tudi za poletni angažman v Portorožu, kjer bodo igrali ves mesec avgust v hotelu Palače. Ansambel šteje pet godbenikov in pevko Natašo Pavlinovo.
V	zvezi z letošnjim proračunom mestnih podjetij v Gorici smo prejšnji teden pisali o programu investicij, ki jih namerava med letom izvesti podjetje iz lastnih sredstev za električno podjetje in ki znašajo 47 milijonov lir.
Tudi za plinski odsek, ki je sicer pasiven, je predvidenih za 15 milijonov raznih del. Od tega nameravajo potrošiti 10 milijonov za podaljšanje plinovoda v nekatere mestne predele, ki jih do sedaj še ni dosegel, odnosno okrepiti napeljavo tam, kjer je zastarela ali prešibka. Za 4 milijone bodo nakupili novih števcev, ker se javljajo vedno novi naročniki, en milijon pa je namenjen za razne druge naprave in stroške.
Za dela pri mestnem vodovodu je “v proračunu določenih 21 milijonov lir; od tega pet milijonov za napeljavo vodovodnih cevi na industrijskem področju, 10 milijonov za podaljšek vodovodne mreže v razne ulice ter dva milijona za okrepitev dvigalnih naprav za vodo v kabini v Revmi in na O-slavju, ki dobavlja vodo tudi za potrebe števerjan-ke občine Dva milijona lir nameravajo potrošiti za nabavo novih števcev ter dva milijona za razne druge nabave, vključno poltovornjak
Pri debati o proračunu podjetij je bilo v občinskem svetu precej diskusije tudi o umestnosti raztegnitve metanovoda do Gorice in o tem je obširno poročal ravnatelj mestnih podjetij prof. Vier-thaler. Ce se bodo sporazumeli s podjetjem SNAM, ki namerava napeljati metanovod v Trst in v Videm, tudi za odcepek na Goriško in v Gorico, kar bi bilo nujno potrebno, potem se bo znatno pocenil strošek za plin. Ugotovljeno je, da stane 1000 kalorij navadnega plina 4.5 lire, ista količina metana pa samo 1.5 lire, se pravi komaj eno tretjino. Ce bi torej pripeljali metanovod do Gorice, bi odpravili primanjkljaj tudi pri dobavi plina, ne da bi bilo potrebno dvigniti ceno, ki jo morajo plačati potrošniki in morda bi jo lahko celo znižali.
V	teh dneh bi moral biti sesta-
nek strokovnjakov s predstavniki podjetja SNAM, na katerem bodo razpravljali tudi o tem problemu, od katerega rešitve je odvisna dobava plina za potrebe Gorice, kar je važno tudi v zvezi z nameravano industrijsko cono.
Kar se mestnega vodovoda tiče, ki še vedno prejema vodo z Mrz-leka, imajo mestna podjetja v !e-tošnjem proračunu postavko za 300 milijonov lir, za dela prvega obroka pri nameravanem novem vodovodu, ki naj bi iz izvirkov pri Soči na naši strani napajal vodovodno omrežje. Od tega je določenih 120 milijonov za odkup potrebnega zemljišča, za ureditev potoka v Lečniku ter za izvrtanje sedmih poskusnih vodnjakov. Preostalih 180 milijonov bodo .postopoma uporabili za nadaljnja dela pri novem vodovodu; omenimo naj, da se o gradnji novega vodovoda razpravlja že okrog 15 let in so se predvideni stroški v ta namen od prvotnih 300 milijonov lir skoraj potrojili
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
IntMAsuuAbfiu
KOPER-JUGOSLAVIJA
KOPER
TELEFON 21.830 TELEX 34.117
PREDSTAVNIŠTVO V TRSTU: UL. ROMA 15, TEL. 37-823
z dodeljevanje in vskladlUevanje blaga C kvantitativni prevzem
Z poslovanje na mednarodnih sejmih ln razstavah
Z redni zbirni promet Iz evropskih centrov
Z mednarodni cestni transport blaga s lastnimi kamioni
Z P« kopnem, po morju, po rekah in zraku Z carinjenje blaga Z transportno zavarovanje blaga $ booking ladijskega prostora $ kontrola transportnih dokumentov S strokovno pakiranje
1
s svojimi poslovnimi enotami v:

Kopru, Ljubljani, Mariboru, Celju, na Jesenicah, v Sežani, na Reki, v Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu, Prevaljah,
Šentilju, Dravogradu, Radgoni, Novi Gorici, na Kozini, Škofijah, v Sarajevu, Pločah, Baru, Subotici, Dimitrovgradu, Kragujevcu, Zrenjaninu, Krvavem potoku
Interpelacija zaradi prepovedi manjšinskega kongresa
Deželna svetovalca Jožef Jarc in Bergomas sta poslala predsedniku deželnega odbora pismo v katerem protestirata zaradi prepovedi 14. kongresa evropske zveze narodnih manjšin od strani rimskih oblasti. Za to prepoved so se poslužili fašističnega zakona iz leta 1935, kar predstavlja žalitev odporništva in republiške ustave. Podpisnika predlagata naj bi deželni odbor obsodil ta ukrep centralnih oblasti, ki naj povedo kdaj nameravajo ukiniti še veljavne fašistične zakone.
Kap ga je zadela
V delavnici v Ul. Nizza je včeraj nekaj pred 14. uro postalo slabo 63-letnemu Feliceju Andreiu, ki stanuje v Ul. BaUlla 15. Z avtom Zelenega križa so ga takoj odpeljali v civilno bolnišnico. Ven* dar je mož umrl že med potjo. Zdravniki so ugotovili, da ga je zadela kap.
V Doberdobu festival Dela in 1'Unita
Danes in jutri 5. in 6. junija bo v Doberdobu festival Dela in Unita.
Danes, 5. junija se bo ob 16. uri začelo tekmovanje v briškoli; ob 19. uri bosta pozdravna nagovora urednika Dela Mirka Kaplja in deželnega svetovalca Bergomasa. Ob 19.40 bo nastopil študentovski krožek iz Tržiča.
Danes in jutri zvečer bo ples. Festival komunističnega tiska se bo zaključil z izvolitvijo zvezdice Dela in TUnita v ponedeljek pozno zvečer.
Promet v Gorici ob prihodu «Gira»
Goriški župan je izdal odredbo, s katero disciplinira promet za dan 9. junija, ko bo prišla v Gorico karavana kolesarjev, ki sodelujejo na 49.. dirki po Italiji. Odredba velja za čas od 12. ure pa do zaključka. Med tem časom je prepovedano parkiranje vozil v sledečih ulicah:
Ul. Udine, Madonnina del Fante, IV. novembra, Brigata Cuneo, Ponte del Torrione, most čez Sočo, Don Bosco, Drevored 20. septembra, S.
Chiara, Verdijev korzo, Korzo Italija, Ul. Aquileia, podvoz, loeniški mest do križišča pri Madonnini.
Od 13. ure dalje bodo na teh cestah ukinili uromet; morebiti bodo di \oiili prehod sa) o vozilom, ki bodo peljala v smeri vožnje tekmovalcev. promet po ostalih mestnih ulicah bodo urejevali mestni stražniki. Mednarodni promet bodo usmerili po državnih cestah št. 55 in 351. Mestni avtobusi bodo spremenili smer vožnje, ki jo bo županstvo sporočilo po časopisju.
Stanovalci v zgoraj omenjenih ulicah bodo lahko do 13.30 prišli do svojih bivališč z vozili, vendar jih ne bodo smeli pustiti ustavljene na ulicah. Ce bodo javni organi smatrali za umestno, bodo lahko dovolili parkiranje vozil na pločnikih.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiimiimuitiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Gospodinja je pozabila lonec na štedilniku
Včeraj popoldne ob 16.20 so poklicali goriške gasilce v Ul. Ba-lilla št. 11; kjer so sosedje opazili, da se je iz stanovanja Attili-ja Turela valil gost dim. Ko so prišli gasilci na mesto, ni bilo v stanovanju nikogar. Pač pa so o-pazili pristavljen lonec, v katerem se je nekaj kuhalo in tudi prežgalo. Od tod tudi dim, ki je uhajal skozi okno. Pogasili so o-genj, ki na srečo ni povzročil večje škode ter že ob 17. url zaključili svoje delo.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 29. maja do 4. junija 1966 se je v goriški občini rodilo 22 otrok, umrlo je 11 oseb, bile so 4 poroke In 6 oklicev.
ROJSTVA: Micaela Grossa, Lucio Buttignon, Jan Bitežnik, Michele Passador, Federica Filiput, Giulia-no Colella, Massimo Olivieri, Vit-torio Pulicari, Davide Valent, Ales-sandro Bellan, Mauro Ungaro, Pa-trizia Puia, Claudia Maccechini, E-lena Vižintin, Paola Vendrame, Sara Proietto, Franco Marassi, Monica Gerin, Alessandro Rossi, Ca-terina Bidut, Paolo Cettolin, Roberto Strgar.
SMRTI: delavec 56-letni France-sco Orzan, upokojenka 79-letna Francesca Giuricin, vd. De Vescovi, upokojenec 74-letni Ettore Benuz-zi, gospodinja 66-letna Annunziata Lo Faro, upokojenec 53-letni Mario Piciulin, gospodinja 79-letna Maria Malcaschin, vd. Locardi, gospodinja 73-letna Silvia Baševi, vd. Scolari, dninar 56-letni Bernardino Sandrin, 48-letni Giuseppina Mali-goj; 70-letni Giovanni Mauri, 75-letna Steiania Pavlin.
POROKE: trgovec Milan Marvin in uradnica Ivana Guerra, trgovec Romano Negusanti in Maria Vida, lndustrijec Arrigo Comar in trgovka Lina Mattionl, uradnik Pietro Marega in gospodinja Eliana Cuk.
OKLICI: tekstilni delavec Livio Brumant in tekstilna delavka Sil-
via Glessi, šofer Elio Dubbini in gospodinja Adelina Zanin, inženir Guido Delia in visokošolka Federica Leardini, Benito Giuseppe Mat-tana In računovodkinja Elvira Riz-zati, tekstilni delavec Enrico To-niolo in tekstilna delavka Vilma Matcon, podnarednik mornarice Ferruccio Molini in uradnica ~An-tonietta Lapenna.
SEVA GRADBENE OPREME GORICA.
Ul. Giustiniani 48 — Tel. 87381 Najboljše cene
v neposredni bližini mejnih prehodov Rdeča hiša, Rafut, Šempeter ln Solkan.
Ploščice za tlakovanje tal ln obloge, sanitarije za kopalnice in kuhinje, pipe vseh vrst in pritikline, gradbeni material vseh vrst. Kdor predloži ta oglas, bo Imel 5 % popusta.
* .
Dorica
VERDI. 15.15: »Delitto quasi peN fetto«, P. Leroy in P. Tiffin. Italijanski barvni film.
CORSO. 15.00: «100.000 dollari per Ringo«, R. Harrison in F. San-cho; italijanski barvni kinema-skopski film.
MODERNISSIMO. 14.30	— 22.30:
iiMassacro a Phanton Hill«, Robert Fuller in J. Lane; ameriški barvni kinemaskopski film.
VITTORIA. 15.00:	«Agente 066,
Orient-Espress«, N. Barrimor in G, Brookman; barvni kinemaskopski film.
CENTRALE. 15.00: «1510, come ti amo«, G. Cinquetti in Raimondo Vianello«; italijansko-španski čr-nobeli film.
Tržič
AZZURRO. 15—22:	»Madamigella
de Maupin«, Catherine Spaak, Robert Hossein in T. Milian.
EXCELSIOR. 15—22' «Agente X 77 ordine di uccidere«, G. Barrey in Silva Koscina, Kinemaskop v barvah.
PRINCIPE. 15—22:	»Da un mo-
menta alPaltro«, J. Seeberg, H. Blackman Kinemaskope v barvah.
SAN MICHELE. 15—22.15: «Shenan-doah — la valle dell’onore«, J. Stewart, D. Mc Ciaure.
Ronke
EXCELSIOR. 15—22:	«Africa ad-
dio«, barvni dokumentarni film režiserja Gualtiera Jacopettija.
RIO. 15—22: «L’uomo dalla pištola d’oro»; barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes, 5. junija je v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italija št. 34, tel. 53-71.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 26,2 stopinje ob 14. uri in najnižjo 12 stopinj ob 4.30; povprečna vlaga 70 od sto.
Avtoprevozniško podjetje LADISLAV MIKLUŽ
GORICA, Via Torrian! 20
VRŠI VSAKOVRSTNE PREVOZE S KAMIONI DOMA IN V INOZEMSTVU
Tel. 2844
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - UL Duca d’Aosta 180 - TeL 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA ULAGA
Hotel «RRN»
TOLMIN, tel. 39
NUDI SVOJE USLUGE
PO ZMERNIH CENAH
RESTAVRACIJA
ŠT ER K
AJŠEVICA PRI NOVI GORICI TEL 21-114
VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETI NA ŽARU
HOTEL SLON LJ UHLJA N A
TITOVA UL. 10 - TLL. 20641-43
“SEIITMLRIVIERAp
OPTOPOŽ
Modeme sobe, mednarodna kuhinja.
«GRIL BAR»
z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah.
HOTEL 2 MODERNIM KONFORTOM # PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA # NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
MEBLO
MEBLO
TRGOVINA S POHIŠTVOM NA DROBNO
NOVA GOKICA - KIDRIČEVA ULICA 18
PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, ITALIJO EN DRUGE DRŽAVE
NUDIMO: spalne sobe. dnevne sobe. omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti »JUGI« več tipov.
IZKORISTITE 10°/o POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROSKJ SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEOOVE DR ZAVE Z SPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DG STAVO NA DOM IN MONTAŽO
Ob nakupu pri nas boste prihranili, ket so nate cene 'ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE.
G. P. SIDRO	telet. 73349
nudi odlične specialitete in izbrane pijače v svojih obratih:
•	Restavracija «POD ARKADAMI«
•	«PRI TREH VDOVAH«
•	Restavracija «SIDRO» in kavarna — nočni bar
•	«TRI PAPIGE« z internacionalnim programom.
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarno In gostilna «Pri hrastu Prvorazredna kuhinja • Ples vsak večer * gostilna «lveida» razen ponedeljka in barski progranr	telelon 21-239
Restavracija «LIPA»
ŠEMPETER (Nova Gorica) tel. 21458
^ Vedno izbrane jedi in pijače, cene zmerne ^
RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «SOCA> KANAL - Tel 8
KADAR OBIŠČETE SLOVENSKO PRIMORJE, ISTRO ALI KVARNERSKO RIVIERO
vam nudi vse vrste turističnih uslug
KOMPAS
KOPER — ŠKOFIJE - PORTOROŽ - IZOLA - POREČ — ROVINJ — PULA — RABAC IN OPATIJA
V vseh poslovalnicah lahko kupite tudi kvalitetne turistične spominke, izdelke ljudske obrti ter cigarete in alkoholne pijače svetovnoznanih inozemskih proizvajalcev. V poslovalnicah na obmejnih prehodih pa lahko kupite tudi bencinske bone.
KOMPAS bo vedno najboljši svetovalec na potovanju.
Zato se z zaupanjem obrnite na KOMPAS.
3 MARKET
TURISTI
Največjo izbiro blaga za vaše
izlete ima
3 MARKET
4%.
• SEŽANA cdprt tudi ub nedeljah in praznikih dopoldne
• LJUBLJANA: Cigaletova ul.
Titova 25 — odprt do 22. ure Ilirska
ŠIŠKA — Celovška nasproti Remlze Šentvid
• JESENICE nasproti hotela POŠTA
3 SUPERMARKET — Ljubljana. Pasaža na Ajdovščini
10% POPUST pri plačilu s tujo valuto • SPOMINKI
MENJALNICA • na neprehrambeno blago
ALP HOTEL IIOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
nudijo vse hotelske usluge.
Priznana domača in inozemska kuhinja.
Telef. 21 in 51 Priporočamo tudi obisk hotela
«Planlnski orel« v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom
B
O
V
E
C
Hotel GALEB
Restavracija RIBA Koper
Nudimo vse hotelske usluge. — 10% popust za restavracijske usluge razen ob sobotah in nedeljah.
(»«K»«MK»«»«M»«»«»a»O«KK»«K»«K»<HHHHHHKH»«»W»«K»«MH»O«MK»«»«»0«}
IVO JUVANČIČ
8.
Italijanska publicistika o Slovencih
(Da so bili na strani Avstrije Italijani »osvobojenih« pokrajin Tridenta itd. o tem molk!) O Slovencih, Bosancih na strani Italije o tem pa strogi molk! Taka je pač politika, diplomacija! Tudi diplomata G. Gallija, ki piše šele 1951, razumemo, da molči; služil je Mussoliniju v dobi. ko je imel, gradil stike s Paveličem, ki je pripravljal svoje podvige in tudi atentat proti Aleksandru Karadjordjeviču. O tem tudi molči.
še eden se je dotaknil «Car-zana« zadnje čase. Novello Par pafava dei Carraresi, antifašist, sodelavec Gobettija, V I. svetovni vojni je bil oficir. Bil je nato 1919 v službi pri vojnem ministrstvu v uradu, kjer
(Nekaj pripomb k obdobju prve svetovne vojne)
so študirali nove meje (Uffi-cio armistizio e oonfini). O I. svetovni vojni je Papafava priobčil študio, ki nam ni dostopna. Lahko sl pa mislimo, da ie najbrž imel vpogled v vojne arhive. O «Carzar.u» je pa dal podatek na antifašističnem predavanju v Turinu (Fascismo e Antifaseismo II, Lezaoni e testimonianze 1962 str. 43-57). Tudi Papafava govori le o «grupd slovanskih vojakov«, o italijanski krivdi za neuspeh Carzana tudi zaradi »nezaupanja italijanskih vojaških poveljstev do teh Slovanov«. če bi tega ne bilo, bi »Avstrija doživela Kobarid in ne Italija.« Ali bi ne bilo to gorje za italijanske šoviniste, ker bi v tem primeru ne bili
mogli več zamolčevati imen »Bosanci«, «Slovenoi»?
žal zgodovina ni komedija, miti ne tragikomedija, pač pa dostikrat tragedija. Gre za živ ljenje. zlasti v vojni. Gre za čast, pravijo, tako narodov, mož, junakov. In tako so Italijanski r-lsci za to občutljivi! V redu! Jaz pa le končam svoj pregled in je nujno, saj govori o I. in ob II. svetovni vojni, z Mussolinijem. Tudi on je pisal o Slovencih, zato ga moramo omeniti.
Srečal se ie z njimi v vojni, ko je šel na fronto pri Bovcu. Bdi je na Rombonu in Javor-ščku, natančneje na Malem Ja-vorščku, prav tam nekje, kjer je v zimi 1942-1943 bila bovška partizanska četa. Mejo, staro mejo pa prešel ob Nadiži, tam za Robičem ... Gre na račun zavedrih Slovencev iz Kobarida, s katerimi se Je srečal ob vrnitvi s fronte pri Bovcu, če je zapisal v svoj dnevni, (citiram po spominu, kdor hoče, naj eu pogleda): «To lludstvo nas ne bo nikoli ljubilo!« Da. težko je ljubiti narod, ki zavojuje tvoje ljudstvo ... Mussolini je iste besede ponovil 1942, ko je spre-
jemal raport generalov o ofenzivi proti slovenski partizanski vojski v Sloveniji (O tem poroča maršal Cavallero v svojem dnevniku in general Ro-botti v svojih aktih — arhiv Inštituta za zgodovino del. gibanja, Ljubljana).
Star je izrek: Historia magistra vitae — Zgodovina je učiteljica življenja.. Prav dam Albertu Spaniu, profesorju Giuliu Cervaniju in tudi L. Burliniju, da bi bilo dobro, če bi Italijani študirali slovensko zgodovino jo bolje poznali. Rad bi sam poznal italijansko in želel, da bi jo poznali Slovenci. Toda ... samo tisto zgodovino, ki uči, če že ne ljubezni do sosednega naroda, vsaj spoštovati sosedni narod, da se izpolni Prešernov rek:
;»Žive naj vsi narodi«...
Z žalostjo človek posluša mlade italijanske generacije in njihove krike:	»Abbasso...!
«Una delle tre parole (le al-tre due sono Evviva e Morte, che formano ii vocabolario detla folijo (G. Papini D. Glu-lietti, Dizionario DeirOmo šelvatico, Firenze 1923 str. 52).	\
KONEC
EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA
TRIESTE - TRST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940
Takojšnja Izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA in trikolesnih tovornih vozil A P E v kateri koli kraj v Jugoslaviji.
O
Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih cielov tn pribora « P 1 A G C 1 O »
Q
BOTEL
LEV
LJUBLJANA
.	.	, - j VOŠNJAKOVA 1
J___lii V/ TELEF. 310-555
Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe -Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase . Dan-cing kavarna - Zabavni in artistični program - plesna glasba - Aperitiv bar . Razgledna tefasa - Terasa za sončenje - Banketne in konferenčne dvorane - čitalnica . Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor • Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse - Hladilnica za divjačino.
Hotel «TRIGLAV»
KOPER — Tel. štev. 16
Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom.
Priporočamo svoje obrate »GIUSTERNO« z olimpijskim bazenom ter restavracijo
»RIŽANA«
s specialitetami, in rečnimi raki.
postrvmi
ARETTA
ULTRA T H 1 N
med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo « L A CLESSIDRA*
Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPURT brodaja l,a veliko in drobno
Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EAr On i izreden popust — Garancija —
OBIŠČITE
Lšjeafel1
CA SIMO OHATIJ A	Vil la «Rosulin
ČASI M) C MAC C ra ml Hotel «Adriatic»
ROULETTE - CHEM1N DE KER NIGHT CLUB Z INTERNACIONALNIM PROGRAMOM
ODPRTO VSAK DAN
Hote! ADRIA
ANKARAN • f (bivši S. Nieolo)
VABI
MANUFAKTURA
NOVA GORICA - Tel. 21277
nudi preko svojih trgovin v NOVI GORICI, ŠEMPETRU, DESKLAH, KANALU in v SEŽANI:
•	METRAŽNO BLAGO, TRIKOTAŽO, KONFEKCIJO,
•	USNJENE IN KRZVENE IZDELKE TER IZDEL-
•	KE DOMAČE OBR "T — FOLKLORO
SLOV ENCl ko obiščete svoje sorodnike v Jugoslavtv m ko vas oni obiSčeio. recite Hm nat kupuieio pri
MAGAZZINI ALLA STAZIONE
TRST Z ULICA ČELU NI št 2 J TELEFON št 24 125 (nekaj korakov od glavne postaje i KONFEKCIJA IN PERILU ZA MOŠKE ZENSKE IN OTROKU Največja izbira oblek površnikov, plaščev, vetrnih jopičev, dežnih plaščev perila intimne m zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, itd
VSE PO N AJUUOUN E J $1H CEN AH Ul »IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU«
hotel Poldanovec
LOKVE PRI NOVI GORICI - Tel. Čepovan 3
Odlična pestra hrana Z Divjačina Z Dobra primorska vina Z Modeme sobe C Izposojevalnica rekvizitov za vse športe C Balinišča Z Minigolf igrišče C Izposojevanje konj lipicancev za jahanje Z Izleti v naravo.
Ne samo pozimi, na LOKVAH je lepo tudi poleti!
NOVA GORICA - Pel. ZIU44 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov tn to-vora doma in v inozemstvu
TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne in formacije in vam hitro m so lidno organizirajo iziete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudilo vse ostale turistične usluge
ZAGOTOVITE SI ODLIČNO PIVO
Union
Ljubljansko pivovarno zastopajo:
Podjetje NANUT
Gorizia — S. Andrea
Via S. Michele 107 - Tel 5062
Podjetje FINDERLE - Trst. Via Giullani št I - Tel 50407
Oglejte si najlepše podzemeljs.cn čudo na svetu
POSTONJSKO JAMO
OGLED VSAK Izredni obiski Ogled ŠKOCIJANSKI
DAN ob 8.30, 10,30. 13,30. lb„ 18 uri. Izredni obiski po dogovoru z upravo.
-B-J SKOČI JANŠKE JAME PRI DIVAČI v maju ln oktobru je ob 10 in 15. uri, v juniju-septetnbru ob ib., 13. 15 tn 17 uri.

l^sTftvracjja.
LJUBLJANA Privoz št. 11
Pristna domača ln mednarodna kuhinja in pijače. Strežejo učenci gostinske šole v narodnih nošah.
«Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik
vam lepo ln poceni postrežeta
TRGOVSKA HIŠA
MIiniMI «■»<«•«<«
v LJUBLJANI nu Titovi .resti . pri pošti
HBBHBM!
LJUBLJANA _
S
S
10,000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo ' — šport — letovanje itd.
V PRITLIČJU: USNJENA GALANTERIJA, torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavioe — pasovi itd.
II. NADSTROPJE: USNJENA KONFEKCIJA, plašči — kostumi — suknjiči — jopice itd
MENJALNICA 10% popust pri nakupu s tujo valuto.
SPECIALIZIRANA POSLOVALNICA ZA KONFEKCIJO «ELITA», Čopova, 7, podaljšek pošte.
Hotel «S0ČA»
MOST NA S0CI tel. 7
Moderno urejeni hotel Z Pristna Kuhinja s specialitetami na žaru — goriška pogtrv Z Lep vrt Z Vsak dan glasba in ples Z Ribolov celo leto Z Lastna čolnarna
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA
leletiin 313133
priporoča cenjenim gostom do mačo in mednarodno kuhinjo S Terasa Z Vrt Z s terase lep razgled na Ljubljano
SPIOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi lovurim puUiišK1 mi ladjami:
redno linijo okoli sveta redno linijo ■ Južno Ameriko redno I' mjo z zahodno Alriko ler nudi lirevoze po vtem svetu t mode' nuni transportnimi ladjami 0,1 I.IIIMI do 18.1100 fon nosilnosti. f.a vse Informacije se obrnite o" ipravo podjetja:
SPLOŠNA PLOVBA*. Piran *l' pančičeva ul 24 m na naše agente po vsem tvetu lelexi: 036-2' 035-23 telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73 477
UREDNIŠTVO: TRST - DL. MONTECCHI 6,11., TELEFON 83-808 in 84-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellieo 1 II., Telefon 3S-HJ - UPRAVA: TRST - (TL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37 338. 05-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 7 700 Ur - SFRJ: posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para <50 starih dinarjev), mesečno 10 din (lOOu starih dinarjev), letno 100 din (lOOOu starih dinarjev) - Poštni tekoč) račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stari trg 8/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v LJuoljanl - 503-3-85 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 150 ftnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške
goriške pokrajine se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš PubbUcttš Itallana« — Odgovorni urednik STA N IS’ 'V RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst