F" A,-
Cj	'(T
Št. I.
V Trstu, v soboto I. januvarja 1887.
Tečaj XII
Opazke.
Vsi <Ii»|iisi se iiosiljiiji> uredniStvu v ulici Torronte. 12.Vsak li*t mora biti trnnkirun. HokopUi «« no vračajo.
Inscrnti (niznc vrsto ntiKiinnila in po slanice) ne zaračunijo pogodbi; pri kratkih oglasili z drobnimi JVkami »o plačuje za vsako bosedo nov.
Naročnino, reklamacije in in.-iornte pro-jema opr&vništvo, ulica Torrente 12.
EDINOST
-Edinost.'
* M/haja dvakrat na teden, \-:i!<n sroio i«
55 ccto ob 1 viri p >ji.dudno,
Cena, za v«e l»'to 8 prilogo 3 f««r , z» pol far r»t> nov., za četrt leta I for. "5 r» nov — Edinost brez priloge »tune za celo leto <• t'or., za pol leta 3 for., ■trt leta 1 for. SO nov. — Posa-ii' številke ko dobivajo pri oprav-ništvu, v prodajalnicali tobaka v Trstu po 5 nov., v Gorici in v Ajdovščini pu
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
nov.
«V cdinuMti J« ino6».
Vabilo na naročbo.
Z današnjo številko začnemo svoj 12 tečaj. Prosimo So enkrat vse slovenske rodoljube, da podpirajo naš'-težavno podjetje in se pridno naročajo na Edinost, ki bo po novem letu po mogočnosti Še boljše uredovana, nogo je bila dosedaj.
Stare naročnike, ki so nam še kaj dolžni, pa prosimo, da svoj dolg poravnajo, ako jim je ljubo Še najdalj no prejemanje našega lista.
Edinost stane: za vse leto	f. 6.—
s prilogo.....« 7.—
za pol leta . . , . « 3:—
s prilogo.....» 3.50
za četrt leta . . . . » 1.50 s prilogo .,:..» 1.75
Uredništvo in upravništvo.
(iilinja in upr
av to nam daie
nado.
Srečno novo leto!
Pred vsem naše najiskrenejo želje, da bi naši naročniki in $ploh prijatelji v novem letu srečni bili in da bi se tuli v našej domovini v novem letu kaj na boljše obrnolo ter da bi bilo leto 1887 Slovencem bolj ugodno, nego je bilo včeraj zatonilo! To so na kratko naše želje za leto 1887, katero se je uprav denes začelo.
Navada pa je, da se pri tej priliki tudi nekoliko oziramo nazaj, na leto, katero je šlo v večnost.
Začelo so je leto 1886 z petkom, in ako smemo kaj držati na slovensko prišlovico: »petek, slab začetek«, bil je nže začetek slab.
Pri vsem tem pa se ne more trditi, da jo bilo ieto 1886 za vse dežele, narode in stanove enako slabo. — V obče je resnica, da se pomičemo vedno v 8labše socijalne razmere in da človeštvo morda uže v tem stoletju čakajo velikanska presenečenja; pri vsem tem pa so posamezni narodi in stanovi, ki nemajo tožiti tudi leta 1886 ne. — Tako na priliko so posestniki v nekaterih avstr. deželah in tudi slovenskih lansLo leto imeli tako dobro letino, da uže davno ne take, in tudi to je uže nekaj za nas Slovence, ki sestojimo iz večine, kmetov ali malih posestnikov. Ali v političnem, socijalnom, higijeničnem obziru imamo pač mnogo uzroka mi Slovenci, da tožimo zoper leto 188'), katero je bilo še prav posebno žalostno za nos tržaške Slovence.
V političnem obziru smo lansko leto dočakali, da so naši kruti sovražniki Lihoni v mestne j hifii svoje gospodarstvo še bolj utrdili, in da zdaj brez vsacega obzira po svoje gospodarijo, ne da bi jih pri tem kaj motila vlada. Zatiranje naše narodnosti je prišlo uže do tega, da je večina mestnega zbora v seji napadla celo Škofa le zaradi tega, ker spre-jemlje Slovence in Hrvate v škofovski konvikt, češ, bolje nobenih dijakov, nobenih duhovnov, nego pa slovensko duhovščino! Stvar je prišla skoro do
da mora biti kmalo konec neznosnega stanja.
Vrhu tega obiskala nas je lansko leto tudi strašna morilka kolera, katera je gotovo še več žrtev terjala, nego je bilo v obče znano in mej temi žrtvami, kakor navadno, kder gre za zlo, bili so Slovenci v večini zadeti. — Kolera zanesla se je b la tudi v notranje slovenska dežele; toda tam ni tako ugnezdila, kakor v Trstu.
Vsled bolezni so prenehala tuli dela in kupčija je žalibog nad pol leta skoro popolnoma mirovala, kar je zopet tržaške rokodelce in delalce, ki so skoro sami sinovi naše majke, jako britko in trpko zadelo. Veliko škodo je direktno ali indirektno bolezen prizadela tudi našim narodnim društvom vseh vrst.
Reči se torej more, da za nas Tržačane in Okoličane je bilo lansko leto prav žalostno in osodopolno. — Iz političnih obzirov pa je bilo neugodno tudi za Slovane sploh, in za nas avstrijske Slovane Še posebe.
Na balkanskem poluotoku posrečilo se je Bovražnej roki, da razdvoji bratska naroda, ki sta sd klala brez pravega uzroka in nametia, — Ko« maj je bilo to končano, ko se je zai čelo delo Mefista tudi v Bolgariji, katero delo pa b; bilo moglo provzro-čiti evropsko vojno, na vsak način pa je skoro vsem evropskim ljudstvom naložilo veča bremena. — To delo meri na to, da balkanske Slovane od-trže slovanskemu vplivu in jih polagoma zopet priklene v tuji jarem, evropska diplomacija, osobito pa Nemci in nekatere interesantne narodnosti še vedno preže, da Slovan ne sme na dan. —
Ali nepoštenost v politiki se prav tako maščuje, kakor se maščuje v privatnem živenju nad nje provzro-čitelje in ker slovanski svet pozna Mefistofolevo d«do, zato je tudi skoro gotovo, da se prej ali slej spameti in tudi na Balkanu v sebi zatre lu-liko, katero so lokavi angleški diplomati za drag denar odgojili in posejali v najlepše slovansko polje.
Kakor pa sploh Slovanst.vo s tako ja nekaterim na noti tudi avstrijsko Slo-vanstvo in nekateri avst. državniki sploh ne morejo misliti, kako bi mogli Slovani uživati iste pravice, kakor Nemci in Italijani. Najlepša ilustracija te samopašnosti je izstop libe-raluških Velikonemcev iz češkega dež. zbora, ki seje uprav koncem leta izvršil. Uzrok tega izstopa je ta, ker se Cehi nočejo pustiti vpreči pre 1 triumfalni voz Plonerja, Chlumetzkija in drugih enakih domišljavih nemških državnikov, nastopnikov najve-čega avstrijskega sofista in šovinista Herbsta. — Ker Čehi nočejo pripo-znati, da noben CMi no sme kaj postati, ako ne postane bolj Nemec, kakor Čeh, zato so ti gospodje začeli tirati pasivno politiko ter so s tem pokazali, da jo njihov liberalizem na najtiižjej stopinji, uprav na onej,
kder se je ustavil fevdalizem, kar vso te ljudi le sramoti pred civilizacijo deuašnj^ga veka. In kako še le i ačuni j o ti gospodje? — 0:ii misli jo, da s ti-m korakom oplašijo najmero-dajneše kroge in da zato ti krogi Slovane brez uzroka zopet postavijo pred ^rata; gospodom vladomožnim liberalnim Nemcem pa lepo polože va-jatj v roke, da bolo Avstrijo zopet k uči rali po Schmerlingovej cesti. — Ali upamo, da so za ta pot zgrešili račun in da uoteče tuli njč Nemezis vseh šovinistov in sofistov.
Slovanom se je goddo od nekdaj slabo v Avstriji in drugod; toda uže mnogo let sem se pri vsem tem Slo-vanstvo polagoma dviguje, in zato moremo slovanskega stališča uže zdaj trditi, da leto 1887 prinese za nas kaj boljšega, nikoli pa ne slabšega.
Kakor Avstrija ne more vrediti svojih razmer brez Slovanov, tako tu li vsa Evropa ne.
Stopimo toraj tudi mi v novo leto z nado, da se Slovencem in Slovanom sploh v novem letu zboljŠajo, a ne poslabšajo politične razmere, ali tudi z nado, da nas Vsemočni obvaruje hudih bolezni in slabih časov, ter da našemu narodu prižge luč zdravega sporazumenja, k Čemur pripomoči je tudi dolžnost poštenega Časnikarstva
Bog daj tudi nam moč, da z novim letom svojoj dolžnosti še bolj ustrezamo, nego smo to dosedaj storili ter da koristimo svetej stvari, ka-terej smo se posvetili, v kateri nam^n se nadejamo pa tudi od našega naroda še zdatnejše podpore.
In s tem kličemo letu 1887; Dobro došlo!
Deželni zbori.
Istrski.
VII. soja, 20. decembra.
Navzočnih 21. poslancev. Poslanec Jenko stavi ta le predlog:
Vis. deželni zbor skleni:
Poživlja so dež. odbor priobčiti vis. c. kr. vladi željo tega zbora, da bi se čini prej v Volovskom pol. okraju sklicala enketa, katera naj hi proučila gospodarstveno stanje tega okraja s posebnim obzirom na administracijo gozdov iz gospodarskega i pravnega stališča. Enketa iz-dclala naj bi poročilo, odnosno stavila predlogo za urejen je tamošnjih odnošajev, posebno kar se tiče uživanja gozdnih proizvodov in uporabljonja gozdnega zakona.
V enketi naj bi bili:
1.	Od strani e. kr. vlade: a) eden nje zastopnik, b) en telm. referent.
2.	Od strani deželnega kulturnoga sveta: eden zastopnik, katerega naj bi ta svet imenoval na predlog obeh gospodarskih zadrug tega pol. okraja.
3.	Od strani občin kot moralnih oseb: po eden zastopnik vsako obe. administracije tega pol. okraja.
4.	Od strani naroda: a) v soduij-skem okraju Voloskcm: po eden zastopnik vsake občine, ki poseda gozdove, b) v vsake j občini sodn. okraja Podgradskega po eden zastopnik onih gozdnih zadrug, ki v dotični občini obstoje.
Predsednik izjavi, da bo stavil ta predlog na dnevni red prihodnje sejo.
Poslanec Spinčie stavi jako obširno interpelacijo deželnemu odboru glede ceste
Buzet-Draguč in glede uradnega jezika cestnega odbora Buzotskega. Pravi, da jo v teli zprašanjih že lani interpeloval, a da je deželnega glavarja namestnik dr. Amo-roflo na kratko izjavil, da deželni odbor na interpelacijo no bode odgovoril. Dokazuje iz pravilnika, da ako deželni odbor ne odgovori, mora navesti uzroke, zakaj ne. — Poudarja, da po posebnem zakonu morala so je gradnja ceste prepustiti okrajnemu cestnemu odboru. To se ni zgodilo. Deželni odbor delal jo cesto sam.
—	Sili so cestni odbor Buzetski, da mora svojim hrvatskim dopisom, računom, objavam itd. napraviti in pridevati italijanski prevod. Vpraša: s kakim pravom in ako se uže sili na to, se li tudi zahteva od onih odborov, ki italijanski uredujejo, da prilagajo hrvatske prevode ?
Predsednik izjavi, ds je on lani gledo to interpelacije korektno postopal in da sploh varuje svojo nepristranost,
Deželnega glavarja namestnik dr. Amorosa odgovarja, da deželni odbornik nema dolžnosti znati hrvatski. Očita manjšini, da čas trati, ker stavi svoje predloge itd. v slovanskem jeziku in jih prevaja v italijanščino. Primerja državni zdor, kako bi bilo tam, ako bi hotel vsak v svojem jeziku govoriti (!1). Buzetskemu cestnemu odboru, da so se odbili spisi, ker so pisani hrvatski. — O stvari sami plete po svoji navadi, a ne pove ničesar, ker je v interpelaciji sama čista istina navedena.
Poslanec Spinčie izjavlja svečano edenkrat za vselej, da se bode posluževal svoje pravico, kadar mu bode drago, ker je utemeljeno v zakonu, ker je pripoznano od predsednika, od dr. Amorose in celega zbora. V stvari: cesta ni bila izročena, nego v zadnjih mescih samo nek račun brez dokazov. Ker ni hotel deželni odbor vsprejeti računov za 1883—1885, oviral je delovanje cestnega odbora. Ako to ni pristransko, onda ne ve, kaj bi sploh pristransko bilo in kaj je pravica.
Na zopotni ugovor dra. Amorose izjavi poslanec Spinčie, da ostaje pri tem, kar je rekel in kar je v interpelaciji povedanega.
Poslanec dr. Laginja ostro kritikuje mrežo cest v onem okraji. Voziti more so nekoliko, a potem treba prenašati voz na rami, ker niso ceste zvezane. — V deželnem statutu je paragraf, vsled katerega uradnik mora znati deželne jezike, (Glasi: dažolni odbborniki niso uradniki). Dr. Laginja : Ako neso uradniki, pa so plačeniki. Dr. Amorosa moral bi uvideti, da brez znanja deželnih jezikov ne more uspešno delati ter so odborništvu odpovedati. (Dr. Amoroso: Te prijaznosti pa vara ne bomo privoščili). Dr. Laginja obrača se tudi proti dru. Gambiniju, da ta, odkar je deželni odbornik, no pozna več italijanskega i slovanskega patrojotizmn, nogo isterskega.
—	Govore so drugi in preide so na dnevni red.
Poslanec Crisanaz utemeljuje svoj predlog zarad popravo ceste Lazaret-Trst. Podpirajo ga poslanci: Babuder, dr. Gatn-bini in Spinčie. Vsprejeto.
Poslanec dr. Constontini poroča o zakonski osnovi, vsled katere se določijo nekatere lovske zadeve, ki so prouzročile nejedinost v mnenji upravnih organov. Zakon vsprejet tudi v .'J čitanji.
Poslanec dr. Canciani poroča o zakonski osnovi za cesto Draguč-Cerovljo.
Poslanec Spinčie stavi predlog, naj bi delo Buzet-Draguč pregledal c. kr. in-žener, da-li odgovarja troškom, kajti cesto zgradil je deželni odbor po svojih tehnikih in ti ne morejo biti sodniki o svojem delu.
Deželnega glavarja namestnik dr. Amoroso zopet obširno govori, no da bi kaj jasnega povedal. (Potrosilo se je namreč za to cesto preko 00.000 gl., a storjeno delo ceni se baje komaj ua četrtinko.)
**
Poslanec dr. Laginja govori o viso-cih nakladah v buzetskem okraji, s katerimi se skrbi samo za spodnji del in so gorenji popolnem zanemarja (Ćićarija.) Do-klade pa so vkupno plačujejo.
Po se nekaterih opazkah dra. Amo-rose in dra. Laginje vsprejme so zakon tudi v 3. čitanji. Spinčičevi predlogi naravno da ostanejo v manjšini.
4. točka dnevnega reda je proračun deželnega zaklada za 1887. Navadni poročevalec dr. Campitelli.
Poslanci manjšine Spinčič, dr. Laginja i Jenko izrazijo v generalni debati nezaupanje deželnemu odboru, ki dela na »kodo slovanskega prebivalstva in ga popolnem prezira.
I specijalne debate udeleže se prav živahno.
Poslanec Spinčič omenja pri troških za stenografe in tiskovine, da se govori slovanskih poslancev ne beležijo, no tiskajo. Zahteva, naj mu vsaj imena ne kvarijo, nogo pišejo naj ga, kakor se on sam.
Pri svoti za štipendijo priporoča fin. odbor, da se one namenjene realcem, dajo medecincero, ker je realna šola v Piranu nehala. Dr. Laginja jo za to, da se to štipendije dajo raje učencem obrtnijskih šol. — Predlog pade.
Poslancc Spinčič priporoča deželnemu odboru nepristransko postopanje, kajti dozdaj so se dajale Stipendijo skoro izkljuČljivo Italijanom. On sam, ko je bil dijak, zaman je prosil. Dobili so jih pa taki, ki sedaj svojo moči posvečujejo nekemu drugemu kraljestvu.
Poslancc Jenko stavi, kakor lani predlog, naj so šolske kazni porabijo za učne pripomočke, obleko itd. revnim učencem in učenkam onega okrožja, kjer se plačujo — a zopet brez uspeha.
Poslanec dr. Venier stavi predlog, da se nastavi v Kopru okrajni živinozdrav-nik. — Vsprejeto.
Posočevalec nasvetujo ustanovitev blaznice za Istro.
Debato udeleže se poslanci Spinčič, dr. I .aginja, dr. Costantini in Babudor. Dr. Laginja priporoča vkupno blaznico s kako bližnjo deželo, s Trstom, Kraujsko ali Goriško. Ako pa to nebi bilo mogoče, naj bode blaznica v Pazinu. Vsa druga mesta (posebno na obali) imajo razne zavode, urade itd., a Pazinu vzela se jo garnizija in zdaj zgubi še gimnazijo. 1'oslanec Costantini pri tej priliki toži, da so Hrvatje zmagali pri občinskih volitvah. Ustanovitev blaznico sklene se brez daljnih določb.
1'oslanec Gambini predlaga sejo nadaljevati zvečer. — Obvelja.
(Večerna soja, nadaljevanje).
Pri točki: javne stavbe, navaja poslanec Spinčič več krajev v koperskem in buzetskem okraji, kjer bi bile ceste silno potrebne in omenja pri oni v Krkavce, da jo o njej vlado lani interpeloval, a ni dobil odgovora. Vladni komisar vit. Gumer odgovori mu takoj, ne da bi ono zadevo razjasnil.
Pri točki: Deželni »grami zavod, poudarja poslanec dr. Laginja, da bi morali učitelji agrarne šolo znati hrvatski, ker so ne bodo zarad njih učila deca italijanščino. Dr, Amoroso je prepričan, da izimši Podgradski okraj, razumejo otroci povsod italijanski (M). Dr. Laginja poudarja tudi potrebo, da bi se narodni učitelji, ko dovršijo študije, učili praktičnega poljedelstva.
Pri točki: zgodovina in Statistika govorita zopet poslanca Spinčič in dr. Laginjii in omenja prvi, da imajo pri deželnem odboru listine v neredu in v zabojih zabite.
Naposled vsprejme se proračun s primanjkljajem 2iJ3.G31 gld., ki se ima pokriti s	na direktno davke, 100%
na užitnino pri mesu in vinu, 1 gld. 70 kr. od vsacega hektolitra piva, 10 gld. 2 kr. odnosno 0 gld. 68 kr. od vsacega hektolitra žganja na drobno prodanega.
Arsprejme se še zakonska osnova, po katerej imajo javni čuvaji, poljski, gozdni, ribiški itd. posebna znamenja nobiti in predsednik sklene sejo.
Kranjski
(Peta seja, 22. decembra.)
Poslanec Šuklje izroči samostalen predlog gkde dolenjske železnice, ki se glasi:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
Deželnemu odboru se naroča, preiskati, s katero svoto je deželi vdeložiti »o pri dobavi kapitala za zgradbo dolenjskih lokalnih železnic in v koliko utegnejo v to svrho pripomagati drugi interesenti, ter o deželni podpori natančen predlog
staviti v prihodnjem deželnozborskem zasedanji."
Dr. Papež izročil je drug samostalen predlog glede mestnega statuta ljubljanskega ki se glasi:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
Načrt občinskega volilnega reda za mesto Ljubljano, priloga 24. od leta 1885/1S8G ter tudi dopis slavne c. kr. vlade dne 18. decembra 1880, št. 4350, naj se izroči v svrho posvetovanja in po-ročevanja posebnemu odseku devetih udov, ki se ima takoj voliti."
Oba predloga obljubi deželni glavar postaviti na dnevni red prihodnje seje.
Zatem se poročilo deželnega odbora
0	pogozdovanji Kraaa izroči finančnemu odseku v pretres in poročanje.
Glavar predloži poročilo odborovo z načrtom občinskega zakona za Kranjsko.
Poslanec I)e tel a na to prebere predlog deželnega odbora v tem obziru, ki so glasi :
„Slavni deželni zbor naj izroči predležeči načrt postave o občinskem redu in občinskem volilnem redu za vojvodino Kranjsko ad hoc voljenemu odseku 11 udov v pretres in poročanje."
Baron Apfaltrorn nasproti trdi, da bi bil moral deželni odbor občinski red sam pretresati in ga še le potem predložiti, česar pa ni storil.
Poslanec Dežni a ti in baron S vogel j sta so tudi še oglasila v enakem smislu.
Poslanec Detel a odgovarja, da je bil v deželnem odboru pravilno storjen sklep, ta načrt predložiti deželnemu zboru, kar mu mora potrditi gosp. Dež-inan in drugi odborniki. To jo toraj pravilen sklop deželnega odbora, in gotovo tudi ni v nasprotji z opravilnim redom.
Dežnimi so vnovič upira, češ, da deželni odbor ni na drobno pretresaval toga načrta. (Klici: saj toga ni treba!)
Deželni glavar omenja, da jo deželni odbor sklenol to predložiti deželnemu zboru.
Poslancc Sukljo nasvetujo za pretres toga načrta izvoliti poseben odsek 15 udov. — Baron S v ogel j pa šo enkrat opravičuje svoj predlog. — Deželni predsednik baron VVinkler omenja, da mi-nisterstvo ni predložilo nobenega načrta, ako jo pa Apfaltrorn rekel, da je ta načrt, kakor se govori, sestavil deželni predsednik, mora mu povedati, da ga jo res sestavil on, in ako jo prevzel ta veliki trud, hotel jo le ustreči silni potrebi, ker se jo močno pogrešal nov občinski red in jo bil deželni zastop v veliki zadregi. Posvetoval se je s posebno onketo, v kateri so se določila načela, po katerih naj se osnuje novi občinski red. Načrt je predložil ministerstvu, ki je pa odgovorilo, tla reč v ministorstvu še ni ugodna za rešitev, in da ima vso drugačno podobo, ako bi se sprožila od deželnega zbora samega. Tudi bi bilo za vlado sitno nov občinski red predložiti onemu samemu zboru, in bodo pozneje veliko laglje osnovati potrebam primeren načrt, ako se iz obravnavo zborove prepriča, po katerih načelih naj bodo vravnan. Ako no moro zbor rešiti celega reda, bodo pa vendar le odseku mogočo določiti načela novega zakona, in bo povedal, kaj naj so zgodi. Toraj bi ne bilo prav načrta vrniti deželnemu odboru, ampak
1	naj se izroči vsaj odseku. (Dobro, dobro!)
Pri glasovanji se predlog Svegeljnov zavrže in sprejme se predlog odborov, da se načrt občinskega reda izroči posebnemu odseku, s pristavkom poslanca Sukljeja, naj ima ta 15 udov.
Prošnja okrajno-costnega odbora Ra-doljškega za pobiranje mostnine, oziroma cestnina na Blejskem mostu so odbije, ker se jo zoper to peticijo oglasilo več nasprotnih prošenj, ki pravijo, da bi to novo bremo zadevalo le prebivalce Blejske in Bohinjske, ki že itak morajo skrbeti za dotično ceste.
Poslanec K 1 u n poroča v imenu upravnega odseka o prošnji mestno občino Kranj za dovoljenje naklado na pivo, ter predlaga:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Mestni občini Kranj se dovoli, da pobira lota 1887, 1888 in "l880 naklado 60 kr. od vsakega hektolitra piva, ki se v ohčini použije, s to omejitvijo, da se ta naklada no sine pobirati ne pri kuhanji in ne pri uvažanji piva.
2.	Deželnemu odboru so naroča, temu sklepu pridobiti Najvišje potrjenje."
Proti temu predlogu so oglasi poslanec L u c k m a n n in jo predlagal, naj se prošnja Kranjskega mesta odbije. Poslanca dr. Samec in D o t c 1 a sta pa podpirala predlog odsekov,
Pri glasovanji bil jo Luckmannov predlog zavržen in sprejet predlog, kakor ga jo priporočal poročevalec K 1 u n.
Zatem so se dovolilo naslednje podpore: 1. Krojnemu šolskemu svetu v spodnjem Logatcu se je odpisalo posojilo 1000 gld. za šolsko zgradbo. 2. Zalogi slovenskih vseneilišnikov v Gradci se je dovolilo 200 gld.; 3. društvu rudarskih akademikov v Ljubnem 20 gld.; 4. filhar-moničnomu društvu v Ljubljani za 1. 1887, 1888 in 1889 po 300 gld. na leto; 5. društvu v podporo bolnih vseučilišnikov na Dunaji 50 gld.
Prošnja železničnih pomočnih uradnikov na Dunaji in društva na akademiji umetnosti na Dunaji se ne usliši.
Dr. P o k 1 u k a r je šo poročal o živinozdravniku v Hadovlici tor v imenu finančnega odseka predlaga: 1. Deželna ustanova 300 gld. za živino-zdravniške učence se ustavi, dokler se ne pokaže potreba; 2. vladi se izreka zahvala, da je pri večini okrajnih glavarstev namestila živino-zdravnike; JI. deželnemu odboru se nalaga, da se nujno s prošnjo obrne do vlade, da nn j živino-zdravnike nastavi še pri drugih okrajnih v glavarstvih.
BaronSvegolj predlaga, naj so za živino-zdravnika v Radovlici v deželni proračun postavi znesek 300 gld., baron Apfaltrorn pa priporoča skrbeti za to, da bo tudi v Kamnik u poseben živinski zdravnik, kar v prvi vrsti zadeva c. kr. vlado. — Deželni predsednik odgovarja, da jo vlada za Kamnik imenovala živinskega zdravnika, ki je pa ob er.em postavljen tudi za okolico Ljubljansko, ter stanuje v Ljubljani. Država ne more ustrezati vsaki želji zborovi zastran slabih donarskih razmer; pa on bode z svojo strani povdarjal važnost in potrebo živinorejo na Kranjskem, no moro pa reči, bodo li vlada v Radolici nastavila posebnega živinozdravnika ali no.
Poslanec Al u r n i k omenja, da bo treba skrbeti za obilnejšo število živino-zdravnikov, za zdaj pa se moreta nastaviti v Radovlici in Kamniku. Ker je za Kamnik odločen, pa stanuje v Ljubljani, ker jo več takih zdravnikov, predlaga: Vlada so naprosi, da za Kamnik iti Ljubljansko okolico nastavljenemu živinozdravniku odloči sedež v Kamniku.
Po konočni besedi poročevalca bila sta sprejeta predloga barona Švegeljna in Murni k a, kakor tudi druga in tretja točka odsekovega predloga.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar jo potrdil v kranjskem deželnem zboru skleneni zakon, glede nekaterih predrugačb zakona za obdelovanje ljubljanskega barja.
E x o d u s n o m š k i h liberalcev iz češkega dež. zbora še ni poravnan. Čuje se, da so izvrševalni odbor čeških poslancev posvetuje o tem, kaj f kako bi se ukrenolo, da so beguni zopet povrno v deželni zbor, govori so tudi, da češki klub misli poslati pismo dr. Schtnevkalu, naj se izjavi, kako težnjo imajo Nemci in pod katerimi pogoji bi zopet stopili v deželni zbor, da češki klub te težnjo in pogoje preudari. Preveč do-brotnosti ; mi menimo, da so Nemci kujanja k mahi naveličajo i da užo sami zopet pridejo. — Zadnjic srno opazili, da sta češki deželni namestnik, baron Ivraus, in deželni maršal knez Jurij Lobkovic brozdvomno odpotovala na Dunaj zato, da poročata grofu Taaffoju o izstopu nemških deželnih poslancev i mogočo, celo cesarju ; prvo so je užo zgodilo.
O g o r s k i ministri so prišli na Dunaj, da so pogovore z avstrijsko vlado, glede skupnih zadev, ogorskega minister-skega načelnika je v sredo cesar sprejel. — Za ogorskega prometnega ministra je bil imenovan državni tajnik Barosz.
Vnanjo dežele.
Bolgarsko p r a š a n j o. Iz Carigrada so 20. decembra poroča, da turška vlada do časa, ko pride bolgarska deputacija v Carigrad, kar so zgodi v 14 dneh, o bolgarskem prašanji nobenega koraka ne stori. Na turškem dvoru so še vedno za to, da se izvoli mingreljski knez za bolgarskega vladarja. Zdaj biva v Carigradu bolgarski poslanec Vulkovič in turška vlada še vedno upa, da so jej s posredovanjem tega poslanca posreči, bolgarsko vlado prepričati, da stori najbolje, ako odstopi. A nič ne kaže, da bi se turškej vladi ta želja izpolnila, ker bolgarska vlada se naslanja na to, da jo je postavil knez in da jo tedaj tudi le knez more odstaviti. Tudi iz vsega Vulkoviče-vega vedenja se vidi, da se prizadeva turško vlado pridobiti, da bi z sedanjo
bolgarsko vlado skupaj postopala, da ao tako odstrani sedanja kriza v Bolgariji — Iz Londona so 29. decembra porota, da je angleški minister zunanjih zadev bolgarsko deputacijo sicer ne oficijeldo, vendar pa jako prijazno sprejel ter jej zagotovil veliko sočutje angleške vlade do Bolgarije; povabil je deputacijo tudi v svoj grad ter jo prav lepo pogostil.
Iz B e 1 g r a d a se 20. decembra poroča, da jo bolgarsko-srbska komisija za določitev moje pri Iiregovu prepirljivo zemljišče prisodila Srbiji. Vsi komisijni udje so podpisali dotični zapisnik in razsodbo naznanili obema vladama.
Zoper ruskega carja so se sovražniki Rusije zakleli. Nnjnesranmejše reči o njem zmišljujejo in po časnikih lahkovernemu svetu trobijo. Zmislili so so nedavno, da je ustrelil svojega pribočnika in spričalo se jo, da to ni bilo resnično, potem so trobili, da jo zblaznel, nazadnje pa so krik zagnali, daje ustrelil vojaškega pristava nemškega poslanstva v Petorsburgu Villaume-a, in če tudi so to nemški oti-cijozni časniki preklicali, vendar niso odstopili od svojo trditve ter vpili : Kdo jo VillaumoP Tržaški nemški časnik jo o tem pisal celo uvoden članek. „Noue freio Prosso" jo celo zarad tega brzojavila v Peterburg, a Villaumo jej jo brzojavil, da jo vse, kar so je o njem pisalo, iz golo hudobijo izmišljeno.
T u r šk i sultan je podelil kardinalom Jacobini, Parocchi in Simeoni veliki trak Ozmanljivega reda. w— Teinpora mutnntur et moreš in illis. Se pred dvo sto leti turški sultan za katoliško duhovnike ni imel druzega, razen vrvico iz svilo, i ne vemo, kaj bi se zgodilo bilo katoliškemu duhovniku, ki bi sprejel bil kak turški red. Danes je to drugače, a s tem ne menimo nič slabega, saj smo vsi ljudje božjo stvari, ustvarjeni po božjej podobi i naša vera nam ukazuje, da moramo ljubiti vso ljudi brez razločka vere; ljubezen človeka človeku približuje.
Angleško m i n i s t e r s t v o jo zarad Churchillovcga odstopa v velikoj zadregi; ako Hartington ne bodo hotel stopiti v ministerstvo, nasvetuje Salisbury kraljici, naj državni zbor razpusti. V mi-nisterskeni svetu 28. decembra jo bilo sklenono, da so imajo soje državnega zbora do meseca februvarja odložiti.
Po poročilu od 30. decembra iz Londona Hartington ni hotel sprejeti načel-ništva v ministerstvu. To jo hud udarec angleškej sedunjej vladi, ker nema pravega moža, ki bi vodil spodnjo zbornico in jo opravičena bojazen, da mnogo poslancev obrne hrbet viadi in se zopet združi z Gladstonejevo stranko.
D O P I S I.
Iz Trebič dne 20. decembra. [Izv, dop.J — Tudi jaz so ujemam z dopisnikom škedenjskim, kateri je obžaloval malomarnost v narodnosti in v gospodarstvu v št. 102 cenjenega lista Edinosti. Pri nas se je tudi užo zdavnej govorilo o društvu in celo smo uže zapisovali ude, pa malomarnost in samoglavnost ljudi je vse zavrla in zatrla. Eni hočejo imeti tako društvo, drugi drugo, tretji zopet drugačno in tako so ni nič določilo. Prva stopnja v narodnosti jo dobro gospodarstvo; da se uii tujcem preveč uklanamo, tega jo največ krivo slabo gospodarstvo. Zato bi pri nas najbolj ugajalo podporno dručivo v bolezni, ali pa podporno društvo v nesrečah pri živini. Dopisnik iz Skednje poroča, da je tam v dveh lotih 5 glav živino pogi-nolo. Iz Trebič pa se moro poročati, da je od spomladi poginolo 5 govejih glav. Ali to ni za dotično gospodarje velika nesreča ? Ako bi imeli društvo za podporo pri takih nesrečah, kolika sreča bi bila, ker z malo denarjem bi si napraviti domači zalog. Nazadnje omenja dopisnik, da so imeli tam veliko procesijo; tudi k nam v Trebčo je prišla zadnjo advontno nedeljo velika procesija z Opčin, tako da od kar je bila naša cerkev blagoslovljena, kar jo užo nad 20 let, ni bilo šo nikoli toliko ljudstva v našoj vasi, mora se v reznici reči, da je ljudstvo pokazalo veliko pobožnost in udanost do zapovedi sv. katoliške cerkve.
Domače vesti.
Nj. Visokosti cesarjevič Rudolf in soproga napravila sta 27. prvi izlet v Kvarner k Vranskemu jezeru. — Ob 7 uri zvečer pa je bil v Opatiji obed, pri katerem jo bil navzoč namestnik baron Pretiš in reški guverner grof Ziehy s6 soprogo.
\
Imonovanje. Računski revident finančnega vodstva v Trstu Fran Weisseitl je bil imenovan računskim svetovalcem pri računskem otdelku tega vodstva.Čestitamo!
Tržaški mestni svet je imel 20. pr. m. predzadnjo sejo v tem letu. Po prečkanju in potrjenju zapisnika zadnjo seje je prišel v razpravo predlog mestnega starešinstva, naj se postavi zaslužnemu meščanu dr. Kandlerju doprsnica na katoliškem pokopališči. Predlog se je sprejel in v ta namen dovolilo 300 gl. — Predlog zdravstveno komisijo, naj se razširi pokopališče v Prošeku, vzbudil jo živahno raz-
Sravo, katere so so udeležili svetovalci abergoj, Ventura, Vierthaler, dr. Piccoli in dr, M. Luzzatto. Nazadnje pa se od vseh treh predlogov poročevalca dr. Vocchi z stroški 4500, 13.500 in 3000 gld. nobeden ni sprejel, ampak Venturin predlog, naj se ta zadeva zavrne zdravstvenemu odseku, da jo tcmeljiteji presodi. — Potem se je prečital predlog šolskega odseka, naj se protestira zoper postopanje škofovske kurijo, posebno glode malega semenišča.
V	tem protestu jo rečeno, da škof v Trstu nastavlja le slovanske duhovno in da se v tržaških cerkvah vsi obredi vrše v slovenskem jeziku, kolikor niso predpisani v latinščini, (kaka piramidalna neresnica!) da v dijecezanski konvikt no sprejemajo dijakov iz italijanske, ampak le iz nemške gimnazijo, da se v konviktu le slovensko in hrvatsko govori, da je škof celo iz češkega poklical mnogo bogoslovoev, kateri bodo na Primorskem delali slovensko propagando. da vso to so ne ujema s poklicem duhovščino in šo manj s značajem mesta — dežele, ki jo ponosna na svojo stoletno italijansko kulturo in se protivi narodnemu duhu to dežele, ter da glede na vso to mestni zbor protestuje proti škofovemu postopanju ter si pridržuje na-daljno postopanje proti njemu, ob enem pa župana pooblaščujo, da ta protest izjavi Kuriji in deželnej vladi. (Galerija jo po pre-čitanju tega protesta burno aplavdirala). Gosp. Nabergoj je govoril zoper predlogo, ter ostro grajal zadržaj vsega poročila, ki jo v dostili krajih popolnoma neresnično in razžaljivo; mestni zbor nema niti pravico vtikati so v zadevo konvikta. Slovenci imajo tudi pravico, kakor drugi narodi in njihova kultura prav tako napreduje, kakor kultura drugih narodov, kar je v poročilu o Slovanih, to je obrekovanje, prav tako se češkim bogoslovcem užc poprej spodtika agitacija, predno so še prišli v deželo. On slovesno protestuje proti vsej tej izjavi in zahteva, da so njegov protest vzamo v zapisnik. Gosp. dr. Piccolo pa mu je ugovarjal in ga zavračal moj ploskanjem galerije. Gosp. Burgstaller so je tudi izrekel zoper škofovo postopanje in zato inu jo ploskala galerija. Sprejel bo jo potem šolske komisijo predlog, naj župan v imenu občinskega sveta pri o. k. vladi in pri škofovskej kuriji odločno pro-tostira zoper postopanje duhovnikov. To se vo, da je galerija zopet ploskala. Ploskala pa jo posebno Danolu in mu ev-viva klicala, ker jo tudi on z Italijani glasoval. Bog mu odpusti, ker no vo kaj dela! O tej zadevi bomo še govorili.
Mestni svet tržaški jo imel 30. pr. m. svojo 28. sejo, pri katoroj sojo pročitalo dovoljenje postojinskega okrajnega glavarstva sa sezidanja kanala od Reke. Na to je Nabergoj interpeliral vladnega komisarja, ako je vladi znano, da se škof točno ravna po namenih ustanovnika konvikta, rajneoga škofa Dobrile in po dogovorih z vis. vlado; ako pa vis. vlada meni, da je škof temu nasprotno ravnal, zakaj vlada, v katero področju je stvar, to dopušča ? Vladni komisar vitez Sehermerl je zagotovil, da odgovori v prih. soji. Po tretjem prečkanju mestnega proračuna se je izvolil odbor za Rossottijev spomenik. Pri točki „podpore" je stavil Dr. Piccoli predlog, da se svota od 3400 gl. namenjena /a podpore stu-dujočim italijanskim mladeničem poviša za 1200 gl., da bi so mogli kje drugoj nego v tržaško-koporskom konviktu na duhovski stan pripravljati. Odb. Nabergoj mu jo kratko ali ostro odgovoril; pri vsem tem pa jo bil Picooli-jev predlog od večine — sprejet.
Seja jo trajaia do V* 10 nro zvečer. Sporočilu seje mestnega zbora dno 23. doc. 1880. imamo dodati še to le:
V	omenjonoj seji mostnega zbora je bil moj drugim na dnevnem redu tudi proračun za loto 1887. V poročilu se mej družim nahaja fraza, da jo mestni magistrat imel obzir na vso tisto občinske potrebe za to leto, kolikor je spoznal, da jim treba ustreči, in kolikor to mostne finance dopuščajo. Pri splošnjej razpravi so ni nobeden oglasil za bosedo razen g. poslanca Nabergoja. Nabergoj pa jo opazil, da on noče poročilu doti pod ostro kritiko, pač pa mora
nekoliko opaziti o tem, s čemer se ne ujema, on posebno zanika, da bi se bilo imelo obzir na neobhodne občinske potrebe in pravi, da bo gotovo še v spominu, da je on pred šestimi leti stavil predlog, da bi trebalo prošeško pokopališče razširiti, ker jo premajhen sedanji prostor, da se grobi uže prepokovajo, predno mine osem let; tačas se mu jo ugovarjalo, da je res, da se pred postavno dobo grobi prekopavajo, pa da temu jo uzrok le neredno kopanje grobov, ne pa pomanjkanje prostora; sedaj pa se je pokazalo, da je imel on prav, ker letos, ko je prišla na njegovo pritožbo zdravstvena komisija pre-gledavat pokopališče, pripoznala je, da je res, kar je on pred šestimi leti trdil in se koj odločila, da jo res treba sedanje pokopališče razširiti, ali pa novo kdo napraviti; vender pa, k ljubu temu, da je zdravstvena komisija pripoznala potrebo, da so sedanja nepostavnost odpravi, ni nikder v proračunu postavljenega troška za razširjenje sedanjega pokopališča, ali za napravo novega. Tudi je oti užc večkrat opomnil mestno starešinstvo, da so ubogi Križani šo vodno v stiski za pitno vodo, in da morajo svojo perilo šo vedno pri morju prati, ker nemajo bliže vodo, in vendar bi bila dolžnost, d.i jim občina vodo preskrbi. Mestnim očetom bodo tudi znano, da je on užc večkrat zahteval, da so Kontovelcem zgradi primerna pot, katera bi vezala vas z potjo, ki drži iz Trsta v Prošek, kajti po sedanji jetežavno za do-važanje poljskih pridelkov in drugih potreb, i nevarno za izvažanje vina in drugo potrebe. Tudi mu jo znano, da v Barkovljah jo neobhodno potreba, da bi so tam zgradilo novo šolsko poslopje, kajti no le, da so tam revno šolske moči (učiteljsko osebje), pomanjkuje tudi primernega poslopja. Čeprav je sama mestna šolska komisija potrebo spoznalo, da so tam o tej zadevi kaj stori, vender so v proračunu no nahaja nobena svota, da bi so v prihodnjem letu zgradilo potrebno poslopje.
Tudi mu je znano, da se v Rojanu nahaja potok, škodljiv zdravju, in jo tudi zdravstvena komisija pripoznala potrebo, da so pokrije, vender pa v proračunu za to ni poskrbotio. Tudi občincam so deli po 2 škafa vodo na dan brez obzira, čo je v družini 3—4, ali pa 15 oseb, kar gotovo nevzadoščujo za njih neobhodne potrebo. Čo vse to v obzir vzamemo, vidi so iz toga, da so ni imelo zadosti obzira na najprve potrebe, posebno za okolico ne, in radi tega no moro odobravati poročila, katero trdi, da se je imelo obzir na vse nujne potrebe, in radi tega si vsoja izjaviti, da bode pri podrobnoj razpravi o teh stvareh obširnejše govoril in mogoče tudi stavil dotično predloge. Ker ni nobeden ugovarjal tem opazkom, začela so je podrobna razprava Ko jo prišlo na vrsto šolstvo, proprijol jo zopet g. Nabergoj besedo in interpeliral župana, zakaj so ne nahaja nikaka svota v proračunu za barkovljansko šolo, na kar mu nekako razburjeno odgovarja M. S. Vcnezian, čeŠ, da so čo no letos, pa vsaj drugo leto zgodi, drugo točke so se brez ugovara sprejelo.
Ženski oddelek delalskega podpornega društva pod pokroviteljstvom Nj. Vis. cesarjeviča Rudolfa nnpravi v nedeljo, dno 9. t. m. ples v velikoj dvorani Zelenega hriba („Monte Verde"). — Godni bodo pomnoženi orkester godbe pešpolka št, 61. car Aleksander III. Pred polnočjo so bodo plesal narodni ples Kolo (letos z nekaterimi novimi figurami). Plosalci in plesalke bodo oblečeni v narodne obleke (slovensko, hrvatske, poljske, rusinske, češke itd., obleko so so v ta namen novo napravile). Ustopnice k plesu stanejo 50 soldov in so uže zdaj dobivajo v uradniji delalskega podp. društva.
Naznanilo slovenskim starišem. V pondolok, 3. t. m. so odpre otročje zabavišče pri Sv. Jakobu, ulica Giuliani; — sta-riši naj pripeljejo svoje otroke precej po 8 uri zjutraj v zabavišče, da pojdejo potem k Sv. maši, ki bodo točno ob S) uri prodp. v cerkvi Sv. Jakoba.
Za dijaško kuhinjo jo daroval g. Ivan Valenčič f. 5, za kar mu bodi pre-srčna hvala.
Tržaške novosti:
Slepar. Zadnje dni je pobegnol iz Zagreba neki Spathis ter zapustil lep dolg v hotelu, kjer je stanoval. 27. decembra pa je dospel v Trst v „Hotel Evropa" neki Barel di St. Albatio iz Florence, toda uže drugi dan se je preselil v elegantneji „Hotel do la Vil le" ter spremenil tudi svoje ime v „grof Billiais" iz Belgije. Policija pa jo ptička brzo spoznala ter ga dela pod ključ. Dokazalo se je, da jo
identičen se sleparjem iz Zagreba ter se imenuje Gerosimu* Valsamo, je 28 let star in doma iz Carigrada. Ob enem so zaprli tudi njegovo ljubico 28 letno I.ujizo Bernardt, poročeno Coupp iz Marsilje.
Nesreča. V hišo št. 3 ulice del Fico je prišel nepoznan berač prosjačit in se kar naglo zgrudil na tla. Zadel ga je mrtvoud ter so ga odnesli v bolnico.
Neprevidnost. Pri sv. Jakobu stanujoča žena Stepaneičeva je v spanju svoje H dni staro dete potlačila in zadušila. Neprevidna mati se bode morala pred sodnijo zagovarjati.
Porotne sodbe. V Gorici so bodo vršile od 7. januvarja 1887. daljo v tem le redu: 7. Aleksander Oandutt in Ludvig Collenz, tatvina; 8. Štefan Hojatti, Ludvig Ciap in Peter Tomasini, rop; 10. Anton Staladora, poskuŠeno oskrunjenje; 11. Josip Ferlatti, tatvina; 12. Josip Pollencig, požiganje.
Vremensko prorokovanje za mosoe januvar 1887: 1. mraz in burja, od 2. do i), t. m. spremenljivo vreme, sneg ali dež, prav slabo vreme na Nemškem in v Avstriji, na morju mnogo nevihte. Od do 1 G. t.m. v Franciji močni vetrovi; nekateri lepi dnevi v deželah ob sredozemskem mor ju, posebno v Italiji; mnogo snega na Nemškem in v nekaterih, bolj severnih deželah Avstrije. Na morju velike nevihte. Od 1(5. do 24. šo precej lepo vreme, pogoste spremembe temperaturo v srednjoj Evropi; v Tirolu, na Ogerskem in v vsili podonavskih deželah mnogo snega. Od 24. t. m. do 1. februvarja spremenljivo, mnogo snega; jadransko in sredozemsko morje jako nemirno. S kratka: od 1. do !). spremenljivo; od 0. do 10, vetrovno in deževno, še precej ugodno vreme od 10. do 24. in od 24. do 31. t. m. vetrovno, deževno in sneženo.
Voščilo in priporočilo.
Visokoč .siitl duhovščini, in vsem cerkvenim predstojnikom, v. i podpisan* srečna novo bto, in prip roča svojo bopato zalogo raznovrstnega bi.ga, vsnkakorSno crkv-no obleko, posebno l^p« svilnat« izdeike z\ ban-dera, baldahine itd itd Podpisana sprejema tu vf8t.no LvrŠuje vsak ) dotično naročilo, in sicvr ro«*no in pošteno, koli.ior mogoče po najnižji ceni.
Prosi tudi visokoPastito duhovščino, naj td g< i Voli vsa naročila pridržati njene pa oddajali onim potovalnim agentom, kateri so vsi /. Židi v svezi.
Ana Hofbauer,
2 — »i
kupčija s cerkvenim blagom .jubljani, gle laliSke ulice št. 11
Tržno poročilo.
Kava — ho vodno dobro ohrnjtana po jako trdnih conah Kava Moka stane f. 115 do t". 125. Cuyion plant. f. 100 do !' 1;1H — Portoricco t'. 105 do 1". 112, 8. Domingo f. 87 do f 93, Jtio navadna f. 7H do f. 88, lavč f 87 do f. 100, Santos f 70 do f. 89. Java Mal, f 88 do f. 92.
Sladkor — ko precejšna kupčija po trdnih, a stalnih conah ; prodalo so jo to dni 8000 vroč sladkorju po f. 18 do f :»U.50.
Sadje — dobra kupčija. Datlji f. 25 do f, ho, ligo v vencih f. 10 do i". 11 —, rožiči p nI ješki f. 10 do f. 11. -. grfiki f. h.—, limoni, po-morančo t' 2 do f. 4 50, mundlji f. 75 do f. 80. -. suho čošpo domačo f. 10 do f. 11.—, opasa f. 21 j do f. 22 —, razno evobo f. 14 do f. 17. — . Eleine f. 18 do f. 510 sultanina f 20 do f. 3(5
Olje - jedilno f. 35 do f 41.—, namizno f. 46 do f G6 —, botuba/.uo f 25 do 85.
Petrolje — rusko f. 7 50, amerikansko f. 9 25.
DomaČi pridelki. - Fižol rud oči f. 8.50 do f. 9 —, bohineo f. 9.50 do f. 10.-, koks f 11.50, — maslo Štajersko f. 80 do f, 92
Žito — pšenica ruska f. 9.50 do f. 10.—, koruza levantinska f- 6.25 do f. (1.50 broz kupčije.
Les — slaba kupčija po jako nizkih cennlt.
Seno — dobro konjsko f, 1,40 do f 1 70 volovska f. 1 70 do f 1 8f).
Borsno poročilo.
llorsa jo hibi v začetku todna so precej živahna in optimistična, ali to dni so doSla poročila iBerlina, vsled česar so kurzi začeli pa-| dati, pa so ho donos užo zopet nekoliko vzdi-gnoli vsled ugodnejših poročil in Londona in i Pariza.
Listnica upravništvu.
Gosp. A. F. Te rž i č, (Monfalcono). Popolnoma v rodu. Dolgujoto nam za I. l88(i. So 1 gl. 50 novč.
Na obroke! (72_29j
j" pohištvo tapacarije, razno strižno' blago za obleke, ure vsake vrste
1VT. Coreni
vid della L'-on a fitv. 1 P. II.
g ^sisaesMiMSisias,?®!
T
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravijo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnopih besedi, <ia se dokaže njihova čudovita moč Ce ne lo rabijo nekoMko d nI, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratnlSe lelod&ite bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na ietrih in na r ranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleš-nostih, zoper beli tok, božjast, zop> r seropok ler čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo samo >iihnjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	12—1
Prodajejo so v vseh glavnih lekamicah na svetu; za uaročbo in pošiljatve na edino v le-karntci CristofoletU r Gorici, r Trstu v lekarni K. Zanetti i (f. B. lioris, (!. R Farubotchi in V Rarasini, Ena steklenica stane Mu novcev.
Varovati se je pokvarjenih pn*netk<>r, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
tis^ssmmessssssm
Kava Mohara Gofdschmied.
je naizdravejša in uaj-ukusnojšo najbJl tečna ter
se pridaje kavi. V sebi inut dosti fvarin ki jačljo Želodec ter b • podaje kot najbolji t pribava krvi, kar se jih pozna.
Rabi so pri mešajoč trem žlicam navadne kavo 1 žlica kave G. Mohara Goldschmid.
Ta kava se prodaja v prodajalnlci kave, čaja in vshodnjega sadja gosp. Ad. Goldschmied e C., Marna uknjižene Trst ulica Caserma št. II, tvornice. kakor tudi v vseh boljših prodnjalnlcah jestvin po naslednjih cenah: Zavoji po 500. L'50. 126, 90 erarnov » 28, 1 1. 7, o Ur. Kavo Mohara Goldschmied in tvornllko znamko.	5—6
Naravno olj o
it jeter od polei ovke (B cfiil;.). najizborneiSe kakevo-ti kojega z dobrim ' p-hom suka/ujejo najin Ijši mestni zdravniki. — lz iste kakovosti napravlja se i t od i zeleno ali jod"ŽPlezno (f-rrato) olje. Z logi v lekarni G. R Rovisa Coiso ftte-. hl.	8-10
Ustanovljeno (747.
2 Albert

Samassa -
c. k. dvorni zvonar
FABRIKANT STROJEV IN UMNEHA ORODJA
V LJUBLJANI.
UBRAN! ZVONO I Z UPRAVO.
Vsak" sorte gasllnloe izvrstne sestave za občine, za gosilna društva v mestih in na kmetih. Hidroforl vo-ovl za vodo, vrstne iropllnioe kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare.	12 — 1?
Crkvene svečnice in druge pri-prve iz bronza.
Seoatte in ozodje vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, sa podzemeljske namen", za ročna in strojna dela. Dalj* : kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino. mehovi iz konopnine in gumija Itd po najnižjih cenaii. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.
••C
23 ivetln)
m%
i«e
Nič več kašlja!
Prsni čaj
napravljen po lekarničurju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, se tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh htrani lu pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj jo sestavljen iz samih raztlin In čisti kri Ima dober okus in velja en zavoj za S dni eo n.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestevje živola in proti mndroiia iz soka lo ko posebne rastline, katerih uspeh je v lik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena m Ivutlju volja 30 utold.
Plašter in tud tinktura proti kuri i m očesom in debelej koži — cena 3 pliižtrov za kurjaočosa SO Noltlov. — Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Edlnn	v Trstu v le-
karni ROVIH, v Gorici v Itkarui C risto folle tt i in Pontoni v Ajdovščini v lekarni Gullelmo.	B 10
V lej lekarni govori se tudi slovenski.
t iSriErlSi!
Filijala tovarne
G. Tribaudeau
odlikotan totarniČ ir
Pa-is Bisarpgn in Bardeaiix
CoiS'i 7. L nadit'\ ua levo, ki i a Purente.
Bogato skladišča lir kojemu s.i tekmovanja ne
treba bati. Ure iz kovino «1. R>>-montvirke iz Nikla gld. :i tt»>motuvirke srii-brnc gld. « Srebrno verižice od V gld dalje.
To skladišče razpošilja na zuVitevunjrt urf, prosto od post, inu od gl. 9 do
gl 1. tooo.
Filijala G. TRIBAUDE\U popravlja vsakovrstni- ure po sledečih cenah in jamči za eno i	ct-lo leto.
Puliriuije ur od gl. l.'?o naprej Eno p - ro	• —.7;"» »
Ivlen rubin kamen » — ,f>0 » Navadno steklo ■ —.lu • Isto p»tent.	» —.13 •
Zaloga orodja za urarjt). 2—20
F
iccoii-eva želodčna esenca
katero pripravlja
Gabriel Piccoli, lekar v Ljubljani,
koje izvrstnost potrjujejo zelo učeni zdravniki in tisočero ljudi, ki so jo rubili ; ozdravlja žolodrevo in tulesne bolezni, posebno pa zaprtje, vranične in jetrno obolelosti, kakor tudi hemoroide ali zlato žilo, želodečno iu prehnjalno mrzlico i ti je najboljše sredstvo zoper gliste pri otrocih.	50—1
Izdolovatelj pošilja jo v zabojrkib po 12 steklenic za gld.	po poštnem p>
vzetji, Poštnino trp6 p. t. naročniki.
Kdor se hoče prepričati o skoraj momenta-nern č.-su — samo v 3 minut,.h brez varč, ognjišča, l»rez drvi in opij*, kavo, čaj, pečenko, jejca itd, naj si n roči o l mene uvedeni iu v vseh drŽav ih pat Mit ivani
spi rit p o-kuhal g i aparat »Rapid'
s 7 planiHiiii-aini, ki se lahno regulirajo, fino I zveden, krnsha vsuke mize. prnktično m.rejut', j kakor tndi pr praven in nizkn cen.-, kajti z 1 kr špirita s« lahko napravi 6 skhdic kave j ali čaja Otročja, ne n varna raba ! niknkega ' di" iu niti duha ! Za zasebnn os din, dr ižiiie, . gostilne in kavarne v resnici prepofeben 1 1 I elegantni kuhalid anarat «Rapidu f. 8'50 | In z fino p isodii'o za čaj in posrebroni n cedilnikom f. 5	! 1 popolni snMn ■ llapidn-apnrat, z najfinejšo posodico /n. čaj iu posrebrenim cedilnikom in
7. navodom /a rab» le gl O.oO Razlitja se jih iieizr.-čno došli na sve krnj' »vh'.h, kajti ta aparat s» j« radi njegove nizke Cene, lep >te iu lahke rabe,
Zgubljene in oslabljene
j^moške moči in nezmožnost
(liolov pripomoček S Vsakdo se popolnoma nzd-avj z ff<klllAl-
nlin osrljenče*im Klapom
brez naslelnjib notranjih neredov na gotov način In z-t v^dnn, če^to krat c^le v dobi 2 dni, c lo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vankej žlovefikej dobi k kor tudi polttcije, p6 p^ijntriim. neću en m, zunanjim zdravenjem. 21—52 Svedočbe slavnih profesorjev In zdravniške bruŠurioe, na tisoče zahval od po-
Eoluoma ozdravelih osob svetuj > vsem olnim rabo ogijenčev-'ga slapa, ki garantira gotov ln trajen vspeh Popoltiii priprava z dotičnim poi-ukorn in z Iravniftkimi gpričvali for. S.SO. Pii pošllj.tvi s« ncb'0 p'7.i, da se ne spozna kuj z tvoj zadržuje im od kol prihaja.
Zavod za ordinaeije 2a tajne bolezni:
Dp. Karol ^ltnjann
Hotel Europa
danes, v soboto, 1. in jutri, v nedeljo, 2. januvarjn, vsak dan z novim programom bode u^1- veliki koncert z tirohkego
pevskega društva
m

48
o:
<8 «8
L U K L I
Nastop: čarobnika Maksimiljana
komika Hans Po^otz-a. Začotek ob 6. zvečer. — Ustop 20 kr- Tisk. Dolenc
Ljubljanski Zvon.
Gld. 4.50. Gld. 2.20. - Gld. 1.15.
it? ;i> o tfr

se priporoča za raznovrstna tiskarska dela po nizkej ceni
Ž Oklic do vseh bralcev tega cenjenega lista. §
S& RaHi ponelnesr.i razhoda nnejih pr^vinciialruh filijalk, kaker tudi radi spre-S «i|jelj- neke tevurne, razpreda am vse meje cbjeMe za Četrtino cene, namreč
^	vse po 97 nov. -^Sff	2—1
|	»9 n v.	»1 n v.
1 klobuk 7\\ gn*p..d> 1 ( b!ek;t iz trikotaža liz im hke k1 hufin.) v vseli dede in ileklioe, obstoječa barvah.	iz hlne in t. *i tnika
»9 HV
1 srnji-ii za eospe z Čipknmi, • fijfln^jfl Sit n.
tii" n v" ..........
i pnrov Ur.i t k i h nogavic — jedne barvo i li s
nv.
1 s ril j ca 711 gospode
iz fineg" frifonn, c rt-ton« uli o»f rda.
flinv......
i-> para nogavic
■/a ST 'SJM
»9 nv
1 snodnja obleka
dame, ]>letfna z protoni.
»V nv
1 pur Č vlj^v elejraninih it iloiiinC-jra s'.htui.
»»nv............
1 modrer
i* volne /n pnspnilo in
»» nv.
1 volnen** hbiču
(pn dr. Jfl#"fn	1
"a	ilo
nv...............'
(i otiračov I Curpi-u/.ircl	.
obrobljeni,	I
...........»Vnv...............|
I skrinjii-a z 10 kosi.
iinelePkib pristno barvantlil
................ dobro kakovosti, jrospo. '	raznobojnih' iipnlh ru
® i' n v.	.............« ? 'ii»v'.............................i> » n v....... .........." o »" n v..............Jk
1 d i* lin r |.rr (j ut rnsov (s»rvle ) 6 tiruč	B komadi šalvov ^P
bel, p mast nll iiclili a i tir vuni h dumiist- sivopa platna ab	iz najflneJHo volno, v giviliM«
" rvnn utoroi. Črtami.	bojah in t franzain . ^L
nv.	»i nv. I?
1 o ^ r i n j a č a	] Uresilo
tu ititrt-sukna za	l mehanično uredbo, sami' dt^ninirana dam*, velika
09 »iv.
1 hI če zn uospoda
proti iliru« i vsakovrstne
velikosti
»» nv
posteljna preproga
Ot it v.
1 ženska pihalka lino oalikun in moderno Izd lan.
»» nv.
1 ustnik smrdk
I/. pMve m rske
dam*
o»nv. i
žep i d robci
iz floe tion ke svile razno-
pene.	vrstnih barv.
r a
91 li V.
1 li ar nk v bogato okrifon z katnont.
ofiiv
1 1 in tna pipa
iz morske pene za tabak
I v 'H£a za nro t/, umetnem zlati t pripo-tilal!«
.............»Tliv.
2 »vefilnika
i r. pravi'fji londongkcjfa
brltania-«rehr«.
VII.
Illlflllj
M'r m i 111 f«»s1 ra vs
O) nv
12 Žlic zn kavi 1/. p r stnejr i lomi i"sk>'tf.i hrilftpla-rri'bra.
Ot nv.
M natnizm noj?) lz pra .'i?a 1 ndonskfffa I rltnnla-81-i'b a
l prstan
7. brllatitl in im itlraniml k meni.
............"»»'nv.'.............
korei^ za juho
iz pravega londonskega iirit.inia-s ebra.
OY nv
6 f-iuieozkih vile
iz pravega londonskega brltanla- rebra
se uzigaj ifio.
»» nv.
1 medaljon naj no vej ii figon, »kameni.
............ttinv.
6 je 11'nih žlic
iz pravoga londonskoga _ britanla-ire ira	\
O* nv. I
\t garnitura, obstoječa« iz medaljona za dame. par naušnio, prstan izj krona z smaragdi Ini par gomb zapist likov i pat. '/aklepiim.
podpisani OpO/u uje m,.VIjo uhCiumVU
na svojo
trgovino z dežniki
v ulici Barrinra vecchia 6t. 18 z hrgato
zbirko svilenih, volnei'ih in hotnimi ■ • 11 •ležniko«-. Svilin.ti od f. 2 5 > naprej, vol otiće [irikut>il. J neni od f. 1.40 ttapri»j. bombaževi od 80 k Na prodaj izkljuČljivo ori	j , aprfj. — Tildi popt'avlj . p ni v po c n
Wiener Commissions* ti. I dežnik" In solti^riik'-. Exportgesohiift Ant.Gans,1104-411	<;ti3llf» C! rim m
lir Kolonitzgasse 8;17.	5—6	"i"i"'"t
r-ir^očrio božično darilo.	JJ-J]
Obvaruje mraza 1
lepe! (^orke! elegantne! v ceno
N"in"Itooij ve mrazu In mokroti ao tnoje v I. iiiiunjftki tvornici za go^po.;lke jop'ce izdeiovane
li
x Rir/poši Ija So pn pridi tu tn povzetju; za n dostajnjoče blapn se denar povr-e.
S Moritz Stern, Mintere Zoliamtsstrasse Nr. q
t -Vtff: "•■''/•'.iđti
Apotheke
in
AVien
noac dunuc Z1
po nezaRliSimnj 11 i z k e j ceni kom »d samo
gld. 1.80
.	% Ui
Moje zimske jopice za grspode bo n u i -goiktjfa in najzdiavejSa obleka ka)ti < b-<i i z i jo gi rak ž v« t, ae prav lepo prilegajo ter vzbujajo občo p< zornost raii njune nizke cene.
25.000 komadov uže razprodanih.
Va;ikdo, k»*r hoče imeti lepo. gorko in irpt^žno zim ko jopico, naj si jo koj naroči, kajti prih.j i neznano dogti nmočb ter bede kmalo vsa zalogu razprodana.
ISingt'rstras?p Nr, i;>,
i	zuin j,roIiloneu
I Heiiisspfel.
I^iiiniditiliin- nekdaj unlv»r-nln* kronMiou zvine, »n u*lio n«8 zidajo lini, kajti ni đkoraj bolesni, i IVI I« ISU lim, v k,,|lj j tt! |tr w|,|oe tilođiraf. no p k t/al > avoiegi fliul i ivnring.i nspilia. V nujhiijfith bole/nlh v k j'li s.j le tunogi drintili zira.il rabili, no ji pi t-b krogjinah n.ifltevilnkrat in v zel6 k akkera popoln' .'/.drivlju |o /. 'obilo. J dna Hkatljioi z li kngljicaint sr.ana kr jed n zaviiult z li *k:.tljl-iinini i ttLl. f) ter pri ii«frankir.ine po'lliatv. pa povzetji 1 for 10 kr. P-oll gotovini stanu poBiljatev: 1 /k-vite, kroglj.i f. l.A't a z ivit^a f. a.•'(■). ;i zavitki f. i). ID, t zavitki i. 1.10, 5 zavitkov f. r>.U!), 10 /.avltkov t. I U.20. (Manj ket j^dun »avtt k si no pofllja).
1 DoBlo nam n'>8tovilo pia-m v kojih su knpeaviloi in rabili t h kro lic zaliv Ijujilo zi ozdravljeno ■ z vs ikovrstnib nevarnih boloznl. Vsakdo, ki j i le Olik at poslt iS t (o s tulili krogljie.iuii »I avlti jili pnpo-rolSa l aruglin.	_____
Nnj Mled6 tu noknleru toli Knhvalulli pl^i^iii s
I.e 'n^und, 15 maja 188:1. II agorodni Knspoil ! VaMe krouljice didajo kar Buda, (one iu;so enaka drugim bvalisanlm pomotSkoin, t.'ni-vt'6 v resni'I pridobi zdravje v em, ki jih rahlj i.
One krouljie« ki sem jih o volikonoBi narotiil, sera nkor .j v u razd 1 mojim malicam in prijateljem in vsem so pomagtle, telo 'stan, b dain in iiirajoC-* osebe so po njih n i aj zdravje zadobilo, nti \ sa| se .! • njih bolehii«st na imlJS- obrn hi. ,laz Vas Prodni ZHti, d>. mi jili pet z.ivitkov poHljet'. Zi-ali lijem su Van	Jaz iti s menoj vsi drugi,
ki so rabivSi VaBi kro^ljio« "»d'av,-li.
Martin Deutlngrr.
nega Set. tiyiiru'y 1« febr IHS'J. Vsleecnjoiii gospod ! Ne morem ho Vam zudo tn » zahvaliti za ViiHe Urorljie«» ker uto nin «n 11*» ju moja soproi/a b debala na zaprtju fev ter le Vadim krlfi stilnim krogljieum ko ima »iihvalltl, Ua Su .dl nI B - popol oma oa.l-uvela ter mo a Bo kdaj a zdaj kako vS.ti, vendar se jej je ona nibiileniSka
svejfost povrnila, da mor' sod >J pri nvolih opravkih biti. PiosIiii a to mojo zahvalo rnzgliislie, da 'o Hpoznnjo vsi bolni tor iU ini piBIJi-tn »e dva zavitka kronljio m dvii kos.mi kitajskega milu.
Z odličnim b*po«tovanjem
Alojz Novak, cv. tli čar.
VnBe bi go odje! Ootov, da morajo vs.> Vatla le-Bila bili etlakcgi <1 »brega vsp.>ba vuknr v.iB znani led ni bližam koji J« v mojei il-uMn- m ogim starim ozoblaalil U"lioe stor i, flep uv nič kaj rad ne zaupam onim tako Imenovanim u ■ ivorsaln m poino^kom, ven lar som odložil si V»Blli kri fti-atilnib krogi j |vkapltl, da z njimi prurenem d I g letno hoinorojdil o bole/en. Iu res izpove a I movaul. da mi je Va«e sredstvo p . fltiri dn ■•vnem iiJi-vniijii moj i s/ur.) Iiolesoa o,lv*>li lo- da g i se inj iiiojim tnatieom gorko priporoč im. l"o mBčain Vam, du to moje vrsti o o javit-, ali brez mojega polnog* podpisa	udani	C. T.
V linču. 80, februarja is i.
nino-
J. Pserhofnr-jov Letleni balzan
go let za nnJbnljBi pomoč k soo/nan proti ozoldi-nam vsake vrsto kakor tudi proti sUr m raiamitd. p isodica 40 kr
zanesljiv ponviček proti
,debelemu vratu, 1 )<os.
jlilj Ml m)
i-^Čun rnojp: Normalno zimske srajco nsijfln■ j^ jtDT os'i po cjl 1 50. Nnej ne so po sistemu pn f^sorja Jii^er-a t prviPp -ki tv 'u 'c ; iz ^osi« ovči« volne :n spoznan^ za najzdiavej4o obleko.j^fl' IVor-iiitili^e zimske spodnje hlače nujb Ij^e kakovosti J^i lpjja<f	1 ro ž >, nailepftih bar" koun.d po gl. 1.50.	pff
JI Zimske nogavice mermo, gosto i u goike; en par ©O lcr.Jflsr1 "	.	.	»	. » » 50 »» fil!
=[j Kompletna zbirka za zimo obst'j či iz: 1 r.nn-ke jank" [M r_| /a «usp i I /.ms norm. saje. 1 zimskih norm. snodnjih bi tč, 1 zimskili J-jll
tJjl nogavic t.....j,,, .,ii nou'avičifi najboljši baže skupaj otdajem po nujo 2j j jpj
iMcini cj 1. 5. Vlohlvajo se edino pri:
Dunajska trgovina z zimskim blagom
fej fl,M • *«■• za lnsinje t»«, Hdjtu jen n..c» hlago velik", greanje nit inujnne i|«| stif**. Untti Šli j; o vin Mtrcii	/ tiiv/.ot|«ni aH proti grtovin' v24 «l »*n |) j^J
B ilzam za gnltaner Živenska rsflnca '',r«*ke	p»«
^^^^^^^Balilllillrlli'!!!!! telodetl, Hiti bi prebavi, vsnkovr^tn«m trfenju v doion,ie u telesu, izborno domaČe vračilo 1 fla^on 1'0 ter.
Tmnl?nu «nk občni znano izvrstno zdravilo
i nnnfcnv	........i.,,, ,.„ iirlriivos l.VrBnomu
kaBiju itd. 1 steklenlea &0 kr.
Amnrikanskn marilo »	ff^gj',
boljfln s edsivo za rasljo las. r.oj<o op uvijena Bknt-liiea i g"Id.
U iiversRlni nlaštor	stenieia pr ti
■■ii' i n i i i vs .k ivrsrniin ranam, gnjusiilin nlesom, celo proti starim ulesom na nogah, ki so zdaj pa zdnj zn vič odpirajo, proti črvu na prstu (Flogerwurm itd. I pos. 60 kr.
A MU Rnlrirhova unlversalna Cistl'na sd. . w ijtIIMt.nOVa UvTgtn, p.m.^.k proti
Viein nastopk m alalm pribave kakor: gav.bolu. trganju v ulavl, lol deCul iu krču, hemorojdalnlui bolest m, ftipeki itd. 1 zavitek 1 gld.
Tekočina iz alpinaklh trav W. G. B rn-
hard-ov 1 steklenica f 2,(i0.1/' 8t.;klinico f. 1 40.
Očna es nea /a o5l Romerhaus n-n, 1 sk Inica f 2.50'/s stekl. niče f. 150. Francovo žganje 1 skelnica 60 kr. Prt.h za 2noj na nogah 1 škatljica 50 k1-
Ant, Gans, Wien,
iii. kolnii||zg;ah«ie €5—15.
rv'nli za Ifistuje p., hojui ;et, - h unč« idauo velik", srednje ali majhne
Jroi^mrniiirTa dru im ivumiitičnim h desli v irhtenem mozgu, migreni, nervoinlm zebo ollm, Ki ivoboliin trganju v ufiesili itd. Itd. 1 gld. 20 kr.
Pserhoferjeva tannokininska pomada
uže mnog > let od zdravnikov prlpoznana kot naj-
Vdobivajo sb vedno vsakovrstna homeopatična zdravila.
Izven imenovanih '<« l-dkov v dobivajo se šn druge farmaceutične specijalitete, kl bo bile po vs'ii avit ijsuli časopisih oznanjene ;
■	W—ffigiSB—g WB —EPBBl^g	——»OTMUIMIII —F
Razpošiljanja pn pošti se točno odoravljija nroti gotovini ali povzetju rejšnjej doaošiljatvi denarja itiajbolja po poštnej nakaznici) ata .e porto
Pri orejš:>iej (03ti ma ij nego pri povzetju
■? Jt* '.jHi" v	jW-<--v.vc
. -i.'. ■
Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine.
Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja,
povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v rrHSTU, Via del r\ eatro i (lergesteo.)
Lastnik društvo „Edinost".
Jzdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc.
Tiskarna V. Dolenca v Trs'nf.