O glavni skupščini JUU v Sarajevu Milan Popovič, odlični borec srbijanskega dela jugoslovanskega učiteljstva, urednik »Zorice« in bivši predsednik beograjskega povetfjeništva U.TU piše o XV. Glavni skupščini JUU v Sarajevu v »Narodni prosveti« št. 10. in 11. sledeče: Po skupščinskemu delu se lahko pravilno oceni zaupanje, ki ga uživajo odbori pri svojem članstvu. Letošnja skupščina JUU potrjuje to stališče. Skupščina je začela z delom v mirni in prijetni atmosferi, je bila pravilno vodena in uspešnejše nego mnoge druge, je dovršila svoje obilno in važno delo. Zaupanje, ki ga uživa odbor pri članstvu, mu je ustvarilo možnost, voditi posle pravilno, odkrito, korektno, izogibajoč se vsega kar bi, četudi v najoddaljenejših konsekvencah moglo spominjati na grde pojave v nedavni preteklosti. Prav tako je naredila atmosfera zaupanja (jaz se izogibam izraza »sloga«) iz gotovih izrazitih načelnih nasprotnikov odbora, neko vrsto na'sprotnikov oportunistov. Morda ni to ravno prijetno in bilo bi morda potrcbnejše, da se na skupščini močnejše poudarjajo gotova opažanja onih, ki gledajo na nekatera vprašanja drugače nego odbor. Ta taktični oportunizem se je občutil pomalem tako v govorih, ki smo jih slišali na skupščini. kakor tudi v delu posameznikov v odsekih, a prav tako tudi v vzdržanju onih, ki so imeli nekaj drugega reči, ampak niso hoteli ovdrati dela skupščine — tako dobro akreditirano pri svojem članstvu, — kcr bi s tem izzvali razne ugovore in morda tudi sumničenja. S sdgurnostjo se pričakuje, da je odbor popolnoma razumel situacijo, da ne bo uspehov dela v tem prvem letu preveč precenjeval in da ne bo nadaljeval dela v prepričanju, da je odboru, ki je izraz razpoložeaija veliko večine dovoljeno vse, prav tako kakor bi se odborom, ki iso bili vsiljeni vse osporavalo. V svoji dobro zamišljeni in popolnoma izraziti deklaraciji je dokazal odbor, kako je treba pripTaviti akte te vrste. Deklaracija je pokazala, da se je dobro vedclo, kaj jo potrebno povedati in kafco je treba povedati. Pozdravljamo jo simpatično kot resen dokument, •pozdravljamo jo tem bolj. ker vemo, da se je pred sestavljanjem temeljito preštudiralo razmere in so pri tem sodelovali' vsi najboljši faktorji organizacije. Vzporedno s tem gre tudi želja, da se tudi organizačne edinice in posamezniki odrečejo kvarnih ambicij, dodajati važnim vprašanjem inprovizirane in nedokumentirane izjave, ki računajo mnogo več na momentalni usipeh fraz, nego na stalne posledice resno pripravl.jene izmenjave misli med onimii, ki so po položajih in razmerah pozvani, da skupno delijo uspehe in odgovornost. Skupščina je dobro podčrtala željo in poitrebo, da se preneha z nenormalnimi lahko se leče tudi z nemoralniiimi zahtevami, po vplivu na delo učitelja, kot delavca državljana od strani individuov, ki ne samo da nimajo nikake pravice do takega vpliva, nego v mnogih primerih nimajo niti moralne kvalifikacije, da o resnih vprašanjih dajejo svojc mišljenje in stavljajo svoje zahteve. Na tem vprašanju, zaščite učiteljeve osebnosti od nepoklicanih in nekvalificiranih se mora delati še mnogo, vztrajno in požr- tvovalno. Ne sme se strašiti neprilik in eventualnih žrtev marveč prav tako lojalno priznatj da so napake tudi v naših vrstah. Mislim na one, ki taksirajo sebo pre.nizko, ko jim je pomoč potrebna in iprosijo ali pa vsaj na tihcm pristanejo na to, da jim na račun vesti nudijo to pomoč oni, katere bo morala družba izključiti iz svoje srede kot diskvalificirane za moralno in resno delo. Tov. Milan Popovič Tudi med debato o poročilu so govorniki še posebej poudarjali vmešavanje nepoklicanih v zadeve šole in učiteljstva ter poklicanih, da ta vmešavanja in zahteve sprejmejo in realizirajo, čeprav prepričani, da škodujejo s tem šoli vn narodnemu izobraževanju. S tem vršijo tudi degradacijo svoje osebnosti 4n svoje ustanove ter ustvarjajo apetit tudi sicer nesolidnim elementom. Cesti, skoro permanentni napadi na učiteljevo osebnost, na njegovo stalnost in samostojnost, na njegovo morailo in njegovo vest, a poleg tega tudi na njegovo državljansko eksistenco že kažejo, da je prišel čas postaviti parolo: »Vsi na krov!« ter opustiti začasno vse drugo in braniiti učiteljevo osebnost pred oniimi, ki jo brez kakršnihkoli pravic, a vendar tako neskropulozno ogrožajo. Samo zaradi pravice moramo poudarjati, da je potrebno tudi naše vrste v tem pogledu nekoliko popraviti. O poročilu je razpravljalo tudi nekaj go¦^ornikov. ki so vedeli kaj je treba ipoudaTiti in na kaj šc pasebej pokazati. S to debato moremo biti povsem objekti-vno rečeno, popolnoma zadovoljni. Nj pa to slučaj tudi z debato o organizačnih financah. Bilanca organizacije fekazuje približno 3 milijone Din prometa in ta za naše razmere impozantna vsota, je zaslužila, da bi se nekoliko ljudi posvetilo proučevanju bilance, čeprav samo vonem kratkem času, ki je bil na razpolago, da bi se na skupščini slišala dokumentirana, sigurna in resna ocena odborovega dela v tako važnem vprašanju. Na žalost ni bilo tako. Od vsega, sicer malega števila govornikov, se je videlo, da je samo delegat valjavskega društva stvar resno razumel. Njegovo> realno razpravljanje so resno posiiišali tudi oni. ki se z njim niso strinjali, ker so videli, da govori iz njega dokazano prepričanje in poznanje te vrste dela. V tej debati se je pokazala potreba, da se preneha z improviziranimi govori in takimi govorniki1. Lahko ima kdo posebne ambicije (a morda tudi potrebe), da se pojavi na govorniškem odru, da bi ga drugi slišali, ampak nad tem mora biti vestno prepričanje, da je absolutna potreba in dolžnost vseh, ohraniti resnost debate in dostojanstvo skupščine. Pa tudi govorniki sami ako želijo, da jih drugii poslušajo (a ne samo slišijo) je treba, da resno proučijo vprašanja o katerih govorijo ter da stavijo potrebne pripombe. Čas je, da pridejo govorniki do prepričanja, da se njihova vrednost takisira po globini misli in težini razloga, a nikakor ne po njihovih ambicijah in frazah. Še nekaj. NezanesljiiviL neprijatelji in nedokumentirani govomiki imajo navadno ambicijo prirejati iizlete na govorniški oder in govoriti prvi. A njihovi govori popolnoma propadejo ali pa krepijo položaj odbora, ako so govornifci iz vrst opozicije ter ustvarjajo tudi atmosfero neugodnosti in nemira, tako da imajo oni. ki prihajajo na govorniški oder za njimi, še posebno težko stališče ker morajo ustvariti atmosfero miru, da v njej zamorejo iznesti svoje upravičene in dokumentirane zahteve. Vse bolj se občuti potreba. da si posamezne skupine izbirajo govornike, katerim dajo navodila in material ter da sc govorniki zavedajo, da uspehe in neuspch dclijo z vsemi v katerih imenu govorijo. Še ena konstatacija v tem pogledu, Skoro vedno je na skupščini nekaj, veasih precej delegatov, ki nočejo poslušati govornikov s katerimi se ne strinjajo, še posebej ako nekoiliko delj časa govorijo. Tudi večkrat brez kakršnegakoli povoda ovirajo govornike z vzkliki in manifestacijami, ki nikakor ne olajšujejo situacije in ne iprispevajo ničesar k dostojanstvu skupščine. Obširnost je večkrat ipotrefona (dasiravno skoro nikoli ni simpatična), a korektne govornike se mora poslušati. Odbor je obvestil skupščino tudi o svojih namenih v pogledu izdajanja novih šolsko pedagoških edicij in zato je dobil njerj ipristanek po nekaterih govorih in pripombah kii jdm bo vsekakor poklonil potrebno pozornost. Ob ncpravem času in v atmosteri utrujenosti in izčrpanosfei sta prišli pred skupščino dve zelo važni zadevi: resolucija in pravila. Zahvaliti se imamo odsekoma v katerih so resno proučili in izdelali re&olucijo in pravila ter tako ustregli pričakovanjem v kolikor je to sploh bilo mogoče. Pri pretresanju načrta resolucijc smo slišali poleg precejšnjega števila gavornikov tovarišev tudi tri tovarišice, ki so bile simpatično pozdravljene. Pri sprejetju resolucije je potrebna odkritost in razsodnost v razpravi in zahtevah. V njo je treba vnesti samo najmarkantnejše pojave in zahteve. To se je upoštevalo v odseku, vendar je skupščina dodala nekatere podrobnosti, ki nikakor ne morejo koristiti. Dasiravno so bila pravila v iplenumu zelo hitro dokončana in sprejeta ob koncu skupščinskega dela, so vendar tolike važnosti da jim je potreba posvetiti poseben članck in jaz bom, računajoč na ljubeznivo gostoljubje »Narodne prosvete« to kmalu naredil.* * Zadržan z delom v odboru nisem mogel stalno spremljati skupščkiskega dela. zaradi tega ne govorim o nckaterih poslih, ki jih je skupščina prav tako dovršila.