PROSTI ČAS MLADIH V LJUBLJANI Alenka Gril Prostočasne aktivnosti mladih v zahodnih družbah so bile pogosto pred- met raziskav. Sociologi se že od druge svetovne vojne naprej ukvarjajo z vprašanjem, kako mladi preživljajo čas, ko niso v šoli ali na trgu dela, in kako procesi modernizacije vplivajo na prostočasne dejavnosti. Defi- niranje prostega časa sploh ni enostavno opravilo, saj ne gre le za sku- pek aktivnosti ali razporeditev časa, ampak ga vsakdo definira glede na lastno percepcijo šolskih in službenih zahtev, vsakodnevnih obveznosti, odgovornosti v družini, plačanega dela. Še najpogosteje se ga definira kot nedelovni čas, čas zase, za predah, zabavo, umiritev in počitek; čas, ko lahko počneš, kar želiš po lastni izbiri oz. ko se ukvarjaš z aktivnostmi, ki nudijo raznolikost, razvedrilo, sprostitev, socialno in osebno izpolnitev. V modernih družbah se prosti čas na račun skrajševanja delovnikov in po- daljševanja življenjske dobe vse bolj podaljšuje. Vendar pa se ravnotežje med prostim in delovnim časom (tudi časom, prebitim v šoli, in časom za pripravo na šolo) zaradi zahtevnosti in spremenljivosti dela in šolanja vse bolj ruši. Večeri in vikendi več niso povsem prosti, dodatno izobraževanje postaja vseživljenjska stalnica in zahteva intrinzično motivacijo. Prosti čas velja tudi za čas, ko mladi lahko odkrivajo in razvijajo indivi- dualna zanimanja, osebno identiteto ter se z eksperimentiranjem preizku- šajo v različnih socialnih vlogah. Prostočasne dejavnosti pomembno vpli- vajo na razvoj mladih ravno zato, ker imajo mladi v tem času ponavadi več avtonomije kot v drugih dnevnih aktivnostih. Številne empirične študije dokazujejo, da je aktivno preživljanje prostega časa povezano s pozitivni- mi razvojnimi rezultati, npr. k boljšemu šolskemu uspehu, prilagodljivosti, boljšemu mentalnemu zdravju (Coatsworth idr., 2005). Te aktivnosti daje- jo občutke kompetentnosti in samorealizacije. Mladi seveda niso homoge- na skupina, zato so med njimi precejšnje razlike tudi v načinih preživljanja prostega časa. Raziskava o prostem času mladih v Ljubljani Alenke Gril, ki jo je naro- čil Urad za mladino Mestne občina Ljubljana leta 2004 in na kateri temelji avtoričina knjiga, daje poglobljen vpogled v prostočasne dejavnosti mla- dih. Knjiga daje odgovore na vprašanja, kako različne generacije mladih 178 ŠOLSKO POLJE LETNIK XVIII ŠTEVILKA 5/6 v Ljubljani preživljajo prosti čas, katere možnosti za preživljanje prostega časa imajo v mestu, kakšna je lokacijska razpršenost različnih možnosti za prostočasovne aktivnosti v mestu, kakšna je organizacijska struktura prostočasnih aktivnosti mladih v mestu, katere oblike preživljanja proste- ga časa mladi pogrešajo v mestu, katere so socialne ekonomske, fizične in druge omejitve želenih prostočasnih aktivnosti, kakšni so njihovi soci- alnopsihološki profili, v kolikšni meri soseske zadovoljujejo potrebo po specifičnih oblikah preživljanja prostega časa mladih, kateri vidiki prosto- časnih potreb mladih so nezadovoljeni in kako bi bilo mogoče odpraviti neskladja med potrebami mladih in možnostmi preživljanja prostega časa v mestu. Raziskovalka je na vzorcu 2000 mladostnikov od 12 do 26 let izve- dla anketo z vprašanji pretežno odrtega tipa. Čeprav je bila raziskava iz- vedena v Ljubljani, veljajo nekateri zaključki verjetno tudi za druga, zlasti urbana naselja. Analiza odgovorov kaže, da z naraščajočo starostjo upa- da vključevanje mladostnikov v organizirane prostočasne dejavnosti. Le šestina mlajših mladostnikov, osnovnošolcev, ne obiskuje nobenega krož- ka (17,4%). Ostali osnovnošolci povprečno obiskujejo po dva krožka, od tega najpogosteje tuji jezik. Sledijo košarka, verouk, ples, glasbena šola, odbojka, pevski zbor in nogomet. Sodelovanje v organiziranih dejavno- stih pade ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Obenem je ponudba krožkov na osnovnih šolah večja kot na srednjih. Več kot dve petini srednjih mladostnikov, srednješolcev (44,2%) ne obiskuje nobenega krožka ali druge organizirane prostočasne dejavnosti. Ostali srednješolci povprečno obiskujejo en krožek do dva (srednja vre- dnost je 1,47). Približno osmina srednješolcev hodi na fitnes ali aerobiko. Enak delež jih je vključenih v glasbeno skupino ali pevski zbor. Nekoliko manj se jih, kot izvenšolsko dejavnost, uči tuji jezik. Med starejšimi mla- dostniki jih skoraj dve petini (38,7%) ne obiskuje nobene organizirane prostočasne dejavnosti. Ostali povprečno obiskujejo eno do dve organi- zirani dejavnosti (povprečje znaša 1,40). Četrtina starejših mladostnikov obiskuje fitnes ali aerobiko, šestina jih dela kot prostovoljci, osmina jih pleše. Nekoliko manj kot desetina jih je vključenih v glasbeno skupino ali pevski zbor, tak delež jih deluje tudi v raznih društvih. Ostalih organizira- nih dejavnosti ali krožkov se starejši mladostniki udeležujejo v manj kot 6% primerov. Ta analiza potrjuje, da se mladi vseh starosti v prostem času najpogo- steje ukvarjajo s športom, poslušajo glasbo in gledajo televizijo ter se dru- žijo s prijatelji. Iz mlajšega v srednje mladostništvo se povečuje delež časa, 179 OCENE MONOGRAFIJ ki ga mladostniki preživijo s prijatelji, zmanjša pa se delež časa, ki ga pre- živijo z družino. Delež samostojno preživetega prostega časa se s starostjo mladostnikov ne spreminja. To kaže, da postajajo s starostjo prijatelji vse pomembnejši. Mladostniki vseh starostnih skupin se s prijatelji večinoma pogovarjajo, hecajo, se družijo, se zabavajo in se predajajo užitkom (ob pijači, cigaretah, drogah). Skupaj s prijatelji hodijo v kino, na šport, po lokalih, na sprehode ali pohajkujejo po mestu. Skupaj se tudi igrajo in ustvarjajo. K različnim dejavnostim mlade pritegnejo prijatelji ali možnost navezovanja novih stikov. Poleg tega vpliva na to, ali se bodo začeli ukvar- jati z dejavnostjo, ocena koristnosti dejavnosti za nadaljnje življenje in da se lahko pri dejavnosti prosto izražajo. Skratka, raziskava prinaša precej podrobno analiziranih podatkov o preživljanju prostega časa različnih kategorij mladih iz Ljubljane. Poleg podatkov o preživljanju prostega časa glede na starost mladostnikov, so dodana vrednost raziskave tudi podatki o preživljanju prostega časa med neuspešnimi mladostniki in preživljanju prostega časa t.i. »poulič- ne mladine«, »kofetkarjev«, »športnikov«, »kulturnikov« in »alternativcev«. Avtorica poudarja, da brezposelni in učno neuspešni mladi svoj čas po- gosteje preživljajo pasivno. Podatki kažejo, da večji delež neuspešnih kot drugih osnovnošolcev ne obiskuje nobenega krožka. V neorganiziranem prostem času je večji delež neuspešnih osnovnošolcev pogosto pasivnih (gledajo TV, poslušajo glasbo), manjši delež kot vrstnikov pa se ukvarja z računalniki. Večji delež neuspešnih srednješolcev kot vrstnikov ne obi- skuje nobenega krožka ali druge organizirane dejavnosti. Večji delež ne- uspešnih srednješolcev kot vrstnikov hodi na zabave in v diskoteke. Večji delež jih tudi kadi, pije alkoholne pijače ali preizkuša droge. Večji delež kot vrstnikov pa jih tudi igra košarko in nogomet. Manjši delež neuspešnih srednješolcev kot vrstnikov v prostem času bere in dela z računalnikom. Od brezposelnih mladih polovica ne obiskuje nobene organizirane dejav- nosti v prostem času, kar je več kot med starejšimi mladostniki. Več brez- poselnih kot drugih starejših mladostnikov preživlja prosti čas pasivno, več jih tudi hodi na izlete, manj pa se jih rekreativno ukvarja s športom in obiskuje kulturne prireditve, manj jih tudi bere. Brezposelni so v splo- šnem manj pripravljeni sodelovati v klubih in društvih, manj si želijo biti tudi s prijatelji, obenem pa se čutijo osamljeni. Knjiga je zelo aktualna v današnjem času, ko je vse pogosteje v sredi- šču pozornosti neformalno učenje, ki se odvija predvsem v prostem času, in ki prispeva k razvijanju aktivnega državljanstva in avtonomije (glej Chi- sholm idr., 2005). Neformalni učni konteksti izven šol naj bi bili skorajda 180 ŠOLSKO POLJE LETNIK XVIII ŠTEVILKA 5/6 tako pomembni kot formalni. Izobraževalni cilji se tudi v mnogih šolah spreminjajo – učenci naj bi se priučili tudi socialnih in življenjskih veščin. Elementa socializacije in osebnega razvoja sta postala opazna v kuriku- lih in v diskurzu o izobraževanju. Prostočasne aktivnosti naj bi prispevale k večji fleksibilnosti mladih, samorefleksiji in sposobnosti obvladovanja konfliktov, obenem pa naj bi v prostem času pridobivali dodatno znanje (od jezikov, dela z računalnikom, do socialnih veščin itd.). Vsekakor so re- zultati zelo uporabni za pedagoge in za vse tiste institucije, ki se ukvarjajo z mladimi, nedvomno pa se bo ob njej pozabaval tudi marsikateri starš. Viri Chisholm, L.; Hoskins, B.; Glahn, C. (ur.) (2005) Trading up: Potential and performance in non-formal lerning. Strasbourg: Council of Europe. Coatsworth, J.D.; Sharp, E.H.; Palen, L.; Darling, N.; Cumsille, P.; Marta, E. (2005) Exploring adolescent self-defining leisure activities and identity experiences across three countries. International Journal of Behavioral Development, 29, 5, 361-370. Metka Kuhar