MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJATIA JTJSOSI.AVI J -V' Si. 1 425B3 v »oboUfel. JaMHria 1927. PoMuaezaa številka 30 stot Li.t Uhaja mk du *jat NaraCoiaa: u I L 6.30 v.4. _ PoJSrfAtSU-i'h'*- -r " » — f™-"« v faolcorf t - *•«« L - -T* „i«, harnih L na prri strani L 2.— Uredništvo m apravniitro: Trat (3), ulica S. Francvac« d'Amirni 30. Ta« lefoa 11-57. Dopui uj «e poi^ajo izključna ure di Mitru. rtkk* macije ia denar pa upravniitvu. Rokopaat ae ne vraftaja. Nefraakiraa« puma se ne apre jemala. — Laat založba an i<4 Tiskarna «FiHaoaN PoduredaiitTO t G o r i c i : ulica Uiopufc Carducoi št. 7, L n. — Tslsf. It 337« Glavni in odgovorni urednik: prof. FVp Pacic. BREZ BILANCE! Zopet eno leto za nami! Radost sije z obrazov slehern^a nied nami. Staro leto je premagano ob strani in z zmagoslavnimi koraki stopamo v novo. Zmagoslaven je glas, s katerim si voščijo prijatelji, znanci, vsi vsem neznano srečo, ki je zapisana s tajinstvenimi črkami tam v daljavi. Duh novoletnega pozab-ljenja razliva razpoloženje lepotnega dopadenja, ki ga ne more kaliti noben spomin, ga ne sme kaliti, ker bi to bilo slabo znamenje za bodočnost... In vendar ni novoletna radost čista in neskaljena. Nobeno drugo slavje ni morda pomešano s toliko globoke resnobnosti. Le umetnik bi mogel primerno opisati to idilo in dramo obenem in v enem. S takimi resnobno-radostnimi občutki stopamo tudi mi danes pred naše čitatelje, pred vse nade ljudstvo z običajno novoletno poslanico, da voščimo d*-nes — dvainpetdeseti krat — vso srečo, ki si jo more vsak naš rojak, vsa naša narodna skupnost zaželeti, predvsem pa ono ožjo srečo, ki jo moremo vsi vkup — kot posamezniki in kot skupnost — v teh razmerah a svojimi življenjskimi napori tudi doseči in udejstviti. Prvo najtoplejše VoSčilo, ki ga od srca pošiljamo našemu ljudstvu, je, da bi mu ostala, da bi ostala i .m vsem posameznikom, družinam, nadim vasem in okra-ijn, vsemu našemu narodu — hranjena nespremenljiva, ne-srušljiva življenjska volja kot zvesta spremljevalka na vsakem koraku. Zapeljuje nas tukaj, da bi da-ies zopet priporočali zgled skrbnega, trgorvca, podjetnika, gospodarja in gospodinje. Kako hitijo računat in ugotavljat z^ube in dobičke, da vidijo, kakšen je bil zaključek na meji wied starim in novim letom. Med dobre lastnosti vestnega trgovca in gospodarja »pada tudi ta, da skrbno izdela ob novem letu bilanco svojega poslova^ nja; zakoni, običaji in pravila zahtevajo, da bodi tako. Nič podobnega ne bomo pridigali. V nasprotju s temi obi-; Čaji kličemo danes starim in mladim, posebno pa naši požrtvovalni mladini: «Brez bilance naprej!» Pač, naj bo bilanca, toda le en hip naj traja ta pregled, le toliko, kolikor je : treba, da se s svojega položaja naglo ozremo nazaj, da z orlovskim pogledom premerimo . osemletno pot, ki je za nami, ter da potem zopet zapičimo od-važno in nepremakljivo smer svojih oči v daljavo in višavo, ki sta pred nami. Ni torej trgovska naša bilanca. Ne v zakurjenih pisarnah nad računskimi knjigami, temveč na položajih borcev naj bo napravljena. In napravljena je že vnaprej in je aktivna, ker jo hočemo imeti aktivno, ker za borca pasiva ne obstoji. Ne obstoji, ker zgube zanj ne štejejo, ker ne vplivajo nanj, ker se jih ne boji. Le ena zguba je, pred katero trepeta, zguba vere v svetle ideale, ki so pred njim, zguba vere v meč življenja, v junaštvo življenja, v moč in veličino svojega trpljenja in svoje žrtve. Proč torej z bilanco, ki tehta zgube in dobičke! Raztrgovini-mo se popolnoma! Le en račun, ki pa je instinktiven in brez številk, naj nas vodi: vse naše dejanje in nehanje, imetje in bogastvo, vse naše moči in sile naj bodo usmerjene k dosegi vrhovnega cilja, ki je ohranitev našega narodnega življenja kljub vsem zgribam in tudi na njih samih. In ta račun je nepogrešljiv, zakaj končna bilanca mora biti aktivna. Mora! Ljudska modrost nas uči, da je vsak 'človek sam svoje sreče kovač. Zgodovinska modrost pa nam pravi, da je vsak narod absoluten gospodar nad svojim življenjem. Edina bilanca, glede katere si moramo biti vsi na čistem v vsakem hipu in v vsakem položaju, je bilanca na£e narodne vesti. Ali smo ohranili v sebi neokrnjen in čist svoj narodni idealizem, ali je ostala naša ljubezen do svojega rodu čista in neomadeževana, ali je enako trdna in neomajna naša narodna življenjska vera, ali smo storili v mejah zakonov tudi vso svojo narodno dolžnost? En bliskovit pogled nazaj, da ugotovimo morebitne grehe, in potem zopet naprej! Vse ostale bilance življenja so odvisne od te splošne bilance, vse najde samo svoje mesto in svoj red na samozavestni življenjski poti naroda, ki, prezirajoč nevarnosti in zgube ter zaupajoč v svojo nezlomljivo moč, gleda v svojo bodočnost z jasnim pogledom, ki sta mu tuja vsak obup in vsaka omahljivost. Takega si Želimo slehernega izmed nas in ves naš rod tudi danes na pragu novega leta, ob začetku novega odlomka naše zgodovine. Brez bilance, z raztr-govinjeno duševnostjo, z resnobno samozavestjo v srcih in dušah naprej v — sreči in nesreči! Delasno M\iii RIM, 31. (Izv.) Minister za korporacije je odposlal vsem prefektom okrožnico, v kateri obra/-ča njihovo pozornost na duh in na izredno važnost zakonskih odločb, ki urejajo poslovanje delovnih sodišč. On. Mussolini poživlja prefekte, naj čimprej označijo osebe, . ki bi bile sposobne prevzeti službo izvedencev pri omenjenih sodiščih, ki bodo ustanovljena glasom dekreta z dne 1. julija 1925 pri prizivnih sodiščih kraljevine. _ Italija io kitajsko »panji RIM, 31. (Izv.) V zunanjem ministrstvu se pripravlja nota, v kateri bo tudi Italija zavzela svoje 3tališče napram dogodkom na Kitajskem. V poslednjih dneh se je s tem vprašanjem bavil tudi zunanji minister, vsled česar bo nota, ki bo tvorila odgovor na memorandum angleške vlade z dne 18. decembra 1926, izražala njegovo lastno naziranje tem vprašanju. Senator LuzzatU ranjn MILANO, 31. (Izv.) Ko je prispel brzovlak Rim-Milan, Ja odhaja iz .Rima ob 20.40, v bližino postaje S. Severa, je skočil iz tira restavracijski voz, ki je bil priključen na koncu vlaka. Radi svoje teže je potegnil iz tira tudi pred njim vpreženi spalni voz, pri čemer so bili ranjeni trije potniki, med katerimi je tudi stari senator on. Luigi Luz-zatti, ki je dobil prvo pomoč na postaji Grossetto. Oba voza sta bila puščena na tiru, nakar je ylak nadaljeval svojo pot proti Milanu, kamor je prispel z 2-Urno zamudo. Tudi ostali vlaki so imeli večje zamude. c Fašiste veka doba* RIM, 31. (Izv.) Predsednik vlade je razposlal vsem ministrstvom okrožnico, v kateri odreja, da morajo nositi vsi uradni listi državne uprave, poleg običajne letnice tudi letnico faši-stovske dobe, ki je pričela s pohodom na Rim. Nove odredbe za trgovce so stopile v veljavo RIM, 31. V uradnem listu «Gazzetta Ufficiale» je bil včeraj objavljen kr. odlok-zakon, ki vsebuje nove odredbe glede izvrševanja trgovskega poklica. O novih odredbah smo poročali že svoj Čas, ko so bile tekom zadnjega zasedanja ministrskega sveta odobrene. Novi odlok-zakon predpisuje, kakor znano, da si bodo morali vsi oni, ki se bavijo s trgova« njem, preskrbeti posebno dovoljenje. Položiti bodo morali gotov znesek kot kavcijo in se držati raznih drugih predpisov. Gen. Gualtierl bo Imenovan za predsednika vrhovnega voja- " Sitega sodišča RIM, 31. V tukajšnjih krogih prevladuje mnenje, da bo za naslednika generala Sanne, ki je prevzel predsed. posebnega revolucionarnega tribun al a, imenovan za predsednika« vrhovnega vojaškega sodišča general Nicola GuaJtieri, poveljnik ar-madnega zbora na* raspoloženju. BEOGRAD. SI. (Izv.) Nova vlada je že spet v krizi. Ministra Miletić in Simonovič sta podala ostavko. Za današnjo sejo radikalske-ga kluba je vladalo v vseh političnih krogih živahno zanimar-nje. Sejo je o tvoril podpredsednik radikalskega kluba dr. Ra-donjić in je klub soglasno sprejel predlog poslanca • Pro-tiča, da se morajo diskusije o vladni krizi1 in o političnem položaju zaključiti še tekom današnjega dneva. Nato je bil sprejet drugi predlog, da se morajo vrstiti govorniki izmenično, za in proti vladi. V tem trenutku se je dvignil ministrski predsednik Uzunovič in zahteval, naj klub brez debate takoj glasuje o zaupnici vladi Ta nastop Uzunovića je povzročil velik prepir. Med živahnim vpitjem je bilo odrejeno glasovanje ter je za zaupnico vladi glasovalo 66 poslancev, 21 jih je glasovalo proti, 7 se jih je vzdržalo, 35 pa jih ni prisostvovalo seji. Čim je bil izid glasovanja razglašen, je nastal v dvorani spet velik hrup. Proti zaupnici vladi so glasovali tudi predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič ter ■ikoro vsi skupščinski funkcijo* narji. Napram novinarjem je Trifkovič izjavil, da je glasoval proti vladi, ker se mu je zdela Uzunovičeva zahteva napačna Dejal je: «če je vladna kriza trajala 18 dni, bi bila lahko tudi vlada dočakala dva dni radi >liskusij.» tpaiol Uzn-Slavke KUot16 Po glasovanju sta se ministra SinkODOvič in dr. Slavko Miletić odstranila na privaten razgovor. Po par minutah sta se vrnila v poslanski klub ter izjavila, da podajata ostavko. Po seji je Simonović potrdil novinarjem to vest, izjavil pa je, da bo motive svoje ostavke obrazložil javnosti šele tedaj, ko bo ostavka sprejeta. .Današnji dogodek na seji radikalskega poslanskega kluba je izzval po vsem mestu živahne komentarje. Iz vladnih krogov pa se doznava, da vlada ne bo p>dala ostavke, marveč bo odgodila seje narodne skupščine do oblastnih volitev. SLS K li vsttfa i mM BEOGRAD, 31. (Izv.) O vstopu Jugoslovenskega kluba v vlado se ne razpravlja več. Politični krogi z zanimanjem komentirajo sinočnjo izjavo Uzunovića, ki jo je dal novinarjem na vprašanje, kako 9odi on o SLS in ali bo pozval zastopnike Jugoslovenskega kluba na razgovor, ker čakajo na njegov poziv. Uzunovič je odgovoril: «No-čem jih pozvati. Imam nujnej-še opravke v radikalskem klubu*. V vladnih krogih nepovoljno komentirajo volilno brošuro SLS, ki jo je izdalo tajništvo stranke za oblastne volitve. V brošuri je na več mestih govor o neomajnem vztrajanju Slovenske ljudske- Stranke na av-tonomističnih načelih. Podpuiiire za llkfsnko juualils! ilettimskfl nJim uHikurciol Združene države odpokHcale svojo vojno ladje NEW-YORK, 31. Iz Manague poročajo, da so revolucijoname čete, ki jih vodi general Sacasa, izvojevale zmago pri Las Per-las, kjer se je skozi tri dni vrnila krvava bitka. Revolucij o-iiarci preganjajo sedaj* čete konservativne vlade predsednika Diaza ter ogrožajo važne itrategične točke v notranjosti Nikarague. Državni tajnik Združenih dr-:av Kellog se je posvetoval s predsednikom Coolidgejem in s senatorjem Borahom, predsed->ik6ta senatne kotni9ije za zu-lanje zadeve. Po tem sestanku je Kellog izjavil, da bo Amerika nadalje vzdržala okupacijo pristanišč in zapadnih pokrajin na obali Nikarag-ue. Izjavil je, da hočejo Združene države mmo braniti življenje in imetje u j cev, ki prebivajo v Nikara-gui, in da so samo radi tega /oslale v nemirno državo svoje vojne ladje. Vlada Združenih iržav se ne bo ozirala na kriti-iee in napade, ki bi radi tega leteli nanjo iz zunanjega sveta in iz notranjosti. MEHIKO, 31. Dr. Sacasa, liberalni predsednik Nikarague, je objavil poziv na mehiško vlado, v katerem odločno protestira proti oboroženi intervenciji Združenih držav sev. Amerike v Nikaragui, intervenciji, ki je v odkritem nasprotju z določbami mednarodnega prava. Predsednik mehiške republike in člani vlade so se včeraj sestali k seji ter so razpravljali o situaciji. Javno mnenje je radi ameriškega vmešavanja v notranje zadeve Nikarague zek> razburjeno. Nastop Združenih držav proti liberalni vladi Ni* karague, ki jo je Mehika priznala kot zakonito vlado sosedne republike, smatrajo v tukajšnjih političnih krogih kot čin sovraštva napram Mehiki. Ni izključeno, da pride radi te zadeve do resnih zaplet^ajev med mehiško republiko in Združenimi državami. Listi pišejo, da so baš sever-no-ameriški vplivni politiki, Id se ne strinjajo s politiko «Bele hiše», razkrinkali to. spravili T stiske vlado Združenih držav LONDON, 31. Združene države so od poklicale vojne ladje, ki so vzdrževale okupacijo nekaterih pristanišč v Nikaragui. GUAYAQUIL, 31. Radi ponovnega, silovitega vulkanskega izbruha sta bila uničena kraja Guachural in Aldama v Kolumbiji Podrobnosti še manjkajo. Japomoi se ne bode vmešavali ▼ notranje sadove Kitajske PARIZ, 31. (Izv.) Kakor poro ča «Matin», se je japonski po slanik v razgovoru z Briandom ■'"javil, da Japonska popolnoma odobrava francosko politiko previdnega čakanja v odnošajih napram Kitajski. Wilsonova epeeeka NEW-YORK, 30. Senator Eli-hu Root je bil te dni nagrajen z vsoto 25.000 dolarjev za svoje delo za dosego svetovnega miru. In to iz ustanove Woodrova WiIsona. Elihu Root je slavil v nekem svojem govoru Witaona in njegovo delo — Družbo narodov. V tem svojem govoru je obžaloval, da Združene države niso še vstopile v Družbo narodov. Izjavil je, da se samo na to nanaša napačno naziranje, češ da Združene države niso naklonjene Družbi narodov Grozsti kitg&i w&nfti vije« Na Usoše ljudi umrlo od lakote LONDON, 31. Kakor poroča Reuterjev urad iz Šangaja, so se v mestu Sian-Fu, ki so ga Wu-Pej-Fujeve čete oblegale celih sedem mesecev, dogodili pretresljivi prizori, ko so čete krščanskega generala Feng-Ya-Sjanga prepodile napadalce in rešile oblegano mesto. Na tisoče ljudi je hitelo vojakom nasproti in solze radosti so se jim ulile, ko so videli, da so jim osvoboditelji prinesli tudi živeža. Tekom zadnjega meseca, ko je pričelo primanjkovati živeža in je tudi mraz močno pritisnil, je umrlo vsaki dan po petsto ljudi; lakota in mraz sta jih pobrala. Ob posebno mrzlih dnevih je smrt pobrala tudi po več kot 1000 oseb. Pravijo, da je v enem samem mesecu pomrlo od 15 tisoč do 20 tisoč oseb. Izrabljanje vulkanskih par Etne FILADELFIJA, 31. (Izv.) Italijanski učenjak Vincenc Braz-zari je izjanril na svojem predavanju v Amerikanskem udruženju o napredku izrabljanja vodnih sil, da bo tekom desetih let mogoče izkoristiti vulkanske pare Etne za zalaganje vseh italijanskih, francoskih in nemških železnic z električno energijo. ■■■tulil obsodb na SOFIJA, 31. Tekom razprave o odgovoru na govor krone, je zunanji minister Burov podal v sobranju daljši ekspoze o zunanji politiki bolgarske vlade. Na-glašal je, da zasleduje ta politika slej ko prej miroljubne cilje, kajti to je edina pot, ki jo kaže razum in ki jo interesi države zahtevajo. Tudi opozicija se glede zunanje politike povsem strinja z vlado. «Cilj naše zunanje politike — je nagiašal minister Burov — je zagotovitev mirnega razvoja Bolgarske in zagotovitev njene neodvisnosti. Doseči pa hočemo to na ta način, da napravimo iz Bolgarske element evropskega miru; velikim državam hočemo vzbujati zaupanje, odnošaje s sosednimi narodi pa hočemo izboljšati. Prepričani moramo biti, da bodo naše miroljubne ideje končno vendarle zmagale, tudi če sedaj naši sosedi odklanjajo roko, ki jim jo nudimo v spravo.» Govoril je nato predsednik ministrskega sveta in notranji minister Ljapčev, ki je nagla-šal, da je treba predvsem odstraniti vse ovire, ki onemogočajo gospodarske obnovitev države. Vlada bo tudi storila vse za popolno pomirjen je v notranjosti države. Obsojal je delovanje raznih prevratnih agitatorjev, ki skušajo motiti mir v notranjosti. Glede parlamentarnega položaja in zadržanja strank je ministrski predsednik naglašal, da se bo vlada tudi v bodoče naslanjala predvsem na demokratsko zvezo. i ffUBiĐHM i mOBME! e I ORA alf ZLAT PREDMET | I predstavljata aajtepi) ia aajtrpaliiaii! ter z« I NOVO LETO! Najpopolnajio U bero dobite v zlatarnici F. BUDA 9 Trs« • Corso Oaribal« 39 • Trat 9 CARIGRAD, 31. Sodišče v Carigradu Je obsodilo na smrt 8 Turkov, ki so bili obdolženi, da so po Kurdistanu ropali in morili M rekflLctiflkcijo poljske vlade Socijalni demokrati bodo vstopili v Pilsudskijev kabinet? VARŠAVA, 31. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da se bodo v kratkem pričela pogajanja med vlado in socijalno-demokratsko parlamentarne skupino. Ta pogajanja se bodo nanašala na vstop socijalnih demokratov v vlado. Iz merodajnih krogov prihajajo obenem vesti, glasom katerih bi se naj Pilsudskijev kabinet nekoliko rekonstruiral. General Sosukovski, ki je bil za časa znanega majniškega prevrata na Poljskem kot poveljnik aimadnega zbora težko ranjen, bo po svojem ozdravljenju vstopil v vlado kot ministrski podpredsednik. Dosedanji podpredsednik v poljskem ministrstvu Bartel bo pa prevzel naučno ministrstvo. Upor v litovski vojski VARŠAVA, 31. Iz Vilne poročajo, da so štirje litovski polki odpovedali pokorščino poveljnikom ter da korakajo pod poveljstvom komunističnih komisarjev prti Dundbergu, odkoder se hočejo umakniti na ruska tla. Gaj da napoveduje boj PRAGA, 31. Degradirani general Gaj da se noče nikakor .sprijazniti s svojo usodo. Na u-druženje čeških legijonarjev je naslovil odprto pismo, v katerem pravi, da je baš to udruženje povzročilo njegov padec. Gaj da pravi, da se motijo oni, ki mislijo, da so ga pokopali že sedaj, ko ima komaj 34 let. Zanj se je sedaj šele pričel boj, boj za osebno čast, za preureditev države in za obuditev nacijonal-ne ideje na Čehoslovaškem. In temu boju se bo posvetil z vsemi svojimi silami. Letalska nesreča LONDON, 31. Pri mestu Am-bala v Indiji se je te dni pripetila huda letalska nesreča. Na letalu, v katerem sta sedela dva angleška vojaška pilota, je eksplodiral motor in so plameni zajeli tudi letalo. Oba letalca sta izgubila življenje. . Kmetski upori v Ukrajini? PRAGA, 31. Po semkaj došlih vesteh so v nekaterih ruskih pokrajinah, predvsem pa v U-krajini izbruhnili kmetski upori. Kmetje so vprizorili razne demonstracije v znak protesta proti sedaj veljavnemu sovjetskemu . ekonomskemu sistemu. V nekaterih okrajih je bilo baje proglašeno obsedno stanje. Ljudsko fttetje na Ruskem BERLIN, 31. (Izv.) Iz Rusije prihajajo poročila o zadnjem ljudskem štetju. Moskva, kate- I ceno ; za vsak kttpljeni predmet pa dobite | garancijsko pismo. ki vas postreže i najnižjimi cenami. O GLE) TE SI NAŠA OKNA! Na vsakem predmeta vidite označeno OOVORI SE SLOVENSKO. ..J » ■ ■ —— ■ ■ — a ■ — ■ ■ ni m | I 3 besede: j j SPECIJALITETA KM K0ERM ! E" T: 5 razprodajalnic. | CICA: Via dell'ArciTescovado 7. [ ■ ■BHi ■ • BB ■ ■ MnM ■ ■ IMHI re prebivalstvo je leta 1919. pc številu padlo na 800.000, Stoje danes skoro 2,000.000 duš. Leningrad čigar prebivalstvo je znašalo 1. |1919. samo 400.000 šteje danes približno 1,G00.00G prebivalcev. Tudi prebivalstvo ostalih mest je znatno naraslo V celoti šteje Rusija približne 170 milijonov prebivalcev. BERLIN, 31. (Izv.) DanaSnji listi prinašajo novoletno poslanico dr. Stresemanna na nemšk; narod, ki se g-lasi: «Zunanji in notranji političn, položaj se je navzlic vsem težavam in zaprekskm znatno zbolj-Šal. Vendar pa no smemo imet* pretiranega optimizma, predvsem ne na gospodarskem polju Vprašanje brezposelnosti ne bc še tako kmalu rešeno. Finančne breme napram inozemstvu vedno bolj narašča. Toda nemški narod razpolaga z velikimi energijami za zopetno vstajenje Nemčije». «Psihologična državna kriza vsaj v kolikor se tiče državne ustave, je premagana. Ko bc parlamentarno življenje poteka, lo brez krize, tedaj bondo tudi * inozemstvu opazili nemške družnost, ki je potrebna za raz« rešitev vprašanja bodočnosti Zgodovina bo zabeležila za spasitelje one, ki noaijo odgovornost vlade v najtežjih časih». 2(1(0 Je napravu prvi posRui za mfr u scetoonl vojni ? Zanimivi reski dokurati. Po vojni se pojavlja, kakor sme že ponovno poročali, med časopisjem živahna polemika o vzrokih in krivcih grozne krvave vihre, ki je divjala štiri dolga lota nad najkulturnejšim delam sveti in je zadala evropskim narodem tako globoke rane. Ta poleni/ika od časa do časa utihne, pa se takoj zopet razvname, kakor hitre kak bivši vladar, diplomat ali general, ki je igral v vojni več al) manj važno ulogo, objavi svoje vojne spomine, v katerih seveda skuša opravičiti svojo odgovornost. Predvsem se obširno razr pravlja o raznih poskusih za sklenitev miru, ki so se vršili na tihem tekom svetovne vojne. Med temi poskusi sta znana akcija Siksta Borbonskega in pismo, ki ga je pisal nemški cesar Viljem leta 191ti. svojemu kancelarju pc zasedbi Bukarešte s strani nemških čet, pismo, v katerem «i je lastil pravico do prvenstva v po nudbi «častnega» miru. Prav male pa je bilo do sedaj znano o tajnem mirovnem posredovanju, ki ga je pričela že leto prej princezi nja M. A. Vasilčikova, miljenka ruskega cesarja, ki se je leta 1915. mudila v Klein-Wartenstei-nu na Nižje Avstrijskem. O tajni misiji te ruske princezinje je nedavno razpravljal v nekem ham-burškem listu nemški novinar Heinrich Kanner, ki velja za hudega nasprotnika hivšega cesarja Viljema. Radi pomanjkanja točnih podatkov pa je Kanner le pomenljivo namignil, da je moralo biti bivanje Vasilčikove v bližini Dunaja v kaki zvezi z okolščino, da so se baš tedaj pogostoma vršili skrivnostni sestanki med avstrijskimi in nantSklmi diplomati. Da domneve nemškega novinarja Tviso bile brez podlage, je razvidno iz zbirke raznih diplomatskih dokumentov, ki jih je pred kratkim objavila ruska sovjetska vlada pod naslovom: »Carigrad in ožine». Med temi listinami je pismo, ki ga je Vaailčlkova pisala carju dne 10. marca 1915. iz Klein VVartensteina. Pismo se glasi: ctMetiim, da sem' edina Rusinja ki se sedaj nahaja v sovražnem taboru, in da sem po svojem pokoljenju v stanu, da se obrnem do VaSega Veličanstva z važne n. beseda. Imela sem razgovor z dvema Nemcema in enim Avstrijcem, ki so naprosili, naj je ves Vašemu Veličanstvu, da je ves svet prepričan o junaštvu ruske vojske, in da Vi, Veličanstvo, morete postati car najmogočnejšega cesarstva na svetu in obenem car miru; to Vam omogoča sedanji položaj, v katerem se izraža enakost moči, poguma in junaštva obeh mogočnih nasprotnikov. Vplivna beseda V. V. bi zadostovala, da se takoj ukine ta morija, in bi pripomogla, da bi svet prišel do zaželjenega miru. Niti v Nemčiji niti v Avstriji ni mogoče izslediti niti najmanjšega znaka sovraštva proti Rusom,ki nasprotno uživajo veliko spoštovanje in so deležni velikega uvaževanja. Zlasti v Prusiji so cesar, vojska in mornarica popolnoma prepričani o hrabroeti in kakovosti naše vo>ske; povsod — celo neki močni stranki — se govori z navdušenjem o možnosti posebnega miru z mogočno in velikodušno Rusijo. Ko sem vprašala omenjene gospode, kaj bi se v tam slučaju zgodilo z Dardanelamd, so mi odgovorili: «Car naj samo izrazi svojo tozadevno željo in Dardanele bodo njegove!« Kar se takoj opazi v tem pismu, je naivnost, spričo katere bi najbolj nerodnemu diplomatu zaigral pomilovalen nasmeh okrog ust, ako bi ista naivnost ne prišla zopet do izraza v naslednjem pisanu, pisanem z Dunaja. V tem pismu so med drugim spretno navedene razne podrobnosti, ki dokazujejo, da je oseba, ki je pismo narekovala, dobro vedela, da so odno-šaji med carjem in Vasilčikovo zelo prisrčni in je to okolščino skušala izrabiti v svoj prid. Toda Vasilčikova, ki najbrž ni pisala teh pisem iz gole miroljubnosti, je pozneje spoznala, da se je varala v zavesti, da ji je car slepo naklonjen. Pisala mu je Že 1 več pisem, v katerih je naposled celo naglašala potrebo, da sklene Rusija poseben mir z Nemčijo in Avstrijo. Po važnih razgovorih, ki jih je imela z raznimi nemškimi državniki, zlasti z državnim kan-celarjem Jagowim in menda tudi z nemškim cesarjem samim, j^ Vasilčikova v septembru leta 1915 odpotovala v Rusijo, da bi dovršila svoje poslanstvo. Toda sreča ji ni bila mila. Komaj je dospela v Petrograd, so jo aretirali in odvzeli čast dvorne dame. Nato je bila konfinirana na svojem posestvu v guberniji Černigov, čeprav so si njeni ugledni prijatelji na dvoru zelo prizadevali, da bi izprosili pri carju milost za njo. Šele Razputinu je pozneje uspelo; da ji je zopet odprl vrata na dvOr. kjer je Vasilčikova kmalu postala ljubljenka carice in zloglasnega meniha. BRANIMIR DOBRAVSKI: Iz starega v novo Med našimi ljudmi živim — in le med njimi bi rad živel... Težko, pretežko bi mi bilo večno slovo od njih. Človek je kot drevo; kjer zraste, tam se tudi v koren ini. Večno zvezo sklene z zemljo, ki mu je dala življenje. Oklene se je kot sin svoje matere. Brez nje — usiha, pada strto J— brez opore, oropano vira svoje moči in lepote. Snov brez duše... Mlado, večno mlado in lepo je le v domu svojem. Človek je kot drevo. Le večji je naš dom od skromnega doma drevesa. Vejice naših debel se spletajo v veje — in koreninice naše v korenine — in debelca naša v debla — večjega, močnejšega/ Vlrevesa, ki |e vzraslo na zemlji, kjer prebivamo vsi, ki smo člani iste družine — svojega naroda. Čim več je življenjskega soka, življenske sile, mladosti in svežosti v posameznem drevescu, tem večja je življenska sila skupnega drevesa, mlajša je njegova mladost in lepša njegova svežost; večja je energija, večja odpornost: močnejši so sovražniki črvov-zajedalcev. Črpajmo zato iz naše zemlje moči in zdravja, lepote in mla^ dosti! Ljubimo to našo grudo, ljubimo jo v veselju in žalosti! Ljubimo jo, ker le v njej so naša največja bogastva; bogastva tudi v bedi in pomanjkanju, trpljenju in žalosti, kajti ona je kot ljubeča mati, ki. dela čudeže, ako jo ljubimo z ljubeznijo hvaležnih sinov, z ljubeznijo, ki odseva — v delu! Delo je evangelij zemlje... Kdor se ne ravna po tem evangeliju, ta preklinja mater, ki mu je dala življenje, ta je pogubljen!... Kot zvone-nje zvonov vseh naših cerkva slišim ta glas iz naše grude. Občutim ga kot opomin vsem njenim sinovom ob novem letu. Bratje in sestre, silšite tudi vi ta glas, glas svoje matere?-- «Delo bodi merilo vaše ljubezni!« V taJU ljubezni in sebičnosti ni sovraštva do drugih. V njej je mir. Hinavec je, kdor zatrjuje, da ljubi Človeštvo, pa ne ljubi svojih ljudi, pa ne ljubi tistih, ki so mu najbližji, tistih, med katerimi živi. tistih, katerim bi «EDINOST» lahko pomagal... Tisti, ki svojega naroda ne ljubi, ki ga ne ljubi s pravo ljubeznijo, z ljubeznijo — dela, tisti nosi le krinko ljubezni do (lovefitva! Ob novem letu zvone zvonovi naše grude, otožno zvone, proseč ljubezni zanjo, ki nam je dala življenje--- Ne pre slišimo vabečega in prosečega glasu njenih zvonov! Ona nas blagoslavlja, kot je bla/-goslavljala naše pradede — in nas prosi zahvale v delu... In mi naj jo preklinjamo? Njo — mater svojo?--- Novoletni zvonovi nam pojo: «Bodite mladi, večno mladi v svojih dušah, mladi v hrepenenju in volji in delu! Bodite mladi tudi tedaj, ko bodo utrujena vaša telesa, mladi — da bo večno mlado in zeleno na vaši zemlji vkoreninjeno drevo!» To voščilo nam pojo novoletni zvnovi, ko stopamo iz starega v — novo leto, poje nam ga nar ša zemlja, ki išče svoje sinove in hčere... Poslušajmo njen otožni glas, da ne ranimo nje ljubečega srca. Da med solzami ne bo — krvi! JANKO FURLAN: Na, mejniku Na mejniku smo in naše misli se cepijo na minulost in bodočnost. Pogled sili nazaj in prešteva pohojene stopinje, izgubi vše se v nejasnih obrisih v neznane razdalje. Na vsaki stopinji je odtis težkega bremena trudnega potnika, z neznano kje porojeno in neznano kam stremečo željo. Kam vodijo te krvave lise, te rdeče kaplje? Kam se je po-zgubila s te pustinje blodna množica, da leži pohojena ravan pred nami kakor zakleta sanja, ki ji ne vemo ne začetka, ne konca, in se Čutita trepet in strah pobegle množice? Na mejniku se srečujemo in naš pogled, prepojen s težkim dvomom, gre v dajjino z vedno istimi vprašaji j i: «Kam, kako, zakaj ?» Trepet je v naših srcih, strah polni naše razdvojene duše, da bežimo pred voščilorn. Ni vere v nas, ni upanja, ker \saka na ša telesna in miselna kretnja se že dolgo koplje v bolesti, ki nas pogajanja iz nestrpnosti v nestrpnost, iz blodnje *v blod njo. Kot splažena ptica posedamo, ne da bi obsedeli. Kaj je v nas, da ni miru in nikjer utehe? človek, daj jasnega izraza svoji morda komaj spočeti želji! — Nekje se je ob nekaj razbila naša volja in tako suženjski drvimo za, nečem, čemur niti ne znamo imena in ne moremo da.ti vsebine. Pač: nabolj je poga&ena pot proti sle-pečemu solncu, ki tako utruja. Zato je legla utrujenost na na&e poželjive oči. Kamor kanejo žarki tega solnca, oleden£ srca in duše in zamrt plemenita pesem, topla beseda. In srečujemo se vedno večji tujci, vedno hujši kupčevalci. neizbirčni v kupčiji, ker na£o praznino prepreza sama lakot: nasičeni bi še naprej jedli in pili, pili do srčne krvi, kakor lačni volkovi. Tako narazen smo si, da se režimo lastni in kruti usodi drugih. Blodneži, kako n&j iščemo miru v zlatu in srebru, poškropljenem s krvavimi solzami, izzvanimi po joku izstradanih bitij, podobnih okostnjakom! Že je čas, da damo duška svoji komaj spočeti, nekje v globini naše duše lebdeči želji: Človek, miruj, umiri in odpočij se! Čemu ta napeta vrv, ta visoka stena med nami, ko je samo ena duša, samo eno srce! Kam drviš v pijani strasti živalskih nagonov? Izkričali smo se do divjosti in ne čujemo več lastnega glasu. Tako smo zašli v temine po stran poti, da je v našem hramu že davno izžarela toplota, ki bi stalila led v naših dušah. Ali ko se vojnik vrne iz težkega krvavega boja, omahne mu roka, klone omotična glava na hropeče prsi in trudna sanja mu na skrivaj izvabi debelo kapljo. In tudi najbolj divjemu krvniku z najostrejšim mečem strepeče v notranjosti: Dovolj! Na mejniku smo, nova ravan je pred nami. Sedimo, potniki utrujeni, in zaprimo se v svoj hram, kjer nismo domovali že dolgo, dolgo. Poiščimo tamkaj sami sebe, da bo naše voščilo prepojeno z dobro voljo za novo pot resničnega spoznanja. (Mite in širite „EDiHOST DNEVNE VESTI Srečno novo leto! Srečno novo leto, vse ono rado volj stva, ki ga morejo biti deležni, izpolnitev želj in epov, ki jih stavijo v bodočnost novega razdobja, katero so danes odpira pred fia*wl, želi «Edinost* vsemu našemu ljudstva, vsem svojim Čitateljem, dopisnikom, ao-trudnikom In prijateljem. Današnja Številka obsega šest strani ter vsebuje posebno prilogo, ki je posvečena našim najmlajšim. Naj gredo še posebna naša voščila njim, ki so up sta-rišev in bodočnost naroda. Naj jih spremlja sreča, da vztrastejo v krepke, zdrave in dobre sinove in hčere svojega redu, da bodo izpolnjene naše najzauj*-nejše nade. Vsem srečno in veselo novo leto! Prihodnja številka «Edinos*i» izide jutri ob navadni uri. BANKOVCI PO 25 UR Glede bankovcev po 25 lir nam sporoma fin. ministrstvo z dopi-som-okrožnico št. 1755C5 od 6. decembra 1926 sledeče: kr. odlokom od 9. septembra 1926, ki je bil registriran od računskega dvora in objavljen v uradnem listu «Gazzetta Ufficia-le» od 11. septembra 1626, št. 212, je bilo določeno, da državni bankovci po 25 lir nehajo imeti postavno veljavo z 81. decembra 1926 in da zastari jo 30. junija 1927. Radi tega z 31. decembra 1926, preneha obveza občinstva •spre-jemati omenjene bankovce v plačilo ali meno. Pač pa jih bodo sprejemale zakladnice in računski uradi driave kot plačilo in meno do vštevši 30. junija 1927. Po tem dnevu pa zgubijo omenjeni bankovci vsako vrednost.« NEPRILIKE S POTNIMI LISTI Z raznih obmejnih postaj «e poroča, da prihajajo na mejo še ve-dno izseljenci s potnimi listi ki niso vnovič potrjeni. Radi tego se nahajajo prizadeti v nevšečnem položaju, da jili na meji vrnejo v domačo občino, kajti potrdilo more izvršiti sedaj le pristojna pre-'ektura. Treba je opomniti, da obstoji ministrska odrediva, katera določa, da se morajo po mi listi, ki so bil! izdani pred 9. novembra 1926., potrditi od okrožnih varnostnih ob-lastev. Vsi potni listi »o v smislu čl. 231. novega zakona o javni varnosti brez takega potrdila neveljavni. Potrebno je torej, da si v»i, ki majo potni Ust, kateri jim je bil izdan pred 9. novembra 1926., preskrbijo, preden se odpravijo v tujino, omenjeno potrdilo, brez katerega jih brez usmttjenja vrnejo nazaj brez ocira na Škodo, ki jih lahko zadene. OB URADA PtL. ML «BBIMOOT» V TRSTU Frane Lil« - Lokev: Za Vas sleti v priporočenem piem-u, kar je sa Vaš stečaj potrebno. ft. - Tavt: Glasom kr. odloka-zakona 4. IX. 1925, Irt. 17*3 dobite italijansko državljanstvo brezplačno, ako prosite ca popus4 takse Lit. 360.60. Tosa4evni prošnji morate pa priložiti ubožno spričevalo, opremljeno s potrebami overovijenjem. Cecilija vi Pcgaftnlk - IktOl): Pridite v urad po navodila. Josip Zlobec - Trst: Vaša zadeva se bliža končni rešitvi; pridite v urad po informacije. Ana vd. Beriok - Trst: Vaša zale va se nahaja Se v preiskavi; vsekakor smo požurili. Fr. Nemoč - NabreUaa: Vprašanje glede črtanja davkov ni točno. Biliso dovoljeni popusti v meri jd 25% do zneska 1200 lir oziroma 50% ako presega 1200 lir, kateri se ne nanaSajo na davke, ampak na registrske takse radi poslov sklenjenih še pod bivšo vlado, ki pa še niso bili iztirjani. O tem je izčrpno poročnla 235. 5t. «Edi-nosti od 2. X. 1926. Franc GasperSlč - St. Peter: Zdravnikov Špecijalistov je mno-zo tostran meje in denar se prav lahko nakaže, zato smo mnenja, ia to motiviranje ne bo mnogo koristilo. Sicer bodite prepričani, 1a je avtosugeslija Vaša vera v tistega, edinega človeka na svetu. Antonija Starec - Barko vi je: Pridite v urad. Franc Uršifi - S vino: Vaša stvar je v preiskavi in čaka še vedno informacij glede Vašega ekonomskega položaja. Vene. Cevna - Britof: Vam pri-tiče pokojnina glasom Jčlena 20. kr. odloka od 12 VII. 1923, št. 1491. Gospodu D., na katerega se sklicujete, je pokojnina likvidirana s prvim prihodnjega meseca, ko mu je bila ugotovljena invalidnost, ker je bil podvržen zdravniškim ugotovitvam pred objavo omenjenega kr. odloka in je dobival na račun pokojnine mesečno podporo (čl. 25 kr. odi. 701 od 1. V. 1922.) Josip Sav - Ta tro: Za Vas je izdelan pokojnfoski načrt. Do konca rešitve pa je Se dolga pot. Marta v d. Bassanese - Piran: Za Vas ie izdelan pokojninski nar črt. Stvar je v likvidaciji, pa smo požuriH rešitev. NA ZNANJE IDRIJSKI ORGANIZACIJI: Fr. vd. Oblak - Idrija: Izhaja, da ste v času preiskave preselila v Jugoslavijo k soprogu, ki ie dandanes tamkaj živi. V takem slučaju bi moral soprog vložili prošnjo. Jofol Vidmar - Idrija: Tudi za Vas smo ukrenili potrebno; po trpi te! Mari|a vd. fitrumpielj . Idrija: Za Vas je izdelan pokojninski načrt; smo požurili rešitev. ŠKODE NA LASTNINI RADI VOJAŠKIH VEŽB. Objavljena je bila druga okrožnica it. 716, ki spopolnjuje prvo (St. 209) z navodili, kako naj se izogibajo vojaška povelj niStva poškodovanju nasadov in kultiviranih zemljišč sploh z zaključkom (pod točko 11), da se morajo vse Škode ugotoviti, konkordirati in likvidirati neposredno po končani vežbi Opozarjamo naše kmetovalce, naj ▼ zaščito svojih interesov takoj naznanijo vojaškim poveljstvom vsako utrpelo škodo. Tajništvo. Iz tržaškega življenja Nezgoda mlokarlco Ko je 40-letna mlekarica Josi p ina Abram iz Nasirca pri Kozini včeraj zjutraj šla po ul. S. Michele, je iz garaže, ki se nahaja v hiši št. 39, nenadoma privozil na cesto avto in jo podrl. Poleg tega, da je pri padcu zadobila precej hude poškodbe na raznih delih telesa, je Abra^ mova tudi prevrnila vrč mleka, ki ga je imela ponesti svojim odjemalcem, in je bila na ta nar čin oškodovana za kakih 100 lir. Šofer, 241etni Herman Del Neri, stanujoč v isti hiši, je priskočil nesrečni mleka rici na pomoč, ji pomagal v avto ter jo prepeljal v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik Abramovi izlečil in >bvezal poškodbe, ozdravljive v kakih 8 dneh. Opustošen kurnik Predpreteklo noč so se neznani prijatelji) perutnine vtihotapili na vrt Josipa Caver-noli na Vrdeli št. 1134, vlomili v kurnik ter ga izpraznili; odnesli so 12 rejenih piščancev, vrednih 200 lir. Cavernoli je javil tatvino orožinkom. Slabo so zaključili staro loto. Tudi zlikovci so menda hoteTS dostojno proslaviti Silvestrov večer m pozdraviti v dobrem razpoloženju pričetek -novega leta. Oči-vidno pa jim je v ta namen manjkalo cvenka. Zato so sklenili, da si na kafcerisibodi način pomagajo iz zadrrge. S tem namenom so predpreteklo noč priSii v skladišče firm« David Perlmutter v ulici Istituto Št. 16, kjer so si seveda takoj od blizu oglodali blagajno v pisarni. Menili so pač, da si bodo z njeno vsebino napolnili svoje iziete mošnji tke. Pa so se bridko motili: blagajna je bila odprta In — kar je najhujše — prazna; le umecatn bankovec za pot lir je sameval med njenim! jeklenima stenami. Ob tej žalostni ugotovitvi so se zlikovcem razblinile sanje o tisočakih in tudi praznovanje Silveetrovega večera jim je zaenkrat splavalo po vodi. Razočaranim mojstrom tiheha svedra ni preostajalo drugega, nego da so pobrali borni «plen» in jo nato poparjeni odkurili. Tatinski poskus so odkrili uslužbenci firme, ko so včeraj zjutraj odprli skladišče. O dogodku je bila obveščena k ves tura. Tatinski drobiž. Predvčerajšnjim popoldne so neznani zlikovci obiskali mesnico Jurija Trocca v ulici Commerciale 5t. 5 in ukradli znesek 400 lir, ki so ga našli v ročni blagajni, in 3 telečje kože, vredne 70 lir. — Zasebnica Frančiška Udovič, stanujoča na Greti - Serbatoio Št. 116, je predvčerajšnjim javila orožnikom, da ji je zmanjkalo 6 prtov in razno drugo perilo, ki ga je sušila na dvorišču. Perilo je bilo vredno 500 lir. Tramvaj proti kočiji. Včeraj popoldne jo tramvajski voz št. 112 ki ga je vodil zavirač Ferruccio Piovesana, stanujoč pri Sv Alojziju - Chiadino št. 37, trčil v ulici Roma ob kočijo trgovca Henrika Soliš, ki jo je vodil koči-jaž Kravos, stanujoč v ul. Giulia št. 66. Radi sunka se je kočija precej hudo polomila; konj je padel, pa se ni resno poškodoval. Tudi vozniku se ni zgodilo nič TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Tehnično Vodstvo Hazeno Tekma Adria-Rocol se prenese radi tehničnih zaprek. Komisar: T. V. H. Igrišče S. D. «Adria», via Calvola. Jutri «Adrla» - «Obzor». Ne pozabite- Tramvajska proga Št. 9 do Lloydovega stolpa in tam čez mostišče. _ — «Concordla» - «Sparta». ške-denjci, pridite gledat vaše ljubljence! Jutri zjutraj se vrši v dvorani v ulici Ginastlca št. 18, I. matinće pod vodstvom g. Pertota, Začetek ob 10. uri. Naj nihče ne manjka! Vesti z goriškega Odprto lekarne V soboto dne 1. januarja 1927. bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan lekarna Alesani, via Carducci št. 12, do ene ure popoldne pa lekarni Giubich, Via Rabatta frt. 18 in Kurner, Corso Vittorio Emanuele št. 4. V nedeljo dne 2. januarja 1927 bodo odprte pa sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Contin, Corso Verdi št. 17; do ene ure popoldne pa lekarni Alesani, via Carducci št. 12 in Pontoni, via Rastello št. 26. VOGR8KO Tatvine Po praznikih smo imeli nenapovedan obisk nepoznane tatinske družbe. Najprej so se zglasili pri tobakarnarju Albertu Nardiniju in mu odnesli precej tobaka in drugih predmetov, ki so imeli kako vrednost. Odtod so jo mahnili v trgovino Josipa Nardina. Neopaženi so vdrli vanjo in se polastili razne drobnarije. Toda to jim nikakor še ni zadostovalo. Menili so, da jim pojde tudi v tretje po sreči. Šli so do hiSe Ernesta Šušmelja. Odprli so vrata, ko so pa začeli krasti, jih je prepodil šum. Gospodar namreč je začul ropot, oblekel se in šel, da se prepriča, kaj in kako. Toda tatovi so slišali njegove korake in so jo popihali, ne da' bi bili napravili pri svojem tretjem obisku sploh kako Škodo. Škoda, ki jo trpita prva dva okradenca, znaša nad poldrugi tisoč lir. Vse te tatvine so se takoj zjutraj prijavile karabinerjein, ki so začeli preiskovati in zasledovati storilce Govori se, da so imeli uspeh in da so tatovi že na varnem. DOL. CEROVO Nesreča Tu pri na» se je pripetila nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. Bil je to naš domačin Josip Bizaj, star komaj šest in trideset let. Na njegovem posestvu se je bila postavila med vojno smodnišnica. Da se je zavarovala njena vsebina zoper topovske izstrelke in letalske bombe, se je zgradil okoli nje varnostni zid iz železa-betona. Brzaj je hotel na vsak način odstraniti to ozidje s svojega posestva, da pridobi precej lep kos zemlje za obdelovanje. Več dni se je že trudil okrog debelih zidov in jih razstreljeval. Delo je le počasi napredovalo. Po kratkem premoru je začel kopati pod kamenito plastjo luknjo, da položi vanjo mino, s katero razstreli ves podstavek. V tem trenutku se je pa plast zgenila, bilo je kakor da se pogreza v zemljo, vse se je sesulo in mogočni kosi zidu so pokopali nesrečnega B iza j a pod svojo težo. Bil je takoj mrtev. Sodna komisija, ki je prišla na lice mesta, da zadosti zahtevam zakona, je zaukazala odstranitev kamenja raz truplo, ki se je preneslo na pokopališče, kjer se je tudi pokopalo. Nismo se še popolnoma rešili smrtnih posledic svetovne vojne. Še steguje ta svojo pohlepno roko po naših domačinih. IDRIJA Umrla je nagle smrti v mestu dobro poznana g. Vidmar, dolgoletna babica. Zadela jo je kap in se je po enotedenskem mučenju poslovila od nas. Bila je dobra in skrbna žena. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi, posebno ženskega spola, kar je nazumljivo. N. v m. p. __ Iz tržaškejokrajine IZ PRESTRANKA Ker se le malo piše iz našega kraja, dasiravno je postal po raznih dogodkih skoraj svetovno znan, je skoraj prav, da se ob zaključku leta nekoliko pobavim z razmerami v tem našem kraju. Prestranek se letos lahko ponaša v več ozirih. Dobil je dve lepi hiši, kateri zida železniška uprava za stanovanja svojega osobia. in obetajo se še nadaljne štiri take lepe stavbe za stanovanja, za nameček pa še eno prv veliko lepo poslopje, kjer bodo baje nastanjeni vsi uradi, kateri so sedaj raztreseni po raznih barakah te prostrane postaje. Poleg stavb je železniška uprava prav pridno Sirila tudi tire, tako da se lahko šteje danes Prestranek med naj- V Trstu, dne 1. januarja 1926. obširnejše postaje od Postojne do Trsta, izvzemši zadnjega. Blizu postaje se nahaja tako-imenovani «železni most», s katerim ni vedela železniška uprava dolgo kaj storiti. Radi dolgosti tega mosta so se napravljali različni načrti, tako da bi se mast podrl in cesta napravila vzporedno s postajo na glavno cesto, ali pa se most pusti in predela, da bi odgovarjal tudi v širokosti svoji dolgosti. Uprava se je naposled odločila za zadnje in tako so pričeli graditi »idova, katera naj bi nosila tračnice. Most se zida iz lepo rezanega kamna in ko bo dokončan, bo to lepo mojstrsko delo vredno občuodvanja. Pa kljub tej lepoti je ta most sedaj grenka krogljica za prebivalce Koč. Slavine in vse drvite, kateri imajo opravka v teh vaseh. Radi teh de 1 pri mostu je bil ta celo poletje zaprt, ko so prebivalci najbolj rabili prehod, da bi vozili svoje pridelke pa tudi drugo. Na razne ustmene pritožbe se je vedno obljubovalo, ko bo konec del v jeseni, bo most zopet svoboden za prehod. A kak je sedaj prosi prekod, ko so dela ustavljena, v« najbolje tisti, kateri mora ta pre-ho.l rabiti. Prepelje se komaj t najmanjšim vozičkom, ker je prehod tako ozek, da navaden dolg kmetski voz ne more skozi. Ker je letos gotova komaj četrtina dela kaže, da še dve leti ne bo most končan. Naj torej res ubogi Košanci vozijo še dve leti svoje stvari, les, seno in druge pridelke čez Grubence na Prestraniek, to se pravi tako, kakor če bi morali Openci svoje reči voziti čez Sežano, Lokev in Bazovico v IVstl Ravno tako se godi Slavincemv da morajo na postajo čec Grubence, pa ko bi te nesrečne Grubence že proste bile, pa so ve« dan aa-radi nemarnoasti žel. čuvaja zaprte! Našemu gospodu poteštatu priporočamo, da se zanima za cesta ^Globoko pat», katero naj podjetje popravi, da bo vsaj za silo dobra, dokler ne bo končan most._ __ DAROVI Ob priliki obletnice smrti svojfc Jobre, nepozabne maine, darujejo otroci P. Lit. 50 za Sol. družtro. VSFM DOBROTNIKOM «&01*a«. DRUŠTVA* SREČNO IN VESELO NOVO LETO! Za svetoivansko podrufin. Sol. vlruštva 50 kg krompirja; Iv. Vovk št. 55, Ivan Pavlič 64, Iv. Sček 67, Fr. Ferjančič 46, Iv. Jerončič 23, Ani. Vovk 25, Al. Vidrih 115 in Marija Ferjančič - po 10 kg krompirja, slednja tudi 5 kg fižola; Fr. Česen It. 53 Ign. Dolenc 89. J. Ferjanč^ št. 50, Bernard Mrcina M Aidon Fabčič 65, Jožef PavhC 48, ^ Renar 93, Marija Požar 74. Frunc Vrve k 40 Al. Janežič Ana. vi Sh m'taJoahim Vidrih M po 5 w krompirja, zadnji tudi <5 Kg fižola; Aleks. Vidrih 76 - 5 kg fižola- Iv. Funa 107, Roz. Ferjančič 97, Polona Debevc »3, Marija PreKelj 72, FrančiSka Fabčič Marija Furlan 29, FrančiSka \ i-drih 80, Franc Kodre 39, Vmcen-cija Trošt 9 in Malik Roza 15 -J 2 kg fižola; Nande Stemberger Št 98 in Anton Zorž - po L d; zalija Povh in Marija Curk - po L Potom g. Lasiča v r^ah .o nu-dalje darovali: Lenardon Peio m I a«ič Zvonimir - po L o, MU k o L 3, Vidrih And., Janezič Lojze! Renar Jožef Ferjanč.f Jo-žef Štemberger Al. Stemnerger Jožefa, Švagelj Marija in Potoka/ Marija - po L 2; skupa, T; ^ -— Srčna hvala vsem daroval« en , pčč. Ferjančičevim in njih«»vJ družini, ki so darove sprejemali m hranili. - ?mir V Ložah so darovali, - f^l Fr., Jamšek Fr., Je* Ant. Kodolja ^ndrejninrjanežki Franr : po 10 kK 51 Renar Josip " 5 Nu- poj Josip, Mohorčič J-u Ua, :m i- dorfer Ignac. Jamšek ^ lene Ivan, Kodre Ivan, r lan Anton. JamSek Andrej, ™ Malik Martin. «"ire . Vidrih Franc Msdi'orcit > ^ ^ šek Franc, TreMžan A^t, v bere o i I., Renar Iv., Bt>nunn » ffi Jos., Nabergo, W £ jež Ant.. Fajdiga ^ja^ - ^ lia Ivan. Renar Josip. , sip in JamSek Milan - P« 2 fižol a; Kobal FenUnnnd L 1 m Jam«ek Andrej L O.J - > r hvala darovalcem m gd č Si« * vi Anici in Vidrihovi Zofki M -t.i darove sprejemali in hranili. v Trstu, dne 1. januarja lt27. «m>oio»T» in. novoletno darilo „Edinosti" našim malčkom Svojim najmlajšim prijateljem, bodočim zvestim čitateljem „Srečno in veselo novo leto t* Edinost' tilll 0 01 KOS Plesali so v copatici na zeleni tratici... Pleši, pleši, črni kos! No bom plesal, ker sem bos. Kar imel sem, vse sem dal, svoje čeveljčke prodal. Imam še petico, da si kupim žlico. Imam še goldinar, vzemi ga, starinar, vzemi ga, grdun, daj mi zanj nov kljun! SENiCA Fuj — cicifoj, kljunček si moj; mnogo dobiš, več.nego miš; če tvoj več velja, posodi mi ga! SKRJANČEK Soj, sejaj — soj, sejaj, J ve na sredo, dve na kraj! Kdo pa bodo žel? Kdor je njivo plel. Kdo pa bodo mlel ? Kdor jo srage imel. Kdo pa bode jel? Deca — mi, deca. — mi! GOS Gagaj, gagaj, gos, dedek hodi bos, baba ga sezuia, sama se obula; bosa noga stoka, stari dedek joka, baba se spodtakne, ded ji čevlje zmakne. I" Ji Bfl m * France Bevk Nekoč je živci mož, ki je hodil s košem od hiše do hiše in jedel vbogajme, kamor je prijel. Mi otroci smo ga še poznali, imenovali smo ga Pikelj-pakelj; zakaj, to vam pozneje povem. Kadar je prišel v hišo, je postavil koš v kot za vrata, sam je sedel med samosrajčnike. Spočetka smo se ga bali, ker je bil kosmat, ker se je pa smejal, srno spoznali, da ni hudoben. če je prisodel bliže k nam, se mu nismo umaknili Pogledal nas je in spačil usta na tak način, da jih je imel pol za ušesi, in je za vreščal, da ni bilo podobno nobeni živali. Mi smo so temu smejali; glas je bil smešen in prav nič strašen. Kadar je to končal, mu je dejal kdo: <-. Pikelj-pakelj«. To bilo znamenje za novo šalo. Sklonil jo prste obeh rok, naredil vrečico med dlanmi, jo pomolil nam pred nos in pel: '(Pikelj-pakelj, prazen žakelj, kdor kaj da, v nebesa caplja, kdor no da nič, ero v Deklič!» To je bilo tako zabavno, da smo se otroci kar zibali od smeha. Nekateri so jo predrznil, da jo vtaknil prst v «prazen žakelj» in ga je vrečica tudi vjela in ga ni zlepa izpustila. Te zabave smo hoteli šo in smo mu klica-li: « Pikelj-pakelj!«, dokler se ni naveličal. Vidite, tako je dobil ime. Pa jo videl nekoč, da je imel ed*m izmed nas abecednik. Vzel ga jo v roko, odprl ga je in bral. Mi smo se čudili. Da zna Pikelj-pakelj brati v svoj črnikasti koš suhe hruške in krušne skorje, smo znali, a da zna brati iz knjige in še tako gladko, tega nismo vedeli. «Pa si hodil v šolo, Pikelj-pakelj ?» srno vpra-šali. «He!» so je zarezal in pokazal dva Črna zoba spredaj. Knjigo je položil na klop. «Takrat, ko sem bil jaz mlad, ni bilo šol.» To je bilo še bolj čudno. Da bi padel Piklju-paklju dar branja kar sam od sebe v koš, ni bilo verjetno. «Kje si se pa naučil, Pikelj-pakolj ?» smo silili vanj. Tedaj je povedal: «Ko som bil še majhen, som imel očeta in mater; tudi hišo smo imeli in vrt tudi...» «Pa kje imaš zdaj hišo?« «Eh, pusti me» se je obregnil, kakor da ga je nekaj speklo. «S seboj je ne nosim ko polž. Zapil sem jo, ko sta mi umrla oče in mati... Pa kaj ima hiša tu opraviti... Todaj, ko sem bil majhen, je bilo novo leto in som dejal materi: «Mama, potice!» — Mama pa mi je dejala: «Potice ni več! Abecednik ti dam.« — Sla je in privlekla s police raz-cefrano knjigo, ki je bila ob ro-beh vsa popisana. «Kaj je to?» sem jo vprašal. — «To je knjiga, rz katere se boš učil brati», je dejala. «Dobro je, da znaš, da te ljudje ne bodo imeli za norca Če no boš nič imel, tega ne izgubiš, in vsak te bo spoštoval.* — To se mi je res imenitno zdelo. Vendar bi bil imel raje potico. Ko sem se prepričal, da potico ni več, sem bil zadovoljen tudi z abecednikom in sem stal pri peči in so učil. Prva črka je bila i. Zapomnil sem si možica, ki se boji, da ne pade pika nanj, zato piska. Druga črka je bila u, kakor tečajniki od zibeli. Tretja črka je bila n, kakor most čez potok. Četrta črka je bila e, te se pa nisem maral učiti. Zunaj je ležal sneg, pod klopjo so bile sani in jaz sem- gledal skozi okna. — «Ali se boš učil?» je deiala mati. «Nak». sem dejal. Mati mi je obljubila kos potice, če se naučim črke e, ki je podobna dečku, ki se smeje. Naučil som so, in dobil potico. Ko sem "znal črko a, ki sem jo znal že s prstom narisati v zraku, ni bilo pJotice več. «Sveti trije Kralji so potico pobrali,« je dejala mati. Jaz sem dejal: «Ne bom se učil!» In se res nisem hotel učiti, dokier ni mati tega povedala očetu. pa imam. Slovensko besedo znam brati.« Stopil je do koša m odgrnil raztrgan suknič, ki je pokrival dno. Na dan jo privlekel črno, oguljeno knjigo in jo je pokazal samosrajčnikom: «če me vsi prijatelji zapustijo, ta me ne bo zapustil, do groba ne.» Nato je odprl knjigo, bral je iz nje potiho četrt ure, kakor bi molil. Nato je položil knjigo nazaj v dno koša in jo je zagrnil s suknjičem, kakor da za-grinja dete. Otroci smo molčali. Ta Pikelj-pakelj, norčavi človek, ki je beračil in se smehljal ves čas, je zrastel v naših očeh radi besede, ki jo je znal brati in povedati... solnček že lenuhe šteje, tebe gorka postelj gTeje. Hišna vratca ti zaprem, k drugim murčkom trkat grem. Narodna - France Bevk. To zgodbo vaim, otroci, da ne boste slabši kot je bil Pikelj -pa kol j, da boste imeli slovensko knjigo za svojega prijatelja, če vas vsi drugi zapustijo. In vam, matere, da ne boste slabše kakor Pikljeva mati in boste dale deci dragocen zaklad branja domače besede. In tudi vam očetje, da vam ne bo manjkalo odločnosti kot Pikljevemu očetu. Postavite naši besedi v svojih otrocih večen spomenik! Murček Murček mur — zapusti luknjico, obleci svojo črno suknjico, bova jedla bele štrukeljce. Dal ti bom prezlat komat, bova šla v polje orat in pšenico, lan sejat, da ti zraste do kolona. Klasje spraviš v ščurkov ske- [denj, lan na vi ješ na vretenca, potlej spečeš si pogačke in sešiješ nove hlačke za ves pust in za vso zimo. Pohitimo, pohitimo, Tat vseh tatov Živela sta star možiček in stara ženica, ki sta sedela nekoč pred svojo ubožno hišico. Tu se pripelje lep voz; bogat gospod izstopi iz njega. Moži-ček ga vpraša, kaj želi in s čim mu more postreči. «NoČem drugega«, je dejal gospod, «kot jesti enkrat kmečko jed. Pripravite mi krompir, nato bom sedel z vami in jedel.» Kmetič se je smehljal, ker je vedel, da imajo gosposki ljudje navadno kaj čudne želje, kmetica pa je stopila v vežo, da bi pripravila zaželj^no jed. Kmet je šel na vrt, da bi sadil mlada drevesca v izkopane jame, tujec pa je stopil za njim. «Ali nimate otrok», je vprašal tujec kmeta,« da bi vam pomagali pri delu?» «Imel sem sina,« je odgovoril možiček, «bil je zelo premeten, a mi je naredil premnogo neumnosti in je slednjič zbežal po svetu in ga nisem več videl.» Kmet je zasadil drevesce in ga privezal h kolu, da bi ravno rastlo. Tujec pa je pokazal na staro krivo drevo v kotu vrta in dejal: «Čemu pa ne privežete onega-le krivega drevesa in pustite, da raste skoraj po tleh?» Kmet se je zasmejal: «Vidi se, da se na vrtnarstvo nič ne razumete. Tega drevesa ne more nihče več izravnati. Dokler so drevesa mlada, jih je mogoče prisiliti, da. rastejo po k.onci-» «Tako je tudi z vašim sinoma, je dejal gospod. «Ko je bil mlad, se niste zmenili zanj, pozneje je bilo prepozno, da bi popravili zamudo. Danes je gotovo ves upognjen in pokvečen kot ono-le drevo.» «Zares», je dejal starec, «dol-go je, kar je šel, in mnogo se je lahko spremenil.* a Ali bi ga ne spoznali več, če bi ga videli?» je vprašal tujec. «Ne,» je dejal kmet; «po obrazu težko. Toda na. ramenu ima znamenje v velikosti boba; po tem bi ga spoznal.» Na te besede je tujec slekel suknjo, razgalil srajco na ramenu in pokazal kmetu znamenje, ki je bilo veliko kot bob. «Moj Bog!» je vzkliknil starec, «ti si pa res moj sin! Toda», je pristavil, «kako moreš biti moj sin, ko si pa velik in bogat gospod. Kako si prišel do tega?« «Veš, oče, jae sem krivo drevo, ki ga ni mogoče več uravnati. Tat sem postal in kar je še več, jaz sem tat vseh tatov. Vendar pa vedi, da jemljem bogatim in dajam ubogim.« «Ej, ej,» je stokal oče, «tat je vseeno le tat in dobrega konca to ne bo vzelo.» Nato ga je peljal k materi, ki je jokala od veselja, da je zopet našla sina. Sedli so k jedi in tedaj je dejal oče poln skrbi: «Če grajski gospod izvedb, kdo si, te ne bo zibal na rokah kot tedaj, ko te je držal pri krstu, ampak te obesi.» «Ne bojte se,» je dejal sin. «Ne bo me obesil, zakaj jaz razumem svoje rokodelstvo. Še danes grem sam k njemu.» • Proti večeru se je res peljal v grad. Grof ga je imel za velikega gospoda in ga je prijazno sprejel. Ko pa je izvedel, koga ima pred seboj, je prebledel in dejal: «Boter sem ti, zato bom milosten s teboj. Ker se hvališ, da si tat vseh tatov, te bom preizkusil. če prestaneš preizkušnjo, ti nič ne napravim; če je ne prestaneš, se boš poročil z rabljevo vrvjo in vrani ti bodo svatov-sko pesem peli.» «Gospod grof», je dejal tat, «izberite si tri naloge; če jih ne rešim, naj se zgodi, kar hoče.* Grof je pomislil in dejal: «Prvo moraš ukrasti mojega konja is hleva; drugič in tretjič moraš vzeti rjuho izpod mene in izpod moje žene, ko za-spiva, poleg tega pa tudi poročni prstan moji ženi z roke. Zapomni si dobro, kaj moraš storiti, sicer si pripravi vrat.» Tnr je šel, oblekel se v staro ženska in se namazal ti»ko, da bi ga nihče ne spoznal, nato je naložil sodček žganja, v katerega je primešal zaspanke, na hrbet, in šel v grad. Noč je bila, hlapci so se greli ob ognju. On pa je kaši jal in si mel roke, kakor da ga zebe. Hlapci so ga opazili in misleč, da je stara ženica, so ga povabili k ognju. Ko so videli, da ima sodček, so ga vprašali: «Kaj imaš v sodčku?« «Vince. Kupčujem, da si prislužim za kruli. Če plačate, vam ga dam.« «Sem;ž njim!» so dejali hlapci. Tat j6 nalival, hlapci so pili. «Hej,» so dejali, «to vince pa bolj greje kot ogenj.» Tudi hlapci, ki so bili v hlevu, so hoteli piti. Ko je tat vstopil, je videl, da eden izmed hlapcev sedi na gro-fovem konju, drugi ga drži za uzdo, tretji pa za rep. Tat v ženski obleki jo nalival, hlapci so pili. Ta, ki je držal za uzdo, jo je kmalu izpustil in za-smrčal, drugi je izpustil rep in se zavalil po tleh; tretji je sicer ostal na konju, a se je nagnil in zaspal. Ostali hlapci so bili že preje pospali in so ležali kakor klade. Zdaj je bilo lahko delo. Temu, ki je držal preje uzdo v rokah, je potisnil vrv med prste, drugemu pa šop slame. Nerodno je bilo samo s tistim, ki je sedel v sedlu. Ce ga zbudi, bi zagnnl glasen krik. Privezal je zato sedlo na vrveh pod strop, ga odvezal od konja in ga peljaJ proč, da je ostal jezdec na samem sedlu viseč v zraku. Nato je obvezal konjeve noge s capami, da bi ne delal ropota, in ga je odpeljal na tiho iz hleva. Ko se je storil dan, je prihajal tat vseh tatov s konjem v grad. Grof se je bil ravno prebudil, stopil do okna in pogledal skozi. «Dobro jutro, gospod grof!» ga je pozdravil tat. «Tu jo konj, ki'sem ga vam ukradel. Le poglejte, kako lepo ležijo vaši hlapci in čuvajo vaš zaklad.« Grof se je moral smejati. «Enkrat se ti je posrečilo,« je dejal. «drugič ne bo tako. Samo glej, če se ti ponesreči to pot, bom napravil s teboj kot s tatom.« Zvečer je šla grofica spat in stisnila roko, na kateri je imela prstan, v trdo pest. «Vsa vrata so zaklenjena«, je dejal grof. «Jaz ga bom čakal. In če pride skozi okno, ga bom ustrelil.« Tat pa je šel po noči k vislicam, odrezal enega izmed obe-šenjakov in ga nesel na grad. Tam je pristavil lestvo na okno grofove spalnice in lezel z mrličem na ramah počasi po lestvi navzgor. Ko se je obešen j akova glava prikazala na oknu, je sprožil grof vanj pištolo, v tem trenutku je tat izpus čini dalje jasneje in razlocneje izločajo trdni in solidni temelji, na katerih bo nekoč slonela kultura novega človeštva. Intenzivno sodelovanje uri izgradnji teh temeljev je notranji postulat vseh tvornih duhov, ki se zavedajo svoje odgovornosti iif svojega poslanstva. Tudi slovenski - jugoslovanski človek se zaveda. da njegova in njegovega naroda kultura ne more biti neka izolirana neodgovorna provlma, teirveč mora biLi živ, oplujajoč in oplojen drobec v živem občestvu, evropskih in svetskih kultur. «Ljubljanski Zvon» se zaveda svoje odgovornosti: ve, da so vprašanja in problemi sodobnih kultur njegovi lastni problemi in vprašanja; ve, da je njegova dolžnost stopiti s temi kulturami v kar najožji stik. Zaveda pa se tudi, da je kultura vsakega naroda svojevrsten in poseben organizem, čigar korenine segajo v davnine, čigar srce utriplje v sodobnosti in ki z vejami svojih sluten j tipi je v bodočnost. Služeč kulturi svojega naroda, bo «Ljubljanski Zvon» tudi bodoče v svojem literarno-umet-niškem in esejističnem delu negoval predvsem pomembne sodobne težnje ins tremljenja, ne more pa prekiniti s tradicijo, v kolikor ja še živa in tvorna, kakor ne more zavračati /bodočnost obetajočih poizkusov. Zavračal pa bo tudi v bodoče vsakršno nejasno in neplodno eksperimentiranje. Slej ko prej pa ostane bistvo njegovega programa: najširje svobo-doumje, ki ustvarja brez kakršnihkoli predsodkov. Iz gradiva, ki je listu že došlo ali mu je obljubljeno, omenimo samo- nekaj poglavitnih točk. V leposlovnem delu se bo nadaljeval in zaključil Vladimirja Levstika roman iz vojnih dni «Hilarij Pernat«, ki se v letošnjem letniku radi tehničnih neprilik ni utegnil dovršiti. Ta povest je že letos priklenila nkse širok krog či-tateljev. Njih zanimanje se bo v prihodnjih nadaljevanjih še stopnjevalo. Delo razodeva vse vrline avtorjevega pere>sa. Istotako pride prihodnje leto na vrsto Joža Lovrenčiča starorimski roi an aPublius in Hispala», ki smo yra morali letos radi pomanjkanja prostora odložiti. Dejanje dela se vrši v drugi punski vojni, ko so v antični Rim jeli pronicati j>' vi azijatski vplivi pomehkuženosti in. razvrata. Ljudstvo se vdaja mističnemu kultu Duha zemlje, ženske se bore za neke svoje pravit e. Tako razmere tedanjega Riiua v imiogočem spominjajo na današnji čas. Jedro je izraženo v geslu: salus rei publicae suprema lex — to je: če se v narodu poja- V Trstts, dne 1. lannaija 1927. t£X»Mi»y> Bari 12 1 67 36 76 Firenze 18 •7 24 41 46 Milano IS 51 45 66 2 Kapeli 26 81 47 73 23 Palermo 39 59 37 43 61 Roma 24 30 63 72 75 Torino 51 41 57 34 38 Venezia 1 62 4 42 56 n □ □ □ MALI OGLASI VU tBbio Filzi 23, pouk in pre-1 v;- kr.li bolezni, n I ^airio dolžnost j LOTERIJSKE ŠTEVILKE l>< - t i^r ,k jv, marveč predvsem j izžrebane dne 31. decembra 1926: .u troske, rta jili odstrani in izli < i. i u • i ia roman, ki je pisan v kio~it • i je.L-naltin slogu in od-pi nekaj i»,izornili perspektiv v v \ j< m i v nje tedanjega Kima, 1' najširšemu obČinstvn. i'oi«** tf ho goji i list v pri-in m jem leti« v večji meri krajšo dcvc'o ia Črtico. V ta namen i/rotili uredništvu svoje prispevke ž. številni književniki: France Bevk 'Nenavadni obcsk»), Juš Kozak, J'erdo Kozak («Skrivnost naše hiSe«), Cvetko Golar, Anton NovaČan, Ivan Zoreč i. dr., med mlajšimi: Miran Jar«- («Partija šaha- . Slavko Grum (zanimivi dramski prizor «tTporn?*k»), Tone Seliš k ar, B. Kreft, ter med najmlajšimi: Anton Ocvirk («Gospod Izidor»). V pesniškem delu ostanejo listu zvesti vsi dosedanji sotrudniki, priobčijo pa se prispevki tudi nekaterih mlajših pesnikov in pesnic. Bazen tega objavi list nekaj poslednjih pesmi iz Aškerčeve zapuščine. Pod naslovom «Iz svetovne književnosti« se bodo priobčevali krajši značilni sestavki iz del pomembnih sodobnih umetnikov besede tujih narodov. Takoj prvi zvezek predstavi slovenskemu občinstvu največjega modernega francosk. romanopisca M. Prou-sta; temu sledi Anglež Conrad, nato Španec Jarnez in drugi. Esejistični del bo pester in aktualen. Največjo pažnjo bo uredništvo posvečalo sodobnim domaČim literarnim in umetniškim vprašanjem. Tu bodo zastopani? odlični esejist Janka Lavrin, ki piše danes v angleškem jeziku in či^ar dela se prevajajo v japonščino, je izročil uredništvu originalno razpravo: «0 psihologiji evropskega romantizma«, razen tega priobči nekaj portretov iz svetovne književnosti (I. Cankar, Bnudelaire, \Vhitman itd.); Oton Župančič (o gledališču in kritiki); A Lajovic, Joža Glonar, J. Kele-niina, F. Bradač; Franjo Cibej priobči e.sej o «Psihologiji Cankarjevega umetniškega ustvarjanja^, Karel Dobida piše o reviji evropske upodabljajoče umetnosti na razstavi v Benetkah; Josip Vidmar ho poročal o sodobnem fran- BERL1TZ-SCH08L vodi v vseh jezikih. 71 flTIDHfl N- Borsatti & Figllo, Trst. &LMIHI1I1K Corso 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenah. Govori se slovenski. 2 SAMO potom erergičuejja zdravljenja z Givkolom se ozdravi glavobol, šibkost, m.i'.-krvnost, cbnomnflo*l. .Izdelek lekarne CasU:llauoviciif "lrst, Via dei Giu- liani 42 __4 ELlŽiR CHINA. Jako okusen. Vzbuja točnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. __5 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Siavec Via Giulia 29. Telefon 33-19._8 OSLABELI GOSPODJE (nevrasteniki) dobijo važno pojasnilo. Dopisi na upra- vojega Usta pod št. 1902 _1902 PRVOVRSTNA TRGOVINA v lepem mestu spodnje Štajerske (Jugoslavija) trgovina z manufakturo, špecerijo in železom, lepo, moderno podjetje s hišo in približno 25 oralov zemljišča, z lepimi gospodarskimi poslopji se ugodno rroda. Ponudbe na Emil Heberle, Graz, Gra- benstrasse 12, Avstrija.____10 TRGOVSKJ FOMOČNIK za trgovino mešanega blaga in železnine, vešč italijanskega jezika, išče službe. Tušar Josip, Idrija poštno ležeče.________11 i ZNANJA žali gospodična iz boljše družine z resnim jespo^sm od 30-—40 let varim. Le resne ponudbe naj se pošljejo na podurodnižtvo «Edinosti» v Gorici r*d -Srečaj_1966 COKLE tesane sa delo na njivah in doma. dobite pri Rabcu, Trst, Carducci 36/ 1729 , Poslano") IZJAVA Ja« podpisani Kerkoč Ivan pok. Andreja, posestnik na Pre-serjah štev. 263 — Rihemberk preklicujem in obžalujem Žaljive besede, katere sem izrekel v škodo Mihelj Marije roj. Budin iz Rihemberka^Kasovlje St. 156 in se slednji zahvaljujem, da je odstopila; od kazenske ovadbe proti meni. _ KERKOČ IVAN. *) Za članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost. ODVETNIK fodnijskl tolmač slovenskega, srbo-hrvaškega in nemškega jezika naznanja, da je preselil svojo pisarno v Uia M. R. Imbriani 14,1. Telefon 40-21. 1381 ŠTEDILNIKE premične in nepremične,, od L 100.— naprej, prodaja kovač Pu- rk:, Via M«dia ___1946 coskeni gledališču; O sodobni j BABICA, avionzirtma,. diplomirana, noseče, Adele Emerschitz- francoski književnosti bosta končno poročala tudi A. Debeljak in P. Karlin. — Poleg navedenega bo list redno prinašal tudi krajše esejistične preglede preko sodobne srbsko-hrvatske in bolgarske književnosti in umetnosti. Niz esejev namerava uredništvo končno posvetiti modernemu angleškemu slovstvu, kritiki in gledališču, ki je danes med Slovenci malo znano. V to svrho je uredništvo pridobilo znanega angleškega publicista in kritika, prof. \V. H. Hindlea. Smer lista je tedaj jasno opredeljena: kulturno slovenstvo — v najožjem kontaktu s kulturami drugih jugoslovanskih narodov — s sodelovanjem sodobne kulturne Evrope. Novost v novem letniku bodo umetniške reprodukcije v bakro- tisku. Tekom leta prejinejo naročniki deset portretov naših vel-mož. Prvi bo priložen februarski številki. Da bo uredništvo moglo izvrševati to svojo nalotro, je v veliki meri odvisno od občinstva. Zato vabimov se dosedanje naročnike, da ostanejo listu zvesti i v bodoče, prosimo pa tudi druge, vse, ki umejo ceniti pomen lepe knjige, da stopijo v naš krogi »Ljubljanski Zvon» bo izhajal točno prvi teden vsakega meseca. Naročnina znaša: za celo leto za inozemstvo 150 Din. Naroča se ri Tit-kovni zadrugi v Ljubljani, K ešernova ulica št. 54. Zobozdravniki ambuliforlj Trst, Via Setiefontane 6 od 9-1? in od 15-20 ob nedeljah in praznih od 10-12 Deželanl dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. Ljudske cene. sprettira Sbfizero, Farneio 10 (podaljšana Ginna- siica), lastna vila, tel. 20-64____7 TRGOVSKEGA vajenca sprejme trgovina Ocvirk v Ajdovščini.____1962 VAŽNO. Išče se sedanji naslov Marije Stanič iz Kanalskega okraja. Kdor bi kaj vedel o njej, naj javi upravništvu proti dobri nagradi.__1950 KROJAŠKA delavnica se proda v sredini Gorice. Naslov pove goriška oprava. _____1962 PLESNI UČITELJ Pertot, Corso 39. Skupne vaje torek, petek od 20-22. Posamezne vsaki dan._____12 GOSPODIČNA se sprejme na stanovanje. Eventueino dobi hrano. Naslov pri tržaškem upravniStvu.__13 KAMJON 15 ter, prodam ali zamenjam z dobrimi konji. Naslov pri tržaškem u- pravništvu.___14 DEKLE z eno meščansko šolo išče mesta učenke v trgovini. Draga Sirca, Zagon 19 p. Postojna._ V ČEDA&U, v sredini mesta, je na prodaj gosposka hiša z veliko, dobro vpeljano trgovino. Pojasnila daje g. Bachet- to Luigi, Cividale_____1947 DEKLE, kridno, pošteno, sposobno vseh hišnih del in kuhanja ter z znanjem nekoliko nemškega jezika dobi službo proti dobri plači pri nemški družini. Nastop od 15. do 31/1. Via Donizzetti 5/III vrata 8. 9 To je znamka, ki je natisnjena na V2 kg- zavojih izbornih testenin PEKATETE Zahtevaj vedno le testenine s to znamko. Popolnost Eleganza Prikladnost Prodaja in poskusi brez obveze za nakup AeMa Ing. HM HIS1 Trst, Via Valdirivo št. 24 5 Ne pozabite, da Ima tvrdka en inM Int. brn T. L 26 (nasproti ziitnijaliia) IzgiiOT. sfileke tn £ ta- is mi bUf9 Last« krojiftica l.r. Podru ž. v Idriji Via Csstello 68 (hiša Lapajne) GCY6U M tfivuulri GIUSEPPE SPfcCHAR Via S. CateHna 7 - TRST - Piazza Mazziai Veliki dohodi tu- in inozemskega blaga za moške in ženske obleke zadnje novosti, po najnižjih cenah. Specijaliteta Paletots in dežnih plaščev. SPREJEMAJO Si NAROČILA ZA OBLEKE PO MERI Konkurenčne cene! 1157 Konkurei^ne cene ! PODLISTEK (16) V. I. K H12 A N O V S K A: EMEZA ROMAN Valerija je povesila glavo in solze so se ji ulile iz očL — Naj se zgodi božja volja, — je zašepetala; — blagoslovite me, dragi oče, in prosile Boga, da bi mi dal moči doprinesti to žrtev... — Gospodova moč se pojavlja v slabotnih, — je rekel duhovni pastir, ko je vstal in položil roko na glavo mlade deklice. — Zdaj, drago dete, moram k vašemu očetu, da se z njim pomenim o tej važni zadevi! Ko je Valerija ostala sama, se je zopet vrgla na blazino in zaprla oči. Nemirna skrb se je v njej nekoliko polegla. Vsaj njena vest je bila mirna; ugledni spovednik, katerega besedam je slepo verjela, ji je rekel, da izvršuje Bogu ugodno uelo, in ji je dal svoj blagoslov. Srce se ji je olajšalo. Toda kakšno življenje jo je čakalo? Kako se bo obnašali napram svojemu ženinu, svojemu možu, za kati rega ni mogla drugače misliti ka-or s prežimo odvratnostjo? Nova, nenavadna i orba se je začela v njenem srcu: zdelo se ji je, žrtev prekaša njene sile, a istočasno bi je ne hotela nikomur odstopiti; prizor njenega včerajšnjega sestanka je vstal pred njo in v njenem srcu se je oglasilo sovraštvo in odvratnost pri spomiriu na ponižanje, ki ga je pretrpela zaradi tega, ker je odbila mladega Juda; a zopet jo je nepremagljiva naklonjenost vlekla k lepemu mladeniču z ognjenim pogledom in njegova u-poma strast je napravila nanjo čaroben vtis. Antuanetin prihod je prekinil ta notranji boj. Mladi deklici sta se objeli. — Vse je končano, — je zašepetala Valerija skozi solze; — dobil oče pl. Rote mi je pokazal mojo dolžnost. Ta možitev je že odločena. — Če je tako, tedaj ti moram nekaj priznati, kai' sem ti do sedaj zamolčala, ker sem se bala vplivati na tvojo končno odločitev. Zdaj povem tudi tebi, da je Rudolfova rešitev zvezana tudi z mojo srečo; v svojem obupu mi ni mogel prikriti svoje ljubezni do mene; glede mojih čuvstev napram njemu si si bila ti bržkone že na jasnem, in tako sva se zaročila. I«aiina rdečica je stopila na bleda Valerijina lica. — Ah, kakšno nepričakovano srečo prinaša moja žrtev! mir očetu, tebi in Rudolfu srečo, za to je pač vredno pokvariti svoje življenje. — Draga Valerija, — je rekla Antuaneta s čuvstvom globoke žalosti, — zakaj izključuješ zase možnoat sreče v bodočnosti? — Ah, Antuaneta, kakojmorem živeti v bttž- na: I Zobozdravnik :E1 Dr. SflRDOC D. ordinira v TRSTU Via M. 1 isferiui fl. li UL (prej Via S. Giuaiii) Od 9-12 In od 3-7 153 Pr«4no protfaft« ZLATO In SREBRO obiščite zlatarno STERM1N Via Maza i nI it. 43 kjer dobite najviije cene. - Kupujem listke mestne zastavljalnice. ZDRAVNIK DMV. HftlBERNIK SPREJEMA 1347 V VIA VALDIRIVO ŠT. 33 (NASPROTI KAVARNE ROMA OD 2.30 DO 3.30 POPOLDNE (1.V30) Najlepše, najboljše in najcenejše obuvalo d o b i t e ' pri REBCU, Via Carducci 36. FJli Mgstiii Čevlji In Ste p H cenah. Via Genova IO — Trst FERRO CHINA P Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet nrotl MALOKRVNOSTI, BLEDICI In 2a OKREVALE P ,1340) LEKARNA Z&NSTT1 - TRST - Vls Mszzln! Tržašha posojilnica In hranilnici! registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejems navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun in vlege za čekovni promet, ter jHi obrestuje pO -»/o večje in stalne vloge po degoveru. Sprejema „Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam-Daje poselila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ia razpetem varnostne ceiiu (rte) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt \ Štev. telef. 25-67. 986 BaMi iliv. desaiBi zavtd MIZARSKA DELAVNICA Z ZALKO navadnega in finega icmo POHIŠTVA D. Cavalieri & E. Lnls Trst, Via Parini it % tel. 11-OJ Najboljše blago. Najnižje cene Plačevanje na obroka. i Predno nakupite kakršnoslbodi ^ POHIŠTVO i obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke ^ ALESSANDRO LEVI MINZI s TRST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON 7-13 | ■II IIBII9Ht«l!pHiani!l»gj2IBKin IffEggai mam TRSOUSKS 01RTM ZfiGRUSA U registrovana zadruga z neomejenim jamstvom Bia Milano 20, pritličje (vogal XXX otiobre) - Tel. 16-04 -□ □ □ □" Obrestuje hranilne vloge po 5°j0 Vetje vloga, vezane na odpoved, po degoveru. Davek na obresti plačuje zavod sam. TR86VCEM IN OBRTNIKOM OTVARJfi TEKOČE ČEKOVNE RAČUNE. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. Uradna ura otf 9-12 72 do?, in © vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Čern o m e 1 j, Kra n j, Loga tec. Najprikladnejša zveza z ^oslavijo, Blagajna je odprta od 972-12V* in od 1472-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, Maribor, Sarajevo, Split ■plit. j lijili odnosajili s človekom, ki mi je zopern, prenašati njegova božanja, njegove poljube in biti srečna?... Vztrepetala je in si zakrila obličje z rokami. Antuaneta je neodobravajoče odkimala z glavo. — Pretiravaš, draga! Videla sem včeraj gospoda Meierja in sem se uverila, da sem si bila napravila o njem docela napačno mnenje; saj je prav lep mladenič in v potezali njegovega obličja ni nič takega, kar bi spominjalo na njegovo pleme; vede se odlično, govori izbrano; ko se po-Kristjani, bo postal takšen kakor vsi ostali. Dekleti sta skupno obedovali; in Valerij in obup se je polagoma umaknil navdušeni odločnosti. Njun pogovor je prekinil odmev korakov in žvenket ostrog. _Evo končno očeta in Rudolfa, — je rekla Valerija in stekla grofu naproti. Bil je to človek aristokratske lepote, ki je bil še dobro ohranjen. V družbi je bil silno prijeten in z brezbrižno prostodušnostjo je razsipal denar. Zato ni čuda, če je bil splošno priljubljen. Otroka pa sta naravnost oboževala svojega prijaznega in veselega očeta. Ko je Antuaneta zapazila razburjenost svojega bodočega tasta, je stopila k-Rudolfu in ga odvedla v sosedno sobo. — Papa, papa, vse se bo lepo uredilo; ne bodi tako žalosten, — je rejtla Valerija in ga posadila na divan. Grof pl. M. ni mogel govoriti in je molče pritisnil hčerko 11a svoje prsi. — Drago dete, — je zašepetal končno, — ali odpuščaš svojemu nevrednemu očetu, ki ni mislil na bodočnsot svojih otrok in ju privedel na rob prepada. Valerija je vstala in pobožala s svojimi majhnimi ročicami očeta po ličili in laseh, ki so bili sicer že sivi, toda še vedno gosti in kodrasti. Ljubeče in z otroškim ponosom ga je motrila s svojimi prelestnimi očmi. — Nimam ti kaj odpuščati, dobri, najboljši oče, kar jih ima svet! Ali si ti kriv, če te je Bog tako bogato obdaril in ne moreš živeti kakor ka^ terikoli nepoznan meščan? Ne, ne, ti nisi ničesar zakrivil, vse to je napravila usoda; Bogu je bilo všeč, da mi je spasiti človeško dušo. Grof jo je vnovič stisnil na svoja prsa in dve trpki solzi sta mu spolzeli po licih. — Tvoja velikodušnost, drago dete, me kaznuje bolj kakor najhujše očitanje; toda ali imam pravico sprejeti takšno strašno žrtev? — Moraš jo sprejeti, papa, in jaz jo rada do-prinašam, ker ti Bog zagotovi mir a Rudolfu bodočnost; Bog mi pomore in vse se bo uredilo bolje, kakor pričakujemo; samo bodi vesel in dobre volje kakor prej. V Trstu, dne 1. Januarja 1927. «EDIX08T» SREČNO IN VESELO NOVO LETO voščijo vsem svojim cenjenim odjemalcem, gostom, klijentom, sorodnikom, prijateljem in znancem v Trstu in na deSeli naslednji denarni zavodi, tvrdke, zaloge, institucije, knjigarne, krojaCnlce, gostilne, restavracije, posestniki L t. d. Ltd. fl Princ Ivan I lastnik buffela 1 TRST 1 Via XXX Ottobre 19 I Franc Renko Trgovina jestvin TRST Via deli'Istria 66 Alberto Bignami zaloga vrvi in stičnih potrebščin TRST Via Economo 16 Čevljarnica .A ^ Via Caprin 5 Pri Sv. Jakobu A Jakiič trgovina jestvin in pekarn« Sv. Ivan pri Trstu Andrej Urdih Trgovec TRST Via Cesare Eattlsli 9 Josip Prelog Antonov | trgovina jestvin R TRST I Via detla Guardia 44 I F. Cink Usnjarna TRST Campo Belvedere Kari Klun 1 Avtomobilno podjetje Trst-Bistrica 1 TRST 1 Via del Ronco 3 9 Čevljarnica Vodopivec 1 TRST 1 Via Riborgo 2 R Winkler, Oblaschiak&Col TRST p Corso Vitt. Em. HI R K. SusiČ I TRST I Via Roiano 2 1 A. Frankovič 1 Odlikovana tovarna sodavice | Zaloga piva Dreher f NABRE2INA S Tvrdka Vek. Plesničar TRST Vi« CiuJia 79 - Via Madfa 13 Rudolf Vrabec Trgovec KOMEN Albert Povh Urama ia zlatarna TRST Via Mauiiii 46 Gostilna „ Alia Bajadera" TRST Corso Garibaldt 32 Tvrdka Davide Cavaliero Prodajalna tsgotovljenih oblek in blaga sa moške oblaka TRST Cono Oaribaldi 3 Romeo Cipriani p Manufakturna trgovina || TRST I Piazza Coldoni 12 1 „Alle grandi fabbriche" , (Luigi Bront) Skladišče moških oblek in blaga Lastna krojačnica TRST Corso Caribaldi 10 Jakob Perhauc B Prodajalna likerjev L TRST K M. Berger Zalog« .Prave Franckove kave' TRST Via Solitario 4, Tel 11-47 Josip Dolčič I Prva tržaška obrtnija za izdelovanje | kislega zelja in repe B TRST E Via della Sorgente 7 - Via Maiolica 13 K Tvrdka Jakob Vatovec nasl. TRST Ravbar & Kan dare g Trgovina jestvin E TRST B Sv. Mar. Mag. zgornja 8 (Bivio) ■ Pcdr. Via Pasquale Revoltella 62 1 (vogal via Piccardi) I alessandro levi minz1 Zalogo pohištva TRST Via Rettori 1 Via Maicanton 7-13 k Franc Makovec | Pekarna E T v ~ TRST K Campo Belvedere I SOLA BERLITZ Svetovni zavod za poučevale Ia prevajanje v vseh jezikih TRST Via Torre bianca 21 ' - t živnostenskA banka IVAN KERŽE I j Zaloga kuhinjskih potrebščin 1 r TRST i J Piazza M. R. Imbrianl 1 I G. Dollinar U4i ia izvoz papirja TRST Via Ugo Polonio 5 Tržaška kmet. družba I TRST 1 Via Torre bianca 19 1 JAKOB BEVC I Zlatarna in urama I TRST 1 Campo S. Oiacomo 5 R Podružnica: Sv. M. Magd. zg. 11 1 H Josip Prelog Trgovina jestvin TRST Via deli* Istria 73 „Pri Slavcu" 1 Trgovina manufakturnega blaga R ^^ 1 TRST I Via deHa Guardia 26. Sv. Jakob R f. žagar Odlikovana destilacija brinjevca, iropinovca, zaloga vin in likeijev TRST Via S. Franceaco 18, vogal Palestrina Ivan Prelog 1 Trgovina jestvin bi kolonijalnega blaga I 1 TRST 1 Via Mollno a venlo 1 I Ivan Tomažič Trgovina jestvin TRST Via Molino a vento 5 Povh Alojzij 1 Urar In zlatar E TRST B Piazza Caribaldi 2, 1 R Leopold Štrekelj 1 Trgovina jestvin in kolonijalnega blaga R TRST 1 t Piazza Oaribaldi 6 R Podružnica Ljubljanske kreditne banke TRST Vogal vta ValdMvo 27 - Via XXX Ottobre Pepina in Franc Zafred E Gostilna pri .Starem Lenčku" | TRST I Campo Belvedere 1 M Mavrič Just 5 Trgovina jestvin m TRST 1 Via deli'Istria 14 1 Ivančič Jakob in Tončka Goatilna TRST Via dell'lndttstria 10 Tvrdka „Old England" Prodajalna izgot ovij enih oblek in sukna TRST Corso Vitt. Em. III, 26 Odlikovane nlsfcavna V. cominotti TRST Via Rossetti 8 Anton Renko Trgovina jaatvln TRST Campo S. Oiacomo 16 Joško Ivančič Žganj arna TRST - SV. JAKOB Via S. Marco (vogal Seno le nuove) Lovrenc Rebula Odlikovana pekarna in slaščičarna TRST Via Udlne 57. TeL 41-38 G. Struchel Manufakturna trgovina TRST Via Mazzini 36 LEKARNA CASTELLANOVICH 1 Lastnik F. Boiaffio | TRST i Via dei Giuliani 42 1 Just Daneu Trgovina jestvin TRST Via Roiano 2 Leopolda In Kari Prinčič | Gostilna h - GORICA 1 Via Nazario Sauro 18 g M. Alte Trgovina modnega in manufak. blaga TRST Via Mazzini 37 Lipanje Franc i Gostilničar H TRST S Vta Geppa 18 S ATTILIO VOLTOLINA odlikovana tovarna testenin / TRST Via delTIstria 78 — Telef. 27-80 Ivan Bidovec Trgovina jestvin in kolonijalnega blaga TRST Via Genova 15 Giovanni Bait Trgovina porcelana in kuhinjskih potrebščin TRST Via Oenova 21 TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA registrovana zadruga z neom. jamstvom TRST Via Mflaao 20 (vogal XXX Ottobre) Leopold Kuret Trgovina jestvin TRST Sv. M. M. 557 Via Ptmne (vogal Costalanga) Ravbar Anton Trgovec t KOMNU VL Tftii^AML utr. M. FISCHBEIN Tovarna dežnih plaSčev TRST /ia Mura« 4 (tik gleHMišča Ezcelsiori F. Macorig & Co. Succ. Tovarna likerjev in sirupov TRST Via S. Francesco d'Assisi 15 - Telef. 176 Franc Rucker Mlekarna na drobno in na debelo TRST Via S. Lazzaro 20 Antončič Alojzij trgovec Sv. Križ pri Trstu Brivski salon Šaško & Ivančič v novi palači .Adriattea-Spedizioni" Via Giorgio Galatti št. 24 Trampuš Fran Trgovina jestvin Sv. Ivan, S. Cilino št. 751 Suban Fran Gostilna Sv. Ivan pri Trstu Rak Anton Trgovina jestvin in kolonijalaega blaga s prodajo oglja, drv in petroleja Sv. Ivan 755 pri Trstu Andrej Klun Trgovina jestvin TRST Sv. Ivan št. 1409 Hinko Schmidt Trgovina jestvin Trst, Sv. Ivan Ferramenta Madile TRST Via Carducci 22 Svetoivansko gosp. društvo Sv. Ivan pri Trsfu Istituti scolastici Battisti-Galilei TRST Via Battisti 10 Alessandra Marcovich Modni salon ^ TRST Via XXX Ottobre 15 on Kovačič Rudolf zobotehnik TRST Vta Valdlrivo 331 II HIHli: »N O N a o o M Slovenci! Predno nakupite kakršne-sibodi potrebščine, obiščite naša velika skladišča, ki so bogato založena s svi-lenino, volnenino, suknom v velikanski izberi in po najnižjih cenah. ifts Roflib Ta St. H. Mtftc!L» 6*50 Bogata izbera fuštanja „ 2*50 Velika partija volnenega! blaga P° L 8'— meter Postre&enl bodete v jeziku, ki {a govorite. •ni nsiiiii