SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO XXXIII (27).
Šttv. (No.) 30
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 25. julija 1974
BELA GARDA, VREMENSKA NAPOVED . IN VETRNICE
Not?« not revolucije
Ameriški časnikar in pisatelj Frank Gibney je leta 1960 zapisal v svoji knjigi „Obrat na levo“ prevladujoče prepričanje političnih opazovalcev, ki so imeli komunizem za naravnega naslednika peronističnemu režimu v Argentini. Ko je revolucija leta 1955 naredila konec prvi dobi peronistične vlade, je prelomila naraven tek dogodkov, ni pa seveda naredila konca komunističnemu prizadevanju, da bi zasegli oblast tudi v tej državi. In v tem prizadevanju je komunizem delno izbral eno najbolj sigurnih poti za dosego svojih ciliev, to je, infiltracijo v najbolj množičnem političnem gibanju, v paronizmu. Istočasno pa je levo krilo marksističnih gibanj pričelo izvajati lastno, revolucionarno in nasilno pot za naskok oblasti. Tako so si sledil' poizkusi deželne in mestne gverile, kateri so se le s. težavo ' zoperstavili' varnostni organi posameznih vlad.
Ko je nastopila po 25. maju prva peronistična vlada te druge dobe, je gori omenjena infiltracija kaj kmalu prišla do izraza. Bistri in krepki posegi pokojnega predsednika Perona pa so vzpostavili red in, kar je tudi zelo važno, povzročili ločitev v širokih plasteh peronizma, ki je bolj jasno dojel nespravljivost lastne ideologije z marksistično. Zaradi notranjih sporov, pa tudi zaradi pričakovanja bodočih dogodkov, si je razočarani revolucionarni marksizem (in vanj generično vključujemo vse razne odtenke: trockizem, kastrizem, raaoizem itd., v različnih krajevnih verzijah) celil rane in se pripravljal na odločilni trenutek. Ta trenutek naj bi nastopil (in to so vedeli vsi), ko bi ideolog in vodja peronizma, predsednik države general Peron, katerega- zdravje je bilo krhko, dospel do konca svoje življenske poti. Tedaj naj bi se izpolnila domneva, ki so jo svetovni opazovalci (npr. Frank Gibney) predvidevali že okrog 1954.
Narod je zadela nesreča Peronove smrti. A znal je prestati udarec in se zrelo podati naprej po poti proti zastavljenim ciljem. Levičarska revolucionarna gverila, ki je stala v avantgardi prevratnega gibanja, kakor tudi vse marksistične skupine, ki so v pripravljenosti čakale za njo, so ostale z dolgim nosom. Ni bilo kaosa, ni bilo vojaških nemirov pe udarov, ni bilo ne političnega razlda ne vladne krize, niti razkola v peronizmu; le žalost, globoko iskreno žalovanje, ki pa njihovim namenom ni koristila. Politično-socialni moment je prešel, in celotna revolucija se je znašla ponovno v normalnem razvijanju ustavnega življenja, ne da bi dolgo pričakovana prilika o-brodila najmanjši sad. Tako je bil revolucionarni marksizem prisiljen, da znova seže po običajnih metodah počasnega napredovanja, da si pripravi pot, po kateri naj bi znova dosegel zamujeno priliko.
V „Novem razredu“ Djilas zanimivo opiše marksistični princip, da je potreben socialni zlom (vojna, padec o-kostenelega režima, globok pretres ustavnega življenja), da komunistična revolucija uspe. Tega se dobro zavedajo tudi vsi teoretiki in izvajalci prevratnega gibanja v latinski Ameriki, in po tem se ravnajo najmodernejši prevratni načrti, ki težijo k združitvi podeželskih in mestnih akcij gverile, k umetnemu pripravljanju takega zloma, po katerem bi bila mogoča zasedba oblasti.
Tej miselnosti in takemu načrtovanju niso tuje • argentinske prevratne skupine. In to pot so se odločile nastopiti potem ko so se znašle pred novim položajem. Kriteriji verjetno še/ niso zedinjeni, čeprav so se že izvedle prve akcije.
Prvi udarci so bili zelo boleči. Morda še bolj zaradi težkih trenutkov, ki jih je doživljala država. Številni napadi, bombni atentati, ugrabitve, poboji in umori, med katerimi je v prvi vrsti treba beležiti umor bivšega no-tranjega ministra dr. Mor Roiga, niso najboljše zdravilo za celjenje ran na narodnem telesu in kaj malo pripomo-
Kdor bi hotel dobiti pravo sliko razmer v domovini od tistih emigrantov, ki hodijo domov na obisk bo težko prišel do resnice. Le redki so namreč, ki znajo opazovati in spoznajo, da vfis nekake svobode le navidezen in le na površini. Kdor pa je zadosti inteligenten in pogleda malo globje, spozna, kako temeljito so prepletene omejitve o-sebne svobode in kako je zatirana svoboda duha. Pa tudi pri branju različnih listov, ki izhajajo pod komunističnem režimu, če jih pravilno tolmačimo, pridemo do istega spoznanja. Danes navajamo v premislek našim 'bralcem nekaj primerov.
Binkoštno srečanje v Nemčiji in belogardizem
Vsi izseljenski listi in tudi v Svobodni Sloveniji smo pisali o letošnjem izredno uspelem binkoštnem srečanju v Diisseldorfu in Stuttgartu, kjer se je zbralo nad 3000 Slovencev. O tem je poročala tudi ljubljanska Družina v številki z dne 16. junija in na kratko opisala Začetek teh binkoštnih srečanj in kako je število udeležencev od leta do leta naraščalo, članek je bil napisan pod naslovom „Mati Slovenija, tvoji smo sinovi“, kar je bilo geslo letošnjega srečanja. V Družini je bilo tudi zapisano, da je bil začetnik teh srečanj izseljenski. duhovnik dr. Janez Zdešar. Nato pa je člankar v Družini predvsem'kot kronist opisal potek tega srečanja..
že samo poročilo in uspeh tega sre-čarija pa je zbodlo komunistični režim. Neki Jože Šircelj je dobil naročilo, da v ljubljanskem Delu napade Družino in dr. Zdešarja. To je tudi storil v številka z dne 20. junija pod naslovom „V soju čudne luči“.
Piščeva naloga ni bila lahka, ker v pisanju Družine ni bilo nobenega konkretnega prijema, spravil pa je skupaj tale članek:
„Količkaj rednemu bralcu verskega tednika „Družina“ se ta list kaže v dokaj pastoralni luči. Morda je to samo vtis, toda zdi Se, da je poudarek na dušnem pastirstvu, na duhovni prenovi, na ukvarjanju pretežno z verskimi zadevami zadnje čase izrazitejši. To ne more nikogar motiti, kvečjemu tiste kroge, ki jih še naprej mika politizacija katoliške Cerkve, se pravi vračanje na pota klerikalizma.
Ob tem je značilno pisanje „Družine“ ob katoliškem dnevu družbenih občil. Priče smo bili dokaj izrazite težnje po ponotranjanju te snovi: v uredniškem komentarju je govor le o nalogah katoliškega tiska — z majčkeno izjemo, drobno tožbo, češ, „pri nas smo toliko na slabšem, ker imamo na voljo zgolj sredstvo,- ki je najmanj učinkovito •— tisk.“	,
Po svoje značilna je tudi doza samokritične prostodušnosti. ki se kaže v stavku „Kristjan-bralec pa mora sprejeti marsikaj, čeprav se ne sklada z njegovim trenutnim nagnjenjem. Svet pač noče teči po tistem tiru, ki ga mi določamo, in vseh dogajanj ne moremo nategniti na naše majhne kalupe.“
To je bilo natisnjeno v „Družini“
rejo k ohranjanju miru in reda, ki je državi prav v tem trenutku tako potreben. K temu je treba prišteti staro taktiko z novimi metodami namernega širjenja govoric z namenom da se povzroči panika. Taka je zaskrbljujoča slika današnjega trenutka v Argentini, slika nasilja, ki grozi, da se v bodoče še bolj razpase.
V prej omenjeni Gibneyevi knjigi stoji tudi poglavje o komunistični taktiki, kateremu je naslov „Evropski primer ne velja“. A nam zvenijo današnji dogodki v Argentini tako blizu tistih, ki jih je Slovenija doživljala že trideset let nazaj. Prav v majhni knjižici iz leta 1944, sem našel zapisano: „Pomislimo na zloglasne španske ječe... pomislimo na poboje v Španiji, na stre-
štev. 21. A glej ga šmenta, v številki 24 tega „verskega tednika“ vidimo na prvi strani uvodno poročilo o binkoštnem srečanju slovenskih delavcev v Zahodni Nemčiji. Uvodno na prvi strani — to je pač stvar avtonomne presoje uredništva.
Nekaj pa v tem poročilu kaže na to, da je nekoliko lažje napisati, kako ■svet „noče teči po istem tiru“ itd., precej težje pa je očitno ravnati se po tem spoznanju. „Družina“ namreč v tem poročilu na dveh mestih poroča o dr. Janezu Zdešarju — kot o voditelju „naših duhovnikov, ki delujejo v Nemčiji“ in o tem, da je taisti dr. Zdešar dal pred sedmimi leti pobudo za takšna binkoštna srečanja.
„Družina“ zamolči ob imenovanem gospodu nekaj nadrobnosti. Prvič, da je dr. Zdešar politični emigrant, emigrant zaradi belogardističnega prepričanja in prakse. In drugič, da je dr. Zdešar e-den glavnih, če ne glavni uravnavalec potov v Celovcu izhajajoče emigrantske periodične publikacije „Naša luč“. Že bežno prebiranje te publikacije pa kaže, da je luč, ki prihaja s strani „Naše luči“, vse prej kot pastoralno zazrta v duhovno prenovo katoličanov v koncilskem duhu. Nasprotno, poglavitna skrb gospoda Zdešarja & Co je razpihovanje plamena hladne vojne, antikomunizma — pri čemer imajo za glavno tarčo sodobno Jugoslavijo in kajpak Slovenijo kot socialistično samoupravno skupnost.
In če ob tem Družina še izrecno pravi, da je dr. Zdešar voditelj „naših“ duhovnikov, si res ne moremo misliti drugega kakor da Družina — vsaj v tem primeru — nateza dogajanje na tal«/ „majhne kalupe“. Ali so to samo kalupi uredništva ali še koga drugega — rajši ne bi ugibali.
"Vsekakor pa se je tako Družina znašla v soju čudne luči.“
Ob branju tega članka se nehote vprašamo ali ima pri ljubljanskem Delu kdo pogum, da bi v dobi Solženicina svojim bralcem le pojasnil resnično vsebino besed „bela garda“?
„Kaj pomeni Jezus iz Nazareta?“ in vremenska napoved
V Jugoslaviji radi poudarjajo, da so verujoči in neverujoči enakopravni. Kako pa je s to enakopravnostjo v resnici, naj nam pove Alojz Cestnik, 76-let-ni upokojenec iz Ptuja in oče 11 otrok po poklicu tlakovalec cest.
Cestnik je čez 20 let pripravljal vremenske napovedi za krajevni tednik v Ptuju. Pri svojih napovedih si je pridobil tolik sloves, da ga je letos uredništvo ljubljanskega „Nedeljskega dnevnika“ naprosilo, da naj bi dajal tedenske vremenske napovedi tudi za omenjeni list. Cestnik, je ponudbo sprejel in pisal napovedi od 10. februarja tega leta dalje.
Verski list Družina v zadnjih številkah objavlja kratke članke kot odgovor na vprašanje: „Kaj mi pomeni Jezus iz Nazareta“. V 22 številki (2. julija) je Cestnik tudi odgovoril na to vprašanje brez vsakega strahu. Od-
Ijanje v Rusiji! A kaj bi iskali zgledov drugod, saj jih imamo na lastnih tleh dovolj. Saj se bo spomin nanje za večne čase vlekel za našim narodom kot temna senca. Kdo prešteje grobove po gozdovih, kdo trupla po kraških jamah. Žrtve so padale podnevi po ulicah, ponoči po hišah, javno in v zasedi. .. “ Ali ni to kaj določena radiografija današnjega stanja v tej deželi? Ali lahko kdo trdi da „Slovenski primer“ tu ne 'čelja?
Narod trpi in bo še trpel pod udarci prevratnežev. A padel ne bo, kajti volja do življenja in želja po svobodi sta močnejša kot rane, ki jih more zasekati zločinska roka revolucionarjev.
e.	t.
Seguir el camino
No es la primera vez, que la vida del país se siente sacudida por una ola de teiroiismo. Pero esta vez la acción destructiva de estos elementos, tan extraños al cuerpo de la Nación, ocurre en el momento, en que todo el país está abo-csftlo a la difícil tarea de la reconstrucción, después de haber perdido a su líder.
Es sintomático que, mientras todos los grupos políticos, todas las organizaciones sindicales, económicas y civiles han expresado su apoyo al gobierno de la señora María Estela Martínez de Perón, y su decisión de seguir luchando por la liberación definitiva de la patria, sea solamente un pequeño grupo de madan*'1 * * 4 * * * * * lo,-dos, el que pretenda, por la fuerza despiadada, imponer sus puntos de vista al ue los ciudadanos.
Ni sus fines inconfesables, ni sus métodos inhumanos reciben simpatía del pueblo argentino. Por el contrario. Como lo hizo otras veces ya, el pueblo juzga con indignación tales hechos. Pero el oueblo, sabedor de su propia fuerza, tamb'én reacciona positivamente frente al momento. Y reacciona con el firme prooósito de seguir trabajando, seguir luchando, seguir por el camino/que le enseñara su líder.
govor, ki je poln izredno lepih misli zaključuje Cestnik tako:
„Jezus mi predstavlja največjo ljube :en, neskončno usmiljenje in dobroto. Ne pozabljam pa, da je tudi neskončno pravičen. Na kratko: Pomeni mi neskončno usmiljenje in neskočno pravičnost. Jezus je tisti, ki ne bo prelomil dane besede, temveč bo ostal do kraja zvest.“
Zaradi takega odgovora v Družini so pričela prihajati na uredništvo „Nedeljskega dnevnika“ pisma, kako morejo sodelovati s človekom, ki je „ideološko opredeljen“ in sovražno razpoložen do socialistične stvarnosti.
4.	junija pa je Cestnik prejel od u-rednikov „Nedeljskega dnevnika“ pismo sledeče vsebine:
Ljubljana, S. d. 197i
Spoštovani tov. Cestnik, zelo žal nam je, da moramo prekiniti naše so-, delovanje. Priznati moram, da se je vaše napovedovanje vremena'že kar dobro vpeljalo. Toda po vaših izjavah v časniku „Družina' smo bili deležni hude kritike tako, da nam ni preostalo drugega kot ta neljuba odločitev o prenehanju sodelovanja. Upam, da boste skušali razumeti našo odločitev, pri čemer se vam ~ža dosedanje sodelovanje še enkrat zahvaljujemo. S tovariškimi pozdravi
Marjan Remic odgovorni urednik Nedeljskega
Alojz Cestnik, ki je v „Družini“ objavil to pismo, se upravičeno sprašuje: „Vprašujem sebe in vas, ali je v članku ‘Kgj mi pomeni Jezus iz Nazareta ? bilo kaj protiustavnega. Mislim, da ne. Za mene pa je to dokaz, da verni in neverni pred državo nismo enakopravni, pa čeprav smo verni dobri in vsestransko zvesti državljani Jugoslavije.“
Vetrnice
Vsako nasilje nad človekom, teptanje njegovih osnovnih pravic in omejevanje svobode duha ima različne učinke. Pri značajnih ljudeh je odpor proti nasilju še močnejši in ne klonijo. Svoje prepričanje izražajo tudi javno. Drugi klonijo in tavajo kot bi imeli zlomljeno
hrbterdeo. Tretji pa se obračajo proti vetru kakor vetrnica. Kakšni so ti, nam pokaže tudi „Družina“ z dne 16. junija, ko takole poroča:
„Na binkoštni dan se je naš sodelavec z magnetofonom čez ramo pomešal med ljudi okrog ljubljanske stolnice. Vse mogoče stvari jih je spraševal. Od njihovega mnenja o starosti birmencev pa do bistvenega vprašanja, če so kristjani. Kakor so bila raznolika vpraša-nia, tako in še bolj so bili različni odgovori. čudoviti so bili otroci. Pogumno So odgovarjali, vedeli so, kaj je birma, da je to življenjska odločitev za Kristusa, vedeli so, da se morajo sadovi zakramenta birme pokazati tudi v njihovem vsakdanjem življenju, mnogi so iskali celo v. čisto konkretne primere. Starejši so večinoma filozofirali o starih navadah, ki so sicer lepe in najbrž ne bodo nikoli prenehale, ker prehajajo iz roda v rod, o svojem krščanstvu pa so imeli kaj medle pojme.
Toda to nima nobene zveze z naslovom, kvečjemu bi moglo pomeniti nekakšno izpraševanje vesti, kaj smo storili za temeljitejšo versko izobrazbo generacije, ki je sedaj v „najlepših letih“. Bolj zanimiva, da ne rečemo tragična, je bila previdnost nekaterih, ki so bili pripravljeni odgovarjati drugače, če bi naš sodelavec zbiral izjave za Delo ali za televizijo, in drugače, ko so zvedeli, da je od Družine. Takole se je približno razvil eden od mnogih pogovorov.
„Bi mi povedali, prosim, kaj vam pomeni birma?“ — „Birma? Star običaj.“ -— „Nič več?“ —- „Nič.“ — „Pa ste kristjan?“ — „Hm, tako, tako. Poslušajte, za koga pa zbirate te podatke f“ — „Za tisk“ — „Ste od Dela?“ — „Ne, nisem od Dela.“ — „Od kje pa?“ — „Od Družine sem.“ — „Od Družine? A tako? To je pa nekaj drugega. Zakaj pa tega niste takoj povedali?“
Časnikar „Družine“ nato ni dalje spraševai. Le zakaj. Odgovori bi bili kaj drugačni, a nič junaški. Kakor pač odgovarjajo prave vetrnice.
Daj Bog, da bi bilo v Sloveniji vedno več Cestnikov, tudi v mladih rodovih, in vedno mani vetrnic.	M. P.
Vedno veeje preganjanje Cerkve v Jugoslaviji
Milanski dnevnik Avvenire je 28. junija t. 1. prinesel naslednje poroči-
lo, datirano v Beogradu 27. junija, o obisku kardinala Koni ga v Beogradu:
„Dunajski nadškof kardinal Franz König je zaključil svoj dvodnevni obisk v Jugoslaviji. Med svojim bivpnjem v Beogradu je kardinal imel razgovore z jugoslovanskim ministrskim podpredsednikom Antonom Vratušo, s trenutnim podpredsednikom ¿kolektivnega predsedništva“ renublike Petrom Stamboličem, z Edvardom Kardeljem in z Vladimirom Bakaričem. Obiskal je tudi zagrebškega nadškofa msgr. Kuhariča ter ljubljanskega in beograjskega, msgr. Pogačnika in msgr Bukatkot
Predmet razgovorov so bili —r kakor poročajo jugoslovanski viri — odnosi med jugoslovansko državo in katoliško Cerkvijo. Nič drugega ni bilo pojasnjenega v zvezi z obiskom kardinala Königa.
Po poročilih časnikarskih agencij je imel kardinal König namen poskusiti od-
straniti vrsto težav, ki so se pojavile med jugoslovansko države, in cerkvenimi oblastmi tako na Hrvaškem kakor v Sloveniji, ki so jih nedavno obtožili „ne-cerkvenih dejavnosti“, ki da niso v skladu z jugoslovansko ustavo in z zakoni o pravicah in dolžnostih Cerkve.
Rezultat obiska dunajskega nadškofa ni znan, toda kontakt in prijaznost, ki je je bil deležen od najvišjih jugoslovanskih vodij dajo sklepati, da je bila morda njegova misija uspešna.“
Naš rojak, ki se je nedavno vrnil iz Slovenijfe pa je uredništvu povedal še naslednje:
„Ko sem bil 27. junija t. 1. v Ljubljani, so mi pripovedovali, kako komunisti neprestano napadajo Cerkev, škofe in duhovnike, da delajo proti ustavi, da uvajajo klerikalizem. Klerikalizem da goji vsakdo, ki se kaj zanima za ljudi izven cerkve, zlasti še za mladino. Vsako dobrodelno, kulturno, šport-
(Nad. na 2 str.)
LETALONOSILKA CIPER
KRIZA MED TURČIJO IN GRČIJO
„Zgodovina ni končana. In vsak rod je pred potomstvom odgovoren za človeško trpljenje. Odgovoren je za vse, kar bi bil lahko stbril in česar ni storil.“
Ruski socialni filozof P. L. Lavrov (1823—1900)
Iz življenja In dogajanja v Argentini
Kakor smo poročali že v prejšnji številki našega tednika, so na sredozemskem otoku Cipru pripadniki EO-KA, organizacije za združitev otoka' z Grčijo, zvedli državni udar in postavili za predsednika otoka Nikosa Geor-giadesa, ki si je bil kot bojno ime prevzel ime Sampson. Dosedanji predsednik pravoslavni škof Makarios se je najprej zatekel v varstvo britanskega oporišča na otoku, od tam pa so ga Angleži prepeljali z letalom na varno v London.
Moskva je takoj obtožila grško vlado, da je pripravila upor in da se vmešava v notranje zadeve Cipra. Turčija je postavila svojo vojsko v pripravno stanje, prav tako Grčija, za njo pa še ZSSR. V ZDA je Kissinger po razgovoru z Nixonom izjavil, da ni razloga, da bi zaradi Cipra prišlo med ZDA in ZSSR do kakršnega koli spora.
NATO, katerega članici sta Grčija in Turčija, je pozval vladi v Atenah in Ankari, naj mirno prebrodita to krizo, enako je storil SET. Prav tako je angleška vlada pozvala obe državi, naj se ne spuščata v vojaške’ pustolovščine. ZDA so poslale najprej v Atene, nato pa v Ankaro svojega zunanjega podtajnika Sisca, da bi posredoval v krizi. Toda posredovanje ni zaleglo. Tudi ni zalegel poziv Varnostnega sveta ZN, ki je prav tako pozval Atene in Ankaro, naj ohranita mirne živce in izglasoval resolucijo, po kateri naj se vrnejo razmere na otoku v položaj,
VEDNO VEČJE PREGANJANJE CERKVE V JUGOSLAVIJI
(Nad. s 1 sir.)
no delovanje duhovnikov je klerikalizem.
Tudi zaprti so nekateri duhovniki. Zaprli so jih, ker so na prošnjo domačih pokopali kakega njihovega mrtvega. Pa se oglasijo komumsti, češ, ta je bil naš, niste ga smeli cerkveno pokopati. Silno so tudi strogi do učiteljev in profesorjev, če hodijo v cerkev.“
O splošnih razmerah v Sloveniji in ostali Jugoslaviji pa je omenjeni rojak dobil naslednjo sliko:
„S komunizmom so ljudje v Sloveniji in ostali Jugoslaviji opravili. Ne marajo zanj, imajo samo še komunistični 'režim. Seveda ima ta ves državni aparat, da ustrahuje več kot 90 odstotkov nasprotnikov. Vsi ljudje, ki mislijo — mnogo jih je, ki ne — si želijo, da bi dočakali, kako bo enkrat komunizem ponižan...“
Iz Argentine je zlasti letos odšlo in bo še odšlo mnogo ideoloških izseljencev na obisk domovine. Zgoraj omenjeni rojak je eden tistih, ki je hodil z odprtimi očmi in ušesi po Sloveniji in Jugoslaviji.
kakor so bile pred Sampsonovim državnim udarom.
Turčija je namreč preslišala vse te pozive in izkrcala svojo vojsko na severni obali otoka. Vneli so se boji med grško milico na otoku in turškimi vojaškimi oddelki, ki so se utrdili v mestu Kyrenia na severni obali otoka. Prav tako so Turki spustili padalce v bližini mednarodnega letališča pri Ni-cosiji, glavnem mestu Cipra.
Grčija je končno pozvala Turčijo, da naj ustavi sovražnosti, sicer ji bo napovedala vojno. V ta namen je bila v Grčiji oklicana splošna mobilizacija ter so številni vojaški oddelki zasedli gr-ško-turško mejo.
Po posredovanju Londona in Wa-shingtona so končno Turki pristali na ustavitev sovražnosti, prav tako so na premirje pristali Grki. Angleži so predlagali, naj bi se v Londonu začela mirovna pogajanja, najprej med Grčijo in Anglijo na eni ter Turčijo in Anglijo na drugi strani. Ko bi ugotovili skupno stališče, bi iz bilateralnih prešli na trilateralna pogajanja, se pravi, bi za zeleno mizo sedli vsi trije: Anglija, Turčija in Grčija, države, ki so leta 1959 podpisale garancijo samostojnosti Cipra.
Kriza ima več ozadij
1.	Makarios je zadnja leta vedno bolj izigraval zahodne sile z Moskvo. Anglija ima na otoku svoje največje letalsko oporišče na svetu izven države ter je Makarios to izkoriščal tako politično kakor ekonomsko. Zato je državni udar tako hitro obsodila Moskva, ker je izgubila možnost kontrole otoka.
•2. Ob obali otoka so zadnja leta odkrili več podmorskih petrolejskih ležišč, ki bi prav prišla tako Grčiji kakor Turčiji. Ena in druga država bi bili tako vsaj deloma neodvisni glede petroleja.
3. Odnosi med turško manjšino na otoku (komaj petina vsega prebivalstva) in grško večino niso nikdar bili dobri. Ankara je vztrajno obtoževala Grčijo, da preganja turško manjšino.
Otok Ciper je za Sredozemlje srednje velik otok, se pravi i° majhen. Površinsko. meri komaj 9251 kv. kilometrov, se pravi več kot polovico manj kot Slovenija (20.253 kv. kilometrov). Prebivalstva ima ok. 600.000, od tega je komaj ena petina Turkov, ostali so Grki.
Otoška zgodovina pa je burna, že dolgo prej, predno je postal krščanski, je bil Ciper v stari zgodovini bojno polje med Grčijo in Perzijo. Krščanski vitezi so ga nato iztrgali Morom, Turki pa so ga ugrabili Benečanom in ga kontrolirali do 1878.
Po treh stoletbh turške nadvlade si ga je prilastila leta 1878 Anglija. Večina prebivalstva je že prej, še poseb-
Mednarodni iedeii
ŠPANSKI PREDSEDNIK ' general Franco je zaradi bolezni „začasno“ predal vodstvo države princu Janezu Karlu Burbonskemu, ki ga je bil določil za monarha Španije po svoji smrti. Gral. Franco ima 81 let.
NA PORTUGALSKEM je izbruhnila epidemija kolere ter je zahtevala ve; smrtnih žrtev, število obolelih se je povzpelo nad 541.
ČUENLAJ je prebolel infarkt, so končno objavili v Pekingu. Daši se je spet začel javno udejstvovati, opazovalci dvomijo, da bi bil sposoben prevzeti vodstvo rdeče Kitajske po Mao-cetungovi smrti. Zato z zanimanjem pričakujejo, koga bo Maocetung sedaj izbral za svojega naslednika.
ARABCI so zagrozili, da bodo znova ustavili dobave petroleja Severni A-meriki in drugim državam, ki podpirajo Izrael, ,,če bodo ugotovili, da se ta nima namena umakniti s področij, ki jih je zasedel v vojni leta 1967.“
ČILSKA VOJAŠKA VLADA je o-pozorila čilsko KD, naj s svojimi izjavami in dejanji ,,ne podpira svetovne marksistične kampanje proti Čilu“. Prav tako je opozorila čilsko KP, naj preneha s protivladno kampanjo, sicer bo morala spet strožje nastopiti proti čilskim komunistom.
ITALIJA IN IRAK sta podpisala 10-letno petrolejsko pogodbo v višini 3000 milijonov dolarjev.
no pa od angleške zasedbe dalje težila k združitvi z Grčijo. Večina prebivalstva namreč govori grški jezik, uporablja stara grška imena in se čuti narodnostno Grke.
Prebivalci otoka so se prvič .uprli Angliji leta 1931, toda ta je upor za-dušilm Leta 1950 se je vprašanje združitve z Grčijo (enosis) znova pojavilo. Tokrat ga je začel takrat še navaden pravoslavni pop Makarios, ki je pozneje postal nadškof. Leta 1954 je od Združenih narodov zahteval pravico do samoodločbe, a ga je Glavna skupščina zavrnila. Ciprski Grki so nato leta 1955 začeli kampanjo protibritanskega terorja pod poveljstvom sedaj že umrlega grala. Jurija Grivasa. Gverilci, Narodna organizacija ciprških patriotov (AO KA), se je proti Angležem borila do 1959, ko so se Anglija, Grčija in Turčija sporazumele garantirati otoku neodvisnost. Makarios je bil izvoljen za predsednika, medtem ko se je Grivas, nezadovoljen s tem, umaknil v Atene.
Med turško manjšino in grško večino je večkrat prišlo do odkritih spopadov ter sta bili Grčija in Turčija na robu vojne že leta 1964 in nato spet leta 1967. Tedaj so ZN poslali na otok „mirovno vojsko“, da je vzpostavila red in razmejila nasprotujoči si skup-
Obisk mehiškega predsednika v Argentini, ki ie bil od srede, 17., do nedelje, 21., je vsaj za nekaj časa odvrnil pozornos'l od težkih notranjih problemov, katerim mora kljubovati sedanja vlada. Luis Echeverría Alvarez, ki je na tej svoji poti obiskal še štiri druge južnoameriške države (med njimi Bra-zil)j je s tem potrdil že tradicionalne dobre odnose med Argentino in Mehiko. Utrdil pa je tudi latinskoameriško povezanost, ki vsak dan bolj stopa pred ta del sveta kot nujna potreba, da se narodi tega predela uveljavijo v svojem okolju pa tudi v svetu.
V	TKIM. SAHELSKEM PASU zahodne Afrike je v zadnjih mesecih pomrlo' od lakote in žeje nafl 4 milijone črncev, zaradi izredne suše. Katastrofe še ni konec, ker jih še vedno umira več tisoč dnevno.
V	ANGLIJI so ugotovili, da jemanje tablet proti spočetju povzroča pri ženskah raka na prsih.
SOVJETSKI komunistični diktator Brežnjev se je udeležil proslav 30-let-nice partijske diktature nad Poljsko, ki jih je v Varšavi pripravila poljska K P.
nosti. Grčija je morala umakniti svojo vojsko, ki jo je bila skrivaj prepeljala na otok, tona okrog 1000 grških častnikov je ostalo na otoku za vež-banje tkim. ciprske Narodne straže. Ta vojaška organizacija je sedaj pod vodstvom Sampsona izvedla državni udar, pred katerim je Makarios zbežal z otoka.
V zvezi z razvojem na Cipru je vse Sredozemlje iznenada stopilo v središče svetovnega zanimanja. Zlasti vse balkanske države, med njimi komunistična Jugoslavija, z zaskrbljenostjo o-pazujejo razvoj, dasi vedo,"da se nobena ne bo smela ganiti brez sovjetskega dovoljenja. V NATO so žalostno ugotovili, da so nemočni, kadar pride med dvema članicama do spora, ki lahko povzroči vojaški spopad. Prav tako so tudi v ZN znova ugotovili, da je organizacija nezmožna preprečiti vojaški spopad. Toda kazno je, da Cipra nikakor ne namerava izpustiti iz rok Anglija, ker ima tam svoje naj večje letalsko oporišče izven države. V tem pogledu za njo stojijo tudi ZDA in ostale članice NATO, ker Ciper nikakor na sme pasti pod kontrolo Moskve. Na Zahodu namreč otok smatrajo za eno najmanj ranljivih letalonosilk v Sre-dozePilju.
Treba je zabeležiti, da je Mehika, poleg Aigentine :n Brazda, med največjimi in najmočnejšimi latinskoameriškimi državami. In ker Brazd kaj težko stopi na čelo akcije za čim tesnejšo povezavo, zaradi režima, ki ga trenutno vlada, pa tudi zaradi tega, ker ga ostali narodi obtožujejo lokalnega imperializma, pač iniciativa za tako delo ostane v rokah Argentine in Mehike. Spričo smrti generala Perona, ja prav na tem področju močno zrasla osebnost mehiškega predsednika, Ta v svojih govorih in sploh v svoji zunanji politiki stalno poudarja potrebo večje povezave narodov tretjega sveta, in zlasti latinske Amerike. To je bila tudi glavna snov skupne deklaracije, ki sta jo podpisala argentinska predsednica ga. María Estela Martínez de Perón in pa visoki gost.
Če sedaj za trenutek pogledamo politično polje, bomo videli sledeče izstopajoče dogodke. Kar se tiče gverile, je ta svoje prevratno delovanje nadaljevala z nepopustljivo silo. Ta teden je bil žrtev njenega delovanja ugrabljeni direktor dnevnika ,,E1 Día“ iz buenos-aireške prestolnice La Plata. Ko je policija po dolgotrajnem streljanju z gverilci, vdrla v hišo, kjer so ga imeli zaprtega, je našla le še njegovo truplo. — Tudi sicer je bilo več napadov in atentatov.
Popularnost peronistične vlade bo še nekaj časa nezn-mka. Volitve guvernerja in podguvernerja province Misiones (dosedanja sta se ubila v letalski nesreči), ki so bile prvotno določene za 8. septembra, so bile dokončno prestavljene na 13. april prihodnjega leta. Tedaj, po dveh letih sedanje vlade, bo lažje primerjati številke, kar bo opazovalcem dano dovolj tvarine za študij, kako se bodo sukale volitve leta 1977.
Da ostanemo na političnem polju. Radikali, ki imajo znova izvoljeno vodstvo, kateremu načeljuje (ponovno) dr. Balbín. V stranki pa je vedno bolj opaziti strujo, ki se zavzema za nadaljevanje politike „konstruktivne opozicije“, a ki tudi zahteva', naj se še bolj jasno pokažejo razlike, ki stranko ločijo od vlade in od peronističnega gibanja, Pristaši te struje verjetno tudi računajo na volitve v letu 1977.
Za konec omenimo še, da v dveli provincah nikakor še ni rešen notranji problem. Mendozi grozi zvezna intervencija, katero trenutno obravnava narodni kongres. V Catamarki pa ima guverner resne probleme z delavskim gibanjem, ki nasprotuje nekaterim članom vlade. Bo tudi tu rešitev v rokah zvezne vlade?
(6)
Vladimir Kavčič: Zapisnik
Kolarjeva priča:
„Rdeča Marijina družba je spet hotela imeti glavno besedo. Marijna družba: ne veste, kaj je to? Tako jim pravimo. Pred vojno so bile vnete na eno stran, po vojni na drugo. Hotele so nas organizirati, da bi kmete spravljale v zadrugo. Moj bog, kaj jim je šinilo v glavo! Ž: od začetka smo vedeli, da to ne vodi nit amor. Nekaj bajtarskih se je zaganjalo v nas in tisti na občini. Vzeli so nam najboljšo zemljo, ves gozd so izsekali. Kakšen gozd! Moj oče se ga vse življenje ni dotaknil, hočem reči, da ga ni sekal, ie čistil ga je. Prav tako njegov oče, bogve koliko rodov nazaj. Ti pa so ga v dveh letih uničTi. Z zemljo tudi ni hiló nič boljše. V zadrugi so delali po osem ur na dan, potem pa so šli v kino, čeprav je sijalo sonce. V dveh letih je njive prerastel plevel; zdaj pa tam še plevel ne uspeva več... Srce se nam je trgalo, ko smo gledali vse to. In še molčati smo morali. Kdor je kaj črhnil, so ga zaprli. Vidite, takšne burke so igrali z nami. Mi pa naj bi ploskali? To vendar ne gre.“ (str 158)
„O Brodniku ne vem ničesar. To je bil vaš človek. Že med vojno je bil velika živina in po vojni tudi. Nekakšen sekretar za ves okraj Dosti žrtev ima na vesti, že med vojno je dal postreliti več ljudi Nič ni pozabljeno... Po voj-
ni je bil zraven, ko so ljudem jemali hiše. Skoraj gole so postavljali na cesto, takšne, ki so vse življenje garali, da so kaj imeli. Vsi bomo enaki. Bo govorili vaši policaji in politiki. Samo dobrih dvajset let je preteklo, pa imajo isti ljudje svoje vile in ograje okrog njih. Nam so uničili cela posestva, pa smo morali jezik držati za zobmi. Na njihovo še stopiti ne smeš. Psa in miličnika naženejo nate...“ (str. 159)
„On (Brodnik) gestapovec, nemški gauleiter pa oefar. Hitler je bil Stalin, Stalin pa Hitler... Veste, to kar sami uredite, kakor najbolj veste. . . Resnica je navadno tisto o čemur molčite...“ (str. 159)
Druga priča, intelektualec, priča v nekakšni^„modemi“ spakedrani besedi: „Rablji so krvi žejni, vsaktere, če ni prave. Zdaj naj bi se grizli med seboj, kar po našem nikakor ni slučaj, ampak je vse čisto in prav, kakor boste vi dokazali. Kadar spahljiv postane, se volčje drug v drugega zaženo, kdo bo pač prvi v čredi. Poočitajo si vsako ovco, čeprav so jo vkup požr-
li...“ (str. 170)
Obveščevalec poroča o nekdanjih zaporih :
„če obogateni z izkušnjami zadnjih
25 let vržemo na primer bežen pogled na bivše jugoslovanske zapore, pogosto učinkujejo kot smešna karikatura tistega, kar so zapori postali v naših predstavah. Znan je primer, ko je politični zapornik nosil bele rokavice in se hranil v restavraciji čez cesto. Hči upravnika zaporov pa mu je vsak dan pošiljala v celico sveže cvetje. Celo v najstrožjih zaporih so ljudje študirali, prevajali, se izobraževali individualno in skupno. Na pomemben političen sestanek v zaporu so lahko celo pritihotapili nekoga od zunaj. . . Kogar koli, to so bili še zlati časi za politično podzemlje... Stara policija je bila pač dosti bližja svinjskim pastirjem, kot so pa bili tisti, ki so nastopali zoper njo. Če bi to razliko ponazorili z velikostjo, bi pač rekli, da so bili tedanji policaji še pravi pritlikavci.“ (str. 186)
„Vsako popustljivost, vsak oseben zlom smo obravnavali kot izdajstvo in s prizadetim tudi temu primerno — zdaj bi rekli, da večkrat tudi — neprimerno — ravnali.“ (str. 186)
Akademik dr. Kalman priča: „Prenekatera sabotaža, ki je bila po vojni storjena pri nas, je bila storjena s sodelovanjem naših ljudi — zaradi podpisa, ki so ga nekoč dali gesta-pu in ki je bil po svoji vsebini pov-vsem nedolžen, z njim so pa po vojni od prizadetega dobili dosti več, večinoma proti njegovi volji... Te službe delajo na daljši rok... Nekateri plačujejo za grehe, ki so jih zoper svoje
ljudstvo zagrešili še med okupacijo, drugi so za sedanje storitve dobro plačani. Njihovi devizni računi so odprti pri švicarskih bankah in so seveda povsem tajni in varni. Najbrž že koga od ljudi čaka tudi hišica ob Ženevskem ali Viervvaldstaetskem jezeru... (191)
„Vsak kandidat za voznika ali celo frizerska vajenka mora na zdravniški pregled in dobiti potrdilo, da je zmožna za upravljanje svojega poklica. Ljudem, ki lahko odločajo o usodi milijonov drugih, to ni potrebno. Njihovi zdravniški izvidi so največkrat državna tajnost. Statistični podatki kažejo, da je neko število psihopatov, nevrotikov, ali vsaj 'kroničnih alkoholikov v vsakem večjem vzorcu...“ (str. 191)
„Narod mora biti pripravljen na žrtve. Tudi na nesmiselne in krivične. Tisti, ki ima v rokah krmilo narodove usode, bo odločil, kdaj je žrtev potrebna. V miru in v vojni. To je vsa modrost. . . Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so največje žrtve oni, ki odločajo...“ (str. 195)
„Iz zgodovine pa tudi sedanjosti ne poznamo nobenega voditelja, ki bi dvomil o moralni vrednosti svojega poslanstva. če se ne štejejo za podaljšek božje roke, so vsaj prepričani, da so orodje zgodovine, poosebljena volja ljudstva.“ (str. 191)
„Kdor razpolaga z močjo, se pola-
sti tudi znanja. Moč pa ni v razmerju z znanjem. Mislim na tisto moč, ki hoče upravljati ljudi, človeku je človek cilj, v dobrem in slabem. Vse preveč obsedencev se ubada samo s tem, kako bi zajahali druge...“ (str. 199)
„Justični in politični umori so celo v tistih skupnosti!' ki se štejejo za najbolj civilizirane in demokratične na dnevnem redu. Ljudje se utapljajo, padajo pod vlak. . . V resnici je meja med naravnim in nenaravnim že tako zabrisana, da jo je večkrat komaj mogoče ugotoviti. Komu je kaj mar, če nekoga čisto naravno ,umrejo“?“ (200) „Sedemdeset odstotkov našega naroda še vedno veruje v Kristusa. Ugotovljeno je to z marksističnimi metodami...“ (str. 234)
„Menda so ' tudi Sovjeti odkrili neke dokumente, iz katerih bi naj bilo razvidno, kako so naši ljudje sodelovali z gestapom. Tudi to je verjetno, ker so Rusi zaplenili znatno število državnih arhivov.(str. 238).
„Lotili ste se nečesa česar ne boste nikoli končali. Z današnjo pametjo hočete razjasniti pretekla dejanja. Ne, to ne vodi nikamor. Vi bi morali vsem svetovati, naj pozabijo, kar je bilo. Pozaba je edini izhod za to stvar Ne zato, ker je vse povezano med seboj, temveč zato, ker sta resnica in laž enako neplodni. Le pozaba razvezuje vsa nasprotja.“ (str. 250)	(Bo še)
SVOBODNA SLOVENIJA

LJUBLJANA — Naravoslovna revija „Proteus“ je z dvojno majsko in junijsko številko slavila 40-letnico izhajanja. Vsa ta številka pa je posvečena Triglavskemu narodnemu parku, ki je slavil važno obletnico. Prvega julija pred petdestimi leti je bil namreč ustanovljen predhodnik Triglavskega narodnega parka, ki je ob tisti priliki dobil ime „Prirodni varstveni park.“ V tej slavnostni številki Proteus prinaša vsestranski prikaz Narodnega parka: preteklost, sedanjost in prihodnost, njegove naravoslovne značilnosti ter vlogo parka v sodobnem svetu.
KRANJ —• V gorenjski metropoli so pripravili 28. junija kar tri kulturne prireditve. V Prešernovi hiši so namreč odprli razstavo slik kranjskega slikarja Jožeta Trobca, v galeriji mestne hiše je razstavil svoja dela kipar Drago Hrvatski iz Ljubljane v renesančni dvorani te hiše pa je uro po odprtju razstave koncertiral znani „Trio Lorenz“ iz Ljubljane.
• LJUBLJANA — Experimentalno gledališče „Glej“ je uprizorilo premiero „Pegam in Lambergarja“ izpod peresa Frančka Rudolfa. Besedilo je besedno tenkočutno, predvsem pa dobro izrabljal paradoks in ironijo.( Najboljše so bile po kritikovem mnenju maske, ki jih je kreiral Tone Lapaine.
CERKNICA — Petdesetletnico godbe na pihala so praznovali 30. junija v Cerknici. V začetku je bila to nekakšna gasilka godba, saj so z izkupički veselic nakupovali gasilsko opremo, kasneje se je osamosvojila, od leta 1969 pa jo vzdržuje mizarsko podjetje „Brest“.
LJUBLJANA — Začetek 22. polet nega kulturnega festivala je bil 23. junija v Križankah. Ob tej priliki je bil odprt 6. mednarodni baletni bienale; uvodni nastop je pripravila baletna skupina ljubljanske opere. Za to priliko so baletniki naštudirali „Noč na Golem brdu“ Modesta Musogorske-ga in „Razuzdančevo usodo“ na glasbo Gavina Gordona. Po pisanju kritika pa predstavitev ljubljanskih baletnikov ni izpolnila vseh pričakovanj. Motilo je predvsem to, da posebno v prvem delu plesalci kar po vrsti niso dohajali glasbe, kot da bi bil balet naštudiran na počasnejši tempo.
KOPER — Pokrajinski muzej v Kopru je pripravil razstavo ključev in ključavnic od 12. stoletja do današnjih dni. številni eksponati so last koprskega muzeja, precej pa sta jih posodila tudi muzeja iz Ljubljane in Maribora. Razstavo so dopolnjevale tudi fo-tograski posnetki o nekdanjem in sedanjem izdelovanju ključev.
Sas
f Svetnik Æloÿzij Kešmerljj
LJUBLJANA — Mladinska knjiga je izdala zemljevid Furlanije, Julijske krajine in Benečije — krajev^ kjer žive Slovenci v Italiji — z dvojezičnimi krajevnimi imeni. Ta dvojezična karta prinaša kakih 1300 slovenskih imen, ki so v veliki večini prilagojena glede' pisave — sedanjim slovenskim pravilom. Avtor karte je Jakob Medved ,ki je zemljevid že izdelal za Koroško.
TREBNJE — V trebanjski osnovni šoli so 29. junija odprli tretjo jugoslovansko razstavo likovnih samorastnikov. Razstave, ki je bila .odprta do
6.	julija, se je udeležilo 39 slikarjev in 11 kiparjev iz vse Jugoslavije. Istočasno je bil tudi tradicionalni 7. tabor likovnih samorasnikov; tega se je u-deiežilo 19 umetnikov.
KOPER — Sanitarni inšpektorji so povzročili na slovenski obali veliko razburjenje. Na osmih plažah so prepovedali kopanje zaradi higienskih razlogov. Te prepovedi pa se nanašajo le na takoimenovane „divje plaže“, kajti prepoved ne velja za plaže, ki so ograjene in kjer je treba plačati vstopnino. Po mnenju inšpektorjev je torej voda v teh kopališčih zdrava in bistra, čeprav so ta kopališča le nekaj metrov stran od prepovedanih.
Umrli so od 21. do 27. junija 1974
Tako smo ga poznali vsa leta. kar je živel med nam’. Z njegovo smrtjo se je poslovil od nas pomemben in zaslužen član slovenske skupnosti v Argentini. Moremo reči, da je bil markantna duhovniška osebnost med nami. Pridigal, molil in pisal ter delil dobrote, da večkrat ni vedela levica, kaj dela desnica. Bil je ves čas zvest svojim idealom, za katere se je odločil že z vstopom v duhovništvo in 1. 1945 v begunstvo. Po naravi veder, kar šegav, čeprav ni bil v ožjem pomenu ■ Ribničan. Nadarjen in priden je bogato dajal od svojih sposobnosti tekom svojega duhovniškega življenja. Mehak po značaju, pa trden po svoji odkriti odločnosti vernikom, sobratom in tudi predstojnikom, katerim je bil resnično sinovsko spoštljiv in zvest.
Rojen je bil 25 julija 1899 v Sodražici. Po končanem 1. semestru 7. gimnazije v Ljubljani je odšel k vojakom v 1. svetovni vojni,> kjer je ostal do konca. Po vojni maturi je 1. 1918 vstopil v ljubljansko semenišče in ,bil 29. junija 1922 posvečen po škofu dr. Jegliču v duhovnika. Takoj je odšel v dušno pastirstvo kot kaplan najprej za tri leta v št. Rupert na Dolenjskem in prav toliko časa na Trebelno. L. 1928 je prišel kot kaplan v št. Peter v Ljubljani, od tam pa 1 1929 kot stolni vikar in kaplan v župnijo sv. Nikolaja, dokler ni 1. 1936 dobil župnije sv. Petra, kjer je ostal do odhoda v begunstvo 5.
bo^ov. Vedno kot duhovnik. Kot dušni pastir je bil vesten posebej v cerkvi, pa tudi v gospodarskii upravi župnije, kjer je zlasti v začetku imel mnogo neprijetnih skrbi z obnovo župne cerkve.
Neustrašeno je učil resnico ob nastopu zmed v naši revoluciji 1. 1941 kot župnik na mesečnih obnovah za može in fante v ljubljanskih cerkvah sv. Petra in sv. Jožefa. Brez maščevalnosti je bil odkrit nasprotnik brezbožnega komunizma in odločen tudi v ravnanju v pisarni, čeprav mu je to prineslo nenaklonjenost mnogih Ljubljančanov.
V izseljenstvu je poleg dela med bogoslovci v semenišču mnogo pomagal med slovenskimi verniki v Argentini v najožjem okolišu v Floridi in Villa Adelina, kjer je pridigal in spovedoval pri svetih urah dolga leta. Med izseljenci na sploh je bil posebej znan po
LJUBLJANA — Gabrijela Teran r. Lovšin, 90; Malči Hočevar r. Belic, Martin Bonač, up.; Angela Bavdaž; Janez Sterle, up.; Vojko Pavletič, sam. komercialist; Anton Čamernik, up., 79; Jožica Bohinc r. Semen; Marta Brate, knjigovodkinja; Aleksandra Založnik: Zdravka Steiner r. Brezigar; Marija Tratar; Janez Brilli, strojni tehnik; Alojzija Dobrilovič r. Kupljenik; Savo Sancin, up.; Janko Jeglič; Stanko Vodopivec, up., 74; Jurij Krisch, 84, up.; Ivanka Dolar r. Pogačnik, 82; Ludvik Puh, up. zlatarski mojster; Anton Sevnik; Jože Peterle; Marija Smolinsky T. Kobal, 91; Slavka Kos r. Tavčar; Lidija Medvedec r. Hruševar; Jože Japeli 71; Antonija Rus, kuharica.
RAZNI KRAJI — Albert Mlekuž. Bovec; Emil Filej, 76, up., Vipolže; Nežka Rauter, Planina pri Sevnici; Marija Ambruž, Murska Sobota; Ana Ventorini r. Kraljič, 90, Koper; Ivan Žonta, Trbovlje; Julka Hočevar, Gabrijele; Karolina Verhovc r. Berger, Laško Janko Pevec, izolaterski mojster v pok., 74, Dob; Matija Pinterič, Bizeljsko; Ivana Mihelčič, up. bolniška pestra, Dragomelj; Emi Orel, 94; Medvode; Stanko Mulej, šolski ravnatelj, Radovljica; Anika Zajc, 78 Žalec; Marija Klemenc r. Križan, Kamnik; Jože Smole, kovač. Žubina pri Vel. Gabru; Ivana Gabrovšek, Planina; Angela Meljo r. Šimnovec, Kočevje; Andrej Bogataj, Borovnica; Mohor Koželj, up., Dvor pri Žužemberku; Msgr. Jožef Kerec. bivši misijonar na Kitajskem, Veržej: Avgust Rus, Zagorje; Anton Zobec, posestnik, Blate; Avguština Poličar — Matič. up. uradnica. Zagreb; Stane Zdravje, 58. Ig; Marija Zelnik r. Jesih, bivša trgovka; Anton Pucer, 86, Piran: Anton Arzenšek, Šoštanj: Ana Gram-novčan, 78, posestnica, Vrhnika; Ludvik Vilhar, up., Pivka. .
maja 1945. Begunska leta je preživel par tednov v taborišču Monigo pri Tre-visu, kjer je bil dušni pastir slovenskih beguncev, nato pa je odšel na Tirolsko v Mais k cistercijanom, kjer jim je v župniji veliko pomagal s pridiganjem in spovedovanjem, ker je obvladal nemščino. Hkrati je kot zastopnik škofa dr. Rožmana posredoval za slovenske begunske duhovnike v tridentski nadškofiji na Tirolskem.
V aprilu 1. 1948 je prišel v Argentino in odšel takoi v semenišče slovenskih bogoslovcev v San Luisu kot spi-ritual. Dve leti je ostal tam, dokler ni
25.	aprila 1950 nastopil službe hišnega duhovnika pri šolskih bratih v Floridi, kjer je ostal do smrti, 22. julija 1974.
Po naravi je bil- Košmerlj dušni pastir z dušo in teiesom. Kot kaplan je delal poleg ožjega cerkvenega opravila na prižnici, spovednici ter šoli, posebej v mladinskih organizacijah ter prosvetnem društvu, pa tudi v gospodarski zadrugi. Imel je dar govora, pa se je na pridige vestno pripravi), večinoma je vse napisal.' Zato razumemo, da je po odhodu kanonika dr. Mihe Opeke postal stolni pridigar in učitelj cerkvenega govorništva na teološki fakulteti že v Ljubljani in kasneje v San Luisu, kjer je učil tudi liturg ko in duhovno bogoslovje. Rad je vodil doma in v izseljenstvu duhovne vaje ter govoril na večjih skupinskih verskih slovesnostih ob zborovanju Marijinih družb, ali drugih ta-
vodstvu duhovnih vaj za vse stanove in svojih spisih v reviji Duhovno življenje. Ljudje so jih radi brali.
Pogrešali ,ga bomo posebej kot sobrata mi duhovniki, med katerimi je bil najrajši in je imel zelo tenek posluh za duhovniško solidarnost, pri kateri se ni dal na oplašiti ne premakniti. Nam duhovnikom je bil do zadnjega zgled molitvenosti in študija, kateremu je v tihoti redovne hiše posvetil ure in ure, ter nam rad govoril na naših duhovniških sestankih. Nevedoč nam je še govoril na zadnjem duhovniškem sestanku 25. junija o temi: V pričakovanju veselega upanja. Kakor da bi slutil svojo smrt.
Bil je velik dobrotnik Vincencijeve konference ter Slovenske hiše .s cerkvijo. S ponosom in prepričanjem je vse to podpiral.
Ker že par mesecev ni bil siguren svojega zdravja, je rad ponavljal: To je Gospodov opomin, da je treba biti pripravljen. Ko je z vstepom v sanatorij San José 8. julija pripravil svoj duhovni obračun z Bogom in uredil po-zsmeljsko, je rekel: Izpolnil sem svoje poslanstvo, če je božja volja, sprejemam smrt z besedami: Gospod pridi! Bolezen želodca se je komplicirala in razširila na sosednje organe ter mu v jutru 22. julija prekinila tek zemeljskega življenja. Bog naj mu da večni pokoj in plačilo za vso dobroto, ki jo je na svetu izkazal.	A. O.
velikimi zaslugami in nalogami zadružnega življenja. Za svoja izčrpna izvajanja je bil deležen priznanja številnih poslušalcev.
Pri informativnem delu sestanka je podal poročilo o Medsebojni pomoči v imenu socijalnega ref. g. Zupana Hermana st. g. Marjan Loboda. S stanjem naših financ nas je seznanil g. Avgust Jeločnik. O konkretnih ukrepih za uresničevanje zadružne delavnosti pa je spregovoril g. dr. Angel Kalin. Vse točke so izvele živahen razgovor in iskreno željo do čimprejšnje uresničitve' in uspešno delovanje.
V nedeljo, 14. julija 1974. pa smo doživeli prijetno, snidenje s znamenitim indijskim misijonarjem o. Stankom Po-deržajem SJ., ki je daroval redno nedeljsko sv. mašo z misijonsko pridigo. Slovesnost opravila je spremljalo ubrano petje mladinskega zbora. V imenu naše srenje je nato izrekel gostu prisrčno dobrodošlico in zahvalo poslovodeči predsednik g. Franc Vester. Sledil je živahen razgovor, ki ga je z misijonarjem vodil superior Lado Lenček CM:
Seznanili smo se z mnogimi zanimivostmi misijonskega življenja in običajev dežele Indije. Spoznali smo pa vsaj bežno tudi veličino in žrtve, ki so v zvezi z oznanjanjem božje blagovesti. Številni poslušalci so očetu misijonarju za njegovo izčrpno poročilo nagradili z živahnim odobravanjem.
SAN JUSTO Domobranska proslava
Mladina je s pomočjo kulturnega referenta g. Lipuščka priredila v nedeljo 30. junija lepo uspelo domobransko proslavo.	o
Kmalu po napovedani uri je kult. referent po uvodnih besedah napovedal spored, ki se je razvijal sledeče:
Gg. Draksler Tone in Erjavec Franci ter gdč. Malovrh Marta so recitirali Majnikove pesmi: Žalitev, Veter šepeče in Sen neznanokje pokopanega.
G. Zorec Janez je v svojem govoru povedal kot mlad mladim in starim lepe misli, ki so bile v izvlečku naslednje:
V literarnem eseju Solženicinovega „Otočja Gulag“ beremo: „Po zmagi si narod želi novih zmag, po izgubljenem boju svobode. Razvpita zmaga petero-krate zvezde je bila za nas uklonitev pod pritiskom tujih namenov in sil. Toda boj se nadaljuje in bo trajal vse dotlej, dokler narod ne bo našel mir v resnični svobodi. Mrtvi in preživeli, ki zdihujejo pod rdečo zvezdo, še vedno pričakujejo od nas, da razgalimo pred velikim svetom podlost nezakonitega polaščanja oblasti in z njo v zvezi uka smrti brez sodišč nad več desettisočimi rojaki. Mi v svobodnem svetu smo kakor pri lini v ječi, skozi katero naj kričimo in povemo širnemu svetu vso podlost in zvijače, ki so se jih poslužili za dosego svojega cilja. Kdor se tej dolžnosti izogiba, izdaja narod in samega sebe. Naš molk je zmagovanje rdeče zvezde. Vašo idejo, domobranci, držite do smrti. To’ je duhovna moč nas mladih, ki nam io dajete, da lahko nadaljujemo vaše plemenito delo. Nepopustljivost v tem primeru je sila ki gradi močno osebnost in narodno zavest. Svoboda in krščanstvo sta naše izročilo, pravica je naša zahteva. Odgovornost za to je neizogibna in zahteva od nas trdno zgrajeno osebnost. Predvsem mladina naj se zaveda, da sta naš iezik in čutenje bistvo njene rasti. Edinole iz temelja narodne-, ga prepričanja lahko nudimo domovini moralno oporo, ki jo tako zelo potrebuje. Zgodba naših očetov je tudi trdno oporišče proti navalu prevratnosti. Pobitim domobrancem slavo peti zmore samo naše delo.
Mladenke so pod vodstvom g. Selane Andreja zapele tri žalostinke: Gozdič je že zelen, Vsi so prihajali in Soča.
S pesmijo „Oče, mati...“ smo zaključili spominsko proslavo.
Mladinski dan
V nedeljo, 21. julija je imela san-martinska mladina svojo celodnevno prireditev — mladinski dan. Začel se je zjutraj ob 8 s tekmami v odbojki, ki so trajale do pol dvanajstih. Ob tej uri so bile tekme prekinjene in vsa mladina je prisostvovala sv. maši. ki jo je v Slov. domu daroval sanmartinski dušnj pastir g. Jure Rode. Po sv, maši je bilo skupno kosilo, ki sta ga pripravile gospe C,or-nova in Avguštinova' Okoli dveh so se tekme v odbojki nadaljevale približno do
19.	Tekme so bile zelo živahne in videti je bilo, da slovenska mladina kaj dobro obvlada to lepo igro z žogo. Dvorana Slovenskega doma v San Martinu je za igranje odbojke zelo pripravna.
Po končanih tekmah je sledil kulturni del mladinskega dne, ki je prav lepo uspel. Začela sta kulturni program predsednik sanmartinskega odseka SFZ Lojze Sterle in predsednica sanmartinskega krožka SDO gdč. Mojca Oberžan z značilnima nagovoroma, ki sta bila nekaka izpoved naše mladine. Sterle je poudaril, da je namen mladinskega dne pokazati uspehe dela na kulturnem in športnem področju, poleg tega pa tudi ta, da pridemo skupaj, da se medsebojno vedno bolj spoznavamo in tako utrjujemo medsebojno prijateljstvo, čutimo, da spadamo skupaj in da nas nekaj povezuje* To je naš skupni slovenski izvor. iSmo sinovi in hčere slovenskih staršev in zatp se čutimo po narodnosti Slovence. Kot državljani pa smo Argentinci. V Argentini živimo, študiramo, delamo, tu je sedaj naš dom. Za vse to srno Argentini hvaležni in ji
v Sasa Mariin??
hočemo biti zvesti državljani. Slovenci in Argentinci smo. Na oboje smo ponosni in ljubimp obe deželi. — Nato se je Sterle zahvalil 'Slovenskemu domu; ki daje mladini gostoljubno svojo streho na razpolago. Zahvalil na se je tudi športnemu vadit lju mladine Urbanu za njegovo požrtvovalno delo. •— Podobne misli je v svojem nagovoru razvijala gdč. Oberžan, ki je izrazila željo po stalnem združevanju slovenske mladine na mladinskih prireditvah in nadaljevanju dela svojih istaršev — to je gojiti slovensko zavest in živeti kot verni kristjani, čeprav smo rojeni oh Srebrni reki in ne poznamo domovine svojih staršev. Bodimo zvesti argentinski državljani, pa s ponosom tudi recimo vsem, da smo slovenske krvi. — Nato je v imenu centralnega odbora, SFZ in SDO pozdravil navzoče predsednik iSFZ Franci Žnidar, ki je poudaril važniest slovenskega jezika za naš obstoj in napredek ter želel sanmartinski mladini veliko uspehov na verskem, kulturnem in športnem področju.
Sledila je izredno lepa in odlično izvajana ritmična vaja deklet, ki jo je naštudirala Darinka Zorec. V iSan Martinu že dolgo nismo videli kaj takega. INaraščajnice so deklamirale Levstikovo Siničje tožbo' Tercet članic je ob Spremljavi s kitaro zapel pesmi Dominique, iPo kordobski cesti in Nova mladina. iSanmartinski dekliški oktet, katerega vadi Boris Pavšer. pa je — kakor smo že od njega vajeni — lepo in občuteno zapel: iškrjanček poje Vsi so prihajali in Sijaj, sijaj sončece.
SLOVENCI V
BARILOČE
Dne 12. julija sta se v Bariloški župni cerkvi Brezmadežnega spočetja poročila Voljica Habjan in Joško Stavar. Za priče so bili nevesti brat Peter in mama Ivanka Habjan, ženinu ,pa mama Ivanka Stavar in Vladimir Blaznik. Poročil je krajevni župnik g. Pe-dro Pasino. Na Civilni poroki pa sta bila za priči Vladimir Blaznik in ga Ema Habjan de Guzman. Nevesta izvira iz znane Habjanove družine, ki živi že petindvajset let v našem kraju, v Sloveniji pa so živeli v Šentpetru na Krasu (zdaj Pivka). Prav tako iz šent-netra je tudi ženin, ki se je s svoiimi starši po prihodu v Argentino naseb'1 V Olavarriii in zdaj stanuje v Tandilu. Marna Voljica je_ več let poučevala v tukajšnji slovenski šoli. Novoporočen-cema čestitamo in jima želimo srečo!
PRISTAVA
Proslava za slovenske žrtve
Odseka SDO in SFZ na Slovenski Pristavi v Castelarju sta 23. junija t. 1. pripravila v povsem svoji režiji izredno uspelo proslavo slovenskih žrtev okupacije in komunistične revolucije med drugo svetovno vojno. ■
Proslava je vključevala sv. mašo, ki jo je ob 10. dopoldne daroval g. Matija Lamovšek. V nagovoru se je spominial naših junakov, ki so darovali svoja življenja za vero ih svobodo domovine.
Po maši so dekleta in fantje povabili navzoče v zatemnjeno dvorano. Tudi oder je bil zavit _v temo, tako da so se odražali od ozadia le razsvetljeni lesor rezi s prizori iz vojnih dni. zaieti iz črne maše za pobite Slovence. Ob vsakem simbolu je brlela ena sama sveča, ki ie romala iz rok v roke recitatorjev Tomaža Ranta, Maruške Batagelj eve in Andreja Moleta, kateri so dojeto reciti- ' rab’ jz Teharij, tlakovani z našo krvie. iz Črne maše za pobite ¡Slovence in iz . Mauserjeve Na ozarah. Pavel Fajdiga
ARGENTINI
ml. je pred začetkom podal namen in pomen prireditve in njeno trojno vsebino: boj in tragičen konec protikomunističnih junakov, spomin, ki ostaja nanje in bodočnost, kakor jo vidi dora-ščaioča mlada generacija.
Proslava je na občinstvo napravila močan vtis.
Očetovski dan
V	nedeljo, 14 julija t. L pa je mladina na Pristavi, od najmlajših do deklet in fantov SDO in SFZ pripravila veselo proslavljanje očetovskega dne.
Pod vodstvom gdč. učiteljic so najprej nastopile deklice in dečki iz otroškega vrtca in vseh razredov šole dr. Franceta Prešerna z deklamacijami in petjem.
SDO in SFZ sta nato pripravila odlično uspelo audiovizualno predstavo o življenju slovenskega očeta, od njegovih zaljubljenih let pa vse do trenutka, ko se naj starejši sin že poslovi od doma in si ustvari svoie družinsko- ognjišče. Diapozitivi, govorna in glasbena spremljava, vsebina, vse je bilo res dobro in skrbno pripravljeno in izpeljano.
Očetom je poseben pozdrav dzrekla predsednica SDO na Pristavi gdč. Mimi Kočarjeva, audiovizual pa so zamislili in izpeljali poleg drugih sodelavcev Mirta Rantova in Mari Kurnikova ter Franci Gričar.
Ni treba posebej poudarjati, da so vsi prireditelji želi buren aplavz.
Očetie so bili nato pogoščeni s čajem in pecivom.
RAMOS MEJIA Družinska nedelja
V	nedeljo, SO. julija 197i. smo imeli v Slomškovem domu družinsko nedeljo. Po sv. maši je podal izredno zanimivo predavanje g. Rudolf Smersu, ki nam je pregledno orisal nastanek in razvoj zadrug. Z njemu lastno živahnostjo izvajanja nas je pregledno seznanil s
Zimski večer
V soboto 13. julija je kulturni odsek „Našega doma“ pripravil prijeten „Zimski večer“. Povabil je Balet folclorico ucraniano krylati de la asociación ucrania prosvita, filial I. Casanova (Folklorni balet ukrajinske kulture, podružnica I. Casanova), poljsko in hrvatsko folklorno skupino.
Nastopili so v tipičnih narodnih nošah.
Ukrajinska folkl. skupina je krasno izvedla štiri plese: Ukrajinci smo,_ Ču-mazatka, Gopak in Večernoski. Oni, ki so videli ukr. balet v Luna parku, go ugotavljali, da niso dosti zaostajali za njimi. Hrvatska skupina je izvedla: Kuharica, Drmež in Kolo. Poljska pa je podala: Folklorni valček in Zbirko folkl, plesov. Oboji so jih krasno izvedli. Naša mladina je pokazala tri koroške narodne plese.
škoda, da je bila udeležba prepičla. To pa bi bilo pripisovati predhodnemu obvestilu v časopisih, saj ljudstvo snloh ni bilo informirano o programu večera.
Kulturnemu delu prireditve je sledila prosta zabava s plesom.
Roditeljski sestanek
Odbor staršev slov. šole Fr. Balau-tiča je v nedeljo 14. jul. pripravil roditeljski sestanek.
Okrog polovica staršev otrok se je odzvala vabilu.
Predsednik g. P. Malovrh je otvoril sestanek, napovedal spored in po pozdravu prosil patra dr. Al. Kukovico za referat.
Pater dr. Kukoviča je v svojem kolikor mogoče izčrpnem referatu — seveda, kar se pač v kratko odmerjenem času to da storiti, kajti snov je obširna — nanizal premnogo misli in napotkov za v^goiitelie na nolju spolne vzgoje otrok. Hvaležni starši so se mu zahvalili t. burnim nloskanjem. Tudi razgovor ie bil selo sodoben. Govorili smo med drugim tudi o potrebi izdaie brošprice s tozadevno vsebino in dr. Kukoviča ie omenil, da io že pripravlja.
Dr. Al. Starc in gdč. A. Klanšek sta uodala vsak s svoje strani poročilo c šoli in učenju za preteklo polovico leta.
SEDMA NAGRADNA KRIŽANKA
1
È
SI©-v eise i bi© svetu
CLEVELAND
Spominska proslava
Vi
; Društvo slovenskih protikomumstic--|||nih borcev v Clevelandu je tudi letos -?j— kakor to dela vsako leto — pripravi; vilo lepo spominsko svečanost v spomin ■j, padlih slovenskih borcev in ostalih žrli1 tev komunistične revolucije. Ta sveča-“.'■{ nost se že 20 let vrši pri Lurški Mariji $*!§ na Providene Heights, Chardon R. Prvi je na tem mestu daroval sv. maše škof VJ, dr. Rožman, za njim dekan Matija Va Škerbec, potem g. Jože Cvelbar, sedaj £:>$? pa že nekaj let dr. Pavel Krajnik.
'/ J Udeležba na letošnji svečanosti je piL bila izredno lepa. Pred mašo so borci
■	'|| položili vehec rdečih nageljnov pred kip Vp Lurške Marije v spomin padlim žrt-!. vam, pevci pa so zapeli narodno žalo-
.( stinko „Nebo žari“.
V	.j Sv. mašo je daroval dr. Pavel Kraj-/ft nik. Predsednik Zveze društev proti-f* komunističnih borcev pisatelj Karel
V	Mauser je bil lektor in je z globokim , nagovorom uvedel navzoče v namen te
■ sv. maše. Po evangeliju pa je dr. Kraj-~ nik govoril o pomenu vsakoletne spo-'" minske svečanost'. Poudafil je zlasti, 1 - da mi vsi, ki po Gospodovi milosti ni-• , smo bili pokončani, vedno in povsod
■	«'glasno pričujemo o naših junakih in ‘ mučencih.
VODORAVNO: 1) Seznam vsebine. 6) Jarem. 11) Alifatski radikal s petirhi oglji-	Popoldne so bile na istem krgju pe-
atomi. 12) Glasbeni pojem. 14, Geometric«, ploskev. ,5, Ocena. 10) Cit,*, i
18) Medmet spodbude. 19) Veznik. 20) Barakar. 22) Osebni zaimek. 23) Dialogi zirara.i 25) Letopise. 27) Izbrane družbe. 29) Zbadljivka; 31) Ukrotim, umirim. 32) Posušen. 33) Evropejec. 35) Mutast. 36) Znam. 37) Prehlad. 39) Kralj živali. 41) Predlog. 42) časnikar. 44) Kratica za: lastnoročno. 45) Krasota. 46)^ Izgovarjanje glasu a namesto o.
N VVPIČNO: 1) Katoliška mednarodna dobrodelna organizacija. 2) Zadnja beseda očenaša. 8) Stena. 4) Znak za aluminij. 5) Pokrila. 6) čisti, snaži. 7) Okraj-z,a evangelista Luko, pri citiranju. 8) Doba, vek. 9) Žrelo. ,10) Sebičnost.
prispelo sporočilo, da je g. Mauser ne-< nadoma težko obolel, kar je vse navzoče močno prizadelo. Po litanijah so se vso navzoči podali na pokopališče, kjer je bila letos rekordna udeležba ljudi, i) Ob grobu dr. Mihe Kreka sta dr. Kra.i--i nik in g. Jože Vovk molila molitve za mrtve. Nato so navzoči obiskali grobo-'
-	ve slovenskih vojakov, ki so padli -k Vietnamu in pa grob generala Ivan-'
-	Prezlja. Pred sklepom je dr. Krajnik
.3) Vaditi. 16) Vodni glodavec. 17) Pisan, barvit. 20) Mašna posoda. 21) Ki se dodal še. molitev za bolnega Mauser* •
. mati. -23) DoloŠeni »a«. 24, Hej,, 26) Se da pv.v.vitb 28) Pod#». 30) Trop-ie™”), ■M. rastlina z mesnatmi in bodičastimi listi. 31) Prevara. 34) Konice. 36) Go--, še dopoldne lektor pri maši. — Letošnb' vedoj-ST) Ogel. 38) Huda, bolezen. 40) Dela mehurčke zaradi- vročine. 42) Med-J spominski dan je, bil resnično lep, in met priganjanja. 48) Egipčaski bog — sonce.	Ibrisrčen.
Izmed pravilnih rešitev, ki bodo poslane do 31. avgusta na naslov: V SLOGI JEjl M0Č, Bme. Mitre 97, Ramos Mejia, bomo izžrebali nagradno knjižico z vpisano^ i"rr> S T0C -
Po športnem svetu
REŠITEV PETE NAGRADNE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1) Nečast. 6) Pleten. 11) Otet. 12) Era. 14) Srne. 15) . Sok. 16) Klila.. 18) Dar. 19) Os. 20) Grobovi. 22) Ko. 23) Pribitimi. 25) O-broč. 27) Zemun. 29) Grozim. 31) Koleba. 23) Aga. 33) Ara. 35) Ali. 36) Rja. 37) Sleme. 39) Oje. 41) Od. 42) Etiketa. 44) A v. 45) Veljak. 46) Nagima.
NAVPIČNO: 1), Nosorog 2) Etos. 3) Ček. 4) At. 5) Tdph. 6) Falot. 7) Es. S) Trd. 3) -Enak. 10) -Nerodna 13) ,Ribič. 16) Kriči. 17) Avizo. 20) Groza. 21) Imela. 23) Proga. 24) Omelo. 26) Brajda. 23) Ubijam. 30) Malik. 31) Kamen. 34) Rek. 36) Rov. 37) Sta. 38) Eta. 40) Eva. 42) Ej, 43) Ag.
Za dobro voljo
Učitelj: „Kaj misliš, Andrejček, ali ?
Andrejček: „Seveda, gospod učitelj, saj bi bil star že nad 200 let.“
Rad bi bil cestni pometač, ker ljudje odmetavajo vedno bolj dragocene reči.

Srečanje mladine v Carapachayu
dne 4. avgusta 9. MLADINSKI DAN
s celodnevnim sporedpm.
Sv. maša ob običajni uri za raj' Brigito Gričar in Francija Mramor.
Iskreno vabljeni!
NOVO UGODNOST nudi svojim članom
Kreditna zadruga S. L. D«
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574
G. A
Ramos Mejia
Posredovalnica dela
Uradniki! Delavci! Iščete službo ali bi radi menjali sedanjo? Podjetniki! Obrtniki! Iščete dobrega uradnika ali delavca?
Obrnite se na nas!
Pri tem lahko računate z našo priznano diskretnostjo! Tudi pri posredovanju dela velja:
SVOJI K SVOJIM!
V SLOGI JE MOČ!
DR. JUAN JESUS BLASNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855.
Privatni telefon: 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
Domače koline na Pristavi
v nedeljo, 4. avgusta 1974
KOSILO
Koline za dom so na razpolago že v soboto, 3. avgusta, zvečer.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Publico Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. S5-8827
OBLETNICA DRUŠTVA SLOVENSKA VAS
v nedeljo, 28. julija.
Ob 9.30 maša po namenu društva.
Opoldne: na razpolago kosilo — domače koline.
Ob 15. uri: kulturni program. Slavnostni govornik Božo Stariha.
Od 17. utre neprej: družabna prireditev — s plesom.
\
Sodeluje orkester “Due in altum"
Rojaki lepo vabljeni.
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
EZEIZA
C. SPEGAZZINI SAN JUSTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 L©MAS OE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo
18 klubov, ki so direktno včlanjeni v Argentinsko nogometno zvezo: Huracán, Boca Jumors, River Píate, Atlanta, San Lorenzo de Almagro, Ferrocartl Ueste, Velez Sarsfield, Argentino Ju-niors, Ali Boys (vsi za Buenos Aires), Racing in Independiente iz Avellanede, Estudiantes in Gimnasia y Esgrima iz La Píate, Chacarita Juniors iz San Martina, Rosario Central in Newells Oíd Boys iz Rosaria, Colon iz Santa F Banlield iz Banfielda, ter naslednji klubi iz regionalnih lig: Aldosivi in San Lorenzo iz Mar del Píate, Altos Hornos Zapla iz Jujuya, Atlético Re gina iz Gral. Roca, Rio Negro, Central Norte iz Salte, Godoy Cruz in Sar Martin iz Mendoze, Huracán iz San Rafaela, Mendoza, Jorge Newberry iz Junina, Manoliyú (Bombaž v gvaranii ske.m jeziku) iz Corrientesa, Puerto Comercial iz Bahía Blanca, San Mart' in Atlético iz Tucumana, Bélgrano in Talleres iz Córdobe, Sportivo Desamparados iz San Juana. Huracán iz Comodoro Rivadavia in Chaco for Evo iz Resistencie.
BELGIJEC EDDY MERCK je že petič zmagal na znani kolesarski dirki po Franciji,prej je že zmagal leta 1969, 1970, 1971, 1972. S tem je izenačil zmage Francoza Anquetila in Italijana Fausta Coppija, ki so tudi po petkrat zmagali na teh dirkah. Merckx je zmagal tudi v zadnji etapi, ker so diskvalificirali Francoza Patrika Sircuja in ga prestavili na tretje mesto, čeprav je prvi prišel na cilj. Prestavitev so utemeljili z oviranjem v zadnjih metrih belgijca Van Roesbreeka. Toda kljub temu bi Merckx osvojil prvo mesto, saj je v splošni uvrstitvi imel več kot osem minut naskoka pred Francozom Pouli-doriem, ki je zasedel drugo mesto, na tretje mesto se je uvrstil Španec Vicente LoDez Carril.
ESUNENU UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire. T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N' 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 2.233.341
ARGENINSKO DRŽAVNO NO-| GOMETNO prvenstvo, ki se je pričelo I preteklo nedeljo,, nosi naslov Prvenstvo Ul Predsednika Države Generala Juana j Dominga Perona, Sodeluje rekordno , .	v	,,-čl število klubov, 36. ki so razdeljeni
bi bil Napoleon slaven, ce bi živel da-V;: štiri skupine po devet ekip. Prvi dve nes?“	uvrščen: ekipi vsake skupine se bodo
' ponovili v finalnem tekmovanju, nato l_ia bosta prvak in podprvak igrala igr la še poseben turnir z prvo in drugouvrščenim iz prvenstva AFA, prva dva tega končnega tekmovanja pa bosta zastopala Argentina v tekmah za južne merski nogometni pokal. Tekmuje tore1'
OBVESTILA
SOBOTA, 27' julija 1974:
V	Slovenski hiši ob 19.15 maša za-dušnica za pok. predsednikom Argentine gen' Peronom.
V	Našem domu v San Justu ob 21 tekma v keglanju: Naš dom — Slo-m-škotr dom.
V	Slovenskem domu v San Martinu
bo ob 19.30 imel Ivan Petkovšek skiop-tično predavanje 1 lepotah Slovenije in ostale Evrope.
NEDELJA, 28. lulija 1974:
V	Slovenski vasi 23' obletnica Društva s celodnevnim programom.
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 135.-—• (13.500) ■— pri pošiljanju po pošti $ 140.— (14000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-sko pošto. Evropa. ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425. Buenas Aires. T E. 33-7213
NEDELJA. 4. avgusta 1974:
V	Slovenski hiši po mladinsk maši zvezni .sestanek SDO in SFZ.
Na Pristavi kosilo — domače koline.
V	Slov. domu v Carapachayu mladinski dan s celodnevnim programom.
SOBOTA. 10. avgusta 1974:
V	Našem domu v San Justu ob 20.
prijateljska večerja, katero pripravlja Slovensko zavetišče.
SLOVENSKO ZAVETIŠČE DR. GREGORIJA ROŽMANA
vabi na
PRIJATELJSKO VEČERJO'
v soboto 10. avgusta ob 20. NAŠ DOM —SAN JUSTO Sodeluje „DUC IN ALTUM“
Peto ms g ra sl £2 a križanka
Izmed pravilnih rešitev pete križanke je bila pred komisijo izžrebana
MARIJA SNOJ iz Ramos Mejia,
ki do“clTpriHld Razštave”Slovenske Eodjefeosti
prejela knjižico z vpisanim zneskom $ 100.—
V SLOGI JE MOČ!
Društvo Slovenska Pristava v Castelarju
sklicuje za nedeljo, 11 avgusta 1974, ob 11 dopoldne v dvorani na Pristavi, Montes 1851, Castelar
VIII. REDNI OBČNI ZBOR
•	z naslednjim dnevnim redom:
1.	Določitev zapisnikarja.
2.	Branje in odobritev zapisnika VII. rednega občnega zbora.
j 3' Poročila odbornikov, nadzorstva in razgovor ter sklepanje o poročilih.
4.	Volitve odbora in nadz.orstva.
5.	Predlogi.
6.	Slučajnosti.
Vljudno vabimo vse redne in ustanovne elane (bivše delničarje), da se občnega zbora udeleže.
Ppl ure po napovedani uri je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbo'
Pripravljen na smrt po njegovih lastnih besedah' Gospod v Tebe sem veroval, v Tebe sem zaupal, rad sem Te imel, — se je poslovil od nas 22. julija 1974 ob 5 zjutraj
prečastiti gospod Alojzij Košmerlj
v domovini župnik pri sv. Petru v Ljubljani.
Sobratom duhovnikom in ostalim rojakom ga priporočamo v molitev.
delegat za slovensko dušno pastirstvo v Argentini. Msgr. Anton Orehor,
Buenos Aires, 22. julija 1974
Umrl je v 55. letu gospod
Karel Kavka
knjigovodja
Požrtvovalnega člana in odbornika našega društva ter delavnega uda slovenske mendo-šike skupnosti bjomo ohranili v hvaležnem spominu.
Društvo Slovencev v Mendozi
Mendoza, 11. julija .1974.