CELOVEC, Villacher Sfr. 1 Amazone poletna notna stanca 49'-Šil. svetovnih in domačih dogo d k o v 6. teto / Številka 18 V Celovcu, dne 5. maja 1955 Cena i »nrng Hupi n pcedi/setn pri imerentu Ob udeležbi avstrijskih zastopnikov Konferenca veleposlanikov MATERI Druga nedelja meseca majnika je posvečena našim mamicam. Ni slučaj, da bi bila za materinski dan izbrana ravno nedelja meseca maja. Majnik je ves posvečen tudi naši nebeški Materi. Materinski dan je za nekatere postal neke vrste moda. Na ta dan poskušajo matere razveseliti z darilom, a naslednji dan na svoje matere že zopet za eno celo leto pozabijo. Dostikrat pa doživljajo matere, da se njihovi otroci niti ta dan ne spomnijo njihovega dela in njihovega trpljenja. Ti, mamica moja, pa si pred menoj, v mislih in s srcem sem pri Tebi, kako si bedela nad nami, ki smo bili vsi tvoji, kako si za nas skrbela, kako smo ti delali skrbi, te žalili in prezgodaj sivili tvoje lase. Kolikokrat mi romajo misli k tebi v grobu, ko sam doživljam to, česar nekdaj nisem razumel, da boli maierino srce. llila si zjutraj prva na nogah in zvečer si zadnja šla k počitku. Videli smo te, kako si skoraj delala čudeže v številni družini, da je bilo jela za vse, da smo bili vsi čedno oblečeni. Draga 'amica, bila si nam svetilnik na poti k Bogu in narodu. Zvečer, ko si stala ob štedilniku, smo se zbirali okoli tebe in učila si nas moliti, učila si nas naše pesmi, pripovedovala si nam pravljice, bila si naša mamica in mi tvoji — dostikrat neubogljivi otroci. Gledam te pred seboj, kako si bila hvaležna za vsako dobro besedo, kako si bila hvaležna za vsako malo pomoč, ki smo ti jo pri delu nudili. Središče življenja v družini si bila, k tebi smo se zatekali v vseh nadlogah. Ti si vedela in znala nam vedno pomagati. ■ Središče si bila domačije, našega gospodarstva, vse družine. Ateku našemu si bila skrbnica, čeprav je bil včasih tudi pust. Bila pa si živa dobrota vsakomur. ki te je poprosil. Vse tvoje dobrote nismo mogli poplačati, Bog pa te je, draga mamica, nagradil z močmi, da si mogla to breme nositi. Sele, ko si legla v domačo zemljo, ki si jo tako vroče ljubila, smo spoznali plemenitost tvojega srca, globino tvoje ljubezni, ker je nastala praznina, ki je nihče ni mogel izpolniti. Zdi se mi, da boleha današnji čas ravno na pomanjkanju mater, kakor si bila ti. Manjka mater, ki bi s svojim delom in s svojim vzgledom utirale otrokom pot v življenje. Mater manjka, ki bi utirale otrokom pot k Bogu in narodu. Ce današnji čas kriči po ozdravljenju, more takšno ozdravljenje priti samo od mater. Od mater more priti, ki se »me sebe žrtvujejo za svoje otroke. Mati tvega svoje lastno življenje, da da novo življenje. Ta mati mora otroke voditi tudi po pravi poti, ne v golo materijo in snovnost, ki vlada v današnjem svetu in ki človeku ni prinesla sreče ter je prinesti ne more. Dostikrat si stavim vprašanje, kako je bilo mogoče, tia smo nekdaj tako skromno živeli in bili tako zadovoljni. Kako je mogoče, da je danes pri dosti Izboljšanih življenjskih prilikah toliko nezadovoljnosti? Zdi sc mi, da je kruh na naših mizah poslal obilnejši, da imamo več čevljev in svilenih nogavic, da ne hodimo peš, marveč se udobno vozimo, da zahajamo pogosto v kino in na zabave. Veliko udob-neje je postalo naše življenje. Zadovoljnosti in sre & pa je mnogo manj. V našem življenju ni več boga, ki je vir sreče in blagoslova. V naših družinah je prišla v pozabo molitev, ki nas je združevala. Vsa moderna tehnika in vse izboljšanje življenjskih pri-% ne moreta nadomestiti tega, kar smo zgubili. Našim materam pripada naloga, da gospodarnemu napredku in vsem drugim pridobitvam živ-,i‘-’nja dodajo še Boga ki edini more dati človeškemu srcu in življenju smisel ter ki nas bo zopet kot nek-'laj povezal v eno celoto. Potem materinski dan ne ho praznik lepih mladostnih spominov in zakasne-Icga obžalovanja za vse bridkosti, ki so jih naše nia-,ere zaradi nas morale prestati, ampak praznik pra-*eK;> družinskega veselja in sreče, tiste resnične sre-^ v naših srcih, ki ho najdražje darilo našim ma- ‘eram. V ponedeljek dne 2. maja se je -začela na Dunaju konferenca štirih veleposlanikov in avstrijskih zastopnikov z nalogo, da pripravi dokončno besedilo avstrijske državne pogodbe. Posvetovanja se vršijo v palači Zveznega kontrolnega sveta, kjer je pred vojno ibil sedež Združenja industrijcev. V veliki sejni dvorani, -ki je obložena z belim marmorjem in prejema luč samo od zgoraj skozi stekleno steno v stropu, so v polkrogu razpostavili pet miz, za vsako delegacijo eno, to je za predstavnike štirih velesil in za avstrijsko zastopstvo, ki mu stojita na čelu ing. Figi in dr. Kreisky. Konferenci je predsedoval ameriški visoki komisar in veleposlanik Thompson, ki mu v mesecu maju po vrstnem redu prijra-da predsedstvo Zavezniškega kontrolnega sveta. Zato je bil on tudi prvi na mestu in je sprejemal diplomatske delegacije. Prvi so prišli avstrijski zastopniki v dveh avtomobilih, za katerimi sta prišla angleška in francoska delegacija, a potem je prišel sovjetski visoki komisar Iljičev, za zaprtimi vrati . . . Takoj ob začetku razgovorov so se zedinili, da bodo uradni jeziki konference angleški, francoski, ruski in nemški, in da se bo predsedstvo konference vsak dan menjalo po posebnem vrstnem redu. Nato so takoj prešli na dnev ni red in čeprav so pogajanja tajna, se je izvedelo, da je šlo gladko ter so sprejeli več členov pogodbe. Drugi dan so se delegacije sestale pod predsedstvom sovjetskega delegata. Kljub tajnosti se je izvedelo, da je od začetka delo šlo dobro naprej, vendar so se pojavile nekatere težave. Težave so nastopile pri členu 16. ki je zaradi novih razmer pač zastarel in tako zapadni zavezniki kot tudi Avstrija želijo novo formulacijo tega člena. Težave povzroča tudi člen 17, ki določa število in oborožitev avstrijskih vojaških sil. Zvezni zunanji minister ing. Figi je izjavil, da so podani ugodni pogoji za uspešen zaključek konference. V istem smislu se je izjavil tudi šef ameriške delegacije Thompson, kakor tudi sovjetski predstavnik Iljičev. Upajmo, da se bodo besede diplomatov vsaj to pot uresničile. KRATKE VESTI Rudolf Hess je začel gladovno stavko. Nekdanji namestnik Hitlerja, ki je 'bil obsojen na dosmrtno ječo in odslužuje kazen v zaporih v Spandau, je pretekli teden nastopil gladovno stavko in so zdravniki prisiljeni ga hraniti na umetni način. Mož je zelo šibkega zdravja in pravijo, da ne bo več dolgo živel. Konzervativna stranka zmagala na Japonskem. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile po celi državi, je konservativna stranka dobila 70 odst. vseh županov. Pravnukinja cesarice Marije Terezije je umrla v Regensburgu. V starosti 85 let je odšla na oni svet kneginja Marjeta, vdova po poko jnem knezu Thurn Taxis. Poleg vi-sokodonečega plemiškega naslova pa je bila pokojnica znana po svojih umetniških sposobnostih. Bila je kiparka in je svoja dela podpisovala z izmišljenim imenom Margit Valsassina. Za prvega angleškega veleposlanika v Bonnu je kraljica Elizabeta imenovala Sir Frederich Robert Hoyer-Millarja, ki je doslej bil angleški visoki komisar v Nemčiji. Z imenovanjem veleposlanika je angleška vlada obenem naznanila, da se bo dne 5. 5. nehala zasedbena oblast v Nemčiji. Angleži odhajajo iz Iraka. V smislu pogodbe iz leta 1930 so Angleži imeli v svoji upravi v Iraku dve letališči. Sedaj bodo obe letališči, ki sta obenem vojaški postojanki, vrnili iraškim oblastem. Angleške čete bodo odšle v dveh etapah. Prvi maj po sveta Sv. Jožefa bomo odslej praznovali na prvi maj, je v Rimu proglasil papež Pij XII. Na trgu Sv. Petra se je zbralo 150.000 krščanskih delavcev, da prejmejo blagoslov sv. očeta za desetletnico ustanovitve ,.Italijanske katoliške delavske zveze”. V svojem nagovoru je Kristusov namestnik na zemlji poudaril, da je Cerkev vedno z ljubeznijo podpirala delovno ljudstvo v njegovem stremljenju po socialni praviti, ker Cerkev je mati vseh in zato mora posebno skrbeti za tiste, ki so v potrebi. Kot v preteklosti l)o pa tudi v naprej Cerkev obsojala vse nauke, ki temeljijo na marksistični zmoti, ki je v nasprotju / božjim razodetjem. Ve dno bo pa ščitila tiste, ki delajo, saj je bilo krščanstvo tisto, ki je v nasprotju s poganstvom priborilo svobodo človeški osebnosti in vrnilo dostojanstvo delu. Krušni oče na šega Zveličarja, sv. Jožef, je bil tesar, ki se je preživljal z ročnim delom. V Moskvi in v državah ..ljudske demokracije” j)a so na prvi maj bile povsod mogočne vojaške parade. Na Rdečem trgu v Moskvi so ob tej priliki kazali nove ogromne topove, ki lahko streljajo tudi atomske granate. Druga posebnost so bili novi to povi za protiletalsko obrambo. Velike vojaške parade so se vršile tudi v Varšavi, Budimpešti, Bukarešti, Pragi in drugih sovjetskih satelitskih prestojicah. Tudi govori so bili predvsem vojaškega značaja. V Moskvi je govoril maršal Žitkov, a drugod pa manjši kalibri. To .pot so, izgleda, povsem pozabili na »partizane miru”, ki so toliko vpili na zapadu, češ da so Sovjeti edini, ki hočejo mir. V zapadnoevropskih državah so na prvi maj bili povsod obhodi delavcev z rdečimi zastvami in bakljami. Povečini so potekli v miru, le v Francoskem mestu Lille je prišlo do izgredov. Velika zborovanja so se vršila tudi na Dunaju, kjer sta ta praznik slavili obe stranki - OeVP in SPOe. V Celovcu je bil na predvečer obhod z baklami in zastavami, na prvi maj pa je na zborovanju pred deželnim dvorom spregovoril deželni glavar Wedenig, ki je poudaril razumevanje med ljudstvi in socialni napredek. Avsfsijska državna pogodba in begunci V zvezi s pogajanji o avstrijski državni pogodbi je znova prišlo na površje vprašanje beguncev in izseljenih Nemcev (Volks-deutsche), ki živijo v Avstriji in nimajo av-s tr i j skega drža vi j ans t va. Pojavili so kse tudi glasovi, da je Sovjetska zveza zahtevala, da avstrijska vlada nasilno repatriira (povrne v domovino) begunce. O tem je dnevnik »Salzburger Nachrich-ten” prinesel zelo tehten članek izpod peresa pravnega strokovnjaka dr. Teodorja Veiterja. Gotovo bo tudi naše bralce zanimalo to vprašanje. V osnutku državne pogodbe, kot je bil izdelan od štirih velesil (Amerike, Anglije. Francije in Rusije), to vprašanje ni bilo dokončno rešeno, ker se štiri velesile niso mogle zediniti na skupno besedilo člena IG državne pogodbe, ki obravnava to vprašanje. Sovjetska zveza je predlagala, da mora avstrijska vlada odreči sleherno pomoč beguncem, kj bi se protivili vrnitvi v domovino. Zapadni zavezniki te določbe niso sprejeli. Vprašanje je ostalo odprto in bodo o njem govorili na konferenci veleposlanikov štirih sil, ki se vrši sedaj na Dunaju in morebiti na poznejšem sestanku zunanjih ministrov. Izključeno je tudi, da bi bila avstrijska vlada na pogajanjih v Moskvi pristala na prisilno vračanje beguncev, ker bi to bilo proti njenim lastnim zakonom, zaključuje »Saizburger Nachrichten”. Avstrija je namreč pristopila k ženevski konvenciji o beguncih iz leta 1951, kjer je beguncem priznana pravica političnega azila ter se države podpisnice zavezujejo, da ne bodo nobenega begunca proti njegovi volji vrnile v njegovo domovinsko državo razen v primeru, da je storil kak težek zločin proti državi gostiteljici. Največji ameriški list „New York Times”, ki ima zelo tesne zveze z. ameriškim zuna-njmi ministrstvom, pa je v svoji izdaji z dne 29. aprila prinesel uvodnik, v katerem pravi, da ima zapadni svobodni svet moralno dolžnost, da zaščiti 30.000 Ibeguncev iz vzhodnoevropskih držav pod komunističnim jarmom, ki sedaj žive v Avstriji. V nedeljo je izjavil član narodnega sveta Machunze, da beguncem in preseljencem ne preti nobena nevarnost. Izrecno je naglasil, da govori po pooblastilu kanclerja inž. Raaba in zunanjega ministra dr. inž. Figla ter je ugotovil, da so določbe o beguncih v osnutku državne pogodbe že zastarele in predvidoma sploh ne bodo več vključene v novo .besedilo. Avstrija priznava načelo političnega azila in je ravno pred kratkim uzakonila ženevsko konvencijo o beguncih. S tem je svoboda in varnost beguncev in preseljencev zajamčena po avstrijskem zakonu. E':: Preteklo nedeljo je bila zaključna slovesnost na gospodinjski šoli v St. Rupertu. Slika kaže letošnje gojenke. (Glej poročilo na 3. strani) Politični teden Sovjetska zveza je napram Avstriji napravila minuli teden novo vljudnostno gesto. Po sveto... Afrika — Azija Konferenca zastopnikov azijskih in afriških držav v Bandungu je dokazala, da se narodi teh dveh kontinentov prebujajo in da so se naveličali služiti ..belim” kot delovna in molzna krava, marveč da hočejo na svoji zemlji sami gospodariti. To njihovo naziranje pa ne izvira iz sovraštva do „belih” ali ipa iz komunističnih idej, marveč iz zavesti, da predstavljajo nad poldrugo milijardo ljudi, ki so odločeni, da po svojem številu in tudi po svoji gospodarski moči sami posežejo v razvoj politike v Aziji in Afriki, da stopijo na plan kot kulturni čini tel ji in to ne v nasprotju z ..belimi”, marveč v sodelovanju in tesni povezavi z njimi. Tako smemo ugotoviti, da pomeni konferenca v Bandungu neko politično prebujenje Afrike in Azije ali vsaj začetek takega prebujenja. V Vietnamu Pred dobrim letom so se na konferenci v Ženevi domenili, da po korejskem receptu delijo Vietnam v severni komunistični in južni nekomunistični del. V južnem delu vlada cesar Bao Dai, njegov ministrski predsednik je Diem. Proti Vladi Diema so se u-prle verske sekte in je prišlo do mdščanske vojne, v kateri je zaenkrat zmagala Diem-ova vlada. Amerika jo odkrito podpira, do-čim so Francozi bolj naklonjeni verskim sektam. Ministrski predsednik Diem je odstavil cesarja Bao-Daija in proglasil republiko. V glavnem mestu Saigonu se vršijo poulične borbe. V Italiji... V Italiji so volili dne 29. aprila novega državnega predsednika. Zakon predpisuje, da mora kandidat na skupni seji parlamenta in senata dobiti dvetretjinsko večino glasov; a šele po ibrezuspešnem trikratnem glasovanju zadostuje navadna večina. Trikrat so volili in nobeden kandidat predpisane večine ni dobil. Pri četrtem glasovanju pa je bil izvoljen kandidat krščanskih demokratov Giovanni Gronchi. Zato to ose-!lx> pa je bil v okvirju lastne stranke pred četrtim glasovanjem hud boj, ker je stranka sama želela kandidata, ki bi stal bolj na desnem krilu stranke in sicer naj bi bil to predsednik senata Cesare Merzagora. Tako vladni predsednik Sceiba kakor tudi strankin tajnik Fanfani sta se trudila, da bi Gronchi svojo kandidaturo umaknil, vendar ta ni bil pripravljen ugoditi volji strankinih voditeljev in je bil izvoljen s 658 od 845. Po ustavi mora seve Sceiba podati novemu državnemu predsedniku ostavko in je mogoče, da mu novi predsednik ne bo več poveril naloge za sestavo nove vlade. Eden in volitve ... Ko je novi ministrski predsednik Velike Britanije Anthonv Eden prevzel vlado, je razpisal nove volitve za 26. maj 1955. Te dni je ministrski predsednik objavil volilni program konservativne stranke in postavil naslednje točke: l konec vsem poizkusom z vodikovo bombo; 2. nevtralizacija Formoze; 3. nov poizkus za združitev obeh Nemčij; 4. nadaljevanje dosedanje politike nasproti posameznim delom britanskega imperija, ki jim je treba podeliti politično samoupravo, kakor hitro se izkaže, da so dozoreli za politično svobodo; 5. v notranji politiki pa znižanje davkov. V zvezi z volitvami je Delavska stranka sprejela nazaj v svoje vrste ..upornika” poslanca Bevana, katerega so nedavno izključili iz parlamentarne frakcije. Delavska stranka zahteva ponovno podčžavljenje jeklarske industrije in prometnih podjetij. Francija in Nemčija ... Koncem aprila sta se v Bonnu sestala Irancoski zunanji minister Pinay in nemški kancler Adenauer, da se pogovorita o dokončni rešitvi posavskega vprašanja. Nadalje sta se domenila, da se Montanska unija (to je gospodarska zveza za proizvodnjo jekla in premoga) razširi na prometno in energijsko področje, vključno atomsko energijo. Nadalje se je francoski minister obvezal, da se bo zavzemal za to, da se ibodo prav kmalu sestali zunanji ministri štirih velesil k posvetovanju o Nemčiji. Kakor smo že poročali, pa so nemški socialisti' vložili proti pariškemu dogovoru glede Posarja pritožbo pri najvišjevn nem- škem sodišču z utemeljitvijo, da je dogovor o Posarju v protislovju z ustavo Zapadne Nemčije. Podobno pritožbo je vložilo 40 zastopnikov v Posarju prepovedane „Nem-ške stranke”. ... in pri nas v Avstriji Pretekli teden se je v Avstriji vse vrtelo okrog vprašanja o državni pogodbi in razgovorov v Moskvi. Zvezni svet in narodna skujsščina sta za 10-letnico ustanovitve druge republike imela slavnostno skupno sejo, katere se je udeležil tudi državni predsednik dr. h. c. Korner. Tako zvezni kancler inž. Raab kot predsednik Korner sta poudarjala v svojih govorih, da so bili uspehi na gospodarskem in sedaj tudi na političnem polju doseženi s skupnimi, složnimi napori vsega ljudstva in obeh vladajočih večinskih strank. Iz govorov je izzvenela želja, da bi naj ta složnost ostala tudi vnaprej živa in trdna, kar je vsekakor realna želja, glede na to, da se je koalicija v desetih letih res že nekako udomačila. Parlament je sprejel tudi kanclerjevo poročilo o razgovorih v Moskvi in sprejel tozadevne sklepe. Ob tej priliki so govorniki ugotovili, da bo avstrijska suverenost popolna, ker je Sovjetska zveza obljubila, da se odpove vsem pravicam do Donave in Zistersdorfa, kjer bi po dosedanjem osnutku državne pogodbe imela nekakšne eksteritorialne pravice. Avstrija bo ostala nevtralna, vendar se njena nevtralnost ne bi mogla primerjati s Finsko, ki ima s Sovjetsko zvezo vojaško pogodbo, po kateri je finska suverenost znatno utesnjena. Glede Avstrije pa Sovjetska zveza ni stavila takih zahtev. Vzor avstrijske nevtralnosti je Švica ali švedska. V tem smislu je parlament tudi sklenil, da Avstrija želi ostati nevtralna, in je v smislu moskovskih dogovorov povabil velesile, da tako nevtralnost potrdijo. Na ta način je bilo ugodeno ameriški zahtevi, da Avstriji kot suvereni državi ne smejo vsiliti nevtralitete, marveč da se mora ona sama zato svobodno odločiti. Do nesoglasij v sedanjih ..medenih” tednih koalicije, če lahko rečemo, pa je prišlo, ko je prišel govor na USIA-podjetja. 1 a Ibodo Avstriji vrnjena proti odškodnini 150 milijonov dolarjev, ki jih bo treba plačati v blagu. Kot dodatno „darilo” so Sovjeti obljubili povrnitev — proti odškodnini — tudi Donavske plovbe in petrolejskih naprav v Zistersdorfu. Kdo naj ta velikanski gospodarski kompleks prevzame? Socialisti so seveda mnenja, da ga mora prevzeti država, saj ga bo potem opravljal socialistični minister Waldbrunner. Temu se protivi OeVP in kancler Raab je že namignil, da bo pri tej točki še pač neizogiben politični boj. Bolj jasno so govorili drugi, ki so dejali, če naj s tem res postane AValdbrunnerjevo kraljestvo’ še bolj mogočno in naraste v ,Waldibrunnerjevo carstvo’. V tej točki vlada veliko nasprotje: SPo hočejo doseči popolno podržavljen je podjetij USIA, OeVP pa na noben način noče dopustiti, da bi gospodarska moč ministrstva za podržavljena podjetja, ki ga imajo v rokah socialisti, še bolj narasla. Izgleda pa, da bodo vsaj na zunaj kazali složnost do zaključka pogajanj za državno pogodbo. Sporočila je, da je ukinila kontrolo na Donavi za francoske in nemške ladje in predala vse pravice Avstriji glede izdajanja dovoljenj za plovbo. Tudi tujcev Sovjeti ne bodo več ovirali zaradi vizumov za potovanje v Avstrijo. Tudi na tem polju je prepuščeno vse avstrijskim zakonskim predpisom. Za naprej odpade tudi vsaka kontrola tovornega prometa s sovjetsko cono. Razen tega pa je na sovjetski predlog (do zdaj so bili vedno proti) Zavezniški svet dovolil, da Avstrija nabavi, — za kar je že zdavnaj prosila, - letala, ki bodo služila v reševalne namene pri nesrečah v planinah (n. pr. plazovi, neurje, povodnji in podobno). Za praznik desetletnice ustanovitve druge republike tokrat predstavnikom Avstrije niso poslali voščilne brzojavke le iz Zapada, marveč tudi iz Vzhoda. Na predlog zapadnih velesil, da bi se naj pred sestankom ministrov vršilo dne 2. maja posvetovanje poslanikov na Dunaju, kjer bi naj pripravili vse potrebno za konferenco ministrov, je Sovjetska zveza dokaj hitro odgovorila. Tako so se sestali 2. maja ob 11. uri na Dunaju poslaniki in visoki komisarji štirih velesil, ker so pričeli 'pogovore za podpis državne pogodbe. Avstrijo so na posvetovanje uradno povabili in jo zastopata zunanji minister inž. Figi ter državni tajnik dr. Kreiskv (prvi OeVP, drugi SPOe). Moskovska „Pravda”, je medtem v nekem članku napada avstrijske socialiste, češ da so v zvezi z vprašanjem državne pogodbe začeli hudo napadati ko muniste. Ob tej priliki opozarja zveznega kanclerja, da je obljubil, da se v USIA-pod-jetjih po predaji nikomur ne bo lasu skrivilo. Indirektno to pomeni, naj bi zastopnik OeVP kancler ing. Raab, ki ga ne napadajo, poskrbel pri svojem socialističnem partnerju v koaliciji za to, da obljube, dane v Moskvi, ne bodo pozabljene. Na Koroškem je gospodarske kroge, v prvi vrsti žagarsko industrijo, hudo prizadela prepoved izvoza rezanega lesa v Italijo. Koroška je izvažala do 87 odstotkov lesa na italijanski trg. Na druge kraje je izvoz za Koroško iz prometnih ozirov skoro nemogoč, ker pride prevoz predrag. V posebnem protestnem zborovanju so žagarji sklenili, boriti se za ukinitev prepovedi izvoza. Tudi deželna vlada se je bavila na posebni seji s tem vprašanjem in sklenila (s svojo socialistično večino) podpreti zahteve žagarjev na Dunaju in tako dati trgovskemu ministru, kateri je drugače redno in povsod za svobodno gospodarstvo, lekcijo o tem, da je treba svobodno gospodarstvo uveljaviti tudi tukaj. Za Koroško je to vprašanje res velike važnosti, ne le za delavce, zaposlene v lesni industriji, marveč tudi za kmete, ki želijo dobro ceno za les, da si laže uredijo in tehnično zboljšajo svoje kmetije. Po teh protestih je bila zapora za izvoz rezanega lesa ukinjena. Na isti seji deželne vlade so sklenili raz-pis volitev v zbornico kmetijskih delavcev za 10. julij t. 1. Sredi maja pričakujejo na Koroškem obisk ,.rdečega patra” iz Nemčije. Kot smo že zapisali lani, je to slavni pridigar, po imeiu p. Leppich, ki je n. pr. lani žel velike uspehe v Solno-gradu in ponekod izzval nekakšno duhovno revolucijo. Koroški deželni zbor Za sredo, dne 4. maja je bil sklican deželni zbor, da razpravlja o naslednjih vprašanjih: 1. Dežela prevzame jamstvo za posojilo treh milijonov šilingov pri Deželnem hipotekarnem zavodu, za male obrtnike. Posojilo poedinemu malemu obrtniku pa ne sme prekoračiti vsote 20.000 šilingov. 2. Kakor smo že iponov.no pisali, je stopil s 1. januarjem leta 1955 v veljavo zakon, ki določa otroško doklado vsem družinam. Stroške teh doklad pa nosita država in dežela. Postavljen je predlog, da naj deželni »bor sklene, da bo 30 odstotkov vsote, ki bo odpadla na Koroško, prenešenih na občine. Dežela pa bo ta denar odtegovala občinam pri znesku, ki ga je dolžna dežela prenaka-zati občinam. Tako pomeni ta sklep deželnega zbora znatno prikrajšanje občin v njihovih dohodkih. 3. Deželni zbor bo razpravljal o poročilu deželne vlade glede kmetijskih strojnih postaj (Landmasehinenhilfe), o letnem obračunu v zadevi hipotekarnega zavoda za leta 1950-51-52 in deželne zavarovalnice proti )x>žaru za leta 1951 do 1953. ZAHTEVA PO IZVAJANJU TRŽAŠKE GA STATUTA Predstavniki slovenskih kulturnih in gospodarskih organizacij v Trstu so naslovili dne 19. aprila posebno protestno pismo na italijanskega vladnega komisarja dr. Pala-maro, da se začne izvajati tržaški statut, kot je bil sklenjen v Londonu na pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo s posredovanjem z apadn ih za v ezn iko v. Palamara doslej še ni odgovoril, čeprav je to bil že drugi protest. SLOVENCI ________cL&ma iti pf) laeiii___________ Dne 27. marca 1955 so v farni dvorani sv. Štefana v Chicago v Ameriki uprizorili tamošnji Slovenci versko igro „SIehemik”, ki je bila zelo dobro obiskana. Trije novi slovenski odvetniki v Ameriki. — V Clevelandu so doštudirali pravne nauke in napravili odvetniški izpit naslednji Slovenci: Mate Resman, Edvard Turk in Ernest Centa, čestitamo! V Clevelandu (USA) lepo deluje pevski zbor „Korotan”, ki ga vodi vešči pevovodja g. Metod Milač. V nedeljo 20. marca je priredil lepo uspel koncert v dvorani tamoš-njega Slovenskega narodnega doma in je bila velika dvorana polno zasedena. Prevladovale so na programu koroške narodne pesmi, ki jih ameriški Slovenci posebno radi poslušajo. Nastopila je tudi sopranistka Mimi Veider in baritonist Jože Dovjak. — Dvorana je bila okrašena s slovenskimi zastavami. »Slovenski oktet” v Gorici. — Na tridnevno gostovanje je prišel iz Ljubljane na Goriško znani »Slovenski oktet”. Imel je dva koncerta v Gorici in enega v Doberdobu. Vse prireditve so bile razprodane in je moralo mnogo ljudi oditi domov, ker je zmanjkalo vstopnic. Osmerica izbranih pevcev je pri izvajanju pokazala izredno umetniško višino ter so jih poslušalci nagradili z obilnim aplavzom. Bil je to v Gorici prvi kulturni obisk iz Slovenije po trinajstih letih. Chicago. — že leto dni deluje sobotna slovenska šola, ki jo posveča lepo števil<| slovenskih otrok. Konec februarja so imeli šolsko prireditev, ki je pokazala lep napredek učencev, ki se poleg angleščine učijo še književno slovenščino. Slovenski slikar B. Kramolc je razstavljal preteklega januarja v razstavnem paviljonu univerze v Torontu (Kanada). Žel je lep uspeh in je njegova dela ugodno ocenila kritika nekaterih velikih listov. „Kauderwelsth..." V zvezi; z grožnjami o šolskem šlrajku v Pliberku je »Kleine Zeitung” dne 28. aprila poročala, da otroci na dvojezičnih šolah ne znajo ne nemško in neslovensko, marveč „Kauderwelsch”. Nad devet let poučujem na dvojezičnih šolah in poznam vrsto teh šol iz lastne izkušnje in tudi-iz pogovorov s svojimi po- |i klicnimi tovariši. Poznam tudi dobro naprti j dek otrok iz dvojezičnih šol na glavnih in srednjih šolah. Odločno zavračam tako potvarjanje resnice v poročilu imenovanega lista, ker predobro vem, da so otroci na dvojezičnih šolah izvežbani v obeh deželnih jezikih in se tudi v obeh jezikih povoljno izražajo. Če pa je ta ali drugi otrok, bodisi Slovenec ali Nemec, zaradi pomanjkljive nadarjenosti zaostal, to ne more biti krivda šole. Na drugi strani bi hotel v tej zvezi še poudariti, da se slovenski otroci radi in do- j bro učijo nemškega jezika in da velja isto ! tudi za nemške otroke glede slovenskega jezika, kjer starši in nerazsodna politična javnost tega umetno ne zavira. Sicer bi si kot učitelj tega drugače tudi predstavljati ne ■mogel, ker vem, da nemški otroci za jezike j niso nič manj nadarjeni kakor slovenski. ■Slepa politična strast pa gre tako daleč, da bi gotovi ‘ljudje hoteli namenoma dati otrokom lastnega rodu »ubožno izpriče- j valo”, ki ga otroci nikakor ne zaslužijo. Učitelj na dvojezični šoli. MOČAN POTRES V GRČIJI V dneh od 22. do 26. aprila je v Grčiji zopet bil močan potres, ki je posebno prizadel mesto Volos in pokrajino Tesalijo. V Volosu so začutili tri silovite potresne sunke, ki so imeli zelo hude posledice. Po poročilih grškega notranjega ministrstva je v mestu Volos od nad 9000 poslopij, ki jih je štelo mesto, stalo nepoškodovanih samo okrog tisoč. V okolici mesta pa je od 3.800 hiš ostalo neporušenih samo okrog 200. škoda je ogromna in doslej so našteli 8 smrtnih žrtev. V severni Tesaliji pa je zaradi potresa okrog 105.000 ljudi brez. strehe ter je hrana, ki. jo deli vojaštvo, nezadostna za nastale potrebe. Vlada je tudi odredila, da je treba takoj začeti obnavljati poškodovane hiše in je pri teh delili zaposlenih 18.000 delavcev Lep zaključek gospodinjske šole Slovesni dan Preteklo nedeljo je Kmetijsko-gospodinj-ska šola v št. Rupertu pri Velikovcu na za-kjuoni razstavi in slavnostni akademiji pokazala sadove šestmesečnega učenja in dela. Kot se je teden dni prej zbralo slovensko 'koroško ljudstvo v št. Jakobu v Rožu, je to nedeljo ipohitelo v št. Rupert, da slovesno obnovi srčno vez, ki po obeh šolah združujeta slovenski živelj na Koroškem v eno samo veliko družinsko skupnost. Topel, sončni prvomajski dan je dal tej narodni in verski prireditvi še posebno privlačnost. Od ranega jutra je bilo videti v Narodni šoli in na prostornem dvorišču vedelo vrvenje. Od vseh strani so prihajali ljudje, starši in sorodniki gojenk ter sterilni prijatelji šole, da se na lastne oči prepričajo in ugotovijo, kaj se je letos koristnega naučil pri čč. šol. sestrah novi rod slovenskih deklet — naših bodočih žena in mater, ki bodo na tem prelepem kosu zemlje čuvale ogenj .katolištva in slovenstva v družinah. Bogata razstava Razstava šivalnih del je bila zelo bogata in pestra. Vrstile so se enostavne, a praktične oblekice za otroke, originalni vzorci vezenin, bilo je na izbiro vsega, kar spada v dober in prijeten dom. Vsi razstavljeni predmeti so bili z okusom razporejeni in je bilo videti, da so sestre in gojenke v razstavo vložile ne le trud, ampak tudi ljubezen. Razpelo, okrašeno z domačim cvetjem, je /naznačevalo, da smo v krščanski hiši, a ge- V v St. Rupertu zgolj razstavljenih predmetov, ampak tudi imena izdelovalk, ki so bila j>ri -vsakem zapisana ... Popoldne pa je bila ob nalbito polni dvorani slavnostna predstava ali akademija. Morali so jo predvajati dvakrat, da so mogli zadovoljiti vse občinstvo. Pri prvi predstavi je bilo 640 ljudi, a pri drugi 580. Glas koroškega ljudstva Po živahnem pozdravu gojenk je sledila simbolična vaja „Mariji — Kraljici maja”, ki so jo dekleta harmonično izvedle. Pevski zbor je nato zapel tri pesmi, ki jih je zložila in uglasbila priljubljena domača pesnica Milka Hartmanova. Milka Hartmanova poje iz srca svojega ljudstva in zato so vse tri pesmi žele iskreno odobravanje. Slavnostni govor je imel g. Janko Janežič iz Št. Jakoba v R., ki je v krepkih domačih besedah orisal pomen in nalogo obeh gospodinjskih šol. Primerjal je narodno občestvo z družino in gruntom, na katerem vsak gospodar zapusti svojemu nasledniku ne le zemljo, ampak tudi vse izkušnje in pridobitve, ki jih je prigospodaril. V obeh gospodinjskih šolah je zbran zaklad skoraj petdesetletnih izkušenj in šol. sestre, čuvarke tega zaklada, iz njega črpajo in razdeljujejo med slovensko ljudstvo preko gojenk preizkušene nauke za koristno gospodinjstvo, za zgledno versko življenje in kremenito narodno zavest. Zato prav storijo starši, da zaupajo tem šolam svoje dorašča-joče hčere, kjer pridejo v najboljše roke. Po g. Janežiču je spregovoril glas koroškega slovenskega ljudstva, ki je v vseh preizkušnjah ostalo zvesto svoji veri in svojemu narodu. Sledila je trodejanka ,,Za srečo”, ki je pokazala nevarnosti, ki prežijo na mlada dekleta v mestu, in pravilnost pregovora, da, kdor staršev ne uboga, ga tepe nadloga, in pa veličino materine ljubezni. — Nato sta dva najmlajša pogumno prepevala in rajala v veliko zabavo vseh prisotnih. Sledila je šaljiva igra o maščevanju, ki so si ga izmislile štiri lahkoverne deklice, ki so pa še pravočasno spoznale, da jih mestni »škric” le za nos vleče. Pošteno jih je izkupil, kajti oborožile so se z dežniki in neusmiljeno je padalo po njem. Bilo je videti, da to pot dekleta niso igrale, temveč teple z vnemo in zares. Za veseli konec pa je pevski zbor zapel še vrsto pesmi in pohvalo zaslužijo pevke in prav posebno pevovodja č. g. prof. Mihelič, ki je v kratki dobi spravil zbor na zavidljivo višino ter je le škoda, da se bo zbor razšel. Sicer pa upamo, da bodo dekleta še naprej pela po svojih domovih in v cerkvenih zborih, kajti med njimi so glasovi, ki bi jih bilo škoda zanemariti. Dekleta so pokazala tudi precejšnjo sigurnost na odru, posebno v plesnih točkah, •ki so jih kljub tesnemu odru dobro in brez nezgode izvedle. Vsem je pa prav posebno ugajal veder značaj cele prireditve. In tako je prav. Slovenski koroški dom bodi zaveden in trden, kadar gre za naše pravice, a bodi tudi dom družinskega veselja in sreče ter pogumnega zaupanja v lepšo bodočnost. Nič ni vedela o drugi svetovni vojni slo: ..Rož. Podjuna, Zilja, venec treh dolin, moja domovina, narod moj — trpin” pa je pričalo, da v tej šoli rastejo /veste hčere slovenskega rodu. Tudi razstava kuharske umetnosti je bila vse pohvale vredna in ne bi človek verjel, da se da testo in sladkor s tolikšno fantazijo oblikovati. Tako smo videli Janka in Metko pri sladki hišici, na hribčku se je lagodno zleknil v zeleno travico pastirček iz marcipana in krušnih drobtinic; brezbrižno je pustil v nemar svoj trop snežnobelih ovčic, ki so mu jih eno za drugo obiskovalci razstave --pokupili. Vse so imele snežnobelo volno, a vsaka je bila drugače nakodrana, kakor je 'pač hotela spretna roka gojenke, ki jo je izdelala. Na splošno je razstava pokazala, da se bo dobro jedlo v hiši, kjer se bo kuhalo po teh receptih. Pa tudi , če se bo kdo kdaj preobjedel, je bilo pripravljeno posebno zdravilo, orehove želodčne kapljice in še drugo. Razstave so bile vedno polne obiskovalcev in so našteli, da je razstavo obiskalo 1.180 oseb. Med obiskovalci je bilo tudi precej fantov, ki si niso ogledovali Po 23-lenem ujetništvu v Sibiriji se je vrnila v svojo domovino, na Finsko, neka žena, po imenu Siiri VVaklim. Ko je prišla domov k hčerki, je šele zvedela, da je medtem bila druga svetovna vojna, ki je pet let trajala in spremenila obličje sveta. Njena čudna življenjska usoda se je začela leta 1932, ko je iz Finske odšla z možem v Sovjetsko zvezo, kjer je njen mož dobil delo v neki tovarni blizu Leningrada. Z življenjskimi razmerami pa nista bila zadovoljna, zato sta se hotela povrniti v domovino, a sovjetske oblasti so prošnjo zavrnile. Poskušala sta pobegniti skrivaj čez mejo, a zajela ju je obmejna straža in od tistega časa ni več videla ne moža in ne otrok. Obsodili so jo zaradi vohunstva in je poldrugo leto presedela v zaporu v Sibiriji. Potem so jo poslali na delo v neki kolhoz, .šele zadnja leta so ji dali nekoliko več svobode, da je smela sama stanovati v svoji kolibi in rediti nekaj prašičkov, eno kravo in eno kozo ter imeti mačko in psa. In ravno te živali so jo rešile, ko je nenadoma prišlo iz Moskve obvestilo, da je svobodna in se lahko vrne nazaj na Finsko, a na lastne stroške. Prodala je svoje živali in z izkupičkom si je kupila vozno karto v domovino, kjer je šele izvedela, kaj vse se je med tem časom zgodilo na svetu. Wales hoče svojega vojvodo Wales je ime pokrajine na Angleškem, po kateri nosi ime vsakokratni prestolonaslednik. Prošnje prebivalcev te pokrajine na vlado so vedno bolj pogoste, da vendar stori vse, da pride prvorojeni sin sedanje angleške kraljice Elizabete do svojega vojvodskega naslova, čeprav je šele sedem let star. Pii tem se sklicujejo na stare pravice, češ da je zadnjih 650 let prvorojeni sin angleškega vladarja imel naslov tvaleškega vojvode. Ko je kralj Edvard I. osvojil z orožjem prej samostojno vojvodino VVales, je prebivalcem obljubil, da jim bo zopet dal vojvodo, ki bo v deželi rojen. To obljubo je tudi izpolnil, kajti poklical je k sebi v Wa-les svojo ženo, ki mu je tam rodila sina prestolonaslednika, in od takrat je prišlo v navado, da nosi prvorojenec stari naslov wa-leških vojvod. Ljubimo materinsko govorico Našim materam Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali, ko smo se spominjali Siona. Na vrbe one dežele smo obesili svoje harfe. Kajti oni, ki so nas odpeljali (v sužnost), so zahtevali, da naj bi peli; in oni, ki so nas tepli, so hoteli veselo pesem: „Zapojte nam katero izmed pesmi sionskih!” Kako naj bi peli pesem Gospodovo v tuji deželi/ če pozabim tebe, Jeruzalem, naj mi odreveni desnica! Jezik naj mi onemi v ustih, če se te nc bom spominjal, če nc bom povzdignil Jeruzalema nad vse svoje veselje! (Psalm 136.) Psalm 136. je ena najlepših žalostink svetovnega slovstva. Judje v babilonskem ujetništvu. Imeli so s seboj svoje harfe in citre, a niso jih uporabljali. Na vrbe ob babilonskih rekah so jih obesili in v nemi žalosti so jokali! — Kako so ljubili svojo domovino, svoj Jeruzalem! Roka naj mi odreveni, jezik naj mi onemi, če se te ne bom več spominjal, če bom pozabil tebe, o Jeruzalem! Tudi mi ljubimo svojo domovino. Ljubimo vse, kar je v zvezi z našim domom, z našo domovino! Ljubimo to vero, ki smo je sprejeli od svojih staršev, ki so nas takoj po rojstvu dali zanesti v cerkev, kjer smo bili krščeni! In ljubimo to našo sladko materinsko govorico, ki smo jo sprejeli od svojih staršev! V tej sladki govorici smo govorili s svojimi starši. V tej sladki govorici smo častili Boga, smo molili! Zato nam je ta govorica tako sladka in draga, kajti, ona je kos našega doma, kos naše domovine! Kako neprekosljivo lepo je govoril in pisal o naši mili materinščini nepozabni škof Slomšek! Naši listi bi vedno zopet morali prinesti njegove besede o naši materinski govorici, že naši otroci bi se jih morali naučiti na pamet in našim staršem bi morala biti ena izmed prvih skrbi, da naučijo svoje otroke našo milo slovensko materinsko govorico! Matere! To naj bo vaša prva skrb; to je tudi vaša nravstvena ali etična dolžnost! Matere! Če ve ne naučite svojih otrok materinske govorice, je nikdar ne bodo dobro znali! Ne zanašajte se na druge! Velika zmota je in zabloda, če matere mislijo, da bodo svojim otrokom s tem koristile, če jih učijo tujo govorico in jih ne naučijo naše materinščine! Tujo govorico se bodo otroci z lahkoto še naučili, a naše materinščine se nikdar nc bodo dobro naučili, če jih je uc boste naučile ve, matere! Matere, pomnite, da vzamete svojim otrokom kos doma, kos domovine, če nc nabčite svojih otrok naše slovenske materinščine! Materinska govorica je božji dar. Ne zametujmo božjih darov! In naša materinska govorica — pa bodisi pismena slovenščina ali pa naša lepa slovenska narečja, — je vendar tako lepa in sladka! Bodimo Bogu hvaležni, da nam je dal tako lepo, blagodouečo materinsko govorico! Ljubimo jo, spoštujmo jo, ohranimo ji zvestobo! Zato, matere: naučite svoje otroke našo lepo, bla-godonečo slovensko materinsko govorico! FRAN ERJAVEC, PARIZ: koroški Slovenci (37. nadaljevanje) XX. CERKVENE RAZMERE NA SLOVENSKEM KOROŠKEM OB KONCU SREDNJEGA VEKA 2. Benediktinski samostan v Podkloštru je bil ustanovljen 1. 1107. in prvih 12 redovnikov je prišlo 'u Nemčije. Dotiran je bil že iz prvih let s 155 kmetijami in v XIII. stol. so postali podkloštrski opati tudi oglejski -nhidiakoni za Ziljsko dolino. Strašni udor Dobrača dne 25. 1. 1348. je povzročil veliko škodo tudi samostanu in enako potem še Benečani in turški napadi. L. 1264. je bila 'n ustanovljena tudi samostanska šola, a se menda ni dolgo vzdržala. 3. Cistercijanski samostan v V e t r i n j u je bil ustanovljen 1. 1142. in prvi menihi so prišli iz Francije. Leta • 143 so si pridobili od čedadskega kapitlja in nekih furlanskih nun celo vrsto župnij (Kaplo, Smarjeto, Št. Julij, Hodiše, Slov. Plajberk, Podljubelj in Zavrh), tako da S(> oskrbovali več stoletij skoro vse dušno pastirstvo v Spodnjem Rožu in opatje so postali tudi oglejski arhidi-akoni zanj. 4. Premonstratenski samostan v G r e b i n j u so usta-"nvili 1. 1236. bamberški škofje in prvi menihi so prišli u Francije. Samostan je bil preračunan za 20 redovnikov, •' ni nikoli dosegel tega števila. S posvetnim imetjem ni inl preveč obdarjen in menihi so oskrbovali dušno pastir-)lvo za ves okoliš, kajti k njemu so spadale tudi tedanje Aipnije Vovbre, Krčanje, Golovica, Weiseneck in Ruda. 5. Minoritski samostan v Beljaku so ustanovili P>av tako bamberški škofje 1. 1250., a prvi menihi so pri-d' i/ Italije. Tu je opravljal /e v istem stoletju svoj novi- ciat poznejši znameniti cerkveni učitelj sv. Bonaventura, katerega je ob neki priliki obiskal iz Brez največji katoliški bogoslovec sv. Tomaž Akvinski, a 1. 1451. se je mudil v njem sv. Janez Kapistran, ki je tedaj po papeževem naročilu pridigoval tudi na Koroškem križarsko vojsko proti Turkom. 6. Avguštinski samostan v Velikovcu je bil poslednji, ustanovljen še v srednjem veku. Osnovali so ga Spanheimi 1. 1262. Do kake posebne pomembnosti se pa ta ni nikoli povzpel. Za Slovence so bili ti samostani važni v prvi vrsti kot zemljiški gospodje velikega števila slovenskih podložnikov (zlasti Št. Pavel, Podklošter in Vetrinj), nekateri (Ve-trinj in Grebinj) pa še zato, ker so opravljali dušno pastirstvo za svoje obsežne okoliše. Ker so bili skoro vsi redovniki v njih tujci, so bili njihovi stiki z našim ljudstvom pač jako šibki. Dovolj značilno za njihovo razmerje do našega naroda je že to, da nimamo iz njih v vseh dolgih stoletjih srednjega veka niti najmanjše slovenske beležke. Šele v XVI. stol. sc je pojavil potem v Vctrinju prvi slovenski koroški pisatelj, kar si pač lahko razlagamo iz tega, ker je imel ravno vetrinjski samostan največ opravka z neposrednim dušnim pastirstvom med našim ljudstvom. Na očrtano zunanjo organizacijo je bilo torej v srednjem veku zgrajeno tudi versko življenje koroških Slovencev. Kakor smo videli že spredaj, je razvil Salzburg (Solnograd) v prvih stoletjih na svojem koroškem slovenskem ozemlju jako živahno versko delovanje, ki je pa začelo potem že v visokem srednjem veku tem bolj popuščati, čim bolj je začel prevladovati med visokimi cerkvenimi krogi posvetni d u h. Kako daleč je včasih ta šel, nam pove pač dovolj dejstvo, da je moral n. pr. krškega škofa L. pl. Lichtenberga papež 1. 1436. celo izobčiti. Ta necerkveni duh je bil v prvi vrsti posledica naraščajočega vpliva posvetnih velikašev na cerkveno upravo. Oni so spravljali na vodilna cerkvena mesta predvsem osebe, ki so ustrezale njihovim političnim ali največkrat celo zgolj njih sebičnim rodbinskim ciljem. Glede na to pravi potem tudi popolnoma po pravici koroški cerkveni zgodovinar prošt Hohenauer, da so le premnogi srednjeveški škofje rajši vihteli meče nego svoje dušnopastirske palice. Ne glede na to, da so živeli škofje skoro vseh koroških Slovencev daleč v tujini, so bili to tudi sami tuji plemiči, ki niso kazali nikoli nobenega zanimanja, še manj pa razumevanja za verske potrebe našega slovenskega ljudstva in so se zato tudi tako krčevito upirali ustanovitvi prepotrebnih škofij na naših tleh. Ni pa šlo tu samo za škofe, temveč se je ta necerkveni duh, združen še s čisto posvetnim življenjem, polaščal v poznem srednjem veku v vedno večji meri tudi ostale višje duhovščine in se naselil končno še v same samostane, v katerih je vzporedno z naraščanjem bogastva propadala tudi redovna disciplina. Tudi tega so bili največkrat krivi posvetni velikaši, ki so oddajali vse boljše cerkvene službe raznim svojim miljencem in sorodnikom, katerim dušnega pastirstva sploh ni bilo mar, temveč jim je šlo le za njih dohodke. Ne le da so si znali pridobiti po več donosnih cerkvenih služb istočasno, temveč niso opravljali navadno sami sploh nobene, ampak postavljali na njih svoje namestnike, sami pa živeli kje v tujini. Še posebno kvarno so vplivale te razmere po župnijah, kjer bi morali stati v stalnih neposrednih stikih z ljudstvom. Ne glede na to, da so bile tedanje župnije že same mnogo prevelike za kako uspešno dušno pastirstvo, so jih oddajali patrom večkrat tudi osebam, ki potem sploh niso živele v njih ali pa kvečjemu redko prihajale vanje, temveč so vzdrževali v njih svoje slabo plačane in neuke vikarje. Tedanji znameniti slovenski glasbenik Jurij Slat-konja je n. pr. istočasno užival 5 župnij, 2 proštiji (ljubljansko in novomeško) ter še pičensko škofijo povrhu, a živel je na dvoru cesarja Maksimilijana I. (Dalje prihodnjič) CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. — V maju bodo vsak dan šmarnice ob pol 8. uri zvečer. V ENI MINUTI - FOTOGRAFIRAN V Celovcu v Sternallee je kabina z avtomatičnim fotografiranjem (Photoautoma-tic-Kabine). Tam se usedeš v omenjeno kabino, spustiš v avtomat 5 šilingov in čez eno minuto držiš v roki svojo sliko oz. svoj portret. POŽAR V MIZARSKEM PODJETJU Pred kratkim je izbruhnil v mizarskem podjetju Hattenberger v št. Petru velik požar, ki je napravil ogromno škodo, predvsem strojni oddelek je utrpel veliko škodo. V bližini je imela tvrdka Kopeinig svoje skladišče. Tudi to je požar popolnoma uničil. Tu je zgorelo precej dragocenega orod- ia- NE UGAJA NAM, da je celovška občina prestavila Stanovski urad (Standesamt) iz Orleandergasse (Funk-haus) v barake na Benediktinski trg 10. Kakor vemo, je omenjena baraka na vrtu in bo za ženine in neveste, zlasti v slabem vremenu, zelo neugodno hoditi v lepi obleki po vrtu. Če se Stanovski urad spravi na takšnem mestu pod streho, potem imamo vtis, kot bi se zakon nekako zapostavljal. KOROŠKI VELESEJEM BO OTVORIL. ZVEZNI KANCLER ING. RAAB Kakor je sporočil zvezni kancler ing. Raab, bo tudi letos sam osebno otvoril letošnji velesejem v Celovcu, ki se prične dne 11. avgusta. Važnost bodo polagali predvsem na razstavljalce inozemskih tvrdk. PRIMARIJ DR. KAUFFMANN UMRL Ravnatelj deželne bolnice v Celovcu, dvorni svetnik primarij dr. Oskar Kauff-mann je prejšnji torek umrl nenadoma vsled srčne kapi. Primarij dr. Kauffmann je bil od 1. januarja 1954 ravnatelj Deželne bolnice in vodja psihiatrskega oddelka •za moške. Rojen je bil leta 1898 v Trstu, promoviral je leta 1922 na univerzi v Gradcu in je pričel leta 1927 s svojo prakso kot specialist za živčne bolezni v Celovcu. Od meseca junija lanskega leta je bil rajni tudi kot predsednik Zdravniške zbornice za Koro ško. Kakor vsako jutro, tako je tudi dne 26. aprila napravil ob 7. uri zjutraj pregled v psihiatrskem oddelku. Ob pol 10. uri jc bil namenjen v direkcijsko pisarno, kjer se je pred vratmi glavnega poslopja zgrudil na tla in čez nekaj minut umrl. 7om možato —! Pa poplačal bom bogato ti ljubezen: »zvest ti hočem sin ostati!” Milka Hartman Cleveland mo mesto Cleveland, pa ni bilo mogoče zaradi slabega vremena in snega je bilo še več. Po cestah in ulicah je bilo vse ledeno kakor v globoki zimi, čeravno smo po koledarju že na koncu marca. Cleveland je zelo veliko mesto z mnogimi tovarnami in tam je tudi mnogo emigrantov, ki se jim dobro godi. V nedeljo me je terin jezik. Nihče jih ne ovira, lahko prirejajo kulturne prireditve, igre in koncerte. Navsezadnje sem še s Kranjskim Janezom govorila, katerega pač bralci »Našega tednika” tudi poznajo po njegovih dopisih. * Pri tej priložnosti si dovolim čestitati ško-cijanskemu gospodu župniku Jožefu Kogle-ku k mašniškemu jubileju, katerega bo obhajal letošnje leto. Naj bi mu ljubi Bog iiiHiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii Vabimo vse Slovence iz Celovca in okolice na KULTURNO PRIREDITEV ki bo v soboto, dne 14. maja 1955, ob 8. tiri zvečer v dvorani Kolpingovega doma v Celovcu. Na sporedu bo veseloigra „ U B O G I SAMCI« Upamo, da se boste v lepem številu odzvali našemu vabilu, kajti ob šaljivi besedi boste prijetno preživeli večer in odhajali boste domov Židane volje. — To vam obljubljamo in vas prisrčno vabimo. Vaše kulturno društvo v Celovcu Vstopnice v predprodaji v upravi »Našega tednika" in pol ure pred predstavo. ................................................................................ SE MALO POGLEJMO PO SVETU (Nadaljevanje iz štev. 16) Na Holandskem V splošnem je holandski kmet zelo dobro organiziran in strokovno izobražen. Tam so po deželi skoraj vsako zimo kmetijski in gospodinjski tečaji. Poleg tega se vrši kot dopolnilo v poletnih mesecih na poizkusnih poljih nazorni pouk: o pravilnem obdelovanju, zatiranju škodljivcev in bolezni, o gnojenju, o sortiranju in pridelovanju semenskega krompirja, o semenarstvu, o pripravljanju pridelkov za prodajo, pakiranju sadja za izvoz itd. Poleg tega so tudi 4-letne kmetijske šole, v katerih dobi mladina vsestransko strokovno izobrazbo. Vsa prodaja in nakup gre skozi zadruge in razna kmetijska društva. Le na ta način more majhen kmet svoj pridelek dobro prodati ali spraviti na svetovni trg brez posredovanja trgovcev. Ker ima holandski kmet malo zemlje, ne potrebuje velikih strojev za obdelovanje. Za svoje njive pa ima sam vse potrebno orodje in stroje. Tudi gospodarska poslopja so zelo praktično urejena brez potrebnega razkošja. Povsod pa vidiš vzoren red in snago. Holandci so zelo hitri in spretni ter podjetni pri delu in zanje v polni meri velja pregovor: „čas je zlato.” Vendar se jim pri jedi nikamor ne mudi. Imajo okusno pripravljena jedila in so v navadi velike porcije. In v Ameriki V Ameriki je vse drugače, ker je veliko Jfemlje. Amerikanski kmet-farmar skuša s strojnim obdelovanjem in umetnimi gnojili doseči čim večji pridelek, ki ga lahko poleni postavi na svetovni trg in s tem konkurira evropskim proizvodom. Na ta način so dejansko dosegli podvojeno množino pridelkov in jim je uspelo tudi izboljšati kvaliteto. S temi ugodnimi rezultati so tudi mogli izboljšati rejo živine. Trdijo, da se število živine ni povečalo, le z dobro krmo so dosegli hitrejšo rejo, s tem pa večjo težo klavne živine in večjo mlečnost. Govedoreja je na višku, le konjerejo izpodrivajo številni traktorji, ki delo opravijo bolje in hitreje. V ZDA je menda 5 milijonov traktorjev. Tudi v sadjarstvu so zelo napredovali. Gledajo predvsem na to, da gojijo drevje, ki rodi le prvovrsten sad. Ker vršijo vsa dela s posebnimi stroji, sadijo samo srednje-debelno in nizkodebelno drevje. Tako drevo je lahko poškropiti do vrha in je tudi obiranje in spravljanje sadja v jeseni lažje. V izrazito sadjarskih krajih obdelajo tudi zemljo med drevjem. Pod drevjem še vsako drugo ali tretje leto posejejo grahorico, lupino itd., da s tein zemljo obogatijo z organskimi snovmi. Sicer pa v splošnem uporabljajo umetna gnojila. Imajo tudi večje možnosti za uničevanje sadnih, poljskih in drugih škodljivcev. Tam tudi sme vsak gospodar v svojem sadovnjaku ustreliti zajca, ki mu dela škodo. Voluharjev se kmalu znebi z učinkovitimi sredstvi. Najtežje je uničevanje ogrcev-črvov rjavega hrošča. Sicer imajo že tudi zanj primerno sredstvo, a je še precej drago. Za vsako delo je stroj, vendar se zaradi tega brezposelnost ni znatno povečala. Že pri živini imajo stroje za pokladanje krme, za čiščenje živine, kidanje gnoja itd. S posebnimi škropilnicami razpršijo sredstva proti muham in drugim škodljivcem, ki nadlegujejo živino v hlevu ali na paši. Živina tako mirno počiva, hrano dobro prebavi in zato imajo od nje neprimerno več koristi. Evropejci ne bomo mogli v vsem uravnati našega gospodarstva po njihovem, vendar je občudovanja vredno in bi nam kazalo, da bi ga v mnogočem posnemali. Ameriška gospodinja je vedno manj zaposlena v gospodinjstvu. Kar potrebuje, dobi okusno pripravljeno v gostiščih, ki jih je povsod dovolj. V kuhinji ima električni štedilnik, stroj za pomivanje posode, omare za kuhinjsko posodo in električni hladilnik. če doma kaj potrebuje, si skuha. Sicer pa kuhajo samo kavo in čaj. Žena je navadno zaposlena pri gospodarstvu, mestne gospe pa V pisarni in tovarnah, kjer dobro zaslužijo. Služkinje so v Ameriki redkost in si jih lahko privoščijo le bogataši. ŽIVILSKI TRG V CELOVCU Krompir (»repica”) S 1.20—1.30; Špinača S 6—7; kislo zelje S 6; čebula S 4.—; zelje S 4—6; jabolka Š 2—5; jajca S 0.80—0.90. GOVEJI TRG NA DUNAJU Voli s 8 do 11.40, ekstremno blago S 11.50 ho 11.80; 'biki 9.40 do 11.20, ekstremno blago 11.30 do 11.50; krave S 7 do 9.50, ekstremno blago S 9.60 do 10; telice S 9 do 11.20, ekstremno blago 11.30 do 11.60; živina za predelavo (Beinlvieh) 5.50 do 7.50, voli in telice 7.50 do 8.50; jugoslovanski biki S 8 do 11; jugoslovanske krave 7.60 do 9.20. — Potek tržnega dne je bil od začetka miren, a pozneje je postal živahnejši. Cene so šle nekoliko navzdol: voli in biki za približno 40 grošev, krave za 50 grošev, a po telicah je bilo malo povprašanja. ZAČEL SE JE IZVOZ GOVEJE ŽIVINE V ITALIJO Bil je odpremljen prvi železniški vagon goveje živine v Italijo in upajo, da bodo temu sledile večje pošiljke. Za srednje in dobro blago so plačevali šil. 10,— do 10.10 pt'i tehtanju pri hlevu. Dr. Fritz Schindler 60-letnik gospodarstvenik evropskega formata Te dni obhaja predaiiski industrijalec dr. Fritz Schindler 60-letnico rojstva. Kot izključni last-»ik tekstilnih tvornic »SCHINDLER” v Kennel-hachu in »ELEKTRA” v Bregenzu, dve velepodjetji, ki spadata med najpomembnejše obrate te stroke v Avstriji, kateri on sam tudi vodi, si je dr. Schindler pridobil sloves kot markantna osebnost v gospodarskem življenju. Poleg svojega uspešnega delovanja na industrijskem področju je dr. Schindler opisal tudi več knjig, med katerimi je posebno pozornost zbudilo njegovo filozofsko delo »Življenje”, ki je izšlo pri založbi Raschcr v /iirichu. Dr. Schindler preseneča svoje najožje sodelavce. Pa tudi široko javnost z vedno novimi idejami, ki i'li tudi z uspehom i/.vcdc. Zaradi svojega stika /. življenjem, ki mu ne dovoli nikoli miru, zaradi svojih vedno novih načrtov, je dr. Schindler brez dvoma ena izmed najbolj zanimivih osebnosti avstrijskega gospodarskega življenja in ob njegovem t’0. rojstnem dnevu mu želimo le, da bi mu naj bila usojena še mnoga leta ustvarjanja v blagor "je»iu in domovini. NESTALNOST NA PRAŠIČJEM TRGU Zaradi povečane ponudbe na dunajskem prašičjem trgu so cene začele padati in je vladna intervencija bila pozna in neuspešna. Zato v drugi polovici aprila niso iz. Koroške poslali prašičev na Dunaj, čeprav pre-višek blaga na domačem trgu že povzroča zaskrbljenost. Deželna kmetijskogospodarska zbornica je zahtevala, da se izvedejo iiksni nakupi v deželi sami ali pa dobi dovoljenje za izvoz v Italijo. V poročilu na trgovinsko ministrstvo je bil posebno poudarjen nevzdržen tržni položaj, ki-je nastal. Kolektivno gospodarstvo se ne obnese pri reji goveje živine Po slovaškem listu »Pravda” iz Bratislave (čehoslovaška) posnemamo, da je v obdelovalni zadrugi (kolhozu) Velky grob poginilo lansko leto 14 odst. prašičev in 32 odst. telet. Proizvodni načrt za mleko je bil komaj do polovice izpolnjen. Lani je bila živina razmeščena v 84 hlevih, letos pa so jih / lahkoto spravili pod streho v 32 hlevih. Vendar še nočejo odnehati s kolektivizacijo. Tako nadaljuje isti časopis: »Zvišanje kmetijske proizvodnje je mogoče doseči le s pomočjo okrepitve zadrug, v katere je treba vključiti tisoče malih kmetov, ki sami gospodarijo, ter ustvariti velika skupna gospodarstva, obenem pa izločiti »kulake” (to je premožne kmete, ki nočejo stopiti v te »zadruge” op. ur.) To nalogo je mogoče doseči le z ozko povezavo delavskega razreda z malimi kmeti-zadružniki. Ta povezava je pa bila povsod tam raztrgana, kjer so hoteli potrpežljivo in dolgo prepričevanje kmetov enostavno nadomestiti z administrativnimi odloki, dekreti in diktati...” In uspehi? Nam jih našteje isti list: »V dvanajstih občinah okraja Trebišov je bil načrt proizvodnje mleka izpolnjen le do 47 odst., pri tem so nekateri kmetje dobavili samo 11 odst. predvidene količine. V 23 krajih okraja Sekovce je pa bil mlečni načrt izpolnjen le do 27 odst. Mnogi kmetje so se pa sklicevali na netočno ugotavljanje'maščobe mleka in s tem upravičevali svojo pomanjkljivo izpolnitev dobavnih dolžnosti. V nekaterih primerih je bilo res tako. Mnogi predstojniki zbiralnih postaj za mleko so namreč zlorabljali svoj položaj in dolivali mleku vodo.” Našim gos ..PRESITI" Kolikokrat imamo priliko slišati, predvsem v mestu pa tudi na deželi, o »presitih” otrocih. To so materini ljubljenčki, ki »reveži” nimajo nikoli apetita, zlasti ne, kadar je čas zajtrka, kosila ali večerje. Dobre, a nespametne matere pa si zato delajo nepotrebne skrbi. »Ne vem, zakaj moj otrok noče jesti. Zdaj mu kuham posebej, pa še tega komaj nekaj žlic poje, že odrine krožnik in noče več. Z dolgotrajnim prigovarjanjem, naj poje eno žlico za ateja, eno zame, komaj še malo poje.”_Tako tožijo pogosto nespametne matere. Seveda, če otrok ve, da bo dobil kaj boljšega, je toliko pameten, da ne bo hotel jesti, kar drugi jedo. Na priboljšek se tako navadi, da ga potem vedno hoče. Razumna mati pa, ki ve, da je otrok zdrav, ga ne bo silila več k jedi, ko bo krožnik odrinil, ampak mu rekla: »Prav, če nisi lačen, pa ni treba jesti.” Eno uro po kosilu bo seveda otrok, ki opoldne ni dovolj jedel, prišel k mami prosit: »Mama, tako sem lačen, daj mi kaj za jesti.” Nespametna mati bo z velikim veseljem, da ima njen ljubljenček spet apetit, hitro dala, kar želi. Razumna mati pa bo pokarala svojega otroka rekoč: »Vidiš, ker nisi opoldne dovolj jedel, si tako hitro postal lačen. Zdaj še ni čas za malico. Kar potrpi, drugič pa opoldne do-volj jej.” Otroka je treba navaditi, da je ob določenem času, vmes pa nič. Razvajeni otroci pa delajo ravno obratno. Ko je; čas za jesti, nekaj žlic zajamejo, potem pa odrinejo krožnik, ker imajo slaščice, ki jih dobijo od mamice, kadar hočejo, rajši od ostale ku- --------------------— KUHI Porova prikuha s kruhom. J/g kg belega pora zreži na tanka kolesca in skuhaj v močni juhi. 15 do 20 dkg belega, v vodi namočenega, ožetega kruha pretlači, prilij malo juhe in zamešaj por z juho vred. Dodaj nožev vrh muškatnega cveta, malo limoninega soka in žličico presnega masla ter prevri. Ovsena juha z zelnjavo. Žlica masti, žlica presnega masla, /lica čebule, korenina peteršilja, korenček, drobna zelena, žlica moke, 15 dkg ovsenih kosmičev, 3 1 slanega kropa. Na masti praži čebulo, na kocke zrezan peteršilj, korenček in zeleno. Ko porumeni, potresi z moko, popraži in zali j s kropom ter zakuhaj ovsene kosmiče. Vre naj dobre pol ure. Turško meso: 60 dkg bolj pustega svinjskega mesa zreži na listke ali male zrezke in odišavi s soljo, poprom, kumno, zrnom česna in polovico sesekljane čebule. Segrej 4 dkg masti in popraži pripravljeno meso. Ko že zarumeni, dodaj žlico gorčice, žličko paradižnikove mezge, sesekljano sardelo ali toliko sardelne paste, 5 kaper, 1 kislo kumarico in žličko moke. Vse skupaj še dobro prepraži in zalij z vodo, da dobiš redko omako. V tej omaki pari meso, da se zmehča in serviraj s kuhanim rižem ali zabeljenim krompirjem. Goveji zrezki po italijanskem načinu: 8 lepih govejih zrezkov od križa dobro potolci in nadrgni s soljo in poprom. Povaljaj jih na obeh straneh v moki in na vročem olju hitro opeci. Pečene polagaj v primerno kozico. Ko si vse spekla, prepraži na ostali masti 10 dkg sesekljane juhine zelenjave: čebule, korenčka, peteršilja, zelene in zalij z osminko litra rdečega vina. Vlij to če/, zrezke in dolij še toliko vode, da so zrezki pokriti v tej tekočini (omaki). Pari do mehkega in serviraj s špageti, katere si zabelila in pomešala z nastrganim parmezanom in sesekljano šunko. p c d i n j a m OTROCI bane hrane. Pri jedi je nujno potreben red. Če človek redno jč samo ob določenem času, si ohrani prebavne organe zdrave in ima vedno apetit. Mislim, da je skoraj vsem znana zgodbica o izbirčni Metki, ki ni hotela jesti ješprenjč-ka opoldne, češ da ni dober. Popoldne je šla z mamo na polje. Zvečer je vsa utrujena in lačna zaprosila mamo: »Mama, daj mi tisti ješprenjček, ki mi je ostal opoldne.” Z velikim apetitom ga je pojedla. Da, tako je iprav. če otrok postane izbirčen v jedi, mu ne kuhaj priboljškov, ampak ga pusti lačnega. Tak glad ne škoduje zdravju. Zvečer mu daj isto jed. Ker bo lačen, bo vse pojedel. To ni nobeno »tiranstvo”, kakor morda misli marsikatera mati, ampak pravi vzgojni način, prava materina ljubezen do otroka. Seveda so pri tem bolni otroci izvzeti. Včasih otroci tudi iz užaljenosti ne jedo. Če mu mati ni storila krivice in mu je dovolj pojasnila, da je v resnici kriv, naj ga pusti vnemar in ne sili k jedi. če enkrat ne bo jedel, to zdravju ne bo prav nič škodovalo. Na ta način se bo odvadil grde navade. Če pa mu bo mati prigovarjala k jedi, bo v takem primeru še večkrat zganjal svojo trmo. Mati, ki hočeš svojemu otroku dobro: Skrbi, da imel otrok vedno zdravo in zadostno hrano za razvoj svojega telesa. Pred vsem ne sme manjkati v hrani vitaminov. Otrok na jima red pri jedi! Jč naj vedno samo ob določenem času, vmes p anič. Ne razvajaj otroka s slaščicami! N JA ------------------— Zvita telečja pečenka: % kg telečjega st? gna prereži in potolci ,da dobiš velik zrezek. Ob kraju obreži, da bo lepša oblika. Ta zrezek potem posoli, popopraj, nadrgni z limonovim sokom in razprostrtega postavi vstran. Mesne odrezke, 5 dkg sveže slanine, namočeno in ožeto žemljo pa dvakrat pre-melji, zmešaj s soljo, poprom, koščkom sesekljane čebule, žlico zelenega peteršilja, s 4k.aper.ami, limonovo lupinico in 1 sardelo. S tem nadevom namaži enakomerno popravljen zrezek, naloži podolgem četrtinkc trdo kuhanega jajca in polovice 2 kislih kumaric. Potem meso zvij in poveži z vrvico. Položi pečenko na pekačo, jo polij z vro čo mastjo in peci poldrugo uro. Medtem jo pridno polivaj, dolij tucli kako žlico vode. da skorja preveč ne zarjavi. Meso zreži potem na lepe rezine in naloži-na krožnik. V pekačo pa daj košček presnega masla, žličko paradižnikove mezge, sok pol limone in zalij nekoliko z vodo. Ko prevre, precčdi čez pečenko in postrezi. Praktični nasveti Mokre dežnike razpnemo samo na pol, sicer se tkanina preveč nategne in natrga. Da pa kovinski deli ne zarjave, jih namažemo z vazelinom. Stekleni in pocelanasti predmeti se bodo lepo bleščali, če jih operemo v krompirjevi vodi. Nov krompir strgamo pod tekočo vodo, da nam prsti ne počrne. Pijača se hitro shladi, če jo postavimo v slano vodo. Duh po čebuli odpravimo z rok, če jih namažemo z usednino črne kave. Kavne madeže odpravimo s solno raztopino. URNA TRGOVINA Z MESOM NA MADŽARSKEM Kot poroča madžarski list »Sza bad N ep” iz Budimpešte, sta bila neki Laszlo Szabados in Imre Kalvin postavljena pred sodišče zaradi prestopkov proti preskrbi prebivalstva s hrano. Zaklala sta več telic in meso na črno prodajala. Isti zločin je zagrešil tudi neki Ferenc Bako, proti kateremu je bil uveden kazenski postopek, »ker je prodajal meso telice, ki jo je naskrivaj zaklal. Postopek je bil raztegnjen tudi na vse tiste, ki so mu pri zakolu pomagali”. MOLITVENIKE Mali misal, v raznih vezavah po 25.—, 37.—, in 38,- šil. Molitvenik otroka božjega, po 10.— šil. Jezus, Uobri pastir, (veliki tisk) po 10,— šil. Reši dušo (veliki tisk) po 25.- šil. Večno življenje, po 35.—, 50.—, in 02.— šil. VAM NUDI MtoUociei/a dcu&fra v Cetoucu KLAGENFURT, VIKTRINGER RING 20 MATERE ZADNJI OTROK . . . Uvala ti, da frca mati! Smo v cvetočem mesecu maju. Tako dobrotno in ljubeče se nam smehlja Ona z majniških oltarjev in z dopadenjem zre na svoje zveste hčere in sinove, ki se zbirajo k vsakdanjim šmarnicam in ji tako skazuje-jo svojo hvaležnost, ljubezen in vdanost! Morje cvetja trosi roka naj lepši Cvetlici. Mesec maj pa je tudi mesec naših dobrih mater. Tiho in neopaženo stopajo skozi življenje kakor žrtvenice. Saj nam že bese da „mati” sama pove nekaj tako lepega in vzvišenejga. Globoko v duši nam zazveni njen odmev kakor odmev čiste in ubrane pesmi. Saj je ta beseda prva, prvi pojem, prava Ijhbezen, prvo globoko občutje otrokovo. Ko smo bili mojimi, je nam bila mati vse; sedaj, ko smo večji, nam pomeni Se več in. ko bomo stari, bo vedno naš najlepši spomin na mater, ki smo jo zvesto ljubili in cenili. Lahko se nam zgodi, da nas vse vara, vse zapusti, a naša mamica nam ostane vedno izvesta spremljevalka skozi viharje življenja današnjih dni, ona vedno najbolje čuti / nami. Njena brezmejna ljubezen nas nikoli ne bo varala in zavrgla. Njen smehljaj je tudi naš in njena bol je tudi naša bol. Nadalje nam je mati dobra vodnica k Bogu. Prva nam je sklepala nežne ročice k molitvi, v srce nam je vsajala zaupno ljubezen do nebeške Matere. Zato so pa vzgo- Iz tajništva Krščanske kulturne zveze: OBVESTILO Obveščamo vsa prosvetna in kulturna društva, lame mladine, vse prosvetarje in kulturne delavce, da so uradne ure na tajništvu Krščanske kulturne zveze vsak teden samo ob četrtkih od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure in ob petkih od 8. do 12. ure. Ob tem času vam bomo na razpolago za vsako-vrstna pojasnila, ki se tičejo kulturnih vprašanj in boste lahko dobili zaželeni in potrebni prosvetni material. # Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so radevolje prispevali v zbirko Krščanske kulturne zveze, in jih vljudno naprošamo tudi za nadaljnjo pomoč naše osrednje kulturne organizacije. jile naše matere tudi velike može, do katerih imamo še dandanes veliko spoštovanje. O. matere, bodite nam luč tudi v bodoče, ki nam svetite v temi, v viharnih nočeh življenja! Pa tudi naš narod potrebuje dobrih in svoji zemlji vdanih mater, zavednih žen. One so nositeljice rodov. V srce so nam položile čut in ljubezen do naroda, do domače grude in milozvenečega slovenskega jezika. Vzgojile so nas v zavedne otroke bogate in lepe matere-domovine. Njihov cvet in njihov ponos smo. Mati! Obljubljamo ti, da hočemo ostati /vesti Bogu, domovini in narodu in tebi-, naš najdražji zaklad. Tvoji nauki so nam vodilo na življenjski poti, tvoja ljubezen trdna opora in tvoje srce nam bo v nevarnosti vedno varno zavetje! ./Haterbi dan Hanzek pridi, glej kako tukaj danes je lepo —! Pogrnila mizico sem za našo mamico. Hej, saj tudi jaz imam rože, da jih mami dam. šopek, glej, je s polja bran prav za materinski dan. Tu se vsedeš, Hanzek, glej, tu pri zajčku naš Andrej. Tu sedel bo naš papa in pri rožah mamica. Oj, se veselim močno! Ko kolač razrezan bo, jaz dobim največji kos... uuu, že viha se mi nos. Kaj bi mislil le na se, bratec — god je mamice! Ona prvi kos dobi, druge nam že razdeli. Opazoval sem cesto obraze mater v njih veselih in žalostnih urah. Neizčrpni so ti obrazi! Zelo žalosten dogodek sc je bil primeril Čili, go-stački pri bogatem Rovišarju. Desetletno Julko je edino Se imela od svojih ljudi na svetu. Že Šestkrat so bili pred njenimi očmi zagrebli grobove, v katerih počivajo sredi božje njive njen mož. in otroci njeni. Le še najmlajšega otroka ji je ohranila božja volja. Od prestanih žalostnih dni so se ji drug za drugim črtali v obraz spomini: skrbi so ji prc-preglc vsevprek obraza neenakomerne gube. In še pred leti starosti se ji je vpognilo telo. Za težje kmečko delo ni mogla več poprijeti, brkljala je z malimi opravki v hiši gospodarjevi, svojo Julko pa je oddala gospodarju za pastirico. Drugače se nebi mogli preživljati in ne bi imeli strehe. S koso na rami je odšel Rovišarjev hlapec tisto popoldne na laz, ali kmalu se je vrnil: na rokah je prinesel v hišo pastirico Julko. „Moj Bog, Tone, kaj se je zgodilo?” je strahoma vprašala gospodinja, ki je bila pravkar zamesila kruh. Ni čakala odgovora, stopila je k vratom: „Matevž, stopi v hišo, pastirici se je hudo pripetilo.” Poklicala je gospodarja, v njenem glasu je trepetala bojazen. Hlapec Tone je bil položil otroka na postel jo v kamri. Dekletce je drgetalo, s ilo se v -bolečinah, odpiralo in zapiralo je kalne oči. „Gad jo je vsekal v nogo. Komaj me je še poznala, ko sem jo dobil, namenjen v laz. Prevezal sem ji nogo in jo odnesel.” „Kako bi Čili povedali?” je vprašala z jokajočim glasom gospodinja in se ozrla v moža, ki je bil pristopil k postelji. „žganja ji dam.” Počasi so srkale otrokove pobledele ustne opojno pijačo. Hlapec Tone se je vrnil k živini. Med potjo ga je srečala Čila. „Tz laza sem spotoma pogledala k živini, pa otroka ni; si jo videl ti, Tone, Julko?” Tone je zamahnil z roko proti hiši: „Doma je...” A zastala mu je beseda, ki jo je še mislil Tisoč sreč že-lelit vsi l)omo ljubi mamici. ,,Naj med nami vedno bo mami dobro in lepo”! M i 1 k a H a r t m a n povedati. Že je hitela Cilka proti hiši, pa se je obrnil za njo Tone: „Nckaj jo je vklalo v nogo, ali ne bo hudega, Čila.” „Za božjo voljo, kaj se je zgodilo otroku?” je vstopila Čila s prestrašenimi besedami v kamro, da sta iznenadena zastrmela gospodar in gospodinja. „Lc ne ustraši se, Čila, on pravi, da ne bo hudega.” „Strah jo je omamil,” je pristavil Rovišar. „Lezerčina jo je pičila,” je bolestno zaihtela mati Čila in je obupno zajela v sklenjeni dlani Julkino glavo ter jo vzdignila z belega vzglavja. „Tak, Julka, odpri oči, jaz sem, Julka! Julka, otrok moj, poglej me!” Mati se je sklonila k bledemu obličju otrokovemu. Julka je pogledala s plašnimi očmi . . . Gospodar je omenil: „Toneta pošljem po zdravnika, Čila, bolj brez skrbi bomo.” Mati sc je odmaknila od postelje in odšla brez besede. Sam Rovišar je ostal pri otroku. Mati Čila se je vrnila v kamro : „Daj mi otroka, gospodar!” Roke je razprostrla, da bi ji dal Rovišar Julko v naročje. „Kam boš ž njo... Pusti jo, naj počiva, zanjo je najbolje tako!” „Kaj bi..., moj zadnji otrok je.” Gospodar Rovišar se ni mogel ustavljati. Vzdignil je omahujoče dekletce; da bi jo nesel v Cilino izbo, je mislil, ker je njen zadnji otrok. Ali Čila mu je pokazala skozi vežni duri. Na dvorišču je bil pripravljen ročni voziček, na njem postelja in za vzglavje bela, najlepša Cilina blazina. „Gospodinja je šla klicat Toneta, on bo šel k zdravniku,” je ponovil Rovišar. „Kaj bi..., moj zadnji otrok je,” je užaljeno zaječala mati. In spet se ni mogel ubraniti Rovišar, položil je dekletce na voziček. Mati Čila jo je lahno odela in ji skrbno popravi ki blazino pod glavo. Stopila je k ročaju ojesa in ga vzdignila, da odpelje. Vabilo V nedeljo, dne 8. maja ponovi Farna mladina v Železni Kapli v Farnem domu ob 12. uri opoldne lepo socialno igro »IZGUBLJENA OVCA”. Iskreno vabljeni vsi od blizu in daleč! ZA DOBRO VOLJO Cigan se uči moliti. — V letih pomanjkanja pride cigan prosit h g. župniku milo-dara, kajti družina mu je bila številna. Razumljivo, da je g. župnik kot dober dušni pastir vprašal cigana, če se zna pokrižati. Ubogi cigan pa se ne zna pokrižati. G. župnik odpusti cigana z naročilom, da, kadar se bo naučil križati, lahko pride in bo dobil pšenice. Že naslednjega dne se /glasi cigan ves vesel \ župnišču, češ: danes se zna pokrižati. Župnik zadovoljen, da je pridobil zopet enega, jc vesel vzkliknil: „No, sedaj pa pokaži, kaj /naš.” — Cigan v naglici: „V imenu Očeta in svetega Duha. Amen.” — Župnik presenečen: „No, kje j>a imaš Sina?” — Cigan: „Sin zunaj čaka / vrečo na pšenico!” Gornja slika nam kaže šentjakobsko gospodinjsko šala ob zaključku šolskega leta 1953/54. Ce primerjate to sliko s sliko v naši zadnji številki boste ugotovlii, da je šola vsako leto izredno dobro obiskana. Ravno ta obisk šole jc izraz, velikega zaupanja, ki ga ima narod do šole. Ni se več obotavljala, odpeljala jc voziček z otrokom po samotnem kolovozu v dolino. Varno je pazila, da ni zavozilo kolo čez večji kamen, da ne bi se stresla postelja otrokova. Vedno in vedno se jc ozirala k Julki: njena glavica je ležala nepremično vtisnjena v mehko blazino, obrazek je bil bel kakor opran in od sonca zbeljen kamen ob poti; veke so ji tesno zapirale oči. Mati Čila se je tolažila: „Otrok spi, žganje jo je omamilo...” In vozila je naprej ... Po cesti, veliki cesti v dolini, so jo hoteli ustavljati radovedni ljudje. „žcna, kaj vozite?” „Mati, kaj je otroku?” Ali Čila jim ni odgovarjala... Vsako vprašanje jo je zaskelelo v srcu in vsled srčne tesnobe ni mogla povedati besede, da bi pokazala ljudem vso svojo bridkost in otrokovo trpljenje... V solzah, ki sc jc svetilo od njih njeno bolestno lice, so videli ljudje odgovor svojemu vprašanju: nekaj žalostnega se je moralo pripetiti... „Cudno,” je zmajal človek in odšel svojo pot. Utrujena je privozila v trg, ljudje so ji pokazali zdravnikovo hišo. „Mati, tista hiša je, pred katero sedi žena z jer-basom ob sebi." Čila se je ustavila pri ženi. „Mati, boste kupili otroku sočnih breskev?” In je vzela Čila štiri breskve: bele na eni, rdeče na drugi strani. Priložila jih je k otrokovemu zglavju: na vsako stran dve, obrnila jih je, da so kazale rdeča, mehka lica. „Tako lepo rdeča lička je imela moja Julka. Zver ; selila se bo lepega sadja ko odpre oči...” Ali bala se je zdramiti jo; hotela je, da jo rahlo prime za gla- ‘ vo, pa se je nepričakovano ustrašila svoje namere. Medtem je prišel po stopnicah zdravnik. „Ta jc gospod doktor,” ji je poltiho povedala I prodajalka. Čila je stopila predenj: -j! »Gospod, pomagajte, za božjo voljo pomagajte 'll mojemu otroku. Lezcrčina na paši jo je pičila.. S slabotnimi besedami jc povedala, kar se ji je zdelo prav za gospoda zdravnika. In je končala jasnejšega obraza: „Vso pot in še zelaj otrok spi... Vesela bo rdečih breskev, ko pogleda.” Ročno je odnesel z vozička zdravnikov sluga mla-de> bolnico in jo položil na belo mizo v zdravnikovi sobi. Branjevka je povarovala voziček, ko je odšla Čila za zdravnikom v hišo. Zdravnik jc pregledal bolnico, mati Čila je nepremično zrla v njegov obraz, kaj bo povedal. Pričakovala je sladke tolažbe ,morda bo izgovoril približno tako kakor gospo dar doma, ne bo hudega, strah jo jc omamil, in bo še dodal: močno žganje ji je vzelo zavest. Spala bo in sc bo zbudila zdrava in se bo igrala in žogala z lepimi breskvami____ Ali opazila je: zdravniku se je čelo nagubančilo; s pogledom in z besedo se je obrnil k Čili: »Mati, skoraj mrlička ste mi pripeljali.” Zamahnil je z roko in sam sebi izgovoril: »Čudežev ne morem delati.” Tedaj sc jc Čila stresla in se zgrudila na kolena. Dvignila jc roke proti zdravniku: »Gospod, pomagajte ji, moj zadnji otrok je ...” Z iskrenim sočutjem jo jc prijel zdravnik za roku in ji pomagal na stol: »Mati, potolažite se, kakor je božja volja, jaz sem napravil, kar mi je bilo mogoče.” Odnesli so otroka na voziček, mati Čila jc vzela ročaj ojesa v roko in odpeljala proti domu svojega zadnjega otroka. In zdravnik je povedal svojim domačim: »Prepozno ... Ni mogoče rešiti otroka ... Morda že med potjo izdahne ...” Zaman jc prosila uboga mati med potjo, ko jr odpočivala na križevem potu: »Julka, moj otrok, poglej me!” In v mislih ji jc ostalo: spiš, otrok, kar naprej spiš! Pozno pod noč je prijreljala Čila domu svojega zadnjega otroka — in je že bil — mrliček. V spodnji hiši so napravili Julki mrtvaško posteljo. Nekaj ljudi iz doline je prišlo kropit otroka v samotno Rovišc, bolj iz radovednosti, kako da sije primerila nesreča. Mati je bila neprestano v hiši pri mrtvem otroku; če jo je omagala utrujenost, je sedla k peči, s komolcem se jc naslonila k steni, na odprto dlan je položila glavo in zadremala. V nemirni dremavici je govorila polglasne besede: »Ubogi moj otrok .., poglej me ..Glas se ji je prelil v ihtenje. Nenadoma pa sc ji je oglasila grenka, očitajoča beseda: »Gospodar, med gade si jo poslal, pa je nisi obul!” 1 H Med njenim spanjem so natihem odnesli spodaj iz hiše mrlička k pogrebu ... Pri fari v dolini sc jc oglasil zvon v pogrebni pesmi, ki je uboga mati ni slišala; tudi ni videla, kdaj se je zaprl in zasul grob nad njenim zadnjim otrokom ... In kadar je po pogrebu kdo stopil v njeno izbo, jo je videl sedeti ob otrokovi postelji, kakor jo jc hita vzela z vozička, na katerem je peljala Julko, da bi jo otela smrti. Strmela je predse, v ono neskončno daljo, ki jo je zdaj ločeval od vseli. Če so je klicali v spodnjo hišo, si je obrisala oči, vstala in šla... Njeno življenje jc postalo nemo, dolg, težak dan brez sonca. P*l*S*A*N*0 * B * R * A * N * J * E Ivan Cankar JUatez r/> zata jil Toplo je 'bilo in sneg se je tajal na strehi. Kapalo je dol in kaplje so se lesketale v soncu. Po cestah so hodili lepo oblečeni mestni ljudje. Mati je pri JI a prezgodaj pred šolo. Na velikem prostoru je bilo še vse mirno. Okna visoke hiše so se bleščala in včasih se je čul glas učitelja, ki je govoril v šoli; z rezkim in zvenečim glasom. Mati je prišla od daleč. Iz vasi je prišla, ki je bila dobre štiri ure od mesta. V desnici je imela dežnik in veliko culo, v kateri je prinesla srajce in nove škornje za Jožeta. V levici pa je držala velik robec in v vozlu je bila shranjena kronica, kj jo je prinesla za Jožeta. Mati je bila trudna in lačna. Kupila si ni zjutraj nič kruha, da je ostala kronica cela. Noge so jo bolele in kašljala je. Njen obraz je bil suh, globoke jame so bile v njenih litih. Hodila je po trgu počasi gori in doli in gledala na okna, ki so bleščala, kakor da bi bila pozlačena. V šoli je zavonilo. Zvonilo je dolgo in nato je nastal šum in ropot. Iz velikih vrat se je usulo vse polno dijakov. Najprej tisti mali iz nižjih razredov — kričali so in se podili po trgu; za njimi večji dijaki — stopali 'o resno in visoko. In prišel je tudi Jože v gruči veselih tovarišev. Ugledal je mater — zelenorožasto kmečko krilo, visoke blatne škornje, rdečo jopo, na glavi pisano ruto, prevezano zadaj, veliko culo in nerodni dežnik. „Ali ni to tvoja mati?” ga je vprašal tovariš. vratom in je iskala Jožeta. Ni ga bilo. Vse je zopet utihnilo; prihajali so samo še učitelji, bradati, resni, in so se ozirali na njo. Zaskrbelo jo je v srcu; prestrašila se je in prišlo ji je na misel, da leži Jože morda zelo bolan doma in da jo čaka, da kliče svojo mater. Hitela je na stanovanje in noge so se ji tresle. Jože je bil doma; sedel je za mizo in imel knjigo pred sabo. Ko je odprla duri, je takoj vstal in prišel hitro naproti. ,,Kdaj pa si prišel?” „Ob enajstih.” „Ali me nisi videl, ko sem te čakala?” „Nisem vas videl,” je odgovoril Jože. Popoldne sta šla po lepi cesti po mestu. Vse hiše na desni so se praznično svetile: svetle kaplje so padale od žlebov in so tolkle veselo ob kamnati tlak. Jože je spremljal mater, ko se je vračala domov, tiščal se je blizu k njej in jo je držal za roko. Pri srcu mu je bilo, da bi se skril in zajokal na glas. Srečevali so ga tovariši in tudi tisti tovariš ga je srečal, ki ga je bil vprašal pred šolo: „Ali ni to tvoja mati?” Jožeta ni bilo več srom: zaklical bi na glas: „Glejte, to je moja mati!” Hodil je zraven matere, na njegovi duši pa je ležal greh in ga je tiščal k tlom, da so bile njegove noge trudne in težke. Hodil je zraven matere kakor Judež zraven Kristusa. Zunaj mesta sta se poslovila. In Jože se je bil namenil, dalbo pokleknil in skril glavo v njeno krilo: „Mati, zatajil sem vas!” Toda ni pokleknil. Ko je bila mati že daleč, je zaklical za njo: „Mati!” Mati se je obrnila. ..Zbogom, mati!” je zaklical in tako sta se ločila. Od daleč je še videl, kako je mati hodila počasi po blatni cesti; njeno telo je bilo sključeno, kakor da bi nosila na ramah veliko breme. Jože je šel domov in je sedel v kot na veliko culo, ki jo je bila prinesla mati: obraz je zakril z rokami in je zajokal. Greh je ležal na njegovi duši. 1. e o p o 1 <1 Turšič Jlt&ju manuea Mamica moja, povej mi. kaj imaš vlažne oči — kaj si res plakala zame dni in noči? Mamica moja, povej mi, kaj imaš zguban obraz — ali te gube izklesal res sem le jaz? Mamica moja, srebro že imaš vpleteno v laseh — ali si. bila res zame vedno v skrbeh? Mamica moja vdano v križ se na steni ozre — novo si solzo z očesa iz vzdihom otre. Ivan Tavčar: KMEČKI DOM „To ni moja mati!” je odgovoril Jože. •Sram ga je bilo, skril se je v gručo in šel mimo. Mati pa je stala in gledala s skrbnimi očmi. Kmalu je šum ponehal, samo še po-malem so prihajali dijaki iz šole. Potem je zazvonilo in bilo je zopet vse tiho. Že se je mati napravila, da bi šla na Jožetovo stanovanje in ga tam počakala. Ko je storila nekaj korakov, se je spomnila, da se je morda zamudil kje v šoli. Vrnila se je in čakala. Noge so jo bolele; naslonila se je na zid in gledala gori na okna, ki so se bleščala v soncu; čakala je do opoldne. Opoldne je zazvonilo v šoli in tudi zunaj je zazvonilo; od vseh strani so se oglasili opoldanski glasovi. Žašumelo je zopet in iz šole so se usule goste gruče. Mati je prišla bliže, čisto blizu k Kmet je kralj. Ge ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zemljo, da jemlje iz nje življenje in davek, če nima dolgov, pač pa polne hleve, in če ima kopico zdravih in pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta. Tak kralj in gospodar je bil Presečnikov Boštjan na Jelovem brdu. Njegov dom je stal na koncu vasi. Bil je zidan in je imel tako imenovano gornjo hišo. Okrog le-te je tekel lesen hodnik. Okna so tičala v okviru zelenih kamnitih stebričkov. Nad njimi je kraljeval sv. Ferjan ter z golido branil požarom. Tik‘hleva na dvorišču je ležal velik kup gnoja, a vzlic temu sta se povsod kazala snaga in red. Na steni je viselo raznovrstno orodje, da je bilo takoj pri roki. Tnalo je bilo pometeno in glavna pot proti hiši celo s peskom posuta. Ob vhodu pri veži je tekla voda iz umetnega vodnjaka. Dolga veža se je konča vala v mogočno kuhinjo, visoko obokano. Kadar je bil obok poln mesa, ki se je ondi sušilo, je človeku posebno dobro del pogled na njegovo blagoslovljeno višino. Kuhinja in veža sta 'bili zaviti v saje, da je pri južnem vremenu od njih kapalo in se svetlo nabiralo na tlaku. V veži je bila tema, samo na ognjišču se je svetilo. Pri tej hiši si se takoj počutil domačega. Ladja morskega roparja Prevod iz angleščine. (11. nadaljevanje) „Ali res?” je dejal Kajn posmehljivo. ».Morebiti ste že izbrali mojega naslednika?” Hawkhurst je opazil, da je napačno začel, in je poizkusil drugače. ,,Govorim samo v vašo korist. Ako ne boste vi poveljnik tej ladji, ne ostanem na njej. Ako jo zapustite, grem tudi jaz in midva morava potem dobiti drugo.” Kajn se je pomiril in nista več govorila o tem. »»Možje naj se zbero in nastopijo”, je naposled dejal kapitan. In razbojniki so se /;brali na zadnjem delu ladje. »Fantje, zelo mi je žal, da me naše postave silijo izvršiti posebno kazen; toda upor in sovraštvo morata biti kaznovana. Kakor za vas, veljajo tudi za mene postave, ki smo si jih določili, dokler bomo živeli skupaj na niorju; in zaradi tega bodite prepričani, da cavnam lepo praviti, ako storim svojo dolžnost ter vam obenem dokažem, da sem vreden poveljstva. Francisco je živel z menoj od svojih otroških let. Živel je vedno z menoj in težko se mi je ločiti od njega. Toda jaz sem postavljen zato, da skrbim, da se izvršujejo naše postave. Ponovno se je uprl in ni izpolnil mojih povelj, zato mora umreti.” »Smrt! Smrt!” je zavpilo nekaj razbojnikov, „smrt in pravico!” »Nobenega umora več!" se je zaslišalo nekoliko glasov zadaj. »Kdo govori tako?” »Preveč se je morilo včeraj — nobenega umora več!” je zaklicalo več glasov naenkrat. „Oni, ki govore tako, naj stopijo pred mene!” je zavpil Kajn in grozeč gledal okoli sebe. Nihče se ni odzval temu povelju. „Torej dol, možje, in priženite Francisca!” Vsi razbojniki so odšli navzdol, toda z različnimi nameni. Nekaj jih je bilo odločenih, da primejo Francisca ter ga iz.roče smrti, drugi pa so ga hoteli braniti. Začul se je velik vriše in trušč. Nekateri so vpili: „Dol in primite ga!” Drugi zopet nasprotno: »Nobenega umora več! — Nobenega umora več!” Obedve stranki sta prijeli za orožje. Tisti, ki so bili za Francisca, so se pridružili Kru-manom, drugi pa so hiteli dol, da ga prilila jo na krov. Skoraj je prišlo do boja. Kmalu pa so se ločili, da premerijo svoje sile. Ko je Francisco izprevidel, da se mu jih je pridružilo precej, je nasvetoval, naj gredo z njimi na krov, kjer so se polastili prednjega dela ladje. Razbojniki, ki so pristopili k njemu, so mu dali tudi orožje in Francisco je stal pred njih vrstami pripravljen na boj. Hatvkhurst pa in razbojniki;, ki so se bili pridružili njemu, so krenili na zadnji del ladje in se zlbrali okoli kapitana, ki je slonel na ograji. Obema strankama je bilo sedaj mogoče spoznati svoje moči. Večina jih je bila na Franciscovi strani. Toda na kapitanovi so bili starejši in močnejši razbojniki in tudi odločnejši. Vendar se je zdel kapitanu in Havvkhurstu boj nevaren in mislila sta, da je najbolje, da se za sedaj pogodijo in prihranijo osveto za pozneje. Nekaj časa sta se obedve stranki na tihem posvetovali, naposled je stopil Kajn naprej. „Možje,” je nagovoril Franciscovc pristaše, »nisem mislil, da bi bilo mogoče vreči plamenico razpora na to ladjo. Ker san vaš kapitan, je bila samo moja dolžnost svetovati vam, da se izvršujejo naše postave. Povejte mi torej sedaj, kaj želite. Tukaj sem samo kot vaš kapitan in zato, da spoznani, kaj mislite vsi. Nobenega sovraštva nimam proti temu mladeniču; vedno sem ga imel rad, prav rad. V zahvalo za to se je zagnal proti meni kakor gad. Ali ne bi bilo bolje, da se združimo, kakor pa da stojimo z. orožjem v roki drug proti drugemu? Zaradi tega vam stavljam tole ponudbo: Ako vam je prav, izrecite sodbo proti njemu z glasovanjem ali žrebanjem in kakršnakoli bo, spoštoval jo bom. Ali morem reči kaj več?” »Možje!” je odgovoril Francisco, ko je končal kapitan, »mislim, da bi bilo bolje, da sprejmete ta nasvet, kakor pa da se preliva kri. Moje življenje je prav malo vredno. Povejte torej, ali se strinjate s tem predlogom in se pokorite postavam, ki so veljavne na tej ladji, kakor je rekel kapitan, da se vzdrži red?” Razbojniki, ki so bili na Franciscovi strani, so se ozrli in, ko so videli, da je njih število mnogo večje, so pritrdili predlogu. Toda Hawkhurst je stopil prednje in dejal: »Krumani seveda ne morejo imeti glasu, ker ne spadajo k ladji.” Ta ugovor je bil važen, ker je bilo Kru-manov kakih petindvajset. Ako bi jih odšteli, bi ostali Franciscovi pristaši gotovo v manjšini. Razbojniki, ki so bili za Francisca, so zaradi tega ugovarjali ter se zopet začeli pripravljati na obrambo. S i 1 v i c a : Hčerkino hrepenenje O mati, mati... Kako milo, kako toplo zveni ta beseda! Kaj vse je zbrano v tej kratki besedi: koliko topline, ljubezni in skrbi! Kako srečni so tisti, ki lahko zrejo obličje, ki nosi to sveto ime; ki lahko posilušajo njen glas in pijejo njeno ljubezen! Kako srečni so tisti, ki morejo gledati njeno veselje, tolažiti njeno žalost! Srečni so, čeprav opazujejo spremembe na njej in trepetajo zanjo, ki jim je dala toliko lepega, toliko dobrega... Mamica moja, kje si ti? — Ali si že ostarela, ali so te izmučile skrbi zame ali pa si me pozabila? O mamica, kako živo se še spominjam tvojega dragega obraza, kako nežno še zveni v moji duši tvoja zadnja beseda, zdi se mi, da je še toplo čelo, kamor si mi dahnila ob slovesu zadnji poljub! — Vendar ..., kako je z leti obledela tvoja nekoč krasna slika, mamica. Zaman mi jo sanje skušajo osvežiti — tako dolgo, dolgo je od tvojega silovesa. čutila sem, da me ljubiš, a sedaj včasih vztrepetam 6b misli: Morda te ne bom več videla, mamica moja. Bojim se, da te bo tujina pogoltnila, da ti bo morda celo zatisnila tvoje drage oči. Ne bom ti mogla seči zadnjič v roko in slišati tvoje zadnje besede. Ali boš res odšla za vedno in bom ostala sama, kakor da bi te nikoli ne imela, brez tvoje tople ljubezni, samo z medlim spominom nate? O mamica, kolikokrat me v tihi temni noči zbudi neznan, tajen glas, kako mi vztrepeta srce v koprnenju po tebi in kolikokrat te kličem! Toda — zaman. Brez tvoje tople ljubezni legam spat in brez nje vstajam vsako novo jutro. A vendar te ljubim in vedno bolj zlat je okvir, ki obdaja tvojo sliko v mojem srcu. Zato se ne boj, da bi obledela; nosila jo bom s seboj in ljubila jo bom, ker mi je spomin nate, ki si mi naj dražje. S tvojo sliko v svojem srcu, mamica moja, čakam nate in hrepenim po tvojem objemu .. . % fi'-A Žena je kot sveča, ki gori za druge, dokler ne izgori. Njeno vrednost cenimo šele, ko izgori. (Janez E. Krek) »Počakajte trenutek,” je dejal Francisco in stopil naprej. »Preden se dogovorimo o tam, bi rad vaše mnenje o neki drugi izmed naših neštetih postav. Vprašam vas, Hawk-hurst, in vse one, ki so zoper mene, ali nimate postave, ki se glasi: Kri za kri?” ,,Da — imamo!” so zavpili vsi razbojniki. »Tedaj naj stopi vaš kapitan naprej in naj odgovori na mojo obtožlbo, ako se upa.” Kajn je zaničljivo nategnil ustnice ter se približal Franciscu na dva koraka. »Torej, fante, tukaj sem: kako se glasi tvoja obtožba?” »Prvič — vas vprašam, kapitan Kajn, ki tako skrbite za to, da se izvršujejo postave ali priznate postavo: Kri za kri za pravično postavo?” »Jako pravično,” odgovori Kajn, »kdor prelije kri iz maščevanja, se ga zaradi tega ne sme klicati na odgovor.” »Dobro, odgovori mi torej, lopov — ali nisi umoril moje matere?” Kajn je osupnil ob tej obtožbi. »Povej resnico ali pa laži kot strahopetec!” »Povej resnico ali pa laži kot strahopetec!” je nadaljeval Francisco. ,-,Ali nisi umoril moje matere?” Kapitan se je stresel po vsem životu ter ni mogel ničesar odgovoriti. »Kri za kri!” — je vzkliknil Francisco in ustrelil s samokresom v Kajna, ki se je zadet, zgrudil na tla. Hasvkhurst in nekaj razbojnikov je prihitelo h kapitanu ter ga vzdignilo. »Sama mu je morala to povedati v zadnji noči”, je s težavo rekel Kajn, medtem ko mu je vrela kri iz rane. (Dalje prih.) SC I N O CELO VEC-KLAG EN FURT ST ADTTHEATER G.—10. 5.: „StaatsanwaUin Cor-da” (ni za mladino) 11,—12. 5.: Barvni film ,Schwa-nensee” PRECHTL G.—12. 5.: Barvni film „Ein Kuss um Mittcrnacht” (barvni film) VbLKSK,NO 6.-9. 5.: Barvni film „Die Cainc rvar ihr Schicksal” 10.-12. 5.: „Heir im Haus bin ich” PLIBERK 7. — 9. 5.: „r>er Vogclhandler” (za mladino do 14. leta prepoved.) 11.—12. 5.: „Glenn Miller Story” ZA MATERINSKI DAN: Damske bluze, Shantung, samo 19.80 šil. Damske bluze, Everglaze samo 27.90 šil. Damske obleke v vseh cenah od 29.90 šil. Damski Pulii, čsita volna od 24.30 šil. Damske svilene bluze dolgi rokavi GG.75 ši.l Damse spodnje obleke, umetna svila 15.25 šl.i Vistra-blago, v vseh cenah od 8.90 šil. FERTALA tekstilna roba ŠMOHOR ŠIVALNI IN PLETILNI STROJI w,:l.°r9v*o GRUNDNER mo jo mama kupim vedno blago, perilo, predpasnike, nogavice pri L. MAURER CELOVEC-KLAGENFURT AItcr Plat / 35 SCHROTTVERTRIEB Franz Rumtvolf, Klagenfun, Flatschacher Strasse 18, telefon 37-78. POZOR! Izplača se Vam! Malo nošene kompletne moške obleke, rekelci, hlače, kupite sedaj zelo ugodno samo pri Karl VIDIC, Celovec, Priester-hausgassc 18. Trgovina malo nošenih oblek. Naš optik je: KARL SEKERKA drž. izpr. optik. Dobavitelj vseh bolniških blagajn. Celovec-Klagen-furt, St.-Ruprechter-Strasse 18 V NAJEM Posestvo Marije Lausegger v Slovenjem Plajbcrku, ki sestoji iz gostilne, trafike in trgovine z mešanim blagom se da v najem. Pismene ponudbe in pojasnila do četrtka, dne 12. maja ,v gostilni Just v Borovljah. Provizorični kurator Wastl. Vsak teden nove pošiljke raznih avto-vozov samo Ka. Autozcntrale POTUZNIK. Celovec - Klagenfun. St.-Ruprechter Strasse. UGODNO DOŠLO 5- deIna kuhinjska oprava 950.— G-delna kuhinjska oprava 1.300.— 6- dclna kuhinjska oprava 2.700,— trodelno kredenco elegantna stanovanj, soba 2.600,— velika zaloga posebnih kosov, kakor omar, postelj, miz, stolov, omaric po solidnih cenah. Kompletne tujske sobe, eno- in dvodelne od 500.— šil. dalje samo v VOLKS-MoBELHAUS, F. ti. A. Matsche-dulnig, Klagenfurt, Paulitschgasse Nr. 14. Sezite dokler je zaloga! Sanitarne naprave, centralne kurjave, vodovodne napeljave ANDLINGER, Celovec Adlet-gasse, tel. 20-52. Strokovni nasveti in brezplačni proračuni. Dobave po tovarniških cenah. Električne črpalke. Vse na zalogi. Črke za portal pri Jcnoch, Klagen furt, Herengasse 14. INGSTE WERKE, Klagenfurt, 10.-Oktober-Strasse 4. Električne stvari motorje, inštalacijski material, stroje za kuhinje, umivalne stroje. Izdelek Graz VVerndorf. mit Kathreiner mnjcd čile, Q£Jtrwrul£ VfUJLch vjjd\ c^iinitojc * Dpnn Salfireinoc lochevt lik' f.ulimildi auF unt) bramtit boticr nur cocnig Ulagerifaure. (Er enlliolt mertoolle 3ucher-oeten, bie in ber ITIildi (etilen, unb ouperbem mineralifdie flufbaunoffe. notiirlidi fchmedit er nudi praditig. Najlepši spomin na sv. obhajilo in birmo je slika iz fotografskega ateljeja TOLLINGER CELOVEC, ALTER PLATZ 31. Telefon 20-76 Odprto imamo ob nedeljah prvih sv. obhajil dopoldne, na oba binkoštna praznika pa ves dan! ŠIVALNI STROJI IN BICIKLI N. Mcss & 2. Eysank BELJAK - VILLACH, GERBERGASSE NR. 3 Oglašuj ¥ našem listu! SLOVENSKE ODDAJE V RADIU Nedelja, 8. 5.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pc smijo pozdravljamo. — Ponedeljek, 9. 5.: 13.55 Poro čila in objave. Za našo vas. 18.45 15 minut ljud skega humorja in glasbe. — Torek, 10. 5.: 13.55 Po točila in objave. Zdravniški vedež. Slovenske pesmi — Sreda, 11. 5.: 13.55 Poročila in objave. Iz, doma čili logov. 18.45 Poje zbor Slov. filharmonije pod vodstvom J. Hanca. — Četrtek, 12. 5.: Poročila in objave. Razvojne črte slovenske proze, XVI. pogl. — Petek, 14.5.: 13.55 Poročila in objave. Od pravljice do pravljice. 18.45 Dobra volja je najbolja. — Sobota, 14. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.30 1*0 dolinah in planinah naša pesem sc glasi. — Nedelja, 15. 5.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. Kolesa, motorji, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici. Zanesljivi odjemalci Gumijaste plašče (Be-rcifune;) vseli vrst za kolesa .... -, , dobite pri dobijo tudi na obroke. Johann Novak MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschall-Konrad-Platz 1 DAMSKE PLAŠČE MOŠKE OBLEKE najboljše kvalitete in kljub temu poceni pri ^pU lJmez ohg. BELJAK, HAUPTPLATZ NR. 28 Nemški HOLDER-D1ESEL-TRAKTOR Vse POLJEDELSKE STROJE, ŠTEDILNIKE, PEČI, PRALNE STROJE ugodna možnost nakupa! HANS WERNIG KMETIJSKI STROJI KLAGENFURT, Paulitschgasse 13 Telefon 35-02 ie za vas Pr,pra ‘ le 'tlžnilt^ W A K T M H A11S aAUIHAUS Jifagenfurt WARENHAUS t? Everglace Santung, brez vozlov,- razi. barve, Platno v številnih vzrocih Blago za športne obleke in kostume, 140 cm Blago za pregrinjala, rožasto, 80 cm široko Mrežasto blago, 150 cm S 10.50 — Posteljno bi. 150 cm S Rjuhe, cele (kom.) 24.80 - Bombažni molino In. 86 cm S Delavski plavi gradi S Raye za srajce in bluze, merceriziran S Krelon, večbarven za predpasnike, obleke, 80 cm S Zamet za moške in ženske v vseh barvah, 70 cm. 90 cm in 140 cm širok S Duvetin, 140 cm širok S Damske nogavice, svila, nvlon in perlon S Damske hlačke vseh barv S S9.~ 09- 9.80 9.80 Damske obleke (vistra) od 39.- Damski predpasniki od S 19.80 Damski balonski plašči S 198.— Damski fergoli plašči, na obeh straneh nosljivi Damski gabardine plašči Damski suknjiči, različnih brav, tudi vzorč. Damski puliji Damske kuli jopice, volna, vseh barv Damske jutranje halje Damske nočne srajce, kompl. vzorčaste Damske gospodinjske obleke, bombaž različne barve Damski volneni jopiči, različne barve Damski kuli jopiči, modelni, čista volna Damske bluze, različne barve Damske jopične obleke, razi. desinov, modelne Moške dolge nogavice S 9.80 — Moške srajce Moški brezrokavni suknjiči, volna italjanski kroj Moške gabardine hlače vseh barv, la izvedba športni sakoji S 198.— — Žametaste hlače la Moške obleke, mod. Jevijot, temni in poltcmni desini Moški balonski plašči Moški touringcoat, chageant. ves podložen Delavske obleke S 79.- — Tiger odeje Volnene odeje 8 69.— — Kovtri 1’erje za pernice (kg) S S S ■S s s s s s s s s s s s s s s s s s s 398,-198.-28,-25.-123.-49.— 32-29-69.-189.- 29.80 198,- 25.- 147.- 159- 189.- 298,- 298- 398,- 49,- 89.- 19.80 Blago za obleke, volna, razi. barve, 130 cm široko S 19.75 Volneno škotsko razi. barv, 145 cm 8 25.90 Popelin za obleke, razi. barv, 80 cm S 25.80 Vistra za obleke, pretiskan, raz. barve in vzorci, 80 cm S 9.80 UMSCHADEN-u taUoi ic CELOVEC-KLAGENFURT, am Fleischmarkt. Ugodna plačila na obroke! Na željo -pošljemo tudi po pošti! Postrežemo tudi v slovenščini! List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik-Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 4 Sil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. - Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec. Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.