63
Dopisi.
Iz Dunaja 20. sveč. — Iz „Novic", „Triglava" in 9,Tagblatta" se vidi,  da sta „Slovenija" in konštitucio-nalno društvo v Ljubljani svoje oči na davkovske predloge obrnila in „Slovenija"  se je  po  pravici  posebno nad tem spotikala,   da je po vladinem predlogu v vseh komisijah vlada v večini. Ravno to je na prvi pogled previdel tudi odbor,   kterega je  državni zbor postavil, da pretehta vladine predloge zastran prenaredbe  mnogoterih davkov zlasti pa  gruntnih,   hišnih,   pridobnin-skih itd.   Naj toraj povemo, kako je davkovski odbor državnega  zbora   nasvetoval  komisije  za   cenitev zemljišč ali gruntov sestaviti. — Najviša komisija na Dunaji, kteri bo finančni minister ali njegov namestnik predsedoval,   bo imela 30 udov.   Finančni minister jih bo izvolil 10, gosposka zbornica 5, zbornica poslancev pa 15,  in   sicer   bojo  volili poslanci  vsake  dežele sami za-se enega uda v najvišokomisijo, oni pa niso vezani,   da bi ga morali voliti ravno iz svoje srede ali iz zbora, temuč smejo voliti kogar hočejo.   Vsaka dežela bo imela tedaj  saj  enega zastopnika v najviši komisiji, le deželice Goriška, Trst in Istrija bojo imele vse tri le enega.    Tudi Korošcem in Kranjcem  so hoteli dati skupaj le enega zastopnika,  pa „kranjski statisti" ,   kakor   dr.   Ahačič  kranjske   državne  poslance imenuje,*) so se trdo  vprli in   so  Kranjcem  lastnega zastopnika pribojevali in prav gosp. Svetec je nasvetoval,  naj   poslanci vsake dežele za-se svojega zastopnika volijo in zahteva njegova je bila sprejeta. — Deželna komisija bo imela 6 do 10 udov.    Predsedoval jej bo  deželni  poglavar  (cesarski  namestnik,  deželni predsednik) ali pa njegov namestnik.  Polovico udov te komisije bo postavil finančni  minister,  pa  dva   mora izmed   gruntnih  posestnikov  tiste   dežele   vzeti,   za ktero bosta postavljena;   drugo polovico udov voli deželni zbor.   —   Okrajna  komisija bo imela 8 udov. Predsednika in  njegovega namestnika imenuje finančni minister,   kteri tudi 4 ude okrajne komisije izvoli,   pa je vezan na to,   da  mora  dva  izmed  gruntnih posestnikov tistega okraja vzeti,   za kterega bota postavljena.   Ostale 4 ude  izvoli ljudstvo in sicer enega izvolijo tisti posestniki  kakega okraja,   kteri šesti del gruntnih davkov vsega okraja plačujejo, kterih pa nad 20 ne sme biti.   3 ude izvolijo  odborniki okrajnih za-stopov, kjer so okrajna zastopništva vpeljana; kjer jih pa ni,   kakor na Kranjskem,  izvolijo pa une tri ude župani celega okraja in njihovi svetovalci. Pravico glasovati imajo samo udje teh komisij, in kadar je enako število glasov, njih predsednik, referenti, kteri bojo prav za prav delavci komisij,  nimajo pravice glasovati. — Ako se pomisli, daje finančni minister že sam 5 udov poslanski zbornici  odstopil in se ravno tako tudi vdal,
*) Ta priimek je bil le Časnikarska spaka.                     Vred.
da se v deželno in okrajno komisijo dva gruntna posestnika volita, mora se misliti, da bo odborov predlog brez vladinega nasprotja tudi na zboru potrjen, in ker ni misliti, da bi gosposka zbornica med peterimi udi, ktere bo ona v najvišo komisijo volila, nobenega takega ne izvolila, ki gruntne davke plačuje, zato se menda ne bo treba bati, da bi plačevalci gruntnih davkov v vseh 3 komisijah ne bili dovoljno zastopani.
19. svečana je zbornica poslancev potrdila pogodbo, ktero je bil finančni minister kranjskemu deželnemu zboru predložil; tudi je v državni stroškovnik za 1869. leto že postavljenih tistih 700.000 gold., ktere ima kranjska dežela dobiti za svojo veliko tirjatev od države.
Ravno ta dan je interpeliral dr. To man s svojimi slovenskimi in tirolskimi tovarši in še drugimi poslanci (vseh skupaj 25) ministra Hasnerja zastran ukaza, danega 10. svečana zastran šolskega nadzorstva in ga prašal: kako nek se ta „ukaz" vjema z državno in deželno ustavo, posebno pa s šolsko postavo od 25.^maja 1868? — Sliši se, da tudi spodnji Avstrijani in Slezaki mislijo zastran tega ukaza učnega ministra interpelirati. Zoper ukaz je vsak, kteri je „verfas-sungstreu", *) akoravno je nekterim zastran obsega všeč. Kaj se bo dalje storilo, to se bo iz odgovora ministrovega pokazalo.
Iz Stajarskega. (Dragi slovenski volilci celjskega volilnega okraja!) Ravno sem dobil v roke pismo konstitucionalnega društva celjskega, ktero priporoča dr. Leitmajerja za poslanca. In Konjičanje bodo volili (?) Ladislava Poseka. Oba sta liberalca, nočeta ozedinjenji Slovencev ničesa slišati in tudi o vpeljavi slovenskega jezika v šole in uradnije ne. Da znata slovensko govoriti in da sta za drugi del poštena možaka, to ju nam še nikakor ne priporoča. Mi Slovenci potrebujemo Vošnjake in Hermane, kteri se bojujejo iskreno za nas, za naš dušni in materialni blagor, za našo omiko in razvoj, kteri morejo marsiktero grenko besedo hladnokrvno prenesti, in kterih je glavno gezlo „Zedinjena Slovenija.« Toraj volilci našega rodu vsi enoglasno: v Celji Ivana Žužo, — v Mariboru pa dr. Domin-kuša, in Bog vas živi!   Vaš
Jože Iskrač, župan tolstovrhški.
Iz slovenskega Štajarja 20. sveč. R. — Volitvi deželnih poslancev v Celjiv in Mariboru se bližate, in upanje naše, da zmagata Žuža in Dominkuš, stoji trdno kakor izprva. „Tagespošta" sicer se na videz v sladki nadi ziblje, da stotnik Seidel bode prekosil dr. D o min kuša; al gotovo je, da sama „Tagespošta" ne d& ne pečenega groša za izvoljenca Seidelna. Njen krik je le časnikarsk manever, s kterim za oficirja on-gavi. Kar se tiče g. Kosarja, se je v javnem razglasu,
*) Konstitucionalni „Tagblattovci" so „unicum", ki kimajo tudi vsacemu ukazu. Res „lucus a na lucendo."                              Pis.
64
ki gaje „Danica" prinesla, kandidaturi odpovedal in sam prigovarja volilcem, naj brez vsake druge misli volijo iskrenega rodoljuba gosp. Žužo. Tako je stališče naše zdaj, in ne bojimo se pri naših volilcih celo nič, da vsi na dan volilnega boja ne bi stali nepremakljivi kakor skala.
Iz Koroškega 1. febr. / (Srednja iola] hudodelstvo; učiteljski zbor J) Že dolgo se vlada in deželni zbor menita o ustanovljenji nove srednje šole v Beljaku; letos bo vendar morda resnica. Deželni odbor ima nalogo, deželnemu zboru v prihodnji sesiji poročati: kteri šolski predmeti in v kterem okrožji naj bi se učili, koliko učiteljev bo treba, kterih drugih reči je k nauku potreba, kako se bo to vse plačalo, koli-košni bodo tedaj stroški in dohodki. 18. u. m. je bil zavolj tega zbor, pri kterem so bili tudi vodji celovških šol nazoči. V tem se je sklenilo, naj se ustanovite sekcije, namreč ena za više ljudske šole (Burgerschulen), ena pa za srednje šole. To se je tudi storilo in že se dela na obeh straneh. Res potreba je, da se v teh rečeh enkrat kaj stori, saj so celovške šole takrat preveč natlačene, Beljak bi pa za novo srednjo šolo pravi prostor bil, pa bi tudi iz te naprave velika korist došla temu mestu, ktero bo sčasoma zavolj železnic imenitno. — Nedavno je prišel v samotno kmečko hišo na Djekšah (fara na gori) med sv. mašo v nedeljo nek potepuh; v naglici vkrade kar dobi, ker so hišni otroci hitro hrup naredili in v cerkvo k starišem leteli. Deklo, ktera je ta čas hišo in otroke varovala, pa je hudodel-nik tako s svojim nožem obdelal, da so jo na tleh v krvi ležečo našli. Ranjena je težko, vendar se bo zopet ozdravila. Hudodelnika še niso zasačili. — Drugi učiteljski zbor Velikovške poddružnice je bil pretekli teden v Grebinju. Skoro vsi učitelji so bili nazoči, pa tudi poslušalci iz občine so zbor počastili. Prvi predmet zborovanja je bil nauk o domovini, zemljo- in svetoznan-stvu, in kako naj se ta že v prvem razredu začne in se potem čedalje bolj razširja. Človek more svojo domovino poznati, potem jo tudi ljubi in spoštuje, nikoli pa ne, če si doma tujec. Potem je bil govor o ustavnih principih v šoli, namreč, kako se oni v šoli obdelati morejo. Za tem je prišlo na vrsto jezikoslovje; prav živahno se je o tem debatiralo. Zadnjič je bila še vadba o stenografiji in telovadbi. Duh prijatelstva, sloge in napredovanja je vel med vsemi učitelji. Tretji zbor bode meseca majnika.
Iz okolice tržaške 20. sveč. — Popred se je neki Schiff vtikal v naše volitve, zdaj pa bi pajdašica njegova „Triesterica" rada delala neke zmešnjave. Najela si je v ovčjem kožuhu nekega volka, ki je pisal, naj Cegnar, Zor in Piano dobrovoljno odstopijo, kajti utegnili bi se razcepiti glasovi volilcev in izvoliti se kdo drug nasprotnik (vendar ne a la Schiff?). In kako, dragi bralci, mislite, da preljubeznjiva „Triest." pride do tega sklepa? Ona pravi (in to so njene lastne besede), da „vse kaže na to, da Cegnar, Zor in Piano bodo voljeni"; brž potem pa se „razeepljenja" glasov boji! — Kako se vendar „Triest." s pametjo krega!   Idi v klošter Ophelia!
Iz kosanske doline na Notranjskem 13. febr. J. V. (Spominki na pust — plesalci in plesalke — ze-nitev 7)na hlače".) Resničen je pregovor: „pust povsod pušča sled za seboj." Da je temu tako, so nam živi dokaz nerednosti, ki se o njem povsod gode. Zadnji dan kurentov je 20 let stara ženska s plesišča skočivši padla in si rok6 zlomila; nek fantin se je tudi pri plesu na druzega nekaj razsrdil in mu je zvečer plačilo odštel, da mu je s kamenjem ves obraz raztolkel, zraven stoječemu pa je kamen v roko odletel in tudi njega hudo ranil.   Neki drugi ženski so v tepežu obraz
pobili in zgodilo se je še polno druzih nerednosti, ki jih je pust slovo jemaje zapustil. — Ne morem si kaj, da ne bi besedice spregovoril o ženitvah, kterih je ža-libog današnji dan prav obilo in se jim ženitev zgolj le „na hlače" pravi. Taki zakonci ne vejo, kamo pojdejo in kaj da bojo začeli. Velika revščina je njihova gotova „dota", kajti ni ga ne od nobene strani dohodka , a stroški so vsaki dan. Ni čuda tedaj , da bi se več takih, precej čez osem dni, da bi le mogoče bilo, spet radi — razženili. Dobe se pa tudi taki, ki namerjajo svojo ali pa ženinino doto, na pol, namreč za 100 gold. Ž00 prodati. In ne manjka se takih brez-vestnežev, ako jim taka reč na ponudbo pride', da bržv po njej sežejo. Ne bi menda bilo napačno, ako bi morale veljavne biti besede, ki smo jih lani v „Novicah" čitali: „Ne dajte se vsem ljudem križem ženiti!" A žalibog, nikdo jih ne čuje.
Iz Sovodenj 18. februarja. A. Č. — Danes smo pokopali učitelja tukajšnje ljudske šole gosp. Štefana Lapanja. Bil je ranjki mož kakih 60 let, olikanega obnašanja v vsem vedenju svojem; zvesto je spolnoval dolžnosti svojega stana; poklic njegov bil mu je nad vse. Večkrat je pohvalo prejel od šolskih predstojnikov zarad vspeha svojega šolskega delovanja, čeravno je bilo videti še nekaj iz stare šole nad njim. Tudi službo organista in srenjskega tajnika je oskrboval, da mu je lože bilo preživiti družinico svojo, dveh hčerk še ne-odraslih. Bodi mu zemljica lahka! Naj bi otroci naši precej saj enako skrbnega v vsakem oziru izglednega učenika dobili!
v
Črnomelj 18. sveč. J. K. — Predpustne veselice so bile v čitalnični dvorani 7. dne t. m. končane. Kakor po navadi, prišlo je tudi sedaj mnogo občinstva. Radovali smo se posebno dohoda rodoljubih gospodov iz Severina: Vranicana, R. Lopašiča i Celeniča, koji so z iskreno besedo kazali, da jim je vrlo mar za svetinje narodove. Odzdravilo se jim je pa tudi prav odkritosrčno s tem, da Hrvata i Slovenca tudi Kolpa ne meji. Drugi dan so nas čestiti naši gostje zapustili; videlo se je, da so bili prav zadovoljni, mi pa si njihovega prihoda v naš narodni dom še mnogokrat želimo prav srčno.
Krka na Dolenskem. M. K. — 11. dne t. m. je šel neki blizo 30 let star kmečk fant v domači laz pod mali Korinj gradit in meje popravljat. Okoli ene ure popoldne pridejo 4 možje z dolgimi bradami po stezi do njega, med sabo šepetaje v jeziku njemu nerazumljivem ; eden ga po domače nagovori z besedami: „mi bomo tebi nekaj vzeli", drug mu nastavi dolg nož; na prsi in pravi: „če se le ganeš in glas od sebe das> precej si mrtev." Na to ga zgrabijo, ga vržejo na tla in mu odrežejo — strah me je in groza povedati — pol cime. Revež je hudo krvavil in v medlevico padel. Ko se spet zave, počasi domiitava. Sosedje razdraženi po taki divji hudobiji, gredo eni s puškami, drugi z vilami in sekirami za trinogi do trde noči, pa niso našli nobenega sledu. Drugi dan ob 4. uri so 4 d o 1 g o b r a d ci v Zagracu v neko krčmo silili, pa jim niso hoteli odpreti, tedaj so le tobaka kupili in jo naprej pobrali, Bog vedi kam. Razmesarjeni bolnik, kteremu je zdravnik kmalu na pomoč prihitel, je bil 12. dne t. m. s sv. zakramenti za umirajoče previden. Zapišite drage „Novice" te grozovitnike, naj so odkodar koli, v črne bukve!
Iz Gorenskega 14. sveč. J. Z. (Nesreča. Zima.) Pred 9 tedni se je v naši okolici neka žena s priimkom „stara Fronknja" iz Rateč izgubila; v vsi okolici so skrbno po njej popraševali in na vse kraje pisarili, ni bilo niti duha niti sluha. Ne dolgo potem smo na Kranjski gori pogrešili moža,  kteri je pod imenom „slepi Jok"
65
tudi obče znan bil 5 bil je omenjeni več let cerkvenik na Kr. gori, in kar je oslepil in se postaral, je le od miloščine ljudi živel; tudi tega je neki večer zmanjkalo, in nihče ni vedel, kje daje. Naenkrat smo za oba izvedeli. Ženo smo našli 12. t. m. pičlo uro od Rateč v hosti v nekem grabnu, ki ga je popred sneg zamedel. Reva se je, kakor je bilo že popred večkrat slišati, zopet zmešala; šla je menda v hosto in tamkaj glada poginila. — „Slepi Jok" je prerad žganj ček srkal, ako je kakov groš vio vil. Tako se je tudi zadnji večer v neki žganjariji preveč v kozarček zaljubil, domu grede najbrže padel, zaspal in potem, ker je hud mraz nastal, zmrznil. — Zime ne pomnimo še take, kakor je letošnja. Res smo imeli skoz 5 dni hud mraz, in sneg do 5 čevljev debel je večkrat v našem visokem kraju zemljo pokrival, al zdaj je že skoraj skopnel in solnce posebno na solnčnem kraju tako toplo sije, da so prve spomladanske cvetlice vse v cvetji. — Bog daj, da bi se enkrat tudi tukajšnje ljudstvo iz duševnega zimskega spanja prebudilo in za narodno pravo tudi tu gibati jelo, kjer do zdaj še vedno blatnikovi nemšku-tarji zvonec nosijo.   Drugikrat kaj več o tej reči.
Z idrijskih hribov 20. sveč. = Unidan sem bil po opravkih v Idriji, kjer bo 6. sušca volitev deželnega poslanca namesti izstopivšega viteza g. A. Gariboldi-a. Povsod sem slišal, da volitev bode to pot tiha, gladka brez strank, in boje enoglasna, kajti vse je tako nastavljeno, da se bode volil c. kr. rudarski nadsvetnik gosp. Lipold, čeravno se sam zato ni javno oglasil. Na k t ero stran se bode vstopil v deželnem zboru, bode prihodnost kazala. Naj mu do tistihmal „Novice" puste „bel list", da si sam napiše svoj program, o kterem bo ob svojem času narod slovenski sodil.
Iz Ljubljane. Odbor kmetijske družbe je imel v nedeljo pod predsedstvom g. dr. Coste izredni zbor, v kterem je po sporočilu 3. odseka, kteremu je g. J. Zevnik prvomestnik, prevdarjai nasvete višega vrtnarja W. Kohlerja v ogerskem Altenburgu zarad po-speha sadjereje in vrtnarstva, ki jih je c. kr. ministerstvo kmetijstva družbi poslalo v prevdarek s pristavkom, da tudi temu kmetijskemu oddelku hoče denarne podpore dati. Ker se v Ljubljani snuje posebna vrtnarska družba, ki je že od ministerstva prejela 500 gld. podpore, zato je odbor svoje predloge stavil le o pomočkih, kako bi se dala s a d j e- in murbo-reja še bolj povzdigniti, in to posebno po udinjanji izvedenega vrtnarja, ki bi tudi po deželi potoval ter sadje- in murborejo učil, po denarnih premijah, ki bi se dajale posebno marljivim kmetom ali ljudskim učiteljem, po izdavanji primernih knjižic itd.
—  V današnjem „Oglasniku" razglaša kmetijska družba oklice, kako se bojo na Kranjskem premije za govejo živino delile, in kako biki za pleme na deželo dajali.
—  Pretekli teden je na svojem oglednem potovanji bil tudi v Ljubljani gosp. Aleksander pl. Nadosv, c. kr. general in zdaj poveljnik državnih kobilstev in žebčarij v neogerski Avstriji. V živinorejskih zadevah izvedeni in za povzdigo konjereje ves vneti mož je popolnoma na svojem mestu, da pomaga izpeljati blage namene, ki jih ima ministerstvo kmetijstva za povzdigo konjske reje po vseh naših deželah. (Grlej prvi sestavek v današnjem listu). „Vlada naj je z dobrimi napravami in denarji na pomoč gospodarjem, ki se pečajo z rejo konjsko, gospodarji pa do najmanjšega kmeta naj se udeležijo sami vsega, kar je treba za zboljšanje konjske reje, in kmalu bomo z našimi konji drugač stali kakor zdaj" — to je pl. gospoda Nadosy-a glavno pravilo, a to je tudi pravo pravilo.
—  Z odpisom od  14.  svečana prof. L. Leger iz
Pariza potrjuje dr. Bleiweisu prejem poslanih mu slovenskih knjig, ki so mu — po mnozih križempotih — došle. „Jesam Vam za ove knjige vrlo zahvalan — piše gosp. profesor—ja mislim, da su prve slovenske knige, koje u Franciju dolaze, a da prvi put če se u mojih lekcijah o slovenskom slovstvu govoriti. Matici Vašej čestitam za niezine radnije, a nadam se, da če i dalje napredovati tako liepo."
—  Pes ni bil stekel, ki je unidan v Krakovem žensko popadel.
—  Preskušnje babic izporodoslovja v slovenskem jeziku so 26. in 27. dne t. m.
—  Kakor slišimo, je odbor narodnega političnega društva „Slovenije" edinih misli o tem, da se ne udeleži volitev za mestni odbor.
—  {„Slovenija", društvo za hrambo narodnih pravic) napravi 5. občni zbor v pondeljek (1. marca). Program temu zboru je ta-le: 1. Sporočilo odborovo. 2. Razgovor o volitvah za mestni zbor. 3. Razgovor o ukazu zarad šolskega nadzora. 4. Nasveti posamesnih družbenikov. — Začetek ob 7. uri zvečer, zbirališče v čitalnični dvorani. — Vljudno vabi k obilemu udeleštvu
odbor.
—  (Odgovor.) Vredništvo „Slov. Narod." je v 14. listu zarad izdaje novega slov. časnika odboru „Slovenije" očitalo postopanje, ktero žali poštenje njegovo. Odbor čisla svobodo tiska; priča temu je to, da z mirno vestjo bere, kar „Slov. Nar/4 in „Tagblatt" pišeta o delovanji njegovem. Al ono očitanje v listnici 14. lista „Nar." mora zavrniti kot hudobno natolcevanje.
Iz poslednje seje     ooT)oFr„Slovenije".
—  Občni zbor hranilnice ljubljanske je unidan mnogo darov podelil dobrodejnim napravam; izvolil si je tudi — novih udov in jih od prvega do zadnjega skrbno izbral iz tiste vrste, ki ima zasluge za „Tagblatt", kakor na pr. dr. Schrev itd. Narodni stranki ni sicer celo nič na tem ležeče, da se ni izvolilo tudi nekoliko narodnih mož, saj mala kopica glasov tako nič ne šteje, in res žal bi nam bilo, ako bi se patri-jarhalični mir v zbornici kterikrat kalil; al le zato smo omenili te volitve, da slepim, ki ne vidijo, in gluhim, ki ne slišijo, kažemo „ad homines" prav koliko velja tisto „Tagblattovo" hinavstvo, ki pogostoraa ima na jeziku „spravo" in „ravnopravnost", v srcu pa — strup in gospodstvo!
— Prvi list „Brenceljna", ki ga izdaja g. Jak. Alešovec, je preteklo soboto po premaganih ovirah pri-brenčal na dan. Na čelu mu stoji tale šaljivi napis: „Brencelj v laž njivi obleki. Izhaja, kadar ga je volja. Rokopisov ne potrebuje in ne daje nazaj. Inse-rati se jemljejo zastonj. Velja 10 soldov. Odgovorni urednik: Slovenski duh." Svoje brenčanje pa tako-le napoveduje bralcem: „Brencelj pri prvem izletu uljudno sprejet, sklenil je izletati dvakrat na mesec in sicer v začetku in sredi meseca. Ker so mu hotli nemški liberaluhi pristriči perutici, preselil se je iz njihovega gnjezda ter izbral si stanovanje med prijatli. Ako Vam je všeč njegovo brenčanje, podpirajte ga, da ne pogine že mlad." — „Brencelj" je personificirana satira v tako izvirno Jšaljivi besedi, da je bralcu včasih smeha popokati. Ce „Brencelj" tu in tam kako napako ali spako do kože piči, naj je jej tolažba v tem, da — feriunt „summos" fulmina montes. — Prihodnji „Brencelj" bo gotovo čestital „konstitucijonalnemu društvu", da ima lahko o davkih govoriti, ker ima finančnega ministra (g. Dimica) med svojimi udi. Saj tako pripoveduje vladna „Laib. Ztg." včeraj.
—¦ (Vabilo k besedi), ktero na slavo Vodniku .ia. Prešernu, napravijo gimnazijalci v dvorani ljubljarT ske čitalnice 28. februarja 1869. Program: 1. Prolog.
66
2. Vojenska, poje zbor. 3. Vilme Air Varie pour Vio-lon par Beriot. 4. Deklamacija. 5. Kdo je mar? Besede Koseskove, napev Ipavčev, poje zbor. 6. „Nova pisarija", dialog zložil Prešern. 7. Popotnica, poje zbor. 8. „Novci za diplomo", burka v enem djanji. — Vstopnina 40 kr. — Veči darovi sprejmo se hvaležno. Vstopnice dobe se v štaeuni g. Bučarja pred mostom in, zvečer pri kasi. — Začetek ob 728. uri zvečer. Cisti dohodek za Vodnikov spominek. — Glede na blagi namen, nadja se prav obilnega obiskanja
odbor više gimnazije.
—  (Vabilo v občni zbor obrtnijsko-pomočnega društva) , kteri bode 28. dne t. m. (prihodnjo nedeljo) ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani mestnega magistrata. Po govoru predsednikovem se bode bralo sporočilo o preteklem letu, potem bode predsednik dal nektere reči na znanje, in zaslišali se bodo kaki drugi predlogi družbenikov; ko bode lani za pregled družbenega računa izvoljeni odbor poročal o tej reviziji, pride volitev 4 odbornikov in novega odbora za pregled družbenega računa za 1869. leto na vrsto.
—   (Po javni dražbi) se prodd prihodnji p o n-deljek (1. marca) zlatnina, srebernina itd. in vse po-hišje ranjcega preč. stolnega prosta, g. Antona Kos-a, in to na stolnem trgu hiš. štev. 301. v 2. nadstropji. Marsikdo bo želel kakega spominka na nepozabljivega rodoljuba.