kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 205 POSVETI IN ZBOROVANJA O KRAJEVNIH ZBORNIKIH* france benedik Problem krajevnega zgodovinopisja in problem ti. j domoznanstvenega prikazovanja širših ali ožjih geo- { grafskih predelov je bil najprej prisoten v okviru j cerkvenih kronik, ki so na poljuden, povsem nekriti- ; čen način opisovale vse dogodke in zanimivosti posa- j meznih župnij. Danes jih pogosto uporabljamo kot vir za raziskovanje krajevne zgodovine, etnologije in tudi arheologije. Poleg župnijskih kronik — ki jih ne i bi vzporejal — je raziskave in vedenje o krajevni zgo- i dovini, krajevnih običajih in navadah, skratka o do- ; moznanstveni tematiki objavljalo tudi tedanje stro- j kovno zgodovinsko časopisje, oziroma revije (Izve- 1 stja Muzejskega društva za Kranjsko, Carniola, Ča- 1 sopis za zgodovino in narodopisje, v obdobju med obema vojnama pa še Kronika slovenskih mest). Velika cezura, ki jo predstavlja druga svetovna '< vojna z nemško in italijansko okupacijo ter vzposta- ¦ vitev nove ljudske oblasti, je vse te strokovne revije izbrisala iz življenja, tako da je ostalo krajevno zgo- dovinopisje in tudi druge vede, ki so se navezovale na prej omenjena glasila brez možnosti za objave posa- meznih raziskav v strokovnih glasilih. Pretežna veči- na raziskav je bila za objave vezana na osrednje dnev- i no časopisje, poljudne revije in na hitro nastajajoče i krajevno ter tovarniško časopisje (Ljudska pravica, i Slovenski poročevalec. Tovariš, Obzornik, Naša ! žena. Hmeljar, Zadrugar, Jeseniški kovinar), ki je i objavljalo razne krajevne zanimivosti, od ljudskih ; običajev, arheoloških izkopavanj do pregledov zgo- i dovinskih dogajanj, ki so vezani na posamezne od- j lomke iz zgodovine Slovencev, posebno še na tiste s i predznakom »revolucionarno«. Te objave so bile ze- j lo splošne, brez navajanja dokumentacije, predvsem j glede dokumentacije virov, oseb, časa in kraja do- godkov, vendar se je skozi ta način objavljanja kaza- lo hotenje, da se krajevnemu zgodovinopisju, oziro- ma vsej problematiki, ki je vezana na to ti. domo- znanstvo, zagotovi in omogoči objavljanje vseh teh raziskav v strokovnih glasilih z znanstvenim apa- ratom. Glede na to, da si je Zgodovinski časopis ob pričet- i ku izhajanja leta 1947 zastavil širšo vsebino in cilje, i kot je krajevno zgodovinopisje, je bilo potrebno ča- kati še nekaj let, da so se ambicije raziskovalcev kra- jevne zgodovine in drugih sorodnih ved uresničile. Leta 1953 je pričela izhajati Kronika, časopis za slo- < vensko krajevno zgodovino, vendar je že dve leti pred, tem izšla prva številka Celjskega zbornika, za katere- in * Prispevek s posveta o zgodovini domžalske občine in perečih problemih krajevnega zgodovinopisja, Domžale, 10. junija 1987. ga je uredništvo ob desetletnici zapisalo: »Celjski zbornik je hotel z vsako publikacijo koristiti pokraji- ni med Savinjskimi alpami in Sotlo ter ljudem, ki na njej žive.« Težko je reči, da je IX. zborovanje slovenskih zgo- dovinarjev v Kopru in Piranu leta 1955 z referatom dr. Pavleta Blaznika O poteh in vidikih slovenske krajevne zgodovine bistveno vplivalo na pričetek iz- hajanja številnih krajevnih zbornikov. Tako se so- očamo z dejstvom, da je večina današnjih zbornikov pričela izhajati v sredini 50. let. Ob tem ne moremo zapostaviti še drugega dejstva, da so bile v tistem času pri organizacijah ZZB NOV ustanovljene zgodovin- ske komisije, ki so imele nalogo, da zbirajo gradivo za zgodovino NOV v svojem okoUšu. Zaradi popol- nega diletantizma so naredili včasih tudi nekaj škode, a kljub temu so veliko prispevali pri zbiranju gradiva in izhajanju nekaterih krajevnih zbornikov. V tem več kot tridesetletnem obdobju so izšli števil- ni krajevni zborniki, ki teritorialno pokrivajo celotno Slovenijo. Olga Janša-Zorn jih je v Kroniki 1977/25 št. 2 razdelila v tri kategorije. V prvi so zborniki, ki so dobili značaj periodičnih publikacij, v drugi so zbor- niki, ki izhajajo z daljšim presledkom, in v tretji so zborniki, ki so izšli kot enkratne publikacije. Ob tem ne bi našteval posameznih zbornikov, ki so razen No- tranjskih listov (prva številka je izšla 1977) že našteti v omenjeni številki Kronike. Kakšna je vsebina krajevnih zbornikov ne glede na zgoraj omenjeno kategorizacijo? Vsebina krajevnih zbornikov je v pretežni meri odvisna od sestave, spo- sobnosti in iniciativnosti uredniškega odbora, ki mo- ra pri izbiri tem in avtorjev oblikovati njegovo vsebi- no in tudi usmeritev. Močan vpUv na vsebino in us- meritev posameznega zbornika pa ima tudi izdajatelj, pri čemer so krajevni zborniki, ki izhajajo za posa- mezne družbenopolitične skupnosti ali regije v okviru strokovnih institucij (npr. Goriški letnik, ki ga izdaja Muzej v Novi Gorici) veUko bolj vezani po vsebini na krajevno zgodovinopisje in druge humanistične zna- nosti, kot zborniki, kijih izdajajo posamezne družbe- nopolitične skupnosti (občine, primer Kranjski zbor- nik), v katerem je običajno le pol prispevkov s podro- čja krajevne zgodovine oz. domoznanstva, ostalo pa je prikaz aktualnega družbenopolitičnega in družbe- noekonomskega dogajanja. Mogoče je ekstremen primer Kamniški zbornik, ki ni imel leta 1958 nobene- ga članka o zgodovini NOE. Posledica takšne odločit- ve uredniškega odbora se kaže v dejstvu, da je bil ce- lotni Kamniški zbornik leta 1961 namenjen le NOB. Pretežna večina krajevnih zbornikov obravnava pro- blematiko širšega ali ožjega geografskega območja in 206 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 obsegajo historične, geografske ali pa politične enote skozi čas od antike do sodobnega dogajanja. Arheologijo obravnavajo razen redkih izjem vsi zborniki. Ti prispevki so v zbornikih tudi na visokem strokovnem nivoju, saj so avtorji v pretežni meri ar- heologi iz okolja, ki ga zbornik pokriva. Kolonizacijo in poselitev obravnavajo Loški razgledi, Kranjski zbornik, Prleški zbornik (Ormož skozi stoletja). Go- riški letnik. Starejšo zgodovino obravnavajo pred- vsem zborniki, ki so izšli kot enkratne publikacije predvsem povezane z vidnimi osebami posameznih krajev pa tudi drugimi, vendar tudi ti zborniki vsebu- jejo ob objavi zgodovinskih raziskav tudi trenutno aktualno družbenopolitično problematiko. Zborniki, ki izhajajo z daljšimi presledki in tisti, ki so prerasli v periodične publikacije, objavljajo raziskave starejše zgodovine in tudi posamezne ozke krajevne raziska- ve. Turške vpade obravnavajo Notranjski listi, 17. in 18. stol. obravnavajo Loški razgledi. Krško skozi čas, Kranjski zbornik. Idrijski razgledi; položaj krnela in kmečke upore Tolminski zbornik. Jadranski koledar. Krško skozi čas. Ptujski zbornik. Promet, trgovino in pošto obravnavajo Zbornik občine Grosuplje, Ptuj- ski zbornik. Kranjski zbornik. Loški razgledi. Idrijski razgledi. Mline in mlinarstvo obravnavata npr. Zbor- nik občine Grosuplje in Notranjski listi. Pravno zgo- dovino obravnavajo loški razgledi in Kranjski zbor- nik. Cerkveno zgodovino obravnava Goriški letnik. Šolstvo obravnavajo Loški razgledi. Krško skozi čas, Celjski zbornik. Kranjski zbornik. Idrijski razgledi. Zdravstvo obravnavajo Loški razgledi. Goriški let- nik. Kranjski zbornik. Celjski zbornik itd. Pomorst- vo in ribištvo Tolminski zbornik. Goriški letnik, Ja- dranski zbornik. Celjski zbornik. Savinjski zbornik. Mere in uteži Jadranski zbornik. Celjski zbornik, grbe obravnavajo Loški razgledi, zgodovino obrti in industrije praktično obravnavajo vsi zborniki prav ta- ko kot tudi biografije in življenjepise. Zadružništvo obravnava Jadranski koledar, problematiko krajev- nih in osebnih imen Tolminski zbornik, Notranjski li- sti. Zbornik občine Grosuplje. Glasbo, oziroma glas- beno zgodovino obravnava Zbornik občine Grosup- lje. Splošen kulturni in politični razvoj v 19. in v za- četku 20. stol. obravnavajo domala vsi zborniki. Ob- dobje Stare Jugoslavije posebej obravnavajo Kranjs- ki zbornik. Loški razgledi. Notranjski listi. Jeklo in ljudje (Jeseniški zbornik). Prav vsi zborniki objavlja- jo prispevke o delavskem gibanju in NOB. Prav pri teh prispevkih bi morah opozoriti, da so številne ob- jave v zbornikih zelo problematične, saj so uredniški odbori k sodelovanju povabili avtorje, ki se dotlej nikdar niso ukvarjali s pisanjem. Bili so pač soustvar- jalci, oziroma akterji zgodovinskega dogajanja in so na podlagi spominov ter nekaterih objektivnih virov opisovali posamezne dogodke, za katere pa žal ni na razpolago zanesljivih virov. Po nekaj začetnih napa- kah so uredniški odbori odpravih takšne pomanjklji- vosti, in tudi to področje dvignili na raven ostalih. Pri tem so jim bili v vehko pomoč mladi, šolani zgodovi- narji, ki so pričeli raziskovati to tematiko. Sredi 70. let prično zborniki objavljati tudi rezulta- te raziskav, to je povojne dobe. Čeprav se v številnih zbornikih v uvodnih ali spremnih besedah tekoče po- javlja aktualna družbenopolitična problematika, pa so ti prvi pregledi povojne krajevne zgodovine še eden od pomembnih korakov pri razvoju kvalitete posameznih krajevnih zbornikov. Poleg že naštetih prispevkov s področja krajevne zgodovine vsi zborniki objavljajo tudi prispevke s po- dročja etnologije, umetnostne in kulturne zgodovine. V številnih zbornikih se pojavljajo tudi prispevki s področja geografije, geologije in drugih prirodoslov- nih znanosti. Pri zbornikih, ki izhajajo občasno pa tudi pri periodičnih, se je uveljavila kot stalna rubrika kronologija dogodkov v času od izida enega do izida drugega zbornika. Loški razgledi in Celjski zbornik pa imata objavljeno tudi svojo bibhografijo. Ob tem pregledu krajevnih zbornikov lahko ugoto- vimo, da so odigrali pomembno vlogo in so še vedno aktualni pri raziskavah krajevne zgodovine. So tudi koristen pripomoček učiteljem in profesorjem na šo- lah, saj njihova vsebina v veliki meri zapolnjuje mar- sikatero praznino, ki je v splošnih učbenikih. Od konceptualnih zasnov zbornikov se prvotne ves čas najbolj držijo Loški razgledi, kjer je tematika dosled- no razdeljena na prikaz NOB, domoznansko-histo- rični del, leposlovje in poročila. V veUki meri bi bila takšna razdelitev lahko vzor tudi drugim zbornikom. Loški razgledi so lahko še poseben zgled zaradi red- nega letnega izdajanja vse od leta 1953 do danes.