LOVENSKI GOSPODA Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32—, polletno din 16"—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64 — PoStno-čekovni račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK >N ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in npravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-18 Cene inseratom: Cela stran din 2000—, pol strani din 1000—, četrt strani din 500—, »/« strani din 250—, '/i. strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Pil V petek, 10. februarja, ob pol šestih zjutraj je prenehalo biti srce, ki je gorelo ljubezni do Boga, cerkve in vsega človeštva: minilo je tostransko življenje papeža Pija XI. S slabotnim pokre-tom je še enkrat dvignil svojo roko v blagoslov, njegove ustnice so zašepetale: »Mir, mir, o Jezus«, v naslednjem hipu pa je že bila njegova duša pred sodbo Tistega, čigar namestnik je bil na zemlji. Število dni njegovega zemeljskega potovanja je bilo vočigled omejenosti človeške življenjske dobe veliko: dosegel je starost 82 let (rojen 31. maja 1857). To dolgo življenje je tudi imelo bogato vsebino. Ko si je Ahil Ratti (tako se je pisal Pij XI.) pod vplivom svoje, pobožne matere in svojega strica-duhov-nika izbral katoliško duhov-ništvo za svoj življenjski poklic, je sklenil izpolnjevati velike naloge, ki jih ta poklic nalaga, v največji meri in v čim največji popolnosti. Tako je ravnal v vseh področjih, kamor ga je postavila božja Previdnost: kot profesor, kot dušni pastir, ki se je brigal zlasti za mladino, kot znanstvenik, kot vodja knjižnice v Milanu, kot prefekt slovite Vatikanske knjižnice, kot papežev zastopnik v Poljski leta 1918/19, kot nadškof v Milanu in od 6. februarja 1922 kot papež. Zvest svojemu geslu: »Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem«, je kot vrhovni poglavar krščanstva vse svoje sile in vso skrb posvečeval pomirjenju duhov sredi hudo razburkanih razmer povojne dobe. Da pomiri in uredi razmere med cerkvijo in državno oblastjo, je z več državami sklenil konkordate. Z italijansko državo je končal spor, ki je trajal od leta 1870 (od zasedbe Rima po zedinjeni italijanski državi), ter sklenil s kraljevino Italijo lateransko pogodbo in kon-kordat 11. februarja 1929. Neposredno pred svečano proslavo 10 letnice tega važnega dogodka je nenadno končal svoj življenjski tek. V pomiritev socialnih razprtij, ki vladajo na svetu, je izdal leta 1931 svojo najslovitejšo okrožnico »Quadragesimo an-no«, v kateri obnavlja socialna načela papeža Leona XIII. ter jih izpopolnjuje s pogledom na sodobne razmere. V njegovi neizprosni borbi zoper brezbožni komunizem mu je bil vedno pred očmi kot cilj: pravi, trajni mir med ljudmi in narodi. Mesec dni pred smrtjo je med avdienco angleškega min. predsednika Chamberiaina pohvalil njegovo delo za mir z željo: »Naj vsemogočni Bog blagoslovi vaš trud za mir med narodi!« Ker je podlaga in predpogoj miru med ljudmi in narodi mir v srcih poedincev, se je trudil v okrožnicah in govorih za obnovitev krščanskega življenja, za posvetitev zakonskega in družinskega življenja, za krščansko vzgojo mladine in za napredek Katoliške akcije. Velike zasluge si je poleg drugega pridobil tudi za pospeševanje misijonstva. Smrt tega velikega papeža pomeni nadvse občutno izgubo za katoliško cerkev, za krščanstvo in vse človeštvo. Naj mu bo Bog bogat plačnik za vsa njegova dobra dela! Svoji cerkvi pa naj Bog da vrednega mu naslednika! Papež na mrtvaškem odru V noči od četrtka na petek se je stanje papeža tako poslabšalo, da se je njegova okolica bala najhujšega. Okrog štirih mu je monsignor Romanis podelil zakrament sv. poslednjega olja. Visoki bolnik je bil pri polni zavesti ter je s šepetajočimi ustnicami spremljal obredne molitve. Ob petih se je začel smrtni boj, ki je trajal pol ure. Ko je papež izdihnil svojo dušo, mora io po starem predpisu uradno ugotoviti kardinal-kamerlengo (sedanji je kardinal Pacelli), ki izvršuje v imenu kardinalske-ga zbora potrebne posle cerkvenega vodstva. Po nastopu smrti papeževe pride kardinal-kamerlengo ogledat mrliča. Preden stopi v sobo, kjer je papež umrl, udari s srebrnim kladivom trikrat na duri, potem se trikrat vrže pred mrličem na tla, ga pokliče z njegovim krstnim imenom ter trikrat s kladivom potrka na njegovo mrzlo čelo. Nato vzame ribičev prstan in druge pečatnike rajnikove, na katerih se papeževo ime izbriše v znamenje, da je papeževa oblast na zemlji prenehala. Ko je papeževa smrt uradno ugotovljena, zazvoni veliki zvon cerkve sv. Petra in za njim zvonovi vseh rimskih cerkva. Nato je pristopilo 30 v Rimu navzočih kardinalov, ki so se poklonili mrtvemu vrhovnemu cerkvenemu poglavarju in mu poljubili roko. Po sestavljenem uradnem zapisniku so položili papeža na začasni oder s srebrnim križem in rožnim vencem v roki, nad glavo je bila postavljena slika sv. Terezije od Deteta Jezusa. Ob desetih je prispela sestra rajnega papeža Marija Ratti s svojim nečakom grofom Rattijem, ki je guverner vatikanskega mesta; dolgo je molila in nato poljubila roko mrtvemu papežu. Sledilo je balzamiranje papeževega trupla, ki so ga ' /ršili trije rimski specialisti. Popoldne ob pol petih je bil sv. oče prenesen v slovesnem sprevodu v Sikstinsko kapelo, ki je v vatikanski palači. Truplo je nosilo 12 članov plemiške papeške garde, za truplom so stopali kardinali s kamerlengom Pacellijem na čelu, člani diplomatskega zbora in ostali dostojanstveniki papeškega dvora. Truplo so položili na mrtvaški oder, okoli katerega je gorelo 12 velikih sveč. Naval vernikov v Sikstinsko kapelo je bil v petek in soboto ogromen. Ob 9.25 v soboto predpoldne je prišel v Vatikan italijanski prestolonaslednik Umberto, ki je izrazil v imenu kralja in vse kraljevske družine kardinalu Pacelliju najglobokejše sožalje. S kardinalom je stopil v kapelo, pokleknil na klečalnik ter nekaj minut molil. Ob 10.30 je prišel Federzoni, predsednik italijanskega senata, in kmalu za njim zunanji minister grof Ciano. Oba sta izrazila kardinalu Pacelliju svoje sožalje ter se poklonila mrtvemu papežu. V soboto popoldne ob petih so posmrtne ostanke Pija XI. v svečanem sprevodu prenesli v veličastno cerkve sv. Petra. Ogromne množice ljudi so napolnile trg sv. Petra. V cerkvi so se vršili mrtvaški obredi, predpisani po starem obredniku za primer pa- peževe smrti, ki so se nadaljevali v nedeljo in ponedeljek. Naval ljudstva je bil tako velik, da je bila največja cerkev sveta spričo ljudske množice kakor majhna kapela. Ganljivi so bili prizori, ko se je verno ljudstvo poslavlialo od vrhovnega poglavarja Kristusove cerkve. Ob papeževi smrti so bila izražena soža-Ija iz vseh držav in narodov sveta ter poslana ali direktno v Rim ali pa potom nun-ciatur v posameznih državah. Sožalje so med drugimi izrazili oredsednik Združenih držav Roosevelt in zunanji minister Hull, predsednik francoske republike Lebrun in predsednik vlade Daladier, ter predsednik francoskega parlamenta Herriot, predsednik poljske republike Moscicki, predsednik vlade maršal Rydz Smygly, nemški minister Meissner v imenu kanclerja in Fuhrer-ja Hitlerja, itd. V naši državi je minister dvora dr. Čolak Antič obiskal beograjskega nuncija Felicija in mu v imenu Nj. Vel. kralia in vsega kraljevskega doma izrazil sožalje. Sožalne izjave so poslali tudi ministrski predsednik Cvetkovič v imenu vlade, predsednik senata dr. Korošec in mi-1 nister dr. Spaho kot namestnik odsotnega zunanjega ministra. Priprave m volitve novega pepem Papeža volijo kardinali, ki se morajo sestati k vi litvi v Rimu v teku 18 dni po smrti prejšnjega papeža, torej v sedanjem primeru do 28. februarja. Vseh kardinalov ie zdaj 65, med njimi 38 Italijanov in 27 inozemcev. Ker je krakovski kardinal nedavno umrl, imamo Slovani samo dva kardinala: med Slovenci priljubljenega poljskega kardinala Hlonda in praškega nadškofa dr. Kašparja. Volitev se vrši v konklavu = zaključenem prostoru, ki je popolnoma ločen od zunanjega sveta. Ta prostor je Sikstinska kapela v vatikanski palači. V tej kapeli se vrši tajno glasovanje z listi u. Vsak dan so po štiri glasovanja, ki ponavljajo toliko časa, dokler ne doV-l kakšen kandidat dvetretjinske večine, s katero je izvoljen. Da so kardinali-volilci v resnici ločeni od zunanjsara sveta in vsakega njegovega vpliva, se jim priredijo v vatikanski palači v bližini Sikstin-ske kapele začasna stanovanja v obliki celic. Notranje nadzorstvo nad konklavom vršijo najstarejši kardinali, zunanje pa konklavni maršal, to je dostojanstvo, ki je d dno v kr^žii družini Chigi. Iz razrtili cir^sav V NAŠI DRŽAVI V pričakovanju sestanka narodne skupščine. Narodna skupščina se bo sestala 15. februarja in bo najprej izvolila svoje predsedstvo in pet stalnih skupščinskih odborov. Vlada Dr. Cvetkoviča je že pripravila, odkar je na krmilu, dvoje: svojo deklaracijo, s katero se bo predstavila narodni skupščini in v kateri bo glavna točka delo za sporazum s Hrvati. Deklaracijo vlade pričakujeta prebivalstvo Jugoslavije ter zunanji svet z največjo napetostjo. Drugo delo nove vlade je priprava državnega proračuna, kateri bo ostal v glavnem tak, kakor ga je sestavila že prejšnja vlada. Proračun mora biti sprejet v skupščini in senatu do 1. aprila, ker stopi s tem dnem v veljavo. Finančni odbor in skupščina bosta sprejela proračun v najkrajšem času. Velika večina je vladi že zasigurana V skupščiri ter senatu in se bo vršilo delo naglo v obeh zbornicah s podporo trdne in močne večine. Nova poslanca v Sloveniji in odložitev županskih mest. V smislu skupščinskega poslovnika je podal ostavko na' svoja poslanski: mandata predsednik senata g. dr. Anton Korošec. Namesto dr. Korošca prideta v narodno skupščino za poslanca g. dr. Adolf Golia in Rudolf Smersu. Na županska mesta so podali ostavke med drugimi poslanci gg. Alojzij Mihelčič v Celju, Jožef Špindler pri Sv. Ani v Slov. goricah in *Tartin Steblovnik v Šmartnem ob Paki. Nova trgovinska pogodba med našo državo in Francijo podpisana. V Parizu je bila 10. februarja podpisana nova jugoslo-vansko-francoska trgovinska pogodba, ki daje možnost za večjo izmenjavo blaga in za poglobitev gospodarskih odnošajev med obema državama. Grški ministrski predsednik obišče našo prestolico. Grški ministrski predsednik Metaksas se pripelje 17. februarja v Beograd, kjer bo ostal dva dni. Med tem časom bo imel več sestankov z našim novim zunanjim ministrom in z vodilnimi politiki. Iz Beograda bo odpotoval skupno z našim zunanjim ministrom dr. Cincar-Marko-vičem v Sina jo pri Bukarešti na konferenco zunanjih ministrov in zastopnikov držav Balkanske zveze. V DRUGIH DRŽAVAH Potovanja in obiski italijanskega zunanjega ministra v februarju. Italijanski zunanji minister Ciano bo odpotoval iz Rima v Varšavo 23. februarja, naslednjega dne pa se bo med potjo ustavil v Pragi. V Varšavo bo prispel 25. februarja. Njegov obisk na Poljskem bo trajal dva dni. Iz Varšave se bo odpeljal bržkone v Berlin, kamor bo prispel 27. februarja. Naslednjega dne bo odpotoval nazaj v Rim. Belgijska vlada v krizi. Spaakova belgijska vlada je radi odstopa liberalnih ministrov že nekaj dni v krizi, katera obeta dolgotrajnost. Francoska politika nevmešavanja v španske zadeve odobrena tudi v senatu. Kakor znano, je prestala francoska Daladierova vlada v zbornici že nekaj zmagovitih glaso- VSE CENJENE NAROČNIKE, ki še niso vsaj deloma poravnali naročnino za tekoče leto, prosimo, da isto takoj store, da ne bo treba prekiniti s pošiljanjem lista. — »Slovenski gospodar stane za celo leto 32 din, za pol leta 16 din, za četrt leta 9 din. Uprava »Slov. gospodarja« vanj, ki so potrdila politiko nevmešavanja v španske zadeve kot edino pravilno kljub dejstvu, da je bila francoska levica z vsemi močmi na delu, da bi bila izsilila izdatno pomoč Francije španskim rdečkarjem. Po padcu Barcelone in po divjem pobegu rdeče sodrge iz Katalonije na francoska tla je nastopil sredi minulega tedna francoski zunanji minister Bonnet tudi v senatu odločno za to, da vztraja Francija za bodoče pri tem, kar je izjavila leta 1936, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve nobene tuje države. Največja brezglavost bi bila, če bi odstopili Francozi od tega svojega stališča sedaj, ko je zgubila rdeča Španija tri četrtine svojega ozemlja. Za zunanjim ministrom je govoril v istem smislu ministrski predsednik Daladier, na kar je izrekel senat z 210 glasovi proti 16 vladi Daladiera zaupnico. Japonci zasedli otok Hainan. Japonci so zasedli otok Hainan radi tega, ker je baje Nikar se ne bojte... "S v V !S V Kožo Vam varujem jaz! Zato se Vam ni treba bati tudi najslabšega vremena, če ste si poprej namazali kožo z N i v e o. Zakaj samo N i v e a vsebuje En-c e r i t, edino okrepče-valno sredstvo za kožo. V n v Francija zalagala Kitajce z orožjem iz In-dokine. Zaradi zasedbe tega otoka in očitka tihotapstva z orožjem je Francija vložila pri Japonski vladi v Tokiu oster protest in zahteva pojasnila glede zasedbe z neutemeljenim izgovorom na nedovoljeno zalaganje z orožjem. Novice iz španshe drlavliansKe vojne Kritje stroškov za begunce na Francoskem Kakor smo že parkrat pisali, je premagana rdeča vojska na pobegu prisilila s požigi, s streli in nepopisnimi drugimi grozodejstvi, da je moralo zbežati z njo iz Katalonije v Francijo nedolžno civilno prebivalstvo. Francozi so sprejeli par sto tisoč španskih beguncev, katere so porazdelili na razna taborišča. Francoska gostoljubnost povzroča pa tudi ogromne stroške, za ko- jih kritje si je poiskala francoska vlada razne vire. Za k itje begunskih izdatkov bo služilo predvsem 50 ameriških modernih vojnih letal, kr.teva so poslali rdeči v Francijo. Dalje ima rdeča vlada spravljen v Parizu skoraj ves zlati zaklad španske narodne banke. O vseh neprecenljivih umetninah, katere so pripeljali rdeči čez meje iz Španije, so napravila '*arcoske oblasti zapisni- ke in odločile, da ima varstvo nad njimi sicer -veza narodov v Ženevi, a jih bo Francija zaplenila v primeru, da bi rdeči in na francoska tla pribegli razni vojni material in zlato španske narodne banke ne krila ogromnih izdatkov za begunce. Našim čitateljem je znano, da je poslala francoska vlada koj po padcu Barcelone k Francovi vladi v Burgos senatorja Berar-da, kateri je med drugim posredoval tudi v zadevi španskih beguncev. Prejel je zagotovilo, da bo izdal general Franco po zaključeni zasedbi Katalonije proglas, v katerem bo pozval vse pobegle civiliste, da se vrnejo v domovino, kjer se jim ne bo zgodilo prav nič. Franco bo pozval tudi vse miličnike rdeče armade, da se naj vrnejo v Španijo, kjer bodo pomiloščeni. Zagovarjali se bodo samo oni rdeči vojaki, ki so bili v vojaški službi navadni zločinci. Nočna trgovina Bister trgovec je v Newyorku odprl trgovino, ki pa je odprta le ponoči, in sicer od polnoči do šestih zjutraj. Ta trgovina je namenjena le takim kupcem, ki čez dan nimajo časa, da bi si kaj kupili. Trgovec pripoveduje, da je kar zadovoljen s svojo nočno kupčijo. Vsekakor pa je to narobe svet. Nekaj o steklu Nikoli ni bilo steklo tako moderno, kot v sedanjih časih. 2e je v rabi kot zidak, da sčasoma nadomesti opeko, in odkar morejo steklo izdelovati v tenkih, bolj kot pajčevina tenkih nitkah, so tudi že v nevarnosti drugi svileni bla-govi, da jih bo steklo izpodrinilo. Kar nič izrednega in posebnega ni več, da so delavnice narejene iz stekla, pri če- V mrežah greha 6 »Vrniti se moram v točilnico. Samo zato sem prišel domov, da bi te videl... Na svojo obljubo ne smeš pozabiti... Jutri!... Z Bogom.« Pri odhodu ni treščil z vrati kakor običajno, marveč jih je tiho zaprl za seboj. To je vznemirilo Nino. Ni razumela, zakaj je tako hitro odšel. Ali ji je verjel, da ne pozna Štefana? Ker je mislila, da se bo morda ustavil na hodniku in čakal, da bi ga - nazaj poklicala, je šla za njim. Hodnik je bil prazen. Neodločno je stala na hodniku. Čez čas so se odprla kuhinjska vrata. Mati je prišla k njej in jo nekam v strahu vprašala: »Kaj se je zgodilo? Ali sta se sprla?« »Ne. Nisva se prepirala. Samo razgovarjala sva se,« je odvrnila Nina. Mati se ni dala tako lahko prepričati. Sumila je, da se je moralo nekaj zgoditi. Rada bi vedela, kaj, zato se je poslužila zvijače. »Ne taji, vse sem slišala. In veruj mi, Nina: neumna si, da ne maraš tega dobrega človeka. Če bi jaz bila imela tako srečo v tvojih letih, bi bila ponosna. Pomisli, ta človek zasluži tedensko sedemdeset dolarjev, točilnico ima, a ti ga ne maraš za moža.« »Od kod veste, koliko zasluži?« Mati se je previdno ozrla okrog sebe, kakor da bi se bala, da bi kdo slišal. Nato je šepeta je rekla: »Vse vpiše v tisto knjižico, ki jo ima v kovčegu. Zadnjič sem knjižico pregledala. Veš, takrat, ko si ti bila bolna in sem jaz pospravljala.« »To je bilo grdo!« je odvrnila hči. Mati se ni zmenila za njeno pripombo. Naglo je nadaljevala: »Čas hitro teče. Čez nekaj let boš stara, grda. Ne boš imela denarja in jaz bom od gladu umirala samo radi tega, ker si ponosna in nočeš iti k temu človeku... Toda takrat mi ne pridi s tožbami. Ne reci, da te nisem opozarjala.« Nina je ni poslušala. Neštetokrat je že slišala iste besede, ne da bi vplivale na njo. Na Kazimira je mislila, zlasti na njegov nenavadni odhod. Kaj bc storil? Morda ni verjel. Često je znal biti zelo pretkan. Kaj če je obiskal Štefana, se z njim spri in gr. ubil? Ta misel jo je navdala z grozo. Ni hotela, de. bi Štefan umrl. Čutila je, da bo morala nekaj storiti, da prepreči nesrečo, če se že ni zgodila. Najti b morala Štefana in ga opozoriti, naj se varuje Ka zimira. Ali pa bo morala Kazimira še enkrat prositi naj pusti pri miru Štefana. »Mati,« je dejala na videz mirno, »nekaj moran-povedati Kazimiru. Kmalu se bom vrnila.« Naglo se je oblekla in odhitela. Tekla je prof mostu. Glavo je sklanjala in se ni zmenila za oke lico. Tako se je na oglu zaletela v visokega moža ki je z negotovimi koraki meril ulico. Možakar je debelo pogledal. »Nina!« je vzkliknil. Francov proglas bo gotovo znatno zmanjšal število španskih beguncev na Francoskem in bo prihranil mnogo stroškov. Rdeči hočejo nadaljevati boje General Pranco je popolnoma zavzel Katalonijo do francoske meje, jo očistil rdeče nadloge in zasedel tudi otok Minorko. Radi poraza v Kataloniji je morala rdeča vlada pobegniti na francoska tla. Iz Francije se je vrnil predsednik rdeče vlade Ne- Kako pišejo Nemško-nacionalni list, ki izhaja v Zagrebu pod naslovom »Deutsche Nachrichten« (nemške vesti ali poročila), se je v številki od 4. februarja na široko razpisal zoper demokracijo in demokratične države. Vzel je pred vsem na piko angleško, francosko in ameriško demokracijo, ki nasprotujejo osi Rim-Berlin. Postavljajoč logiko na glavo, se ta list trudi v potu svojega obraza dokazati, da v teh državah ne vlada svoboda ter da je delovno ljudstvo pod demokratičnim vladstvom najbolj stiskano. Ker pa nemško-nacionalno glasilo ne zaupa svojim dokazom, da bi z njimi koga prepričalo, zato proti koncu lopne po demokratih, ki se nahajajo tudi v nemških vrstah. Te pa bo najmanj prepričalo, Pastirski list jugoslovanskih škofov, ki se bo katoliškim vernikom naše države prebral od 1. do 3. postne nedelje, razpravlja v stvarni in tehtni, resnobni in v poljudni besedi o zakramentu sv. zakona, ki je začetek in temelj človeške družbe. Z ozirom na žalostno dejstvo, da se tudi pri nas širijo pogubonosne zablode v zakonskem življenju, je potrebno opozoriti na veliko skrivnost sv. zakona in na velike dolžnosti, ki jih imajo zakonci drug do drugega, grin v Madrid in je izjavil, da bodo nadaljevali rdeči pod generalom Miajo boje v preostanku rdeče Španije, v katerih bodo igrale v najkrajšem času odločilno vlogo borbe za Madrid, Valencijo ter Kartageno in Alicante. Nadaljevanje brezuspešnih bojev je po mnenju vsega sveta blaznost, kakršne so zmožni le komunistični krvo-loki. General Franco je že otvoril boj za Madrid v nedeljo s silovitim bombardiranjem mesta. ker je vendar lepše živeti pod demokratično svobodo kakor pa v koncentracijskih taboriščih diktatorskih vlad. Zagrebški nemški list, ki ga kot odgovorni urednik podpisuje Hans Moschitz, se v isti številki hudo spodtika nad oblastveno odredbo, da se morajo v naši državi imena, ki so slovenskega, hrvaškega in srbskega izvora, pisati v slovanskem pravopisu. Temu čudnemu pristašu plemenske čistokrvnosti bi kajpada bilo bolj všeč, če bi zopet primar-širali stari nemškutarski Ribitschi, Mlina-ritschi, Ambroschitschi, Tschernenscheggi in drugi pravopisni nestvori. Našemi človeka slovenske krvi s sch, tsch in gg, kolikor h>češ, s tem ga ne napraviš za Nemca. do družine, do naroda in do cerkve. Zakonska zveza izhaja od Boga, v Novi zavezi je Kristus utrdil svetost zakona in dvignil to zvezo med kristjani k dostojanstvu zakramenta, ki je vir milosti. Prvotni in glavni namen zakonske zveze je roditi in od-gajati otroke ter tako ohranjati človeški rod, razen tega morajo biti zakonci drug drugemu v pomoč. Da more zakon doseči ta namen, mora biti dosmrten. Krščanska poroka, veljavno sklenjena in izvršena, ima po božji volji najtrajnejši obstoj in neraz-družljivost, ki je nobena človeška oblast ne more zmanjšati. Ako ljudje to zvezo pretrgajo, je to krivično in neveljavno. Razveza zakona je poseganje v božje pravice in veliko zlo. Razveza zakona (raz-poroka) žali ženino dostojanstvo, onemo-gočuje pravo vzgojo otrok in zastruplja družine in s tem tudi državo, »kajti državi. je taka, kakršne so družine in ljudje, iz katerih sestoji« (Pij XI.). Da se preprečijo nesrečni zakoni, je potrebno, da se zaročenci prej v krščanskem smislu pripravijo, ker od dobre priprave zavisi v veliki meri zakonska sreča. Da bosta zaročenca v zakonu resnično dosegla notranje zedinjer je, morata biti v vseh važnih stvareh istih misli, istega duha in čustvovanja, torej predvsem iste vere. Če tega ni, pride v družini do nesoglasij in je krščanska vzgoja otrok zelo otežkočena. Da se za-brani večje zlo, dovoli cerkev mešane zakone, toda samo takrat, če ima zagotovilo, da bodo vsi otroci katoliško krščeni in vzgojeni, in če so odstranjene nevarnosti za večno zveličanje. Poroka, ki se sklene samo pred državnim uradnikom, je po cerkvenih zakonih neveljavna. Namen zakona je, da daje cerkvi in državi potomstvo. Zakonci, ki tega namena ne izpolnjujejo, grešijo proti Bogu, ker prelamljajo njegovo zapoved. Grešijo proti samim sebi, ker se s tem, če nočejo otrok, oropajo najlepše utehe in zadovoljnosti v svoji starosti in ker si onemogočijo najglobljo srečo družinskega življenja. Cerkvi jemljejo naraščaj, državi člane, svojemu narodu pripravljajo počasen in nečasten konec. V prejšnjih časih je razsajala v mnogih naših krajih črna kuga in opustošila cele vasi in mesta. Sedaj pa je zavladala bela kuga, ki je še večja nevarnost za narod. Naj se starši ne bojijo številnih otrok, ki res pomenijo mnogo skrbi, pa tudi mnogo veselja. Na žalost je mnogo okrutnih mater, ki bi lahko dete rodile in odgojile, pa napadejo s nomočjo brezvestnih ljudi življenje otroka, ki je še skrit v materinem te- Po Jcrščanslceiru svetu »Da, jaz sem,« je ona odvrnila samozavestno. »A kaj vas briga, ali sem jaz ali ne?« Štefan — on je namreč bil — se je streznil. Osorno je odvrnil: »Nič! Svet je poln žensk in četudi niso vse tako (i ^e ko vi, je večina izmed njih mnogo bolj prijazna i1 inbka.« »Hes?« je vprašala Nina. Tenadoma se je začela smejati in je priliznjeno ; grdun! Zdi se mi, da ga imate pod kapo.« »-vialo. Samo radi tega sem pil, ker se vam nisem upadel. a ga je prijela za roko in peljala proti mori mostu sta zavila proti hribčku, ki je bil pO/ic išče njunega spora. Vsedla sta se pod smreko in se začela pogovarja . Izpraševala sta se in si povedala vse svoje zasebne zadeve. Štefan je pripovedoval o tovarni, očetu, materi in svojih načrtih. Nina je govorila o svojih letih v samostanu, materi, Kazimiru in učencih. Štefan se je začudil in vznemiril, ko je slišal, da Nina poučuje. »O, to ni nič posebnega. Jaz jim vsako melodijo zaigram, oni pa jo za menoj ponavljajo. Včasih jih nekoliko ozmerjam, da ljudje ne bi mislili, da mi zastonj plačujejo, včasih pa jih pobožam in pohvalim, da ne bi izgubili veselja do učenja. Poučevanje je lahka stvar. Le z nekaterimi je križ, ker so tako omejeni, da jim ne morem nič dopovedati. Najraje bi jih nagnala, a ne morem, ker mi je denar, ki ga dobim, zelo potreben. Med njimi pa so tudi zelo ljubki otroci. Te bi najraje objemala in božala ko vas, Štefan. Tako jih ljubim, kakor da bi bila njihova mati. Štefan jo je pobožal po laseh. »Nina vi bi bili lepa, mala mama. Kaj bi rekli k temu, če bi se midva vzela in bi imela lepo hišico ter mnogo otrok, fantkov in deklic ... Ali ne bi bilo lepo ?« Nina se je nehote nekoliko odmaknila. »Ne, hvala lepa ... Z otroci je križ ...« Štefan je bil razočaran. Nekam poparjen je dejal: »Če se boste poročili, boste vendar imeli otroke.« »Ne vem! Ni gotovo. Koliko je takih žen, ki so že dolgo vrsto let poročene, a vkljub temu nimajo otrok.« Štefan se je za trenutek zamislil, nato pa je rekel: »Aha, zdaj razumem... Gospod župnik je preteklo nedeljo govoril o zakonskem življenju in je omenil žene, ki nočejo otrok, ker bi jim bili v na-potje pri zabavah.« »In kaj je rekel o takih ženah?« »Povedal je, da s tem grešijo in jih bo zadela božja kazen.« mer ni iz stekla samo strop in pod, marveč so tudi stene steklene. Mizice, čajne vozičke, pladnje imamo že precej časa iz stekla, a samo ameriška redkost je, da so iz steklenih niti stkane obleke in zastori. A do-tični krogi, ki se bavijo s steklarstvom, prav resno trdijo, da pride čas, ko bomo imeli preproge, pohištvo in blago — i? stefcla. Dva največja ledolomilca Še letos bodo Rusi poslan v severne vode dva nova ledolomilca. Prvemu bo ime »Stalin«, drugemu pa »Kaganovič«. Prva ladja bo obenem nekakšna admiralska ladja brodovja ruskih le-dolomilcev. Prve vožnje z njo se bodo udeležUi tudi inženirji in mehaniki, ki bodo študirali svojstva ladje v pogledu tehnike. lesu. Uboj nerojenega življenja je greh, je zločin, ki se protivi zakonom narave in božji zapovedi: Ne ubijaj! Življenje obeh, matere in otroka, je enako sveto. To svetost življenja morajo posebno spoštovati zdravniki, ki so poklicani, da rešujejo življenje, a ne, da ga uničujejo. Državni zakoni prepovedujejo splavljanje, pa se vendar ta okrutni posel na veliko izvršuje tudi tedaj, kadar tega ne terja materino zdravje. Vsi oni, ki vršijo ta krvavi posel, naj vedo, da kri nedolžnih otrok, s katero so omadeževali svoje prste, vpije v nebo za maščevanje. Njih dejanje ni zdravniška spretnost, marveč prava zločinska obrt. Kožo in denarnico na varno! Takšno je geslo španskih komunističnih voditeljev. Voditelj mora ostati ljudstvu ob strani vedno, zlasti v primeru nesreče. S porazom rdečih čet v Kataloniji je nastopila za delavce in preproste ljudi, katerim so boij-ševiški voditelji z besedo in nasiljem za-bičevali v glavo upanje na končno zmago, velika nesreča. V tej nesreči so voditeljski hujskači pobegnili, zapeljane mase pa so pustili, naj si pomagajo, kakor si znajo, 6e ne drugače, pa z begom. Za voditelje je beg lahek, ker so njihove denarnice polne denarja, njihovi kovčegi polni zlata in biserov, ki so jim ostali kot plen iz izro-panih cerkva in hiš katoliški veri zvestih oseb. Preprosti ljudje pa nimajo nič, kar bi mogli vzeti s seboj, samo golo življenje zavlečejo s seboj preko francoske državne meje. Tamkaj dobijo tešila in krepčila, oftobito žene, matere in otroci. Pa še tega jim ne privoščijo komunistični vojaki, ki pribežijo kot »rdeči junaki« preko meje, marveč trgajo ženam in otrokom iz rok hrano, podarjen denar in obleko. Ni čuda, da u> jih celo francoski levičarji radi tega začeli prezirati ter o njih pisati po svojih Listih: »To niso miličniki, to so navadni tolovaji.« Enemu izmed levičarskih francoskih listov, glasilu notranjega ministra Sarrauta, čistokrvnega radikala, poroča njegov dopisnik to-le: »Gnus me je pre- vzel, ko sem videl,republikanske voditelje', generale, polkovnike in civiliste, kako so prihajali na mejo v luksuznih avtomobilih, napolnjenih z zlatom in raznimi dragocenostmi. Ti ljudje so zbežali prvi v avtomobilih in s tovornimi vozovi nabasanimi s prtljago, medtem ko španski otroci od mraza umirajo po cestah in se njihove mamice jokajo v dežju, ko nimajo zavetišča.« Vsi ti pojavi so nov dejanski dokaz za to, da so komunistični voditelji povsod največji sebičneži, ki nimajo niti trohice srca ali usmiljenja za ubogo trpeče ljudstvo. Za te ljudi postoji samo »jaz« in uživanje. Tako je med drugimi komunističnimi »odličniki« spravil svojo kožo na varno Largo Caballero, ki je imel priimek »španski Lenin«. Kot posestnik najširših ust in najspretnejšega jezika je ta rdeči gromovnik preprosto ljudstvo hujskal na revolucijo in vojno. Ko pa so mu tla postala nevarna, je svojo častito osebnost z vso potrebno opremo spravil na varno, na-hujskanim množicam pa je kot spomin na sebe zapustil obup in kletev. Novice Nesreče Padel z 12 metrov visoke jelke. Pri podiranju drevja v gozdu v Rošpohu pri Mariboru se je zgodila sredi minulega tedna huda nesreča. 20 letni viničarski sin Štefan Arnuš je splezal na 12 metrov visoko jelko, da bi pritrdil ob vrhu vrv. V višini je zgubil ravnotežje in je padel na glavo v globočino ter je obležal nezavesten. V brezupnem stanju je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico. Pri spravljanju lesa ponesrečeni. Gabrijelu Krajncu, 16 letnemu posestniškemu sinu v Rošpohu pri Mariboru, je padlo pri podiranju drevo na nogo in mu jo je zlomilo. — V Št. Lovrencu na Pohorju je zadel sproženi hlod 23 letnega pomožnega delavca Feliksa Mori in mu je zlomil desno vendar so merodajna samo dejstva. In dejsfvo ¡e, da ni Aspirina brez »B a y e r«-jevega križa. ASPIRIN TABLETE 0a'<> r»a pod S. brojem 32608 od 8. iti. WJ4. nogo. — 33 letnemu Ivanu Bregantu v Št. Petru pri Mariboru je pri nakladanju zdrobil hlod stopalo desne noge in mu je odtrgal dva prsta. Ponesrečene so oddali v mariborsko bolnišnico. Posestnik ponesrečil radi splašenja konj. Antonu Hobot, posestniku pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, so se splašili v Št. Lenartu konji in je padel pod voz. Pri padcu si je zlomil dvakrat desno roko in je dobil še tudi hude poškodbe na glavi. Žrtev poledenele ceste. V Framu pri Mariboru je spodrsnil na poledeneli cesti 66 let stari viničar Simon Mom in je padel tako nesrečno, da so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico s prebito lobanjo. Na povratku proti domu zmrznil. Ko se je podal 8. februarja zjutraj v papirnici v Čeršaku ob Muri zaposleni delavec Avgu- Sllva, ki cvete v snegu V Braju v Italiji imajo Čudežno »slivo Device Marije«, ki so jo vsadili poleg Marijinega svetišča na mestu, kjer se je po legendi Mati božja prikazala Evidiji Mathi-sovi. Ta sliva je te dni, čeprav je zemljo pobelil sneg, pognala cvetje, kar smatrajo tam za napoved srečnega leta. Nešteti ljudje so prišli od blizu in daleč, da si ogledajo ta čudež. Cvetno vejico so z Marijinega drevesa poslali tudi princesi Mariji Savojski kot talisman za njeno poroko. V petih tednih se je naučil kitajščine Z* letni inženir Raoul Depinete iz Pariza je dokazal, da je nenavadno nadarjen za jezike. Ponudili oo mu vodilno mesto v neki kitajski tvor-nici, vendar a pogojem. »Ha-ha-ha!« se je zasmejala Nina. »Vaš župnik se ravno razume na te stvari! Sicer pa mene nič ne briga, kaj reče.« Štefan jo je začudeno gledal. »Kako vas ne briga? Ali niste katoličanka?« »Po imenu sem. Drugače pa se ne zmenim dosti za vero. Tudi mati ni preveč verna. Včasih sicer gre k maši, a samo iz navade.« »Moja mati pa z veseljem hodi k maši. Tudi drugače rada obiskuje cerkve. Za očeta in mene moli. Pa tudi za druge.« »Jaz sem svobodomiselna,« je nekam samozavestno odvrnila Nina. Če se bom s katoličanom poročila, bom katoličanka, če pa z evangeličanom, bom evangeličanka.« »Če boste moja žena, boste katoličanka.« »Koliko zaslužite tedensko?« »Petnajst dolarjev.« »Samo?« Štefana je pripomba zbodla. »A kmalu bom dobil povišico,« se je zlagal. »Sicer pa nameravam pustiti tovarno in poiskati boljšo službo.« »Petnajst dolarjev je premalo. Če želite, da bi postala vaša žena, boste morali dosti več zaslužiti. Jaz hočem imeti takega moža, ki mi bo lahko kupoval diamante ...« »V ponedeljek vam bom kupil diamant.« Nina se je zasmejala in ga poljubila. »Vi ste dober fant. Prej sem se le šalila. Ljubim vas in to je dovolj.« Štefan je bil vesel, da Nina ni mislila resno tega, kar je bila rekla o denarju in diamantih. Na tihem pa je vendar sklenil, da ji bo kupil prstan z diamantom. V tem trenutku je začela biti ura v bližnjem zvoniku. Nina je štela udarce. »Grozno!« je vzkliknila Nina. »Polnoči! Poj-diva! Naglo je vstala. Štefanu se ni mudilo in je prosil Nino, naj še ostane. »Vi lahko ostanete,« je odvrnila Nina. »Jaz pa grem. Trudna sem.« »Nina, ostanite še!« jo je spet prosil Štefan. »Ne! Zjutraj bom morala zgodaj vstati in če se ne naspim, bom ves dan slabe volje.« Sedaj je tudi Štefan vstal. »Pojdiva torej!« je dejal in prijel Nino za roko. Počasi sta se spuščala po hribčku navzdol. Nad okolico je vladal nočni mir. Sprehajališča ob reki je bilo zapuščeno. Ulice so bile prazne. Ko sta prišla do hiše, ki je v njej Nina stano« vala, sta se objela in poljubila. Nina je nato tiho smuknila skozi vrtna vrata. Tiho je tudi odprla vežna vrata ter jih tiho zaprla za seboj. Štefan je nekaj časa strmel za njo. Nato je vzdihnil in se obrnil proti domu. štin Egger iz Št. Ilja v Slov. goricah na delo, je opazil ob robu ceste moškega, ki je ležal z obrazom proti zemlji. Egger je poklical orožnike, kateri so prepoznali v mrtvem 58 letnega zidarja Jožefa Marko. Poizvedovanja so dognala, da se je mudil Marko zvečer pred smrtjo v krčmi v Štri-hovcu pri Št. Hju in se je vračal vinjen krog osmih zvečer proti domu. Med potjo mu je spodrsnilo, , padel je, ni mogel vstati in je radi ostrega nočnega mraza zmrznil. Marko, ki zapušča vdovo s tremi otroci, je bil nazadnje zaposlen pri državni železnici. Nesreča pri obešanju na tovorni avto. Ko so bili otroci v Št. Lovrencu v Slov. goricah izpuščeni iz šole, je privozil skozi vas počasi tovorni avto. Otroci so se obesili zadaj za vozilo. Med neprevidnsži je bil tudi Janez Križan iz Kukove. Izven vasi je začel avto hitreje voziti, deca so spustili avtomobil, le Križan se ga je še obdržal. Znatno pospešena brzina je pognala dečka v obcestni jarek, kjer je obležal s tako hudimi poškodbami, da dvomijo v ptujski bolnišnici o njegovem okrevanju. Voziček ubil otroka. Pri Malgajevih na Ostrožnem pri Celju se je igral zunaj pri poslopju dveletni sinko Jožek, na katerega se je prevrnil voziček tako nesrečno, da mu je prebil lobanjo in je kljub zdravniški pomoči v celjski bolnišnici kmalu po nesreči umrl. Posestnik se smrtsio-ttevaruo opekel. V Gornjem Podteru pri Ljubnem v Savinjski dolini se je porušil pri reševanju konj iz gorečega poslopja strop na 62 letnega posestnika Janeza Konšaka, katerega so prepeljali v celjsko bolnišnico s smrtno-nevar-nimi opeklinami na glavi in je malo upanja, da bi ostal pri življenju. Žrtev neprevidnega skoka iz vozečega vlaka. Na novi progi Sevnica—Št. Janž se je zgodila nesreča radi neprevidnega skoka z vozečega vlaka. Iz Trbovelj sta se odpeljali domov 16 letna Marija Vehovar iz Žgur v občini Šmarjeta na Dolenjskem in njena mati Marija. Na postaji Sevnica sta prestopili na šentjanški vlak, da se popeljeta do postaje Tržišče, katero sta pa prezrli med vožnjo. Ko je vlak že vozil z omenjene postaje,, sta obe skočili iz vagona. Materi se ni zgodilo nič hudega, ker je skočila v smeri vožnje, hčerka je tvegala skok v nasprotno smer in obležala nezavestna. V zelo resnem stanju so prepeljali nepre-vidnico v bolnišnico v Brežice. Pes povzročil hudo nesrečo. V trgovini s kožami Rafaela Batističa v Stražišču pri Kranju zaposleni 30 letni mesarski pomočnik Alojzij Klepec se je vrnil v noči domov. Ko je stopal po stopnicah v stanovanje, se mu je veriga dobrikajočega se mu domačega psa zapletla med noge, da je padel in se je hudo poškodoval na hrbtenici in glavi. Ponesrečenega so prepeljali v resnem stanju v ljubljansko bolnišnico. Delavec ob vseh pet prstav na roki. Anton Dežman, 28 letn' mizar, je bil zaposlen pri stroju Splošne maloželezniške družbe v Šiški pri Ljubljani. Med delom mu je po nesreči odtrgal stroj vseh pet prstov na desni roki. Ifazne novice Korak k sporazumu s Hrvati. V prostorih Gasilske zveze v Beogradu je bil' dne 9. februarja soglasno izvoljen za starešine Gasilske zveze g. minister Snoj. Na seji so sodelovali zastopniki hrvaškega gasilstva, ki niso bili na delu pri Gasilski zvezi od 15. julija 1937. G. Franc Snoj je bil od 15. julija 1937 samo vršilec dolžnosti starešine Gasilske zveze. Za prvega namestnika zveznega starešine je bil soglasno iz- voljen g. Branko Svoboda, prvi namestnik starešine Gasilske zajednice v Zagrebu. Soglasno je bil sprejet predlog hrvaških gasilcev, naj se spremeni zakon o gasilstvu v duhu in pravcu popolne avtonomije gasilskih zajednic. Zgoraj navedeni važni sklepi Gasilske zveze so tudi korak do sporazuma s Hrvati. Prepotrebno povečanje mariborske bolnišnice. Banska uprava se je odločila, da bo povečala mariborsko bolnišnico od 600 na 1200 postelj. Najprej bo že vendar enkrat dogotovljeno veliko poslopje, ki je bilo v surovem stanju zgrajeno pred dvema letoma. Nato bodo pričela dela na zgradbi drugih poslopij, predvsem porodnišnice, osrednje pralnice in kurilnice ter novega upravnega in stanovanjskega poslopja. Podrli bodo vsa nad sto let stara poslopja, ki so doslužila bolnišnici in njenemu gospodarstvu ter so danes že tako razrukana, da bi jih bilo težko popraviti. S prepotrebnimi gradbenimi deli bodo pričeli ko j na spomlad. Smrt 94 letne ženice, ki je svetniškemu škofu Siomšeku čistila čevlje in pletla nogavice. V Arji vasi pri Petrovčah je umrla v minulem tednu 94 letna Ana Debelak. Blagopokojna je živela v svoji mladosti kot cerkvenikova žena v Polju ob Sotli, pozneje pa v isti službi v Žalcu. Rada je pripovedovala kako je hodil svetniški škof Slomšek na birme v Savinjsko dolino in mu je ona čistila čevlje ter krpala in pletla nogavice. Bila je mati devetim otrokom, od katerih jih živi še osem. Iznajdba največjega pomena, če se bo le uresničila. Za kmeta so največja nesreča razne nalezljive bolezni, ki mu tolikokrat ugo abljajo njegov edini vir dohodkov — živino. Med najhujše sovražnike kmečke imovine spada svinjska kuga, katero so doslej ..kušali zajeziti živinozdravniki z zaščitnim cepljenjem. Svinje so cepili, preden so se pokazali znaki kuge. Enkrat obolelim svinjam ni bilo več pomoči. Ivan Lju-fcojevič, svinjerejec iz okolice Bjelovarja v Slavoniji, je našel v Dalmaciji neko rast- 5. Štefan je zjutraj dolgo spal in ni šel z materjo k rani maš„ Šele okrog enajste ure se je odpravil od doma in je šel k »maši lenuhov«, ki je bila ob pol dvanajstih. Med mašo je bil zelo raztresen. Njegove misli' so blodile zunaj in so se vedno na novo vračale k Nini. Popoldne je peljal mater na sprehod. Vodil jo je po ulicah v središču mesta. Mati je občudovala predmete v izložbah in si mislila, kaj vse bi kupila, če bi imela dosti denarja. Nazadnje jo je sin peljal v slaščičarno. Kupil ji je sladoled in nekaj kosov peciva. Starka je bila vsa srečna in niti ni opazila, da je Štefan v duhu odsoten. Njegove misli so bile • pri Nini. Ves čas je razmišljal o tem, kaj dela, s kom hodi? Najraje bi jo doma iznenadil, a si ni upal tja, ker mu je Nina rekla, da mu bo posebej povedala, kdaj jo bo smel na domu obiskati. Večer je bil dolgočasen. Mati je čitala poljske časopise. On je nekaj časa sedel za mizo in zehal, potem pa šel spat. Mati se je čudila temu, a ni nič izpraševala, ker ji je bilo ljubše, da je sin doma po-ležaval, kakor pa, da bi bil zunaj. V ponedeljek se je Štefan spomnil ia svojo obljubo glede diamanta. Na vse zgodaj je šel od doma, da bi si mogel ogledati izložbe draguljarjev. Nekako sredi Glavne ulice je bila trgovina in zastavljalnica draguljarja Seligmana. Ob vhodu v trgovino je bilo veliko izložbeno okno, polno zlatih in srebrnih ur, verižic, prstanov, uhanov in raznih drugih bleščečih predmetov. Štefan se je ustavil pred tem oknom in kake pol ure občudoval bogastvo, ki je bilo razvrščeno za steklom. Najbolj so ga zanimali prstani. Vsi so se mu dopadli in ni vedel, za katerega bi se odločil. Odšel je s sklepom v srcu, da bo enega gotovo kupil. Po obedu se je vrnil pred trgovino. Spet je ogledoval prstane. Najbolj se mu je dopadel prstan z velikim briljantom, ki so ga obdajali rubini. Naposled je odprl vrata in vstopil. Za pultom je zagledal debelega, plešastega, rdečeličnega možakarja. To je bil Izak Seligman. Možakar si je nataknil očala in pozorno opazoval fanta. »Prstan bi rad kupil,« je začel Štefan. Žid je položil pred njega kakih sto prstanov. Štefan je kmalu našel med njimi prstan z briljantom, ki je bil podoben onemu v izložbi. »Koliko stane?« je vprašal. »Dvesto dolarjev.« Štefan ga je s strahom položil na prejšnje mesto. Cena se mu je zdela grozno visoka. »Preveč je drag!« je zamomljal. Seligman bi mu v rednih okoliščinah sedaj predložil »150 dolarski, nato 100 dolarski prstan in tako bi šel navzdol. Toda njegove pretkane oči so znale preceniti Štefanovo denarno moč in je brez nadaljnjega kazanja poiskal prstan z majhnim diamantom, ki ga je cenil na petdeset dolarjev. Pri tem je pripomnil, da je cena v primeri z vrednostjo prstana zelo nizka. (Dalje sledi) da se mora v najkrajšem času naučiti kitajščine. Inženir se je lotil študija in v petih tednih se je toliko naučil jezika, da je lahko že nastopil svoje mesto. Prebivalstvo Japonske Statistični urad v Tokiu je objavil pregled ljudskega štetja, izvršenega nat dan 1. oktobra 1938. Po tem štetju ima Japonska brez kolonij nekaj nad 72 milijonov prebivalcev. Število moških je le neznatno' višje od števila žensk. Največ prebivalcev ima Tokio, kjer so našteli 6,963.Q00 ljudi. Drugo največje japonsko mesto je Osaka. Japonska ima 148 večjih mest, med njimi 42, ki štejejo nad sto tisoč prebivalcev. Največja mesta v državi so: Tokio, Osaka, Nagoja, Kioto, Kobe in Jokohama. ★ lino, iz katere se izceja mlečnat sok. Ta sok je pomešal s toplim sokom divjega kostanja in dajal svinjam. Vse obolele živali so po treh dneh začele jesti, še nekaj dni nato pa so popolnoma ozdravele. Tudi njegovi prijatelji so preizkusili zdravilo in ugotovili, da je učinkovito. Ljubojevič je poslal svoje zdravilo Zdravstvenemu zavodu v preiskavo, vendar pa se preiskava ne more izvršiti prej, dokler se zdravilo ne preizkusi komisijsko na treh bolnih živalih. Nova cestna zveza Maribor—Ptuj. V Ptuju c j je vršil 9. februarja komisijski ogled za novo cestno zvezo med Mariborom in Ptujem. Glasni del gradnje nove ceste bo odpadel na področje ptujskega okrajnega cestnega odbora. Iz Ptuja je sicer izpelja a cesta do Vurberga, ki pa zaradi velikih ovinkov in hudih .strmin ne pride za večji promet v poštev. Ta cesta bo pcztala občinska, ki se bo sicer vzdrževala v sedaniem stanju, glavni promet pa bo preložen na novo cesto, ki bo vodila od Ptuja do Vurberga vzdolž Drave. Od Vurberga do Dupleka ob Dravi obstoja že lepa cesta, ki jo pri Dupleku spsljana čez znani duolešLi mor' prihaja potem čez Po-brežje v Maribor. Tudi ta cesta bo izgubila svoj sedanji pomen, ko bo mariborski okrajni cestni odbor podaljšal cesto, ki pelje sedaj od Maribora do Št. Petra naprej ob ^ravi do Dupleka. Drava naplavila neznanega utopljenca. Pri Ormožu v tako zvani »Ameriki« so potegnili iz Drave neznanega utopljenca. Komisija je ugotovila, da je utopljenec ležal najmanj dva meseca v vodi, ker je truplo močno razpadalo. Znakov nasilja ni bilo opaziti. Truplo je bilo oblečeno v navadno staro obleko, od vode in ledu raztrgano in zbledelo. Moški je bil 40—45 let star, zdravih zob in 180 cm visok. Po vsem izgleda, da je bil delavec. Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, n. razreda Din 80. Vodja specialist za kirurgijo dr. černič. 964 Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj in zvečer po četrtin-ki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.) 1138 Obžalovanja vredni slučaji Po osmih letih najdeno ukradeno blago. Posestnik Gostenčnik iz Meže na Koroškem je nalagal les ob občinskem kolovozu posestnika Potočnika. V jami nekoliko proč od vozne poti je zagledal čuden predmet. Stopil je bliže ter izvlekel s cepinom na svetlo velik zavoj raznovrstnega suknene-ga blaga in gotovih moških oblek. O tej nenavadni najdbi so bili takoj obveščeni orožniki, ki so ugotovili, da gre za del blaga, ki je bilo dne 30. avgusta 1931 ukradeno v Konzumnem društvu v Mežici. Takrat je bil izvršen v prodajalno omenjenega društva vlom ter je bilo pokradeno razno manufakturno blago v vrednosti 22.283 dinarjev. Za vlomilci je zmanjkala vsaka sled ter vloma ni bilo mogoče pojasniti. Sedanja najdba je pokazala, da so vlomilci del plena skrili v omenjeno votlino. Blago, ki ga je našel posestnik Gostenčnik, je imelo pred osmimi Isti vrednost kakih 5000 dinarjev, sedaj pa je seveda že popolnoma razpadlo in je nerabno. Sklepa se, da so izvršili pred osmimi leti vlom v mežiški konzum storilci iz bivše Avstrije. S ple- nom so pobegnili preko meje. Ker je do omenjene jame pot po ravnem, so lahko nosili ves plen; od jame naprej proti meji: pa je pot zelo strma, pa so storilci del plena skrili v jamo z namenom, da pridejo pozneje ponj. Iz neznanega vzroka pa vlomilcev ni bilo po skriti plen, ki je v tolikih letih povsem propadel. Mladostna nepridiprava. Pri Sv. Barbari v Halozah so imeli orožniki v zadnjem času opravka z dvema mladostnima tatiče-ma, katera spadata v poboljševalnico. — 13 letni Jožef Vesenjak in 13 letni Franc Kokot iz Zavrč sta izrabila popevanje za Svečnico v krajo koles in kuretine. V Ptuju sta izmaknila izpred mestnega magistrata kolo mestnega upravnika Rudolfa Horvata in sta ga prodala pri Sv. Barbari v Halozah. Drugo kolo sta pofatila v Ormožu. Na Turškem vrhu v zavrčki župniji sta ponoči ukradla purana, puro in dve kuri ter sta prodala to kuretino na Hrvaškem. Mladostna izprijenca pa ni silila v poseg v tujo lastnino beda, ampak pokvarjenost, katero bo treba zajeziti s poboljševalnico. Razni drzni vlomi. Skrajno drzni nočni vlomilci so vdrli v Slovenjgradcu v pisarno lesnega trgovca Štefana Šerbaka iz Pa-meč in so se lotili železne blagajne. Ker blagajni niso biLi kos na hitro roko, so jo zapeljali na lesenih valjarjih skozi okno in odnesli v kakih 500 korakov oddaljeni gozd. Istočasno je zginil s storilci 3000 din vreden pisalni stroj in ročna blagajna s 318 din. V gozdu so drzneži odprli železno blagajno s pomočjo sekire in drugih pripomočkov tor so ukradli iz nje 10.000 din in delavske knjižice, katere so odvrgli v gozdu. — Drugi drzni vlom je bil izvršen v trgovino trgovca Feliksa Cankarja v Gornji Radgoni. Vlomilci so si privoščili raznih oblek ter manufakturnega blaga za 6000 din. V obeh vlomilskih primerih je orožništvo pridno na delu, da izsledi in izroči pravici drzne tatove. — V minulem tednu ob desetih zvečer je vdrlo šest tolovajev v hišo Marije Gorečan v Razboru pri Novi Cerkvi v daljni celjski okolici. Zahtevali so od gospodinje in kuharice denar. Ženski sta zagnali pri pogledu na roparje tak krik, da so se prestrašili in pobegnili. — V vasi Raztez pri Rajhenburgu prebiva v kmečki hišici s svojo hčerko Marijo posestnica Terezija Planine. Krog enajstih ponoči sta dva maskirana neznanca z revolverjem v roki in pod pretnjo smrti zahtevala od preplašenih žensk 20 tisočakov. Mati in hči nista mogli dati več kot 1600 din, kolikor sta pred kratkim dobili iz hranilnice. Planinčevka je morala izročiti roparjema hranilno knjižico. Med pregledovanjem knjižice je gospodinja pobegnila skozi okno in hitela do soseda Pri-božiča, kateri je prihitel na pomoč s puško in pregnal skrajno nasilna vlomilca. S samokresom v roki izsilil denar. V Go-tovljah pri Žalcu je vdrl ob štirih zjutraj v stanovanje posestnice Onič Helene neznan moški. Tolovaj je izsilil iz prestrašene ženske z naperjenim samokresom 890 dinarjev ter zginil. Orožniki so kmalu ugotovili, da gre v tem primeru za brezposelnega delavca brez stalnega bivališča iz Lisičnega pri Pilštajnu. Ponarejevalce izslediti in zaprli. V okolici Št. Vida na Dolenjskem pod Primsko-vim so ljudje govorih, da pri Kastelčevih, po domače pri Dremeljevih, ponarejajo denar. Eden od Kastelicev je bil pred dve- DOB AVL] A- POPRAVLJA motore in vse vrste električnih strojev Domača tovarna IVAN PASPA I SINOVI Zagreb, Hoturaška 69 ma letoma obsojen radi potvarjanja denarja na dvoletni zapor. Tokrat gre za Ivana Kastelica, ki je zahajal pogosto k Vidgarjevim, katerim pravijo tudi Mež-narjevi, in imajo skrito domačijo v Poljanah pod Primskovim. Govorice o izdelovanju denarja so zvedeli šentvidski orožniki, ki so napravili hišni preiskavi pri Ka-stelčevih in Mežnarjevih. Pri Kastelčevih niso našli nič obtežilnega, pač pa je imel Mežnarjev Lojze kovčeg z dvojnim dnom. V vmesnem prostoru so naleteli na kovi-naste pripomočke za vlivanje dvajsetakov. Priprave za ponarejanje so orožniki zaplenili in so odgnali v preiskovalni zapor Vidgarjevega Lojzeta in Ivana ter Ivana Kastelica. Izpred- sodišča_ Radi tatvine koles in vlomov obsojena peterica. Predlansko in lansko leto so bile po Mariboru in okolici na dnevnem redu najbolj drzne tatvine koles in vlomi. Policiji in orožnikom je uspelo, da so izsledili in zaprli pet tatov in vlomilcev. Dne 9. februarja so ti uzrnoviči dajali pred mariborskim okrožnim sodiščem odgovor radi tatvine 18 koles, ki so bila vredna 18.000 din, ter radi 36 vlomov, ko gre za oškodovanje 30.000 din. Obsojeni so bili: 30 letni pekovski pomočnik Adolf Pinter iz Marija Brezje pri Mariboru na 4 leta, 21 letni delavec Bruno Gajšek iz Marija Brezje na 2 leti in 28 letni tkalec Feliks Germ s Pobrežja pri Mariboru na 1 leto strogega zapora, 40 letni trgovski pc '.nik Friderik Mavric in 25 letni čevljarski pomočnik Anton Lovše, oba iz Maribora, radi prikrivanja in nakupovanja ukradenih predmetov prvi na tri mesece zapora, drugi na tri mesece, pogojno na tri leta. * lievcEiste MraBna Murska Sobota. V ponedeljek, 6. februarja, se je pri nas po dolgem času vršil živinski sejem, živine je bilo prignane še precej, a se je zelo malo prodalo. Večje kupčije so se izvršile na kra-marskem sejmu. Turniščc. Pretekli teden ponoči je Korenovim poginila krava, ki je zvečer še jedla ter pri njej ni bilo videti nobenih znakov bolezni. Ko pa so zjutraj prišli v hlev : polagat«, so jo našli mrtvo. Nekateri trdijo, da se pojavlja bolezen »metelice«. Renkovci. V tukajšnjem »Raščičkem« gozdu se je prejšnjo soboto zgodila občutna nesreča. Sekali so namreč drva ter so pri podiranju bili nekoliko neprevidni, radi česar je »drevo padlo neki ženski iz Gančan na noge ter ji obe prelomilo. Ponesrečenko so prejeljali v bolnišnico v Mursko Soboto. Strehovci. Zelo žalostno je zapel naš mrtvaški zvon ter naznanjal smrt še mlade Domankiševe matere, ki se je pred kratkim dala operirati. Po operaciji sc ji je zdravje obračalo na bolje in jo je mož še prišel z vozom iskat, da bi jo ozdravljeno i domov. Toda z žalostjo je spre ■ Občni ziror KI v Celiu Zadnjo nedeljo so se vršili občni zbori krajevnih KZ in so dokazali, da šteje KZ 70.000 članov. Na krajevnih občnih zborih so bili izvoljeni delegati za občni zbor osrednje Kmečke zveze, ki bo v nedeljo, dne 5. marca, v Celju. jNaš^ajiuJj Stoperce pri Rogatcu. (Pogreb g. župnika Alojzija Pihlar.) Dne 28. januarja so se zbrali številni duhovni sobratje rajnega g. župnika, da ga sprejmejo na njegovi zadnj-i poti, in sicer jih je bilo 18. Razen duhovščine domače dekanije, ki so bili skoraj vsi, so še prihiteli tudi sosednji sobratje iz Majšperka, Makol, Ptujske gore in Sv. Trojice v Halozah; še celo mil. g. prošta iz Ptuja smo videli med njimi, ki se je pripeljal iz domače župnije pokojnega v spremstvu g. prof. Kolariča in gvardijana minoritskega samostana. Ob desetih se je začel žalni sprevod od župnišča do cerkve, kjer so duhovniki najprej opravili mrtvaške molitve za pokojnim. Nato je stopil na prižnico g. župnik Veranič od Sv. Roka ter se v imenu duhovnikov in žalujočega ljudstva stoperške župnije poslovil od rajnega v globoko ganljivih besedah. Po sv. maši zadušnici, ki jo je opravil g. dekan rogaški, se je spet začel sprevod iz cerl^e na pokopališče, kjer so mu pripravili prostor poleg njegovih prednikov šireca in Amona. Ko je g. dekan opravil še zadnje pogrebne molitve ob grobu, ko se je od rajnega poslovil g. župan Vrabič v imenu občine in domači g. šolski upravitelj v imenu žole, ko so domači pevci še zapeli ganljivo in tolažbe polno pesem »Jaz sem vstajenje in življenje«, so začele padati težke grude na krsto rajnega te.- nam naznanile, da se bo blagoslovljena zemlja za vselej zgrnila nad njegovimi zemeljskimi ostanki. Dragi tovariš, v duhu boš vedno živel med nami! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Velika množica ljudi je na zadnji poti spremila vrlega moža-poštenjaka, Janeza Križan iz Sv. Lovrenca ki je kot dolgoletni mrliški ogleda in grobar gotovo čez 800 umrlim pripravil zadnje ležišče. Bil je skrben in vse življenje — dokončal je 70 let — neumorno delaven oče, ki se je použil v skrbi za svojo družino. Pogreb je vodil njegov najstarejši sin Franc, kaplan braslovški, ob spremstvu treh drugih duhovnikov, ter mu je ob grobu za slovo spregovoril lepe besede domači g. župnik. Naj zdaj v Bogu uživa vfečni pokoj, preostalim pa naše sožalje! Sv. Trojica v Halozah. Dne 2. februarja so ob veliki udeležbi faranov pokopali uglednega, dobrega katoliškega moža Blaža K o j c a. Na sedmini so se pogrebci spomnili tudi novega lavan-tinskega bogoslovja in zbrali zanj 115 din. Rajnemu Bog daj večni pokoj, darovalcem pa naj poplača njihovo radodarnost! Veržej. Pokopali smo v kratkem tri dobre gospodinje istega imena, za kaierimi žalujejo družine, in to: Os ter c Marijo, Osterc Ano, roj. Muršič, in Osterc Ano, roj. Kapun. Rajnim naj sveti večna luč, žalujočim naše sožalje! Podsreda. V nedeljo, 5. februarja, se je preselila v večnost Bezjakova gospodinja. Pokojna Marija je bila mati desetero otrok, katere je vse lepo krščansko vzgojila in za katere se je vse svoje življenje žrtvovala. Ljubili in spoštovali so jo ne samo njeni otroci in mož, ampak tudi vsa bližnja in daljna okolica. Ganljivo je bilo slovo od pokojnice dne 8. februarja od rojstne hiše in od zbrane družine. Pred hišo so zapeli pevci »Vigred se povrne«, nato se je sprevod pomikal proti farni cerkvi, po sv. maši pa na pokopališče, kjer se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnice domači g. župnik z lepim govorom, a pevci so zapeli žalostinko. Užaloščeno rodbino naj Bog potolaži, pokojni gospodinji pa naj sveti večna luč! Raz bor pri Zidanem mostu. Turobno so nam zadoneli naši zvonovi in naznanili smrt blagega očeta Antona Z a b a s u. Rajni je bil star 69 let in je imel plemenit značaj. Vsi farani se ga bomo spominjali. Pogreba se je udeležilo zelo veliko ljudi. Pevci so mu za,peli na. pokopališču žalostinko. Rajnemu naj sveti večna luč — žalujoči družini pa naše sožalje! ®ro.l§tven.Io-ftin se dobi samo v zavitkih z gornjimi slikami in ga prodaja samo Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica MALA OZNANILA Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava Bosebej do velikosti 20 cm* Din 1.—, do velikosti 50 cm5 •in 2.50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—. sicer se ne odgovarja. SLUŽBE: Iščem službo majerja. Imam 3—4 delorvne moči z večletnim spričevalom. Naslov v prodajalni Tiskarne sv. Cirila, Ptuj, Slovenski trg 7. 265 Hlapec se sprejme. Simerl, Počehova 67, Maribor. 266 Viničarska družina se takoj sprejme. Tvvickeljevo posestvo, Krčevina pri Mariboru. 273 Viničar s štirimi delovnimi močmi se išče. Maribor, Gregorčičeva ulica 8/1. dežno. 274 Mlad izurjen vrtnar za zelenjadni vrt se išče. Naslov: Rudolf Janič, Žalec. 277 Oskrbnik-majer, sadjar, vinogradnik, dober živinorejec, vajen mlekarstva, poročen, išče stalno mesto. Naslov v upravi. 279 Poštenega hlapca sprejmem k goveji živini. Naslov v upravi. 283 Hlapca, krepkega in razumnega, sprejme župni-šče Kamnica pri Mariboru. 235 Kolarskega vajenca sprejme Zvegla, Velika Nedelja. 24:2 Vinograd, tričetrt joha žlahtne trte na Spod. Grušovju, četrt ure od državne ceste med Konjicami in Slov. Bistrico, se proda. — Drugače iščemo upokojenca, ki bi nadzoroval delo v vinogradu proti čednemu stanovanju v hiši. Ponudbe na M. Spindler, Ljubljana, Gledališka 10. 180 Halo! Kolesa! Halo! Za naše ceste in bregove mora biti trpežno kolo: »Schampion«, »Presto«, »Diirkcp« kolesa Vas bodo razveselila v nepre-kosljivi kvaliteti z večletno garancijo. Dobite jifc kot tudi druge znamke in šivalne stroje po najnižji ceni samo pri šalamun-Placar, Sv. Urbar pri Ptuju. 270 RAZNO: Popravila klobukov sprejema od 10—25 din! Nov« klobuke prodajam od 20 din naprej. Se priporoča Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5. 227 Prodam žagovino in odpadki drv so stalno na zalogi. Hlep, Zg. Sv. Kungota. — Sprejme se viničar, štiri delovne moči. 280 Cepljeno trsje in korenjake prodaja Turin, Mo-draže, pošta Studenice pri Poljčanah. 200 Semena za polje in vrt in vse potrebščine kupujte vedno v trgovinah Senear, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. 284 Kmetice! Bučno in drugo seme zamenjate najbolje v oljarni Maribor, Taborska 7, pri dravskem mostu. Dobite poceni bučne otrobe in prgo. 190 S00 dinarjev tedensko lahko vsak zasluži s prodajanjem ali izdelovanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamko za odgovor. Anton Blaz-nik, Ljubljana VII. 230 Da se more vsakdo toplo in vendar poceni obleči, smo znižali cene zimskemu blagu. Pohitite z nakupom, dokler traja zaloga, in zadovoljni boste. Priporoča se Josip Tušak, trgovina, Sveti Anton v Slov. goricah. 176 Linolej, kartolej, voščeno platno, gumi-platno, avto-platno in umetno usnje kupite najceneje pri »Obnova« F. Novak, Jurčičeva ulica 6. 170 Rani rdeči ventlinc — ali ga poznate ? Poleg tega, da bogato rodi, da tudi dokaj dobro vinsko kapljico. Naročite tudi Vi te sorte! Na zalogi imamo tudi še druge sorte trsnega izbora, korenjake, sadno drevje, sadne divjake in nizke vrtnice. Trsnica in drevesnica Čeh, Sv. Bolfank v Slov. goricah. Ceniki zastonj. 263 Par težkih konjev proda skladiščnik Maribor, Meljska cesta 29. 269 Kateri kmečki fant posodi 30.000 din ali proda knjižico proti mesečnemu odplačevanju z dobro garancijo ? Naslov v upravi. 267 Kovači! Najboljši domači kakor ostravski koks dobite pri Mejovšek Branko, Maribor, Tat-tenbachova 13, telefon 24-57. 237 Sadna drevesa kupite najugodneje v Drevesnici Šauperl, Sv. Barbara pri Mariboru. 16-1 Cepljene trte! V veliki množini različnih vrst na običajnih podlagah, krasno razvitih, nudi I. trs-ničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik! 264 Cepljeno vinsko trto kupite najugodneje pri ba-novinsko odobreni trsnici Straka Jože, Blato, Konjice. 257 V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH VZORCI IN CENIK ZASTONJ POSESTVA: Prodam posestvo, 3 orale, njive, sadonosnik, v lepem stanju, na Plodršnici 5 (pri glavni cesti). Franc, Marija šabeder, Sv. Jakob, Slovenske gorice. 268 Hiša: dve sobi, kuhinja, se ugodno proda. Dobrava 25, vpraša se krčma Košar, Tezno, Maribor. 275 Hišo z vrtom prodam pod ugodnim pogojem. Ra-če št. 150 pri Mariboru. 278 Srednje posestvo se proda. Rudolf Partlič, Vosek 8, Sv. Marjeta ob Pesnici. 281 Del hiše: štiri sobe in dve kuhinji, ugodno na prodaj. Livadna 6, Maribor-Nova vas. 282 Proda se malo posestvo, katero meri nad štiri orale, obstoječe večinoma iz orne zemlje, na lepem prostoru ali kraju blizu farne cerkve Sv. Martina, pol ure od mesta Ptuja in blizu postaje Hajdina. Natančen naslov se izve v upravi »Slov. gospodarja«. 285 Posestvo, zaokroženo, ravnina, večinoma travniki, 35 oralov, 8 km iz Maribora, zelo ugodno naprodej. Pojasnila: Krekova 32, Studenci-Maribor, Klobučar. 286 Donosna nova hiša, blizu Maribora, ugodno naprodaj. Potrebno 35.000 din. Pojasnila: pisarna, Kopališka 10, Maribor. 287 Petstanovanjska nova hiša poceni naprodaj. Mesečni dohodek 1100 din. Tomše, Tezno-Maribor, Jenkova ulica 7, 288 Mostna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanja jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11. 178 Priporoča se Kupčič-eva drevesnica in trsnica na Ptujski gori! 1427 Cunje, krojaške odpadke, siar papir, ovčjo voi-no, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 461 Jesen, zima! — Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer. Paket serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko Spodnje perilo, 128 din. — Reklamni paket serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo, v najlepši sestavi, paket 130 din. — Dalje Specialni paket »original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko, moško in otroško perilo, za izjemno ceno 150 din. — Paket serija »Z«, vsebina 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer: »Z<1« 130 din, »Z/2« 160 din, »Z/3« 200 din, »Z/4« 250 din, »Z/5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Trgovcem popust! Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago. Pišite še danes: »Razpošiljalnici Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene! ff O A'* za masažo: z uspel!©sis robi vsaka družino! Revmatizem-išias, trganje, zobobol, prehlaje-nje itd. odstranjuje z uspehom >AGA« za masažo priznano in odlikovano domače sredstvo s smrekovim extraktom. Par kapljic »AGA.« na sladkorju ali vodi Vam popravi neprijeten okus in slabost. Za nego ust, grla, pri trganju itd. uporabljajte »AGA« za. masažo. — »AGA« za masažo naj bo zato v vsaki družini. — Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini za din 12,—; kjer je ni, pošljite znesek din 12,—, pa Vam jo pošlje S^moprodaja za dravsko banovino SSOE.IMSEK Vilomir, Celfe Zahtevajte »AGA« za masažo! 221 Zahtevajte »AGA« za masažo! Naflepse In nainov€iše wi®rc€ za rocoa tiela, kakor kuhinjske prtiče, namizne prts, posteljno perilo itd., vara predtisnesrw> na platno v prodajaiui HSKARKE SV. CIRILA, PTUJ, Slovenski trg 7 Spomladansho blago dospelo — poldelen 6 din, krepdešin 8 din itd. pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska nI. 15. iiiiraiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffl^ VjjlKkfi trta Cepiči najplemenitej-VtillMl«! 11 Ml. gih vrst ter y,-uči in ^j^ga korenjaki Kober S BB, Teleki 8 Riparia in Chasselas, vse zajamčeno čisto in prvovrstno W Prua Jugoslovanska trsnica, Daruvar Nalivna peresa od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. Hranilne knjižice, 3% obveznice in druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje 224 Rančno kom. zavod, MARIBOR, Aleksandrova cesta štev. 40. Ženin — nevesta! Najceneje in dobro bosta postrežena v manufak-turni trgovini 102 L Preac, Maribor, Glavni trg 18 1761 Zahtevajte cenike! il!lllllffllllllllllll!l!lllll!llllllllllllllllllll!IM JlfllllllllllllllllllllllllllllllllllllM Za ohras VaSega stanovanja: Napravite si prijeten dom! Tudi za oko prijeten! Zato imejte na stenah svojega stanovanja lepe slike in križe, na omarah in omaricah kipe, nastavke, fotostojala itd. Imejte poseben predal ali police za knjige, in sicer za knjige »Cirilove knjižnice«, ker so te knjige zanimive, zabavne ali poučne ali nabožne. Na gotovem mestu imejte vse priprave za pisanje: držalo, svinčnik, peresa, radirko, pivnik, pole papirja, kopirni papir, mapo pisem, ravnilo, merilo, sponke, žebljičke, lepilo. Ce nimate vsega tega doma, Vam nekaj manjka. Dobite pa vse v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru In Ptuju Za slučaj smrti: Kadar pride žalost v misliti tudi na sledeče: hišo, je kljub vsem skrbem treba Mrtvaški križ dajte v roke pokojnemu in rožni venec mu ovijte okrog prstov. Mrtvaške sveče mu prižgite. Mrliško naznanilo (parte), črno obrobljeno, če jih je treba več, natiskamo — razpošljite sorodnikom, prijateljem, znancem. Spominsko žalno podobico — tudi s sliko rajnega — in z molitvico zanj, podarite vsem, ki so se udeležili pogrebnega sprevoda. Žalna pisma potrebujete za svoje osebno dopisovanje. Te potrebščine dobite v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptulu i« "sareag Cenjenim svojim odjemalcem v Mariboru in okolici 1er ostalemu občinstvu vljudno naznanjam da sem svojo manufakturno in konfekcijsko trgovino, katero sem vodil skozi 35 let, oddal s 1. februarjem 1939 g. Janku Klobasa. Zahvaljujem se vsem, ki so imeli skozi toliko let zaupanje do moje trgovine, ter prosim in priporočam, da isto prenesejo na mojega naslednika. Z odličnim spoštovanjem _ Josip Šusterič Glavni trd prevzem manufakturne in konfekcijske trgovine s 1. februarjem 1939 od g. Josipa Šusterič, Maribor, Glavni trg št. 17, katero bom vodil nedzpremenjeno na istem mestu. Trudil se bom ohraniti sloves tvrdke tudi v bodoče, zato prosim, da naklonite Vaše zaupanje v isti meri tudi meni, kakor ste ga blagovolili izkazati mojemu predniku. Z odličnim spoštovanjem Josip šusterič naslednik: Janko Klobasa MARIBOR Glavni trg 17 In? najbolje in najvarneje pri Spoflniestaierskl ljudski posojilnici Gosposka ulica 23 Y 1*1(1111)01*11 Ulica 10. oktobra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. Tisksur: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskam* sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru 482348024853482348532323234853235353485348485353534848235348234853484853482323534848534853234848235353010201024853234853534823534848232348534848535348482348904823485348534823482323012348234853534823234848535323485323480153000153235348535348482323485348