MEDNARODNI ŠTUDENTI IN ZDRAVSTVENA KOMUNIKACIJA V SLOVENIJI Uredili Monika Kavalir in Marija Milavec Kapun MEDNARODNI ŠTUDENTI IN ZDRAVSTVENA KOMUNIKACIJA V SLOVENIJI Uredili Monika Kavalir in Marija Milavec Kapun Ljubljana, 2023 5 KAZALO VSEBINE MONOGRAFIJI NA POT ��������������������������������������������������������������������������� 9 Andreja Kvas PREDGOVOR �����������������������������������������������������������������������������������������11 Mateja Ana Grulja UVOD ������������������������������������������������������������������������������������������������� 16 Monika Kavalir in Marija Milavec Kapun PRVI SKLOP: TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI ���������������������������������������27 1 MIGRACIJE V SVETU IN EVROPI �����������������������������������������������������������29 Ines Kokalj in Klavdija Kustec 2 MEDNARODNI ŠTUDENTI V SLOVENIJI IN NA UNIVERZI V LJUBLJANI ������ 44 Nataša Pirih Svetina, Monika Kavalir 3 OBLIKOVANJE IDENTITETE POSAMEZNIKA IN MEDNARODNE MIGRACIJE ŠTUDENTOV �������������������������������������������62 Marija Milavec Kapun DRUGI SKLOP: IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS �������81 4 OZADJE, RAZISKOVANJE IN IZDELKI PROJEKTA IKTERUS ������������������������83 Marija Milavec Kapun in Monika Kavalir 5 ŠTUDENTSKO DOŽIVLJANJE INTERDISCIPLINARNEGA DELA �����������������108 Petra Polanič 6 TRETJI SKLOP: REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA ������������������������������������������������������129 6 ZDRAVSTVENO VARSTVO MEDNARODNIH ŠTUDENTOV ������������������������131 Marija Milavec Kapun 7 ZDRAVSTVENA PISMENOST MEDNARODNIH ŠTUDENTOV ���������������������151 Marija Milavec Kapun 8 JEZIKOVNE KOMPETENCE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV ZDRAVSTVENEGA DOMA ZA ŠTUDENTE UNIVERZE V LJUBLJANI ���������� 183 Haris Mustajbašić, Marija Milavec Kapun, Monika Kavalir 9 JEZIKOVNA VPRAŠANJA PRI POSREDOVANJU INFORMACIJ MEDNARODNIM ŠTUDENTOM ���������������������������������������������������������� 208 Monika Kavalir, Nataša Pirih Svetina 10 GRAFIČNA DIMENZIJA KOMUNIKACIJE V ZDRAVSTVU ������������������������ 231 Nace Pušnik, Maša Kokalj 11 ZAKLJUČKI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV ������������������������������������������������� 257 Monika Kavalir, Marija Milavec Kapun PRILOGE ����������������������������������������������������������������������������������������������� 269 O AVTORJIH ������������������������������������������������������������������������������������������279 7 KAZALO SLIK Slika 1 : Dimenzije osebne identitete ............................................................................. 64 Slika 2 : Model oblikovanja poklicne identitete ............................................................... 65 Slika 3: Strategije akulturacije .................................................................................... 68 Slika 4: Matične države anketirancev .......................................................................... 97 Slika 5: Anketiranci po področjih študija ...................................................................... 97 Slika 6: Projektni izdelek: Zgibanka ZDŠ za mednarodne študente – angleščina ................. 100 Slika 7: Projektni izdelek: Zgibanka UL za mednarodne študente – slovenščina .................. 101 Slika 8: Projektni izdelek: Informacije za mednarodne študente na angleški spletni strani ZDŠ, detajl ................................................................................ 102 Slika 9: Projektni izdelek: Informacije za mednarodne študente na slovenski spletni strani ZDŠ, detajl ................................................................................ 102 Slika 10: Zaslonska slika začetne strani e-učilnice za zaposlene v ZDŠ ............................. 103 Slika 11: Modificiran Andersenov model ....................................................................... 136 Slika 12: Samoocena obveščenosti o slovenskem zdravstvu ............................................. 137 Slika 13: Urejenost zdravstvenega zavarovanja................................................................ 139 Slika 14: Vrsta zdravstvenega zavarovanja ................................................................... 141 Slika 15: Čas urejanja zdravstvenega zavarovanja ......................................................... 142 Slika 16: Zaznavanje pomembnosti zdravstvenega zavarovanja ....................................... 143 Slika 17: Samoocena znanja tujih jezikov ..................................................................... 189 Slika 18: Primerjava samoocene znanja izbranih jezikov med skupino terapevtov in zdravstvenega osebja ............................................................................... 190 Slika 19: Primerjava samoocene znanja izbranih jezikov glede na stopnjo izobrazbe ........... 191 Slika 20: Težavnost posameznih delov zdravstvene obravnave pacienta, ki govori angleško ... 193 Slika 21: Težavnost posameznih delov zdravstvene obravnave pacienta, ki govori bosanščino/črnogorščino/hrvaščino/srbščino ..................................... 194 Slika 22: Uspešnost reševanja težav v slovenskem jeziku pri tujih pacientih ....................... 195 Slika 23: Uspešnost reševanja težav pri obravnavi tujejezičnih pacientih v angleščini .......... 196 Slika 24: Anketiranci brez izkušenj s strategijami soočanja s težavami ............................. 197 Slika 25: Pripravljenost zaposlenih za nadgradnjo jezikovnih kompetenc .......................... 199 Slika 26: Sprejemljivi termini za učenje jezika ............................................................... 201 Slika 27: Ustreznost načinov za nadgradnjo jezikovnih kompetenc ................................... 202 Slika 28: Razmerja med jezikovnimi variantami ............................................................ 216 8 Slika 29: Primer informacij o zdravstvenem zavarovanju za mednarodne študente na spletni strani Univerze v Ljubljani .............................................................. 220 Slika 30: Informacije o zdravstvenem zavarovanju za mednarodne študente na spletni strani Study in Slovenia – skrčeno ................................................... 221 Slika 31: Informacije o zdravstvenem zavarovanju za mednarodne študente na spletni strani Study in Slovenia – razširjeno ................................................. 221 Slika 32: Informacije o zdravstvenem zavarovanju za mednarodne študente v projektu IKTERUS – slovenščina, različica za Univerzo v Ljubljani .................... 224 Slika 33: Informacije o zdravstvenem zavarovanju za mednarodne študente v projektu IKTERUS – slovenščina, različica za ZDŠ .......................................... 224 Slika 34: Informacije o zdravstvenem zavarovanju za mednarodne študente v projektu IKTERUS – angleščina .................................................................. 225 Slika 35: Razpored strani tiskovine ............................................................................. 240 Slika 36: Prikaz zgibanke projekta IKTERUS ................................................................ 241 Slika 37: Prikaz razporeditve grafičnih in tipografskih elementov ..................................... 242 Slika 38: Opredelitev anketirancev glede na spol ........................................................... 244 Slika 39: Umestitev anketirancev v starostne skupine ..................................................... 244 Slika 40: Razvrstitev anketirancev glede na področje (celino) stalnega prebivališča ............ 244 Slika 41: Razvrstitev anketirancev glede uporabe pripomočkov za korekcijo vida ................ 245 Slika 42: Opredelitev anketirancev glede vidnosti posameznih grafičnih in tipografskih elementov ............................................................................. 245 Slika 43: Odgovori anketirancev glede institucije, ki opravlja zdravstvene storitve za študente ..................................................................................... 246 Slika 44: Mnenje anketirancev glede uporabljenih barv oziroma barvnih kombinacij ........... 248 Slika 45: Mnenje anketirancev o strukturi zgibanke ....................................................... 248 Slika 46: Odgovori anketirancev glede poznavanja telefonske številke za klic v sili ............. 249 Slika 47: Obveščenost študentov o možnostih zdravstvenih storitev v Sloveniji ................... 252 9 KAZALO TABEL Tabela 1: Demografski podatki intervjuvancev ...................................................................91 Tabela 2: Podatki o jezikovnih znanjih in o počutju intervjuvancev ...................................... 92 Tabela 3: Demografski podatki anketirancev .................................................................... 95 Tabela 4: Počutje in znanje jezikov ................................................................................ 96 Tabela 5: Viri informacij mednarodnim študentom o slovenskem zdravstvu ..........................140 Tabela 6: Ukrepanje v primeru zlomljene roke ................................................................. 157 Tabela 7: Ukrepanje v primeru srbečega izpuščaja ............................................................161 Tabela 8: Ukrepanje v primeru močnega zobobola ........................................................... 164 Tabela 9: Ukrepanje v primeru nepričakovane krvavitve iz nožnice ..................................... 167 Tabela 10: Ukrepanje v primeru potrebe po kontracepciji .................................................. 169 Tabela 11: Ukrepanje v primeru psiholoških težav ............................................................ 172 Tabela 12: Tuji jeziki v času formalnega izobraževanja ..................................................... 188 Tabela 13: Strategije soočanja s težavami v komunikaciji pri osebah z izkušnjo .................... 198 Tabela 14 : Znanje katerega jezika bi radi nadgradili ........................................................ 200 Tabela 15: Simbolni pomen barv in njihova asociativna vrednost ........................................236 Tabela 16: Stopnja strinjanja anketirancev glede posamezne trditve o zgibanki ................... 250 10 SEZNAM KRATIC BČHS Bosanščina/črnogorščina/hrvaščina/srbščina Cmepius Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja COIL Collaborative online international learning CSDTJ Center za slovenščino pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ECTS European credit transfer and accumulation system EU Evropska unija HERA Humanities in the European Research Area IaH Internationalization at home IKTERUS Izboljšanje komunikacije s tujimi študenti v Zdravstvenem domu za študente IOM International Organization for Migration ISO International Organization for Standardization OECD Organisation for Economic Co-operation and Development (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj) QR Hitri odgovor, ang� quick response SEJO Skupni evropski jezikovni okvir SURS Statistični urad Republike Slovenije UN DESA United Nations, Department of Economic and Social Affairs Unesco United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization ZDA Združene države Amerike ZDŠ Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani ZZDej-UPB2 Zakon o zdravstveni dejavnosti ZZVZZ Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 11 MONOGRAFIJI NA POT Andreja Kvas S povečevanjem števila študentov, ki prihajajo na mednarodno izmenjavo ali se vpisujejo na študij kot tujci, se iz leta v leto povečuje tudi število mednarodnih študentov, ki potrebujejo zdravstvene storitve v Sloveniji. Tako so zaradi strmega naraščanja števila obiskov mednarodnih študentov v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani (ZDŠ), v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, zaznali potrebo po izobraževanju zaposlenih na področju uporabe angleškega jezika v vsakodnevni komunikaciji s tujejezičnimi pacienti. Hkrati se je povečalo iskanje informacij mednarodnih študentov v zvezi z uveljavljanjem pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Podro­ čje medjezikovne in medkulturne zdravstvene komunikacije je bilo v Sloveniji dolgo zapostavljano, lahko bi rekli neraziskano, zato je bil čas, da se tudi v slovenskem raziskovalnem prostoru posvetimo tozadevni tematiki. Monografija vsebuje teoretične osnove o migracijah na splošno ter o mednarodnih študentih v Sloveniji skupaj s teoretičnimi podlagami o identiteti, akulturaciji in oblikah mobilnosti študentov� Podan je pregled zgodovine migracij, njihov obseg in trendi ter posledice za posamezno družbo� Celovito je prvič predstavljen model Leto plus, ki omogoča mednarodnim študentom učenje slovenskega jezika in kulture� Monografija vsebuje tudi teoretična izhodišča o akulturaciji in akulturacijskem stresu ter problematikah z vidika študentov, ki se izobražujejo v tujini� Zelo podrobno so predstavljena ozadja, raziskovanje in izdelki/rezultati projekta IKTERUS ter metodološki pristop k raziskovanju v času projekta z namenom ugotavljanja učinkov različnih intervencij v času projekta� Opisano je tudi študentsko doživljanje interdisciplinarnega dela, ki je nastalo na osnovi sodelovanja štirih fakultet UL� Najpomembnejši del monografije vsebuje predstavitev ključnih rezultatov projekta in izvedenih raziskav, in sicer koncepta dostopnosti zdravstva in njegovih elementov ter pomen za med- 12 narodne študente, zdravstvene pismenosti mednarodnih študentov, jezikovnih kompetenc zdravstvenih delavcev v ZDŠ, načinov posredovanja informacij mednarodnim študentom in grafične dimenzije komunikacije v zdravstvu� V zaključnem delu se lahko bralec/bralka seznani s predlogi, kako izboljšati sprejetost mednarodnih študentov v akademskem in kulturnem okolju v Sloveniji� V prvi vrsti je monografija namenjena mednarodnim pisarnam vseh visokošolskih izobraževalnih institucij oziroma tistim, ki se še posebej neposredno in poglobljeno ukvarjajo z mednarodnimi študenti, in sicer ne samo na Univerzi v Ljubljani, temveč v širšem visokošolskem prostoru v Sloveniji� Zanimiva bo tudi za odločevalce na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za zdravje ter vsem univerzitetnim služ- bam, ki skrbijo za mednarodne izmenjave� Prav tako pa bo koristna tudi razis-kovalcem s področja migracij, študijskih izmenjav, medkulturnosti, usvajanja jezikovnih kompetenc, nudenja zdravstvene oskrbe mednarodnim študentom v tuji državi, medkulturne komunikacije itn� PREDGOVOR • 13 PREDGOVOR Mateja Ana Grulja Za zdravje tako domačih kot mednarodnih študentov v Ljubljani v času študija skrbi Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani (ZDŠ), ki se nahaja v središču mesta v neposredni bližini fakultet, natančneje med dvema fakultetama Univerze v Ljubljani, Filozofsko fakulteto in Fakulteto za strojništvo. Sodelovanje med Filozofsko fakulteto in ZDŠ ima že dolgoletno tradicijo. V preteklosti je sodelovanje med obema ustanovama potekalo predvsem na dveh področjih, in sicer področju urejanja skupnih tehničnih vprašanj, ki jih prinaša sobivanje v neposrednem sosedstvu, ter na področju organizacije izvajanja preventivnih sistematskih pregledov študentov, pri čemer je šlo za sodelovanje tako z referatom kot tudi z vodstvom fakultete. V zadnjem času smo v ZDŠ priča številnim izzivom, ki jih prinaša intenzivna internacionalizacija Univerze v Ljubljani in celotnega slovenskega visokošolskega prostora, zato se je pojavila potreba po dodatni pomoči in sodelovanju. ZDŠ je javni zdravstveni zavod, ki zagotavlja celostno zdravstveno oskrbo na primarni ravni zdravstvenega varstva domačim in mednarodnim študentom tako Univerze v Ljubljani kot drugih visokošolskih zavodov� V ZDŠ so študentom na voljo zdravniki in drugi strokovnjaki različnih specialnosti: • sedem timov splošne in družinske medicine, • dva tima ginekologije in porodništva, • diagnostični laboratorij, • tim specialistične psihiatrije, • dva specialista klinične psihologije, • šest timov zobozdravstva, • zobni rentgen, 14 • PREDGOVOR • ustni higienik, • zobotehnični laboratorij� S povečevanjem števila študentov, ki prihajajo na mednarodno izmenjavo ali se vpisujejo na študij kot tujci, se iz leta v leto povečuje tudi število mednarodnih študentov, ki potrebujejo zdravstvene storitve v naši državi� Iz podatkov o obiskih mednarodnih študentov v ZDŠ je razvidno, da se je to število v obdobju od leta 2014 do leta 2019 skoraj podvojilo� V letu 2014 je ZDŠ obiskalo 1099, v letu 2019 pa 2136 mednarodnih študentov� V letu 2020 se je, zaradi epidemije covida-19, število obiskov mednarodnih študentov precej zmanjšalo, vendar se po izboljšanju epidemioloških razmer ponovno pričakuje trend rasti števila študentov na mednarodnih izmenjavah, s tem pa tudi povečanje potreb mednarodnih študentov po zdravstvenih storitvah� Ravno v času največje rasti obiskov mednarodnih študentov, v začetku leta 2019, je prišlo do prvih kontaktov z dr� Moniko Kavalir z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete, s katero smo skupaj našli najustreznej- šo obliko angleškega imena našega zavoda, v nadaljevanju pa nam je dr� Kavalir nudila pomoč tudi pri oblikovanju ustreznih nazivov usmerjevalnih tabel za mednarodne študente v angleškem jeziku� Vodstvo ZDŠ dr� Kavalir izreka iskreno zahvalo! Kmalu po opisani, za ZDŠ izjemno pozitivni izkušnji, je sodelovanje med obema ustanovama dobilo povsem nove razsežnosti, in sicer v okviru izvajanja aktivnosti v projektu IKTERUS� Ideja za izvedbo skupnega projekta je nastala na podlagi želje po izboljšanju komunikacije z mednarodnimi študenti, ki obiskuje-jo ZDŠ zaradi potreb po zdravstvenih storitvah� Zaradi strmega naraščanja števila obiskov mednarodnih študentov smo v ZDŠ že zadnjih nekaj let zaznavali potrebo po izobraževanju naših zaposlenih na področju uporabe angleškega jezika v vsakodnevni komunikaciji s tujejezičnimi pacienti ter hkrati po pove- čanju dostopnosti informacij za mednarodne študente v zvezi z uveljavljanjem pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji� Natančna identifikaci- PREDGOVOR • 15 ja problema ob prijavi projekta na razpis za sofinanciranje se je glasila: »Težave pri komunikaciji s tujimi študenti v ZDŠ in nepoznavanje postopka uveljavljanja pravic iz naslova mednarodnega zdravstvenega zavarovanja s strani tujih študentov�« Kot osrednji cilj projekta pa je bilo navedeno izboljšanje komunikacije z mednarodnimi študenti v ZDŠ in izboljšanje informiranosti teh študentov o postopku uveljavljanja pravic iz naslova mednarodnega zdravstvenega zavarovanja� V dokumentu »Program dela in finančni načrt ZDŠ za leto 2020« smo med letnimi cilji takole zapisali skupni cilj: »Izvedba projekta 'Izboljšanje komunikacije s tujimi študenti v Zdravstvenem domu za študente – IKTERUS', ki je bil izbran na podlagi javnega razpisa Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, 'Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016 – 2020 za študijski leti 2018/2019 in 2019/2020', ki ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada� Osrednji cilj projekta je izboljšanje komunikacije s tujimi študenti v ZDŠ in izboljšanje informiranosti tujih študentov o postopku uveljavljanja pravic iz naslova mednarodnega zdravstvenega zavarovanja� Posamezni/delni cilji projekta pa so uvedba QR kode za dostop do informacij na spletni strani ZDŠ, izdelava brošure z informacijami za tuje študente (informacije o zdravstvenem sistemu v RS, navodila za uveljavljanje pravic iz naslova mednarodnega zdravstvenega zavarovanja, vrste zdravstvenih dejavnosti oziroma storitev ZDŠ), dopolnitev angleške spletne strani ZDŠ z informacijami za tuje študente, oblikovanje notranjih in zunanjih označevalnih in usmeritvenih napisov za tuje študente v angleškem jeziku za njihovo lažjo prostorsko orientacijo v ZDŠ ter delavnice za izboljšanje komunikacijskih veščin v angleškem jeziku za zaposlene ZDŠ� Pri izvedbi projekta IKTERUS bomo sodelovali s štirimi fakultetami Univerze v Ljubljani: Filozofsko, Zdravstveno, Naravoslovno-tehniško in Fakulteto za socialno delo�« 16 • PREDGOVOR V času projekta IKTERUS je bilo vzpostavljeno tvorno sodelovanje z vsemi de-ležniki projekta� Projekt je potekal v skladu z opredeljenimi cilji (osrednjim ter posamičnimi), vendar je bil zaradi epidemije covida-19 za en mesec zamrznjen, zato se je izvajanje podaljšalo do konca julija 2020 (prvotno je bilo načrtovano, da se projekt zaključi do konca junija 2020)� Navkljub vsem težavam, saj je bila izvedba zaradi epidemije močno otežena, je bil projekt uspešno zaključen� V Letnem poročilu ZDŠ za leto 2020 smo tako z veseljem zapisali, da smo projekt uspešno izvedli� Poudariti želimo, da smo bili zelo veseli možnosti sodelovanja v projektu IKTERUS, saj smo že dlje časa zaznavali problematiko glede komunikacije naših zaposlenih v tujem jeziku in obenem slabe informiranosti mednarodnih študentov glede uveljavljanja pravic iz naslova mednarodnega zdravstvenega zavarovanja ter dostopnosti zdravstvenih storitev v ZDŠ� V nadaljevanju navajamo poglavitne pridobitve projekta: • izdelava zgibanke z natančnimi informacijami za mednarodne študente, • dopolnitev angleške spletne strani z relevantnimi informacijami za mednarodne študente, • prenovitev procesov naročanja in celostne zdravstvene oskrbe mednarodnih študentov, • priprava interaktivne e-učilnice za izobraževanje in izpopolnjevanje naših zaposlenih na področju komunikacijskih veščin ter komunikacije v angleš- kem jeziku� Vse našteto prinaša pomembne izboljšave na obeh straneh, tako za mednarodne študente kot za naše zaposlene� Izboljšave zajemajo področje medsebojne komunikacije, področje dela naših zaposlenih z mednarodnimi študenti in področje informiranosti mednarodnih študentov� Pri tem je treba izpostaviti tudi časovni vidik uporabe rezultatov projekta, saj izoblikovane rešitve omogočajo dolgoročno uporabo� Tako je na primer zgibanka za mednarodne študente izdelana v obliki, ki omogoča popravke in posodobitve, e-učilnico pa zaposleni lah- PREDGOVOR • 17 ko uporabljajo neomejeno, kar velja tako za sedanje kot za bodoče zaposlene� Vsa gradiva so izdelana zelo kvalitetno, kar predstavlja veliko dodano vrednost za obe ciljni skupini� Mednarodnim študentom omogoča lažjo uporabo zdravstvenih storitev v naši državi, ZDŠ pa kakovostnejše delo z njimi in posledično uspešnejšo zdravstveno obravnavo� Vsem sodelujočim v projektu se zahvaljujemo za odlično opravljeno delo, katerega rezultati so nam v veliko zadovoljstvo in ponos� Mateja Ana Grulja, mag. posl. ved V� d� direktorice Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani 18 • UVOD UVOD Monika Kavalir in Marija Milavec Kapun Pričujoča monografija izhaja iz projekta »IKTERUS — Izboljšanje komunikacije s tujimi študenti v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani (ZDŠ)« in naslavlja problematiko informiranosti mednarodnih študentov1 o zdravstvenem zavarovanju in pravicah, ki jim pripadajo glede na njihov status in državo izvora, njihovega dostopa do zdravstvenih storitev ter komunikacije zdravstvenih vsebin s strani pristojnih institucij (predvsem visokošolskih zavodov in zdravstvenih ustanov, pa tudi širše). Projekt je izšel iz partnerstva med Univerzo v Ljubljani in ZDŠ ter je bil financiran v okviru razpisa »Študentski inovativni projekti za družbeno korist« (glej poglavje »Ozadje, raziskovanje in izdelki projekta IKTERUS«). V monografiji uporabljamo besedno zvezo »mednarodni študent«, ki opredeljuje študenta, ki je zapustil matično in odšel v drugo državo specifično zaradi študija� Po opredelitvi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je be-sedna zveza foreign student oziroma »tuji študent« manj primerna za opis študenta, ki nima državljanstva države, v kateri študira� Označevala naj bi posameznika, ki biva v tuji državi in se je odločil vpisati v tamkajšnjo izobraževalno institucijo (OECD, 2021)� Glede na trende razvoja je smiselna redefinicija poimenovanja »mednarodni študent«, kot jo predlagata Shkoler in Rabenu (2020, str� 19): »/J/e posameznik, čigar primarni cilj je pridobitev (neke oblike) visokošolskega izobraževanja v državi, v kateri nima stalnega statusa bivan ja in nima lokalnega državljanstva, ne glede na način izvedbe oziroma pristop k izobraževanju�« 1 V monografiji uporabljeni moški slovnični spol (študent, migrant itn.) se enakovredno nanaša na kateri koli spol. UVOD • 19 Področje medjezikovne in medkulturne zdravstvene komunikacije, ki je bilo v Sloveniji dolgo zapostavljano, je v zadnjem času deležno več pozornosti raziskovalcev in tudi praktikov� V preteklosti smo bili del multikulturne države, s samostojnostjo Slovenije pa so se razlike bolj zaznavale in povečevale� Zdi se, da je bil povod za začetek raziskovanja tega področja migrantska kriza v letu 2015, ki je prinesla izzive tudi na področju zdravstvene oskrbe tujejezičnih pacientov iz drugih okolij� Na to je bilo opozorjeno tudi z znanstvenim posve-tom o migracijah in zdravju v jeseni 2015, ki je bil organiziran v sodelovanju Zdravstvene in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Lipovec Čebron in Milavec Kapun, 2015)� Prelomnico v proučevanju kulturnih in jezikovnih problemov v zdravstvu ter kompetentnosti zdravstvenih delavcev na tem področju predstavlja projekt »Izdaja slovarja, namenjenega lažji komunikaciji migrantov z zdravstvenim osebjem«, ki je potekal v letih 2015–2017� Projekt sta sestavljala dva sklopa; prvi je bil namenjen oblikovanju večjezičnega priročnika za lažjo komunikacijo ciljne populacije z zdravstvenimi delavci (Hirci idr�, 2019a, 2019b, 2019c, 2019d)�2 V drugem delu projekta so od marca do novembra 2017 po celotni Sloveniji potekala usposabljanja zdravstvenih delavcev na področju kulturnih kompetenc�3 Narejena je bila tudi raziskava med zdravstvenimi delavci glede komunikacijskih težav in jezikov sporazumevanja, ko pacient ne govori slovensko (Kocijančič Pokorn in Lipovec Čebron, 2019)� 2 Večjezični priročnik za lažje sporazumevanje v zdravstvu je zbirka štirih knjig, od katerih vsaka vključuje prevode za dva jezika, in sicer: 1 – angleško, francosko, 2 – rusko, kitajsko, 3 – arabsko, farsi in 4 – alban-sko (uradna albanščina in severni dialekt). Priročnik ima v vsaki knjigi poleg slovenščine še piktograme, ki so namenjeni za sporazumevanje z osebami, ki imajo slabše bralno razumevanje. Elektronska verzija vseh štirih knjig Priročnika in dodatne pete, ki nastala zaradi ukrajinske krize, je prosto dostopna na povezavi: http://multilingualhealth.ff.uni-lj.si/. 3 Glej program usposabljanja z naslovom »›Pacient ne govori slovensko!‹: izziv za zdravstvene delavce v Sloveniji« na povezavi: http://multilingualhealth.ff.uni-lj.si/Program%20usposabljanja.pdf. 20 • UVOD V nadaljevanju je bilo še več projektov s sorodnimi cilji: • V okviru projekta »Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju«, ki ga je vodil Nacionalni inštitut za javno zdravje, je bil pripravljen tudi dokument o kulturnih kompetencah v zdravstvu z namenom zmanjševanja neenakosti v zdravstvu� Predstavljen je kot priročnik za zdravstvene delavce v Sloveniji z namenom dviga njihovih kulturnih kompetenc (Bofulin idr�, 2016, 2018)� Kultura je preplet različnih elementov in eden izmed njih je tudi jezik� Kulturno kompetenten zdravstveni delavec pa je zavezan tudi k jezikovno primerni obravnavi pacientov� • V okviru še enega projekta Nacionalnega inštituta za javno zdravje, imenova-nega »MoST - Analiza ranljivosti in neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih«, je bila v času med aprilom 2018 in avgustom 2019 narejena kvalitativna raziskava o ranljivosti in neenakosti v zdravju v lokalnih okoljih, osredotočala se je specifično tudi na področje jezikovnih in kulturnih kompetenc v zdravstvenih ustanovah v osmih lokalnih okoljih (Huber idr�, 2020)� • Evropski projekt »'Sim-Versity' – Optimizing patient safety through culturally competent simulation-based education with health professionals«,4 v katerem sodeluje Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, je usmerjen na področje oblikovanja izobraževalnih vsebin za zagotavljanje varnosti pacienta in zdravstvenih delavcev z dvigom kulturnih kompetenc strokovnjakov� • V okviru mreže HERA (Humanities in the European Research Area) skupaj z Evropsko komisijo je bil v začetku leta 2019 financiran skupni raziskovalni program »Javni prostori: kultura in integracija v Evropi«� V okviru tega so tudi v slovenskih bolnišnicah raziskovali dokumente za zagotavljanje kulturno, religiozno, spolno in jezikovno kompetentne oskrbe (Doričić idr�, 2021)� 4 https://sim-versity.eu/who-we-are/?lang=sl. UVOD • 21 Navedeni projekti in raziskave se v veliki meri nanašajo predvsem na tujejezič- ne paciente begunce in pozneje tudi na druge vrste migrantov� V Slovenijo se vsako leto priseli več tujcev, tako je zaznati med letoma 2015 (15�420 oseb) in 2020 (36�110 oseb) skoraj 135-odstotni porast priseljencev iz tujine�5 Tako begunci kot tudi drugi priseljenci iz tujine se zelo razlikujejo glede na kulturo in jezik, dolžino bivanja ter razlog za prihod v Slovenijo� Mednarodni študenti so pri tem pomembno drugačni od drugih tujejezičnih (začasnih) prebivalcev Slovenije in tudi izzivi, s katerimi se srečujejo v zdravstveni komunikaciji, so posebni� Glede na rezultate raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje različni strokovnjaki niso identificirali mednarodnih študentov kot »ranljivo« oziroma marginalizirano skupino prebivalstva (Lipovec Čebron, Keršič Svetel in Pistotnik, 2016)� Deloma se jih lahko uvrsti v skupino oseb, ki nimajo ure-jenega zdravstvenega zavarovanja, kar pa ni njihova primarna značilnost� Po eni strani gre tu za mlado populacijo, ki načeloma nima večjih in pogostih zdravstvenih težav, vendar pa je zelo aktivna, se ukvarja s številnimi in raznolikimi dejavnostmi, potuje ter hkrati preizkuša različne izzive� Kar mednarodne študente loči od številnih drugih tujcev, ki živijo v Sloveniji, je, da so aktivno vklju- čeni v proces izobraževanja, pri čemer lahko pričakujemo, da gre tipično za osebe, ki so že dosegle določeno raven izobrazbe, so radovedne, razmišljujoče in v tem smislu lahko tudi zahtevni pacienti� Želijo razumeti, kaj se dogaja v njihovem telesu, vključno z uporabo strokovnih izrazov, razumevanjem znanstvenega ozadja diagnoz in postopkov, učinkovanjem terapije ter možnostmi za samooskrbo� Študentsko obdobje je zahtevno tudi z vidika iskanja samega sebe, vzpostavljanja odnosov z drugimi, gradnje osebne in profesionalne identitete� Pri tem jih pogosto vodi izoblikovano pričakovanje po individualnem nadzoru nad lastnim telesom in zdravjem� Glede na državo izvora v Sloveniji pogosto pričakujejo enako dobro ali boljšo zdravstveno oskrbo kot doma in kritično ocenjujejo svojo študijsko izkušnjo tudi skozi to perspektivo� 5 https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05I2006S.px/. 22 • UVOD Monografijo sestavljajo trije sklopi� Prvi sklop obsega tri teoretično obarvana poglavja, v katerih so predstavljene teoretične osnove o migracijah na splošno in o mednarodnih študentih pri nas� Podane so nekatere teoretične podlage o identiteti, akulturaciji in oblikah mobilnosti študentov� Prvo poglavje, »Migracije v svetu in Evropi« (Ines Kokalj in Klavdija Kustec), uvodoma predstavlja definicije, ključne teorije migracij in njihovo spreminjanje skozi čas� Podan je pregled zgodovine migracij, njihov obseg in trendi, posledice za posamezno družbo ter vpliv na izobraževanje in pretok znanja� Izpostavljen je tudi vpliv epidemije covida-19 na migracije� V drugem poglavju z naslovom »Mednarodni študenti v Sloveniji in na Univerzi v Ljubljani« (Nataša Pirih Svetina in Monika Kavalir) so predstavljeni mednarodni študenti kot posebna skupina migrantov, ki potujejo v drugo državo za namen študija� Podan je oris migracij študentov v Sloveniji in specifično opis migracij študentov na Univerzi v Ljubljani kot osrednji slovenski visokošolski izobraževalni instituciji, ki ima tudi največje število mednarodnih študentov� V nadaljevanju je celovito predstavljen modul Leto plus� Izpostavljeni so nekateri izzivi mednarodnih študentov, povezani z bivanjem in študijem v Sloveniji� Tretje poglavje, »Oblikovanje identitete posameznika in mednarodne migracije študentov« (Marija Milavec Kapun), se osredotoča na izzive gradnje osebne in profesionalne identitete posameznika s poudarkom na mednarodnih študentih� Podana so teoretična izhodišča o akulturaciji in akulturacijskem stresu ter problematika z vidika študentov, ki se izobražujejo v tujini� V zadnjem delu prispevek podaja nekatere poglede na različne oblike migracij, ki se spreminjajo skozi čas in prostor, z osredotočenostjo na slovensko okolje� Podan je tudi pogled na preoblikovanje migracij študentov v prihodnosti� Drugi sklop vključuje predstavitev projekta in potek dela na projektu s poudarkom na aktivni vključenosti študentov� UVOD • 23 V četrtem poglavju, »Ozadje, raziskovanje in izdelki projekta IKTERUS« (Marija Milavec Kapun in Monika Kavalir), so opisana izhodišča za oblikovanje projekta, akterji in deležniki� Izpostavljen je izziv epidemije, ki je vse projektne aktivnosti preselila na splet in jih podaljšala za en mesec� Opisan je metodološki pristop k raziskovanju v času projekta in tudi pozneje z namenom ugotavljanja učinkov različnih intervencij v času projekta� V zadnjem delu pa so izpostavljeni rezultati projekta, ki so namenjeni mednarodnim študentom in tudi zaposlenim v ZDŠ� Peto poglavje, »Študentsko doživljanje interdisciplinarnega dela« (Petra Polanič), se osredotoča na študente dodiplomskih in podiplomskih programov štirih fakultet Univerze v Ljubljani, ki so bili vključeni v projekt IKTERUS� Njihovo sodelovanje na projektu pod okriljem pedagoških mentorjev je bilo izrazito interdisciplinarno naravnano, imeli so zelo različna predznanja in strokovna ozadja� Na kompleksnost njihovega sodelovanja in povezovanja je vplivala še epidemija� Analiza vsebine odgovorov na odprta vprašanja poda nekatere vpo-glede v doživljanje sodelovanja v interdisciplinarnih projektnih timih z gledišča študentov� Tretji sklop pa vključuje predstavitev ključnih, izjemno bogatih rezultatov projekta in izvedenih raziskav� Šesto poglavje, »Zdravstveno varstvo mednarodnih študentov« (Marija Milavec Kapun), prikazuje koncept dostopnosti zdravstva in njegove elemente ter pomen za mednarodne študente� Opisane so možnosti zdravstvenega zavarovanja mednarodnih študentov v Sloveniji in kako imajo to dejansko urejeno mednarodni študenti glede na rezultate raziskave, ki je potekala v času projekta in kot postanketa z namenom ugotavljanja učinkov različnih projektnih aktivnosti za informiranje mednarodnih študentov o možnostih zavarovanja z namenom zagotavljanja ustrezne in pravočasne zdravstvene oskrbe brez dodatnih finančnih obremenitev� 24 • UVOD Sedmo poglavje prikazuje rezultate raziskave o »Zdravstveni pismenosti med- narodnih študentov« (Marija Milavec Kapun), ki je bila izvedena v prvi iteraciji vprašalnika� Ker je zdravstvena pismenost pogosto pogojena z okoljem, v katerem se nahajamo, je raziskava med mednarodnimi študenti preverjala, kako bi znali reagirati v Sloveniji v primeru potrebe po urgentnih zdravstvenih storitvah (na primer reševanje problema suma zlomljene roke), kako bi našli pot do ambulante splošne/družinske medicine (če bi imeli srbeč izpuščaj) ali do zobozdravniške oskrbe (hud zobobol) in kako bi ravnali, če bi imeli psihosocialne težave� Pri anketirankah, ki so se opredelile z žensko identiteto, smo preverjali tudi to, kako bi reagirale v primeru nepričakovane krvavitve iz nožnice in če bi potrebovale kontracepcijske tablete� Osmo poglavje, »Jezikovne kompetence zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani« (Haris Mustajbašić, Marija Milavec Kapun in Monika Kavalir), prikazuje rezultate raziskovanja jezikovnih kompetenc in jezikovnega kapitala zdravstvenega osebja ZDŠ ter njihovo pripravljenost za nadgradnjo jezikovnih znanj� Zaradi globalizacije se tudi slovenski zdravstveni delavci pri svojem delu vse pogosteje srečujejo s tujejezičnimi pacienti, ki potrebujejo zdravstveno obravnavo� Komunikacija v tujem jeziku je zaradi tega poseben izziv in odgovornost vseh vključenih� Pri zdravstveni obravnavi mednarodnih študentov je toliko bolj pomembna vključujoča komunikacija, da jim je zagotovljena pravočasna in ustrezna zdravstvena obravnava� Oblikovani predlogi glede krepitve jezikovnih in komunikacijskih kompetenc zaposlenih v ZDŠ so prenosljivi tudi v druga zdravstvena okolja v Sloveniji� Deveto poglavje, »Jezikovna vprašanja pri posredovanju informacij mednarod- nim študentom« (Monika Kavalir in Nataša Pirih Svetina), na osnovi opazovanj in pregleda nekaterih ustaljenih praks komunikacije predvsem izobraževalnih in drugih institucij z mednarodnimi študenti v Sloveniji ter analize rezultatov raziskave, izvedene v okviru projekta, oblikuje nekatere ključne predloge za ustreznejše in boljše načine komunikacije z mednarodnimi študenti� Pri tem se osnovni predlogi oblikujejo okoli treh osnovnih vprašanj: kdo so potencialni na- UVOD • 25 slovniki, katere informacije jim želimo posredovati in kateri so najprimernejši jeziki za posredovanje teh informacij� Deseto poglavje, »Grafična dimenzija komunikacije v zdravstvu« (Nace Puš- nik in Maša Kokalj), se osredotoča na proces oblikovanja grafičnega izdelka za namen posredovanja uporabnih in zanimivih informacij mednarodnim študentom ter drugim deležnikom, od načrta do končne izvedbe izdelka� Poglavje vključuje splošne vidike grafičnega oblikovanja, kako pristopiti k oblikovalskemu projektu, deloma se osredotoči tudi na ožje strokovno področje grafičnega oblikovanja, kot je opredelitev ter pojasnilo grafičnih in tipografskih elementov� V zaključku pa so predstavljeni projektni izdelki, analiza njihove uspešnosti in možne izboljšave oziroma priložnosti za nadgradnjo� V poglavju »Zaključki in predlogi izboljšav« (Monika Kavalir in Marija Milavec Kapun) so podana ključna spoznanja in priporočila, ki izhajajo iz projekta IKTERUS, izvedenih raziskav in drugih interakcij z različnimi deležniki ter aktivnosti na projektu� Projekt predstavlja prvo sistematično proučevanje problematike in izzivov mednarodnih študentov z vidika komunikacije, dostopnosti zdravstva in deloma tudi vključevanja v okolje� Oblikovani predlogi lahko predstavljajo temeljna izhodišča za pripravo izboljšav, ki bodo zagotovile boljšo sprejetost in delovanje mednarodnih študentov v akademskem in kulturnem okolju� Z okrepitvijo skrbi za njihovo zdravje in dobro počutje postajajo mednarodni študenti tudi glasniki spodbudnih slovenskih študijskih okolij� Monografija je publikacija, ki predstavlja osnovo za nadaljnje proučevanje problematike mednarodnih študentov v Sloveniji, tako z zdravstvenega vidika kot tudi deloma z nekaterih drugih� Hkrati pa predstavlja izhodišča za oblikovanje strategij za pristop k mednarodnim študentom, da se bodo v Sloveniji počutili dobro in sprejete� S tem bo možno dosegati optimalne učinke študentskih migracij tako na posameznike, ki prihajajo k nam z namenom študija, kot tudi njihove vrstnike, izobraževalne institucije in ne nazadnje na celotno družbo� 26 • UVOD Viri Bofulin, M�, Farkaš-Lainščak, J�, Gosenca, Hirci, N�, Homar, V�, Jazbinšek, S�, Koci- K�, Jelenc, A�, Keršič-Svetel, M�, Lipovec jančič Pokorn, N�, Korošec, T�, Lipovec Čebron, U�, Pistotnik, S�, Škraban, J� in Čebron, U�, Mikolič Južnič, T�, Milavec Zaviršek, D� (2016)� Kulturne kompetence Kapun, M�, Pistotnik, S�, Rotar-Pavlič, D� in zdravstvena oskrba: Priročnik za raz- in Zelko, E� (2019b)� Večjezični priročnik vijanje kulturnih kompetenc zdravstvenih za lažje sporazumevanje v zdravstvu [2, delavcev� Nacionalni inštitut za javno Rusko, kitajsko]� Znanstvena založba Fi- zdravje� http://www�nijz�si/sites/www� lozofske fakultete� nijz�si/files/publikacije-datoteke/priroc- Hirci, N�, Homar, V�, Jazbinšek, S�, Koci- nik_kulturne_kompetence_2016�pdf jančič Pokorn, N�, Korošec, T�, Lipovec Bofulin, M�, Farkaš-Lainščak, J�, Gosenca, Čebron, U�, Mikolič Južnič, T�, Milavec K�, Jelenc, A�, Keršič-Svetel, M�, Lipovec Kapun, M�, Pistotnik, S�, Rotar-Pavlič, D� Čebron, U�, Pistotnik, S�, Škraban, J� in in Zelko, E� (2019c)� Večjezični priročnik Zaviršek, D� (2018)� Kulturne kompetence za lažje sporazumevanje v zdravstvu [3, in zdravstvena oskrba: Priročnik za raz- Arabsko, farsi]� Znanstvena založba Filo- vijanje kulturnih kompetenc zdravstvenih zofske fakultete� delavcev (1� ponatis)� Nacionalni inštitut Hirci, N�, Homar, V�, Jazbinšek, S�, Koci- za javno zdravje� jančič Pokorn, N�, Korošec, T�, Lipovec Doričić, R�, Orzechowski, M�, Nowak, M�, Čebron, U�, Mikolič Južnič, T�, Milavec Tutić Grokša, I�, Bielińska, K�, Chowa- Kapun, M�, Pistotnik, S�, Rotar-Pavlič, D� niec, A�, Ramšak, M�, Łuków, P�, Mu- in Zelko, E� (2019d)� Večjezični priročnik zur, A�, Zupanič-Slavec, Z� in Steger, F� za lažje sporazumevanje v zdravstvu [4, (2021)� Diversity competency and access Albansko]� Znanstvena založba Filozof- to healthcare in hospitals in Croatia, Ger- ske fakultete� many, Poland, and Slovenia� International Huber, I�, Lipovec Čebron, U� in Pistotnik, Journal of Environmental Research and S� (ur�)� (2020)� Neenakosti in ranljivosti Public Health, 18(22), 11847� https://doi� v zdravju v Sloveniji: Kvalitativna raziska- org/10�3390/ijerph182211847 va v 25 okoljih� Nacionalni inštitut za jav- Hirci, N�, Homar, V�, Jazbinšek, S�, Koci- no zdravje� https://www�nijz�si/sites/ jančič Pokorn, N�, Korošec, T�, Lipovec www�nijz�si/files/publikacije-datoteke/ Čebron, U�, Mikolič Južnič, T�, Milavec neenakosti_ranljivosti�pdf Kapun, M�, Pistotnik, S�, Rotar-Pavlič, D� Kocijančič Pokorn, N� in Lipovec Čebron, U� in Zelko, E� (2019a)� Večjezični priročnik (ur�)� (2019)� Večjezično zdravje: Komu- za lažje sporazumevanje v zdravstvu [1, nikacijske strategije in večkulturni stiki s Angleško, francosko]� Znanstvena založ- tujejezičnimi bolniki v slovenskem zdrav- ba Filozofske fakultete� stvenem sistemu� Znanstvena založba Filozofske fakultete� https://e-knjige �ff� uni-lj�si/znanstvena-zalozba/catalog/ view/137/236/3665-1 UVOD • 27 Lipovec Čebron, U�, Keršič Svetel, M� in Pistotnik, S� (2016)� Zdravstveno mar- ginalizirane – »ranljive« skupine: Ovi- re v dostopu do sistema zdravstvenega varstva in v njem� V J� Farkaš Lainščak (ur�), Ocena potreb uporabnikov in izva- jalcev preventivnih programov za odras- le: Ključni izsledki kvalitativnih raziskav in stališča strokovnih delovnih skupin (str� 14–25)� Nacionalni inštitut za jav- no zdravje� https://www�nijz�si/sites/ www�nijz�si/files/publikacije-datoteke/ ocena_potreb_odrasli�unlocked�pdf Lipovec Čebron, U� in Milavec Kapun, M� (ur�)� (2015)� Migracije in zdravstvo� Zdrav stvena fakulteta Univerze v Ljub- ljani� https://www�zf�uni-lj�si/images/ stories/datoteke/Zalozba/Migracije�pdf OECD [Organisation for Economic Co-ope- ration and Development]� (2021)� Edu- cation at a Glance 2021: OECD Indica- rors� OECD Publishing� https://doi�org/ https://doi�org/10�1787/b35a14e5-en Shkoler, O� in Rabenu, E� (2020)� Defining international student mobility and higher education� V O� Shkoler, E� Rabenu, P� M� W� Hackett in P� M� Capobianco (ur�), In- ternational student mobility and access to higher education (str� 1–27)� Palgrave Ma- cmillan� https://doi�org/10�1007/978- 3-030-44139-5 29 PRVI SKLOP: TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI 30 TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 31 1 MIGRACIJE V SVETU IN EVROPI Ines Kokalj in Klavdija Kustec Beseda migracija izhaja iz latinske besede migratio, kar pomeni premikati se, vandrati in se nanaša predvsem na posameznika (Gombač, 2005). V Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so raziskovalci migracije poimenovali kot dogodke selitve med različnimi vrstami okolja (mesta, podeželje) ali med nacionalnimi enotami (Verlič Christensen, 2002). V Mednarodni organizaciji za migracije (IOM) opisujejo migracije kot gibanje posameznih ljudi ali skupine oseb, bodisi znotraj države ali čez mednarodne meje. Gre za kakršno koli gibanje prebivalstva, ne glede na njegovo dolžino, sestavo ali vzrok (IOM, 2019). Mlekuž (2011) pravi, da selitve ne morejo biti le fizični premiki, le hladna mehanska gibanja skozi prostor in v prostoru. So tudi družbeni, kulturni premiki, ki preoblikujejo družbo, kulture, skupnosti, ljudi. Pojav migracij vsebuje veliko dejavnikov, ki jih ni mogoče raziskati znotraj ene znanstvene discipline ali pa jih omejiti na posamezne kategorije. Migracijske študije so široko področje, ki so ga raziskovalci najprej omejili prostorsko, nato časovno. Raziskovanje migracij je interdisciplinarno, proučujejo jih najrazličnejše vede (zgodovina, sociologija, ekonomija, geografija, demografija, psihologija, pravo), ki gradijo ali pa podpirajo svoje teorije (Gombač, 2005). Današnje moderne družbe so družbe znanja (Stehr in Meja, 2018)� Visokouspo-sobljeni strokovnjaki, vključno z raziskovalci, prispevajo k utrjevanju obstoječih 32 • PRVI SKLOP dosežkov in razširjanju znanja na različnih področjih� V naši dobi je prišlo do velikega povečanja migracije visokokvalificirane delovne sile med državami, kar predstavlja nove izzive tako za raziskovalce kot za oblikovalce politik� Drža-ve tekmujejo za nadarjene ljudi, zato lahko mednarodne migracije okrepijo ali oslabijo posamezne države glede na skupni človeški kapital, kar vpliva na socialno-ekonomski in inovativni razvoj katere koli države� Pomemben del pri tem tekmovanju predstavljajo študentske migracije� Opredelitev, raznolikost in posledice mednarodnih migracij Mednarodni migranti so običajno opredeljeni kot ljudje, ki živijo zunaj svoje države več kot eno leto� Pojem mednarodne migracije tako ne vključuje ljudi, ki se v tuji državi gibljejo krajše časovno obdobje, na primer kot študenti, zaposleni ali turisti� Izraz mobilnost se sicer vse pogosteje uporablja za zajemanje tega širšega obsega čezmejnih gibanj (IOM, 2019)� Migracije imajo velik vpliv tako na ljudi kot na okolja, jih vključujejo� Če so podprte z ustreznimi politi-kami, lahko migracije prispevajo k vključujočemu in trajnostnemu razvoju v izvornih in ciljnih državah, hkrati pa koristijo migrantom in njihovim družinam (UN DESA, 2019)� V 21� stoletju je več mednarodnih migrantov kot kdaj koli prej� Njihovo število se je v zadnjih nekaj desetletjih hitro povečalo, čeprav je sorazmerno s svetovno populacijo ostalo približno 3 %� Leta 2010 je bilo na svetu 220,8 milijona mednarodnih migrantov, kar je več kot 47 milijonov več kot v prvem desetletju 21� stoletja� Za leto 2019 je bilo ocenjeno, da je v svetu okoli 272 milijonov mednarodnih migrantov, kar je 3,5 % svetovnega prebivalstva (UN DESA, 2019)� Evropa je gostila največ mednarodnih migrantov (82 milijonov), sledile so ji Severna Amerika (59 milijonov) ter Severna Afrika in Zahodna Azija (49 milijonov)� Regionalna porazdelitev mednarodnih migrantov se spreminja, pri čemer se je število migrantov v Severni Afriki in Zahodni Aziji ter v podsaharski Afriki v tem času povečevalo hitreje kot v drugih regijah (UN DESA, 2019)� TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 33 Ena od posledic globalizacije mednarodnih migracij je po Segal (2019), da vključujejo večjo raznolikost etničnih in kulturnih skupin kot kdaj koli prej, kar ima za posledico večkulturno raznolikost, ki je v mnogih državah večinoma nov pojav, osredotočen zlasti na urbana območja in včasih viden kot morebitno varnostno vprašanje� V članku je Segal (2019) s pregledom priseljevanja želela poudariti, da se bo z naraščajočo globalizacijo in neenakomerno porazdelitvijo pritok migrantov iz držav z manj možnostmi v tiste z več premoženja nadaljeval in povečeval� Zmanjšanje prebivalstva v večini razvitih gospodarstev zahteva, da njihove vlade vzpostavijo programe, ki pritegnejo migrante ter zagotavljajo njihovo gospodarsko in socialno vključevanje� Države gostiteljice bodo morale biti pripravljene sprejeti priseljence z vsemi njihovimi zapleti, pri čemer prina- šajo tudi svoje številne človeške ter osebne sposobnosti in prednosti, ki koristijo državi gostiteljici, njihova integracija pa bo zato spremenila njen nacionalni profil in kulturo (Segal, 2019)� Sodobne mednarodne migracije so vse bolj raznolike tudi na drugih področjih� Ženske predstavljajo nekaj manj kot polovico vseh mednarodnih migrantov� Delež žensk v skupnem številu mednarodnih migrantov se je zmanjšal s 49,3 % v letu 2000 na 47,9 % v letu 2019� Delež migrantk se je po regijah razlikoval� Leta 2019 je bil odstotek žensk med vsemi mednarodnimi migranti najvišji v Severni Ameriki (51,8 %) in Evropi (51,4 %), Oceanija (50,4 %), Latinska Amerika in Karibi (49,9 %), Srednja in Južna Azija (49,4 %) ter Vzhodna in Jugovzhodna Azija (49,3 %) so gostili skoraj enak delež žensk in moških� De-lež migrantk je bil najnižji v podsaharski Afriki (47,5 %) ter Severni Afriki in Zahodni Aziji (35,5 %) (UN DESA, 2019)� Teorije migracij skozi zgodovino Številne splošne teorije migracij se osredotočajo na dogajanje na trgu dela, ki daje zagon številnim vrstam posebnih migracijskih vzorcev� Pri pregledih teorij migracij se raziskovalci (Hagen-Zanker, 2008; Haug, 2000; King, 2012; Massey idr�, 1993) v svojih poročilih osredotočajo na naslednje teorije: neo- 34 • PRVI SKLOP klasične (mikro- in makro-) teorije migracij, nova ekonomija migracije delovne sile, vedenjski modeli, teorija dvojnega trga dela, teorija svetovnih sistemov, teorija migracijskih sistemov, teorija omrežij in teorija kumulativne vzročnosti migracij� Medtem ko klasični pristopi poskušajo predvsem razložiti vzroke migracij, se novejše teorije osredotočajo na ohranjanje migracij� Zanimajo jih dejavniki, ki vzdržujejo migracije� Iščejo razlage, zakaj se migracijska gibanja nadaljujejo, tudi če začetne spodbude, na primer višje plače ali nižje stopnje brezposelnosti, prenehajo obstajati� Za razliko od klasičnih teorij se ne osredotočajo le na raz-lagalne spremenljivke na mikro- ali makroravni, ampak delujejo predvsem na vmesni (mezo)ravni analize ali na integraciji različnih ravni� Migrantov ne razumejo več kot odločevalce, ki ravnajo racionalno glede na svoje želje in preference, ali kot pasivne agente, katerih dejanja določajo družbene sile� Namesto tega je migracija sama po sebi družbeni konstrukt v teh teorijah (Boyd, 1989), ki poskušajo vzpostaviti koncepte povezav z družbami kot temeljne elemente za razumevanje migracijskih tokov, njihove smeri, velikosti in vztrajnosti� Mezo raven analize, ki vključuje mreže, organizacije in institucije, pridobiva čedalje več pozornosti (Pries, 2013)� Neoklasična migracijska teorija Neoklasična migracijska teorija je ena najbolj znanih migracijskih teorij� Za razlago selitve vključuje mikro- in makroelemente� Temelji neoklasične migracijske teorije izhajajo iz modelov, ki so bili sprva razviti na raziskovalnem področju razvojne ekonomije (Harris in Todaro, 1970; Lewis, 1954)� Predvideva se, da selitve nastajajo zaradi geografskih razlik v ponudbi in povpraševanju po delu ter posledičnih razlik v plačah med državami, bogatimi z delom, in državami, bogatimi s kapitalom� Ljudje se selijo iz držav z nizkimi plačami (presežek dela) v države z visokimi plačami (pomanjkanje delovne sile)� Migracija se bo ustavila, takoj ko se bodo razlike v plačah znižale na pričakovane stroške selitve� Skratka: na začetku se trg dela sooča s stanjem neravnovesja, ki se TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 35 odraža v razlikah v plačah, migracija pa je mehanizem za vrnitev trga v rav-novesje� Takoj ko je trg v ravnovesju, se migracije ustavijo� Obstaja temeljna predpostavka, da drugi trgi, razen trga dela, ne vplivajo na migracijska gibanja (Massey idr�, 1998)� Vedenjska teorija Vedenjski modeli razširjajo idejo o migrantih kot racionalnih subjektih, ki pre-računavajo stroške in koristi� Moč motivacije za selitev za vsak posamezen rezultat je produkt individualne vrednosti želenih rezultatov in pričakovanj, ki jih lahko migracija dejansko zagotovi� V nasprotju z neoklasično teorijo, ki se je močno osredotočala na denarne stroške, lahko model pričakovane vrednosti vključuje vse možne spremenljivke, ki bi lahko vplivale na vedênje ljudi� Bogastvo, status, udobje, stimulacija ali avtonomija so le nekatere spremenljivke, ki bi lahko vplivale na odločanje� Model pričakovane vrednosti pa še vedno temelji na predpostavki, da se migranti odločajo racionalno vnaprej, pri čemer imajo raje tisto izbiro, kjer bodo najverjetneje izpolnjene lastne tež- nje� V nasprotju z modeli, ki predvidevajo popolno racionalnost, obstajajo bolj psihološko usmerjeni modeli, ki privzemajo omejeno racionalnost akterjev (Faist, 2000)� Nova ekonomija migracije delovne sile Nova ekonomija delovnih migracij se je kot teorija razvila kot reakcija na kritike o prevladujoči neoklasični paradigmi� Nova ekonomija delovnih migracij dvi-guje raven odločanja s posameznika na raven skupine znotraj družin, gospodinjstev ali celo skupnosti (Stark, 1991)� Ni predvideno, da bi se posameznik sam odločal� Namesto tega skupnost ali skupina gospodinjstev izbere enega ali več družinskih članov in jih pošlje, da izboljšajo dobro počutje celotne skupine� Na ta način je sklenjena implicitna pogodba: družina mobilizira svoja sredstva, da se enemu članu omogoči selitev; migrant pa pošilja nakazila nazaj domov� 36 • PRVI SKLOP Nova ekonomija delovnih migracij je prva teorija, ki nakazila izrecno vključuje v svoj teoretski okvir (Stark, 1991)� Teorija dvojnega trga dela Medtem ko imajo prej obravnavane teorije različne osrednje točke, teoretske predpostavke in enote za analizo, imajo eno skupno točko: vse so v bistvu modeli na mikroravni, ki poudarjajo vlogo subjekta odločanja� V tem razdelku obravnavamo teorije, ki vidijo migracijo kot posledico strukturnih razmer, kot so segmentacija trga dela, koncentracija lastništva zemljišč ali dolgoroč- ni učinki kolonizacije� Eden od prototipov teh teorij na makroravni je teorija dvojnega trga dela (Piore, 2009)� Dvojna – ali imenovana tudi segmentira-na – teorija trga dela predvideva, da migracijo vodi predvsem povpraševanje po delovni sili iz ciljnih držav in se običajno začne s programi zaposlovanja tuje delovne sile� Temeljna predpostavka je, da je trg dela razvitih držav razdeljen na dva glavna segmenta, visokokvalificiran in dobro plačan sektor ter nizkokvalificiran in slabo plačan sektor (Piore, 2009)� Zaposlitev v prvem sektorju je povezana z visokim socialnim statusom in ugledom, zaposlitev v slednjem pa z nizkimi plačami in ugledom� Obstajajo različni mehanizmi, ki pojasnjujejo potrebo po tuji delovni sili (Massey idr�, 1998, str� 40–49)� Prvič, dvig plač v nizkokvalificiranem sektorju bi povzročil strukturno inflacijo na celotnem trgu dela, saj je treba plače prilagoditi navzgor za vse ravni plač� Posledično je lažje zaposliti tujo delovno silo� Drugič, delovna mesta na spodnjem koncu hierarhije so pogosto povezana z motivacijskimi težavami domačih delavcev zaradi nizkega socialnega statusa in malo možnosti za socialno mobilnost navzgor, tuji delavci pa še vedno razmišljajo o hierarhiji matične države� Tako jim na začetku ni mar za družbeni ugled v ciljni državi� Tretjič, ločimo lahko med dvema sektorjema v gospo-darstvu� Primarni, kapitalsko intenzivni segment je stabilen in nanj le redko vplivajo nihanja� Delavci morajo imeti znanje za vodenje tehnološko intenziv-nih procesov� Delodajalci morajo vlagati v izobraževanje svojih delavcev in TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 37 spodbujati njihovo stalno izobraževanje� Zaposleni veljajo za kapital podjetja� Sekundarni segment je podvržen velikim nihanjem v gospodarskem ciklu ter je zanj značilno nestabilno in negotovo delo� Ker delovna mesta ne zahtevajo višjega znanja, so delavci ob zastoju gospodarstva običajno odpuščeni� Zato je domače delavce zelo težko motivirati za zaposlitev v sekundarnem segmentu� Četrtič, priseljevanje bo spodbudilo etnične enklave in mreže, ki imajo vzajem ne učinke na nadaljnje priseljevanje� Poleg tega so se v prejšnjih časih na delovna mesta v sekundarnih sektorjih zaposlovale ženske, mladi in migranti s podeželja v mesta� Vendar pa zaradi demografskih sprememb v industrializiranih družbah, kot so emancipacija žensk in upad rodnosti, te skupine zaposlenih niso več na voljo� Povpraševanje je treba pokriti z alternativno delovno silo, ena od rešitev pa so tuji migranti� Teorija svetovnih sistemov V kritičnem odzivu na teorije, ki temeljijo na osnovni predpostavki o tržnem ravnotežju (z neoklasično teorijo migracij kot prototipom), so se v petdesetih letih prejšnjega stoletja pojavili zgodovinsko-strukturni pristopi, ki se ukvarjajo z globalnimi neenakostmi ter so v šestdesetih in sedemdesetih letih pridobivali vse večji pomen� Temeljna paradigma zgodovinsko-strukturnih teorij je, da širjenje kapitalizma po vsem svetu ohranja in celo povečuje globalne neenakosti� Svetovno gospodarstvo naj bi bilo razdeljeno na osrednja področja, ki jih predstavljajo glavne kapitalistične sile, ter obrobna območja, ki zagotavljajo trge surovin, delovne sile in nove potrošniške trge� Revne države ostajajo v slabšem položaju, (geo)politične strukture pa ostajajo neuravnote- žene� Teorija svetovnih sistemov predvideva, da je migracija reakcija na pro-dor kapitalistov v manj razvite regije (Massey idr�, 1993)� Kapitalizem spreminja strukture v manj razvitih delih sveta z različnimi mehanizmi� Mehanizacija in industrializacija kmetijstva od zunaj uničujeta tradicionalne načine rabe zemljišč in pravice do rabe zemljišč ter silita male kmete z lokalnih trgov� Hkrati tuja podjetja prevzamejo trg surovin in ustvarijo povpra- 38 • PRVI SKLOP ševanje po plačani delovni sili� Ta nova oblika zaposlovanja vodi do spremembe tradicionalnih vrednot� Kolektivistično razmišljanje nadomešča individualizem, zasebni dobički pa postajajo vse pomembnejši� Poleg tega podjetja v tuji lasti prodirajo na lokalne trge manj razvitih držav� Na ta način z nižjimi cenami uničujejo lokalne proizvodne in potrošniške trge ter prikazujejo tudi način življenja, ki ga lokalno prebivalstvo na lokalnih trgih nikoli ne more doseči� To po-večuje željo po migraciji lokalnega prebivalstva� Priliv kapitala v manj razvite države izboljšuje prometno in komunikacijsko infrastrukturo� Povpraševanje po tuji delovni sili v nizkokvalificiranem sektorju se razvija zlasti v svetovnih mestih, kot so New York, London ali Tokio, kjer velika gostota bogastva in visokokvalificirane delovne sile zahteva storitve nizkokvalificiranih sektorjev, kot so hoteli ali gospodinjske storitve (Massey idr�, 1993)� Kumulativna vzročnost migracije Kumulativna vzročnost poudarja ohranjanje migracije� Migracije, ko se začne-jo, spremenijo ekonomsko in socialno sestavo emigracijske države ter njene vrednote in moralne koncepte� Več ljudi se preseli z določenega kraja, močnej- ši so učinki� Oblikovanje migracijske kulture je zelo ploden vpogled v družbe-ne spremembe, ki jih povzročajo migracije� Massey in sodelavci (1998) kon-ceptualizirajo »kulturo migracij« s poudarkom na štirih komponentah� Prva je materialna� Migranti privzamejo način življenja, ki ga zelo občudujejo in si ga želijo posnemati� S tem ne spodbujajo le povpraševanja po blagu samem po sebi, ampak tudi vzpostavljajo materialistično razmišljanje v skupnostih pošiljateljicah� Druga in verjetno še bolj odločilna komponenta je normativna� Migracije in zlasti delovna sila v tuji državi se uveljavljajo v vrednotah in pri- čakovanjih družbe� Za mlade ljudi na trgu dela, ki vstopajo v delovno aktivno dobo, postane delo v tuji državi prevladujoča strategija njihovega življenja, »običajen potek dogodkov«� Tretjič, bolj ko postaja migracija priljubljena, več- je je pričakovanje mladih, da se bodo preselili� Migracije jim postanejo strategija, da pokažejo svojo vrednost, moškost in ambicije� Četrtič, zaradi migracij se lahko odnosi med spoloma spremenijo� Ljudje, ki se priselijo v državo, kjer TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 39 spoštujejo enakost spolov, bi lahko to razmišljanje vrnili v svoje domovine in spodbudili druge, da se borijo zanj� Če povzamemo, Massey in sodelavci (1998) opisujejo temeljno spremembo v družbi pošiljateljici, v njenih vrednotah, pričakovanjih in sanjah, ki nastane zaradi razširjenega obzorja, ki je posledica vpliva migracij� Zgodovina mednarodnih migracij Sodobno zgodovino mednarodnih migracij lahko razdelimo na štiri obdobja� Približno od leta 1500 do 1800 je v svetovnem priseljevanju prevladoval pretok iz Evrope, ki je izhajal iz procesov kolonizacije in gospodarske rasti v času tržnega kapitalizma� V 300 letih so Evropejci naselili velike dele Amerik, Afrike, Azije in Oceanije (Altman, 1995; Hefferman, 1995; Lucassen, 1995; Tinker, 1995)� Najpomembnejši vir dela na plantažah pa je bila prisilna migracija afriških sužnjev (Curtin, 1969; Palmer, 1992)� V treh stoletjih je bilo v Ameriko uvoženih več kot 10 milijonov afriških sužnjev, ki so skupaj z evropskimi kolonisti in boleznimi, s katerimi so slednji okužili staroselce celine, korenito spremenili etnično sestavo Novega sveta� Čeprav natančno število kolonizirajočih emigrantov ni znano, je bilo gibanje zadostno, da je vzpostavilo evropsko prevlado nad velikimi deli sveta� Drugo, industrijsko obdobje emigracij se je začelo v začetku 19� stoletja ter je izhajalo iz industrijskega razvoja v Evropi in širjenja kapitalizma v nekdanje kolonije v Novem svetu (Hatton in Williamson, 1998)� Izbruh prve svetovne vojne je nenadoma ustavil preseljevanje iz Evrope, s čimer se je začelo obdobje štirih desetletij omejenih migracij (Massey, 1988)� Za dvajseta leta prejšnjega stoletja je bil značilen porast neodvisnega ekonomskega nacionalizma tako v Evropi kot v Ameriki� Protekcionistične omejitve so zaporedoma prizadele trgovino, naložbe in priseljevanje ter postavile ovire za mednarodni pretok blaga, kapitala in delovne sile� Čeprav je bilo svetovno gospodarstvo oslabljeno in je priseljevanje v dvajsetih letih 20� stoletja 40 • PRVI SKLOP na kratko oživelo, je leta 1929 vse propadlo� Nastop velike depresije je ustavil tako rekoč vso mednarodno mobilnost in razen majhne količine povratnih migracij je bilo v tridesetih letih 20� stoletja le malo migracij� V štiridesetih letih 20� stoletja je mednarodne migracije zaznamovala druga svetovna vojna� Gibanje prebivalstva je bilo v glavnem sestavljeno iz beguncev in razseljenih oseb ter ni bilo močno povezano z ritmi gospodarske rasti in razvoja (Holmes, 1995; Kay, 1995; Noiriel, 1995; Sword, 1995)� Četrto obdobje postindustrijskih migracij se je začelo sredi šestdesetih let 20� stoletja in je pomenilo oster prelom s preteklostjo� Namesto da bi prevladova-lo priseljevanje iz Evrope v peščico naseljenih družb, je postalo priseljevanje resnično globalno, saj sta se število in raznolikost držav pošiljateljic in prejemnic povečala, ko se je svetovna ponudba priseljencev iz Evrope preselila v države tretjega sveta oziroma države v razvoju (Castles in Miller, 1993)� Medtem ko je migracija v industrijski dobi ljudi iz gosto naseljenih, hitro industrializiranih držav usmerjala v redko naseljene, hitro industrializirajoče se države, pa je migracija v postindustrijski dobi ljudi iz gosto naseljenih držav v najzgodnejših fazah industrializacije vodila v gosto naseljene postindustrij-ske družbe� Od leta 1960 Evropejci predstavljajo vse manjši del svetovnih tokov priseljencev, izseljevanje iz Afrike, Azije in Latinske Amerike pa se je močno povečalo (Stalker, 1994; Zlotnik, 1994)� Narasla je tudi raznolikost ciljnih držav� Poleg tradicionalnih držav, ki sprejemajo priseljence v Oceaniji in Ameriki, zdaj privabljajo veliko priseljencev še države Zahodne Evrope – zlasti Nemčija, Francija, Belgija, Švica, Švedska in Nizozemska (Abad-Unat, 1995; Anwar, 1995; Hammar, 1995; Ogden, 1995)� V sedemdesetih letih 20� stoletja so celo dolgoletne države emigracije, kot so Italija, Španija in Portugalska, za- čele sprejemati priseljence z Bližnjega vzhoda in iz Afrike (Fakiolas, 1995; Solé, 1995)� Po hitrem povečevanju cen nafte leta 1973 pa so tudi mnoge veliko manj razvite, a s kapitalom bogate države v Perzijskem zalivu začele sponzorirati množične delovne migracije (Abella, 1995)� Do osemdesetih let TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 41 prejšnjega stoletja se je mednarodna migracija razširila v Azijo, in to ne samo na Japonsko, ampak tudi v novoindustrializirane države, kot so Koreja, Taj-van, Hongkong, Singapur, Malezija in Tajska (Bun, 1995; Fee, 1995; Hugo, 1995; Loiskandl, 1995)� Od leta 2015 naprej, ko se je Evropska unija soočila z izrazitejšo migracijsko realnostjo, ki je bila že prisotna v preostalem delu sveta, so države EU zače-le posvečati drugačen tip pozornosti izzivom, povezanim z migracijami� V naslednjih letih je bilo v okviru Združenih narodov na globalni ravni sprejetih več pomembnih smernic in predlogov za upravljanje z migracijami� V letu 2016 je bila sprejeta Newyorška deklaracija za begunce in migrante (2016),1 ki je oblikovala okvir za sprejem dveh Globalnih dogovorov, enega o varnih, urejenih in zakonitih migracijah (2018)2 ter drugega o beguncih (2018)�3 Strinjamo se lahko z naslednjo oceno o prihodnosti migracij: »21� stoletje bo stoletje migracij, trdijo mnogi kritični raziskovalci migracijskih zgodovin� S tem ne mislijo samo, da bodo ljudje v vse večjem številu, prostovoljno ali prisilno, zapuščali svoje domove, in postajali migranti, pač pa predvsem, da bo globalni migrant središčni subjekt svetovne družbene ureditve� Prerokba se številčno uresničuje pred našimi očmi: v Sredozemlju, kjer je reševanje beguncev iz morja postala rutina dnevnega poročanja, na nedavno zaprti Bal-kanski poti, ki je že sinonim za eksodus 21� stoletja« (Učakar, 2017, str� 5)� 1 Septembra 2016 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Newyorško deklaracijo za begunce in migrante, ki jo je podprlo vseh 193 držav članic Združenih narodov. 2 Decembra 2018 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki ga je podprlo 152 držav članic Združenih narodov, pet držav je bilo proti (Češka, Madžarska, Izrael, Poljska in ZDA), 12 držav je bilo vzdržanih (Alžirija, Avstralija, Avstrija, Bolgarija, Čile, Italija, Latvija, Libija, Lihtenštajn, Romunija, Singapur in Švica). 3 Decembra 2018 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Globalni dogovor o beguncih, ki ga je podprlo 181 držav članic Združenih narodov, dve državi sta bili proti (Madžarska in ZDA), tri so bile vzdržane (Dominikanska republika, Eritreja in Libija). 42 • PRVI SKLOP Vpliv pandemije covida­19 na mednarodne migracije Pandemija covida-19 je v veliki meri ustavila gibanje ljudi, kar je v sodobnem času brez primere (Semple, 2020)� Poleg globalnih omejitev mednarodnih po-tovanj je na milijarde ljudi negativno učinkoval tudi obsežni gospodarski vpliv pandemije� Mnogi migranti so se morali vrniti v svoje domovine� Zaradi zapr-tja meja in odsotnosti prevoza so nekateri migranti ostali v težkih življenjskih razmerah in prenatrpanih centrih za pridržanje, kar je pospešilo širjenje koronavirusa� Pandemija je poleg tega, da je prizadela različne vrste migrantov in popotnikov, tudi znatno omejila vstop ter obravnavo beguncev in prosilcev za azil� Močne sile, ki so v preteklosti vplivale na mednarodne migracijske trende in ravni, niso izginile� Te sile se bodo v prihodnosti znova pojavile in ponovno utrdile� Zlasti hitra rast prebivalstva v državah pošiljateljicah skupaj z zmanj- ševanjem in staranjem prebivalstva v državah prejemnicah bo močno vplivala na mednarodne migracije� Države bi morale podvojiti svoja prizadevanja za uskladitev skrbi glede varnosti nacionalnih meja ter osnovnih človekovih pravic migrantov, beguncev in prosilcev za azil� Zaključek V prispevku po različnih avtorjih povzemamo opredelitev, raznolikost in posledice mednarodnih migracij, njihove teorije, zgodovinski pregled mednarodnih migracij ter vpliv pandemije covida-19 nanje z namenom splošnega vpogleda v mednarodne migracije, ki so same po sebi široko in raznoliko področje, kot tudi raznovrsten predmet raziskovanj mnogih avtorjev po celem svetu z različ- nih vidikov in z različnimi nameni; migracije so namreč predmet proučevanja že več kot 150 let� V zadnjega pol stoletja so mednarodne migracije postale temeljna in bistvena sestavina globaliziranega gospodarstva, pri čemer se številne države zanašajo na priseljevanje, da bi spodbudile gospodarsko rast� TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 43 Viri Abad-Unat, N� (1995)� Turkish migration to Fakiolas, R� (1995)� Italy and Greece: From Europe� V R� Cohen (ur�), The Cambridge emigrants to immigrants� V R� Cohen survey of world migration (str� 274–278)� (ur�), The Cambridge survey of world mi- Cambridge University Press� gration (str� 313–315)� Cambridge Uni- versity Press� Abella, M� I� (1995)� Asian migrant and contract workers in the Middle East� V Fee, L� K� (1995)� Migration and the forma- R� Cohen (ur�), The Cambridge survey of tion of Malaysia and Singapore� V R� Co- world migration (str� 418–423)� Cambrid- hen (ur�), The Cambridge survey of world ge University Press� migration (str� 392–396)� Cambridge Uni- versity Press� Altman, I� (1995)� Spanish migration to the Americas� V R� Cohen (ur�), The Cam- Gombač, J� (2005)� Esuli ali optanti? Zgodo- bridge survey of world migration (str� 28– vinski primer v luči sodobne teorije� Založ- 32)� Cambridge University Press� ba ZRC, ZRC SAZU� Anwar, M� (1995)� New Commonwealth mi- Hagen-Zanker, J� (2008)� Why do people gration to the UK� V R� Cohen (ur�), The migrate? A review of the theoretical lite- Cambridge survey of world migration (str� rature� SSRN Electronic Journal, 28197� 271–273)� Cambridge University Press� https://doi�org/10�2139/ssrn�1105657 Boyd, M� (1989)� Family and personal Hammar, T� (1995)� Labour migration to networks in international migration: re- Sweden: The Finnish case� V R� Cohen cent developments and new agendas� In- (ur�), The Cambridge survey of world mi- ternational Migration Review, 23(3), 638– gration (str� 297–301)� Cambridge Uni- 670� https://doi�org/10�2307/2546433 versity Press� Bun, C� K� (1995)� The Vietnamese boat Harris, J� R� in Todaro, M� P� (1970)� Migra- people in Hong Kong� V R� Cohen (ur�), tion, unemployment and development: A The Cambridge survey of world migration two-sector analysis� The American Econo- (str� 380–385)� Cambridge University mic Review, 60(1), 126–142� Press� Hatton, T� J� in Williamson, J� G� (1998)� Castles, S� in Miller, M� J� (1993)� The age of The age of mass migration: Causes and migration: International population move- impact� Oxford University Press� ments in the modern world� The Guilford Press� Haug, S� (2000)� Klassische und neuere Theorien der Migration� Integration The Curtin, P� D� (1969)� The Atlantic slave trade: VLSI Journal, 30, 43� A census� University of Wisconsin Press� Hefferman, M� (1995)� French colonial mi- Faist, T� (2000)� The Volume and Dynamics gration� V R� Cohen (ur�), The Cambridge of International Migration and Transna- survey of world migration (str� 33–38)� tional Social Spaces� Oxford University Cambridge University Press� Press� 44 • PRVI SKLOP Holmes, C� (1995)� Jewish economic and Massey, D� S�, Arango, J�, Hugo, G�, refugee migrations� V R� Cohen (ur�), The Kouaouci, A�, Pellegrino, A� in Taylor, J� Cambridge survey of world migration (str� E� (1993)� Theories of international migra- 148–152)� Cambridge University Press� tion: A review and appraisal� Population in Development Review, 19(3), 431–466� Hugo, G� (1995)� Illegal migration in Asia� https://doi�org/10�2307/2938462 V R� Cohen (ur�), The Cambridge survey of world migration (str� 397–402)� Cam- Massey, D� S�, Arango, J�, Hugo, G�, bridge University Press� Kouaouci, A�, Pellegrino, A� in Taylor, J� E� (1998)� Worlds in motion: Understand- IOM [International Organization for Migra- ing international migration at the end of tion]� (2019)� Glossary on migration no. the millennium� Oxford University Press� 34 (str� 234)� http://medcontent �metap- ress�com/index/A65RM03P4874243N� Mlekuž, J� (2011)� ABC migracij (zv� 3, str� p d f % 5 C n h t t p : / / w w w� e p i m � i n f o / 71)� Založba ZRC� http://www�medkul- wp-content/uploads/2011/01/iom�pdf turni-odnosi�si/index�php?option=com_ contentinamp Kay, D� (1995)� The resettlement of dis- placed persons in Europe� V R� Cohen Noiriel, G� (1995)� Italians and Poles in (ur�), The Cambridge survey of world mi- France, 1880–1945� V R� Cohen (ur�), gration (str� 154–158)� Cambridge Uni- The cambridge survey of world migration versity Press� (str� 142–145)� Cambridge University Press� King, R� (2012)� Theories and typologies of migration: An overview and a primer� Ogden, P� E� (1995)� Labour migration to Higher Education, 8(3), 11–43� France� V R� Cohen (ur�), The Cambridge survey of world migration (str� 289–297)� Lewis, A� W� (1954)� Economic develop- Cambridge University Press� ment with unlimited supplies of labour� Manchester School of Economic and Social Palmer, C� (1992)� The human dimensions Studies, 22 (2), 139–191� of the British company trade to the Amer- icas, 1672–1739: Questions of African Loiskandl, H� (1995)� Illegal migrant work- phenotype, age, gender, and health� V ers in Japan� V R� Cohen (ur�), The Cam- Proceedings of the Conference on the bridge survey of world migration (str� 371– Peopling of the Americas, Volume I (str� 375)� Cambridge University Press� 161–182)� International Union for the Sci- Lucassen, J� (1995)� Emigration to the entific Study of Population� Dutch colonies and the USA� V R� Cohen Piore, M� J� (2009)� Birds of passage: Mi- (ur�), The Cambridge survey of world mi- grant labour and industrial societies� Cam- gration (str� 21–27)� Cambridge Universi- bridge University Press� ty Press� Pries, L� (2013)� Internationale Migration� Massey, D� S� (1988)� International migra- Einsichten. Themen der Soziologie� Tran- tion and economic development in com- script Verlag� parative perspective� Population and De- velopment Review, 14(3), 383–414� TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 45 Segal, U� A� (2019)� Globalization, mi- Učakar, T� (2017)� Migracijska politika EU: gration, and ethnicity� Public Health, Nove artikulacije izključevanja v 21. stolet- 172(februar), 135–142� https://doi� ju (1� izdaja, zv� 4)� Znanstvena založba org/10�1016/j�puhe�2019�04�011 Filozofske fakultete� https://e-knjige� ff�uni-lj�si/znanstvena-zalozba/catalog/ Semple, K� (2020, 4� 5�)� As world comes view/5/42/315-1 to halt amid pandemic, so do migrants� New York Times� https://www�nytimes� UN DESA [United Nations, Department of com/2020/05/04/world/americas/ Economic and Social Affairs]� (2019)� In- coronavirus-migrants�html ternational Migration 2019� htpps://www� un�org/development/desa/pd/sites/ Solé, C� (1995)� Portugal and Spain: From www�un�org�development�desa�pd/files/ exporters to importers of labour� V R� Co- files/documents/2020/Jun/internation- hen (ur�), The Cambridge survey of world al_migration_2019_report_june20�pdf migration (str� 316–320)� Cambridge Uni- versity Press� Verlič Christensen, B� (2002)� Evropa v pre- cepu med svobodo in omejitvami migracij� Stalker, P� (1994)� The work of strangers: A Fakulteta za družbene vede� survey of international labour migration� International Labour Office� Zlotnik, H� (1994)� International migration: Causes and effects� V M� L� Ann (ur�), Stark, O� (1991)� The migration of labour� Beyond the numbers: A reader on popu- Basil Blackwell� lation, consumption, and the environment Stehr, N� in Meja, V� (2018)� Modern so- (str� 359–377)� Island Press� cieties as knowledge societies� V New horizons in sociological theory and re- search: The frontiers of sociology at the beginning of the twenty-first cen- tury (številka julij 2017)� Springer In- ternational Publishing� https://doi� org/10�4324/9781315204420-6 Sword, K� (1995)� The repatriation of Soviet citizens at the end of the Second World War� V R� Cohen (ur�), The Cambridge survey of world migration (str� 323–326)� Cambridge University Press� Tinker, H� (1995)� The British colonies of settlement� V R� Cohen (ur�), The Cam- bridge survey of world migration (str� 14– 20)� Cambridge University Press� 46 • PRVI SKLOP 2MEDNARODNI ŠTUDENTI V SLOVENIJI IN NA UNIVERZI V LJUBLJANI Nataša Pirih Svetina, Monika Kavalir V prispevku najprej na kratko predstavimo mednarodne študente kot posebno skupino oseb v mobilnosti oziroma migrantov in opredelimo preseljevanje za potrebe pridobitve oziroma izboljšanja izobrazbe kot posebno obliko migracij. V nadaljevanju predstavimo mednarodne študente v Sloveniji in natančneje na Univerzi v Ljubljani ter se posvetimo izzivom, povezanim z njihovim bivanjem in študijem v Sloveniji. Migracije za potrebe študija Različne teorije in tipologije migracij kot enega od možnih motivov ali razlogov zanje navajajo tudi potrebo po pridobitvi oziroma izboljšanju izobrazbe (npr� Klinar, 1976)� To pomeni, da mednarodni študenti predstavljajo posebno skupino migrantov z zelo specifičnimi, sebi lastnimi značilnostmi� Lipura in Collins (2020) v svoji pregledni študiji navajata veliko število avtorjev in prispevkov, ki se ukvarjajo z vprašanji mednarodne študentske mobilnosti oziroma migracij zaradi potreb pridobitve izobrazbe� Ugotavljata, da je celotno množico študij možno razdeliti v tri skupine glede na teoretični okvir, ki ga upoštevajo, in diskurz, ki je v njih prevladujoč� V prvo skupino uvršča-ta tiste študije, ki za osnovo jemljejo klasično teorijo dejavnikov odboja in TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 47 privlačevanja (teorija push-pull)�1 Ti dejavniki se lahko bistveno razlikujejo glede na državo oziroma kontekst, iz katerega izhaja in v katerega se študent podaja� V prvi fazi procesa odločanja za študij v tujini so najpogostejši dejavniki odboja, ki so po definiciji predvsem negativni, med njimi pa so lahko neobstoj določenega izobraževalnega programa v državi izvora, neuspešen poskus priti na dobro univerzo v izvorni državi ali slabši ekonomski in politični dejavniki v državi izvora kot v ciljni državi (Collins, 2008; Li, Findlay, Jowett in Skeldon, 1996; Mazzarol in Soutar, 2002)� V drugi fazi odločanja so pomembni različni dejavniki privlačevanja, med katerimi so izpostavljeni boljši pogoji bivanja, varnost, ekonomska in politična stabilnost izbrane ciljne države, tudi kulturna bližina z izvorno državo� V tretji, končni fazi odločanja za konkretno akademsko ustanovo pa prevladujejo dejavniki privlačevanja, ki jih nekateri avtorji poimenujejo s skupnim imenom »akademska privlačnost« (Cremonini in Antonowicz, 2009)� Študije, ki si za okvir jemljejo teorijo odboja in privlačevanja, z navajanjem dejavnikov odboja pravzaprav pojasnjuje razloge za odločitev za študij v tujini, z navajanjem razlogov privlačevanja pa pojasnjujejo odločitev za to, kje (na kateri ustanovi in v kateri državi) bo študij dejansko potekal� Pomanjkljivost teh študij je, da pojmujejo proces odločanja kot strogo linearen in racionalen, ne upoštevajo pa, da se vanj lahko vključujejo tudi drugi dejavniki� V drugo skupino Lipura in Collins (2020) umeščata tiste študije, ki si za okvir jemljejo teorijo transnacionalizma in socialnih omrežij� Te študije pojmujejo mednarodne študente v mobilnosti kot del večjih, globalnih migracij, ki niso posledica individualnih odločitev, ampak so večslojne, sestavljene iz medse-bojnega (so)delovanja ter mreženja med posamezniki in ustanovami v izvornih in ciljnih državah� Med posamezniki se omenjajo na primer družinski člani, sorodniki, prijatelji, med ustanovami pa na primer agencije, ki v posameznih 1 Gre sicer za koncepte starejše migracijske teorije, ki so v veliki meri tudi že preseženi (prim. Ilc Klun, 2014; Klinar, 1976). V slovenščini poleg poimenovanja teorije dejavnikov odboja in privlačevanja sre- čamo tudi dejavnike potiska in potega (Petriček, 2010) ali dejavnike privlačevanja in odbijanja (Lukšič- Hacin, 1999). 48 • PRVI SKLOP državah tako posredujejo informacije o akademskih ustanovah kot proti pla- čilu tudi urejajo potrebne postopke� Kritika teh študij temelji na ugotovitvi, da ne upoštevajo dejstva, da informacije niso enako dostopne vsem deležnikom� Tretja skupina študij si za okvir jemlje akumulacijo kapitala in študentsko mobilnost vidi kot pot akumulacije različnih vrst kapitala: kulturnega, socialnega in ekonomskega (npr� Brooks in Waters, 2011)� Kritika te skupine študij se nanaša na izrazito usmerjenost v tradicionalne prozahodno usmerjene poti izo braževanja in neupoštevanje tudi drugačnih trendov mobilnosti v sodobnem času� Lipura in Collins (2020) jim hkrati očitata preveč ekskluzivne poglede na mobilnost študentov in kritizirata tri prevladujoče vrste diskurza v njih: neoliberalno redukcionističnega, ki študente v mobilnosti pojmuje kot zgolj racionalna bitja, usmerjena v pridobivanje neposrednega profita; diskurz deficita, ki mobilne študente predstavlja kot tiste, ki jim nečesa primanjkuje, ki nekaj potrebujejo; ter diskurz, usmerjen zgolj v prihodnost (načrtovanje ka-riere, prihodnje zaposlitvene možnosti ipd�)� Namen tega kratkega pregleda je le nakazati pestrost in kompleksnost področja migracij za potrebe pridobitve ali izboljšanja izobrazbe� V njem je bilo izpostavljenih nekaj dejavnikov, ki vplivajo na proces odločanja za mobilnost študentov� Ta pa je, kot kažejo podatki, dejansko globalni trend� To potrjuje tudi prispevek Choudaha (2017), ki sicer piše o treh valovih mednarodne mobilnosti študentov v letih od 1999 do 2020, ki so jih vse zaznamovali tudi sicer zgodovinsko prelomni dogodki� Prvi val je tako zaznamoval teroristični na-pad na sedež Svetovnega trgovinskega centra 11� septembra 2001, drugi val svetovna gospodarska kriza leta 2008, na tretji val pa so vplivali upočasnitev rasti kitajskega gospodarstva, brexit in volitve v ZDA leta 2016� Vsakega od valov so zaznamovale drugačne prioritete in značilnosti: če je bilo za prvi val značilno, da so visokošolske ustanove s štipendijami vabile v svoje vrste viso-kousposobljene in motivirane študente za študij na področju znanosti in tehnologije, je bila za drugi val značilna prej »rekrutacija« kandidatov, ki naj bi s plačilom visokih šolnin pokrili finančne luknje visokošolskih zavodov, nastale TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 49 v času krize� Za tretji val naj bi bil značilen upad števila kitajskih študentov v mobilnosti, kot tudi zmanjšanje števila dohodnih študentov v Veliki Britaniji in v ZDA (Choudaha, 2017)� Po razpoložljivih podatkih na portalu organizacije Unesco2 je bilo v letu 2017 na globalni ravni več kot 5,3 milijona mednarodnih študentov, kar je 2 milijona več v primerjavi z letom 2000� Več kot polovico teh študentov je bilo vključenih v izobraževalne programe v šestih državah:3 ZDA, Veliki Britaniji, Avstraliji, Franciji, Nemčiji in Rusiji� Največ mednarodnih študentov je prihajalo iz Kitajske, Indije, Nemčije, Republike Koreje, Nigerije, Francije, Savdske Arabije in več srednjeazijskih držav� Čeprav se morda na prvi pogled zdi, da je Slovenija bolj na obrobju selitvenih tokov, pa podatki v nadaljevanju kažejo, da je po eni strani med priljubljenejši-mi študijskimi destinacijami za krajše ali daljše izmenjave predvsem študentov iz držav EU, po drugi pa tudi atraktivna lokacija za (redni) študij študentov iz širše regije� Podatki Sursa4 kažejo, da se Slovenija v zadnjih 20 letih uvršča med države, ki imajo pozitiven selitveni prirast (v letu 2020 8,7 na 1000 prebivalcev, kar je drugi najvišji prirast od leta 1995), in da se v zadnjih desetih letih delež prebivalstva brez slovenskega državljanstva giblje okrog 8 %� Med drugim gre ta presežek tudi na račun mednarodnih študentov, saj je bil med veljavnimi dovoljenji za začasno bivanje v Sloveniji leta 2018 študij na tretjem mestu med razlogi za bivanje (na prvih dveh mestih sta bili dovoljenji za začas no bivanje zaradi dela in združitev družine)� 2 http://uis.unesco.org/en/topic/higher-education. 3 Po letu 2001 se je zaradi poostrenega vizumskega režima priliv mednarodnih študentov v ZDA zmanj- šal. Med desetimi najpriljubljenejšimi destinacijami jih je bilo v t. i. prvem valu pet v Evropi: Velika Bri-tanija, Francija, Italija, Avstrija in Švica. ZDA sta nadomestili Kanada in Avstralija (Choudaha, 2017). 4 https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17. 50 • PRVI SKLOP Mednarodni študenti v slovenskem visokošolskem prostoru Pri mednarodni mobilnosti študentov lahko ločimo med odhodno mobilnostjo domačih študentov in dohodno mobilnostjo študentov iz tujine� Tako odhodna kot dohodna mobilnost je lahko kratkoročna (različni programi izmenjav) ali srednje- oziroma dolgoročna (mednarodni študenti, ki se vpisujejo na slovenske visokošolske zavode, in prebivalci Slovenije, ki se vpisujejo na študij na univerze v tujini)� Izobraževalna politika v Sloveniji se osredotoča predvsem na kratkoročno mobilnost domačih študentov in pa na srednje- oziroma dolgoroč- no mobilnost študentov iz tujine� Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 (Državni zbor Republike Slovenije, 2011) je internacionalizaciji posvetila celoten razdelek ter si kot merilo uspeha zastavila, da bo do leta 2020 kratkoročno mobilnih 20 % slovenskih diplomantov in da bo do tega leta delež študentov iz tujine za celotno obdobje študija na slovenskih visokošolskih institucijah vsaj desetod-stoten� Pri tem je posebej izpostavila nekdanje jugoslovanske republike kot regijske partnerice oziroma države izvora zaželenih mednarodnih študentov, saj je med cilji zapisano, da bo Slovenija »primer dobre prakse na področju regijske mobilnosti (Zahodni Balkan)« in bo oblikovala »poseben štipendijski oziroma finančni sklad za mobilnost študentov, visokošolskih učiteljev in raziskovalcev s prednostnih regij in držav v Republiko Slovenijo, ki bodo opredeljene v nacionalni strategiji za internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva« (Državni zbor Republike Slovenije, 2011)� Strategija internacionalizacije slovenskega visokega šolstva 2016–2020 (Vlada Republike Slovenije, 2016) si je tako kot vizijo zastavila, da bo slovensko visoko šolstvo do leta 2020 »prepoznaven mednarodni center znanja in privlačna destinacija za visokošolski študij ter za pedagoško, znanstvenorazisko-valno in strokovno delo tujih študentov in strokovnjakov«� Med zastavljenimi cilji je spodbujanje mobilnosti slovenskih študentov v tujino in tujih študentov v Slovenijo, Strategija pa posebej izpostavlja usmerjenost na Zahodni Balkan TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 51 kot prednostno regijo, na primer v Cilju 20: »Promocija Slovenije kot študijske destinacije na Zahodnem Balkanu�« Glede na zastavljene cilje obeh krovnih dokumentov lahko kritično ocenimo, da so na področju mednarodne mobilnosti študentov v Sloveniji velike razlike med uspešnostjo in stanovitnostjo izobraževalne politike pri kratkoročni mobilnosti nasproti srednje- oziroma dolgoročni mobilnosti� Najpomembnejši program tako odhodne kot prihodne kratkoročne mobilnosti je za Slovenijo Erasmus oziroma Erasmus+� Če upoštevamo delež sodelujočih v programu na število prebivalcev, je Slovenija med državami članicami EU ena najbolj aktivnih� V študijskem letu 2018/19 je na študijsko izmenjavo v tujino odšlo 2138 študentov in praktikantov (102,74 na 100�000 prebivalcev), na izmenjavo v Slovenijo pa je prišlo 2941 študentov (ali 141,33 na 100�000 prebivalcev)� Če te podatke primerjamo s Špa-nijo, ki je po navadi na vrhu Erasmus statistik, je ta imela 44�052 študentov, ki so odšli na izmenjavo (93,85 na 100�000 prebivalcev), in 52�830 študentov, ki so prišli na izmenjavo (112,55 na 100�000 prebivalcev) (Evropska komisija 2020)�5 V letih od 2018 do 2020 je v Slovenijo prišlo največ izmenjalnih študentov iz Španije, Nemčije, Francije, Češke in Portugalske (Cmepius, b� d�)� Zaradi epidemije covida-19 se je število kratkoročnih mobilnosti v letih 2020 in 2021 razumljivo zmanjšalo� Skupaj s še drugimi vrstami kratkoročne mobilnosti (na primer program CEEPUS, bilateralne štipendije ipd�) je bilo od leta 2014 do 2021 v Sloveniji izvedenih nekaj manj kot 13�000 odhodnih študentskih mobilnosti, vse do razmaha epidemije pa je tako število odhodnih kot prihodnih mobilnosti izkazovalo pozitiven trend (interni podatki Cmepius in Kronegger, 2017)� Če so kratkoročne mobilnosti študentov na splošno naletele na zelo dober sprejem tako pri udeležencih kot tudi sicer v slovenskem okolju, pa to ne velja v enaki meri tudi za študente, ki se na slovenske visokošolske zavode vpisujejo kot redni6 študenti z namenom, da bi pri nas diplomirali, magistrirali 5 Podatki o številu prebivalstva temeljijo na podatkih za 1. 1. 2019, pridobljenih na Instituto Nacional de Estadística (www.ine.es) in Sursu (www.stat.si). 6 Nekateri se vpisujejo tudi na izredni študij, vendar je teh mednarodnih študentov v primerjavi izrazito malo. 52 • PRVI SKLOP oziroma doktorirali, saj je njihov položaj v marsičem podvržen spremembam v ekonomskem stanju in dnevni politiki� Ne glede na to pa, tudi zahvaljujoč proaktivnemu odnosu visokošolskih zavodov (ti so za večji delež mednarodnih študentov zainteresirani tudi zaradi izboljšanja uvrstitve na različnih akademskih lestvicah, kjer je to običajno eden od kriterijev kakovosti univerz) in Cmepiusa, njihovo število in delež naraščata� Tako je med študijskima letoma 2007/08 in 2020/21 število mednarodnih študentov na slovenskih visokošolskih ustanovah naraslo skoraj za šestkrat, med študijskima letoma 2017/18 in 2020/21 pa se je skoraj podvojilo�7 V študijskem letu 2020/21 je bilo v Sloveniji približno 7600 mednarodnih študentov iz 119 držav sveta, največ (60 %) iz držav bivše Jugoslavije (SURS, 2021)� Seveda je razlogov, zakaj se prav študenti iz omenjenih držav v tolikšni meri odločajo za študij v Sloveniji, veliko in so kompleksni� Med njimi je najbrž možno razlikovati med tistimi, ki so relevantni za večino ciljne populacije, ter tistimi, ki so bolj individualno pogojeni� Med prvimi gre gotovo za družbeno-zgodovinske razloge, skupno zgodovino, medsebojno poznavanje ter dejansko geografsko, kulturno in jezikovno bližino� Pridobiti si izobrazbo na eni od slovenskih visokošolskih ustanov hkrati pomeni pridobiti si izobrazbo v eni od članic EU, kar naj bi po eni strani zagotavljalo večjo prestižnost in boljšo kakovost študija ter s tem tudi večjo vrednost pridobljene izobrazbe, po drugi pa večjo prepoznavnost oziroma možnost lažjega priznavanja pridobljene izobrazbe v mednarodnem prostoru� Vse to naj bi povečevalo tudi zaposlitvene možnosti v širšem prostoru� V skladu s slovensko zakonodajo so državljani teh držav na javnih visokošolskih ustanovah večinoma oproščeni plačevanja šolnin (kar ne velja nujno za študij v njihovih državah) oziroma so izenačeni s slovenskimi državljani, hkrati pa so v Sloveniji, ki je v primerjavi z večino teh držav ekonomsko relativno uspešnejša, boljši pogoji za opravljanje študentskega dela – to pa, če že ne omogoča, zagotovo izboljšuje gmotno eksistenco študentov (ne zgolj mednarodnih)� Na ravni posameznikov gre seveda še za druge razloge, od družinske tradicije (eden od 7 https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0955066S.px. TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 53 staršev ali starejših sorodnikov je že bival ali se je izobraževal v Sloveniji) do že vzpostavljenega socialnega kroga v Sloveniji (starejši sorojenci, prijatelji, raz- širjena družina), kar zagotovo tudi pripomore k lažjemu procesu integracije v slovensko okolje� Mednarodni študenti na Univerzi v Ljubljani Univerza v Ljubljani je najstarejša in največja visokošolska izobraževalna ustanova v Sloveniji� Čeprav skupno število njenih študentov postopno upada – leta 2010 je Univerza v Ljubljani imela 53�609 študentov,8 leta 2020 pa 40�607 študentov – na študij vsako leto privabi večje število mednarodnih študentov� Med njimi so taki, ki prihajajo na krajšo ali daljšo izmenjavo, in taki, ki tu študirajo s ciljem doseganja diplomske, magistrske ali doktorske stopnje izobrazbe� Vključevanje mednarodnih študentov v različne oblike dela na univerzi je le eden od vidikov internacionalizacije, ta pa je ena od njenih prednostnih nalog, ki se v dokumentih Univerze v Ljubljani (strategijah, letnih delovnih načrtih in poročilih) redno pojavlja vsaj od leta 2006 dalje (Univerza v Ljubljani, 2006, 2022)� Leta 2014 je Univerza v Ljubljani sprejela svojo prvo Strategijo internacionalizacije 2014–2017 (Univerza v Ljubljani, 2014), ki je bila pozneje vklju- čena v nacionalno Strategijo internacionalizacije slovenskega visokega šolstva 2016–2020 (Vlada Republike Slovenije, 2016)� Seveda pa ima Univerza v Ljubljani bistveno daljšo zgodovino mednarodnega (so)delovanja oziroma internacionalizacije in tudi precej bogato tradicijo mednarodnih študentov� Spomnimo naj na primer na živahno izmenjavo študentov, ki je bila povezana z zunanjo politiko Jugoslavije in še zlasti z gibanjem neuvrščenih (Bondžić, 2014; Frelih idr�, 2017)� Pozneje so k večji mobilnosti študentov na Univerzi v Ljubljani prispevali predvsem procesi evropske integracije, v okviru katerih se je Slovenija, z njo pa tudi Univerza v Ljubljani, leta 1999 vključila v program Erasmus (Klemenčič in Flander, 2013)� Ta se je leta 2014 preoblikoval v 8 Vsi podatki so iz Letnih poročil Univerze v Ljubljani, dostopnih na intranetnih straneh Univerze v Ljubljani. 54 • PRVI SKLOP program Erasmus+� Prav v okviru tega programa na Univerzo v Ljubljani prihaja največ kratkoročno mobilnih dohodnih študentov� Njihovo število se je v zadnjih petih letih ustalilo pri okoli 2000 na letni ravni� Še vedno pa se povečujeta število in delež v programe redno vpisanih mednarodnih študentov� V študijskem letu 2020/21 je bilo na Univerzo v Ljubljani skupaj vpisanih 3653 študentov brez slovenskega državljanstva, kar je predstavljalo 9 % študentske populacije� S tem je bil presežen prvotni cilj, ki je predvideval 7,6-odstotni delež mednarodnih študentov v študijskem letu 2020/21� Med študenti, ki so prihajali iz 99 različnih držav, jih je bilo največ iz držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije (73 %), med njimi pa po številu prednjačijo študenti iz Severne Makedonije (n = 700) (Univerza v Ljubljani, 2021)� Iz dostopnih podatkov ne moremo sklepati, ali je rast števila in deleža mednarodnih študentov na Univerzi v Ljubljani res posledica različnih ukrepov, ki jih je ta v zadnjem desetletju izvajala z namenom internacionalizacije in še posebej strateško usmerjala v države Zahodnega Balkana, ali morda globalnejših selitvenih in z njimi povezanih izobraževalnih trendov� Sklenemo pa lahko, da gre za relativno tradicionalne in pričakovane izobraževalne selitve z vzhoda proti zahodu in z juga proti severu� V svoji sto- in večletni zgodovini Univerza v Ljubljani beleži relativno veliko stikov z mednarodno populacijo študentov� Dejstvo je, da so do nedavnega nizke številke oziroma precej majhno število študentov v mobilnosti omogočali veliko fleksibilnosti pri njihovem vključevanju v študijske procese� V preteklosti so se oblikovale številne dobre prakse, povezane predvsem z možnostjo učenja slovenščine, saj ta kot učni jezik na Univerzi v Ljubljani in kot prvi jezik v slovenskem okolju lahko predstavlja prvo večjo oviro pri vključevanju mednarodnih študentov v študijski proces� Omenimo lahko na primer intenzivne tečaje učenja slovenščine pred vključitvijo v študij za študente, ki so prihajali na študij iz neuvrščenih držav, prav tako so se študentom s slovenskimi kore-ninami iz tujine podeljevale štipendije za študij v Sloveniji, ki so vključevale tudi celoletni tečaj slovenščine v letu pred začetkom študija v okviru Celoletne TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 55 šole slovenskega jezika, ki jo je organiziral Center za slovenščino kot drugi/ tuji jezik (CSDTJ) pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Pirih Svetina, 2020)� Avtorji monografije Jezikovna politika in jeziki visokega šolstva v Sloveniji (Kalin Golob idr�, 2014) na podlagi rezultatov analize visokošolskih jezikov v članicah EU ugotavljajo, da je večini »držav članic EU skupno to, da omogočajo učenje svojih uradnih jezikov vsaj izmenjalnim, če ne tudi redno vpisanim tujim študentom« (2014, str� 27–28)� Oblika, v kateri je to učenje ponujeno študentom, pa se od države do države zelo razlikuje: lahko gre za pred- ali medsemestrske tečaje, ki so lahko za študente brezplačni ali plačljivi, ponekod je to odvisno od njihove dolžine, študentom prinašajo kreditne točke ali ne, ponekod gre za redne ali celo obvezne študijske predmete, ki so organizirani v obliki poletnih šol ali pripravljalnega leta (2014, str� 28)� Za izmenjalne študente se tečaji slovenščine na Univerzi v Ljubljani organizi-rajo vsaj od študijskega leta 2001/02 dalje� CSDTJ je izvajalec 60-urnih za- četnih tečajev slovenščine za študente na izmenjavi v okviru programa Erasmus+ (prej Erasmus)� Vsako leto se tovrstnih tečajev, ki jih sofinancira EU, za študente pa so brezplačni, udeleži povprečno 200 do 300 študentov (CSDTJ, 2019)� CSDTJ pa od študijskega leta 2013/14 dalje organizira tudi posebne, študentom namenjene tečaje slovenščine� Ti so za udeležence plačljivi, a je cena prilagojena študentski populaciji� V istem študijskem letu je bil v okviru enopredmetnega študija slovenistike akreditiran izbirni predmet Slovenščina kot tuji jezik – lektorat� Kot zunanji izbirni predmet naj bi bil namenjen tako izmenjalnim kot rednim študentom, ki bi v svojih programih imeli možnost vpisa izbirnega predmeta za tri kreditne točke po vrednotenju European Credit Transfer and Accumulation System (ECTS)� Prav večkratna izvedba tega predmeta je pripeljala do ideje in končno tudi realizacije Leta plus, ki ga predstavljamo v nadaljevanju, kot razširjene ponudbe možnosti učenja slovenščine in integracije v slovensko okolje za vse tiste, ki to potrebujejo� 56 • PRVI SKLOP Leto plus kot model integracije mednarodnih študentov na Univerzi v Ljubljani Univerza v Ljubljani je leta 2016 sodelovala na razpisu Ministrstva za izobra- ževanje, znanost in šport za projekt »Izboljšanje procesov internacionalizacije slovenskega visokega šolstva «, ki je bil razpisan na podlagi Strategije internacionalizacije slovenskega visokega šolstva 2016–2020 (Vlada Republike Slovenije, 2016)� Za projekt je Univerza v Ljubljani med drugim predlagala izvedbo pripravljalnega modula, namenjenega mednarodnim študentom z namenom njihovega lažjega vključevanja v visokošolski prostor in življenje v Sloveniji� Pozneje se je ta modul preimenoval v Leto plus� Njegova prva izvedba je potekala v okviru projekta, nadaljnje, od študijskega leta 2017/18 dalje, pa so vključene v redno študijsko dejavnost na Univerzi v Ljubljani9 in financirane iz t� i� razvojnega stebra financiranja Univerze v Ljubljani� Leto plus je nastalo kot slovenska inačica pripravljalnega, uvodnega oziroma temeljnega leta, kar je v tujini uveljavljena oblika univerzitetnega programa, namenjenega iz tujine prihajajočim študentom (prim� Grigore, 2016; Jones idr�, 2020)� Gre za študente, ki se odločijo za študij v drugi državi in v jeziku, ki ni njihov prvi jezik� V pripravljalnem letu naj bi študenti na univerzi, kjer namera-vajo študirati, pridobili predvsem znanje jezika, v katerem bodo v nadaljevanju opravljali svoj študij, spoznali pa naj bi tudi kulturo in življenje države, v kateri bodo študirali� Pripravljalno leto naj bi olajšalo prehod iz srednješolskega v akademsko izobraževanje� V svetu so uveljavljene različne oblike pripravljalnega leta, tudi dostopnost je različna, ponekod gre za plačljive, drugje za brezplačne programe, na nekaterih univerzah so ti programi obvezni, drugje prostovoljni, potekajo pa v letu po zaključku srednje šole in pred začetkom študija� Ker slovenska zakonodaja ne omogoča pripravljalnega leta, saj je status študenta namenjen zgolj vpisanim v akreditirane študijske programe, se Leto plus na Uni-9 »Z letom 2017 je poučevanje slovenščine kot drugega ali tujega jezika v okviru pripravljalnega modula Leto plus postalo redna dejavnost Univerze v Ljubljani, z letom 2018 tudi Univerze na Primorskem« (Državni zbor Republike Slovenije, 2021). TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 57 verzi v Ljubljani izvaja vzporedno s prvim letom študija na izbranem akreditira-nem programu oziroma je vpis v Leto plus omogočen samo tistim mednarodnim študentom, ki so prvo leto vpisani v katerega od akreditiranih programov, ki jih ponujajo članice Univerze v Ljubljani na svoji prvi10 ali drugi stopnji� Modul Leto plus je tako kot pripravljalno leto v prvi vrsti namenjen učenju slovenščine, učnega jezika večine programov in študijskih predmetov, ki se izvajajo na Univerzi v Ljubljani� Ker pa poteka vzporedno s študijem, to učenje ni načrtovano in izvedeno tako intenzivno, kot bi bilo glede na namen najbolj smiselno in učinkovito� Temelj modula Leto plus predstavljata dva semestrska predmeta, dejansko dva 60-urna »tečaja« slovenščine, ki sta za vse študente, vpisane v Leto plus, ob-vezna� Z izpolnjevanjem pogojev, to je z rednim sodelovanjem v programu, prisotnostjo, aktivnim delom med poukom in opravljenim internim izpitom na koncu vsakega tečaja, si študent pridobi tri kreditne točke po ECTS (skupaj šest kreditnih točk po ECTS)� Če poleg teh šestih kreditnih točk po ECTS tak študent pridobi v prvem letu študija na študijskem programu, v katerega je vpisan, 24 kreditnih točk po ECTS, mu to omogoča pridobitev pravice do podaljšanja študentskega statusa za eno leto� Z drugimi besedami, ob polovici točk, to je 30 kreditnih točk po ECTS, ki jih je sicer treba zbrati v enem letniku študija, je mednarodnim študentom omogočeno podaljšanje statusa študenta� Ta pravica izhaja iz posebnega Sklepa Senata Univerze v Ljubljani, sprejetega februarja 2017�11 Ta sklep je mogoče interpretirati tudi tako, da opravljanje obveznosti v okviru Leta plus šteje kot opravičljiv razlog za podaljšanje statusa, pri čemer študenti ne izkoristijo pravice do enkratnega ponovnega vpisa in tudi ne pravice do enkratne prekinitve študija (t� i� pavziranje)� Na račun podaljšanja statusa jim je posledično omogočeno podaljšanje procesa integracije oziroma obdobja prilagajanja na študij in življenje v Sloveniji� 10 V to kategorijo je vključen tudi enoviti magistrski študij. 11 Sklep št. 5.2, sprejet na redni 35. seji Senata Univerze v Ljubljani, 21. 2. 2017. 58 • PRVI SKLOP Ker je bilo Leto plus prvotno načrtovano kot pripravljalno leto, so bile poleg učenja slovenščine v njem predvidene tudi druge vsebine, ki naj bi mednarodnim študentom pomagale tako pri študiju v slovenščini v slovenskem akademskem okolju kot tudi pri življenju v slovensko govorečem okolju� Pripravljalno leto naj tako ne bi omogočalo zgolj učenja glavnega učnega jezika na Univerzi v Ljubljani, ampak hkrati tudi učenje jezika okolja, v katerem naj bi študenti preživeli dve, tri, pet in potencialno tudi več let svojega življenja� Ne glede na študijske zahteve in dejanski učni jezik študija bi vsem mednarodnim študentom (rednim in izmenjalnim) znanje slovenščine v času študija omogočalo lažjo integracijo v slovensko okolje in učinkovitejše napredovanje v študijskem procesu� Poleg treh stopenj tečaja slovenščine (skupaj 180 ur učenja slovenščine) so bili v prvotni program modula vključeni še predmeti Slovenija nekoč in danes, s poudarkom na seznanjanju s slovensko zgodovino in aktualnim dogajanjem, predmet Slovenska družba, ki naj bi se osredotočal na družbene in družabne vidike življenja v Sloveniji, ter predmet Slovenski jezik in kultura, ki naj bi omogočal dodatno poglabljanje znanja, pridobljenega na tečajih slovenščine� Prav tako je bil v Leto plus vključen tudi predmet Informacijske tehnologije za študijske namene, kar je izhajalo iz predpostavke, da se v programe študija na Univerzi v Ljubljani vključujejo mednarodni študenti z zelo različnimi ravnmi informacijske oziroma računalniške pismenosti, ki v današnjem času predstavlja eno ključnih kompetenc, nujno potrebnih za delovanje v akademskem svetu� Ker prva dva izmed navedenih predmetov nikoli nista bila akreditirana, do njune izvedbe ni moglo priti� Za izbirni predmet Informacijske tehnologije za študijske namene študenti v prvih letih izvedbe Leta plus niso izkazovali velikega zanimanja, nasprotno pa je bil, vsaj ob prijavah, vedno zaznan precejšen interes za predmet Slovenski jezik in kultura� Njegova izbirnost v okviru modula pa je povzročila, da je začetni interes za predmet pogosto zelo hitro minil in opažen je bil drastičen osip� Tako Leto plus v svojo šesto redno izvedbo v študijskem letu 2022/23 vstopa predvsem s ponudbo brezplačnega učenja slovenščine za mednarodne študente Univerze v Ljubljani� TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 59 Na podlagi sporazuma med Univerzo v Ljubljani ter Filozofsko fakulteto, ki je kot ena od njenih članic prevzela organizacijo in koordinacijo izvedbe Leta plus, se od študijskega leta 2017/18 na letni ravni omogoča učenje slovenščine med 300 in 350 različnim študentom oziroma v dveh semestrih skupaj izvedbo do 30 učnih skupin s po 20 študenti� Povpraševanje je bilo v vseh letih večje od ponudbe, kar pomeni, da je vsako študijsko leto brez možnosti brezplačnega učenja slovenščine ostalo kar nekaj za to zainteresiranih mednarodnih študentov Univerze v Ljubljani� Z vpisom v Leto plus mednarodni študenti Univerze v Ljubljani pridobijo pravico do brezplačnega učenja slovenščine v okviru treh predmetov: Slovenščina kot tuji jezik 1, Slovenščina kot tuji jezik 2 in Slovenščina kot tuji jezik 3� Vsi trije so akreditirani kot izbirni predmeti prvostopenjskega bolonjskega študija slovenistike in obsegajo po 60 kontaktnih ur v obliki lektorskih vaj z izkušenimi učitelji slovenščine kot tujega jezika� V idealnih razmerah bi se te lektorske vaje izvajale v obliki rednih srečanj dvakrat tedensko po dve šolski uri� Ker pa gre za nekakšno dodatno dejavnost, ki ni vključena v redne urnike študentov in katere izvedba se pogosto prekriva z njihovimi siceršnjimi obveznostmi, se je kot rezervna rešitev izkazala izvedba enkrat tedensko po tri šolske ure, preostale kontaktne ure pa se izvajajo zunaj ustaljenega urnika, prilagojeno naslovnikom v obliki dodatnih dejavnosti, kar je zaznana dodana vrednost učenja slovenšči-ne v okviru Leta plus� Pred začetkom študijskega leta so na Leto plus prijavljeni študenti na podlagi rezultatov razvrstitvenega testa razporejeni v učne skupine, v katerih je do 20 študentov� Učitelji glede na izkazano predznanje slovenščine pri študentih pripravijo za vsako skupino poseben program dela in izberejo ustrezno gradivo za poučevanje� Tega po navadi izbirajo med učbeniki CSDTJ12 ali pa se, glede na to, da gre za specifično skupino učečih se z zaznanimi posebnimi interesi in potrebami, ki se povezujejo tako z vsakodnevnim življenjem in sporazumevanjem 12 https://centerslo.si/knjige/. 60 • PRVI SKLOP v slovensko govorečem okolju kot tudi s posebnimi zahtevami akademskega okolja, odločajo za pripravo lastnega gradiva� Poleg pouka v učilnici oziroma v zadnjem obdobju tudi v spletnem okolju Zoom integralni del učenja sloven- ščine v okviru Leta plus predstavljajo različna interaktivna gradiva v spletnih učilnicah v okolju Moodle, vaje v fonolaboratoriju, delavnica s predstavitvijo elektronskih jezikovnih virov za slovenščino ter delavnica priprave govornih predstavitev seminarskih nalog� Učitelji poskušajo študente še posebej animi-rati za dejavno vključevanje v življenje v Sloveniji z organizacijo različnih ogledov ter obiskov ustanov, razstav in predstav, tematskih sprehodov, ogledov filmov; za študente poleg tega pripravljajo predloge za branje različnih vrst besedil v slovenščini� Vsaj del ur, namenjenih učenju slovenščine, je posvečen tudi posameznim strokam, ki se jim študenti posvečajo pri svojem osnovnem študiju (matematika, računalništvo, naravoslovje, tehnika ipd�)� Kljub relativno majhnemu obsegu ur učenja slovenščine (najpogosteje do 120 ur) so rezultati dobri oziroma študenti poročajo, da so s pomočjo učenja slovenščine v okviru Leta plus izboljšali svoje zmožnosti za uspešen študij na Univerzi v Ljubljani� Seveda je to mogoče predvsem zaradi tega, ker je večina udeležencev Leta plus govorcev enega od južnoslovanskih jezikov� To posledično pomeni, da je njihova receptivna zmožnost v slovenščini, se pravi zmož- nost razumevanja ob branju in poslušanju, že ob začetku sistematičnega učenja slovenščine relativno visoka� Učitelji pa jim nudijo zadostno podporo, da ob intenzivnem lastnem vložku dosežejo tudi primerno znanje slovenščine, ki jim omogoča polno participacijo v študijskem procesu� Da prizadevanja učiteljev in organizatorjev dosegajo svoj namen, pričajo visoke ocene, ki jih udeleženci za izvedbo Leta plus vsako leto izrazijo v evalvacijah13 in komentarjih14 k njim� 13 https://www.uni-lj.si/studij/leto-plus/o-nas/#collapse2019032 710221062. 14 https://www.uni-lj.si/studij/leto-plus/kaj-sporocajo. TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 61 Zaključek Kot kažejo podatki, je bila Univerza v Ljubljani v preteklih letih v svojih prizadevanjih po pritegnitvi večjega števila mednarodnih študentov uspešna� Zdi pa se, da je bila manj uspešna tako v nekaterih drugih svojih prizadevanjih kot pri obravnavi mednarodnih študentov v času študija in bivanja v Sloveniji� Zdi se, da je temeljni problem v tem, da je kot mednarodne prepoznala predvsem študente na izmenjavi – izključno njim so na primer namenjene dejavnosti vseh mednarodnih služb in pisarn tako na Univerzi v Ljubljani kot na njenih posamez nih članicah� Mednarodnih študentov, ki se vključujejo v redni študij, pa večinoma ne prepoznava kot posebne, tudi bolj ranljive skupine, temveč jih takoj po zaključku prijavno-sprejemnega postopka izenačuje z domačimi študenti� Tem študentom se, čeprav izhajajo iz do neke mere drugačnega kulturnega, izobraževalnega in jezikovnega okolja, ne namenja posebne pozornosti, ampak se pričakuje, da se bodo nekako že »zlili« z množico domačih študentov� Šele v zadnjih letih se stanje na tem področju nekoliko spreminja: organizira-jo se posebni sprejemi za mednarodne študente na Univerzi v Ljubljani in na njenih posameznih članicah, poskrbljeno je za dodatno informiranje, saj je bila vzpostavljena posebna, prav njim namenjena spletna stran z informacijami; v okviru opisanega Leta plus se jim ponuja podporno učenje slovenščine; tutor-ski sistem na univerzi pa predvideva tudi tutorje, posebej usposobljene prav za delo z mednarodnimi študenti� Kljub vsem prizadevanjem znotraj Univerze v Ljubljani pa ugotavljamo, da se dejanski položaj mednarodnih študentov v Sloveniji slabša oziroma da so ukrepi države v zadnjem času pogosto v nasprotju s prizadevanji univerze po večji internacionalizaciji� V letu 2012 so bile na primer ukinjene štipendije za mednarodne študente, ki se tudi po koncu gospodarske recesije niso ponovno vzpostavile� Redno vpisanim mednarodnim študentom ni omogočeno bivanje v študentskih domovih, zasebna namestitev jim je težko dostopna� Univerza opozarja na zapletene postopke pridobivanja različnih dokumentov za študij in bivanje ter še bi lahko naštevali� 62 • PRVI SKLOP Viri Bondžić, D� (2014)� Školovanje studenata iz Državni zbor Republike Slovenije� (2021)� zemalja u razvoju kao deo spoljne politike Resolucija o nacionalnem programu za je- Jugoslavije 1950–1961� Annales – Anali zikovno politiko 2021–2025� za istrske in mediteranske studije – Series Frelih, M�, Koren, A�, Rogelj Škafar, B� in historia et sociologia, 24 (4), 637–648� Palaić, T� (2017)� Afrika in Slovenija: Brooks, R� in Waters, J� (2011)� Stu- Preplet ljudi in predmetov = Africa in Slo- dent mobilities, migration and the in- venia� Slovenski etnografski muzej� ternationalization of higher educa- Grigore, A� (2016)� Socio-cultural difficul- tion� Palgrave Macmillan� https://doi� ties in teaching political and diplomatic org/10�1057/9780230305588 language at the preparatory year� Journal Choudaha, R� (2017)� Three waves of inter- of Humanistic and Social Studies, 7(1), national student mobility (1999–2020)� 63–73� Studies in Higher Education, 42(5), 825– Ilc Klun, M� (2014)� Teoretična in terminolo- 832� https://doi�org/10�1080/030750 ška izhodišča izseljenstva ter poznavanje 79�2017�1293872 tematike izseljenstva med slovenskimi Cmepius [Center Republike Slovenije za mo- učenci in dijaki� Dela, 41, 165–181� https:// bilnost in evropske programe izobraževa- doi�org/10�4312/dela�41�9�165-181 nja in usposabljanja]� (b� d�)� Mednarodno Jones, J�, Fleischer, S�, McNair, A� in Masi- sodelovanje v številkah� http://statistike� ka, R� (2020)� The International Founda- cmepius�si/ tion Year and first year transition: Build- Collins, F� L� (2008)� Bridges to learn- ing capital, evolving habitus, developing ing: International student mobilities, belonging, preparing for success� Teach- education agencies and inter-personal ing in Higher Education, 25(1), 36–51� networks� Global Networks, 8(4), 398– https://doi�org/10�1080/13562517�201 8�1541879 417� https://doi�org/10�1111/j�1471- 0374�2008�00231�x Kalin Golob, M�, Stabej, M�, Stritar Kučuk, M�, Červ, G� in Kropivnik, S� (2014)� Je- Cremonini, L� in Antonowicz, D� (2009)� In zikovna politika in jeziki visokega šolstva the eye of the beholder? Conceptualizing v Sloveniji� Fakulteta za družbene vede, academic attraction in the global higher Založba FDV� education market� European Education, 41(2), 52–74� https://doi�org/10�2753/ Klemenčič, M� in Flander, A� (2013)� Eval- EUE1056-4934410203 vacija učinkov programa Erasmus na vi- soko šolstvo v Sloveniji� Cmepius� http:// CSDTJ [Center za slovenščino kot drugi in www�cmepius�si/files/cmepius/userfi- tuji jezik]� (2019)� Letno poročilo 2019� les/publikacije/2013/Evalvacija ucinkov Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta� programa Eramus�pdf Državni zbor Republike Slovenije� (2011)� Klinar, P� (1976)� Mednarodne migracije: Resolucija o Nacionalnem programu viso- Sociološki vidiki mednarodnih migracij v kega šolstva 2011–2020 (ReNPVŠ11-20)� luči odnosov med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupnostmi� Obzorja� TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 63 Kronegger, L� (2017)� Izmenjave študen- Univerza v Ljubljani� (2006)� Strategija tov in zaposlenih Univerze v Ljubljani od 2006–2009� https://www�uni-lj�si/ 2012/2013 do 2015/2016� Univerza v mmarategija20062009/201307091124 Ljubljani� https://www�uni-lj�si/mma/ 0553/?m=1373361845 interno_porocilo_o_mednarodni_mobilno- Univerza v Ljubljani� (2014)� Strategija in- sti_studentov_in_zaposlenih_na_univer- ternacionalizacije Univerze v Ljubljani zi_v_ljubljani/2019071515524996/ 2014–2017 (2020)� https://www�uni-lj� Li, F�, Findlay, A� M�, Jowett, A� J� in Skel- si/o_univerzi_v_ljubljani/strategija_ul/ don, R� (1996)� Migrating to learn and Univerza v Ljubljani� (2022)� Strategija Uni- learning to migrate� International Journal verze v Ljubljani 2022–2027� https:// of Population Geography, 2, 51–67� www�uni-lj�si/mma/strategija_2022%E Lipura, S� J� in Collins, F� L� (2020)� To- 2%80%932027/2022053115195692/ wards an integrative understanding of ?m=1654003196 contemporary educational mobilities: A Vlada Republike Slovenije� (2016)� Stra- critical agenda for international student tegija internacionalizacije slovenskega mobilities research� Globalisation, So- visokega šolstva 2016–2020� Cmepius cieties and Education, 18(3), 343–359� ter Ministrstvo Republike Slovenije za https://doi�org/10�1080/14767724�20 izobraževanje, znanost in šport� https:// 20�1711710 www�cmepius�si/wp-content/uplo- Lukšič-Hacin, M� (1999)� Multikulturalizem ads/2014/02/Strategija-internaciona- in migracije� ZRC SAZU, Založba ZRC� lizacije-slovenskega-visokega-solstva- -SLO-2016%E2%80%932020_WEB� Mazzarol, T� in Soutar, G� N� (2002)� pdf »Push-pull« factors influencing inter- national student destination choice� In- ternational Journal of Educational Man- agement, 16(2), 82–90� https://doi� org/10�1108/09513540210418403 Petriček, B� (2010)� Moderne teorije in po- litike migracij. Diplomsko delo� http:// www�cek�ef�uni-lj�si/u_diplome/petri- cek4362�pdf Pirih Svetina, N� (2020)� Slovenščina, ki je ni bilo v javnosti� Teorija in praksa, 57 (posebna številka), 21–39� SURS� (2021)� Vpis študentov v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, Slovenija, študijsko leto 2020/2021� https://www� stat�si/StatWeb/News/Index/9537 64 • PRVI SKLOP 3OBLIKOVANJE IDENTITETE POSAMEZNIKA IN MEDNARODNE MIGRACIJE ŠTUDENTOV Marija Milavec Kapun Človek se tekom življenja spreminja na različnih področjih. Študentsko obdobje je zelo edinstveno, saj študenti gradijo svojo osebno in profesionalno identiteto. Iščejo izzive in priložnosti za nabiranje novih izkušenj, odkrivanje sebe in sveta. Zaradi tega se nekateri odločijo za študij zunaj matične države. V novi kulturi so izpostavljeni novim vrednotam, prepričanjem in vedênjem. Ob tem pa hiter razvoj družbe in digitalizacija vplivata na mobilnost študentov. V tem poglavju se osredotočamo na proces oblikovanja osebne in profesionalne identitete posameznika ter na nekatere značilnosti gradnje identitete mednarodnih študentov. Izpostavljamo proces akulturacije mednarodnih študentov in akulturacijski stres. To pa se spreminja tudi glede na oblike migracij študentov. Oblike migracij v visokošolskem prostoru se spreminjajo, na kar je izjemno vplivala tudi pandemija, ki je visokošolski prostor preselila v digitalno okolje. Gradnja identitete Kdo sem jaz, kaj me oblikuje kot človeka, kakšna je povezava med umom in telesom – to so temeljna eksistenčna in filozofska vprašanja, ki spremljajo člo-veštvo od njegovega vznika� Identiteta je sestavni del vsakega človeka, obliku- TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 65 je pa se vse življenje in je pomemben gradnik samopodobe� Zaradi nje poznamo sebe in druge, zaradi zavedanja samega sebe pa lahko sami sebe umestimo v določeno družbo� Pertot (2011) deli identiteto na osebno in družbeno� Meja med njima ni jasna in se na intrapsihični ravni prepletata� Identiteta kot sistem predstav posameznika o svojih značilnostih je del osebne identitete� Njeni posamezni deli, kot so najgloblja čustva, vrednote ter najbolj osebne in najpomembnejše značilnosti posameznika, se razvijejo v zgodnjem življenjskem obdobju� Nadalje avtorica opredeljuje družbeno identiteto posameznika, ki je spremenljiva ter je opredeljena z vlogami in predstavami o sebi kot pripadniku določene družbe� Identiteta se oblikuje tudi v odnosu z drugimi in je ne moremo iskati le znotraj sebe� Temu procesu se ne moremo izogniti� Pomembno je, da se zavedamo samega sebe, saj le tako vemo, s čim vstopamo v odnose, ki so bistvo življenja� Na oblikovanje naše osebne identitete vpliva veliko dejavnikov, lahko bi rekli vse, kar je v nas, in vse, kar nas obdaja, nas spreminja� Skozi zgodovino so se oblikovale tri prevladujoče teorije oziroma pogledi na oblikovanje osebne identitete: psihološki, biološki (animalizem) in antropološki (humanistični) pogled� Vendar Shoemaker in Tobia (2022) poudarjata, da smo ljudje biološka, psihološka in socialna bitja, zato naj bi najbolj verjetna teorija identitete vključevala vse tri dejavnike v oblikovanju identitete posameznika� Identiteta je bila prvotno filozofski pojem, ki so ga pozneje v svoje raziskovanje vključile še druge discipline, na primer psihologija in sociologija (Shoemaker in Tobia, 2022)� Na področju psihologije pomeni identiteta relativno stabilnost in trajnost osebnostne strukture posameznika, njegovo zavest o kontinuiteti življenja in njegovi enkratnosti, kar je pogoj razpoznavnosti v očeh drugih (Eriksson idr�, 2020)� Identiteta posameznika nastaja v proce-sih identizacije in identifikacije, ki jih določajo tako psihofiziološki procesi posameznika kot procesi v družbenem okolju in skupinah, ki jim posameznik pripada (Kovačev, 1996)� 66 • PRVI SKLOP Na oblikovanje samopodobe in s tem identitete posameznika vplivajo: spomini, prepričanja, stališča in osebnostne značilnosti posameznika� S psihosocialnega gledišča poteka v času adolescence formacija identitete, ko se gradi pravi jaz� Po Eriksonovi teoriji psihosocialnega razvoja (v Ferrer-Wreder in Kroger, 2020) v tem obdobju potekajo pomembne intrapsihične spremembe v smeri individualizacije posameznika kot osebnosti, v adolescenci pride do sinteze identitete� Vloge v življenju in odnosi z drugimi v različnih kontekstih ter pridobljene izkušnje v teh interakcijah so zaznamovani tudi z različnimi osebnostnimi značilnosti� Skozi to se oblikujejo različne identitete posameznika, kot je na primer spolna, kulturna, poklicna� Dimenzije družbeno kon-struirane identitete posameznika so lahko bolj ali manj vidne okolici (slika 1) (Arredondo, 2017)� Razvoj tehnologij in globalizacija vplivata na razvoj človeštva in tudi identitete, ko nastaja globalna digitalna kultura predvsem mladih� Prav uporaba digitalnih tehnologij in družbenih omrežij dela aktualno generacijo študentov dru-VIDNO DELNO VIDNO NEVIDNO Starost Izobrazba Zgodovinsko ozadje Kultura, jezik Lokacija bivanja Naravne katastrofe in nesreče Etnična identiteta Hobiji in rekreacija Osebni spomini Spolna identiteta in Zakonski stan (otroštvo) orientiranost Življenjski slog Vzgojni pristop Fizično in mentalno staršev zdravje/dobro Religioznost in počutje verska pripradnost Socialnoekonomski Državljanstvo dejavniki Delovne izkušnje Slika 1 : Dimenzije osebne identitete, prirejeno po Arredondo (2017) TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 67 gačno od preteklih� Digitalna okolja generacije Z ponujajo možnost različnega predstavljanja sebe, interakcije z vrstniki pa potekajo na drugačen način, kar spreminja dejavnike, ki vplivajo na gradnjo identitete: manjši je vpliv staršev in učiteljev ter večji vpliv vrstnikov (Ferrer-Wreder in Kroger, 2020)� Profesionalna etika, Zakonodaja kodeks prakse in pravne podlage PROFESIONALNA IDENTITETA Osebne vrednote, morala in prepričanja Slika 2 : Model oblikovanja poklicne identitete, prirejeno po Preston-Shoot in McKimm (2010) S študijem se študenti pripravljajo na vstop v aktivno obdobje življenja kot strokovnjaki na določenem področju� Skozi študij oblikujejo svojo profesionalno/poklicno identiteto� To je dinamičen pojav, ki se intenzivno razvija od začetka študija naprej ter ima v delovno aktivnem in poznejšem obdobju življenja pomembno vlogo tudi pri oblikovanju lastnega prepričanja, kako naj predstavnik posamezne poklicne skupine razmišlja, čuti in reagira (Lasson idr�, 2016)� Mednarodni študenti imajo zaradi tega lahko težave, saj na gradnjo te identitete vpliva tudi kulturno in učno okolje, ki se z njihovo mobilnostjo spreminja� Tako se spreminjajo tudi drugi dejavniki oblikovanja profesionalne identitete, ki so razvidni s slike 2, vse to pa lahko povzroči, da se bodo po povratku v matično državo počutili kot tujci in izključeni iz njim prej domačega okolja� Lahko pa se njihova profesionalna identiteta tudi na novo oblikuje, postane bolj globalna in prilagojena novemu digitalnemu profesio-nalnemu okolju v globalnem svetu� 68 • PRVI SKLOP Raziskovalci (npr� Heng, 2017; Ng idr�, 2017; Sullivan in Kashubeck-West, 2015) poudarjajo pomen ustrezne podpore mednarodnim študentom v državi študija� S ponujanjem profesionalne podpore in pomoči pri reševanju morebit-nih težav je lahko zagotovljena čim boljša izkušnja bivanja in študija v tujini� Prav tako bi bilo smiselno, da se jim ponudi pomoč tudi po povratku v matično državo� S tem bi lahko zagotovili čim večjo maksimizacijo pozitivnih vplivov mobilnosti študentov na posameznika, akademsko in raziskovalno oziroma poklicno okolje ter s tem tudi na matično državo� Kljub digitalizaciji študija imajo visokošolski učitelji še vedno možnost vpliva na študente pri razvoju (profesionalne) identitete (Ferrer-Wreder in Kroger, 2020), morajo pa spremeniti način interakcije s študenti in pristope k poučevanju� Zato so učitelji in raziskovalci tega področja pred izjemno zahtevno nalogo, saj se intenzivno spreminjajo (digitalna) učna okolja, kultura, pričakovanja trga dela, hkrati pa je prisoten izjemno hiter razvoj družbe� Digitalno življenje in študij vseh študentov bi bilo treba intenzivno proučevati z različnih vidikov, tudi z gledišča oblikovanja kulture digitalnega visokošolskega prostora� Obenem je treba pripraviti bodoče strokovnjake za fleksibilno odzivanje na hitre spremembe, pripravljenost za kontinuirano izobraževanje ter spreminjanje poti sodelovanja v novih digitalnih okoljih, ki jih slutimo v zametkih� Z digitalizacijo izobraževanja in interakcij ter selitvijo tudi profesionalnega življenja na splet bo treba v izobraževalne procese vseh študentov, tudi mednarodnih, vključiti vsebine, ki se nanašajo na gradnjo profesionalne identitete (tudi) v digitalnem okolju� Shafirova in sodelavci (2020) so v etnografski raziskavi proučevali gradnjo profesionalne digitalne identitete in razvoj jezikovnih kompetenc (uporaba Google Prevajalnika za objave na družbenih omrežjih) 26-letnega ruskega obrtnika Shora iz Sibirije, ki je brez znanja angleščine postal prepoznan mednarodni strokovnjak na področju izdelave figuric z objavami na družbenih omrežjih� Raziskovalci zaključujejo, da ne samo pozitivne, temveč tudi povratne informacije z negativno konotacijo pozitivno vplivajo na razvoj identitete v digitalnem okolju� TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 69 Prilagajanje novi kulturi Prihod v državo študija predstavlja mednarodnim študentom veliko življenjsko spremembo� Med drugimi posledicami mobilnosti, ki jih ob tem doživljajo, se srečajo tudi z novo kulturo, kar lahko predstavlja izziv in hkrati stres� To bližnje srečanje lahko povzroči spremembe na nivoju posameznika (vrednote, stališča, prepričanja in identiteta) ter skupine (družbeni in kulturni sistem)� To poteka v procesu akulturacije, ki je proces spreminjanja kulture in vedênja posameznika ali skupin kot posledica medkulturnih stikov ter poteka že od nastanka člo-veštva in migracij� Na proces akulturacije vplivajo predhodni dejavniki (pogoji akulturacije), strategije (smeri akulturacije) in posledice (rezultati akulturacije) (Arends-Tóth in Van de Vijver, 2006)� V sodobnem času se to nadaljuje z naraščajočo hitrostjo, ko vse več ljudi iz različnih kultur potuje, se srečuje in medsebojno povezuje, kar spodbuja globalizacija (Berry, 2019)� Strategije akulturacije predstavlja štiridelni model in njihova kategorizacija poteka po dveh dimenzijah (slika 3)� Prva dimenzija je povezana z ohranitvijo ali zavrnitvijo matične kulture, druga pa s sprejetjem ali zavrnitvijo nove kulture (Berry, 1997): Asimilacija poteka, ko ljudje prevzamejo kulturne norme prevladujoče (gostiteljske) kulture in izgubijo svojo matično� V nekaterih primerih država vsili svojo kulturo� Separacija je, ko ljudje zavračajo prevladujočo (gostiteljsko) kulturo in ohranijo matično/domačo kulturo, v novem kulturnem okolju ne sodelujejo� Raje imajo stike z domačo kulturo, ločitev od nje pa lahko olajša priseljevanje v etnične enklave� Integracija se zgodi, ko posamezniki sprejmejo kulturne norme prevladujoče (gostiteljske) kulture, hkrati pa ohranijo svojo domačo kulturo� Integracija lahko vodi do bikulturalizma in je pogosto sinonimna z njim� Ljudje so aktivni 70 • PRVI SKLOP v novem kulturnem okolju, prevzamejo nekatere norme in vrednote, vendar imajo še vedno trdne povezave s svojo domačo kulturo� + - STIKI Z MATIČNO KULTURO + Integracija Asimilacija URO KULT OVO N Z Separacija Marginalizacija STIKI - Slika 3: Strategije akulturacije, prirejeno po Berry (2019) Marginalizacija se pojavi, ko posamezniki zavračajo tako svojo domačo kulturo kot novo (gostiteljsko) kulturo� Ne pripadajo nobeni kulturi� Podobno in v delih vzporedno kategorizacijo možnih stanj v okviru dvodimen-zionalnega modela procesa akulturacije je oblikoval Mendoza (1989): kulturni odpor (upiranje pridobivanju novih nadomestnih kulturnih norm ob ohranjanju prvotnih običajev), kulturni premik (nadomestitev izvirnih običajev z novimi nadomestnimi kulturnimi normami), kulturna vključitev (prilagoditev tako izvirnih kot novih nadomestnih običajev)� Oblikoval je tudi kategorijo kulturna transmutacija� To strategijo uporabljajo tisti, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju svoje izvorne kulture in sprejemanju nove kulture, vendar namesto TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 71 vključevanja dveh različnih kultur v svoje vsakdanje življenje ustvarijo tret-jo kulturo, ki je mešanica starega in novega� Ob tem se oblikuje edinstvena subkulturna entiteta� Akulturacija je dvosmeren, kompleksen, multidimenzionalen in dinamičen proces, ki odseva doživljanje posameznika ter njegovo odzivanje na okolje v povezavi s sovplivanjem različnih in spremenljivih dejavnikov okolja (Berry, 2005; Tabernero idr�, 2010)� Izbira akulturacijske strategije je lahko različna za javno in zasebno življenje: človek v zasebnem življenju na primer zavrača norme in vrednote novega kulturnega okolja (strategija separacije), vendar se v javnem življenju prilagaja in izbira strategijo integracije ali asimilacije (Arends-Tóth in Van de Vijver, 2003)� Na izbiro mednarodnih študentov glede strategije kulturne prilagoditve in na psihološko prilagoditev vplivajo stopnja doživljanja stresa zaradi študija in v vsakdanjem življenju, uspešnost pri medkulturnem prilagajanju ter socialna opora družine in novih prijateljev, kot tudi prijateljev v domačem okolju, katerih vloga s procesi digitalizacije in globalizacije pridobiva na pomembnosti (Ng idr�, 2017)� Sociodemografske spremenljivke, ki vplivajo na uspešnost procesa akulturacije, so spol, starost, država izvora, dolžina bivanja v tuji državi, znanje jezika in kulturna identiteta (Fox idr�, 2017; Xing idr�, 2020)� Najbolj neugodne učinke, predvsem na psihološko zdravje posameznika, ima strategija marginalizacije, najboljše pa ima strategija integracije (Choy idr�, 2021; Needham idr�, 2018; Nguyen in Maggard-Gibbons, 2013)� Slednja je tudi prevladujoča strategija med mednarodnimi študenti, ki se uspešno pri-lagodijo bivanju v gostujoči državi, čeprav se lahko pojavijo tudi manj uspešne strategije (Sullivan in Kashubeck-West, 2015; Xing idr�, 2020)� Če želijo izobraževalne institucije doseči socialno integracijo mednarodnih študentov, sta zelo učinkovita spodbujanje ohranjanja domače in sprejemanja nove kulture ter motivacija za učenje jezika okolja (Xing idr�, 2020; Yu idr�, 2019)� Ob zavedanju pomembnosti spodbujanja socialne integracije mednarodnih študentov se to lahko učinkovito vključuje v orientacijske aktivnosti ob sprejemu teh študentov� Slovenske izobraževalne institucije imajo glede tega 72 • PRVI SKLOP veliko prednost, saj večina mednarodnih študentov prihaja iz držav bivše Jugoslavije, povezuje nas podoben jezik, prav tako družine ali sorodniki nekaterih študentov živijo ali so živeli pri nas (prim� »Mednarodni študenti v Sloveniji in na Univerzi v Ljubljani«)� Mednarodni študenti gredo skozi proces akulturacije drugače od drugih migrantov, saj običajno načrtujejo krajši čas bivanja v državi študija in imajo pogosto trden namen, da se po zaključku študija vrnejo v matično državo (Sullivan in Kashubeck-West, 2015; Yu idr�, 2019)� Kljub temu pa ob prihodu v novo okolje lahko doživijo kulturni šok ali kulturni stres� Ta negativno vpliva na njihovo psihično in fizično zdravje ter dobro počutje� Ko ima posameznik slabši odziv na proces akulturacije in mu to povzroča teža-ve, govorimo o fenomenu akulturacijskega stresa (Berry, 2005)� Glavni dejavniki, ki povzročajo akulturacijski stres, so domotožje, kulturni šok in diskriminacija� Akulturacijski stres je povezan tudi s sociodemografskimi značilnostmi študentov in prisotnostjo depresivnih simptomov� Manjši akulturacijski stres doživljajo študenti, ki izberejo strategijo integracije, saj imajo s tem širšo socialno mrežo (Sullivan in Kashubeck-West, 2015)� Zato je pomembno, da svetovalne službe izobraževalnih institucij z ustreznimi intervencijami naslavljajo to tematiko, saj se s tem zagotavlja boljše zdravje in počutje študentov� V slovenskem visokošolskem prostoru tega ni zaznati, zato bi bilo smiselno, da se ob spodbujanju internacionalizacije sistematično naslavljajo tudi ti izzivi pospeše-ne internacionalizacije in globalizacije slovenskega šolstva� Medkulturna prilagoditev poteka na dveh ravneh, in sicer kot sociokulturna prilagoditev na eni oziroma čustvena in psihološka (vedenjska) prilagoditev na drugi strani� Sociokulturna prilagoditev se nanaša na paradigmo socialnega učenja ter kompetentnost za obvladovanje vsakdanjega življenja in socialnih interakcij v novem kulturnem okolju� Psihološka prilagoditev se nanaša na model stresa in spoprijemanja z njim, kulturno identiteto, subjektivno počutje ali zadovoljstvo s prehodom v novo kulturno okolje� Psihološka in sociokulturna TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 73 prilagoditev sta med seboj povezani, toda konceptualno in empirično različni (Berry, 2005)� Način obvladovanja in odziv mednarodnih študentov na stresorje lahko pomembno vplivata na njihovo zdravje ter njihovo akademsko uspešnost in življenje na splošno� Z namenom zagotavljanja pozitivnih izkušenj s študijem in bivanjem pri nas bi bilo smiselno, da se službe za podporo tem študentom usmerijo tudi v nudenje pomoči pri prilagajanju in premagovanju akulturacijskega stresa� Družbena omrežja imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju podpore mednarodnim študentom pri prilagajanju novemu okolju in pripravi na prihod v državo študija� Hkrati pa se z njihovo uporabo lahko zmanjšuje stres ob stiku z novo kulturo po prihodu (Yu idr�, 2019)� Pri rangiranju slovenskih visokošolskih institucij na različnih akademskih lestvicah se upošteva mednarodnost, pri čemer nosijo največjo težo mednarodne (in mednarodno odmevne) znanstvene objave� Pomemben pa je tudi mednarodni značaj visokošolskih institucij, ki se izkazuje z deležem mednarodnih študentov in članov osebja� Mednarodni študenti v slovenskem visokošolskem okolju sicer niso (pomemben) del poslovnega modela, kot je to pogosto v tujini, vendar je že zaznati tekmovalnost med izobraževalnimi institucijami za mednarodne študente ter prizadevanja za vzpostavitev dolgoročnega pozitivnega odnosa s tujimi izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami� V zadnjem času se kar nekaj pozornosti posveča ustreznim organizacijskim ter medkulturnim kompetencam slovenskih ustanov, osebja in študentov ter t� i� internacionalizaciji doma ( internationalization at home - IaH) oziroma internacionalizaciji kurikuluma in učnih izidov v slovenskih visokošolskih programih (Aškerc Veniger, 2017; Flander, 2018)� Ob sodobnih stikih mladih (tudi študentov) z oddaljenimi oziroma drugimi kul-turami zaradi t� i� globalizacije 4T (trgovina, tehnologija, turizem in transna-cionalizem) poteka med njimi tudi proces sodobne oblike akulturacije, to je na daljavo (ang� remote acculturation) (Eales idr�, 2020)� Zaradi pospeška digitali- 74 • PRVI SKLOP zacije, ki ga je prispevala pandemija covida-19 tudi na področju visokošolskega izobraževanja, bo smiselno proučevati sovplivanja različnih procesov akulturacije ter doživljanja mednarodnih študentov in njihovih vrstnikov v globalnem (digitalnem) okolju� Mobilnost študentov skozi čas in poti Internacionalizacija visokošolskega izobraževanja ni novost sodobne družbe, saj so univerze že vse od svojih začetkov naravnane na odpiranje zunaj meja institucij, držav in narodov ter privabljanje študentov in učiteljev s celega sveta� V zgodovinskih arhivih je prvo dokumentirano mednarodno povezovanje zabeleženo v 6� stoletju našega štetja, ko je Univerza Nalanda v Indiji vabila k študiju in poučevanju budiste s celega sveta� V evropskem prostoru pa se je internacionalizacija začela pol tisočletja pozneje s prvima univerzama v Parizu in Bologni, ki sta vpisovali študente z vse celine in poučevali v takratni lingui franci akademikov in raziskovalcev – latinščini (Altbach in de Wit, 2015)� Univerze Stare celine so se v 18� in 19� stoletju bolj nacionalizirale: postale so bolj zaprte in se prilagodile domačemu jeziku celo s prepovedjo študija v tujini in osredotočanjem na domače prioritete na domačih izobraževalnih institucijah� To je bilo prisotno še med obema svetovnima vojnama (Altbach in de Wit, 2015; de Wit in Altbach, 2021)� Zgodovinsko ozadje izobraževanja bodočih intelektualcev s slovenskega narodnostnega ozemlja sta opisala Melik in Vodopivec (1986) ter naj bi potekalo v treh obdobjih� Začetek je bil v Padovi od leta 1222 naprej, od 14� stoletja dalje so študenti šli po znanje v Prago, Kra-kov ali na Dunaj� Drugo obdobje predstavlja obdobje Habsburške monarhije, ko so jezuiti prevzeli izobraževanje v šolskih središčih, predvsem na področju teologije in filozofije� Z reformo avstrijskega visokega šolstva po letu 1848 pa se začenja tretje obdobje, ko so se pojavile močne težnje po oblikovanju slovenske univerze� Do tega obdobja so Slovenci, ki so imeli željo po znanju, tega pridobivali na okoliških univerzah, kar lahko predstavlja del migracij študentov� Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je leta 1919 ustanovila Univerzo v TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 75 Ljubljani s Pravno, Filozofsko, Medicinsko, Teološko in Tehniško fakulteto� V začetku so poučevali učitelji, ki so bili habilitirani na drugih univerzah, vpisali pa so se študenti z avstrijskih univerz (Univerza v Ljubljani, b� d�)� Razcvet internacionalizacije visokega šolstva po drugi svetovni vojni je temeljil na prizadevanjih akademske skupnosti, da je solidarna ter prispeva k obnovi družbe in gradnji miru� Čeprav je hladna vojna omejila sodelovanje in komunikacijo med Zahodno Evropo ter Srednjo in Vzhodno Evropo, se po njenem zaključku dinamika mobilnosti intenzivno razvija (Altbach in de Wit, 2015; de Wit in Altbach, 2021)� Lingua franca v mednarodnem visokem šolstvu vedno bolj postaja angleščina (de Wit in Altbach, 2021)� Mobilnost študentov se je na Stari celini skozi zgodovino spreminjala glede na možnosti in potrebe, zato nekako težko govorimo o pravi mobilnosti pred koncem druge svetovne vojne, predstavlja pa njene zametke, saj se je visokošolski prostor prilagajal takratnim razmeram in možnostim� Projekt Erasmus, ki se je začel pred 35 leti, ima velik doprinos k promociji in realizaciji mobilnosti v akademskem okolju (Evropska komisija, 2017)� Sodobno mednarodno mobilnost študentov lahko opredelimo s tremi generaci-jami (Shkoler in Rabenu, 2020)� V okviru prve generacije mobilnosti študent odide v drugo državo za namen študija, prakse oziroma v okviru programa za izmenjavo� Poleg študija pričakuje tudi osebno rast, gradnjo socialnega kapitala, večje možnosti za zaposlitev, poklicne izkušnje in boljše možnosti za karierni razvoj� Tovrstna mobilnost ne vključuje zgolj vključitve v študijski proces, temveč tudi vključitev v socialne interakcije in seznanitev s kulturnim okoljem� Nova oblika te prve generacije je virtualno izobraževanje, ki je opisano v nadaljevanju (Knight, 2018; Shkoler in Rabenu, 2020)� Druga generacija mobilnosti ima primarni fokus na premiku programov ali (izobraževalnih) institucij čez državne meje z namenom izobraževanja in usposabljanja (Knight, 2010; Shkoler in Rabenu, 2020)� 76 • PRVI SKLOP Tretja generacija mednarodnega izobraževanja pa so izobraževalna središča, ki privabljajo mednarodne študente, raziskovalce, programe in izvajalce z namenom zagotavljanja študija, produkcije znanja in inovacij (Shkoler in Rabenu, 2020)� Njihov razvoj temelji na predhodnih dveh generacijah mobilnosti� To omogoča digitalna tehnologija, ki vse bolj seli izobraževalni proces na splet� V teh mednarodnih izobraževalnih središčih se oblikuje kritična masa lokalnih in mednarodnih akterjev, ki so strateško vključeni v čezmejno izobraževanje, usposabljanje, pobude za produkcijo znanja in inovacij� Oblikovale so se tri glavne vrste mednarodnih izobraževalnih središč (Knight, 2018): • študijska središča, ki se večinoma ukvarjajo z izobraževanjem in usposab-ljanjem; • središča talentov, ki so namenjena predvsem ustvarjanju usposobljene delovne sile; • središča za inovacije znanja, ki proizvajajo in distribuirajo znanje in inovacije� Virtualna mobilnost tretje generacije izrazito temelji na sodelovalnem učenju, ki vključuje naslednje elemente: učne aktivnosti in igrifikacijo, mehanizme za oblikovanje interesnih skupin, e-ocenjevanje, sistem priznavanja pridobljenih spretnosti in seznam pridobljenih kompetenc (Buchem idr�, 2018)� Klasična fizična mobilnost se je v letu 2020 ustavila zaradi aktualne pandemije� Virtualne izmenjave študentov, ki so se pred tem izvajale v zanemarljivem obsegu, so dobile svoj zagon in mesto v času koronavirusa� Digitalne tehnologije so omogočile sodelovanje in povezovanje čez nekaj mesecev zaprte meje in vrata bivališč, pridobivanje znanja ter spoznavanje ljudi in njihovih kultur se je zato korenito spremenilo� Virtualna mobilnost je tako dobila svoje mesto kot samostojna oblika ali kot komplementarna fizični mobilnosti študentov� Digitalizacija študija je ključni del poslovnih modelov odprtih univerz, ki omogočajo izobraževanje po spletu� TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 77 Pojem virtualnega učenja nekako zamenjuje koncept sodelovalnega mednarodnega učenja na daljavo ( collaborative online international learning – COIL)� COIL spodbuja poučevanje in učenje na bolj interaktiven način� Učitelj skupaj z drugim učiteljem s partnerske institucije v tujini spodbuja k učenju študente iz različnih okolij, ne glede na državo bivanja� Pri tem pridejo do izraza vse prednosti izobraževanja na daljavo: nepomembne so fizične ovire za mobilnost, manjši so stroški, vključene so vse skupine, tudi deprivilegirane, in prisotnega je manj elitizma� Za ta pristop k izobraževanju se uporablja izraz internacionalizacija doma (de Wit in Altbach, 2021)� S COIL obliko izobraževanja pridobijo študenti pomembne medkulturne in digitalne kompetence (Coventry University, b� d�; Villar-Onrubia in Rajpal, 2016)� Raziskovanje internacionalizacije doma intenzivno narašča od leta 2015 (Barbosa idr�, 2020)� Dajanje prednosti samo tradicionalni fizični ali samo virtualni mobilnosti študentov ni ustrezno, saj se lahko dobro dopolnjujeta (Ruiz-Corbella in Álvarez- -González, 2014)� Izobraževanje s pomočjo digitalnih tehnologij se vedno bolj vključuje tudi v študijski proces� To spodbuja spremembe v mobilnosti študentov oziroma globalizacijo študija, ki postaja preplet različnih oblik mobilnosti in drugih oblik internacionalizacije študija ter njene digitalizacije� Ob soočanju z izzivi mobilnosti študentov in internacionalizacije se poraja vprašanje, v kateri generaciji mobilnosti se nahaja slovenski visokošolski prostor� Ali smo pripravljeni razmišljati o drugi generaciji mobilnosti, ko pa smo ravnokar v ognjenem krstu epidemije usvojili virtualno mobilnost? In ali si lahko hkrati vsaj v obrisih predstavljamo mobilnost četrte in sledečih generacij? Te mobilnosti prihodnosti se zdijo zelo oddaljene in se slikajo v podobah kot iz kakšnega znanstvenofantastičnega filma� Mogoče nas le nekaj podrsov loči od pametnih naprav, ki bodo lahko kar s pomočjo sinhronizacije z našimi možgani prepoznavale naše misli in miselne podobe ter jih nadgrajevale glede na želeno izkušnjo mobilnosti� 78 • PRVI SKLOP Zaključek V tem poglavju sta opisana gradnja identitete posameznika ter vpliv spremembe okolja skozi procese akulturacije na oblikovanje osebne in profesionalne identitete (mednarodnih) študentov� Z novimi oblikami migracij, ki jih poganja digitalna tehnologija, se procesi akulturacije selijo v virtualni prostor� Klasične migracije pa se s pomočjo digitalnih tehnologij nadgrajujejo, saj so virtualne migracije časovno, prostorsko in tudi finančno bolj dostopne, hkrati pa se z vir-tualnimi kontakti lahko olajša spoznavanje drugih kultur in pridobivanje novih znanj, a ne morejo v celoti nadomestiti fizičnega stika, premika v drugo okolje in s tem povezanih doživetij� Ključna naloga izobraževalnih institucij je, da študente pripravijo na življenje in delo za čas, odmaknjen nekaj desetletij v prihodnost� To pa postaja skoraj nemogoča naloga za učitelje, ki se morajo iz zakladnice znanja spremeniti v usmerjevalce razvoja študentov, ki imajo vse informacije oddaljene le en klik� Znanja in spretnosti, ki naj bi jih usvojili bodoči nosilci družbenega življenja, sedaj toliko bolj prihajajo v ospredje� Izobraževalne institucije bi se morale usmeriti v poučevanje »štirih K-jev«, spretnosti za 21� stoletje: kritičnega mišljenja, komuniciranja, kooperativnosti in kreativnosti� Pri tem pa moramo tudi na področju terciarnega izobraževanja stopiti iz cone udobja v negotovo in nepoznano digitalno prihodnost v globalnem svetu, ki se zelo hitro spreminja� Viri Altbach, P� G� in de Wit, H� (2015)� Interna- Arends-Tóth, J� in Van de Vijver, F� J� R� tionalization and global tension: lessons (2003)� Multiculturalism and accul- from history� Journal of Studies in Inter- turation: Views of Dutch and Turk- national Education, 19(1), 4–10� https:// ish-Dutch� European Journal of Social doi�org/10�1177/1028315314564734 Psychology, 33(2), 249–266� https://doi� org/10�1002/ejsp�143 TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 79 Arends-Tóth, J� in Van de Vijver, F� (2006)� Buchem, I�, Konert, J�, Carlino, C�, Casa- Assessment of psychological accultur- nova, G�, Rajagopal, K�, Firssova, O� in ation� V D� L� Sam in J� W� Berry (ur�), Andone, D� (2018)� Designing a collab- The Cambridge handbook of acculturation orative learning hub for virtual mobility psychology� Cambridge University Press� skills – Insights from the European pro- ject Open Virtual Mobility� V P� Zaphiris Arredondo, P� (2017)� Dimensions of person- in A� Ioannou (ur�), Learning and collabo- al identity (popravljena izdaja)� Arredon- ration technologies. Design, development do Advisory Group� https://www�arre- and technological innovation� Springer dondoadvisorygroup�com/2018/11/07/ International Publishing� https://doi� d i m e n s i o n s - o f - p e r s o n a l - i d e n t i - org/10�1007/978-3-319-91743-6_27 ty-in-the-workplace/ Choy, B�, Arunachalam, K�, S, G�, Taylor, Aškerc Veniger, K� (2017)� Internacionali- M� in Lee, A� (2021)� Systematic review: zacija kurikuluma: Vključevanje mednaro- Acculturation strategies and their impact dne in medkulturne razsežnosti v študijski on the mental health of migrant popu- proces: priročnik za visokošolske učitelje lations� Public Health in Practice, 2(no- in podporno osebje� Cmepius� https:// vember 2020), 100069� https://doi� www�cmepius�si/wp-content/uplo- org/10�1016/j�puhip�2020�100069 ads/2021/04/Internacionalizacija-kuri- kuluma_NET�pdf Coventry University� (b� d�)� About COIL� http://onlineinternationallearning�org/ Barbosa, B�, Santos, C� in Prado-Meza, C� about/ M� (2020)� There is no one way to inter- nationalization at home: Virtual mobility de Lasson, L�, Just, E�, Stegeager, N� in Mall- and student engagement through formal ing, B� (2016)� Professional identity forma- and informal approaches to curricula� tion in the transition from medical school Revista Lusofona de Educacao, 47(47), to working life: A qualitative study of 85–98� https://doi�org/10�24140/ group-coaching courses for junior doctors� BMC Medical Education, 16, 165� https:// issn�1645-7250�rle47�06 doi�org/10�1186/s12909-016-0684-3 Berry, J� W� (1997)� Immigration, accultura- de Wit, H� in Altbach, P� G� (2021)� Interna- tion, and adaptation� Applied Psychology, tionalization in higher education: global 46(1), 5–34� trends and recommendations for its fu- Berry, J� W� (2005)� Acculturation: Living ture� Policy Reviews in Higher Education, successfully in two cultures� International 5(1), 28–46� https://doi�org/10�1080/2 Journal of Intercultural Relations, 29(6), 3322969�2020�1820898 697–712� https://doi�org/10�1016/j� Eales, L�, Gillespie, S�, Eckerstorfer, S�, Elt- ijintrel�2005�07�013 ag, E� M�, Group, G� E� in Ferguson, G� Berry, J� W� (2019)� Acculturation: A M� (2020)� Remote acculturation 101: personal journey across cultures� Cam- A primer on research, implications, and bridge University Press� https://doi� illustrations from classrooms around the org/10�1017/9781108589666 world� Online Readings in Psychology and Culture, 8(1), Article 13� https://doi� org/10�9707/2307-0919�1168 80 • PRVI SKLOP Eriksson, P� L�, Wängqvist, M�, Carlsson, Lasson, L� De, Just, E�, Stegeager, N� in J� in Frisén, A� (2020)� Identity devel- Malling, B� (2016)� Professional identity opment in early adulthood� Develop- formation in the transition from medical mental Psychology, 56(10), 1968–1983� school to working life: A qualitative study https://doi�org/10�1037/dev0001093 of group-coaching courses for junior doc- tors� BMC Medical Education, 16, 165� Evropska komisija [European Commissi- https://doi�org/10�1186/s12909-016- on]� (2017)� From Erasmus to Erasmus+: 0684-3 A story of 30 years� https://ec�europa� eu/commission/presscorner/detail/en/ Melik, V� in Vodopivec, P� (1986)� Sloven- MEMO_17_83 ski izo braženci in avstrijske visoke šole, 1848—1918� Zgodovinski časopis, 40(3), Ferrer-Wreder, L� in Kroger, J� (2020)� Iden- 269–282� tity in adolescence: The balance between self and other (4� izdaja)� Routledge� Mendoza, R� H� (1989)� An empirical scale to measure type and degree of accultur- Flander, A� (2018)� Internacionalizacija kot ation in Mexican American adolescents pristop za izboljšanje visokošolskega iz- and adults� Journal of Cross-cultural Psy- obraževanja v sodobni družbi� Sodobna chology, 20(4), 372–385� pedagogika, 69(2), 12–25� Needham, B� L�, Mukherjee, B�, Bagchi, P�, Fox, M�, Thayer, Z� in Wadhwad, P� D� Kim, C�, Mukherjea, A�, Kandula, N� R� (2017)� Acculturation and health: The in Kanaya, A� M� (2018)� Acculturation moderating role of socio-cultural con- strategies and symptoms of depression: text� American Anthropologist, 119(3), The Mediators of Atherosclerosis in South 405–421� https://doi�org/10�1111/ Asians Living in America (MASALA) aman�12867�Acculturation Study� Journal of Immigrant and Minori- Heng, T� T� (2017)� Voices of Chinese inter- ty Health, 20(4), 792–798� https://doi� national students in USA colleges: ‘I want org/10�1007/s10903-017-0635-z to tell them that …’ Studies in Higher Edu- Ng, T� K�, Wang, K� W� C� in Chan, W� cation, 42(5), 833–850� https://doi�org (2017)� Acculturation and cross-cultural /10�1080/03075079�2017�1293873 adaptation: The moderating role of social Knight, J� (2010)� Regional education support� International Journal of Intercul- hubs — rhetoric or reality� International tural Relations, 59(julij), 19–30� https:// Higher Education, 50, 20–21� https:// doi�org/10�1016/j�ijintrel�2017�04�012 doi�org/https://doi�org/10�6017/ Nguyen, D� K� in Maggard-Gibbons, M� ihe�2010�59�8491 (2013)� Age, poverty, acculturation, Knight, J� (2018)� International education and gastric cancer� Surgery, 154(3), hubs� V P� Meusburger, M� Heffernan in 444–452� https://doi�org/10�1016/j� L� Suarsana (ur�), Geographies of the Uni- surg�2013�05�017 versity (str� 637–656)� Springer� Pertot, S� (2011)� Identitetne spremembe Kovačev, A� N� (1996)� Identiteta med indi- med Slovenci v Italiji v družinah učencev vidualizacijo in kolektivizacijo� Psiholo- šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji� ška obzorja, 5(3), 49–67� Journal of Ethnic Studies, 66, 24–43� TEORETIČNO OZADJE — MIGRACIJE IN MEDNARODNI ŠTUDENTI • 81 Preston-Shoot, M� in McKimm, J� (2010)� Tabernero, C�, Briones, E� in Cuadrado, Prepared for practice? Law teaching and E� (2010)� Changes in residential satis- assessment in UK medical schools� Journal faction and place attachment over time� of Medical Ethics, 36, 694–699� https:// PsyEcology, 1(3), 403–412� https://doi� doi�org/10�1136/jme�2010�036640 org/10�1174/217119710792774771 Ruiz-Corbella, M� in Álvarez-González, B� Univerza v Ljubljani� (b� d�)� Univerza v Lju- (2014)� Virtual mobility as an inclusion bljani – ustanovitev in razvoj do konca 20. strategy in higher education: Research stoletja� https://www�uni-lj�si/univerzi- on distance education master degrees tetni_arhiv/zgodovina_ul/univerza_v_lju- in Europe, Latin America and Asia� Re- bljani_–_ustanovitev_in_razvoj_do_kon- search in Comparative and International ca_20 _stoletja/ Education, 9(2), 165–180� https://doi� Villar-Onrubia, D� in Rajpal, B� (2016)� On- org/10�2304/rcie�2014�9�2�165 line international learning� Perspectives: Shafirova, L�, Cassany, D� in Bach, C� Policy and Practice in Higher Education, (2020)� From »newbie« to professional: 20(2–3), 75–82� https://doi�org/10�108 Identity building and literacies in an on- 0/13603108�2015�1067652 line affinity space� Learning, Culture and Xing, X�, Popp, M� in Price, H� (2020)� Ac- Social Interaction, 24(december 2019), culturation strategies of Chinese univer- 100370� https://doi�org/10�1016/j� sity students in the United States� Journal lcsi�2019�100370 of Advances in Education Research, 5(1), Shkoler, O� in Rabenu, E� (2020)� De- 10–24� https://doi�org/10�22606/ fining international student mobility jaer�2020�51002 and higher education� V O� Shkoler, E� Yu, Q�, Foroudi, P� in Gupta, S� (2019)� Far Rabenu, P� M� W� Hackett in P� M� Ca- apart yet close by: Social media and ac- pobianco, International student mobil- culturation among international students ity and access to higher education (str� in the UK� Technological Forecasting and 1–27)� Palgrave Macmillan� https://doi� Social Change, 145(december 2017), org/10�1007/978-3-030-44139-5 493–502� https://doi�org/10�1016/j� Shoemaker, D� in Tobia, K� (2022)� Personal techfore�2018�09�026 identity� V� M� Vargas in J� Doris (ur�), Ox- ford handbook of moral psychology� Ox- ford University Press� https://ssrn�com/ abstract=3198090 Sullivan, C� in Kashubeck-West, S� (2015)� The interplay of international students’ acculturative stress, social support, and acculturation modes� Journal of Interna- tional Students, 5(1), 1–11� https://doi� org/10�32674/jis�v5i1�438 83 DRUGI SKLOP: IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS 84 IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 85 4OZADJE, RAZISKOVANJE IN IZDELKI PROJEKTA IKTERUS Marija Milavec Kapun in Monika Kavalir Projekt IKTERUS – Izboljšanje komunikacije s tujimi študenti v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani – v okviru razpisa Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije »Študentski inovativni projekti za družbeno korist« (2018) je bil odgovor na zaznane potrebe po izboljšanju komunikacije z mednarodnimi študenti v ZDŠ. ZDŠ se je kot prva in glavna zdravstvena ustanova, na katero se obračajo mednarodni študenti na (rednem) študiju ali izmenjavi na Univerzi v Ljubljani, kot tudi na drugih visokošolskih zavodih, soočala s čedalje več in bolj raznolikimi študenti, hkrati pa so ugotavljali, da mnogi mednarodni študenti niso seznanjeni z zdravstvenimi pravicami, ki jim pripadajo, in načinom njihovega koriščenja. Cilj projekta je bil izboljšati na eni strani dostopnost informacij o možnostih koriščenja zdravstvenih storitev za mednarodne študente ter na drugi komunikacijo med zdravstvenim osebjem v ZDŠ in študenti, pri čemer smo povezali študente, visokošolske učitelje in drugo osebje s štirih fakultet Univerze v Ljubljani in s tem štiri strokovna področja. V poglavju so predstavljeni zasnova in udeleženci projekta, uporabljene metode in neposredno v projektu nastali izdelki. 86 • DRUGI SKLOP Zasnova projekta Javni razpis »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2020 za študijski leti 2018/2019 in 2019/2020« je bil objavljen 1� 10� 2018, drugo odpiranje (za študijsko leto 2019/2020) pa je potekalo od 1� 10� do 6� 12� 2019� Namen razpisa je bil »povezovanje visokošolskih zavodov z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem/regionalnem okolju ter izvajanje inovativnih prožnih oblik učenja za razvoj kompetenc in praktičnih izkušenj študentov«, predmet razpisa pa »sofinanciranje projektov, ki se bodo izvajali v skupinah od šest do deset študentov pod mentorstvom pedagoškega mentorja in strokovnega sodelavca iz lokalnega/regionalnega okolja«, pri čemer je bilo predvideno, da bodo »/v/ okviru izbranih projektov /…/ študenti proučevali različne kreativne in inovativne rešitve za izzive negospodarskega in neprofitnega sektorja (v lokalnem/regionalnem okolju)« (Javni štipendijski, razvojni, invalidski in pre- živinski sklad Republike Slovenije, 2018)� Po predhodnih dogovorih med Oddelkom za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Monika Kavalir) ter vodstvom ZDŠ (Mateja Ana Grulja) se je oblikovala projektna skupina, ki je združila pedagoške mentorje s še treh fakultet Univerze v Ljubljani, Klavdijo Kustec s Fakultete za socialno delo, Marijo Milavec Kapun z Zdravstvene fakultete in Naceta Pušnika z Naravoslovno-tehniške fakultete (za področje grafičnega oblikovanja), ter strokovno sodelavko v ZDŠ Jasno Jeraj� Projektna skupina je skupaj s širšim krogom vodstvenih in podpornih kadrov ZDŠ (sodelovale so tudi Sandra Kosmač, Mojca Miholič, Barbara Pregl, Valentina Slana,1 Mateja Sterle in Tanja Zore) pripravila prijavo projekta z naslovom »IKTERUS – Izboljšanje komunikacije s tujimi študenti v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani«� Ker je bil v skladu z razpisom projekt časovno in finančno omejen na največ štiri mesece in se je v praksi kazalo, da je največ težav pri komunikaciji med medna-1 Zaradi kadrovskih sprememb v ZDŠ je v zadnjem delu projekta Valentina Slana nadomestila Jasno Jeraj kot strokovna sodelavka v projektu. IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 87 rodnimi študenti in zdravstvenim osebjem (ne toliko z zdravniki kot na primer z medicinskimi sestrami oziroma tehniki zdravstvene nege), smo se v prijavi osredotočili na vstop mednarodnih študentov v zdravstveni sistem in dostopanje do zdravstvenih storitev – po načelu »do pravih vrat«� Predvideli smo, da bo v okviru projekta deset študentov štirih področij (anglistika/jezikoslovje, zdravstvena nega, socialno delo ter grafične in interaktivne komunikacije) s pomočjo pedagoških mentorjev z vseh vključenih fakultet najprej zbralo podatke s področja zdravstvene in z zdravjem povezane problematike mednarodnih študentov pri uveljavljanju pravice do zdravstvenega varstva tako med mednarodnimi študenti kot med osebjem ZDŠ, zbrane informacije analiziralo ter pripravilo ustrezno gradivo in delavnice� Predvideli smo, da bodo rezultati projekta sledili potrebam, ugotovljenim v začetni fazi projekta, in bodo vključevali pripravo gradiv v angleščini, kot so zgibanka z osnovnimi podatki o dostopanju do zdravstvenih storitev in o ZDŠ (pri čemer je bilo predvideno, da bo tisk kril ZDŠ) ter podrobne informacije na spletni strani ZDŠ o posameznih ambulantah ter o različnih postopkih in oblikah psihosocialne pomoči� Načrtovana je bila tudi izvedba delavnic za osebje ZDŠ s ciljem izboljšati spretnosti v komunikaciji z mednarodnimi študenti, ki večinoma poteka v angleščini� Predvidene so bile naslednje projektne faze: 1. Zbiranje podatkov: priprava dveh anketnih vprašalnikov na podlagi strokovne literature v dveh interdisciplinarnih skupinah sodelujočih na projektu (eden v tiskani obliki za mednarodne študente, ki iščejo pomoč v ZDŠ; drugi v elektronski obliki za mednarodne študente na študiju ali izmenjavi, za distribucijo prek Univerze v Ljubljani); poglobljeni intervjuji z mednarodnimi študenti v interdisciplinarnih dvojicah študentov na projektu; poskusni obiski mednarodnih študentov prostovoljcev v ZDŠ (predvidoma en obisk na ambulanto/storitev), z avdiosnemanjem, pogovori po obisku in beleženjem opažanj� 2. Analiza stanja: analiza pridobljenih podatkov; analiza poskusnih obiskov po metodi uporabniške izkušnje (angl� customer journey mapping), tj� z vizualiza- 88 • DRUGI SKLOP cijo opravljene poti in kritičnih komunikacijskih točk; izvedba fokusnih skupin z osebjem ZDŠ z analizo kritičnih komunikacijskih in informacijskih točk ter pripravo natančnejših predlogov rešitev� 3. Priprava gradiv: razdelitev na dve interdisciplinarni skupini, od katerih ena skupina študentov pod mentorstvom delovnih in študijskih mentorjev pripravlja gradiva za mednarodne študente (v tiskani in elektronski obliki), druga pa gradiva za delavnice za zaposlene v ZDŠ� 4. Diseminacija: objava elektronskih gradiv na spletni strani ZDŠ, tiskanje zlo- ženke (na stroške ZDŠ), ki jo mednarodni študenti dobijo ob prvem obisku, in njena elektronska objava na spletnih straneh ZDŠ in drugih institucij ter izvedba delavnic za zaposlene v ZDŠ� 5. Evalvacija: izdelava končnih priporočil za zaposlene v ZDŠ in evalvacija projekta s projektnimi partnerji� Dogovorjeno je bilo, da bodo študenti večino aktivnosti izvajali v lokalnem/regionalnem okolju, torej neposredno v ZDŠ in v študentskih domovih, kjer bivajo mednarodni študenti� Da bi zagotovili nemoteno interdisciplinarno sodelovanje in povezovanje z njihovim osebjem, se je ZDŠ zavezal, da bo za udeležence v projektu zagotovil delovni prostor v svoji stavbi (konferenčna soba), kjer bodo lahko v miru skupinsko delali in imeli hkrati dostop do ključnih deležnikov v njihovi zdravstveni organizaciji, kadar se bodo morali posvetovati z zaposlenimi� Potek projekta in vpliv epidemije Projektna prijava je bila uspešna, o čemer smo bili obveščeni 11� 2� 2020, projekt pa se je uradno začel s 1� 3� 2020� Še pred začetkom so na posameznih fakultetah potekali prijavni in selekcijski postopki za izbiro sodelujočih študentov� Pri selekciji je bila posebna pozornost namenjena ustreznosti študijskih programov in stopenj glede na zahteve razpisa (sodelovanje študentov s prve IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 89 in druge stopnje, visokošolskih strokovnih in univerzitetnih programov) ter za-stopanosti ciljne skupine mednarodnih študentov med sodelujočimi (trije izbrani študenti sami prihajajo iz druge države, in sicer iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške ter Severne Makedonije)� Projekt se je začel z uvodnim spoznavnim sestankom 2� 3� 2020, kjer smo se vsi udeleženci v projektu, od študentov in pedagoških mentorjev do strokovne sodelavke in administrativne podpore, srečali v prostorih ZDŠ� Pregledali smo pripravljeno gradivo z osnovnimi informacijami o projektu, predvidenem poteku dela in študiju literature ter se razdelili v manjše skupine, ki so takoj začele z delom na vprašalnikih, protokolu za izvajanje intervjujev in pripravi načrta za izvedbo poskusnih obiskov� Z razglasitvijo epidemije covida-19 dne 12� 3� 2020 se je spremenila dinamika in vrstni red izvedbe projektnih aktivnosti, zato smo uradno zaprosili za spremembo projekta� V marcu smo ugotovili, da zaradi izrednih razmer ne bo mogoče izvesti poskusnih obiskov mednarodnih študentov prostovoljcev v ZDŠ, zato smo jih nadomestili z razširjenim anketnim vprašalnikom z odprtimi vprašanji in s povečanjem števila poglobljenih intervjujev z mednarodnimi študenti� Istočasno smo zaznali akutne potrebe po informacijah v zvezi z epidemijo in različne stiske mednarodnih študentov v času koronakrize, zato smo del predvidenih rezultatov v obliki aktualnih informacij o zdravstvenem sistemu in možnostih psihosocialne pomoči pripravili in diseminirali že v prvem obdobju projekta�2 Vse spremembe so sledile zastavljenim vsebinskim ciljem projekta� Ob nastopu izrednih razmer smo začeli nadaljnje projektne aktivnosti izvajati na daljavo, vendar pa na ta način ni bilo mogoče izvesti vseh originalno zastavljenih projektnih aktivnosti� Ker so bile razmere negotove in sodelovanje z ZDŠ 2 Ker je projekt že tekel in smo ga uspeli zelo hitro prilagoditi novim razmeram, je bil odziv relativno zgo-den, npr. v primerjavi z namenskimi študijami, ki jih je bilo treba šele zasnovati (npr. raziskava Društva psihologov Slovenije idr. (2021), ki se je začela v novembru 2020, ali raziskava Schartner in Wang, (2022), ki se je začela v aprilu 2021). 90 • DRUGI SKLOP oteženo oziroma onemogočeno, saj je bilo treba zagotoviti varnost in zdravje vseh udeleženih, hkrati pa nismo vedeli, kako dolgo bo to stanje trajalo, in prav tako nismo imeli usmeritev glede dovoljenih sprememb projekta, smo izvajanje aktivnosti za mesec dni prekinili� V tem času se je stanje izkristaliziralo do te mere, da je bilo nadaljevanje projekta možno, ob določenih metodoloških in organizacijskih prilagoditvah� Ugotovili smo, da zaradi izrednih razmer ne bo mogoče izvesti fokusnih skupin z osebjem ZDŠ, zato smo jih nadomestili z razširjenim vprašalnikom� V pogovoru z ZDŠ smo tudi ugotovili, da zaradi negotovih razmer in spremenjene organizacije dela v ZDŠ v fazi diseminaci-je predvidoma ne bo mogoče izvesti delavnic v fizični obliki, vsaj ne v celoti, zato smo zastavili izvajanje delavnic za zaposlene v ZDŠ v elektronski oziroma spletni obliki v okviru e-učilnic� Prilagoditve projektnih dejavnosti so sledile splošnim trendom v raziskovanju kot posledici adaptacije na vpliv covida-19 (prim� Weissman, Klump in Rose, 2020)� Metodologija raziskovanja Z raziskavo med mednarodnimi študenti smo želeli ugotoviti nekatere elemente, ki so pomembni za oceno dostopnosti zdravstvenih storitev v času njihovega bivanja v Sloveniji� V mednarodnih raziskavah ugotavljajo, da imajo mednarodni študenti povečano tveganje za nezdrav življenjski slog in posledično za različne zdravstvene težave (Pusztai, Rozmann, Horváth, Szunomár in Fusz, 2019; Skromanis idr�, 2018)� Z ugotavljanjem ključnih težav ter izzivov mednarodnih študentov glede zdravja in dobrega počutja smo med projektom oblikovali in implementirali nekatere izboljšave na tem področju� V času projektnih aktivnosti in po zaključku projekta smo z namenom spremljanja uspešnosti projektnih aktivnosti izvedli nekaj raziskav� Za realen vpogled v situacijo ter poglobljeno spoznavanje problematike glede dostopnosti zdravstvenih storitev in doživljanja epidemiološke situacije so bili narejeni intervjuji z mednarodnimi študenti� Na osnovi teh smo pripravili vprašalnik o zdravstveni problematiki mednarodnih študentov, ki je bil uporabljen v času projekta in IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 91 tudi po njegovem zaključku z namenom spremljanja uspešnosti izvedenih projektnih aktivnosti� To smo preverjali z izvedbo anketiranja med mednarodnimi študenti v začetku študijskega leta 2020/21� Za raziskovanje v okviru projekta IKTERUS smo pridobili pozitivno mnenje Komisije za etiko Filozofske fakultete, da ustreza etičnim merilom in standardom (številka vloge: 191-2020)� Uporabljen je bil večstopenjski proces raziskovanja, ki je bil osredotočen na mednarodne študente� Priprava kakovostnega vprašalnika je zapletena, zato je ključno, da se usmeri pozornost na njegovo dolžino, obliko in potek (Buschle idr�, 2020)� Poglobljeni intervjuji z mednarodnimi študenti V začetni fazi raziskovanja problematike so bili izvedeni intervjuji z mednarodnimi študenti� S tem pristopom smo ugotavljali doživljanje mednarodnih študentov glede dostopnosti zdravstvenih storitev in njihovega počutja, tudi glede na aktualno epidemiološko situacijo, saj kvalitativno raziskovanje omogoča poglobljen vpogled v tematiko (DiCicco-Bloom in Crabtree, 2006)� Pripravili smo protokol za poglobljeni polstrukturirani intervju, ki je vključeval sledeče sklope: sklop A – demografska vprašanja; sklop B – vprašanja, vezana na situacijo glede epidemije; sklop C – vprašanja, vezana na slovenski zdravstveni sistem� Pred pričetkom intervjujev so v projekt vključeni študenti testirali protokol za intervju� Na osnovi povratnih informacij je bil protokol smiselno dopolnjen� Za izvedbo poglobljenih polstrukturiranih intervjujev smo uporabili priročni vzorec, vključenih je bilo 12 mednarodnih študentov� Študenti, vključeni v projekt, so v paru izvedli poglobljene intervjuje z mednarodnimi študenti� Intervjuji so potekali v angleščini� Zaradi epidemije je bil spremenjen prvotni načrt poteka intervjujev, tako so bili vsi intervjuji izvedeni na videokonferenčnih plat-formah, potekali so v času od 24� do 31� 3� 2020� Intervjuvanci so bili predhod- 92 • DRUGI SKLOP no seznanjeni z anonimnostjo in prostovoljnostjo sodelovanja ter s snemanjem intervjuja� Prav tako so bili opozorjeni, da lahko kadar koli prekinejo intervju brez kakršnih koli posledic� Demografske podatke smo analizirali z opisnimi frekvencami in so prikazani v tabeli 1� Vzorec je bil izenačen po spolu in po obliki študija� V ustreznem razmerju so vključeni študenti dodiplomskega in podiplomskega študija ter z različnih študijskih smeri� Prihajajo iz različnih držav in kontinentov ter večina je bila v času intervjuja v Sloveniji� Med intervjuji smo zbrali tudi podatke o dolžini bivanja mednarodnih študentov v Sloveniji, o jezikovnih znanjih ter na splošno o počutju z gledišča predvsem epidemiološke situacije in kako se na splošno počutijo v Sloveniji� Podatki so razvidni iz tabele 2� Intervjuvani študenti so bivali v Sloveniji različno dolgo, v povprečju dobro leto� Imajo slabo znanje slovenščine in zelo dobro znanje angleščine� V Sloveniji se zelo dobro počutijo, nekoliko slabše pa je njihovo počutje zaradi epidemiološke situacije� Posneti intervjuji so bili večkrat poslušani in nato dobesedno transkribirani� Med transkribiranjem smo poskrbeli za anonimiziranje, če je bilo to potrebno� Sledila je analiza vsebine: najprej je bila vsebina v celoti kodirana, nato smo vse kode dodelili posamezni kategoriji (Beck in Polit, 2018)� Začetno kodiranje posameznega intervjuja sta izvedla študenta, ki sta izvedla intervju, in loče-no visokošolski učitelj� Sledilo je usklajevanje kod� Pri analizi vsebine smo se osredotočili na izraženo (manifestirano) vsebino, kar pomeni, da je bila narejena analiza povedanega, brez iskanja globljih povezav med tem, kar so intervjuvanci povedali (Beck in Polit, 2018; Graneheim in Lundman, 2004)� Kode smo združili v smiselne kategorije, uporabljeni jezik v procesu kodiranja je bila slovenščina� Končni pregled kod in kategorij vseh poglobljenih intervjujev je opravil visokošolski učitelj� IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 93 Tabela 1: Demografski podatki intervjuvancev PODROČJE LASTNOST n Moška 6 Spolna identiteta Ženska 6 Redni 6 Način študija Izmenjava 6 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev 1 Umetnost in humanistika 4 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost 2 Študijsko področje Informacijske in komunikacijske tehnologije 1 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo 2 Zdravstvo in socialna varnost 2 1� stopnja 7 Stopnja študija 2� stopnja 4 3� stopnja 1 Bosna in Hercegovina 2 Severna Makedonija 2 Nemčija 1 Češka 1 Španija 1 Matična država Hrvaška 1 Rusija 1 Japonska 1 Francija 1 Bangladeš 1 Lokacija v času V Sloveniji 10 raziskave Izven Slovenije 2 94 • DRUGI SKLOP Tabela 2 : Podatki o jezikovnih znanjih in o počutju intervjuvancev MIN MAX POVPREČJE MODUS Dolžina bivanja v Sloveniji (v mesecih) 1 30 12,88 / Samoocena znanja slovenščine 1 4 2,33 2 (1 – brez znanja; 5 – tekoče govorim) Samoocena znanja angleščine 3 5 4,25 4 (1 – brez znanja; 5 – tekoče govorim) Samoocena počutja 3 5 4,25 4 (1 – zelo slabo; 5 – zelo dobro) Ocena počutja v Sloveniji 4 5 4,42 4 (1 – zelo slabo; 5 – zelo dobro) Anketiranje mednarodnih študentov Anketni vprašalnik za mednarodne študente z naslovom »Zdravstveni vprašalnik za tuje študente« je bil narejen s ciljem, da se ugotovi dostopnost informacij o možnostih koriščenja zdravstvenih storitev z gledišča mednarodnih študentov in pridobi informacije, kako mednarodni študenti ocenjujejo komunikacijo z zdravstvenim osebjem� Oblikovanje merskega instrumenta Na osnovi rezultatov analize vsebine intervjujev, strokovnega znanja projektnega tima in postavljenih ciljev raziskave smo pripravili vprašalnik o zdravstveni problematiki mednarodnih študentov z namenom ugotovitve težav glede dostopa do zdravstvenih storitev mednarodnih študentov ter doživljanj v času študija in posebej v času epidemije� Vprašalnik za prvo anketiranje je obsegal 66 vprašanj, od tega 20 odprtega in 46 zaprtega tipa, ki so bila združena v naslednja področja: • demografija in počutje; • lokacija v času poteka raziskave in razlogi za odhod oziroma za ostajanje v Sloveniji; IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 95 • informiranost in izkušnje z ZDŠ; • poznavanje in izkušnje s slovenskim zdravstvenim sistemom, zdravstveno pismenostjo ter iskanjem različnih oblik pomoči; • o zdravju; • o zdravstvenem zavarovanju; • o jezikovnih kompetencah; • splošno vprašanje o tem, če želijo še kaj sporočiti� Vprašalnik za drugo anketiranje je bil oblikovan s ciljem ugotavljanja uspešnosti izvedenih projektnih aktivnosti� Te so bile usmerjene v oblikovanje in poso-dobitev informacij glede: • dostopnosti zdravstvenih storitev; • zdravstvenega zavarovanja; • naročanja na pregled v angleščini in slovenščini na spletni strani ZDŠ; • izdelave zgibanke (tiskana in elektronska oblika) z informacijami o dostopnosti zdravstvenih storitev za mednarodne študente� Gradiva so bila po različnih kanalih diseminirana med različnimi deležniki s ciljem, da se čim bolj informira mednarodne študente ob začetku študijskega leta 2020/21, zato je vprašalnik vključeval še vprašanja o informativnosti ter ustreznosti gradiv (spletna stran ZDŠ in zgibanka)� Nekatera odprta vprašanja iz prvega anketiranja so bila spremenjena v zaprta na osnovi rezultatov iz prve izvedbe spletnega anketiranja� Končna različica vprašalnika za drugo anketiranje je obsegala 57 vprašanj, od tega 47 zaprtega in deset odprtega tipa� Večina odprtih vprašanj je bila namenjana pojasnjevanju in dopolnjevanju vprašanj zaprtega tipa� Pred začetkom anketiranja so študenti, vključeni v projekt, oba vprašalnika tes tirali glede razumljivosti, ustreznosti in funkcionalnosti� Na osnovi povratnih informacij sta bila vprašalnika smiselno dopolnjena� 96 • DRUGI SKLOP Na zadnji strani sta oba vprašalnika vključevala aktivne povezave do nekaterih informacij� Vprašalnik, ki je bil uporabljen v prvem anketiranju, je vključeval povezave do aktualnih informacij o slovenskem zdravstvenem sistemu in mo- žnostih psihosocialne pomoči v angleškem jeziku, kar smo oblikovali tekom intervjujev kot odziv na zaznane stiske mednarodnih študentov v času koronakrize� Vprašalnik za drugo anketiranje je na zadnji strani vseboval povezave do spletne podstrani ZDŠ z informacijami za mednarodne študente glede na-ročanja na zdrav stveno obravnavo, do spletne podstrani Univerze v Ljubljani z informacijami o zdravstvenem zavarovanju za mednarodne študente, do zgibanke, oblikovane v projektu IKTERUS, ter do informacij za mednarodne študente v povezavi z epidemiološko situacijo zaradi covida-19 in s tem povezanim obvladovanjem stresa� Obe različici anketnih vprašalnikov sta bili pripravljeni v angleškem in slovenskem jeziku� V nagovoru smo anketirance spodbudili k podajanju odgovorov na odprta vprašanja tudi tako, da smo jim dali možnost, da na vprašanja odprtega tipa odgovorijo tudi v bosanščini, črnogorščini, hrvaščini oziroma srbščini (BČHS)� Anketna vprašalnika sta bila pripravljena v odprtokodni aplikaciji 1KA, ki omogoča spletno anketiranje� Opis vzorca Populacijo so predstavljali vsi mednarodni študenti, ki so v letnem semestru 2019/20 (prvo anketiranje) in v zimskem semestru 2020/21 (drugo anketiranje) študirali na kateri izmed slovenskih izobraževalnih institucij na terciarni ravni in so bili vključeni v študijske programe kot redni (vpisani) študenti ali so bili na študentski izmenjavi� V študijskem letu 2019/2020 je bilo v terciarno izobra- ževanje v Sloveniji vpisanih 5974 mednarodnih študentov oziroma študentov, ki nimajo stalnega bivališča v Sloveniji� Študenti so bili iz več kot 100 različnih držav, največ pa jih je bilo iz držav bivše Jugoslavije (58,69 %) (SURS, 2020)� V študijskem letu 2020/21 je bilo v Sloveniji okvirno 7600 mednarodnih študentov iz 119 držav sveta, največ (60 %) iz držav bivše Jugoslavije (SURS, 2021)� IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 97 Vprašalnik je bil namenjen vsem, ki so redni študenti v Sloveniji ali so v Sloveniji na izmenjavi� Demografski in drugi splošni podatki o mednarodnih študentih so razvidni v tabeli 3� Kot drugo jih je osem navedlo, da načrtujejo prihod v Slovenijo, štirje so na po- čitnicah doma, trije anketiranci so navedli, da so na Erasmus izmenjavi v drugi državi, dva pa občasno prihajata v Slovenijo� Tabela 3: Demografski podatki anketirancev PRVO ANKETIRANJE DRUGO ANKETIRANJE n (%) n (%) moška 291 (34) 283 (34) Spolna ženska 551 (64) 534 (64,5) identiteta drugo 13 (2) 12 (1,5) redni 294 (34) 576 (69) Način izmenjava 213 (25) 213 (31) študija brez odgovora 353 (41) / 1� stopnja 331 (39) 544 (66) Stopnja 2�stopnja 147 (17) 236 (28) študija 3� stopnja 28 (3) 49 (6) brez odgovora 354 (41) 354 (41) v Sloveniji 550 (64) 545 (66) Trenutna izven Slovenije 306 (36) 217 (26) lokacija sem načrtoval / 25 (6) drugo / 17 (2) n = število anketirancev, % = odstotek 98 • DRUGI SKLOP Znanje jezikov so študenti ocenjevali na lestvici od 1 (jezika ne govorim) do 5 (jezik govorim tekoče)� Znanje angleščine samoocenjujejo zelo dobro, boljše študenti, vključeni v drugo anketiranje� Njihova samoocena znanja slovenšči-ne je relativno nizka� Trenutno počutje in počutje na splošno med bivanjem v Sloveniji so ocenjevali na lestvici od 1 (zelo slabo) do 5 (zelo dobro)� Študenti, vključeni v drugo anketiranje, so navajali slabše trenutno počutje in tudi sploš- no počutje, vezano na bivanje v Sloveniji (tabela 4)� Tabela 4: Počutje in znanje jezikov PRVO ANKETIRANJE DRUGO ANKETIRANJE POVPREČJE (SO) POVPREČJE (SO) Znanje slovenščine 2,7 (±1,19) 2,7 (±1,37) Znanje angleščine 4,1 (±0,94) 4,4 (±0,80) Počutje v Sloveniji 3,9 (±0,93) 3,4 (±0,82) Trenutno počutje 3,7 (±0,96) 3,2 (±0,90) SO = standardni odklon; lestvica: od 1 (jezika ne govorim) do 5 (jezik govorim tekoče) V prvo anketiranje so bili vključeni mednarodni študenti iz 45 držav ( n = 502), v drugo pa iz 52 različnih držav ( n = 825)� Slika 4 prikazuje 20 držav, iz katerih najpogosteje prihajajo anketirani mednarodni študenti� Največ študentov prihaja iz držav bivše Jugoslavije, predvsem Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije ter Srbije� Pri nas je veliko študentov iz Španije, Portugalske, Italije in Francije� Prihajajo pa študenti z vseh kontinentov� Zastopana so vsa področja po Klasius-P-16 (slika 5), najbolj pa naslednja: tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, poslovne in upravne vede ter pravo, umetnost in humanistika ter zdravstvo in socialna varnost� IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 99 prvo anketiranje drugo anketiranje BiH S� Makedonija Srbija Portugalska Španija Hrvaška Italija Francija Črna gora Nemčija Češka Rusija Poljska Ukrajina Turčija Kosovo Kitajska Indija Slovaška Belgija 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 Število anketirancev Slika 4: Matične države anketirancev prvo anketiranje drugo anketiranje Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev Informacijske in komunikacijske tehnologije Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost Naravoslovje, matematika in statistika Zdravstvo in socialna varnost Umetnost in humanistika Poslovne in upravne vede, pravo Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo 0 50 100 150 200 250 300 Število anketirancev Slika 5: Anketiranci po področjih študija 100 • DRUGI SKLOP Potek raziskave Oba anketna vprašalnika sta bila oblikovana z uporabo odprtokodne aplikacije 1KA, ki omogoča spletno anketiranje� Ko so študenti, sodelujoči pri projektu, zaključili z oblikovanjem in testiranjem anketnega vprašalnika za prvo anketiranje, je bila povezava do spletnega vprašalnika poslana na rektorat in v mednarodno pisarno Univerze v Ljubljani ter na Cmepius s prošnjo, da jo posredujejo vsem visokošolskih zavodom in posredno vsem mednarodnim študentom v Sloveniji, tako vpisanim na (redni) študij kot tistim na izmenjavi� V skladu s priporočili za spletno anketiranje (Callegaro idr�, 2015) smo deležnike prosili za ponovno posredovanje povezave do spletnega anketnega vprašalnika� Za sodelovanje smo prosili tudi ZDŠ, in sicer da nagovorijo mednarodne študente, s katerimi bodo v stiku, da izpolnijo vprašalnik� Prvo anketiranje je potekalo od 6� 4� do 28� 6� 2020� Klikov na anketni vpra- šalnik je bilo 1018, delno ga je izpolnilo 359 in v celoti 501 anketiranec� V analize so vključeni odgovori 860 anketirancev, ki so vprašalnik ustrezno izpolnili� Večina teh (714; 83 %) je anketni vprašalnik izpolnila med 6� in 9� 4� 2020� Za angleško različico vprašalnika se je odločilo 758 (74,5 %) in za slovensko 260 (25,5 %) anketirancev� Drugo anketiranje je potekalo od 26� 11� 2020 do 26� 02� 2021� Klikov na anketo je bilo 1534, delno jo je izpolnilo 256 in v celoti 573 anketirancev� V analize so vključeni odgovori 829 anketirancev, ki so vprašalnik ustrezno izpolnili� Večina teh (804; 98,31 %) je anketni vprašalnik izpolnila med 26� 11� in 22� 12� 2020� Angleško različico vprašalnika je izbralo 975 (63,5 %) in slovensko različico 559 (36,5 %) anketirancev� Obdelava podatkov Zbrani podatki so bili obdelani s pomočjo orodij za analizo v 1KA in s programom Microsoft Office Excel za prikaz osnovnih deskriptivnih statistik� Odgovore na odprta vprašanja smo analizirali z metodo sumativne analize vsebine� Pri IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 101 tem smo identificirali ključne besede in jih tudi količinsko opredelili z namenom bolj celostnega vpogleda in razumevanja situacije (Hsieh in Shannon, 2005; McKenna idr�, 2017)� Pred pregledom besedila smo oblikovali nekatere ključ- ne besede/kode� Med pregledom odgovorov na vprašanja smo po večkratnem prebiranju oblikovali dodatne ključne besede in jih združili v smiselne kategorije� Oblikovali smo kvalitativne in kvantitativne prikaze rezultatov, pridobljenih z analizo vsebine� V okviru projekta smo raziskovali jezikovne kompetence zdravstvenih delavcev v ZDŠ in ugotavljali jezikovni kapital institucije� Pristop k raziskovanju je predstavljen v poglavju »Jezikovne kompetence zdravstvenih delavcev Zdrav- stvenega doma za študente Univerze v Ljubljani«� Uporabnost grafičnih izdelkov, ki so bili oblikovani v okviru projekta, smo po njegovem zaključku raziskovali med mednarodnimi študenti v Ljubljani, kar je predstavljeno v poglavju »Grafična dimenzija komunikacije v zdravstvu«� Zaključek projekta in projektni izdelki Zaradi epidemije covida-19 so bile projektne aktivnosti prekinjene, zato smo plačnika zaprosili za podaljšanje projekta za en mesec in tako se je namesto konec junija zaključil s koncem julija 2020� Vse spremembe in prilagoditve, ki so bile posledica epidemije, so bile odobrene s strani financerja� Skupno je projekt obsegal 1575 študentskih ur, 160 mentorskih ur, 60 ur dela strokovne sodelavke v ZDŠ in 32 ur dela podpornega strokovnega osebja na Univerzi v Ljubljani� Medtem ko je bilo v okviru projekta z uporabo različnih metod (skupaj z dodatnimi raziskavami, izvedenimi po zaključku projekta) zbranih veliko kakovostnih podatkov, ki so zanimivi z znanstvenega vidika in obdelani v različnih poglavjih v tretjem delu monografije, ti rezultati v resnici presegajo neposredne cilje, ki jih je projekt zasledoval v financiranem delu� Neposredni rezultati projekta, ki so na podlagi izčrpnih analiz nastali v času trajanja projekta in bili predvideni v prijavi oziroma so se med samim projektom pokazali kot vsebinsko in metodološko ustrezn(ejš)i, so naslednji: 102 • DRUGI SKLOP Gradiva za mednarodne študente • Brošuri z aktualnimi informacijami o zdravstvenem sistemu in možnostih psihosocialne pomoči v času epidemije v angleščini (glej prilogo 1 in prilogo 2) • Zgibanka za mednarodne študente ob prvem obisku ZDŠ v slovenščini in angleščini s pripravo za tisk in z možnostjo naknadnega urejanja besedil (slika 6)3 Slika 6: Projektni izdelek: Zgibanka ZDŠ za mednarodne študente – angleščina 3 Možnost naknadnega urejanja besedil je ključna, da se zagotovi trajnost pripravljenega gradiva, saj se posledično lahko posodablja in uporablja tudi v prihodnjih letih, čeprav se nekatere informacije (npr. telefonske številke, elektronski naslovi, cene) spremenijo. IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 103 • Zgibanka za mednarodne študente Univerze v Ljubljani ob prihodu v Slovenijo v slovenščini in angleščini s pripravo za tisk z možnostjo naknadnega urejanja besedil (slika 7) • Zgibanki za objavo na spletnih straneh oziroma za pošiljanje po e-pošti v obliki pdf (glej prilogo 3 in prilogo 4) Slika 7: Projektni izdelek: Zgibanka UL za mednarodne študente – slovenščina 104 • DRUGI SKLOP • Angleška spletna stran ZDŠ4 in dopolnjene informacije na slovenski spletni strani ZDŠ (sliki 8 in 9) Slika 8: Projektni izdelek: Informacije za mednarodne študente na angleški spletni strani ZDŠ, detajl Slika 9: Projektni izdelek: Informacije za mednarodne študente na slovenski spletni strani ZDŠ, detajl 4 https://www.zdstudenti.si/en/. IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 105 Gradiva za zaposlene v ZDŠ E-učilnica za zaposlene v ZDŠ na portalu e-Izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (platforma Moodle) z interaktivnimi gradivi iz petih tematskih sklopov: splošne komunikacijske spretnosti; medjezikovne komunikacijske strategije; pogoste angleške fraze v pogovoru in telefonski pogovori v angleščini; strokovno besedišče in strokovni pogovori v angleščini; pisanje elektronskih sporočil in pisna komunikacija v angleščini (slika 10)5 • Primeri obrazcev za lažjo komunikacijo z mednarodnimi študenti (glej pri- logo 5 in prilogo 6) Slika 10: Zaslonska slika začetne strani e-učilnice za zaposlene v ZDŠ Gradiva za mednarodne študente so bila zaključena in dana v uporabo že med projektom (aktualne informacije v času epidemije; marec 2020) oziroma ob 5 Ker je e-učilnica del portala, ki ga vzdržuje Filozofska fakulteta UL, je predvideno, da bo ostala aktivna in odprta tudi v prihodnosti, kar pomeni, da se lahko zaposleni v ZDŠ vračajo in doizobražujejo, kakor jim narekujejo potrebe, uporablja pa jo lahko tudi novozaposleno osebje. 106 • DRUGI SKLOP koncu projekta (julij 2020), medtem ko so bila gradiva za zaposlene pripravljena v času projekta, uporabljati pa so se dejansko začela šele nekoliko pozneje, saj je bilo zdravstveno osebje ZDŠ preobremenjeno zaradi epidemije� Glede na tematsko usmerjenost monografije ta jemlje za izhodišče vidik mednarodnih študentov, medtem ko bo področje e-izobraževanja za zaposlene v ZDŠ obde-lano v ločeni publikaciji� Diseminacija rezultatov Rezultate projekta smo že takoj po zaključku začeli intenzivno deliti in predstav-ljati tako v formalnih kot manj formalnih oblikah� V članku »Ostati ali oditi – doživljanja mednarodnih študentov v času epidemije bolezni covid-19« v reviji Družboslovne razprave (Milavec Kapun, Kavalir, Kustec in Pušnik, 2020) smo predstavili razmišljanja mednarodnih študentov in njihove razloge, zakaj so v času prvega vala epidemije ostali v Sloveniji ali se vrnili v domačo državo, vključno s psihosocialnimi dejavniki, epidemijo in z njo povezanimi ukrepi, osebnimi razlogi ter dostopnostjo zdravstvenih storitev� V pripravi je še več znanstvenih člankov in delov monografij o različnih tematikah znotraj projekta, zlasti o delu, ki se navezuje na e-izobraževanje za zdravstvene delavce� Različne vidike projekta in posamične rezultate smo predstavili na treh znanstvenih konferencah� V septembru 2020 smo predstavili prispevek z naslovom »Healthcare communication and international students in Slovenia during the coronavirus crisis« na konferenci Translation, mediation and accessibility for linguistic minorities v organizaciji univerz v Cordobi in Hannovru (Monika Kavalir, Klavdija Kustec, Marija Milavec Kapun, Nace Pušnik), v septembru 2021 pa prispevek »IKTERUS: E-training in language and intercultural competences for healthcare professionals in Slovenia« na konferenci EALTHY Virtual Sym-posium v organizaciji združenja European Association of Language Teachers for Healthcare (Monika Kavalir, Marija Milavec Kapun, Petra Polanič)� Monika Kavalir je v sodelovanju z Natašo Pirih Svetina predstavila tudi povezan pri- IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 107 spevek »Implementing clear writing in institutions – A view from Slovenia« na konferenci Clear writing for Europe v organizaciji institucij EU (13� 10� 2021)� Izvedene so bile tudi štiri manj formalne predstavitve� Monika Kavalir, Marija Milavec Kapun in Nina Tunteva so 23� 11� 2020 projekt skupaj s ključnimi rezultati, ugotovitvami in predlogi za izboljšanje predstavile na Cmepiusovi Jesenski šoliCmepius za prijavitelje programa Erasmus+, s čimer smo dosegli široko občinstvo mednarodnih koordinatorjev in nekaterih odločevalcev na slovenskih visokošolskih ustanovah� Petra Polanič je samostojno izvedla dve predstavitvi, eno na študentski znanstveni konferenci Oddelka za anglistiko Univerze v Brnu 7th IDEAS English Students' Conference 22� 5� 2021 z naslovom »Please insert a Slovene word into this English dialogue – Addressing language attitudes in teaching ELF to adults (Project IKTERUS)« in drugo z naslovom »Presenting project IKTERUS« na študentskem dogodku Oddelka za anglistiko in amerikanistiko Univerze v Ljubljani 26� 10� 2021� Haris Mustajbašić in Petra Polanič sta pripravila in izvedla tudi predstavitev e-učilnice in gradiv za e-učenje za razširjeno vodstvo in predstavnike zaposlenih v ZDŠ 23� 9� 2020� Dodatno smo ugotovitve in rezultate predstavili na več neformal-nih sestankih z različnimi deležniki na področju visokega šolstva in mednarodnih izmenjav� Del zbranih podatkov je bil vključen tudi v pripravo dveh zaključnih del na Oddelku za zdravstveno nego� Haris Mustajbašić je uspešno zagovarjal diplomsko delo� Ključne ugotovitve so predstavljene v poglavju »Jezikovne kompetence zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani«� Raziskavo o učinkih projektnih aktivnosti na naslednjo generacijo mednarodnih študentov je izvedla Ivana Knez v okviru priprave magistrskega dela z naslovom Zdravstveno zavarovanje in dostopnost zdravstvene oskrbe za mednarodne študente v Sloveniji� 108 • DRUGI SKLOP Zaključek Poglavje opisuje ozadje nastanka projekta IKTERUS, vključene akterje in potek izvajanja projektnih aktivnosti, ki ga je močno obarvala epidemija covida-19� Kljub temu je v času projekta potekalo intenzivno raziskovanje in sodelovanje z ZDŠ, večinoma na daljavo� Obsežen opus projektnih izdelkov govori o pomembnosti raziskovanja področja tematike zdravja in dobrega počutja mednarodnih študentov, posebno v času kriz, kot je bila pandemija covida-19� Viri Beck, C� T� in Polit, D� F� (2018)� Essentials Graneheim, U� H� in Lundman, B� (2004)� of nursing research: Appraising evidence Qualitative content analysis in nur- for nursing practice (9� izdaja)� Lippincott sing research: Concepts, procedures Williams in Wilkins� and measures to achieve trustworthi- Buschle, C�, Reiter, H� in Bethmann, A� ness� Nurse Education Today, 24(2), (2020)� Introducing the Qualitative Pre- 105–112� https://doi�org/10�1016/j� test Interview (QPI) for questionnaire nedt�2003�10�001 develop-ment� SocArXiv� https://doi� Hsieh, H� F� in Shannon, S� E� (2005)� org/10�31235/osf�io/3mgqd Three approaches to qualitative con- Callegaro, M�, Lozar Manfreda, K� in Veho- tent analysis� Qualitative Health Rese- var, V� (2015)� Web survey methodology� arch, 15(9), 1277–1288� https://doi� Sage� org/10�1177/1049732305276687 DiCicco-Bloom, B� in Crabtree, B� F� (2006)� Javni štipendijski, razvojni, invalidski in The qualitative research interview� Medical preživninski sklad Republike Sloveni- Education, 40(4), 314–321� https://doi� je (2018)� Javni razpis Projektno delo z org/10�1111/j�1365-2929�2006�02418�x negospodarskim in neprofitnim sektor- jem – Študentski inovativni projekti za Društvo psihologov Slovenije, Nacional- družbeno korist 2016–2020 za študijski ni inštitut za javno zdravje, UP Inštitut leti 2018/2019 in 2019/2020� https:// Andrej Marušič, UL Filozofska fakulteta www�srips-rs�si/vsi-razpisi/razpis/ in UP Fakulteta za matematiko, nara- javni-razpis-projektno-delo-z-negospo- voslovje in informacijsko tehnologijo� darskim-in-neprofitnim-sektorjem-stu- (2021)� Ocena potreb po psihosocialni dentski-inovativni-pro-2 podpori v drugem valu epidemije covi- da-19� http://www�dps�si/wp-content/ McKenna, L�, Brooks, I� in Vanderheide, uploads/2021/03/Ocena-potreb-po- R� (2017)� Graduate entry nurses’ initial -psihosocialni-podpori�pdf perspectives on nursing: Content analysis of open-ended survey questions� Nurse Education Today, 49, 22–26� https:// doi�org/10�1016/j�nedt�2016�11�004 IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 109 Milavec Kapun, M�, Kavalir, M�, Kustec, K� in Pušnik, N� (2020)� Ostati ali oditi – do- življanja mednarodnih študentov v času epidemije bolezni COVID-19� Družboslov- ne razprave, 36(94–95), 75–100� Pusztai, D�, Rozmann, N�, Horváth, É�, Szu- nomár, S� in Fusz, K� (2019)� Health be- havior, sleep quality and subjective health status of foreign students in Hungary� Archives of Psychiatric Nursing, 33(5), 83–87� https://doi�org/10�1016/j� apnu�2019�06�002 Schartner, A� in Wang, Y� (2022)� Inter- national student experiences during the COVID-19 pandemic: Research briefing� Newcastle University� Skromanis, S�, Cooling, N�, Rodgers, B�, Purton, T�, Fan, F�, Bridgman, H�, Harris, K�, Presser, J� in Mond, J� (2018)� Health and well-being of international university students, and comparison with domestic students, in Tasmania, Australia� Interna- tional Journal of Environmental Research and Public Health, 15(6), 1147� https:// doi�org/10�3390/ijerph15061147 SURS [Statistični urad Republike Sloveni- je]� (2020)� Vpis študentov v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, Slovenija, študijsko leto 2019/2020� https://www� stat�si/statweb/News/Index/8802 SURS [Statistični urad Republike Sloveni- je]� (2021)� Vpis študentov v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, Slovenija, študijsko leto 2020/2021� https://www� stat�si/StatWeb/News/Index/9537 Weissman, R� S�, Klump, K� L� in Rose, J� (2020)� Conducting eating disorders re- search in the time of COVID-19: A survey of researchers in the field� Internatio- nal Journal of Eating Disorders, 53(7), 1171–1181� https://doi�org/10�1002/ eat�23303 110 • DRUGI SKLOP 5ŠTUDENTSKO DOŽIVLJANJE INTERDISCIPLINARNEGA DELA Petra Polanič Doživljanje interdisciplinarnosti s strani študentov, ki so sodelovali pri projektu IKTERUS, je v tem poglavju predstavljeno z analizo odgovorov na anketni vprašalnik, ki so ga sodelujoči študenti izpolnili po zaključku projekta. V uvodnem delu so iz literature povzete pričakovane prednosti interdisciplinarnega izobraževanja in sodelovanja tako za študente kot za širše okolje, predstavljene pa so tudi ovire, s katerimi se interdisciplinarnost sooča. Večina obstoječe literature povezovanje disciplin v izobraževanju obravnava na nižjih ravneh (osnovnošolski, srednješolski), v poglavju pa so naslovljene tudi posebnosti interdisciplinarnosti na ravni študija. V obravnavani literaturi, ki je po večini vezana na zdravstvo, prevladuje termin »medpoklicno izobraževanje/sodelovanje«; v uvodnem delu poglavja so tako obravnavane podobnosti in razlike med interdisciplinarnim ter medpoklicnim izobraževanjem in sodelovanjem. Kljub pričakovanim prednostim, ki jih prinaša, se interdisciplinarnost (tako na sistemski ravni izobraževanja kot na praktični ravni skupinske dinamike) sooča z mnogimi izzivi, ki so prav tako zajeti v poglavju. Analiza odgovorov študentov predstavlja drugi del poglavja, doživljanje interdisciplinarnosti pri projektu IK­ TERUS pa je postavljeno v kontekst pričakovanih izidov interdisciplinarnega izobraževanja glede na obravnavano literaturo. Kompetence, o katerih študenti poročajo, se v veliki meri skladajo s tistimi, katerih razvoj predvideva ter spodbuja literatura o medpoklicnem in interdisciplinarnem izobraževanju. IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 111 Interdisciplinarno in medpoklicno Na splošno terminološko zmedo opozarja Pavlič Škerjanc (2019, str� 28), ki interdisciplinarnost (sicer v kontekstu medpredmetnih povezav) definira po lastnosti, da »z dogovorjenim povezovalnim elementom oziroma elementi poveže sicer ločene in samostojne predmete, da tako – in le tako – uresničijo skupen, že integriran (povezan, združen) učni cilj«� Pri medpoklicnem izobraževanju se študenti dveh ali več različnih smeri učijo drug od drugega, drug o drugem ter vsi skupaj z namenom uspešnega sodelovanja in doseganja boljših izidov v zdravstvu� Sodelovanje je v praksi doseženo, ko posamezniki z različnim pro-fesionalnim ozadjem skupaj dosežejo razumevanje in rezultate, ki jih brez prispevka drugih nihče od njih ne bi mogel doseči sam (WHO, 2010)� Smith in Clouder (2010) primerjata izraza »medpoklicno« (ang� interprofessional) in »interdisciplinarno« (ang� interdisciplinary) izobraževanje� Razlikovanje med njima je običajno utemeljeno na razlikovanju med disciplino in poklicem, ki pa se naslanja na razlikovanje med teorijo in prakso� Medpoklicno izobraževanje se bolj izrazito navezuje na prakso in delovno okolje, vendar sta oba pristopa osredotočena na sodelovanje med poklici oziroma disciplinami z namenom reševanja kompleksnih težav� Ob prepletenosti teorije in prakse je smisel njunega ločevanja vprašljiv; v določenih kontekstih je argument za ločevanje zgodovinsko ozadje področja – mnogi poklici v zdravstvu se s poklicnim utemeljevanjem uveljavijo kot samostojni in nimajo podrejene vloge, ki jim je pripisana v disciplini medicine� Izraz »medpoklicno« izobraževanje je uveljavljen zlasti v zdravstvu� Parse (2015) zagovarja tako utemeljeno razlikovanje med interdisciplinarnim in medpoklicnim na področju zdravstvene nege� Disciplino opredeljuje kot skupek razvijajoče se znanstvene vednosti, poklic pa kot skupino ljudi, ki si deli določene cilje in je za njihovo doseganje usposob-ljena s specifičnim disciplinarnim znanjem� Interdisciplinarnost opredeli kot povezovanje dveh ali več disciplin v skupne projekte, pri tem pa je ločenost disciplin ohranjena� Medpoklicno sodelovanje poteka med predstavniki različ- nih poklicev, ki glede na svojo izobrazbo ponujajo različne pristope k situaciji in s svojim disciplinarnim znanjem naslavljajo zdravstvene izzive posameznikov 112 • DRUGI SKLOP ali skupnosti� Disciplinarno znanje se pri medpoklicnem sodelovanju do neke mere spaja in prispevki posameznih poklicev niso strogo ločeni� V takšni situaciji v zdravstvu vloga vodilne discipline pripade medicini, kar lahko še dodatno zabriše specifičnost poklicev v zdravstvu; izraz »medpoklicno« bolj poudarja edinstveni prispevek posameznega poklica� Prizadevanje za interdisciplinarno in medpoklicno izobraževanje se običajno sklicuje na enake prednosti ter se srečuje z enakimi izzivi� Končni cilj obeh je skupen – pripraviti študente na delo v okolju, ki zahteva povezovanje, preha-janje mej posamezne discipline, razumevanje situacije z različnih zornih kotov in sodelovanje z drugimi (Smith in Clouder, 2010)� Na osnovi njune utemelji-tve se v tem poglavju uporabljata oba izraza; zlasti na področju zdravstva je ohran jeno poimenovanje »medpoklicno«, ki se ga večinsko držijo avtorji sami, drugod pa prevladuje »interdisciplinarno«� Tudi v kontekstu projekta IKTERUS je uporabljena oznaka »interdisciplinarnost«� Od izobraževanja do sodelovanja – je (sistematično) razvijanje interdisciplinarnosti naloga univerze? Medpoklicno izobraževanje je lahko del izobrazbe na kateri koli ravni, ponekod je zajeto že v študijske programe ali pozneje v sklopu dodatnih izobraževanj (WHO, 2010); bolj kot smisel samega medpoklicnega pristopa je stvar razprave smisel njegovega sistematičnega vključevanja v (dodiplomski) študij, pri tem pa je osrednje vprašanje prenos med študijem pridobljenih interdisciplinarnih kompetenc v delovno okolje po zaključku izobraževanja (Lumague idr�, 2006)� Svetovna zdravstvena organizacija v svojih smernicah Framework for Action on Interprofessional Education in Collaborative Practice (WHO, 2010) medpoklicno sodelovanje, tako na ravni izobraževanja kot v praksi, prepoznava kot strategijo, ki lahko pripomore k reševanju težav v zdravstvu� Med dejavniki, ki sodelovanje omogočajo, so podpora s strani vodstva ustanov, spreminjanje odnosov med zdravstvenimi delavci in pripravljenost prilagoditi ter posodobiti IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 113 obstoječe šolske kurikulume� Prav izobraževanje, ki je usmerjeno k medpoklicnemu sodelovanju, ima ključno vlogo pri vzpostavitvi takšnih timov v praksi� Na univerzitetni ravni medpoklicno izobraževanje študentov še ni dovolj raziskano (Kamenšek idr�, 2020; Lumague idr�, 2006); večina dostopne literature, ki obravnava povezovanje študentov različnih smeri, je vezana na področje zdravstva in osredotočena na medpoklicno izobraževanje oziroma sodelovanje različnih poklicev znotraj zdravstva� Nadaljnje raziskovanje na področju medpoklicnega izobraževanja v sklopu študija je ključno za oblikovanje boljših pristopov k učenju, ocenjevanje vpliva na obravnavo pacientov in poznejši poklicni razvoj študentov� Za vključevanje medpoklicnega pristopa že na dodiplomsko raven je treba pokazati, da študenti pridobljeno znanje in spretnosti pozneje prenesejo v delovno okolje (Lumague idr�, 2006)� V preglednem znanstvenem članku s področja zdravstvene nege Kamenšek in sodelavci (2020) ugotavljajo, da je glede na dostopne rezultate vključevanje medpoklicnega izobraževanja v redni del študija utemeljeno; po-trjeno namreč pripomore k timskemu delu, razumevanju vlog drugih in poznej- šemu medpoklicnemu sodelovanju v delovnem okolju� V Sloveniji so sicer že prisotni posamezni izbirni predmeti, ki povezujejo študente različnih študijskih smeri, vendar prevladuje medpoklicno izobraževanje predstavnikov poklicev, ki se v praksi že pogosto srečujejo (na primer medpoklicno izobraževanje študentov različnih programov Zdravstvene fakultete, povezovanje med Zdravstveno fakulteto in Fakulteto za socialno delo; več o sodelovanju med naštetimi v Pahor, 2014 in Pahor idr�, 2015)� Študentom so ob vpisu (od prve pa do tretje stopnje) na voljo tudi posebni interdisciplinarni študijski programi, ki jih omogoča sodelovanje različnih fakultet, na katerih se izvaja študijski proces� Interdisciplinarni študijski programi oblikujejo diploman-te na novem področju; kljub povezovanju med disciplinami se razlikujejo od specifičnosti interdisciplinarnega ali medpoklicnega izobraževanja študentov ene discipline za namene sodelovanja z drugimi disciplinami� Dodatna poseb- 114 • DRUGI SKLOP nost, ki jo slovenski izobraževalni sistem omogoča, so dvopredmetni študijski programi in vzporedni študij; v obeh primerih je povezovanje disciplin študentu omogočeno, vendar študij ni sistematično oblikovan za doseganje tega cilja� Iskanje vzporednic in razlik ter povezovanje znanja iz različnih disciplin je v tem primeru naloga posameznega študenta� Izbirnost interdisciplinarnih vsebin lahko vpliva na doživljanje študentov, ki se zanje odločajo; Pahor in sodelavci (2015) v svoji analizi mnenj študentov, ki so obiskovali predmet o medpoklicnem sodelovanju, opažajo, da so imeli študenti že pred začetkom predavanj pozitiven odnos do sodelovanja in dela v timih; to razlagajo tudi z dejstvom, da je šlo za izbirni predmet, za katerega so se odločali študenti, ki so bili že naklonjeni medpoklicnemu sodelovanju� Razlika v njihovem odnosu do povezovanja s predstavniki drugih poklicev posledično morda ni tako drastična, kot bi lahko bila pri študentih, ki so do dela v medpoklicnih timih skeptični� Na problematičnost medpoklicnega izobraževanja v obliki izbirnih predmetov opozarjajo tudi Kamenšek in sodelavci (2020); vanj so vključeni le tisti študenti, ki se za to odločijo sami� Alternati-vo predstavlja vključevanje tovrstnih predmetov v redni, obvezni del študija� Izobrazba študentov bi morala odražati njihovo pričakovano delovanje v pro-fesionalnem okolju; to v zdravstvu zajema sodelovanje s predstavniki drugih poklicev, študente pa bi morali na kompleksnost timskega dela pripraviti že njihovi študijski programi (Lumague idr�, 2006)� Priprava študentov na sodelovalno delo je ena od nalog visokošolske izobrazbe; za doseganje tega cilja so potrebne spremembe na strukturni ravni, skupaj s spreminjanjem odnosov do interdisciplinarnega in medpoklicnega izobraževanja (Smith in Clouder, 2010)� Vloga izobraževalnega sistema je tudi oblikovanje in vključevanje novih študijskih predmetov, ki študentom omogočijo priložnost za medpoklicno učenje (Pahor idr�, 2015)� Na mednarodni ravni velja, da izvajalci medpoklicnega izobraževanja za to specifično nalogo niso bili deležni posebnih priprav� Običajno so te vsebine zajete v krajše, spremenljive predmete in tečaje, ki še niso sistematično vključeni v izobraževanje (WHO, 2010)� IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 115 Mehanizmi, ki oblikujejo medpoklicno izobraževanje, so po Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO, 2010) vezani tako na osebe, ki poučujejo, kot na sam kurikulum� Kompleksnost zajemanja različnih poklicev zahteva, da se v oblikovanje učnih vsebin vključi osebje z različnih fakultet in iz različnih delovnih okolij� Med sodelujočimi se mora vzpostaviti učinkovita komunikacija, prizadevati si morajo za skupni cilj, potrebujejo pa tudi institucionalno podporo z vodstvom in pravilniki, ki so naklonjeni povezovanju� Izobraževanje je bolj uspešno, če se sodelujoči učijo z reševanjem problemov in če izbrane metode ustrezajo praktičnim izkušnjam, ki jih študenti že imajo, ključna pa je tudi interakcija med študenti� Za dober izid je nujno, da sodelujoči lahko prispevajo že usvojeno znanje in spretnosti ter k nalogi pristopijo z ustreznim odnosom� Čeprav si interdisciplinarno povezovanje na ravni študija in na nižjih (v literaturi bolje zastopanih) ravneh šolanja delita določene skupne lastnosti, so med posameznimi stopnjami izobraževanja in različnimi oblikami interdisciplinarnega povezovanja (predmeti, projekti) prisotne precejšnje razlike� Angažiranost posameznih učiteljev in njihova individualna pripravljenost na sodelovanje sta pomemben dejavnik tudi na nižjih ravneh (Pavlič Škerjanc, 2019); v kontekstu srednješolskega pouka je poudarek na prenosu znanja od učitelja na dijake� Pri medpoklicnem izobraževanju pa je v ospredju prenos znanja med sodelujočimi, ki delujejo kot predstavniki svojega poklica (WHO, 2010)� Interdisciplinarni študentski projekti, med katere sodi tudi tukaj predstavljeni projekt IKTERUS, predvidevajo vključevanje študentov kot (bodo- čih) strokovnjakov, ki za doseganje skupnega cilja prispevajo različna, na svojo disciplino vezana znanja; študenti se tako (vsaj delno) učijo drug od drugega� Problemsko učenje, ki dijakom omogoči povezovanje med predmeti z namenom reševanja realističnega življenjskega problema v simuliranem okolju (Pavlič Škerjanc, 2019), se od interdisciplinarnih študentskih projektov razlikuje v tem, da projekti naslavljajo obstoječi problem, ki ni načrtno oblikovan z namenom učne priložnosti� 116 • DRUGI SKLOP Razlogi za interdisciplinarnost Zmožnost sodelovanja je treba aktivno razvijati, saj gre za spretnosti, ki se jih je mogoče naučiti (Pahor, 2014), vendar ne ob ohranjanju izoliranosti posameznih disciplin (Pavlič Škerjanc, 2019)� Medpoklicno usklajevanje je bilo v zdravstvu tradicionalno hierarhično, z jas-nimi nadrejenimi in podrejenimi pozicijami; šele pozneje se je začel uveljavljati sodelovalni tip usklajevanja dela, kjer je razporeditev moči bolj enakomerna oziroma se spreminja glede na situacijo, znanje in izkušnje sodelujočih� Sodelovanje v sodobnem času postaja nujno, saj je delo sodelujočih strokovnjakov preobširno, da bi ga nadrejeni lahko v celoti poznal in nadzoroval (Pahor, 2014), izzivi, s katerimi se zdravstvo sooča, pa so vse bolj kompleksni (WHO, 2010)� Z namenom razvoja določenih kompetenc, ki so kompleksne in dosegljive le interdisciplinarno, se že na nižjih stopnjah izobraževanja (osnovna, srednja šola) vse bolj poudarja pomen medpredmetnih povezav, saj te prispevajo k bolj celovitemu znanju in pri dijakih ali učencih spodbujajo sposobnost povezovanja znanja (Pavlič Škerjanc, 2019)� Povezovanje med poklici prinaša številne prednosti tudi z vidika izobraževanja; programi so razviti po usmeritvah predstavnikov različnih poklicev, študenti pa pridobijo znanje o drugih strokah, lastne izkušnje ter vpogled v prakso (WHO, 2010)� Pahor in sodelavci (2015) opisujejo izkušnje študentov različnih oddel-kov Zdravstvene fakultete, Medinske fakultete in Fakultete za socialno delo, ki so se odločili za izbirni predmet, usmerjen k medpoklicnemu sodelovanju� S pomočjo vprašalnikov so ugotovili, da so študenti pred začetkom predavanj druge poklice običajno opisovali stereotipno, netočno oziroma so identificirali primere delovnih nalog, ne pa lastnosti posameznega poklica� Avtorji ocenjujejo, da so imeli študenti po zaključku predmeta več znanja o drugih poklicih in boljše razumevanje njihovih vlog� Prav tako ugotavljajo, da so študenti – ki so po večini sicer že na začetku semestra medpoklicno sodelovanje vrednotili pozitivno – po zaključku predmeta bolj naklonjeni sodelovanju s predstavniki drugih poklicev in medpoklicnemu izobraževanju� Študenti so ocenili, da so se IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 117 z opravljenim predmetom izboljšale njihove sposobnosti komunikacije s pacienti in dela v timu, pridobljeno znanje pa vpliva na njihove poklicne odnose in jim pomaga premagovati stereotipno razumevanje drugih poklicev� Medpoklicna komunikacija je spretnost, ki jo je treba usvojiti, in se razlikuje od komunikacije s pacienti, na katero zdravstvene delavce pripravlja že formalno izobraževanje (Pahor, 2014)� Tudi Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da udeleženci izobraževanj, ki povezujejo več strok, običajno postanejo bolj spretni v komunikaciji, razvijejo sposobnosti kritične presoje ter prepoznajo izzive in prednosti dela v timu (WHO, 2010)� Gradiva o lastnostih medpoklicnega in interdisciplinarnega izobraževanja med prednostmi, ki jih to študentom prinaša, pogosto omenjajo pridobivanje izku- šenj v »resničnem svetu« (ang� real world)� Björck (2020) na primeru praktič- nega izobraževanja v delovnem okolju pokaže, da sklicevanje na resnični svet in dejanske izkušnje ironično poglablja delitev, ki jo tovrstni programi skušajo premostiti� Temelji na ločevanju teorije, pridobljene med študijem, in praktičnih izkušenj, implicira pa pojmovanje resničnega sveta, ki je osnovano na izkustvu vsakdanjega življenja delovno aktivne populacije, ki je zaposlena zunaj akademskega okolja� Univerza in na njej pridobljeno znanje sta tako potisnjena v območje zunaj »resničnega«� Izzivi interdisciplinarnega pristopa Razlike med predstavniki različnih poklicev se oblikujejo v procesu, ki ga Pahor (2014) poimenuje poklicna socializacija� Gre za ponotranjenje tako znanja kot tudi stališč, vrednot, načinov ravnanja in stereotipov, ki so prisotni v neki poklicni subkulturi� Poklicna socializacija se začne med formalnim izobraževanjem in se nadaljuje skozi celotno poklicno pot, čeprav imajo največjo težo izkušnje, pridobljene v začetnih letih poklicnega delovanja� Razlike med poklici so vezane tudi na razlike v izobraževanju, ki niso zgolj vsebinske, temveč spodbujajo tudi drugačne načine mišljenja, različna stališča in vrednostne sod- 118 • DRUGI SKLOP be� Izobraževalni sistem lahko razumemo kot sistemski dejavnik, ki vpliva na sodelovanje med poklicnimi skupinami; te lahko glede na pridobljeno izobrazbo enako situacijo obravnavajo z različnih vidikov in probleme, na katere naletijo, prepoznavajo drugače� Interdisciplinarno izobraževanje pogosto izvajajo predstavniki ene od zastopanih disciplin, ki več pozornosti namenjajo svoji disciplini, kar za študente pomeni, da bo njihovo znanje neuravnoteženo, cilji povezovanja med disciplinami pa zaradi fragmentiranosti pridobljenega znanja ne bodo doseženi� Visokošolski učitelji različnih disciplin si ne delijo skupnega besedišča in se lahko razlikujejo v pogledu na izobraževanje, kar oteži (za interdisciplinarno izobraževanje nujno) sodelovanje med njimi� Neskladnosti med visokošolskimi učitelji, ki zastopajo različne discipline, pa pri študentih negativno vplivajo na zastavljeni cilj povezovanja znanja (Kim, 2019)� Kvarnström (2008) težave, s katerimi se soočajo medpoklicni timi, umešča v tri osrednje teme – težave so vezane na dinamiko tima, prispevek posameznega poklica in širše na vpliv organizacije, znotraj katere tim deluje� Notra-nja dinamika med člani lahko oteži delo tima, kadar v določeni situaciji pride do nesklad nosti med odločitvijo posameznika (ali predstavnikov posameznega poklica) ter odločitvijo tima� Engel in Prentice (2013) tako opozarjata na morebitne etične dileme v medpoklicnih timih; čeprav se vsak član tima lahko strinja z osnovnim, na pacientovo dobro osredotočenim ciljem, pa se razumevanje tega cilja med posamezniki razlikuje� Po naravi medpoklicnega sodelovanja imajo člani različno strokovno ozadje, to pa v veliki meri vpliva na njihove vrednote in prepričanja� Kljub skupnemu cilju je specifičnost posamezne disciplinarne perspektive lahko podlaga za konflikte med člani; mogoč je razvoj situacij, v katerih član tima ne more ravnati v skladu s tem, kar je po njegovi poklicni presoji v pacientovo največjo korist� Kvarnström (2008) tako navaja, da so se posamezniki morali delno odpovedati svoji avtonomiji, da so lahko delovali kot člani tima� Druge težave, vezane na skupinsko dinamiko, se nanašajo na prestopanje poklicnih meja in poseganje na druga strokovna področja ter na IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 119 neenako razporeditev odgovornosti, kjer mora posameznik prevzeti nalogo sa-mostojnega sprejemanja odločitev in motiviranja drugih članov tima� Poklicno znanje, ki ga posamezniki prispevajo k delu tima, ni vedno uporabljeno ali enako vrednoteno s strani drugih članov� Enakovrednost vseh poklicnih prispevkov je dodatno otežena v organizacijah, kjer je prisotno izrazito hierarhično razumevanje sodelujočih poklicev� Engel in Prentice (2013) enakovrednost med člani prepoznata kot eno od predpostavk medpoklicnega sodelovanja, čeprav je v praksi včasih težko doseglji-va� Na področju zdravstva je najbolj paradigmatičen primer odnos med zdravnikom in medicinsko sestro, ki sodelujeta v medpoklicnem timu; odločitve o zdravljenju primarno sprejema zdravnik, s tem pa se ohranjajo običajne poklicne vloge, ki imajo kulturno, zgodovinsko in pravno podlago� Dodatne in drugačne izzive prinaša tudi sodelovanje v digitalnem okolju; interdisciplinarni tim projekta IKTERUS je po spletu okoliščin postal tudi virtualni tim� Garro-Abarca in sodelavci (2021) virtualni tim opredelijo kot skupino ljudi, ki s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij sodeluje pri skupnem projektu z različnih lokacij� Delo v virtualnih timih je bilo najprej omejeno na specializirane naloge strokovnjakov, ki so si s tem načinom dela prihranili čas, ki bi ga sicer namenili poti do posameznih fizičnih lokacij; pozneje se je uveljavilo tudi v situacijah, kjer glavni povod niso bile velike geografske razlike� V letu 2020 so ob pandemiji covida-19 zaposleni v številnih podjetjih na različnih področjih delo opravljali na daljavo, pri čemer je šlo za ukrep, ki naj bi omejil širjenje okužb� Na uspešnost virtualnih timov ključno vplivata zlasti komunikacija in zaupanje; izmenjava informacij med člani mora biti jasna, hkrati pa komunikacija ni zadovoljiva, če je omejena le na začetna navodila za posamez no nalogo; preveč nadzora (ali pomanjkanje zaupanja) pa članom tima daje občutek, da je njihovo delo negativno vrednoteno� Sodelujoči v raziskavi Garroja-Abarce in sodelavcev (2021) so bili razvijalci programske opre-me, pri katerih računalniška pismenost ni bila vir izzivov pri delu v virtualnem timu, česar ni mogoče posplošiti na člane virtualnih timov na drugih področjih� 120 • DRUGI SKLOP McVeigh (2009), sicer v kontekstu e-izobraževanja, identificira računalniško pismenost kot enega od glavnih faktorjev, ki vplivajo na doseganje ciljev in odnos študentov do sodelovanja v virtualnem okolju� V času pandemije covida-19 in s tem povezanih ukrepov omejevanja socialnih stikov so Wang in sodelavci (2020) opozorili na vplive, ki jih ima dolgotrajna izolacija na fiziološki ravni; med njimi je tudi manjša produkcija hormona oksitocina, ki pomembno vpliva na oblikovanje zaupanja v medčloveških odnosih (Kosfeld idr�, 2005)� Doživljanje interdisciplinarnosti na primeru projekta IKTERUS: vprašalnik in metoda Raziskovalni del tega poglavja je vezan na vprašanje, kako so sodelujoči študenti doživljali interdisciplinarnost projekta, izkušnjo dela ter dinamike v interdisciplinarnem timu� Pahor (2014, str� 24) opredeljuje tim kot »skupin/o/ posameznikov z različno izobrazbo, perspektivami, spretnostmi in usposoblje-nostjo, ki deluje za doseganje skupnih ciljev«� Tim je obrnjen navzven v okolje, v katerem deluje, vendar je hkrati kot skupina tim naravnan tudi navznoter, ima svojo skupinsko dinamiko, njegovi člani pa delujejo v različnih vlogah� Način vodenja skupine se med timi razlikuje, vodja lahko prevzame avtoritarno vlogo ali pa deluje predvsem kot koordinator med enakovrednimi člani� Tim projekta IKTERUS so sestavljali študenti in pedagoški mentorji s štirih fakultet (Fakulteta za socialno delo, Filozofska fakulteta, Naravoslovnotehniška fakulteta in Zdravstvena fakulteta)� Razlikovali pa so se tudi strokovni profili študentov, ki so pri projektu sodelovali prek iste fakultete, saj so bili v projekt IKTERUS namreč vključeni študenti tako dodiplomskih kot podiplomskih programov� Jezikoslovna ekipa je bila tudi sama sestavljena zelo raznoliko; z upoštevanjem dvopredmetnega študija, ki ga izvaja Filozofska fakulteta, sodelujoče študentke k projektu niso pristopile le kot bodoče jezikoslovke, temveč tudi z disciplinarnim ozadjem zgodovine, poučevanja angleškega jezika, splošnega jezikoslovja in filozofije� Med projektom so študenti sodelovali v različnih začas nih timih, ki so se krajši čas ukvarjali s specifično nalogo� Tudi IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 121 manjši timi so bili sestavljeni interdisciplinarno; člani so imeli različno strokovno ozadje in so skupaj opravljali naloge z različnih področij� Velikosti skupin so se spreminjale glede na nalogo; nekaterih nalog so se študenti lotili v parih, pri drugih pa so se oblikovale večje skupine� V zaključnem delu projekta sta se oblikovala dva začasna interdisciplinarna tima, ki sta poskrbela za doseganje različnih ciljev projekta� Anketni vprašalnik je bil sodelujočim študentom devet (9) poslan februarja 2021; na vprašanja ni odgovarjala avtorica tega poglavja, sicer ena izmed desetih študentov, ki so sodelovali pri projektu� V februarju in marcu je vprašalnik v celoti izpolnilo šest (6) študentov, delno pa en (1) študent� Vprašalnik je vseboval deset vprašanj odprtega tipa in eno vprašanje, pri katerem so sodelujoči podali številčno oceno na lestvici� Opisni odgovori študentov so bili v procesu analize kodirani in združeni v smiselne kategorije; skupaj z odgovori je v nadaljevanju v oklepajih navedeno tudi število študentov, pri katerih se posamezen odgovor pojavlja� Rezultati Odgovori študentov so predstavljeni v več sklopih, ki pokrivajo predhodne iz-kušnje, pridobljene kompetence, sprejemanje odločitev pri timskem delu, delitev vlog, izzive pri komunikaciji, prevzemanje vodilnih vlog, reševanje konfliktov in delo z mentorji� Na lestvici od 1 (najnižje) do 10 (najvišje) so študenti sodelovanje pri projektu IKTERUS kot celoto ocenili s povprečno oceno 7; pri tem je bila najnižja ocena 5 (3 odgovori), najvišja pa 9 (3 odgovori)� Vpliv predhodnih izkušenj sodelovanja v interdisciplinarnem timu na odnos študentov do projekta: Štirje (4) študenti pred začetkom projekta še nikoli niso sodelovali v interdisciplinarnem timu; eden (1) od njih je v tem prepoznal tudi prednost, saj je k projektu lahko pristopil brez vnaprej ustvarjenih pričakovanj� 122 • DRUGI SKLOP Trije (3) študenti so pred projektom IKTERUS že imeli izkušnje z delom v interdisciplinarnem timu; projekt so videli tudi kot priložnost za mreženje (1), interdisciplinarno delo je pripomoglo k njihovi motivaciji za sodelovanje (1), hkrati pa niso vnaprej izoblikovali pričakovanj, ker na delo v veliki meri vplivajo sodelavci (1)� Dva (2) študenta, eden s predhodnimi izkušnjami in drugi brez, sta v odgovorih zapisala, da sta imela pozitivna pričakovanja in sta se veselila začetka projekta� Po besedah enega od anketiranih študentov prav interdisciplinarnost prinaša dodatno motivacijo za sodelovanje: »Na projektu, kjer sodeluje veliko različnih kadrov, imaš nalogo, ki bi jo drugi težje opravili oziroma je ne bi znali, kar ti da dodatno motivacijo za prispevanje�« Kompetence, pridobljene s sodelovanjem v interdisciplinarnem timu, težave in odnos do sodelovanja s predstavniki različnih področij: Študenti so naklonjeni sodelovanju z različnimi strokovnjaki; sodelovanje vidijo kot priložnost za pridobivanje novih znanj (3), možnost dela zunaj svojega strogega strokovnega področja (1), kot način za doseganje zastavljenih ciljev (1), možnost spreminjanja ustaljenih sistemov (1) in kot vir (dobrodošlih) drugačnih pogledov na skupno temo (1)� Kompetence, ki so jih študenti razvili, so bile v največji meri vezane na komunikacijske spretnosti (3), delo v skupini (2) in sposobnost organizacije (2)� Študenti pa navajajo še: prevzemanje vodilne vloge (1), ustvarjalnost (1), kritično mišljenje (1), učinkovito reševanje problemov (1) ter spretnost pri uporabi različnih računalniških programov in spletnih orodij (1)� Izkušnje študentov z učenjem od kolegov so bile po njihovih besedah pozitivne: »Zelo mi je bilo všeč, ko smo skupaj delali na nalogah, pri katerih so bile nujne zelo konkretne veščine (na primer ko smo kodirali) pa so nas sodelavci učili; vedela sem, da jim lahko zaupam in da vedo, kaj delajo�« Dva (2) študenta sta ocenila, da je delo v interdisciplinarnem timu potekalo brez večjih težav� Med težavami, ki so se pojavile, so študenti izpostavili organizacijo dela (2), skupno sprejemanje odločitev (1), težave pri komunikaciji IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 123 (2), ki niso bile nujno povezane z interdisciplinarnostjo, pač pa tudi z uporabo številnih komunikacijskih kanalov (1) in z osebnostnimi razlikami med sodelujočimi (1)� Dva (2) študenta omenjata tudi težave pri usklajevanju terminov za skupno delo in sestanke, saj se fakultete pri organizaciji študijskega procesa med seboj razlikujejo� Pripravljenost za timsko delo, sprejemanje odločitev in soočanje z negotovostjo: Študenti so opazili, da so nekateri člani tima bolj samoiniciativni (1), da je bilo delo lažje v manjših skupinah (1) in da se je dinamika v timu spreminjala od naloge do naloge (1)� Med izzivi, ki so jih zaznali, sta bila delitev nalog (1) in občutek, da ima mnenje nekaterih študentov večjo težo (1)� Velika večina (6) študentov se pri timskem delu ni srečala z večjimi težavami; trije (3) študenti omenjajo skupno sprejemanje odločitev, dva (2) poudarjata tudi pomen komunikacije v timu� Dva (2) študenta sta se v primeru negotovosti obrnila na mentorje� Delitev vlog v skupini: Med strategijami za delitev vlog in razdeljevanje nalog v odgovorih študentov prevladujeta soglasna odločitev članov tima (2) ter izbira vodje skupine glede na področje študija (3)� Vloge so bile določene tako, da je vsak študent svojo vlogo lahko samozavestno opravljal (1), hkrati pa je bila vloga zanj lahko izziv, ki mu je pomagal pri napredovanju (1)� Pri delitvi nalog študenti omenjajo, da je bila ta enakomerna (1), da so nekateri vloge prevzemali samoiniciativno (1) in da pri izbiri vodje skupine včasih ni bilo eksplicitnega dogovora, kar je negativno vplivalo na potek dela (1)� Eden (1) od študentov omenja pozitivno izkušnjo medsebojne pomoči v skupini� Dva študenta (2) sta imela občutek, da k delu lahko prispevata; eden (1) od vprašanih pa omenja težave pri nalogah, ki niso vezane na področje študentovega lastnega študija� Komunikacija v interdisciplinarnem timu, razlike med sodelujočimi in reševanje težav: Štirje (4) anketiranci so komunikacijo ocenili kot učinkovito, dva (2) pa kot delno učinkovito; nejasna in negotova komunikacija je bila vir nezado- 124 • DRUGI SKLOP voljstva za enega od študentov (1), pogrešali so tudi bolj eksplicitne dogovore glede delitve dela (1)� Eden od študentov (1) poroča, da pri komunikaciji razlik med strokami ni zaznal; drug študent (1) je opazil razlike, vendar te niso vplivale na kakovost komunikacije� Po izkušnjah enega (1) od sodelujočih so imeli študenti nekaterih smeri večji vpliv od kolegov z drugih področij� Anketirancu se je »včasih zdelo, da mentorji drugih fakultet preferirajo mnenje svojih študentov, kar mi je malo znižalo motivacijo«� Večina (5) študentov je v svojih odgovorih opozorila na posebno okoliščino, saj je, z izjemo uvodnega sestanka celotne ekipe, komunikacija potekala po spletu zaradi pandemije covida-19� Dva (2) študenta sta v tem prepoznala prednost; komunikacija po spletu je bila hitrejša (1) in je sodelujočim omogočala lažje usklajevanje (1)� Eden (1) od študentov je opozoril na razpršenost takšne komunikacije, ki je hkrati potekala po različnih kanalih� Prevzemanje vodilne vloge in podpora znotraj skupine: Dva (2) študenta sta odgovorila, da je razporeditev vlog potekala s soglasnim dogovorom med člani skupine, dva (2) izpostavljata samoiniciativnost za prevzemanje vodilnih vlog� Vloge so bile sicer razdeljene glede na sposobnosti članov (1), vodilna vloga je bila vezana na področje študija (1), študenti so se v vlogi vodje izmenjevali (1) ali pa je skupina delovala brez določanja vodje (1)� Eden (1) od anketiranih je naloge prejemal predvsem od mentorjev� V anketi študenti tako opisujejo dileme pri (samoiniciativnem) prevzemanju vodilne vloge: »Pogosto sem imela občutek, da prevzamem iniciativo in da mogoče celo dominiram znotraj svoje skupine, hkrati pa se nihče od ostalih se ni zdel pripravljen prevzeti takšne vloge�« Trije (3) študenti v svojih odgovorih omenjajo prijetne interakcije z drugimi člani tima; študenti so se med seboj spodbujali s sporočili in razumevajočim odnosom (2) ter si pomagali tako, da so svoje področje približali kolegom (1)� IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 125 Reševanje konfliktov in upoštevanje (disciplinarne) drugačnosti drugih: Ve- čina (5) študentov je odgovorila, da med projektom niso nastali večji konflikti� Konfliktom so se izogibali z razumevajočim odnosom do okoliščin sodelavcev (1) in z reševanjem nesporazumov z jasno komunikacijo� Dva (2) študenta sta razvila občutljivost za različna strokovna ozadja članov tima, ki lahko zahtevajo več potrpežljivosti (1), a prinašajo tudi priložnost za učenje (1)� Pridobivanje znanja na svojem in o drugih področjih, učenje o sebi in drugih: Med odgovori o novih pridobljenih znanjih prevladujeta sposobnost timskega dela (2) in uporaba kvalitativne analize (2)� Študenti so pridobili tudi razumevanje skupne teme z različnih vidikov (1) in spoznali drugačna stališča sodelavcev (1); uspešno delo v sklopu projekta je dobro vplivalo na samozavest sodelujočih (1)� Znotraj lastne stroke so študenti pridobili nove izkušnje, zlasti s poučevanjem (1), projektnim delom (1) in delom na daljavo (1)� Eden (1) od anketirancev ni pridobil novih znanj znotraj lastne stroke� Sodelovanje pri projektu je za enega (1) od študentov razkrilo neenotnost lastne stroke in nepripravljenost stroke na spremembe� Sodelovanje z mentorji in priprava na interdisciplinarno delo med študijem: Dva (2) študenta ocenjujeta, da ju je študij zadostno pripravil na sodelovanje v interdisciplinarnem timu; dva (2) študenta teh znanj v sklopu študija nista pridobila� Za vse (6) anketirance je bila izkušnja sodelovanja z mentorji dobra� Pogrešali pa so več svobode pri urejanju formalnih obveznosti v povezavi s projektom (1), kar je določil financer, in opazili bolj naklonjen odnos mentorjev do študentov, s katerimi so si delili strokovno področje (1)� Diskusija Projekt IKTERUS ni bil izpeljan v sklopu študijskih obveznosti; študenti so se vključili na lastno željo� Skupina študentov je ob odločitvi za sodelovanje pri projektu vedela, da je ta zastavljen interdisciplinarno� Po izbirnosti projekta 126 • DRUGI SKLOP lahko predvidevamo, da so vključeni študenti k projektu že pristopili s pozitiv-nimi pričakovanji ali vsaj z odprtostjo do sodelovanja s strokovnjaki z drugih področij� To potrjujejo tudi odgovori, ki so jih podali v anketnem vprašalniku� Študenti, ki so pred projektom že imeli izkušnje z delom v interdisciplinarnem timu, so imeli bolj jasno oblikovane predstave o prednostih, ki jim jih sodelovanje pri projektu lahko ponudi� Na uspešnost sodelovanja vplivajo tudi interakcijski oziroma medosebni dejavniki; mednje prištevamo pripravljenost na sodelovanje, medsebojno spo- štovanje sodelujočih ter značilnosti njihove komunikacije, ki z odprtostjo, odkritostjo in preprostostjo spodbuja sodelovanje (San Martin Rodriguez idr�, 2005 v Pahor, 2014)� Medosebni dejavniki so bili ključni tudi za doživljanje interdisciplinarnega sodelovanja študentov v projektu IKTERUS; študenti ocenjujejo, da so po zaključku projekta spretnejši v komunikaciji, ki so jo za uspešno sodelovanje morali izpiliti; trudili so se za jasno komunikacijo, reševanje nesporazumov, način komunikacije pa so prilagodili tudi strokovnemu ozadju članov tima� Težave v komunikaciji, kadar so se pojavile, so bile vir nezadovoljstva med sodelujočimi� Različne poglede na težave in drugačne načine komunikacije je sicer težko zanesljivo povezati z interdisciplinarnostjo in poklicnim ozadjem, saj pomemben dejavnik predstavljajo tudi osebnostne lastnosti sodelujočih� Osredotočenost na rutinske težave v smislu organizacije dela, dogovarjanja za kraj in čas srečanj ter delitev vlog je značilna za začetno stopnjo razvoja tima, v kateri se ta šele oblikuje in se posamezniki izogibajo resnejšim konfliktom (Tuckman in Jensen, 1965 v Pahor, 2014)� Sodelujoči v projektu IKTERUS so se srečali z omenjenimi težavami, medtem ko resnejših konfliktov ne navajajo� Kvarnström (2008) neenako vrednotenje ali neupoštevanje prispevkov predstavnikov posameznih poklicev izpostavi kot oviro pri medpoklicnem sodelovanju, prisotnost hierarhičnega vrednotenja pa posameznim članom tima lahko daje občutek, da v skupini niso enako cenjeni� Z občutkom, da so njihova sta- IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 127 lišča manj upoštevana od stališč študentov drugih fakultet, so se soočali tudi sodelujoči pri projektu IKTERUS� Tim projekta IKTERUS se je razvijal v kompleksnih okoliščinah, saj se je projekt, ki je bil zastavljen klasično, zaradi pandemije covida-19 nekoliko preoblikoval in prenesel v virtualno okolje� Študenti so v tem prepoznali tako prednosti kot slabosti, razvili pa so tudi specifične kompetence (spretnost uporabe različnih programov in računalniška pismenost, delo od doma)� Že Pahor (2014) opredeli računalniško pismenost kot pomemben element usposobljenosti za medpoklicno sodelovanje, saj sposobnost članov za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij timu omogoča delo v virtualnem prostoru� Kvarnström (2008) kot vir težav pri medpoklicnem sodelovanju identificira tudi neenako razporeditev aktualnega znanja, ko vsi sodelujoči nimajo na voljo vseh informacij; pri projektu IKTERUS je na tem področju dodaten izziv predstavljalo delo na daljavo ter sočasna uporaba različnih komunikacijskih kanalov, ki je članom tima otežila spremljanje vseh dogovorov in novih informacij� Medpoklicno izobraževanje temelji na prenosu znanja med člani skupine, ki v njej delujejo kot predstavniki svojega poklica (WHO, 2010); študenti, ki so sodelovali pri projektu IKTERUS, so k nalogam pristopili s svojim disciplinarnim znanjem, ki so ga za uspeh projekta morali približati tudi predstavnikom drugih disciplin� Sodelujoči so svoje izkušnje z učenjem od študentov drugih smeri opisovali pozitivno� Pogosti skupinski sestanki in možnost soglasnega sprejemanja odločitev pri-pomoreta k uspešnosti sodelovalne prakse (WHO, 2010)� Za skupine, ki so prevzemale posamezne naloge projekta IKTERUS, je bilo značilno manj avto-ritativno vodenje, samoiniciativnost ter soglasna delitev vlog oziroma delitev glede na področje študija; vodja, kadar so ga študenti določili, je ravnal zlasti kot koordinator� Odsotnost jasnega dogovora o vodenju skupine se je v anketi izkazala za pomanjkljivost v komunikaciji in organizaciji dela med študenti� 128 • DRUGI SKLOP Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, 2010) za medpoklicno izobraževanje predvideva razvoj kompetenc na šestih področjih: delo v timu, prevzemanje vlog in odgovornosti, komunikacija, učenje in kritično mišljenje, prepoznava-nje potreb in odnos do pacientov ter etično delovanje� Projekt IKTERUS je po svoji zastavitvi (sodelujoči študenti niso imeli stikov s pacienti, vsaj ne v vlogi zdravstvenih delavcev) omogočil študentom pridobivanje kompetenc zlasti na prvih štirih področjih, kar potrjujejo tudi izkušnje anketiranih študentov� Medpoklicno izobraževanje je v literaturi zastopano zlasti na področju zdravstva� Čeprav je bila Zdravstvena fakulteta zastopana pri projektu IKTERUS tako na študentski kot na mentorski ravni, je posebnost projekta tudi v tem, da je v interdisciplinarno ekipo povezal študente zdravstvene nege in študente drugih fakultet; zdravstvo se je tako povezalo s socialnim delom, jezikoslovjem in grafičnim oblikovanjem� Zaključek Projekt IKTERUS je za analizo izkušenj študentov zanimiv zaradi specifičnega položaja študentov in svoje interdisciplinarne zasnove, ki v projektu združuje sodelovalno prakso in izobraževanje� Študenti so imeli namreč na voljo podporo in usmerjanje s strani pedagoških mentorjev (ne le znotraj svoje discipline), hkrati pa so pri projektu sami sodelovali kot (bodoči) strokovnjaki za neko področje, ki svoje disciplinarno znanje prispevajo za doseganje skupnega cilja� Viri Björck, V� (2020)� The idea of academia Engel, J� in Prentice, D� (2013)� The ethics and the real world and its ironic role in of interprofessional collaboration� Nurs- the discourse on Work-integrated Learn- ing Ethics, 20(4), 426–435� https://doi� ing� Studies in Continuing Education, org/10�1177/0969733012468466 42(1), 1–16� https://doi�org/10�1080/ 0158037X�2018�1520210 IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 129 Garro-Abarca, V�, Palos-Sanchez, P� in Pahor, M� (2014)� Medpoklicno sodelovanje Aguayo-Camacho, M� (2021)� Virtual v zdravstvenih timih� V M� Pahor (ur�), teams in times of pandemic: Factors that Zavezniki za zdravje: Medpoklicno sode- influence performance� Frontiers in Psy- lovanje v zdravstvenih timih (str� 13–40)� chology, 12(februar), 1–14� https://doi� Zdravstvena fakulteta� org/10�3389/fpsyg�2021�624637 Pahor, M�, Zakšek Škodič, T�, Vettorazzi, R�, Kamenšek, T�, Kavčič, M� in Domajnko, B� Ferfila, N� in Kavčič, M� (2015)� Interprofes- (2020)� Vpliv medpoklicnega izobraževa- sional education in health and social care: nja medicinskih sester na njihovo medpo- Changing students’ opinions� V A� Vyt, M� klicno sodelovanje: sistematični pregled Pahor in T� Tervaskanto-Maentausta (ur�), literature� Obzornik zdravstvene nege, Interprofessional education in Europe: 54(2), 153–163� Policy and practice (str� 67–76)� Garant� Kim, H� N� (2019)� A conceptual framework Parse, R� R� (2015)� Interdiscipli- for interdisciplinary education in engi- nary and interprofessional: What neering and nursing health informatics� are the differences? Nursing Science Nurse Education Today, 74(avgust 2018), Quarterly, 28(1), 5–6� https://doi� 91–93� https://doi�org/10�1016/j� o r g / 1 0� 1 1 7 7/ 0 8 9 4 3 1 8 4 1 4 5 5 8 6 2 4 nedt�2018�12�010 Pavlič Škerjanc, K� (2019)� Smisel in sistem Kosfeld, M�, Heinrichs, M�, Zak, P� J�, Fis- kurikularnih povezav� V Medpredmetne in chbacher, U� in Fehr, E� (2005)� Oxy- kurikularne povezave: Priročnik za učitelje tocin increases trust in humans� Nature, (str� 19–42)� Zavod Republike Slovenije 435(7042), 673–676� https://doi� za šolstvo� org/10�1038/nature03701 Smith, S� in Clouder, L� (2010)� Interpro- Kvarnström, S� (2008)� Difficulties in col- fessional and interdisciplinary learning: laboration: A critical incident study An exploration of similarities and dif- of interprofessional healthcare team- ferences� Interprofessional E-Learning work� Journal of Interprofessional and Collaborative Work: Practices and Care, 22(2), 191–203� https://doi� Technologies, marec, 1–13� https://doi� org/10�1080/13561820701760600 org/10�4018/978-1-61520-889-0� ch001 Lumague, M�, Morgan, A�, Mak, D�, Hanna, M�, Kwong, J�, Cameron, C�, Wang, L�, Nabi, G�, Zhang, T�, Wu, Y� in Zener, D� in Sinclair, L� (2006)� Inter- Li, D� (2020)� Potential neurochemi- professional education: The student cal and neuroendocrine effects of social perspective� Journal of Interprofession- distancing amidst the COVID-19 pan- al Care, 20(3), 246–253� https://doi� demic� Frontiers in Endocrinology, 11, org/10�1080/13561820600717891 582288� https://doi�org/10�3389/fen- do�2020�582288 McVeigh, H� (2009)� Factors influencing the utilisation of e-learning in post-reg- WHO [World Health Organization]� (2010)� istration nursing students� Nurse Edu- Framework for action on interprofessional cation Today, 29(1), 91–99� https://doi� education in collaborative practice (WHO/ org/10�1016/j�nedt�2008�07�004 HRH/HPN/10.3)� https://apps�who�int/ iris/rest/bitstreams/66399/retrieve IZHODIŠČA IN IZVEDBA PROJEKTA IKTERUS • 131 TRETJI SKLOP: REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA 132 • TRETJI SKLOP REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 133 6ZDRAVSTVENO VARSTVO MEDNARODNIH ŠTUDENTOV Marija Milavec Kapun Preplet dejavnikov, ki vplivajo na to, da posameznik dobi pravočasno in ustrezno zdravstveno oskrbo, ko se sooča z zdravstvenimi težavami, pa tudi v prizadevanjih za ohranitev zdravja in dobrega počutja, je zelo kompleksen. V okviru tega se pogosto proučuje več vidikov, predvsem dostopnost, dostop do in koriščenje zdravstvenih storitev. Študenti pri vstopu v svet odraslih in prevzemanju odgovornosti pogosto nimajo izkušenj, kar velja tudi glede urejanja zdravstvenega zavarovanja. Posebej se to kaže kot problematično pri mednarodnih študentih, saj jim je zdravstveni sistem v državi študija pogosto tuj. Hkrati pa se počutijo po večini zdrave in ob vseh drugih življenjskih izzivih, s katerimi se morajo spoprijeti, področja zdravja niti ne zaznavajo nujno kot pomembnega. V tem poglavju so prikazane ugotovitve o zdravstvenem zavarovanju mednarodnih študentov v Sloveniji v času študija, ki je ključ za dostopnost zdravstvenih storitev v okviru mreže javne zdravstvene službe. Odpiranje vrat v zdravstvo Kdaj in kako nekdo vstopi v zdravstveni sistem, je preplet različnih dejavnikov, ki jih opisujejo različni izrazi, ki se med seboj pogosto enopomensko zamenju-jejo, čeprav se nanašajo na različne koncepte� V okviru vstopanja ljudi v zdrav- 134 • TRETJI SKLOP stveni sistem se najpogosteje proučujejo dostopnost, dostop do in koriščenje zdravstvenih storitev� Izraza dostopnost in dostop do zdravstvenih storitev se pogosto enopomensko zamenjujeta� Dostopnost (ang� accessibility) zdravstvenih storitev predpostavlja, da morajo biti zdravstvene ustanove, dobrine in storitve dostopne vsem ter ima štiri prekrivajoče se razsežnosti: nediskriminacija, fizična dostopnost, ekonomska (cenovna) dostopnost, dostopnost informacij (WHO, 2017)� Vključuje dostopnost izvajalcev, organizacij, institucij in sistemov (Levesque idr�, 2013)� Dostop do (ang� access) zdravstvenih storitev in njegova opredelitev sta kompleksna in hkrati variirata glede na različne kontekste (Levesque idr�, 2013)� Avtorji ga opredeljujejo kot možnost doseči in pridobiti ustrezne zdravstvene storitve v primeru zaznane potrebe po zdravstveni obravnavi� Definirajo ga raznolike značilnosti posameznega človeka in njegovega tako fizičnega kot socialnega okolja ter značilnosti zdravstvenega sistema� Med različnimi dimenzijami dostopa do zdravstvenih storitev je zaznati soodvisnost in sovplivanje (Levesque idr�, 2013; Yang idr�, 2015)� Dostop do zdravstvenih storitev za doseganje najboljših zdravstvenih izidov je po navedbah ameriške ustanove Agency for Healthcare Research and Quality (2018) odvisen od naslednjih komponent: • Obseg zavarovanja: kritje stroškov zdravstvene oskrbe, kar olajša oziroma omogoča vstop posameznikom v zdravstveni sistem� Nezavarovani ljudje imajo manj možnosti za ustrezno zdravstveno oskrbo in pogosto posledično slabše zdravstveno stanje� • Razpoložljivost storitev v določenem okolju, ki se nanaša tako na kurativne kot preventivne zdravstvene storitve� • Pravočasnost storitev: zmožnost zagotavljanja zdravstvene oskrbe, ko se prepozna potreba� • Zadostno število izvajalcev, ki so ustrezno strokovno usposobljeni in kulturno kompetentni� REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 135 Dostop do zdravstvenih storitev je ena ključnih komponent zagotavljanja enakosti v zdravju ljudi (WHO, 2008, 2021)� Najpogosteje se proučuje v povezavi z ranljivimi skupinami prebivalstva (Assi, Özger-İlhan in İlhan, 2019; Quizhpe, Sebastian, Teran in Pulkki-Brännström, 2020), v primeru izjemnih razmer, vključno z epidemijo covida-19 (Radusky idr�, 2021), ali v povezavi z določenimi boleznimi (Araya idr�, 2018)� Koncept koriščenja zdravstvenih storitev (ang� usability) je količinska opredelitev ali opis uporabe storitev s strani ljudi za namene preprečevanja in zdravljenja zdravstvenih težav, spodbujanja ohranjanja zdravja oziroma dobrega po- čutja ali pridobivanja informacij o zdravstvenem stanju in prognozi bolezni (Carrasquillo, 2013)� Pri raziskovanju dostopa do in koriščenja zdravstvenih storitev se pogosto uporablja Andersenov model koriščenja zdravstvenih storitev (Andersen, 1995; Phillips, Morrison, Andersen in Aday, 1998)� V svoji zadnji iteraciji se osredotoča predvsem na zdravstvene izide in ima vključeno povratno zanko, kar ponazarja, da zdravstveni izidi vplivajo na prepričanja ljudi in potrebe po zdravstvenih storitvah� Izpostavljena je tudi kakovost življenja kot pomemben del zdravstvenih izidov� Model se osredotoča na tri glavne značilnosti, ki potencialno vplivajo na vedênje posameznika na ravni posameznika oziroma značilnosti določenega konteksta glede koriščenja zdravstvenih storitev (Andersen, 1995; Andersen, Davidson in Baumeister, 2014; Babitsch, Gohl in von Lengerke, 2012): • Dejavniki predispozicije vključujejo demografske značilnosti (starost, spol), socialno-ekonomske dejavnike (izobrazba, poklic, narodnost in družbeni odnosi, vključno z zakonskim stanom) in psihološke dejavnike v smislu prepričanj (na primer stališča, vrednote in znanje v zvezi z zdravjem in zdravstvenimi storitvami)� Kontekstualni dejavniki, ki vplivajo na posameznika glede uporabe zdravstvenih storitev, vključujejo demografske in socialne 136 • TRETJI SKLOP značilnosti skupnosti, kolektivne in organizacijske vrednote, kulturne norme ter politične perspektive� • Dejavniki omogočanja so finančni (na primer zdravstveno zavarovanje) in nefinančni (organizacijski) viri na osebni/družinski in skupnostni ravni, ki podpirajo dostopnost zdravstva za posameznika� Te dejavnike razumemo kot pogoj za koriščenje zdravstvenih storitev� Organizacijski viri vključujejo tudi prometne povezave, čakalne dobe, razporeditev mreže izvajalcev in zdravstvene politike� • Dejavniki potreb na individualni ravni vključujejo elemente, kot so človeko-va zaznava potreb po zdravstvenih storitvah (kako posameznik doživlja in ocenjuje zdravje), kot tudi strokovne ocene zdravstvenega stanja oziroma zaznano ali klinično ocenjeno zdravstveno stanje� Na kontekstualni ravni se izpostavljajo okoljski dejavniki, ki vplivajo na zdravje ljudi (zrak, voda, dostopnost zdravih bivališč), in indeksi zdravja ljudi kot merilo zdravja skupnosti, ki vključuje tudi epidemiološke kazalnike (na primer prevalenca, incidenca, umrljivost, obolevnost, invalidnost)� Slika 11 prikazuje preplet dejavnikov, ki vplivajo na dostopanje do in koriščenje zdravstvenih storitev, in predstavlja modificiran Andersenov model ter vključu-je poudarek na izidih zdravstvene obravnave in kakovosti življenja oseb� Model se uporablja pri proučevanju vedenjskih značilnosti koriščenja zdravstvenih storitev v različnih okoljih (Zhang idr�, 2019) in z vidika različnih ranljivih skupin (Travers idr�, 2020)� Uporabljen je bil tudi v nemškem okolju (Thode idr�, 2004), ki ima enako kot Slovenija po večini Bismarckov model zdravstvenega zavarovanja (podrobnejši opis nekaterih delov slovenskega modela zava- rovanja je opisan v naslednjem razdelku)� Andersenov vedenjski model koriščenja zdravstvenih storitev smo v nekaterih elementih uporabili tudi pri naši raziskavi, ki je vključevala mednarodne REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 137 ZDRAVSTVENI IZIDI KONTEKSTUALNE INDIVIDUALNE Z ZDRAVJEM ZNAČILNOSTI ZNAČILNOSTI POVEZANO VEDENJE PREDISPOZICIJSKI DEJAVNIKI: PREDISPOZICIJSKI demografija, sociala, DEJAVNIKI: prepričanja demografija, genetika, Življenjski slog Doživljanje zdravja sociala, prepričanja DEJAVNIKI Proces zdravstvene Ocena zdravja OMOGOČANJA: DEJAVNIKI oskrbe Zadovoljstvo zdravstvena politika, OMOGOČANJA: Koriščenje pacientov financiranje, organizacija financiranje, organizacija zdravstvenih storitev Kakovost življenja DEJAVNIKI POTREB: DEJAVNIKI POTREB: okoljski, indeksi zdravja zaznava in ocena populacije Slika 11: Modificiran Andersenov model (prilagojeno po Andersen idr., 2014; von Lengerke, Gohl in Babitsch, 2014) študente� Uporabili smo ga v delu vprašalnika, ki se navezuje na zdravstveno varstvo študentov� Celoten potek raziskave in sociodemografske značilnosti vzorca mednarodnih študentov so opisani v poglavju »Ozadje, raziskovanje in izdelki projekta IKTERUS«� V tem poglavju se osredotočamo predvsem na obseg zdravstvenega zavarovanja, ki so ga imeli anketiranci v času bivanja v Sloveniji oziroma so si ga uredili pred prihodom� Zdravstveno zavarovanje mednarodnih študentov v Sloveniji Zdravstvo na primarni ravni predstavlja vstopno točko v sistem, zato je pomembno, da je državljanom ter drugim (začasnim) prebivalcem tako fizično kot tudi socio-kulturno in psihično dostopno� Organizacijo zdravstvenega varstva na primarni ravni v Sloveniji zagotavlja občina oziroma mesto� Za zdravstveno varstvo študentov pa mrežo javne službe izvajalcev zagotavlja 138 • TRETJI SKLOP država (ZZDej-UPB2, 2005)� Glede na letno poročilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2020 je delovalo v tem letu 12,42 tima za študente v študentskih dispanzerjih (Zavod za zdravstveno zavaranovanje Slovenije, 2021), od tega jih je bila več kot polovica (sedem) v ZDŠ (opredeljenih kot splošna oziroma družinska medicina) (Grulja, 2021)� Sklenjeno zdravstveno zavarovanje zagotavlja kritje stroškov zdravstvene oskrbe, kar je zlasti pomembno v primeru nenadnih bolezni in poškodb� Dr- žavljani Slovenije običajno ne posvečamo večje pozornosti vsaj obveznemu delu zdravstvenega zavarovanja, saj imamo delno Bismarckov model zdravstvenega varstva, ki temelji na načelih obveznega, z zakonom predpisanega javnega zdravstvenega zavarovanja, to je socialno zdravstveno zavarovanje� Običajno imamo obvezno zdravstveno zavarovanje urejeno prek delodajalca, dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje pa prek ene izmed treh zavarovalnic (Vzajemna d� v� z�, Zavarovalnica Triglav d� d�, Generali zavarovalnica d� d�)� Študenti imajo kot vzdrževani družinski člani v času rednega prvo anketiranje drugo anketiranje 300 250 200 150 100 število anketriancev 50 0 Zelo slabo Slabo Srednje Dobro Zelo dobro Slika 12: Samoocena obveščenosti o slovenskem zdravstvu REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 139 študija do 26� leta starosti urejeno celotno zdravstveno zavarovanje (ZZVZZ, 2006)� V državah z drugačnimi modeli zdravstvenega zavarovanja, kot so na primer ZDA, kjer je sistem zdravstvenega zavarovanja izrazito tržno usmerjen z veliko zdravstvenih zavarovalnic in ima vsaka svoja pravila, so vstop v zdravstveni sistem in obseg zavarovanja ter s tem dostop do zdravstvenih storitev drugačni� V okviru raziskave IKTERUS, ki je prva tovrstna raziskava med to populacijo, smo mednarodne študente spraševali tudi o urejenosti zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji� Zanimala nas je njihova samoocena, kako dobro so obveščeni o slovenskem zdravstvu� V študijskem letu 2019/20 je odgovorilo 748, v naslednjem študijskem letu pa 686 anketirancev� S slike 12 je razvidno, da so anketiranci menili, da so bili bolje obveščeni o slovenskem zdravstvu v študijskem letu 2020/21� To lahko pripišemo tudi rezultatom projekta IKTERUS, kjer so bile informacije posredovane različnim deležnikom, ki se ukvarjajo z mednarodno mobilnostjo študentov v Sloveniji� Možen pa je tudi vpliv epidemije covida-19, ko se vsi bolj zavedamo pomena zdravja in dostopnosti zdravstva� Najpogostejši vir informacij o slovenskem zdravstvu predstavlja mednarodnim študentom v obeh študijskih letih splet, sledijo prijatelji in študijski kolegi (tabela 5)� Zdravstvene zavarovalnice, zdravstvene ustanove in informativno gradivo pa študentom ne predstavljajo pomembnega vira� V drugem letu raziskave se je nekoliko povečal pomen prijateljev in spleta kot vira informacij glede na preteklo študijsko leto, zmanjšal pa vpliv izobraževalnih institucij v matični državi študenta in zdravstvenih institucij� Razloge za te spremembe lahko iš- čemo v spremembi poteka študijskega procesa in ukrepih za zajezitev širjenja okužb s SARS-CoV-2� Primerjali smo obveščenost mednarodnih študentov študijskih let 2019/2020 in 2020/2021 o zdravstvu v Sloveniji glede na spolno identiteto� V prvi iteraciji je sodelovalo 231 (34,2 %) moških, 445 (65,8 %) žensk in 10 (1,4 %) 140 • TRETJI SKLOP anketirancev druge spolne identitete; v drugi iteraciji pa 252 (33,7 %) moških, 484 (84,7 %) žensk in 12 (1,6 %) oseb druge spolne identitete� Ugotovili smo, da spolna identiteta ni vplivala na samooceno obveščenosti o slovenskem zdravstvenem sistemu� V študijskem letu 2019/2020 je bila skupna povprečna ocena 2,63 in v študijskem letu 2020/2021 je bila 2,91 (lestvica od 1 – zelo slabo do 5 – zelo dobro)� da ne ne vem 500 450 400 350 300 250 200 število anketriancev 150 100 50 0 prvo anketiranje drugo anketiranje Slika 13: Urejenost zdravstvenega zavarovanja Slika 13 prikazuje število anketirancev, ki so bili študenti v posameznem študijskem letu in so imeli zdravstveno zavarovanje v času bivanja v Sloveniji� V študijskem letu 2019/2020 je bilo zavarovanih 472 (90,9 %) od 519 anketirancev� V naslednjem študijskem letu je odstotek malenkost nižji, zavarovanih je bilo 473 (86,9 %) od 519 anketirancev� REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 141 Tabela 5: Viri informacij mednarodnim študentom o slovenskem zdravstvu PRVO ANKETIRANJE DRUGO ANKETIRANJE (2019/20) (2020/21) Vir informacij n Povprečje* SO n Povprečje* SO Splet 682 3 1,18 741 3,1 1,29 Prijatelji/ 682 2,9 1,17 742 3 1,3 kolegi Fakulteta/ univerza v 678 2,7 1,24 741 2,7 1,3 Sloveniji Fakulteta/ univerza v 672 2,1 1,21 736 1,7 1,09 domači državi Zdravstvene ustanove v 678 2 1,1 737 1,8 1,1 Sloveniji Zdravstvena 680 1,7 1 739 1,7 1,03 zavarovalnica Brošure/ 680 1,6 0,91 736 1,6 0,92 letaki Drugo 656 1,7 1 701 1,6 1 *lestvica od 1 (zelo slabo) do 5 (zelo dobro) SO = standardni odklon, n = število Kljub velikemu deležu tistih, ki trdijo, da imajo urejeno zavarovanje, je posebno v zadnjem proučevanem študijskem letu večji delež tistih, ki zavarovanja nimajo oziroma ne vedo, ali ga imajo, kar je še posebno presenetljivo v času, ki ga zaznamuje aktualna epidemija covida-19� Kot je prikazano v poglavju »Zdravstvena pismenost mednarodnih študentov«, bi se nekateri študenti v primeru zdravstvenih težav vračali domov ali celo iskali storitve v ambulantah za osebe brez zdravstvenega zavarovanja� Pri vseh, ki so podali mnenje, da imajo urejeno zdravstveno zavarovanje, pa bi bilo smiselno nadaljnje razisko- 142 • TRETJI SKLOP vanje obsega zdravstvenega zavarovanja in ugotavljanje, ali se njihova ocena urejenosti sklada z dejanskim stanjem, ki omogoča vstop v zdravstveni sistem v primeru zdravstvenih težav� Kot razloge za nezavarovanje so anketiranci navedli, da nimajo dovolj informacij, da niso bolni in ga ne potrebujejo, deloma so navajali razloge v povezavi z epidemijo� Navedli so tudi, da imajo urejeno zavarovanje v domači državi� Pogosto so navedeni finančni razlogi, saj se jim zdi zdravstveno zavarovanje predrago� Nekateri menijo, da ga zaradi kratkega bivanja v Sloveniji ne potrebujejo� Ugotavljali smo tudi, katero vrsto zdravstvenega zavarovanja so imeli anketiranci v času bivanja v Sloveniji� Na vprašanje je skupaj odgovorilo 937 anketirancev, od tega 470 v študijskem letu 2019/2020 in 467 v študijskem letu 2020/2021� S slike 14 lahko razberemo, da ima evropsko kartico zdra-prvo anketiranje drugo anketiranje Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja Bilateralni sporazum o socialnem zavarovanju Komercialno zdravstveno zavarovanje Obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji Kartica MEDICARE Zdravstveno zavarovanje kot družinski član Drugo 0 20 40 60 80 100 120 140 160 število anketriancev Slika 14: Vrsta zdravstvenega zavarovanja REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 143 vstvenega zavarovanja nekoliko manj kot tretjina anketirancev ( n = 285; 30,42 %), le nekoliko več jih je zavarovanih prek bilateralnega sporazuma o socialnem zavarovanju ( n = 298; 31,80 %), relativno malo anketirancev ima sklenjeno obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji ( n = 55; 5,87 %) ali zdravstveno zavarovanje MEDICARE (avstralski državljani)� Kar nekaj anketirancev je navedlo, da imajo sklenjena komercialna zdravstvena zavarovanja ( n = 167; 17,82 %), kot so Vzajemna, Oncampus, Triglav, Coris� V drugi iteraciji vprašalnika smo glede na ugotovitve iz prve iteracije dodali še možnost, da imajo sklenjeno zavarovanje v matični državi, in ta odgovor je izbralo 8,35 % ( n = 39) anketirancev� Kot drugo so navedli nekatere kombinacije bilateralnih sporazumov, evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja v Sloveniji in komercialnih zavarovanj, vključno s turističnimi zavarovanji, in tudi vojaško zavarovanje� Nekateri so navedli, da ne vedo, katero zavarovanje imajo sklenjeno� Večina anketirancev je zdravstveno zavarovanje uredila že pred samim prihodom v Slovenijo ( n = 697; 73,91 %), kar je razvidno s slike 15� Dobra četrtina pa jih je to urejala po prihodu ( n = 246; 26,09 %)� Glede na rezultate raziskave mednarodni študenti po večini (skoraj 74 %) skle-nejo zdravstveno zavarovanje pred prihodom v Slovenijo� Ob primerjavi rezultatov med prvo in drugo iteracijo vprašalnika je zaznati, da se je za skoraj deset odstotnih točk zvišalo število mednarodnih študentov, ki so zdravstveno zavarovanje urejali po prihodu v Slovenijo� Glede na aktualno epidemijo covida-19 bi bilo pričakovati, da se vsi bolj zavedamo pomena dostopa do zdravstvenih storitev� V nadaljevanju bi bilo smiselno proučevati ta trend ter hkrati ugotav-ljati, kdaj so študenti po prihodu v Slovenijo sklenili zdravstveno zavarovanje in kaj je bil povod� Večina študentov glede zdravstvenega zavarovanja v času bivanja v Sloveniji ni ničesar spreminjala ( n = 885; 93,85 %)� Zanimivo pa je, da se je od prve do druge iteracije vprašalnika za 1,7 odstotne točke zvišalo število mednarodnih 144 • TRETJI SKLOP prvo anketrianje drugo anketiranje 400 372 350 325 300 250 200 150 146 število anketriancev 100 100 50 0 Pred prihodom Po prihodu Slika 15: Čas urejanja zdravstvenega zavarovanja študentov, ki so spreminjali zdravstveno zavarovanje v Sloveniji� Spremembe so se nanašale na spremembo zavarovanja (na primer prestop iz makedonske-ga v slovensko zdravstveno zavarovanje), dopolnjevanje zdravstvenega zavarovanja, spremembo ponudnika ali sklenitev zavarovanja, spremembo zaradi dopolnitve starosti 26 let, ker jim je obstoječe zavarovanje poteklo, zaradi potrebe po zdravstvenih storitvah, ki jih ne krije obstoječe zdravstveno zavarovanje, spremembe zakonskega stanu ali zaposlitvenega statusa� Večina anketirancev je mnenja, da je zdravstveno zavarovanje pomembno, kot je razvidno s slike 16� Iz prve ( n = 472) in iz druge ( n = 470) iteracije vpra- šalnika so ocenili pomembnost (lestvica od 1 – zelo nepomembno do 5 – zelo pomembno) s povprečno oceno 4,3 v študijskem letu 2019/20 in s povprečno oceno 4,2 v študijskem letu 2020/21� Ob prvi iteraciji smo jih še vprašali, kako so zaznavali pomembnost zdravstvenega zavarovanja pred epidemijo covida-19� Pomembnost zdravstvenega zavarovanja so ocenili s povprečno REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 145 pred epidemijo prvo anketiranje drugo anketiranje 300 250 200 150 število anketriancev 100 50 0 Zelo Nepomembno Niti - niti Pomembno Zelo nepomembno pomembno Slika 16: Zaznavanje pomembnosti zdravstvenega zavarovanja oceno 4,1� To pomeni, da je na zaznavanje pomembnosti zdravstvenega zavarovanja lahko vplivala epidemija� Med mednarodnimi študenti smo ugotavljali stopnjo obveščenosti o zdravstvenih storitvah, ki jim jih je krilo zdravstveno zavarovanje� V študijskem letu 2019/2020 je na vprašanje odgovorilo 39 anketirancev, ki so navedli tudi težave z zdravstvenim zavarovanjem� Z namenom poglobitve vpogleda v stanje obveščenosti smo to vprašanje v študijskem letu 2020/2021 zastavili vsem anketirancem, odgovorilo je 470 anketirancev� Povprečna samoocena obveščenosti o kritju zdravstvenih storitev s strani zavarovalnice je bila višja v prvi iteraciji (3,1; ±0,9), ko so samoocenili, da so dobro obveš- čeni, v primerjavi z drugo iteracijo (2,5; ±1), ko so samoocenili, da so slabše obveščeni� 146 • TRETJI SKLOP Diskusija Rezultati raziskave IKTERUS so skladni z ugotovitvami drugih raziskovalcev, da študenti ne posvečajo pozornosti zdravstvenemu zavarovanju� Predvsem v severnoameriškem prostoru, kjer je največ raziskav tega področja, ugotavljajo, da študenti na splošno nimajo dovolj znanja glede zdravstvenega zavarovanja in koriščenja zdravstvenih storitev (Adepoju idr�, 2019; James idr�, 2018)� Znanje in spretnosti na področju dostopa do zdravstvenih storitev se pri mednarodnih študentih še dodatno zmanjšajo, saj se znajdejo v drugačnem okolju� Ob prihodu v drugo državo pogosto ne posvečajo pozornosti morebitnim neugodnim stranem mobilnosti, ki so lahko povezane tudi s slabšim zdravjem� Posledično mednarodni študenti pogosto ne poznajo sistema zdravstvene oskrbe gostujoče države in urejenosti zdravstvenega zavarovanja� Pogosto se ne zavedajo, da njihovo zdravstveno zavarovanje v domači državi ne zagotavlja dostopa do zdravstvenih storitev v državi študija (Constandy, 2020)� Tako domači kot mednarodni študenti se pogosto ne zanimajo za zdravstveno zavarovanje, saj običajno nimajo potreb po zdravstvenih storitvah� Kadar pa se v tem življenjskem obdobju srečajo pred izzivom, da se morajo ukvarjati z zdravstvenim zavarovanjem in dostopanjem do zdravstvenih storitev, so pogosto prvič sami, brez znatne podpore staršev ali skrbnikov� S temi prvimi izkušnjami pridobijo spoznanja, ki jih lahko spremljajo celotno življenje� Zato je tako za domače, še toliko bolj pa za mednarodne študente pomembno, da imajo zagotovljeno ustrezno zdravstveno oskrbo� Za zagotovitev uspešne zdravstvene oskrbe je ključno, da (mednarodne) študentske pisarne oziroma službe tesno sodelujejo z izvajalci zdravstvenih storitev za študente� Kakor še poudarjajo raziskovalci (Mackert idr�, 2017), bodo študenti iskali informacije v zvezi z zdravjem in zdravstvenim zavarovanjem ter si jih pravočasno zagotovili, če bodo napisane v razumljivem jeziku� Temu smo sledili v okviru projekta IKTERUS, kar je opisano v poglavju »Jezikovna vprašanja pri posredovanju informacij mednarodnim študentom«� Kakor smo ugotovili tudi v tem delu ra- ziskave ter v poglavju »Zdravstvena pismenost mednarodnih študentov«, so REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 147 pomemben vir informacij in opore mednarodnim študentom vrstniki in prijatelji v Sloveniji� Poleg prilagojenih poti obveščanja bi bilo smiselno informacije o zdravstvenem sistemu in zdravstvenih zavarovanjih tudi za mednarodne študente širiti med njihovimi študijskimi kolegi� Za izvajalce zdravstvenih storitev pa je v času intenzivne globalizacije poleg kulturne kompetentnosti pomembna tudi jezikovna kompetentnost, saj se vedno več slovenskih zdravstvenih delavcev srečuje s pacienti, ki ne govorijo slovensko (Milavec Kapun in Kocijančič-Pokorn, 2019)� Ob strateški usmeritvi slovenskega visokošolskega prostora k internacionalizaciji in glo-balizaciji tudi z namenom večje mednarodne prepoznavnosti je pomembno, da se v intenzivnem sodelovanju ter povezovanju mednarodnih študentskih pisarn z izvajalci zdravstvenih storitev zagotovi jezikovno in kulturno kom-petentna zdravstvena oskrba� Hkrati pa bi bilo smiselno, da se mednarodne študentske pisarne osredotočijo tudi na mednarodne študente na rednem študiju� To lahko dodatno prispeva k zadovoljstvu vseh mednarodnih študentov na študiju pri nas� Adegboyega in sodelavci (2020) poudarjajo, da so mednarodni študenti ranljiva populacija; zato je dvig njihove pismenosti o zdravstvenem zavarovanju ključnega pomena za optimalno izbiro slednjega, izboljšanje dostopanja do zdravstvenih storitev in uspešno koriščenje le-teh� Strinjamo se lahko z ugotovitvami avtorjev, da bi morali glede na rezultate raziskav v prihodnje prilagoditi izobraževalne ukrepe za izboljšanje pismenosti o zdravstvenem zavarovanju med mednarodnimi študenti� Neznanje glede zdravstvenega zavarovanja in posledično slabše koriščenje zdravstvenih storitev predstavlja pri mladih tihi problem (Adepoju idr�, 2019), ki bi ga morali naslavljati različni deležniki� V Sloveniji zdravstveno zavarovanje običajno ne predstavlja večjih ovir pri dostopanju do osnovnih zdravstvenih storitev, zato se mogoče tega problema manj zavedamo za osebe, kot so študenti, ki v času intenziv-nih globalizacijskih trendov prihajajo k nam in tu tudi daljši ali krajši čas bi- 148 • TRETJI SKLOP vajo� Dodatni stres ob selitvi lahko predstavlja negativni stres, ki lahko slabo vpliva na zdravje in počutje� Tudi v razvitih državah ima dostopnost zdravstvenih storitev ter s tem zmanj- ševanje neenakosti v zdravju dolgoročne vplive na dolgoživost in leta zdra-vega življenja posameznika (Scholz, 2020)� Zdi se, da se na študente, predvsem tiste, ki se odpravljajo na pot iskanja akademskih in življenjskih izzivov v drugo državo, skoraj pozabi� V študentskih letih problematika zdravja ni v ospredju� Nekateri raziskovalci opozarjajo, da se tudi v splošni populaciji premalo posveča preventivnim dejavnosti v zdravstvu (Gulliford, 2017)� Tudi v raziskavi IKTERUS smo se osredotočali na znanje in možnosti anketirancev glede zagotavljanja kurativnih storitev in nismo izpostavljali preventivnih aktivnosti, ki so toliko bolj pomembne za dolgoročno zagotavljanje optimalnega zdravja in dobrega počutja tudi mednarodnih študentov� Prav v teh letih pa se pomembno oblikujejo življenjski slog, odnos do lastnega telesa in zdravja ter vzorci samooskrbe� Nadaljnja prizadevanja deležnikov bi se morala v večji meri osredotočati na dvig (digitalne) zdravstvene zavarovalniške pismenosti mednarodnih študentov� V tem poglavju smo se osredotočili predvsem na področje zdravstvenega zavarovanja mednarodnih študentov pri nas, saj se jim s tem odprejo vrata v slovenski zdravstveni sistem� Če je obseg zavarovanja neustrezen ali zavarovanja nimajo, mednarodni študenti glede na rezultate v okviru projekta IKTERUS (glej poglavje »Zdravstvena pismenost mednarodnih študentov«) v primeru težav iščejo neustrezne ali manj ustrezne rešitve, ki lahko vplivajo na njihovo zdravje� Digitalizacija in globalizacija izobraževanja vplivata tudi na lokacijo izobraževanja� Temu mora slediti tudi prilagajanje in razvoj (tele)zdravstvenih storitev� Ob teh družbenih trendih je še toliko bolj pomembno intenzivno povezovanje izvajalcev zdravstvenih storitev in visokošolskih institucij� REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 149 Zaključek Študij zunaj matične države pomeni, da zaradi različnih dejavnikov mednarodni študenti pogosto doživljajo povečano stopnjo stresa, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje in dobro počutje� Ob nenadnem pojavu (poslabšanja) bolezni ali poškodbi potrebujejo dostop do zdravstvene obravnave, ki zagotavlja dobre zdravstvene izide, akademsko uspešnost in zadovoljstvo s študijem v Sloveniji� Študenti na splošno ne posvečajo večje pozornosti poznavanju zdravstvenega sistema in zdravstvenemu zavarovanju� Problematika nepoznavanja pride še bolj do izraza pri študentih, ki se izobražujejo zunaj matične države, kjer si običajno ne morejo pomagati z znanjem o delovanju zdravstva in zavarovalniškim kritjem storitev v matični državi� Za zagotavljanje optimalne zdravstvene oskrbe tudi mednarodnih študentov bi bilo smiselno sistematično informiranje dohodnih in odhodnih študentov na mobilnosti, saj bo to imelo dolgoročne vplive na več ravneh� V času študija bi bilo smiselno študente sistematično izobraževati na področju zdravja, vključno s ciljem dviga pismenosti na področju zdravstvenega zavarovanja� V slovenskem prostoru bi morali ob trendih globalizacije in internacionalizacije visokega šolstva intenzivno proučevati dostopanje (mednarodnih) študentov do zdravstvenih storitev ter ob tem raziskovati in tudi vključevati sodobne trende zdravstvene oskrbe, ki jih omogoča hiter razvoj digitalnih tehnologij� Viri Adegboyega, A�, Nkwonta, C� A� in Ed- Adepoju, O�, Mask, A� in McLeod, A� ward, J� (2020)� Health insurance litera- (2019)� Factors associated with health cy among international college students: insurance literacy: Proficiency in finding, A qualitative analysis� Journal of Interna- selecting, and making appropriate deci- tional Students, 10(1), 50–68� https:// sions� Journal of Healthcare Management, doi�org/10�32674/jis�v10i1�1097 64(2), 79–89� https://doi�org/10�1097/ JHM-D-18-00021 150 • TRETJI SKLOP Agency for Healthcare Research and Qual- Constandy, P� A� (2020)� The importance of ity� (2018)� Elements of access to health health insurance for international students care� Chartbook on Access to Health and travelers� StudyUSA�Com� https:// Care� https://www�ahrq�gov/research/ www�studyusa�com/en/a/1693/the-im- findings/nhqrdr/chartbooks/access/ele- portance-of-health-insurance-for-inter- ments�html national-students-travelers Andersen, R� M� (1995)� Revisiting the be- Grulja, M� A� (2021)� Letno poročilo za leto havioral model and access to medical 2020� Zdravstveni dom za študente Uni- care: Does it matter? Journal of Health verze v Ljubljani� https://www�zdstu- and Social Behavior, 36(1), 1–10� https:// denti�si/wp-content/uploads/2021/08/ doi�org/10�2307/2137284 letno-porocilo-zds-2020�pdf Andersen, R� M�, Davidson, P� L� in Gulliford, M� (2017)� Access to primary Baumeister, S� E� (2014)� Improving access care and public health� The Lancet Public to care in America: Individual and contextu- Health, 2(12), e532–e533� al indicators� V G� F� Kominski (ur�), Chang- James, T� G�, Sullivan, M� K�, Dumeny, L�, ing the US health care system: Key issues in Lindsey, K�, Cheong, J� W� in Nicolette, health services policy and management G� (2018)� Health insurance literacy and (4� izdaja, str� 33–70)� Jossey-Bass� health service utilization among college students� Journal of American College Araya, R�, Zitko, P�, Markkula, N�, Rai, D� in Health, 68(2), 200–206� https://doi�org Jones, K� (2018)� Determinants of access /10�1080/07448481�2018�1538151 to health care for depression in 49 coun- tries: A multilevel analysis� Journal of Af- Levesque, J�-F�, Harris, M� in Russell, G� fective Disorders, 234, 80–88� https:// (2013)� Patient-centred access to health doi�org/https://doi�org/10�1016/j� care� International Journal for Equi- jad�2018�02�092 ty in Health, 12(18), 1–9� https://doi� org/10�1186/1475-9276-12-18 Assi, R�, Özger-İlhan, S� in İlhan, M� N� (2019)� Health needs and access to health Mackert, M�, Koh, H� E�, Mabry-Flynn, A�, care: The case of Syrian refugees in Tur- Champlin, S� in Beal, A� (2017)� Domestic key� Public Health, 172, 146–152� https:// and international college students: Health doi�org/10�1016/j�puhe�2019�05�004 insurance information seeking and use� Journal of International Students, 7(3), Babitsch, B�, Gohl, D� in von Lengerke, T� 542–561� https://doi�org/10�5281/ze- (2012)� Re-revisiting Andersen’s Behav- nodo�570016 ioral Model of Health Services Use: A systematic review of studies from 1998– Milavec Kapun, M� in Kocijančič-Pokorn, N� 2011� Psycho-Social-Medicine, 9(2), 1–15� (2019)� Študija uporabnosti Večjezične- https://doi�org/10�3205/psm000089 ga priročnika za lažje sporazumevanje v zdravstvu� V N� Kocijančič Pokorn in U� Carrasquillo, O� (2013)� Health care utiliza- Lipovec Čebron (ur�), Večjezično zdravje: tion . V M� D� Gellman in J� R� Turner (ur�), Komunikacijske strategije in večkulturni Encyclopedia of behavioral medicine (str� stiki s tujejezičnimi bolniki v slovenskem 909–910)� Springer New York� https:// zdravstvenem sistemu (1� izdaja, str� doi�org/10�1007/978-1-4419-1005- 146–169)� Znanstvena založba Filozof- 9_885 ske fakultete� REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 151 Phillips, K� A�, Morrison, K� R�, Andersen, von Lengerke, T�, Gohl, D� in Babitsch, B� R� M� in Aday, L� A� (1998)� Understand- (2014)� Re-revisiting the Behavioral Mod- ing the context of healthcare utilization: el of Health Care Utilization by Andersen: Assessing environmental and provid- A review on theoretical advances and er-related variables in the behavioral perspective� V C� Janssen, E� Swart, in model of utilization� Health Services Re- T� von Lengerke (ur�), Health care utiliza- search, 33(3), 571–596� tion in Germany (str� 11–28)� https://doi� org/10�1007/978-1-4614-9191-0 Quizhpe, E�, Sebastian, M� S�, Teran, E� in Pulkki-Brännström, A�-M� (2020)� Socio- Yang, Y�-T�, Iqbal, U�, Ko, H�-L�, Wu, C�- economic inequalities in women’s access R�, Chiu, H�-T�, Lin, Y�-C�, Lin, W� in to health care: Has Ecuadorian health re- Elsa Hsu, Y�-H� (2015)� The relationship form been successful? International Jour- between accessibility of healthcare facil- nal for Equity in Health, 19(1), 178� https:// ities and medical care utilization among doi�org/10�1186/s12939-020-01294-1 the middle-aged and elderly population in Taiwan� International Journal for Quality Radusky, P� D�, Cardozo, N�, Duarte, M�, in Health Care, 27(3), 222–231� https:// Fabian, S�, Frontini, E�, Sued, O� in Aris- doi�org/10�1093/intqhc/mzv024 tegui, I� (2021)� Mental health, substance use, experiences of violence, and access Zavod za zdravstveno zavarovanje Slo- to health care among transgender and venije� (2021)� Letno poročilo ZZZS non-binary people during the COVID-19 2020� https://api�zzzs�si/ZZZS/info/ lockdown in Argentina� International egradiva�nsf/0/a998991f0f548b4b- Journal of Transgender Health, 0(0), c125868c0040ba61/$FILE/Letno%20 1–14� https://doi�org/10�1080/268952 poro%C4%8Dilo%20ZZZS%202020�pdf 69�2021�1943593 Zhang, S�, Chen, Q� in Zhang, B� (2019)� Scholz, N� (2020)� Addressing health in- Understanding healthcare utilization in equalities in the European Union – Con- China through the andersen behavio- cepts, action, state of play. European Par- ral model: Review of evidence from the liamentary Research Service� https://doi� China health and nutrition survey� Risk org/10�2861/567478 Management and Healthcare Policy, 12, 209–224� https://doi�org/10�2147/ Thode, N�, Bergmann, E�, Kamtsiuris, P� in RMHP�S218661 Kurth, B�-M� (2004)� Schlussbericht Ein- flussfaktoren auf die Inanspruchnahme ZZDej-UPB2 [Zakon o zdravstveni dejavno- des deutschen Gesundheitswesens und sti]� (2005)� Uradni list Republike Slove- mögliche Steuerungsmechanismen� Rob- nije, 23/ 05 . ert Koch Institut� ZZVZZ-UPB3 [Zakon o zdravstvenem Travers, J� L�, Hirschman, K� B� in Nay- varstvu in zdravstvenem zavarovanju]� lor, M� D� (2020)� Adapting Andersen’s (2006)� Uradni list Republike Slovenije expanded behavioral model of health 72/06� services use to include older adults re- ceiving long-term services and supports� BMC Geriatrics, 20(1), 1–16� https://doi� org/10�1186/s12877-019-1405-7 152 • TRETJI SKLOP WHO [World Health Organization]� (2008)� Closing the gap in a generation: Health eq- uity through action on the social determi- nants of health� https://www�who�int/ social_determinants/final_report/csdh_fi- nalreport_2008�pdf WHO [World Health Organization]� (2017)� Human rights and health. https://www� who�int/news-room/fact-sheets/detail/ human-rights-and-health WHO [World Health Organization]� (2021)� It’s time to build a fairer, healthier world for everyone, everywhere� https://cdn� who�int/media/docs/default-source/ world-health-day-2021/health-equi- ty-and-its-determinants�pdf?sfvrsn=6c- 36f0a5_1&download=true REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 153 7ZDRAVSTVENA PISMENOST MEDNARODNIH ŠTUDENTOV Marija Milavec Kapun V okviru projekta IKTERUS smo raziskovali kompetentnost mednarodnih študentov, da si v slovenskih sistemih oskrbe najdejo ustrezno pomoč v primeru težav, povezanih z zdravjem in dobrim počutjem. V prvi iteraciji zdravstvenega vprašalnika za mednarodne študente smo ugotavljali, kako bi pri tem postopali. S tem smo ugotavljali njihovo zdravstveno pismenost v slovenskem kontekstu, ki ga predvidoma ne poznajo. V tem poglavju se osredotočamo na analizo odgovorov mednarodnih študentov na odprta vprašanja, kaj bi naredili, če bi si zlomili roko, če bi imeli srbeč izpuščaj na koži, nenaden hud zobobol ali psihosocialne težave� Pri osebah, ki so se opredelile za žensko spolno identiteto, nas je zanimalo, kako bi ukrepale v primeru, da imajo nepričakovano krvavitev iz nožnice in kako bi se preskrbele s kontracepcijskimi tabletami� V zaključnem delu so na osnovi ugotovitev, ki so podkrepljene s študijami drugih raziskovalcev, podani nekateri predlogi za aktivnosti različnih deležnikov za boljšo opolnomočenost mednarodnih študentov za ukrepanje v primeru zdravstvenih in psihosocialnih težav� 154 • TRETJI SKLOP Znanje za zdravje Skrb za samega sebe, sprejemanje odločitev in pravočasno ukrepanje so ključ- ni za ohranjanje zdravja in dobrega počutja� Naše ravnanje v primeru zdravstvenih težav je odvisno od več dejavnikov� Poleg razpoložljivosti resursov je pomembna tudi sposobnost posameznika, da si zagotovi ustrezno strokovno pomoč, oziroma njegova zdravstvena pismenost� Izraz zdravstvena pismenost je bil v literaturi prvič uporabljen leta 1974 kot rezultat zdravstvenovzgojnega izobraževanja (Simonds, 1974)� Vključeval je predvsem razumevanje vsebin v povezavi z zdravjem� Uporaba izraza se je hitro razširila na bolj zapleten koncept, ki vključuje tudi individualne kompetence ter sredstva za sprejemanje zdravih odločitev in ustrezno ravnanje opolnomo- čenega posameznika na podlagi zdravstvenih informacij (Nutbeam, 2000)� Avtor poudarja, da je treba opolnomočiti posameznika, tako da se lahko sooči tudi s strukturnimi ovirami pri dostopu do zdravja� Prvo natančno definicijo zdravstvene pismenosti je leta 1998 podala Svetovna zdravstvena organizacija ter jo opredelila kot skupek kognitivnih in socialnih spretnosti posameznika, njegovo sposobnost dostopanja do informacij, razumevanja in kritičnega ovrednotenja pri ohranjanju zdravja (WHO, 1998)� Njena novejša opredelitev s strani WHO (2021) izpostavlja poleg znanja tudi kompetence posameznikov, ki ljudem omogočajo dostop do, razumevanje, ocenjevanje ter uporabo informacij in storitev na načine, ki spodbujajo ter ohranjajo dobro zdravje in dobro počutje njih samih in ljudi okoli njih� Ta definicija zdravstvene pismenosti, ki je vključena v ameriško iniciativo Healthy People 2030, jo deli na organizacijsko in osebno (Santana idr�, 2021)� Organizacijska zdravstvena pismenost je sposobnost organizacije, da omogoči zdravstveno pismenost posameznikov� Osebna zdravstvena pismenost pa je v omenjeni ini-ciativi opredeljena kot stopnja, do katere so posamezniki sposobni najti, razumeti ter uporabljati informacije in storitve, da izvajalce zdravstvenih storitev obvestijo o svojih odločitvah in dejanjih, povezanih z zdravjem, tako za sebe kot za druge� Zdravstvena pismenost vključuje tudi samooceno stanja in spre- REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 155 jemanje vsakodnevnih odločitev, povezanih z zdravjem, ter preventivne aktivnosti in promocijo zdravja z namenom zagotavljanja kakovosti življenja skozi vsa življenjska obdobja (Sørensen idr�, 2012)� Zdravstvena pismenost je multidimenzionalen koncept in povezana s pomemb-nimi dimenzijami zdravja� Zdravstvena pismenost je pomemben dejavnik za zmanjševanje neenakosti v zdravju� Slabša stopnja zdravstvene pismenosti je povezana tudi s slabimi zdravstvenimi izidi, z neudeležbo v preventivnih programih, s pogostejšim koriščenjem urgentnih in kurativnih zdravstvenih storitev, z večjim tveganjem za prezgodnjo smrt ter s številnimi težavami, povezanimi z varnostjo v zdravstvu, vključno z napakami pri zdravljenju in jemanju zdravil (Berkman idr�, 2011)� Pri proučevanju in spodbujanju zdravstvene pismenosti je treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam prebivalstva (Berkman idr�, 2011; Kobylarz idr�, 2010), med katere sodijo tudi mednarodni študenti, saj imajo v tujem okolju pogosto omejen dostop do zdravstvenih storitev� Poimenovani so kot netradicionalna ranljiva skupina (Jang, 2021)� So zelo heterogena skupina tudi na področju zdravstvene pismenosti, saj izhajajo iz zelo različnih kulturnih okolij, z zelo raznolikim predznanjem in resursi, zato je treba strategije za izboljšanje njihovega razumevanja zdravstvenih informacij in dostopnosti individualizirati ter personalizirati� Zdravstvena pismenost se v sodobnem času rekonceptualizira iz kognitivnega v bolj sociokulturni fenomen in jo je zato treba raziskovati s te perspektive (Pinheiro, 2021)� Pri mednarodnih študentih je zaradi spremembe kraja bivanja z namenom študija ter s tem socialnega in kulturnega okolja zaznati močno zmanjšano zdravstveno pismenost zaradi nepoznavanja zdravstvenega sistema� Zdravje in zdravstvena pismenost mednarodnih študentov Študenti so v edinstveni tranziciji iz srednješolskega izobraževanja v odraslo in s tem samostojno življenjsko obdobje� To obdobje je opisano tudi kot prehod iz relativno stabilnega stanja v drugo relativno stabilno stanje in je proces, ki ga 156 • TRETJI SKLOP sprožajo spremembe (Meleis, 2010)� Ta življenjski prehod prinaša pomembne spremembe v življenju študentov� Različni raziskovalci navajajo, da študenti na splošno v primerjavi s svojimi vrstniki, ki niso študenti, doživljajo večje psihološke stiske (Deasy idr�, 2014; Sharp in Theiler, 2018), kar lahko vodi do nezdravih oblik vedênja in odvisnosti� Aktualna epidemija covida-19 pa je to še poslabšala (Al-Tammemi idr�, 2020)� Mednarodni študenti so pogosto obravnavani kot udeleženci izobraževanja, ki v marsikateri državi pomenijo za izobraževalne institucije pomemben delež pri-hodkov (Cantwell, 2015)� Ob tem se zamegljuje dejstvo, da so zgolj »začasni prebivalci« in jim imigracijski status v primerjavi z domačimi študenti zagotavlja manj pravic in zaščite, zlasti v povezavi z zdravstvenim varstvom (Poljski idr�, 2014)� Zaradi začasnosti bivanja se zdravje in dobro počutje mednarodnih študentov snovalcem področnih politik pogosto ne zdi pomembno ter je spre-gledano pri načrtovanju različnih oblik podpore� Čeprav se pri mednarodnih študentih zaradi mladosti ne pričakuje večjih zdravstvenih težav, ti pogosto ne razmišljajo o tem, kako bi dostopali do zdravstvenih storitev in ukrepali v primeru težav z zdravjem� Ker je to izjemno pomembno obdobje tako za fizično kot mentalno zdravje v poznejšem življenju, bi moralo spodbujanje zdravstvene pismenosti mednarodnih študentov temeljiti na šir- šem konceptu zdravja in imeti večji poudarek na mentalnem zdravju� Glede na rezultate raziskav imajo mednarodni študenti v primerjavi z domačimi vrstniki več psihičnih težav, kot so depresija, anksioznost in prekomerno uživanje al-kohola (Kim idr�, 2019)� Trpijo za domotožjem, doživljajo več stresa in težav s spanjem (Lobjanidze idr�, 2019)� Težave v duševnem zdravju mednarodnih študentov so bile zlasti spregledane v času pandemije covida-19 (Chen idr�, 2020), ko so zaradi izjemnih razmer potrebovali več podpore in usmeritev� Ženski spol, nekadilski status, višji letnik in z zdravjem povezana področja študija so faktorji, ki napovedujejo boljšo zdravstveno pismenost med vsemi študenti (Rababah idr�, 2019)� Višja stopnja izobrazbe je pozitivno povezana REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 157 z boljšim zdravjem in dobrim počutjem� Problematično pa je, da ne glede na zaznano potrebo po zdravstveni oskrbi mednarodni študenti te ne poiščejo, tudi v primeru suicidalnosti (Clough idr�, 2019)� Slaba zdravstvena pismenost mednarodnih študentov nakazuje tudi slabše poznavanje bolezni covid-19 ter manj ustrezno vedênje v zvezi s preprečevanjem in širjenjem okužbe (Sevinc in Korkut, 2021)� Prakse dostopa do zdravstvenih in drugih storitev ter podporna omrežja v doma- čem okolju mednarodnim študentom v novem okolju niso na voljo, način dostopanja do storitev in tudi informacij pa je lahko zelo drugačen� Zaradi tega lahko prepozno dostopajo ali sploh ne dostopajo do zdravstvenih storitev, čeprav jih potrebujejo� Dolgoročno družbeno koristnost različnih oblik podpore, ki krepijo zdravje in dobro počutje mednarodnih študentov, navaja tudi OECD (2017)� Poudarja, da je treba večjo pozornost posvetiti študentom na drugi in tretji stopnji študija, ki lahko z raziskovalnim delom, pozneje pa tudi kot raziskovalci ali vi-sokousposobljeni strokovnjaki, prispevajo k razvoju države, kjer so študirali� S te perspektive bodo dolgoročno z vključitvijo na trg dela prispevali k ustvarjanju znanja, inovacijam in gospodarski uspešnosti gostujoče države� Reševanje zdravstvenih težav mednarodnih študentov v Sloveniji V okviru raziskave, katere potek je opisan v poglavju »Ozadje, raziskovanje in izdelki projekta IKTERUS«, smo postavili pet odprtih vprašanj, kako bi an- ketiranci reagirali pri soočanju z zdravstvenim problemom� Pri proučevanju zdravstvene pismenosti se pogosto (samo)ocenjuje tudi sposobnost oseb za navigacijo skozi zdravstveni sistem� To je pogosto vključeno v vprašalnike o zdravstveni pismenosti, kot je Health Literacy Questionnaire (Osborne idr�, 2013), ki je pogosto priporočan in uporabljan vprašalnik za to področje (Dodson idr�, 2015; Hawkins idr�, 2017; Leslie idr�, 2020)� Kode v posamezni kategoriji niso enotne, temveč odvisne od konkretne zdravstvene situacije, po kateri smo spraševali anketirance s posameznim vprašanjem� 158 • TRETJI SKLOP Obravnava na urgenci zaradi zloma Študente smo vprašali, kaj bi storili, če bi se soočili z določenimi specifičnimi zdravstvenimi težavami� Zanimalo nas je, kaj bi naredili v primeru, da bi zaradi padca sumili na zlom kosti roke� Na vprašanje je podalo smiseln odgovor 510 anketirancev� Iz tabele 6 lahko razberemo ključne besede ( n = 623), pridobljene z analizo odgovorov, in njihove frekvence� Ključne besede smo organizirali v štiri skupine glede na pristop k reševanju težave z zlomom roke� Urgentno zdravstveno situacijo, kot je zlom kosti roke, bi največ anketirancev reševalo tako, da bi obiskali urgenco/bolnišnico:1 » I would have gone to the emergency room as I have both health insurance and a European health card, « oziroma bi obiskali zdravnika: » Go to the doctor�« Obisk urgence oziroma bolnišnice, ki zagotavlja urgentno službo, je najbolj ustrezen način reševanja to-vrstne zdravstvene težave in ta način bi izbrala več kot polovica anketirancev ( n = 264; 51,76 %)� Veliko jih je odgovorilo, da bi obiskali ZDŠ:2: » Going to the doctor of Rožna Dolina�« Manj jih je navedlo, da bi šli v bližnji zdravstveni dom, eden pa je navedel, da bi poskušal dobiti zdravstveno obravnavo v t� i� ambulanti Pro Bono: » Šel bi v ambulanto s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja�« V teh zdravstvenih institucijah bi jim bila zagotovljena osnovna oskrba in na-poteni bi bili na urgenco� To je smiselno, ko ni jasnih simptomov zloma, da se s tem prepreči obremenjevanje urgentnih služb, v nasprotnem primeru in v času, ko te niso dosegljive, pa je smiseln obisk urgence� 1 Z namenom, da kar najbolj ustrezno predstavimo glas anketirancev in pestrost njihovih odgovorov, so vse izjave predstavljene v originalni jezikovni podobi. 2 V analizi navajamo ZDŠ, kar poleg Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani (lokaciji Aškerčeva in Rožna dolina) vključuje tudi druge ambulante oziroma institucije, ki sodelujejo z izobra- ževalnimi institucijami pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe mednarodnih študentov na primarni ravni zdravstva v Sloveniji, kot je ambulanta za študente v Mariboru (Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor). REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 159 Tabela 6: Ukrepanje v primeru zlomljene roke PRISTOP K REŠEVANJU KLJUČNE BESEDE FREKVENCA Obisk urgence 136 Obisk bolnišnice 131 Obisk/klic zdravnika 92 Strokovna obravnava Obisk/klic v ZDŠ 71 Obisk/klic v zdravstveni dom 2 Obisk ambulante Pro Bono 1 Laična oskrba Izvajanje samooskrbe 8 Klic na 112 63 Klic v zavarovalnico 34 Kontakt s prijatelji, bližnjimi 27 Brskanje po spletu 10 Kontakt z zaposlenim na univerzi 8 Informiranje Klic na domačo nezdravstveno 4 institucijo Klic staršem za nasvet 4 Obisk lekarne 2 Drugi viri informacij 4 Ne ve 13 Neustrezno Odhod domov 8 Nič 1 Nekateri bi si najprej pomagali sami in roko imobilizirali ter potem poiskali po-moč: » Put something around my arm, so the arm wouldn‘t move. « To je ustrezen laični pristop k oskrbi zlomljene kosti okončine, če ji potem sledi strokovna obravnava� 160 • TRETJI SKLOP Iz odgovorov anketirancev je razvidno, da vedo, kako bi ukrepali v domačem okolju, vendar ne vedo, kako postopati v Sloveniji� Ugotovili smo, da se četrtina ključnih besed ( n = 155; 24,88 %) nanaša neposredno na iskanje informacij, v kar niso vključeni kontakti z zdravnikom ali zdravstvenim domom� Nekateri bi poklicali na klic v sili: » Call to the emergency number�« Klic na številko v sili je poleg poročanja o raznih nesrečah namenjen tudi za primere potrebe po nujni medicinski pomoči, ko je zaradi poslabšanja bolezni ali poškodbe ogrože-no zdravje ali življenje človeka,3 112 pa je enotna številka za EU in še številne druge evropske države�4 Predvidevamo, da mednarodni študenti prepoznajo številko ter so jo zaradi tega tako pogosto navedli kot vir informacij in tudi navodil za nadaljnje ukrepanje� Več glede predhodnega poznavanja te številke s strani mednarodnih študentov je opisano v poglavju »Grafična dimenzija ko- munikacije v zdravstvu«� Nekateri bi se najprej obrnili na zavarovalnico: » I would contact my health insurance from Serbia and they would provide me the location of Hospital which I have to visit,« kjer bi dobili usmeritev, katere storitve jim krije zdravstveno zavarovanje oziroma h kateremu izvajalcu lahko gredo na zdravstveno obravnavo� V izogib dodatnim finančnim obremenitvam je to smiselno, vendar to pomeni dodatno psihično breme za poškodovanega, ki mogoče kot laik težko pojasni trenutno situacijo in oceni poškodbo ter je zato usmerjen v preveč ali premalo obsežno storitev� Pogost vir informacij so osebe iz njihovega socialnega omrežja, najpogosteje prijatelji, ki so navigatorji skozi zdravstveni sistem in tudi psihična opora: » To be honest, I would ask my friend that lives here in Ljubljana with his family, where to go, and he would take me there, hès also a student. « V primeru urgentnega zdravstvenega stanja so redkeje vir informacij zaposleni v izobraževalnih institucijah: » Ask help from teacher,« prav tako institucije iz domačega okolja: » Contact finnish authorities about the healthcare payments,« le nekateri se bi obračali na starše: » Povabila bi mamo, da 3 https://www.gov.si/teme/klic-v-sili/. 4 https://eena.org/about-112/whats-112-all-about/. REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 161 je vprašam kaj naj počnem i svetovala bi mi verjetno, da brez obzira na vse po-vabim nujno medicinko pomoč ali kaj podobnega. « Navajali so tudi druge vire informacij, kot je lekarna: » I would go to the pharmacy, « posamični študenti so navajali še najemodajalca, klicni center za covid-19, psihosocialno svetovalnico za študente in Nacionalni inštitut za javno zdravje� Viri informacij so za študente raznoliki� Pričakovali smo, da bodo v večjem deležu prepoznali, da jim je po večini na razpolago nujna medicinska pomoč, in da bodo našli pot do urgentnega centra, kjer bi bili ustrezno oskrbljeni brez bremena plačila storitev� Glede na različne študije smo predvidevali, da bo njihov pretežni vir informacij splet, saj so mladi bolj digitalno pismeni (Kwan idr�, 2019; Maresova in Klimova, 2017)� Iz rezultatov lahko sklepamo, da je v primeru stiske tako kot drugim ljudem tudi mednarodnim študentom pomembna človeška bližina in ponujanje sočutne podpore pri zagotavljanju ustrezne strokovne oskrbe� Prav tako ni zaznati, da bi se anketiranci s pomočjo informacij na spletu več samozdravili, kot je sicer opažen aktualni trend na tem področju (Gazibara idr�, 2020) oziroma v zadnjem času zaradi prisotne epidemije, kot ugotavljajo drugi raziskovalci (Zakar idr�, 2021)� Kar osem anketirancev je navedlo, da bi odšli domov, večina jih je iz sosednjih držav: » Šla bi verjetno nazaj v Zagreb, na Traumatologijo. « Potovanje v matično državo pa lahko pomeni dodatno obremenitev za organizem in slabše zdravstvene izide� To lahko vpliva tudi na akademsko uspešnost� Menimo, da bi morali biti študenti ustrezno informirani ter vsi imeti zagotovljen dostop do nujnih zdravstvenih storitev v državi študija in način dostopa dobro poznati� Nekaj študentov je navedlo, da ne vedo, kaj bi naredili v primeru, da bi imeli zlomljeno roko, čeprav imajo urejeno zavarovanje: »To mi je bila največa skrb, ker imam zdravstveno zavarovanje, a ne znam kako in kje ga iskortiti,« in pri tem so izražali zaskrbljenost nad svojim nepoznavanjem sistema: »I am scared and I have no idea! « Pri podajanju odgovorov so podarili, da se bodo bolj po- 162 • TRETJI SKLOP dučili o zdravstveni oskrbi, ki jim je na razpolago : »Bom izvestila zdravstvenem sistemu o študenti.« V odgovorih se pogosto izpostavlja velika skrb anketirancev glede plačila stro- škov za zdravstveno oskrbo: » Beside the pain, worried how would that affect on my budget since i have to pay in the hospital and don‘t know if i ever will get back those money�« To je tudi razlog, da bi se v primeru zloma roke nekateri odločili za odhod domov, v okolje, ki jim je znano in kjer jim je zagotovljena podpora bližnjih� Kot je razvidno iz podatkov o anketirancih v poglavju »Ozad- je, raziskovanje in izdelki projekta IKTERUS« in tudi iz statističnih podatkov o mednarodnih študentih pri nas (glej poglavje »Mednarodni študenti v Sloveniji in na Univerzi v Ljubljani«), jih je velik delež iz držav bivše Jugoslavije, zato imajo pretežno slabši ekonomski status� Dodatni finančni izdatki bi lahko vplivali na njihove finančne zmožnosti� Ker se ti študenti pogosto v Sloveniji sami preživljajo z delom prek študentskega servisa (glej primer Milavec Kapun idr�, 2020, str� 85), bi plačilo zdravstvenih storitev zaradi bolezni in ob aktualni epidemiološki situaciji močno vplivalo na njihovo počutje ter odločitev glede ostajanja v Sloveniji� Obisk zdravstvene institucije na primarni ravni zdravstva Na vprašanje, kaj bi storili, v primeru da bi imeli srbeč izpuščaj, je odgovore podalo 507 anketirancev� Iz tabele 7 lahko razberemo evidentirane ključne besede ( n = 674), pridobljene z analizo odgovorov, in njihove frekvence� Ključne besede smo organizirali v štiri skupine glede na pristop k reševanju te težave� V tem primeru bi največ anketirancev obiskalo zdravnika: » Konzultiral bi se s svojo zdravnico v Sloveniji prvo telefonski�« Pogosto je izpostavljen ZDŠ: » Go to the hospital near the faculty of philosophy in Slovenia. « Ena oseba je navedla tudi ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja (Pro Bono), kot bi reševala tudi primer zlomljene kosti roke� Ugotovili smo, da se slaba polovica ključnih besed ( n = 284; 42,14 %) nanaša na zdravstvene institucije/strokovnjake na REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 163 Tabela 7: Ukrepanje v primeru srbečega izpuščaja PRISTOP K REŠEVANJU KLJUČNE BESEDE FREKVENCA Obisk/klic zdravnika 162 Obisk/klic ZDŠ 105 Obisk dermatologa 38 Zdravstvena oskrba Obisk bolnišnice 33 Obisk/klic zdravstvenega doma 16 Obisk urgence 15 Obisk ambulante Pro Bono 1 Samooskrba 80 Pogojno ustrezna oskrba Čakanje 63 Odhod v lekarno po nasvet in zdravila 62 Iskanje informacij na spletu 20 Klic v zavarovalnico 13 Klic staršem, domačim za nasvet 13 Klic prijatelju 10 Informiranje Kontakt na 112 6 Klic na domačo nezdravstveno 3 institucijo Kontakt z zaposlenim na univerzi 3 Klic drugim 2 Nič 15 Neustrezno Ne ve 12 Odhod domov 2 164 • TRETJI SKLOP primarni ravni zdravstva: zdravniki, ZDŠ in drugi zdravstveni domovi ali ambulante� Tovrstni pristop je ustrezen, saj se problem srbečega izpuščaja najprej obravnava na primarni ravni zdravstva s strani zdravnikov družinske medicine� Nekateri so navedli, da bi reševali srbeči izpuščaj z urgentno obravnavo v bolnišnici ali na urgenci: » Urgentno pomoc v UKC ker itak nimam svoj zdravnik v Sloveniji. « Navedli so tudi, da dobijo zdravstveno oskrbo le na urgenci, ker jim zdravstveno zavarovanje krije le urgentne storitve: » Šel bi na urgenco. Šel sem enkrat v zdravstveni dom [ …] in so mi rekli da tamo nemam nobenega prava. « Obiskali bi tudi dermatologa: » I would go to skin doctor�« Zdravstveno oskrbo srbečega izpuščaja na roki bi si 36 anketirancev zagotovilo v matični državi, nekateri bi počakali, drugi bi odšli nemudoma domov: » Bi šla nazaj v svojo dezelo. « Ker stanje ni urgentno, te možnosti niso izbrali le tisti iz bližnje Hrvaške, ampak tudi iz drugih držav: » Go to Serbia to a doctor�« Trije pa bi šli k zasebnemu izvajalcu zdravstvenih storitev: » Find a private derma-tologist�« Reševanje na ta način nakazuje na težave anketirancev pri dostopu do zdravstvenih storitev zaradi neustreznega zavarovanja� Navedeni pristopi po nepotrebnem obremenjujejo službe za urgentno medicino ali pa študentovo ekonomsko stanje� Nekateri anketiranci bi si pomagali sami, ker imajo že izkušnje ali zdravila: » I would try some medicine for alergies or let them go away naturally, « in tudi počakali, da izpuščaj izgine sam od sebe: » I‘m waiting a bit before taking a decision. « Nekateri bi odšli v lekarno po zdravilo ali po nasvet in si potem pomagali sami: » Depending on the severity seek advise at the pharmacy for good cremes or other topical ointments�« Tak pristop je lahko ustrezen, če bi študenti v primeru poslabšanja imeli informacije in možnost strokovne obravnave v zdravstveni instituciji� Do informacij bi anketiranci najpogosteje prišli z brskanjem po spletu: » Bi se najprej pozanimala na internetu. « Usmeritev bi pridobili tudi s klicem na zavaro- REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 165 valnico: » Call the insurance company through my sending institution and ask what they suggest I do�« Za nasvet bi vprašali starše in druge domače: » I would ask my brother what to do and if it was very bad, I would go to the hospital. « Vir informacij bi bili tudi prijatelji in/ali klic na 112, vendar je ta možnost pridobitve informacij navedena manjkrat� Kot vir informacij so navedene domače nezdrav stvene institucije: » I will go to the French institut to have more informations,« zaposleni na izobraževalni instituciji: » I‘ll ask to the Erasmus students coordinator what can I do, « ali so navedli, da bi pridobili informacije po telefonu� Kot problematične lahko omenimo primere študentov, ki ne bi storili nič oziroma ne vedo, kaj storiti: » Nič, ker ne vem kaj da storim ali kam da grem. « Prav tako je odhod domov nepotreben, saj lahko pomeni mednarodnim študentom nepotrebne finančne izdatke in začasno prekinitev študija, kar lahko vpliva na njihovo akademsko uspešnost� Slaba desetina ( n = 47; 9,29 %) anketirancev bi bila relativno pasivnih pri reševanju srbečega izpuščaja in bi le čakali, ne bi naredili nič, ne vedo, odšli bi domov ali bi se zanašali na starše� Rezultati raziskave nakazujejo težave v razumevanju mednarodnih študentov (in glede navedbe nekaterih študentov tudi neenotno interpretacijo s strani strokovnjakov), kdaj potrebujejo urgentno zdravstveno obravnavo� To lahko dojemajo mednarodni študenti zelo subjektivno in zato ne iščejo pravočasno pomoči v zdravstvenih institucijah v Sloveniji� Če imajo zdravstveno zavarovanje, ki krije le nujne zdravstvene storitve, se obračajo po strokovno pomoč šele takrat, ko menijo, da je ogroženo njihovo življenje, ali ko se zaradi močne izraženosti bolezenskih simptomov počutijo v brezizhodni situaciji� Nujna zobozdravstvena obravnava Za primer nenadnega močnega zobobola je podalo odgovor 506 anketirancev� Iz tabele 8 lahko razberemo evidentirane ključne besede ( n = 652), ki smo jih pridobili z analizo odgovorov, in njihove frekvence� Ključne besede smo organizirali v štiri skupine glede na pristop k reševanju težave s hudim zobobolom� 166 • TRETJI SKLOP Tabela 8: Ukrepanje v primeru močnega zobobola PRISTOP K REŠEVANJU KLJUČNE BESEDE FREKVENCA Obisk/klic zobozdravnika 247 Zdravstvena oskrba Obisk/klic ZDŠ 86 Obisk/klic zdravstvenega doma 28 Analgetik 89 Čakanje 35 Obisk/klic zdravnika 35 Pogojno ustrezna oskrba Odhod v bolnišnico 19 Odhod na urgenco 12 Samooskrba 11 Odhod v lekarno po nasvet in zdravila 8 Klic v zavarovalnico 22 Klic prijatelju 12 Iskanje informacij na spletu 8 Informiranje Kontakt na 112 5 Kontakt z zaposlenim na univerzi 4 Klic na domačo nezdravstveno 3 institucijo Iskanje informacij 2 Ne ve 13 Odhod domov 4 Neustrezno Drugi načini (na primer jok, 5 antibiotiki) Nič 4 V tem primeru bi največ anketirancev obiskalo zobozdravnika: » Make an appoint ment at the dentist,« oziroma bi odšli v zdravstveni dom (za študente) in si ti tam pridobili informacije ali ustrezno oskrbo: » Pozvala bih telefonom dom REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 167 zdravlja da se raspitam. « Nekateri ( n = 44) so navedli, da bi šli k zobozdravni-ku oziroma bi ga kontaktirali v matični državi : » It is cheaper to buy a ticket and have a flight back to my country�« To lahko slabo vpliva na njihovo osredotočenost na študij in na zdravstveno stanje . Drugi ( n = 44) pa bi za oskrbo zobobola našli zasebnega izvajalca: » I would make an urgent appointment at a private [ dentist],« kar ima lahko negativne posledice za njihovo ekonomsko situacijo� Za reševanje te težave bi nekateri v zdravstvenih institucijah iskali dežurno zobozdravstveno ambulanto, saj je bilo v vprašanju poudarjeno, da je zobobol hud : » Šel bi v urgentno stomatološko ambulanto. « Ugotovili smo, da bi se skoraj tri četrtine anketirancev ( n = 377; 74,51 %) obrnilo na izvajalce oziroma zdravstvene institucije/strokovnjake na primarni ravni zdravstva, v Sloveniji ali matični državi, ki so del javnega sistema ali so zasebniki� K zasebnikom bi se obrnilo 17 anketirancev, na izvajalca v domačem okolju pa 47 anketirancev� Kar nekaj študentov bi vzelo analgetik: » I would probably take some pill, because the insurance doesn’t cover that kind of expences�« Nekateri imajo zdravila s seboj, drugi bi jih šli kupit v lekarno� Prav tako so lekarne vir informacij glede usmeritev v ustrezno oskrbo: » I would again go to the phamarcy and ask them the number of a dentist. « Strategija reševanja težav z zobobolom je tudi čakanje, da mine: » Imam zobobola, jo ignoriram,« ali pa bi si pomagali sami: » I would have waited for it to pass, and I would have used some natural home remedy for toothache, like cloves. « Nekateri so navedli, da bi reševali zobobol v kontaktu z zdravnikom, kar lahko izvira iz nepoznavanja izrazov v tujem jeziku ali pa je sistem oskrbe zobobola v njihovi matični državi drugačen: » If it is really bad I would call a doctor and follow the further instructions. « Drugi bi odšli na urgenco oziroma v bolnišnico: » I would visit the Emergency Unit in Ljubljana. « Navedeni pristopi k reševanju so deloma ustrezni, saj lahko vodijo k ustrezni obravnavi� Smiselno pa bi bilo, da se študente informira, kje lahko dobijo urgentno zobozdravstveno obravnavo, ne da bi po nepotrebnem obremenjevali druge službe, na primer urgenco� 168 • TRETJI SKLOP Kot vir informacij glede nadaljnjih korakov so tudi pri tej težavi navedene zavarovalnice, ki določajo obseg storitev in tudi izvajalca: » I would call my insurance agency to get some information of what I can do here�« Vir opore in informacij so prijatelji, ki poznajo zdravstveni sistem ali imajo izkušnje: » I will ask friends for directions, to give me contact for a dentist. « Nekateri pa bi se informirali na spletu: » Look up information online on the nearest dentist. « Nekateri bi informacije pridobili na številki za klic v sili: » I would call the 112, « oziroma so navedli, da bi pridobili informacije drugje, ne da bi navedli, kje� Vir informacij so tudi domače nezdravstvene in izobraževalne institucije: » Contact my coordinator here. « Nekateri anketiranci so navedli, da ne vedo, kaj bi naredili: » I honestly have no idea. I never gave a thought about it�« Del študentov izpostavlja, da ne vedo, kako bi pridobili ustrezno storitev: » Ne vem, kje bi se obratila. « Kar nekaj bi jih zaradi plačila zobozdravstvenih storitev odšlo domov: » Bi šel domov, ker tujim študentom ni omogočena zobozdravstvena usluga. « Drugi pa ne bi naredili nič: » Nothing, « ali bi težavo reševali na nekonstruktiven način: » I would cry because my healthcare does not include dental care. « Ugotovili smo, da bi bila dobra desetina ( n = 54; 10,67 %) anketirancev relativno pasivnih in bi le čakali, ne bi naredili nič, ne vedo ali pa bi odšli domov� Pri tem vprašanju pa nismo zaznali, da bi se obračali na starše� Nekatere primerjave oralnega zdravja med domačimi in mednarodnimi študenti nakazujejo, da imajo slednji več težav na tem področju (Ohsato idr�, 2018)� Kakor smo zaznali z našo raziskavo, imajo otežen dostop do nujne zobozdrav-stvene oskrbe, kar zaznavajo tudi drugi raziskovalci (Jang, 2021)� Zaradi tega se pogosto odločajo za odhod domov, kar lahko vpliva na njihovo uspešnost vključevanja v študijski proces� REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 169 Dostopnost ginekološke obravnave Dve vprašanji sta bili namenjeni anketirankam, saj smo jih spraševali glede njihovega pristopa k reševanju težav v zvezi z reproduktivnim zdravjem� Vpra- šali smo jih, kaj bi storile v primeru nepričakovane krvavitve iz nožnice� Na vprašanje je odgovorilo 329 anketirank� V tabeli 9 so prikazane ključne besede ( n = 393), pridobljene z analizo odgovorov, in njihove frekvence� Ključne besede smo organizirali v štiri skupine glede na ustreznost oziroma način prvega pristopa k reševanju te zdravstvene težave� Tabela 9: Ukrepanje v primeru nepričakovane krvavitve iz nožnice PRISTOP K REŠEVANJU KLJUČNE BESEDE FREKVENCA Klic/obisk ginekologa 75 Klic/obisk zdravnika 67 Zagotovitev ustrezne Klic/obisk ZDŠ 63 strokovne obravnave Obisk urgence 41 Obisk bolnišnice 28 Obisk/klic v zdravstveni dom 18 Klic na 112 10 Manj ustrezno Obisk lekarne 4 Zavarovalnica 8 Klic domov/družinskemu članu 8 Informiranje Brskanje za informacijami na spletu 7 Nasvet prijatelja 5 Klic na domačo nezdravstveno 3 institucijo Čakanje 31 Neustrezno Ne vem 15 Nič 10 170 • TRETJI SKLOP Največ anketirank je podalo ustrezne odgovore ( n = 292; 74,3 %), da bi poklica-le/obiskale ginekologa ali zdravnika oziroma kontaktirale zdravstveni dom, pogosto je izpostavljen ZDŠ: » Sla bi h ginekologu�« Veliko anketirank je navedlo, da bi obiskale urgenco: » Šla bi v urgenco, ker imam zavarovanje, « oziroma bolnišni-co� Izmed teh, ki bi se obračale na zdravstvene institucije oziroma strokovnjake, bi se nekatere za pomoč obrnile na zasebnega zdravstvenega izvajalca ( n = 4) ali vzpostavile kontakt oziroma obiskale zdravnika/ginekologa v matični državi ( n = 32): » If it‘s serious if not I would also wait to come back to Zagreb. « Manj ustrezno in ne zelo pogosto so anketiranke navedle, da bi klicale reševalce oziroma na številko za klic v sili: » Poklicala 112,« nekatere bi obiskale lekarno: » If I were in Slovenia I would probably ask help at a pharmacy first�« Posameznice bi iskale informacije glede ukrepanja pri zavarovalnici: » I contact my insurence company and they give me instructions�« Za usmeritev bi se obrnile tudi na starše, predvsem na mamo: » I’d call my mother to give me info�« Informacije bi iskale na spletu ali pri prijateljih: » Poklicala bom prijateljico, ki ja je Slovenka,« nekatere pa bi za usmeritev klicale na drugo domačo institucijo (na primer Francoski inštitut, ambasada)� Kar nekaj anketirank bi čakalo, nekatere so to podale kot edino rešitev: » /W/ait till it go away, « ali vsaj v začetku, kot del opazovanja razvoja situacije� Zaskrbljujoče je, da je kar nekaj anketirank ( n = 28; 8,5 %) kot edini odgovor podalo, da bi počakale, naredile nič ali da ne vedo: » Neodgovorno, ampak čisto ne vem�« V primeru da bi potrebovale kontracepcijske tablete, je podalo smiseln odgovor 319 anketirank� V tabeli 10 so prikazane ključne besede ( n = 346), pridobljene z analizo odgovorov, in njihove frekvence, združene glede na ustreznost oziroma obliko pristopa k reševanju tega problema� Dobra polovica anketirank ( n = 166; 52 %) bi obiskala/poklicala ginekologa ali zdravnika v Sloveniji oziroma bi kontaktirale ZDŠ ali drug zdravstveni dom: REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 171 » Appointment doctor/gynecologist at the Student center to get the paper�« Od tega jih je 44 eksplicitno navedlo, da bi to urejale z zdravnikom oziroma gine-kologom v matični državi: » Poklicala bom svog ginekologa v Bosni�« Le dve anketiranki sta navedli, da bi obiskali v ta namen zasebnega izvajalca, ker nimata (ustreznega) zavarovanja: » Spet privat, ker itak zdravstveno zavarovanje ne krije te stroške, ampak nujne�« Tabela 10: Ukrepanje v primeru potrebe po kontracepciji PRISTOP K REŠEVANJU KLJUČNE BESEDE FREKVENCA Obisk/klic ginekologa 61 Obisk/klic zdravnika 59 Zagotovitev ustrezne Obisk/klic ZDŠ 41 strokovne obravnave Kontakt z zdravstvenim domom 5 Obisk lekarne 99 Obisk urgence 3 Obisk bolnišnice 2 Manj ustrezno Nasvet prijatelja 5 Informacije na spletu 5 Klic na domačo nezdravstveno 3 institucijo Informiranje Klic v zavarovalnico 1 Ne potrebuje kontracepcije 43 Drugačna kontracepcija 2 Neustrezno Ne vem 17 Manj ustrezne korake za zagotovitev kontracepcijskih tablet, kot so obisk lekarne, urgence oziroma bolnišnice, je navajala skoraj tretjina anketirank ( n = 104; 32,60 %)� Veliko bi jih obiskalo lekarno zaradi nakupa oziroma bi tam preverile 172 • TRETJI SKLOP glede nadaljnjih korakov za pridobitev kontracepcijskih tablet: » Go to the Pharmacy, I guess in there they give it to you�« V nasprotju z morebitnimi izkušnjami študentk iz matične države pa v slovenskih lekarnah ne bi mogle kupiti kontracepcijskih tablet, razen urgentne postkoitalne zaščite� V Sloveniji je možno dobiti kontracepcijske tablete le na podlagi izdanega recepta� Nekatere bi obiskale urgenco: » Šla bi v urgenco, ker imam zavarovanje, « oziroma bolnišnico: » I would visit the nearest hospital�« V teh zdravstvenih institucijah bi lahko dobile anketiranke osnovne informacije in nadaljnje usmeritve, vendar to niso institucije za obravnavo tovrstnih težav� V manjši meri bi se informirale o načinu pridobitve kontracepcijskih tablet pri prijatelji(ca)h: » Ask Slovenian friends what to do and where to get them, « ali brskale po spletu kot viru informacij : » Look online for how to do so, try to access following recommendations, « ali pri zavarovalnici: » I contact my insurence company and they gove me instructions�« Nekaj anketirank je navedlo, da kontracepcije ne potrebujejo, in nekatere so podale različne razloge: » Ne bi je potrebovala, sem srečno noseča, « ali jih imajo dovolj s seboj� Dve anketiranki sta razmišljali tudi o drugih oblikah kontracepcije, če jim kontracepcijske tablete ne bi bile na voljo: » Bi kupila kondome. « Nekatere so navedle, da so se v Sloveniji že neuspešno soočale z ovirami pri dostopu do kontracepcijskih tablet, ker to ni nujno zdravljenje: » Nisem hotela jemati kar nekaj temveč sem želela imeti ginekologa, ki mi bo predpisal ustrezno kontracepcijo. Na koncu sem čakala na kontracepcijo več kot eno leto saj se jim je zdelo, da take zadeve niso primarne oziroma na splošno pomembne. « Nekaj več kot 5 % anketirank je navedlo, da ne vedo, kako bi pristopile k reševanju tega problema� Z namenom preprečevanja manj ustreznih ali neustreznih pristopov bi bilo smiselno širše informiranje različnih akterjev na tem področju� Glede na rezultate bi bilo smiselno raziskati in nadgraditi znanje farmacevtov o tej tematiki� REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 173 Spolno zdravje je marsikje tabu tema ter zaradi tega je med domačimi in mednarodnimi študenti lahko večja razlika v znanju in odnosu do spolnosti� Mednarodne študentke lahko postanejo tudi žrtve spolnega nasilja oziroma izkoriščanja (Poljski idr�, 2014)� Nekateri raziskovalci (Burchard idr�, 2011) menijo, da mednarodne študentke zunaj domačega okolja lahko postanejo bolj seksualno aktivne, zato bi morale izobraževalne institucije zagotoviti spolno vzgojo, ki pa bi morala biti kulturno prilagojena� Ob tem raziskovalci iz Avstralije opozarjajo, da lahko dobijo mednarodne študentke dovolj informacij o zdravi spolnosti, vendar se v primeru težav vseeno ne znajdejo v zdravstvenem sistemu (Parker idr�, 2020)� Čeprav smo v ta del naše raziskave vključili le žensko populacijo, bi bilo smiselno v zdravstvenovzgojno obravnavo in v nadaljnje raziskovanje na tem podro- čju vključiti vse mednarodne študente, ne glede na njihovo spolno identiteto� Reševanje psihološke stiske Na vprašanje, kako bi anketiranci reagirali v primeru psiholoških težav, sta podala ustrezni odgovor 502 anketiranca� Iz analize njihovih odgovorov ugotavljamo, da jih je verjetno to vprašanje presenetilo� Podali so zanimive odgovore in nekateri tudi izkušnje, kako so se že soočili s težavami na tem področju� Nekateri so podali več predlogov oziroma so navedli, kako bi postopali glede na stopnjevanje problematike� V tabeli 11 so prikazane ključne besede ( n = 665), pridobljene z analizo odgovorov, in njihove frekvence, združene glede na ustreznost oziroma obliko pristopa k reševanju tega problema� Polovica anketirancev ( n = 253; 50,40 %) je navedla, da bi iskala različne oblike strokovne pomoči oziroma jo že ima� Najpogosteje so navedli, da bi iskali pomoč pri psihologu, pri zdravniku, psihiatru, strokovnjaku ali terapevtu, oziroma so na splošno navedli, da bi iskali pomoč v zdravstveni instituciji, med katerimi je najpogosteje izpostavljen ZDŠ ( n = 49) oziroma zdravstveni dom: » /I/f I needed some help while in Slovenia go the the health center for students�« 174 • TRETJI SKLOP Tabela 11: Ukrepanje v primeru psiholoških težav PRISTOP K REŠEVANJU KLJUČNE BESEDE FREKVENCA Pomoč psihologa 74 Obisk/klic v ZDŠ 49 Obisk/kontakt z zdravnikom 43 Obisk/kontakt s strokovnjakom 28 Obisk/kontakt s psihiatrom 18 Strokovna pomoč Obisk/kontakt s svetovalnico za študente 14 Pomoč 10 Obisk/kontakt s terapevtom 9 Obisk/kontakt z zdravstvenim domom 8 Obisk/klic bolnišnice 6 Obisk urgence 4 Pogovor s prijatelji, sostanovalci 106 Pogovor z družinskimi člani, bližnjimi 80 Neformalna pomoč Samooskrba 43 Pogovor z drugimi 4 Informiranje na univerzi, pri 20 koordinatorju ali učitelju Iskanje informacij na spletu, Informiranje 13 na družbenih omrežjih Klic na domačo nezdravstveno institucijo 5 Klic v zavarovalnico 4 Ne ve 49 Nič 33 Odhod domov 23 Problematično Čakanje, da težave minejo 11 Nima težav oziroma ne potrebuje 9 Pomagal bi si z alkoholom 2 REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 175 Nekateri so navedli, da bi iskali pomoč na splošno, tudi v bolnišnici: » I would go to the hospital in Maribor, « ali celo na urgenci� Le nekaj študentov je navedlo, da bi pomoč iskali ali so jo že dobili v svetovalnici za študente : » I would approach the university for counceling services�« Ugotovili smo, da malo anketirancev pozna svetovalnice za študente� Ena izmed teh že nekaj let deluje na Univerzi v Ljubljani na dveh lokacijah, in sicer na Pedagoški fakulteti in Zdravstveni fakulteti, ter je na spletu delovala tudi v času epidemije�5 Podobna psihološka podpora je ponujena tudi študentom na eni članici Univerze na Primorskem,6 na Univerzi v Mariboru pa usmerjajo študente k različnim izvajalcem�7 Pri informacijah o izvajalcih bi morale izobraževalne institucije preveriti dostopnost v različnih jezikih in informacije o njihovem delovanju razširiti med mednarodnimi študenti� Med različnimi krizami, kot je aktualna epidemija bolezni covid-19, sta potrebni krepitev in večja sinergija sodelovanja med različnimi akterji na različnih nivojih podpore� To bi lahko zagotovili v obliki brezplačnih svetovalnic za mednarodne študente za lajšanje tesnobe ter z okrepitvijo svetovalne vloge mednarodnih pisarn v izobraževalnih institucijah in njihovim aktivnim povezovanjem z zdravstvenimi institucijami za oblikovanje ustreznih zdravstvenih odzivov (Zhai in Du, 2020)� Kohorta mednarodnih študentov je izrazito heterogena, ne samo z vidika jezika in kulture (Minutillo idr� 2020), temveč tudi zaradi razlik v znanju in spretnostih za iskanje pomoči v primeru psihosocialnih težav, zato je toliko bolj ranljiva� To pride še bolj do izraza v izrednih razmerah, kot je epidemija covida-19� Zato je treba oblike pomoči in zagotavljanje opore mednarodnim študentom na tem področju personalizirati� Iz odgovorov nekaterih anketirancev ( n = 34; 6,77 %) je zaznati, da že imajo izkušnjo s strokovno pomočjo v matični državi ali v Sloveniji zaradi psiholoških 5 https://www.pef.uni-lj.si/svetovalnica.html. 6 https://www.pef.upr.si/sl/studenti/tutorstvo-in-studentska-svetovalnica/studentska-svetovalnica/. 7 https://www.zd-mb.si/Storitve/Enote/Medicina-prometa-dela-in-športa/Dispanzerska-služba/Dispanzer-za-zdravstveno-varstvo-študentov-Ob-parku-5/Ambulanta-za-zdravstveno-varstvo-študentov-ZP-Ob-parku. 176 • TRETJI SKLOP težav� Nekateri so jih uspešno rešili: » I had problem with insomnia last year and again I went to the University Hospital next to the Facility of Arts and the doctor there was really helpful�« Pri iskanju strokovne pomoči so izpostavljali jezikovne ovire in zato so navajali ( n = 44), da bi iskali pomoč pri strokovnjaku, ki govori njihov jezik, ali se povezali s strokovnjakom v matični državi po spletu oziroma drugih komunikacijskih kanalih, saj jim je težko govoriti o čustvih in mislih v tujem jeziku: » I would probably try to get online appointments with a psychologist from my country. Language barriers can be quite an important deal in this matter and I think it would be easier to express myself in my mother language,« oziroma: » I would likely arrange an online meeting with a specialist from the Czech Republic�« Nekateri tudi rešujejo že prisotne težave, tako, da imajo s strokovnjaki v matični državi kontakt in da jim svojci pošljejo predpisana zdravila: » Because of a big amount of stress I have received because of different problems I have faced in Slovenia, I am using some pills to control it, it was transcribed by my doctor and my family send them to me by post�« Štirje anketiranci so navedli, da bi iskali strokovno pomoč pri zasebnem izvajalcu v Sloveniji: » Poiskala bi privatnega psihoterapevta�« V primeru psiholoških težav imajo pri anketirancih pomembno vlogo osebe v njihovih podpornih omrežjih ( n = 190; 37,85 %)� Najpogosteje so to prijatelji: » Speak with my friends about it, « prav tako so pomembni sogovorniki družinski člani: » Maybe talk to my family first, they always help me when I am feeling down. « Anketiranci menijo, da bi se o tem morali pogovoriti z nekom: » Tried to talk. « Kar nekaj bi si jih pomagalo samih: » I write them and think about them. I‘m trying to help me by myself,« nekateri tudi na problematičen način: » I would try to debilitate it with some alcohol�« Primerjali smo razlike v pristopih k reševanju psiholoških težav med mednarodnimi študenti, ki so vključeni v redni študij, in študenti na izmenjavi ter naredili primerjavo glede na spolno identiteto, pri čemer nismo ugotovili pomembnejših razlik� Najpogostejši pristopi pri vseh podskupinah so prijatelji, družina, psiholog� REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 177 Vrstniški zgled in učenje lahko prispevata k ohranitvi in krepitvi zdravja mednarodnih študentov (Yan in FitzPatrick, 2016)� Kot smo ugotovili tudi z našo raziskavo, se pogosto v različnih (predvsem psihosocialnih) stiskah obračajo za pomoč in podporo na prijatelje in druge pomembne osebe v njihovem socialnem omrežju v Sloveniji, zato bi bilo o možnih težavah mednarodnih študentov dobro obveščati tudi njihove študijske vrstnike� Anketiranci so navedli kot vir usmeritev in informacij tudi izobraževalno institucijo oziroma njihove zaposlene: učitelje, koordinatorje, zaposlene v študentskih pisarnah� Ti imajo glede na raziskave pomembno vlogo tako pri doseganju akademskih dosežkov kot tudi pri doseganju boljše zdravstvene pismenosti (Zheng idr�, 2020)� Opolnomočenje visokošolskih učiteljev za usmerjanje mednarodnih študentov je lahko uspešno tudi na področju doseganja boljše zdravstvene pismenosti� Zloženko, ki smo jo oblikovali v okviru projekta IKTERUS (glej poglavje »Ozadje, raziskovanje in izdelki projekta IKTERUS«), bi bilo tako smiselno posredovati tudi vsem visokošolskim učiteljem, ki mentorirajo mednarodne študente med njihovim študijem v Sloveniji� Pri zagotavljanju strokovne pomoči na tem področju so anketiranci navajali, da bi poklicali zavarovalnico: » Call the insurance, « ali domačo institucijo za informiranje, kako lahko pridobijo pomoč ali podporo v primeru psiholoških težav : » I will call to the Portuguese health line to know what to do. « Kar nekaj anketirancev ne ve, kaj bi naredili: » I wouldn’t know what to do,« ali ne bi naredili nič: » I guess nothing. « Nekateri anketiranci so navedli, da bi odšli domov: » I would drop out of university and go home, « ali čakali z reševanjem težave do odhoda domov: » I‘d probably wait till my exchange is over because finding the right therapist and opening up to them costs a lot of energy�« To ni najbolj ustrezna rešitev, saj se v tem času lahko njihovo psihično zdravstveno stanje poslabša, kar ima lahko negativen vpliv na akademske dosežke in dolgoročne posledice za zdravje ter s tem tudi na kakovost življenja študentov� Nekateri so podali mnenje, da do sedaj teh težav niso imeli in jih tudi v prihodnosti 178 • TRETJI SKLOP ne bodo imeli, ker so osebnostno in psihično stabilne osebe, oziroma pomoči ne potrebujejo, ker študirajo na področju humanističnih ved: » I do not use this kind of service, I am a person with a high level of emotional stability. « Slednje je zelo dobrodošla pozitivna samoocena, vendar ob obremenitvah in življenjskih preizkušnjah lahko pride do preobrata, zato je pomembno, da vsak ve, kje lahko dobi ustrezno pomoč� Kot neustrezen pristop (ne vedo, nič, ne potrebujejo, čakanje, odhod domov) k reševanju psiholoških težav je podanih kar nekaj izjav ( n = 104; 15,64 %) oziroma je bil to edini odgovor pri 101 anketirancu (20,12 %)� Menimo, da je ta de-lež zelo velik in bi ga bilo treba ustrezno nasloviti s primernimi intervencijami� Diskusija Z raziskavo smo ugotovili, da mednarodni študenti tako kot drugod tudi v Sloveniji dostopajo do zdravstvenih storitev z zamudo in minimalno oziroma se zdravstvenim storitvam izogibajo, kar je skladno z ugotovitvami drugih raziskovalcev (Jang, 2021)� Z informiranjem slovenskih študentov o dostopnosti zdravstvenih in psihosocialnih storitev bi lahko posredno vplivali tudi na informiranost in zdravstveno vzgojenost mednarodnih študentov� Temu bi bilo smiselno prilagoditi tudi vsebine na različnih spletnih straneh in druž- benih omrežjih� Splet postaja avtocesta za iskanje zdravstvenih informacij, saj vedno več mladih tam išče z zdravjem povezane informacije (Basch idr�, 2018)� Pri tem bi bilo smiselno raziskovati e-zdravstveno pismenost (mednarodnih) študentov, saj ta zagotavlja, da bodo našli relevantne informacije in storitve (Britt idr�, 2017)� Proces akulturacije, ki je opisan v poglavju »Oblikovanje identitete posamezni- ka in mednarodne migracije študentov«, mednarodnim študentom med drugimi težavami povzroča tudi psihološke probleme� Doživljanje stresa ob tem pa ima vpliv predvsem na mentalno zdravje študentov� Te težave se lahko uspešno naslovijo z ustreznimi intervencijami (Clough idr�, 2019)� Glede na pogostost REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 179 psiholoških težav in stopnjo stresa, ki ga doživljajo tudi mednarodni študenti, bi bilo treba temu področju v času študija posvetiti več pozornosti, naučiti (mednarodne) študente obvladovati stres, kar bo imelo pozitiven vpliv na več dimenzij zdravja in dobrega počutja med študijem ter dolgoročne pozitivne posledice v poznejših življenjskih obdobjih� Anketiranci so navedli, da bi v soočenjih z različnimi zdravstvenimi težavami uporabljali telezdravstvene storitve� Te so v času pandemije covida-19 dobile zagon v razvoju ter bolj vidno in hkrati pomembno vlogo pri zdravstveni obravnavi ljudi, pomenijo pa lahko ustrezen odgovor tudi za zagotavljanje zdravstvene obravnave mednarodnih študentov� Pri tem je potrebno predhodno povezovanje ter zagotavljanje aktualnih in individualno prilagojenih informacij, ki bodo usklajene z vsemi deležniki: študenti, zdravstvenimi in izobraževalnimi ter drugimi relevantnimi institucijami� Z globalizacijo in internacionalizacijo se spreminja tudi zdravstvena pismenost� Zdravstvene institucije in drugi deležniki se morajo odzivati na variacije ter dinamične spremembe potreb mednarodnih študentov glede zdravstvene pismenosti (Dodson idr�, 2015)� Zaradi kulturnih razlik je treba zdravstvenovzgojne intervencije za mednarodne študente prilagoditi njihovim kulturnim in drugim demografskim značilnostim (Kim idr�, 2019)� Mednarodni študenti slabo poznajo slovenski zdravstveni sistem in nekateri nimajo zdravstvenega zavarovanja, ki bi jim omogočalo dostop do (nujnih) zdravstvenih storitev� Z analizo odgovorov na vprašanja, kako bi ravnali glede na problem, je zaznati, da bi odlašali z iskanjem strokovne pomoči oziroma bi si s pomočjo družinskih članov ali po spletu zagotavljali strokovno obravnavo v matični državi� Raziskovalci (Mackert idr�, 2017) opozarjajo, da je pomembno, da izvajalci zdravstvene oskrbe študentov sodelujejo z mednarodnimi študenti in jim pomagajo razrešiti težave glede zavarovanja� Urejeno zdravstveno zavarovanje zagotavlja, da bodo študenti pravočasno iskali strokovno pomoč, kar zagotavlja boljše zdravstvene in tudi akademske izide� 180 • TRETJI SKLOP Raziskava je potekala v času prvega vala epidemije covida-19, kar je mnogim mednarodnim študentom povzročalo še dodaten stres, zato bi jim morali v izrednih situacijah ponujati dodatno podporo tudi pri zagotavljanju zdravstvene in psihosocialne obravnave (Milavec Kapun idr�, 2020; Minutillo idr�, 2020)� Prizadevanja za ohranjanje zdravja in dobrega počutja mednarodnih študentov so neposredno povezana s pozitivnim doživljanjem študijske izkušnje mednarodnih študentov (Poljski idr�, 2014), kar pomeni krepitev kakovosti mednarodnega izobraževanja v Sloveniji� Zaključek Z namenom boljše zdravstvene obravnave tako domačih kot mednarodnih študentov bi bilo smiselno, da se vse študente informira o razpoložljivosti zdravstvenih storitev, pri tem bi bilo smiselno prilagoditi komunikacijske poti in tudi samo izvajanje zdravstvenih storitev� Jezikovno in kulturno prilagojeno informiranje je lahko eden izmed ključnih dejavnikov, ki bi prispeval, da se mednarodni študenti že pred prihodom v državo študija seznanijo z zdravstvenim sistemom in si uredijo potrebno zdravstveno zavarovanje� Aktivna skrb za fi-zično in psihosocialno zdravje ter dobro počutje študentov ima dolgoročen in večdimenzionalen vpliv tako na posameznika kot družbo� Viri Al-Tammemi, A� B�, Akour, A� in Alfalah, L� Basch, C� H�, MacLean, S� A�, Romero, (2020)� Is it just about physical health? R� A� in Ethan, D� (2018)� Health infor- An online cross-sectional study exploring mation seeking behavior among col- the psychological distress among uni- lege students� Journal of Community versity students in Jordan in the midst Health, 43(6), 1094–1099� https://doi� of COVID-19 pandemic . Frontiers in Psy- org/10�1007/s10900-018-0526-9 chology, 11(november), 1–11� https://doi� org/10�3389/fpsyg�2020�562213 REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 181 Berkman, N� D�, Sheridan, S� L�, Donahue, Clough, B� A�, Nazareth, S� M�, Day, J� J� K� E�, Halpern, D� J�, Viera, A�, Crotty, in Casey, L� M� (2019)� A comparison K�, Holland, A�, Brasure, M�, Lohr, K� of mental health literacy, attitudes, and N�, Harden, E�, Tant, E�, Wallace, I� in help-seeking intentions among domestic Viswanathan, M� (2011)� Health literacy and international tertiary students� Brit- interventions and outcomes: An updat- ish Journal of Guidance and Counselling, ed systematic review� Evidence Report/ 47(1), 123–135� https://doi�org/10�108 Technology Assessment, marec(199), 0/03069885�2018�1459473 1–941� http://www�ncbi�nlm�nih�gov/ Deasy, C�, Coughlan, B�, Pironom, J�, pubmed/23126607 Jourdan, D� in Mannix-McNamara, P� Britt, R� K�, Collins, W� B�, Wilson, K�, Lin- (2014)� Psychological distress and cop- nemeier, G� in Englebert, A� M� (2017)� ing amongst higher education students: A eHealth literacy and health behaviors af- mixed method enquiry� PLoS ONE, 9(12), fecting modern college students: A pilot 1–23� https://doi�org/10�1371/journal� study of issues identified by the Ameri- pone�0115193 can college health association� Journal of Dodson, S�, Good, S� in Osborne, R� (ur�)� Medical Internet Research, 19(12), 1–9� (2015)� Health literacy toolkit for low- https://doi�org/10�2196/jmir�3100 and middle-income countries: A series Burchard, A�, Laurence, C� in Stocks, N� of information sheets to empower com- (2011)� Female international students and munities and strengthen health systems. sexual health: A qualitative study into World Health Organization, Regional knowledge, beliefs and attitudes� Austral- Office for South-East Asia� https://doi� ian Family Physician, 40(10), 817–820� org/10�1016/s1063-4584(10)60566-3 Cantwell, B� (2015)� Are international stu- Gazibara, T�, Cakic, J�, Cakic, M�, Grgurev- dents cash cows? Examining the relation- ic, A� in Pekmezovic, T� (2020)� Search- ship between new international under- ing for online health information instead of seeing a physician: A cross-sectional graduate enrollments and institutional study among high school students in revenue at public colleges and univer- Belgrade, Serbia� International Journal sities in the US� Journal of International of Public Health, 65(8), 1269–1278� Students, 5(4), 512–525� https://doi� https://doi�org/10�1007/s00038-020- org/10�32674/jis�v5i4�412 01471-7 Chen, J� H�, Li, Y�, Wua, A� M� S� in Tong, Hawkins, M�, Gill, S� D�, Batterham, R�, Els- K� K� (2020)� The overlooked minority: worth, G� R� in Osborne, R� H� (2017)� The Mental health of international students Health Literacy Questionnaire (HLQ) at worldwide under the COVID-19 pandemic the patient-clinician interface: A qualita- and beyond� Asian Journal of Psychiatry, tive study of what patients and clinicians 54, 102333� https://doi�org/10�1016/j� mean by their HLQ scores� BMC Health ajp�2020�102333 Services Research, 17(1), 1–15� https:// doi�org/10�1186/s12913-017-2254-8 182 • TRETJI SKLOP Jang, S� H� (2021)� »I can wait until I return Mackert, M�, Koh, H� E�, Mabry-Flynn, A�, home«: Healthcare utilization among Champlin, S� in Beal, A� (2017)� Domestic Korean international students in the U�S� and international college students: Health Journal of American College Health, 1–11� insurance information seeking and use� https://doi�org/10�1080/07448481�20 Journal of International Students, 7(3), 21�1947833 542–561� https://doi�org/10�5281/ze- nodo�570016 Kim, Y� K�, Maleku, A�, Lemieu, C�, Du, X� in Chen, Z� (2019)� Behavioral health Maresova, P� in Klimova, B� (2017)� Select- risk and resilience among international ed aspects in searching for health infor- students in the United States: A study of mation on the internet among Genera- sociodemographic differences� Journal of tion Y� V A� K� Kar, P� V� Ilavarasan, M� International Students, 9(1), 282–305� P� Gupta, Y� K� Dwivedi, M� Mäntymäki, https://doi�org/10�32674/jis�v9i1�264 M� Janssen, A� Simintiras in S� Al-Shar- han (ur�), Digital nations – smart cities, Kobylarz, F� A�, Pomidor, A� in Pleasant, innovation, and sustainability. I3E 2017. A� (2010)� Health literacy as a tool to Lecture notes in computer science (str� improve the public understanding of 221–226)� Springer International Pub- Alzheimer’s disease� Annals of Long- lishing� https://doi�org/10�1007/978-3- Term Care, 18(1), 34–40� http://purl� 319-68557-1_20 flvc�org/fsu/fd/FSU_migr_geriatrics_fac- Meleis, A� I� (2010)� Transition as a ulty_publications-0041 nursing theory� V A� I� Meleis (ur�), Kwan, G�, Shaw, J� A� in Murnane, L� Transition theory: Middle-range and (2019)� Internet usage within healthcare: situation-specific theories in nursing re- How college students use the internet search and practice (str� 11–24)� Spring- to obtain health information� Journal of er Publishing Company� https://doi� Consumer Health on the Internet, 23(4), org/10�4324/9781315451176-5 366–377� https://doi�org/10�1080/153 Milavec Kapun, M�, Kavalir, M�, Kustec, K� 98285�2019�1681247 in Pušnik, N� (2020)� Ostati ali oditi – do- Leslie, C� J�, Hawkins, M� in Smith, D� L� življanja mednarodnih študentov v času (2020)� Using the health literacy ques- epidemije bolezni covid-19� Družboslovne tionnaire (HLQ) with providers in the razprave, 36(94/95), 75–100� early intervention setting: A qualita- Minutillo, S�, Cleary, M�, P� Hills, A� in Vis- tive validity testing study� International entin, D� (2020)� Mental health consider- Journal of Environmental Research and ations for international students� Issues in Public Health, 17(7), 2603� https://doi� Mental Health Nursing, 41(6), 494–499� org/10�3390/ijerph17072603 https://doi�org/10�1080/01612840�20 20�1716123 Lobjanidze, M�, Rada-Fernandez de Jau- regui, D� in Kvanchakhadze, R� (2019)� Nutbeam, D� (2000)� Health literacy as a Health and behavioral changes among public health goal: A challenge for con- international students at the University temporary health education and commu- of Georgia� European Journal of Public nication strategies into the 21st century� Health, 29(dodatek 4), 404� https://doi� Health Promotion International, 15(3), org/10�1093/eurpub/ckz186�056 259–267� https://doi�org/10�1093/ heapro/15�3�259 REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 183 OECD [Organisation for Economic Co-op- Santana, S�, Brach, C�, Harris, L�, Ochiai, eration and Development]� (2017)� Edu- E�, Blakey, C�, Bevington, F�, Kleinman, cation at a Glance 2017: OECD Indicators D� in Pronk, N� (2021)� Updating health (september)� OECD Publishing� https:// literacy for Healthy People 2030: De- doi�org/10�1787/7565975d-he fining its importance for a new decade in public health� Journal of Public Health Ohsato, A�, Abe, M�, Ohkubo, K�, Management and Practice, Volume Yoshimasu, H�, Zong, L�, Hoshi, K�, Pub(0), 1–7� https://doi�org/10�1097/ Takato, T�, Yanagimoto, S� in Yamamoto, PHH�0000000000001324 K� (2018)� A comparative study of oral health status between international and Sevinc, N� in Korkut, B� (2021)� Low COV- Japanese university student patients in ID-19-related practice increases the risk Japan� Healthcare, 6(2), 52� https://doi� of poor health literacy in internation- org/10�3390/healthcare6020052 al students� Universa Medicina, 40(2), 79–89� https://doi�org/10�18051/Univ- Osborne, R� H�, Batterham, R� W�, Els- Mur�2021�v40�79-89 worth, G� R�, Hawkins, M� in Buchbinder, R� (2013)� The grounded psychometric Sharp, J� in Theiler, S� (2018)� A review of development and initial validation of the psychological distress among university Health Literacy Questionnaire (HLQ)� BMC students: Pervasiveness, implications Public Health, 13(7–8), 658� https://doi� and potential points of intervention� In- org/10�1186/1471-2458-13-658 ternational Journal for the Advancement of Counselling, 40(3), 193–212� https:// Parker, A�, Harris, P� in Haire, B� (2020)� doi�org/10�1007/s10447-018-9321-7 International students’ views on sexual health: A qualitative study at an Austral- Simonds, S� K� (1974)� Health education ian university� Sexual Health, 17(3), 231– as social policy� Health Education Mono- 238� https://doi�org/10�1071/SH19209 graphs, 2(dodatek 1), 1–10� https://doi� org/10�1177/10901981740020s102 Pinheiro, P� (2021)� Conceptualizations of health literacy: Past developments, current Sørensen, K�, Van Den Broucke, S�, Fullam, trends, and possible ways forward toward J�, Doyle, G�, Pelikan, J�, Slonska, Z� in social practice� Health Literacy Research Brand, H� (2012)� Health literacy and and Practice, 5(2), 91–95� https://doi� public health: A systematic review and org/10�3928/24748307-20210316-01 integration of definitions and models� BMC Public Health, 12(1), 80� https:// Poljski, C�, Quiazon, R� in Tran, C� (2014)� doi�org/10�1186/1471-2458-12-80 Ensuring rights: Improving access to sexual and reproductive health services for female WHO [World Health Organization]� (1998)� international students in Australia� Journal Health Promotion Glossary� https://apps� of International Students, 4(2), 150–163� who�int/iris/rest/bitstreams/60968/ https://doi�org/10�32674/jis�v4i2�475 retrieve Rababah, J� A�, Al-Hammouri, M� M�, Drew, WHO [World Health Organization]� (2021)� B� L� in Aldalaykeh, M� (2019)� Health Health promotion glossary of terms literacy: Exploring disparities among col- 2021� https://apps�who�int/iris/rest/ lege students� BMC Public Health, 19(1), bitstreams/1398462/retrieve 1–11� https://doi�org/10�1186/s12889- 019-7781-2 184 • TRETJI SKLOP Yan, Z� in FitzPatrick, K� (2016)� Accultura- tion and health behaviors among interna- tional students: A qualitative approach� Nursing and Health Sciences, 18(1), 58– 63� https://doi�org/10�1111/nhs�12232 Zakar, R�, Iqbal, S�, Zakar, M� Z� in Fischer, F� (2021)� COVID-19 and health informa- tion seeking behavior: Digital health liter- acy survey amongst university students in Pakistan� International Journal of En- vironmental Research and Public Health, 18(8), 4009� https://doi�org/10�3390/ ijerph18084009 Zhai, Y� in Du, X� (2020)� Mental health care for international Chinese students affected by the COVID-19 outbreak� The Lancet Psychiatry, 7(4), e22� https://doi� org/10�1016/S2215-0366(20)30089-4 Zheng, F�, Hu, P�, Lian, Z�, Wang, Y� L�, Wu, S� in Li, H� (2020)� Contributing factors to the improvement of international stu- dents’ health literacy in China: A self-de- termination theory perspective� Frontiers in Public Health, 8(avgust), 1–7� https:// doi�org/10�3389/fpubh�2020�00390 REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 185 8JEZIKOVNE KOMPETENCE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV ZDRAVSTVENEGA DOMA ZA ŠTUDENTE UNIVERZE V LJUBLJANI1 Haris Mustajbašić, Marija Milavec Kapun, Monika Kavalir Kakovostna komunikacija je v zdravstvenem okolju pomembna, še posebno pri mednarodnih pacientih. Zdravstveni delavci se pri svojem delu vse pogosteje srečujejo s tujejezičnimi pacienti, ki potrebujejo zdravstveno obravnavo in jim je treba podati sporočilo za nadaljnje zdravljenje na njim razumljiv način ter s tem preprečiti morebitne negativne učinke napačnega razumevanja. S to raziskavo smo želeli preučiti jezikovne kompetence in jezikovni kapital zdravstvenega osebja v ZDŠ. Na podlagi samoocene smo želeli ugotoviti stopnjo jezikovnih kompetenc zdravstvenega osebja v ZDŠ, njihovo pripravljenost za nadgradnjo jezikovnih znanj in samooceno spretnosti komunikacije v angleškem jeziku. Rezultati raziskave kažejo, da je treba zaposlene kontinuirano izobraževati ter jim ponuditi sredstva in orodja, da lahko izboljšajo svoje jezikovne kompetence za delo z mednarodnimi pacienti. Z izobraževanjem lahko takšnim pacientom zagotovimo kakovostno in strokovno zdravstveno oskrbo, poskrbeti pa moramo, da jim bodo orodja v pomoč, in ne v breme pri ambulantni obravnavi. Kakovost komunikacije med pacienti in zdravstvenim osebjem lahko močno vpliva na zdravstvene izide (Brach idr�, 2005)� Številni primeri namreč do-1 Poglavje temelji na diplomskem delu Harisa Mustajbašića (Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani, 2020). 186 • TRETJI SKLOP kazujejo, da jezikovne ovire negativno vplivajo na začetni dostop do zdravstvenih storitev� Te ovire niso omejene samo na srečevanje z zdravniki ali oskrbo v bolnišnici, ampak obstajajo omejitve tudi pri vključevanju v dejavnosti promocije zdravja� Raziskovalca Junaid in Rafi (2019) sta ugotovila, da pomanjkanje komunikacijskih veščin, jezikovna raznolikost ter pomanjkanje splošnega znanja privedejo do razlik v načinu komunikacije, stališčih zdravstvenega osebja in pacientov, razumevanju diagnoze ter v razumevanju same bolezni in zdravljenja� Navajata, da mora biti zdravstveno osebje usposobljeno za aktivno poslušanje pacienta, ter trdita, da je to izredno pomembno, saj v nasprotnem primeru pacienti ne sledijo načrtu zdravljenja, če ne razvijejo zaupanja v zdravstveno osebje (Junaid in Rafi, 2019)� Migracije prebivalstva po vsem svetu namreč vse bolj postavljajo izziv za zagotavljanje kakovostne in jezikovno kompetentne zdravstvene oskrbe (Peled, 2018), zato je verjetno, da je na svetovni ravni veliko primerov, ko pomanjkanje jezikovnih storitev za pomoč pacientu vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe posameznika, vendar pa pacienti zaradi različnih razlogov, bodisi pomanjka-nja časa, volje ali denarnih sredstev, o tem ne poročajo (Quan, 2010)� Namen zdravstvenega sistema je, da se pacientu zagotovijo kakovostne storitve, dobra in jasna komunikacija pa je najboljši način, da pridobimo njegovo zaupanje ter da je zadovoljen z opravljenimi storitvami (Sethi in Rani, 2017)� Ne glede na spol, narodnost, barvo kože, etično poreklo, versko pripadnost ali drugo osebno okoliščino imajo vsi pacienti namreč pravico, da so pri zdravstveni oskrbi obravnavani enakopravno (Štante idr�, 2018)� Jezikovne ovire in izzivi v zdravstvenem okolju Jezikovne ovire predstavljajo velike izzive pri zagotavljanju uspešnega in kakovostnega zdravstva� Treba jih je prepoznati, zagotoviti ustrezne jezikovne storitve in komunikacijska orodja ter poskrbeti, da so zdravstveni delavci pravilno usposobljeni (Wolz, 2015)� V zdravstvu je lahko slabo ali napačno komuniciranje zaradi jezikovnih ovir nevarno, saj lahko privede tudi do smrtnih primerov� Razumevanje vloge jezikovnih ovir v zdravstvu je ključno za celoten REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 187 zdravstveni sistem, ki doživlja povečanje kulturno in jezikovno raznolike populacije, tako med zdravstvenimi delavci kot med pacienti (Meuter idr�, 2015)� Jezikovni in tudi komunikacijski izzivi ovirajo vzpostavljanje odnosov med zdravstvenimi delavci in pacienti (Jager idr�, 2020)� Kakovost zdravstvene oskrbe je slabša pri pacientih z omejenim znanjem jezika okolja, v katerem se zdravijo: jezikovne ovire lahko podaljšajo čas prevoza pacienta z reševalnim vozilom do zdravstvene ustanove (Grow idr�, 2008) in povečujejo verjetnost sprejema v bolnišnico (Lee idr�, 1998b)� Raziskovalci navajajo, da vrednotenje pacientovega zdravstvenega stanja v jeziku, ki mu je tuj, lahko privede do nepopolne ali izkrivljene ocene stanja pri duševnih pacientih; ocene stanja, opravljene s pomočjo neusposobljenih tolmačev, pa lahko privedejo do napake pri razlagi (Bauer in Alegría, 2010)� V ZDA so v bolnišnici, ki deluje v okviru univerze Harvard, opravili raziskavo o pacientih, ki pri svoji obravnavi niso prejeli razlage s strani strokovnjaka v svojem jeziku� Pregledali so podatke pacientov z omejenim znanjem angleške-ga jezika za obdobje med letoma 2004 in 2007� Ugotovili so, da se je pri pacientih, ki ob sprejemu ali sprejemu in odpustu niso prejeli strokovne razlage v svojem jeziku, bolnišnično zdravljenje podaljšalo za med 0,75 in 1,47 dneva v primerjavi s tistimi, ki so imeli tolmača ob sprejemu ali sprejemu in odpustu iz zdravstvene obravnave� Prav tako je bilo manj verjetno, da bodo pacienti, ki so prejeli strokovno razlago v svojem jeziku (bodisi z uporabo tolmača ali drugih komunikacijskih orodij), v 30 dneh od odpusta ponovno sprejeti v zdravstveno obravnavo (Lindholm idr�, 2012)� Pomembno pa je predvsem, da se glede na strah, tesnobo in negotovost pacienta zaradi njegovega zdravstvenega stanja osredotočimo na prakse, ki pomagajo pri boljši komunikaciji in premagovanju jezikovnih ovir, ter na prakse, povezane z empatijo in sočutjem do pacienta� To pride še bolj do izraza predvsem v kriznih situacijah, kot je epidemija nove koronavirusne bolezni, kjer smo želeli ugotoviti, ali lahko za- časne motnje v našem življenju, ki jih je ta prinesla, povečajo človečnost med ljudmi in zmanjšajo razlike v oskrbi pacientov (Sonis idr�, 2020)� 188 • TRETJI SKLOP Jezikovna orodja v zdravstvenem okolju Učinkovita komunikacija je že dolgo časa prepoznana kot eden izmed ključ- nih dejavnikov v zdravstvu (Batchelor idr�, 2019)� Raziskovalca Rossi in Lopez (2017) navajata, da se jezikovni trendi nenehno spreminjajo in da se trenutni modeli kompetenc v zdravstvu pogosto osredotočajo na komunikacijo s pacienti� Sporočila, ki jih posredujemo v dialogu, lahko olajšajo ali ovirajo oskrbo, zato je izredno pomembno, da se vključijo sodobni pristopi� Pomembno je, da se ponudnike zdravstvenih storitev usposobi, da znajo ustvariti ustrezno okolje za paciente in uporabiti jezik, ob katerem se bodo lahko počutili bolj vključene in zaradi katerega ne bo ogrožena zdravstvena obravnava� Dolgoročne rešitve na tem področju bi se morale osredotočiti na izobraževanje zdravstvenih delavcev, preverjanje, kje pridobiti in na kakšen način uporabiti certificirane medicinske tolmače, ter raziskovanje orodij, ki se uporabljajo pri ocenjevanju bolečine� Že pravilna uporaba orodij za ocenjevanje bolečine je lahko prvi korak k zmanjšanju razlik pri jezikovnih kompetencah v zdravstveni negi (Collins idr�, 2004)� Medtem ko medicinski tolmači niso del slovenskega zdravstvenega sistema, so tudi raziskovalci v tujini prišli do spoznanja, da je le zelo majhno število medicinskih tolmačev v zdravstvenem sistemu resnično kompetentnih za tolmačenje srečanj v procesu zdravstvene obravnave pacienta� To spoznanje je zaskrbljujoče, saj lahko napake pri nestrokovnem tolmačenju privedejo do posredovanja in sprejemanja napačnih informacij ter posledič- no do napak pri zdravljenju (Moreno idr�, 2007) in tudi do dražje zdravstvene obravnave, v primeru da je pacient obravnavan brez prisotnosti medicinskega tolmača (Hampers in McNulty, 2002)� Ko slovenski zdravstveni delavci iz različnih zavodov iščejo krivce za to situacijo, odgovornost največkrat pripišejo zdravstvenemu sistemu, od katerega pričakujejo, da jim bo priskrbel ustrezne tolmače, medtem ko nekateri odgovornost pripišejo tujegovorečim pacientom in posledično ohranjajo ključne elemente rasizma, ki je prisoten v slovenskem okolju (Lipovec Čebron, 2021)� Usposobljeni zdravstveni tolmači in zdravstveni delavci, ki govorijo vsaj en tuji jezik, pozitivno vplivajo na zadovoljstvo pa- REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 189 cientov z omejenim znanjem lokalnega jezika, na kakovost zdravstvene oskrbe in izide samega zdravljenja (Flores, 2005)� Metoda Uporabljen je bil kvantitativni pristop� Izvedli smo presečno študijo in kot mer-ski instrument uporabili strukturirani anketni vprašalnik, ki je bil namenjen zaposlenim v ZDŠ� Vprašalnik je bil oblikovan na podlagi evidentiranih potreb v ZDŠ, kot jih zaznavajo zaposleni zdravstveni delavci pri vsakodnevnem delu z mednarodnimi študenti zaradi povečanega števila mednarodnih študentov, ki so poiskali zdravstveno pomoč v ZDŠ, ter povečanega števila ambulantnih obravnav, kjer nastanejo komunikacijske ovire zaradi tujega jezika med zdravstvenim delavcem in pacientom, tj� mednarodnim študentom� Anketiranje je potekalo od 1� 5� do 29� 5� 2020� Anketiranci so po elektronski pošti prejeli povezavo do anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan v odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje 1KA�si� Na dan 1� 6� 2020 je bilo v ZDŠ zaposlenih 53 oseb, od tega je vprašalnik ustrezno izpolnilo 50 oseb� Izklju- čili smo sedem oseb, ki svoje delovno mesto v ZDŠ kategorizirajo pod splošne službe, kar pomeni, da se ne vključujejo v neposredno zdravstveno obravnavo študentov� Nadalje smo anketirance razdelili na dve skupini – skupino terapevtov in skupino zdravstvenega osebja� V skupino terapevtov je vključenih 17 oseb: devet zdravnikov, štirje zobozdravniki in štirje psihologi� V skupino zdravstvenega osebja je vključenih 26 oseb: 12 tehnikov zdravstvene nege/ srednjih medicinskih sester, dva diplomirana zdravstvenika/diplomirani (višji) medicinski sestri, ena diplomirana babica, pet laboratorijskih tehnikov, štirje zobotehniki/zobni asistenti, en ustni higienik in en inženir radiologije� Obdelava in analiza podatkov je potekala z računalniškim programom Microsoft Office Excel 2020� Pri obdelavi podatkov smo opravili deskriptivno statistično analizo podatkov� Pri ordinalnih spremenljivkah smo določili sumarne frekvence s prikazom povprečja, pri nominalnih spremenljivkah pa smo določili opisne frekvence s prikazom frekvenc in odstotkov� 190 • TRETJI SKLOP Rezultati V nadaljevanju so predstavljeni izsledki, kako v ZDŠ zaposleni zdravstveni delavci ocenjujejo svoje znanje tujih jezikov, s kakšnimi izzivi se srečujejo pri zdravstveni obravnavi tujejezičnih pacientov in kako pripravljeni so svoje znanje tujih jezikov nadgraditi� Znanje tujih jezikov zaposlenih zdravstvenih delavcev Kot prvi tuji jezik v času formalnega izobraževanja je največ oseb označilo angleščino ( n = 32; 76,2 %), sledita ji nemščina in ruščina� Kot drugi tuji jezik je največ oseb označilo nemščino ( n = 8; 34,8 %), sledita ji srbohrvaščina in francoščina� Pri tretjem tujem jeziku sta po dva (28,6 %) anketiranca označila srbohrvaščino, latinščino in francoščino (tabela 12)� Tabela 12 : Tuji jeziki v času formalnega izobraževanja TUJI JEZIK n ODSTOTEK (%) Angleščina 32 76,2 Nemščina 7 16,7 Prvi tuji jezik Slovenščina 2 4,8 Ruščina 1 2,3 Nemščina 8 34,8 Srbohrvaščina 6 26,1 Francoščina 4 17,5 Drugi tuji jezik Angleščina 3 13,0 Italijanščina 1 4,3 Latinščina 1 4,3 Srbohrvaščina 2 28,6 Latinščina 2 28,6 Tretji tuji jezik Francoščina 2 28,6 Italijanščina 1 14,2 Legenda: n = število anketirancev. REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 191 Na vprašanje o samooceni znanja tujih jezikov je odgovorilo 40 oseb� Anketiranci so znanje tujih jezikov ocenili po lestvici SEJO (Skupni evropski jezikovni okvir), kot mejnik za ključno raven zmožnosti komunikacije v delovnem procesu pa smo uporabili stopnjo B1�2 Pri samooceni znanja angleščine je večina ( n = 22) oseb odgovorila, da je njihovo znanje enako ali večje od stopnje B1, pri BČHS pa je bilo takih 29 oseb (slika 17)� Manj od B1 Enako ali večje od B1 Angleščina BČHS 0 5 10 15 20 25 30 Število anketriancev Slika 17: Samoocena znanja tujih jezikov Pri skupini terapevtov je na vprašanje pri angleščini in BČHS (slika 18) odgovorilo 15 oseb� Pri obeh jezikih je največ oseb odgovorilo, da je njihovo znanje jezika enako ali večje od stopnje B1� Pri angleščini je ta odgovor izbralo 13 oseb, pri BČHS pa 12 oseb� Pri skupini zdravstvenega osebja je na vprašanje pri angleščini odgovorilo 25 oseb, pri BČHS pa 24 oseb� Pri angleščini je največ oseb ( n = 16) odgovorilo, da je njihovo znanje manjše od stopnje B1, medtem ko je pri BČHS največ oseb ( n = 17) odgovorilo, da je njihovo znanje enako ali večje od stopnje B1� 2 SEJO (Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, 2011) opredeljuje jezikovno raven B1 kot tisto, ki omogoča uspešno komuniciranje o znanih temah: »Pri razločnem govorjenju razumete glavne točke, kadar gre za znane reči, s katerimi se redno srečujete. Povezano lahko govorite ali pišete o temah, ki so vam znane in vas zanimajo.« 192 • TRETJI SKLOP Terapevti Zdravstveno osebje 18 16 14 12 10 8 6 število anketriancev 4 2 0 Manjše Enako ali večje Manjše Enako ali večje od B1 od B1 od B1 od B1 Angleščina BČHS Slika 18: Primerjava samoocene znanja izbranih jezikov med skupino terapevtov in zdrav stvenega osebja Na vprašanje o samooceni znanja jezikov je odgovorilo 19 oseb, ki imajo najvišjo izobrazbo vsaj V� stopnje, ter 24 oseb, ki imajo izobrazbo enako ali višjo od stopnje VI/1 (slika 19)� Pri osebah, ki imajo najvišjo izobrazbo V� stopnje, ima največ oseb ( n = 13) znanje angleščine manjše od stopnje B1, pri BČHS pa znanje enako ali večje od stopnje B1 ( n = 13)� Osebe, ki so označile, da imajo formalno izobrazbo enako ali višjo od VI/1� stopnje, so po večini ( n = 16) odgovorile, da je njihovo znanje angleščine enako ali večje od stopnje B1� Pri BČHS jih je največ ( n = 16) odgovorilo, da imajo znanje jezika enako ali večje od stopnje B1� REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 193 Najvišja V� stopnja Vsaj VI/1� stopnja 18 16 14 12 10 8 6 število anketriancev 4 2 0 Manjše Enako ali večje Manjše Enako ali od B1 od B1 od B1 večje od B1 Angleščina BČHS Slika 19: Primerjava samoocene znanja izbranih jezikov glede na stopnjo izobrazbe Problematika jezikovnih kompetenc pri obravnavi Na vprašanje, kateri deli obravnave jim predstavljajo največji jezikovni izziv v angleškem jeziku, je odgovorilo 32 oseb (slika 20), v BČHS pa 31 oseb (slika 21)� Pri vsakem delu obravnave je anketiranec podal odgovor na lestvici, kjer je ozna- čil, ali pri tem delu ni imel težav, je imel delne težave ali pa so bile hude težave� Največ težav (delnih ali hudih) v angleškem jeziku je imelo 68 % vprašanih pri posredovanju informacij o zdravilih, težav pa ni imelo 32 % vprašanih� Delne ali hude težave pri preverjanju informacij je imelo 65,4 % vprašanih, težav pa ni imelo 34,6 % vprašanih� Del, kjer je najmanj oseb ( n = 7; 24,2 %) imelo težave (delne ali hude), je bilo podajanje navodil za ponoven obisk, saj težav ni imelo 75,9 % vprašanih, vendar je še vedno četrtina zaposlenih imela težave s to aktivnostjo� 194 • TRETJI SKLOP Pri BČHS je 42,4 % vprašanih imelo težave (hude ali delne) pri preverjanju razumevanja informacij in navodil ter pri posredovanju informacij o zdravilih, težav pa pri obeh ni imelo 57,7 % vprašanih� Del, pri katerem je najmanj oseb ( n = 2; 7,2 %) imelo težave, je bilo podajanje navodil za ponoven obisk, saj te- žav pri tem delu ni imelo 92,9 % vprašanih, vendar to še vedno pomeni težavo za vsakega 15� pacienta, ki govori BČHS (slika 21)� Na vprašanje, kako uspešno po njihovem mnenju rešujejo težave v komunikaciji s tujimi pacienti v slovenščini, kadar je ta za pacienta tuji jezik, je ustrezno odgovorilo 32 oseb, za angleščino (slika 22) pa 31 oseb� Pri vsakem delu obravnave je anketiranec podal odgovor na lestvici, kjer je označil, ali so bile težave rešene neuspešno, delno uspešno ali zelo uspešno� Najbolj uspešno (delno ali zelo) je bilo reševanje komunikacijskih težav v slovenščini z nema-ternimi govorci pri posredovanju informacij o specialističnih aktivnostih, seznanjanju z načrtom zdravljenja in terapevtskim pogovorom s študentom, kjer je bilo uspeš nih 100 % vprašanih� Najmanj uspešno je bilo reševanje težav pri ugotavljanju namena obiska študenta, kjer je bilo uspešnih 90,6 % vprašanih, neuspešnih pa 9,4 % vprašanih� V angleščini je bilo s 93,6 % vprašanih najbolj uspešno (zelo ali delno) reševanje težav pri ugotavljanju namena obiska študenta, sledi reševanje težav pri posredovanju informacij o zdravstvenem zavarovanju s 93,4 % vprašanih� Najbolj neuspešno je bilo reševanje težav pri preventivnih aktivnostih, kjer je bilo neuspešnih 17,4 % vprašanih (slika 23)� REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 195 Huda težava Delna težava Ni težav Posredovanje informacij o zdravilih Preverjanje razumevanja informacij in navodil Sporočanje diagnoze Dajanje navodil o sodelovanju v postopkih obravnave Posredovanje informacij o spec� aktivnostih Terapevtski pogovor s študentom Seznanjanje z načrtom zdravljenja Preventivne aktivnosti Preverjanje prisotnosti simptomatike Pridobivanje anamnestičnih podatkov Izvedba terapevtske obravnave Usmerjanje v nadaljnje diagnostične postopke Ugotavljanje namena obiska študenta Navodila za ponoven obisk 0 5 10 15 20 25 število anketriancev Slika 20: Težavnost posameznih delov zdravstvene obravnave pacienta, ki govori angleško 196 • TRETJI SKLOP Huda težava Delna težava Ni težav Preverjanje razumevanja informacij in navodil Posredovanje informacij o zdravilih Dajanje navodil o sodelovanju v postopkih obravnave Posredovanje informacij o spec� aktivnostih Posredovanje informacij o zdravstvenem zavarovanju Sporočanje diagnoze Terapevtski pogovor s študentom Seznanjanje z načrtom zdravljenja Izvedba terapevstske obravnave Pridobivanje anamnestičnih podatkov Preventivne aktivnosti Preverjanje prisotnosti simptomatike Usmerjanje v nadaljne diagnostične postopke Ugotavljanje namena obiska študenta Navodila za ponoven obisk 0 5 10 15 20 25 30 število anketriancev Slika 21: Težavnost posameznih delov zdravstvene obravnave pacienta, ki govori bosanščino/ črnogorščino/hrvaščino/srbščino REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 197 Ni uspešno Delno uspešno Zelo uspešno Posredovanje informacij o spec� aktivnostih Seznanjanje z načrtom zdravljenja Terapevtski pogovor s študentom Usmerjanje v nadaljne diagnostične postopke Preverjanje razumevanja informacij in navodil Posredovaje infromacij o zdravstvenem zavarovanju Navodila za ponoven obisk Dajanje navodil o sodelovanju v postopkih obravnave Preventivne aktivnosti Posredovanje informacij o zdravilih Sporočanje diagnoze Izvedba terapevtske obravnave Pridobivanje anamnestičnih podatkov Preverjanje pristnosti simptomatike Ugotavljanje namena obiska študenta 0 5 10 15 20 25 30 število anketriancev Slika 22: Uspešnost reševanja težav v slovenskem jeziku pri tujih pacientih 198 • TRETJI SKLOP Ni uspešno Delno uspešno Zelo uspešno Posredovanje informacij o spec� aktivnostih Seznanjanje z načrtom zdravljenja Terapevtski pogovor s študentom Usmerjanje v nadaljne diagnostične postopke Preverjanje razumevanja informacij in navodil Posredovaje infromacij o zdravstvenem zavarovanju Navodila za ponoven obisk Dajanje navodil o sodelovanju v postopkih obravnave Preventivne aktivnosti Posredovanje informacij o zdravilih Sporočanje diagnoze Izvedba terapevtske obravnave Pridobivanje anamnestičnih podatkov Preverjanje pristnosti simptomatike Ugotavljanje namena obiska študenta 0 5 10 15 30 število anketriancev Slika 23: Uspešnost reševanja težav pri obravnavi tujejezičnih pacientih v angleščini REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 199 Strategije za premagovanje jezikovnih ovir Pri vprašanju, kako uspešno se zaposleni v ZDŠ soočajo s težavami v komunikaciji, je sodelovalo 40 oseb� Anketiranci so pri posameznem načinu soočanja s težavami odgovorili z nimam izkušenj, ni uspešno, je delno uspešno ali zelo uspešno� Največ oseb ni imelo izkušnje z metodo prevajanja s pomočjo zaposlenega v ZDŠ (slika 24), tako pri angleščini ( n = 26) kot pri BČHS ( n = 31)� Pri angleščini sledi govorjenje v drugem jeziku kot študent ( n = 21), pri BČHS pa prevajanje s pomočjo osebe, ki spremlja študenta ( n = 29)� Pri osebah z izkušnjo s posamezno strategijo, kjer smo izključili osebe brez iz-kušenj (tabela 13), se je v angleščini kot najbolj uspešen način izkazalo prevajanje s pomočjo zaposlenega v ZDŠ ( n = 11; 78,5 %), v BČHS pa prevajanje s pomočjo osebe, ki spremlja pacienta (91 %)� Najmanj uspešen način soočanja s tujejezičnimi pacienti glede na ocene anketirancev je bil tako pri angleščini ( n = 4; 21,1 %) kot pri BČHS ( n = 2; 8,6 %) govor v drugem (svetovnem) jeziku� Angleščina BČHS Govorim v drugem jeziku kot pacient Sporazumevanje z mimiko, kretnjami Uporaba spletnih prevajalnikov in slovarjev Prevajanje s pomočjo osebe, ki spremlja pacienta Prevajanje s pomočjo zaposlenega v ZDŠ 0 5 10 15 20 25 30 35 Slika 24: Anketiranci brez izkušenj s strategijami soočanja s težavami 200 • TRETJI SKLOP Tabela 13: Strategije soočanja s težavami v komunikaciji pri osebah z izkušnjo ANGLEŠČINA BČHS STRATEGIJE SOOČANJA (%) (%) Zelo uspešno 42,0 60,9 Govor v drugem Delno uspešno 36,9 30,5 (svetovnem) jeziku Ni uspešno 21,1 8,6 Zelo uspešno 37,1 59,0 Sporazumevanje z mimiko, Delno uspešno 59,1 41,0 kretnjami Ni uspešno 3,8 0 Zelo uspešno 61,5 77,0 Uporaba spletnih prevajalnikov Delno uspešno 38,5 23,0 in slovarjev Ni uspešno 0 0 Zelo uspešno 63,6 91,0 Prevajanje s pomočjo osebe, Delno uspešno 36,4 0 ki spremlja pacienta Ni uspešno 0 9,0 Zelo uspešno 78,5 66,7 Prevajanje s pomočjo zaposlenega Delno uspešno 21,5 22,3 v ZDŠ Ni uspešno 0 11,0 Legenda: BČHS – bosanščina/črnogorščina/hrvaščina/srbščina REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 201 Pripravljenost zaposlenih za nadgradnjo znanja tujih jezikov Na vprašanje, ali bi želeli svoje znanje tujih jezikov nadgraditi, je odgovorilo 32 oseb (slika 25)� Največ oseb ( n = 14; 44 %) je označilo, da bi radi osvežili znan je jezika, ki ga že poznajo, sledijo osebe ( n = 11; 34 %), ki bi se rade nauči-le novega jezika in osvežile znanje jezika� Dve osebi (6 %) ne bi bili pripravljeni nadgraditi znanja tujega jezika� Ena izmed teh oseb je samoocenila, da zna tri tuje jezike vsaj na stopnji B1, druga oseba pa je samoocenila, da zna en tuji jezik vsaj na stopnji B1� Na vprašanje o želji po nadgradnji znanja specifičnega tujega jezika je odgovorilo 43 oseb (tabela 14)� Kot prvo izbiro je največ oseb izbralo angleščino ( n = 22; 73,3 %), sledi ji nemščina ( n = 5; 16,7 %)� Pri drugi izbiri je največ oseb izbralo nemščino ( n = 8; 26,7 %), sledi ji italijanščina ( n = 5; 16,7 %), večina oseb pa izbire ni vpisala ( n = 11; 36,7 %)� Pri tretji izbiri je največ oseb izbralo španščino ( n = 4; 13,3 %), sledita francoščina ( n = 2; 6,7 %) in italijan- ščina ( n = 2; 6,7 %), 21 oseb (70 %) pa izbire ni vpisalo� Dve osebi sta odgovorili na vprašanje, katere ovire so prisotne pri nadgrajevanju jezikovnih znanj� Osebi sta podali oceno na lestvici, kjer sta označili, ali Ne, ne bi bil pripravljen 2 Da, rad bi se naučil novega jezika in osvežil znanje jezika, ki ga že poznam 11 Da, osvežil bi znanje jezika, 14 ki ga že poznam Da, Naučil bi se novega jezika 5 0 4 8 12 16 Število anketriancev Slika 25: Pripravljenost zaposlenih za nadgradnjo jezikovnih kompetenc 202 • TRETJI SKLOP ju navedeni dejavnik ne ovira, deloma ovira ali pa zelo ovira� Največji oviri sta časovna stiska in da trenutno nimata želje po tem, sledijo pa obremenjenost na delovnem mestu, premalo finančnih sredstev, ki bi jih lahko za to namenili, ter mnenje, da je znanje jezika zadovoljivo� Najmanjša ovira bi bila obremenjenost v družinskem okolju� Obe osebi sta samoocenili, da znata en tuji jezik vsaj na stopnji B1� Tabela 14: Znanje katerega jezika bi radi nadgradili IZBIRA JEZIKA n ODSTOTEK (%) Prva izbira Angleščina 22 73,3 Nemščina 5 16,7 Francoščina 2 6,7 Španščina 1 3,3 Druga izbira Ni vpisal izbire 11 36,7 Nemščina 8 26,7 Italijanščina 5 16,7 Angleščina 3 10,0 Hrvaščina 1 3,3 Madžarščina 1 3,3 Španščina 1 3,3 Tretja izbira Ni vpisal izbire 21 70,0 Španščina 4 13,3 Francoščina 2 6,7 Italijanščina 2 6,7 Nemščina 1 3,3 Legenda: n = število anketirancev. REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 203 V sklopu delovnega časa Izven delovnega časa Izven delovnega časa, med vikendi Kombinirano - delovni čas in prosti čas Slika 26: Sprejemljivi termini za učenje jezika Na vprašanje, kdaj bi bilo za vas sprejemljivo učenje jezika, je odgovorilo 43 oseb (slika 26)� Oseba je oceno podala na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da je ta termin najmanj sprejemljiv, 5 pa pomeni, da je termin najbolj sprejemljiv� Največ oseb je kot sprejemljivo izbralo učenje jezika v sklopu delovnega časa (x̄ = 3,4), sledi učenje zunaj delovnega časa, med delovniki (x̄ = 2,9) ter kombinirano učenje med delovnim časom in med prostim časom (x̄ = 2,7)� Najmanj sprejemljiv čas za učenje jezika bi bil zunaj delovnega časa, med vikendi (x̄ = 1,3)� Skupno 30 oseb je odgovorilo na vprašanje, kateri način bi jim najbolj ustrezal za učenje jezika ali osvežitev znanja (slika 27)� Osebe so ocenile načine na lestvici od 1 do 3, kjer 1 pomeni, da jim način ne bi ustrezal, 2 pomeni, da bi jim način delno ustrezal, in 3, da bi jim način povsem ustrezal� Kot najbolj ustrezen način za učenje jezika se je izkazalo učenje v fizični obliki (x̄ = 2,66), sledi kombinacija spletne učilnice in učenja v fizični obliki (x̄ = 2,10)� Kot najmanj ustrezen način se je izkazalo samostojno učenje z neelektronskimi viri (x̄ = 1,67)� 204 • TRETJI SKLOP Ne bi ustrezal Delno bi ustrezal Povsem bi ustrezal V fizični obliki Preko spletne učilnice in v fizični obliki Preko spletne učilnice (pod- pora učitelja) Preko spletne učilnice (samostojno delo) Preko spletne konference (šolska ura) Program preko računalnika ali mobilne naprave Z neelektronskimi viri (samostojno) 0 20 40 60 80 Število anketirancev Slika 27: Ustreznost načinov za nadgradnjo jezikovnih kompetenc Diskusija Z raziskavo smo ocenili jezikovne kompetence zaposlenih zdravstvenih delavcev v ZDŠ� Zaznali smo, da so pri samooceni znanja angleščine in BČHS prisotne pomembne razlike glede na delovno mesto ter stopnjo izobrazbe� Pri primerjavi skupine terapevtov in zdravstvenega osebja smo opazili, da pri samooceni znanja angleškega jezika izstopa skupina terapevtov� Njihovo znanje angleščine je na višji ravni v primerjavi s skupino zdravstvenega osebja, kjer ima večina oseb znanje angleščine manjše od stopnje B1� Pri BČHS smo zaznali manjši preobrat v prid skupini zdravstvenega osebja, ki je pokazala boljše znanje BČHS, medtem ko se pri skupini terapevtov rezultat v primerjavi z angleščino ne spremeni� Velika večina zdravstvenega osebja ocenjuje, da so sposobni uspešno komuni-cirati na ravni B1, tj� o znanih temah, v BČHS, prav tako v angleščini� Opazili REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 205 smo tudi, da na samooceno znanja tujih jezikov ne vpliva zgolj delovno mesto, temveč tudi stopnja izobrazbe� Pri angleškem jeziku lahko opazimo, da ima ve- čina oseb, ki ima zaključeno izobraževanje do največ V� stopnje, slabše znanje angleškega jezika, za razliko od oseb, ki so zaključile vsaj višješolski strokovni študij (VI/1� stopnja)� Če pogledamo znanje BČHS, lahko pri osebah, ki imajo zaključeno gimnazijsko oziroma srednje tehniško izobraževanje, opazimo večji jezikovni potencial kot pri angleškem jeziku, saj jih je večina samoocenila, da je njihovo znanje BČHS enako ali večje od stopnje B1� Pri osebah z zaključenim najmanj višješolskim strokovnim študijem pa ne opazimo razlike med samooceno znanja angleškega jezika in BČHS� Pri zdravstveni obravnavi so zaposleni imeli največ težav (delnih ali hudih) zaradi slabših jezikovnih kompetenc v angleščini pri posredovanju informacij o zdravilih� Pri BČHS je bilo največ težav (delnih ali hudih) pri preverjanju razumevanja informacij in navodil ter pri posredovanju informacij o zdravilih� Iz navedenega je možno sklepati, da je največ jezikovnih ovir pri delih ambulantne obravnave, kjer je s pacientom potreben bolj poglobljen pogovor in kjer mu morajo biti informacije, ki lahko vplivajo na izid njegovega zdravljenja, podane na takšen način, da jih razume in zna uporabiti� Ugotovili smo, da so imeli zaposleni v angleščini in BČHS najmanj težav pri podajanju navodil za ponoven obisk ter ugotavljanju namena obiska študenta� Ta rezultat je lahko interpretiran dvoumno, saj gre po eni strani za dela ambulantne obravnave, ki ne zahtevata poglobljenega pogovora in strokovne terminologije, po drugi strani pa lahko zaposleni interpretacijo pacientove bolezni zaradi jezikovne ovire razume drugače, kot je bila prvotno mišljena� Ugotovili smo tudi, da se skupno velik delež zaposlenih sooča s težavami pri komunikaciji s tujejezičnimi pacienti� To namreč pomeni, da tudi če je reševanje težav pri določenem delu ambulantne obravnave uspešno v 90 %, še vedno pomemben del študentov ne dobi optimalne zdravstvene podpore� Tu je naloga zdravstvenega osebja, da navkljub oviram poda kakovostno in pravilno diagnozo, vendar pa jezikovne ovire podaljšajo čas, ki je potreben za to� 206 • TRETJI SKLOP Spodbudne rezultate smo dobili v delu, kjer smo ugotavljali, kako zaposleni re- šujejo težave v komunikaciji s tujejezičnimi pacienti v slovenščini, kadar je bila ta za pacienta tuji jezik� Najbolj uspešno so reševali komunikacijske težave pri posredovanju informacij o specialističnih aktivnostih in seznanjanju z načrtom zdravljenja ter pri terapevtskem pogovoru s študentom, saj so bili pri teh delih uspešni vsi anketiranci� Omejitev tega dela je bila, da nismo ugotavljali, v katerem jeziku je komuniciral pacient, kadar je bila za reševanje težav uporabljena slovenščina� Sklepamo lahko, da so zaposleni največkrat slovenščino uporabili pri pacientih, ki so komunicirali v BČHS, najverjetneje zaradi podobnosti med jezikoma, zaradi česar je komunikacija s tujejezičnimi pacienti lahko lažja� Da ne bi prihajalo do ovir zaradi nezadostnih jezikovnih kompetenc, so zaposleni uporabljali tudi različna orodja, ki jih imajo na voljo v ZDŠ� Najbolj uspešna metoda po njihovem mnenju je bila pri pogovoru v angleščini metoda prevajanja s pomočjo zaposlenega v ZDŠ, pri BČHS pa prevajanje s pomočjo osebe, ki spremlja pacienta� Zaposleni v ZDŠ so zelo odprti za osveževanje in pridobivanje jezikovnih znanj� Največ se jih je odločilo, da je zanje sprejemljivo učenje v sklopu delovnega časa� Največ oseb bi za prvo izbiro nadgradnje znanja tujega jezika izbralo angleščino, medtem ko pri drugi in tretji izbiri večina oseb ni vpisala svojega odgovora, kar lahko razumemo kot to, da so zainteresirani predvsem za angleščino, za druge jezike pa manj, čeprav je še vseeno skupno 14 oseb zainteresiranih za učenje nemščine, osem za španščino in sedem za italijanščino� Fizična oblika učenja je bila izbrana kot najbolj ustrezen način za učenje jezika ali osvežitev znanja, sledi kombinacija tega s spletno učilnico� Omejitve raziskave so, da smo uporabili osnovno metodo (anketa) in izvedbo opravili s spletnim vprašalnikom, pa tudi majhen vzorec, saj smo anketirali zgolj zaposlene v ZDŠ in se tako omejili zgolj na eno zdravstveno ustanovo v eni lokalni regiji, čeprav drži, da ima (z izjemo zdravstvenih ustanov v turistič- nih krajih) predvidoma najvišji delež tujejezičnih pacientov� Dosegli smo dober odziv na anketo, tudi velik delež zaposlenih je anketni vprašalnik v celoti izpol- REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 207 nil� Glede na to, da je šlo za anonimno anketo, smo mnenja, da so bili odgovori podani iskreno in z dobro namero� Treba bi bilo zagotoviti večji vzorec ter opraviti primerjavo predvsem v zdravstvenih ustanovah v regijah, kjer so prisotne tudi manjšinske narodne skupnosti, in v regijah, kjer je prisoten večji delež priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije, ter preveriti, kakšno zdravstveno oskrbo dobijo in če prihaja do jezikovnih ovir pri komunikaciji v zdravstvenih ustanovah ali pa so te manjše zaradi podobnosti pri sorodnih jezikih (na primer hrvaščina)� Raziskavo bi lahko razširili tudi na ekonomsko področje in ugotovili, kakšne so posledice zaradi jezikovnih ovir v ekonomskem smislu – za koliko časa se podaljša bolnišnično zdravljenje� Zaključek Jezikovne ovire so v slovenskem zdravstvenem sistemu prisotne na dnevni ravni, a ker ta del ni sistematično urejen, prihaja do tega, da se morajo zaposleni zdravstveni delavci pri srečevanju z njimi znajti sami� Znanje tujih jezikov med zaposlenimi ni na kritični ravni, vendar je mogoče zaznati, da po zaključku formalnega izobraževanja ni časa in spodbude, da bi se posvetili ohranjanju in nadgrajevanju znanja ter učenju novih tujih jezikov� Spodbudna je informacija, da so zaposleni pripravljeni čas nameniti za učenje, navkljub vse večji obreme-njenosti slovenskega zdravstvenega sistema in naraščajočemu številu pacientov, tako domačih kot mednarodnih� Raziskava je jasno pokazala odsotnost pravne urejenosti tolmačev v zdravstvenem okolju� Pohvalno je, da se zaposleni pri srečanju z jezikovno oviro dobro znajdejo sami, vendar manjka ureditev, ki bi pravno pokrila to področje� Zaposleni tako prevzamejo nase breme prevajanja ter psihično breme tega, da pacientu posredujejo pravilno informacijo, ki jo bo razumel in z njo tudi pravilno ravnal� Za nadaljnje raziskovanje ostaja potreba po dodatnih kakovostnih in metodološko bolje nadgrajenih raziskavah, ki se bodo lotevale te problematike v širšem slovenskem okolju na vseh zdravstvenih ravneh� 208 • TRETJI SKLOP Menimo, da je treba zdravstvenim delavcem ponuditi kontinuirano izobraževanje na tem področju, ki je ključ do kakovostne in strokovne zdravstvene obravnave� Ponuditi jim je treba jezikovna orodja, ki jim bodo lahko pomagala pri delu, jih ne bodo ovirala ter jim ne bodo povzročala dodatnega dela in napora� Viri Batchelor, K�, Yoda, L� A�, Ouattara, F� E� Hampers, L� C� in McNulty, J� E� (2002)� G� S� in Hellewell, O� (2019)� Multilin- Professional interpreters and bilingual gualism and strategic planning for HIV/ physicians in a pediatric emergency de- AIDS-related health care and communica- partment: Effect on resource utilization� tion� Wellcome Open Research, 4(200)� Archives of Pediatrics in Adolescent Med- https://doi�org/10�12688/wellcomeo- icine, 156(11), 1108–1113� https://doi� penres�15584�1 org/10�1001/archpedi�156�11�1108 Bauer, A� M� in Alegría, M� (2010)� Impact Jager, M�, den Boeft, A�, Leij-Halfwerk, of patient language proficiency and inter- S�, van der Sande, R� in van den Mui- preter service use on the quality of psychi- jsenbergh, M� (2020)� Cultural com- atric care: A systematic review� Psychiat- petency in dietetic diabetes care—A ric Services, 61(8), 765–773� https://doi� qualitative study of the dietician’s per- org/10�1176/ps�2010�61�8�765 spective� Health Expectations, 23(3), Brach, C�, Fraser, I� in Paez, K� (2005)� 540–548� https://doi�org/https://doi� Crossing the language chasm� Health Af- org/10�1111/hex�13019 fairs, 24(2), 424–434� http://10�0�5�97/ hlthaff�24�2�424 Junaid, A� in Rafi, M� S� (2019)� Communi- cation barriers between doctors, nurses Collins, A� S�, Gullette, D� in Schnepf, M� and patients in medical consultations at (2004)� Break through language bar- hospitals of Lahore Pakistan� Pakistan riers� Nursing Management, 35(8), Armed Forces Medical Journal, 69(3), 34–38� http://10�0�4�73/00006247- 560–566� 200408000-00012 Lee, E� D�, Rosenberg, C� R�, Sixsmith, Flores, G� (2005)� The impact of med- D� M�, Pang, D� in Abularrage, J� ical interpreter services on the qual- (1998)� Does a physician-patient lan- ity of health care: A systematic re- guage difference increase the prob- view� Medical Care Research and ability of hospital admission? Ac- Review, 62(3), 255–299� https://doi� ademic Emergency Medicine, 5(1), org/10�1177/1077558705275416 86–89� https://onlinelibrary�wiley� Grow, R� W�, Sztajnkrycer, M� D� in Moore, com/doi/10�1111/j�1553-2712�1998� B� R� (2008)� Language barriers as a tb02585�x reported cause of prehospital care de- lay in Minnesota� Prehospital Emer- gency Care, 12(1), 76–79� https://doi� org/10�1080/10903120701709878 REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 209 Lindholm, M�, Hargraves, J� L�, Ferguson, Quan, K� (2010)� The high costs of lan- W� J� in Reed, G� (2012)� Professional lan- guage barriers in medical malpractice� guage interpretation and inpatient length National Health Law Program, junij� of stay and readmission rates� Journal of https://healthlaw�org/wp-content/ General Internal Medicine, 27(10), 1294– uploads/2018/09/Language-Ac- 1299� https://doi�org/10�1007/s11606- cess-and-Malpractice�pdf 012-2041-5 Rossi, A� L� in Lopez, E� J� (2017)� Con- Lipovec Čebron, U� (2021)� Language as a textualizing competence: Language and trigger for racism: Language barriers at LGBT-based competency in health care� healthcare institutions in Slovenia� So- Journal of Homosexuality, 64(10), 1330– cial Sciences, 10(4), 125� https://doi� 1349� https://doi�org/10�1080/009183 org/10�3390/socsci10040125 69�2017�1321361 Meuter, R� F� I�, Gallois, C�, Segalowitz, N� S�, Sethi, D� in Rani, M� K� (2017)� Commu- Ryder, A� G� in Hocking, J� (2015)� Over- nication barrier in health care setting as coming language barriers in healthcare: A perceived by nurses and patient� Interna- protocol for investigating safe and effec- tional Journal of Nursing Education, 9(4), tive communication when patients or clini- 30–35� https://doi�org/10�5958/0974- cians use a second language� BMC Health 9357�2017�00092�7 Services Research, 15(1), 371� https://doi� org/10�1186/s12913-015-1024-8 Sonis, J� D�, Kennedy, M�, Aaronson, E� L�, Baugh, J� J�, Raja, A� S�, Yun, B� J� Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in White, B� A� (2020)� Humanism in in šport� (2011)� Skupni evropski jezikovni the age of Covid-19: Renewing focus on okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje – communication and compassion� West- SEJO� https://centerslo�si/wp-content/ ern Journal of Emergency Medicine, 21(3), uploads/2015/10/SEJO-komplet-za- 499–502� https://doi�org/10�5811/ splet�pdf westjem�2020�4�47596 Moreno, M� R�, Otero-Sabogal, R� in New- Štante, A�, Mlinar Reljić, N� in Donik, B� man, J� (2007)� Assessing dual-role (2018)� Jezikovne prepreke pri zdrav- staff-interpreter linguistic competency in stveni negi tujegovorečih pacientov� an integrated healthcare system� Journal Obzornik zdravstvene nege, 52(4), of General Internal Medicine, 22(dodatek 233–241� https://doi�org/10�14528/ 2), 331–335� https://doi�org/10�1007/ snr�2018�52�2�207 s11606-007-0344-8 Wolz, M� M� (2015)� Language barriers: Peled, Y� (2018)� Language barriers and Challenges to quality healthcare� Inter- epistemic injustice in healthcare settings� national Journal of Dermatology, 54(2), Bioethics, 32(6), 360–367� https://doi� 248–250� https://doi�org/10�1111/ org/10�1111/bioe�12435 ijd�12663 210 • TRETJI SKLOP 9JEZIKOVNA VPRAŠANJA PRI POSREDOVANJU INFORMACIJ MEDNARODNIM ŠTUDENTOM Monika Kavalir, Nataša Pirih Svetina Namen prispevka je pregledati nekatere ustaljene prakse komunikacije z mednarodnimi študenti v Sloveniji in ob njihovi analizi predlagati ustreznej­ še, boljše načine komunikacije z njimi. Opazovanja in nekatere opravljene študije v okviru projekta IKTERUS kažejo, da objavljena besedila, namenjena informiranju te ciljne populacije, pogosto ne dosegajo najbolje svojega namena – kateri so razlogi za to, poskušamo pokazati v nadaljevanju. Na začetku si zastavljamo tri sklope vprašanj. Najprej nas zanima, kdo so naši potencialni naslovniki, v nadaljevanju pa, katere informacije jim želimo posredovati. Tretji sklop vprašanj se nanaša, seveda v neposredni povezavi s heterogeno skupino potencialnih naslovnikov, na to, v katerih in kakšnih jezikih naj bi posredovali informacije. Vprašanje »kakšen« se navezuje predvsem na izbiro jezikovnih sredstev znotraj izbranega jezika, ki jih bomo uporabili za posredovanje svojega sporočilnega namena. REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 211 Vprašanje naslovnika in motiviranost sporočanja Pri razumevanju narave človeškega sporazumevanja so ključne prvine sporo- čevalec, naslovnik, sporočilo in razmerja med njimi�1 V zgodovini jezikoslovja in semiotike so se uveljavili številni teoretski modeli sporazumevanja, glede na naravo projekta IKTERUS pa so tu osrednji fokus naslovniki, to je mednarodni študenti� Prvo vprašanje, ki se zastavlja ob tvorjenju besedil, je vloga naslovnika – torej komu namenjamo svoje informacije oziroma za koga želimo, da informacije, ki jih posredujemo, pridobi in razume� Ob vprašanju naslovnika, ki bi moralo dejansko biti izhodiščno vprašanje ob posredovanju katerih koli informacij, pa se seveda zastavlja še več (pod)vprašanj� Kot piše Ferreira (2019, str� 4), je »večino časa govorčev primarni razlog za tvorjenje izreka želja, da bi ga naslovnik razumel� Govorec si lahko želi prenesti informacijo (›Dežuje�‹), pridobiti naslovnikovo sodelovanje (›Mi lahko pomagaš premakniti mizo?‹) ali pa biti družaben (›Kako si?‹)� Vendar pa bo motivaciji za tvorjenje izreka, ne glede na to, kakšna je, zadoščeno samo v primeru, da bodo naslovniki govorčeve izjave razumeli dovolj dobro, da bodo vedeli, kaj je govorec želel sporočiti�«2 Bell (1984) tako postavlja v ospredje prilagajanje sporočevalca naslovniku v vplivnem modelu, ki ga poimenuje »oblikovanje glede na občinstvo« (ang� audience design), in predpostavlja, da je slogovna raznolikost besedil (tudi različnih besedil istega sporočevalca) v največji meri odziv na razlike v občinstvu, drugi dejavniki, kot sta tema in narava sporočanj-ske situacije, pa delujejo skupaj z upoštevanjem tipa občinstva� Psiholingvistične raziskave (Brennan in Hanna, 2009; Horton in Gerrig, 2002; Horton in Keysar, 1996; Lockridge in Brennan, 2002) potrjujejo, da se 1 Sporočevalec je tudi tvorec besedila, odvisno od medija oziroma kanala sporočanja lahko govorimo tudi o piscu ali govorcu. Naslovnik je tisti, ki mu je besedilo oziroma informacije v njem namenjeno; spet odvisno od kanala sporočanja je lahko tudi bralec, poslušalec, sogovorec, občinstvo ali ciljna skupina. Oba, tako tvorec kot naslovnik, sta tudi uporabnika jezika. Vsi ti izrazi se uporabljajo v pričujočem prispevku. 2 Dodamo lahko še: in se, v večini primerov, tudi ustrezno odzvali na izrečeno. 212 • TRETJI SKLOP v prostem dialogu sporočevalec odziva na naslovnika in mu prilagaja sporočilo tako na ravni količine in izbora informacij kot pri jezikovnih izbirah; sporočevalec se naslovniku ne prilagaja samo v izjemnih okoliščinah, na primer, če je pod časovnim pritiskom� Kot nas večina lahko potrdi iz lastnih izkušenj, v govorni komunikaciji posameznik–posameznik resnično spontano prihaja do prilagajanja� Tudi v anketi med zaposlenimi v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani so zdravstveni delavci poročali o tem, da pri komunikaciji s tujejezičnimi pacienti, v našem primeru z mednarodnimi študenti, uporabljajo številne strategije za premoščanje jezikovnih razlik (glej poglavje »Jezikovne kompetence zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani«)� Po drugi strani zaenkrat ni raziskav, kako na »oblikovanje glede na občinstvo« in prilagajanje sporočila naslovniku vpliva pisna komunikacija, ki že sama po sebi vzpostavlja distanco med sporočevalcem in naslovnikom� Domnevamo lahko, da je sporočevalec, ki naslovnika nima pred sabo, temveč si ga samo predstavlja v nekih splošnih obrisih, manj motiviran za natančno in uspešno prenašanje sporočila� To je lahko še posebno relevantno v primerih, ko sporo- čevalec nima jasne predstave in izkušnje, kdo so njegovi potencialni naslovniki� To bi lahko na primer veljalo za strokovne delavce v vpisni službi visokošolskega zavoda ali uradnike na ministrstvu, ki pripravljajo informacije za mednarodne študente, sami pa se dejansko le redko v živo srečujejo z njimi in jih v resnici ne poznajo� Ob posredovanju informacij je dilema tudi, ali so naše informacije namenjene točno določeni, eni sami skupini naslovnikov ali jih namenjamo različnim skupinam naslovnikov, ki imajo ne nazadnje različne potrebe po teh informacijah, pa tudi njihovo védenje o svetu se lahko razlikuje� Vprašanje, ki se nadalje postavlja, je, ali dejansko vsi naslovniki potrebujejo povsem enake informacije ali se morda lahko te informacije glede na naslovnike razlikujejo tako po vsebini kot tudi v načinu, na katerega so posredovane� REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 213 Konceptualno prilagajanje naslovniku – primer Potrebo po prilagajanju sporočila naslovnikovemu védenju o svetu lahko ilustri-ramo s primerom informacij, ki jih (bodočim) domačim in mednarodnim študentom posredujemo pred začetkom študija oziroma vsako leto v času, ko jih infor-miramo o možnostih študija v Sloveniji� Pri nas se je uveljavil t� i� informativni dan� Zanj bi lahko rekli, da je v slovenskem izobraževalnem sistemu uveljavljen koncept, ki ga poznamo vsaj od sredine osemdesetih let 20� stoletja dalje� Vpra- šanje je, ali je »informativni dan« dejansko širše, tudi zunaj slovenskega prostora, znan in uveljavljen koncept – torej nekaj, kar se pojavlja tudi v izobraževalnih sistemih drugih držav, in posledično nekaj, kar bodo na primer naši bodoči mednarodni študenti dejansko razumeli z jasno predstavo, za kaj pri tem gre: kaj se skriva za tem poimenovanjem, kaj lahko na »informativnem dnevu« pričakujejo, kakšne informacije jim bodo posredovane, o čem bo tekla beseda, ne nazadnje, ali je to nekaj takega, česar se je smiselno in potrebno udeležiti ali ne� Ob pregledu spletnih strani Univerze v Ljubljani,3 kjer so informacije o »informativnih dnevih« dostopne v slovenščini in angleščini, lahko med drugim ugotovimo, da informacije, namenjene bodočim mednarodnim študentom, ki prihajajo iz drugačnih izobraževalnih sistemov, ki niso podobni slovenskemu, niso na noben način prilagojene drugačnemu oziroma drugemu védenju, ki ga ti posamezniki imajo oziroma nimajo� Vse informacije izhajajo izključno iz védenja, ki ga ima dobro informiran slovenski dijak� Informacije so zgolj pre-vedene iz slovenščine v angleščino, niso pa prirejene za angleščino oziroma prilagojene izražanju v drugem jeziku in za druge naslovnike� Ne vemo, ali je tujemu (bodočemu) uporabniku slovenskega izobraževalnega sistema jasno, kaj naj bi bili informativni dnevi in ali pozna koncept predstavljanja izobraževalnih ustanov, kot je to uveljavljeno v Sloveniji� Dijaku zadnjega letnika slovenske srednje šole koncepta informativnega dneva zagotovo ni treba razlagati: točno ve, zakaj gre na izbrane izobraževalne usta-3 https://www.uni-lj.si/studij/novice/informativni-dnevi/ in https://www.uni-lj.si/study/news/information-days. 214 • TRETJI SKLOP nove in tudi, katere informacije bo tam pridobil� Informacije, ki jih potrebuje pred tem, so zgolj, kdaj in kje bo potekal informativni dan ter kako bo prišel do izbrane lokacije� Popolnoma drugače pa seveda je, če informacije o študiju v Sloveniji išče dijak, ki se prej s konceptom informativnega dneva še ni srečal in bi mu bilo zato primerneje najprej dati informacijo, da bo prav na informativnem dnevu dobil največ koristnih informacij o študiju, za katerega se zanima� Od sporočevalca k besedilu Informacije, ki jih namenjamo naslovnikom, so posredovane v različnih vrstah in oblikah besedil� Tradicija ali tudi intenca v slovenski kulturi je zaradi različnih razlogov in zgodovinskih okoliščin posredovati sporočilo takemu naslovniku, ki že ima določene informacije, ki torej nekaj že ve, ki je sposoben največje stopnje inferiranja, ki je dejansko dobro obveščen, in kar je še posebej pomembno in na kar kažejo tudi zgornji primeri, ima védenje o svetu, ki je prekrivno z našim (sporočevalčevim) védenjem o svetu� Prav tako je v slovenskem okolju uveljavljeno prepričanje, da je za razumevanje besedila odgovoren predvsem naslovnik – da posledično odgovornost za nerazumevanje ni na sporočevalčevi strani in njegovi morebitni nesposobnosti smiselnega, smotrnega oblikovanja besedila, prilagojenega naslovniku, ampak zgolj na naslovnikovi; da je torej nerazumevanje izključno posledica nekakšne naslovnikove nesposobnosti� Raziskave govornega sporazumevanja, kjer sodelujeta več kot dva sogovorni-ka (Anderson, 2006; Branigan, 2006; Eshghi in Healey, 2016; Wilkes-Gibbs in Clark, 1992), po drugi strani nasprotno kažejo, da v prostem pogovoru osnovne predpostavke o prilagajanju sporočila naslovnikom še vseeno držijo in da večstransko komunikacijo zaznamuje sodelovalno vedênje� Ko gre za prilagajanje sporočevalca več različnim naslovnikom z različnim predznanjem, je eksperimentalna študija Yoon in Brown-Schmidt (2018) pokazala, da je spon-tana strategija sporočevalca »ciljaj nizko« (ang . aim low), kar pomeni, da se ob hkratnem naslavljanju več naslovnikov sporočevalec prilagodi »najšibkejšemu členu« oziroma naslovniku z najmanj predznanja� Poznejša študija istih avtoric REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 215 (2019) je pokazala, da lahko sporočevalec v neposredni govorni komunikaciji spontano uspešno sledi različnim ravnem predznanja pri do štirih sogovornikih in uporablja kombinacijo pristopov, s katero vzpostavlja ravnotežje med različ- nimi potrebami naslovnikov� Opisani značilnosti kažeta na neskladje med tipično idealizacijo naslovnika v pisni komunikaciji (v slovenskem prostoru) in pa značilnim prilagajanjem sporočevalca naslovnikom – in še zlasti naslovniku s slabšim izhodiščem v smislu razumevanja – v spontani govorni komunikaciji� Upoštevati je treba obe dimenziji� Prva je različnost pisne in govorne komunikacije, druga pa so kulturno pogojene razlike v komunikaciji� Slednje lahko povežemo z razlikovanjem, ki se je uveljavilo na področju kontrastivne retorike zlasti znanstvenih besedil� Hinds (1987) je prvi postavil ločnico med jeziki, ki odgovornost za učinkovito komunikacijo pripisujejo piscu (govorcu), in jeziki, ki odgovornost pripisujejo bralcu (poslušalcu)� Kot osnovna protipola sta bila od začetka postavljena anglosaški slog znanstvenega pisanja – kjer je »vljudno« pisati eksplicitno z jasno linearno strukturo ter vode-njem bralca s pomočjo kohezivnih elementov in označevanjem prehodov – ter na drugi strani orientalski oziroma azijski slog, ki je načeloma nelinearen in brez označevalcev prehodov: ta tip pisanja vidi eksplicitnost kot pokroviteljstvo in namesto tega spodbuja bralca k lastnemu razmišljanju in povezovanju zapisanega� Na področju kohezije so dosedanje raziskave tudi veliko evropskih jezikov, na primer španščino, portugalščino, francoščino, nemščino, postavile bliže azij-skemu nelinearnemu slogu, kjer je za razumevanje besedila odgovoren bralec (Salager-Meyer, 2011)� Študija Pisanski Peterlin (2005) je kot prva eksperi-mentalno potrdila, da je tudi v slovenščini raven piščeve odgovornosti nižja kot v angleščini� Iz svojih izkušenj to anekdotično potrjuje ameriško-slovenski publicist Noah Charney (2013), ki med drugim ocenjuje, da filozof Slavoj Žižek piše »evropsko«, govori pa »angleško«�4 Pisanski Peterlin (2005, 2015) spe-4 Predvsem v znanstvenem pisanju v mednarodni skupnosti velja, da se morajo načeloma pisci iz drugih kultur prilagoditi anglosaškemu stilu, čeprav se ta predpostavka v zadnjem času postavlja pod vprašaj (MacKenzie, 2015). 216 • TRETJI SKLOP cifično obravnava manjši poudarek na strukturiranosti besedila v slovenskih besedilih nasproti angleškim in vidi razlog za to v vplivu nemške znanstvene tradicije, katere značilnosti Becher in sodelavci (2009, str� 138) povzemajo takole: »/M/edtem ko lahko angleški (govorjeni in pisni) diskurz opredelimo kot interakcijski, dialoški in usmerjen k naslovniku, se nemški diskurz opisuje kot ‚transakcijski‘, monološki in usmerjen k vsebini�« Kot tudi sicer velja za kulturne razlike, različnost ne pomeni, da je en pristop boljši od drugega, ali celo, da je eden negativen in drugi pozitiven� Besedila, napisana v slovenščini, so najpogosteje narejena z mislijo na nekakšnega najsposobnejšega naslovnika in nanj nekako tudi »računajo«� V nobenem primeru pa tak pristop ne upošteva naslovnika, ki zaradi različnih razlogov sporočila ne more razumeti tako, kot si je zamislil sporočevalec� Med razlogi za to navedimo že prej omenjeno drugačno védenje o svetu, ki je posledica življenja v drugačnih kulturno-socialnih okoliščinah, poleg tega pa še drugačen prvi jezik, ki ga ima naslovnik (ki je zgolj uporabnik slovenščine – ali angleščine – kot drugega ali tujega jezika)� Koncept razumljivega jezika Prav v anglosaškem prostoru, kjer je odgovornost za uspešno komunikacijo na strani sporočevalca, ki se mora prilagoditi naslovniku, sta družbeno posebej pomembna koncepta razumljivega (ang� plain) in lahkega (ang� easy) jezika� V okviru obeh si prizadevamo za poenostavljanje zapletenega jezika (na različnih jezikovnih ravneh, vključno z izrazjem in skladnjo), tako da gre po definiciji za »jezikovni varianti različnih nacionalnih jezikov z zmanjšano jezikovno kompleksnostjo, katerih cilj je izboljšati berljivost in razumljivost besedil« (Hansen- -Schirra in Maaß, 2020, str� 17)� Kot poudarjata avtorici, je razlika med njima v tem, da je razumljivi jezik namenjen vsem skupinam državljanov, lahki jezik pa udejanja inkluzivnost za »ljudi s komunikacijsko invalidnostjo« ter izhaja iz REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 217 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov (2006),5 katere podpisnica je tudi Slovenija�6 Pri razvoju koncepta lahkega jezika in lahkega branja prednjačijo države ger-manskega jezikovnega prostora, nekaj poskusov udejanjanja tega koncepta pa je v zadnjem času tudi v slovenskem okolju; poleg osrednje spletne strani http:// www�lahkojebrati�si/ sta taka portal slovenske javne televizije, ki ponuja vsebine v poenostavljeni obliki za uporabnike s komunikacijskim primanjkljajem,7 in projekt, v katerem je bilo v lahko berljivo obliko prevedeno oziroma preneseno besedilo Ustave Republike Slovenije (Jakšić Ivačič idr�, 2018)� Ciljna skupina so ljudje s posebnimi potrebami oziroma »/o/drasli prebivalci, ki imajo zaradi različnih razlogov manj razvite bralne in pisalne kompetence /in/ potrebujejo lahko branje za funkcioniranje v družbi« (Haramija in Knapp, 2019, str� 7)� Tu je primer besedila v lahkem jeziku na spletni strani RTV Slovenija (https://www�rtvslo�si/ enostavno/uporabno/razvoj-lahkega-branja-v-sloveniji/548403): Varstveno delovni center Tončke Hočevar je aprila 2001 izdal revijo Hanca. Hanca je bila prva revija v Sloveniji v lahkem branju. Revijo so izdajali 3 leta. Za revijo so dobili nagrado. Nagrado za novosti na področju življenja in dela. 5 https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Zakonodaja-ki-ni-na-PISRS/Kulturna-raznolikost/1c 24133420/Konvencija-o-pravicah-invalidov.pdf. 6 Glede terminoloških težav in njihovih posledic glej Maaß (2020, str. 50–52). 7 https://www.rtvslo.si/enostavno. 218 • TRETJI SKLOP Neizpodbitno dejstvo je, da različni naslovniki potrebujemo različne informacije, in v družbi so tudi različne skupine ljudi, ki potrebujejo informacije v poenostavljenem jeziku, vendar pa bi komunikacijo v lahkem jeziku nekateri razumeli kot pokroviteljsko in žaljivo, saj prinaša s sabo določeno stigmatiza-cijo� Takšna skupina so tudi mednarodni študenti, zato pride v komunikaciji z njimi bolj v poštev t� i� razumljivi jezik� »Razumljivi jezik, ki se na kontinuumu umešča med lahki jezik in standardni jezik, ponuja jezikovne strukture in obli-kovne možnosti z manj stigme« (Hansen-Schirra in Maaß, 2020, str� 17)� V nadaljevanju isti avtorici (2020, str� 18) predstavita razmerja med različnimi jezikovnimi variantami, kot kaže slika 28:8 VEČJA KOMPLEKSNOST LAHEK JEZIK RAZUMLJIV STANDARDNI JEZIK JEZIK JEZIK STROKE IZBOLJŠANARAZUMLJIVOST Slika 28: Razmerja med jezikovnimi variantami (po Hansen-Schirra in Maaß, 2020, str. 18) Kljub nekaterim skupnim značilnostim lahkega in razumljivega jezika sta se koncepta razvila ločeno� Prva splošneje poznana različica razumljivega jezika je bila Plain English oziroma razumljiva angleščina� Gre za koncept, ki ima v anglosaškem svetu že dolgo in uspešno tradicijo s policentričnim razvojem� Medtem ko so posamezniki, kot je George Orwell (1946), že prej opozarjali na 8 Ker gre tu za splošno rabo brez upoštevanja jezikovne zvrstnosti, uporabljamo izraz standardni jezik namesto knjižni jezik. REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 219 preveč zapleten in ocvetličen uradniški jezik ter pisali stilistične priročnike,9 je stopila razumljiva angleščina v javno domeno, ko je britansko finančno mini-strstvo leta 1948 naročilo izdelavo prvega uradnega priročnika za razumljivo pisanje; revidirana izdaja iz leta 1954 se ponatiskuje še dandanes� Osnovna motivacija je izhajala iz dolžnosti do državljanov, saj »mora uradnik uporabiti pisano besedo /…/ za pojasnjevanje zakona milijonom, za katere /…/ ustvarja zapletene osebne pravice in dolžnosti in katerih vsakdanje življenje ureja na brezštevilne načine« (Gowers, 1954, str� 21–22)� V Veliki Britaniji so se promotorji razumljive angleščine tudi v nadaljevanju osredotočali predvsem na jasnejše komuniciranje pravnih vsebin, ključno vlogo pri tem pa ima zasebna organizacija Plain English Campaign�10 V ZDA je prizadevanje za razumljivo angleščino poznano kot Plain English Movement� Leta 1977 je zvezna država New York kot prva uzakonila zahtevo po preprosti angleščini v vseh pogodbah, ki se sklepajo s potrošniki (Moukad, 1980), in prav področje pravic potrošnikov je postalo eno najpomembnejših za razvoj koncepta razumljivega jezika� V ameriško pravno prakso so bila načela razumljivega jezika prvič implementirana leta 1980 z Zakonom o zmanjševanju birokracije ( Paperwork Reduction Act), ki je bil dopolnjen leta 1995�11 Kot dodatno zelo pomembno področje za uporabo razumljivega jezika so v ZDA prepoznali komunikacijo v zdravstvu, saj imajo razlike v razumevanju zdravstvenih informacij lahko pomembne posledice za zdravje posameznikov (Stableford in Mettger, 2007)� Zadnja verzija ameriškega Zakona o razumljivem pisanju ( Plain Writing Act)12 zahteva, da mora biti vsak dokument, namenjen javnosti (posebej so omenjene 9 Najbolj znan in vpliven angleški priročnik za boljši slog pisanja je The Elements of Style ameriških avtorjev, splošno znan kot Strunk in White (1959); od prve izdaje leta 1918 se nenehno ponatiskuje in posodablja do današnjih dni. 10 https://plainenglish.co.uk/. 11 https://digital.gov/resources/paperwork-reduction-act-44-u-s-c-3501-et-seq/. 12 https://www.govinfo.gov/app/details/PLAW-111publ274. 220 • TRETJI SKLOP spletne strani), napisan v razumljivem jeziku, da je treba o pisanju v razumljivem jeziku izobraziti vse javne uslužbence ter da mora vsaka vladna ustanova imeti uslužbenca, ki je zadolžen za razumljivost besedil, in vsako leto objaviti poročilo o izvajanju teh ukrepov�13 Podoben zakon pripravljajo tudi na Irskem pod okriljem Nacionalne agencije za pismenost odraslih�14 V mednarodnem merilu za promocijo razumljivega jezika skrbita povezani združenji Plain Language Association International (s sedežem v Kanadi)15 in International Plain Language Federation�16 Slednje predstavlja konzorcij več partnerjev, ki trenutno razvijajo večjezični ISO (International Organization for Standardization) standard za razumljivi jezik, katerega razvoj je bil odobren oktobra 2019� Razlogi za razmah idej o razumljivem jeziku v anglosaški sferi so predvidoma povezani tako z drugačnim pravnim sistemom kot tudi z drugačno socialno- -ekonomsko situacijo, ne nazadnje pa tudi z dolgoletno tradicijo priseljevanja oseb z zelo različnim kulturno-jezikovnim ozadjem� V celinski Evropi postajajo prizadevanja za razumljivi jezik vse opaznejša znotraj institucij EU� Med relevantnimi primeri lahko navedemo 5� člen Evropske direktive 93/13/EGS iz leta 1993: »Pri pogodbah, v katerih so vsi ali nekateri pogodbeni pogoji, ki so ponujeni potrošniku, pisni, morajo biti ti pogoji vedno sestavljeni v jasnem, razumljivem jeziku�«17 V okviru Direktorata za prevajanje so pripravili tudi dva priročnika za razumljivo pisanje, Pišimo jasno (Evropska komisija, 2013), ki je na voljo v vseh uradnih jezikih EU, in pa Claire‘s Clear Writing Tips (Evropska komisija, 2016), ki predstavlja Claire (slov� Jasna) kot simbolno strokovnjaki-njo za »jasno pisanje«� Oba priročnika sta na voljo na spletni strani Evropske komisije�18 13 https://www.plainlanguage.gov/law/. 14 https://www.nala.ie/. 15 https://plainlanguagenetwork.org/. 16 https://www.iplfederation.org/. 17 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/LSU/?uri=celex:31993L0013. 18 https://ec.europa.eu/info/resources-partners/translation-and-drafting-resources_en. REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 221 Glede na predstavljeno slovensko tendenco k prelaganju odgovornosti za razumevanje besedila na (idealiziranega) naslovnika se zdi nekako logično, da v slovenskem prostoru tradicije poenostavljanja besedil skoraj ne poznamo� Tudi stopenjska berila, t� i� graded readers, kot pomoč pri učenju jezika, ki ima v anglosaškem prostoru res dolgoletno tradicijo, so bila pri nas do ne-davna skoraj popolnoma neznana� Projekt stopenjskega branja z namenom priredbe nekaterih antologijskih del slovenske literature za tuje uporabnike slovenščine na različnih ravneh jezikovnega znanja poteka šele zadnjih nekaj let na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (CSDTJ, 2019)� V letu 2021 sta izšli prvi dve izmed načrtovanih del v zbirki Slovenščina po korakih (Alič idr�, 2021; Klemen idr�, 2021)� Morda se vsaj delni odgovor na marsikatero dilemo in težavo v komunikaciji z mednarodnimi študenti skriva v konceptu, ki smo ga za potrebe projekta IKTERUS poimenovali »razumljiva slovenščina«� To je koncept prizadevanj za jasen, dobro razumljiv ter hkrati zgoščen jezik praktičnih in funkcionalnih besedil, pri čemer je poseben poudarek predvsem na besedilih in jeziku pravnega ter zdravstvenega značaja – se pravi dveh za življenje vseh državljanov in prebivalcev bistvenih ter preživetveno pomembnih področij� Primer prilagajanja informacij o zdravstvenem zavarovanju za mednarodne študente V nadaljevanju želimo pomembnost vseh zastavljenih vprašanj ilustrirati s konkretnim primerom iz projekta IKTERUS, kjer smo prilagodili informacije o zdravstvenem zavarovanju za mednarodne študente z upoštevanjem načel razumljivega jezika� Primeri obstoječih informacij so uporabljeni kot ilustrativno gradivo, pri tem pa namen ni njihova kritika, zato ti primeri niso izpostavljeni ali predstavljeni kot primeri »slabe prakse«; bolj jih gre razumeti kot primere, ki naj bi spodbudili in pripomogli k izboljšanju in večji učinkovitosti uporablja-nih sporazumevalnih praks� 222 • TRETJI SKLOP Obstoječe informacije na spletu Mednarodnim študentom želimo še pred njihovim prihodom v Slovenijo posredovati informacije o tem, kako si ob prihodu urediti zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, še posebno, ker morajo običajno vsaj del birokracije urediti že v do-mači državi� Te informacije je pri nas načeloma možno pridobiti v slovenščini in v angleščini, čeprav se zdi, da ustanove v začetni komunikaciji z mednarodnimi študenti večinoma dajejo prednost angleščini� Za predstavitev in primerjavo smo izbrali besedili v angleščini o zdravstvenem zavarovanju, ki ju najdemo na namenskih spletnih straneh Univerze v Ljubljani in Cmepiusa; ti dve spletni strani obstajata samo v angleščini, slovenske verzije ni� Besedilo na sliki 29 je bilo zajeto 23� 11� 2020 na spletni strani Univerze v Ljubljani,19 poglavje »Living in the Republic of Slovenia«; spletna stran je od takrat delno spremenila podobo in strukturo� Predstavljeno besedilo je pravne narave v odlični angleščini z visoko leksikalno in skladenjsko kompleksnostjo, ki zahteva zelo napredno znanje jezika, prav tako niso izkoriščene oblikovalske možnosti urejanja informacij� Slika 29: Primer informacij o zdravstvenem zavarovanju za mednarodne študente na spletni strani Univerze v Ljubljani 19 https://www.uni-lj.si/study/information/health-insurance/. REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 223 Slika 30: Informacije o zdravstvenem zavarovanju za mednarodne študente na spletni strani Study in Slovenia – skrčeno Slika 31: Informacije o zdravstvenem zavarovanju za mednarodne študente na spletni strani Study in Slovenia – razširjeno 224 • TRETJI SKLOP Sliki 30 in 31 prikazujeta informacije na posebni spletni strani Cmepiusa Study in Slovenia (gradivo pridobljeno 23� 11� 2020)� Ta dobro izkorišča oblikovalske možnosti, tako da obiskovalca ne zasipa takoj z veliko količino informacij, temveč se mu s klikom na ustrezni podnaslov v spustnem meniju prikažejo le informacije, ki so relevantne za njegov primer� Besedilo je členjeno na manjše enote in zato bolj berljivo� Tudi tu je uporabljen strokovni pravni jezik s številnimi redkeje rabljenimi izrazi in neosebnimi strukturami (na primer upon sub-mission/presentation of, competent State, exercising rights), raven angleščine je načeloma zelo visoka, jezikovne pomanjkljivosti se pojavljajo le izjemoma� Ko javne ustanove uporabljajo angleščino za komuniciranje z mednarodnimi študenti, se večinoma ukvarjajo predvsem z zagotavljanjem, da bo besedilo strokovno in jezikovno pravilno ter bo ustrezno odsevalo dostojanstvo in ugled ustanove� Predstavljena primera sta v tem smislu odlična, saj je uporab ljen najvišji nivo jezika, vendar pa vsebina in slog nista prilagojena naslovniku, ki seveda ni uporabnik angle- ščine kot prvega jezika oziroma je dejansko vešč zgolj srednješolske angleščine� Glede na to, da so naši naslovniki predvsem nematerni govorci jezika, je dobro imeti v mislih opisnike lestvic Skupnega evropskega jezikovnega okvira (Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, 2011)� Ta predvideva šest različnih ravni jezikovnega znanja, od najnižje, A1, do najvišje, C2� Raven, ki jo dosegajo slovenski maturanti, ki opravijo maturo iz angleščine na višji ravni, naj bi bila B2� To je hkrati tudi raven znanja jezika, ki naj bi zadostovala za sledenje študij-skemu procesu v ciljnem jeziku� Vprašati se je seveda treba, ali vsi bodoči mednarodni študenti visokošolskih ustanov v Sloveniji res razumejo angleščino in slovenščino na ravni B2�20 Če bi mednarod ni študenti dejansko obvladali slo-20 Za angleščino sicer nimamo podatkov, za slovenščino pa kažejo, da ni tako. Posredno o tem namreč pričajo podatki o opravljanju izpitov iz znanja slovenščine na višji ravni (B2) na izpitnem centru CSDTJ, h katerim pristopajo kandidati za študij na programih, ki kot enega od pogojev za vpis zahtevajo tudi znanje slovenščine na ravni B2. Iz poročila Centra za slovenščino za leto 2019 (CSDTJ, 2019) je razvidno, da so kandidati uspešni v 40 %, 60 % pa je bilo negativno ocenjenih, kar pomeni, da večina kandidatov ob opravljanju izpita ne obvlada slovenščine na ravni B2. Posredno na to, da kandidati za študij ne obvladajo slovenščine na ravni B2, kaže tudi veliko zanimanja za učenje slovenščine v okviru Leta plus. Učitelji v tem programu vstopno receptivno raven znanja kandidatov ocenjujejo kvečjemu z nizko B1 ravnjo, in še to zgolj na račun bližine jezikov. Produktivnega znanja ob vstopu večinoma sploh ne zaznavajo. REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 225 venščino ali angleščino receptivno ob branju na ravni B2, bi to za posameznika pomenilo, da: »Bere precej samostojno, pri čemer način in hitrost branja prilagaja različnim besedilom in namenom ter selektivno uporablja priročnike in druge vire� Razpolaga z obsežnim besediščem, ki ga aktivira pri branju, težave pa mu lahko povzročajo manj pogosti idiomi (frazemi)« (Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, 2011, str� 93)� Tudi če mednarodni študenti, ki se vpisujejo na študij v Sloveniji, ustrezajo vsem zahtevam glede znanja jezika, od njih ne moremo pričakovati, da bi bili usposobljeni za razumevanje besedil, kot je predstavitev informacij o zdravstvenem zavarovanju, saj ta posegajo vsaj na raven C1, če ne celo C2, kot ilustrira opisnik za raven C1:21 »Podrobno razume daljša kompleksna besedila, ne glede na to, ali se nanašajo na njegovo strokovno področje ali ne, pod pogojem, da lahko težavna mesta večkrat prebere« (Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, 2011, str� 93)� Primer besedila v projektu IKTERUS V okviru projekta IKTERUS smo informacije o zdravstvenem zavarovanju za mednarodne študente preoblikovali v skladu z načeli razumljivega jezika za objavo na različnih spletnih straneh in zgibankah� Slike 32, 33 in 34 prikazujejo del teh informacij v slovenščini in angleščini� Odločitev za uporabo obeh jezikov lahko utemeljimo na več načinov� Tudi če pustimo ob strani dejstvo, da je po ustavi in zakonih slovenščina uradni jezik v Sloveniji in da naj bi vsa uradna komunikacija javnih ustanov potekala primarno v tem jeziku, je tudi anketa, opravljena v projektu IKTERUS, pokazala, da je 30 % mednarodnih študentov slovenščina celo bližje oziroma lažje in bolje razumljiva od angleščine� Dodatno pa je dober razlog za rabo slovenščine v tej vrsti besedil tudi prisotnost izvirnih slovenskih 21 Opisnik na ravni C2 predvideva, da uporabnik »/r/azume in zna kritično interpretirati tako rekoč vse oblike pisnega jezika, vključno z abstraktnimi, strukturno kompleksnimi ali izrazito pogovornimi leposlovnimi in neleposlovnimi besedili. Razume širok razpon dolgih in kompleksnih besedil ter pri tem prepoznava drobne slogovne razlike in implicitne ter eksplicitne pomene« (Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, 2011, str. 93). 226 • TRETJI SKLOP Slika 32: Informacije o zdravstvenem Slika 33: Informacije o zdravstvenem zavarovanju za mednarodne študente v zavarovanju za mednarodne študente v projektu IKTERUS – slovenščina, razli- projektu IKTERUS – slovenščina, razli- čica za Univerzo v Ljubljani čica za ZDŠ poimenovanj (na primer za ustanove, kot je zdravstveni dom), s katerimi se bodo srečali naslovniki, jih posledično tudi prepoznavali (na primer na napisih) in s po-močjo katerih se bodo lahko nanje tudi sklicevali (če bodo na primer potrebovali pomoč)� Ta poimenovanja bodo uporabljali tudi njihovi kolegi, domači študenti, ki bodo s pomočjo informacij v slovenščini prav tako lažje delovali kot mediatorji (glej poglavje »Zdravstvena pismenost mednarodnih študentov«)� V primerjavi s predhodno predstavljenimi besedili na isto temo so tokrat informacije predstavljene v obliki tabele, s čimer izkoristimo oblikovalske možnosti za lažjo in hitrejšo orientacijo naslovnika (prim� »Grafična dimenzija komuni- kacije v zdravstvu«)� Poleg prostorske razporeditve naslovnika usmerjamo k ustreznim informacijam in ga obveščamo o njihovi pomembnosti tudi z različ- nimi velikostmi pisave in krepkim tiskom� REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 227 Slika 34: Informacije o zdravstvenem zavarovanju za mednarodne študente v projektu IKTERUS – angleščina Da smo pri ubesedenju informacij izhajali iz naslovnika in njegovih potreb, je takoj razvidno iz naslova desnega stolpca, ki je v obliki vprašanja, ki si ga predvidoma zastavlja naslovnik oziroma zaradi katerega sploh išče informacije o zdravstvenem zavarovanju: Kaj moram narediti in kaj mi pripada? Primerjava slik 32 in 33 pokaže še na eno dimenzijo odnosa med sporočevalcem in naslovnikom, ki je bila upoštevana� Medtem ko angleščina tega razliko-vanja ne pozna, slovenščina loči med vikanjem in tikanjem� Različica, ki je predstavljena na sliki 32, uporablja vikanje in je uporabljena za informativno gradivo, ki ga mednarod na pisarna Univerze v Ljubljani pošilja mednarodnim študentom pred prihodom v Slovenijo� Na tej točki gre za del širše komunikacije med izobraževalno ustanovo in bodočim študentom, ki se ga vedno 228 • TRETJI SKLOP naslavlja z vikanjem� Gradivo na sliki 33 je drugačno, saj je uporabljeno za zgibanko, ki jo bo študent prejel ob prihodu v ZDŠ� Ko pride do te situacije, je študent v vlogi pacienta, ki išče pomoč zaradi določene (zdravstvene) težave, zato je bilo izbrano tikanje – s tem se zdravstvena ustanova približa študentu in ga bolj osebno nagovori in pomiri� Tudi na jezikovni ravni je v ospredje postavljen naslovnik, zato besedilo pretež- no uporablja neposredni nagovor z osebnimi glagolskimi oblikami (na primer velelnik, moraš/morate narediti) oziroma z eksplicitno uporabo druge osebe ( ti, your)� Besedilo je kljub pravni naravi tudi jezikovno relativno preprosto in načeloma ne presega ravni B2� Povedi so relativno kratke in ne vsebujejo več kot dveh stavkov� Čeprav so uporabljeni tudi nekateri pravni izrazi (na primer veljaven, submit, issue), so načeloma preprosti oziroma so rabljeni tako, da so razumljivi iz sobesedila� Delna izjema tu je tehnični izraz v angleščini copayment (ta se uporablja izrecno za doplačila v zdravstvu) in pa dejstvo, da je uporabljen v neosebnem stavku » There is usually a copayment« namesto splošneje razumljivega » You usually have to pay …« Razlog za takšno odločitev je bil vsebinski, saj preprosta ube-seditev » You usually have to pay extra« ali kaj podobnega ne bi ustrezala naravi doplačila, natančnejši zapis » You usually have to pay part of the cost« pa je že občutno daljši; bivanjska zgradba » There is/are« tudi sodi na raven A1/A2 in bi morala biti naslovnikom dobro znana� Odločitev bi lahko bila tudi drugačna (poleg glagolske različice bi bil možen na primer zapis co-payment) in ta primer dobro ponazarja, da je pogosto več različnih možnosti, med katerimi se odloča-mo glede na naslovnika in kontekst� Čeprav smo si zaradi preglednosti in preprostosti prizadevali informacije čim bolj skrčiti, pa je končno besedilo v primerjavi s predhodno objavljenimi informacijami vsebinsko bogatejše� Ko smo namreč postavili v ospredje vidik naslovnika ter upoštevali pripombe tako iz poglobljenih intervjujev kot iz vprašalnika (glej poglavje »Ozadje, raziskovanje in izdelki projekta IKTERUS«) in izkušnje REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 229 sodelujočih v projektu (med katerimi so bili trije sami mednarodni študenti), smo ugotovili, da obstoječa besedila ne naslavljajo nekaterih ključnih vprašanj, ki si jih naslovniki zastavljajo� Pomembna jim je bila recimo informacija o višini doplačila, saj je lahko to bistveno za odločitev, ali bo študent ob zdravstveni težavi poiskal pomoč ali pa stisnil zobe in skušal zdržati do obiska v domovini (prim� »Zdravstvena pismenost mednarodnih študentov«)� Te konkretne podatke smo lahko vključili v pripravljena gradiva na podlagi poglobljenih pogovorov in analiz v sodelovanju z ZDŠ, ki je posredoval realne ocene� Prav na podlagi njihovih izkušenj je bilo v informativna gradiva dodano tudi opozorilo, da pri študentih iz Bosne in Hercegovine itd� potrdilo iz točke 1 ni dovolj (glej sliki 33 in 34), saj je to pogosta težava, s katero se srečujejo� Po podobnem premisleku so bile dodane še nekatere druge informacije, na primer naslov ustrezne izpostave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer študenti urejajo ustrezne dokumente� Zaključek V prispevku predstavljamo pomembnost ustreznega sporazumevanja z mednarodnimi študenti in možnosti prilagajanja njim namenjenih informacij v razumljivi jezik ter primer udejanjanja teh načel pri pripravi gradiv v okviru projekta IKTERUS� Izpostavljamo, da morajo biti informacije različnim naslovnikom posredovane na različne načine, kar pa poleg izbora informacij in jezikovnih sredstev pomeni tudi posredovanje v različnih jezikih� To pomeni, da ko želimo svojim prihajajočim mednarodnim študentom posredovati zanje pomembne in relevantne informacije, vprašanje nikakor ne more biti, ali izbrati slovenščino ali angleščino� Izbor slovenščine v delovanju vseh javnih ustanov na ozemlju Slovenije nikakor ne bi smel biti vprašljiv, saj je zagotovljen in določen že po ustavi in veljavni zakonodaji� Ob slovenščini se kot najboljša in tudi najbolj varna izbira zagotovo ponuja angleščina, avtorici prispevka pa bi zagotovo dali glas še kateremu izmed jezikov naše neposre- 230 • TRETJI SKLOP dne soseščine,22 saj podatki o vpisu na Univerzo v Ljubljani za zadnjih nekaj let jasno kažejo naraščajoči trend vpisovanja študentov iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ki so govorci hrvaščine, bosanščine, srbščine in makedonščine, če naštejemo zgolj najbolj številne med njimi (prim� »Med- narodni študenti v Sloveniji in na Univerzi v Ljubljani«)� Slovenščina se zdi poleg tega dejansko potrebna za katerega koli naslovnika, ki mora funkcionirati v slovensko govorečem okolju – informacije, zaznane v besedilih, bodo v okolju lažje prepoznane, na primer, ko gre za table z nazivi ustanov, prav tako se bodo mednarodni študenti lahko nanje sklicevali, ko bodo iskali po-moč pri svojih slovenskih kolegih� Zanemarljiv pa ni tudi podatek, da je približno 30 % mednarodnih študentov, vključenih v raziskavo, opravljeno v okviru projekta IKTERUS, za reševanje ankete izbralo slovenščino (70 % pa angleščino; prim� »Ozadje, raziskovanje in izdelki projekta IKTERUS«), kar kaže, da jim je slovenščina, s katero se srečujejo v okolju, dejansko »bližja« kot angleščina, ki je običajno prvi jezik, v katerem komunicirajo z njimi javne ustanove� Iz vsega zapisanega pa je seveda tudi razvidno, da ne glede na izbiro jezika, se pravi ne glede na to, ali za svoje besedilo in posredovanje informacij izberemo slovenščino, angleščino ali kateri drug jezik, velja, da morajo biti informacije posredovane na razumljiv način, ki je prijazen neveščemu oziroma manj veš- čemu uporabniku – se pravi tudi takemu, ki si s sporočevalcem ne deli niti enakega védenja o svetu, še manj pa istega prvega jezika� Zavedati se namreč moramo, da besedila in informacije v njih v večini primerov niso podane v naslovnikovem prvem jeziku, zato je še toliko bolj pomemben izbor ustreznih jezikovnih sredstev, raba pogostejšega in transparentnega (mednarodno prepoznavnega) besedišča, poenostavljena skladnja, neposredno naslavljanje uporabnika ter glede na pomen prilagojena grafična oblikovanost, če izpostavi-mo zgolj nekatere vidike� 22 Primer za to je spletna stran Leta plus https://www.uni-lj.si/studij/leto-plus/, ki je dostopna v sloven- ščini, angleščini in hrvaščini. REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 231 Viri Alič, T�, Jugović, T�, Klemen, M� in Lojk, Charney, N� (2013)� Je slovenska esejistika M� (ur�)� (2021)� Desetnica, Povodni mož, slaba? O pomanjkljivostih (znanstvenega) Lepa Vida� Znanstvena založba Filozof- pisanja� Airbeletrina� http://www�airbe- ske fakultete� letrina�si/clanek/je-slovenska-esej isti- ka-slaba-o-pomanjkljivostih-znanstvene- Anderson, A� H� (2006)� Achieving under- ga-pisanja standing in face-to-face and video-medi- ated multiparty interactions� Discourse Eshghi, A� in Healey, P� G� T� (2016)� Col- Processes, 41(3), 251–287� https://doi� lective contexts in conversation: Ground- org/10�1207/s15326950dp4103_2 ing by proxy� Cognitive Science, 40(2), 299–324� https://doi�org/10�1111/ Becher, V�, House, J� in Kranich, S� (2009)� cogs�12225 Convergence and divergence of commu- nicative norms through language contact Evropska komisija [European Commission]� in translation� V P� Siemund, C� Gabriel (2013)� Pišimo jasno� https://op�europa� in B� Hänel Faulhaber (ur�), Convergence eu/sl/publication-detail/-/publication/ and divergence in language contact situ- bb87884e-4cb6-4985-b796-70784ee- ations (str� 125–152)� John Benjamins� 181ce https://doi�org/10�1075/hsm�8�06bec Evropska komisija [European Commission]� Bell, A� (1984)� Language style as audi- (2016)� Claire’s clear writing tips� https:// ence design� Language in Society, 13(2), ec�europa�eu/info/sites/default/files/ 145–204� clear_writing_tips_en�pdf Božič, B�, Ključevšek, J�, Petric Lasnik, I� in Ferreira, V� S� (2019)� A mechanis- Seitl, P� (ur�)� (2021)� Fran Levstik: Mar- tic framework for explaining audi- tin Krpan� Znanstvena založba Filozofske ence design in language production� fakultete� Annual Review of Psychology, 70, 29–51� https://doi�org/10�1146/an- Branigan, H� (2006)� Perspectives on mul- nurev-psych-122216-011653 ti-party dialogue� Research on Language and Computation, 4(2–3), 153–177� Gowers, E� (1954)� The complete plain https://doi�org/10�1007/s11168-006- words� Her Majesty’s Stationery Office� 9002-2 https://doi�org/10�2307/358252 Brennan, S� E� in Hanna, J� E� (2009)� Hansen-Schirra, S� in Maaß, C� (2020)� Easy Partner-specific adaptation in dialog� language, plain language, easy language Topics in Cognitive Science, 1(2), 274– plus: Perspectives on comprehensibility 291� https://doi�org/10�1111/j�1756- and stigmatisation� V S� Hansen-Schir- 8765�2009�01019�x ra in C� Maaß (ur�), Easy language re- search: Text and user perspectives (str� CSDTJ [Center za slovenščino kot drugi in 17–40)� Frank & Timme� https://doi� tuji jezik]� (2019)� Letno poročilo 2019� org/10�26530/20�500�12657/42088 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta� 232 • TRETJI SKLOP Haramija, D� in Knapp, T� (2019)� Lahko je Moukad, R� (1980)� New York’s Plain Eng- brati: Lahko branje za strokovnjake� Za- lish Law� Fordham Urban Law Journal, vod RISA, Center za splošno, funkcion- 8(2), 541–465� alno in kulturno opismenjevanje� http:// Orwell, G� (1946)� Politics and the English www�lahkojebrati�si/ language� https://www�orwellfoun- Hinds, J� (1987)� Reader versus writer re- dation�com/the-orwell-foundation/ sponsibility: A new typology� V U� Con- orwell/essays-and-other-works/poli- nor in R� B� Kaplan (ur�), Writing across tics-and-the-english-language/ languages: Analysis of L2 text (str� 141– Pisanski Peterlin, A� (2005)� Text-organ- 152)� Addison-Wesley� ising metatext in research articles: An Horton, W� S� in Gerrig, R� J� (2002)� English-Slovene contrastive analysis� Speakers’ experiences and audience de- English for Specific Purposes, 24(3), sign: Knowing when and knowing how to 307–319� https://doi�org/10�1016/j� adjust utterances to addressees� Journal esp�2004�11�001 of Memory and Language, 47, 589–606� Salager-Meyer, F� (2011)� Scientific dis- Horton, W� S� in Keysar, B� (1996)� When course and contrastive linguistics: Explic- do speakers take into account common itness and the concept of reader/writer ground? Cognition, 59(1), 91–117� https:// responsible languages� European Science doi�org/10�1016/0010-0277(96)81418-1 Editing, 37(3), 71–72� Jakšić Ivačič, Ž�, Kadunc, B�, Mlakar, Š� in Stableford, S� in Mettger, W� (2007)� Plain Schmid, Š� (2018)� Dostopnost Ustave language: A strategic response to the RS za ljudi z motnjami v duševnem raz- health literacy challenge� Journal of Public voju – dileme in izzivi� Slavia Centralis, 2, Health Policy, 28(1), 71–93� https://doi� 263–275� http://www�ff�um�si/dotAs- org/10�1057/palgrave�jphp�3200102 set/73544�pdf Strunk, W� in White, E� B� (1959)� The ele- Lockridge, C� B� in Brennan, S� E� (2002)� ments of style� Macmillan� Addressees’ needs influence speakers’ Wilkes-Gibbs, D� in Clark, H� H� (1992)� early syntactic choices� Psychonomic Bul- Coordinating beliefs in conversa- letin in Review, 9(3), 550–557� tion� Journal of Memory and Lan- Maaß, C� (2020)� Easy Language – Plain guage, 31(2), 183–194� https://doi� Language – Easy Language Plus� Frank org/10�1016/0749-596X(92)90010-U & Timme� Yoon, S� O� in Brown-Schmidt, S� (2018)� MacKenzie, I� (2015)� Rethinking reader Aim low: Mechanisms of audience design and writer responsibility in academic in multiparty conversation� Discourse English� Applied Linguistics Review, 6(1), Processes, 55(7), 566–592� https://doi� 1–21� https://doi�org/10�1515/appli- org/10�1080/0163853X�2017�1286225 rev-2015-0001 Yoon, S� O� in Brown-Schmidt, S� (2019)� Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo Audience design in multiparty conversa- in šport� (2011)� Skupni evropski jezikovni tion� Cognitive Science, 43(8)� https:// okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje – doi�org/10�1111/cogs�12774 SEJO� https://centerslo�si/wp-content/up- loads/2015/10/SEJO-komplet-za-splet�pdf REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 233 10 GRAFIČNA DIMENZIJA KOMUNIKACIJE V ZDRAVSTVU Nace Pušnik, Maša Kokalj V sklopu projekta IKTERUS smo želeli vzpostaviti ustrezno komunikacijo informacij za mednarodne študente, ki se odločijo del študija opraviti v Sloveniji. Na podlagi zastavljenega cilja smo pripravili tiskano in elektronsko obliko dokumenta, ki naj bi podal čim več uporabnih in razumljivih informacij, ki jih mednarodni študenti v novem okolju potrebujejo. V poglavju »Grafična dimenzija komunikacije v zdravstvu« se osredotočamo na potek dela in končno izvedbo izdelkov. Bralca postopoma seznanimo s splošnimi vidiki grafičnega oblikovanja, kako pristopiti k oblikovalskemu projektu (konkretno na primeru projekta IKTERUS), deloma z ožjim strokovnim področjem grafičnega oblikovanja, ki zajema opredelitev ter pojasnilo glede grafičnih in tipografskih elementov, poglavje pa zaključujejo predstavitev realizacije izdelkov, analiza njihove uspešnosti in možne izboljšave oziroma nadgradnja. Splošni vidiki grafičnega oblikovanja Grafično oblikovanje lahko razumemo kot umetnost, ki operira z vizualnimi elementi, tipografijo in barvami z namenom njihovega spajanja ter ustreznega posredovanja sporočil (Hughes, 2019)� V tem pogledu lahko govorimo o komu- 234 • TRETJI SKLOP nikaciji sporočil in njihovem ustreznem interpretiranju, navsezadnje pa morajo biti prikazana sporočila tudi privlačna (Gomez-Palacio in Vit, 2009)� Grafično oblikovanje je v svetu prisotno že zelo dolgo, kljub temu pa je bilo potrebno precej časa, da je prišlo do oblike in definiranja grafičnega oblikovanja, kot ga poznamo danes (Armstrong in Lupton, 2012)� Mnogokrat je zmotno mišljenje, da je grafično oblikovanje samo priprava oziroma izdelava privlačnih slik� Vsekakor je mnogo več kot to� V grafično oblikovanje so vključeni rezultati raziskav, kreativnost in domiselnost, ki skupaj omogočajo doseganje funkcionalne skladnosti, ki bo pripomogla k razumevanju posredovanih sporočil� Področje grafičnega oblikovanja je razdeljeno na mnogo podpodročij� Posebej bi izpostavili oblikovanje informacij, katerega bistvo je komunikacija informacij (Coates, 2014)� Če besedno zvezo razdelimo, imamo na eni strani oblikovanje, ki doda namen in načrt, ter na drugi strani informacije, ki so v prvi vrsti neure-jena množica podatkov� Oboje združeno naj bi pripeljalo do tega, da se sporoča namen in da se ustvarja pomen za nekoga drugega (Baer in Vacarra, 2008; Katz, 2012)� Zgodovinsko gledano lahko izvor oblikovanja informacij najdemo že pri egip- čanskih pisarjih� Kakor navaja Robert E� Horn (citirano po Baer in Vacarra, 2008), so egipčanski pisarji vsak dan sedeli na trgu in pisali hieroglife, poro- čila, spomine in predloge za kliente� Vsaj od takrat obstaja dejavnost pomoči drugim, da bi njihova komunikacija postala učinkovitejša� Oblikovanje informacij je v prvi vrsti pretvarjanje kompleksnih, neorganizi-ranih in nestrukturiranih podatkov v izdelke grafičnega oblikovanja (Baer in Vacarra, 2008)� Kot drugo lahko področje opisuje pridobivanje pomembnih in smiselnih informacij ter kot tretje predstavlja integracijo različnih področij� V to so vključeni različni profili ljudi, ki jih lahko najdemo v grafičnem oblikovanju, informacijski arhitekturi, interaktivnem oblikovanju, uporabniškem REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 235 inženiringu, interakciji, opazovanju človeških dejavnikov in ne nazadnje tudi pri pisanju, urejanju in znanosti (Katz, 2012; Meirelles, 2013)� Brenda Dervin (citirano po Baer in Vacarra, 2008) navaja, da je informacija, ne glede na to, kako jo poimenujemo (podatek, dejstvo, pesem, zgodba, me-tafora), vedno oblikovana� Tradicionalna predstavitev informacij je lahko pogosto zelo linearna (na primer kazala)� Seveda to lahko predstavlja določeno omejitev, saj se ljudje v večji meri bolj odzovemo na vizualno privlačen dizajn� Ob tem lahko prihaja do težav, če dizajn ni dobro organiziran� Kakor lahko ima linearna struktura svoje prednosti, tako nosi tudi pomanjkljivosti� Zato je priporočljivo, da se poleg privlačnega dizajna razmišlja tudi o uporabniški izkušnji; torej je treba ljudem poleg oblikovanja predstaviti tudi načrt, ki bo nakazoval pot skozi dizajn (Berger, 2008; Meirelles, 2013)� Oblikovanje informacij je tako vseprisotno: tiskovine, informacijska grafika, interaktivni dizajn, okoljski dizajn, eksperimentalni dizajn, itd�, zato lahko povzamemo, da je oblikovanje informacij vsak dan vredno več� V tem pogledu je treba omeniti tudi dva pristopa, ki sta pomembna z vidika oblikovanja informacij: osredotočenost na vsebino in osredotočenost na uporabnika� Predvsem bi izpostavili slednje, saj gre za kompleksnejši proces, kjer je treba razmišljati o miselnih modelih, ki so osredotočeni na uporabnika, razumevanje in zadovoljevanje potreb strank, učenje o uporabnikih ter ne nazadnje tudi utemeljevanje ustreznih oblikovalskih odločitev (Ambrose in Harris, 2003)� Ob tem je nujno zavedanje, da je vsaka oseba (stranka) pomembna� Hkrati se je treba zavedati tudi ovir pri razumevanju posredovanih sporočil, saj ljudje informacije sprejemamo na različne načine (Hendee in Wells, 2012; Pušnik, Možina, in Podlesek, 2016)� Ob tem je treba razmišljati še o različnih dejav-nikih, ki lahko vplivajo na sprejemanje informacij, to so predvsem razgleda-nost, jezik, kulturne norme, politika in morda tudi psihofizično stanje� 236 • TRETJI SKLOP Pristop k oblikovalskemu projektu Z vidika grafičnega oblikovanja je treba pri vsakem projektu najprej razmisliti o tem, kaj želimo sporočiti in doseči� Z ustvarjalnim povzetkom identificiramo ciljno publiko, splošne cilje in potencialno življenjsko dobo projekta (Santana- -Dowling, 2020)� Prav tako določimo morebitne omejitve in podrobnosti načr-tovanja (kakšna naj bo komunikacija, kaj želimo sporočiti, kakšno oblikovanje bi bilo primerno ipd�)� Predstavljati mora pregled vseh faz projekta, možnost vpogleda in sledenje zastavljenim ciljem ter njihovo doseganje� V ustvarjalnem povzetku definiramo naslednja vprašanja (Ibach, 2015): • kakšen je obseg projekta, vključno s cilji; • kaj se bo izdelalo; • kakšno bo posredovano sporočilo� Poleg tega mora ustvarjalni povzetek vsebovati še (Ibach, 2015): • kdo je ciljna publika; • kako bosta ton in sporočilo projekta vplivala na ciljno publiko; • kakšna je predvidena časovnica (tako za stopnje projekta kot končne rezultate); • kdo je vključen v celotni proces projekta (odgovornost za projekt, odobra-vanje delov projekta)� Nadalje je priporočljivo, da se v ustvarjalnem povzetku definirajo tri stopnje poteka projekta, to so raziskava, zamisel in izvedba (Ibach, 2009, 2015)� V stopnji raziskave je treba pridobiti informacije o naročniku in ozadju projekta� Zamisel zajema del, kjer se stvari definirajo, hkrati pa se začne vključevanje kreativnosti za izvedbo različnih idej� S tem preidemo na zadnjo stopnjo, ime-novano izvedba, ki predstavlja izdelavo končnih produktov ter njihovo implementacijo in uporabo� REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 237 Oblikovalski pristopi Pri definiranju oblikovalskega prostora lahko uporabimo več pristopov� Pogosto se zgledujemo po teoriji o zlatem rezu in zlati (Fibonaccijevi) spirali ter razdelitvi strani s pomočjo mreže (Lidwell idr�, 2010)� Ko se odločimo za enega ali drugega oziroma kombinacijo obeh, sledi postavitev elementov (grafičnih in tipografskih), ki predstavlja pomemben vidik v grafičnem oblikovanju (White, 2011)� Za postavitev elementov uporabljamo naslednje pristope: ravnotežje (simetrija, asimetrija), poravnava, bližina, kontrast in ponavljanje (Lidwell idr�, 2010)� V primeru da je med elementi ustrezen odnos, lahko govorimo o vzpostavitvi hierarhije� S tem bo oblikovanje uporabniku omogočalo funkcionalno pomikanje skozi dizajn, hkrati pa se moramo zavedati tudi pomembnosti, da oblikovanje pri uporabniku ustvarja občutek prijetnosti� S predhodnim načrtom določimo, na kakšen način bodo postavljeni (uporabljeni) elementi, da bodo podajali ustrezno vizualno hierarhijo, ki uporabnika smiselno vodi skozi oblikovanje oziroma oblikovano vsebino� Grafični in tipografski elementi Pri grafičnem oblikovanju je pomembna izbira barv� Kombiniranje barv lahko ustvarja ustrezne harmonične kombinacije (Jeler idr�, 2001; Koenig, 2003)� Pogosto se v grafičnem oblikovanju uporablja monokromatska barvna harmonija� Barve, ki jih uporabljamo, imajo isti barvni ton, razlikujejo se v nasičenosti in svetlosti� Velikokrat je ustrezno, če uporabimo komplementarne barve, ki sicer predstavljajo nasprotja, vendar ravno zaradi tega ustvarjajo ustrezne kon-traste� Naslednja možnost je uporaba analognih kombinacij� Glede na barvni krog to pomeni, da kombiniramo barve, ki so v barvnem krogu med seboj oddaljene za 30 stopinj (po navadi določimo primarno barvo, ki jo kombiniramo z barvami, ki se nahajajo 30 stopinj od primarne)� Ena od možnosti je tudi tribarvna harmonija� Temelji na tem, da se v barvnem krogu izberejo barve, ki so med seboj ločene za 120 stopinj� Štiribarvna harmonija pa se doseže tako, da se v barvnem krogu izberejo barve, ki so med seboj oddaljene za 90 stopinj� 238 • TRETJI SKLOP V kulturah po svetu imajo barve različne simbolne pomene in posledično tudi asociativno vrednost� V tabeli 15 lahko vidimo pomene, ki so povezani z dolo- čeno barvo (Haller, 2019; Koenig, 2003)� Tabela 15: Simbolni pomen barv in njihova asociativna vrednost BARVA SIMBOLNI POMEN/ASOCIACIJE rdeča strast, samozavest, mladost, moč oranžna toplina, prijaznost, vznemirjenje, energija rumena previdnost, svetlost, optimizem, veselje zelena rast, narava, zdravje, umirjenost modra varnost, stabilnost, zaupanje, zvestoba vijolična kreativnost, razkošje, magija, nadnaravno roza nežnost, ljubezen, čistost, naivnost črna izkušenost, uglajenost, zanesljivost bela mirnost, enostavnost, večnost Na podlagi simbolnega pomena barv je potreben temeljit premislek o tem, kakšno barvo bomo uporabili za določen izdelek grafičnega oblikovanja� Zato je v procesu raziskave izjemno pomembno, da premislimo o vseh možnostih, ki jih uporaba določene barve lahko poda� Predvsem moramo razmisliti o tem, na koga želimo z uporabljeno barvo vplivati in kakšno sporočilo želimo z oblikovanjem posredovati� Tipografija predstavlja pomemben del grafičnega oblikovanja in je definirana kot veda o oblikovanju črk, pisav in besedila (Možina, 2003)� Poleg tega podro- čje tipografije opredeljuje tudi organiziranje pisav, določa principe za ugotavljanje vidnosti pisav (napisov) in definira berljivost ali čitljivost pisav v različnih medijih (Možina, 2003; Ruder, 2001)� Pri projektih grafičnega oblikovanja je pogosto zelo pomembno, kakšno pisavo izberemo� Razmišljati je treba o temi REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 239 oblikovanja, ciljni skupini (ali uporabniku), ki bo informacije skozi oblikovanje prejela, in mediju, ki bo določene izdelke prikazoval� Poleg tega je pogosto zelo pomembna tudi semiotična vrednost pisav� V primeru daljšega besedila ni priporočljiva, saj vpliva na razmišljanje o obliki črk, ki pri branju daljšega besedila ni dobrodošlo� S pridom pa semiotično vrednost pisav uporabljajo na področju oglaševanja, kjer gre v veliko primerih za krajše napise oziroma sporočila, ki zaradi oblike črk, iz katerih so sestavljena, vzpodbujajo razmišljanje (Lupton, 2014; Puškarević idr�, 2016)� Groba usmeritev bi bila, da za daljše natisnjeno besedilo uporabimo pisave iz skupine pisav s serifi� Serifi so opredeljeni kot nastavki pri potezi črke� Pojavljajo se na zaključnih potezah črk in pripomorejo k hitrejšemu in bolj povezanemu branju (Možina, 2003; Puškarević idr�, 2016)� Za naslove uporabimo pisavo iz skupine linearnih pisav� Linearne pisave so definirane kot pisave, pri katerih ni razlike v podebelitvi potez oziroma je ta minimalna (Felici, 2012; Možina, 2003)� V digitalnih medijih primarno uporabljamo linearne pisave; če želimo uporabiti pisavo s serifi, bi bila usmeritev, da se uporabijo pisave, ki imajo povečano višino srednjega črkovnega pasu (oziroma povečano x-višino; višina minu-skule x) in nekoliko izrazitejšo protiobliko (Franken idr�, 2015; Lupton, 2014; Puš nik, Možina in Podlesek, 2016)� Za dobro vidnost je velikokrat pomembna tudi tipografska tonska vrednost; pokritost površine, ki jo predstavljajo črke napram ozadju (Baines in Haslam, 2005; Pušnik, Podlesek in Možina, 2016)� Priporočljivo je, da se za izpostavitev določenih delov besedila (daljše besedilo, naslovi, citati) uporabi kurzivna ali krepka različica pisave� Glede velikosti uporabljenih pisav se priporoča, da je razmerje med velikostjo pisave in razmikom med vrsticami med 120 in 145 % (Lupton, 2014)� Če za besedilo uporabimo velikost pisave 10 t� e� (tipografskih enot, angl� point, pt), je za razmik med vrsticami priporočljivo uporabiti velikost 12 t� e� Navedeno 240 • TRETJI SKLOP je uporabno za izdelke, ki bodo natisnjeni� V primeru da oblikujemo besedilo, ki se bo prikazovalo na zaslonu, se priporoča, da se velikost pisave nekoliko poveča in uporabijo pisave v velikosti med 15 in 25 t� e� Realizacija projekta IKTERUS Postopke, ki so opisani v začetnih točkah tega poglavja, smo upoštevali pri realizaciji projekta IKTERUS� V procesu ustvarjalnega povzetka smo določili, kaj se od projekta pričakuje (obseg, cilji, sporočilo, izdelki), kdo je primarna (mednarodni študenti) in sekundarna (zaposleni v zdravstvu in visokem šolstvu) ciljna skupina, ki so ji izsledki projekta namenjeni� Na podlagi tega smo preučili grafične in tipografske elemente (celostna grafična podoba Zdravstvenega doma za študente in Univerze v Ljubljani), ki smo jih za izdelek potrebovali� Razmislek je šel tudi v smeri določitve življenjske dobe izdelkov projekta, ki pa ga v začetni fazi nismo mogli določiti, saj ni bilo mogoče izmeriti, kakšen bo odziv na produkte� Predvidevali smo, da bodo le-ti uporabni najmanj eno leto oziroma s prilagoditvami (dopolnitvami) morda tudi do treh let� Predvidena časovnica za izvedbo je bila v veliki meri odvisna od pridobivanja podatkov, ki smo jih vključili v izdelek� Poleg tega smo v tej fazi razdelili naloge, kjer je bilo določeno, kdo od sodelujočih na projektu (študenti in mentorji) je odgovoren za posamezne faze izdelave in potrjevanja nastalih produktov (tukaj velja opozorilo, da se kot produkti razumejo tudi vmesni pridobljeni podatki, ki so bili del projekta)� Ko smo skozi ustvarjalni povzetek opredelili navedeno, je sledila faza raziskave� Podatki, pridobljeni v fazi raziskave, so v večji meri temeljili na anketiranju in izkušnjah, ki so jih sodelujoči (mednarodni študenti, zdravstveno osebje, univerzitetno/fakultetno osebje) izrazili z različnimi oblikami sporočanja (intervjuji, pogovori)� S pridobljenimi podatki v fazi raziskave smo ustvarili dobro osnovo za realizacijo izdelka� REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 241 Realizacija izdelka Poglavitni izdelek projekta je predstavljala tiskovina – zgibanka z vsemi po-membnimi informacijami, ki jih (mednarodni) študenti potrebujejo za to, da lahko poiščejo ustrezno pomoč v primeru zdravstvenih in drugih težav v času študija v Sloveniji� Primarno smo osredotočeni na (mednarodne) študente Univerze v Ljubljani� V predhodni raziskavi smo ugotovili, da je velik delež mednarodnih študentov s področja držav bivše Jugoslavije (Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Severna Makedonija, Kosovo)� Pri poizvedovanju o tem, kako je pri njih z znanjem in uporabo slovenskega jezika, se je izkazalo, da študenti iz navedenih držav v veliko primerih imajo ustrezno znanje slovenščine in jo uporabljajo za vsakodnevno komunikacijo� Kljub temu je precej študentov tudi iz drugih delov sveta (Francija, Italija, Japonska, Kitajska, Nemčija, Rusija, Španija …) in ne znajo slovenskega jezika� Zato smo se odločili, da izdelamo dve zgibanki: eno z informacijami v slovenskem in drugo z informacijami v angleškem jeziku� Poleg tega je bilo treba zgibanko pripraviti na dva načina; ena različica bo uporabna za mednarodno pisarno Univerze v Ljubljani in druga za ZDŠ� Za po dve različici zgibank so bile uporabljene iste informacije v slovenskem in angleškem jeziku (torej za različici, ki ju uporablja mednarodna pisarna, in za različici, ki ju uporablja ZDŠ)� V anketni vprašalnik smo vključili različici, ki sta bili pripravljeni za ZDŠ� Ker so bile informacije identične pri obeh jezikovnih različicah, se bomo v nadaljevanju osredotočili na podrobnejšo analizo zložen-ke v slovenskem jeziku� Zgibanko lahko vidimo kot tiskovino, ki je primerna za podajanje bistvenih informacij in ni preobsežna� Najpogosteje lahko zasledimo šestdelno zgibanko, ki razprta predstavlja ležeč format papirja A4 (297 × 210 mm)� Vsaka stran je razdeljena na tri skoraj enake dele (stolpce) v velikosti 97–99 × 210 mm (slika 35); deli zloženke (strani 3−6) so nekoliko ožji, saj zgibanje odvzame širino� S takšno razdelitvijo prostora upoštevamo tudi ekološke vidike, saj bo pri tisku 242 • TRETJI SKLOP 5 6 1 2 3 4 → ← 97–99 mm → ← 97–99 mm → ← 99 mm → ← 99 mm → ← 97–99 mm → ← 97–99 mm → 210 mm ← ← 297 mm → ← 297 mm → Slika 35: Razpored strani tiskovine zloženke minimalna količina odpadnega materiala, poleg tega pa je zgibanka pripravljena na način, da jo je mogoče natisniti tudi s pomočjo namiznih (na primer domačih) tiskalnikov� Na sliki 35 lahko vidimo razpored strani zgibanke� Številka 1 predstavlja prvo stran in številka 6 zadnjo stran zgibanke� Številke od 2 do 5 predstavljajo notranje strani� Zaradi razmeroma majhne površine je v procesu raziskave treba minimalizirati količino podatkov za prikaz� Izbiranje in določanje podatkov, ki jih bo zgibanka vsebovala, lahko razdelimo v dve fazi: določitev vsebine za prvo in zadnjo ter vmesne strani� Predvsem je pomembno, da na prvi in zadnji strani prikažemo bistvene podatke, saj bodo ti vidni takoj, ko zgibanko prejmemo (podatki na notranjih straneh bodo vidni šele ob razprtju zgibanke)� Slika 36 prikazuje na- čin zgibanja tiskovine, ki je bila oblikovana v okviru projekta IKTERUS� Na prvo stran (slika 37, oznaka 1) zgibanke smo umestili naslednje grafične in tipografske elemente: fotografija, barva, oblika za razlikovanje posameznih delov naslovnice, logotip, naslov (ki nakazuje vsebino), kontaktni podatki, podatki o projektu, vir sofinanciranja� Strani 2−4 (slika 37, oznake 2−4) so razdeljene na tri področja; psihosocialna pomoč, nujna medicinska pomoč in zdravstveno zavarovanje� V razdelku REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 243 Slika 36: Prikaz zgibanke projekta IKTERUS psihosocialna pomoč (slika 37, oznaka 2) so navedene kontaktne informacije: spletni naslovi, elektronska pošta, telefonske številke in QR (ang� quick response) koda� V razdelku nujna medicinska pomoč (slika 37, oznaka 3) so podane informacije, ki opredeljujejo, kaj sodi pod nujno medicinsko pomoč, katera številka se uporablja za klic v sili, kontaktni podatki urgence in QR koda� Poleg navedenega je pojasnjeno tudi to, kako je s kritjem stroškov urgentnih storitev� S tem preidemo na razdelek zdravstveno zavarovanje� Izkazalo se je, da so (mednarodni) študenti prav glede tega največkrat v dilemi, saj niso prepričani, kakšne stroške krije njihovo zdravstveno zavarovanje� Preglednica (slika 37, oznaka 4) natančneje pojasnjuje, kakšne pravice iz naslova zdravstvenega zavarovanja je mogoče koristiti, če je zdravstveno zavarovanje sklenjeno v različnih državah sveta (države so podrobneje razdeljene v sklope, navedeni so zahtevani dokumenti, dodana je finančna obrazložitev)� 244 • TRETJI SKLOP 5 6 1 2 3 4 Slika 37: Prikaz razporeditve grafičnih in tipografskih elementov Stran 5 (slika 37, oznaka 5) podaja možnosti naročanja na pregled po elektronski pošti in telefonu v Zdravstvenem domu za študente� Pojasnjeno je tudi, katere dokumente je treba izpolniti oziroma predložiti ob naročanju na pregled, skupaj s kratkimi nasveti za različne zdravstvene težave (krvavenje, zlom, po-višana temperatura, ginekološke težave)� Na zadnjo stran zloženke (slika 37, oznaka 6) smo umestili naslednje grafične in tipografske elemente: fotografija, vrste zdravstvene pomoči, spletni naslov, QR koda, pojasnilo o nastanku zgibanke� V sklopu raziskave smo določili primarne barve, ki se bodo v zgibanki upo-rabljale� Ker gre v prvi vrsti za zgibanko, ki bo v uporabi za mednarodne študente Univerze v Ljubljani, smo se glede izbora barv odločili upoštevati barve Univerze v Ljubljani� Izbrana je bila monokromatska barvna kombinacija, kjer primarno barvo predstavlja rdeča, sekundarne barve pa predstavljajo odtenki rdeče� Zaradi nižjih stroškov produkcije in ekološke zavesti smo za večji del ozadja uporabili belo barvo, napise v črni in izstopajoče (pomembnejše) napise v rdeči barvi� Če pomislimo na simbolno vrednost, ki jo ima rdeča barva, se ta velikokrat povezuje z mladostjo, močjo, samozavestjo in strastjo� Ravno študentska populacija je tista, za katero lahko veljajo navedene lastnosti� Tudi zato smo se pri izbiri odločili za rdečo barvo� REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 245 Ovrednotenje izdelka/analiza rezultatov Izvedba produkta in uporaba tega s sabo prinese vprašanja o uspešnosti grafič- nega oblikovanja, zato smo se po nekajmesečni uporabi zgibanke odločili, da preverimo, kakšno je mnenje uporabnikov o njej� Sestavili smo anketni vprašalnik, ki je bil namenjen mednarodnim študentom� S pomočjo Univerze v Ljubljani smo izvedli distribucijo ankete in raziskavo usmerili v populacijo mednarodnih študentov Univerze v Ljubljani� Spletna anketa, ki je bila delujoča dva mese-ca, je v razmeroma kratkem času pritegnila širok krog mednarodnih študentov� Pridobili smo 97 v celoti ali deloma izpolnjenih vprašalnikov� Študenti so imeli možnost, da na posamezno vprašanje ne odgovorijo� S tem pojasnjujemo, da analiza vseh odgovorov ne bo vključevala istega števila odgovorov� Prvo vprašanje v anketi se je navezovalo na opredelitev spola (slika 38)� Za ženski spol se je opredelilo 71 (73 %) oseb in 26 (27 %) oseb za moški spol� Kot drugo se ni opredelil nihče od sodelujočih� Drugo vprašanje v anketi se je nanašalo na umestitev v starostne skupine (slika 39)� Starostni skupini 18−22 let pripada 48 (50 %) anketirancev� V skupino 23−27 let sodi 43 (44 %) anketirancev� Skupina 28−32 let je zajela štiri (4 %) anketirance ter skupina 33 in več let dva (2 %) anketiranca� Glede na pridobljene podatke je povsem ustrezno, da prvi dve starostni skupini (18−22 in 23−27 let) vsebujeta največ anketirancev, saj gre za študentsko populacijo, ki v večji meri izhaja iz teh starostnih skupin� Pri tretjem vprašanju smo anketirance spraševali, iz katerega dela sveta (s katere celine) prihajajo (slika 40)� Največji delež sodelujočih (64; 66 %) prihaja iz držav EU� Sledijo študenti evropskih držav, ki niso del EU (31; 32 %)� En sodelujoči (1 %) prihaja s področja Avstralije in Oceanije in eden (1 %) s področja Srednje in Južne Amerike� 246 • TRETJI SKLOP Ženski Moški Drugo 18–22 let 23–27 let 28–32 let 33– let 0 % 4 % 2 % 27% 44 % Spol [n=97] Starost [n=97] 73 % 50 % Slika 38: Opredelitev anketirancev glede Slika 39: Umestitev anketirancev v sta- na spol rostne skupine Podatki o področjih (celinah), s katerih prihajajo mednarodni študenti, upravi- čujejo smiselnost izdelave zgibanke v dveh jezikih (slika 40)� Od kod prihajate? [n=97] 70 66 % 60 50 40 32 % 30 število anketriancev 20 10 1 % 0 % 0 % 1 % 0 Avstralija Azija Evropa (EU) Evropa Severna Srednja in Oceanija (izven EU) Amerika in Južna Amerika Slika 40: Razvrstitev anketirancev glede na področje (celino) stalnega prebivališča REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 247 Glede na to, da so morali anketiranci odgovoriti na vprašanja, povezana z vizualnim izgledom zgibanke, smo v anketni vprašalnik vključili tudi poizvedbo o tem, ali uporabljajo pripomočke (očala, leče) za korekcijo vida (vprašanje 5)� Med sodelujočimi jih je 41 (47 %) navedlo, da uporabljajo pripomočke za korekcijo vida in 47 (53 %), da teh pripomočkov ne uporabljajo (slika 41)� Devet anketirancev na zastavljeno vprašanje ni podalo odgovora� Anketiranci, ki uporabljajo pripomočke za korekcijo vida, imajo torej zagotovljeno strokovno obravnavo, zato morebitne okvare vida ne bodo vplivale na oceno vizualnega prikaza podatkov v zgibanki; vsi sodelujoči bodo lahko ustrezno videli vsebino� Z demografskih vprašanj so anketiranci prešli na specifična vprašanja o tem, kako uspešno je načrtovana in oblikovana zgibanka� Pri petem vprašanju smo jih spraševali o tem, kateri grafični ali tipografski element so na zgibanki opazili najprej (slika 42)� Barve so bile najbolj opazne za 25 (28 %) anketirancev� Ne-Barve QR kode Da Fotografija Vse in nič Ne Telefonske številke 9 % 28 % 5 % 53 % 20 % Ali uporabljate pripomočke za Kaj ste korekcijo vida? opazili najprej? [n=88] [n=88] 47 % 38 % Slika 41: Razvrstitev anketirancev glede Slika 42: Opredelitev anketirancev gle- uporabe pripomočkov za ko- de vidnosti posameznih grafič- rekcijo vida nih in tipografskih elementov 248 • TRETJI SKLOP koliko več, 33 (38 %), anketirancev je odgovorilo, da so najprej opazili fotografijo� Telefonske številke so pritegnile pozornost pri 18 (20 %) anketirancih� Da so najprej opazili QR kodo, so navedli štirje (5 %) anketiranci� Zaradi mnoštva podatkov smo med možnosti uvrstili tudi odgovor vse in nič, za katerega se je odločilo osem (9 %) anketirancev� Podobno kot pri prejšnjem vprašanju tudi tukaj opažamo, da devet (10 %) anketirancev ni podalo odgovora� Ugotavljamo, da fotografija upravičuje svoj namen, saj je bila element, ki so ga anketiranci označili kot najbolj opaznega� Uporabljena fotografija prikazuje študente, ki se nahajajo pred zgradbo (ta asociira na fakulteto)� Zaradi epidemije covida-19 ni bila mogoča dejanska izvedba, kjer bi posneli lastno fotografijo s študenti, ki se nahajajo pred stavbo Univerze v Ljubljani ali pred Zdravstvenim domom za študente� Fotografija, ki smo jo uporabili v zgibanki (tiskani in elektronski), je bila izbrana na način, da jo je mogoče povezati s poslopjem, kjer se izvajajo študijske dejavnosti� Prav tako ne preseneča dejstvo, da so anketiranci v velikem deležu opazili barve� Uporabljena je monokromatska barvna kombinacija, ki zaradi nastalih kontrastov predstavlja področje, ki pritegne pozornost� Nekoliko preseneča dejstvo, da so anketiranci v manjši meri najprej opazili telefonske številke in QR kode� Tukaj bi bila dobrodošla korektura zgibanke� Predvidevamo, da bi lahko z večjo velikostjo pisave ali morda bolj izstopajočo barvo (večji kontrast) vidnost teh elementov povečali� Pri šestem vprašanju (zaprtega tipa) nas je zanimalo, ali lahko anketiranci iz podatkov na zgibanki razberejo, katera institucija opravlja zdravstvene storitve (slika 43)� Študentski zdravstveni dom je kot odgovor izbralo 53 (62 %) anketirancev� Univerzo v Ljubljani kot izvajalca zdravstvenih storitev je izbralo 20 (23 %) anketirancev� Za Zdravstveni dom Ljubljana se je odloči-lo deset (12 %) anketirancev� Urgenco sta izbrala dva (2 %) anketiranca in en (1 %) anketiranec Psihiatrični oddelek� Opažamo tudi, da vsi anketiranci niso podali odgovora na zastavljeno vprašanje; takih je 11 anketirancev� REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 249 Katera inštitucija izvaja storitev? [n=86] 70 62 % 60 50 40 30 23 % število anketriancev 20 21 % 10 0 % 1 % 2 % 0 ZD Ljubljana Evropska Univerza ZD za Psihiatrični Urgenca unija v Ljubljani študente oddelek Slika 43: Odgovori anketirancev glede institucije, ki opravlja zdravstvene storitve za študente Več kot polovica vseh, ki so podali odgovor na vprašanje, je pravilno navedla institucijo, ki izvaja zdravstvene storitve za študente� Predvidevamo, da je logotip na prvi strani zgibanke zadosti izstopajoč� S tem lahko utemeljimo, da je podatek o izvajalcu zadosti izpostavljen in viden� Glede na to, da je Univerzo v Ljubljani kot izvajalca zdravstvenih storitev izbralo 20 anketirancev, lahko sklepamo, da so bili zavedeni zaradi poimenovanja zdravstvenega doma (Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani), ki v svojem imenu vsebuje besedno zvezo Univerza v Ljubljani� Ob tem je treba poudariti, da je ZDŠ popolnoma neodvisen od Univerze v Ljubljani in nudi zdravstveno pomoč vsem študentom ne glede na institucijo, s katere prihajajo� S sedmim vprašanjem (slika 44) smo želeli izvedeti mnenje anketirancev o upor abljenih barvah oziroma barvnih kombinacijah� Kot primerne je barve, uporabljene v zgibanki, ocenilo 79 (98 %) anketirancev, kot neprimerne pa dva (2 %) anketiranca� Opažamo, da 16 anketirancev na vprašanje ni odgovorilo� 250 • TRETJI SKLOP Primerne Neprimerne Pregledna Nepregledna 12 % 2 % Primernost barv Struktura [n=81] dokumenta je ... [n=81] 88 % 98 % Slika 44: Mnenje anketirancev glede Slika 45: Mnenje anketirancev o struk- uporabljenih barv oziroma turi zgibanke barvnih kombinacij Glede na visok odstotek, ki potrjuje ustreznost izbranih barv in barvnih kombinacij, predvidevamo, da se študenti (tudi mednarodni) precej hitro poistovetijo z rdečo barvo, ki je temeljna pri celostni grafični podobi Univerze v Ljubljani� Prav tako lahko strinjanje z uporabljenimi barvami iščemo v psihološkem vplivu� Rdeča se pogosto interpretira kot barva mladosti in moči� Ti dve lastnosti sta zagotovo tipični za študentsko populacijo� Pri tem vprašanju smo podali možnost komentarja� Izmed vseh anketirancev smo prejeli en komentar, ki navaja: » Red is for me associated to emergencies or something negative in this case. I would reccomend blue or green�« Deloma se s komentarjem lahko strinjamo (morda asociacija izhaja iz barve krvi), kljub temu pa menimo, da so uporabljene barvne kombinacije ustrezne, saj jih večji del anketirancev ocenjuje kot primerne� Navsezadnje gre za informacije o nujni medicinski pomoči� Z osmim vprašanjem smo želeli izvedeti, kaj mednarodni študenti menijo o strukturi dokumenta (zgibanke) (slika 45)� Da je struktura zgibanke pregledna, je ocenilo 71 (88 %) anketirancev, in da je struktura zgibanke nepregledna, je REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 251 ocenilo deset (12 %) anketirancev� Ugotavljamo, da 16 udeležencev ni podalo odgovora na osmo vprašanje� Posebno pozornost pri izdelavi zgibanke smo posvetili temu, da bodo prikazane informacije ustrezno kontrastne, izstopajoče in dobro vidne� Z izbiro linearne pisave s povečanim srednjim črkovnim pasom in nekoliko večjimi protioblikami smo dosegli ustrezno vidnost in čitljivost besedila, kar je potrdilo 71 (88 %) mednarodnih študentov� V zgibanki je izpostavljen podatek o telefonski številki za klic v sili v Sloveniji� Z devetim vprašanjem smo želeli izvedeti, ali mednarodni študenti poznajo navedeno številko (slika 46)� Pravilno izbiro je podalo 77 (97 %) anketirancev� Po en anketiranec (1 %) pa je izbral napačen odgovor z izbiro 113, 122 ali 911� Ugotavljamo, da 18 udeležencev odgovora na to vprašanje ni podalo� 112 97 % 113 122 Številka za klic v sili v 911 Sloveniji je ... [n=79] 1 % 1 % 1 % Slika 46: Odgovori anketirancev glede poznavanja telefonske številke za klic v sili Mednarodni študenti so seznanjeni s številko za klic v sili� Na podvprašanje, če so številko za klic v sili poznali od prej ali so se z njo seznanili s pomočjo brošure, jih je več kot 50 % navedlo, da so številko poznali od prej, slabih 30 % udeležencev pa je navedlo, da številke prej niso poznali, so se pa z njo seznanili s pomočjo zgibanke; 20 % jih odgovora na to ni podalo� Predvidevamo, da je 252 • TRETJI SKLOP k poznavanju številke pripomoglo tudi to, da je navedena številka v zgibanki primerno izpostavljena (velikost in kontrast)� V sklopu desetega vprašanja smo postavili več trditev o zgibanki� Sodelujoči so lahko trditve ovrednotili z naslednjimi odgovori: se ne strinjam, se delno ne strinjam, niti se strinjam niti se ne strinjam, se delno strinjam, se strinjam (tabela 16)� Na trditve je v celoti ali deloma odgovorilo med 62 in 64 udeležencev� Ugotavljamo, da od 33 do 35 udeležencev ni podalo odgovorov� Tabela 16: Stopnja strinjanja anketirancev glede posamezne trditve o zgibanki ODGOVORI* TRDITEV SKUPAJ A B C D E 1 Naslovi razdelkov ustrezno 4 2 5 14 37 62 sporočajo vsebino� 2 Dokument vsebuje vse 1 1 8 16 37 63 informacije, ki jih pričakujem� 3 Velikosti pisav so ustrezne� 2 3 7 18 32 62 4 Uporabljeno slikovno gradivo je 5 5 10 17 25 62 pomembno� 5 Najpomembnejši podatki so 1 3 8 21 29 62 dovolj poudarjeni� 6 QR koda ob naslovu institucije se 6 3 17 15 21 62 mi zdi pomembna in uporabna� 7 Če bi potreboval več informacij, 8 7 8 12 29 64 bi poskeniral QR kodo� *A – se ne strinjam; B – se delno ne strinjam; C – niti se strinjam niti se ne strinjam, D – se delno strinjam; E – se strinjam REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 253 Trditev 1: Največ anketirancev (37; 60 %) se je strinjalo s prvo trditvijo, da naslovi razdelkov ustrezno sporočajo vsebino; 14 (23 %) je takšnih, ki se s trditvijo delno strinjajo; po pet (8 %) ali manj anketirancev je izbralo eno od preostalih treh mož- nosti (se ne strinjam, se delno ne strinjam, niti se strinjam niti se ne strinjam)� Trditev 2: Največ anketirancev (37; 59 %) se je strinjalo s trditvijo, da dokument vsebuje vse informacije, ki jih pričakujejo; 16 (25 %) anketirancev se s trditvijo delno strinja; po osem (13 %) ali manj jih je izbralo eno od preostalih treh možnosti� Trditev 3: Več kot polovica anketirancev (32; 52 %) se strinja s trditvijo, da so uporabljene velikosti pisav ustrezne; 18 (29 %) se jih s trditvijo delno strinja; po sedem anketirancev (11 %) ali manj je izbralo enega izmed preostalih možnih odgovorov� Trditev 4: S trditvijo o pomembnosti uporabljenega slikovnega gradiva se strinja 25 anketirancev (40 %); 17 (27 %) se jih s tem delno strinja; deset (16 %) pa jih je navedlo niti se strinjam niti se ne strinjam; po pet (8 %) se jih je odločilo za eno od preostalih možnosti� Trditev 5: Strinjanje s trditvijo, da so najpomembnejši podatki dovolj poudarjeni, je izrazilo 29 (47 %) anketirancev; 21 (34 %) se jih s trditvijo strinja delno; po osem (13 %) ali manj se jih je odločilo za eno od preostalih možnosti� Trditev 6: Le 21 anketirancev (34 %) se strinja, da je QR koda pomembna in uporabna; 15 (24 %) se jih s tem strinja delno; 17 (27 %) se s tem niti strinja niti ne strinja; trije (5 %) se s tem delno ne strinjajo, šest (10 %) se jih s tem ne strinja� Trditev 7: Nekoliko manj kot polovica anketirancev (29; 45 %) je izkazala strinjanje s tem, da bi za več informacij poskenirali QR kodo; 12 (19 %) jih je pri tem izrazilo delno strinjanje; po osem (13 %) ali manj jih je izbralo eno od preostalih treh možnosti (niti se strinjam niti se ne strinjam, se delno strinjam, se ne strinjam)� 254 • TRETJI SKLOP Glede na pridobljene podatke lahko sklepamo, da so se mednarodni študenti pretežno strinjali s podanimi trditvami (število strinjanj v preglednici narašča od odgovora A do odgovora E)� Predvsem je pozitivno dejstvo, da je vsebina ustrezno razporejena v zgibanki, da so sodelujoči v njej našli želene informacije, da se strinjajo z uporabljenimi tipografskimi in grafičnimi elementi (pisava, fotografija) in da so pomembne informacije zadosti poudarjene� Ugotavljamo, da podajanje QR kode morda ni najbolj bistveno za anketirane študente, kljub temu pa je ustrezen element za pridobitev več informacij, če za to obstaja potreba� Pri enajstem vprašanju smo mednarodne študente vprašali, ali so prejeli to ali podobno zgibanko z bistvenimi informacijami glede zdravstvenih storitev� Glede na rezultate (slika 47) ugotavljamo, da je obveščanje študentov o zdravstvenih storitvah pomanjkljivo� Da te ali podobne zgibanke niso prejeli, je navedlo 56 (92 %) anketirancev� Le pet (8 %) jih je bilo s podobno vsebino seznanjenih v času bivanja v Sloveniji� Nekoliko nenavadno je dejstvo, da 36 udeležencev ni podalo odgovora na zastavljeno vprašanje� Razlog za to bi lahko morda iskali v tem, da ali zgibanke niso prejeli ali da nekateri mednarodni študenti stalno prebivajo v kateri od sosednjih držav (Avstrija, Italija, Hrvaška, Madžarska) in pot do domače zdravstvene oskrbe (če ni nujna) ne predstavlja težave� 8 % Da Ne Ali ste v času bivanja v Sloveniji prejeli/ videli to ali brošuro s podobno vsebino? 92 % [n=61] Slika 47: Obveščenost študentov o možnostih zdravstvenih storitev v Sloveniji REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 255 Komentarji Analiza rezultatov ankete kaže na to, da smo v sklopu ustvarjalnega procesa ustrezno pristopili k načrtovanju grafičnega izdelka (zgibanke), ki je namenjen obveščanju mednarodnih študentov o njihovih možnostih koriščenja zdravstvenih storitev v Sloveniji� Na podlagi predhodnih odločitev, kakšen bo obseg projekta in kakšni njegovi cilji, kaj se bo izdelalo, kakšno bo posredovano sporočilo, kdo je ciljna publika, kako naj bi sporočilo vplivalo na ciljno publiko in kakšna je predvidena časovnica projekta (izdelave in življenjske dobe), ter določitev oseb, ki bodo v projekt vključene, smo v fazi ustvarjalnega povzetka primerno ovrednotili vsa vprašanja, ki so predstavljala izhodišče za naslednjo fazo, to je raziskavo� S pomočjo intervjujev in ankete smo v procesu raziskovanja pridobili ustrezne podatke, ki smo jih v fazi zamisli uspešno razdelali in v izvedbo vključili kreativne zamisli� V fazi izvedbe je tako nastala šeststran-ska zgibanka, ki na omejenem prostoru ponuja vse bistvene informacije, ki jih mednarodni študenti potrebujejo v času, ko bivajo v Sloveniji� Poleg podatkov o tem, kakšne vrste zdravstvenih storitev so jim na voljo, in ustreznih kontaktnih informacij (telefonske številke, spletni naslovi, elektronska pošta, QR koda) zgibanka vključuje tudi pojasnila o tem, kaj omogočajo zdravstvena zavarovanja iz evropskih držav, ki so del EU ali zunaj nje, ter preostalih delov sveta� Predvsem smo v fazi raziskovanja ugotovili, da veliko mednarodnih študentov ni seznanjenih s tem, katere zdravstvene storitve so jim zagotovljene v Sloveniji na osnovi obstoječih pravnih in drugih podlag za zdravstveno zavarovanje� Pri odločitvi o uporabi grafičnih in tipografskih elementov, ki jih bomo uporabili za podajanje informacij v zgibanki, smo v prvi vrsti želeli zelo izčiščene informacije, saj je bilo zato mogoče na razmeroma majhnem prostoru predstaviti vse bistvene podatke� Čeprav se je v preteklosti veliko institucij, ki so povezane z zdravstvom in zdrav stvenim zavarovanjem, odločalo za uporabo zelene ali modre barve (oziroma njunih odtenkov), lahko v zadnjem času tudi v oglasnih sporočilih različ- nih zavarovalnih podjetij opazimo porast uporabe rdeče barve� Tudi tukaj lahko 256 • TRETJI SKLOP vidimo smiselnost določitve, da smo za zgibanko uporabili rdečo barvo in njene odtenke (monokromatska barvna kombinacija)� V prvi vrsti smo rdečo barvo izbrali zaradi tega, da se bolj povezuje z Univerzo v Ljubljani, ki omogoča mednarodni študij in informacije za mednarodne študente, po drugi strani pa tudi zaradi lastnosti, ki jih rdeča barva sporoča in z njimi vpliva na naše razmišljanje, občutke, odločitve� Res je, da se rdeča barva velikokrat povezuje z nevar-nostjo, kljub temu pa lahko predstavlja tudi mladost, zagon, moč, samozavest, ki so po našem mnenju bistvene za populacijo študentov� Prav tako lahko rdeča barva zaradi svoje nasičenosti predstavlja merilo za to, ali bo določena vsebina hitreje ali počasneje zaznana in kako dobro bo vidna� Morda je v tem pogledu mogoče govoriti tudi o manjši provokaciji, ki pa se je z analizo odgovorov, zbranih z anketnim vprašalnikom, izkazala kot pozitivna, saj rezultati ankete kažejo, da so bili mednarodni študenti uporabi rdeče barve naklonjeni� Zaključek Povratne informacije mednarodnih študentov kažejo, da smo zgibanko dobro zasnovali in realizirali� Vsekakor so vedno možne izboljšave, saj mednarodni študenti prihajajo iz različnih jezikovnih in kulturnih območij, ki bi jim lahko zgibanko bolj prilagodili in tako morda celo prešli na stopnjo personalizacije izdelka� Še ena pozitivna lastnost izdelane zgibanke je ta, da jo je mogoče uporabiti kot tiskani ali digitalni izdelek� V prvem primeru se pogosto študentom izroči, ko prispejo v Slovenijo, drugi primer pa je uporaben za predhodno obve- ščanje o dostopnosti in razpoložljivosti zdravstvenih storitev (torej pred samim prihodom na študentsko izmenjavo) po elektronski pošti ali na spletni strani� Glede na pridobljene podatke lahko vidimo, da veliko anketirancev s podatki iz zgibanke ni bilo seznanjenih, čeprav jo je mednarodna pisarna Univerze v Ljubljani poslala vsem prihajajočim izmenjalnim študentom� Predlagali bi, da se bolj skrbi za redno vpisane mednarodne študente in da se poenostavi dostopnost informacij na spletni strani Univerze v Ljubljani oziroma tudi na drugih REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 257 izobraževalnih in zdravstvenih ustanovah, ki zagotavljajo zdravstveno oskrbo mednarodnih študentov v Sloveniji� Pripravljena zgibanka o zdravstvenih storitvah je začetek nadaljnjih korakov, ki bodo področje zdravstvenih storitev in zavarovanj približali mednarodnim študentom in ga naredili razumljivejšega� Čeprav je težko govoriti o dobri izkušnji v primeru covida-19, pa smo z raziskovanjem ugotovili, da je treba v zdravstvenem sistemu razmišljati tudi o nepredvidljivih situacijah� Veliko mednarodnih študentov je tako v anketi kot v osebni komunikaciji izpostavljalo, da so bile informacije glede epidemije, ki je svet prizadela v letu 2020, pomanjkljive� Na podlagi pridobljenih izkušenj bo pripravljenost v prihodnosti nedvomno na viš- jem nivoju, kar bo mednarodnim študentom pred prihodom ali med bivanjem v Sloveniji olajšalo marsikatero odločitev in preprečilo stisko v primeru težav� Viri Ambrose, G� in Harris, P� (2003)� The fun- Franken, G�, Podlesek, A� in Možina, K� damentals of creative design� Bloomsbury (2015)� Eye-tracking study of reading Academic� speed from LCD displays: Influence of Armstrong, H� in Lupton, E� (2012)� Gra phic type style and type size� Journal of Eye design theory: Readings from the field� Movement Research, 8(1 SE-Articles)� Princeton Architectural Press� https://doi�org/10�16910/jemr�8�1�3 Baer, K� in Vacarra, J� (2008)� Information Gomez-Palacio, B� in Vit, A� (2009)� design workbook: Graphic approaches, Graphic design, referenced: A visual guide solutions, and inspiration + 30 case stud- to the language, applications, and history ies� Rockport Publishers� of graphic design� Rockport Publishers� Baines, P� in Haslam, A� (2005)� Type in ty- Haller, K� (2019)� The little book of colour: pography� Laurence King� How to use the psychology of colour to transform your life� Penguin Books� Berger, J� (2008)� Ways of seeing� Penguin Adult� Hendee, W� R� in Wells, P� N� T� (2012)� The perception of visual information� Springer Coates, K� (2014)� An Introduction to infor- New York� mation design� Laurence King� Hughes, K� A� (2019)� Graphic design: Felici, J� (2012)� The complete manual of ty- Learn it, do it� CRC Press� pography: A guide to setting perfect type� Peachpit Press� 258 • TRETJI SKLOP Ibach, H� (2009)� How to write an inspired Pušnik, N�, Možina, K� in Podlesek, A� creative brief� iUniverse� (2016)� Effect of typeface, letter case and position on recognition of short words Ibach, H� (2015)� How to write an inspired presented on-screen� Behaviour in In- creative brief� Juju Books� formation Technology, 35(6), 442–451� Jeler, S�, Kumar, M� in Tišler, V� (2001)� In- https://doi�org/10�1080/014492 terdisciplinarnost barve. Društvo koloris- 9X�2016�1158318 tov Slovenije� Pušnik, N�, Podlesek, A� in Možina, K� Katz, J� (2012)� Designing information: Hu- (2016)� Typeface comparison − Does the man factors and common sense in infor- x-height of lower-case letters increased to mation design� Wiley� the size of upper-case letters speed up rec- ognition? International Journal of Indus- Koenig, B� (2003)� Color workbook� Pren- trial Ergonomics, 54, 164–169� https:// tice Hall� doi�org/https://doi�org/10�1016/j�er- Lidwell, W�, Holden, K�, Butler, J� in Elam, gon�2016�06�002 K� (2010)� Universal principles of design, Ruder, E� (2001)� Typographie: A manual of revised and updated: 125 ways to enhance design� Verlag Niggli� usability, influence perception, increase appeal, make better design decisions, and Santana-Dowling, Y� (2020)� The four day teach through design� Rockport Publishers� creative brief: A practical guide for writing an inspiring one� Tablo Pty Limited� Lupton, E� (2014)� Thinking with type: A critical guide for designers, writers, edi- White, A� W� (2011)� The elements of tors and students� Princeton Architectural graphic design� Allworth� Press� Meirelles, I� (2013)� Design for information: An introduction to the histories, theories, and best practices behind effective informa- tion visualizations� Rockport Publishers� Možina, K� (2003)� Knjižna tipografija� Uni- verza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in Naravoslovnotehniška fakulteta� Puškarević, I�, Nedeljković, U�, Dimovski, V� in Možina, K� (2016)� Eye tracking study of attention to print advertise- ments: Effects of typeface figuration� Journal of Eye Movement Research, 9(5 SE-Articles)� https://doi�org/10�16910/ jemr�9�5�6 REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 259 11ZAKLJUČKI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV Monika Kavalir, Marija Milavec Kapun Projekt IKTERUS – Izboljšanje komunikacije s tujimi študenti v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani – pomeni prvo znanstveno raziskavo področja zdravstvene komunikacije z mednarodnimi študenti v Sloveniji in prinaša raznolika raziskovalna spoznanja, od katerih številna potrjujejo znanstvena spoznanja tujih študij, nekatera pa odpirajo pomembne poudarke specifično za slovenski prostor� Internacionalizacija slovenskega visokega šolstva sega v zgodovino, vendar pa ni bila še nikoli tako močno prisotna kot danes, saj niti v času koronavirusa ni prišlo do pomembnega upada števila mednarodnih študentov� Pričakovati je, da bodo vprašanja integracije in ustrezne obravnave mednarodnih študentov, tako na zdravstvenem kot na drugih področjih z namenom zagotovitve njihovega dobrega počutja in akademskih dosežkov, v prihodnosti enako pomembna oziroma bodo še pridobivala na pomenu� Mno- žičnost mednarodnih študentov je z vidika visokošolskih zavodov dobrodošla, vsaj na načelni ravni jo podpirajo tudi nacionalne strategije, vendar pa to ne pomeni, da ni hkrati za institucije na vseh ravneh velik izziv� V projektu smo tako zaznali številna področja, kjer bi bile potrebne in dobrodošle nadaljnje izboljšave ter predvsem sistemske rešitve� Prvo takšno področje, na katerega lahko opozorimo, je že terminologija ter dihotomija med tujimi in mednarodnimi študenti� Medtem ko je v angleščini 260 • TRETJI SKLOP za mobilne študente že uveljavljeno poimenovanje international students, in ne foreign students (glej poglavje »Uvod«), smo se v slovenščini terminološke zadrege in globljih vprašanj, ki jih odpira, tudi sodelujoči v projektu zavedeli šele s poglobljenim raziskovanjem področja� Čeprav to terminološko razlikovanje še zdaleč ni sistematično, se zdi, da so mednarodni študenti predvsem kratkoročno mobilni študenti, ki prihajajo v Slovenijo na izmenjavo ali prakso; njim so namenjene mednarodne pisarne, mednarodni koordinatorji, dejavnosti dobrodošlice itd� (glej poglavje »Mednarodni študenti v Sloveniji in na Univerzi v Ljubljani«)� O tujih študentih po drugi strani običajno govorimo v zvezi z (rednim) vpisom srednje- in dolgoročno mobilnih študentov iz drugih držav, ki v Sloveniji ostajajo za celotno obdobje študija; ti študenti so v nekaterih pogle-dih vedno »tuji« – nimajo enakih pravic na primer pri dostopu do študentskih domov, srečujejo se z različnimi birokratskimi zapleti in podobno – medtem ko so v drugih ozirih izenačeni z domačimi študenti: tako se na primer pričakuje, da bodo sposobni sprejemati vse relevantne, tudi pravne informacije v sloven- ščini na nivoju maternega govorca� Čeprav je realnost kompleksna in najdemo med kratkoročno mobilnimi študenti na primer takšne iz Hrvaške in med redno vpisanimi na primer študente iz Finske, Japonske itd�, je pri obeh skupinah študentov jasno izražena tendenca glede držav izvora, saj večina kratkoročno mobilnih študentov prihaja iz držav EU, večina redno vpisanih študentov pa iz držav nekdanje Jugoslavije� Razlikovanje med obema skupinama tako lahko daje vtis diskriminacije glede na narodnost ali dodatno poglablja takšno obstoječo diskriminacijo ljudi z območja Balkana� Na podlagi tega razmisleka v monografiji uporabljamo izraz mednarodni študenti za vse mobilne študente, ne glede na to, ali gre za kratko- ali srednje- oziroma dolgoročno mobilnost, ter predlagamo splošno uveljavitev takšnega poimenovanja in takšno organizacijo dela na visokošolskih zavodih, da bodo vsi študenti, ki potrebujejo pomoč pri vključevanju v novo, neznano okolje, dobrodošli v mednarodnih pisarnah, pri mednarodnih dejavnostih itd� K temu nas lahko spodbudi tudi dojemanje mednarodnih študentov samih, kot kaže primer naslednje izjave v anketi, ki je bila izvedena v okviru projekta (glej »Ozadje, raziskovanje in izdelki projekta IKTERUS«): » /M/enim, da izraz tuji študent ne ustreza, če ta študent redno REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 261 študira na fakulteti v Sloveniji, ker mi nismo tuji študenti, mi smo vaši študenti in bi morali imeti enake pravice kot vsi ostali študenti. « Monografija gradi na osnovi teoretičnih izhodišč – pregleda migracij v Evropi in svetu (glej poglavje Migracije v svetu in Europi), zgodovinskega in trenutnega položaja mednarodnih študentov v Sloveniji in na Univerzi v Ljubljani (glej poglavje Mednarodni študenti v Sloveniji in na Univerzi v Ljubljani) ter spoznanj o identiteti posameznika in novih oblikah migracij (glej poglavje Oblikovanje identitete posameznika in mednarodne migracije študentov) – ter informacij o zasnovi in poteku projekta IKTERUS (glej poglavje Ozadje, raziskovanje in izdelki projekta IKTERUS), vključno z interdisciplinarno naravo dela, kakor so jo doživljali vključeni študenti (glej poglavje Študentsko doživljanje interdisci- plinarnega dela)� V tretjem delu, ki zajema pet poglavij, so predstavljeni ključni rezultati projekta na med seboj zelo različnih področjih: dostop do zdravstvenih storitev; zdravstvena pismenost; jezikovne kompetence zdravstvenih delavcev; posredovanje informacij; grafična dimenzija komunikacije v zdravstvu� Vsi ti vidiki so pomembni za obveščenost mednarodnih študentov o tem, kako naj skrbijo za svoje zdravje in kaj morajo za optimalne zdravstvene izide narediti, preden in takrat ko se pojavijo zdravstvene težave� Hkrati pa je opomnik za tudi druge deležnike, kaj lahko naredijo za boljšo zdravstveno oskrbo mednarodnih študentov� Šesto poglavje, »Zdravstveno varstvo mednarodnih študentov«, in sedmo poglavje, »Zdravstvena pismenost mednarodnih študentov«, kažeta, da ima- jo mednarodni študenti na področju zdravstva nekatere skupne značilnosti z drugimi udeleženci mednarodnih migracij, nekatere značilnosti pa so po drugi strani podobne kot pri domačih, slovenskih študentih� Tako domači kot mednarodni študenti se pogosto ne zanimajo za zdravstveno zavarovanje, saj kot mlada populacija običajno nimajo potreb po zdravstvenih storitvah� Kadar pa se v tem življenjskem obdobju srečajo z izzivom, da se morajo ukvarjati z zdravstvenim zavarovanjem in dostopom do zdravstva, so mednarodni študenti pogosto prvič sami, brez znatne podpore staršev ali skrbnikov� Skoraj 40 % med- 262 • TRETJI SKLOP narodnih študentov v naši raziskavi je samoocenilo, da so slabo ali zelo slabo obveščeni o zdravstvenem zavarovanju in storitvah, približno 10 % sploh nima nobene oblike zdravstvenega zavarovanja, njihova glavna vira informacij pa sta splet in prijatelji� Ugotavljamo, da bi se morala nadaljnja prizadevanja de-ležnikov v večji meri osredotočati na dvig (digitalne) zavarovalniške pismenosti mednarodnih študentov� Za zagotavljanje optimalne zdravstvene oskrbe bi bilo smiselno sistematično informiranje mednarodnih študentov tudi o tem podro- čju že pred in med mobilnostjo ter s tem zagotavljanje ustrezne zdravstvene oskrbe teh študentov, ki bo imela dolgoročne vplive na več nivojih� Sedmo poglavje, ki naslavlja »Zdravstveno pismenost mednarodnih študen- tov«, raziskuje njihovo kompetentnost, da v Sloveniji najdejo ustrezno pomoč v primeru težav, povezanih z zdravjem in dobrim počutjem� Ko študenti spremenijo kraj bivanja ter s tem socialno in kulturno okolje, se pogosto znajdejo v zdravstvenem sistemu, ki ga ne poznajo� Rezultati naše raziskave kažejo, da mednarodni študenti tako kot drugod tudi v Sloveniji dostopajo do zdravstvenih storitev z zamudo in minimalno oziroma se zdravstvenim storitvam izogibajo� Iz odgovorov anketirancev glede reševanja primera urgentnega zdravstvenega stanja je razvidno, da vedo, kako bi ukrepali v domačem okolju, vendar ne vedo, kako postopati v Sloveniji� Preden bi prišli do zdravstvene oskrbe, bi najprej iskali ustrezne informacije ali tudi kontaktirali zavarovalnico, da bi se s tem izognili dodatnim finančnim obremenitvam� Pričakovali smo, da bodo v večjem deležu prepoznali, da jim je po večini na razpolago nujna medicinska pomoč in da bodo našli pot do urgentnega centra, kjer bi bili ustrezno oskrbljeni brez bremena plačila storitev� Kar osem anketirancev je navedlo, da bi se za pomoč vrnili domov, večinoma v sosednjo državo, kar pa lahko v primeru urgentnega stanja pomeni dodatno obremenitev za organizem in tudi slabše zdravstvene izide� Nekaj študentov je navedlo, da ne ve, kaj bi naredili v tem primeru, in izrazilo skrb zaradi te neobveščenosti� V odgovorih se pogosto izpostavlja velika skrb anketirancev glede plačila stroškov za zdravstveno oskrbo, kar je povezano z urejenim zdravstvenim zavarovanjem, zato bi bilo smiselno mednarodne študente pred in med mobilnostjo sistematično REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 263 izobraževati na področju zdravja s poudarkom na preventivi, vključno s ciljem dviga pismenosti na področju zdravstvenega zavarovanja� Sklepamo lahko, da so finančne skrbi povezane z velikim deležem mednarodnih študentov iz držav bivše Jugoslavije, ki imajo pretežno slabši ekonomski status� V primeru zdravstvene težave, ki bi zahtevala obravnavo na primarni ravni zdravstva ali zobozdravstveno pomoč, bi bila slaba desetina anketirancev relativno pasivnih pri reševanju srbečega izpuščaja in bi le čakali, ne bi naredili nič, ne vedo, odšli bi domov ali bi se zanašali na starše� Po drugi strani so nekateri navedli, da bi reševali srbeč izpuščaj z urgentno obravnavo v bolnišnici ali na urgenci oziroma da bi zaradi krvavitve iz nožnice klicali reševalce oziroma številko za pomoč v sili� Rezultati raziskave tako nakazujejo težave v razumevanju mednarodnih študentov (in glede navedbe nekaterih študentov tudi neenotno interpretacijo strokovnjakov), kdaj potrebujejo urgentno zdravstveno obravnavo� To lahko mednarodni študenti dojemajo zelo subjektivno in zato pravočas-no ne iščejo pomoči v zdravstvenih institucijah v Sloveniji� Če imajo zdravstveno zavarovanje, ki krije le nujne zdravstvene storitve, se obračajo po strokovno pomoč šele takrat, ko menijo, da je lahko že resno ogroženo njihovo zdravje ali življenje, ali ko se zaradi močne izraženosti bolezenskih simptomov počutijo v brezizhodni situaciji� To lahko poslabša njihove zdravstvene izide in posledič- no tudi akademsko uspešnost� V prihodnosti bi lahko zaradi intenzivne digitalizacije zdravstva ustrezen odgovor za zagotavljanje primerne zdravstvene obravnave mednarodnih študentov predstavljale tudi telezdravstvene storitve� Najbolj se je pomanjkanje informacij in strategij za iskanje pomoči pokazalo na področju duševnega zdravja� Polovica anketirancev je navedla, da bi v primeru psihološke stiske iskala različne oblike strokovne pomoči oziroma jo že ima, kar 20 % vprašanih pa je navedlo izključno neustrezen odgovor (ne vedo, nič, čakanje, odhod domov) ali so (ravno tako neustrezno) prepričani, da se kaj takega njim ne more zgoditi� Kot smo ugotovili tudi z našo raziskavo, se v različnih (predvsem psihosocialnih) stiskah pogosto obračajo za pomoč in podporo na prijatelje in sošolce ter na izobraževalno institucijo oziroma učitelje in 264 • TRETJI SKLOP druge zaposlene, zato bi bilo o možnih težavah mednarodnih študentov dobro obveščati tudi njihove študijske vrstnike in posredovati ustrezne informacije vsem visokošolskim učiteljem, ki mentorirajo mednarodne študente med njihovim študijem v Sloveniji� Na tem področju so mednarodni študenti izpostavljali jezikovne ovire in navajali, da bi iskali pomoč pri strokovnjaku, ki govori njihov jezik, ali se povezali s strokovnjakom v matični državi po spletu oziroma drugih komunikacijskih kanalih, saj jim je težko govoriti o čustvih in mislih v tujem jeziku� Ker raziskave kažejo, da proces akulturacije mednarodnim študentom predstavlja dodatne psihosocialne izzive, bi bilo pri njih smiselno posvetiti dodatno pozornost dvigu veščin za obvladovanja stresa� Z jezikovnimi ovirami, vendar z druge strani zdravstva, se ukvarja osmo poglavje z naslovom »Jezikovne kompetence zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani«, ki preučuje jezikovne kompetence zdravstve- nega osebja v ZDŠ ter njihovo pripravljenost za nadgradnjo jezikovnih znanj� Rezultati kažejo na precejšen razkorak med terapevti (zdravniki, zobozdravniki, psihologi itd�) na eni strani in drugim zdravstvenim osebjem (zdravstvenimi tehniki, diplomiranimi/višjimi medicinskimi sestrami itd�) na drugi strani, kar je predvidoma povezano tudi s stopnjo izobraženosti� Medtem ko skoraj vsi zaposleni v skupini terapevtov ocenjujejo, da znajo angleško vsaj na stopnji B1 – tj� na ravni, ki naj bi zagotavljala učinkovito komunikacijo v delovnem okolju – te stopnje ne dosegata približno dve tretjini zaposlenih iz skupine zdravstvenega osebja� Po drugi strani velika večina anketirancev brez večjih razlik med skupinama ocenjuje, da znajo vsaj na stopnji B1 bosanščino/črnogorščino/hrvaščino/ srbščino (BČHS) kot regionalno linguo franco� Med posameznimi deli zdravstvene obravnave sta se kot jezikovno najtežja pokazala posredovanje informacij o zdravilih ter preverjanje razumevanja podanih informacij in navodil� Tudi pri navodilih za ponovni obisk, ki so se izkazala za jezikovno najmanj težavno dejavnost, ima v angleščini delne ali hude težave 25 % in v BČHS 8 % zaposlenih� Med strategijami za premagovanje jezikovnih ovir se je v angleščini kot najbolj uspešna metoda izkazalo prevajanje s pomočjo zaposlenega v ZDŠ, v BČHS pa prevajanje s pomočjo osebe, ki spremlja študenta� REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 265 Zaskrbljujoče je, da lahko tujejezični študenti pričakujejo, da bodo v procesu zdravstvene obravnave jezikovne ovire igrale pomembno vlogo na več točkah in da morebitne težave z zdravjem tudi ne bodo vedno uspešno razrešene ali pravilno naslovljene� Kot rešitev tuja literatura običajno omenja dostop do spe-cializiranih tolmačev, ki v Sloveniji ni sistemsko urejen, vendar pa si je glede na jezikovno in narodnostno raznolikost mednarodnih študentov težko predstav-ljati, da bi v praksi lahko na tak način pravočasno oskrbeli vse različne primere, s katerimi se srečujejo v ZDŠ, prav tako pa tuji znanstveni izsledki kažejo, da ta rešitev ni vedno strokovno ustrezna� Zelo pozitivna ugotovitev naše raziskave je, da zaposleni v ZDŠ kažejo visoko pripravljenost za pridobivanje in osveževanje jezikovnih znanj, zlasti v angleščini� Poleg tovrstnih izobraževanj predvsem za zdravstveno osebje bi bilo priporočljivo usposabljanje na podro- čju medkulturne komunikacije in strategij za reševanje težav v komunikaciji, tako za zdravstvene delavce kot za mednarodne študente, ki se tudi sami lahko vnaprej pripravijo na obisk zdravstvene institucije, na primer tako, da si pogledajo najpomembnejše besedišče za svoj problem, si pripravijo spletni prevajalnik itd� Deveto poglavje, »Jezikovna vprašanja pri posredovanju informacij mednarod- nim študentom«, obravnava komunikacijo z mednarodnimi študenti z institu- cionalne plati, ko gre za posredovanje pomembnih informacij – na primer o dostopu do zdravstvenih storitev, vpisnih postopkih itd� –, predvsem v pisni oziroma spletni obliki� Na podlagi koncepta razumljivega jezika (ang� plain language) in analize besedil, namenjenih mednarodnim študentom, ter primera besedila, pripravljenega v projektu IKTERUS, ugotavljamo, da bi bilo treba posredovane informacije konceptualno in jezikovno prilagoditi naslovnikom� Analiza stanja kaže, da so informacije za mednarodne študente večinoma na voljo v zelo zahtevni, strokovno in jezikovno neoporečni angleščini ali pa so v slovenščini na enaki ravni kot za materne govorce� Smiselno bi bilo, da bi bile vse informacije na voljo v obeh jezikih (in potencialno še v BČHS glede na velik delež govorcev med mednarodnimi študenti), in sicer v obliki, ki bi bila prilagojena naslovnikom, ki niso uporabniki angleščine in slovenščine kot prvega 266 • TRETJI SKLOP jezika� Ko pri oblikovanju besedil izhajamo iz naslovnika in njegovih potreb, se običajno izkaže, da moramo nasloviti nekatera dodatna ključna vprašanja, zato takšen pristop pomeni, da so končna besedila tudi vsebinsko bogatejša in za končnega naslovnika uporabnejša� Pri ubesedenju informacij je poleg vprašanja, kateri jezik oziroma katere jezike uporabiti, ključna tudi izbira najprimernejših jezikovnih sredstev, ki bodo neposredno naslavljala bralca in zagotovila kar najboljše razumevanje informacij� Pri tem je priporočljivo tudi izkoristiti oblikovalske možnosti za lažjo in hitrejšo orientacijo naslovnika� Prav s slednjim področjem se ukvarja zadnje poglavje v sklopu rezultatov, »Grafična dimenzija komunikacije v zdravstvu«, ki na primeru konkretnega projektnega izdelka – zgibanke – seznanja s splošnimi vidiki grafičnega oblikovanja in pristopom k oblikovalskemu projektu� Upoštevanje ugotovitev predhodnih raziskav nas je vodilo k pripravi izdelka v dveh jezikovnih variantah – angleščini in slovenščini – in v dveh različicah glede na namen, eno za uporabo ZDŠ in drugo za uporabo Univerze v Ljubljani� Odziv mednarodnih študentov, ki smo ga preverili s pomočjo anketnega vprašalnika, je pokazal, da je zgibanka kot oblika primerna za podajanje bistvenih informacij in ni preobsežna ter da so bili grafični in tipografski elementi (fotografija, barva, oblika za razlikovanje posameznih delov naslovnice, logotip, naslov (ki nakazuje vsebino), kontaktni podatki, podatki o projektu, vir sofinanciranja) ustrezno umeščeni� Presenetlji-va je bila nekoliko slabša zaznava telefonskih številk in QR kod, zato bi bilo smiselno z večjo velikostjo pisave ali morda bolj izstopajočo barvo (večjim kon-trastom) še povečati vidnost teh elementov� Rezultati projekta, predstavljeni v monografiji, potrjujejo, da so mednarodni študenti ranljiva skupina in da se na področju zdravstvene komunikacije v Sloveniji soočajo z izzivi, ki lahko privedejo do slabših zdravstvenih izidov in posledično lahko tudi do slabše akademske uspešnosti� Kot posebno problematična se kaže skupina študentov iz držav nekdanje Jugoslavije, ki v Sloveniji pogosto kot redni študenti ostajajo dalj časa, a imajo zaradi birokratskih in finančnih ovir slabši dostop do zdravstvenih storitev� Po drugi strani se med- REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 267 narodni študenti brez znanja slovenščine oziroma BČHS pogosteje srečujejo z jezikovnimi ovirami med zdravstveno obravnavo� Obe skupini študentov bi potrebovali dodatne in lažje dostopne informacije v razumljivem jeziku, tako v slovenščini kot v angleščini, v pisni obliki grafično optimizirane za kar najboljše razumevanje� Projekt IKTERUS je poskus nasloviti komunikacijske izzive na področju zdravstvene komunikacije za mednarodne študente na podlagi znanstvenega pristopa k analizi potreb in z dosledno implementacijo ključnih načel� V okviru projekta je nastala vrsta izdelkov za obveščanje mednarodnih študentov o urejanju zdravstvenega zavarovanja in dostopa do zdravstvenih storitev v Sloveniji, ki smo jih delili z ZDŠ, Univerzo v Ljubljani in prek Cmepiusa oziroma tudi nepos- redno še z drugimi slovenskimi visokošolskimi zavodi (glej poglavje »Ozadje, raziskovanje in izdelki projekta IKTERUS«)� Vsa gradiva so bila pripravljena v takšni obliki, da jih je mogoče neposredno tiskati, objaviti oziroma pošiljati, pa tudi v takšni obliki, kjer je mogoče informacije, logotipe itd� spreminjati� Ob razširjanju gradiv smo potencialne uporabnike seznanili s področjem avtorskih pravic in načeli poštene rabe� Gradivo smo med drugim diseminirali tudi s po-močjo predstavitve na Cmepiusovi Jesenski šoli za prijavitelje, pogodbenike in koordinatorje Erasmus+ projektov mobilnosti v terciarnem izobraževanju� Iz odzivov vemo, da je na primer ZDŠ takoj natisnil zgibanko v obeh jezikih za neposredno uporabo v zdravstvenem domu in da zdaj pripravlja prenovljeno izdajo (zaradi spremembe nekaterih dejavnosti na lokaciji v Rožni dolini) ter da mednarodna pisarna Univerze v Ljubljani po elektronski pošti razpošilja informacije v obliki pdf prihajajočim kratkoročno mobilnim študentom, tako da gradivo živi svoj namen, čeprav bi si želeli, da bi bilo še bolj razširjeno, tako da bi bilo na voljo vsem mednarodnim študentom v različnih lahko dostopnih oblikah, če je le možno še pred prihodom v Slovenijo� Poleg tega smo v projektu pripravili tudi e-izobraževanje zaposlenih v ZDŠ na področju jezikovnih in splošnih komunikacijskih znanj, kar pa bo predstavljeno v drugih publikacijah� 268 • TRETJI SKLOP Čeprav je bil projekt zastavljen relativno ozko za področje zdravstvene komunikacije z mednarodnimi študenti v partnerstvu med ZDŠ in Univerzo v Ljubljani, smo ob analizi potreb in obstoječega stanja pridobili številne podatke in izjave tako študentov kot zaposlenih, ki kažejo na globlje strukturne probleme področja mednarodnih študentov in zdravstvene komunikacije s tujejezičnimi pacienti ter zahtevajo tudi sistemske rešitve in interdisciplinarni pristop k oblikovanju rešitev� Na področju zdravstva se tako pojavljajo omejitve, ki zadevajo celotni zdravstveni sistem (na primer ureditev zdravstvenega zavarovanja, naročanje na specialistične preglede itd�), v smislu medjezikovne in medkulturne komunikacije pa se povezujejo z izzivi pri delu drugih zdravstvenih ustanov, tako na primer tistih v turističnih krajih kot vseh drugih, ki imajo med pacienti tudi priseljence oziroma tujce� Med visokošolskimi zavodi je problem različna obravnava mednarodnih študentov glede na način študija (vpisani proti izmenjalnim študentom), ki je v marsičem povezana s splošnim slovenskim pravnim okvirom, kljub temu pa se zdi, da bi lahko tudi izobraževalne institucije naredile več za premoščanje teh razlik� Pri tem ni nepomembna razlika v velikosti institucije, saj so manjši zavodi lažje fleksi-bilni, medtem ko je na primer pri Univerzi v Ljubljani kot najpomembnejši in največji sprejemnici mednarod nih študentov v slovenskem prostoru problem, ki je pogosto izpostavljen tudi na primer v evalvaciji končnih poročil projektov Erasmus+ (nazadnje za leto 2018), razdrobljenost s priporočilom za bolj centralizirano delo in poenotenje posredovanih informacij� Medtem ko lahko razpršenost pomeni, da so mednarodni študenti na različnih članicah Univerze v Ljubljani v različnem položaju, ko gre za dostopnost informacij in dejavnosti, pa robustnost velike ustanove pomeni hkrati priložnost za oblikovanje učinkovitih sistemskih rešitev tudi na nacionalni ravni, ki niso odvisne od osebne angažiranosti posameznih odgovornih oseb� Tudi v Sloveniji lahko pričakujemo spreminjanje oblik študijske mobilnosti, saj bodo taka pričakovanja in potrebe študentov (prim� »Oblikovanje identitete posameznika in mednarodne migracije študentov«)� Predlogi ukrepov in priporočila, podani v tej monografiji, izhajajo iz ugotovitev raziskav v okviru REZULTATI PROJEKTA IKTERUS IN PRIPOROČILA • 269 projekta in veljajo za oblike mobilnosti, ki so bile prisotne v času projekta� Glede na prehod v nove generacije in oblike mobilnosti študentov bi bilo nujno, da se podporni ukrepi izobraževalnih institucij ter drugih deležnikov dinamično in fleksibilno prilagajajo glede na zaznane in predvidene potrebe� Nove oblike internacionalizacije omogočajo »izmenjavo doma«, tako da bosta zdravstvena oskrba in psihološka podpora v maternem jeziku mogoče v bližnji prihodnosti mednarodnim študentom oddaljeni samo en klik ali pa bosta na voljo pri sosednjih vratih, če bodo spoznavali nove ljudi in kulture iz domačega udobja, brez prepotovanih kilometrov, ob podpori eksplozivnega razvoja digitalnih tehnologij� Nekatere težave mednarodnih študentov bodo ob tem lahko zbledele, druge, ki jih skoraj ni možno predvideti, pa se na novo porajale� Ob zaključku projekta smo na evalvacijskem sestanku o nadaljnjih izzivih in priložnostih za izboljšave zdravstvene obravnave mednarodnih študentov razpravljali z razširjenim vodstvom ZDŠ� Glede na načrtovano trajnostno umerjenost projekta se dejavnosti po zaključku nadaljujejo� Konec avgusta oziroma v začetku septembra 2020 smo poslali tudi obširnejše dopise s konkretnimi in naslovnikom prilagojenimi predlogi za izboljšave ter pobudo za nadaljnje aktivnosti na rektorat, mednarodno pisarno in karierni center Univerze v Ljubljani, na Cmepius in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kratka elektronska sporočila s posameznimi predlogi glede informacij na spletni strani ipd� pa tudi na Univerzitetni klinični center Ljubljana in Urgentno psihiatrično ambulanto Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana� Medtem ko zdravstvene ustanove sploh niso bile odzivne (kar je morda povezano tudi z obdobjem epidemije), je Cmepius pokazal pripravljenost na nadaljnje aktivnosti na tem področju, na Univerzi v Ljubljani pa se zaenkrat kaže kot pozitivna možnost nadaljnjega sodelovanja z ZDŠ, tudi s sodelovanjem predstavnika ZDŠ na informativnih srečanjih za mednarodne študente� Za širše sistemske rešitve pa upamo, da se bodo našle in implementirale v bližji prihodnosti� Upamo, da bo prispevek projekta hkrati tudi pobuda za nadaljnje raziskovanje in izboljševanje zdrav stvene in siceršnje obveščenosti ter obravnave mednarodnih študentov tako na Univerzi v Ljubljani kot tudi širše v slovenskem prostoru� Dobro počutje mednarodnih študentov na slovenskih visokošolskih institucijah hkrati pomeni povečanje prepoznavnosti posameznih institucij, kot je Univerza v Ljubljani, ter tudi Slovenije na ze-mljevidu uglednih in želenih študijskih destinacij� PRILOGE 272 • TRETJI SKLOP PRILOGE • 273 Priloga 1 Brošura z aktualnimi informacijami o zdravstvenem sistemu in možnostih psihosocialne pomoči v času epidemije v angleščini (april 2020; z aktivnimi povezavami) MANAGING STRESS AND ANXIETY DURING THE CORONAVIRUS PANDEMIC Slovene sources that offer information and support in English: • Counseling for all University of Ljubljana students offered by the Faculty of Education (currently over Skype) More information in Slovenian at Faculty of Education For conversations in English contact anja.gruden@pef.uni-lj.si For conversations in Bosnian, Croatian, Serbian contact tomaz.vec@pef.uni-lj.si • Community Health Centre Ljubljana has a helpline: +386 51 684 253 and an email address: psiholoska.podpora.covid19@zd-lj.si where mental health professionals are available for conversation to help with the current coronavirus situation. You can reach them from 8 am to 8 pm, Monday to Friday. Most of their staff are comfortable with conversations in English. • National Institute of Public Health (Slovenian: NIJZ) has a page dedicated to mental health in the time of the pandemic. This page is unfortunately not available in English − you can use Google Translate to access this page and other Slovenian sources that haven’t been translated. You can enter the URL to translate the entire page. It’s important to get your information from reliable sources. Sites that offer accurate information in English: • A special government site about coronavirus. You can find up-to-date information about the number of cases in Slovenia. Government measures are currently changing on a daily basis − this site explains what they are in English. • University Medical Centre Ljubljana The site includes relevant information about hospital visits in the current situation. Other sources (not based in Slovenia) that offer general advice for coping with coronavirus-related stress: • World Health Organization (WHO) summarizes some basic tips in this leaflet. • HelpGuide has a page dedicated to coronavirus anxiety. The site also offers general information about other mental health topics. • European Centre for Disease Prevention and Control (CDC) covers the situation in Europe. The site also includes a useful Q&A section. • Centers for Disease Control and Prevention (US-based) offer specific advice for looking after your mental health at this time. • NHS (UK-based) has a page dedicated to self-isolation. They offer practical advice for looking after your physical and mental health. • The Crisis Kit is a booklet that introduces different ways to cope with stressful and uncertain situations. It may be helpful if you are experiencing panic and anxiety attacks. These resources were compiled as part of the IKTERUS project led by the Faculty of Arts, University of Ljubljana. 274 • PRILOGE Priloga 2 Brošura z aktualnimi informacijami o zdravstvenem sistemu in možnostih psihosocialne pomoči v času epidemije v angleščini (oktober 2020; z aktivnimi povezavami) MANAGING STRESS AND ANXIETY DURING THE CORONAVIRUS PANDEMIC Slovene sources that offer information and support in English: • Covid-19 Hotline for any questions you might have is available Mon-Fri between 8.00 and 16.00. If you have a Slovenian phone number, call 080 1404 (free). The international phone number is +38614787550. • University of Ljubljana has a special website dedicated to Covid-19 information for students. • Counseling for all University of Ljubljana students offered by the Faculty of Education (currently over Skype) More information in Slovenian at Faculty of Education For conversations in English contact anja.gruden@pef.uni-lj.si For conversations in Bosnian, Croatian, Serbian contact tomaz.vec@pef.uni-lj.si • National Institute of Public Health (Slovenian: NIJZ) has a page dedicated to mental health in the time of the pandemic. This page is unfortunately not available in English − you can use Google Translate to access this page and other Slovenian sources that haven’t been translated. You can enter the URL to translate the entire page. It’s important to get your information from reliable sources. Sites that offer accurate information in English: • A special government site about coronavirus. You can find up-to-date information about the number of cases in Slovenia. Government measures are currently changing on a daily basis − this site explains what they are in English. • Covid-19 Tracker Slovenia publishes data about the spread of the coronavirus in the country in Slovenian, English, Croatian, German and Italian. The information is accurate and updated daily. Other sources (not based in Slovenia) that offer general advice for coping with coronavirus-related stress: • World Health Organization (WHO) summarizes some basic tips in this leaflet. • HelpGuide has a page dedicated to coronavirus anxiety. The site also offers general information about other mental health topics. • European Centre for Disease Prevention and Control (CDC) covers the situation in Europe. The site also includes a useful Q&A section. • Centers for Disease Control and Prevention (US-based) offer specific advice for looking after your mental health at this time. • NHS (UK-based) has a page dedicated to self-isolation. They offer practical advice for looking after your physical and mental health. • The Crisis Kit is a booklet that introduces different ways to cope with stressful and uncertain situations. It may be helpful if you are experiencing panic and anxiety attacks. These resources were compiled as part of the IKTERUS project led by the Faculty of Arts, University of Ljubljana. PRILOGE • 275 Priloga 3 Zgibanka za objavo na spletnih straneh Univerze v Ljubljani oziroma za pošiljanje po e-pošti (slovenščina) 276 • PRILOGE Priloga 4 Zgibanka za objavo na spletnih straneh Univerze v Ljubljani oziroma za pošiljanje po e-pošti (angleščina) PRILOGE • 277 Priloga 5 Primer obrazca za lažjo komunikacijo z mednarodnimi študenti – navodila za domov (obojestransko v slovenščini in angleščini) 278 • PRILOGE PRILOGE • 279 Priloga 6 Primer obrazca za lažjo komunikacijo z mednarodnimi študenti – vzorci elektronskih sporočil O AVTORJIH O AVTORJIH • 283 Dr� Monika Kavalir je docentka na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer poučuje zgodovino angleškega jezika in sodobni angleški jezik� Njeni interesi segajo od sistemsko-funkcijske slovnice do (historične) sociolingvistike in uporabnega jezikoslovja ter se osredotočajo na odnos med jezikom, posameznikom in družbo� Že dalj časa deluje na področju medkulturnega sporazumevanja in mednarodnega povezovanja ter združuje teorijo in prakso v okviru različnih mednarodnih projektov, kot je bil »Neighbours with a Go-Between« v sodelovanju z Univerzo v Celovcu, kjer so študenti spoznavali medkulturnost s pomočjo indirektnega prevajanja poezije, ter serija poletnih šol Erasmus intenzivni program »Cultural Encoun-ters with the English-Speaking World«� Aktivna je tudi kot mednarodna koordinatorka in dejavno spodbuja izmenjave študentov in osebja ter druge oblike internacionalizacije� Dr� Marija Milavec Kapun je visokošolska učiteljica in raziskovalka, zaposlena na Oddelku za zdravstveno nego na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani� Ima bogate izkušnje s področja zdravstva, socialnega varstva, gospodarstva in tudi šolstva� Njeno raziskovalno področje je zdravstvena nega v skupnosti ter celostni pristop k obravnavi otrok in drugih ranljivih skupin prebivalstva� Že nekaj let je članica Društva medicinske informatike Slovenije in sekcije Informatika v zdravstveni negi� Aktivna je tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije� Že vrsto let je vključena v različne nacionalne in mednarodne projekte na različnih področjih� Bila je soorganizatorka posveta Migracije in zdravstvo ter vključena v projekt »Izdaja slovarja, namenjenega lažji komunikaciji migrantov z zdravstvenim osebjem«� 284 • O AVTORJIH Ines Kokalj, univerzitetna diplomirana socialna delavka, je ena izmed usta-novnih članov Društva za pomoč z umetnostjo Plus5 ter občasno mentorica na prak si študentom in študentkam 1� in 2� letnika Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani� V preteklosti je sodelovala v različnih društvih, zavodih za ljudi s posebnimi potrebami na področju socialnega varstva, bodisi kot zaposlena ali pa kot prostovoljka� V zadnjih desetih letih je njeno področje zanimanja socialno delo z družinami nevrorazličnih otrok, mladostnikov in odraslih� Skupaj z njimi sodeluje v ustvarjalnih delavnicah za nevrorazlične otroke, mla-dostnike in odrasle� Oblikovala je skupino »Participativno raziskovanje avtizma na področju socialnega varstva«, v kateri skupaj s študenti in študentkami različnih fakultet z motnjo avtističnega spektra in z drugimi zainteresiranimi strokovnjaki spoznavajo, raziskujejo avtizem, nevrodiverziteto ter zagovorni- štvo na področju avtizma, ki je tudi njena raziskovalna tema na doktorskem študiju Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani� Maša Kokalj je poklicno šolanje pričela na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, kjer je leta 2014 pridobila naziv fotografska tehnica� Želja po znanju uporabe fotografije v različnih medijih jo je vodila na Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2018 diplomirala iz grafične in medij-ske tehnike� Njeno zaključno delo je zajemalo dizajn obsežnejšega priročnika za lastnike malih živali, ki ga je ustvarila v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto� Med študijem je opravila kar nekaj ur študentskega dela na projektih v manjših podjetjih, kjer se je ukvarjala večinoma z založniškim oblikovanjem� Svoje znanje je pozneje izpopolnila z vpisom na podiplomski študij grafičnih in interaktivnih komunikacij na isti fakulteti� To ji je tudi omogočilo Erasmus+ mednarodno izmenjavo, v okviru katere je leta 2019 obiskovala študijski program uredniškega oblikovanja na politehničnem inštitutu Tomar na Portugal-skem� Kot magistrska študentka je sodelovala pri več projektih, ki so ji dali nove izkušnje in znanja� Zaključila je magistrsko delo, ki se osredotoča na pre-novo celostne grafične podobe kulturno-umetniškega društva na Sovodnju in zbornik njihovega bogatega delovanja� Od leta 2021 dalje opravlja delo mlajše oblikovalke v podjetju, ki se ukvarja z grafičnim oblikovanjem� O AVTORJIH • 285 Dr� Klavdija Kustec, univerzitetna diplomirana socialna delavka, je asistent-ka s področja osebnega svetovanja in skupinskega dela na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani� Njeno ožje področje razvojno-raziskovalnega in praktičnega zanimanja je usmerjeno v delo z izrazno-ustvarjalnimi sredstvi v socialnem delu oziroma pri zagotavljanju psihosocialne podpore in pomoči� Sodelovala je v številnih znanstvenoraziskovalnih projektih na različnih področjih� Bila je del projekta »Pomoč družinam v skupnosti: soustvarjanje želenih sprememb za zmanjševanje socialne izključenosti in krepitev zdravja« v okviru Norveškega finančnega mehanizma (2015–2016)� V okviru mednarodnega združenja COST (European Cooperation in Science and Technology) deluje na področju razvijanja evropskega konceptualnega dela za podporo družinam� Haris Mustajbašić je z odliko zaključil študij na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani z diplomskim delom »Jezikovne kompetence zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani«, ki ga je napisal pod vodstvom mentorice dr� Marije Milavec Kapun in somentorice dr� Monike Kavalir s Filozofske fakultete v Ljubljani� Zaposlen je v Zdravstvenem domu Ljubljana na področju ambulantne družinske medicine in se trenutno ukvarja s koordinacijo enega izmed največjih cepilnih centrov v Sloveniji� V prihodnosti ima namen nadaljevati študij na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani na programu Management v zdravstvu, kjer namerava znanje, ki ga je pridobil med študijem in pri aktivnem sodelovanju v projektu IKTERUS, poglobiti in razširiti tudi na druga področja zdravstva� 286 • O AVTORJIH Dr� Nataša Pirih Svetina je zaposlena na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani� Je izredna profesorica za slovenski jezik in se ukvarja z uporabnim jezikoslovjem� Svoje pedagoško in raziskovalno delo usmerja v slovenščino kot drugi in tuji jezik� Najprej je veliko poučevala sloven- ščino na tečajih, kjer so bili njeni učenci zelo različni uporabniki slovenščine kot tujega jezika� Svoje izkušnje pri delu s tujci zdaj prenaša na študente slovenistike, ki se izobražujejo za učiteljski poklic� Je avtorica znanstvene monografije s področja slovenščine kot tujega jezika, več znanstvenih in strokovnih prispevkov ter soavtorica učbenikov za učenje slovenščine� Zadnjih pet let se intenzivno posveča delu z mednarodnimi študenti Univerze v Ljubljani: vsebinsko je zasnovala in vodi izvedbo Leta plus, v katerem se mednarodni študenti Univerze v Ljubljani učijo slovenščino ter se prilagajajo na življenje in študij v Ljubljani� S svojimi študenti je v vsakodnevnem stiku in zdi se ji, da jih kar dobro pozna – s tem pa tudi zagate, s katerimi se srečujejo pri komuniciranju z različnimi ustanovami in posamezniki v Sloveniji� Petra Polanič je pri svojem študiju povezovala jezikoslovje in filozofijo s tema-mi zdravstvenega varstva; tudi v pričujoči monografiji obravnava posebnosti interdisciplinarnega pristopa, zlasti z vidika izkušenj sodelujočih študentov� Svoje strokovno izobraževanje je začela v zdravstvu ter nadaljevala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani� Magistrirala je na Oddelku za filozofijo, kjer se je ukvarjala s problemom paternalizma in zavračanjem zdravstvene oskrbe ob sklicevanju na naravo, na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko pa je magistrirala na področju korpusnega jezikoslovja in konstrukcijske slovnice� Kot koordinatorka je zaposlena na Društvu informacijski center Legebitra, kjer (skupaj z interdisciplinarno ekipo) skrbi za izvajanje več projektov, hkrati pa opravlja še samostojno prevajalsko dejavnost� Raziskovalne izkušnje pridobiva tudi z nastopanjem na mednarodnih znanstvenih konferencah in pripravo znanstvenih prispevkov� O AVTORJIH • 287 Dr� Nace Pušnik je v letu 2008 zaključil univerzitetni študij Grafične tehnologije na Univerzi v Ljubljani� V času študija je delal pri različnih delodajalcih, med drugim je preživel dobra štiri leta na RTV Slovenija� Med študijem ga je navdušila tipografija, v katero se je usmeril in iz tega področja (v povezavi s televizijo) tudi diplomiral� Od leta 2009 do 2017 je deloval kot asistent za področje informacijske in grafične tehnologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je vodil vaje pri predmetih, povezanih s tipografijo in grafičnim oblikovanjem� Po zaključenem doktoratu s področja informacijskih in grafičnih tehnologij v letu 2016 ter napredovanju v visokošolskega učitelja docenta v letu 2017 je prevzel poučevanje štirih izbirnih predmetov s področ- ja tipografije, grafičnega oblikovanja in tehnologije� Raziskovalno področje, s katerim se ukvarja, je v prvi vrsti tipografija (uporabnost pisav predvsem za digitalne medije)� V povezavi s tem se ukvarja s področjem sledenja očesnim premikom ter preučuje uporabnost in uporabniško izkušnjo� Skozi projekte sodeluje z različnimi profili iz izobraževanja in gospodarstva, kjer je potrebno in uporabno znanje s področja grafičnega oblikovanja� 288 IMENSKO KAZALO Abella, M�I� 38 Berkman, N�D� 153 Aday, L�A� 133 Berry, J�W� 67–69, 71 Adegboy, A� 145 Björck, V� 115 Adepoju, O� 144–145 Bofulin, M� 18 Alegría, M� 185 Bondžić, D� 51 Alič, T� 219 Boyd, M� 32 Al-Tammemi, A� B� 154 Brach, C� 183 Altbach, P�G� 72–73, 75 Branigan, H� 212 Altman, I� 37 Brennan, S�E� 209 Álvarez-González, B� 75 Britt, R� K� 176 Ambrose, G� 233 Brooks, R� 46 Andersen, R�M� 133, 135 Brown-Schmidt, S� 212 Antonowicz, D� 45 Buchem, I� 74 Araya, R� 133 Bun, K� C� 39 Arends-Tóth, J� 67, 69 Burchard, A� 171 Armstrong, H� 232 Buschle, C� 89 Arredondo, P� 64 Callegaro, M� 98 Assi, R� 133 Cantwell, B� 154 Aškerc Veniger, K� 71 Carrasquillo, O� 133 Babitsch, B� 133, 135 Castles, S� 38 Baer, K� 232–233 Charney, N� 213 Baines, P� 237 Chen, Z� 154 Barbosa, B� 75 Choudaha, R� 46–47 Basch, C� H� 176 Choy, B� 69 Batchelor, K� 186 Clark, H�H� 212 Bauer, A�M� 185 Clouder, L� 109–110, 112 Baumeister, S�E� 133 Clough, B� A� 155, 177 Becher, V� 214 Coates, K� 232 Beck, C�T� 90 Collins, A�S� 44–46, 186 Bell, A� 209 Constandy, P�A� 144 Berger, J� 233 Crabtree, B�F� 89 289 Cremonini, L� 45 Graneheim, U�H� 90 Curtin, P� D� 37 Grigore, A� 54 Davidson, P�L� 133 Grow, R�W� 185 Deasy, C� 154 Grulja, M�A� 11, 15, 84, 136 Dervin, B� 233 Gulliford, M� 146 DiCicco-Bloom, B� 89 Hagen-Zanker, J� 31 Dodson, S� 155, 177 Hammar, T� 38 Doričić, R� 18 Hampers, L�C� 186 Du, X� 173 Hanna, J�E� 209 Eales, L� 71 Hansen-Schirra, V�S� 216 Engel, J� 116–117 Haramija, D� 215 Eriksson, P�L� 63 Harris, J�R� 32 Eshghi, A� 212 Harris, P� 233 Faist, T� 33 Haslam, A� 237 Fakiolas, R� 38 Hatton, T�J� 37 Fee, L� K� 39 Haug, Sonja 31 Ferreira, V�S� 209 Hawkins, M� 155 Ferrer-Wreder, L� 64–66 Healey, P�G�T� 212 Findlay, A� 45 Hefferman, M� J� 37 FitzPatrick, K� 175 Hendee, W�R� 233 Flander, A� 51, 71 Heng, T�T� 66 Flores, G� 187 Hinds, J� 213 Fox, M� 69 Hirci, N� 17 Frelih, M� 51 Holmes, C� 38 Fusz, K� 88 Horn, Robert E� 232 Garro-Abarca, V� 117 Horton, W�S� 209 Gazibara, T� 159 Horváth, É� 88 Gerrig, R�J� 209 Hsieh, H�F� 99 Gohl, D� 133, 135 Huber, I� 18 Gombač, J� 29 Hughes, K�A� 231 Gomez-Palacio, B� 232 Hugo, G� 39 Gowers, E� 217 Ilc Klun, M� 45 290 İlhan, M�N� 133 Korkut, B� 155 Jager, M� 185 Kosfeld, M� 118 Jakšić Ivačič, Ž� 215 Kosmač, S� 84 James, T�G� 144 Kovačev, A�N� 63 Jang, S� H� 153, 166, 176 Kroger, J� 64–66 Jensen, M� A� 124 Kustec, K� 20, 29, 84, 104, 283 Jeraj, J� 84 Kvarnström, S� 116, 124–125 Jones, J� 54 Kvas, A� 9 Jowett, A�J� 45 Kwan, G� 159 Junaid, A� 184 Lasson, L� 65 Kalin Golob, M� 53 Lee, E�D� 185 Kamenšek, T� 111–112 Leslie, C� J� 155 Kashubeck-West, S� 66, 69–70 Levesque, J�-F� 132 Katz, J� 232–233 Lewis, W� A� 32 Kavalir, M� 12, 16, 20–23, 44, 83–84, Li, F�L� 45 104–105, 183, 208, 257, 281, 283 Lindholm, M� 185 Kay, D� 38 Lipovec Čebron, U� 17, 19, 186 Keršič Svetel, M� 19 Lipura, S�J� 44–46 Keysar, B� 209 Lobjanidze, M� 154 Kim, H�N� 116, 154, 177 Lockridge, C�B� 209 King, R� 31 Loiskandl, H� 39 Klemen, M� 219 Lopez, E�J� 186 Klemenčič, M� 51 Lucassen, Jan 37 Klimova, B� 159 Lukšič-Hacin, M� 45 Klinar, P� 44–45 Lumague, M� 110–112 Klump, K�L� 88 Lundman, B� 90 Knapp, T� 215 Lupton, E� 232, 237 Knez, I� 105 Maaß, C� 214–216 Knight, J� 73–74 MacKenzie, I� 213 Kobylarz, F� A� 153 Mackert, M� 144, 177 Kocijančič Pokorn, N� 17, 145 Maggard-Gibbons, M� 69 Kokalj, I� 20, 29 Maresova, P� 159 Kokalj, M� 23, 231, 282 291 Massey, D� 31, 33–37 Osborne, R� H� 155 Mazzarol, T� 45 Özger-İlhan, S� 133 McKenna, L� 99 Pahor, M� 111–112, 114–115, 118, 124–125 McKimm, J� 65 Palmer, C� A� 37 McNulty, J�E� 186 Parker, A� 171 McVeigh, H� 118 Parse, R�R� 109 Meirelles, I� 233 Pavlič Škerjanc, K� 109, 113–114 Meja, V� 29 Peled, Y� 184 Meleis, A� I� 154 Pertot, S� 63 Melik, V� 72 Petriček, B� 45 Mendoza, R�H� 68 Phillips, K�A� 133 Mettger, W� 217 Pinheiro, P� 153 Meuter, R� F� I� 185 Piore, M� J� 34 Miholič, M� 84 Pirih Svetina, N� 20, 22, 44, 53, 104, Milavec Kapun, M� 16–17, 20–23, 62, 208, 284 83–84, 104–105, 131, 145, 151, 160, 178, Pisanski Peterlin, A� 213 183, 257, 281, 283 Pistotnik, S� 19 Miller, M� J� 38 Podlesek, A� 237 Minutillo, S� 173, 178 Polanič, P� 21, 104–105, 108, 284 Mlekuž, J� 29 Polit, D�F� 90 Moreno, MRM� 186 Poljski, C� 154, 171, 178 Morrison, K�R� 133 Pregl, B� 84 Moukad, R� 217 Prentice, D� 116–117 Možina, K� 233, 236–237 Preston-Shoot, M� 65 Mustajbašić, H� 22, 105, 183, 283 Pries, L� 32 Needham, B�L� 69 Pulkki-Brännström, A�–M� 133 Ng, T�K� 66 Pusztai, D� 88 Nguyen, D�K� 69 Pušnik, N� 23, 84, 104, 231, 233, 237, Noiriel, G� 38 285 Nutbeam, D� 152 Quan, K� 184 Ogden, P� E� 38 Quizhpe, E� 133 Ohsato, A� 166 Rababah, J� A� 154 Orwell, G� 216 Rabenu, E� 16, 73–74 292 Radusky, P�D� 133 Soutar, G�N� 45 Rafi, M� S� 184 Stableford, S� 217 Rajpal, B� 75 Stalker, P� 38 Rani, M� K� 184 Stark, O� 33–34 Rose, J� 88 Stehr, N� 29 Rossi, A�L� 186 Sterle, M� 84 Rozmann, N� 88 Strunk, W� 217 Ruiz-Corbella, M� 75 Sullivan, C� 66, 69–70 Salager-Meyer, F� 213 Sword, K� 38 San Martin Rodriguez, L� 124 Szunomár, S� 88 Santana-Dowling, Y� 234 Štante, A� 184 Santana, S� 152 Tabernero, C� 69 Schartner, A� 87 Teran, E� 133 Scholz, N� 146 Theiler, S� 154 Sebastian, M�S� 133 Thode, N� 134 Segal, U� A� 31 Tinker, Tailor 37 Semple, K� 40 Tobia, K� 63 Sethi, D� 184 Todaro, M� P� 32 Sevinc, N� 155 Travers, J� L� 134 Shafirova, L� 66 Tuckman, B� W� 124 Shannon, S�E� 99 Tunteva, N� 105 Sharp, J� 154 Učakar, T� 39 Shkoler, O� 16, 73–74 Vacarra, J� 232–233 Shoemaker, D� 63 Van de Vijver, F� 67, 69, 76 Simonds, S� K� 152 Verlič Christensen, B� 29 Skeldon, R� 45 Villar-Onrubia, D� 75 Skromanis, S� 88 Vit, A� 232 Slana, V� 84 Vodopivec, P� 72 Smith, S� 109–110, 112 von Lengerke, T� 133, 135 Solé, C� 38 Wang, L� 118 Sonis, J�D� 185 Wang, Y� 87 Sørensen, K� 153 Waters, J� 46 293 Weissman, R�S� 88 Wells, P�N�T� 233 White, A�W� 235 White, E�B� 217 Wilkes-Gibbs, D� 212 Williamson, J� G� 37 Wit, H� 72–73, 75 Wolz, M� M� 184 Xing, X� 69 Yan, Z� 175 Yang, Y�–T� 132 Yoon, S�O� 212 Yu, Q, 69–71 Zakar, M� Z� 159 Zhai, Y� 173 Zhang, T� 134 Zheng, F� 175 Zlotnik, H� 38 Zore, T� 84 Žižek, S� 213 Pričujoča znanstvena monografija obravnava problematiko študentov, ki prihajajo na mednarodno izmenjavo ali se na študij v Sloveniji vpisujejo kot tujci, z vidika komunikacije pri uporabi zdravstvenih storitev� Ciljni uporabniki monografije so predvsem visokošolske izobraževalne ustanove, ki se pri svojem delu ukvarjajo z mednarodnimi študenti, uporabno vrednost pa ima tudi za odločevalce na regulativni ravni� Doc. dr. Mateja Berčan Vsa poglavja v monografiji prinašajo vsebinsko ustrezne in terminološko jasne informacije, povezane z zdravstveno oskrbo mednarodnih študentov v Sloveniji, hkrati pa ponujajo tudi možne rešitve za izboljšanje� Ob tem avtorji ne pozabijo na pomembnost medkulturne in (med)jezikovne komunikacije in z njo povezanimi kompetencami� Hkrati gre za inovativen interdisciplinarni pristop h konceptu mednarodne mobilnosti študentov z vidika zdravstvene oskrbe, saj je to prvo takšno delo v slovenskem jeziku, podprto z raziskavo v slovenskem visokošolskem prostoru� Red. prof. dr. Karmen Pižorn V Sloveniji sem od leta 2014 in je to prvič v teh letih, da nekdo sprašuje o tujih študentih in jih zanima njihovo splošno počutje in zdravje� Poznam veliko študentov, ki so v času študija v Sloveniji psihično zboleli, ampak se nihče nikoli ni vprašal, zakaj je temu tako� Včasih se počutimo, kot da za nas ne skrbijo ne v Sloveniji ne v državi, iz katere prihajamo� Najlepša hvala! Anonimna študentka v raziskavi MEDNARODNI ŠTUDENTI IN ZDRAVSTVENA KOMUNIKACIA V SLOVENIJI Urednici: Monika Kavalir in Marija Milavec Kapun Recenzentki: Karmen Pižorn, Mateja Berčan Lektoriranje: Anja Muhvič Oblikovanje in prelom: Maša Kokalj Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Tisk: Birografika Bori d� o� o�, Ljubljana, 2023 Prva izdaja Naklada: 200 izvodov Cena: 24,90 EUR To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4�0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije)� / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4�0 International License (except photographies)� Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije� Prva e-izdaja� Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://ebooks�uni-lj�si/zalozbaul/DOI: 10�4312/9789612970826 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS�SI-ID=143669251 ISBN 978-961-297-081-9 E-knjiga COBISS�SI-ID=143705859 ISBN 978-961-297-082-6 (PDF) Dr. Monika Kavalir je docentka na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer poučuje starejšo in sodobno angleščino� Njeni interesi segajo od sistemsko-funkcijskega in korpusnega jezikoslovja do sociolingvistike in uporabnega jezikoslovja ter se osredotočajo na odnos med jezikom, posameznikom in družbo� Že dalj časa deluje na področju medkulturnega sporazumevanja in mednarodnega povezovanja ter združuje teorijo in prakso v okviru različnih mednarodnih projektov� Aktivna je tudi kot mednarodna koordinatorka in dejavno spodbuja izmenjave študentov in osebja ter druge oblike internacionalizacije� Dr. Marija Milavec Kapun je visokošolska učiteljica in raziskovalka, zaposlena na Oddelku za zdravstveno nego na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani� Ima bogate izkušnje s področja zdravstva, socialnega varstva, gospodarstva in tudi šolstva� Njeno raziskovalno področje je zdravstvena nega v skupnosti ter celostni pristop k obravnavi otrok in drugih ranljivih skupin prebivalstva� Že nekaj let je članica Društva medicinske informatike Slovenije in sekcije Informatika v zdravstveni negi� Aktivna je tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije� Že vrsto let je vključena v različne nacionalne in mednarodne projekte na različnih področjih� Bila je soorganizatorka posveta Migracije in zdravstvo ter vključena v projekt Izdaja slovarja, namenjenega lažji komunikaciji migrantov z zdravstvenim osebjem�