N» očnina za ¡vstro-ogrske kraje za celo loto 1040 K, za (>ul leta 6-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; zu Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta li K, za četrt leta 3 K ; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Poaatmevnie èttvllk* IC v.
Glasilo Jugoslovanske socialne demokracija.
Reklamacije so poHniae prs<U Nefranklrana pisma «t a* «pr» l«naja. Rokopisi »« n« menja, taiMvati. Eaaatap.a p.Ut-mti.t i*ir<»a 88 mM) u «akni 10 vfa., »ačkrtl p* d«[»varu.
55. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 11. julija 1908.
Leto XI.
NASLOVA: Za dopise in rokopis. ia list: UrodntfltTO «Rdečega Prapora», Ljubljana. - Za denarne poii«aWa, naročila na liit, reklamacije, inserat. 1. ». d : Up»a<.nlflt»o • Rdečega Prapora», Ljubljana, Dunajska cesta itev. 20.
Bo] zoper podražen]e piva.
Solidarnost konsumentov v odporu proti atentatu na njih žepe je dosegla prvi vspeh: V torek je imela zadruga gostilničarjev, kavarnarjev in žganjetočev izvanreden občen zbor v «Mestnem Domu» v Ljubljani in po dolgotrajnem, burnem posvetovanju je sklenjeno, da lahko toči vsak gostilničar kakor hoče. Teroristični poizkus, prisiliti gostilničarje z žuganjem in s prikritimi globami, da bi morali segati gostom tako globoko v žep, kakor bi rada gospoda Kosler in Tosti, se je torej izjalovil. Ta vspeh je pa vendar samo polovičarski. Ne le, da je v nekaterih gostilnah še vedno zvišana cena, se zniža pivo samo v gostilnah ne pa v pivovarnah. Kriva je tega slavna zadruga, ki je rajši napovedala boj konsumentom, kakor pivovar-narskemu kartelu. Ako bi bila zadruga takoj naznanila občinstvu, kaj nameravajo pivovarnarji in poklicala ljudstvo v pomoč, bi bil ves boj koncentriran proti kartelu, ki bi bil nedvomno prisiljen, ostati sam pri starih cenah. Sedanje stanje, ki momt.ntano škoduje gostilničarjem, katerim računa kartel pivo za 2 K po hI dražje, je pa nevarno tudi za konsumente, ker je več nego verjetno, da misli vodstvo zadruge le počakati, da se pomiri sedanje razburjenje, potem pa zopet poskusiti, da zvali stroške v kakršnikoli obliki na konsumente.
Zato sedanja rešitev ne more popolnoma zadovoljiti prebivalstva. Med občinstvom sploh ni animoznosti proti gostilničarjem vobče. Gostje hočejo samo varovati svoje interese, a še na misel jim ne prihaja, da bi izpodkopavali gostilničarske
ekzistence. Če se vendar zgodi, da se vsled nove konkurence omaje to ali ono gostilničarsko podjetje, zadene krivica le vodstvo njih zadruge, ki absolutno ni pokazalo, da zna resno zastopali in varovati interese svojih članov.
Nekoliko drugačen je položaj glede pivovar-narjev.
Kartele moramo smatrati za neizogibno posledico kapitalistično-gospodarskega razvoja. Koncentriranje velike produkcije se vrši nevzdržno vkljub vsem buržoaznim «nacionalnim politikom» in že na tem mestu bodi povedano, da se ta koncentracija ne da preprečiti z nobenimi zakoni. Ali naši avstrijski kaitelisti so nenavadno nerodni. Za kapitaliste bi bil že velik dobiček, če bi s svojo organizacijo lahko regulirali proizvajanje in ga prilagodili potrebam trga. Namesto, da bi se lotili te naloge, v kateri jih ne bi mogel ovirati nihče, pa razburijo s prvim svojim korakom vse občinstvo, tisto občinstvo, katerega dobrovoljnosti so veliko bolj potrebni, kakor vitezi drugih industrij. Če bi se ustanovil recimo trust za moko, ki bi uničil vsa druga podjetja, bi konsumentje lahko škripali z zobmi, a vendar bi, dokler ne bi imeli svoje dovolj močne konkurenčne organizacije, morali plačevati trustove cene, kajti brez kruha se ne živi. Take moči pa nikdar ne morejo imeti pivovarnarji, kajti če pivci trdno sklenejo, ne piti piva, je pivovarnarski kartel brez moči. Kartelov atentat je bil torej ne le nesramen, temveč tudi nespameten. To bodo kartelirani gospodje kmalu spoznali, če še niso.
Naše uredništvo povabiti na svoje zborovanje se zadrugi gostilničarjev ni zdelo potrebno. Naj-brže misli gospod Tosti, da delavstvu ni treba izkazovati toliko pažnje, kakor meščanskemu časo-
pisju. Umrli ne bodemo zaradi tega; poučno pa je to preziranje za delavstvo.
Po poročilih meščanskega časopisja se da posneti, da je bilo na zborovanju navzočih 120 do 150 gostilničarjev in gostilničark, torej približno 50 odstotkov vseh, kar jih je v Ljubljani. Zastopani so bili tudi kartelirani pivovarnarji in sicer so bili navzoči dr. Oražen, Kosler in Tyhač. Bilo je koristno, da so bili tam; še več bi se lahko naučili, če bi prišli na shod konsumentov. Zborovanje je zopet vodil načelnik Tosti, ki je opravičeval povišanje. Govoril je o deželni nakladi, o podraženju drugih živil, o sklepu pivovarnarjev in se je zaletel v «Rdeči Prapor», češ, da hoče gostilničarje kar križati. (Glej «Domače vesti» 1) Potem je poročal tajnik gospod P i nt ar o zadnjem zborovanju. Na to se je razvila debata, ki ni bila le obširna, ampak tudi zelo viharna. Pokazalo se je, da goni zvišanje le manjšino zadružnih članov, ki pa je bila proti večini svojih tovarišev tako zgovorna, da bi prekosila vsakega jezičnega doktorja. Slišati je bilo različna mnenja. Eni so bili zato, naj se ostane pri zvišanih cenah, drugi so priporočali, naj se pivovarnarjem odpovedo naročbe, dokler ne znižajo cene, tretji so dopovedovali, da bi morali gostilničarji še bolj zvišati svoje cene, češ, potem občinstvo res ne bo pilo piva in pivovarnarji bodo popustili, četrti so menili, da se v velikih restavracijah pivo lahko podraži, v manjših gostilnah pa to ne gre. Precej se je tudi govorilo o tistem oklicu, s katerim so se hoteli gostilničarji prisiliti, da morajo zvišati cene. Gospod magistratni svetnik Šešek je potrdil, da je taka presija nedopustna. Dr. Oražen je dejal, da navzoči zastopniki pivovarn nimajo pooblastila za kako izjavo. — Končno je bil sprejet predlog gospoda | Trontlja, da se ne določi za gostilne nobena
PODLISTEK.
Strahovi.
Svarilo vsem rodoljubnim Slovencem.
Opomin vsem dobrim katoličanom.	Dalje.
Toda nikar ne stiskajmo nalašč oči. Potepuhov, ki nočejo delati, je na svetu. Nenormalni ljudje so, ki so jim družabne razmere vzele socialni čut.
A morda bi še prišli do konca v sedanji družbi, če ne bi bilo mnogo več takih ljudi, ki ne delajo, ker — ne morejo. Ne govorimo o pohabljencih. Za nje bi družba lahko poskrbela, če bi bila v praksi tako krščanska, kakor je z jezikom. Na zdrave ljudi mislimo; na moža s krepkimi udi in čvrstimi mišicami, izurjene v delu in vendar brez dela.
Dragi sosed, ki se ti tako lepo podajata pisani «šlafrok» in dolga pipa — ali si že kdaj vprašal, kako vendar živi delavec po cele tedne in mesece, ako nima zaslužka P Ker čitaš časopise vsak večer, moraš vedeti, da je ta prikazen skoro vsakdanja. Seveda te bolj zanimajo tiste «Novice» o ropih, nesrečni ljubezni, o aristokratičnib škandalih, novice, ki so v malem tako podobne «Grofici be-račici» kakor mlada lisica stari; ampak ker imaš nekoliko akcij in hranilnih knjižic, pogledaš nekoliko vendar tudi gospodarski del. Čital si torej večkrat o krizah. Take reči se godé povsod, celo pri divjakih, ako so zašli med nje Evropejci in Ame-rikanci. Ali ti je pa že kdo povedal, kako zadene industrialna kriza delavce? Letos so pozimi v Ameriki našteli štiri milione brezposelnih delavcev.
Štiri milione l Niso ušli iz tovaren in se jim ni pri-studilo delo. Leta in leta so nosili svoje zdrave kosti v kapitalistična podjetja in so tam puščali svojo živo moč, ki se je na čudovit način izpre-minjala v vsakovrstno blago. Tisti krasni servis iz svetle kovine, ki ga imaš na kredenci v obedoval-nici, se blišči, kakor da bi bil vzet iz solnca ; dragi sosed, v teb prelepih posodicah tiči dober kos delavskega zdravja in nikar naj ti ne pokvari obeda zavest, da je bil ves poškropljen z delavskim znojem, morda tudi z delavsko krvjo.
Leta in leta so delali možje v tovarnah in rudokopih. Za svoje zdravje, ki je ostajalo tam, so dobivali mezdo. Bila so leta, ko je njih posejano zdravje rodilo preobilen sad in kapitalisti so govorili o imenitni konjunkturi. Sadove so pospravili v svoje blagajne, ki imajo čudovito lastnost, da se razširjajo kolikor je treba. Delavci pa so dobivali «mezdo». Zanje je bila dobra industrialna letina brez pomena.
A ko je nenadoma prišla suša, so ostali delavci pred vrati. «Ni zaslužka,» so dejali kapitalisti. Ničesar niso zakrivili delavci, a vendar so naenkrat obsojeni na najhušo kazen : Na stradanje. V kratkem času se jih je nabralo štiri milione. Pomorske družbe niso imele dosti parnikov, da bi bile sprejele vse zbegane ljudi, ki so se v obupni uri hoteli vrniti v domovino, katero so bili zapustili, ker jim ni dajala kruha. Na tisoče jih je odšlo v Evropo, stradat doma, a še jih je ostalo v Ameriki štiri milione. Brez dela, brez denarja. Najprej se je oglasila revščina, potem pomanjkanje, pa stradanje, pa lakota, pa brezstrešje, pa obup.
Dragi moj, vem, da se nikoli nisi ukvarjal s takimi mislimi. Toda moral bi se, kajti verjemi: Dotikajo se tudi tebe. Pomisli: Včeraj je bilo dela in zaslužka. Življenje ni bilo knežje, ampak živelo se je. Če ni bilo fazanov, je bila slanina. Jedlo se je zjutraj, opoldne, zvečer; popil se je kozarec vina, vrček piva. Vsi so bili dostojno oblečeni. A danes se vrti tisočerim v glavi; v vseh možganih kljuje vprašanje: Kaj bo?
No, začetkoma se prebije. Od zadnjega tedna je še nekaj denarja v miznici. Varčevati se mora, ker nihče ne v6, kdaj pride zopet kaj v žep. Če je žena pri hiši. mora napeti vso svojo pamet, da iznajde cenejše kosilo in večerjo. Par tednov se bo potrpelo, potem, ko bo zopet dela, se že polagoma popravi vse. Toda par tednov mine in dela ni. Še nekoliko tovarn se je zaprlo; še par tisoč delavcev je na cesti. Tovariš, ki bi bil v najhujši sili posodil kaj malega, je sedaj sam brez zaslužka. Skrb narašča. Morda je drugje kaj dela? Slabše bo plačano, toda sila kola lomi. V časopisih so včasi taki oglasi. V mestu so posredovalnice. Ampak preveč jih je, ki iščejo zaslužka. Treba se je že ob štirih zjutraj nastaviti, da ne pride kdo bolj zgodaj. Toda — kje dobiti dela za štiri milione ? ... Morda vendar — jutri, če ne danes. Jesti se mora pa tudi danes. Brez denarja seveda ni nič. V hiši pa ni več vinarja.
Zastavnica 1... Hudo je, ampak kaj 1 Kadar bo zaslužka, se že reSijo cape. Polagoma se znese tja vse, kar sprejmo l Previdni so tam, kajti preveč je gostov. Naposled tudi tukaj in več pomoči. In gospodar terja najemnino. Dva tedna že čaka, pa «ne more več». «Boga zahvalite, da vas Jfržem lena cesto ,,.»
cena, to se pravi, vsak gostilničar lahko toči, kakor hoče.
Zbor, ki je trajal tri ure, se je končal ob splošnem razburjenju, ki se tudi po sklepu ni polegle.
Klerikalna znanost.
Čeravno je znano, da ves klerikalizera temelji na neznanju, odnosno prav zaradi tega, so si klerikalci v novejšem času nadeli krinko učenjakov, pa hočejo svet slepiti z «znanstveno metodo». Farizejskih zofistov so imeli pač vedno precej med seboj. Ampak navadno so bili to posamezniki. Sedaj pa hoče biti vse, kar je klerikalnega, učeno. Izdajati so začeli «znanstvene» revije, v katerih trosijo največje neumnosti; nad vsakega resničnega učenjaka se opravljajo s tako predrznostjo, kakor bi imeli vse discipline v mezincu. Ce je kdo škof ali pa kaplan, misli že, da ima vsled tega pravico, s svojim neznanjem kritizirati resnično znanost. A včasi se pokaže, da so tudi sedanji klerikalci kljub vsem znanstvenim krinkam povsem podobni svojim srednjeveškim tovarišem in da tiči v njih taka nevednost, da bi se je sramovala vsaka Urška.
Na Dunaju imajo na teološki fakulteti profesorja Commerja, možakarja, o katerem se ježe večkrat govorilo. Silen gromovnik je v boju zoper moderniste, glede svojih sredstev je pa tako malo izbirčen, da mu je tudi denunciacija dobro orožje. In ta svetla luč je dala od sebe dokaz učenosti, ki bi v vsaki drugi deželi zadostoval, da bi mu na vseučilišču takoj pokazali vrata. Po poročilu mo-dernistiškega (duhovniškega!) časopisa «Das Zwanzigste Jahrhundert» je dal veliki katoliški učenjak na vprašanje, kako da je nastal premog, sledeči odgovor:
«V prvi Mojzesovi knjigi se pravi: Tema je bila nad prepadom. Sedaj pa vprašam prirodo-znance, če nam morejo povedati, kam je prišla tema, ko je nastala luč. Ne morejo tega. Tomi-stična špekulacija (t. j. filozofija cerkvenega svetnika Tomaža akvinskega) pa lahko povč. Tema, simbol satana, se je zavlekla v zemljo, iz katere jo spravljajo po tisočletjih zopet na dan kot premog, ki služi otrokom tega sveta za pospeševanje poltnih užitkov.»
Taka je torej znanost tega velikanskega učenjaka. Vsak otrok, ki je bil par let v ljudski šoli, vč dandanes, da ni premog nič druzega, kakor les velikanskih gozdov, ki so se pogreznili in v zemlji izpremenili popolnoma naravnim potom v oglje. Commer je vssučiliščni profesor. Kakšna mora biti šele znanost klerikalnih učenjakov, ki niso vseuči-liščni profesorji! In taka nevednost hoče kritizirati resne znanstvenike! Morda nam kmalu napišejo «znanstveno» knjigo, ki dokaže, da so coprnice.
In kaj sedaj?
Nekaj ropotije, ki ni za nobeno rabo, žena, par otrok, obupen oče; v daljavo drži cesta, nad glavami je nebo, v glavah pa prazno — prazno... kakor v želodcih. Kaj ? Kam ?... Vprašanje, vprašanje — odgovora ni.
Na to še nikdar nisi mislil, sosed ? Ne, nimaš prav ! Take reči se ne godé samo v Ameriki. Tudi Evropa se industrializira in rodi krize. Tudi pri nas, tudi pri nas. Stradalci ti nič niso mar, praviš? Sam imaš toliko, da ne pogineš, meniš ? No, tudi akcijske družbe so že bankrotirale in nikjer ni zapisano, da se ne bo v tvoje deln;ce danes, jutri lahko zavijal sir, če ga bo kaj. In hranilnice, še če so katoliške, niso zidane na skali, ki je Peter. Ampak če te do smrti ne doleti nič takega, vendar pomisli malo : Na tisoče ljudi je brez dela ; pridne roke morajo počivati, ker nimajo same oblasti nad delom. Očetje stiskajo pesti, ženam upadajo obrazi, otročiči bolehajo, jokajo in staršem se krči srce. Medle oči se ozirajo na vse strani, iščejo, čakajo — tu ni nič, tam ni nič — nikjer ni nič I Treno-tek za trenotkom je strašnejši. Stradati je hudo, gledati svojce, otroke, ki stradajo, je grozno. Seveda — tudi — krasti je grozno — in ropati — in ubijati. Ampak gledati male otroke, ki hirajo, umirajo, a krožnik juhe bi jih morda rešil... ! A kapljice juhe ni, če je ne — vzameš! In y glavi se vse vrti ; v ušesih šumi otroški stok in možgane grabi blaznost, divja, strašno boleča blaznost in navsezadnje se stisne pest —
Sosed, sosed, vendar bi bilo, dobro, da po» misli«!	Da|j« Prih-
Taksilov švindl pa Commerjeva učenost — to se vjema.
Črnogorski terorizem.
V Dubrovniku, začetkom julija.
Zloglasni zarotniški proces v Črni gori je končan, kakor so brzojavi že naznanili vsemu svetu. Sodba je taka, kakor jo je bilo v sedanjih nezaslišanih razmerah pričakovati: Cela vrsta ljudi je obsojena na smrt, druga pa na dolgoletno ječo, ki je v Črni gori še hujša kakor smrt, Slovansko časopisje je bilo včasi vse polno Črne gore, katero so patentovani Hfjslovani radi slikali kot najvzor-nejšo državico. Skoraj čudno je, kako pa sedaj vse molči in se živ krst v Slovanstvu ne zgane za nesrečne Črnogorce, ki so žrtve najškandaloznejše kabinetne justice. Sramotni proces je posledica lanskih političnih dogodkov. Ko je bila v Črni gori vpeljana ustava, ne zaradi demokratičnih čutov knjaza, temveč ker je lezel knjazu strah po kosteh, je zmagala pri volitvah narodna stranka, ki je ko-likortoliko evropejska. Znano je, da se je morala ta stranka umakniti knjazevemu terorizmu. Z naj-brutalnejšimi sredstvi se je reakcionarna stranka polastila vlade in v teh razmerah je narodna stranka sklenila, da se sploh ne udeleži volitev. Toda to še ni zadostovalo nazadnjakom, ki so hoteli popolnoma uničiti svoje nasprotnike. Zlasti jim je bil na piki bivši ministrski predsednik Andrija Rado vi č, mož modemih nazorov. Radovič je bil zapustil črno goro in je živel v Trstu. Ker se je zavedal svoje nedolžnosti, je šel na razpravo. Toda nedolžnost ni nikomur pomagala v tem procesu, ki je najkrvavejša ironija na vsako pravosodje. Ne sodniki, ne zagovorniki niso imeli prave pravniške izobrazbe. Povsod drugod se gleda kolikortoliko, če se daje strankam zagovornike ex cffo, da so to ljudje, ki labko izvršujejo svojo nalogo. Tukaj so dobili zagovorniški posel državni uradniki, pokorni služabniki teroristične vlade in njene stranke. Taki ljudje naj bi bili branili svoje nasprotnike! Proces se je vodil tako, kakor ne bi bilo mogoče v nobeni drugi deželi. Za dokaze se ni vprašalo, kaj še da bi se bili preizkušali! Vsak sum, vsaka neosno-vana trditev je sadostovala. Pristranost sodišča se je najbolje kazala v tem, da je predsednik senata Gojnič ravnal z obtoženci skrajno surovo in porogljivo, izvzemši Rajkovica in Nast ča, ki sta oči-vidno igrala ulogo agent provocateurjev in sta služila vladni stranki kot priči proti svojim soob-tožencem. Vsa razprava je bila najžalostnejša parodija, ki se da misliti. Sodba je bila gotova že prvega dne in bi se ne bila izpremeniia, pa naj bi bile priče pripovedovale, karkoli bi bile hotele. V Črni gori vlada sploh sedaj terorizem, kakršnega še v turških časih ni bilo. Med ljudstvom se širi obup in nihče ne more vedeti, kako se bo vse končalo. Sedaj imajo nazadnjaki moč v krempljih in jo rabijo z največjo brutalnostjo. Ker je ljudstvo večinoma neizobraženo, se je bati, da nastopi prejalislej proti terorizmu od zgoraj terorizem odzdol. «Slovanski bratje» se pa ne zmenijo za to.
Politični odsevi.
Finančnega ministra gospoda Korytowskega
je v državnem zboru imenitno prijel poslanec sodrug dr. A d 1 e r. Zdelal ga je tako, da bi tak minister v vsaki drugi državi pobral svojo prtljago in odšel. Dr. Adler je naglašal, kakšna sramota je to, če je od dobre volje gospoda Korytow-s k e g a odvisno, ali se pomnože obrtni nadzorniki, ali ne. Dejal je, da je kupil finančni minister od galiških kapitalistov petrolej po 2 K 40 vin., leda bi Poljaki glasovali za podraženje žganja, čeprav se dobi petrolej sedaj za polovico ceneje. Za take reči ima denarja, za resnično nujne pa ne. Škandal je, da pri nas ne odločuje parlament, kaj je potrebno, ampak gospod Korytowski. Skratka, nihče ne bi po taki zasluženi litaniji ostal minister. Gospod Korytowski se je pa otresel, spustil je govoranco, dejal je, da se mora njemu prepustiti, če se kak davek zviša ali zniža in meščanski poslanci so mu — čestitali!
Sodrngi Ansobsky in tovariši so zaradi po-draženja p>.va v državnem zboru interpelirali, kaj je z zakonom proti kartelom. Če ne bi bilo socialnih demokratov, se ne bi živ krst zganil, da bi v državnem zboru kaj storil v tem vprašanju. Saj so v prvi vrsti prizadeti žepi siromašnega ljudstva!
Državni zbor je, kakor smo poročali že v zadnji številki, sprejel nujni predlog socialnih demokratov o starostnem zavarovanju in je minister za notranje zadeve obljubil, da predloži zakon dne 3. novembra. To je vsekakor velik vspeh naših poslancev, kajti vlada sedaj nima nobenega izgovora več, Pa tudi meščanske stranke, ki so
j neprenehoma iskale sredstev, da bi zavlekle stvar, | so sedaj zavezane s svojimi glasovi. Pa je tudi že čas, da se reši to velevažno vprašanje.
Socialni demokratje v državnem zboru so
vložili nujni predlog, ki zahteva prepoved belega fosforja, ki ga rabijo za izdelovanje užigalic. Skoraj v vseh drugih deželah je ta strašni strup prepovedan in prava sramota je za Avstrijo, da se dovoljuje na tako ostuden način moriti delavce. Sodrug dr. Adler je v krasnem govoru opisal, kako grozne posledice izvirajo iz rabe belega fosforja in iz odgovora trgovskega ministra drja. Fiedlerja je bilo posneti, da se vlada ne bo več upirala tej potrebni prepovedi.
Splošne volilne pravice za deželne zbore ne mara vlada. Socialno-demokratični poslanci dr. Soukup in tovariši so vložili nujni predlog, da naj vlada deželnim zborom, ki se snidejo v kratkem, predloži zakon o splošni in enaki vo'>lni pravici. Zanimivo je bilo videti, kako so se minister B i e n e r t h in meščanski poslanci zvijali. Čudno ni, da je bil predlog odklonjen. Zanj so glasovali s socialnimi demokrati samo Rusini, češki radi-kalci, člani poljske ljudske stranke in trije dunajski svoboiomiselci. Slovenski liberalci in klerikalci seveda ne.
Zaradi delavnega programa državnega zbora do poletnih počitnic je bila v sredo zadnja konferenca klubskih načelnikov, na kateri je ministrski predsednik baron Beck naznanil, da se vda glede zakona o zvišanju davka na žganje in da ga predloži vlada šele v jeseni. To je v tem vprašanju prvi vspeh, ki so ga dosegli socialni demokratje. Finančni minister gospod Korytowski se je držal podraženja žganja, kakor da bi bilo od tega odvisno njegovo večno izveličanje. Svoje poljske tovariše, ki so se nekaj upirali, je že precej pregovoril, končno je pa moral vendar spoznati, da ne premaga socialno-demokratičnega upora. Sklenilo se je torej, da reši parlament do počitnic še sledeče reči: 1. Zakon v rekrutih; 2. Zakon o podporah za rezerviste; 3. Melioracijski zakon; 4 Zdkon o uredbi plač državnih uslužbencev: 5. Zakon o odgovornosti avtomobilistov; 6. Zakoa o kontingentu žganja; 7. Pomnožitev podpredsednikov državnega zbora; 8. Podpore. Tudi delegacije naj bi se nanovo volile, čemur je pa ugovarjal poslanec sodrug Seitz.
Nemško-nacionalni poslanci so uganjali zadnji čas čudne politične burke. Vložili so v državnem zboru celo vrsto «nujnih predlogov», ki seveda niso imeli druzega namena, kakor preprečiti rešitev dnevnega reda. Hoteli so s tem baje prisiliti vlado, da bi izpolnila razne zahteve Nemcev na Coškem. Zaraditega se je govorilo in pisalo o ministrskih krizah in bogve o kakšnih gorostasnih političnih nevarnostih. Cela komedija se je pa končala s tem, da so preklicali vse «nujne» predloge, katerih «nujnost» je pač s tem zadostno potrjena. Ziv krst pa ne po\6, kaj so dosegli in zato je najbolj verjetno, da so dosegli tisto, kar ostane, če se odbije deset od deset. Nam sicer niso nem-ško-nacionalne želje nič mar. Ampak stvar je zanimiva, ker ravnajo tako meščanski poslanci sploh. Posebni mojstri v tem so naši klerikalci, ki neprenehoma poročajo o velikansk h vspehih svoje politike, le da se teh vspehov šu o belem dnevu ne vidi. Pa tudi gospod Hribar jih izborno posnema v tej taktiki.
Dopolnilna volitov za državni zbor je bila začetkom tega teJna v sedmem šleskem okraju, kjer se je mandat izpraznil vsled smrti bivšega poslanca K a i s e r j a. Za ljudi, ki radi gobezdajo o nazadovanju socialne domokracije, je ta volitev zelo tolažilna. Socialno-demokratični kandidat sodrug Rudolf Muller, tudi slovenskim železničarjem dobro znan, je prišel s 3464 glasovi v ožjo volitev. Njegov protikandidat, nemški agrarec Schenkenbacb, je dobil 3488 glasov, krščanski socialec baron Grimmenstein pa 1978, Pri glavni voiitvi so imeli socialni demokratje 3395 glasov, sedaj so jih ter^j pridobili 69. Le tako nazadujmo povsod, pa bo dobro.
Novo srbsko ministrstvo je končno sestavljeno tako: Velemirovic prevzame predsedstvo in javna dela, Milanovič notranje zadeve, Trif-kovič justico, Kosta Stojanovi6 poljedelstvo, Andrija Nikolid pouk, Štefanovid vojno, Popovi 6 pa finance. Trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko je s tem imenovanjem zagotovljena,
Grška vlada se je rekonstruirala na ta način, da je sedaj Theotokis ministrski predsednik in vojni minister, Baltazzi ima zunanje zadeve, Lerides notranje, Gumaris finance, Staiss pouk, Štefanov justico, Empirikos mornarico, Politična smer vlade ostrne neizpremenjena.
Francoski socialisti so v nedeljo priredili v Parizu velik protesten shod proti potovanju predsednika Fallieresa na Rusko. Udeležilo se je shoda nad 2000 oseb. Napovedali so, da prirede take protestne shode po vsej deželi.
Groi Ignatijev, bivši ruski minister za zunanje zadeve, je umrl.
V Perziji divja zlasti na severu meščanska vojna. Sah je popolnoma pod ru>kim vplivom, njegovim vojakom zapovedujejo ruski častniki, vsled česar je ljudstvo silno razburjeno proti Rusom. V zadnjih bojih v Tjebrisu je bilo 370 mrtvih in več kakor 700 ranjenih na obeh straneh. Punt se širi. Ruska banka zahteva od trgovcev v Teheranu
povrnitev dolga, ki znaša 36 milionov; Rusi vedo, da Irgovci sedaj nc morejo plačati te svote pa hočejo njih zadrego politično izrabili. Mnogii opozicional-cev je našlo zavetišča na angleškem poslaništvu, zaradi česar zahteva šah, naj se o 1 poki i če angleški poslanik. Anglija se pa ne uda tej zahtevi.
V Paragnaju v južni Ameriki so se spuntali vojaki. Prišlo je do ljutih bojev med zvesto in ustaško vojašč no in je padlo na obeh stranah nad 100 ljudi.
Sodrugi! Delavci!
V sedanjem boju proti draginji se zopet lahko na svoje oči prepričate, da ne smete od meščanskega časopisja pričakovati nobene podpore. «Slovenski Narod» objavlja v četrt» ovi številki naravnost nesramen članek, ki napada Vas, a brani «uboge» pivovarnarje, ki se morda niti ne bodo mogli voziti z avtomobili, če ne obrnete vseh žepov. Spoznajte, da Vam je v Vaših bojih potrebno Vaše časopisjel Razširjajte ga, priporočajte ga,ker tako pomagate sami sebi.
Pristopajte k «Delavski tiskovni družbi», ki Vam daje člivo. kakršnega potrebujete. Vpisujte se, da postane družba močna in da se končno vendar uresniči stara želja, da dobimo svoj dnevnik in se delavstvo reši meščanskih časopisov, ki ga samo slepe 1 Sedaj vendar sami lahko vidite, da ima to časopisje srce le za kapitaliste, za vas pa osle. Ko imajo socialisti vseh drugih narodov že mogočno razvito časopisje, je za nas vendar sramota, da prav Slovenci tako zaostajamo.
vosti, vsled katere pač godrnjajo, trpe pa križe in težave, dokler ni mera polna. Zadnjo kapljo v prepolni kozarec je pač vlila gostilničarska zadruga, zato je ona prva, ki čuti nezadovoljnost Ljubljančanov. Toda zadruga, odnosno njeno vodstvo se lahko potolaž'. Omamljeno ne bo ostalo. Ko e ljubljansko prebival <tvo pri pivu spoznalo, da imajo žepi svoje interese, se bo že zanimalo tudi za meso, za sladkor, za krompir i. t. d. In če se vname boj na celi črti, bo «R 'eči Prapor» služil interesom splošnosti z enako vnemo, kakor v boju zaradi piva. Ce to ne veseli gospoda Tost.;ja, naj pa ne dela reklame za na?. Prosili ga namreč nismo za to.
Ljubljanskim konsumentom bi bilo priporu-čati, da ob sedanjem boju ne ostanejo kratkovidni, ampak ko so že prisiljeni misliti, da mislijo še nekoliko na bodočnost. Ce so neopravičene visoke cene piva, je gotovo, da se tudi draginja marsikaterih drugih potrebščin ne da opravičiti. Leto za letom naraščajo cene v mesnicah, na irgu, v prodajalnah in ljudskem žepu je deficit že stalna uredba. Tudi v prejšnjih časih je bila kdajpakdaj draginja, a če se je izpremenila konjunktura, so se vrnile normalne cene. O tem že ni Več govora. Ljubljana, ki je nekdaj slovela kot mesto, kjer se živi pocen', je sedaj z draginjo bolj blagoslovljena kakor mnoga velika mesta, dasiravno si pri nas milionarji ne delajo napote. Spričo te nepobitne resnice ni dovolj, za štirinajst dni napovedati boj pivu, temveč misliti je treba na sredstva, ki trajno odnomorejo trajnemu zlu. Kapitalisti se ne organizirajo le kot delodajalci, ampak tudi kot gospodarji produkcije. S svojimi zvezami in karteli ne znižujejo samo delavskh mezd, ampak povišujejo tudi cene konsumentom. Proti organizaciji pa je polrebna organizacija. Dokler organizirani produ-centje ne nalete na organizirane konsumente, ne ustavi nihče gospodarskega terorizma. Ako porodi sedanji boj močno organizacijo konsumentov, tedaj se bo lahko še blagoslovil dan, ko so pivovarnarji tako brezobzirno posegli v ljudski žep. Kajti kon-sumna organizacija bo ljudstvu več pomagala, kakor vse zabavljanje brez dejanj.
Bojkot piva. Bojkot podraženega piva traia naprej. Vsakdo vpraša najprej po ceni pivu. Ce stane 24 v, ga nihče ne naroči. Pri vesel cah se postopa ravno tako. Edino na ta način je mogoče, da se razbije kartel pivovarnarjev in tistih gostilničarjev, ki so se ž njimi zvezali, da skupno odirajo ljudstvo. Ljubljanska gostilničarska radruga še vedno skuša terorizirati vse gostilničarje. Nekateri gostilničarji so opu-t li prejšnje pivo ter točijo sedaj izvrstno Budjeviško pivo po 20 v vrček. Za ljubljansko delavno ljudstvo velja parola: Pivo po zvišani ceni je bojkotirano I
Z znanstveno metodo uničuje gospod Terse» glav socialno demokracijo na zakotnih shodih, kjer je varen, da nihče ne more posvetiti njegovi znanosti. Ljudem, ki niso si šali o socializmu nikjer, kakor v cerkvi, razklada socialistične «zmote» o kapitalni koncentraciji in o propadanju srednjih slojev, pa je ponosen, če mu aplavdira par ljudi, ki niso razumeli niti njegovih besed, kaj še njih zmisel! flnspod Terseglav je zelo mnogostranski mož; uničil je že Darwina, Háckla in Fichteja, sedaj uničuje Marksa, prihodnjič uniči Galileja in Kanta. To je njemu igrača. Izreče ime učenjaka in pravi: Tepec je 1 Končano. Nasprotnik leži na tleh, gospod Terseglav mu postavi nogo na prsi in se ozre po areni, če obrnejo gledalci palce navzdol. Gladiator je, da mu ni enakega. V prirodoslovju, v astronomvji, medicini, juristariji, sociologiji, teologiji, filozofiji, parfumeriji, sploh povsod, kjer je kaj tujk, vihti svoj «znanstveni» meč. Ca mu včasi uide kaka prav neslana — nič ne dé; saj je poskrbljeno, da ga slišijo le taki, ki ne razumejo, kaj govori. To je najmodrejše v celi stvari. Ko je prišel v Žabjo vas nov župnik, je vprašal kmet kmetico, kako je pridigal novi fajmošter. In žena mu je odgovorila: Strašno lepo je bilo; nič nisem razumela. Klerikalci imenujejo to tudi «populariziranje znanosti». Navsezadnje — njih populus tudi tega ne razume. Ampak verjame.
Veliki Gostinčar se je v nedeljo pred 50 «železničarji», med katerimi je bila najmanj polovica takih, ki še ne vedo, kaj goni lokomotive, predrzno širokoustd. Odkar je po Sušteršičevi milosti in po zaslugi kaplanov-agitatorjev poslanec, je možu silno zrastel greben in zavedajoč se svoje imunitete, čveka in trosi laži, da se kar kadi. Na nedeljskem «zborovanju», ki se je iz velike dvorane hotela «Union» pohlevno preselilo v sobo «krščansko-socialne zveze», je «kritiziral» socialno demokracijo, to se pravi, obrekoval jo je po podli krščansko-socialni metodi, češ, da je podkupljena od železnic. Moža, ki je sicer o železničarskih bojih toliko informiran, kolikor njegovi čevlji, je silno bolelo, da niso hoteli ob lanskem boju izročiti vodstva krščanskim. In v njegovih bolečinah mu je za eno laž večalimanj že vseeno. Manda so bili socialni demokratje podkupljeni od južne železnice, da so jo prisilili, zboljšati dohodke svojih uslužbencev za 5 milionov na leto? Menda so bili letos podkupljeni od železniškega in finančnega mini-starstva, da se zahtevali 20 milionov za državne železničarje? In menda je Gostinčar samo zato glasoval proti Eilenbognovemu predlogu, da ostane še njemu kaj za rešitev? Predrznost tega za svojo imuniteto čepečega človeka je res že precej brez-
mejna. V državnem zboru glasuje ostentativno proti zboljšanju železničarskega položaja in proti znižanju davka na skadkor, osem dni pozneje se pa upa, farbati ljubljanske železničarje. Kaj misli, da je njegov mandat pribit in priklenjen in da bo kaplanska agitacija vselej tako uspešna, kakor je bila lani?
Strokovni pregled.
Za slovenskega strokovnega tajnika v Trstu je imenovan sodrug France Milost. Strokovno tajništvo posluje v Delavskem Domu, ulica Bo-srhetto 5, v prvem nadstropju.
Shodi.
Podijubelj na Koroškem. V nedeljo, 12. t. m. ob 10. dopoldne je tukaj velik ljudski shod. Na dnevnem redu je «Politični položaj». Poroča sodr. Etbin Kristan.
Sveče na Koroškem. V nedeljo, 12. t. m. ob 3. popoldne je v gostilni Odam ljudski shod s sledečim dnevnim redom: Politična in gospodarska organizacija. Poročevalec je sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane.
Ljubljana. (Proti draginji.) V četrtek, 9. t. m. je bil v «Narodnem Domu» drugi ljudski shod zaradi draginje živil sploh in zaradi podraženja piva posebej. Vreme ni bilo ugodno. Že dopoldne je začelo deževati. Vendar pa se je zvečer zbralo toliko ljudstva, da je bila arena premajhna, da si ni bilo v njem skoro nič miz; velika množica je stala še na vrtu. To je pač dokaz, da je zanimanje za to vprašanja splošno in da ljudstvo čuti draginjo. Neslsne čenče, da je prebivalstvo umetno razburjeno, so s tem pač najbolje ovržene. Sodrug Petri č, ki je otvoril shod, je podal kratek pregled dosedanjega gibanja ter je naglašal, da je ljudstvo že deloma zmagalo, treba je pa vztrajne solidarnosti, da zmaga popolnoma. Potem so bili izvoljeni v predsedništvo sodrugi Petri č, Rudolf in Udovč, besedo pa je dobil sodrug Anton Kristan. Njegov govor, ki je bil stvaren in temperamenten, je močno razgrel poslušalce. Govornik je povdarjal, da si morajo Ljubljančani sami mnogo pripisati, če narašča gospodarska mizerija, kajti takrat, kadar bi bili lahko kaj storili za svojo usodo, namreč pri raznih volitvah, niso znali nikdar porabiti prilike. Izvoljeni zastopniki Ljubljane se še ne zmenijo za gospodarske razmere, v katerih živi prebivalstvo, pač pa glasujejo v državnem zboru vedno za vsako podraževanje. Tudi poslanec Hribar je dne 26. junija v državnem zbrru glasoval proti predlogu sodruga dr. EII en bo gn a, ki je zahteval znižanje davka na sladkor. Govornik je omenil razne akcije, ki so jih socialni demokratje v državnem zboru podvzeli zaradi draginje, katere so pa vedno ovirali meščanski poslanci, med njimi tudi naši liberalci in klerikalci. Govornik je povdarjal važnost organizacije konsumentov, priporočal je delavsko časopisje, zlasti pa politično delo. Potem je gospod Bole povedal, kaj se je zgodilo na zadnjem zborovanju gostilničarjev, o čemur najdejo čitatelji kratko poročilo na drugem mestu. Sodrug Etbin Kristan je vzel na muho zagovor pivovarnarjev v «Slovenskem Narodu», ki ga je nedvomno sestavil dr. Oražen. Tam se stoka tako, da bi človek, če vidi ubogega pivovarnarja, najrajši posegel v žep in mu dal vinar. Ce bi se pivo v arnarjem res slabo godilo, bi ljudstvo lahko reklo, da mu to nič ni mar, ker se pivovarnarji tudi nikoli niso brigali za interese ljudstva. Čudno je, če gospod Oražen stoka zaradi indirektnih davkov, ko so vendar socialni demokratje edini resni nasprotniki tega davčnega zistema, dočim se meščanske stranke bojujejo proti obdavčenju kapita-talizma. Da se socialni demokratje niso bojevali proti podraženju drugih živil, je navadna laž; če se nam pa pripoveduje, da hočejo pivovarnarji podražiti pivo zaradi svojih delavcev, je to nesramna hiaavščina. Natakar Žargi je priporočal delavcem, naj vstrajajo v boju. Končno je sodrug Anton Kristan predlagal, naj se skliče še en shod s tem dnevnim redom, kamor naj se povabijo vsi občinski svetovalci in — po priporočilu sodruga Kocmurja — ljubljanski državni in deželni poslanci. Predlog se je soglasno sprejel in s tnm zaključil shod.
Trbovlje. V nedeljo popoldne smo tukaj imeli jako dobro obiskan ljudski shod na Božlčevem vrstu, na katerem je sodrug Etbin Kristan poročal o gospodarskem delovaDju vlade in državnega zbora. Ko je podal v markantnih potezah lansko sliko v državnem zboru in o vstopu krščan-sko-socialnih ministrov v vlado, je poročal o nezgodah sladkornega davka ter o namenu vlade, zvišati davek na žganje. S konkretnimi primeri je govornik jasno dokazal, da dovoljuje večina državnega zbora vsako obremenjevanje ljudstva, odklanja pa vse, kar bi imelo koristiti širokim slojem prebivalstva. Socialni demokratje imajo vsled tega nalogo, razširiti svoje ideje tudi v tistih krogih, ki jih še ne poznajo in tako omogočiti zboljšanje za bodočnost. Potem je še sodrug Si t ter podal statistične podatke, s katerimi je dokazal, da niso delavci kot konzumentje nikjer tako izkoriščani in da nikjer tako slabo ne žive, kakor v Avstriji.
DomaČe stvari.
«Slovenski Narod» mora biti v žlahti z gla-sovitim King fu, ki zna vse. «Slovenski Narod» je občudovanja vreden zaradi svojih vsestranskih zmožnosti. «Slovenski Narod» zna danes pisati za kako stvar, jutri proti njej in je tak junak, da ga ob tem prav nič ne peče vest Ni dolgo, kar jo «Slov. Narod» z vso dolgočasno>jo, ki diči ta list, zagovarjal /nižanje davka na sladkor. Pisal je o tem vprašanju uvodne članke, za katere je našel dovolj snovi v socialističnih časopisih Dne 26 junija je njegov bog Hribar glasoval proti znižanju davka na sladkor in «Slovenskemu Narodu» je bilo tudi prav. Ko se je začel boj proti podraženju piva, je «Slovenski Narcd» še precej objektivno poročal o ljudskem shodu v «Narodnem Domu» in je objavljal notice o abstinenci pivopneev. Dasi ni podpiral boja, je moral vendar vsakdo soditi, da sim-patizira z občinstvom. V četrtek je dr. Oražen spisal članek, s katerim je hotel dokazati nedolžnost in usmiljenja vredno ubožnost pivovarnarjev ter hudobnost prebivalcev, ki nočejo kartelu metati denarja v žrelo in «Slovenski Narod» je objavil članek v prid kapitalistom. Ampak «Slovenski Narod» je vendar «prvi» slovenski list in dobrijanov se ne zmanjka, ki mislijo, da je njih dolžnost, kupovati ga. A dokler bo ljudstvo podpiralo kapitalistične časopise, se ne sme pritoževati, da ga davi kapitalizem.
V želodcu leži «Rdeči Prapor» načelništvu ljubljanske gostilničarske zadruge. Gospod Tosti je v torek na zboru dejal, da hočemo kar poobe-šati gostilničarje, obenem pa nam je očital, da smo mirno prenašali podraževanje drugih živil. Zdi se nam, da čita gospod Tosti «Rdeči Prapor» šele, odkar se je začel v Ljubljani boj zaradi podraženja piva. Da ne najde nikjsr toliko energije v tem boju, kakrr v našem glasilu, nas veseli, ker s tem nehotč priznava, da izpolnjujemo svojo nalogo. Zelo se pa moti, če res misli, da hočemo obešati gostilničarje. Ne glede na to, da načeloma pobijamo smrtno kazen, tudi ne želimo nobenemu gostilničarju prezgodnje smrti. Nikakor pa ne tajimo. da pripisujemo interesom splošnosti večjo važnost, kakor interesom posameznikov in posameznih slojev. Ampak če so v sedanjem boju gostilničarji prišli v zagato, se ne čudimo, da bi gospod Tosti rad zvalil odgovornost na konsumente in zlasti na nas. Kajti vest mu menda pravi, da bi moral sam sebi potrkati na prsi. Ce bi bila zadruga pravočasno poiskala stike z občinstvom, bi bile danes množice v eni vrsti z gostilničarji v boju proti pivovarnarjem in ko bi se boj končal, bi imeli gostilničarji od zmage prav tako dobiček, kakor gostje. Vodja zadruge se je pa rajši naslanjal na Koslerjev kartel; če torej zadevajo batine, ki padajo po kartelu, tudi njegova pleča, naj le pravi «mea culpa». Mi lahko posnemamo Pilata in si umivamo roke.
Proti podraževanju živil vobče se je bojeval «Rdeči Prapor», odkar izhaja. Načelništvu gostilničarske zadruge ne zamerimo, če ga ni čitalo v prvih letih. Ampak preden je gospod Tosti izustil svojo trditev, bi bil lahko pregledal vsaj zadnji letnik in prepričal bi se bil, da se pač noben ljubljanski časopis ni toliko bojeval zoper draginjo, kakor «Rdeči Prapor». V jeseni in pozimi skoraj ni bilo številke brez člankov, nanašajočih se na draginjo. Druga je stvar, da se takrat Ljubljana ni tako dvignila, kakor sedaj; to pa ni naša krivica. Mi nismo vcepili Ljubljančanom tiste potrpežlji-
Poslano.
Dne 4. julija na ycsdici sv. Cirila in Metod i v Zagorju je gosp. učitelj Petrak iz Zidanega mosta pripovedoval, da sera jaz na zborovanju v Zidanem mostu, ki ga je bila sklicala «Narodna stranka», ter je na njem poročal dr. Srnec, bil proti slovenski šoli. Sklicujem se na poročilo o tem zborovanju v «Narodnem Listu» in «Slovenskem Narodu», obenem pa na zgoraj omenjenega poročevalca in na učitelja Jurkota v Razborjah pri Loki. ki mi morata potrditi, da je ravno nasprotna resnica. Nastopil sem Da onem zborovanju za slovenski pouk, kakor tudi za slovenskega učitelja, sprejela se je resolucija s popolno zadovoljnostjo navzočih pristašev, in še zahvalili so se mi razni gospodje, ker sem se potrudil v Zidani most in nastopil za slovenski pouk. Radi tega smatram gosp. učitelja Petraka za lažnjivca, če ne prekliče omenjenih laži. Ce ima gosp. Petrak količkaj dostojnosti, bode to tudi storil.
Zagorje ob Savi, 6. julija 1908.
Mihael Čobal.
Socialni pregled.
Kapitalistični profiti. Kapitalistično časopisje v Philadelphiji, Pa., veselo naznanja, da je jeklarska družba «United States Steel Corporation» v minulem letu izplačala svojim delavcem, katerih je bilo 210.000, v mezdi 160,000.000 funtov šterlin-gov. Na vsakega delavca je torej povprečno prišlo 765 funtov šterlingov. Na drugi strani — tako poročajo — je pa jeklarska družba v minulem letu napravila ravno toliko čistega profita, kolikor je izdala za delavce, torej 160 milijonov dolarjev. Peščica kapitalistov toraj profitira brez dela toliko, kolikor zasluži 210 000 delavcev ob trdem delu. Tako je opravičen krasni kapitalični družavni red.
Društvene vesti.
Ljubljanska podružnica sveže kovinarjev
priredi društven shod v nedeljo dne 12. julija, ob 9. uri dopoldne v salonu restavracije «Perles», Prešernove ulice št. 9, poleg glavne pošte. O organizaciji in njenem pomenu poroča strokovni tajnik Anton Kristan. Kovinarji, udeležile sepolnoštevlno.
Veselica zidarjev, ki jo je priredila organizacija stavbinskih delavcev v nedeljo na Fužinah, se je izvrstno obnesla. Udeležba je bila velikanska ; zbralo se je več kakor tisoč ljudi, ki so se ob godbi, petju, zidanju babilonskega stolpa, v ljudskem pratru i. t. d. izvrstno zabavali. Organizaciji se lahko čestita ob lepem vspehu.
Iz stranke.
Naia stranka v Ameriki. Naši sodrugi se gotovo zanimajo za razvoj socializma med rojaki, ki so se izselili v Ameriko. Odkar se je tam začelo zistematično delo, napreduje socialna demokracija med amerikanskimi Slovenci in Hrvati, da je veselje. Slovenci imajo velik tednik «Proletarec», ki izhaja v Chikagu, Hrvatom služi «Radnička straža»; ki tudi kmalu postane tednik. Organizacija stranke je pa razvidna iz sledečega pregleda:
Jugoslovanska socialistična zveza s sedežem v Chicagu, 111. Glavni tajnik: John Pe-trič, 718 W. 19th St., Chicago, 111.
Socialističnih klubi, podrejeni Jugoslovanski Socialistični zvezi v Chicagu:
1.	Jugoslovanski socialistični klub štev. 1., Chicago, 111. Anton Prešern, predsednik; Frank Pod-lipec, fin. tajnik, 569 N. Halsted St.
2.	Slovanski socialistični klub štev. 2 , Glencoe, O. Ignac Zlembergar, predsednik; Ivan Kravanja, tajnik, Box 101.
3.	Jugoslovanski socialistični klub štev. 3, Co-nemaugh, Pa. Frank Podboj, predsednik; Štefan Zabric, tajnik, Box 305.
4.	Jugoslovanski socialistični klub štev, 4, La Salle, 111. Jos. Bratkovič, predsednik; Valentin Po-tisek, tajnik, 1231 Man St.
5.	Jugoslovanski socialistični klub «Bodočnost» štev. 5, Claridge, Pa., J. Mlakar, predsednik; John Batič, tajnik.
6.	Slovenski socialistični klub štev. 6, Cumberland, Wyo. John Šare, predsednik; John BahčiC, tajnik, Box 33.
7.	Slovenski socialistični klub štev. 7, Murray, Utah. Valentin Eitz, predsednik; Edvard Hofman, tajnik.
8.	Jugoslovanski socialistični klub štev. 8, Roslyn, Wash. John Makauc, tajnik.
9.	Sloyenski ženski socialistični klub «Prole« tarka» Stev. 9, Chicago, 111. Berta Prešern, predsednica; Mary Grilec. tajnica, 674 W. 21 st, Pl.
10.	Sloven, socialistični klub štev. 10, «Aurora», 111. Louis Rudman, predsednik; Frank Praprotnik, tajnik.
11.	Slovenski socialistični klub «Zmaga» štev. 11, Cumberland Camp No. 2, Wyo. Joe Fakin, predsednik; Anton Jelovčan, tajnik.
12.	Slovenski socialistični klub «Proletarec» itev. 12, Glencoe, Wyo. Marth Brunskule, predsednik; Frank Celigaj, tajnik.
13.	Slovenski socialistični klub «Rdeči prapor» stev. 14, Ely, Minn. Jakob Skerjanec, predsednik; John Puš, Boxl55, tajnik.
Raznoterosti.
Ogromen požar. V Boryslnwu na Gališkcm so se vsled strele užgale jame z nafto. Šest jam je zgorelo. Vsa okolica je bila v plamenu. Zadetkoma se ni moglo niti spoznati, katrie jame gore. Razvilo se j« toliko strupenih plinov in tudi vročina je bila tako silna, da se požarne brambe niso mogle približati pogorišču. Plamen se je dvigal 200 metrov visoko. Gor* če olje se je zlilo v vas Tusta-novice tako naglo, da so prebivalci komaj pobegnili. Treba bo več dni, preden se ogenj popolnoma pogasi.
Rudniška nesreča na Ruskem. V rudokop h
v Jusovki so se užgali plini in so ugonobili velikansko število delavcev. Doslej so spravili 228 trupel na dan.
Šeststo hU je zgorelo v Poddubcih na Ga-liškem. Tisoč ljudi je brez strehe.
Proti kneza EnlenbnrflU je v Berlinu sodnij-ska razprava zaradi krive prisege. Vsa stvar je sila umazana. Knez Eulenburg, ki je igral važno uiogo na cesarjevem dvoru, je bil zapleten v znani proces žurnalista Hardena proti grofu Moltkeju, kjer je šio za to, da so vršili razni visoki aristo-kratje nenravna spolna dejanja. Knez Eulenburg je pred sodiščem prisegel, da ni nikoli na nenaraven način spolno občeval, pozneje sta pa dva ribiška hlapca izjavila, da je Eulenburg ž njima uganjal take reči. Vsled tega je tožen za krivo prisego. Razprava je tajna in tudi žurnalisti nimajo pristopa, kar je čisto nenavadno. Poklicali so toliko prič, da bo obravnava baje trajala ves mesec.
Otvoritev gostilne v Zagorju.
Podpisana otvoriva 19. julija 1.1.
gostilno
ter se priporočava slav. občinshu odbito delavstvu za mDogobrojen obisk. Točilo se bode pristno dolenjsko in vipavsko vino.	6—1 Z odličnim spoštovanjem
Eran in Helena Guna.
za urar]a, brivca ali trgovca v dobrem kraju se da v najem. 3-1
Vprašanja pod ,prostor' na poste resi. Ljubljana.
//h/sttJfi t* -JlUm&riko Xfateri telijo dobro, po wfli' in. jmsnealjivc-potvvuli ftajjtv obrnqptf
nSimon^Mrvetetx*
v JÇjfubfjam ttfôloàvors**
VMbovrvthaftftunila àtfOJerim^tùsfSi^
3
Zastonj pošljem vsakemu in poitnine prosto — cenik za 5000 ur.
Krone
Rosk. Patent 3 — Srebr. - Rosk. 6 — Železn. - Rosk. 7-— Sreb.zdvoj.plaJč.81—
Krone
Budilka	2-40
S svet. števil- 3 — Z enim zvoncem 5 — Kuhinjska ura 3'
J - Budilka Z bitjem Z godbo 6 valenov
Krone 6-— 8-— 10" 12-
Krone original Omega, Sehaffhansen, Glashütte, Pendel uraîOcm 7"— Helios, Amalfa, «. kr. preizkušeno od K 18-—.
Z zvon. bitjem 9'— Z budilko 10 — Z godbo	12'—
Zlatnina in Brebrnina po originalnih tvor-
niikih cenah. Triletna garancija. Ako ne ugaja, lamena ali pa se vra. denar
Maks Bdhnel, Dunaj IV.
Mareapetenstpasse 27/20 v lastni hlftl.
Sodno zapriseženi cenitelj in izvedenec. Največja in najstarejša tvrdka. Ustanovljena 1840. 12—11 5000 slikanih cenikov zastonj in poštnine prosto.

KAVARNA
preje ,Tedesoo' v Trsta
se priporoča cenjenim sodrugom najtop-
Sleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski , italijanski in nemški listi. Vse ^ pijače poceni. Napitnina je izključena.
V prodajalni
u
S H O CL
«
v Ljubljani
C/Î
-S
CD >
J5
"<u *o
CJ 'u
>c75
o >
J2 13
Q
v-O N O CL
na Dunajski cesti št. 20 (nasproti kavarne Evropa) se dobe sledeče knjige in brošure:
H. Kirchsteiger: „Pod spovednitn pečatom." I. knjiga 2 K 60 v., druga knjiga 2 K.
P. Mihalek: „Iz nižin življenja." Cena 1 K-
Abditus: „Občinski socializem." Cena 70 v.
A. Kristan: „Socializem." Cena 20 vin.
„ „Socialna demokracija in kme-tlško ljudstvo." Cena 10 vin.
A. Kristan: „Zakaj smo socialisti". Cena 14 vin.
K. Marks in F. Engels: „Komunistični manifest." Cena 40 vin.
K. Kautsky: „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" Cena 30 vin.
K- Kautsky: „Proletarijat." Cena 30 vin.
„ „Kapitalistični razred/ Cena 30 vin.
A. Kristan: „O konsumnih društvih." Cena 20 vin.
L. Wahrmund: „Katoliško svetovno nazl-ranje in svobodna znanost." Cena 70 v
S. Machar: „Magdalena." Cena 2 K.
„Program socialne demokracije." Cena 4 vin.
„Vun enako volilno pravico." Cena 4 vin.
„Zvišanje duhovniških plač." Cena 10 vin.
j¡0 Kdor naroči več izvodov, S :: dobi znaten popust. ::
Vsa pisma se naj naslavljajo na
„Delavsko tiskovno družbo" v
===== Dunajska cesta št. 20.
Gostilna pri
„Krakovčanu"
Valvazorjev trg, št. 4
se priporoča slav. občinstvu osobito p. n. delavstvu za mnogobrajen obisk. Toči se: Istrijanec, rdeč, 56 vin. liter, bel, 64 vin., cviček 72 in 88 vin., rebula 88 in 96 vin., refoško 96 vin. — Dobra gorka in mrzla jedila. Postrežba dobra. Cene
zmerne.	,	3-1
Z odličnim spoštovanjem
Iv. Ženico
gostilničar.
Sredina št. 10 (v Prulah)
Podpisana se priporočata slavnemu občinstvu, osobito n n delavstvu za mnogobrojen obisk. Točijo se pristna štajerska vina in priljubljeno domače Auerjevo pivo. Dobra kuhinja. Postrežba točna in solidna.	10-10
Z odličnim spoštovanjem
Fani in Leon Pogačnik.
Edino pravi
Thierryev balzam
le z zeleno znamko nune. - 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 Velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 9 K.
Thierryevo oentifolijino milo
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem poškodbam, go rečici, kislini, kašlju, krču slabem teku i. t. d 2 lončka S K SO v. Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči.
Naročila naj se naslavljajo na:	275
CiKaroar A. Thiwy V Pregradi pri Hog. Slatini.
33_13	Zaloga večinoma po lekarnah.
MftjaMi Ii (Mi«*#i*i nrimk fr s* I still.
I*, P»; kempse* v