koper — 3. julija 1959
poštnina plačana v gotovini
leto vili.
štev. 26
Izhaja vsak petek. — Izdaja Časopisno založniško podjetje »Primorski tisk« Koper. — Naslov uredništvi In unrivc Koper, Cankarjeva ulica t, telefon 170 — Posamezni izvodja. — Bančni račun G02-70-1-181. — Rokopisov ne vračamo' četrtletna 13D din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3,5 dolar m din. — Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din,
kritično pomanjkanje vode na obalnem področju
w n	n
C a Ti 1 C<5 s i3 r^
□
Položaj zahteva do učinkovite rešitve skrajno varčevanje z vodo na vsakem koraku
Statistika zadnjih let kaže skokovito naraščanje porabo pitne vode v našem obalnem pasu. Dnevni primanjkljaj vode, ki je že lani znašal okoli 500 m3, se bo
Četrti julij 1959
v jubilejnem letu ZKJ
Spet se je leto prekobalilo čez ■polovico vil precl nami je najimenitnejši praznik v tem času — vsakoletni skupni praznik vseh jugoslovanskih narodov — Dan borca. Četrti julij je postal s tem pojem — pojem našega boja za lepše življenje, pojem junaštva in herojskega požrtvovanja, pojem revolucionarne tradicije jugoslovanskih ljudi, ki so postavili temelje novi Jugoslaviji.
Letos slavimo ta dan v posebnih okoliščinah — slavimo ga v jubilejnem letu naše Zveze komunistov Jugoslavije. Zato ima letošnje praznovanje toliko globlji pomen, saj je treba korenine tega praznika iskati štirideset let nazaj, ko je bila ustanovljena Komunistična. partija Jugoslavije. Od tedaj so se njeni kadri nenehno utrjevali, in pripravljali na boj za spremembo življenja, na boj za lepše življenje naših delovnih ljudi. Pogumno in nesebično so jugoslovanski komunisti izpovedovali svoje prepričanje• in se žrtvovali za naš lepši jutrišnji dan. Zavestno so tvegali tudi svoja življenja najprej v pripravah in nato v velikem boju, ki nam je prinesel lepše življenje in spoštovanje vsega sveta.
S prenehanjem oboroženega boja pa niso prenehale tudi že vse obveznosti in naloge za borce NOB — boj se je le prenesel na drugo področje — na obnovo in izgradnjo porušene in opustošene domovine. Vse te naloge so bile častno izpolnjene. Mladina je posnemala svetle vzglede in se učila na borbenih tradicijah prekaljenih borcev. Povsod se je razlegalo: S Titom v vojni — s Titom v miru. Glasno horukanje je odmevalo od meja do meja naše domovine in svetu pripovedovalo veliko povest naše graditve in vstajanja iz temne preteklosti.
Premostili smo vse zapreke, prebredli vse težave. Ni bilo vedno lahko, toda nas ni mogoče zlomit i. Svojo moč črpamo iz nas samih, iz naše enotnosti, iz nezlomljivega bratstva vseh jugoslovanskih narodov, iz borbene tradicije borcev NOB in posebej jugoslovanskih komunistov — kar vse je poosebljeno prav v velikem prazniku —- v Dnevu borca.
Gradimo in razvijamo naprej. Pravkar smo na IV. kongresu ZKS ugotovili velik napredek v tem razvoju, za katerega vlagamo vse naše sile, da bi dosegli postavljene cilje. Posebno si prizadevamo za dvig delovne storilnosti in za ureditev pravičnega nagrajevanja po učinku, kar naj našim delovnim ljudem pripomore k lepšemu in boljšemu življenju. Prizadevamo si za utrditev delavskega upravljanja in za čim širše sodelovanje vseli vašihi lju- j di pri. graditvi komunalnega življenja, v katerem daje posameznik skupnosti vse, skupnost pa skrbi za vsakega posameznika i posebej. Pri trm ne poznamo ma-lodušja, ker je vaš vzor človek-borec, ki ga vsako leto slavimo 4. julija.
v nastopajoči sezoni povečal na 1000 m;i in več. Zelo zaskrbljujoče posledice omenjenega pomanjkanja pitne vode se kažejo žo v teh precej deževnih dneh, ko bi še ne smelo biti tolikšnega primanjkljaja, da je v Kopru v višjih nadstropjih stanovanjskih zgradb že zmanjkalo vode zaradi tega, ker zaradi predčasno iz-< praznjenih rezervoarjev pitna voda ni imela dovolj pritiska.
Razen stalno naraščajočega števila vodovodnih priključkov, ki jih narekuje industrijski in kmetijski razvoj obalnega pasu, hkrati pa tudi precejšnja stanovanjska izgradnja, je med vzroki za omenjeno predčasno pomanjkanje pitne vode pri nas prav gotovo tudi brezvestno in neracionalno, prekomerno trošenje pitne vode.
V zvezi z verjetnostjo, da bo po deževnih dneh nastopilo vroče in suho poletje, se ob tolikšni prekomerni porabi pitne vode v obalnem pasu najresneje postavlja vprašanje, da lahko zelo kmalu nastopi izredno kritičen položaj za prebivalstvo in industrijo obalnega pasu. Nujno je treba zato storiti takšne ukrepe, s katerimi bi predvideni nevarni položaj (s posledicami morebitnih epidemij!) kar se da omejili.
O teh ugotovitvah je zaradi resnosti položaja nedavno razpravljal celo sekretariat Okrajnega komiteja ZKS na svoji seji, na kateri je sprejel nujne sklepe za priporočilo okrajnemu in občinskim ljudskim odborom ter upravi Rižanskega vodovoda. Po teh priporočilih naj bi pristojni svet OLO takoj ukrenil vse potrebno za zaostritev štednje s pitno vodo (znižati industriji, gostiščem itd. normative porabe vode za 20%, za presežke normativov pa občutneje zvišati tarifo). V ta namen naj občinski ljudski odbori takoj skličejo največje potrošnike vode s svojega področja ter jih obvežejo za vestno izvajanje dostavljenih jim navodil Rižanskega vodovoda v Kopru, ki podrobno navajajo potrebne ukrepe za uvedbo najstrožje štednje pri porabi pitne vode v občini Koper, Izola in Piran. Ta navodila objavljamo na drugem mestu.
Razen teh takojšnjih ukrepov pa je sekretariat OK ZKS v
Kopru priporočil pospešeno delo pri iskanju zadostnih izvirkov vode v Sečovljah, prav tako pa tudi pospešeno pripravo rekonstrukcije Rižanskega vodovoda, kar bi močno olajšalo položaj vsaj za nadaljnjih deset let, vtem ko gre zadnje priporočilo za tem, da je treba spričo tolikšnega razvoja industrije in kmetijstva ter stalnega naraščanja prebivalstvii v obalnem pasu že sedaj pohiteti s pripravami za projekt velike hidroelektrarne na Ospu, s čimer bi bilo dokončno zadovoljivo rešeno vprašanje električne energije na našem področju, istočasno pa vprašanje zadostnih kioličin pitne vode za vse naše področje, vštevši vode za namakanje 6000 ha kmetijskih površin.
Za letošnji Dan borca so i varljivi turistični delavci Divače in vse sežanske občine pripravili prijetno presenečenje: po vztrajnih in požrtvovalnih pripravah so končno s svojim trudom in pomočjo skupnosti uresničili dolgoletni sen domačinov — elek-trificirali so Škocjanske jame. Zato bo v soboto velik praznik za vso okolico, za vso občino in okraj, poseben praznik za naš turizem. Več o tem preberite na 3. strani, na gornji sliki pa si oglejte značilen motiv iz prelepih Škocjanskih jam, ki bodo jutri in v nedeljo gostoljubno sprejele v novi obleki pod jarko električno svetlobo številne gosta
Na pobudo Občinskega ljudskega odbora Koper je bilo v ponedeljek popoldne v Kopru posvetovanje projektantov pristanišča, bodočega železniškega in cestnega omrežja ter melioracijskih del v Kopru. Posvetovanju so prisostvovali zastopniki direkcije Jugoslovanskih železnic Ljubljana, podjetja za projektiranje »Slovenija projekt« iz Ljubljane, Uprave za vodno gospodarstvo LRS, Pristanišča Koper, Vodno skupnosti Koper. Navzoči so bili tudi sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir, predsednik Ob LO Koper Miran Bertok in drugi predstavniki krajevnih oblasti in gospodarskih organizacij.
Razpravo o urbanistični in prometni mreži Kopra je vodil arh. Edo Mihevc, projektant urbanističnega načrta za Koper in okolico. Uvodoma je pojasnil, da gre za urbanistično ureditev Kopra-mesta, ki bo v bližnji bodočnosti imelo okrog -10.000 prebivalcev in bo pomembno gospodarsko in upravno - politično središče Slovenskega Primorja.
ŽELEZNIŠKA PROGA
Bilo so predložene 4 variante za izgradnjo železnice od Podgorja do Kopra. Obveljala naj bi varianta, po kateri je izgradnja železnice najcenejša in tudi najbolj primerna, V Škocjanu pri
Kopru bi železniška proga s podvozom prečkala glavno avtomobilsko cesto Ljubljana—Portorož in bi tekla ob sedanji vzhodni obali Škocjanskega zaliva. V loku bi zavila v pristanišče in se zaključila ob Gramscijevem nabrežju. kjer bi bila čelna postaja. Na tem odseku bi razporedili postajne naprave za tovorno-lo-kalni ter za pristaniški in osebni promet. Tam bi tudi zgradili kurilnico. Dolžina postajnih tirov bi bila okrog 15 km. Na tem področju je tudi največ možnosti za zgraditev poslovnega središča mesta Kopra; to bo tako neposredno vezano na pristaniški, železniški in tudi na avtobusni promet, ki bo dosegel glede na razvoj Kopra kot pristaniškega in turističnega središča Slovenskega Primorja že v bližnji prihodnosti najmanj dva milijona ton letno.
Ta varianta predvideva, da bo žel. proga speljana po obronkih gričev nad Rižansko dolino z maksimalnim koristnim vzponom 22 promil, vodila bi preko Kubeda do Podgorja oziroma Kozine. Njena prednost je tudi v tem, da bi bili stroški izgradnjo 2,5 milijardo dinarjev. Njena izpeljava je z ozirom na geološke razmere tega področja najugodnejša in je najkrajša. Če bi bila železniška proga speljana na primer po dolini Rižane. bi bila znatno daljša in
Minuli teden se je mudil na obisku v Kopru podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. 2o v petek se .je v razgovoru z okrajnimi predstavniki razgovarjal o napredku in problemih Kopra, v soboto dopoldne pa je bil v spremstvu državnega podsekretarja za zun. zadeve Srdjana Priče in sekretarja OK ZKS Koper Alberta Jakopiča-Kajtimira v tovarni motornih koles Tomos, kjer je direktor tovarne Franc Pečar gostom podrobno razkazal vse podjetje in proizvodni proces ter jim tolmačil delovne in proizvodne odnose, tehnična vprašanja, organizacijo dela, sistem nagrajevanja in kadrovanja, upravljanje itd, Tovariš Edvard Kardelj se je zelo zanimal za vse tovarniške probleme, zlasti pa je
pohvalil organizacijo dela in sistem nagrajevanja, obenem pa je zaželel delovnemu kolektivu raz-
UMI
Čeprav Izola ne velja za prometno križišče, je avtobusni promet skozi to naše obmorsko mesto iz leta v leto večji. Posebno avtobusi proti ali iz Kopra so vedno naravnost oblegani. Podjetje »Slavnik« je že lani odprlo v Izoli zasilno poslovalnico za prodajo kart, toda lokal jo bil tesen in hudo od rok. Zdaj pa je podjetje »Slavnik« odprlo nov lokal v poslopju, pred katerim se ustavljajo vsi avtobusi v smeri Koper. Lokal je okusno in moderno urejen, pa tudi dovolj prostoren, da bo poslovalnica lahko v redu razvila vse turistične uslu-
meroma zelo mladih ljudi kar največ uspehov pri nadaljnjem delu in razvijanju tovarne.
ge. Poleg prodaje avtobusnih vozovnic lahko potnik dobi tu vse turistične informacije, rezervira ali kupi vse vrste avtobusnih, železniških, letalskih in ladijskih kart, si rezervira prenočišče v hotelih, kamor namerava potovati, nabavi ali podaljša potni list, potrebne vize ali obmejno prepustnico in menja valuto. Ureditev moderne poslovalnice je za potujoče občinstvo Izole vsekakor koristna pridobitev, prav tako pa pomeni enega izmed osnovnih korakov pri razvoju turizma na področju Izole,	J. L.
zaradi izpeljave po dokaj težko pristopnem terenu (dolina Rižane-—Črni kal) tudi za 2,5 milijarde dinarjev dražja.
Pomemben urbanistični problem predstavlja regulacija Badaševice v Kopru. Osvojili so varianto, ki predvideva preložitev struge Badaševice preko Bonifike. Ta struga bi se zaključila pri sedanji črpalki v morje. Zato bo potrebno zgraditi skoraj 2 km dolg kanal, ki bi bil širok približno 50 m in preko njega bo speljanih nekaj mostov. Kanal bo lahko služil vodnemu športu. Grajen bo v nasipu in zato se bodo morale bodoče gradnje na Bonifiki dvigniti nad višino maksimalne plime morja.
UREDITEV CEST
Glavna cesta Ljubljana—Portorož naj bi bila na področju mesta Kopra priznana kot avtomobilska cesta, zato mora biti izolirana od lokalnega prometa, tako da bo Koper povezan z njo le na dveh mestih po sistemu deteljice: v Škocjanu, iz smeri Ljubljana, in pri Slavniku, iz smeri Izole. Cesta med Koprom in Vanganelsko dolino pa naj bi to avtomobilsko cesto prečkala z nadvozom.
Predvidena je tudi gradnja pristaniških naprav ob severni obali Kopra, da bo možno zgraditi obvozno cesto, ki naj zagotovi javnosti ogled pristaniškega življenja, ne da bi bilo delo v pristanišču zaradi tega ovirano.
Ta strokovna razprava o ureditvi prometne mreže v Kopru z ozirom na bodočo urbanistično ureditev mesta je brez dvoma temeljni kamen, na katerem bo možno izdelati podrobnejše načrte, Gre pač za dejstvo, da je gospodarska perspektiva Kopra izredno pomembna za našo domovino in da je zadnji čas za koordiniranje dela projektantov železnice, pristanišča, cestnega omrežja in Vodne skupnosti v želji po sodobni urbanistični ureditvi mesta in njegove okolice.
(Vse zvečer na prostem) KOPER: '1. julija RTV Zagreb
GRUPA DALMA T1N A C A. IZOLA: li. julija RTV Zagreb
G HUP A PALM A TIN A C A. PIRAN: 5. julija RTV Zagreb
GRUPA 1» A L MATI N A C' A. ANKARAN: 7. julija RTV Zagreb GRUPA 1) A L M A TIN A C' A.
ZBGll
l PROIZVAJALCEV ObLO IvOPER JE RAZPRAVLJAL O IZPOLNJEVANJU DRUŽBENEGA PLANA
BJtfcSSste
OBETI SE NISO IZPOLNILI
Predsednik francoske republike De Ganile, ki je te dni ob stoletnici skupne vojne Francije in Italije proti avstro-ogrski vojski v severni Italiji — takrat se je Italija otresla nadvlade avstro-ogrske monarhije —• obiskal Italijo, je izkoristil to priložnost za državniške razgovore s predsednikom italijanske republike Gronchijem, Po teh razgovorih je bilo sporočeno, da sta De Gaulle in Gronchi obravnavala stališče Italije in Francije glede mednarodnih problemov in medsebojnih odnosov. Ni pa niti z besedico omenjeno vprašanje ustanovitve sredozemske zveze, niti ne načinov rešitve alžirskega vprašanja, kar zelo zanima Italijane. Govorila sta o ženevski konferenci in se sporazumela, da bi bilo pred nadaljevanjem ženevskih pogajanj potrebno sklicati sestanek zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije, Francije in Italije.
To uradno sporočilo o razgovorih v Rimu so francoski vladni krogi sprejeli zelo hladno in z obžalovanjem ugotavljajo, da Italija ni brez pridržkov podprla stališče Pete republike o pravici Francije do navzočnosti v severni Afriki. Italijanski komentatorji pa so poskusili vse, da bi prikrili javnosti, da razgovori med De Gaullom in Gronchijem niso prinesli želenega uspeha.
SINGAPUR — Singapur bo še nadalje ostal eno izmed najvažnejših britanskih vojaških oporišč na Daljnem vzhodu. Sile Britanske skupnosti pa bodo na osnovi britansko-malajskega sporazuma še v prihodnje ostale v Malaji.
ALZIR — Alžirski krajevni muslimanski sodniki so protestirali proti načrtom francoske vlade, ki namerava zamenjati sedanja sodišča s sodišči, podobn.mi francoskim.
ARU A — Voditelji treh neodvisnih zahodnoairiških držav — Gane, Gvineje in Liberije — bodo na bližnjem sestanku razpravljali o oblikah nove unije afriških držav.
HAVANA — Kubanski predsednik vlade Fidel Caslro je te dn'i dejal, da bo vlada dala za nacionalizirano premoženje po načrtu o agrarni reformi državne obveznice za dobo 20 let.
BAGDAD — Ko bodo zaključili dela na razširitvi naftovoda, ki veže petrolejske vrelce Iraka s pristanišč' ob Sredozemskem morju, bodo letno pretočili 27 milijonov ton nafte.
HAVANA — Kubanska vlada je sprejela zakon o uvedbi smrtne kazni zato, da bi preprečili teroristične napade, ki se v zadnjem času često ponavljajo.
DAMASK — Vladi Irana in Turčije sta poslal; Združeni arabski republiki noti, v katerih je izražena želja po zboljšanju odnosov med Iranom, Turčijo in ZAR.
\VASIIINGTON — Indija je dobila od ZDA posojilo v višini 20 milijonov dolarjev za nakup jekla, ki ga potrebuje za uresničenje petletnega gosp. načrta.
PARIZ — Belgija, Francija, Italija. Nizozemska in Zahodna Nemčija bodo začele izdelovati protiletalske izstrelke vrste »Ilock«. Izstrelek te vrste ima nadzvočno h trost, njegov učinek pa lahko seže do višine 18,000 m.
FRANCOSKI KOMUNISTI OBSOJAJO DE GAULLA
V Parizu se je zaključil XV, kongres KP Francije. Ob tej priložnosti so objavili poziv, naj francosko ljudstvo podvoji napore za izvolitev ustavodajne skupščine, ki bo vzpostavila in okrepila demokracijo ter povedla francosko ljudstvo v boljšo bodočnost, »vredno velike preteklosti Francije«, Poziv ostro obsoja De Gaullov režim in ga ocenjuje kot »režim osebne oblasti«, nato pa poudarja, da sedanja vlada zaostruje vojno nevarnost in da je močno naklonjena nemškim rnilitaristom. Dalje navaja, da sedanji parlament ne predstavlja teženj francoskega ljudstva in obsoja nadaljevanje alžirske vojne. Kongres se je namreč zavzel za pogajanja, na katerih bi dosegli prenehanje alžirske vojne na osnovi pripoznavanja pravice Alžircev do samoodločbe. Za generalnega sekretarja je bil ponovno izvoljen Maurice Thorez.
HAILE SELASIEVO POTOVANJE
Etiopski cesar Haile Selasie bo to poletje obiskal več evropskih držav, mod njimi tudi Jugoslavijo, v jeseni pa bo odpotoval na obisk v države zahodne Afrike. Prejšnji teden je bil na uradnem obisku v Združeni arabski republiki in v petdnevnih razgovorih s predsednikom Naserjem sta oba državna poglavarja podrobno proučila svetovni položaj in sta posvetila posebno pozornost osvoboditvi in brezkompromisni neodvisnosti afriških držav. Sprejela sta nekatere ukrepe, katerih namen je, okrepiti sodelovanje med ZAR in Etiopijo, posebej še na področju ekonomskih in kulturnih stikov. V ponedeljek je cesar Haile Selasie odpotoval v Moskvo na državniški obisk. Na letališču ga je sprejel ministrski predsednik SZ Nikita Hruščev.
Piranska občina uspešno rešuje turistične probleme
ZASEBNIH SOB
Akcija oddajanja zasebnih sob turistom je letos v piranski občini še uspešnejša kot lani. Na ObLO so že doslej izdali več odločb z dovoljenji za oddajanje kot lani, namreč za 306 sob s skupno 622 ležišči. Od tega je v Piranu 173 sob in v Portorožu 133. Večinoma so to sobe, ki po uredbi spadajo v drugo kategorijo, 69 sob s skupno 139 ležišči pa spada v prvo kategorijo. Če se upošteva, da je bila letošnja kategorizacija strožja od lanske, število sob v posameznih kategorijah pa se je nekoliko dvignilo, pomeni, da so se oddajalci sob potrudili in so v mrtvi sezoni poskrbeli, da so sobe urejene tako, da se bo gost počutil v njih kar se da udobno in prijetno; z drugimi besedami, prebivalstvo t.e naše turistične občine že kaže vpliv stalne turistične vzgoje, katere je deležno bodisi s pomočjo raznih predpisov in razprav na zborih volivcev ,in sestankih turističnih društev, bodisi na podlagi vzgleda svojih sosedov. 139 ležišč prve kategorije pomeni že lep hotel, za katerega zidavo bi bili potrebni težki milijoni. 622 ležišč pa pomeni tudi, da v prenapolnjenih hotelih ne bo treba odganjati turistov v druge kraje, temveč bodo v domači občini dali novih 40.000 nočitev.	Jule
Te dni jo Zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Koper v navzočnosti zastopnikov političnih, sindikalnih in gospodarskih organizacij podrobno razpravljal o izvajanju občinskega družbenega plana v prvih štirih mcsccih letošnjega leta. Osnova razpravi je bilo poročilo podpredsednika Občinskega ljudskega odbora Marka Rainerja, ki je temeljilo na ugotovitvi, da se je proizvodnost v koprski občini nekoliko zmanjšala, saj so gospodarska podjetja iz objektivnih, Cesto pa tudi zaradi subjektivnih vzrokov realizirala celotni dohodek v skupnem znesku le v vrednosti 5 milijard 361 milijonov dinarjev. (To je v višini 27,S •/», medtem ko je bilo predvideno, da bo realizacija dohodka v prvih štirih mesecih dosegla 33,3 % predvidenega plana). Družbeni bruto produkt je bil ostvar-jen v vrednosti 2.831.355.000 din rj v, kar predstavlja 25,5 "h realizacije plana, se pravi znatno pod predvidevanji, saj je bilo predvideno, da bodo gospodarske organizacijo do 1. maja dosegle 33 "/o celotne, za letos planirane družbene bruto proizvodnje.
Največji izpad je bil zabeležen v kmetijstvu in industriji, nekoliko manjši v gostinstvu in prometu. V kmetijstvu je bil izpad predvsem zaradi njegovega sezonskega značaja (tudi vreme ni bilo letos naklonjeno kmetovalcem) in ker smo letos pričeli z odkupom kmetijskih pridelkov nekoliko kasno. Položaj v kmetijstvu pa se bo vsekakor izboljšal ob polletni bilanci, medtem ko bosta gostinstvo in promet vidno pospešila izvajanje planskih nalog v naslednjih štirih mesecih, ko bo turistična sezona na višku.
Tovarna motornih koles TOMOS ni mogla izpolniti predvidenega četrtletnega plana, Icer so se priprave na poskusno proizvodnjo nepredvideno povečale in ker kooperanti niso dosledno izpolnjevali svojih nalog. Elek-tro Koper še nima urejenega priznanja dohodkov od prodaje električne energije s strani podjetja Eles, vendar je količinski plan dobave električne energije dosežen; tovarna cla-stičnih mas Iplas v Kopru pa je še v izgradnji in se še bori z začetnimi težavami. Ulov rib je bil v prvih štirih mesecih letošnjega leta slab in dobava rib iz Turčije ni bila redna — zato tudi podjetje Dclamaris, obrat Koper, ni doseglo pričakovanega gospodarskega uspeha. Težave so imela tudi druga gospodarska podjetja industrijske skupine, vendar pa številni objektivni razlogi ne morejo v popolni meri opravičiti izpadov v izpolnjevanju družbenega plana, saj je ugotovljeno, da je bilo še vso premalo storjenega za povečanje delovne storilnosti z uvajanjem nagrajevanja po učinku in še vse premalo so bile izkoriščene skrite rezerve, ki jih ima vsako podjetje v obilni meri.
V prvih mesecih letošnjega leta se je več manjših kmetijskih zadrug združilo v šest večjih in v. teku je njihova organizacijska okrepitev. Predvideno je bilo, da bi letos v koprski občini obnovili 105 ha vinogradov in 127 ha sadovnjakov. Do l. maja pa je bilo obnovljenih že 99 ha vinogradov in le 15 lia sadovnjakov. Vzporedno s tem delom posvečajo kmetijske zadruge veliko pozornost uvajanju pogodbenih odnosov s privatnimi kmetovalci in sklepauje pogodb za odkup kmetijskih pridelkov je doslej rodilo že znatno izboljšanje v razvijanju odnosov na vasi in pri povečanju kmetijske proizvodnje. Je pa še nekaj gospodarskih slabosti pri nekaterih kmetijskih zadrugah In morda bi b:lo koristno, če bi vsa tri kmetijska posestva združili v kmetijski kombinat, ki bi z dobro organizacijo dela dosegal še boljše uspehe.
Gradbeno podjetje »1. maj« v Kopru ie realiziralo družben! bruto produkt z 12,4 »/» in ima GS.2 % delovnih mest normiranih, projektantsko podjetje »Projekt. Koper« pa je doseglo 52% realizacije pri 6-1,5'/. normiranega dela. Zato je »1. maj« Presegal norme za deset, »Projekt.« pa ra 30 /., vendar pa je bilo v obeh podjetjih preveč nadur.
Trgovinska podjetja so v pri eni četrtletju letošnjega leta v glavnem dobro poslovala, če je kje zaškripalo, ie bila tO posledica pomanjkljive organizacijo poslovanja, ki jo bo potrebno, predvsem v trgovini na drobno, izboljšati takoj — še pred začetkom glavne poletne sezone. Manj razveseljiva pa je ugotovitev, da obrtništvo ne dosega plana, saj je ta panoga gospodarstva tako vsestranska m pestra, da ne moremo govoriti o občasnih zastojih v vseh dejavnostih. Nekatere veje obrti imajo na primer v zimskih mesecih konjunkturo tako močno, da laliko krijejo nedoseganje zaradi znižanja prometa v tistih^ obrtnih delavnicah, ki imajo največ dela v poletnih mesecih in obratno. Realizacija plana v obrtni dejavnosti bi bila lahko znatno višja, če bi dosledno uvedli nagrajevanje po učinku, ker bi tako tudi zmanjšali izplačevanje nepotrebnih nadur.
Tako stanje izvajanja družbenega plana občine v prvih štirih mesecih letošnjega leta nujno narekuje temeljito odkrivanje vseh vzrokov, ki zavirajo izpolnjevanje obvezosti gospodarskih organizacij do skupnosti.__Ti vzroki so v veliki meri v ne.iTkc.nsca-nju notranjih rezerv v podjetjih in v prepočasnem uvajanju nagrajevanja po učinku. Zato bi bilo tud: prav, če bi bili delovni kolektivi sproti seznanjeni z izvajanjem družbenega plana podjetja, da bj tudi sami energično ukrepali proti povzročiteljem
nesolidnega poslovanja in neizpolnjevanja splošnih načel o dobrem gospodarjenju.
Med razpravo so predstavniki p0. Uličnih In gospodarskih organizacij osvetlili nekaj vzrokov, ki so vplivali na to, da v prvem četrtletju gospodarska podjetja niso izpolnila pri-čakovanj in istočasno so tudi prikazali možnosti, da bi se stanje izbolj. šalo že v naslednjem četrtletju, Podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora inž. Peter Aljančič je predvsem opozoril na dosedanje analize novih tarifnih pravilnikov, ki kažejo, da je možno bolje izkoristiti zmogljivosti posameznih podjetij in povečati storilnost dela. Razveseljivo je tudi, da se je že v maju proizvodnja znatno povečala in, če bo šla s sedanjim tempom naprej, se ni bati, da ne bi izpolnili v koprski občini planskih nalog. Delavski sveti in njihovi upravni odbori morajo sproti proučevati izpolnitev plana in si prizadevati, da bi dinamika proizvodnje stalno rasla. Podjetja morajo tudi skrbeti, je dejal podpredsednik inž. Aljan6if| za dosledno rormiranje družbenih skladov, ker le tako bD ObLO Ioiko nemoteno izvrševal svoje naloge, medtem ko ima sedaj težave, saj nekatere gospodarske organizacije ne odvajajo sredstev, ki pripadajo občini in jih le-ta potrebuje za kritje stroškov proračunskih ustanov in za dotacije.
Ta razširjena seja občinskega zbora proizvajalcev je bila zelo koristna, saj je bilo temeljito obravnavano izvajanje družbenega plana in razčiščene so bile marsikatere nejasnosti. Zaključki seje bodo vsekakor uspešni pokazatelji smeri nadaljnje gospodarske politike občine in narekujejo še vrsto ukrepov, da bo ne samo dosežen, pač pa tudi presežen letošnji občinski družbeni plan.
V nedeljo bo zaključen XI. tržaški velesejem, ki je bil odprt 21. junija v navzočnosti podtajnika italijanskega ministrstva za kmetijstvo. Letošnjega velesejma se je udeležilo več razstavljavcev kot prejšnja leta, saj jih je skupno 1076, od tega 611 tujih. Uradno je zastopanih 11 držav, najbolje pa Jugoslavija, Avstrija in Zahodna Nemčija. Prvič razstavljajo na tem velesejmu tudi ZDA.
Drugi dan po otvoritvi je bil posvečen Jugoslaviji. Med vidnimi jugoslovanskimi gosti je bil tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Javorski. Tržaški gospodarstveniki so se ob tej priložnosti razgovarjali z jugoslovansko gospodarsko delegacijo o možnostih za odpravo zaprek v utrjevanju trgovinskega prometa med Italijo in Jugoslavijo, zvečer pa je bil v prostorih jugoslovanskega generalnega konzulata sprejem, ki so se ga udeležili številni predstavniki italijanskih oblasti, konzularni zbor v Trstu, zastopniki gospodarskih ustanov in zastopniki kulturnega življenja na Tržaškem.
Na velesejmu vlada veliko zanimanje za izdelke naše lesne industrije.
O * »
Odbor za zaščito tržaškega gospodarstva, ki je bil ustanovljen na pobudo Federacije italijanske socialistične stranke, je te dni sklical tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil ukrepe, ki bi bili potrebni za preprečenje gospodarske krize. Odbor zahteva takojšnjo ustanovitev proste cone, obnovitev poldržavnih podjetij ter uveljavitev ugodnosti za pristanišče.
fašistično i m
OB 40. OBLETNICI ZKJ ŠE EN PRAZNIK V OREIIKU
bo vedno ohranjal živ spomin na svobodoljubne težnje in dolgoletno borbeno tradicijo vašča-nov in vse okolice, še zlasti pa spomin na veliki doprinos naši revoluciji in NOB
Z Golega vrha pri Orehku se razprostira prekrasen pogled na Pivško ravnino. Na severozahodni strani je ponosni Nanos, nasproti njega po mogočni Snežnik. Dobro uro od Orehka je Postojna, za njo zeleni Sovič. Na desni je Javornik. Po ravnini se vije Pivka, ki s svojimi pritoki namaka polja, ob nalivih pa jih poplavlja.
Nad vasjo je grad, ki spominja domačine na težko življenje njihovih prednikov. Danes je v njem sedež kmetijske delovne zadruge, ki se bo v kratkem priključila bodočemu živinorejskemu kombinatu postojnske občine.
Do pred kratkim je bila v Orehku osnovna šola. Leta 1870 so preuredili kmečko hišo v šolsko poslopje, ki pa je kmalu pogo-re'o. To šolo so Orehovčani obnovili, da ni bilo potrebno otrokom hoditi peš v Postojno. Zaradi reorganizacije našega šolstva je bila pred kratkim ukinjena osnovna šola v Orehku. Šoloobvezni otroci se sedaj vozijo z avtobusom v osnovno šolo v Prestranek ali v gimnazijo v Postojno. Vož-
nja je brezplačna in praksa je dokazala, da so šolski uspehi ore-hovske mladeži odslej boljši, kot so bili poprej, ko so hodili v eno-razredno vaško šolo.
Orehovčani so bili med prvimi, ki so zgradili lasten zadružni dom z lepo dvorano. Leta 1949 so v vasi ustanovili kmetijsko delovno zadrugo in danes je v splošno KZ vključena večina kmetovalcev, ki so letos začeli s proizvodnim sodelovanjem z zadrugo in to predvsem glede pridelovanja krompirja in krme.
Orehek bo letos svečano praznoval Dan borca. V soboto — 4. julija — bodo odkrili spomenik padlim vaščanom.
Od 270 vaščanov jih je v narodnoosvobodilni borbi sodelovalo več kot 120, Izmed njih je dalo svoja življenja za svobodo 15 — med njimi 4, ki so jih Nemci obesili leta 1944 v ulici Ghega v Trstu.
Vas Orehek je mnogim borcem in aktivistom na Primorskem dobro znana, saj ni bilo hiše, ki ne bi z ljubeznijo sprejela pod svojo
streho in nudila hrane ter varnega zavetja marsikateremu partizanu.
Postavitev spomenika je bila tiha želja vseh domačinov. Letos, ko je krajevna organizacija Zveze borcev skupno z občinskim odborom ZB Postojna sklenila, da bo postavila spomenik, so se dela lotili vsi vaščani. Opravili so več kot 4000 prostovoljnih delovnih ur in delali so podnevi in ponoči. Spomenik bo stal pred zadružnim domom in okrog njega bo park.
Odkritje spomenika je zvezano z osrednjo občinsko proslavo Dneva borca. Predvideno .je, da bo v soboto v zgodnjih jutranjih urah sodelovalo 1500 borcev in pripadnikov predvojaške vzgoje v partizanskih patruljah, ki 'bodo obiskale bližnje partizanske kraje. Nato bo velika proslava, ki ji bodo prisostvovali predstavniki političnih in oblastnih organizacij, prebivalci okoliških vasi in številni gosti, meri njimi bivši partizani, ki so med NOB uživali gostoljubnost terencev, ko so se borili za osvoboditev Slovenskega Primorja.	jjr.
Kakor po vsej Italiji tudi v Trstu stavkajo že tri tedne pomorščaki, ker njihovi delodajalci nočejo pristati na zvišanje plač in na izboljšanje de-lovn h pogojev. Sedaj stavkajo tudi bančni uradniki, medtem ko so kovinarji organizirali te dni 24-urno stavko. Pričakovati je, da bo v kratkem prišlo do splošne stavke v znak solidarnosti s stavkajočimi pomorščaki.
iS * *
Na svoji zadnji seji je tržaški občinski svet odobril sklep o postavitvi spomenika odporniškemu gibanju.
Spomenik bo stal v sred.šču mesta, * » »
Te dni je praznoval 70-letnico življenja škedenjski rojak, slovenski skladatelj Ivan Grbee.. Slovenska prosvetna zveza je počastila slavijenea s svečano prireditvijo.
Sergio Spagnoletto iz Milj pri Trstu, star 21 let, je 2S. junija letos v družbi s prijateljem Silvi-jem — oba sta iz Milj in zaposlena v tamkajšnji ladjedelnici — na avtobusni postaji v Kopru na ve sglas izzivalno prepeval fašistično pesem »Marceremo come il Duce vuole e come il Duce gia marcio«. Seveda je ta izpad takoj povzročil veliko ogorčenje vseh prisotnih. Izzivalec je bil odveden zato k sodniku za prekrške, ki je Spagnoletta kaznoval s 25 dnevi zapora in odvzemom pro-pustnice Videmskega sporazuma.
Razmeroma huda kazen za prenapetega fašističnega izzivalca naj pouči vse take in podobne — res da zelo reclke — izjeme med koristniki propustnic Videmskega sporazuma, da nismo v imenu gostoljublja in prijateljskih odnosov pripravljeni trpeti nobenih izpadov, ki bi lahko žalili naš boj in vse tisto, za kar smo trpeli in za kar so naši najboljši ljudje dali svoja življenja. Prclili so svojo kri v boju proti tistemu fašizmu, ki je tudi Italiji nanesel toliko zla. Da se tisti časi ne bi nikoli več povrnili, naj bi vsako podobno izzivanje ostankov preteklosti prejelo na mestu samem zasluženo kazen.
EISENHOWER ZA EVROPSKO TRŽIŠČE
Ameriški predsednik Eisenhower je te dni poslal Kongresu poročilo o programu trgovinskih sporazumov Združenih držav. V tem sporočilu je med drugim rečeno, da mora ameriška vlada iz političnih, gospodarskih in varnostnih razlogov podpreti skupno evropsko tržišče. Predsednik Eisenhower pozdravlja ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti in ponovno uvedbo konvertibilnosti evropskih valut.
Urejuje uredniški odbor. Glavni m odgovorni urednik Rastko Bradas«^ Tiska tiskarna CZP Primorski
ŠE EN NARAVNI BISER PRIBLIŽAN OBISKOVALCEM
V soboto, 4. julija ob 9,30, slovesna vpeljava električne razsvetljave v jamah
Kdor je pil vodo iz Nila, se vrno k Nilu. Za nas bo veljalo, da tisti, ld je šel skozi Škocjanske jame, se bo še in Se vrnil v ta prečudoviti podzemeljski svet.
Škocjanske jame so kakor lepa in dobra knjiga, ki v njej vedno znova najdemo kaj novega.
Škocjanske jame so odličen primer za proučevanje kraških pojavov.
Škocjanske jame so prepolne fantastično romantične divjine. Ce smo začudeni nad velikostjo in nad številnimi kapniki Postojnske jame, nas divji pogled v temne soteske ter velikanske in mrke prostore, na dnu katerih besni in so peni šumeča Reka, naravnost prevzame, z občutkom nemoči in nebogljenosti strmimo nad tajinstveno silo narave, ki nam je v teku vekov pričarala to strahotno mojstrovino. Hodimo skozi skalne soteske, pod ogromnimi navpičnimi ali previsnimi stenami ter nad vrtoglavimi prepadi, včasih sredi enih in drugih. Usta onemijo ob bučanju slapov in komajda jecljajo ob jezerih, ki se globoko pod nami lesketajo v daljni pravljični deželi.
Škocjanske jame vabijo . . . Včeraj in danes. Celo stoletje so jih naslta-kovali drzni speleologi in utiral, pot stotisočem obiskovalcev — novim in
takim, ki so se vračali. Neutrudni raziskovalci so osvajali ped za pedjo domovje podzemeljske Reke. Vsak košček nove steze, vsak most, vsak prehod je bil krona velikih naporov. Boj še traja in bo trajal, dokler ne bo iztrgana zadnja skrivnost.
Škocjanske jame vabijo ... Danes bolj kot včeraj. Kjer je oko odpovedalo, jo pomagala sveča, petrolejka, nato karbidovka. Danes — elektrika. Do včeraj je obiskovalce spremljal vodnik, ki je s karbidno lučjo osvetljeval kapnike, bazen s človeškimi ribicami, visoke strope, dupline, ogromne sobane, Reko ... Danes je nameščenih sto trideset svetlobnih teles. Iti omogočajo pogled na doslej nevidne detajle.
Škocjanske jame so elektrificirane. To je nova, velika zmaga nad temo podzemlja in neprecenljiv uspeh v vztrajnem prizadevanju, ki se za izboljšanje našega turizma zlasti stopnjuje v poslednjih nekaj letih.
O suhi vrednosti električne naprave govore številke. Skupni znesek investicije znaša 21,078.000 dinarjev. Od tega kredit iz republiškega investicijskega sklada 17 milijonov, udeležba O L, O Koper 5,S milijona, udeležba bivšega ObLO Divača pa nekaj nad 2 milijona dinarjev.
UKREPI NA POSTOJNSKEM
Zamisel o elektrifikaciji jam je. dobila konkretnejše oblike v letu 1956, ko je bivši ObLO Divača ob vsestranski podpori OLO Koper in polnem razumevanju Izvršnega sveta LRS naročil načrt.
Izvajalec del je podjetje »Elektro-Signal« Ljubljana, ki j« tudi izdelalo načrt.
Vsem navedenim, kakor tudi upravniku zavoda »Škocjanske jame« tovarišu Milanu Bandelju, ki ima pri izvajanju načrta nemajhno zaslugo, gre vse priznanje in zahvala.
Borba v škocjanskih jamah in okrog njih traja dalje in je sedaj osredotočena v to, da bi bil obisk v jamah čimbolj ugoden, zunaj jam pa počitek in razvedrilo čimbolj brezskrbno.
Na kratko: SAP Turist-biro Ljubljana ima v načrtu izgradnjo oziroma namestitev dvigala skozi brezno Okroglico v vas škocjan, ki je prekrasna razgledna točka nad Veliko dolino. SAP Ljubljana bo tudi organiziral stalne izlete v Škocjanske jame. Investicija za dvigalo bo znašala okrog 17 milijonov dinarjev.
Ob vliodu v jame je predvidena gradnja novega gostišča, za katero je že izdelan glavni projekt. Objekt bo veljal okrog 23 milijonov dinarjev.
Že letos bo s sredstvi okrajne uprave za ceste v Kopru asfaltirana cesta, ki pelje od nove ceste Divača—Kozina v Matavun, to je v neposredno bližino vhoda v jame.
škocjanske jame vabijo... Danes in jutri.
Otvoritev elektrifikacije bo 4. Julija 1950 — na Dan borca ob 9.30, Med obslkom jam bo igrala godba DPD »Svoboda« Divača. V popoldanskih urah bo ples na prostem.
Zabava bo tudi v nedeljo, 5. julija, popoldne. Ta dan bosta nastopila pevski zbor in godba na pihala s Pro-seka pri Trstu.
Škocjansko jame vabijo. Vedno in znova.	-er
vse okrog
Neskladnost med povpraševanjem in ponudbo pri posameznih obrtnih strokah narekuje na področju postojnske občine povečanje števila obrtnih obratov kovaške, mehanične, kleparske, zidarske, tesarske, vodno inštalaterske, kamnoseške, pečarske, par-ketarske in pleskarske stroke. Razen tega bo nujno potrebno povečati šiviljsko dejavnost, ustanoviti elektromehanično delavnico v Postojni, za popravilo hladilnih naprav in gospodinjskih strojev ter v Postojni sami odpreti brivsko-frizerski salon družbenega sektorja.
O vsem tem je te dni razpravljal Svet za industrijo in obrt pri ObLO Postojna ter je bil mnenja, da bi lahko že letos rešili marsikatero izmed omenjenih vprašanj. Potrebe narekujejo še priključitev k obstoječemu kleparskemu podjetju kovaško in vodno inštalatersko delavnico, ureditev avto-servisne delavnice V Postojni, razširitev pleskarske in soboslikarske obrti itd. Bilo bi prav, če bi gradbeno podjetje »Gradnje« v Postojni osnovalo pečarski obrat in obrat za izdelovanje cementnih izdelkov v Planini, kjer je dovolj kakovostnega peska. Seveda bi moralo gradbeno podjetje v bližnji prihodnosti razmisliti tudi o možnosti ustanovitve remontnega oddelka in prevzema kamnoloma.
V Postojni je nekaj zasebnih
krojaških obrtnikov, ki bi se radi zaposlili v krojaških delavnicah socialističnega sektorja. Njihova pobuda je toliko bolj vredna upoštevanja ob ugotovitvi, da je v Postojni veliko zanimanje in potreba po ustanovitvi večjega krojaškega obrata, ki bi razen konfekcije izvrševal tudi dela po naročilu.
Na seji so med drugim predlagali, naj bi mizarsko delavnico v Planini, ki je sedaj v sklopu kmetijske zadruge, osamosvojili, saj ima za to vse pogoje. Razširiti bi bilo treba tudi šiviljsko obrtno delavnico v Pivki. Ne bi bilo napak, če bi že letos preuredili žagarske prostore Žagarskega podjetja v Postojni v obrat za izdelavo parketov in sedanji oddelek splošnega mizarstva, ki je v sklopu tega podjetja, bi se lahko bolj posvetil stavbnemu mizarstvu in
izdelovanju kasonov za tovorne avtomobile.
Spričo teh ugotovitev je bilo sklenjeno, da bi izdelali podrobno analizo stanja obrtništva v postojnski občini, na osnovi katere bi občinski ljudski odbor z razpisi skušal izpopolniti vrzeli v obrtništvu. Na seji so tudi predlagali realnejšo obdavčevanje dohodkov zasebnih obrtnikov, da bodo njihovi dohodki v skladu z dohodki obrtnikov, ki so zaposleni v družbenem sektorju gospodarstva. Prav bi tudi bilo, če bi za vsako ceno preprečili neprijavljeno zaposlovanje delovne sile zadružnega in družbenega sektorja gospodarstva pri privatnih obrtnikih in da bi s smotrnim izvajanjem perspektivnega razvoja obrtništva okrepili predvsem uslužnostno obrt ter zatrli šuš-marstvo.	Br.
POMORSTVO ŠT. 6/1959
Uvodne strani zajetnega zvezka so posvečene Dnevu mladosti. Prikazujejo v sliki in besedi naše pomorščake pri maršalu Titu. Opis stavke pomorščakov leta 1923 je prispevek za 40-letnieo KPJ, Med številnimi strokovnimi članki i-n poročili naj omenimo lc primerjavo med Reko in Trstom ter Probleme v svetovnem pomorstvu, dalje članek o morju v novejši hrvatski književnosti ter objavo dveh novih dokumentov o kap. Iva Višina poti okoli sveta. Vsebina zvezka je bogata in pestra.
V slovenščini je dr. E. V, prikaz »Litostroj in naše ladjedelnice«, Viktorja Pirnata črtica »V Sutivanu je b.l preplah« in Ludovike Kalanove pesem »Morje poje«. Prilogi kot običajno: Vestnik Združenja pomorskega brodarstva in Bilten pomorstva.
— nm —
AVSTRIJA
EGIPT
Pomorska trgovina med Avstrijo m ZAR se je doslej odvijala večinoma preko Trsta. Do tja je prihajalo avstrijsko izvozno blago po železnici in čim se ga je v tržaškiih skladiščih priimerno nabralo, je šlo dalje z ladjo po Jadranu in Sredozemskem morju. Te vrste prevoz blaga Je stal Avstrijo 700 šilingov za tono. Zdaj se je Avstrija odločila, da bo z Častnimi ladjami po Donavi izvažala blago v luke Bližnjega vzhoda. V kratkem bo odprla progo Dunaj oziroma Linz —AJeksandrija, pri čemer ji priide tona prevoza le na GOO šilingov, čeprav bo trajala vožnja po Donavi, Črnem morju, Dardanelah, Egejskem ln Sredozemskem morju polne štiri tedne.
NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR 1 ® 8 o fl	0 o 0
V TUJINI VLADA VELIKO ZANIMANJE ZA NAŠA MOTORNA VOZILA. Predvsem se zariimajo zanje v Siriji, Španiji, Bolgariji ln na Poljskem. V teku pa so sedaj pogajanja za prodajo 200 avtobusov, 200 tovornjakov in 320 šasij za trolejbuse, ki naj bi jih še letos izdelala tovarna avtomobilov v Priboju za Brazilijo, Etiopijo, Argentino, Izrael in Poljsko.
1690 KG JE ZNAŠALA LANI PROIZVODNJA ZLATA V NAŠI DRŽAVI. Zlato pridobivamo v glavnem kot postranski proizvod pri predelavit drugih rud. zlasti pri elektrolizi bakra. Vrednost lani proizvedenega zlata je ocenjena milijardo 200 milijonov dinarjev.
30 TISOČ TON RIŽA BODO
UVOZILA naša podjetja iz Burme na osnovi pred časom sklenjenega trgovinskega sporazuma med Burmo in našo državo,
JUGOSLOVANSKA KMETIJSKA BANKA JE RAZPISALA KONKURZE za dodelitev investicijskih kreditov za nakup plemenske živine iz uvoza, za ureditev centrov za gojitev plemenske živine in za zgraditev hlevov.
1401 TONO SVEŽEGA KONJSKEGA MESA SMO IZVOZILI V PRVIH ŠTIRIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA. Vrednost tega 'Izvoza je ocenjena na 132,000.000 dinarjev. Močno pa je nazadoval izvoz klavnih konj.
VELIKO ZANIMANJE ZA NASE TRAKTORJE V BRAZILIJI je povzročilo, da je Brazilija sklenila kupiti 500 traktorjev tipa »Za-drugar« in 2200 , raznih priključnih strojev. Predvideno je tudi, da bodo Brazilci stalni odjemalec traktorjev naše proizvodnje.
Ko je te dni zasedal IV. kongres Zveze komunistov Slovenije, je bilo na njem govora o velikih dosedanjih uspehih na področju gospodarstva. S podrobnimi analizami je bilo prikazano, kakšno stopnjo razvoja smo doslej dosegli, kje so pomanjkljivosti in kakšne naloge nas še čakajo. Zadevni kongresni material nam daje dovolj jasno sliko slovenskega gospodarstva, ki je v sklopu celote v stalnem porastu in razvoju.
Kot vemo se tudi sedaj ne moremo spuščati na tem mestu v podrobnosti, saj je in bo za to list dal na razpolago dovolj prostora drugje. Ne moremo pa mimo ugtovitve, da je v zvezi s tem razvojem, ki ga kaže celotno gospodarstvo, doseglo posebno vidne uspehe tudi gospodarstvo koprskega področja. Kot sestavni in neločljiv del naše države je morda v tem pogledu gospodarski razvoj koprskega področja še bolj izrazit kot drugje. Čeprav še ne v celoti zgrajeno, kaže koprsko področje že dovolj jasne obrise tega, kar naj bi bilo tu še zgrajenega in ustvarjenega v prihodnjih letih, in sicer na področju industrije, trgovine, turizma in gostinstva, zlasti pa kmetijstva. Kot posebno vejo gospodarskih dejavnosti moramo šteti seveda pomorstvo, ki doživlja svoje prve uspehe na poti razvoja v tej smeri.
Pred kratkim smo govorili o velikem uspehu, ko je začela poskusno obratovati na tekočem traku tovarna motornih vozil »TO-MOS«. Temu dogodku je bil dan poseben gospodarski in tudi politični pomen, ko je ob otvoritvi
bil navzoč tovariš Tito z našimi najvišjimi predstavniki. Tak poudarek je bil tudi potreben, saj predstavlja novi objekt v vseh pogledih pridobitev za te kraje, ki bo imela danes še nepredvidljive posledice na razvoj našega gospodarstva in socialističnih odnosov pri nas.
Skoro istočasno je bil zabeležen drug važen dogodek, ko je splavala v morje nova velika ladja »Splošne plovbe«. Pred leti se je — pod drugim imenom sicer — skrivalo v ozki ulici Pirana majhno podjetje z označbo »pomorsko«, Od tedaj dalje pa iz leta v leto raste novo pomorsko podjetje pod gornjim imenom, ki se širi v svojih pomorskih dejavnostih in ki z vedno večjim številom ladij po vseh morjih prevaža naše in tuje blago. Čez leto ali dve bo to podjetje Imelo za skoro 150.000 ton nosilnosti ladij, vse bodo moderno in sodobno opremljene z vsemi potrebnimi udobnostmi — zlasti za mornarje. Med njimi bo tudi tovornjača z več kot 1S.000 tonami. Tako bo slovensko trgovsko ladjevje doseglo kmalu tretjino tonaže predvojne jugoslovanske trgovske mornarice, kar nam je lahko v ponos.
Oba omenjena dogodka, to je otvoritev »TOMOSA« in splavitev »Korotana«, kakor je novi ladji »Splošne plovbe« ime, sta — kot vidimo —, uspeha, v vrsti uspehov, ki smo jih lahko dosegli samo v naši socialistični državi. Oba sovpadata v čas IV. kongresa ZKS, ki je kot nosilec borbe za osvoboditev in za gospodarsko obnovo ter dvig dala ne le smerni-niče, temveč tudi svoje sile. Po-
men teh uspehov, ki seveda niso ne prvi ne zadnji, je morda še bolj očiten, če pogledamo nekoliko okoli sebe. Ni se treba ozirati daleč, ko lahko vidimo in čitamo o težkem položaju tržaškega pristanišča, o stalnih mezdnih borbah in težavah tržaške industrije, o velikih štrajkih pomorščakov in drugem. Vse to je, kakor vidimo, v nasprotju z rastjo pri nas, to je neposredno i> soseščini omenjenih dogodkov. -dt-


Tovariša Albina Dujea, predsednika OLO Koper In dolgoletnega poli-«i»-». ''pl-ivrn, vel ilnhro poznamo, Kakor biografijo tovariša ICajtimira, ¡.nio iuu, njegovo že objavljali v našem listu, zato Je ne bi ponavljali. K izvolitvi V Revizijsko komisijo CK ZKS tudi tovarišu Dujcu vsi iskreno čestitamo!
Člani CK ZKS iz koprskega okraja
-^-.rr
pa
Član Centralnega komiteja ZKJ in sekretar okrajnega komiteja ZKS Koper Albert Jakopič-Kaj t imr je bil na IV. kongresu ZKS minuli teden izvoljen v Izvršni komite CK ZKS. To visoko zaupanje, ki ga je tovarišu Kajtimiru izkazal za njegovo dosedanje politično delo najvišji republiški politični forum, veseli tudi nas in se z iskrenimi čestitkami pridružujemo splošnemu veselju z željo, da bi tovariš Kajlimir ostal še dolgo med nami!
Tovarišica Marija Al.iančič-Polda je bila rojena 11. februarja 1923 v hiši malega kmeta v Lazcu pri Idriji. Po končani šoli je kmalu prišla vojna in Polda se je januarja 1943 aktivno povezala v OF, maja bila sprejeta v KP in je vso vojno delovala kot politični aktivist. Bila je članica okrožnega NOO in članica okrožnega komiteja KP za severno Primorsko. Tudi po končan; vojni je bila vseskozi na političnem delu na Primorskem, od leta 1949 pa v Beogradu in nato v Makedoniji do septembra 1953, ko se je z družino preselila v Koper. Od tedaj jo srečujemo na raznih dolžnostih. Bila je do letošnje pomladi članica OK ZKS Koper. K izvolitvi v CK ZKS tudi naše iskrene čestitke!

ii
I	'
BiK,-:
lis
Tovariš Jože Božič je bil rojen v proletarski kovnarski družini na. Jesenicah iS. junija 1920. Tudi sam se je izučil za ključavničarja, hkrati pa je še kot mlad fant delal že leta 1942 za OF. Marca 1913 je postal član SKOJ. Med vojno je opravljal razno politične dolžnosti. Od leta 1911. je bil sekretar SKOJ v Gradnikovl br.gadi. Po vojni je bil eno leto v partijski šoli, nato v službi pri CK KPS, zatem pa je delal po okrajnih komitejih ZK na Jesenicah, v Kamniku, Ljubljani, Novi Gorici in Kopru, zdaj pa je sekretar občinskega komiteja ZKS v Izoli, član OK ZKS Koper in aktiven delavec v drugih političnih ¡11 oblastvenih forumih ter v organih družbenega upravljanja. Od leta 1953 do 1937 je bil iud. član CK LMS, Njegov konjiček je tlelo na področju telesne vzgoje in športa. K izvolitvi za člana CK ZKS tople čestitke!
RAZSTAVA IZDELKOV OB KONCU ŠOLSKEGA LETA V POSTOJNI
liil
V dneh od 24. do 28. junija je bila v Postojni vsakoletna razstava šolskih izdelkov otrok osnovne šole in ondotne vajenske šole.
Razstava, ki si jo je v štirih dneh ogledalo več kot 2000 obiskovalcev, je letos vsestransko presenetila tako v tehničnem pogledu kakor v pogledu očitnega napredka kakovosti razstavljenih izdelkov.
Medtem ko se razstavljavci v oddelku, kjer razstavlja osnovna šola, poprej niso nikdar izvili iz tradicionalnega prikazovanja sicer prikupnih akvarelov, duhovitih igrač pa najraznovrstnejših priložnostnih izdelkov otrok, je na letošnji razstavi doživel popolno afirmacijo predvsem material, ki so ga otroci izdelali pri pouku tehnične vzgoje, kar je nedvomno odraz reformnih novosti, ki smo jih začeli vnašati v osnovno šolo. Zanimivo je, da so si navdušeni obiskovalci med papirnatimi izdelki v raznih tehnikah, učili za fiziko, izdelki iz naravnh materialov, maketami plovnih in letalskih modelov itd. lahko ogledali tudi miniaturni
B ^
¡¿aj pMudla dutg&d
■kril« M»i
nesrečna nedelja
Kronika nesreč v našem okraju je zapisana v soboto, 21. junija, s črnimi črkami. Neurje, ki se je razbesne-lo nad Belo krajino, dolenjskimi griči in Spod. Posavjem, je terjalo kar šest žrtev. Ob 17.40 je strela udarila v stanovanjsko hišo na Tanči gori št 41 in ubila 21-letno Katarino Muren Ob 17.30 je strela med neurjem ubla 22-let;nega vojaka Ljubiso Otmackovskega na cesti med Mever-lanom in Črnomljem. Tretjo žrtev je terjala stre'a ob 18. uri, ko je udarila v hišo Slavka Volčanjška na Libni 21 pri Krškem in ubila njegovo sestro Ljudmilo Požgaj iz Zagreba, ki je bila na ob.sku.
Isti dan okoli 20. ure je utonila v naraslem potoku pri Mrčnih selih 64-letna Marija Zvonar iz Mrčnih sel pri Senovem. Vračala se je z dela; medtem ko so drugi preskočili potok, se je Zvonarejeva napotila čez brv, na kateri ji je po vsej verjetnosti spodrsnilo in je padla v potok Našli so jo naslednji dan kak kilometer pod brvjo. Pol ure oozneje so se vračali med neurjem iz Armeškega v Senovo 30-letni Albin Urh, njegova 3-letna hčerka Bojana 'in žena Ivanka. Na mostičku pri Senovem sta oče in hci nesrečno padla v narasli dovški potok in utonila.
PROIZVODNJA BREZALKOHOLNIH PIJAČ V MURSKI SOBOTI
Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti je pred kratkim pričela z izdelavo osvežujočih pijač. Oranžado prodajajo pod imenom »Rezka«, limonado pa bodo prodajali pod imenom »Lina«. Obe prodajajo po nizkih cenah in dostavljajo s svojimi kamioni v vse kraje Pomurja.
Ta odločitev tovarne je vsekakor pravMna, saj je kvalitetne limonade v Pomurju stalno primanjkovalo, hkrati pa je to novi korak v borbi proti alkoholizmu,
S PODKUPOVANJI NE BO SLO
Ze na tekmi med Jesenicami in Grafičarjem iz Ljubljane je bilo govora o nekakšnem podkupovanju, češ, predstavnik^ Grafičarja so ponudili Jesenicam toliko, da bi jim prepustili. igro. — Tudi Slovan, oziroma njegovi predstavniki, so se oglasil: s podkupnino. Stvar je bila namreč v tem: eden od omenjenih dveh klubov je moral, skupaj z Jesenicami, zapustiti slovensko consko ligo, in to je bil povod za podkupovanje.
Nogometni klub Jesen ce je zadevo prijavil pristojnj Zvezi in pričakuje rešitve. Hkrati je v svoji prijavi izraz.1 sum v realnost, izidov posameznih tekem. Predstavniki Grafičarja in Krima so celo navajali, češ da je to splošen pojav in da se to dogaja v vseh ligah. Naj bo tako ali drugače: ta pojav je skrajno nešporten in v nasprotju z našimi moralnimi normami.

sesalec za prah, vrsto telefonov in drugih električnih aparatov, katerih delovanja so na razstavi demonstrirali učenci iz razreda učitelja Marjana Malca. Le-ta zasluži za ves trud, ki ga je vložil v pouk tehnične vzgoje, kajti na razstavi smo videli le delček njegovih prizadevanj, javno priznanje.
Tudi o razstavnem oddelku vajenske šole bi veljalo zapisati mnogo več, kot lahko pove droben kroničen zapis. Predvsem imamo v mislih nenehno rast kvalitete pouka na vajenski šoli ter povečano skrb delovnih kolektivov za praktično vzgojo in strokovni dvig znanja naših vajencev. Letošnji razstavni material vajencev v Postojni te ugotovitve v celoti potrjuje. 92 izbranih izdelkov oblačilne, kovinarske ter lesno - industrijske' stroke nudi tako pester prerez enoletnega dela vajencev, da obiskovalcev ob koncu razstavnih predalov ne preseneti več niti hidravlična dvigalnica, preizkušena za dvig 8 ton, ki predstavlja nedvomno kvalitetni višek razstavljenih izdelkov. Dvigalnico sta izdelala vajenca pivškega »Javora« Alojz Kavčič in Stane Čelhar.
Letošnjo razstavo so postojnski vajenci in osnovnošolska mladina posvetili 40. obletnici ustanovitve KPJ in SKOJ, odprta pa je bila v dneh zasedanja IV. kongresa ZK Slovenije.	M. A.
Prejšnji četrtek se je od gimnazijskega študija in svojih profesorjev poslovilo 55 abiturientov postojnske gimnazije.
Pri maturitetnih izpitih, ki so jih opravljali od 16. do 24. junija, so dosegli izreden uspeh, saj je zrelostni izpit opravilo kar 93%
POJASNILO
Nenadna smrt mladega metalurškega inženirja Borisa Bavda-ža, ki je bil zaposlen v Tovarni motornih koles Tomos v Kopru, je sprožila val ugibanj in neodgovornih govoric o vzrokih njegove smrti. Znano je, da je pokojnik umrl doma v jutranjih urah dne 14. junija. Sodno-medi-cinski inštitut v Ljubljani je po opravljeni obdukciji ugotovil, da je bila vzrok smrti inženirja Bav-daža srčna kap, kar je razvidno iz uradnega izvida, ki smo ga na naše zaprosilo dobili na ogled.
Uredništvo
SlpSIPlpilil
t	I s





Udeleženci na občnem zboru gluhih koprskega okraja v Kopni te dni. Med gosti sta v sredi sekretarja okrajnih zborov ZB in ZVVI Mirko
Glavina in Jože Colja
Dne 10. junija je bil v Kopru občni zbor okrajne organizacije gluhih. Prisostvovalo mu je okrog C0 članov iz raznih krajev našega okraja. Svoje zastopnike so poslali: GO Zveze gluhih Jugoslavije za Slovenijo, okrajni odbor ZGJ za Ljubljano, okrajni odbor ZVVI, okrajni odbor ZB, občinski odbor RK v Kopru in tajil, za zdrav, in soc. varstvo OLO Koper ter zavod za gluho mladino v Portorožu. Posebno razveseljiva pa je bila prisotnost absolventov osemletke Zavoda za gluho mladino v Portorožu, ki so prvič v življenju imeli priložnost prisostvovati občnemu zboru in se tako srečati z delom, ki ga bodo v svoji organizaciji opravljali.
Iz poročila, kj ga je podal tajnik okraj. odb. ZGJ v Kopru, tov. Gojak Milan, je razvidno, da je organizacija krepko zaorala v ledino. Dobro so povezani z Zavodom za gluho mladino v Portorožu, imajo že svoje stalne poslovne prostore in dom, v katerem
vseh kandidatov, padel ni nihče, le štirje imajo v jeseni popravne izpite. Treba je povedati, da so bili letošnji maturanti skozi vsa leta solidni dijaki in so letošnje šolsko leto dosegli 100 °/o uspeh. Zaradi odličnega uspeha je bilo ustnih izpitov oproščenih kar devet kandidatov.
S sredstvi, ki so jih dobili od raznih podjetij in z lastnimi prireditvami, bodo v juliju odšli na tradicionalni maturantski izlet po Jugoslaviji, potem pa se razšli po službah ali pa nadaljevali študij na fakultetah.	B.
se gluhi zbirajo in tudi bivajo, v poletnem času pa sprejemajo gluhe na letovanje ob morju.
Po nepopolnih podatkih .je v našem okraju 250 gluhih in gluhonemih oseb, če upoštevamo pri tem tudi gojence iz Zavoda v Portorožu, ki pa niso vsi iz našega okraja. V našem okraju je stalno zaposlenih 17 gluhih odn. gluhonemih, ena je zaposlena kot pisarniška moč, vsi ostali pa so zaposleni večinoma kot sezonski ali uslužnostni delavci. Bile so in še so težave zaradi predsodkov v raznih podjetjih, ki se branijo sprejeti gluhega na delo. Vendar se v tem pogledu opaža .izboljšanje. Podjetja, ki so že sprejela v svoj delovni kolektiv gluhega člana, so z njim zadovoljna in se ne branijo sprejeti na delo še druge gluhe, če so razpoložljiva mesta, saj so se naši gluhi izkazali s svojo sposobnostjo in vestnim delom tako v tovarni pohištva Stil kakor v dekorativni-pleskarski zadrugi v Kopru in pri avtopodj. »Slavnik«.
Cilj organizacije je vključiti v redni šolski pouk vse gluhoneme otroke in jih nato usposabljati za poklic. V ta namen se že ukvarjajo z mislijo ustanoviti vajensko šolo z raznimi delavnicami, kjer bj se mladina izučila poklica. Le na ta način bo gluhi enakovreden član naše družbe in mu bo dana možnost skupno delati za skupnost, katera mu daje možnost se usposobiti za poklic.
Marsikdo navzočih, ki je prvič prisostvoval takemu zborovanju gluhih, kjer se je seznanil tudi z odličnimi uspehi, ki so jih dosegli zavodski gojenci izven šole, zlasti v šahu, v raznih panogah športa in s kulturno prosvetnim delovanjem, je odhajal s prepričanjem, da jim naša socialistična skupnost omogoča njihovo usposobitev za samostojno življenje, česar se gluhi tudi zavedajo.
OBVESTILO
Te dni so se raširile govorice, da so v Borštu (občina Koper) kače pičile in usmrtile dva otroka. Ugotovljeno je, da so te govorice neresnične in opozarjamo vsakogar, ki bi jih širil, da bo proti njemu uveden upravno kazenski postopek.
Iz pisarne TNZ Koper
NAJVEČJA PERUTNINSKA FARMA V SLOVENIJI, k,i je v
Zalogu pri Ljubljani, bo do konca maja dala na trg prvih 15000 piščancev za cvrtje. Zmogljivost farme bo po popolnj izgradnji prihodnje leto znašala milijon piščancev letno,
V POGON SO TE DNI SPUSTILI IIIDROCENTRALO »GOJAK« V BLIŽINI OGULINA. Ta hidro-centrala je vključena v energetski sistem zahodne Hrvatske in Slovenije ter bo dajala okrog 200 milijonov kilovatnih ur električne energiije na leto ter"je opremljena izključno z izdelki domačih podjetij.
Med tremi obrati pivškega Javora je bil Bač vse do nedavna glede organizacije dela in uspehov proizvodnje na zadnjem mestu in je bolj životaril kakor pa uspešno napredoval. Vzrokov je bilo več —od zastarelosti obrata do pomanjkanja strokovnega kadra in delovne discipline.
Zadnjih šest mesecev se je stanje precej popravilo. Delovni ko-
lektiv obrata, ki lani ni mogel doseči plana, je letos v prvih petih mesecih presegel normo za 19 odstotkov, v istem času lani pa je dosegel samo 82 odstotkov plana! Izboljšanje je na vseh področjih, zlasti pa pri znižanju delovnih ur za posamezne izdelke. Lani so potrebovali 2 uri in 15 minut za izdelavo stola, a letos so znižali čas izdelave za eno uro!
I' l|i
mmm
	
	
1 Vjv-	
	

Obrat Bač tovarne Javor v Pivki
Lani so potrebovali za m3 zabojev 20 ur in 30 minut, letos samo še 13 ur in 30 minut, na žagi pa so čas izdelave m3 rezanega lesa zmanjšali za petino. S takim gospodarjenjem bo letošnji plan v podjetju, ki postavlja število 202 milijona dinarjev vrednosti, skoraj gotovo presežen in bo tudi učinek na posameznika porasel.
Trenutne perspektive podjetja so ugodne, saj ne more niti zadostiti naročilom. Podjetje se želi uveljaviti tudi v inozemstvu in že sedaj je naročenih 5000 otroških stolov, pričakujejo pa tudi druga naročila iz Nemčije in iz Anglije.
V podjetju se je tudi izboljšala delovna disciplina, rezultati letošnjih strokovnih tečajev so bili boljši od lanskih. Posebno moramo pohvaliti ureditev obratnega bifeja, kjer bodo dobili delavci malico, in ureditev dvorane, ki bo služila vsem organizacijam za sestanke, predavanja, prireditve.
Najbolj presenetljivo dejstvo je prav to, da se je podjetje v šestih mesecih krepko postavilo na noge in da izvršuje planske naloge uspešno. Prihodnost tega obrata je rožnata, izdelki so kakovostni, naročil pa toliko, da jih proizvodnja komaj izpolnjuje. M. S.
KOPER 272: Minuli teden je bil v Kopru sestanek občinskih sanitarnih inšpektorjev in tehnikov, na katerem so razpravljali o delu občinskih sanitarnih inšpektoratov koprskega okraja. Med razpravo je bilo ugotovljeno, da so znatno zboljšali metode dela, kar se odraža v zboljšanju higienskega stanja objektov družbene prehrane in v večji čistoči javnih lokalov. So pa še vedno razne pomanjkljivosti v delu občinskih sanitarnih inšpektoratov in na tem posvetovanju so bili sprejeti načelni sklepi o prioriteti reševanja najbolj perečih sanitarnih problemov, predvsem v zvezi z začetkom turistične sezone in o zaostritvi odpravljanja subjektivnih napak. Svetnik republiškega sanitarnega inšpektorata Milko Križman je na tem posvetovanju tolmačil izvajanja upravnega postopka sanitarne inšpektorske službe kot upravne službe.
KOPER 293: Ljudska univerza v Kopru je med 18. februarjem in 26. majem priredila 12 predavanj z zunanjepolitičnega, gospodarskega, poljudnoznanstvenega in kulturnega področja. Predavanjem je prisostvovalo skoraj 5 tisoč obiskovalcev, večinoma dijakov. Podobna predavanja bo Ljudska univerza nadaljevala že sredi septembra po načrtu, ki ga sedaj pripravlja.
KOPER 110: Ta teden so opazili v bližini Re.va pri Žu-sterni 2,5 m dolgega morskega psa, dve morski milji od Pirana pa 5 m dolgega morskega psa. Kopalce opozarjamo na previdnost in jim priporočamo, naj ne plavajo proti oci-prtemu morju.
KOPER 256: Stanovanjska skupnost IV. mestne četrti v Kopru je 1. julija odprla 7ia Cankarjevi cesti mlekarno. V njej bodo prodajali pasterizirano mleko v zaprtih stek'?-iucah vsak dan od 6. do 9. ure. Gospodinjam priporočamo, raj povedo prodajalki v mlekarni, koliko mleka bodo dnevno potrebovale, ker bo v zalogi le naročena količina mleka.
KOPER 190: Kulturno-pro-svetna skupina sindikalne podružnice ČZP Primorski tisk bo 4. julija gostovala s prisrčno komedijo francoskega ko-mediografa Henequena »Sladkosti rodbinskega življenja« v Marezigah, v nedeljo bo isto delo uprizorila v Ravnu, prihodnji teden pa bo obiskala bolnike v bolnišnicah v Ankaranu in Valdoltri.
KOPER 225: Prejšnji teden je na koprskem učiteljišču opravilo učiteljski diplomski izpit 13 kandidatov, od katerih bo večina nastopila učiteljsko službo v našem okraju. V jeseni pa se bo vpisalo v prvi letnik toliko kandidatov, da bo potrebno odpreti dva prva letnika.
PIRAN 51-30: Nocoj, nekaj pred 20. uro začne tradicionalni partizanski napad na Piran. Prireditev organizirajo pripadniki Zveze borcev, pred-vojaške vzgoje in Z ROJ piranske občine. Po napadu je ob 21. uri na Tartinijevem trgu svečana akademija, nato ©a kar na trgu veselo ljudsko rajanje. Naslednji dan, v soboto, 4. julija ob 17. uri pa bo na Belem križu velik miting, posvečen Dnevu borca, po mitingu pa veselo ljudsko raja-nje. Prireditev je pripravila krajevna organizacija ZB na Belem križu.
KULTURA PROSVITA i5r KULTURA PROSVETA * KULTURA PRQSVSTA ir KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA >V KULTURA P
ZAČELE SO SE III. POLETNE PRIMORSKE PRIREDITVE
Za preteklo soboto je bila napovedana predstava P. I. Čajkov-skega »Labodje jezero« v izvedbi baleta ljubljanske Opere. To naj bi bila otvoritvena, predstava letošnje III. poletne sezone Primorskih prireditev. Drugi začetni akord pa naj bi bila znana Puccinijeva opera »Madatne Butterfly«, prav tako v izvedbi SNG Opere iz Ljubljane. Predstave so bile napovedane še za Izolo, Piran in Postojno, žal pa je do poznega popoldneva trajajoči
naliv pokvaril predvideni načrt.
Z letošnjim okvirnim programom poletnih prireditev smo sicer seznanili naše bralce že pred časom, vendar pa so medtem pri sklepanju pogodb nastale nekatere spremembe. Novega predsednika upravnega odbora Zavoda Primorske prireditve Črtomira Kolenca smo naprosili, da nas je v kratkem razgovoru seznanil z dokončnim programom in težnjami, ki jih je imel Zavod pri njegovi sestavi.
Razgovor s predsednikom upravnega odbora Zavoda Primorske prireditve Črtomirom Kolencem
Fiziognomija letošnjih prireditev, jo dejal tovariš Iiolenc, je prilagojena osnovnim namenom poletne sezone, to je kot podpora in poplemeni-tenje našega ;turizma. Zato je poudarek letošnjega repertoarja na folklori, ki je za tujce pač naša najzanimivejša posebnost, 1er na glasbenih prireditvah. To velja za vso sezono.
Dokončni program? — Seveda potrjuje zgornjo trditev: skupina nal-matincev RTV Zagreb, pojejo in plešejo, akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane, ki smo jo lani spoznali kot kvalitetnega tolmača našega folklornega bogastva in ki je trenutno na enomesečni turneji po Franciji. K folklorni zvrsti sodi končno še Gotovčeva opera »Ero z onega sveta« in Papandopulova »Žetev« v izvedbi reške Opere »Ivan Zaje«. Tujo folkloro nam bo predsta-. vila znana španska plesna skupina *Fiesta Flamenca, ki je na uspeli turneji po številnih državah.
Druge glasbene prireditve? — Sezono je pričela ljubljanska Opera z »Labodjim jezerom« P. I. Ca j ko v-skega in z znano Puccinijevo opero »Madame Butterfly«. Predvidoma bo ta ansambel sezono tud; zaključil, in sicer s koncertno izvedbo komične Donizzettijeve opere »Don Pasquale«. Sodelovali bodo najboljši ljubljanski solisti. Med temi opernimi žanri pa se bodo zvrstile še druge glasbene pr;reditve. To bo velika revija popevk v priredbi RTV Ljubljana, pri kateri bodo sodelovali naši najboljši pevci in pevke zabavne glasbe, Na sporedu bodo nagrajene popevke s
festivalov v Opatiji leta 195S in iz San Renta leta 1359. Morda bo uspelo pridobiti na poseben nastop tudi vidne italijanske pevce lahke glasbe. In končno bomo imeli tudi letos v okviru Primorskih prireditev mednarodni plesni turnir, ki je že dve leti lepo uspel.
Torej bo poletna sezona brez dramskih prireditev? — Ne popolnoma. V Piranu prav gotovo ne moremo brez priljubljenih Goldoni-Ruplovih »Primorskih zdrah«, ki so vsako leto na programu in vedno znova v posrečeno ponašeni obliki navdušujejo domače in tuje gledalce. Letošnja uprizoritev našili stalnih gostov, tržaškega, SNG, bo v popolnoma naravnem okolju na piranski Funti, brez vseh kulis. V to zvrst sodi samo še Drži-čeva komedija »Tripče de Utolče« v izvedbi Mestnega gledališča iz Ljubljane.
Naše bralce bo gotovo še zanimalo, koliko predstav bodo imeli v svojem kraju. — Z dvanajstimi ansambli je sklenil Zavod pogodbe za 30 uprizoritev. Največ predstav bosta imela Koper in Piran, 8 do 9, Izola in Postojna 4 do S, dalje Portorož 3 in Ankaran 2. Poskrbljeno bo za prevoz iz bližnjih krajev k predstavam, ki bodo samo v Kopru ali Piranu.
Samo še zadnje vprašanje, ki pa je pogosto odločilne važnosti: finančna sredstva? — Za poletno sezono so preskrbljena. Zavod je dobil dotacijo OLO Koper in Izvršnega sveta LRS, svoj delež pa so prispevali tudi zainteresirani občinski ljudski odbo-
Otvoritvena predstava v Kopru — P. I. Čajkovski: Labodje jezero
Glasbeni zgodovinarji pripovedujejo, da je ruski skladatelj Peter Iljič Čajkovski skomponi-ral leta 1871 za otroke svoje sestre balet z naslovom »Labodje jezero«. Na prigovarjanje direktorja moskovsko velike Opere je pozneje to delo, komponirano na znano nemško pravljico, razširil in razvil v pravo gledališko delo. Toda po premieri leta 1877 v* Moskvi se je ta balet prašil pri opernih arhivarjih, dokler ga nista rešila koreografa Marius Petipa in njegov asistent Lev Ivanov. Bilo je to že po smrti
VII. LJUBLJANSKI FESTIVAL
Zadnjega junija se je začel Vil. ljubljanski festival. V pestrem umetniškem programu bodo nastopili ansambel ljubljanske Drame m Opere, orkestra Slovenske filhirmonije in RTV Ljubljane, sodelovali pa bodo še operni in baletni ansambel iz Zagreba in baletni ansambel z Reke. Zanimivost festivala bo nastop mlade pianistke Dubravke Tomšič, ki se je vrnila iz Amerike. Na posebnem večeru opernih arij bodo sodeloval; najboljši jugoslovanski operni pevci, ki nastopajo v številnih opernih hišah doma in v tujini. V času festivala bosta tudi dve razstavi, 'in sicer »Razvoj slovenske dramatike« in »Srednjeveške freske v Sloveniji«.
SOCIALNA TEMATIKA
V JAKOPIČEVEM PAVILJONU
Konec junija so odprli v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstavo grafik in risb s socialno tematiko. To naj bi bil tudi eden izmed doprinosov k proslavam jubilejnega leta ZKJ. S svojimi deli sodeluje 23 avtorjev. Razstava bo potujoča in bo po Ljubljani obiskala še Piran, Slovenj Gradec, Maribor, Ptuj, Brežice in Novo mesto.
»SEDMINA« NA FILMSKEM PLATNU
Slovensko podjetje Viba-film bo pričelo že avgusta ali septembra snemanje po znanem, večkrat nagrajenem romanu Bena Zupančiča »Sedmina«. Scenarij piše avtor, režiser pa bo France Kosmač, Film bo imel naslov »Pozdravi Marijo«.
Čajkovskega, toda od takrat je balet »Labodje jezero« na repertoarju baletnih gledališč sirom sveta. Celih 38 let so ga plesali v isti koreografiji, režiji, dekoraciji in kostumih.
Skupaj z nesmrtno glasbo Čajkovskega potuje torej po svetu vsa leta v bistvu tudi koreograf-ska zamisel Petipa in Ivanova in tucli slavni koreografi sveta jo le malo spreminjajo. Ljubljanska uprizoritev je delo beograjskega gosta Mileta Jovanoviča, ki je režijsko marsikaj krajšal in spremenil, Dirigent je bil dr. Danilo Švara. Zal lepa glasba Čajkovskega ni prišla do prave veljave, kljub pomnoženemu opernemu orkestru in kljub dobro izbranemu akustičnemu prostoru pod oboki koprske Lože.
Vsebina baleta »Labodje jezero« je romantična nemška pravljica o ljubezni kraljeviča Sieg-frieda in začarane kraljične-labo-da, Odette, Tej ljubezni nasprotujeta čarovnik in njegova hči Odilia, ki koče kraljeviča zase. Toda vsa zvijačnost ne pomaga, čarovnijo je premagala ljubezen, Odette in njene prijateljice imajo zopet človeško podobo.
Pri baletni izvedbi te pravljice je precej dekorativnih in okvirnih plesov, najlepši prizori pa so plesi labodov, ljubavni plesi Odette in Siegfrieda, Odilijino zapeljevanje. Snov nudi skratka dovolj možnosti, da pokaže baletni ansambel svojo zmogljivost, in dognanost v solističnih in skupinskih plesih.
Predstava »Labodjega jezera«, ki smo jo videli v Kopru, je bila nekoliko spremenjena ljubljanska uprizoritev, ki je doživela svojo premiero pred 2 letoma. V glavnih vlogah so plesali: Metod Jeras, Vlasto Dedovič, Milica Buhova, Slavko Eržen, Tatjana Remškarjeva, Stane Polik in Jaka Hafner. V skupinskih in solo-plesih so sodelovali še drugi člani opernega baletnega zbora in gojenci Srednje baletne šole.
Izvajalci so poželi pri koprskem občinstvu priznanje tudi na odprti sceni.	Z, L.
ri in nekatera turistična društva. V bodoče bo treba še bolj zainteresirati za pomoč. Primorskim prireditvam tiste ustanove, ki so neposredno povezane z razvojem turizma in imajo oci njegove rasti tudi korist. Prav vsaka predstava je namreč pasivna in jo je treba dotirati, pa če je še tako razprodana. Samo primer: operna predstava stane več kot pol milijona dinarjev in če je koprski glavni trg, ki sprejme največ obiskovalcev, poln, je inkaso 300 tisoč dinarjev. Torej je treba razliko kriti. $ * *
Kot smo že povedali v uvodu, je slabo vreme v soboto malce spremenilo predvideni začetek letošnje poletne sezone. Tako je bila otvoritvena predstava v Kopru v nedeljo, 28. junija. Otvo-ril jo je podpredsednik ObLO Koper I-Iarko Rajner, navzoče domače in tuje občinstvo pa so pozdravili in seznanili s programom v štirih jezikih: slovenščini, italijanščini, angleščini in nemščini. Potem je stekla predstava
ÍI. osnovna šola — Izola
Od 21. do 25. junija je bila odprta šolska razstava II. osnovne šole v Izoli. Šolski izdelki so bili razstavljeni v 6 učilnicah. Ze na prvi pogled je bogata razstava napravila na obiskovalca zelo lep vtis. Osupnila je okusna razporeditev in ubranost, kakor razno-ličnost in pestrost izdelkov.
V nižjih razredih so otroci z lepljenjem, izrezi j avanjem in modeliranjem izdelali ljubke predmete iz gline, lesa, mavca in plaste-lina, vse to v zvezi s spoznavanjem prirode in družbe. Zanimivi so bili poskusi s čopičem in vodenimi barvicami, brez pomoči svinčnika. Risbe so izražale vtise iz otrokovega okolja, šolskega življenja in doživljajev. Motive jim je nudilo tudi morje in pristanišče. Ze v II. razredu so izdelali iz lesa in plastelina razne skupinice, tako vrtnarstvo, gozd, pomlad, igre, Rdečo kapico i. dr. Učinkovita je bila pestrost barv. Zelo skrbno in lično so bili izvršeni pismeni izdelki, opremljeni z okraski. III. razred je pokazal poleg raznih predmetov zelo posrečene izdelke s školjkami in mnogo risb v velikem formatu, predstavljajoč prirodo, morje, ladje, tovarne in industrijo rib. Odlikujejo se delovni zvezki z lepimi ilustracijami vsebine. Isto so

Detajl z razstave v Portorožu
Vzgojni zavod Elvire Vatovec — Portorož
Ob koncu vsakega šolskega leta priredi kot vse šole svojo razstavo tudi Vzgojni zavod Elvire Vatovec v Portorožu. Letos so jo priredili v mali dvorani Ljudskega doma v Portorožu. Svoje izdelke so razstavljali učenci vseh razredov: zvezke, ročna dela in drugo. Razstavni prostor je bil zelo lepo urejen, razstavljeni predmeti pa so bili potrdilo dobrega uspeha učencev in pravilne poti njihovih pedagogov.
Letošnje III. poletne Primorske prireditve je otvorila ljublj. Opera. Izvajali so Čajkovskega lialet LABODJE JEZERO in Puccinijevo opero MADAME BUTTERFLY. Dirigenta pomnoženega opernega orkestra sta bila dr. Danilo Svara in Rado Simoniti, režiserja M:le Jovanovič in Ciril Debevec, Zaradi slabega vremena so nekatere predvidene predstave odpadle, Tako je bilo »Labodje jezero« le v Kopru (v nedeljo, 28. junija), »Madame Butterfly« pa le v Izoli (v ponedeljek, 29. junija). — Na sliki prizor iz »Madame Butterfly« (Vi ma Bukovčcva).
imeli učenci IV. razreda v velikih mapah, ki so prikazovale tesno povezavo s spoznavanjem prirode in družbe. Izdelali so tudi lepe škatle, okrašene s školjkami, tako tudi izdelke iz gline in lesa: gobe, sadje, skupine palčkov. Posebno ljubek je bil palček, ki je sekal drva pred svojo kočo-gobi-co. Lepo so izdelali elektrarno in rudnik ter lesno industrijo. Razstavili so več obsežnih herbari-jev. Veliko je bilo lepih risb z najrazličnejšimi motivi. Tudi v V. razredu je prišla do izraza tehnična vzgoja in tesna povezava z življenjem kakor v ostalih, le da se je v izdelkih pokazala še neka dovršenost in preciznost, bodisi v uporabi školjk, kakor predmetov iz nylona in slame ter lesa. Zanimivi so bili praktični izdelki: krmilnica za ptičke, škor-čeva hišica, računski rekviziti. Ženska ročna dela pa so bila zastopana kar z garniturami in različnimi vezeninami. Izredno lepe so bile risbe. V VI., VII. in VIII. razredu so izdelali mnogo zemljevidov v večjem formatu. Raz-

stavljena so bila tudi dovršeno izgotovljena učila za prirodopis. Prav tako za prirodopis so se odlikovali posebno lepi zvezki, v katerih je bila učna snov poleg besedila še ilustrirana z akvareli. Zelo bogate so bile v teh razredih zbirke risb. Pozornost so zbujali razni umetniški načini izražanja, tako smisel perspektiv, or-namenti v čudovitih barvnih kompozicijah, kot motivi prostega^ risanja.
Šolska razstava v Izoli je verno zrcalo dela in lepega uspeha, ki so ga dosegli učenci v teku šolskega leta, za kar je bilo treba veliko poglabljanja, zanimanja, doslednosti in pridnosti. Obenem je pa tudi izraz priznanja dobremu šolskemu vodstvu ter vsem učiteljem, ki so vložili v to delo mnogo prizadevnosti, veliko truda in dobre volje. K. L.
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja!
ZA KVALITETNEJŠI RAZVOJ LJUDSKOPROSVETNE DEJAVNOSTI
Kot smo na kratko že poročali, prireja v letošnjih poletnih mesecih Svet zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije v Kopru vrsto tečajev za ljudskopro-svetne delavce.
Prvi tečaj za začetnike režiserje ter za vodje izobraževalnih odsekov pri Svobodah in prosvetnih društvih se je začel 25. junija in bo trajal do 5. julija. Obeh tečajev se je udeležilo okrog 75 tečajnikov, ki so razdeljeni v skupine po 20 tečajnikov. Iz našega okraja se je udeležilo režiserskega tečaja 14 ljudskoprosvetnih delavcev, od tega 4 letošnji absolventi učiteljišča. Sploh je opaziti med udeleženci režiserskega tečaja največ učiteljev in mladine.
Pozneje bo še nadaljevalni štirinajstdnevni tečaj za režiserje, dalje enotedenski tečaj za člane in vodje glasbenih in dramskih sosvetov, za vodje poklicnih delavskih in ljudskih univerz, za predsednike in tajnike občinskih svetov in za vodje izobraževalnih odsekov v društvih. Poseben tečaj bo še za predsednike delavskih in ljudskih univerz v občinskih središčih.
Razen teh tečajev, ki jih organizira Svet Zveze, pa bo organiziral v Kopru poseben tečaj še OLO Ljubljana, in sicer za vodje filmskih krožkov in televizijskih klubov.
OBVESTILO VSEM SVOBODAM IN PROSVETNIM DRUŠTVOM Republiški zlet Svobod in prosvetnih društev v Celju, ki je bil napovedan za 5. julij, je preložen na 12. julij. Opozarjamo vse Svobode in društva na to spremembo.
PEVSKI ZBOR PROSEK-KON-TOVEL JE GOSTOVAL V LOKVI LEP USPEH GOSTOV S TRŽAŠKEGA
Preteklo nedeljo je gostoval v Lokvi moški pevski zbor iz Pro-seka-Kontovela pod vodstvom dirigenta Milana Pertota. Zbor šteje okrog 30 članov in se je predstavil občinstvu z vrsto narodnih in umetnih pesmi, z istim programom, s katerim je na nedavnem tekmovanju pevskih zborov v Trstu zasedel prvo mesto.
Koncert je obsegal predvsem dela domačih skladateljev, zbor pa se jo predstavil kot homogena enota z vsemi vrlinami dobrega pevskega zbora. Zato pa je tudi že pri prvi pesmi s posrečenim izborom vzpostavil kontakt z občinstvom. Nekatere pesmi so zaradi odlične interpretacije in dobrega izvajanja požele zasluženo odobravanje občinstva in jih je moral zbor celo ponavljati (Adamičeva »Zdravica«, Tomčeva »Rezijančica« in »Teče mi vodica«). Občinstvu sta bili tudi zelo všeč dve stari tržaški pesmi v priredbi Milana Pertota (»Piščalka« in »V Ljubljani«), ki ju je zapel zbor v tržaškem narečju. Spored je zbor učinkovito zaključil z Maroltovo »Ribniško«.
II»
NOVO NA KNJIŽNI POLSCJ * NOVO NA £( N J J Ž N I O l S C 8 -Ar NOVO NA KNJIŽNI POLIC i *
11 i i I iS
(Odlomek iz knjige ZA ZAPAHI, ki je izšla pri založbi Obzorja v počastitev 40-letnice ZKJ)
Ko so pripeljali Vido v zapore ljubljanskega sodišča in jo pahnili v celico, je skozi rešetke na oknu sijalo sonce, Težka, z železjem okovana vrata so se s truščem zaprla za njo, ključavnica je zaškrtala in zapahi so zarožljali.
Vida jo neodločno obstala pri vratih. Njene veke so se vznemirile m dolge trepalnice so skušale zavarovati oči pred žarko svetlobo sonca, ki jo je vso objelo in se odbijalo od njenih svetlih las. šop žarkov pa je skoraj vodoravno sijal nanjo "111 jo vedno bolj slepil. Kazen bleščeče poti pred seboj ni videla ničesar. Obračala je glavo na desno in levo kot človek, 1U ne ve, kam bi krenil. Na
JOSIP RIBIČIČ
obrazu se ji je prikazal nasmeh, na pol smehljaj zadrege, na pol odsev vedrosti in neuklonljivo življenjske
sile.	. _ ,
Nekje v temnem kotu je zasumela slamnjača in ženski glas je komaj slišno presekal tišino:
»Sonček!«
Takrat je kot na povelje oživel ves prostor na desni in levi.
»Sonček! Sonček!« se je z_ vseh strani oglasila vesela dobrodošlica.
In Vidi je ostal vzdevek Sonček za ves čas zapora.
Iz mraka na desni je stopila ena izmed petih zapornic, ki so že dolgo skupaj prenašale tegobe zapora. Preizkusila jo novinko:
»Smrt fašizmu!«
pet parov oči se je zastrmelo v novinko in čakalo. Sonček pa je priprla oči, nasmeh ji jo izigmn z lic, obraz se ji je zresnil.
»Svobodo narodu!« jo svečano in odločno odgovorila.
V celici je završelo, zapornice so se zgrnile okrog nje. Deset rok se ji je sprožilo nasproti in jo objemalo, da se je vrtela kot vrtavka po celici. Naposled se jo znašla na stolčku ob dekletu, ki ji je prva vzdela novo ime.	, . ,
»Tako, in zdaj povej! Kako, kdaj, zakaj?« je rekla dekle in ji položila roko na rame.	__
Sonček je nekajkrat zamižala, da bi se znebila bleščečega odseva, lu ji je še vedno plesal pred očmi in JI zastiral pogled. Potem ji je pogled obstal na vsaki izmed zapornic posebej, ko da Jih tehta in ocenjuje. Srce ji Je bilo polno hvaležnosti zaradi toplega, prisrčnega sprejema in j; govorilo: »Povej, zaupaj, laze ti bo!« A pamet se je upirala.
»Preiskava je bila. Prejšnjo soboto!« je odgovorila. »Pa so našli v kuhinji nekje zbirko partizanskih pesmi in menda tudi nekaj orožja. In so aretirali moža in mene. Zdaj hočejo, da povem, od kod pesmi in od kod orožje. Tepejo me, a kako naj povem, če ne vem! Se sanja se mJ ne, od kod naj bi bilo tisto prišlo v našo kuhinjo!«
»Saj, Sonček, saj!« se je nasmehnila dekle in pomežiknila okoli stoječim jetnicam. »Tudi me ne vemo, zakaj smo tu! Nobena ne ve! in je prav tako! Ce bi vedela, bi potegnila za sabo celo verigo. Vsaka beseda, ki ti jo izpulijo iz ust, je odveč! Zato ne smeš nič vedeti, ampak prav nič, pa amen! In nikomur ne zaupaj. Tudi nam ne . . . Morda kasneje, Ko nas spoznaš ... Ja, saj res: kaj pa moz?«
»Mož jim je ušel!« je dahnila Sonček in sklonila glavo, da bi skrila zmagoviti nasmeh, ki se ji je prikradel na obraz, »Tako nenadoma je ušel in tako hitro, da sem bila še jaz presenečena. Skozi okno! V trenutku ga ni bilo nikjer več!«
»Krasno!« je vzkliknila ena Izmed zapornic in sedla na drugo stran k Sončku. »Krasno! To so pihali, kaj? . . . Al' imata kaj otrok?«
Sončku so se ovlažile oči in pogled
ji jo splaval nekam skozi omrežje na oknu, V duhu je videla košarico na štirih kolesih, v košarici med belimi blazinicami pa debeloličnega fantka, ki si zavzeto ogleduje prste svojih rok.
»Enega! Janezka!« je dahnila in si z desnico pobožala levico, ko da je glavica njenega kodrolasca. »Še nekaj dni, pa bi shodil. Zdaj se plazi še po vseh štirih . .. Tudi govoriti žo poskuša! Ko so me odpeljali, je zajokal in st.ezal ročice proti meni. ,Ma, ma, ma!' je javkal ... šo posloviti se nisem mogla od njega. ICarabi-njerji so bili divji, ker jim je mož ušel in ga niso mogli več najti . . .«
»Kdo pa skrbi zdaj za Janezka? Mož no bo smel več domov. Dobili bi ga! Okrog hiše bodo najbrž še dolgo oprezali razni detektivi.«
»Moja mati je pri nas, Janezek ji je še bolj pri srcu kot lastni otroci. Zaradi tega sem brez skrbi. Le . . .« je dahnila Sončelc in glas se ji je prelomil. Ustnice so Ji zatrepetale in oči ji je zastrlo hrepenenje po malem telescu nebogljenčka.
»Saj ne bo večno trajalo!« se je oglasila zapornica z najbližnje slam-njače in odločno zamahnila z roko po zraku, ko da bi hotela odpoditi žalost, ki se je bila priplazila v celico. Ošvrknila je s pogledom okoli stoječe in nejevoljno zamrmrala: »Naj se raje odpočije in oddalme! Kaj bi brskali po ranah!«
Sončku se je od takrat le redkokdaj spet skalilo oko. Vse nadaljnje dni je je bila sama vedrost in nasme-janost. Ko da so jo sončni žarki prvega dne napojili s svojo toploto in svetlobo. Njen nasmeh 111 dobra volja sta odganjala temne misli in težke slutnje iz celice in vlivala v srca srčnost 111 pogum. Še takrat se ji ni izbrisal z obraza, ko se je vračala do kraja utrujena z zasliševanja. Bil je kakor nasmeh bojevnika, Ici je srečno prestal nevarnosti in zmagal v hudi bitki. Njen pogum je bil nepremagljiv, jetnice so gledale nanj z občudovanjem, bile so uverjene; da bi mogel razmakniti stene tesnega zapora. Kadarkoli je šla katera izmed drugih zapornic na zaslišanje, se je za njo vedno priplazila v celico mračna skrb: alj bo vzdržala? Ali se ne bo kam zapletla? Ko pa je odhajala Sonček, so vedele vse ostale jetnice, da ne bosta njena zvestoba in njen pogum nikoli klonila.
»Ne vem, kako to,« je po nekem dolgem in mučnem zasliševanju dejala in hudomušnost ji je zaplesala v očeh, »Ne vem, kako to . .. čim bolj me mrcvarijo, tem bolj se v meni vse upre in tem manj se bojim!«
In ko da ji je žal, da je preveč povedala, je hitro dodala: »Pa saj tudi nič ne vem! Od kod naj kaj vem? Da jim to ne gre v trde butice!«
»Saj, saj!« se je zasmejala jetnica iz kola. »Ce ne veš, ne veš, amen! Kjer nič ni, še zlodej ne more nič najti! Pa naj še tako razgraja in rentači! Ampak odnehali ne bodo tako kmalu, veš! šele ko bodo zares spoznali, da je vse zaman, bodo po-
ft 11

KMEČKA KNJIŽNA ZBIRKA 1360
Kmečka knjižna zbirka, ki jo je prej izdajala založba .Kmečka knjiga' v LJubljani, bo izšla letos v založbi Oddelka za tisk in propagando Glavne zadružne zveze v Ljubljani. V zbirki bodo naslednje knjige: kmečki koledar za 19G0 s pestro in zanimivo vsebino; znani roman srbskega pisatelja Branka Cosiča »Daleč je sonce* (v prevodu Marjana Javornika), kj je preveden že v več tujih Jezikov; po-Uudno in razumljivo pisani referat Edvarda Kardelia »Problemi sociall-■■ čne politike na vasi« ter kmetijski strokovni knjižici »Reja krav molznic« (nž. Errilc Eiselt) in »Pridelovanje krme na njivah« (inž. J. Perovsek ter inž. J. Sile). Vseh teh pet knjig bo imelo več kakor 000 strani. Naročnina znaša 450 din in Jo spreiemalo poverjeniki pri kmetij-kih zadrugah. Zbirka izide konec novembra t. 1 v nakladi okrog 30.000 izvodov,
ZGODOVINA SI. O VENSKEGA NARODA
Ker se mnogo ' naročnikov kmečke knjižne zbirke iz prejšnjih let zan-ma, kaj je z nadaljevanjem Zgodo" no (slovenskega naroda, ki jo piše dr. Bopo Grafenauer in so izšli trije zvezki Je pri Kmečki knjigi, obvešča Oddelek za tisk in propaeando pri Glavni zadružni zvezi LRS. da izide 4. zvezek Zgodovine v knjižni zbirki prlhodnle leto in zatem bodo izhajali v tej zbirki redno tudi ostali zvezki do zaključka (predvidenih skupno osem zvezkov).
»p^mmmf rt' M- •
'7 t/r - y r
pustili in ti naprtili kakih deset let ječe. Samo ne kloni medtem, samo ne kloni!«
»Danes je bil poleg tudi grdogled fiSIst. Prinesel je s seboj neke fotografije in hotel, da jih prepoznam. Ko je on začel, je šlo kar zares. Kar ni dosegel z besedo, je skušal dognati z bičem!« je dejala Sonček in se z roko previdno dotaknila desne strani pleč.
»Govori, banditka, govori! Mi smo zmagovalci, vi premaganci!« je skušala oponašati fašista, ki jo je zasliševal. »In švrk po plečih! Pa spet: govori, banditka! Švrk, švrk!«
»Poznamo to, poznamo!« se je Sončku približala najstarejša zapornica. »Jutri ali pojutrišnjem ti bodo rekli: No, zdaj pa vse vemo! Tvojega moža smo ujeli in je vse priznal! Torej priznaj tudi ti in govori! In lako bodo silili vate, dokler se ne bodo naveličal; in to obsodili. Pa še takrat bedo zapihali od zelene jeze, ker boš smeje sprejela tistih deset ali dvajset let. — Tega namreč ne morejo razumeti! Seveda, ko pa se jim še .sanja ne, da jih bo vrag kmalu vzel! Le glavo pokoncu, Sonček! še nekaj mesecev, pa boš spet laliko objela svojega Janezka! . . . Zdaj pa pokaži, če te niso prehudo!«
Hudo so jo, zelo hudo! Na razgalje-
nih desnih plečih so se križale ma-rogaste črte, tu pa tam je iz njih lezla kaplja krvi in puščala za sabo rdečo sled. Nabrekla pleča so morala skeleti, čeprav ni Sonček trenila z očesom, ko so jih njene tovarišice izmile in obvezale,
»Sonček!« je med obvezovanjem vzkliknila najmlajša in se začudeno zastrmela v Vidin vedri obraz. »Ali te nič ne boli?«
»Seveda boli!« se je nasmehnila Sonček. »Tako kot živ ogenj peče!«
»Pa se ti nikoli ne jočeš?« se je mladenka še bolj začudila.
Sonček s; je zapela bluzo in legla na svojo siamnjačo. Podprla je glavo na desnico in pogledala dekle, ki je stala pred njo in jo Se zvedavo in začudeno gledala.
»O, pač!« je odgovorila. »A nikdar pred nasiljem in le malokdaj pred prijatelji, posebno ne pred takimi, ki jim je samim dovolj hudo!«
V celici je nastala tišina. Vsaka izmed zapornic se je pogreznila v lastno gorje. Le težki koraki karabi-njerja na hodniku in rožljanje ključev v rokah čuvajk je motilo molk v celici.
Nenadoma je ženski glas prekinil tišino in preglasil ropot na hodniku. Prihajal je od zunaj, z ulice in planil skozi okno v celico.
»Vidaaa! Vidaaa!«
Sonček je bila prva, ki je planila na noge. Začudeno je obstala in se zastrmela v okno. Oči so ji žarele od pričakovanja.
»Vidaaa! Vidaaa!« je spet zategnilo skozi okno.
Okrog Sončka je zašumelo. V trenutku so zapornice potisnile dva stolčka pod okno, ji pomagale na enega, na drugega pa skočili še dve in se oprijeli železnih križev.
Sonček je prižela čelo na železne (Konec na 8. strani)
Med /tirni, ki jih bodo predvajali letos na puljskem filmskem festivalu, je tudi film beograjskega podjetja Avala z delovnim naslovom PRIMER V TRAMVAJU (prizor iz filma na sliki). Posneli so ga večinoma v Beogradu, v ateljejih. Zgodba se vrti okoli upokojenega univerzitetnega profesorja, ki je mož principov. Eno izmed njegovih načel je: ne mešati se v politiko, stati ob strani. Toda to življenjsko vodilo se je prelomilo v času vojne, ko je mesto postalo bojišče, na katerem sta se spopadli dve sili, ilegalci in okupatorji. Nenavaden, dogodek v tramvaju je profesorja vrgel s tira, da ni več hodil mirno mimo raznih objav, prepovedi, seznamov ustreljenih, sabotaž in drugih diverzantskih akcij. Še posebno ne, ko je zvedel, da je tudi njegova hčerka povezana z gibanjem.
Glavno vlogo, profesorja Simonoviča, igra Milivoje Živanovič, razen njega pa še Nada Škrinjar, Nada Agaračin, Milan Srdoč, Pavle Vujisič in drugi. Režijo so zaupali Nikoli Tanhoferju.
(Odlomek iz I. dela knjige ČUDEŽNA POMLAD, ki je izšla pri založbi Borec v Ljubljani.
Oprema Vlasto Kopač in Nace Mibevc)
Ti pomladanski meseci leta 1942 so znani kot meseci pomladanskega poleta Osvobodilne fronte, pomladanske ofenzive slovenskih partizanskih čet, meseci rojstva prvega slovenskega svobodnega ozemlja.
To je bil dejansko čudovit in, vsaj zame, najzanimivejši in najbogatejši čas v vseh štirih letih osvobodilnega boja. Toliko dinamike in burnosti je bilo v prekipevajočih dogodkih, da jih je bilo težko slediti in usmerjati. Borbeni in revolucionarni zanos ljudskih množic, kakor da ni poznal meja!
Tam, kjer še ni bilo terenskih odborov ali pa smo jih prej samo imenovali, ne pa volili, smo jih zdaj volili na množičnih sestankih in aktivisti kar niso utegniti obiskati vseh vasi, kamor so nas vabili. Terenski in višji odbori OP so začeli vse bolj javno vršiti svojo politično in oblastno funkcijo. Novi in novi partizani so se dnevno z vseh strani zlivali na Kremenjek, le redki brez puške ali kakšnega drugega orožja. Zaščitniki so začeli patruljirati po svojih vaseh in okolici, naj-pogumnejši pa so se lotili tudi italijanskih patrulj na železnici ali cesti. Italijani so na vrat na nos zapuščali nekatere manjše postojanke — v stiškem okrožju Zagradec ob Krki — in se začeli mrzlično utrjevati v svojih oporiščih vzdolž dolenjske železnice in ceste.
Tako rekoč preko noči, da se skoraj zavedli nismo tega dejstva, je nastaio strnjeno osvobojeno ozemlje. Le dve poglavitni prometni žili v Ljubljanski pokrajini so si Italijani na vse mogoče' načine prizadevali zadržati v rokah. Sicer pa tudi ti okupirani koridorji do poletne ofenzive niso bili nikakršna zapreka v našem Ribanju z enega na drugo področje osvobojenega ozemlja. Kar pri belem dnevu smo lahko brez večje skrbi prekoračili železnico ali cesto tudi v neposredni bližini okupatorskih postojank — na nrimer Višnje gore. Stične in St. Vida,
Na velikonočno soboto, 4. aprila, sem prišel spet na Kremenjak. Takoj so mi povedali veselo novico, da so te dni ustanovili Pivo štajersko brigado s tremi bataljoni: 1. na Štajerskem, 2. in 3. bataljon tu na Kremcnjeku. Tudi
sicer je bilo v taborišču imenitno razpoloženje, saj so imeli potic in drugih velikonočnih dobrot kar na kupe.
Drugi teden v aprilu 1942 nas doleti nesreča: Italijani so zaprli najprej tri člane okrožnega odbora OF Stična — Franca Zupančiča, Jožeta Šemeta in Vilija Švala, čez nekaj dni še četrtega — Jožeta Kosca. Videti je bilo, da se je izdajalski ples bele garde, ki ga že nekaj časa napovedujejo, začel. Vsi, ki se čutijo količkaj kompromitirane, silijo v hosto. Komaj zadržujemo ta plaz: vsi aktivisti bi hoteli izkopati bojne sekire in odhiteti na Kremenjek, ki je zdaj v prvem zelenem oblačilu res zapeljiv. Pa ne vabi samo njih, kar vsevprek odhajajo
RADKO POLIČ
fantje v partizane. Stane pa mi naroča: brez pušk in šotorskih kril naj ne prihajajo! Če si jih niso znali preskrbeti ob razpadu jugoslovanske vojske, ko je po dolenjskih cestah ležalo orožje in drug vojaški material v izobilju, pa se naj zdaj potrudijo pri sovražniku.
V nedeljo, 12. aprila, se jih zbere v gozdu pri Dobravi nad Stično dvanajst: tu je stari puntar Edi Hrast iz Stične, Planlcarjeva, Mežnarjev in drugi fantje s Pristave, Kalarij z Dobrave in Jože Fatur z Vira pri Stični. Popoldne ležimo v travi in imam z njimi prvo politično uro: partizanstvo ni samo romantika, temveč je to voina v pravem pomenu besede, težka, krvava, blatna. Še več: s trenutkom, ko se po premisleku odločite za to častno pot, postanete takoj brezimni borci, »ban-diti« izven zakona, do katerih je sovražnik neusmiljeno surov. Še je čas, jim pravim, da se premislite .in vsakdo se lahko takoj vrne domov.
Nekaj trenutkov je vse tiho in slišimo le veter, ki se igra s prvimi listi na brezah.
»Ostanete?«
»Ostanemo!«
»Dobro, zdaj si pa izberite začasnega komandirja in intendan-ta; vse šunke, klobase, kruh in kar vse še imate po nahrbtnikih, zložite tu po tleh, zakaj vsa hrana je poslej skupna; ves denar, ki ste ga prinesli s seboj, prav
tako izročite intendantu; in izberite si partizanska imena, jutri pa vam bodo povedali, če jih boste lahko obdržali, ali pa si boste morali izbrati druga, da ne boste vsi Luke, Veneti, Petri, Roki in podobno.
Vsi so imeli lepe, nove puške, dobro namazane in ves dan so jih pestovali in božali, odpirali in zapirali, obračali proti soncu in ponosno primerjali, čigava cev se najbolj blešči.
V	mraku se odpravim s to skupino novopečenih partizanov proti Kremenjeku: čez Griže, kjer se ustavimo pri Veselovih in poberemo še nekaj potrebščin, in potem naprej po običajni in najkrajši poti: pri Pecah čez železnico, čez Rdeči kal in Trnovico proti Srebotnicam. Tam nekje pod Srebotnicami bomo v gozdu prespali, ker ne poznamo današnjega gesla za taboriščno stražo.
Zjutraj so rekruti že ob prvem svitanju pokonci. Meni pa se spi in mirim njihovo nestrpnost. Nekaj časa umolknejo in se delajo, da spijo; pa le za hip, zakaj zdaj ta, zdaj drugi spet spregovori, tretji prhne v smeh, kakor pač vsi otroci pred velikim potovanjem v nove, neznane kraje.
Sonce je že precej visoko, ko pridemo na Srebotnico, Pri Kovaču zvem, da partizanov ni več na Kremenjeku, ponoči so odšli; kam, ne ve. Rekli so mu, če kdo pride, naj počaka, ker bodo poslali potruljo. Fantje so razočarani in vsi precej povesijo dolge nosove. Vseeno bi radi videli taborišče, pravijo. Dobro, pa si pojdimo ogledat!
V	taborišču: ognjišče, včeraj še živo pod Polhovo komando, je sedaj črno, hladno, zapuščeno ^listje, seno, slama, tu so bili včeraj še šotori in ležišča; raztrgan suknjič brez enega rokava; pod eno bukvijo čevlji z zevajočimi ranami; če bi brskal naokrog, kdo ve, kaj bi še našel.
Novinci tavajo po bivšem partizanskem bivališču, ki je spet le navaden gozd s svojimi šumi in vzdihi, s sapami v vrhovih, s sončnimi prameni, ki se pretakaio med debeli, s črnim lazarjem, ki pravkar neprizadeto leze kdo ve, kam. Nekoliko mi je žal, da so doživeli to razočaranje, pa se tolažim s tem, da bodo pozabili, čim bodo prišli v taborišče.
OB DNEVU BORCEV NOB V JUBILEJNEM LETU ZKJ
Slovenski borci so tvorili samostojno četo v I. kosovskem bataljonu I. makedonsko-kosovske udarne brigade (XV. proleterske), ki je bila odlikovana z Redom narodnega heroja

U^kt
Vstaja proti okupatorju v Makedoniji sc je začela kasneje kot v ostalih krajih Jugoslavije. Vzrok je bilo izdajstvo tedanjega sekretarja pokrajinskega komiteja Makedonije šato-rova-SavIa, ki je samovoljno priključil partijsko organizacijo Makedonijo Bolgarski delavski partiji komunistov. Kljub temu je 11. oktobra 1011 prišlo do prve partizanske akcije v Prilepil, kjer je prilepski partizanski ■odred napadel policijsko postajo in aapore. V decembru pa je bil ta odred razpuščen. V aprilu in maju 1912 sta bila ustanovljena dva odreda na Vcleško-Hruševskem področju, eden jia na Bitoljskem terenu. V juniju je Jiil ustanovljen glavni štab narodnoosvobodilnega gibanja odredov Ma-Jcedonije, potem ko je bil sestavljen ji o v komite Pokrajinskega komiteja.
Ker se je ustanovilo že nekaj od-xedov, ki so precej aktivno delovali na Bitoljslco-prilepskem področju, so -Bolgari reagirali s terorjem in aretirali najbolj ugledne člane partije. Večino odredov so Bolgari razbili in •začela se je nova kriza vstaje, ki je trajala do pomladi 1943. Tedaj je •namreč prišel v Makedonijo Svetozar "Vukmanovič-Tempo, delegat CK KFJ in Vrhovnega štaba. Ustanovljen je Dil Centralni komite KP Makedonije, glavni štab in operativne cone. Ena od žarišč vstaje je bila v Zahodni Makedoniji, kamor je prišlo precej lorcev — ziasti še po kapitulaciji Italije.
Običajno mislijo, da smo prišli slovenski borci v Makedonijo po naključju — po kapitulaciji Italije, ko smo pobegnili iz vrst italijanske vojske. Vendar to ni tako. V slovenski žeti je bilo 37 Slovencev in 8 Hrvatov iz Istre, od katerih je bilo nekaj ranjenih in 18 jih je padlo na bojnem ¡polju. Večina teh se je bojevala že jnetl obema vojnama proti fašizmu, v Julijski krajini. Zato smo bili zaprti, internirani in razmeščeni v delavske bataljone, ki so bili v Albaniji in Grčiji, in na prisilnem delu. Tako se je razumljivo zgodilo, da je vsak od nas trpinov pobegnil takoj, ko je mogel. Tako smo neki pobegnili k partizanom v Albaniji in k Elasu v Grčiji že 19-12. leta. Drugi pa so se že v prvi polovici 1943. leta povezali s te-Tenci v zahodni Makedoniji in 2 meseca pred kapitulacijo Italije stopili "V vrste partizanov v Debercu. Slovenska četa je že bila formirana 14. julija 1943 pri Glavnem štabu — imenovala se je »Slovenska četa« ter je 11. novembra 1913 bila vključena v prvi kosovski bataljon I. makedonske udarne brigade, ki je bila formirana 10. novembra 1943. Tako smo začeli slavno pot še pred kapitulacijo 2 tali je skupina mož, ki so se kasneje imenovali »Slovenska četa« ■— »Juriš-na četa«. Primorci, ki smo sestavljali to četo, smo bili med ostalimi borci I. makedonske brigade znani po svoji nesebičnosti, možatosti in junaštvu, Iti smo ga kazali ob vsaki priložnosti. Zavedali smo se vedno, da se tudi na ozemlju Makedonije bojujemo za svobodo vseh Jugoslovanov, da se tudi z bojevanjem na daljnem jugru borimo za svobodo od fašizma zatirane Istre in Slovenskega Primorja. Eden najbolj znanih junakov v tej četi je bil Jože Podgornik. Bil je to človek — mlad po letih in izredno bister, pogumen, iznajdljiv, dober borec »Slovenske čete«, ki je često bila trde boje z Nemci, Bolgari in albanskimi balisti.
Ena najbolj uspelih akcij, ki jih je izvedla I. makedonsko-kosovska brigada in z njo slovenska »Jurišna čela«, je bil tako Imenovani bogomilski marš, ki je trajal od 31. januarja 1943 <lo 14, februarja 1944. Brigada je imela nalogo, prebiti se iz sovražnega obroča z osvobojenega ozemlja. Krenili smo čez Kožuh planino, preko vasi .Nikodim pri prilepu, kjer smo se prvič spopadli s sovražnikom; skozi sneg in obkroženi od volčjih tolp; preko Bogomilskih tesni na Oraško Cuko; šli smo skozi snežne žamete in vihar, prebijali smo se skoz7 sovražne obroče in se spet približali Nikodimu. Toda sovražnik je bil zme.raj močnejši. Namesto počitka so padali borci, utrujeni, neprespani, lačni, premrzli, slabo oblečeni, iz borbe v bor-l>o, iz obroča v obroč. In to pr; minus 20 stopinj. In potem smo preko Bogomile prišli do Črne reke v upanju, da bo na drugi strani reke vse to nadčloveško trpljenje končano. Na-
še sile so bile na koncu. Težko je bilo celo vstati po počitku iz snega. In spet smo morali ugotoviti, da je sovražnik dobro zavaroval vse prehode preko Črne reke, za nami pa so pritiskali črni fašisti — in ostal je edin; izhod prebresti Črno reko, pre-bresti pri minus 20 stopinjah! To, kar bi se vsakemu človeku zdelo v normalnem življenju nemogoče, to smo izvršili borci, ki smo bili nekateri že na pol mrtvi od naporov in mraza. Tudi ledena Črna reka za nas ni bila nepremagljiva zapreka. Pot v Egejsko Makedonijo je bila prosta. In vendar nas je čakal še zadnji napor: marš čez planino Kožuh, ki je bil izveden v najbolj groznih pogojih in terjal novih žrtev. Več borcev je med potjo zmrznilo. Med njimi je bil tudi tovariš Valentinčič iz Podbrda, ki smo ga tovariši nosili do vrha Kožuh planine, pa je tam do smrti utrujen za vedno zaspal. Mnogim borcem so v snežnem metežu in v boju odpadli deli telesa. Njihova žrtev je omogočala velike uspehe, ki o njih človek lahko govori le z največjim spoštovanjem. Po vseh teh naporih se je edinica spet morala v Egejski Makedoniji spopasti z Nemci. A to pot nam je priskočil na pomoč bataljon s tovarišem Zuferjem Mu-sičem na čelu. Odbili smo napad in kmalu dosegli še celo vrsto uspehov. Slovenska četa je bila znana kot jurišna po velikih junaštvih. Borbe v Bogomilu, Grahovem dolu, borbe na Karaorman planini, v Kičevu, Debru, Belasici, na Črni reki. Južnem Bro-du, v Batunu, Larini, Germani, Ba-hovu, Trstenlku itd. so to često pro» slavile, da je postala povsod znana po uspehih, po velikih junaštvih in drzno izvedenih akcijah.
Slovenska četa pa je 5e naprej delovala v sestavu I. makedonske kosovske brigade v bojih za končno osvobojenje našo domovine. Ustanovile so se nove brigade in Kumanov-ska divizija. V neprestanih napadih na nemško divizijo »E«, ki se je umikala v oktobru 1944 proti severu, so osvobajali Makedonijo, ki je bila do druge polovice septembra vsa osvobojena. Tako jo skupina primorskih mož in fantov z ramo ob rami srbskih, makedonskih, črnogorskih, hrvaških in šiptarskih borcev kovala neporušljivo bratsko zvezo svobodnih jugoslovanskih narodov, ki je nihče ne more porušiti.
Se zmeraj imam sveže v spominu tovariša Slavka Gabrščka, prvega komandirja istrske čete. Se zmeraj vidim, kako je umrl. N; hotel zapustiti konja s tovorom municije, ko sta se prebijala dva kosmetska bataljona iz sovražnega obroča s planine Bukovilc proti vasi Tajmište blizu Kičeva. To je bilo 5. novembra 1943. Nikoli ne bom pozabil podobe tovariša Jožeta Podgornika, ki je bil doma iz Trnovega pri Gorici. V vseh bojih se je izkazal z Iznajdljivostjo in junaštvom. Dobro so spominjam neke hude bitke z bolgarsko okupa-
torsko vojsko pri vasi Velmelj blizu Ohrida. Tedaj je tovariš Podgornik vdrl v bunkerje. Tovariš Podgornik se je bojeval junaško in prav tako junaško padel pr; Raspuču ob vznožju planine Karaorman 12. junija 1944, ko smo uspešno branili Struško Me-lasijo, Karaorman in planino Sla-velj pred napadom Nemccv in albanskih balistov.
Skupinski grobovi so raztreseni po vsej Makedoniji, celo v Egejski Makedoniji. Za mnoge ne vemo, kje imajo grob, zlasti ne za tiste, ki so padli v bojih okoli Bogomile.
Na makedonskih tleh so nesebično žrtvovali kri Srbi, Črnogorci, Slovenci in Hrvatje in prav tako, kakor so to delali Makedonci do najsevernejših meja naše domovine pri zadnjih operacijah za njeno dokončno osvoboditev.
Brez števila je bilo v tej veliki epopeji prigod, ki so na najbolj prepričljiv način prikazovale nezlomljivo bratstvo in enotnost vseh jugoslovanskih narodov. Komunistična morala, globoka humanost, nesebično junaštvo in vdanost -ideji svobode ter človeškega preporoda — to so bile odlike, ki so krasile tudi makedonske borce. Slovenci, ki so se ramo ob rami borili z njimi za iste cilje, so bili živa priča tega bratstva in enakosti jugoslovanskih narodov. Pa ne samo živa priča — bili so aktiven činitelj tega dogajanja, saj so z lastno krvjo in življenji dajali znaten doprinos tej stvarnosti.
Na pohodu proti Bogomili (v Makedoniji se ga še danes spominjajo pod imenom Bogomilski marš), ki je za Makedonce to, kar je za Slovence pohod XIV. divizije na Štajersko ali
Del borcev Slovenske čete v Makedoniji leta 1944
kar je Sutjeska za Jugoslavijo, je v visokem snegu smrtno utrujena klonila mlada borka. Ves pohod z nenehnimi bitkami je trajal petnajst dni skupaj -in večina borcev tudi po nekaj dni sploh ni zatisnila očesa. Komandant brigade Petar Brajevič-DJuro, ki je pokazal naravnost nadčloveško vzdržljivost, je skušal borko obuditi, a vse zaman. Zaupal jo je borcem Slovenske čete, ki so jo v snegu in zametih ter burji prenesli nekaj desetin kilometrov daleč, da so jo lahko s snegom in umetnim dihanjem obudili, priklicali nazaj v življenje. Dejansko je vstala od mrtvih. Na zadnjem obisku pri teh tovariših v Ohridu so se naši slovenski borej ponovno srečali z njo. Veselje je bilo obojestransko in še enkrat so obudili spomin na tiste hude čase.
Na umiku pred fašističnimi bolgarskimi četami je borec Slovenske čete zaostal v visokem snegu, ko si je
previjal noge. Ko je nato hitel za tovariši, je v snegu naletel na umirajočega makedonskega tovariša. Ni mu' mogel pomagati, čeprav ga je kos poti podpiral in mu vlival poguma, naj zdrži. Vendar pa je kljub temu mladi Makedonec omagal in izdihnil v rokah slovenskega tovariša in so-borca.
Ko se je brigada prebila proti Debru, so njene borce tamkaj navdušeno pozdravili domačini. Neka Ma-kedonka jim je postregla z vsem, kar je pač premogla. Pri tem je poizvedovala po svojem sinu, ki je še mlad odšel v partizane. Povedala je, da mu je ime Marko in ga tudi opisala. Borec iz Slovenske čete je uvidel, da je to prav tisti mladi tovariš, ki je podlegel hudim naporom Bogomil-skega marša. Srce mu ni dalo, da bi trpeči materi povedal resnico — rekel ji je, da je sina spoznal med pohodom in da je le-ta ostal v Makedoniji za vezo. . .	zidar
spomini na osvobodilni boj v jubilejnem letu zkj
20. julij 1944 bo ostal prebivalcem partizanske vasice Artviže v Brkinih v žalostnem spominu. Tega dne so Nemci drugič požgali vas in pobili 5 mladih ljudi ter enega starčka, nekega mladeniča pa odpeljali in njegova usoda še danes ni znana.
Ponoči 18. julija je bataljon Istrskega odreda dobil nalogo, naj pri Artvižah prepreči Nemcem pohod čez Brkine. Naša obveščevalna služba je namreč zbrala podatke o pripravah nemškega pohoda od Kozine preko Rodika na Artviže. Nemci so verjetno vedeli, da so na osvobojenem ozemlju v Brki-
nih močne partizanske enote, saj je bil tam Istrski odred, bataljon VDV, partizanska bolnišnica Za-lesje in komandi mesta Materija in Ilirska Bistrica. Zato je naš bataljon dobil nalogo, da za vsako ceno prepreči sovražniku pohod v Brkine.
Utaborili smo se približno 1500 metrov pod Artvižami. Naslednjega dne, 19. julija, sva s komandantom bataljona razmestila patrulje in izvidnice. Opoldne smo zvedeli, da nameravajo Nemci vdreti v Brkine 20. julija. Zato smo takoj izdelali načrt napada.
Naš bataljon je štel nekaj več
Nemcem ter izdajalcem naših narodov se je bližala zadnja ura. Zmagujoča jugoslovanska vojska je razbila zadnje ostanke okupatorjevih sil in se krepko spoprijela tik pred zaključkom druge svetovne vojne z nemškimi, usta-skimi, četniškimi in -belogardi-stičnimi tolpami, ki so pustošile po domovini. To pustošenje je bil brezuspešen poskus na smrt ranjenih zveri, da bi, preden bi sama podlegla, zadala našemu ljudstvu še svoj zadnji udarec.
Bilo je aprila 1945. Takrat se je okupator čutil najbolj varnega le v mestih in večjih naseljih. Utrjeval je svoje postojanke in v njih, do zob oborožen, varoval razen lastnega življenja še naro-
Vas
Lokev pri Divači, kjer je bila znamenita »sladkorna akcija«
pano blago. Ena izmed takšnih postojank je bila tudi v Lokvi pri Divači. V njej je skrival velike zaloge sladkorja, moke, olja, masti, oblek in obutve. Za te zaloge je zvedel štab Istrskega odreda, ki je križaril kot sestavni del 30. divizije IX. korpusa po Brkinih.
Druga četa Istrskega odreda je bila v začetku aprila v bližini vasi Dane, ki leži med Škocja-nom in Rodikom. Pripravljala se je na zadnji spopad z okupatorjem, ko je bila nenadoma obveščena, da je glavnina nemške vojske zapustila Lokev in da je v vasi ostalo samo 30 vojakov, ki čuvajo bogato skladišče živil. Komandir čete Ivan Pezdirc-Cankar je izbral 30 partizanov in z njimi v trdi noči prekoračil železniško progo ter cesto med Kozino in Divačo.
Še tisto noč -smo izdelali podroben načrt napada na skladišče. T?erenec Jože Ban-Sam in -obveščevalec Tone sta krenila v vas, da bi si podrobneje ogledala položaj. Drugo jutro pa smo krenili v smeri Gročana—Vrhpolje—Pesek. Kako veseli smo bili teren-cev iz Lokev, ki so prihiteli z izdatno malico .in nam povedali marsikatero podrobnost o stanju v vasi, da smo naš načrt čimbo-Ije izdelali. Obveščevalec Tone in terenec Sam sta zopet krenila v vas ter sta izbrala tri pare konj in tri velike kmečke vozove, s katerimi bi odpeljali sladkor. Ugotovila sta obenem, kje imajo Nemci glavno skladišče, kako bo moč najlaže priti do njega, kje naj postavimo zasede in kdaj bi
bilo najbolj primerno uničiti telefonske linije med Lokvami, Sežano, Divačo in Bazovico.
Vse je bilo do podrobnosti pripravljeno. Nestrpno smo čakali trenutka, ko bi začeli z eno izmed najbolj drznih akcij. V Pre-ložah so nam vaščani pripravili izdatno večerjo in okrog 21.30 ure smo kreniil proti Lokvam.
V največji tišini smo se pritihotapili do postojanke. Bilo je 18. aprila 1945. Nemški stražar je — čim je opazil partizansko strojnico — zbežal v postojanko, obvestil posadko o -našem prihodu in z njo vred zbežal skozi okno v temno noč.
Takoj smo postavili močne zasede na cesto proti Bazovici, Sežani in Divači. V dobri uri smo naložili na vozove več kot 400 kg sladkorja, žal pa nismo mogli izprazniti tudi skladišča oblek in obutve. Medtem ko smo mi na-tovarjali sladkor, pa so mladinci in mladinke popisali zidove ter hiše z narodnoosvobodilnimi gesli.
Vaščani so bili zelo začudeni nad našo drzno akcijo, le bali so se maščevanja Nemcev. Res, drugi dan so Nemci pridrveli v Lokev, toda maščevali se niso. Zavedali so se svoje nemoči in odpeljali samo tisto, česar mi nismo mogli.
Sladkor smo takoj prenesli v partizanske bolnišnice, nekaj pa smo ga razdelili med Brkince.
Bila je to drzna, vendar zelo uspešna akcija naše čete, katere se prav radi spominjamo vsi njeni udeleženci, pa tudi domačini vedo še danes povedati marsikaj o njej.	2. J.
kot sto partizanov. Več kot petdeset je bilo razporejenih v iz-vidniške skupine, ki so kmalu zvedele, da so Nemci spremenili smer svojega pohoda. Odločili so se, da bodo krenili preko Brezovice. To vest so nam potrdile tudi mladinke - kurirke iz Rodika: Albina in Sabina Race ter Silva-na Babič. Z njimi sta bila tudi pionirja Joško Bradač iz Kačič in Sergej Salvi iz Rodika. Po krajšem razgovoru z njimi smo jim svetovali, naj se vrnejo domov skozi Vareje v smeri proti Divači.
Opolnoči je bataljon zasedel položaje. V taborišču so ostali samo kuharji in stražar. V zasedi smo ■ imeli težko Bredo, protitankovsko puško, štiri angleške strojnice, vsak izmed nas pa je imel puško. Medtem ko je komandant bata Ijona France Mlakar šel na ogled položaja južno od Arvtiž, sem jaz krenil v zahodno smer.
Nebo se je začelo temniti. Pripravljala se je nevihta. Vidljivost je bila izredno slaba. Šel sem proti Artvižam. Medtem so se Nemci že približali vasi. Pri cerkvici na artviškem hribu sem se nenadoma znašel v njihovi sredi. Čim so me zagledali, so takoj streljali name, jaz pa sem jo ucvrl, kolikor so me noge nesle. V jarkih sem iskal zaklonišča in, čeprav se je za menoj zisula toča krogel, sem odnesel zdravo kožo. Tedaj so se oglasili tudi naši. Vnela se je borba in za trenutek nisem vedel, ali sem obkoljen ali pa sem izven bojnega meteža. Začel je padati dež in bliskalo in grmelo je. Partizani, ki so bili v zasedi, so neusmiljeno tolkli po Nemcih dve_uri in jih končno le prisilili, da so zapustili svoje položaje.
Zaradi tega poraza so Nemci pobesneli. Zažgali so vas, ubili so starčka, Dudka po domače, nato pa zverinsko mučili naše kurirke in oba- pionirja, ki so jih na poti ujeli Žive so jih nabadali na bajonete in jih ob goreči hiši po-strelili.
V z>as sem se priplazil, ko so Nemci že odšli. Deževalo je. Ljudje so bili vsi premočeni in z grozo v očeh so gledali gorečo vas in mlade žrtve. Živina je v gorečih hlevih tulila od opeklin. Bil je strašen prizor.
Drugi dan smo odpeljali žrtve v sosednjo vas in jih pokopali. Požgane Artviže pa so ostale nema priča iielikega zločina, ki so ga Nemci napravili 20. julija 19-14 v tej hrabri partizanski brkinski vasici.	Jože Žnidaršič
2ENA ¡H DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA *r2ENA IN DOM ZDRAVSTVO IN VZGOJA * ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA
SPOMINI NAŠIH ŽENA IZ ČASA NOB
Ko smo pred letom pričeli zbirati spomine naših žena, ki so največ doprinesle v naši borbi za osvoboditev izpod nacifašizma, smo na sestanek, ki je bil v Sežani, razen drugih seveda povabili tudi Justo iz Krajne vasi, ki jo je v času narodnoosvobodilne borbe poznal ves Kras, saj je bila med najboljšimi organizatorkami SPŽZ odborov po vaseh. Vsa zadovoljna se je povabilu odzvala ter takoj pripomnila, da je že sama velikokrat premišljevala, kaka škoda je, da se pozabljajo dogodki iz naše velike narodnoosvobodilne borbe. In Justa, kljub temu, da ni več mlada, da ima doma precej dela, je ponovno hitela po vaseh do tistih žena, za katere je vedela, da so bile aktivne v času NOB, ter zapisovala njihove spomine.
Tudi svoje spomine je zapisala in iz teh spominov je razvidno, kako veliko je bilo njeno trpljenje v času italijanske okupacije, ko so divjali fašisti po naših vaseh, strahovali mirne prebivalce in jih gospodarsko uničevali, da bi si prilastili njihovo zemljo.
Ko je leta 1941 Italija napadla Jugoslavijo, je Justa, kot mnogi drugi tiho. upala, da je prišel dan rešitve. Veliko je bilo njeno razočaranje ob razpadu Jugoslavije. Ko pa je slišala, da se po gozdovih zbirajo borci in pripravljajo oborožen upor proti sovražniku, se je upanje zopet pojavilo. Slišala je. da so se tudi na Krasu že pojavili organizatorji in tedaj je bila njena največja želja, da bi jih spoznala in da bi jim lahko pomagala.
Prve partizane je srečala jeseni leta 1942 med Lukovcem in Kobjeglavo. Med njimi sta bila Darko Marušič-Blaž in Stjenka. Približno deset dni kasneje pa je prisostvovala širšemu sestanku, ki je bil v gozdu na Kosmatem vrhu. Od tedaj dalje je pričela aktivno delati za OF, bila je predana in tudi pripravljena na vsako žrtev. V zgodnji pomladi leta 1943 je imela povezavo s četami, ki so se kretale po Krasu, ter je pomagala pri zbiranju hrane. Meseca maja 1943 je peljala med borce dve mladinki, ki sta dobili navodila za organizacijo mladine. Do kapitulacije' Italije sta organizaciji žena in mladine delovali skupaj pod vodstvom OF in KP.
Kmalu po kapitulaciji Italije so na množičnem sestanku izvolili Justo v vaški odbor SPŽZ in je bila odgovorna za zbiranje prehrane. Še istega meseca je bila sprejeta v KPJ in to je bil najlepši dan v njenem življenju. Istočasno pa je bila izvoljena tudi v vaški odbor OF in odgovorna za socialno skrbstvo. Meseca decembra 1943 pa je že bila vključena v okrožni odbor SPŽZ za Kras. Tedaj se je pričelo njeno delo po terenu. Hodila je po vaseh, vodila množične sestanke in obravnavala z ženami probleme v zvezi z našo vojsko. Vaški odbori so bili Dostavljeni po vseh vaseh in žene so bile zelo aktivno in požrtvovalne. Dostikrat so dale zadnje, kar so imele, za naše borce.
V letu 1944 je prevzela odgovornost tudi za organizacijo RKS, V te odbore se je vključilo preko 80 odstotkov žena. Žene so pridno zbirale denar in obleko, kar je bilo razdeljeno večinoma po-gorelcem iz Štanjela in Kobdilja.
Pri Justini je bila leta 1944 tudi centralna vojaška javka, Sem so prihajali kurirji od IX. korpusa, prinašali so pošto, od tam dalje pa jo je nosila v Trst največ sama, Pomagali sta ji dve kurir-ki, in sicer Marija Brbičeva iz Tupelč in Marija Uršič iz Krajne vasi. Dostikrat je bila vodič raznim funkcionarjem in borcem, med katerimi se spominja Antona Vratuša-Vrana, Lidije Šent-jurčeve, Matevža. Preko te javke so potovali tudi tržaški aktivisti,
ko so šli na razna zborovanja ali sestanke na PNOO. Imela je stalne stike z okrožnim odborom SP ŽZ za Trst. Tu preko je šla tudi prehrana za tržaške aktiviste.
Leta 1944 meseca junija se je udeležila kot delegatka pokrajinske konference SPŽZ na Štjaku.
Bila je tudi na tridnevni partijski konferenci meseca aprila leta 1944 v Kobjeglavi in na tridnevni partijski konferenci v začetku leta 1945 v Ivanjem gradu. Leta 1944 se je udeležila okrožne konference SPŽZ na Vipavskih Preserjih in v jeseni leta 1944 zasedanja Okrožnega odbora NOO v Gojačevem. Leta 1945 je dobila odlikovanje za junaško zadržanje pred sovražnikom, in sicer Ordcn zasluge za narod III. stopnje, V imenu AVNO.T ji ga je podelil komandant tovariš Borštnar.
M. M.
NEKAJ RECEPTOV ZA PRIPRAVO RIB
PIKANTNE RIBE
i kg rib. Vi kg paradižnikov ali 15 dkg paradižnikove mezge, 1 jedilna žlica gorčice, lovorov list, poper, koreničje (peteršilj, zelena, korenček), 3 dkg margarine, 1 žlice kisle smetane, sol, limonin sok.
Očiščene in razpolovljene ribe, dobro namažemo z gorčico in s paradižnikovo mezgo ter zdušimo z nastrganim koreničjem. Nato jih precienemo na krožnik, zelenjavo pa malo zali jemo in prekuhamo, potem pa okisamo z limoninim sokom, po okusu osolimo, popopramo, dodamo kislo smetano in zlijemo na ribe. Serviramo ohlajeno jed.
RIBE S PARADIŽNIKOM V SOLATI
'/: kg rib, 10 dkg paradižnika, 1 čebula.
Majoneza: 1 rumenjak, 1 jedilna žlica limoniniga soka ali kisa, sol, '/> litra olja, čebula, zelen peteršilj, gorčica.
Očiščeno ribo zdušimo, ji odstranimo kosti, nato jo zrežemo na manjše dele, ji dodamo na koleščke narezan paradižnik in na listke narezano čebulo. Vse to polijemo z majonezo, ki jo odišavi-mo z dobro sesekljano čebulo, z zelenim peteršiljem in z gorčico. Prc-d serviranjem naj se popolnoma ohladi.
NADETE RIBE
1 kg morskih' rib oč:stimo. jim odstranimo kosti (da dobimo zrezke), jih osolimo in pokapamo z limoninim sokom. Na vsak zrezek položimo rezino liamburške slanine in ga tesno zvijemo v kloba-sico. Nato v kožici segrejemo ¡3 dkg olja. ali presnega masla, položimo nanj pripravljene ribje zrezke in pokrite cca 15 minut dušimo v lastnem soku.
Omako pa pripravimo takole: Se vročim zvitkom dodamo 3—1 žlice kisle smetane ali malo mleka in malo smetane. Lahko pa namesto smetane uporabimo tudi paradižnike.
(Po »Sodobnem gospodinjstvu«)
JUSTINA ZLOBEC iz Krajne vasi na Krasil
(Nadaljevanje s (i, strani) rešetke in iskala z očmi. Pogled ji je preskočil dvorišče, ki je ločilo samotno ulico od kaznilnice. Na pločniku je zagledala svojo mater z Janezkom v naročju. Srce ji je vztrcpetalo v radosti.
»Janezek. Janezek!« je iztegnila roko skozi rešetko in pomahala. »Janezek! Pozdravi mamo, pozdravi mamo!«
Mali, debelušni kodroglavček je dvignil glavo, pogledal, pobrcal od veselja z nogami in pomahal z rokami.
»Mama!« je potem zaklical s srebrnim glaskom.
Sončku so se zaiskrile oči od ponosa. Za trenutek se je obrnila od okna in pogledala tovarišice pod seboj, češ: ali ste slišale? Prvič v življenju je poklical svojo mamo!,.. In ko da bi hotela še bolj poudarili in razkazal i svojo srečo, je še enkrat pomahala Janezku in zaprosila:
»Janezek, Janezek, pokliči mamo!«
»Mama!« je spet zazvenel otroški glas na ulici.
»SODOBNO GOSPODINJSTVO« ŠT. 1
Četrta številka »Sodobnega gospodinjstva« se v uvodu spominja pokojne Angelce Ocepkove, ki je veliko svojega časa žrtvovala borbi za razbremenitev delovne žene in matere.
Ančka Cerin piše o tečaju, ki ga Je organiziral Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva v Ljubljani za kuharice v menzah in obratih družbene prehrane, Dana Vodeb pa poroča o podobnem tečaju, ki ga je priredil Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Celju.
Tudi ta številka prinaša prispevek strokovnjaka o ravnanju z električnim štedilnikom. Zanimiv pa je tudi prispevek o različnih materialih, iz katerih je narejena kuhinjska posoda In o njihovem vplivu na hrano.
Za pozdravili je praktičen nasvet o preoblekah tapeciranega pohištva, ki nezaščiteno postane kmalu umazano in oguljeno.
Kdor rad s svojim delom sam prispeva k olepšanju svojega stanovanja, bo vesel nasvetov, ki jih bo prebral v članku o polaganju linoleja,
■■PtyL
tj« i.—
- --o.;-, • .	.
'•'VV"' •••'• -
Široko črtasto blago za poletni komplet: bluzo, krilo in ribiške hlače. Za počitnice, pa kamorkoli smo namenjeni, bo to kaj praktično
KOTIČEK ZA STARŠE —
Mati (jezno): Sram te je lahko, Metka: Prav nič me nimaš ra-smrklja! Da veš, prodala te bom da, mama, saj me samo kregaš! kar tu v trgovini, ko si tako ne- Mati: Ni res, da te kregam ve-sramna! Saj me je sram hoditi s dno in tudi prav dobro veš, da te tabo po cesti!	imam rada. Ni mi pa všeč, če sc
vedeš tako, da mi je nerodno.
Otroci se morajo vedno polno zavedati ljubezni staršev. Zato poskrbite, da kreganje in kazni ne bodo vzbudile i> otroku dvom, da ga ne marate. Zadostovalo bo, da mu vedno pojasnite, kaj je zagrešil in zakaj ga kregate oziroma zakaj je kaznovan
zlasti še, ker so stroški za to tako visoki.
Koristen prispevek pomenijo tudi članki v nadaljevanjih o otroških nesrečah v gospodinjstvu, k; bi jih morala brati vsaka mati.
Tudi ta številka prinaša prispevke o higieni in oblačenju.
Bogato je zastopano področje prehrane. Tu najdemo nasvete za shranjevanje različnih vrst živil, navodila za prehrano starejših ljudi in veliko receptov za konserviranje ra-barbare. Jagod, kosmulj, borovnic, ribeza, češenj in graha.
Kot v vsaki, je tudi v tej številki nekaj za tiste, ki rade pletejo in za tiste, ki imajo vrt.
Revija »Sodobno gospodinjstvo« izhaja šesto leto. Kljub svoji mladosti je dosegla v tem času lepo naklado — 1G.OOO izvodov in se s tem uvršča med najbolj brane revije v naši republiki. Število naročnikov pa še vedno narašča. To je dokaz, da je revija zajela področje, ki ga prej ni nihče sistematično obravnaval s strokovne plati in da je težnja za sodobno ureditvijo gospodinjstva in doma zelo velika.
Majska številka revije »OTROK IN DRUŽINA«
Majska številka revije obsega kar -10 strani. Nabralo sc je veliko vprašanj posebno okol; stanovanjskih skupnosti. Tovarišica Vida Tomšič piše o otroških ustanovah v stanovanjskih skupnostih; to je pravzaprav odlomek iz njene razprave na aprilskem zasedanju Zvezne ljudske skupščine m zajemajo zdaj približno milijon prebivalcev v naših mestih in industrijskih središčih. In tu so že različna gledišča in težnje, pravi tov. Vida Tomšičeva, na katere je treba opozoriti, da bi pri izpolnjevanju zakona o stanovanjskih skupnostih hitreje napredovali.
Sploh je majska številka naše revije posebej posvečena povečani skrbi za družino.
Bliža se konec šolskega leta in za marsikoga bo važno vprašanje: Kam sedaj? Pomagali boste svojim otrokom izbirati poklic. To je težko in odgovorno. Nekaj misli in nasvetov boste našli v reviji. Tudi invalidno mladino moramo usposobiti za primerne poklice. Življenje v Domu invalidne mladine v Kamniku nam to misel potrjuje.
Med pedagoškimi članki vas bo gotovo zelo zanimalo, kaj piše dr. Leon Zlebnik o otrokovi domišljiji. Številka prinaša tudi nekaj izpiskov iz pisem mladine. To so pisma, ki nas opominjajo in opozarjajo na to, kaj mladina od življenja pričakuje in kakšne so njene težave.
V pomenku s starši bodo mladi zakone; našli izčrpne napotke, kako naj spremljajo govor svojega otroka. Za razvoj otrokovega govora je najvažnejši čas od rojstva do Izpolnjenega tretjega leta.
In še opozorilo, da Je mesec junij mesec družine in gospodinjstva. Na zadnjih straneh revije je program Zveze prijateljev mladine Slovenije za la mesec. Program je zelo širok in bogat.
izlet
Društvo za pospeševanje gospodinjstva v Sežani je priredilo v »Mesecu družine in gospodinjstva« izlet, ki so ga je udeležilo 60 članic.
Po jutranjem odhodu iz Sežane so doživele žene prvo prijetno presenečenje v Idriji, kjer so jih sprejele tamkajšnje članice ženskega društva in predstavniki SZDL. Gostje so peljali na ogled rudnika živega srebra, muzeja in čipkarske šole. Sežanske žene so prijazne gostitelje povabile na obisk v Sežano in na ogled Škocjanskih jam.
Iz Idrije so izletnice nadalje-
»Glejte! ISabica ga je postavila na tla!« je vzkliknila ena izmeti dveh ob Sončku in se z obrazom še bolj približala rešetki.
Res je babica postavila Janezka na tla. Nekoliko razkoračeno, a brez pomoč, je moško slal na pločniku. Babica se je odmaknila za nekaj korakov, pocenila in z rokami vali la olroka k sebi. Janezek se je zazibal, nekaj trenutkov lovil ravnotežje in okleval, potem pa se je ojunačil in pogumno zdrobil proti babici. In ko-je srečno premagal težko pot ter dospel do varnega babičinega naročja, je iz njegovih uslcc zažvrgolel prisrčen smeh,
Z vseh oken v tretjem nadstropju kaznilnice sc je sprožilo navdušeno ploskanje in ozračje je bilo polno veselega vzkli kanja: »Živijo, Janezek! Zdravo, Janezek!« Z dvorišča, kjer so se v gosjem redu sprehajali moški kaznjenci in se zvedavo ozirali na okna žensk h celic, kjer se je glava tiščala glave, je zagrmel glas karabinjerja,
»He, tam gori! Proč od oken, če ne, bom streljal!«
Okna so se počasi praznila. Le Vida se je Se krčevito držala železnih krlžev in strmela v mater in otroka na ulici.
»Proč!« je še enkrat zavpil kara-binjer in snel brzostrelko z ramen.
Vida pa se ni mogla ločiti od okna-Z levico je odrinila prestrašeno lo-varišico, ki jo je hotela potegniti v celico, in zavpila: »Mati, al; je še zunaj?« Babica jc stisnila vnučka k sebi. »še, še! Ne boj se!« je vzkliknila, jo lv.tro ubrala po ulici in zavila za prvi vogal.
Karabinjcr je zaklel in grozeče dvignil puško. Vida pa je že bila skočila s stolčka na tla. Z njenega obraza je sijala sreča in zmagoslavje. Videla je svojega otroka, slišala njegovo prvo besedo, gledala, kako prvič: v življenju stopica po zemlj; — in zvedela je, da je mož na varnem . . .
v vsako hišo Slovenskega Primorja!
Model za tiste, ki imajo rade nenavadne kombinacije ali pa če nas k temu prisili svojevrstni vzorec blaga
vale pot skozi Cerkno v bolnico Franjo. O življenju v partizanskih bolnicah za časa borbe jim je govorila dr. Marija Jerasova. Od tam so se peljale žene skozi Tolmin v Kobarid in so se ustavilo pred novim spomenikom Simonu Gregorčiču. Tudi tu so jih pričakovali predstavniki SZDL in ženskega društva. Po kosilu so se izletnice odpeljale skozi Bovec v Trento k izviru Soče. S tem je bil izlet zaključen. Nazaj grede so še naredile ovinek ob cesti Bovec—Log P°d Mangartom, tako da ¡so videle staro trdnjavo in visok most, ki se boči nad Koritnico, M. V.
Iz nujnih navodil*uprave Rižanskega vodovoda, če hočemo pravočasno preprečiti katastrofo Redno in marljivo vzdrževanje vodovodnih armatur. Reguliranje ventilov pr; vseh iztokih tako, da ho možen minimalen iztok vode. Gre predvsem za pomivalna korita, za umivalnike v hotelskih sobah, v umivalnicah in podobno. Prj pisoarjih, ko se ne upoxabljajo, bi se morala voda zapreti. Vse prhe na morskih kopališčih bi morale
Komen
V novem Zadružnem domu v Komnu stoje že dolgo neizkoriščeni prostori, namenjeni kombinirani restavraciji in kavarni. Elaborate za ureditev tega novega gostinskega lokala je izdelalo že svoječasno na \lastne stroške domače turistično društvo in se zavzemalo tudi za potrebni kredit, katerega pa po upravnih spremembah ni dobilo. Tako stoji prostor prazen, Komen pa, ki ima zlasti ob nedeljah in praznikih znaten obisk iz Trsta, ostaja brez primernega gostišča.
imeti natezno napravo, ki sama zapira iztok, regulacijski ventil za prho pa naj bi se priprl.
Vodometi na vodovodni tlak so za naše razmere nedopustni, zato jih je treba preurediti na sistem kroženja vode s pomočjo male električne črpalke (kot n. pr. v Portorožu).
Hladilnike na vodno hlajenje je treba preurediti na zračno hlajenje. Vodo za hlajenje strojev v industriji je treba regenerlrati vsaj tam, kjer je to možno.
restavracijo
V zadnjem času so se pojavili predlogi, naj bi gostinsko stisko v Komnu, kjer so imeli nekoč sedem gostiln, rešili z obnovitvijo zasebnih obratov. Ker pa ni verjetno, da bi mogel kateri koli izmed zasebnikov urediti sodobnim higienskim in turističnim potrebam ustrezajoči gostinski lokal, bi bilo nemara vendarle potrebno najti neki način, da bi uredili in odprli restavracijo v Zadružnem domu, ki bo v korist lokalnemu turizmu in občini.
-ar.
Izredni ukrepi, ki naj bi ublažili posledice pomanjkanja vode, bi bili:
Zmanjšanje potrošnje vode do skrajnosti, pri zalivanju javnih parkov in nasadov.
Prekinitev dobave vode za vrtnarstvo in kmetijstvo sploh.
Podražitev vode, porabljene preko dovoljenih normativov.
Ce bi vsi potrošniki vode v obalnem pasu dosledno upoštevali ta navodila, bi se znatno zboljšala preskrba s pitno vodo, morda bi celo odpadla potreba po ostrejših ukrepih.
V primeru opuščanja ukrepov za skrajno štcdnjo pitne vode pa bo tlak v vodovodnem omrežju vs» poletje padal, po stanovanjih, bolnišnicah bo podnevi docela zmanjkalo vode, kar bo povzročalo hujše bolezni in močne izpade v proizvodnji naše industrije.
VARCUJMO Z VODO VSI IN POVSOD!
OPOZORILO
Uprava RIŽANSKEGA VODOVODA KOPER predvideva, da bo v prihodnjih tednih večkrat zmanjkalo vode, zato opozarja imetnike bojlerjev, hladilnih naprav z mehanizmom, ki delujejo na vodno hlajenje, naj pravočasno izklapljajo električne priključke!
V zadnjem času so se v javnosti pojavili vneti zagovorniki starega Kopra. Postavili so se na stališče, da bi morali staro mesto na bivšem otoku ohraniti tako, kakršno je izoblikoval srednji in rani novi vek Zato naj ne bi tu nič rušili in nič novega gradili, ali pa vsaj redke nove stavbe prilagodili starim. Novi deli mesta naj bi nastali na niže od morja ležečem svetu ter na semedelskih in škocjanskih obronkih, še prav posebej pa so se ti zagovorniki starega Kopra postavili proti gradnji stolpnic ali »nebotičnikov«. To stališče jim je narekovala zavzetost za starine, ki je vsekakor vredna hvale, je pa v našem primeru žal le eden izmed činiteljev, ki more odločati o usodi nekdaj otoškega Kopra. Ce želimo seči vprašanju res do dna, se moramo najprej vprašati, kaj ta naš stari Koper stvarno predstavlja in kaj bi morali v bodoče storiti, če bi se odločili, da ga ohranimo takega, kakršen je.
Otoški Koper je dobil svojo done-davno podobo s postopno rastjo v
Čeprav se je začel po osvoboditvi turizem ob našem morju leto za letom krepkeje razvijati, je prijazna pa tudi zanimiva Izola hudo zaostala. Vsa zadnja leta sploh ni več veljala za turistični kraj. Resna prizadevanja za razvoj v turistično središče so se pričela šele lani. Uredili in z nasadi obdali so cesto do konca nekdanjega otoka, napravili novo kopališče s kabinami in okrepčevalnico, delovni kolektivi so pa postavili zraven še prve počitniške hišice. Ta prizadevanja se letos zelo uspešno nadaljujejo.
Turistično olepševalno društvo, ki je skoraj dve leti životarilo, .so letos obnovili in se energično lotili dela. Skupaj z novo poslovalnico turističnega urada Slav-nik je preskrbelo večje število zasebnih turističnih sob s 75 posteljami, a njihovo število še ■dalje raste in bo gotovo preseglo število 100 ležišč. Prva organizi-i-ana skupina 60 turistov, kateri bodo sledile v času sezone in še v posezoni nadaljnje, je že prispela. Napolnile so se počitniške hišice kolektivov in tudi hotel »Riba« ni prav nič v skrbeh za polno zasedbo nočitvenih kapacitet.
V zvezi s temi prizadevanji je dobila Izola tudi lepšo zunanjo podobo. Odstranili so veliko takega, kar je prej kazilo lepi videz cest in ulic, uredili nasade, obnovili pročelja nekaterih hiš ter zregulirali eno najvažnejših •ulic. Turistično olepševalno društvo je razpisalo za 50.000 dinarjev nagrad za ocvetličenje oken in balkonov ter določilo še nadaljnjih 20.000 dinarjev kot pomoč za nabavo cvetlic. Pri tem pomaga krepko tudi mestna vrtnarija, ki bo v kratkem uredila v mestu prepotrebno cvetličarno. Poleg tega je društvo naročilo maketo mesta, katero bo postavilo pri avtobusnem postajališču pred gostiščem »Turist«. V prihodnjih dneh bo uredilo pot do Simonovega zaliva, kamor se hodi kopat mnogo domačinov. Za prihodnje leto pa namerava izdati skupaj s koprskim tudi pre-potrebni krajevni prospekt.
To so razveseljivi znaki napredka, vendar so še stvari, o katerih bo treba resno razmišljati. V velikem parku ob morju stoji
IZOLA PRED DNEVOM BORCA
Občinski odbor Zveze borcev v Izoli bo s sodelovanjem kul-turnoprosvetnih in športnih organizacij priredil proslavo Dneva borca, V petek zvečer bodo prižgali kresove in priredili sprejem otrok padlih borcev. V soboto ob 8.30 uri bo jadralni klub »Burja« priredil tekme jadrnic, ob 10.30 se bo začelo strelsko tekmovanje SD »Darko Marušič«, ob 11.30 bodo položili vence pred spomenik padlih borcev, ob 20. uri pa bo v mestnem parku svečana proslava s pestrim sporedom. Po proslavi bo ljudsko rajanje.
V nedeljo, 5. julija se bodo začele ob 8,30 veslaške, ob 10. uri pa nogometne tekme.
Tiha in srednje skromna želja nas vseh pred začetkom dopustov: imeti takle Colibri, ki ga pratikar dokončujejo v tovarni Tomos v Kopru
PRESTRANEK
V četrtek, 25, junija, je bila v Kulturnem domu na Prestranku prireditev za zaključek šolskega leta.
Preživeli smo dve nadvse prijetni uri ob nastopu učencev osemletke, ki so s svojim izvajanjem navdušili napolnjeno dvorano. Zborno in solo petje, recitacije, kratka igrica, baletne točke, mali harmonikaš in predvsem prisrčni in sproščeni nastop učencev prvega razreda, vse to je prisotne navdušilo in morebiti se je marsikateremu od staršev obenem s solzo ganotja utrnila tudi misel, da včasih premalo spremljamo rast in napredek naših otrok, ki tako vedro in nasmejano stopajo v življenje. Morebiti prav doma izgine dobra volja z njihovih obrazkov... Ta nastop nam je ponovni dokaz, da so na Prestranku dobri pogoji za kulturno in telovadno udejstvovanje šolske mladine, le da nam za fiz-kulturo manjka telovadnica, ki je spričo velikega števila otrok nujno potrebna, če naj se razvijajo po načelu: zdrav duh v zdravem telesu!
Učiteljskemu zboru naše šole. Id prizadevno uči in vzgaja našo mladino, izrekamo toplo zahvalo!
Mama iz Prestranka
MLADI HARMONIKARJI iz Maribora so gostovali v Kopru
Včeraj je zaključil Il-dnevno turnejo po obalnih krajih našega okraja pionirski harmonikarski zbor DPD Svoboda Maribor-Pobrežje. Okrog 70 harmonikarjev, starih 5 do .13 let, je pod vodstvom Jožeta Matjašiča navdušilo številne poslušalce s pestrim sporedom skrbno naštudi-ranih narodnih in partizanskih pesmi. Nastopili so dvakrat v Kopru, nato v Izoli, Portorožu, Piranu, Ankaranu, zaigrali so tudi gojencem Industrijske-kovi-narske šole in delovnemu kolektivu tovarne TOMOS. Največ hvaležnih poslušalcev pa so imeli med oskrbovanci bolnišnice v Valdoltri, ki ne bodo pozabili njihovega koncerta in obiska.
stavba, ki jo bila nekoč počitniški dom avstrijskih železničarjev, zdaj pa je uradno poslopje ribje predelovalne industrije. Bilo bi več kot potrebno, da bi jo preuredili v hotel in vrnili turizmu. Ker je v parku tudi lepa restavracija z vrtom, ki zdaj ni dobro izkoriščena, ob obali pod parkom pa opuščeno kopališče, bi mogel postati ves ta prostor najideal-nejše središče izolskega turizma, ki bi leto za letom privabljal zla-
Prizor na gornji sliki kaj nazorno izpričuje vneto »varčevanje« z vodo v teh kritičnih dneh. Takih javnih vodnjakov in vodovodnih pip je vzdolž glavnega voda Istrskega iwdovoda še več in bilo bi prav, če bi si tudi ko-ristniki teh javnih vodovodov prizadevali za čim smotrnejšo porabo in maksimalno■ varčevanje z vodo, dokler ne bo to vprašanje uspešno rešeno
OB KRITIČNEM POLOŽAJU ZARADI POMANJKANJA VODE NA OBALNEM PODROČJU
sti domače ljudi, pa tudi obiskovalce iz tujih držav.
Uresničenje tega načrta ne bi terjalo ne preveč časa in tudi ne preveč stroškov, ki bi se mimo drugega lahko tudi kmalu amortizirali. Treba bi bilo le poskrbeti, da dobe pisarne ribje industrije drugo, manj dragoceno streho. V načrtu je sicer gradnja novega središča v Simonovem zalivu, toda to je še muzika bodočnosti. Velika finančna sredstva, ki bi jih uresničenje zamisli terjalo, še vrsto let ne bodo za Izolo zmogljiva.
R-r.
Izolsko pristanišče z ribiškimi ladjami
OB ROBU GOVORIC, RAZPRAVLJANJ IN PISANJA
času kunjunkture od nekako 12. stoletja, ko je prišel iz beneške pod avstrijsko upravo. Skoraj poldrugo stoletje se nato ni bistveno spremenil. Za časa Avstrije je zrastlo v njem le nekaj uradniških stanovanjskih hiš, sezidanih v značilnem stilu, znanem iz drugih avstrijskih krajev. Po letu 1918, ko je Avstrijo zamenjala Italija, pa niso zgradili v starem mestu nobene hiše več.
Takšen je Koper dočakal osvoboditev. Tipično zaostalo naselje z nekaj starimi plemiškimi in meščanskimi palačami ter hišami, cerkvami in samostani sredi množice kmečkih in ribiških prebivališč, ki so le nekatera celo dvo do trinadstropna, a naseljena le v nadstropjih. Ker so hiše brez kleti in večinoma celo brez vsakih pravih temeljev, predstavljajo pritličja samo slab nadomestek za različne shrambe in ropotarnice, ali pa so po večjem delu le velike in praktično neuporabljive veže.
Ogromna večina teh hiš je enodružinskih. Stanovanjski prostori v mnogih so le v sili uporabni, ker so temni in vlažni ter tudi sicer nehigienič-ni, Cele četrti so brez vodovoda, če-sto celo brez stranišč. Kanalizacijo predstavljajo z zevajočimi kamnitimi ploščami pokriti primitivni jarki. Nemalo teh hiš je tako primitivnih in dotrajanih, da podobnih ne najdemo nikjer več. Med njimi ni malo razpo-kanih ali celo nevarno nagnjenih. Ce pa k temu še prištejemo, da so ulice med njimi silno tesne, ponekod celo komaj dva metra široke ter zato brez zraka in sonca, se moramo zelo resno vprašati, kaj naj z vsem tem počnemo?
Zagovorniki podobe starega Kopra predlagajo, kakor smo že povedali, naj se ga ne bi dotikali. Mesto'naj bi ostalo kakršno je, v kolikor pa bi vmes le gradili nove stanovanjske ter druge stavbe, naj bi jih prilagodili stilu starih. Ce pa bi se odločili za to, bi morali gotovo nad tisoč opisanih hiš temejito poprav.ti in vsaj notranje popolnoma prenoviti. Za ta dela bi potrebovali mnogo milijard dinarjev, vendar bi tudi potem vanje le težko spravili stanovalce, ki si žele vsaj nekaj sodobne udobnosti, zraka in sonca. K temu bi morali potem prišteti še nekaj sto milijonov dinarjev za novo kanalizacijo, vodovod, elektriko in drugo, ker sedanje napeljave na ustrezajo več.
Tu pa nastane vprašanje, kje dobiti za to potrebne milijarde, ki bi služile — tudi do zadnje pare uporabljene — samo enemu edinemu namenu: historičnemu, nikakor pa ne
praktičnemu. Denarnih sredstev v take namene ne zmorejo in ne bodo nikoli zmogli ne občina ne okraj in ne republika. Ce pa teh sredstev ni in bi bila — celo če bi jih zmogli — nekoristno uporabljena, nam ostaneta le dve mogoči rešitvi: da prepustimo stari Koper razpadanju ali da ga po-dremo in zgradimo na njegovem mestu novega.
Menimo, da ni razsodnega človeka, ki bi si upal ob poznavanju stvarnega položaja zagovarjati prvo možnost. Mogoča in življenjska je pač samo druga. Hiše starega, otoškega Kopra se morajo umakniti novim, sodobnim, udobnim stanovanjskim, poslovnim in uradnim zgradbam, kakor so se že umaknile na Belvederu. Ostanejo naj le res arhitektonsko ali zgodovinsko pomembne zgradbe, ki so itak že odbrane in zaščitene. Kot celoto pa je seveda treba ohraniti sedanji Titov trg in nemara še Čevljarsko ulico. Kazalo pa bi še pripomniti, da tudi zaščita posameznih stavb ne bi smela biti preširoka. Noben Koprčan ne bi n. pr. vedel povedati, zakaj in čemu naj bi še dalje ohranjali bivše skladišče soli na sedanjem Pristaniškem trgu, v katerem je zdaj gostišče »Taverna« in čolnarna, Vsak ljubitelj lepšega Kopra si želi, da bi ta zgradba čimprej izginila in napravila prostor moderni stavbi, ki bi zaokrožila podobo svoje okolice.
Ce pa stari otoški Koper izgine in ga zamenja novi, moderni, kar se bo po neizprosni nuji postopoma tudi zgodilo, bi bilo nesmiselno zahtevati, naj se nove stavbe po svojem stilu prilagode preteklosti. Cemu neki naj bi se prilagajale nečemu, česar jutri sploh več ne bo? 2e sedanje delno prilagajanje na prenovljenem Belvederu izgublja spričo tega svoj stvarni smisel. Zato se samo po sebi rešuje tudi vprašanje, ali naj gradi Koper na tem svojem območju stolpnice in nebotičnike ali ne. Značaj prostora naravnost terja visoke zgradbe. Ker so trclna tla omejena, jih kaže kolikor bolj mogoče dobro izkoristiti.
Koper ni navadno okrajno mesto, kakor mnogi Se vedno zmotno mislijo, marveč bodoče središče vse Primorske, Koper raste in bo tudi v bodoče rastel. Ce bi mogli zgraditi dovolj stanovanj, bi že v nekaj letih dobil vsaj stoodstoten prirastek svojega prebivalstva Zato bo treba seveda tudi prav resno začeli misliti, kako usposobiti od morja niže ležeče polje med starim mestom m predmestjema Semedelo ter Skocjanom za nadaljnjo rast Kopra. Sedanja vrzel ne bo mogla ostati neizkoriščena.
— ar
ANA KRASNA-PRAČEK IZ AMERIKE
■a □ n	^
Med ameriškimi Slovenci in tudi tudi v revijah in časopisih svoje st.a-
med nami je dobro znano ime Anne Krasne-Praček, uradnice slovenskega časopisa »Glas naroda«, ki izhaja v New Yorku in je ne samo najstarejši list slovenskih delavcev v Ameriki, pač pa eden izmed najstarejših slovenskih časopisov sploh.
Anna ICrasna-Praček je po rodu iz Dolge poljane na Vipavskem in rojstni kraj je zapustila takoj po prihodu fašistov na oblast. V Ameriki se je predvsem posvetila novinarstvu, razen tega pa tudi literarnemu delu. 2e 40 let piše v glavnem pesmi, v katerih opisuje slovensko zemljo, obuja spomine na Vipavsko in prikazuje težko življenje slovenskih delavcev v Ameriki. Njena pesniška beseda je preprosta, v srce segajoča, morda nekoliko spominja na pesniški izraz pesnika kraških borov Srečka Kosovela, ki ji je bil vedno vzornik, čutiti pa je tudi vpliv angleških socialnih pesnikov.	^
Ta naša ©esnica-rojakinja iz sončne Vipavske je ob prihodu v Ameriko krepko poprijela za delo v slovenski delavski organizaciji, pri Jugoslovanski socialni zvezi, pri Prosvetni matici in nenehno obiskuje slovenske kolonije, v katerih širi slovensko besedo. Njeno literarno delo je zelo obsežno, le drobec pa ga je zbranega v dveh knjigah pesmi, ki sta vzbudili veliko pozornost med našimi rojaki. Rada se oglaša s krajšimi sestavki
radu sindikata pomorskog bro-
CASNIKI SPLOŠNE VSEBINE HUMORISTICNI LISTI
Borba
Celjski tednik Delavska enotnost Dolenjski list Glas Gorenjske Glas Loške doline Glas Istre Jež
Kmečki glas Ljubljanski dnevnik Ljudska pravica Matajur Mladina
Novi list. Rijeka Novi list. Trst Novinar Pavliha Politika
Pomurski vestnik Primorske novice Primorski dnevnik Ptujski tednik Slovenski Jadran Slovenski poročevalec Slovenski vestnik Soča
Tedenska tribuna
Tribuna
Večer
Sedem dni
Zasavski tednik
L a voce del popolo
re domovine. Pesnici Annj Krasni-Praček želimo še mnogo let plodnega dela pri širjenju slovenske besede med našimi rojaki v Ameriki,
J. 2upančič
NOVOSTI V STUDIJSKI KNJIŽNICI V KOPRU
Vidmar Milan: Problemi razpet-ino v električnem daljnovodu. Ljubljana, SAZU 1959. Dorer Marijan: Volumenske izpre-membe pri strjevanju sadre. Ljubljana, SAZU 1958. Komar Jelena: Uporabnost koruznih odpadkov za fermentacijo. Ljubljana, SAZU 1958. Vovk A.: Rezilna in oblikovalna orodja v tehniki štancanja. Ljubljana, »N~P« 1959. Jenko Frane: Hidrogcologija in vodno gospodarstvo krasa. Ljubljana, DZS 1959.
Zbornik za pomorsko pravo. Zagreb,
JAZU 1957. Anali Jadranskog instituta. Zagreb,
JAZU 1958. Dokumenti o zločinima talijanslcog
okupatora. šiben-ik 1945. Pinčič Niko: Kvarnerski otoci u reportažama. Rijeka, »Novi list« 1955. Perroni Felice: Inventario generale delle carte conservate nel R. Archi-vio di stato di Trieste e nella se-zione d'Archivio di Fiume con note storico-archivistiche. ANMIG, Trieste 1933.
Ahazel Matija: Pesmi po Koroškim
inu Štajerskim znane. 1838. Vpliv migracije za širjenje TBC. ZSZ
Koper, 1959. Družbeni plan občine Koper za leto 1959.
SPLOŠNE POMORSKE REVIJE IN REVIJE, KI SO V ZVEZI Z MORJEM
Pomorstvo Naše more More
Morsko ribarstvo Mornarički glasnik Brodogradnja Vjesnik luke Bilten pomorstva o Vjesnik udruženja
darstva Oglas za pomorce
KOPER: 3., 4. in 5. julija francoski barvni film cinemascope PORTUGALSKE PERICE, G. ili 7. julija vzhodnonemški film HUDIČEV KROG, 8. in 9. julija španski film SMRT KOLESARJA. IZOLA: 3. julija ameriški barvni film ARTISTI EN MODELI, 4. in 5. julija vzhodnonemški film HUDIČEV KROG, 6. in 7. julija jugoslovanski film VRATA OSTANEJO ODPRTA, 8. in D. julija angleški barvni film cinemascope GLOBOKO SINJE MORJE. ŠKOFIJE: 4. julija sovjetski film v ROVIH STALINGRADA, 5. julija sovjetski film LENINGRAJSKA SIMFONIJA, 8. julija angleški film INŠPEKTOR IŠČE NERED. ŠMARJE: 4. julija jugoslovanski film LAŽNI CAR, 5. julija angleški film INŠPEKTOR IŠČE NERED. 8. julija vzhodnonemški film HUDIČEV KROG. PIVKA: 4, in 5. julija ameriški film POKLICAL JE TUJEC, 8. in 9. julija italijanski film SKODA, DA SI TAKA. SEŽANA: 4. in 5. julija ameriški barvni film DIMNI SIGNAL, 7. in 8. julija japonski film SEDEM SAMURAJEV, 9. in 10. julija jugoslovanski film VRNIL SE BOM.
NAPOVED VREMENA ZA CAS OD 3. DO 10. JULIJA 1959 Nestanovitno vreme, ki je doslej prevladovalo v Evropi, polagoma izgublja svojo moč. Zato lahko pričakujemo, da bo V juliju toplo, res pravo poletje. Poslabšanje vremena bo mogoče le v popoldanskih urah, ta teden morda 7. julija.
Zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti je na ostrem ovinku pri Planini trčil Peter Dolenc z avtomo-blomf ki je last Avtoservlsa iz Ljubljane, v avtomobil Bogomira Rinka iz Ilirske Bistrice. Pri nesreči ni bil nihče poškodovan, le materialna škoda je ocenjena na 60.000 dinarjev V soboto dopoldne je Alojz Prek iz
V skladišču Trstu, ulica
Dne 6. junija 1959 je bila izgubljena KARDANSKA OS 1. diferenciala od Kopra do Izole. Poštenega najditelja prosimo, da jo vrne proti nagradi na upravo lista.
POZOR — POZOR!
»LONDONTEX« v Galatti 18 (pri glavni pošti), je razprodaja velikih originalnih bund po tovarniški ceni 3.600 lir, blago za suknje po 1.300 lir, blago za obleke po 1.500 lir, po-pelin (dvojne širine) za moške obleke po 850 lir, nepremočljivi plašči za ženske in moške po najnižjih cenah v Trstu. Moška in ženska konfekcija je najcenejša v trgovini RIC-CARDI, ulica Cesare Battisti 12 in v ulici Carducci št. 37, Trst.
DVOKOLESA od 7.000,— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000.— dalje ter VE SPE in MOTORJE, nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, Ulica Fiet& 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
RAZPIS ŠTIPENDIJ
Po 25. členu Temeljnega zakona o štipendijah, razpisuje Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Sežana naslednje štipendije: 1 za študij na zobotehničnj šoli (I. letnik)
1	za študij na farmacevtski fakulteti
(I. do III. letnik)
2	za študij na VPS — germanistika
(angleščina) (I. letnik)
1	za študij na VPS — matematika -
fizika <1. letnik)
1'za študij na VPS — risanje (I. letnik)
2	za študij na učiteljišču (moški, I.
letnik)
1 za študij za knjižničarko
Prosilci naj do 20. avgusta 1959 vložijo kolkovano prošnjo (180.— din državne takse in 95,— din lokalne takse ter vsako prilogo 25.— din državne takse) in predlože: X. potrdilo o vpisu v šolo
2.	izjavo o gmotnem stanju (obrazec
OD)
3.	potrdilo o višini otroškega dodatka
4.	mnenje mladinske organ;zacije in
SZDL.
Prednost pri dodeljevanju štipendije imajo otroci PB in ZFN ter ostali dijaki iz našo občine. Komisija za štipendije ObLO Sežana
NEDELJA, 5. julija: 8.00 Kmetijska oddaja: »O pitališčih živine pri KZ — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9 00 Naša nedeljska reportaža: »Signal je odprt« — 9.15 Zabavni zvoki — 13.30 Sosedni kraji m ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavne melodije.
PONEDELJEK, 6. julija: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Zabavna glasba — 14.30 Športni pregled — 14.40 Izbrane melodije — 15.00 Vesti — 15-10 Slovenske narodne.
TOREK, 7. julija: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13.45 Odlomki iz oper — 14.30 Sola in življenje: »Koprski pionirji ob 40. obletnici ZKJ« — 14.50 Glasbena medigra — 15.00 Vest; — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Narodne pesmi in plesi.
SREDA, 8. julija: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od -melodije do melodije — 14.30 Kulturni zapiski — 14.40 Narodni odmevi — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15,40 Zabavne popevke.
ČETRTEK, 9. julija: 7.15 Glasba za dobro jutro —7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Operetna glasba — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Ob 40. obletnici ZKJ — 15.40 Beneške narodne pesmi.
PETEK, 10. julija: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13,45 Od melodije do melodije — 1-1.30 Ženski vokalni kvartet — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Domače aktualnosti: »Kako izkoriščamo naše investicijske sklade — 15.40 S. Gregorc: »Vaška suita«.
SOBOTA, 11. julija: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13,45 Popevke in ritmi — 14.30 Re-vijske melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.15 Iz delovnih kolektivov — 15.45 Dalmatinske popevke.
Ljubljane s tovornim avtomobilom, ki je imel prikolico, v Dolnji BitnjJ sekal oster ovinek in na levi polovici vozišča trčil s potniškim avtomobilom Avstrijca Armina Huberja. Tudi ta nezgoda ni terjala telesnih poškodb, materialna škoda na potniškem vozilu pa je ocenjena na več kot 250.000 dinarjev.
Zaradi neprevidne vožnje je Anton Skrinjar pri Kozini zavozil z motornim kolesom čez cesto in se težko poškodoval.
V nedeljo popoldne je motorist Franc Vrtovec iz Sežane vozil skozi Lokev. Nepričakovano pa je cesto prečkal dve leti star Rado Skok. Trčenje je bilo neizbežno in otrok je dobil hude telesne poškodbe. Ugotovljeno je, da ni kriv nesreče motorist, saj je vozil s primerno hitrostjo in je tudi v zadnjem trenutku skušal preprečiti nezgodo.
Na Ljubljanski cesti v Postojni je v ponedeljek proti večeru prehiteval Ludvik Uršič s tovornim avtomobilom nek potnCški avtomobil. V tistem trenutku je z nasprotne smeri pripeljal Ljubljančan Anton Cerni-vec ter z motorjem trčil v tovornjak in obležal mrtev. Njegov sopotnik Janez Vehovee pa je trčil z glavo v okovje lcasona tovornega avtomobila In je njegovo zdravstveno stanje zelo kritično.
OBVESTILO
Komasacijska komisija pri Občinskem ljudskem odboru Koper obvešča vse udeležence komasacije na območju rižanske doline, da .so razgrnjeni elaborati o cenitvi zemljišč in kultur za katastrske občine: Lazaret. Ankaran in Škofije na sedežu Geodetskega zavoda v Kopru — Belve-der št 1.
Strokovnjak, ki bo tolmačil prizadetim v elaboratu zbrane podatke, bo na razpolago od. 1. julija do 10. avgusta 1959 vsak dan od 7—12,
Elaborat, o cenitvi zemljišč in kultur za katastrsko občino Dekani bo razgrnjen na sedežu krajevnega urada v Dekanih od 25. julija do 10. avgusta 1959.
Vsi udeleženci komasacije, in sicer: lastniki, skupni pooblaščenci za vročitve, začasni zastopniki in začasni skrbniki bodo dobili pismen poziv s točilo določenim dnevom, uro in krajem razgrnitve.
Vsj udeleženci komasacije imajo pravico, da v 15 dneh po poteku roka za javni vpogled prijavijo pri komasacijski komisiji svoje ugovore in pripombe v smislu 13. člena UrodUc za izvrševanje zakona o komasaciji kmetijskih zemljišč (Uradni list LRS. št. 33/5S).
ZGLEDI PLABIJO
LNOska katastrofa ne mike golaia ledje FAMIR J c Dance tako oplaJiia. da no njihovi službeni krogi resno razmišljali, a-Ii ne bi Šolsko ladjo trgovske mornarice, jadrnico DAN-MARK, opustili oziroma Jo porabil! feot usidrano učillšče. Zdaj so jm> Isončno odločili, da bo ladja plula šo nadalje. Za njen pregled in klasifikacijo Je država odobrila 1,2 milijona fcron, Zve-za brodarjev pa Je za njeno •KjdrievaaiJe svISala tvoj prispevek noliiiko za 600.000 kroii.
DALJNI VZHOD ZA CSB
Celinska Češkoslovaška se ne udej-¡rtvuje le v rdečem trgovskem prometu, nI ene ladje plovejo tudi po velikih morjih žirom po svetu. Gradi Jih zamjo celo daljna Japonska. Leto» t>o za CSR izplula iz ladjedelnice v Osakl že pota moderna pomorska enota. lS.OfKMomska ladja bo dolga 1J0 In Široka 19 metrov ter bo plul» s hrzino 14 morskih milj. Opremljena in urejena bo po najnovejših zahtevah morieplovstva. Vzdrževala bo projro med evropskimi lukami ¡a ftatjnfm vzhodom.
.....^^JBKtŠi„fff
Les?ii kombinat Javor je dogradil za svoje delavce v Prestranku lep stanovanjski blok, v katerega se bodo srečni stanovalci Se letos vselili. Enako stanovanjsko hišo pa bo Javor še letos spravil pod streho
tudi v Pivki
Sest takih četvorčkov je zraslo v Ilirski Bistrici v zadnjem času. Odveč je praviti, da jih je veliko premalo in kako srečni so tisti, ki se bodo vselili v nova stanovanja. Razen teh je zgrajenih še nekaj stane' anj in tudi to naše mesto se vedno bolj uspešno otepa sta?iovanjske krize
Red je, da začnem vedno pri naši metropoli, če je le kaj pomesti. In tokrat je! Podnevi še še, ponoči pa je hudo, ker je z nekaterih ulic in trgov izginila vsaka javna razsvetljava. Pa ja menda ne varčujejo tudi pri elektriki — se je spraševal dobrodušen turist, ki je v trdi temi kolovratu čez Titov trg in se spotikal ob razmajani tlak. Se dobro, da je vsaj malo svetilo iz kavarne Lože na trg. Če ne ravno dobro svetilo, slišalo pa se je, kako stalni gostje zabavljajo, ker se je podražil kapucin za pet dinarjev pri enem, ker se je podražilo mleko za sedem dinarjev pri celem litru. Sicer pa pravijo, da se bo to izravnalo pri čisti kavi, ki se bo bojda pocenila tudi pri skodelici nekaj dinarjev, ker se je pri kilogramu za nekaj sto.
V Karlijevi ulici sta kar dve poslovalnici Mesoprometa — številka 2 in 3. Ob enajstih dopoldne v ponedeljek sem se s prijateljem, ki si je zaželel svežih jetre, ustavil v številki 3, kjer so nama naročili, naj se oglasiva ob štirinajstih. Res sva prišla deset minut čez drugo nazaj — toda glej ga šmenta — mesnica je bila zaprta. Stopila sva v sosedno — številka 2. Tam je pravkar mesar pripravljal lepe zavoje in zavitke
po eno ali več kil lepega mesa — gotovo po prednaročilu svojih strank, kar je prav in lepo. Pobarala sva ga, kdaj bo mesnica odprta, da bi tudi midva prišla do mesa. Dobila sva lakoničen odgovor: »Bo, kadar bo!« Kakor Pavliha včasih. Seveda nisva imela časa čakati na to in sva zato raje ostala brez jetre.
Ko sem že pri mesarjih, so mi o njih ali o enem izmed njih povedali lepo zgodbo tudi v Prestranku. Let o dni je mesnica sploh počivala (mesarji), nato je nekaj časa poslovala, pred 14 dnevi pa nenadoma, spet prenehala z vsako dejavnostjo — brez predhodne odpovedi. Tako nenadoma, da je ostalo v njenem hladilniku še vse meso, mesar pa se je nekam izgubil. Hladilnik je nekaj dni deloval, kar sam. nato pa so mu ukinili električni tok. Posledica? Čez nekaj dni je iz mesnice zasmrdelo in zaudarjalo po vsem Prestranku in se še zdaj ni razkadilo — kako in kaj bo z mesnico, pa bi želele preslranske gospodinje čimprej zvedeti.
No, in ko smo že v Prestranku, pa skočimo še v Postojno. Tamkaj je čuti zadnje čase hude pritožbe meščanov čez vse mogoče vandale, ki uničujejo in brezvestno poškodujejo mestne na-
sade in parke, ki jih je Zavod za komunalno dejavnost v zadnjih nekaj letih s tolikšnim prizadevanjem in stroški uredil v mestu. V parkih in drugod so bile postavljene tudi klopi in košare za odpadke. Vse to je nič kako napoti nekaterim »ljubiteljem« reda in čistoče. V Gregorčičevem drevoredu, pa okoli otroškega igrišča in še drugod je nekaj mladih debel povsem olupljenih in narezanih — nekatera so se celo že posušila. Kdo so ti »glodalci«, ki uničujejo vse to? Človek bi mislil, da ima Postojna nič koliko »bezprizornih«, vendar pa temu ni tako. Vsi ti škodljivci so otroci, katerih starši v nemalo primerih zavzemajo vidno mesto v javnem življenju Postojne in bi jim pač ne 'sinelo biti vseeno, kakšno je mesto — kakor ni vseeno tistim, ki dajejo od sebe vse, da bi bila Postojna čim lepša in privlačnejša za oko. Pravijo pa, da reda ne bo vse dotlej, dokler občina ne bo po vzgledu Kopra na.stavila mestnega stražarja, k; bo zaposlil tudi sodnika za prekrške — tedaj bodo prizadeti starši prav gotovo nekaj storili, da njihovi otroci ne bodo vei rasli v nepravi vrh. Na te stvari se bom tudi. jaz na tem mestu še povrnil in bom povedal tudi za vse spremembe na boljše — bodo kdaj nastopile.
Lepo pozdravljeni!
Vaš Vane
TELESNA VZGOJA * 3 P O & T *
* TELESNA VZ
JA * | [p O K T & <ŠAM * T I L i S
Ob velikem zanimanju občinstva so bila konec prejšnjega tedna v Kopru finalna srečanja za naslov mladinskega prvaka LR Slovenije v nogometu.- Tekmam je prisostovalo povprečno po 800 gledalccv, zadnji dan odločilnih srečanj za prvo mesto pa je bilo na 'igrišču nad tisoč ljudi.
Otvoritvena slovesnost je bila v četrtek popoldne ob 17,, ko so pritekla na igrišče vsa štiri moštva: Koper, •trboveljski Rudar, Maribor in kranjski Triglav. Kapetan Rudarjevega moštva je nosil v rokah prehodni pokal Nogometne zveze Slovenije, ki ga je ob koncu tekmovanja spet sprejel iz rok predstavnika NZS.
Mlade nogometaše je nagovoril v Imenu upravnega odbora Nogometne zveze Slovenije sekretar Vlado Der-nač. Zaželel jim je mnogo uspehov v Športni borb; ter naglasil, da na tem turnirju ne gre le za naslov mladinskega prvaka Slo%'enije, marveč tudi za slovensko mladinsko reprezentanco, ki se bo v juliju pomerila z drugim: republikami. Takoj nato se je začelo tekmovanje, ki se je nadaljevalo v petek in se zaključilo v nedeljo.
RUDAR : KOPER 4:1 (1:0)
Koprčani se vso tekmo niso mogli otresti strahu pred renomiranim nasprotnikom, Igrali so raztrgano, netočno podajali in prepozno startali. Tudi Rudar ni pokazal nič posebnega, tako da je bila ta tekma vsekakor najslabša na turnirju.
Gostje so imeli v prvem polčasu več priložnosti, vendar so le eno iz-.koristili. Največjo premoč so dosegli v sredini drugega polčasa, ko so tudi zabili tri gole. Koper se je otresel ;?r tiska šele zadnjih deset minut, ko je tudi po Copu dosegel svoj časten gol. V Rudarjevem moštvu se je najbolj odlikoval 21ak, ki je zabil vse štiri gole. Pri Kopru ne bj mogli nobenega posebej pohvalit:. Treba pa je povedati, da je bil zelo slab rezervni vratar, ki je zakrivil najmanj dva gola.
MARIBOR : TRIGLAV 3:0 (1:0)
To je bila najlepša tekma na turnirju. Mariborčani so prikazali nogomet, kakršnega pogosto pogrešamo ¿ta naših igriščih. Videli smo kopico ■duhovitih kombinacij, lepe strele" na .gol s težkih pozicij, ostre starte na prvo žogo, hitro prenašanje igre s krila na krilo in še mnogo drugega.
V	drugem delu drugega polčasa so Mariborčan; uprizorili pravo ekshi-bieijo in Kranjčani se imajo samo svojemu odličnemu vratarju Vagaji zahvaliti, da n. bil rezultat še enkrat višji v njihovo škodo. Za Maribor so bili uspešni Polner. valLer Breznik in Rutar. Najboljši igralec na igrišču je ibil vratar Triglava Vagaja.
KOPER : MARIBOR 2:0 (0:0)
To je bila glavna senzacija turnirja. Prejšnji dan so prognozirali, da •bo Koper izgubil z najmanj štirimi •do petimi gol; razlike. Toda namesto visokega poraza je Koper slavil zasluženo zmago.
Ne tej tekmi se je pokazalo nekaj, •kar prejšnji dan še ni prišlo do izraza: Mariborčani so odlični tehni-Carji, vendar z zelo šibko kondieijo.
V	igri s Koprom so se g bali po igrišču kakor četa brez municije.
Toda uspeha Kopra ne gre pripisovati le slabi igri Mariborčanov. Domačini so namreč zaigrali povsem drugače kot proti Rudarju. Startali so ostro na prvo žogo ter uveljavili svoj preizkušeni sistem hitrih prodorov na kratke pasove. Bili so v premoči v obeh polčasih in se imajo Mariborčani le svojemu odličnemu vratarju Vabiču zahvaliti, da niso -izgubili še z višjo razliko.
Prvi gol je zabil Furlanič z ostrim strelom z razdalje 35 metrov, drugič Pa je bil uspešen Brencc, ki je s kota streljano žogo poslal z glavo v mrežo.
RUDAR ; TRIGLAV 2:1 (0:1)
Kranjčani so odlično začeli in bili ves prvi polčas v premoči. Col je zabil v trinajsti minuti Dagarin.
V drugem polčasu pa je Triglav naglo popustil in Trboveljčani so že v prvih petnajstih minutah po Valantu :n Maku dosegli vodstvo. Rudar je imel do konca tekme še več priložnosti, ki pa jih ni izkoristil.
Tekmo je Triglav izgubil predvsem zaradi nekaterih igralcev, ki so v tehničnem pogledu zaostajali za celotnim moštvom.
KOPER : TRIGLAV 0:0
To je bila tekma izgubljenih priložnosti. Zlasti domačini so zapravili nekaj stoodstotnih možnosti.
Obema moštvoma se je poznala utrujenost in proti koncu je igra povsem popustila v tempu,
RUDAR : MARIBOR 1:0 (0:0)
Odločitev je padla v osemnajsti minuti drugega polčasa, ko so Mariborčani igrali z roko v kazenskem prostoru, 2ibret pa je z nizkim strelom v desni kot realiziral enajstmetrovko.
Rudar je zmagal zasluženo, saj je bil oba polčasa v rahli premoči. Spet sta prišla do izraza kondieija in izvrstno sporazumevanje med igralci.
Toda tudi Maribor je pokazal nekaj izvrstnih potez, žal pa so bili napadalci neprecizni,
POSTAVE MOŠTEV
Rudar: Krajšek, Lukančič, Kerčak, Osolnik, Gradišelc, 2ibret, Mak, Majcen, Irt, Valant, Zlak, (Ahlin, Zagorc in Hodak),
Koper: Pirnat, Andrijaš, I-Irvatin, Kodarin, Uljčnik, Medica, Gabrič, Furlanič, Cop Jerman, Vatovec, (Favento, Brence).
Maribor: Vabič, Plavčak, Ferlinc, Ceh, Dreventa, Rupnik Breznik, Valter, Arnejčič, Rutar, Karel Breznik, Polner (Soštarič, Kranjc, Loboda).
Triglav: Vagaja, Matkovič, Dolenc, Senk, Djordjevič, Finžgar, Dagarin, Zumar, Selan, Renat-, Zgajnar I, (2gajnar IX, Ratkovič).
NAJBOLJŠA MOŠTVA IN POSAMEZNIKI
Prva in hkrati najbolj razveseljiva ugotovitev z mladinskega turnirja v Kopru jc vsekakor v tem, da smo gledali dober nogomet in da so mladi povsem izpolnili in celo prekosili pričakovanja javnosti. Z rertk mi izjemami smo skoraj v vseh srečanjih gledali moderen nogomet, ki združuje ostrino, hitrost, domiselnost in tehnično znanje. Videli smo nekaj napadalnih akcij, ki bi bile v čast vsakemu moštvu druge zvezne lige in nekaj obrambnih posegov na prav taki višini. Morda bi imeli le nekaj pripomb na račun kondicije. Toda hkrati bi zastavili vprašanje, ali ne bi bilo bolj primerno porabili za tak turnir šest dni namesto dveh. Igrati v vročini brez pravega odmora bi bila huda preizkušnja tudi za starejše nogometaše. V tem pogledu je bil najbolj prizadet Koper, ki je moral vsa tri srečanja odigrati ob 17. uri.
Tega vsekakor ne moremo šteti v dobro organizatorjem.
Ce bi na kratko ocfcnili moštva, potem jc treba povedati, da. ima najbolj homogeno in vzdržljivo ekipo Rudar, tehnično najbolj podkovano Maribor, najbolj ostro Triglav 'in najbolj disciplinirano Koper. Koper je moštvo, ki s hitrimi ;in preprostimi kombinacijami osvaja teren, primanjkuje pa jim tehničnega znanja in tudi kondicije, Ce upoštevamo, da nimajo trenerja, potem jc drugo mesto zanje izreden uspeh. Skoda bi bilo to lovoriko arhivirati in zamuditi edinstveno priložnost, da se končno v Kopru izoblikuje kvalitetna nogometna enajstorica.
Ob upoštevanju vseh odigranih tekem bi bila najboljša enajstorica turnirja v Kopru nekako takale: Va-
bič (Mb), Plavčak (Mb), Medica (Koper), Ceh (Mb), Djurdjevič (Tr), 2i-bret (Rudar), Vaiter Breznik, Arnejčič, Rutar (vsi Mb), Majcen (Rudar) in Vatovec (Koper).
KAKŠNA BO MLADINSKA REPREZENTANCA?
V razgovoru s funkcionarji Nogometne zveze Slovenije smo zvedeli, da bo prišlo v poštev za sestavo mladinske reprezentance le malo igralcev s turnirja v Kopru. Naši funkcionarji so se popolnoma pravilno postavili na stališče, da starejših mladincev nima pomena vključevati v priprave in so upošteval) le tiste, ki so bili rojeni po 1. septembru 1041. Tako bodo upoštevani s turnirja v Kopru naslednji igralci: Furlanič
(Koper), Vabič, Ceh. Plavčak, Valter Breznik in Arnejčič (Maribor), Vagaja (Triglav) in Žibret (Rudar).
Razen teh bodo upoštevali tudi najboljše mladince drugih klubov. Tako se bodo pripravljali v Mariboru še Gabrijelčič (Izola), Cernič (Nova Gorica), Gabrijan, Hleb, Cerner, Unter-reiter in Lepenik (Branik), Frič, Kra-vogeij, Skušek, Potokar, Puc (Ljubljana). Jesih In Klaus (Kladivar), Pin-ter '¡n Frančeškin (Kovinar), Bole in Daneu (Odred), Drmaš (Grafičar), Hlede (Branik NG) in Belan (Tržič).
In za konec še lestvica letošnjega finala mladinskega prvenstva Slovenije:
Rudar	3 3 0 0 7:2 C
Koper	3 1 1 1 3:4 3
Maribor 3 1 0 2 3:3 2 Triglav 3 0 1 2 1:5 1
V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani mladinsko prvenstvo Slovenije v košarki za leto 1959. Med osmimi finalisti sta si pridobila pravico nastopa tudi moštvi Partizana iz Tolmina in Postojne, ki sta na mladinskem prvenstvu Slovenskega Primorja v Ilirski Bistrici zasedli prvi mesti. Medtem ko se je Postojna nedeljskega prvenstva v Ljubljani udeležila, pa Tolminčanov iz neznanih vzrokov v Ljubljani ni bilo. Vsa nastopajoča moštva so bila na osnovi žreba razdeljena v dve skupini. Postojnčani so zabeležili
DVE TEKMI POSTOJNSKIH KOŠARKARIC
Prejšnji teden so se košarkari-ce postojnskega Partizana in gimnazije srečale v dveh prijateljskih tekmah, ki sta se obe zaključili z neodločenim izidom — prva s 13:13, druga pa z 22:22. Najboljši strelki sta bili Sonja Goili (Partizan) in Breda Guštin (gimnazija). Tekmi sodita k pripravam postojnskih košarkaric za skorajšnji nastop začetniških moštev na republiškem turnirju, ki bo V Ljubljani.
Postojna : Celje 58:43 (36:24)
v izredno ostri konkurenci tele rezultate: Maribor—Postojna 70:44 01ympia I—Postojna 89:18 Postojna—Celje 58:43 Ker so se v predtekmovanjih v svoji skupini uvrstili med štirimi moštvi na tretje mesto, so naslednjega dne nastopili v borbi za končno razvrstitev na peto ozi-
roma šesto mesto. Tudi v srečanju z Olympio II. niso imeli dovolj moči za zmago. Srečanje so izgubili z 58:46 in se v končni razvrstitvi plasirali na šesto mesto. Najboljši igralci Postojne na republiškem mladinskem prvenstvu v Ljubljani so bili: Pella-schier (61), Makarovič (48) in Li-
povž (23).
M. A.
ODBOJKA
Kljub nestalnemu vremenu so bile v preteklem tednu odigrane tri tekme moške odbojkarske lige, ena pa je bila prekinjena. Ženske so odigrale eno tekmo.
Rezultati — moški: Kmetijsko gospodarstvo : ObLO — prosveta 0 : 3, Veslaški klub : Mehanotchnika 3 :2, ObLO — prosveta : Mehanotehnika
1	: 3. Tekma med JLA in Veslaškim klubom je bila prekinjena pri stanju v 2:2 v setih. Veslaški klub je nepričakovano premagal moštvo Meha-notelmike, ki je vodilo v setih že
2	: 0, nato pa popustilo in celo izgubilo tri sete zaporedoma in izgubilo tekmo. Odločilnega pomena bo tudi izid prekinjene tekme med Veslaškim klubom in JLA, ker se oba po-
tegujeta za prvo ^oziroma drugo mesto
Do sedaj so bile odigrane tri tekme ženske odbojkarske lige: Partizan : Pletiljstvo — Kroj 3 :0, Delamaris : Partizan 3 : 1 in Delamaris : Pletiljstvo — Kroj 3 : 0.
Razburljiva je bila tekma ženskih vrst Delamarisa in Partizana, v kateri so igralke Partizana vodile v prvih dveh setih s set žogo — 14 :11 in 14 : 12 in oba seta izgubile — 16 : 14 in 17 :15. Tako je ekipa Delamarisa odpravila najmočnejšega nasprotnika v ženski ligi.
Stanje po šestem kolu — člani: Partizan 10 točk (1), JLA 10, Gradbenik 8, Veslaški klub 6 (3), ObLO 6 itd.
db
Prišel je konec šolskega leta, to je čas, ko polagajo obračune dela in uspehov učenci, učitelji in drugi pedagogi, Tega dela sem so lolil tudi jaz. Omejil sem se na področje telesne vzgoje na Industrijski kovinarski šoli v Kopru.
Trenutno je na šoli 1G5 učencev (v III. razredu 50. v II. G3, v I. 53). V bodoče se bo število še povečalo. To so fantje z dokončano osemletno šolo — polni življenjske volje, moči in želja po uveljavljanju. Znano nam je, da fantje v teh letih rad? tekmujejo. Pokazati hočejo svoje moči in sposobnosti bodisi duševne ali telesne. Zato pa jim je treba dat' prilo/.n >-;ti. Mislim, da je telesna vzgoja najprimernejše področje. Tu imamo telo vrsto najrazličnejših tekmovanj, od
Nogometna vrsta mladih gojencev IKŠ v Kopru
zavodskih do republiških, ki obsegajo toliko športov, panog in disciplin, da bi bilo preveč naštevanja. Naloga telesne vzgoje pa niso samo tekmovanja. Važnejša naloga je vzgajanjo človeka, v tem primeru učenca, kot celoto (duševno in telesno). Naša skrb no sme veljati samo tekmovalcem, ampak vsem, tudi tistim, ki ne pridejo v poštev za tekmovanja.
Naj se tu dotaknem problema telesne vzgoje na vajenskih in industrijskih šolah. Predmetnik predpisuje v I. in II. letniku po 2 uri telesne vzgojo na teden, V III. letniku pa samo eno uro, kar je vsekakor premalo. Nekateri zagovarjajo to pičlosl ur telesne vzgoje na teh šolah s tem, da imajo vajenc.i oziroma učenci že tako dovolj telesnega dela v delavnicah. S tem se ne strinjam. Dobre telesne vzgoje ne smemo istovetiti z delom, ki ga opravljajo v zaprtih prostorih; to delo je preveč enostransko in zato pomanjkljivo za dober telesni razvoj.
Neka znana angleška tovarna je napravila zanimiv poskus. Iz svojih vajencev je sestavila 2 skupini po 21 fantov. Ena skupina ni telovadila, druga pa se je urila dvakrat na teden po 45 minut med delovnim časom. Vadba Je obsegala najrazličnejše vaje, gibalne naloge in šport. Po 9 mesecih so dognali pozitivno delovanje vadbe. Vajenci skupine, ki jo telovadila, so za 50 'U več storili na dinamometru (priprava za merjenje moči) in bili dvakrat manj bolni.
Pred leti so na bivši srednji fiz-kulturni šoli v LJubljani primerjali skupino vajencev z dijaki srednjih šol in ugotovili, da so dijaki bolje in bolj vsestransko razvili in telesno spretnejši od vajencev.
Industrijska kovinarska šola bo letos praznovala tretjo obletnico obstoja. Tri leta je kratka doba, toda za predavatelje iu učence, predvsem III, letnika, dovolj dolga, da vedo povedati marsikatero bridko In se potožiti. Pogoji, v katerih so živeli, so učili in delali od ustanovitve do danes so bili nemogoči. Sobe, v katerih so Imeli pouk, so bile starinske in niso ustrezale osnovnim higienskim in zdravstvenim predpisom. Internat,
v katerem so živeli in še živijo, nima niti ene učilnice. Na razpolago jim je samo majhna jedilnica, ki hkrati služi tudi za razne proslave (tambu-raškl zbor mora vaditi na hodniku). Delavnico sploh niso ustrezale zahtevam moderne šole. Pred dobrim mesecem pa si lahko videl, kako pre-znojeni učenci z nasmehom prenašajo težke stroje v novo, mogoče najmodernejšo šolo v Sloveniji — žal pa brez telovadnice, šola je na severni strani Kopra z lepim razgledom na morje in na novozgrajeni del pristanišča. V kratkem mislijo začeti še z gradnjo novega internata in tedaj se bo življenje učencev precej zboljšalo hi s tem upam, da tudi uspehi ne bodo izostali, naj bo v šolskem ali iz-venšolskem delu.
Veliko pomanjkanje učiteljev telesne vzgoje v Sloveniji se je odražalo tudi na tej šoli v prvih dveh letih. Bili so brez rednega predavatelja. Tako je telesna vzgoja bolj životarila. Letos so se razmere izboljšale, kar se pozna tud.; po uspehih, Iti so jih dosegli. Za pouk telesne vzgoje so Izredno slabi pogoji. Na razpolago imajo stadion, ki je precej oddaljen,
V	zimskem času gredo v telovadnico od G. do 7. zjutraj, kar je z zdravstvenega in pedagoškega stal šča vsekakor prezgodaj. Žoge so edini rekviziti, ki jih imajo na razpolago. V ostalem jim nud; pomoč TVD Partizan. Več kot polovica učencev je v športnih društvih in v TVD Partizan. Njihova vadba je precej raznolika. Sodelujejo in tekmujejo kot telovadci, atlet.: in v raznih športnih igrah.
Srednješolska tekmovanja, ki so se jih v tem šolskem letu udeležili, so pokazala prav lepe uspehe.
V jeseni je bilo okrajno prvenstvo v plavanju, kjer je sodelovalo moštvo 10 učencev. Kmalu za tem je bilo občinsko prvenstvo v odbojki in nogometu. Udeležile so se ga <1 šole,
V	odbojki so dosegli drugo mesto, v nogometu pa prvo. v kvalifikacijski nogometni tekmi za okrajno srednješolsko prvenstvo so po lepi In razburljivi igri premagali ena.istorico Vajenske šole iz Izole, k" je bila sestavljena v glavnem iz igralcev I, moštva Izole in Kopra. Na okrajnem pr-
venstvu v Postojni so v finalu izgubili zaradi nesporazuma z organizatorjem (igrali so v copatah proti Postojnčanom v nogometnih čevljih).
V	počastitev praznika so imeli tekme z VS iz Izole v odbojki, streljanju in košarki. Zmagali so v prvih dveh tekmah. V košarki so izgubili.
V	aprilu je bilo srednješolsko okrajno prvenstvo v orodni telovadbi v Sežani. Učenci so se pridno pripravljali v izvenšolskih urah. Upali so na lep uspeh, ki bi ga po znanju zaslužili. Toda zaradi smole, ki so jo imeli na tekmovanju, so zasedli četrto mesto, kar pa tudi n; tako slabo.
23. aprila je bil nogometni turnir srednjih šol v Postojni. Na tem turnirju so dvakrat zmagali in enkrat igrali neodločeno. Zasluženo so osvojili prvo mesto In dobili lep pokal.
V	počastitev Dneva mladosti so bile tekme z Izolo v odbojki, streljanju, šahu, nogometu in v teku na 1000 m. Zmagali so v vseh tekmah razen v nogometu. S podobnim programom so se udeležili okrajnega prvenstva nižjih strokovnih šol v Postojni. Bilo je na dan vajencev. Na tekmovanju je sodelovalo nad 120 tekmovalcev. Osvojili so vsa prva mesta, prejeli prehodni pokal in 5 diplom od okrajnega mladinskega komiteja. Kot zadnja preizkušnja v srednješolskih tekmovanjih je bilo okrajno prvenstvo v atletiki. Na programu je bilo 7 disciplin. V skupnem plasmaju so osvojili prvo mesto.
Razen navedenih tekmovanj so imeli tudi zavodska in medrazredna tekmovanja predvsem v okviru športnih dni, Pomerili so se v rokometu, odbojki, nogometu, streljanju, v krosu, v orientacijskem pohodu na 15 km in v atletiki. Atletskega prvenstva so se udeležili vsi učenci in vsak je tekmoval v dveh disciplinah. V celotnem tekmovanju je bil najboljši II. letnik.
Iz vsega navedenega lahko povzamemo, da je med učenci veliko zanimanje za telesno vzgojo in prav toliko tudi pridnosti in sposobnosti.
Z dograditvijo nove šole in internata se bodo pogoji za delo in učenje neprimerno zboljšali. Za popolni , razmah telesne vzgoje pa bo nujno treba urediti interno telovadnico. Tako bodo gojenci lahko vadili v prostem časti in deževju, zlasti pozimi, in tedaj bodo prav gotovo njihov) uspehi še lepši,
R. Z.
»Razglejta se! Čisto kakor bi bilo umito, kajne? Vsaka stvar 11a svojem mestu. Tegale žaganja in oblanja ne bi imel na tleh, če bi ne bilo zaradi mraza. Ampak oboje je čisto, vidite. Eh, morali bi si pogledati, kaj je v nekaterih kočah po tleh nastlano. Pravcati svinjaki, vam pravim. Kar se pa mene tiče, lahko rečem, da nisem niti enkrat obedoval iz nepomitega krožnika. Ne, gospod. Jaz ne pasem lenobe, rad delam in sem delal in zato tudi nimam skorbuta. To je resnica, ki jo lahko denete v pipo in pokadite.«
»To ste pa dobro pogodili,« je priznal Diinač. »Pa, kakor opažam, imate v koči samo eno ležišče. Kako, da ste tako malo družabni?«
»Najrajši bivam sam. Za enim je mnogo laže čistiti kakor za dvema. Ali mislite, da bi mogel trpeti poleg sebe takega pododejnega lenuha, kakršne ste videli drugod? Ni čuda, če so dobili skorbut!«
Mož je pravilno in prepričljivo razsojal. Dimač pa kljub temu ni mogel v sebi zatreti mržnje do tega človeka.
»Kaj pa ima Lavra Sibley proti vam?« ga je na vsem lepem vprašal.
Amos Wentworth ga je ošinil s pogledom. »To je prenapeta ženska,« je rekel. »Siecr srno ji pa mi vsi več ali manj podobni. Ampak bog me obvaruj takih prenapete-žev, ki nočejo pomivati svoje jedilne posode, in taki so vsi tukajšnji naseljenci.«
Nekaj minut pozneje je Dimač govoril z Lavro Sibley. Opiraje se na dve palici je bila počasi prilezla do njegove koče.
»Zakaj si pa nista prijatelja z Amosom Wentwort-
Na gornji sliki je slavni minaret pri glavni džamiji v Buliari v Srednji Aziji, v domovini znamenitega Nasredina Hodže. Stolp je p\ elepo delo srednjeveške arhitekture (zgrajen je bil l. 1127). Nanj vodijo v notranjosti 104 polžasto speljane stopnice. Pravijo mu tudi »Stolp smrti«, ker so z njegovega vrha metali v globino nesrečnike, ki so jih buharski kadije in sultani obsodili na smrt.
Zračno ljudsko vozilo (Volkswagen) so nazvali konstruktorji turistično letalo M 222 z dvema motorjema. Težko je komaj 1050 kg, vozi s hitrostjo 300 km. na uro, porabi na 100 km 20 litrov goriva in lahko brez vmesnega pristanka prepelje pet potnikov 1300 km daleč. Doseglo bo lahko maksimalno višino 6400 m. To je prvo po zadnji vojni v Avstriji zgrajeno letalo (Simmering-Graz-Pauker-Werke) in pravijo, da ne bo stalo več kot 20 milijonov dinarjev.
Za sovjetsko kitolovsko oporišče »Sovjetska Ukrajina« so v rostovskem zavodu za strojegradnjo izdelali .posebno vijačno stiskalnico, s pomočjo katere bo moči s hladnim postopkom, brez topljenja, izločiti iz ulovljenih kitov vso mast in olje. To je prvi tak stroj na svetu in bo veliko olajšal delo kitolov-cem, ker ne bo treba na ladjah kuriti in s toplje-
njem pridobivati ribjo mast, marveč bo zdaj postopek veliko lažji in neprimerno bolj čist
hom?« jo je tako iznenada vprašal sredi razgovora, da bi jo bil skoro ujel.
Njene zelene oči so se grenko zabliskale, obraz se ji je skremžil v sovražne gube in njene razbolele ustnice so že trepetale, da izreko nepremišljeno besedo. To da le nekaj stokov in neumljivih glasov je prišlo čežnje, nato pa je zbrala vse svoje sile in se obvladala.
»Sovražim ga, ker je zdrav,« je rekla, težko sopeč, »ker nima skorbuta. Sovražim ga, ker je skrajno sebičen, ker niti z mezincem ne migne, da bi komu pomagal. Sovražim ga, ker bi rajši videl, da vsi poginemo in segni-jemo na mestu, kakor da bi nam prinesel vedro vode ali naročaja drv. Taka surovina je. Ampak le naj se pazi! Nič drugega ne rečem, naj se pazi!«
Vsa zasopla je odkrevsala svojo pot. Ko je čez pet minut Dimač stopil iz svoje koče, da bi nakrmil pse, jo je videl, kako je zapirala za seboj duri Amosove koče.
»V tej stvari tiči nekaj gnilega, Čok, nekaj zelo gnilega,« je rekel in pomenljivo pokimal, ko se je njegov tovariš prikazal na pragu in pljusknil v jarek vedro pomij.
»Kakopak,« mu je radostno pritrdil Čok. »če se ne skidava kmalu iz tega kraja, se bova še midva nalezla te gnilobe. Boš videl, če kaj vem.«
»Ne mislim skorbuta.«
»Oh, potem pa gotovo misliš tisto božanstveno uroki-njo. Zdi se mi, da bi ta babnica oropala celo mrtveca. Še nikoli nisem videl ženske, ki bi bila videti tako lakotna kakor tale.«
»Čok, naju je telesna vaja ohranila pri zdravju. Wentwortha tudi. Videl si, kaj je lenoba napravila is ostalih. Ukazati morava tem zgubam telesno vajo. V bodoče bo tvoja naloga skrbeti, da bo vsakdo imel s čim posla. Imenujem te za glavnega bolniškega nadzornika.«
»Koga? Mene?« je zavpil Čok. »Odklanjam.«
»Nak, odklanjal pa ne boš. Jaz ti bom za pomočnika, zato ker stvar ne bo šla čisto zlepa. Poskrbela bova, da se jim bodo tečaji pošteno ugreli. Najprej morajo pokopati svoje mrtve. Najmočnejše prideliva pogrebnemu oddelku, malo slabše pa oddelku za nabiranje drv (ležali so zaviti v odeje, da bi prihranili kurivo). In tako naprej.
Vsak bo dobil delo po svoji moči. Potem pa borov čaj. Ga ne smeva pozabiti. Vsi stari severnjaki ga visoko cenijo. Ti travojedi pa najbrž še slišali niso o njem.«
»Pametno govoriš. Preden se bova mogla dvakrat ozreti, bova že dobila nekaj pesti svinca pod kožo.«
»Ker bi se to res utegnilo pripetiti, začniva pri tej stvari. Kar za mano!«
Se preden je minila ura, sta prebrskala vseh štiriindvajset koč in zaplenila vse strelno orožje, dvocevke, ri-sanice in samokrese s strelivom vred.
»Alo, vi pohabljenci,« je pozival Čok. »Le sem z vašimi pihalniki! Jih nujno potrebujeva.«
»Kdo to pravi?« so ju vprašali stanovalci prve koče, ki sta vanjo vdrla.
»Dva slavna zdravnika iz Dawsona,« je odgovarja! Čok. »In kar ta dva rečeta, se tudi zgodi. Le urno. Sem s puškami in ne pozabite na strelivo.«
»In čemu vama bo naše orožje?«
»Kaj še ne veste, da se po soteski bliža velika vojska mesojedcev z govejimi konservami? Potem pa tisti grozoviti napad z borovim čajem? Čuvajte se! No, le hitro!«
To je bil šele začetek dneva. Z največjo brezobzirnostjo sta prisilila trpeče vegetarijance, da so se začeli gibati. Kadar prigovarjanje in zmerjanje ni zaleglo, sta porabila surovo silo in potegnila uporneže z njihovih ležišč ter jih prisilila, da so se oblekli. Najkrepkejšc je Dimač odbral in jih določil za pokopavanje mrtvih. Drugi oddelek je odšel nabirat drva, s katerimi so potem tajali zmrzla tla, da je bilo mogoče izkopati grobove. Tretji oddelek je moral cepiti drva in jih raznašati po kočah. Tisti, ki so bili preslabi, da bi delali zunaj, so morali pomivati posodo, čistiti pode in prati perilo. Zopet drugi oddelek je bil odposlan v bližnji borov gozd. da naseče m pripelje domov borovih poganjkov, iz katerih sta hotela variti čaj.
Dimač in Čok sta bila sicer polna dobrih nad, pa vendar je bil položaj mračen in obupen. Najmanj trideset oseb je bilo tako hudo bolnih, da niso mogli zapustiti ležišč, kar sta »zdravnika« spoznala z grozo 111 nepopisnim gnusom.
Avstrija slovi po svojih lepih alpskih cestah, ki so speljane celo do najvišjih vrhov. Na gornji sliki je irideti pravkar zgrajeno avtomobilsko postajo in parkirni prostor ob znameniti Glocknerstrasse (cesti na Grossglockner, Visoke Ture, visok 3.798 m). Parkirni prostor lahko sprejme 000 osebnih avtomobilov in avtobusov. Velika skrb za ceste v Avstriji kaže zanimanje te dežele za razvoj turizma v novih pogojih velikega razvoja motorizacije, saj se turisti s svojimi vozili lahko pripeljejo skoraj pod sam vrh večnega ledenika, od koder iz gorskih hotelov cZeiajo poljubne izlete na okoliške vrhove.
V teh dneh so v Southamtonu v Angliji preizkusili epo-halen izum: kombinirano zračno-povodno dvoživko. Znano je namreč, kako nemirno je morje v Rokavskem prelivu in kako trpijo tisti potniki, ki potujejo z ladjami iz Anglije v Francijo in obratno. Zdaj naj bi temu odpomogli s tem, da so izumili posebno ladjo, nekakšen podnos na zračni blazini, ki lahko plove po morju, v primeru potrebe pa se ob nemirnem- morju dvigne nad vodo in vozi nad morsko gladino. Prototip vozila je poganjal 450 KS motor in so se poskusi popolnma obnesli. Na zgornji sliki vozilo s konstruktorji, na spodnji pa ?ned poskusno vožnjo
po morju
RIBE NA SUHEM
V ustju indijske reke Ganges živijo ribice, ki so pravcate dvoživke. Razlika med plimo in oseko je tam tolikšna, da so se ribice, ki so nenadno ostale na suhem, v teku vekov prilagodile življenju na kopnem in v vodi. Nič jih ne moti, če ostanejo izven nje, ker vdihavajo zrak. Poležejo po skalovju in listju vodnih rastlin, se predajo sončnim žarkom in lovijo kukce, potem pa jih plima spet odnese v njihov prvotni element. Te množice ribic so po mnenju zoologov najzgovornejši primer, kako se živa bitja lahko vsemu privadijo in prilagodijo.
POMOČ TUJIM DRŽAVAM
Pred enajstimi leti, to je 1948, so ZDA pričele dajati pomoč tujim državam, in to v opremi, dolarjih in strokovnjakih. Trenutno podpirajo nekaj nad GO držav, kot priznavajo sami. Njihovih gospodarskih in tehničnih strokovnjakov je po tujih državah nad šest tisoč.
Nekaj let kasneje je pričela tujim državam nuditi pomoč tud, Sovjetska zveza. Deležne pa je niso zgolj države vzhodnega bloka, temveč tudi 18 drugih držav. V zadnjih petih letih je po ameriških poročilih
Vsa jajca niso
Izraz »jajčast« smo pravzaprav povzeli po obliki jajc naših domačih kur, ki so nam med pticami najbližje. Niso pa vsa jajca iste oblike, saj prav po njihovi obliki in barvi poznavalci iahlto določijo ptičjo vrsto, ki ji jajčka pripadajo. Jajčka kljunačev in prosenk n, pr. imajo obliko biserov, medtem ko so jajčka ponir-kov in lastovic na obeh koncih koničasta. Nočni sokol in ko-zodoj ležeta jajčasta, sove In vodomci pa skoraj čisto okro-
jajčosie oblike
gla jajca. Majhni ptiči ležejo primeroma večja jajca kakor veliki. Največje doslej znano jajce ¡mamo od noja velikana, ki je že nekako pred tisoč leti izumrl na otoku Madagaskarju. Eno njegovih jajc je zaleglo za 150 kurjih. Razen oblike in barve se jajca razlikujejo tudi še po kakovosti lupine.
Na jugoslovanskem ozemlju so znanstveniki doslej ugotovili 508 različnih ptic. Največ J'ih živi v Makedoniji. Njihov najboljši poznavalec je Beograjčan Antonije Hič. Ptičja jajca zbira že nad trideset let in se postavi danes z zbirko, ki ji v Evropi skoraj ni para. Šteje nad pet sto različnih Jajc.
OTOK IZOBČENCEV
LAMPUR je neznaten samoten otoček nekje na Južnem morju. Rajski otoček, ki pa predstavlja svet zase, svet, ki se je na njem zbralo menda vse gorje, kar ga premore. Lampur je otok solza, dan in noč preži na njem smrt. Pet sto ljudi, izobčenih iz človeške družbe, životari na njem, pet sto gobavih nesrečnikov, pregnanih neskončno daleč od svojih dragih. S polnim zaupanjem visijo na svojih zdravnikih, ki so jim prostovoljno sledili v samoto, da bi jim pomagal1!. Leto za letom verujejo nesrečniki v svoje ozdravljenje in živijo v upanju na ponovno srečno svidenje z dragimi svojci.
Vsakih dvanajst mesecev pristane ob otočku parnik GOOD HOPE, Dobro upanje. Pet dni se zaletavata m odbijata dva svetova — zdravi in bolni. Pet dni smejo bolniki sprejemati obiske svojih sorodnikov m prijateljev. Prihod ladje pomeni zanje vse, edino ladja jim lahko vrne svobodo. Toda le redki so deležni te sreče.
SZ v ta namen potrošila nekako dve in pol milijarde dolarjev. Svojih strokovnjakov pa ima po teh državah malone tri tisoč.
— Oh, ta svet! Če ne bo na prihodnji postaji nihče izstopil, da bom lahko sedla, bom začela prepevati državno himno!
IVAN MEŠTROVIČ
Naš slavni rojak, kipar svetovnega slovesa, Ivan Meštro-vič, ki živi v ZDA, je lani praznoval svojo 75-letnico. Za to priložnost je neko njujor-ško založništvo nedavno izdalo bogato ilustrirano študijo o-njegovih delih.
RIBJI RADAR
Pri preiskavi »električnih lastnosti« električnega :soma so ameriški zoologi odkrili presenetljivo dejstvo: Električni som oddaja prave elektromagnetne radarske valove ter se na ta način orientira v kalni in neprozorni vodi. Na zelo širokem valovnem traku oddaja lahko celo z enakomerno-napetostjo, česar moderna tehnika tudi z najnaprednejšimi sredstvi še vedno ne zmore. Od preiskave električnih organov navedenega soma si liziki obetajo prevrat v radarski tehniki.