Trdnejše osnove za povezovanje OBČINSKI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV O SODELOVANJU MED LESARJI IN GOZDARJI V NAŠI OBČINI Sredi junija je občinski komi-te zveze komunistov v okviru Sv°jega letnega delovnega progama razpravljal tudi o povečanju lesne industrije in gozdarstva v naši občini. Gradivo za ? scjo je pripravila strokovna lupina lesarjev in gozdarjev na “snovi skupnih stališč predsed-tva centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije ter proteinske konference slovenskih Komunistov, ki delajo na področju gozdarstva in predelave lesa. Ker so bili povzetki gradiva za občinskega komiteja že ob-J v!Jeni v majski številki našega °lasila, bi se tokrat omejili le ^ mnenja in stališča, ki so jih Predstavniki komunistov iz naše ocine oblikovali v neposredni razpravi. ^ V njej so nedvomno ugotovili, 50 bili med lesno industrijo in gozdarstvom na našem območju že doslej zgrajeni dokaj trdni odnosi in sodelovanje. Plod takšnega sodelovanja je bila vsekakor uresničitev nekaterih skupnih razvojnih ciljev ter sprotnih dogovarjanj med lesarji in gozdarji v okviru samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo. Te izkušnje so dobra osnova za še bolj poglobljeno medsebojno sodelovanje na osnovah skupnega prihodka. Delo komunistov pri izpolnjevanju teh zahtevnih nalog ne sme temeljiti na dajanju prednosti enemu ali drugemu partnerju, temveč na osnovah skupnih končnih ciljev in na vsestransko utemeljenih predlogih za njihovo uresničitev. Sodelovanje lesarjev in gozdarjev je v dobršni meri odvisno od izpolnjevanja obojestransko dogovorjenih obveznosti. Pri tem gre po eni strani za izpolnjevanje predvidene blagovne proizvodnje lesa, po drugi strani pa za vlaganje in ohranitev trajne gozdne proizvodnje. V takšnih prizadevanjih morajo tvorno sodelovati tudi zasebni lastniki gozdov prek temeljne organizacije kooperantov, pa tudi lastniki gozdov, ki se ne ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. To je za našo občino še toliko pomembnejše, ker imajo zasebniki v svoji lasti velike površine gozdov. Dobav večjih količin lesa iz zasebnega sektorja pa ne smemo zmanjševati na račun družbenega sektorja. Prav te težave, ki izvirajo iz zasebnega sektorja, pa še posebej ovirajo skupna prizadevanja gozdarjev. Gre za težnjo, da bi zasebniki zmanjševali posek na panju, za posamezne ovire, ki se nanašajo na gradnjo gozdnih Dokler bo obstajala ta država, bo pomnila in spoštovala neizmerljivi delež Luke Leskoška pri ustvarjanju naše industrije. Po pravici lahko rečemo, da je dal vsega sebe v prvence naše težke industrije in strojništva. Globoko se je zavedal, kolikšen zgodovinski pomen ima industrializacija za nadaljno zmagovito pot naše revolucije, zato je kot minister za industrijo in rudarstvo neutrudno mobiliziral delavski razred, da je premagoval vse težave in ovire na tej poti, pa naj so bile še tako velike in zapletene. In bilo jih je res mnogo — od zelo pičlih akumulativnih sredstev do informbirojevske blokade in znanih pritiskov z zahoda. Neustrašni in strastni delavski borec Luka Leskošek se je z vsem srcem bojeval za socialistično samoupravljanje, kajti čutil in vedel je, da človekove sreče ni mogoče uresničiti samo s postavljanjem novih tovarn, ampak tudi z novimi, humanejšimi odnosi med ljudmi in z novimi dosežki na poti osvobajanja dela in človeka. V. Žarkovič o Leskošku-Luki cest in podobno. Kadar gre pri posameznikih za uveljavljanje ozkih zasebnih interesov na škodo širše družbe, bi morali komunisti odločneje nastopati. Sicer pa so komunisti v razpravi ugodno ocenili pobudo lesarjev in gozdarjev za oblikovanje plansko poslovne skupnosti. V njenem okviru naj bi oba partnerja strokovno in samoupravno usklajevala in razreševala stališča o vseh bistvenih zadevah poslovnega in razvojnega sodelovanja. Nekateri so v razpravi menili, naj bi svoje mesto v tej skupnosti dobil tudi Novolit iz Nove vasi. V prizadevanjih za izpeljavo dohodkovnega povezovanja bi morali najprej posvetiti posebno pozornost tistim vprašanjem, kjer so možnosti za uresničitev najhitrejše in kjer je izpeljava najlažja, k možnosti za uresniči- tev naj hitrejše in kjer je izpeljava najlažja, k temu pa pritegniti tudi trgovske delovne organizacije. Posebno pomoč naj bi združenemu delu prispevale medobčinska gospodarska zbornica in ustrezne republiške ustanove. Če naj na kratko sklenemo, potem lahko ugotovimo, da so člani občinskega komiteja izhodišča gozdarjev in lesarjev za poglabljanje medsebojnega sodelovanja ugodno ocenili. Največ kritičnih pripomb pa se je nanašalo na to, da so nakazane možnosti premalo natančno opredeljene in da ni izdelanih meril za oblikovanje neposrednih dohodkovnih odnosov znotraj reprodukcijske verige. Zato je bilo posebej sklenjeno, naj že imenovana strokovna komisija nadaljuje s svojim delom in osnovna izhodišča še izpopolni. D. Mazi j Skupnost lesarjev in gozdarjev Na skupnem strokovnem kolegiju vodilnih delavcev Gozdnega gospodarstva Postojna, Javorja, Lesonita in Bresta so 24. junija 1983 podprli pobudo problemske konference zveze komunistov o združitvi v skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje na področju gozdarstva in lesne predelave Notranjske na območju Gozdnega gospodarstva Postojna. Obravnavali so tudi osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v plansko poslovno skupnost Notranjske, ki bo v javni razpravi do 20. julija. Po pripombah bodo uskladili besedilo in pripravili predlog, ki ga bodo delavci sprejemali na zborih ob obravnavi polletnih periodičnih obračunov. Z omenjenim samoupravnim sporazumom udeleženci sporazuma urejajo: — vsebino skupnega poslovanja ter cilje združevanja dela in sredstev, — samoupravno sporazumevanje o skupnih planih in skupnih poslih, — družbenoekonomske odnose, — usklajevanje stališč v skupnem poslovanju prek skupnih organov, — sankcije za kršitev sporazuma in način reševanja sporov iz skupnega poslovanja. V sporazumu udeleženci sporazuma opredeljujejo naslednje skupne cilje: 1. Razvijati in pospeševati socialistične in samoupravne družbenoekonomske odnose; krepiti ekonomski in socialni položaj delavcev. (Konec na 2. strani) Oskrba zahteva tudi denar Za junij, julij in avgust smo v BRESTU izdelali analizo o naši likvidnosti. Analiza kaže, kako so pred nami take obveznosti, ki bodo še stopnjevale primanjkljaj potrebnih plačilnih sredstev. To so hladna dejstva, ki z matematično natančnostjo postavljajo pred nas zahtevo po skrajni pozornosti in po gospodarnem obnašanju na vseh področjih poslovanja. Preteča nelikvidnost je še toliko bolj resna, ker se bližajo meseci, v katerih običajno ni velikega obsega prodaje, vsaj na domačem trgu ne. Analiza kaže, da je med vidnimi vzroki za takšno stanje tudi velika vezava sredstev v zalogah reprodukcijskih materialov glede na naše plačilne zmožnosti. Z drugimi besedami: nekatere temeljne organizacije si kopičijo zaloge materialov za več mesecev vnaprej. Na prvi pogled oziroma »na pamet« je to videti dobro, zlasti še, ko se spomnimo, kakšen vpliv ima inflacija in kako velike so danes težave na oskrbovalnem trgu. Pozabljamo pa seveda, da s takšnim načinom vežemo velika sredstva, za katera plačujemo težke obresti, ki že segajo čez 30 odstotkov, da teh sredstev ne moremo obračati, kar nam spet hromi dohodek in kar je še najhujše — zaradi takšnega obnašanja preti nevarnost, da ne bomo mogli kupovati nujno potrebnih materialov za sprotno delo. Zaradi opisanega stanja uvajajo temeljne organizacije po skupnem dogovoru splet ukrepov, ki naj zajamejo celotno področje oskrbe. Ukrepov je več in so (Nadaljevanje s 1. strani) 2. Krepitev večnamenske vloge gozda in zagotavljanje kar najboljšega izkoriščanja lesno proizvodnih možnosti gozdov ter čimvečjega možnega pokritja potreb po lesu v lesno predelovalni industriji po količini in kakovosti. 3. Največja možna stopnja pri predelavi lesa ob celovitem izkoriščanju lesne surovine in visoki stopnji njenega oplemenitenja za doseganje naj večjih gospodarskih učinkov na domačem in tujem trgu. 4. Rast ekonomičnosti in produktivnosti dela v vseh fazah lesnega in gozdnega gospodarstva, da bi s skupnim poslovanjem zmanjševali materialne kratkoročni (takojšnji), sledili pa jim bodo tudi dolgoročnejši — kot načela za stalno delo. Večino ukrepov že poznamo in smo jih pravzaprav že zapisali v poslovno politiko, a kaj, ko je že tako, da radi delamo drugače, kot se dogovorimo. Zdaj so ukrepi opredeljeni tako, da dogovora med temeljnimi organizacijami ne bo več mogoče kršiti. Ukrepov je več in bi jih tu težko naštevali oziroma opisovali. Skušajmo jih prikazati kot celoto: stroške in povečevali celotni prihodek, pa tudi dohodek. 5. Usklajevanje razvojne in naložbene politike zaradi tehnične in tehnološke povezanosti surovinskih dn predelovalnih zmogljivosti. 6. Usklajevanje proizvodnih planov zaradi boljše izrabe proizvodnih zmogljivosti in učinkovitega prestrukturiranja proizvodnje. Te cilje bodo natančneje opredelili s samoupravnim sporazumom o temeljih skupnega plana, kjer bodo ob upoštevanju dosedanjih poslovnih povezav ter blagovnih in denarnih tokov določili posamezne naloge in obveznosti posameznih temeljnih organizacij, združenih v skupnosti. J. Hren Vsaka temeljna organizacija bo pregledala vse zaloge reprodukcijskih materialov in surovin in izdelala plan nabave v prihodnjih treh mesecih. Obseg sredstev, namenjenih za nabavo, se mora krepko zmanjšati. Obseg sredstev za posamezno temeljno organizacijo izhaja iz njenih sedanjih zalog in lansirnih planov. Treba je tudi proučiti vse možne zamenjave materialov med posameznimi temeljnimi organizacijami, in končno — odprodati materiale, ki jih zaradi sprememb v programih ali v proizvodnih postopkih nikjer v Brestu ne bomo več potrebovali. To so seveda izhodišča za delo temeljnih organizacij oziroma nabavne službe. S temi pa se morajo vezati še mnogi dodatni ukrepi, ki naj na eni strani zagotovijo na trgu večjo prodornost nabavne službe, na drugi strani pa sistematično in disciplinirano vedenje doma v vseh službah in v temeljnih organizacijah. Za spremljanje dogovorjenih ukrepov so vzpostavljene evidence, ki bodo takoj pokazale na šibke točke in omogočile, da jih odstranimo. Področje oskrbe pa seveda ni osamljena panoga sredi poslovnega življenja. Spremljana mora biti z vsemi drugimi področji, sicer ne more biti uspešna. Poseben pomen ima predvsem prodajna služba s sprotnimi evidencami. Opažamo namreč, da je zakon o zavarovanju plačil vedno bolj pogosto kršen, saj dolžniki odlagajo svoja plačila, ali pa celo čakajo na tožbe. Zato se del ukrepov posveča prav področju sodne izterjave dolgov oziroma povečanim naporom prodajne službe, da bo BREST za prodano blago v doglednih rokih dobil plačane svoje terjatve. Določeni so štirinajstdnevni sestanki med prodajno in finančno službo za analize terjatev in za določitev ukrepov za vsakega dolžnika posebej . Pri terjatvah pa opažamo, kako se z zaostrenim likvidnostnim stanjem v državi pojavljajo tudi najrazličnejši načini zavlačevanja plačil. Dobrodošli so ugovori — od tega, da se »ugotavlja«, ali gre za pravega kupca ali ne, pa vse do ugovorov o količinah ali kvaliteti blaga. To pa seveda zahteva od nas natančnost in doslednost v proizvodnji ter na vseh kasnejših poslovnih poteh. Z. Zabukovec Skupnost lesarje« in gnzdarjev Občinski komite zveze komunistov o povezovanju lesarjev in gozdarjev Skladišče repromaterialov v MASIVI S težavami se moramo spopasti OB LETNI KONFERENCI OBČINSKE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV V preteklem mesecu smo na letni konferenci ocenili delo občinske organizacije zveze sindikatov za preteklo enoletno obdobje. To sicer ni bila programska konferenca, vendar so bile oblikovane nekatere usmeritve za delovanje organov občinske organizacije zveze sindikatov. Glede na zaostrene gospodarske razmere je delavnost vseh organov sindikata nujna. Na konferenci je bila posredovana ocena o rezultatih gospodarjenja v naših organizacijah združenega dela. Ugotavljamo, da se stanje iz meseca v mesec slabša. Pri spremljanju rezultatov gospodarjenja ugotavljamo, da so rezultati poslovanja najslabši ravno pri tistih organizacijah, ki so pomembni izvozniki. Ocenjeno je bilo, da sedanje izvozne stimulacije še vedno niso dovolj velika spodbuda za izvoz. Spremljanje rezultatov gospodarjenja in obravnava zaključnih računov še vedno ni zadovoljivo. Kljub temeljitim pripravam in dogovorom v mnogih temeljnih organizacijah niso organizirali razprav pravočasno in v skladu z dogovori. Skoraj v vseh temeljnih organizacijah pa niso ocenili dela individualnega poslovodnega organa. Ponovno je bilo dogovorjeno, da so osnovne organizacije zveze sindikatov v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in strokovnimi službami dolžne sprotno spremljati rezultate gospodarjenja. Prekinitev dela v občini ni bilo, vendar se že pojavljajo izsiljeni sestanki. Na konferenci smo se dogovorili, da je potrebno V vseh temeljnih organizacijah, kjer prihaja do težav pri izplačilu osebnih dohodkov, pred izplačilom pogledati in oceniti vse težave ter delavce temeljito informirati. Jasno in glasno moramo povedati o vseh težavah in tudi to, da delitev večjih osebnih dohodkov ni možna, če ni boljših rezultatov. Poseben poudarek je potrebno posvetiti poglabljanju samoupravljanja in razvijati dohodkovne odnose tako v okviru delovne organizacije kot v reprodukcijski verigi. Ocenjeno je bilo, da smo delovni čas v občini poenotili in kljub nekaterim posameznim pripombam večina naših delavcev ne vidi potrebe, da bi ga pred ponovnim premikom urnega kazalca spreminjali. Na konferenci so bila izpostavljena tudi vprašanja s področja izobraževanja. Materialni stroški naraščajo prek vseh meja, osebni dohodki delavcev, zaposlenih v izobraževanju, pa stagnirajo. Osebni dohodki naših učiteljev so med naj nižjimi v Sloveniji (na 55. mestu med slovenskimi občinami). Iz vse razprave in poročila pa je bilo videti, da so naše organizacije še vedno premalo samoiniciativne in prodorne. Sedaj je čas, da z veliko dejavnostjo pomagamo razreševati težave na vseh področjih. Ne zanikamo težav, ki so se nakopičile v celotnem našem gospodarstvu, vendar pa s tem, da bomo samo kazali na napake drugih, ne bomo prišli daleč. Dejstvo je, da še vedno premalo in nekvalitetno delamo skoraj v vsakem delovnem oko; lju. Izkoristiti vse rezerve in si delo bolje organizirati, mora biti cilj slehernega delavca, še posebno pa osnovnih organizacij sindikata. J. Opeka Pred vojno je bil kot sindikalni organizator in voditelj, kot komunist, pobudnik delavske borbenosti in enotnosti. Po vojni pa je bilo njegovo delo, kot vedno, oprto na delavski razred, na njegovo vztrajnost, solidarnost in borbenost. V vseh obdobjih se je globoko zavedal moči najširših delavskih in ljudskih množic, ki jih je prav on znal s svojim odločnim nastopom in z jasno, vsakomur razumljivo besedo motivirati za uresničitev še tako težkih nalog. Ljudje so ga imeli radi in so mu zaupali, saj ni nikoli omahoval. Bil je zvest in discipliniran komunist, vselej med ljudmi. Franc Leskošek-Luka je posvetil vse svoje življenje boju za socialno osvoboditev delovnih ljudi in za pravico, da sami odločajo o svoji usodi, za osvoboditev jugoslovanskih narodov in njihov gospodarski, družbeni in kulturni razvoj, za bratstvo in enotnost. Vodil je KP Slovenije v času, ko je zbirala delovno ljudstvo za skupni boj proti fašističnim osvajalcem, ko je po okupaciji organizirala OF, ljudsko vstajo, in s svojo dejavnostjo postala odločilni faktor v NOB in ljudski revoluciji, ki je omogočila razvoj in socialistično ureditev. A. Marinc o Leskošku-Luki Letos tri n ODPRLI SMO TRI NOVE PRODAJALNE BRESTOVEGA POHIŠTVA — V SPLITU, SKOPJU IN STRUMICI Že pred časom smo se trdno odločili, da bomo svoje pohištvo nudili trgu tudi prek lastne prodajne organizacije. Načeloma naj bi naše lastne prodajalne pohištva pokrivale tista območja v Jugoslaviji, kjer našega pohištva nismo ponudili v tolikšni meri kakršne so bile ugotovljene možnosti; vendar pa je za takšno odločitev tudi več drugih vzrokov. Danes že nad 30 odstotkov vsega prodanega pohištva na domačem trgu posredujemo kupcem prek svojih prodajaln oziroma salonov. To zagotavlja našim proizvodnim temeljnim organizacijam ne samo manjše stroške poslovanja, temveč predvsem zanesljivejše dolgoročno načrtovanje programov pohištva, ki so namenjeni prodaji doma. Ne le da v lastnih prodajalnah zagotovo prodamo tisto, kar smo tržišču namenili, v teh prodajalnah lahko načrtno izpeljemo tudi najboljšo reklamo za »pohištvo Brest«, saj lahko privlačno Predstavimo naš celotni proiz-vodno-prodajni program, če pa je lokal manjši, pa vsaj najvažnejše izdelke Brestovega pohištva. Takšen način predstavitve pa Posredno lahko koristi tudi lokalni trgovski mreži, ki nima možnosti predstaviti našega celotnega programa, saj prodaja Pohištvo večine jugoslovanskih Proizvajalcev. Zato lahko v svojih, čeprav dokaj velikih prodajalnah, predstavi le komaj desetino naših izdelkov. Precej pa je tudi takšnih, ki izdelkov posameznih proizvajalcev sploh nimajo razstavljenih, temveč jih prodajajo kar po katalogu oziroma Po prospektih. To omenjam predvsem zato, da bi podkrepil trditev, kako pomembno je, če je v nekem kraju razstavljen celotni proizvod-no-prodajni program. Potrošnik tako lahko vidi funkcionalnost nekega izdelka, zanto se tudi lažje in prej odloči za nakup ti-stega, kar mu je všeč. To pa je seveda cilj tistega, ki prodaja. Da bo kupec zadovoljen tudi po izbiri, poskrbi osebje v prodajalnah, ki skrbi za pravočasno in dogovorjeno dobavo in tudi sicer ukrepa, da bo tega kupca še kdaj pozneje lahko zadovoljil. Mislim, da imamo v naših prodajalnah ustrezne delavce, ki pa m s še boljšo povezavo z nami še uspešneje delali. Letos smo torej odprli tri no-prodajalne. Najprej v Stru-5“«. o čemer smo v OBZORNIKU ze pisali. Zato bi na kratko predstavili ~rugo, in sicer prodajalno v Phtu, ki jo lahko upravičeno 'men ujem o kar SALON. To je v?kal, ki tudi po trditvah doma- nov presega vse dosedanje in r" na površini 600 kvadratnih metrov razstavljeno res vse, kar je trenutno v Brestovem proiz-vodno-pr oda j nem programu namenjeno domačim kupcem. Že lega te naše nove pridobitve v Splitu je zelo posrečena, saj je v samem središču novega naselja, kjer so že in še bodo odprle svoje lokale znane delovne organizacije, banke in druge pomembne ustanove. Vsekakor je takšen lokal pridobitev tudi za Split, saj imajo Splitčani redko priložnost videti celoten Brestov proizvodni program na enem mestu. Novo prodajalno našega pohištva smo odprli v glavnem mestu Makedonije. V tej republiki smo imeli dotlej že tri prodajalne (Bitola, Titov Veles, Strumica), pa tudi distribucijski center — skladišče za Makedonijo v Skopju. Sedaj pa smo tam odprli tudi prodajalno, ki bo imela enako nalogo kot vse dosedanje, širiti sloves »pohištva Brest«, ki je v Makedoniji zelo cenjeno in iskano. Tudi naša prodajalna v Skopju leži v naselju, ki je še v izgradnji in bo v bližnji prihodnosti naselje mladih. Zato z dobro organizacijo ter skrbnim in požrtvovalnim delom tudi uspehi ne bi smeli izostati. Ta prodajalna ni sicer posebej velika, saj meri le okrog 200 kvadratnih me- trov, vendar je v središču novega naselja, ki pa že ima svojo podobo in ki bo še letos in prihodnje leto sprejelo novih 16.000 prebivalcev. Večina le-teh pa je verjetnih kupcev, kar pa je odvisno od nas in predvsem od našega osebja v tej prodajalni. Ker se v Makedoniji razvijajo posli dokaj ugodno, kar si želimo tudi v prihodnje, bomo imeli v spodnjih prostorih tudi predstavništvo, ki se organizacijsko sicer šele pripravlja. Vendar pa naj bi bilo to eno izmed prvih znamenj, da bomo tudi na tem področju še stopnjevali našo prisotnost na tržišču. Naše letos odprte prodajalne pohištva, ki so začele že kar dobro poslovati, so se torej že vključile v naša skupna prizadevanja za dosego letos postavljenih prodajnih ciljev. Sedaj imamo že enajst prodajaln po vsej državi, ki so v mno-gočem zmožne prispevati k boljši prodaji našega pohištva, pa tudi k vse večji njegovi popularnosti. To pa je odvisno od tega, ali bodo znale in hotele pravilno izkoristiti ime »pohištvo Brest« in vse, kar jim je bilo izročeno v upravljanje. Skratka, ali se bodo počutile dovolj sposobne in močne, da se vključijo v današnje Brestove poslovne tokove. Verjetno bi bil že čas, da se tudi delavci iz posameznih naših orodajaln kdaj pa kdaj oglasijo s pisano besedo, saj imajo v teh težjih pogojih za gospodarjenje verjetno nemalo težav, za katere je prav, da jih zvemo vsi. S skupnimi močmi jih bomo reševali in se skupaj veselili uspehov. F. Turk Izvažati moramo! KAKO URESNIČUJEMO LETOŠNJE IZVOZNE NAČRTE Bitka, ki jo bijemo za čim večji izvoz, še ni končana, nikakor pa ne dobljena. Kje smo? Kaj moramo še storiti? Kakšni so pogoji za izvoz? To so osnovna vprašanja, na katera bi želeli odgovoriti v tem sestavku. Komaj pol leta je tega, ko smo z vsemi silami, s poznanstvi in povezavami iskali posle za naše temeljne organizacije, da bi zagotovili nemoteno proizvodnjo in da se stroji ne bi ustavili. Sedaj, ob polletju leta 1983, pa ugotavljamo, da imajo skoraj vse naše temeljne organizacije zasedene proizvodne zmogljivosti, v Masivi pa celo že za prvo četrtletje prihodnjega leta. Ob tem je seveda umestno vprašanje: ali je to sploh normalno in kaj se dogaja s svetovnim trgom? Nihanja na trgu so seveda normalna; vendar so bila v preteklosti dosti počasnejša. To pa pome- ni, da se mora tem nihanjem prilagajati tudi proizvodnja, če želi še ostati v igri svetovne konkurence. Kratki dobavni roki, točne dobave in kvalitetni izdelki, to so osnovne zahteve današnjega tujega tržišča. Še posebno pa pride do izraza takrat, ko je recesija, ko ni naročil, ko nekateri umirajo, zato da drugi s težavo preživijo. Vsemu temu se je potrebno prilagoditi in na vseh področjih upoštevati, saj si z današnjim delom gradimo ugled za prihodnost. Zakaj vse to omenjamo? Marsikje namreč še slišimo besede, da S slovesne otvoritve naše prodajalne pohištva v Splitu Zunanjost Brestove prodajalne pohištva v Skopju izvoz ni zanimiv, da delamo z izgubo, če bi delali za domači trg, bi imeli boljši dohodek in podobno. Ali ni vse to velika zmota, ali ne vemo, da brez izvoza ni ne lakov, papirjev, laminatov, pa če hočete, tudi hloda ne, ki ga pripeljemo iz javorniških gozdov. To pa pomeni ustaviti proizvodnjo in ogroziti kruh stotine in stotine delavcev. Če razmišljamo tako, lahko ugotovimo, da je izvoz ob primerni prodaji doma tisto, kar mora biti cilj vsake naše temeljne organizacije. In ko sedaj ob polletju ugotavljamo, da imamo izvoz 15 milijonov dolarjev pokrit s pogodbami, je dolžnost nas vseh, da si kar najbolj prizadevamo v proizvodnji, da bo dogovorjeni izvoz uresničen. Podatki, ki jih imamo, niso spodbudni, saj za načrtom kasnimo zlasti zaradi zaostajanja v proizvodnji. Upajmo, da bodo ukrepi, ki so jih sprejeli v temeljnih organiza- cijah, dali rezultate in bomo do konca leta nadomestili zamujeno. Trenutni položaj na Brestu nam daje tudi možnosti za izbiro programov, tudi kar zadeva dohodek. Sicer je pri današnjih nestabilnih razmerah na trgu dokaj težko ocenjevati dohodkovnost, saj se je že zgodilo, da je dober program kmalu po podpisu pogodbe pokazal izgubo. Na vse to vplivajo domače cene, na katere pa le malo vplivamo. Tudi nihanja ob izvoznih stimulacijah, valutnih spremembah in zapornih carinah povzročajo negotove kalkulacije in včasih lahko tudi odločitve, ki se kasneje pokažejo kot ne najboljše. Vse to pa lahko nadomestimo z boljšim delom, z boljšo organiziranostjo, strokovnostjo in spoštovanjem vsega tistega, kar pomeni ugled in sloves nekega pod- Sodobnejša proizvodnja za izvoz PREDVIDENE NALOŽBE V TEMELJNI ORGANIZACIJI MASIVA Sedanje stanje strojev in opreme v Masivi je doseglo takšno raven, da izredno težko zagotavljamo ustrezno kvaliteto, produktivnost in ekonomičnost poslovanja. Ob tem je treba povedati, da povečujemo delež izvoza v celotni proizvodnji od 46 na 59 odstotkov. Predvsem to je bil razlog, da smo se odločili prijaviti za najem tujega kredita pri IFC Washington in Ljubljanski banki — Gospodarski banki v skupni vrednosti 49,500.000 dinarjev pod ugodnimi pogoji vračanja. Zadnja večja rekonstrukcija oziroma modernizacija proizvodnje je bila v letih 1968 in 1969, zato smo se sedaj odločili za nakup in dokompletiranje strojev in opreme za širinsko lepljenje in sušenje lesa. S tem nam bo omogočena izdelava kvalitetnejšega ter konstrukcijsko in oblikovno zahtevnejšega masivnega pohištva. S postavitvijo kondenzacijskih sušilnic pa bomo odpravili vrsto zastojev, ki jih povzroča neustrezno posušen les v kasnejši obdelavi, in zmanjševali zaloge žaganega lesa, ne nazadnje pa izboljšali izkoristek vhodne surovine. Z nakupom strojev in opreme za širinsko lepljenje bomo odpravili sedanje zamudno ročno delo. Poleg tega, da je delo počasnejše, pa tudi kvaliteta spojev ne ustreza zahtevam izvoznih izdelkov. V terminskem načrtu smo si zastavili, da bomo prvo opremo dobili proti koncu letošnjega leta, tako da bi bili vsi stroji in oprema postavljeni do aprila prihodnjega leta. Računamo, da bo proizvodnja lahko s polno močjo stekla do konca leta 1984. S to delno rekonstrukcijo se vključujemo v srednjeročni program razvoja Bresta. Z nekaterimi dodatnimi posegi in s čim manjšimi finančnimi sredstvi pa bomo poizkušali obnoviti kotlovnico in se ustrezno prostorsko urediti. Kljub trenutno težkemu finančnemu položaju velja reči, da bi vsakršno odlašanje pri posodabljanju proizvodnje masivnega pohištva za naš izvoz pomenilo veliko zaostajanje. Vse to pa bo zahtevalo dodatne napore vseh zaposlenih, vendar sem prepričan, da bomo pri tem uspeli in obdržali oziroma še povečali sedanjo proizvodnjo za izvoz. M. Kusič Brest pod povprečjem panoge GOSPODARJENJE SLOVENSKEGA LESARSTVA V LETOŠNJEM PRVEM ČETRTLETJU Trimesečje je za nadrobnejšo analizo sorazmerno kratko obdobje. Obenem je za tako kratek čas tudi težko prikazati dejansko stanje posamezne gospodarske dejavnosti, še posebno v razmerah, ko se pogoji za gospodarjenje tako rekoč iz dneva v dan spreminjajo. Vendar pa kljub temu na osnovi podatkov in na osnovi gospodarskih gibanj ter primerjav s preteklimi obdobji lahko ugotovimo nekatere bistvene značilnosti gospodarjenja za to obdobje. Zbrane podatke za slovensko lesarstvo ter za nekatere večje delovne organizacije lesno-predelovalne industrije je moč videti v tabeli. Za nas je predvsem zanimiva primerjava Bresta s povprečjem slovenske lesne industrije, pa tudi z drugimi sorodnimi delovnimi organizacijami. Že osnovni kazalec družbene produktivnosti — dohodek na delavca — je v Brestu kar za 23,3 odstotka nižji od povprečno doseženega dohodka na delavca v slovenski lesni industriji. Približno enako je bilo omenjeno razmerje tudi v enakem lanskem obdobju. Vzroke za to lahko iščemo predvsem v velikih razlikah med vhodnimi in izhodnimi cenami. Cene repromaterialov in surovin so že do sedaj presegle vse resolucij ske okvire, medtem ko cen naših izdelkov v tem obdobju nismo povečevali (zamrznitev cen in hkratno administrativno reguliranje cen). primer tovarne ivernih plošč objektivno dosegajo višji dohodek z enakim številom delavcev kot na primer tovarna pohištva. Še slabše razmerje med Brestom in povprečjem slovenske lesne industrije pa je pri kazalcu čisti dohodek na delavca. To pomeni, da je za razporeditev v okviru delovne organizacije ostalo zelo malo sredstev. Največ sredstev smo izdvojili za zakonske in samoupravne ter pogodbene obveznosti. Med njimi predstavljajo najvišjo postavko obresti od kreditov. To je razumljivo, saj lesarstvo že daljše obdobje praktično ne ustvarja nobene Delovni posnetek iz temeljne organizacije TAPETNIŠTVO Letos je bila tudi visoka revalorizacija osnovnih sredstev (oprema kar 62 odstotkov), kar povečuje porabljena sredstva in zmanjšuje dohodek. Vendar pa ne smemo tudi mimo dejstva, da v tem obdobju na Brestu nismo dosegli predvidene prodaje in predvidenega znižanja zalog. Večji dohodek na delavca od povprečja lesne industrije so od odbranih delovnih organizacij dosegli Lesonit, Savinja, Alples in Javor. Pri tej analizi pa se moramo zavedati, da je dohodek na delavca v veliki meri odvisen od tehnične opremljenosti, saj na akumulacije; še ta, ki jo ustvari, pa je namenjena za odplačila posojil in obvezna združevanja. O zelo skromni akumulaciji govorijo tudi podatki v tabeli. Po. drugi strani pa se zelo povečujejo tudi izgube, saj v tem trimesečju od odbranih delovnih organizacij le Alples in Savinja nista poslovala z izgubo. Višina izgube na delavca se je v povprečju lesne industrije povečala kar za 37 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Močno pa se je povečala višina izgube na Brestu, in sicer v primeri z enakim obdobjem lani, pa tudi v primerjavi z vsem letom 1982. Prav tako je višina izgube na delavca v Brestu za več kot 2,5-krat večja od le-te v slovenski lesni industriji, čeprav smo še ob koncu leta 1982 govorili o veliko nižji izgubi v Brestu, kot je bila v celotnem slovenskem lesarstvu. Kazalec rentabilnosti — dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi — nam pove, da smo dosegli na enoto vloženih sredstev na Brestu kar za tretjino manj dohodka kot v povprečju slovenska lesna industrija. To kaže po eni strani na nižjo izkoriščenost poslovnih sredstev, po drugi pa na visoke zaloge. Tudi kazalec ekonomičnosti — celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi — je v Brestu najnižji od obravnavanih delovnih organizacij in kar za 11,5 odstotka slabši od povprečja slovenske lesne industrije. To le potrjuje dejstvo, da so razlike med vhodnimi in izhodnimi cenami zares velike in da je pravzaprav razumljiv tudi tako nizek dohodek na delavca. To pa vpliva na čisti dohodek, pa tudi na višino izgube. Seveda pa ima na razmerje med ustvarjenim celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi, pa tudi na vso nadaljnjo delitev in ustvarjanje (neustvarja-nje) akumulacije velik vpliv tudi ustvarjeni celotni prihodek na tujem trgu, ki dohodkovno kljub rasti tečaja tujih valut nasproti dinarju ni enakovreden domačemu trgu. V Brest se je v tem trimesečju delež izvoza v celotnem prihodku glede na leto 1982 povečal od 17 na 23 odstotkov, kar je več kot v povprečju lesne industrije. Nižji dohodek in čisti dohodek ter slaba akumulativnost in izgube, ki ne omogočajo nobenih naložb in s tem povečevanja produktivnosti, pa omejujejo tudi sredstva za osebne dohodke in skupno porabo. Le ti so namreč z dogovorom o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1983 vezani na dohodek, pa tudi na izboljšanje kazalcev produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. Masa sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na delavca je za letošnje prvo trimesečje v Brestu za 4,2 odstotka višja, kot pa je povprečje lesne industrije, kar je povsem razumljivo, saj smo konec lanskega leta prešli na nov sistem nagrajevanja, pa tudi na enoten sistem izplačevanja jubilejnih nagrad. Vse to pa povečuje sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, kar je bilo že napovedano ob analizi rezultatov za leto 1982, čeprav je bil Brest tedaj še pod povprečjem lesne industrije. Tako so tudi povprečni mesečni neto osebni dohodki na delavca v Brestu za 370 dinarjev višji od povprečja slovenske lesne industrije. Vendar pa so od obravnavanih delovnih organizacij višji neto osebni dohodki na delavca Otvoritev Brestove prodajalne v Skopju še v Alplesu in Savinji. Ugotoviti pa moramo, da se je zelo povečal razpon med povprečnim neto osebnim dohodkom v lesni industriji in slovenskim povprečjem, in sicer v absolutnem znesku od 1.576 dinarjev v letu 1982 na 2.009 dinarjev v letošnjih prvih treh mesecih. Na koncu lahko zapišemo, da so lesarji v Sloveniji v letošnjem prvem trimesečju dosegli slabe rezultate, še izraziteje v tej smeri pa izstopa Brest. Še enkrat pa naj poudarim, da so se cene reprodukcijskih materialov povečale od 30 pa do 100 odstotkov, da velika usmerjenost v izvoz — iz katerega prihodka pokrivamo le do 80 odstotkov lastne cene — vpliva na nizko akumulativnost, visoke izgube, nemožnost investiranja in tehnološko zastarelost ter s tem nekonkurenčnost na tujem trgu; po drugi strani pa na novo zadolževanje, visoke obresti in zopet nove izgube. Hkrati pa lahko ugotavljamo, da je akumulacija na delavca v panogah, ki dobavljajo surovine in reproma-terial lesarskim organizacijam (kemična, tekstilna in kovinska industrija ter gozdarstvo), znatno večja. M. Širaj Tesalnica na Jelki DOPOLNJENA PROIZVODNJA NA ŽAGI Na gozdnem področju, ki gravitira k žagi na Jelki, napade na leto manj žagarske hlodovine kot so zmogljivosti žage. Svoje povečane potrebe po izgradnji žage je od leta 1975 Jelka reševala delno z nabavo hlodovine pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. Ta delež pokriva le enoizmensko obratovanje žage, ostale potrebe pa so reševali z nabavo hlodovine izven postojnskega gozdnogospodarskega območja. Hlodovina, nabavljena izven tega območja, pa se zaradi prevoznih stroškov in tudi zaradi višjih cen močno podraži. Ker je za nabavo hlodovine vse manj možnosti, žaga pa je prirejena za žaganje hlodov do deset metrov dolžine, se je Jelka začela zanimati za drobno oblo-vino, ki jo je Gozdno gospodarstvo prodajalo raznim odjemalcem po Jugoslaviji. Dobavljene so bile manjše količine drobne oblovine in opravljeno poskusno žaganje tramov. Pri tem pa se je izkazalo, da sedanji polnojarmenik ni najbolj primeren stroj za žaganje drobne oblovine, oziroma za izdelavo tramov iz drobne oblovine. Polnoj armenik ima premajhen pomik, torej premajhen pretok in zato majhen učinek. Oblovina bi morala biti tudi sortirana po premeru na tanjšem kraju, kar zahteva dodatne, zelo drage sor-tirne naprave. Ročno sortiranje v potrebnih količinah pa je praktično neizvedljivo. In končno naj še omenim, da je polnojarmenik zaradi prilagojenosti za žaganje večjih premerov neprimeren stroj za žaganje drobne oblovine. Zaradi vsega tega smo začeli iskati druge možnosti za predelavo drobne oblovine. Teh možnosti pa ni ravno posebno veliko. Predvsem imajo take naprave preveliko kapaciteto, so pa tudi zelo drage. Delovna organizacija Dohodek na delavca Doh. v prim. s povp. up. posl. sred. Čisti doh. na delavca OD in skupna poraba na delavca Povpr. mes. neto OD na delavca Akum. povp. up. posl. sr. Akumulacija na delavca Povp. up. osn. sred. na delavca Izguba na delavca CP v prim. s por. sred. Delež izvoza v cel. prih. din % din din din % din din din % % BREST 97.369 6 49.655 64.108 13.795 1 7.530 572.211 27.667 123 23 MEBLO 111.356 4 46.074 60.073 13.285 — 9.758 876.289 24.840 131 31 MARLES 108.350 9 57.851 59.526 13.047 1 10.205 366.979 11.204 153 9 ALPLES 139.226 7 77.578 69.252 14.926 — 8.327 729.029 143 13 SAVINJA 154.568 9 71.226 66.538 14.625 — 4.689 493.643 161 25 LESONIT 155.970 5 46.808 60.969 13.049 — 3.821 1,309.863 31.070 127 17 JAVOR 135.520 8 85.017 62.987 13.650 2 25.874 626.906 4.876 134 26 LESNA 120.520 7 64.144 57.672 12.547 1 16.919 733.257 14.283 125 10 POVPREČJE SLOV. LESNE INDUSTRIJE 126.927 9 72.379 61.548 13.425 1 20.319 553.063 10.291 139 21 Zato smo se odločili za našim razmeram in zahtevam najprimernejši stroj, ki ga proizvaja neki avstrijski proizvajalec. Naročeni stroj ima poleg sprejemljive cene tudi primerno zmogljivost in možnost za izdelavo tramov in nesortirane drobne oblovine in za tesanje tramov v ko; nični izvedbi ali pa s paralelnimi ploskvami. Stroj je torej že naročen, vendar pa je za montažo potrebno še marsikaj pripraviti: preurediti 'in podaljšati je potreb; no lopo, izdelati temelje, zgraditi deponijo za iveri in podobno, Zaradi tega bo za Jelko v poletnih mesecih poleg proizvodnega še mnogo drugega dela, ki ga js potrebno opraviti do nabave stroja. Vsekakor bi kazalo pritegniti tudi morebitno možno pomoč iz drugih temeljnih organizacij. Začetek montaže stroja je predviden takoj po prispetju, to je v začetku septembra. Zato se bomo morali vsi, ki smo vsaj malo soudeleženi pt' omenjeni dopolnitvi proizvodnih zmogljivosti na Jelki, potruditi-da bo do prispetja stroja res vse pripravljeno in da bomo že v začetku jeseni lahko začeli 5 proizvodnjo tramov. J. Majerle Premalo tovariških odnosov OB DNEVU BORCA — RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA ODBORA ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV JOŽETOM Teličem V teh dneh bomo po vsej domovini proslavljali dan borca in °b tej priložnosti obujali naše revolucionarne tradicije. Mi smo Praznik borcev in aktivistov NOV želeli obeležiti malce drugače; v Pričujočem razgovoru bi radi prikazali predvsem sedanjo vlogo borčevske organizacije. Tako nekako so bila ubrana tudi vprašanja našemu sogovorniku, ki se je prijazno odzval vabilu na razgovor. Naša občina je bila zibelka partizanstva in jedro upora — sedem narodnih herojev s tega območja, 1190 mrtvih in 776 pogrešanih, 400 invalidov, 2276 ljudi v internacijah in zaporih okupatorjev in domačih izdajalcev, 879 popolnoma in 846 delno uničenih domov, 1400 uničenih gospodarskih poslopij. Suhe številke, podatki, za katerimi pa se skriva nešteto človeških tragedij, trpljenja in žrtev. Pa tudi zavestne revolucionarnosti, uporništva in vere v lepše življenje. Danes so v naši občinski organizaciji Zveze združenj borcev NOV 1404 člani (blizu 10 odstotkov vsega prebivalstva); njihova povprečna starost je okrog 64 let. — Kakšna je vloga borčevske Organizacije v naših sedanjih družbenih in gospodarskih razmerah? , Zapiranje v izključno naša borčevska in invalidska vpraša-bja, ograjevanje od življenja na-Se. družbe, bi nas slej ko prej Pripeljalo v slepo ulico, kjer bi Postali veteranski klub in breme družbi. Tega se z vso odgovornostjo zavedamo in hočemo z ^s° našo močjo, ugledom in Vztrajnostjo ostati v središču pomičnega in gospodarskega življenja/ , Maša organizacija je tudi v se-anjem težavnem obdobju na raniku utrjevanja naše samo-. Pravne socialistične skupnosti. olike težave, ki smo jim priča Pn utrjevanju našega gospodarja ter utrjevanju bratstva in ■ Polnosti, nenehno spremljamo n Poskušamo prispevati k njiho-e®u razreševanju. bi jih uresničevali in dosledno spoštovali. Če pa se je v naši družbi kaj ^orušilo, se je porušil odnos do družbene lastnine. Vsepovsod se je razbohotila individualna potrošniška miselnost; večini je bolj pri srcu osebna kot družbena korist. Ugotavljamo tudi, da je vse manj pristnih človeških tovariških odnosov im iskrenosti, kar je bilo tudi v najtežjih dnevih našega boja ena izmed glavnih vrlin; pri tem pravzaprav največ izgubljamo ... Sedaj pa odnose z občani urejamo z gorami papirjev in administracijo, premalo pa je vsebinskega dela in opaznih premikov. Ljudje si želijo več žive, preproste, razumljive, stvarne in objektivne besede. Tega je bilo v vojni in v povojnih letih dosti več, pa so ljudje prizadevno sodelovali, bili mn rr.~~ Kako se odzivate na ezne pojave v naši družb rnnU? v na®i občini ugot; dan- a b°rci živo spremljaj So^a dogajanja v dokaj te: iSaruske? položaju i zbenih odnosih, čeprav : iu ^t80 v®d v delovnem ra. konf a naših letošnjih deli nih erencah- Pa tudi v nepc Do« v.sa'kdanjih stikih z Ij vi,H; aJamo nekoliko nestrpr n;i m°’ da se ne spoštuje r dogovorov, sporazume kopov. Veliki mojstri sira Pejemanju številnih doku živi’- djd uresničevanju le-t tjenju pa smo največkra n: ni- Postaviti moramo vp J odgovornosti vsem tratil flom, ki so po demokn m» samouPravni poti te < nte sprejeli, ne skrbijo p pripravljeni na odrekanja in na delo izven delovnega časa. Danes je v naši družbi čutiti prevelik vpliv administrativnopo-slovodnega kadra na vseh ravneh — oblastveni, politični in gospodarski, delovni ljudje pa skoraj nimajo neposrednega vpliva na odločanje. Neustrezno je tudi kadriranje, pri čemer je še posebej opaziti, da ni prave tovariške in odkrite kritike ter pozivanja na odgovornost. Dolga leta smo zanemarjali tudi nagrajevanje po delu in nismo cenili težkega, odgovornega dela, niti vzgajali mladih k delavnosti. — Nanizali ste vrsto slabosti, ki jih opažate v naših odnosih. Kako jih čimprej odpraviti? Kako vse te slabosti razrešiti, kako zainteresirati delovne ljudi za dosego skupnih družbenih ciljev, je zapletena in dolgotrajna zadeva, ker gre pri tem tudi za spreminjanje miselnosti in zavesti. Vsekakor bomo borci trdno vztrajali na svoji zastavljeni poti, ki temelji na ustavnih opredelitvah, na samoupravnem sistemu in pridobitvah revolucije. Kljub naši starosti in šibkejšemu zdravju je treba v prizadevanjih za napredek družbe na nas še vedno računati. — Kako je rešen socialni položaj borcev v naši občini? Menim, da je njihov socialni položaj v sedanjih razmerah zadovoljiv. Nekatere materialne težave rešujemo s priznavalninami, ki jih sedal prejema sto borcev. Bolj težavno je reševanje zdravstvenih problemov, ki jih je vse več. To je še najbolj izrazito, ko borec ostane sam — zlasti v bolj odročnih krajih. Primere rešujemo v sodelovanju z ustreznimi ustanovami, predvsem pa v okviru vaških skupnosti z obiski in humanim sodelovanjem vaščanov. Starejše ljudi je namreč težko iztrgati iz domačih krajev in jih poslati v različne domove. — Kakšna so vaša prizadevanja za ohranjanje revolucionarnih tradicij in tradicij NOB? Temu posvečamo posebno pozornost in uporabljamo najrazličnejše oblike. V naši občini ima kar šest partizanskih enot svoj domicil. Vse te enote imajo tudi svoje programe dela, ki po svoje prispevajo k ohranjanju tradicij (srečanja, posamezne publikacije). Naj že zdaj omenim, da bo septembra letos velika proslava 40-letnice Bračičeve brigade pri gradu Snežnik; srečanje seveda ni namenjeno le bor- Mladi v proizvodnjo OB LETOŠNJEM POČITNIŠKEM DELU MLADIH Na letošnje obvezno počitniško delo bo prišlo kar osemdeset učencev in študentov, Brestovih štipendistov, šest štipendistov pa bo to obveznost opravilo v mladinski delovni brigadi. Razporedili smo jih po vseh temeljnih organizacijah v mesecih juliju in avgustu. V Mineralki, Gabru, Prodaji in deloma v Pohištvu, kjer imajo veliko dela, pa se je začelo počitniško delo takoj po končani šoli. Opažamo, da se je zanimanje za zaposlovanje oziroma za delo učencev in študentov močno povečalo na obeh straneh. Mladi si tako prislužijo kak dinar za uresničitev svojih želja, temeljne organizacije poizkušajo tako v dopustniških dneh obdržati nezmanjšano proizvodnjo, s tem pa tudi doseganje letnega gospodarskega načrta. V jesenskih mesecih je namreč mnogo teže nadomestiti morebitno slabše doseganje planov iz poletnih dni. Za delom povprašujejo tudi drugi študentje in učenci, ki niso štipendisti, tudi iz osnovnih šol; za slednje pa je pogoj, dopolnjevati petnajst let. O plačilih za učence in študente je sklepal svet za kadre že v marcu in določil za obvezno prakso zneske od 3.400 do 4.200 dinarjev na mesec. Pri tem je upošteval, da učenci v tem času dobivajo tudi štipendijo. Za neobvezno prakso v neposredni proizvodnji se oblikuje zaslužek kot delavcem, torej po normi. Za opravljanje režijskega dela na neobvezni praksi pa se oblikuje nagrada v višini 360 din na dan (za osem ur). Občasnega dela je veliko tudi za mlade, ki so, lahko rečemo, intenzivneje zaposleni. Očitkov, da mladi ne znajo ali nočejo delati, ni več slišati. Upajmo, da bo letos tudi tako. F. Turšič Za njegovo delo med NOB je značilna nepopustljivost, odločnost in nespravljivost s kakršnimkoli omahovanjem. Razvoj ga je skrbel, skrbele pa tudi slabosti, ki so se včasih pokazale med partizani, ko je opešalo delo političnih organizacij, po čemer je odločno udaril. Kadar je šlo za osebne koristi in napake, je rohnel in bil naravnost neusmiljen, saj je vedel, da se v ravnanju vsakega posameznika tako ali drugače zrcali podoba vsega gibanja, ki more uspeti le, če uživa v narodu vsestransko zaupanje. Ob tem se je nadvse zavedal človeških slabosti in njegovo ravnanje z ljudmi je bilo odraz globoke osebnosti s širokim srcem, resničnega komunista v najbolj čistem pomenu besede. Pri vsakomur, s komer je prišel v stik, je s svojo značilno odrezavostjo in šegavostjo, pa tudi s človeško vedrino znal vzbuditi zaupanje in občutek moči. Bil je elementaren, pogumen, vzkipljiv, nasmejan, delaven in razvnet, topel in jedek, dober in neusmiljen v svoji odkritosrčnosti, resnični masovik, ki so ga ljudje želeli poslušati in imeli radi. J. Vipotnik o Leskošku-Luki cem, ampak čim večjemu številu občanov. Redno obiskujemo tudi šole; med mladimi je za naše obiske dovolj zanimanja, premalo sistematičnega dela pa je čutiti pri mentorjih. Vedno sodelujemo na pohodih mladih po poteh domicilnih enot, ki pa bi jih lahko še bolje izkoristili. Žal se nikakor ne moremo dogovoriti o organiziranem varstvu in vzdrževanju spominskih obeležij. Sprejet je bil sicer ustrezen družbeni dogovor, ki pa sploh ne zaživi, čeprav na to vprašanje nenehno opozarjamo. Podobno je tudi z muzejem NOB v Ložu. Bilo je že dosti razgovorov na najrazličnejših ravneh, opredeljeni jasni zaključ- ki, nosilci in roki, stvari pa se vendar sploh ne premaknejo. S tem si delamo nepopravljivo škodo; če nai ohranimo in obogatimo naše dragoceno gradivo, moramo čimprej zagotoviti strokovno delo muzeja. In na tem bomo vztrajali. Beseda je tekla še o vrsti drugih vprašanj, ki pa jih je težko zajeti v kratek zapis. Osnovna misel pa je bila nenehno prisotna: spet bi morali zgraditi tople medčloveške -in tovariške odnose. Le tako bomo močnejši in trdnejši pri oblikovanju naše socialistične samoupravne družbe. Pripravil B. Levec NAŠI LJUDJE Razvoj lesarstva v cerkniški dolini je narekoval potrebe po zaposlovanju čim več delavcev, saj so se z rastjo Bresta odpirala številna, še nezasedena delovna mesta. Množični val zaposlovanja mladih kmetov v tovarne je zajel tudi Eda ŽNIDARŠIČA, kateremu majhna in skromna kmetija na Bločicah ni mogla dajati dovolj kruha za vse večjo družino. Kot sedemindvajsetletni mož je pustil kmetijstvo in težko garanje na zemlji, pa se leta 1960 zaposlil v tovarni pohištva Martinjak. Četudi tam niso cvetele rožice, saj se je pogosto delalo tudi ob nedeljah, je bil zaslužek dovolj velik, da sta skupaj z ženo, ki je tudi delala v Martinjaku, zadovoljevala vse večje potrebe družine, iz katere so sedaj kar trije »Brestove!«. V tovarni pohištva Martinjak je celih petnajst let opravljal dela pri razrezu na najrazličnejših strojih, najraje pa je delal na stružnici Mattison. Še sedaj, ko opravlja dela v skladišču končnih izdelkov, si z zadovoljstvom kdaj pa kdaj ogleda delo pri tem stroju, ki z veliko pohotnostjo golta obdelovance in jim daje želeno obliko. Tudi z delom v skladišču končnih izdelkov je zadovoljen, saj se z vsemi sodelavci izvrstno razume. Sam pravi, da težavnost dela nikoli ne odtehta dobrih medsebojnih odnosov, ki so osnova za dobro počutje in za zadovoljstvo pri delu. Moti pa Eda nekaj: prevelik razpon v osebnih dohodkih. Ne toliko v njihovi temeljni organizaciji, veliko bolj pa zunaj nje. Sicer je nekaj le uredil novi sistem vrednotenja zahtevnosti del, ki delno izenačuje sorodna dela v delovni organizaciji. Še veliko bi imel povedati vedno nasmejani in zgovorni Edo, vendar čas tega ni dopuščal. V embalaži se je nabralo že toliko stolov, da jih je moral takoj od-premljati. »Pa kdaj drugič več,« je smeje se dejal in se z viličarjem odpeljal k neodložljivemu delu. V. Jerič OCENA O USPEŠNOSTI DELOVANJA OSNOVNIH ORGANIZACIJ MLADINE V OKVIRU SOZD SLOVENIJALES Koordinacijski svet mladinske organizacije v SOZD Slovenijales si je pred leti zastavil nalogo, da oceni uspešnost dela osnovnih organizacij. Kot izziv temu je postavil merila za oceno uspešnosti. Glavna merila pri točkovanju so: izvedba volilno programskih konferenc; mesečna poročila o vseh dejavnostih: sodelovanje na lokalnih delovnih akcijah s številom udeležencev in opravljenimi delovnimi urami, sodelovanje na zveznih delovnih akcijah in na pohodih, usposabljanje mladih v enotah teritorialne obrambe, mla-dinci-člani samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in drugih interesnih dejavnosti, organiziranje in sodelovanje na družbenopolitičnih, družabnih in športnih srečanjih. In letošnja »bera« Brestovih osnovnih organizacij ZSMS? Mineralka — 5. mesto, Masiva — 8. mesto, Tapetništvo — 12. mesto. Lahko bi rekli, da je to še pohvalno, saj je uvrstitev v prvi polovici udeleženih mladinskih organizacij, vendar pa je to le odraz slabega in nesistematičnega dela. I. Turšič, V. Jerič Iz drugih lesarskih kolektivov V temeljni organizaciji Tomaž Godec — LIP Bled — trenutno gradijo kotlovnico na lubje, ki naj bi bila končana do konca leta. S kotlovnico na lubje bodo znatno prihranili pri potrošnji naftnih derivatov. Poleg te naložbe se intenzivno pripravljajo na drugo fazo posodobitve obrata opažnih plošč in rekonstrukcije obrata primarne predelave lesa. MARLES se uspešno uveljavlja v Tanzaniji. Na osnovi kooperacijske pogodbe z zagrebško Mont-montažo so na nekem tanzanijskem gradbišču zgradili in opremili stanovanjsko naselje za vodstvo gradnje; naselje obsega 22 trisobnih stanovanjskih hiš, poleg tega pa še restavracijo, trgovino, pralnico, zabaviščni klub in recepcijo. Vse to predstavlja 26 objektov z 2.400 kvadratnimi metri površine. Pisali smo že, da je HOJA nosilec naložbe in proizvodnje v novem mešanem podjetju Hob-les v Beneški Sloveniji. Zato tej novi tovarni nudijo tudi strokovno pomoč pri uvajanju tehničnega kadra za pripravo dela in vodenje proizvodnje. Na podlagi dosedanjih izkušenj ugotavljajo, da strokovni kader dokaj dobro obvlada vodenje dokumentacije v pripravi dela, da pa bo potrebno še precej naporov pri obvladovanju proizvodnje. V SLOVENIJALESU — trgovini ugotavljajo, da izvoz v prvih letošnjih mesecih ne gre po zastavljenih načrtih; zlasti zaostaja na klirinško področje. Nekaj poglavitnih vzrokov, ki vplivajo na slabši izvoz: izvoz v Italijo, ki je največji kupec polfinalnih izdelkov, pada na račun večjega maloobmejnega prometa, v katerem^ niso soudeleženi; izvoz na klirinško področje poteka po bla- govnih listah, kjer pa so izvozne postavke znatno nižje kot leto poprej; zniževanje prevelikih zalog blaga pri podjetjih v tujini se odraža v zmanjšanih odpoklicih; pomanjkanje osnovnih surovin in repromaterialov v proizvodnji pogosto povzroča zamude pri odpremi blaga. Za SAVINJINE polfinalne izdelke (furnir, žagan les, parket) je najbolj zanimivo italijansko tržišče, kjer so z več firmami še sklenili nove izvozne posle, v glavnem za prodajo bukovega in topolovega luščenega furnirja, žaganega lesa in večjih količin parketa. Za izvoz končnih izdelkov se obetajo nekaj večji posli v Avstriji. V NOVOLESU se s predstavniki ljubljanske lesarske fakultete dogovarjajo o možnostih, da bi že to jesen organizirali študij lesarstva na prvi stopnji kar v Novem mestu. Možnosti za to so, če bo le dovolj kandidatov. Tako bi lahko v okviru lesarskega oddelka za študij ob delu na VI. stopnji zahtevnosti pridobili poklic lesarskega inženirja kar v domačem kraju. STOL porabi za svojo proizvodnjo letno okrog 8000 kubičnih metrov ivernih plošč; zvečine jih nabavijo v GLIN Nazarje. Poleg tega potrebujejo za proiz-vodjo ploskovnega pohištva tudi 500.000 kvadratnih metrov hrastovega furnirja, ki ga dobijo v Hrvatski — le-ta je znana po kvalitetni hrastovim — v tovarni furnirja Finel v Petrinji. Tudi v LIKO se ubadajo s težavami glede nabave surovin in polizdelkov. Med vsemi lesarskimi podjetji v Sloveniji imajo namreč najmanjši delež bukove- ga lesa z domačega področja. Zato se pojavljajo največje težave pri nabavi bukove surovine (hlodi, žagan les in decimirni les), saj potrebujejo okoli 13.000 kubičnih metrov bukovih deci-miranih elementov oziroma 25.000 kubičnih metrov žaganega lesa ali 38.000 kubičnih metrov bukovih hlodov. LIP Konjice je v preteklih letih vlagalo predvsem v energetske objekte. Tako imajo sedaj v vseh temeljnih organizacijah kotlovnice z novimi kotli ali pa kotle, ki zadoščalo srednjeročnim potrebam po toplotni energiji. V prihodnje bodo potrebne predvsem naložbe v izboljšanje tehnologije (tehnologija fumiranja, lameliranje in krivljenje elementov in površinska obdelava). Te naložbe bodo poskušali izpeljati še letos, ali pa jih vsaj strokovno pripraviti. V JELOVICI nameravajo nabaviti nov računalnik, saj je obseg sedanjih obdelav že tolikšen, da stari ne zadošča več in so sedaj vezani na obdelave v kar treh računskih centrih. Pričakujejo, da bo novi računalnik zadoščal njihovim potrebam za prihodnjih osem do deset let. Odločili so se za domačega proizvajalca ISKRA DELTO, računalnik pa naj bi bil dostavljen do konca letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Leta 1976 so v JAVORJU porabili 8.977 megavatmih ur električne energije, leta 1981 (brez novih temeljnih organizacij Oles in Lesograd) pa 11.573 megavat-nih ur ali za 29 odstotkov več. Leta 1976 so za porabljeno električno energijo plačali 547 milijonov starih dinarjev, leta 1981 pa 2.566 milijonov starih dinarjev ali za 369 odstotkov več. ELAN ima poleg proizvodno-prodajne firme v Brnel na avstrijskem Koroškem še tri groši- Novosti iz knjižnice REISP B.: Janez Vajkard Valvasor. Monografija o eni najpomembnejših osebnosti slovenske kulturne zgodovine. Delo je zanimivo za vse, ki jih zanima naša starejša zgodovina. LUNEMBURG R.: Izbrani spisi. Pisateljičina dela, v katerih se spoprijema z osrednjimi vprašanji delavskega gibanja in se zavzema za revolucionarni razredni boj. POTRČ I.: Ko smo se ženili. Novele, v katerih pisatelj opisuje svojo mladost v Prlekiji in usode tamkajšnjih ljudi. BALZAC H. de: Zgubljene iluzije I. in II., Šagrlnova koža, Striček Pons, Teta Liza. Romani predstavljajo temelj pisateljevega dela. V njih so temeljito opisani človeški značaji, realistično opisani ljudje, ki jih obsedata strast in želja po uspehu, oblasti in moči, kar dosegajo na račun drugih. ZUPAN V.: Potovanje v tisočera mesta. Pravljice, katerih dogajanja je pisatelj sam skusil in jih v knjigi pripoveduje mestni deček Tek. stične trgovske organizacije v tujini in sicer v ZDA, Kanadi in na Švedskem. Le-te predvsem skrbijo za prodajo Elanovih izdelkov, prodajajo pa tudi izdelke drugih jugoslovanskih proizvajalcev športne opreme. Lani je znašala njihova celotna prodaja kar 34 odstotkov vsega Elanovega konvertibilnega izvoza. Novo v prid potrošnikom Na novo opremljena in urejena trgovina IMOS SGP GRADIŠČE Cerknica je pričela s poslovanjem 25. junija letos.Trgovina je odprta ob sredah od 7. do 17, ure, ob sobotah od 7. do 12. ure, druge dni pa od 7. do 14. ure. Ponudbo so razširili, saj poleg vseh vrst gradbenih materialov dobite še vodovodni in elektro-instalacijski material, mimo celotne opreme za centralno ogrevanje tudi opremo za kopalnice in sanitarno keramiko, vijačno in žično blago, pa hobi strojčke, gradbeno pohištvo, stropne, stenske in talne obloge, prav tako pa tudi izdelke Gradišča, med njimi suho malto za notranje omete, kovinske vogalnike, zgibne konzole in vezalke za vezanje armature. Delavci v trgovini so pripravljeni tudi svetovati, zlasti zasebnim graditeljem, dobavijo pa tudi blago, ki ga trenutno nimajo na zalogi, stekla za okna in vrata pa narežejo po merah. Sleherni graditelj lastne stanovanjske hiše ali drugega poslopja lahko na enem mestu naroči vse potrebno, naročeno pa dobi tja, kjer to vgrajuje, vselej po konkurenčnih cenah. Naročate lahko po telefonu na številko 791-166. I. Urbas MAGDA STRAŽIŠAR I1AGDU5KA OBSOJENCI ZIBELKE i (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Narednikov obraz se je razjasnil: »Že? Bogme, to ste pa neverjetno hitro uredili!« Svoja spremljevalca je takoj odposlal nazaj v »štab« in šepnil Kaprolu: »Je pri vas? Rad bi ga videl!« »Seveda, seveda,« je odvrnil Ka-prol. »Toda za trenutek boste počakali, ker vas moram najaviti, da se ne bi ustrašil. Možiček je star in skoraj hrom,« je razložil in že odhlačal v posebno sobo. Prijazni gostilničarki, nekdanji Mi-renčkovi Jerci, je Žirovc komaj utegnil pojasniti vzrok svojega naključnega prihoda v trg. Z Mirenčkovo pobudo, da je pripeljal Ozimnika k frizerju, pa še sebe k Mateju. Prekinil ju je Kaprol: »Viktor! Narednik je tu, v gostilni, da te bo pospremil k Mateju. Toda najprej hoče govoriti s teboj. Nič se ga ne boj, Viktor! Zdi se nam še kar dober, ker je Mateja enkrat že rešil. Veš, Viktor, hoteli so ga poslati v mestno bolnišnico, nato pa pred sodbo in puške ...« Kopica doživetij in novih vtisov se je pletlo v Žirovčevi glavi: Ozim-nikova zahrtna zvijačnost, Mirenč-kova, Kaprolova in Jerčina prijaznost, pa še neki narednik... Ni se mogel ujeti v sebi, a je s kepo v grlu le prikimal Kaprolu. Domobranski narednik je spet pokazal obraz človeka izven vojne no- rosti in svoje uniforme. Obstal je pred Žirovcem z vojaškim pozdravom: roka ob kapi. Nato je stegnil desnico: »Dober dan, gospod Viktor Čuden. Veseli me, da sem vas spoznal.« Žirovc je zamežiknil in se mu z drobnimi očesci zasvedral v oči. Ko je nameraval vstati za pozdrav, ga je narednik potisnil na sedež in mu stisnil desnico: »Nič se ne bojte! Kako naj vas imenujem, gospod Čuden? Ves čas, kar je Matej Ozimnik pri nas, smo slišali iz njegovih ust eno samo besedo: Žirovc. Ko smo na vse strani preverjali, kaj naj bi to pomenilo, smo ugotovili, da je to hišni invalid, ki je bil Mateju že od rojstva tovariš, prijatelj, brat in celo več kot oče ... Je tako, gospod Čuden?« Šele zdaj je prišel k sebi in se moško odrezal: »Kar približno prav ste uganili hišno resnico, gospod oficir. Meni pa recite kar Žirovc, tako kot vsi, ki me poznajo!« »Dobro, gospod Žirovc. Dovolite mi vprašanje. Moji fantje so mi javili, da so videli danes vašega .veleposestnika' hoditi po trgu. Je to res?« »Da, res je!« je odsekal Žirovc, a Kaprol je prebledel, ker se je spomnil prizora v svojem lokalu. Medtem se je Jerca izmuznila in se vrnila iz kleti z novo steklenico vi- na. Priložila je še kozarec za narednika, mu ponudila stol in odšla. »Še eno vprašanje, gospod Žirovc! Ali je ta .veleposestnik' tudi vas .pripeljal' danes v trg? Ali celo k nam? Bi morda želel videti razvalino, ki jo je naredil iz svojega sina?« je našteval narednik. O, bog! V teh vprašanjih je resnica Matejeve predaje, se je utrnilo spoznanje v Žirovcu. Obrnil je še kozarec na eks in izbruhnil: »Ne, gospod oficir. Danes sem jaz pripeljal njega! Pripeljal sem ga k frizerju, ker ni v naših vaseh nobenega več, ki bi ostrigel njegovo imenitno bučo. Tudi na obisk k Mateju v domobranski a rest sem ga povabil, pa je odklonil in smrtno prebledel. Lej-te, gospod, jaz pa bi šel tudi v pekel, da bi objel našega Mateja ...« Z robcem si je obrisal oči in se useknil; narednik pa je vedel, da je v možičku ljubezen močnejša od Kaprolovega vina ... »V redu. Še vsak po kupico ga iz-pijmo, gospod Žirovc! Na zdravje vam in Mateju!« je dvignil čašo narednik. »In Mateju!« je slovknil Žirovc in izpil, čeravno ga je že čutil v glavi. »Gremo!« je rekel narednik in vstal. »Po stopnicah bi jaz pospremil Ži-rovca,« se je ponudil Kaprol in mu šepnil: »Le korajžno, Viktor! K Mateju greš.« Narednik pa je hitel pred njima, da opozori jetnika na obisk. Na njegov migljaj je stražar s stolom vred odšel na drugi konec hodnika. Narednik pa je stopil k jetniku: »Dober dan, Matej Ozimnik!« Nepremično je ležal na postelji in strmel v beli strop. »Obisk ste dobili. Žirovc je prišel k vam,« je še rekel narednik, ko se je glava na postelji za spoznanje obrnila proti njemu. O, bog! Kakšno brezmejno sovraštvo in onemogel bes sta se iz udrtih rjavih oči zasrepela v narednika! Blede bolnikove ustnice pa so izbruhnile vanj sum in obtožbo: »To- rej tudi njega je pripeljal, da bo laže zasužnjil Lucijo in otroke. O, ti stokrat prekleto življenje!« »Pomirite se, Matej, in lepo se pogovorite z Žirovcem! Za četrt ure bom umaknil tudi stražo od vaših vrat. Ste razumeli, Matej?« Morda ga je razumel, a najbrž ni verjel in tudi odgovoril ni. Narednik je odprl vrata, potisnil invalida v sobo, zaprl vrata in počasi odšel na drugi konec hodnika. Stražar mu je ponudil svoj stol, a ga je odklonil. Žirovc je z očmi premeril prijetno svetlo sobico, ocenil dvoje oken z železnimi vijugastimi križi in dolgimi zavesami ter posteljo z bolnikom. Razprostrl je roki, da sta berglji zro-potali po tleh in planil k njemu: »Matej!« Ko se je opotekel proti postelji, mu je zletel z glave tudi klobuk. »K vragu z njim! Kar pri bergljah naj ostane!« je šegavo pomežiknil in z obema rokama objel Matejevo glavo: »Kaj se držiš tako kislo kot veliki petek?! Lej, jaz sem pa tako vesel, ker mi je uspelo srečanje s teboj...« V Matejevem glasu pa grenkoba in očitki: »Uspelo, pravite, stric Žirovc? In kako se bo znašla Lucija s starim, ki jo bo še bolj mučil kot nekoč? Niste na to nič pomislili, stric? Zakaj in kako ste se pustili prevarati staremu, da je tudi vas privlekel v trg?« »Ne fantaziraj, Matej! Danes sem jaz pripeljal tvojega starega! Le ozri se skozi okno, pa boš videl voz in domače konje, ki me čakajo! Tvoj stari se najbrž boji Kaprola in je kar peš poiskal svojega frizerja,« je govoril Žirovc. »Stric, nikoli mi niste lagali. A zdaj? Četudi sem bolan, ne prenesem vašega usmiljenja! Povejte mi pravo resnico, stric!« Potegnil je iz žepa Mirenčkovo knjižico, se mu nagnil k ušesom in razločno šepetal: »O, ti salamenski neverni Tomaž! Le dobro si oglej žige v teh bukvicah, Matej! Vidiš, z njimi sem se danes pripeljal k te- bi. In tudi nazaj bom šel z njimi, kadar se mi bo zdelo! Tvoj stari pa me bo moral počakati, ker nima nobenih papirjev. Ali zdaj veš, Matej, da vsi prijatelji še vedno mislij6 nate? Ta bukvica je tako, kot bi 5 teboj govoril sam Mirenček. On m® je poslal...« »O, stric! To sta pa z Mirenčkofli res dobro izpeljala!« je živahno vzkliknil Matej, se vzravnal in z desnico pritisnil k sebi dobrega starčka. Samo z desnico, ker je bila le-vica v obvezah ... Od enega konca hodnika do dru-gega se je sprehajal narednik in p e-stoval v sebi drzno misel, kako pomagati Mateju. Še posebno zato. ker ga je večina njegovih vojakov ocenila za simuianta ali slabiča ifl ga tudi prekrstila ... Naj bo »Muto«, ker noče govoriti! Tudi on sam, Lukič, je moral na začetku priznati,