List za šolo in dom.
Izhaja 1. in 15. dni vsakega meseca, in velji za celo leto 3 gold. SO kr. za pol leta 1 gold. SO kr.
Tečaj IX. V Ljubljani 15. julija 1869.	List 14.
Kriva
a koncu dolge njive Je rastla kriva jablana, Imela veje krive, Razpokana je bila vsa.
Sadu prinaša malo, Ker za-njo nihče ne skerbi; Drevo bo prazno stalo, Dokler vročine se vsuši.
Th neki dan sprehaja Posestnik verta s sinom se, Ker vroče z'lo prihaja, Gresta hladit se v senco tje.
Tu oče sinu pravi, Kako drevesa se sade, Kako se vert napravi In terdne stavijo meje.
Sin mali vse pazljivo Posluša rad očeta to, In gleda na trohljivo In vso skrivljeno jablano.
In radovedno vpraša: s Zakaj pa, oče, tam drevo Pri njivi ravno se ne vzrašča, Zakaj je krivo in suho« ?
jablana.
Prijazno oče reče: »Lej tega kriv je gospodar, Zato naj vest ga peče, Ravnal drevesa ni nikdar!
Nikoli on privezal H količku ravnemu ga ni, Spomladi ne obrezal, Da moglo bi poganjati.
Tako je rastlo krivo, Ker za-nj nikomur b'lo ni mar, Postalo je trohljivo, Lahko podre ga hud vihar.
Lej, sinek moj, enako S človekom tud' v mladosti je, Otrok dobi napako, Ki obderži jo starček še.
Zatorej strahovati Se človek mora vselej mlad, In k dobremu ravnati, Da var'je slabih se navad.
Tedaj v mladosti vadi Se dobrih lepih čednosti, Nikdar besed ne zabi, Ki oče ti jih govori«!
Fr. Cimperman.
0 veljavi učiteljevi pri učencih.
Spisal Fr. Govekar.
(Konec.)
Kakor so staršem otroci izročeni, da jih vzrejajo in skerbe za njihovo dušno in telesno razvitje, tako ima tudi učitelj kot namestnik staršev ravno to dolžnost in veljavo pri vzrejevanji mladine, ki mu je izročena. Učitelj si mora tedaj prizadevati, da se pri vzrejevanji mladine vedno tako obnaša, da učenci že sami vidijo , da on mora tako in nič drugače ž njimi ravnati, če hoče, da doseže po svoji dolžnosti namen, ki mu ga stavi dobra izreja. To je stališče, kterega ne sme učitelj nikdar zapustiti, in iz kterega mora vsa svoja dela izverševati. Vprašamo pa, ali niso ravno starši, preziraje velik korist vzajemne izreje, dostikrat vzrok, da učitelju manjka toliko potrebne veljave pri učencih? Kdo še ni slišal, kako nehvaležni starši naj blažeje in boljše učiteljeve namene napak sodijo in obračajo? ali kako neotesano in po divjaško udrihajo nekteri očetje in matere po učitelju zavoljo kake prazne reči? Od kod vendar izvira to nespodobno obnašanje? Ali se ne dobe taki starši, kteri k hudobijam svojih otrok lepo molče, pa tudi hočejo, da bo učitelj tako delal, ker menijo, da to ni njegova dolžnost? in ali se ne zgodi, da hudobni otroci zasmehujejo učitelja^ ko vidijo, da jim ne sme nič storiti? — Človeška volja je popačena, da se zoperstavlja že vsaki ostreji besedi, in tim bolj se ona odločuje načelom vseh boljših vodil in močnejše zoperstavlja se vsakemu podložništvu in verdevanju. Iz slabe volje izvira svojeglavnost, napačni in krivi presodki o delavnosti učiteljevi, kakor tudi slepa ljubezen do otrok i. t. d. Zlasti pa slepa ljubezen varno prikriva staršem hudobije njihovih otrok, da jih prej ne zapazijo, nego takrat, kedar že otroke prerastejo, in je že prepozno. Skušnje tudi pričajo, da starši iz slepe ljubezni do otrok, potem le preradi njihovim pritožbam in izgovorom verjamejo, in tako preslepljeni tudi vpričo svojih otrok se čez učitelja jeze, in zabavljajo. Dostikrat pridejo taki starši, svojega ljubčeka za roko peljaje, učitelja na dom oštevat ter mu očitat njegovo neumno in krivično djanje. Slišal sem sam, kako so bedasti starši svojim otrokom smejaje se pripovedovali, kako so nekdaj oni ali pa njih tovarši učitelju nagajali in ga dražili, ter tako rekoč svoje otroke sami
na to napeljevali. Kar je pa pri tem še naj žalostniše, je pa to, da ima učitelj zoper take in enake škodljive prikazni le prav malo pripomočkov.
Pred vsem drugim naj si tedaj učitelj prizadeva, da se tako obnaša, da ga spoznajo vsaj bolj omikani vaščanje kakor postavnega in zvedenega moža in za svojega prijatelja in dobrotnika. Zato naj se ž njimi prijazno in odkrito razgovarja o tem in unem, in naj jim pomaga ali z dobrim svetom ali drugače po svoji moči pri vsaki priložnosti. Varuje pa naj se tudi, da ne bode kdo v njegovi hiši kaj nerodnega zapazil, kajti učiteljeva okna in vrata so vselej na steženj odperta, in potem potuje vsaka naj manjša stvarica po vasi od ust do ust, in nazadnje rada postane huda pošast. Zraven tega pa naj si tudi učitelj prizadeva, da otroke res kaj koristnega nauči, ter jih napeljuje, da tudi to vselej doma staršem pripovedujejo. Tako učitelj staršem na eni strani kaže, da kaj dela, na drugi strani si pa tudi starši poslušaje svoje otroke kaj zapomnijo. Koristno je tudi, ako učitelj vselej ustmeno ali pismeno pri posebnih prilikah staršem svoj namen naznani, da potem starši rajše verjamejo njemu, od kterega so pred zvedeli, nego lažnivim otrokom. Ako bi se pa vendar le prigodilo, da bi prišli starši, kteri ali premalo poznajo nravnost otrok, ali jim pa zavoljo slepe ljubezni do njih vse verjamejo, da bi se nad učitejem znosili in ga ošteli, tačas pa, ako jih učitelj res nikakor ne more prepričati o svojem dobrem namenu, naj se nikar ne izgovarja ali opravičuje, ampak mirno pa resnobno naj pritoževavce zaverne na postavo in gosposko, ktera bode tudi njemu potrebno veljavo in pravico pridobila in ohranila. Sodbe naj pa nikdar nobeden sam čez se ne sklepa, da si s tem več ne škoduje, nego koristi, ampak naj jo prepusti zadevajočim osebam, in pravična reč bode vselej in povsod zmagala.
Čertice o vzreje vanji.
Spisal J. Lapajne.
Izreja je različna. Ako mladino v šoli vzrejamo, je to šolska izreja ali odgoja ali tudi javna izreja. Če pa vzrejamo otroke doma, je to domača izreja. Vsaka teh pa se dalje razdeljuje v duševno in telesno odgojo. Perva, ki zlasti duha goji, deli se v umno ali miselno (intelektvelno) in nravno ¡zrejo.
14
Umna izreja razvija um, pamet, spomin, domislijo, razsodnost, sklepnost i. t. d.; kajti te dušne moči imenujemo miselne ali umne. Ako pa izreja skerbi zlasti za izobraženje serca, nrav-nega čutila in poželenja, imenujemo jo nravno (moralno) odgojo. Po splošnih posamnih stanovnih poklicih in po spolu razločujemo odgojo v deško, dekliško, kmečko, gosposko itd. Splošna naloga vsake šole je, da pospešuje umno in nravno omiko, kajti skerb za telesno odgojo ima bolj domača hiša; šola more o tej reči le napačno telesno izrejo nekako ovirati in jo ravnati na pravo pot; sicer ne more kaj posebnega storiti. Umna izreja ima dvojin namen, da namreč pospešuje ob lično (formalno) in snovno (materijalno) omiko. Oblična odgoja budi samo dušne moči; ker pa je za tega volja treba otroku vedno novih obrazov , in podobe so poglavitni del ali snova te odgoje, je to snovna izreja. Ta dva namena se ne moreta po-samesno doseči, marveč moreta se le v tesni zvezi spešno izverše-vati. Nove predočbe, nove podobe in nove nauke, s kterimi otroke soznanjamo, imenujemo imenni nauk. Pot in način, po kte-rem se pri tem nauku ravnamo, imenujemo učilo (metodo). Učilo je splošno in posebno. Pervo je navod, kako se sploh pri poduku ravna, drugo pa, kako naj se podučuje v po-samesnih naukih. Učilo je dobro ali slabo; to in uno se spozna po tem, kako otroci napredujejo. Najboljše učilo je tisto, kUro otroku naj razumljivše predstavlja neznane podobe in obraze in se naj hitreji polastuje otroškega duha. Učilo mora: i) pri poduku po stopinjah napredovati in ravnati se po posebnem na-čertu, ki mu pravimo učbeni načert; 2) učilo mora biti namenu primerno, in to je učilo v ožem pomenu; 3) kar se tiče otroka in učbene tvarine, treba je, da se učitelj po vnanjem ravna še po posebnih vodilih, in to je učiteljevo posebno vedenje pri učencih. Učiteljevo vedenje v šoli je zelo važno, kajti na tem, kako se učitelj v šoli vede, se kaže pot, po kteri učitelj pozneji lože ali teže pride do svojega namena. Kako si učitelj pridobiva ljubezen in zaupanje pri otrocih ? Ako pričakujemo kje ljubezni, moremo se je le tedaj zanesljivo nadjati, ako jo sami kažemo. Le takrat naj si bode učitelj zvest, da ga bodo učenci radi imeli in mu zaupali, kedar otroci vidijo, da jih učitelj zares ljubi in po očetovsko za nje skerbi. Učitelj pa naj se varuje, da bi se učencem prilizoval in po vnanjem kazal, da jih ljubi; njegovo ljubezen mora biti resnična in čista. On naj
povsod in vselej kaže, da mu je res na tem ležeče, da otroci v dobrem napredujejo. Učitelj naj bo v vsem pravi oče ne-skušeni mladini. Odgojnik naj se tako obnaša, da otroci sami spoznajo , da so mu dolžni čast in spoštovanje. V šoli , kakor tudi zunaj šole, pri poduku in molitvi naj bode učitelj učencem naj lepši zgled, v kterein se strinjajo vse lastnosti, ktere on tirja od učencev. Prijazen, priljuden , ljubeznjiv in vesel naj bode z mladino, in naj se popolnoma poniža do otroških sere; naj se včasi tudi igra in zabava ž njimi; kajti po tem takem mu bodo radi zaupali in ga zvesto ljubili; vendar naj pa se vedno varuje, da ne prestopi meje, da ga namreč otroci vedno spoštujejo in iz pravega straha vbogajo. Učitelj naj bode z vsemi učenci enako prijazen in pravičen; on ne sme od svojih otrok koj hudo misliti in nezaupnost do svojih učencev v sercu gojiti. Učitelj naj kaznuje, pa tudi hvali še le potem, ko se na tanko prepriča in tudi pozve vir ali vzrok otroškega djanja. Previdni učitelj drugače graja napake, ki prihajajo iz mladostne lahkomiselnosti, nevednosti in prenaglenja in drugače grehe, ki izvirajo iz hudobije in spačenosti. Sploh pa naj učitelj ne graja, ne kaznuje pa tudi ne hvali prepogostoma. Pri vsem tem naj bode učitelj varčen, pa gotov. Po tej poti se otroci kmali prepričajo, da jih učitelj res ljubi, ter so mu vdani. Ljubezen pa, ki si jo učitelj pridobuje z enostranskim ravnanjem t. j. s tem, da se vdaja otroškim termam, ni prava, in tudi ne sega v otroška serca; marveč otroci zgube spoštovanje do učitelja, in ga vedno manj čislajo. Drugič je pa tudi sredstvo, po kte-rem učitelj misli svoj namen doseči, pregrešen in nespodoben. Vidi se, da učitelj le takrat na tanko spolnuje svoje dolžnosti, ako so mu nježna otroška serca mlade rastlinice, ktere skerbno varuje in goji, da mu prirastejo krasna drevesa, od kterih pričakuje domovina in deržava, cerkev in družina naj lepšega sadja.	__(Konec pri/t.)
Stari in mladi Slovenec.
Pivuku.
O. Pivuku qui bibi potest; nepivuko more. S. Pivinu je pa kar pitij potui aptus; cf. čes. piči.
Pilinosti.
O. Diligentia, e pol., uti videtur; pilinu limae similis.
S. Pa tudi eximius je pilinü, čes. pile studium, piliti t. j. pridno delati, piliti se marljiv biti; polj. pilny.
Plavati.
O. Kar novoslovenski sedaj, je pomenil glagol i nekdaj : navigare, natare.
S. Plavati slovesy abundare, pravite, in jako oblacy plavajutü, vagari, errare. Sicer pa se mi zdijo prijetne stsl. oblike: plavate Ij - niča, plavateljstvo, plavalište; plavi vi hodiv vagus,
O. Plaviti facere ut lluat, natet; — s§ navigare.
S. Nsl. sveča se plavi; plavež, plavž Schmelzofen; plav-ček; plavi f. navis, si plavimi; nsl. rates; most na vodi; plavnik kleiner boding, plavnica schaufei um das wasser aus dem kahn zu schöpfen; plavistvo navigatio, — stvovati narigare.
O. Korenika je plu —; pluti plovq,-veši i pluj%-ješi flu-ere, navigare, plutije fluxus, navigatio, plovici nauta; cf. plyti, plyvati; plytosti fluidum esse, plytükü tenuis seicht.
S. Pluti je nsl. natare, volare: divji petelin pluje; pod-pluti: kjer kri podpluje; kri podpluta, rasplunoti se diffluere; preplutje; plavut f. flossfeder, plovči kamen pumex, plitva floss, kieme, plovec nauta (cf. krovec); ser. plu natare, nave vehi, fluetuare, gr. nlv, lat. plu. — Nasprot pa je pljuti stsl. spuere, plivati, pljuniti itd. Toraj ne vpljiv ali celo upljiv (Einfluß), ampak vpliv (upliv je Abfluss, upljiv Abschaum).
Pladine — planošti.
O. Pladine n. p. na - dne, - dnu, vi - dne; pladinina? - nije meridies, pladinovati meridiari, prandere, pladininü me-ridiei, australis; planošti f. media nox.
S. Nsl. poldne ili poldan i polnoč; bulg. pladne, quod f. esse dicit cank. pladnuva; na pladne; jediit, to jest pladnuvüt: est vero pladine, quod vost. adv. esse putat, idem ac pol o dine.
Plakati.
O. Plakati - č^ - češi flere, - sg lugere, plorare, gr. nlay pro nlax lat. plaga, plangere.
S. Plakajo i se plakajo Slovenci že sploh; skoraj jim rabilo bode tudi plači m. fletus (rad plak sufT. jü), placinü, plačilivü, -ivo, placevinü p. — vno vreme, pesni -vna, - niča flens itd. — Kolikor že se vjema s tem plakati -č% - češi, -kn^ti, — plaskati eluere, abluere, nsl. o - s - plakniti croat. splahnuti (cf. plati haurire, prati lavare).
Planati s§.
O. Plan^, s g comburi, rad. pl - pla, gr. nqa, nQti, cf. plameni, poleti, pepelü pro popelü, palati; nsl. plasati potenter ardere et planiti (planoti na koga) irruere.
S. PI a m I, plamym. gen. — mene je flamma, rogus ; plapolanije n. flammare, p lop o lat i — lajq, iactari, excitari (česk. plapol, - ati), plapolinikü ardens; stsl. poleti - lj% -liši uri, ardere; pepelu cinis, - liti s§ in cinerem verti; palati ardere, paleži m. rogus, nsl. seng: palež je na grozdje padel, je turšico vzel; paliti urere cf. palinka brandvvein ; stsl. p las a f. zona p. plasu srednjuju (plaska Landstrich).
O. Temu nasprot je iz pl - polu: plati m. latus, — f. pars; platič die hälfte des baumstammes, platiti kolo, platišče ali lok na kolesu feige, platnica leiste, platnice nožne manu-brium; palica virga, fustis, paličije virgae, palicinikü lictor; poleno -niče segmentum e ligno scisso, poleninica rogus; adde plaha segmentum, plašije assulae (terščice).
Plodu.
O. Semen, fructus, ploditi fructiiicare, plodovitü, plo-dinü fecundus, plodistvo fecunditas. Cognatum est cum plemg (pl-plünü) et cum ser. phala fructus; rad. fortasse p 1. ser. phal fruetum ferre.
S. Slovenci govorimo in pisarimo za plod preradi sad, kar je stsl. planta, herba, hortus, sadovije plantae, pomaria, sadari hortulanus.
Ploskü.
O. Ploskü adj. latus p. brada ploska, iesti ploskomi licemi, ploskolici latam habens faciem, plosknü; ploča saxum, stilus, forum; plotište forum et ploštadi platea, na pr. ulice i ploštadi (th. ploskü suff. jadi); cf. ahd. flah gr. lat. planca, pla-nus, placenta: s in linguis slav., uti saepius, addito.
S. Nsl. tudi plosnat, ploščnat, česk. plosky; ploska Fläche, plaščad (cf. plastü tortum, plastje laubbuschen) za ploščad; ploša Platte, plošica Schiefertafel, ploča Klinge itd.
Pleniti.
O. Plen j ati, - no vati - stvovati captivum abducere, lucrari, praedari, devastare; plenü m. praeda, spolia; plenica tudi catena, pleninikü captivus (planik).
S. I nsl. je pleniti populan", extirpare, grassari; pa tudi pleniti implere, plenjati p. žito plenja letos alije polno, stsl. plünü plenus, pol. plenny fertilis; plén m. exuviae.
šolske stvari.
Iz številstva. Kako se otroci vadijo šteti. Dve. Pokaži mi roko! Koliko rok kažeš? Pokaži mi še eno roko! Koliko imaš sedaj rok? Koliko rok ima vsaki iz med vas? (Ravno tako naj se praša po očeh, licih, ušesih i. t. d.) Kaj imate na životu po dvakrat?
Tone, pojdi sim k mizi! Koliko dečkov imam pri mizi ? France pojdi tudi ti sim! Koliko jih sedaj tu stoji? (Ravno tako naj učitelj govori o dveh perstih, knjigah, tablicah, certalnikih itd.)
Koliko konj ali volov vpregajo navadno pred oralo? Koliko rogov ima vol ? Po koliko nog imajo tiči ?
Naredi na tablo eno čerto, potem pa še eno zraven; koliko jih je? Tu denem na mizo eno jabelko, potem še eno zraven; koliki jabelk imam na mizi? Koliko je ena pa še ena? Kedar štejemo, rečemo: ena, dve. Kaj je več ena, ali dve? Če štejemo naprej, kaj rečemo naj pred, kaj pa potem? Reci večje število pred, potem še le malo! Štej nazaj!
Tu na tablo naredim en križec in še en križec; koliko križcev je sedaj th? Recite: En križec in en križec sta dva križca i. t. d. Kratko se reče: Ena in ena ste dve.
Koliko perstov vam kažem? (dva.) Koliko je to perstov? Akčfcpa en perst pripognem in skrijem, ali sedaj še vidite dva persta? Koliko perstov sem skril? Koliko perstov še ostane, če od dveh enega skrijem? Reče se: Ena od ene ostane ena.
Th pri meni sta dva dečka; če gre eden nazaj, koliko jih je še tu? Rečemo tudi: Dva, manj eden, ostane eden.
Th na mizi imam dve jabelki, pa obe denem zopet nazaj v žep; koliko jih ostane na mizi? Reče se: Ena od ene ostane nič. Koliko tedaj ostane, če od dveh dve vzamem? če od dveh samo eno vzamem? če od ene eno vzamem? Tu vam pokažem zopet dve jabelki in ji denem terdo vkup; koliko jih je? Sedaj pa te dve jabelki denem vsak sebi; iz koliko jabelk ste bili tedaj narejeni dve jabelki ? Reče se: Dve jabelki ste iz ene in še ene; — ali: število dve je iz ene in še ene. Pravimo tudi: Dvakrat ena je dve. Ako pa bi si dva dečka razdelila dve jabelki, koliko jih dobi eden? Reče se: Če se dve deli v dva dela, dobi vsak eno. Tone ima dve peresi, ti pa le eno; koliko jih ima pervi več kot drugi, in koliko jih ima drugi manj kot pervi? Nerodna Liza je včeraj ubila kozarec, danes pa zopet enega; koliko jih je že ubila? Ti si imel en sold, oče pa ti daj6 še enega; koliko jih imaš? Pred hišo ste stali dve lipi, pa pride hud vihar in eno podere; koliko lip je še pred hišo? Ti si imel dva solda, pa si enega dal revežu; koliko jih imaš še ? Jožef je lovil ribe in vjel dvakrat vselej eno ribo; koliko jih je vjel ?
Neža in Marica dobe obe vkup dve presti; koliko jih bode imela ena? Tinče ima dva svinčnika, Mihec pa le enega; koliko jih ima Mihec nunj? Pri vas imate dva konja, pri sosedu pa le enega; kje jih imajo več in koliko več? Pri sosedu imajo dve kravi; pri vas imate tudi dve kravi; kje jih imajo več ?
Zapišimo številko »dve«! Pišimo še: 1 -f 1=2,2— 1 — 1, 2X1 = 2, 1:1 = 1, 2:1 = 2,
2: 2 = 1 i. t. d.
Koristne stvari.
Starši, učitelji, skerbite da mladina ne bode prezgodaj pila ali kadila tabaka!
Zelo škodljiva navada , da posebno po mestih pa tudi že kmečki dečki kadé smodke, se tii pa tam med zanemarjeno mladino vedno bolj širi. Kam to pelje, vidi vsak, kdor količkaj prev-darja žalostne nasledke te škodljive razvade. Starši in učitelji naj tedaj vestno pazijo, da si mladina ne bode s tabakom prezgodaj zavdajala. Učitelj naj že malim učencem kaže, kako ostudno in škodljivo je, če se otroci vadijo tabaka , naj to naravnost prepoveduje in pri zanemarjenih otrocih tudi ojstro kaznuje. Večjim učencem, posebno v nedeljski šoli, naj pa učitelj o tem na serce govori in naj jih podučuje, kako škodljivo je mladim ljudem , če kadé tabak. Pripoveduje naj tako le :
Tabak se prišteva med tiste zelišča, ki človeka omamijo in omotijo, torej je tudi sploh zdravju škodljiv. Vsak vé, tisti pa, kteri tabaka še niso vajeni in ga piti začenjajo, sami skušajo, da jim po njem težave dela, se iz želodca vzdiguje, glava boli, se po nji vertí, in jim tudi večkrat bljuvanje prizadeva. Kdo bo tedaj terdil, da tabak zdravju ne škoduje? Res je sicer, da, kdor je tabaka že navajen, unih težav po njem nič več ne čuti; pa mu vendar le , toda bolj skrito in ne tako nanagloma , škoduje. Po tabaku se 1) zobje sperhnejo in se tabakarju toliko hitreji zdrobé, kolikor poprej ga je začel piti. 2) Tabak vse čutnice nekako razdraži, podvnema in prevzame; torej tabakarju vse vpade, da se mu celó nič, še govoriti ne ljubi, kedar tabaka nima. 3) Tabakar veliko slin izpljuje, ktere so človeku tolikanj potrebne, da se ž njimi jedila dobro premešajo, in da jih potem želodec ložeji premelje in prekuha; zato tabakarji nimajo kaj dobrih želodcev — tabak jim bolj ko jed diši. Kakošno moč pa od tabaka dobivajo, če jim jéd ne diši?
4) Tabakarju se vse usta in gerlo od dima okade, da so ko dimnik okajene in prežgane; zato pa tudi iz njega smerdi kot kuga. Komu pa dim in smrad tekne k zdravju? Ali se ne vleže na persi? Od tod pridejo tudi velikokrat persne bolezni, o) Hudemu tabakarju, ki svojo pipo z drobno in kratko cevjo zmiraj na enem kraji v ustih derži, se včasih tudi prisadi, in še raka dob/. 6) Posebno škodljiv je tabak za mlade smer-kovce, kterih se še tako rekoč mleko na jeziku derži, pa imajo že fajfo ali smodko v zobeh; in precej v svoji mladosti svoje naj boljše sokove izpljuvajo in ž njimi tudi moč in terdnost svoje natore. Od tod pride, da so vsi skisani in tanki kot žleza, tesnih pers kot greben, rumenega obraza kot il, od tod njih mnoge bolezni na persih. Zadnjič 7) je tabak tudi posebno škodljiv tistim, kteri so ozkih pers in suhega života. — Unih družili škod, ki od tabakarjev na človeško družbo pridejo, — da namreč tabakarji veliko lepega denarja zapravijo, veliko drazega časa zatratijo in velikokrat s fajfo ogenj zatrosijo, da hiše, vasi, tergi in mesta pogore, — še tukaj razkladati nočem.
Če je pa tabakarija zares tako škodljiva in gerda navada, zakaj se pa čezdalje bolj in bolj razširja, zakaj že kade sploh fantalini ? Napuh jih zapelje, zgled pa jih za seboj vleče. Kakor je napuh slehernega greha začetek, tako je tudi te škodljive navade. Iz napuha, prevzetnosti, ošabnosti, baharije deikk začne kaditi, in si misli, kdo ve, kaj da je, če revno fajfo ali smodko v ustih derži. O siromak! ki ne veš, da imaš od napuha okajene možgane in prismojeno pamet; pa si vendar domišljuješ, kako možat si, če imaš fajfo v zobeh! Veliko jih pa tudi zgled druzih v to škodljivo navado za seboj potegne. Kako bi bilo mogoče, da bi sin ne kadil, če vedno svojega očeta fajfo trebiti vidi? Kako bi otroci tabakarijo za kaj škodljivega spoznali, če vidijo očitno kaditi tiste, kterih dolžnost je, škodljive navade zmed ljudstva trebiti?! i
Iz soglasja.
Kakor so odkrite kvinte in oktave v čveteroglasji zarad praznoglasja zaporedoma postavljati prepovedane, tako pa je tudi prepovedan prestop v veliko sekundo, n. pr.: iz c v dis, iz d v eis, iz e v fis fls i. t. d.
*) Po „stol. Prat."	Vredn.
Da pa bode to č. gg. bralcem jasno, mislimo si, post., šesto stopnjo od (a mol) s triglasom, kteri je: f, a, c.
Vzemimo omenjeni triglas v vseh legah, in prestopimo v bližnji triglas pete stopnje (a mol) e, gis, h. (Glej zglede 1, 2, 3!j Naravnost se tukaj vidi, da je f v pervem zgledu iz soprana v sopran, v drugem iz alta v alt, in v tretjem zgledu iz tenora zopet v tenor preskočil, kar vzrokuje silno razglasje. Da se pa temu pregrešku v okom pride, treba je povsod pri pervem soglasu terco odvojiti, oktavo pa izpustiti. (Glej zglede 4, 5, 6!)
Ako pa se iz petega soglasa v šestega prestopiti hoče, naj se pa ravno nasproti ravna, t. j., naj se v šestem terca odvoji. To kažejo zgledi 4. 5. in 6.; samo da se zadnji soglas pervi , in pervi zadnji igra. Omenel sem pregrešek ta zato, ker se v kompozicijah nahaja mnogo teh napak; pa tudi zato, ker se omenjeni soglasi mnogokrat drugače razkladajo.
Daniel Feigel.
Zgledi.
1.
jp J,.: i ¿It r f

4.
i
£
v
r r

2.
$$

5.
m
r ' f
Hi J
3.
\mm
iP
6.
H		1 m
	MM	i -
E§±

Umetnost.
Prišel je ravnokar na svetlo: „Offertorium (Benedic anima mea Domino!) pro una voce cum organo aut physharmo-niea composuit et amieo suo G. Mayr dedicavit An t. Ne d ved op. 12. Prage, sumpt. J. Schindler. Labaciae apud Zescliko et Till". Cena 40 kr. Kakor smo o g. Nedvedovih skladbah že terdili, da imajo nekako vzvišeno cerkveno moč v sebi, tako rečemo tudi o tem ofertoriju. Samospev in spremljanje diha pravi cerkveni značaj. Torej priporočamo ta ofertorij vsem bolj omikanim pevcem in orglavcem.
„Mali slovenski pevec", zbirka dvoglasnih šolskih napevov; zložil in na svetlo dal v spomin 11. apr. 1869, zlate maše sv. Očeta Pija IX. J o s. Levic ni k, učitelj v Železnikih,
—	se ravno natiskuje v tukajšnji Egerjevi tiskarnici. Obsega naslednje šolske pesmi: Himna Piju IX.; — Čast bodi Bogu Očetu, Sinu in sv. Duhu; — Kje je ljubi Bog; — Hvala Božja;
—	K sv. Duhu; — Solarska mašna pesem; — Sveta Ciril in Metod, slovanska apostola; — Delapust; — Zlati čas; — Veselo jutro; — Lahka noč; — Vojaška na popotvanji; — Moj dom. — Vsi ti napevi so prav domači, narodni; naša mladina jih bo gotovo rada pela in tudi lahko zapominjevala; so pa tudi tako lahko postavljeni v sekirice (note), da jih bo vsaki v gl^bi le količkaj izurjeni na pervi vid premogel sam peti in tudi druge učiti. Pregledal je te nape ve pred natisom sedanji verlo izurjeni šmiklavški organist g. Forster, in jih razun kakih dveh ali treh malenkost brez vse poprave za natis pripravne spoznal. Pa napeve tudi to odlikuje, ker bodo natisnjeni v spomin Papeževe zlate maše, ktere so se Slovenci toliko veselili, in so tudi skor brez izločka povsod tisti dan tako slovesno obhajali. Vsaka slovenska šola naj si toraj tudi že zato vsaj po en iztis teh napevov omisli, ter ga za šolsko-inventarno lastnino ohrani, da ga bo imela ko stalni spomin na slovesnost, kteri enake katoliški svet tako malokrat praznuje. Dostaviti pa moremo še to , da se bo po številu komaj za vsako slovensko šolo po en iztis natisnil; naj se torej o svojem času častiti gospodje učitelji in pevci z nakupovanjem ne mudijo predolgo. Na prodaj bodo pri g. Matiju Gerber-ju. Cena še ni določena, segala pa gotovo ne bo nad 30 soldov na iztis.	(„Danica.")
Bopist iii
Iz Ribnice. Zadnje dni preteklega meseca sem obhodil černo-meljski šolski okraj, kterega mi je slavna višja vlada izročila v skerb, ter sem videl vso Belo Krajno, med tem, ko so me doma naši vis. čast. g. g. duhovni z učiteljem v šoli nainestovali. Čas mi ne pripušča, da bi o tamošnih šolah veliko govoril in pisal, le toliko omenjam, da večina učiteljev černomeljskega okraja je vneta za šolo in tudi ume sejati seme prave ljudske omike v mlada otroška serca. Tudi spodobno vedenje učencev in učenk zunaj šole priča, da ima mladina dobre vodnike in reditelje. — Prepričal sem se, dragi moji sodelavci, da imate v šolah sicer siromašno oblečene otročiče , pa pri tem za vsaki uk sposobne brihtne glavice. — Napeljujte jih, da se bodo zraven šolskih naukov učili tudi obertnije, kajti rokodelcev v tem kraju jako po-manjkuje. Trudite se po vsi moči, dragi moji, da dobi vsaka šola primeren vert za sadjerejo, sej blagorodni gosp. grof okr. glavar in prijatelj šol vam bodo gotovo dober pomočnik v tej zadevi. Učite mladost umnega kmetovavstva, sadjereje, svilstva in čebelarstva, kar se v tem kraju zelo pogreša. Imate; če tudi ne lepih ravnin, pa vendar zemljo in podnebje za vse to prav pripravno , tako , kakor povsod drugod na Kranjskem. Posnemajte preč. župnika v Dragatušu in v Suhorju! Storite to, in videli bote, koliko bote s takim podukom hasnili ubogemu ljudstvu tega okraja, pa tudi sebi bote naklonili marsikaj koristi! Zahvaljujem se vam, dragi g. g. učitelji za čast, ki ste mi jo zadnji dan v mestu Černomlju pri shodu skazali! Prepričal sem se pri tej priložnosti, da med vami vlada bratovska ljubezen in lepa vzajemnost, in to je veri i, slavni značaj ljudskih učiteljev. Da se tudi v umetnem petju urite in napredujete, je kaj lepo; da se s politiškimi rečmi ne pečate, je prav. Napredujmo vsestransko, dragi moji, in bodimo vestni delavci na šolskem polju, in naš trud gotovo ne bode zastonj! — Serčno se zahvaljujem tudi vsem čast. g. g. šolskim oskerbnikom in duhovnom, ki so me na tem potovanji prijazno sprejemali.	J ni. Raktelj.
Iz Železnikov. Naj povem zopet kaj malega iz naših krajev! Prav lepo in tudi v marsikakem oziru koristno je, če se prijateljstvo med posamesnimi vasmi in srenjami že koj pri otrocih vnemati začenja, kar se najložeji s tem doseže, ako se mladina sosednih sol med seboj spoznati in sprijazniti poskuša. Prilike za to pnnjujajo posebno vzajemne šolske veselice med sosednimi šolarji. Napravili smo po prijateljskem porazumljenju tak vzajemni šolarski shod železniških in zali-loških šolarjev letos v jutro 23. preteč, m. pri mični kapelici matere božje v Suši, ktera stoji na meji železniške in zaliloške fare. Ker se namreč po pervotnem razgovoru na sv. Alojzija dan iz neodložljivih vzrokov nismo mogli sniditi, da bi praznovali vzajemno lepi praznik šol-
Tako govori bratovsko serce svojim sobratom ! in ravno tam, kjer pri ogledovanji gol brat brata po bratovsko ravni, je pričakovati kaj sadu od novega nadgledništva.	Vredn,
skega patrona, smo storili to zgoraj omenjeni dan zjutraj. Okoli 7 ure pride naj pred železniška šolska mladina z dvema zastavama do prijazne cerkvice; kmali za tim primika se od nasprotne zaliloške strani v lepem redu ondotna mladina tudi z dvemu zastavama. Vsi šolarji grejo skupaj v cerkvico, kjer so zaliloški gosp. oče Anton Pintar brali sv. mašo, pri kteri so šolarji vzajemno prepevali razne sv. pesmi. Po skončanem sv. opravilu je verli zaliloški g. učitelj podelil svojim učencem malo zajuterka; v. č. g. fajmošter pa — naš spoštovani domorodec — so podarili našim železniškim učencem blagoslovljene križice in Marijine svetinjice, ter jim v ljudomili prijaznosti dodajali nekoliko lepih naukov. Ker se vreme ni nič kaj vgodno kazalo, so po kratki pomudbi pospremili v lepem redu naši železniški šolarji zaliloške v znožje hriba, kjer se kolovoz, ki priderži od cerkvice, strinja s kantonsko cesto. Ondi smo se prijazno poslovili; zaliloški šolarji odpravili so se, pospremljeni od v. č. g. očeta in g. učitelja goriven, naši železniški pa doliven proti svojemu domu. Naj poskušajo ob primernih časih tudi drugi gg. učitelji osnovati take šolarske shode; veliko veselja bodo napravili svoji mladini s tem. Zdravo!
Bo do ljub Podratitovski.
Iz Gorenskega. Nova doba zahteva, da bi se ljudske šole prestrojile, in sicer tako, da bi ljudstvu bolj koristile kakor dosedaj; zatoraj želi c. k. vlada, da bi se v ljudskih šolah zraven navadnih šolskih naukov mladina podučevala tudi v drugih naukih, na ktere se je do sedaj malo ali pa celo nič gledalo. Telovadstvo je bilo do sedaj v ljudski šoli skoro popolnoma neznano, in vendar pravo telovadstvo koristi tudi v ljudski šoli. Zato pa zahteva c. k. vlada, da naj se v ljudskih šolah tudi telovadstvo uči, ker bi potem zrastli bolj krepki, gibčni in za vsako delo priročni mladenči. Kakor ta nauk, je potAbno tudi, da se otroci uče tudi kaj zgodovine in zemljepisja, in tudi gospodarstva sploh, posebno pa še rastlinoznanstva, in sicer tako, da se mladina uči poznati poglavitne cvetice, ki so strupene, ki morejo človeku ali živini škodovati, in vse tiste, ki se rabijo za zdravila, n. pr. arniko, Janezova rožo, astromontano i. t. d. Da bi pa učitelj v rastlinstvu ložeje podučeval, bi potreboval podobe, da bi jih otroci sami ogledovali in si take rastline zapomnili in poiskali. Učilnih pomočkov nam je zelo treba!	M. Halan.
Iz Predoselj nad Kranjem. Vidi se, da se mora učitelj sedanji čas res zelo učiti, če hoče vsem tirjatvam zadostovati in biti sposoben učitelj. Pa le dajte nam knjig in pa zato potrebnih materijalnih moči, radi bodemo storili vse, kar koli bode v naši moči. Marsikdo bi si rad naročil kaj potrebnih knjig in časopisov, ali kaj, ko mu še za naj potrebniše reči manjka! Učitelju dajte toliko plače, da ga skerb za vsakdanji kruh ne bode nadlegovala, potem se bode že raji izobraževal. Pa kaj bi vedno o tem govorili; naj skerbe za nas možje, ki so za to postavljeni! Tedaj pustimo to drugim! Povem ti še, ljubi „Tovarš", da smo letos s šolsko mladino 21. dan junija sv. Alojzija slovesno praznovali. 151 učencev in učenk je prišlo z zastavami v cerkev. Ob 8. je bila sv. maša, pri kteri so verli šolarji in šolarce kaj lepo z orglami peli. Sv. mašo so brali g. katehet
f
Emest Čuber. Prav veliko je bilo prišlo tudi nedeljskih šolarjev in šolarc k sv. maši in tudi drugega pobožnega ljudstva. To slovesnost so še otroci s tem povikšali, da so v šoli podobo sv. Alojzija z venci olepšali in šli še k sv. obhajilu, kar jih je iz vsakdanje in več iz nedeljske šole. Po sv. maši se jiin je v šoli iz življenja sv. Alojzija pripovedovalo, ter jih za posnemo vnemalo, nagovarjalo itd., potem so tudi eno uro prosto imeli, da so se veselili.
Iz Gorice. Dne 1. t. m. ob 6. u. pp., je bila perva seja deželn. šolsk. svetovavstva, s ktero je ta nova naj viša šolska oblastnija na Goriškem svojo delavnost pričela. Pričujočih je bilo vseh 8 udov tega svetovalstva, ki so: predsednik, c. k. namestništveni svetovavec in voditelj c. k. okrajnega glavarstva goriškega, gosp. Feliks baron Pino, kot pooblaščenec Nj. ekscelencije gosp. voditelja namestništva primorskega, flm. Moring-a; administrativni in gospodarstveni poroče-vavec, namestništveni tajnik g. Vi I h. pl. Hahn; deželna odbornika, gg. dr. Deperis in dr. Tonkli, kot zastopnika dežele; gg. duhovna, kateheta Lovrenc Pertout in Andrej Marušič, kot zastopnika cerkve; vodja više realke, gosp. Ferd. Gatti in gimnazialni profesor in deželni šolski nadzornik, gosp. Anton Klodič, kot zastopnika šole in učiteljstva.
Sklenilo se je:
I.	Notranji pismeni vradni jezik bo nemški, to je, po nemški se bo pisal sejni zapisnik in se bodo vpisavali akti itd.; govorilo pa se bo v sejah, kakor bo komu drago po nemški, slovenski ali italijanski.
II.	Na zgorej, t. j. ministerstvu, se bodo pošiljali dopisi v nemškem jeziku.
III.	Na zdolej bo veljalo to pravilo: Tistim učiliščem, oziroma, vodstvom njihovim, kjer je učni in vradni jezik zdaj nemški, se bode pisalo po nemški. Vse drugo od - in dopisovanje bo italijansko ali slovensko, po tem ko gre za vrad v slov. ali ¡tal. okraji in po tem ko je namenjen dopis laški ali slovenski občni ali stranki itd. C'z „Dom.")
Iz Ljubljane. Ministerstvo za šolstvo je o zadevi šolskih spraševanj v kerščanskem nauku 28. jun. t. 1. s št. 5705 tako le določilo: Kerščanski nauk je tudi po novih postavah del skupnega nauka v ljudski šoli; pri spraševanji skupnih naukov se mora tedaj spraševati tudi v kerščanskem nauku. Sicer pa ima cerkev pravico, da more se po svojih zastopnikih vsikdar prepričati, kako je s kerščanskim naukom v šoli. Ako pa cerkveni zastopniki hočejo za kerščanski nauk nalašč in zunaj šole brez šolske gosposke napraviti spraševanje v kerščanskem nauku, je to gol cerkveno spraševanje, pri kterem se učitelj ne sme vdeleževati in h kteremu šola otroke ne more siliti, in tudi to nima nikakoršuega vpliva do šolskega spričala.
—	Sliši se, da se bode na Kranjskem v kratkem razpisalo 11 učiteljskih služeb in da se bodo tudi glavne šole za en razred pomnožile.
—	S koncem tega meseca bodo razun pripravniške šole vse tukajšnje ljudske šole dokončale šolsko leto.
—	Delovanje deželnega šolskega sveta, kjer je že vsta-novljen, začenja se v enem delu 1, julija, v drugem delu pa 1. avgusta t. 1.
Ministerstvo za šolstvo ima neprenehoma seje, v kterih se posvetuje o predlogih, ki se bodo že letošnjim deželnim zborom predložili. Tudi se sestavlja poduk za deželni šolski svet in druga potrebna določila, kako bi se nova šolska postava izverševala.
—	Ne le na Dunaju in v okolici, temuč tudi posebno na Češkem manjka učiteljev, kjer je več služeb praznih. Ljudje bodo počasi vendar le spoznali, da gre učitelj tudi rad „s trebuhom za kruhom" tje, kjer ga več in gotovše dobiva.
—	Tretji veliki zbor vseh ljudskih učiteljev v Avstriji bode po naj novejšem določilu v Gradcu zadnjega avgusta in pervega in drugega septembra t. I. Dunajskim učiteljem pa menda tudi mnogo drugim niso ti dnevi kaj primerni za potovanje. Družnikom učiteljskega društva na Kranjskem, ki namervajo iti k temu zboru, bodemo že drugo pot naznanili, kaj in kako.
—	Ogersko ministerstvo za šolstvo bode dajalo na svetlo peda-gogični list v hervaškem jeziku; ljudski učitelji trojedine kronovine ga bodo dobivali zastonj! —Tudi našemu „Tovaršu", ki se že devet let trudi in ledino o rje na slovenskem šolskem polju, bi dobro djalo, ko bi mu zraven ubogih učiteljev še kdo drugi kaj pomagal.
—	Učiteljsko društvo „Zadruga" v Zagrebu čversto napreduje ; še le 4 leta je, kar se je rodilo, pa ima že 15.149 gold. 44 kr, lastnega premoženja, iz kterega dobivajo tudi že učiteljske sirote zdatne podpore. Ker udje plačujejo le 3 gold. letnine, se vidi, da to društvo dobiva zunaj učiteljskega stanu lepo podporo. Kako pa je pri nas na Kranjskem?
¡Va Kranjskem. Prestavljena sta: Jan. Valentin iz Vrem v Begne, in na njegovo mesto pride Avg. Praprotnik iz Begen. Franee J n rman, učitelj na Vačah, in Pavi Zore, učitelj v Krizah pri Teržiču, sta za terdno postavljena. Alojz Malenšek, učitelj na Raki, se je službi odpovedal.
*) Kakor je bilo že enkrat naznanjeno, da bode ta zbor 9., 10. in 11. sept. t. 1., sedaj ne velji.	Vredn.
Listnica. G. J. H. n. G.: 10 kr. ste premalo poslali. — G. R. v R. in drugim: Imenik vseh učiteljev na Kranjskem pride kmali na svetlo. — G. T. v Š.: Vprašate, kaj in kako bode letos s šolskim spraševanjem; povemo vam, da tega tudi še vaš inšpektor ne ve. „Storite svojo dolžnost", in za drugo se ne brigajte !
stam
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnik.
Tiskar in založnik:
Jož. Rudolf Milic,