DELAVSKA ENOTNOST GLASIL® ENOTNEM STROKOVNIH ZWEZ Leto IL, štev. 2 Ljubljana, 11. januarja 1946 _Izhaja vsak petek — Cena Dni 2. Naša ljudska cblast je od vsega začetka napovedala in danes tem ostreje napoveduje špekulaciji, škodljivstvu in kraji državne imovine Smr «<44cd«t»*W boj. BOMS KroM& DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Da,egatija Z ese železniški! delavcev pri maršalu Tito Maše reparacije is Nemčije Razgovor urednika „Ljudske pravice46 s šeSem repacac^ske fecntisi|e m psatso®-Mlteeiti zunanjega ministra za notranje zadeve dr. Atešora Beblerjem Beograd, 3. jan. Predsednik ministrskega sveta maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je 2. jan. sprejel delegacijo zveze železni-škin in transportnih delavcev in nameščencev Jugoslavije. V delegaciji so biti: tajnik zveze železničarjev Branko Medič, član osrednje uprave zveze Viktor Kolesa, urednik lista »Svobodni železničar«, predsednik tajništva Zagreb Ivan Andrijevič, udarnik livar železniške delavnice v Zagrebu Ju-rina Gaspar, tajnik tajništva Sarajevo Uzeir Gilberovič, udarnik strojevodja kurilnice Sarajevo Mihajlo Milušič, tajnik tajništva Ljubljana Maks Majeršič, tajnik tajništva Skoplje Krume Todorovski, udarnik mehanik skopske kurilnice Trajko Ni-kolovsiki, predsednik tajništva Beograd Hu-sič Borivoje, udarnik mehanik železniške delavnice v Nišu Trajko Ilič, tajnik tajništva Novi Sad Dušan Vojnovič in udarnik strugar železniške delavnice v Subotici Anton Molnar. V razgovorih, ki so potekali v prisrčnem ozračju in trajali nad dve uri, so se dotaknili mnogih perečih organizacijskih, upravnih in socialnih vprašanj železničarjev. Maršal Tito je kazal veliko zanimanje za železnice in vprašanja, ki £0 z njimi v zvezi, ter se je obrnil do članov zveze, članov tajništev in udarnikov z naslednjimi besedami: železnice so zelo važen činitelj v razvoju našega gospodarstva in izgradnji naše dežele. Na raznih področjih dela imamo posamezna junaška dejanja, imamo resnično posamezne sijajne primere, toda železnice nam v tem pogledu, razen delavnic, daleč zaostajajo. Moram vam takoj reči, da je v transportu največ ostankov tistih starih časov, ki jih je treba očistiti. Na sestanita višjega plenuma ste obdelali važna vprašanja vašega področja dela in bi hotel, da bi o tem spregovorili, da slišim od vas konkretne stvari, ker je mnogo pritožb, posebno glede prevoza blaga, tatvin in drugega. Maršal Tito, ki so ga obvestili, da je v zvezi železničarjev včlanjenih nad 93.000 železničarjev odnosno 90% vseh železničarjev, da je eno izmed osnovnih vprašanj potreba vzgajanja sindikalnih kadrov s pomočjo tečajev in šol in da je bila na zasedanju plenuma zveze posebno poudarjena žalostna pojava tatvine na železnicah-, je pripomnil: Pojave tatvine kakor tudi ostale nepravilnosti je treba izkoreniniti z najostrejšimi zakonskimi ukrepi. Denarne kazni so neučinkovite in na ta način ni mogoče zdraviti. Ko bodo ti pojavi izkoreninjeni, tedaj bo šlo dobro. Funkcionarji zveze so nato poudarili, da je prevzgajanje železniškega kadra eno najvažnejših vprašanj. Potrebna je doba resnegi dela, da bi se železniško osobje pravilno vzgojilo in očistilo raznih varovancev in volivnih agentov iz predvojnih režimov, ki so v železničarskih vrstah ne glede na sposobnost. V zvezi s pomanjkanjem premoga, zaradi česar naše železnice tudi trpe, je maršal Tito poudaril, da je glavni razlog pomanjkanja premoga in pravilnega oskrbovanja železnic v tem, ker pri nas še niso vsi usposobljeni, da ni popolne načrtne proizvodnje in razdeljevanja. Ko bo načrt izdelan; je dejal maršal, in bo bo vse delalo po tem načrtu ter se po njem razdeljevalo, ko bodo obnovljeni vsi rudniki, tedaj bo dovolj premoga in ne bo primerov, da bi kjer koli ostajal in ležal. Maršal Tito je nato prešel na vprašanje socialnega zavarovanja železničarjev in je dejal: Imeli ste bolniške sklade, bolnišnice in sanatorije. Strinjam se s tem, da to ostane vam, ker morate dobiti potrebne pogoje za zdravljenje železničarjev. Mi imamo lahko enotne predpise, toda vi to lahko zadržite. Samo ne smete se izolirati. Nato se je maršal Tito zanimal za način oskrbovanja železniških delavcev in nameščencev in je v zvezi z vprašanjem ustanavljanja železničarskih zadrug izjavil: Pravilno je, da ustanavljate svoje nabavlja Ino-po trošne zadruge, posebno sedaj v tej dobi ko ne moremo v nedogled zviševati plač zaradi podražitve gotovih živil, ki so za življenje potrebna, ker bi s tem povišanjem plač stvarno cene še zviševali. Na ta način pa ne bi prišli nikoli do konca. Zato je potrebno povečati proizvodnjo. Tu bi hotel poudariti, da imajo železnice najboljše delavnice, železnice so storile čudeže. Bern to je pri vas svetla točka. Pri tistih, lavci so dali maksimum, bar so mogli dati ki so se pri tem posebno izkazali, lahko uporabimo sistem nagrajevanja, podeljevanja premij in posebnih nagrad. Sedaj ne bomo mogli povišati plač, toda ko bo dobil delavec in uradnik cenena živila, bo lahko živel s plačo, ld jo bna. Zato je neobhodno potrebno ustanavljati zadruge. Treba pa je paziti, da te vaše zadruge ne pridejo v roke prejšnjih špekulantov, ampak da bodo v poštenih rokah. Ker so železnice v rokah zvezne vlade, imate lahko osrednje zadruge, a v krajih, kjer je to potrebno, podružnice. Pazite dobro, da se vase zadruge ne bodo pobirokratile. Moram vam povedati, da bomo posvetili veliko pažnje železnici in da bomo gledali, da bodo železniški delavci takšni, da bodo lahko dali vsehx! sebe. To zahtevajo koristi naše države in našega, gospodarstva. Napačno bi bilo pričeti gotove napredne ukrepe proti škodljivim elementom, a ne upoštevati organizacije oskrbovanja železniških delavcev. Hočemo, da nam sindikati delavcev in nameščencev povsod pomagajo, da najdemo boljši izhod. Zato vam pravim ponovno, da pri nas ni glavno vprašanje večje ali manjše plače, temveč vprašanje oskrbovanja, dajanja v blagu. Tu se lahko popolnoma udejstvujete. V nadaljnem razgovoru so železničarji predlagali ustanovitev posebnih disciplinskih sodišč, M bi izrekala kazni na mestu in na ta način preprečila dolge birokratske preiskave, ki nimajo nobenega učinka. Za takšne stvari, je dejal maršal, so sedaj osnovani posebni sodni sveti, Id na osnovi dejstev sodijo krivce v zadnji instanci in izrekajo zelo stroge kazni za velike stvari. To velja tudi za osebe, ki so na železnici, ker bomo tu zelo strogi. Mi ustvarjamo nekaj novega in ne smemo uporabljati starih metod, ki so v nasprotju z našimi cilji. Stare metode, ki so se uporabljale v začetku v raznih ministrstvih so nas samo kompromitirale, niso nam pa niti rfajmanj pomagale. Pri odpuščanju moramo biti pazljivi, ker se često dela samovoljno. Izvajanje talcih ukrepov, če jih izvajajo ljudje, ki imajo občutek popolne odgovornosti, je lahko tudi ugodno, toda, če jih izvaja brezvesten človek, so samo škodljivi. Maršal Tito je pokazal zanimanje za delavce železniških delavnic v raznih krajih naše države, ki so se izkazali pri svojem delu in je priporočil članom delegacije, da v svojem sindikalnem organu »Svobodni železničar« poudarjajo primere prizadevanja in udarništva. Jaz sem na primer ostro kritiziral delo na železniškem mostu na Savi, sedaj pa sem s temi ljudmi, ki so delali pod najtežjima pogoji, nenavadno zadovoljen in sem zahteval, naj se predlože za odlikovanja. Jaz sem za odlikovanje in nagrado ljudi, toda prav tako sem tudi za to, da se kaznujejo tisti, ki so zavedno grešiti. Neki delegat je zastavil maršalu vprašanje o pomoči, M bi jo bilo treba nuditi kulturnemu razvoju železničarjev. Jaz sem za to, da se tudi tu dela z vidika, ki ustreza novi Jugoslaviji. Ne graditi po starem, če pa že ni mogoče to storiti naenkrat, moramo to upoštevati, ker je eden zelo važnih pogojev za razvoj delavstva. Maršal je nato ponovno ožigosal razne nepravilnosti uradniškega ustroja, v katerem se najdejo često četniški in ustaški elementi. Poudaril je, da lahko človek, ki ni na pravem mestu, pokvari tisoč ljudi in je nato nadaljeval: Napake je treba iznašati, ker jih je mogoče samo tako popraviti. Najbolj obsojam tatvine na železnicah. Medtem, ko pri nas na primer stradajo gotove pokrajine Bosna, črna gora, Lika, Črna trava v Srbiji, medtem ko primanjkuje tistim, ki najbolj delajo in dajejo od sebe največ, paraziti špekulirajo in se dogaja, da sc prodaja slanina UNRRA-e v Sremu. Kako je prišla tja? Mogoče ne gre tu vedno za ljudi na železnici, ali nekakšna zveza z njimi obstoja. Vem, da se prevaža blago na postaje s kamijoni. S transportom nisem zadovoljen, toda kar se tiče delavnic in ročnih delavcev na splošno, ne morem ničesar pripomniti, temveč nasprotno se laliko o tem najugodnejše izrazim. Tu so na prvem mestu niška, zagrebška, mariborska in druge delavnice. V primeri z mnogimi drugimi deželami laliko vendar rečem, da je položaj v Jugoslaviji najboljši. Naš uspeh je v tem, ker se nam je posrečilo razgibati vse ljudstvo. Strogi ukrepi, Id sem jih omenil in Id jih moramo izvajati, bodo vsakemu poštenemu delavcu in vsakemu poštenemu meščanu samo po volji. Najsrečnejši bomo, če bomo lahko opustili te stroge ukrepe, ker niso naš cilj, temveč samo sredstvo, Nato so člani delegacije obvestili maršala o raznih primerih udarništva, za katere je maršal priporočil, da jih objavijo tudi v dnevnem in ne samo v strokovnem tisku, toda brez pretiravanja ter z iznašanjem dejstev. Delegati so poudarili,. da bi bil uspeh dela še večji, če bi imeli delavci dovolj orodja in materiala. Gledali bomo, da bomo dobili na račun reparacij iz Nemčije tovarne in material in* tedaj bomo potrebno orodje in druga tehnična sredstva izdelovali sami tukaj. V nadaljnjih pogovorih so člani delegacije zaprosili, da se ustanove za vzgojo kadra — strojnikov, manevristov, prometnikov in drugih strokovnih delavcev na železnici, potrebni tečaji in da so podpro vajeniške in železničarske šole. Razen tega bi bilo treba strojnikom, manevristom in zaviračem zagotoviti na postajah, kamor pridejo, dostojno prenočišče in hrano. Maršal je pokazal za to in za druge potrebe železničarjev veliko razumevanje. Dejal je: Mi bomo lahko ugodili raznim potrebam samo iz proračuna. Mi moramo nabaviti potrebna sredstva, ustvariti moramo pogoje in solidno osnovo za delo. Ustanavljamo sklad za izgradnjo. Dohodki od UNR-RA-inega blaga in reparacije bodo šle vse v ta sklad, toda pozivam k prostovoljnemu delu, ker nam je še potrebno. Več dela, a manj neproduktivnih konferenci Konference so potrebne, če je treba reše- (Nadaljevanje na 2. strani) Tovariši in tovarišice, preštudirajte natančno Spremembe m dopolnitve v osnutku Ustav® ki so razložene na 5. strani današnje številke! Prvo vprašanje: Katere so osnove reševanja reparacijskih vprašanj ? Vprašanje reparacij ni samo ekonomsko, marveč tudi politično vprašanje. Po prejšnji svetovni vojni je bilo to vprašanje tako v enem, kakor v drugem pogledu napačno postavljeno. Politično je bilo napačno, ker so se od Nemčije zahtevale reparacije, ne da bi se dotaknile ureditve nemškega gospodarstva. Pustili so jim vso industrijo in ta je v teku let služila za pripravljanje in izvedbo največ je agresije v svetovni zgodovini. Gospodarsko je bilo napačno, ker so pustiti Nemčiji možnost, da izplača svoje upnike v zlatu in gotovih proizvodih. Zaradi tega so nastala težka ekonomska vprašanja glede prenosa vrednosti iz Nemčije, a izza vsega tega se je skrivala v veliki meri sabotaža Nemčije glede plačevanja reparacij. Konec konca je prišlo do tega,, da se je reparacijski dolg Nemčiji postopoma zmanjševal in na koncu praktično črtal. Zaradi ekonomskih težav, v katere je Nemčija prišla v tej vojni, je sklepala nova zunanja posojila ter tako dobivala več iz zmagovitih držav, kakor jim je dala. Danes pa se v političnem pogledu postavlja vprašanje pravilno. Nemški industrijski potencial se po potsdamskem protokolu reducira na tisto, kar je potrebno za gospodarstvo države brez oborožene sile. Nemška vojna industrija se uničuje, nemška metalurgična, mehanična, kemijska in druga industrija se v veliki meri demontira ter se daje na razpolago državam, katerim Nemčija dolguje reparacije. S tem je tudi ekonomsko reševanje racionalneje. Namesto, da se zahteva od Nemčije, da plača, se ji danes odvzema ono, kar se ji da odvzeti in kar se ji zaradi sigurnosti mora odvzeti. Drugo vprašanje: In kaj se lahko Nemčiji odvzame ? Kaj spada pod tako imenovano »rsparacijsko maso«, ki se danes deli med zmagovitimi demokratskimi državami ? Že s potsdamsko deklaracijo je določeno, da se v tej masi nahaja znaten del nemške industrije (nemških tovarn), vsa nemška trgovska mornarica, vse nemške investicije v inozemstvu (last nemškega rajha ter oseb, Iti so bile v početim vojne nemški državljani) ter del gotovih proizvodov nemškega gospodarstva. Ta nemška imovina se bo razdelila med zmagovalce. Vprašanje, kako naj se deti, koliko komu pripada, je v glavnih črtah silo prav tako rešeno že v Potsdamu in to tako, da se vsa spodnja zona Nemčije (zasedena od Rdeče armade) a v pogledu nemške imovine izven Nemčije, vzhodnoevropske satelitske države, rezervirajo za Sovjetsko zvezo, katera je vzela na sebe obvezo, da iz te imovine izplača poljske zahteve. Razen tega Sovjetska zveza dobi iz zapadne zone Nemčije (okupirane od ameriške, angleške in francoske vojske 25 odstotkov za reparacije odrejene imovine in to 10 odstotkov brez, a 15 odstotkov z nadomestilom v gotovem blagu. Ostala imovina zapadne zone in nemška imovina izven Nemčije v ostalih državah se bo delila med vsemi ostalimi zavezniki. Da se prične s tem razdeljevanjem in da se organizira pošiljanje na osnovi te razdelitve — je bila zato sklicana konferenca v Parizu, katera je zasedala od 9. novembra do 21. decembra 1945 in katere zaključki se danes 5. januarja 1946 objavljajo v vseh državah udeleženkah te konference. Tretje vprašanje: Katere so osnovne črte zaključkov pariške konference ? Najvažnejši zaključek je razdelitev tako imenovanih kvot, to je deleža posameznih držav v reparacijski masi. Kvote so dvojne. Kvota A je delež v nemški lastnini izven Nemčije in v gotovih proizvodih nemškega gospodarstva. A kvota B je delež v nemški industriji in trgovski mornarici. Ta razdelitev v dve kvoti je za to, da se omogoči da. upoštevajo potrebe in želje poedinih držav glede raznih kategorij imovine. Tako imajo mnoge države (tudi Jugoslavija) višjo kvoto B, to je večji delež v delitvi nemške industrije in trgovske mornarice, ter manjšo kvoto A, to je nemški del v delitvi nemških plasmanov izven Nemčije. Medtem pa je to na primer za Združene države Amerike obratno. Drugi važen zaključek je organiziranje agencije (IARA), ki bo organizirala pošiljanje reparacijskih alokacij ter navodila za delo te nove agencije. Ta agencija bo pričela takoj po ratifikaciji konvencij z delom. Njen sedež bo v Bruslju. Vrhovni organ te agencije je skupščina predstavnikov držav-udeleženk. Aparat agencije bodo sestavljati uradniki, katere bodo predlagale dežele udeleženke. Tretji zaključek se tiče nemške imovine (plasmaje) izven Nemčije. Ta imovina, v kolikor se nahaja na ozemlju zavezniške države, se dodeljuje tej državi na račun njene kvote A, a kolikor se nahaja ta imovina v satelitskih in nevtralnih državah, pa se deli po omenjeni kvoti med zmagovalcu Imetje, državljanov zavezniških držav, ld so- Nemci po jeziku, se naravno ne smatra za nemško ter se to imetje, ako je konfiscirano, ne odbija od kvote dotične zavezniške države. četrto vprašanje: Ali bo Nemčija poleg reparacij vrnila tudi to, kar je pokradla ? Oni ukradeni predmeti, ki so bili najdeni v Nemčiji, morajo biti identificirani. Nemčija jih mora vrniti. To je bilo določeno že v Potsdamu. Na konferenci v Parizu je bila ta rešitev osvojena in obdelana. Dvoje vprašanj v zvezi s tem je v posebnem interesu za našo državo. Prvo je vprašanje naših okradenih znanstvenih in pedagoških ustanov, šol, bibliotek, muzejev itd.). Predmete, Iti so bili ukradeni, je težko najti. Razmetani so ali pa uničeni v sami Nemčiji, a še teže jih je danes kupiti za denar. Zato je bilo na predlog naše delegacije v Parizu sklenjeno, da mora Nemčija vse vrste predmetov nadoknaditi s sličnim (z zbirkami knjig, z laboratoriji, umetniškimi deti itd.). Drugo vprašanje je vprašanje našega zlata, ki so ga Nemci odnesti iz naših denarnih zavodov in rudnikov. Zlata je bilo najdenega v Nemčiji manj, kakor pa je Nemčija te kovine nakradla v evropskih državah v času vojne. Zaradi tega zlato ni v reparacijski masi, marveč služi izključno za izplačevanje oropanih evropskih držav. Naš del v tem zlatu ne bo zaradi tega pokril vse naše zahteve, toda vendar bo daleko višji od naših reparacijskih kvot. Delilo se bo naravno samo zlato, ki je bilo najdeno v Nemčiji, med tem ko še ni določena usoda zlata, ki je bilo najdeno v Avstriji (tu je bil najden med drugim ves trezor madžarske državne banke ter bo njegovo usodo rešila mirovna konferenca z Madžarsko). Peto vprašanje: Ali se lahko že danes predvideva, kakšne reparacije bo Jugoslavija stvarno dobila ? Zgoraj omenjena obča načela zavezniške reparacijske politike in organizira^ nost pošiljanja, katero bo moči doseči, nam daje upravičeno nado, da bodo nemške reparacije stvarna in zelo znatna pomoč naši državi Njihova vrednost bo šla v desetine milijard dinarjev po vrednosti, a po obliki bo v glavnem industrijske narave, trgovska mornarica in industrijski proizvodi, M bodo izročeni našim organom ter prepeljani v našo državo odnosno v naše luke. Toda točneje se danes ne more še nič reči in to iz več razlogov. Prvič, koliko industrijskih naprav bo dvignjenih iz Nemčije na račun reparacij, je odvisno od politike zavezniškega kontrolnega sveta v Berlinu. Ta je nadrejen, da odredi, katera nemška industrija vojne prirode bo uničena in koliko od ostale industrije bo ostalo v Nemčiji kot neobhodno potrebno za nemško mirnodobno gospodarstvo. S tem pa se tudi odrejuje množina industrijskih naprav, ki jo bo možno predati zmagovitim državam na račun reparacij. Drugič, z dosedanjimi mednarodnimi razpravljanji ni v nikakršni meri rešeno vprašanje, v kakšnih količinah in koliko let bo primorana Nemčija pošiljati izgotovljeno blago na račun reparacij. Pariška konferenca je to vprašanje izrecno rezervirala ter hkrati zadržala za vse dr-žave-udeleženke pravico, da sodelujejo v bodočnosti pri reševanju tega vprašanja. Toda ker se odvzema nemška metalurgij-ska in metalska industrija v veliki meri Nemčiji, pa se rudniki in premogovniki ne morejo odvzeti, obstoji možnost in verjetnost, da bo morala Nemčija še dolgo let pošiljati svojim upnikom proizvode svojega gospodarstva. Tretjič so dolžniki, ld so »solidarni« z Nemčijo, to je, ki so dolžni, da popravijo demokratičnim zmagovitim državam škodo, katero Nemčija ne more nadoknaditi. So države, ld so Nemčiji pomagale v vojni in ki so odgovorne za škodo, narejeno v sodelovanju z Nemci. To je Italija, to so tudi drugi sateliti. Zmagovite države se, naravno med njimi tudi Jugoslavija, nikakor niso odrekle pravici, da tudi od njih zahtevajo reparacije. Šesto vprašanje: Ali bo Jugoslavija z vsem tem v polni meri odškodovana ? Nikakor! Nemčija in njeni sateliti so narediti toliko škode, a zavezniki smo morali za zmago nad fašizmom toliko žrtvovati, ne samo od svojega narodnega dohodka. temveč tudi od svojega narodnega bogastva, zlasti v človeških žrtvah, da Nemčija in njeni zavezniki ne morejo nas nikdar popolnoma odškodovati. Oni so vsi z Nemčijo na čelu — v konkurzu. Reparacije so delitev ' tega, kar je temu insol-ventnemu dolžniku ostalo, a veliki del bremena te vojne bodo morati zavezniški narodi nositi sami. Da bi si zagotovili lepšo bodočnost, je zato treba, da z upornim ustvarjalnim delom dvigamo svojo državo iz ruševin. Zato je treba, tudi, da vsi z ostrim očesom spremljamo dogajanja v svetu, da bi lahko pravočasno odkriti in preprečiti razvoj sil, ki bi lahko dovedle do novega napada na miroljubne narode. (Iz »Ljudske pravice«.) Smrtne slssstoe - zasluženo pisci § za špekulante la sabotefe Pred Novim letom je izšla od zveznega ministrstva za pravosodje, uredba s katero so bili ustanovljeni sveti za sojenje špekulacije, sabotaže, zlorabe službene dolžnosti in povzročenju škode. Ta uredba omogoča najhitrejši in najbolj učinkovit postopek zoper sovražnike delovnega ljudstva-špekulante in saboterje in bodo s to uredbo posebm sveti laliko sodili v prvi te Takoj v pavi dneh po objavi odloka so se že izvršile v nekaterih krajih Jugoslavije prvo odsodbe, tako v Beogradu in Zagrebu. Pa tudi: v Sloveniji je bito v zadnjem tednu že izrečenih nekaj smrtnih in nekaj težjih odsodb nad izkoriščevalci delovnega ljudstva, nad brezvestnimi sati Kneži ki se niti najmanj ne oarajo na interese in koristi skupnosti. zadnji stopnji ter bodo njihovi skllepi takoj i At šeni. Ssmtrea kazen sa trgovca Malavašiča z Vrhnike, M je skrival blago v brnikerjilh za „z$ate čase46 Tako se je v četrtek 3. januarja pred posebnim senatom Vrhovnega sodišča v Ljubljani vršila prva razprava proti špekulantom Malavašičem trgovcem fz Vrhnike. Malavašič Marija, sin Ivan in Marija mlajša so bali trgovci na Vrhniki. V svojih skladišč h in skritih bunkerjih so skrivali ogromne količine različnega neprijavljenega blaga še iz predvojne dobe ali pa so si ga nabrali med okupacijo, v skupni vrednosti 4,399.000 dinarjev. Kljub resnim opominom blaga n so prijavil:, temveč so ga skrbno skritega in utajenega hranili še za težje čase, ko ga zaradi pomanjkanja sirovin na trgu nekaj časa sploh ne bo mogoče dobiti. Za tisti čas so Malavašči hranili svoje dragocene zaloge, - da bi ga takrat lahko prodajali:- po mastnih črnoborzijanskih cenah in tako iz-žemali delovno ljudstvo, ki težko pogreša najosnovnejših živi jenskih potrebščin, sami pa kapič lf premoženje. Kaj je bilo Malavašičem mar, če so hodili delavci raztrgani in bosj na delo, če delavske matere iz vrhniške okolice niso mogle pošiljat’ otrok v šolo, ker n so imeli kaj obleči. Oni so hranili v svojih skritih skladiščih na tisoče mietrov različnega blaga, na stotine kosov različnega perila, poleg ogromne količine ostalega materiala. Zaradi zločinov špekulacije in gospodarske sabotaže so se že dvakrat zagovarjali pred sodiščem v Ljubljani, vendar s svojim zločinskem delovanjem te brezvestno špekulacijo niso prenehali. Končno so se morali na zahtevo javnega tožilca za Slovenijo zagovarjati pred posebnim senatom Vrhovnega sodišča, ki jih je spoznal za krive dejanj nedopustne špekulacije n jih v imenu ljudstva obsodi 1: Malavašiča Ivana na smrtno kazen z ustrelitvijo in trajno izgubo državljanskih pravic. Malavašič Marijo st. na 3 leta odvzema prostosti s prisMln m delom in 10 let izgube državljan- ski. pravic ter Malavašič Marijo mL na 10 let odvzema svobodo s prisilnim delom in na 10 let izgube državljanskih pravic. Poleg tega so vsi trije obsojen: na odvzem trgovske obrti in zaplembo celotnega, premoženja s zakonito omejitvijo deleža otroku Malavašič Marije mJL Pred istim senatom se je zagovarjal tudi ljubljanski čevljar Živko Brajkovič '2 Igriške ulice. Obtožen je bil zaradi nedopustne špekulacije, saj je skrival v svoji zalogi ogromno količino najboljšega usnja Tudi on je m slil naprej »na zlate čase«, ko bo vso zalogo ob pomanjkanju istega materiala na trgu, lahko prodal za bajno ceno in se tako dokopal do lepega premoženja. Ni pa pomislil na to, da bi se iz njegovega najboljšega usnja dalo narediti precejšnje število trpežnih in močnih čevljev za naše rudarje ki drdo delajo v rudnikih in dvigajo proizvodnjo, za gradbene delavce, ki dvigajo iz ruševin vasi in mostove jn ki so take izpostavljeni najsi aJb-šm vremenskim prilikam. Sodišče je izreklo nad njim strogo sodbo in je ta sebičn špekulant obsojen na 10 let odvzema prostosti s prisilnim delom in na 10 letno iZgubo državljanskih pravic, na zaplembo podjetja ter na odvzem obrtne pravice. Ljudstvo stirns kaj cMečl, en sam špekulant v Celju pa je imel skritega 70 tisoč metrov blaga Druga razprava pred posebnim senatom Vrhovnega sodišča se je vršila 4. januarja proti celjskim špekulantom Milošu Pšeničniku, Francu Dobovičniku in Rudolfu Stermeckjju. To so trije špekulanti največjega kova, kč so odtegovali blage rednemu prometu ‘ in ga kopičili v svoje skladišča. Medtem ko se naša ljudska oblast trudi, da bi čimprej izbojevala gospodarsko zmago v naši domovini, gre tu v vseh treh primerih za milijonske vrednosti utajenega blaga — gre za gospodarsko sabotažo. Prebivalstvo Celja je kmalu odkrilo, da 'h tem, ko jih vsi trije trgovci brezobzirno (Nadaljevanje na 2. strani) « Sindikalne komisije za boi proti sabo- Neizprosen &§i vsakomur, lil tali, špekulaciji, tatvini m korupciji hoče šiliti proti našemi gespodarskemu načrtu! Okrsžoiea Glavnega e&boara EžBZBN Jugoslavije Vsem Osrednjim upravam strokovnih zvez, Glavnim odborom ESZDN ljudskih republik, tajništvom zvez. Krajevnim m e ds t r oko v n i m svetom, Krajevnim odborom zvez in upravam podružnic ESZDN Jugoslavije! Tovariši! Heroizem, ki ga kaže delovno ljudstvo pri obnovi in graditvi naše države, ni nič manjši od heroizma v veliki narodno osvobodilni borbi. Dvigajo se porušene tvor-nice in delavnice, obnavljajo se uničene poti in železnice, popravljajo se poškodovane hiše — kjerkoli so surovine, pogonski material in ostala sredstva, se dela s polno paro. Delovno ljudstvo Jugoslavije je spoznalo, da obnova države za visi edino od dela in samo od dela. Naši delavci delajo pogosto tudi pod najtežjimi pogoji, delajo požrtvovalno in pri delu presegajo vsa pričakovanja. Udarniško delo in delovno tekmovanje postaja pri nas množičen pojav. Tisoči in tisoči rudarjev, kovinarjev, železničarjev, tekstilcev, kožarjev — skratka delavcev in delavk iz vseh strok in industrijskih panog, vsi tekmujejo, kdo bo več naredil, čigavi izdelki bodo boljši, kdo bo porabil manj surovin in pogonskih sredstev, očuval orodje in stroje. Medtem ko ogromna večina ljudstva nesebično in samopožrtvovalno dela, pa saboterji in črnoborzijanci izkoriščajo težko stanje, ki ga je zapustil okupator, kradejo in špekulirajo na račun pridobitev znoja in krvi. Kot je delovno ljudstvo z orožjem, ki ga je vzelo sovražniku, okupatorja nagnalo in uničilo domače izdajalske tolpe, prav tako je sedaj naloga delovnega ljudstva Jugoslavije, da nadaljuje svojo borbo tudi na ekonomskem polju, na polju proizvodnje in preskrbe. Ta borba je najtežja na sektorju trgovine in preskrbe, kamor so sovražniki — ker so potolčeni na bojnem in političnem polju — prenesli svoje glavne moči. Okoriščajo se z našo gospodarsko neurejenostjo, pomanjkanjem dobrin, ki so najpotrebnejše za življenje ter s špekulacijo in črno borzo izpodkopujejo temelje naše gospodarske obnove. Izkoriščajo pomanjkanje sposobnih kadrov v državnem aparatu proizvodnje in preskrbe in poskušajo vriniti vanj svoje agente ter s korupcijo slabičev ustvarjati sebi zaveznike. Temu sovražnemu delu pomagajo tudi nekateri zavedni delavci, ki ne vidijo sprememb, ki so se izvršile, ampak delajo še vedno po starem. Prej so bili slabiči, ki niso bili dovolj pogumni, da bi se borili proti izkoriščevalcem — delodajalcem Danes v ljudski državi pa so sovražniki delovnega ljudstva, ker kradejo ljudsko premoženje in pomagajo črnoborzijancem in njim sličnim. Sektorju trgovine in preskrbe moramo torej posvetiti prav toliko pozornosti in borbene vztrajnosti kot sektorju proizvodnje. Naša dolžnost je, da organiziramo in odločno pomagamo v borbi proti vsem oblikam umazanega in ljudstvu škodljivega delovanja špekulantov in njihovih pomagačev, slabičev v organizacijah trgovine in preskrbe. Že doslej se je ljudska oblast borila proti vsem tem- škodljivcem. Toda ljudska oblast brez pomoči ljudstva — predvsem pa delavskega razreda -r- ne more premagati teh izrodkov in to nalogo uspešno izvršiti. Zato je dolžnost strokov, organizacij, da ljudski oblasti nudijo popolno, vsakdanjo in konkretno pomoč pri preganjanju vseh vrst špekulantov in njihovih pomagačev in pri izpopolnjevanju državnih organizacij trgovine in preskrbe. Delavski razred mora to vprašanje predvsem zanimati. To je vprašanje njegovega lastnega obstoja in povečanja realne mezde delavcev in nameščencev. Z ozirom na gornja dejstva in zaradi boljše organizacije pomoči poziva Glavni odbor ESZDN J vse sindikalne forume, naj pomagajo ljudskim oblastem pri izpopolnjevanju državnih ustanov in organizacij preskrbe in pri kontroli kalkuliranja in odrejanja cen. Da bi bila borba proti korupciji, špekulaciji, kraji in sabotaži čim uspešnejša, je Glavni odbor sklenil, da se bodo pri sindikalnih organih, podružničnih upravah, krajevnih odborih, krajevnih medstrokov-nih svetih, federalnih glavnih odborih in (Nadaljevanje s 1. strani) in nepri jazno odpravljajo iz trgovin, v katerih imajo na policah nastavljeno malovredno blago, češ da jim potrebnega blaga ne morejo prodati n ti proti nakaznicam. — vsi trfflje blago prikrivajo a zadržujejo. Zato so organi ljudske oblasti izvršili v vseh treh trgovskih podjetjih preiskavo h našli velikanske zaloge skritega nakopičenega blaga. Tako so našli pri trgovcu Stermeckiju zalogo blaga, perila in obleke v vrednosti enega mirjena dinarjev. Zaloga vsakovrstnega blaga pri veletrgovcu Pšeničniku Milošu, ki je med okupacijo nemoteno trgoval in bogatel je bila pri preiskavi ocenjena na 3,240.000 d narjev. Najrevnejši ljudje med njimi mnogi partizani, so pri njem zaman iskali prepotrebno blago za obleko, perilo in nogavice, kar je on skrbno prikrival v svojih sklad'ščih. Veletrgovec Dobovičnik po vrnitvi v Celje formalno ni prevzel svoje trgovne, temveč je skrival svoje brezvestno početje za svojim upravnikom Hojnikom. Pri njem so našli zalogo v skupni: vrednosti 5,728.000 dinarjev. S temi svojimi dejanji so vs' trije izvršili težke zločine nad našim delovnim ljudstvom in nad ljudsko oblastjo, ki se ob vsemu pomanjkanju trudi, in obnavlja svojo domovno. bil je skrajni čas, da se iztočijo tak elementi, ki povzročajo bedo med ljudstvom. Zato so bili pred posebnim senatom Vrhovnega sodSča obsojeni na težko kazeh in sicer: pri Glavnem odboru ESZDN.T ustanovile posebne komisije. Te komisije morajo biti stalno povezane s sindikalnim članstvom, t. j. z delavci in nameščenci v podjetjih, delavnicah in ustanovah, istočasno pa tudi z odgovornimi organi državne uprave. Te komisije lahko pravilno delajo le, če bodo odgovorni sindikalni organi neprestano pazili na njihovo delo, dolžnost komisij pa je, da se s svoje strani pobrigajo za stalen kontakt s svojim sindikalnim forumom. Naloga teh komisij je, da odkrivajo vse oblike sabotaže, špekulacije, kraje in korupcije, v samem procesu proizvodnje, v razdeljevanju, izmenjavanju in dostavljanju blaga potrošnikom. Dolžnost komisij pri podružnicah in krajevnih odborih je, da neposredno mobilizirajo delavce in nameščence v svojih podjetjih in ustanovah za odkrivanje vsega, kar je v zvezi s sabotažo v gospodarstvu, da ta material uredijo in pošljejo komisijam krajevnih med-strokovnib svetov. Komisije krajevnih med-strokovnih svetov bodo raziskale najvažnejše obtožbe in preko samih krajevnih medstrokovnih svetov se bodo povezale s krajevnimi organi državne uprave zaradi nadaljnjega postopka. Dolžnost komisij je, da pri krajevnih medstrokovnih svetih predložijo prepis vsega materiala in ga dostavijo komisijam pri federalnih Glavnih odborih. Komisije federalnih Glavnih odborov bodo prožile stalno pomoč komisijam nižjih sindikalnih organov, urejale bodo dobljeni material in bodo dajale splošna navodila na osnovi dobljenih izkušenj. Dalje bodo komisije federalnih Glavnih odborov obveščale komisijo Glavnega odbora ESZDNJ o vseh uspehih in neuspehih v borbi proti draginji in sabotaži in o vseh pridobljenih izkušnjah. Dolžnost vseh komisij brez razlike je, ne samo raziskovati dejanja sabotaže, kraje, špekulacije, korupcije in slično, ne samo urejati material in obveščati odgovorne organe državne uprave, ampak spremljati do sodbe vsak posamezen primer, ki ga odkrijejo na terenu. Ko komisije opazijo, da pri zasliševanju ali kaznovanju krivcev ni kaj v redu, je njihova dolžnost, da se zanimajo za vzroke in stvar raziščejo. Ponovno poudarjamo, da ne smemo pozabiti, da so saboterji vseh barv gotovo povezani tudi s protiljudskimi elementi, ki so se vrinili v razne, državne ustanove in da v takih vidijo često svoje zaščitnike. Toda prav te zaščitnike saboterjev in špekulantov moramo najti, postaviti pred sodišča in za vedno izgnati iz vseh javnih ali državnih ustanov. Tovariši, naše ljudstvo je pokazalo, da je sposobno izvršiti tudi najtežje naloge V oboroženi vstaji je ustvarilo svojo ljudska oblast. Delovno ljudstvo s svojim lastnim delom obnavlja in izgrajuje svojo ljudsko blast. Takšno ljudstvo je sposobno izvojevati zmago tudi v borbi proti špekulantom, saboterjem, tatovom in korupcio-n istom v gospodarskem življenju države Dolžnost sindikalnih organizacij je, da nudijo vso pomoč in dajo organizacijsko obliko tej važni nalogi vsega ljudstva. Delavci, nameščenci in uslužbenci se hočejo boriti proti draginji in sabotaži in vsem drugim zločinskim pojavom. Organizirajmo to borbo in gotovo bomo iz nje izšli kot zmagovalci! Naloga vseh sindikalnih forumov je, da skličejo sestanke, na katerih bodo preči-tali in proučili to okrožnico, da takoj ustanovijo sindikalne komisije za borbo proti sabotaži, kraji, korupciji in špekulaciji, da podružnični in krajevni odbori ter' krajevni medstrokovni sveti na konferencah in sestankih natančno poučijo vse članstvo strokovnih organizacij o nalogah, navedenih v tej okrožnici in končno, da jih takoj pričnejo izvajati. Pod geslom: borba proti draginji, špekulaciji, sabotaži, korupciji in tatvini, toda za boljše življenjske pogoje delovnega ljudstva mobilizirajmo ves delavski razred! 28. XII. 1945. Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije. Pšeničnk Miloš in Dobovičnik Frane, na smrt z ustrelitvijo, trajno izgubo državljan skih pravic in zaplembo vsega imetja. Stermeeki Rudolf pa na odvzem prostosti s prisilnim deloma za dobo 10 let, trajno izgubo državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja. Sodba je postala takoj pravomočna in prot: njej ni priziva. V vse| JsigFslavip sodif® špekžsŠaate Ne samo v Sloveniji, tudi po drugih ljudskih republikah se vrše razprave proti špekulantom in gospodarskim saboterjem. Delavak' razred in delovno ljudstvo vse Jugoslavije je napovedalo najostrejši boj vsem izkoriščevalcem in ga dosledno izvaja. Pred posebnim senatom pri Vrhovnim sodišču v Zagrebu se je še isti dan, ko je bil zdan odlok, morala zagovarjati črno-bcrzijanka in špekulantka največjega formata, Josipina Mondekar, trgovka iz Zagreba. V njenem stanovanju :n po raznih skrival'? bile odkrite ogromne ko’ čine raznovrstnega blaga, v skupni vrednosti več milijonov dinarjev. To blago je bilo namenjeno izključno črn' borzi in špekulaciji, ker ni bilo prijavljeno. 7*3to je poseben senat pr; Vrhovnemu sodišču ljudske republ ke Hrvaške po proučitvi škode in njenega proti!judskega delovanja obsodil na smrtno kazen, trajno izgubo državljanskih ijjravlc in zaplembo vsega, premoženja. K rnreSb! & pssebsilh svetih m btsrb® paketi špekulaciji, sabotaža, ©mi fosszi in gSsraM Službene dnSžsaisst! Zvezni minister za pravosodje je izdal uredbo o posebnih svcitih za pobijanje sabotaže, špukulacije, črne borze in zlorabe službene dolžnosti, ki se bodo ustanovila pri vsieh federalnih Vrhovnih sodiščih in pri. Vrhovnem sodišču za Vojvod no. Ta zakon predstavlja močno orožje ljudstva v borbi za utrjevanje in nadaljnjo krepitev in ureditev gospodarske moči naše države. T.a posebna sodišča bodo do potankosti razmotrivala vsak posamezni primer in bodo sodila strogo, toda pravično. Kazni bodo zelo ostre, za težje prestopke tud' smrtne. Sodišča sodijo v prvi in zadnji instanci in proti njihovim sklepom ni priziva. Zakaj ustanovitev posebnih sodišč Proizvodnja v stari Jugoslaviji je bila anarhistična. Gibalo proizvodnje je bil dobiček, ki je odločal o višini proizvodnje, ki je diktiral, kaj se bo proizvajalo, v kakšn v šini in kakšna, bo kvaliteta blaga . Državna organizacija stare Jugoslavije, ki je zrasla na takšni gospodarski strukturi, jo služila proti ljudskim klikam, ki so bite na oblasti. Zaradi tega je v takšni državni organizaciji cvetela korupcija, podkupovanje, izrabljanje službenih položajev itd. tid. Spomnimo se samo primera našičke afere, da ne omebirho še drugih! Državni aparat, ki je izhajal iz takšnega protiljudskega sistema, je gledal na vsa takšna vprašanja in probleme le skozi očala svojih osebn h koristi. Za časa narodno osvobodilne borbe pa se je izvršil prelom: delovno ljudstvo je vzelo oblast v svoje roke, toda prelomilo je tudi v gospodarskem pogledu. Jasno je, da ljudska oblast ne more biti stalna, če se ne spremeni njena gospodarska baza. Takoj po osvobojenju je naša ljudska oblast izvršila gotove spremembe v gospodarski strukturi nove Jugoslavije. Prva. stvar, k;; jo je izvedla, je bila ta, da se je z raznimi gospodarskim} zakonskimi in drugimi merami omejila grabežljivost posamestt kov. Te mere ljudske oblasti se vidijo v borbi proti špekulaciji, črnoborzl-janstvu, navijanju cen, v odvzemu vojnega dobička itd. Toda ljudska obmlast Je menjala tudi gospodarsko strukturo naše proizvodnje.Izvršena je na primer agrarna reforma. Ena osnovnih pridobitev v našem gospodarstvu pa je ustvaritev državnega sektorja in njegovo dopolnjevanje z zadružnim sektorjem. Vsa naša proizvodnja in razdelitev dobrin temelji na načrtu. Kljub temu, da še obstoja privatni sektor, kli je tudi Ustavo zajamčen, je državni sektor z zadružnim tako močan, da lahko pristopimo k načrtnem gospodarstvu. Privatni sektor se mora vključit' v načrt, ki ga poistovlja država. Privatni sektor lahko in ga tudi rnormo podvreči popolni kontroli in tako ustvariti gospodarstvo, v katerem proizvodnja '-in razdelitev dobrin temelji na načrtu. Imeti moramo takšno gospodarstvo, Id bo najbolj odgovarjalo interesom delavcev, kmetov itn poštene inteligence. Odslej bo naše gospodarstvo načrtno. Pri tem pa je jasno, da se bodo morali iztočiti vsi tisti elementi, ki želijo anarhije in anarhističnega gospodarstva kakor tudi njihovi zavezniki, M so vzeti iz starega v novi državni aparat in ki so se navadili na korupcijo h dobiček. Brez oZra da-li delajo to zavestno ali podzavestno — oni se borijo proti interesom naših narodov, a naš gospodarski načrt ščiti ljudske Interese. de hočemo zajamčiti našim narodom čim boljše življenje, se moramo z vsemi silami borit,;, za načrtno gospodarstvo in brez milosti uničiti vsakogar, ki M poskušal to preprečiti. Od tega niti ljudstvo, niti; ljudska oblast ne odstopa, ne bo in ne more odstopiti. Potrebna je najostrejša borba proti; gospodarskim škodljivcem, proti posameznikom in grupam ljudi, Iti. poskušajo iz svojih sebičnih in grupašk h interesov razbiti naš gospodarski načrt obnove in izgradnje naše dežele in srečnejšega življenja v njej, v težnji zai povratkom na Staro v gospodarstvu — k anarhističnemu, dobičkarskemu kapitalističnemu gospodarstvu. Z druge Strani je treba voditi najostrejšo borbo proti posameznikom v državnem aparatu, kateri bi se hotel' posluževati starih metod (korupcije, podkupnin itd). Po osvoboditvi je bilo organom ljudske oblasti jasno, da se bodo posamezniki in grupe, k' jim gre samo za osebni dobiček, upirali gospodarski ureditvi nove Jugoslavije, zato je naš Gospodarski svet izdal uredbo o pobijanju gospodarske sabotaže in špekulacije. Toda špekulacija "h sabotaža se po teh ukrepih ne le ni izkoreninila, ampak se je celo povečslia in sicer itz več razlogov. Prvo in osnovno, kar so napravili sovražnici naše gospodarske politike iz gospo- darskih a tudi :z političnih razlogov — kakor je dejal maršal Tito v novoletni poslanici — potem, ko so izgubili bitko na vojaškem in 11. novembra tudi na političnem polju, je bilo to, da so se z vsem} silam' vrgli na razbijanje naše gospodarske politike. Drugi vzrok pa leži v tem, ker ljudska, sodišča niso bila dovolj ostra. Ropanje ljudstva, špukulacije in črna borza — kar pomeni zniževanje naše valute im zniževanje realne mezde delavcev in nameščencev — je zavzelo širok razmah. Privatni trgovci so kopičili neprijavljene zaloge, v industrij; so nekatere tovarne proizvajale blago slabše kvalitete kot je bilo določeno po državnem načrtu, kradlo se je blago po tovarnah, razni špekulanti so se povezali z nezavednimi uslužbenci po tovarnah -n prodajali nera-cionirano blago po čmoborzijnskih cenah ter dajali vse količine posameznim špekulantom, ki so pri tem zasluž il ogromne svoite. V trgovini fn eno najtežjih vprašanj odkupa žita. Posamezniki in celo nekateri v organih državne oblasti, se ne držijo uredbe. V poljedelstvu je poleg ostalega najbolj nevaitoo izigravanje agrarne reforme. V nekaterih državnih podjetjih se krade, zlasti blago UNRE-e. Na železnicah se odpirajo plombirani vagoni ter se iz njih jemlje blago. Dopušča se tudi, da se blago v slabo pokritih vagonih kvari in propada. Tako je trpel gospodarski načrt naše države. Toda osnovni interesi naših narodov zahtevajo, da po vsaki ceni onemogočimo vsakogar, Iti poskuša razbijati naš načrt, ki je predv den v ustavi. Uničiti moramo vse tiste posameznike, ki nadaljujejo s starimi metodami dobičkarstva, korupcije, škod čuvanj a itd. Prva naloga naše države je, da ščiti _ interese ljudstva. Pri izvajanju tega zakona morajo sodelovati prav vsi pošteni državljani: kmetje naj prijavijo špekulante, ki ne dajejo presežkov žiita, obrtnike, ki prodajajo svoje izdelke po črnoborzijanskih cenah; vsak državljan mora prijaviti trgovca, Iti čmo-borzijani. Obveščati organe oblasti o vseh špekulantskih, črnoborzijanskih, sa-boterskih in drugih pojavih 'h spremljati vsak proces do konce, to se pravi budno paziti, da se bo ta zakon res izvajal tn da bo delovno ljudstvo imelo od njega korist. Železničarji pri iiirla'is fitn (Nadaljevanje s 1. strani) vati gotove stvari, toda ni jih treba sklicevati brez potrebe in samo izgubljati čas. Tega so se ljudje naveličali. Maršal Tito je prešel na podrobnosti vprašanja oskrbovanja železničarjev in delavcev na splošno in je poudaril, da se nabave manjših količin ne smejo smatrati za črno borzo, čeprav je tudi to nepravilno. Potrebno je udariti po velikih črnoborzijancih. Bilo bi napačno, — je dejal maršal, — smatrati za črno borzo, če nekdo kupi manjšo količino živil za svoj dom. Kadar bo načrtno oskrbovanje in razdeljevanje zadostno, bo ta potreba samostojnega oskrbovanja odpadla- Treba je udariti po velikih črnoborzijancih, ker ta črna borza na debelo škoduje skupnosti in ustvarja nov sloj bogatašev in parazitov. Maršal je nato, ko je bil obveščen o gotovih primerih oviranja oskrbovanja in nepooblaščenega zapienjanja živil, ki so jih nabavili železničarji preko svojih zadrug, poudaril, da se ne sme delati nobenih ovir pri oskrbovanju, ki se vrši v okviru dovoljenih cen. Maršal je nadaljeval: Danes sindikati niso kot predstavniki delavcev in nameščencev v takem odnosu do kapitala, kakor so bili prej. Danes so oni čuvar države. Oni morajo državo upoštevati, kakor tudi skrbeti za delavce in za to, da dobe delavci, kar potrebujejo, ter istočasno skrbeti za dvig proizvodnje. Zato pravim: Treba je vložiti največ truda in povečati proizvodnjo, ker se bo položaj delovnega ljudstva samo tako stalno zbolj-šaval. Ne vidim druge možnosti za povišanje standarda življenja. Povišanje plač ni pravilna pot, a ustanavljanje zadrug bo omogočilo boljše in cenejše oskrbovanje. GRANAP, ki je državno podjetje, ne sme ovirati samopobude. Ko bom vedel, da je obveznost države do delavcev popolnoma m izvršena, bom lahko zahteval od njih še 8 več; danes mi je to še težko, čeprav smo I že storili velik korali naprej, kar se tiče i preprečevanja izrabljanja. Državni gospo- darski sektor no sme biti zamenjavi kapitalističnega izkoriščanja. Delovni človek mora dobiti za seda j toliko, kolikor služi. Maršal Tito je dejal, da bo pregledal možnost odhoda delegacije udarnikov v Sovjetsko zvezo. Nato se je zanimal za delo ministrstva in ostalih železniških ustanov in za morebitne pojave birokratizma pri tem delu. V zvezi s tem je poudaril, da bo to zelo pereče vprašanje rešeno s pomočjo posebnih komisij, ki bodo s pomočjo sindikatov nadzirale in urejale vse sektorje gospodarskega življenja. Delegati so nato pričeli kritizirati birokratske pojave in povedali maršalu Titu primer o odpustitvi okoli 200 šoferjev iz državnega prometnega podjetja. Maršal Tito je'obsojal to postopanje. Dejal je, da je zgrešeno in da bi bilo treba preiskati napako za napako, nato pa krivce in saboterje odstraniti. Šoferjev ni dovolj, — je dejal maršal. Potrebno nam je nekaj tisoč šoferjev, toda bilo je mnogo šoferjev, ki so ravnali brezvestno z vozovi in enostavno uničevali fea-mijone, Id smo jih dobili od TJNRRA-e. Razen tega so imeli zveze s tihotapci. S takšnimi ljudmi bomo odslej postopali drugače, toda v tem konkretnem primeru bi bilo potrebno, kakor vedno, ugotoviti, kdo je kriv in ne odpustiti vse po vrsti. Kar se tiče samega DASP-a, bi ga razpustil, ker je resnično nemogoče osredotočiti nekaj tisoč kaniijonov. Pravilneje bi bilo dati vozove federalnim enotam in ustanovam in vsakega izmed njih zadolžiti. Delegat iz Makedonije je obvestil maršala, da nima Makedonija strokovnega kadra in da želi, da bi se udarniki usposobili za vodstvo, da bi bili doseženi na ta način mnogo boljši uspehi. Po razgovorih z delegati, predstavniki železničarjev Hrvatske in Slovenije je maršal Tito vprašal delegata Bosne tn Hercegovine, kakšne so razmere v tej federalni enoti in je poudaril, da je zaradi razvoja industrije, gozdarstva tn rudarstva potrebna Bosni in Hercegovini širokotima železnica. Pri odkrivanju špekulantov in v borb* s črno borzo sodeluje vse delovno ljudstvo naše mlade države, zavedajoč se, da je to sveta dolžnost vsakega poštenega državljana, posebno delavskega razreda. Med delovnimi množicami ni' mesta za izkoriščevalce in parazite, zato so te množice soglasne z vsem? obsodbami in vneto sodelujejo pri odkrivanju tist h nezdravih elementov, ki skušajo .izrabljati težak gospodarski položaj naše domovine in ki izkoriščajo krvave žulje delavčevih rok. Prav tako je bil pred posebnim sen&tom pri Vrhovnem sodišču ljudske republike Hrvaške obsojen na smrt s streljanjem lastnik čevljarske delavnice Gabriel šumi-ga, njegov solastnik Mijo Tvefa pa na 10 let prisilnega diela z odvzemom svobode. Oba sta bila obsojena tudi na zaplembo celokupnega premoženja. Njuna delavnica, kjer je bilo zaposlenih 50 delavcev, je izdelovala obutev na račun ministrstva industrije in rudarstva Hrvaške. V petih mesecih so izdelali 5000 parov čevljev, pri tem pa prihranil; za 300 parov čevljev usnja, katerega sta oba prodajala na črni borzi. Obenem =ta daja-la lažne podatke o delave h, navajala nižje plače, da sta plačevala nižje socialno zavarovanje. Hrvaško ljudstvo je zadovoljno s temi obsodbami, ker se zaveda, da bomo le na tak način izkoreninili brezvestno špekulacijo in~čgnn borzo. Pa tudi v Srbiji je blo že nekaj primerov najostrejših obsodb špekulantov. Tako je bil na primer obsojen na smrt uradnik »Granapa« Aleksander Hercog, nakupovalec »Gram apna« Branko Tadlič na 10 let odvzema svobode s prisITnim delom in še drugi nakupovalec Djoko Djordjevič na 15 let odvzema svobode s priti lnim delom. Vsi so bili obsojeni na zaplembo celotnega premoženja. Aleksander Hercog je bil šef odseka »Granatna« im je prejel, od Branka Tadliča in Djoke Djordjeviča 30.000 dinarjev kot del že prej domenjenega nedovoljenega zaslužka. Poleg tega je zahteval od dobavlja-ča Ž3ike Beliča po 2 dinarja za vsak kilogram paradižnikov,, ki jih je Belič dobavljal »Gramapu«. Hercog mu je obljubil da ga bo zato protežiral pri sprejemu blaga. Tadlič in Djordjevič sta bila družabnika in to na ta način, da je bil slednji udeležen pri zaslužku s 40 %, kljub temu, da n} nič zaslužil in nič sodeloval pri dobavljanju. Priče so pred sodiščem potrdile, d:a so obtoženi podkupovali in sklepalr nedovoljene pogodbe, kljub temu, da so vsi trije poskušali prikriti resnico. Vsi trije so bili že nekoč obsojeni zaradi nepravilnega delovanja na pogojne kazni, čemur - a se je upravičeno uprlo v :e ljudstvo Srt* je. Vrhovno sodišče je rajzveSij&vlo razsodbo okrožnega sodišča. unsebmi senat pa je izrekel pravično sodbo. Svoj razgovor z delegati je maršal Tito končal z naslednjimi besedami: Torej mi smo si na jasnem, da je treba marsikaj popraviti. Za to bomo delali s skupnimi silami. Potrebna je velika budnost. Potrebno je izločiti sovražnike, ker nam lahko ovirajo delo. Mi pa se bomo a svoje strani potrudili, da bodo pogoji železničarjev boljši. Ne morem vam obljubiti, da bo to v enem letn, toda verjetno je, da bo v dveh, treh letih vse mnogo bolje. Zadovoljen sem z vašim sedanjim delom. Ostro kritiziram gotove stvari, toda to ne pomeni, da smatram, da je vse brezuspešno. To delam zato, ker je treba udariti po negativnih pojavih. Vem in sem hvaležen za pozitivne rezultate vsakega in tudi vašega dela. Vem, da je bilo prepeljano po naših železnicah, preko lesenih mostov s starimi na pol razpadlimi lokomotivami in vagoni ogromno blaga in veliko število ljudi. Da naš promet s svojimi dohodki ni aktiven, je vzrok v tem, ker je bil prevoz kolonistov in živil v sestradane kraje brezplačen. Sedaj se bo normaliziralo tudi to, lcer bo prevoz kolonistov trajal samo še nekaj časa. Pri pravilnem organiziranju prometa nam bo mnogo pomagala tudi vojska, Id ni činitelj samo v boju, temveč prav tako tudi v gospodarstvu. Za kadre je treba skrbeti. Primer, ki ste mi ga povedali o strojevodjih, ki nimajo kje spati, ko pridejo na kako postajo, najbolje dokazuje, kako ne smemo delati. Ne smemo iti samo po neki glavni črti, ne smemo samo prejemati obvestila in ne reševati slučajev, ki se pojavijo. Vsak primer je treba takoj popraviti, čim se pojavi. Treba bi bilo napraviti prenočišča in kantine, v katerih bi lahko osebje, Id potuje, dobilo hrano. To se mora. rešiti ker naloga je, ščititi delovnega človeka in preganjati sovražnike in gospodarske saboterje. V delu, ki je pred vami, vam želim mnogo uspeha. Ko so se delegati poplavljali od maršala Tita, so mu Izročili celo zbirko lepih daril, Iti so jih izdelali delavci v železniških delavnicah širom po naši deželi: uro, ki kaže čas na vsej zemeljski površini, miniaturno lokomotivo z vsemi deli, albume slik o obnovi in udarnikih, škatlico za cigarete v obliki vagona in velik model lokomotive na okretnici. Maršal je ogledoval vsa darila z velikim zanimanjem, se zahvalil in se nato prisrčno poslovil s člani delegacije. ............... Nafstrožja kazen m tatvine v Hutterfevi togami! Delavska mladina Ljubljane, zbrana na konferenci dne 9. januarja 1946, je sprejela naslednjo resolucijo: »Delavska mladina Ljubljane je ogorčena nad primerom tatvine v Hutterjevl tekstilni tovarni v Mariboru. Poziva tovarniško mariborsko delavsko mladino, da skupno z nami zahteva za krivce najstrožjo kazen. Ne moremo dovoliti, da bi taki zločinci izkoriščali delo in napore svojih tovarišev, izkoriščali njihove žulje in s tem škodovali prizadevanju našega ljudstva, ki se trudi, da bi čim bolj dvignilo proizvodnjo In ustvarilo vsem narodom Jugoslavije lepše življenje v sreči in blagostanju. Delavska mladina Maribora ne sme dovoliti, da bi pečat sramote padel na delavsko mladino in vse pripadnike delavskega razreda Maribora. Smrt izkoriščevalcem in saboterjem! Med nami ni mesta za take, Id delajo sramoto delavskemu razredu!« Delavska mladina Ljubljane. Ali ste že izvedli zadnje priprave m valitve delavskih zaupnikov? Samo nekoliko dn1 nas deli od začetka volitev delavskih zaupnikov. Stotiisoči delavcev in nameščencev, državnih in dingih uradnikov, ki so zaposlen1 v podjetju? in ustanovah, bodo svobodno izbrali iz svoje sredine za delavske zaupnike najboljše, najbolj poštene in delavskemu razredu najbolj predane tovariše in tovar išice. Bližajoče se volitve se zelo razlikujejo od prejšnjih voltov. V stari Jugoslaviji so vse volitve, prav tako tudi volitve delavskih zaupnikov, predstavljale težko borbo z režimom, policijo, konfidenti in z vsem,1; ostalimi agent1 delodajalcev. Da so lahko iz svojih vrst Izbrali najboljše tovariše, so morali delavci In nameščenci mo-b lizirat vse svoje moči in uporabiti vse načine borbe za to, da se njihova volja spoštuje ln da ge izvoljeni zaupniki mogli izvrševati svojo dolžnost. Ko je delavcem uspelo, da so z močjo svoje organizacije zbrali dobre tovariše za svoje zaupnike in ko delodajalcem nj uspelo, da to preprečijo je nastopila Inšpekcija dela, ki je po nalogu policije v celoti razveljavila volitve zaupnikov, aT pa mandate posameznih zaupnikov. Kršenje delavski h pravic se je tako ponavljalo iz leta v leto. Toda to postopanje ni moglo preprečiti dalav-cem, da ne 1* vsako leto znovr vlož il še več naporov in ponovno izvolili svoje zaupnike. Kakšni razlog} so diktirali to upornost? Pol tično in gospodarsko brezpravni' delavski razred je v stari Jugoslaviji uporabljal vsa sredstva borbe v obrambi svojih pravic. Delavci so vedeli, da so delavnice in tovarne v tej borbi njihova trdnjava. Edem močnih stebrov v tej borbi so bi!H delavski zaupniki. Izvaljeni zaupnik' so prvi nastopil?! kot kolektivni predstavniki delavcev v podjetju in zaradi tega so jih delodajalci najbolj sovražili Pri vseh pogajanjih za kolektivne pogodbe, pri vsakodnevnih šikaniranjih delavcev hi prtkrajševan ju gospodarskih in godalnih pravic, so delavskr zaupnik stopili pred delodajalca m večkrat s težkimi besedami tolmačili nezadovoljstvo in zahteve delavcev. Inšpektorji dela in drug' organi reakcionarnih oblasti so prav tako imeli borbo z delavskimi zaupniki. Kot zvesti sluge svoj h gospodarjev so prihajali, da izvršijo inšpekcijo. S zaprtimi očmi so šli mimo nezakonitosti. Nezdravih pogojev dela sploh niso opazil. Pogube in nesreče delavcev pri nezavarovanih strojih niso ganile te gospode. Ko so delavci pri pogajanjih dokazovali, da so delovni pogoj' pomanjkljivi, da so mezde po dva do trs dinarje na uro nemogoče itd. — so zastopniki stare oblast; delavske zaupnike imenovali upornike n J5m podtikali, da ustvarjajo med delavci in nameščenca nezadovoljstvo. Prešla bo leta težke borbe In narodno osvobodilne vojne. Ta borba se je vodila proti reakcionarjem v fačfetičnh plaščih, proti vrnitvi bogatih kapitalistov ta njihove prot'ljudske oblasti. V tej borbi se Je ustvarjala nova ljudska država in nova ljudska oblast, ki te probleme vse drugače rešuje. Delavci in siromašni sloji, vsi oni, ki so bSJi brezpravni in izkoriščani, vodijo posle nove države. V borbi za gospodarsko obnovo naše države se ustvarjajo nove oblike upravljanja podjetij, Iti. so vzete Ste rok ljudskih sovražnikov, iz rok ara h, Iti bo v preteklosti kruto postopali z delavci. Zakon o delavskih zaupnikih omogoča izvoljenim, delavskim zaupnikom, da kontrol rajo delo v podjetjh in da pomagajo oblasti pri premagovanju zaprek, Id se postavljajo o&novi nadegga gospodarstva. Izpolnjevati te naloge, pomeni obenem odpreti pot za rešitev vseh ostalih vprašanj, ki ščitijo delovnega človeka. Pred množ co delovnih ljudi in pred njihove zastopnike, ki bodo izvoljeni, se postavlja naloga, da znižajo stroške proizvodnje z dviganjem produktivnosti dela, s pravilnim določanjem norm, racloniranim izkoriščanjem sirovin, odstranitvijo motenj pri upravljanju proizvodnje in z razdelitvijo premoženja. V vrsto teh poslov spada tudi borba proti sabotaži, tatvini, zakasnitvi na delo in borba proti korupe ji in birokratizmu. To delo bodo obvladali zavedni delavci ta njihove borbene strokovne orgnizacije. Trdnjava delavcev, tovarne in delavnice so večji del osvobojene reakcionarrah delodajalcev. Iz teh trdnjav se še morajo očistiti razni dalomrznežl, saboterji — ostanki, ki nas še spominjajo na temne dni preteklost1. V borbi proti vsem škodljivcem bodo izvoljeni delavska zaupniki oči in ušesa delavcev. Da bi delavski zaupniki vrš i} vse te in še druge dolžnosti, je predpogoj, da se za delavske zaupnke izvolijo ljudje, M bodo pravilno pristopiti k svojim nalogam. Tudi v stari Jugoslaviji se je razredno borbeno strokovno gibanje skrbno pripravljalo za volitve delavskh zaupnikov. Te priprave so poleg drugih, bile tudi v tem, da so se predlagali tisti kandidati za katere so delavci vedeli, da ne bodo nitko® zapostavljali interese delavskega razreda, delavci, izkušeni v borbi, vod telil stavk in mezdnega gibanja, borci za politične pravice delavcev, so bili na prvem mestu za to odgovorno dolžnost. Odgovornost za opravljanje zaupniških dolžnosti se v osvobojeni domovini ni zmanjšala, temveč je še večja. Vse te sposobnosti, ki jta je imel delavski zaupnik — zastopnik razredne borbene strokovne organizacije v času oblasti izkoriščanja v tovarnah in delavnicah, vse te sposobnosti in še mnogo drugih, a naposled tudi strokovno izobrazbo — mora prav tako imeti delavski zaupn ic danes. Zato je naloga, ki jo morajo Izvršiti naše sindikalne organizacije v vseh delavnicah, tovarnah in uradih, v katerih je zaposleno več ko pet delavcev, nameščencev, nenavadno važna 'n odgovorna. Kratek čas, ki preostane še do 15 januarja za kandidiranje delavskih zaupnikov, se mora izkoristiti za konference ih sestanke, na katerih bodo delavci ta nameščenci iz svojih vrst izbrali najboljše delavce, ki bodo sposobni, da ščitijo interese ljudskega gospodarstva ta da. delajo za napredek proizvodnje. Novi delavski zaupnik, tisti, ki ga bomo kandldirah za te volitve, mora imeti vse pozitivne vrline razredno zavednega delavca. Zavesten in discipliniran pri delu, predan delavskemu razredu in svojemu ljudstvu; nepomirljiv v odnosu do škodljivcev in. ljudskih sovražnikov; nesebičen in požrtvovalen, s čustvom do tovariša ki ga mora ščitit1 is zastopat" v svastt sl ciljev in nalog, ki jih postavlja gospodarska obnova prav v njegovem podjetju ali ustanovi, do skrajnih možnosti strokovno izobražen, da bo lahko vsestransko nadzoroval proizvodnjo in da dela za njen dvig, — vse to so vrline, ki jih mora imeti delavski zaupnik. O vsem tem je treba dobro premisliti pri. kandidiranju in pri valitvah delavskih zaupn kov. V naslednjih nekaj dneh naj ae naše strokovne organ zarije, ki še do danes niso tega storile, posvetijo zadnjim pripravam za volitve delavskih zaupnikov. Naj izvedejo vse z zakonom predvidene mere in naj prinašajo končne predloge za kandidate delavsk h zaupnikov. Nosilci za delavca in gospodarstvo tako važne funkcije, morajo b'ti najbolj zaslužni in najbolj sposobni tovariši in tovarišice. Skupščina EmtiHi sindikatov gmšlcega etesip Dne 30. XII. 1945 se je vršila v Gorici skupščina Enotnih strokovnih organizacij goriškega okrožja. Skupščine sp se udeležili zastopniki vseh okrajnih strokovnih organizacij, zastopnik; mestnega odbora in zastopniški posameznih odborov podjetij, Skupščine se je udeležil tudi tajnik Pokrajinske zveze Enotnih strokovnih organizacij iz Tr-,sta, tov. Ivan Bukovec-Vojmir. Skupščino je otvoril predsednik mestnega odbora Enotnih strokovnih organizacij v Gorici tov. Batti in podal izčrpno poročilo o detiu odbora. V svojem poročilu je povedal, da se dogodki na polju socialnega vprašanja naglo razvijajo in pojavljajo te vedno novi problemi, zato je nastala nujna potreba. da se skliče ponovno zborovanje zastopnikov strokovnih organizacij. v zadnjem času se je zlasti obravnaval problem plač, ki je v današnjih prilikah pač eden perečih nerešenih vprašanj v coni A. Zanimanje in sodelovanje strokovnih organizacij pa o,e ni omejevalo le na vprašanje plač. Vuliča.tna manifestacija »Festivala dela« je dokazala, da Je delovno ljudstvo cone A pridobilo tudi na kulturnem in orgnnizatomem poitiu. Kulturno Stopnjo je Primorko ljudstvo poka-zalo. ko je ne4ala potreba braniti svobodo tiska Strokovne organizacije so borbena razredna o: gani/ati ja m kot taka mora do skrajnosti podpirati _ vse upravičene zahteve delovnega tiuastva m braniti pridobitve. Ni dovolj podpisovati pogodbo, temveč je potrebna stalna pažnja in aktivna obramba. To velja za vse pridobitve, ki :q -jm mogli do.eči z dolgotrajno in težko borbo od razrednih izkoriščevalcev. Na žalost pa Julijski sindikati ne mislijo in ne delajov interesu delovnega ljudstva, ampak sf.tušaijo vedno znova razbijati njegovo enotnost in razdvajati slovenske delavce od italijanskih. Delovno ljudstvo na Goriškem je že uvidelo in razumelo, kakor in kdo se bojuje za pravo demokratizacijo. Zdravo in zavedno delavstvo je že dalo saupanje Enotnim strokovnim organizacijam Neprestani dotok članstva, tako v mestu, kakor V sedmih okrajih soriškega okrožja, ja mo dokazulie. da so c.trokovne organizacije množična organizacija, ki jo je treba izpopolniti in pripraviti za bodoče delo. Tajnik Pokrajinske "zveze Diotoih strokovnih organizacij tovariš Bukovec je podal zgodovino vEnatoih etndkovmih organizacij katerih predhodnica je bila »Delavska Enotnost«. Ta »Enotnost« je nastala v najhujših dneh zatiranja demokratičnega ljudstva, ko je bil nacifašizem najhujši. V svojih vrstah je »Delavska enotnost« združevala vse ono delavstvo, ki mu žrtve za svobodo iti za resnična demokratična načela niso bile nikdar prevelike. Iz »Delavske enotnosti« so nastale Enotne strokovne organizacije, ki naj nadaljujejo s čuvanjem delavskih interesov. Te strokovne organizacije nis0 nasledniki nacifašistič-nih reformatičnih strokovnih organizacij, to so organzacije, ki združujejo napredne delavce po tovarnah in obratih v borbi za socialne in gospodarske pravice. Reakcija poskuša organizirati drugo, sebi naklonjeno strokovno organizacijo, da bi razbijala delavsko enotnost. Ob vsaki priliki in vedno znova pokuša ta reakcija razbijati delavske vrste, pri čemer ni prav nič izbirčna s sredstvi. Enotne strokovne organizacije se zavedajo, da je za dosego socialnih in gospodarskih pravic potrebna Ijudmka oblast. Ta ljudska oblast lahko zagotovi uresničitev vseh onih pravic, ki pripadajo delovnemu ljudstvu. Reakcionarna politika poskuša na sindikalnem polju usmeriti sindikalno delovanje na poit reformizme. s tem bd si poskušala olajšati 'svoje sedanje šibke položaje in ustvariti take prilike, da bi lahko ponovno začeto s svojimi starimi načini izkoriščanja. Toda delovno ljudstvo je s svojo izobrazbo že tako napredovalo, da ga ni več mogoče zaslepl jevati. ker dobro ve, v čem so njegovi intereti. Za razkrinkavanje v?eh podlih načrtov reakcije obstoja strokovni ti-k, preskrbljeno pa je tudi za strokovne tečaje in strokovno šol« ter za večerne tečaje. Ljudske množice se zavedajo, da so le Enotne strokovne organizacije ttita organizacija, _ ki pazi na njihove interese in se zarije tudi bori. V Enotnih strokovnih organizacijah gori-škoga okrožja je organiziranih 70.000 članov. To dejrtvo je za vse napredne množice razveseljivo in jim vliva zaupanje v bodočnost. Naročnina za Delavsko enotnost znaša: četrtletno ... Din 26.— polletno .... Din 52.--celoletno « . . Din 104.— §kmm2 volilne S:smlsl$e za volitve MavsMli zaupnikov Na prežja.« KizSrji dolgo časa niso mogv delati ker jrjn je primanjkovalo leso Potem so kar sami* izvedli akcijo, da so dobili les. Zdaj delajo s polno paro, sag" so se tudi oni udeležili tekmo-• vanja. V strojnem mizarskem oddelku je velik ropot. Stroji, ki skobljajo deske, delajo tolikšen hrup, da smo bili gluhi za besede drug drugega in se nismo prav nič razumeli. Napis na steni: »S tekmovanjem dokažimo, da smo vredni žrtev!« mi je bil od vseh najbolj všeč. Takoj poleg mizarske delavnice je na novo zgrajena lesena baraka. Les zanjo so dobili iz samih bunkerjev in so ga prav , ekonomično porabili. Ko smo tako stali zunaj, nas je nenadoma oblila slepeča sončna svetloba. Svet je zasijal v novi luči Tudi mraz je nekoliko popustil. Stali smo zunaj in se pogovarjali. Tovariš, ki nas je spremljal, nam je pripovedoval: »Naše tekmovanje je namenjeno dvigu povprečne proizvodnje, ki bo po tekmovalnem načrtu dvignjena za 64%. Naši delavci tekmujejo v vseh panogah in moram reči, da so v veliki meri že uspeli.« V delavnici za zračne črpalke in zavorne mehanizme je delovni prostor zelo omejen. »Voljo do dela pa imamo ogromno,« so dejali delavci. Pogledali smo še v armaturno delavnico in šli naprej v orodjarno Z zida je vabil stenčas, da sem postala j)red njim. Kolikor sem mogla videti skozi deloma zamrznjene šipe, je stenčas privlačen ta bogat na duhovitih prispevkih. Na lijem visi tudi ličen grafikon, ki nazorno kaže dvig proizvodnje v livarni. Od meseca maja je le-ta narasla na 25 ton, kar znese gotovo 100%. Poklicali so me v delavnico. Stali so v polkrogu okrog neke priprave. Z zanimanjem sem pristopila. Izumil jo je tovariš Japelj — udarnik. On sam nam jo je pokazal in razložil delo na njej. Majhna naprava je prav nova. »To je diferencialni vrtalni aparat za.pu-ši glavnega razvodnika črpalke sistema Nielobock Knorr. Ta aparat služi za povr-tavanje cilindra glavnega razvodnika črpalke. Vreteno aparata ima 300 obračajev na minuto, puša pa 306. Da se izgotovi povr-tavanije razvodnika. je potrebno 10 do 12 minut. Kadar se je poprej puša obrabila, ni bila več uporabna, nove pa ni bilo mogoče dobiti. Zdaj se lahko popravlja j stare in se tako prihrani na materialu in času. Kadar je lokomotivska črpalka pokvarjena, se enostavno povrta cilinder ta je spet uporaben. Delo se lahko izvrši s to pripravo v 1 uri, doc im je bilo včasih potrebno za popravilo 2 dni. Puša torej porabi za pot od začetka do konca cevi 12 minut. Da se pomakne spet nazaj, se samo premakne sklopka in se matica sama pomika nazaj. To je prvi poizkus, ki je bil izdelan po zamisli tovariša Japlja in je uspel. Zdaj se bo to napravo lahko izdelovalo v večji množini in jo bodo lahko uporabljale tudi delavnice v drugih Ljudskih republikah. Skozi kolesno strugarji o, kjer je na steni napisano geslo: »Doseženo mesto v tek- movanju je naša ocena!« in preko delavnice za drogo v je smo prjšli v brzinomersko preizkuševalnico. Je to majhen, tesen prostor, vendar dovolj velik za edinega človeka, ki je zaposlen v njem. Tu nam je pokazal tovariš Japelj dva svoja nova izuma. Če je hotel" delavec prej popraviti 'okomotivski brzinometer. ga je lahko pritrdil samo na »primož«, kijer ga pa ni mogel premikati ta mu zato ni bil dostopen z vseh strani. Za vsako lego, ki jo je delo zahtevalo, je moral brzinometer na novo pritrditi. To mu je vzelo dosti časa. Tovariš Japelj pa je izumil posebno stojalo, ki se vrti v treh smereh in lahko zavzame vse položaje. S tem je delavcem zelo olajšal že tako nerodno delo. Druga priprava, ki jo je tovariš Japelj izumil, je brzino-merski preizkuševalec. Ta je v posebni mrežasti omarici ta sestoji iz 10 zobatih koles. Na levi strani ima pritrjen še posebni regulator. Tomo kolo omogoča točno naravnavanje kazalca. Ko je brzinometer vključen, pokaže kazalec, koliko kilometrov vozi 'okomotiva. Če potem kazalec -z regulatorjem premika, točno pokaže, kolikšna je prekoračena brzina. Vprašali smo tovariša Japlja, kdaj je detel, da je toliko izvršil. Pa nam je povedal: »Pri nas nimamo določenih delovnih ur Odvisno ie od potrebe. Čestokrat tudi doma nadaljujem svoje delo.« Prej taki preizkuševalci sploh niso ob stojali. Delavec je moral le ročno preteku sevati brzin-S. Zdaj se poslužuje te priprave, opravi delo točno in precizne ter v kratkem -Lasu. Šli smo naprej v strugama v velik prostor z neštetimi stroji. Delavci so stali ob njih in jih upravljali. Nekateri med njimi so že starejši z nagubanimi obrazi, izpitimi od naporov in utrujenimi očmi od težkega dela. Tovariš Japelj nas je peljal tja na sredo delavnice in nam spet pokazal novo napravo — uspeh njegovega dela. Nekoč je moral delavec ročno naravnavati ležajne školjke na mizo skobelnega stroja in jo za vsako ploskev posebej naravnati. Zdaj lahko vse delo sam opravi. Školjko, ki jo želi ostružiti. grobo naravna na stroj, določi na obodu, ki je zaznamovan s stopinjami določen kot, v katerem bo ostružil ploskev in prične z delom. Za to delo, ki je zahtevalo včasih 12 ur časa, porabi zdaj samo 6 ur, izdela precizno in točno ter brez posebnega truda. »Tekmovanje je pot navzgor!« — piše na steni kovačnice. Kovači se tega prav dobro zavedajo, saj hitijo z delom na vso moč. Rdeči razžarjeni kosi železa so dobivali pod mehaničnimi kladivi vse mogoče oblike, kakor je pač zahtevala vešča kovačeva roka. Kovači delajo predmete iz samega starega materiala, ki ga predelujejo in oblikujejo. Livarna za belo kovino je star, teman in nezdrav prostor. Nedaleč od stare, stoji že nova prostorna zgradba livarne, ki pa še ni popolnoma gotova. Delavci komaj čakajo, da se preselijo v nove prostore. Precej časa smo stali in opazovali livarje pri. njihovem delu. Tu izdelujejo zavirnake — coklje za zaviranje koles in podobno. V treh dneh izdelajo povprečno 8 ton teh izdelkov. V tla sta pogreznjena dva talilna lonca. Dobro sem si ju ogledala, ker sem se spodtaknila ob nju. Delavci delajo tu pod zelo težkimi pogoji, v slabem in dušečem zraku. Ko so pred nekaj dnevi odlivali, jih je nekaj med njimi izgubilo zavest. Takoj po odlivanju ta sušenju pride na vrsto nadaljnje delo — čiščenje odlitkov. Delavec jih je še do nedavnega čistil ročno. Če se je zelo potrudil in zelo pohitel, je v 8 urah lahko očistil 8 komadov. Tovariš Japelj je tudi tu priskočil na pomoč. Izumil je pripravo, ki ima obliko bobna. Vanj nameče delavec odlitke, požene stroj, boben se začne vrteti in odlitki se krešejo drug ob drugega ter se . tako čistijo. Boben je narejen iz litega železa, luknjičast, da izpada skozi luknje prah, ki ga uporabljajo potem v kalupih. Še v novo stavbo livarne smo pogledali. Velika ije, svetla in prostorna, zato bodo v njej delavci pod popolnoma drugimi pogoji lahko še krepkeje zgrabili za delo, še več proizvajali in dosegli dostojno mesto v tekmovanju. Na soncu pred livarno smo se ustavili in poslovili. Trudna sem že bila od tega obhoda ta v glavi se mi je motalo na desetine slik in pojmov, ki sem jih ob tej priliki videla in izvedela, Celotna slika dela v kurilnici je bila veličastna in je napravila name mogočen vtis. Vsak od teh stoterih delavcev, ki sem jih ta dan videla pri deta, hiti ta se trudi po svojih sposobnostih in močeh, bo gotovo doorinesel svoj pravi delež k tekmovanju, da bo to tekmovanje doseglo, morda še celo preseglo, določeni načrt in se bodo teko tudi ljubljanski delavci iz železniške kurilnice uvrstili med zmagovalce v tekmovanju, da bo zares obveljalo geslo, ki jih danes vzpodbuja k delu »Doseženo mesto v tekmovanju je naša ocena!« V. Š. V mizarski delvvnici pozivajo stroji s svojo pesmijo delavce na tekmovanje lak® ešml&š® w S&moiski z¥@zi Upu: Odrivanje podzemeljskih zakladov Ocra lisa ljudje Gradivo in pogonsko sita, ki ju potrebujemo za preobrazbo prirode, bomo poiskali v prirodi sami. Naij gora preobraža goro za nas in reka reko. Naša naloga je poveljevati velikanom. Ti bodo sami opravili vse delo za nas; pridobivali rude. topili kovine iz rud, kovali orodja iz kovin, gradili iz skal jezove im poslopja. Velikani, ki jih hočemo prisiliti k delu, so milijankrat večji in močnejši od nas. Človek ni posebno veliko bitje. Kdor je bil kdaj v gorah, je čutil, kako majhen je v primeri z goro. Gora leži kakor medved na trebuhu z iztegnjenimi, kosmatimi šapami — z gozdovi poraslimi predgorji. . Človek bi mislil, da pač ni tako daleč od šape do ramena, cd ramena do pleše na skalnatem hrbtu; a poskusi enkrat priti nanjo. Dolge ure boš lezel po šapi do ramena, dolge ure po ramami do hhbta. Videti je, da je vse blizu, drugo tik drugega, da je malenkost priti na pobočje sosedne gore. A to je le videz. Leizeš ko mravlja, okoli tebe joa se dvigajo skalnati hribi in se križajo šape. Oblaki se podijo med skalnatimi telesi, zdaj obtičijo v njihovem kožuhu, zdaj Se raztrgajo na kose in obvisijo kot cunje na skalnatih obronkih. To so gore. Pa reke? Ktiko velikanska bi bila videti Volga, če bi jo lafako 'pogledali vso hkrati, kakor lahko vidimo gore, če bi lahko z enim samim pogledom objeli vds njen tok in vse njene pritoke sredi gozdov in step. In to velikanko sedaj potrebujemo. Nadeti ji hočemo zaprego iz nasipov m jazov, pognati hočemo vodo v tesne in temne cevi, v blazno vrteče se turbine. Rebri kamnitih grmad hočemo 'razstreliti z dinamitom in jih prebiti s kovino, ki jo bomo poiskali v prav tej gori. Kadar delamo vsi skupaj po enotni zamisli, smo tudi mii velikani. Razgovarjati se hočemo z gorskimi in vodnimi velikani kot višji z nižjimi, kot zmagovalci s premaganci ICak® najdem® zaMad Vsako leto potrebujemo več rade. Kje naj jo iščemo in kako? Rudo lahko najdemo slučajno, kakor najdemo izgubljeno denarnico oa utici. Tak primer je bil na Uralu. Veter je biil prevrnil veliko drevo s koreninami vred in meti temi so našli kmetje nekaj smaragdov. Tako so odkrili najdišča uralskih smaragdov. Več kot enkrat se je zgodilo, da sta lopata delavca, ki je odf.copaval zemljo, in kmetov plug po naključju odpravila delo geologov raziskovalnih aparatov. Toda ali se lahlko-zanašamo na naključja? Denarnico najdeš takrat, kadar' je ne pričakuješ. Poskusi enkrat nalašč iskati denarnico na ulici. Iskal jo boš lahko tri leta in se boš še vrnil domov s praznimi rokami. Tu pa ne gre za ulico, marveč za velikansko deželo. Njene ravnine in gore se razprostirajo nad tisoč kilometrov daileič Rrzpošlji raziskovalcev kolikor hočeš — izgubili se bodo sredi gozdov, polj in močvirij. Potrebovali bi več stoletij in na tisoče raziskovalcev, če bi hoteli pretakati in prebrskati vso deželo korak za korakom. N$se o teh zadevah, dokler Federativna ljudska republika Jugo- slavija ne sklene občih načelnih predpisov. Izven teh poslov izvršujejo ljudske republike svojo oblast samostojno. VII. poglavje Najvišji zvezni organi državne oblasti a) Ljudska skupščina FLRJ. člen 49. Ljudska skupščina FLRJ je nosilec narodne suverenosti FLRJ. člen 50. Ljudska skupščina je vrhovni organ državne oblasti v FLRJ in izvršuje vse one pravice, ki pripadajo Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, kolikor niso z ustavo dana v pristojnost Predsedništvu Ljudske skupščine FLRJ ali zvezni vladi. člen 63. Pravico predlaganja zakonskih predlogov imajo zvezna vlada, člani zvezne vlade in ljudski poslanci obeh domov. Zakonski predlog se lahko predloži enemu ali drugemu domu Ljudske skupščine FLRJ. Noben zakonski predlog ne more postati zakon, ako ni sprejet z večino glasov v obeh domih na seji, na kateri je navzoča večina poslancev vsakega doma. Člen 72. Ljudska skupščina FLRJ izvršuje izpremembe in dopolnitve ustave. Predlog za izpremembe in dopolnitev ustave lahko predložijo — predsedništvo Ljudske skupščine FLRJ zvezna vlada ali tretjina poslancev enega izmed domov. Predlog, naj se i spremeni ali dopolni ustava, mora biti sprejet v vsakem domu z večino glasov. Predložena izprememba ali dopolnitev ustave je sprejeta, ko je zanjo glasovala absolutna večina celokupnega števila poslancev v vsakem domu. Sprejeto izpremembo ali dopolnitev ustave proglasi Ljudska skupščina na skupni seji obeh domov. b) Predsedništvo Ljudske skupščine FLRJ. Člen 74. Predsedništvo Ljudske skupščine FLRJ opravlja naslednje posle: 4. ocenjuje skladnost zakonov republik z ustavo FLRJ in zveznimi zakoni ob naknadni potrditvi Ljudske skupščine FLRJ in sicer na zahtevo zvezne vlade predsed-ništva Ljudskih skupščin republik. Vrhovnega sodišča FLRJ, javnega tožilca FLRJ in po svoji lastni pobudi; 11. sprejema akreditivna in odpokliena pisma pri njem akreditiranih diplomatskih predstavnikov tujih držav; 12. proglaša splošno mobilizacijo in vojno stanje v primeru oboroženega napada na Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo ali v primeru da je treba neposredno izpolniti mednarodne obveznosti Federativne ljudske republike Jugoslavije napram mednarodni organizaciji miru ali napram kaki zavezniški državi; 13. deluje in odstavlja na predlog pred-sedništva zvezne vlade posamezne člane zvezne vlade v času med dvema zaseda-njima Ljudske skupščine FLRJ oh naknadni potrditvi Ljudske skupščine FLRJ; 14. določa namestnike članov vlade po predlogu predsednika zvezne vlade; 15. v času med zasedanji Ljudske skupščine in oh njeni naknadni potrditvi izmenjuje. združuje in ukinja na predlog predsednika zvezne vlade obstoječa ministrstva in komisije; 16. določa na predlog zvezne vlade, katera podjetja imajo občedržaven pomen in prehajajo pod neposredno upravo zvezne vlade; 17. razpisuje ljudsko glasovanje (referendum) v vprašanjih pristojnosti FLRJ na temelju sklepa Ljudske skupščine FLRJ ali na predlog zvezne vlade. Ukaze Predsedništvo Ljudske skupščine FLRJ podpisujeta predsednik in tajnik. VIII. poglavje Zvezni organi državne uprave Člen 77. Najvišji izvršni in upravni organ državne oblasti Federativne ljudske republike Jugoslavije je zvezna vlada. Zvezno vlado imenuje in odstavlja Ljudska skupščina FLRJ na skupni seji obeh domov. Zvezna vlada je odgovorna in polaga račun o svojem delu Ljudski skupščini FLRJ. V času med dvema zasedanjima Ljudske skupščine FLRJ je zvezna vlada odgovorna in polaga račun o svojem delu Predsedništvu Ljudske skupščine FLRJ. Člen 78. Zvezna vlada deluje na temelju ustave in zveznih zakonov. Zvezna vlada izdaja uredbe za uporabo zakonov in uredbe na temelju zakonskega pooblastila, kakor tudi obvezna navodila za izvrševanje zveznih zakonov. Skrbi zn izvrševanje zveznih zakonov in nadzoruje njihovo izvajanje. Uredbe, navodila in sklepe zvezne vlade podpisujeta predsednik vlade jn pristojni minister. Člen 79. Uredbe, navodila, naredbe in sklepi zvezne vlade so obvezni na vsem ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije. Člen 81. Zvezno vlado sestavljajo: predsednik, podpredsedniki, ministri, predsednik zvezne načrtne komisije in predsednik zvezne nadzorne komisije. Zvezna vlada ima lahko tudi ministre brez resorja. člen 85. Ministri zvezne vlade vodijo panoge državne uprave, ki spadajo v pristojnost FLRJ Ministri in komisije zvezne vlade izdajajo pravilnike, naredbe in navodila na temelju in zaradi izvajanja zveznih zakonov, uredb in navodil zvezne vlade, Ministri skrbijo za pravilno izvrševanje zveznih zakonov, uredb in navodil zvezne vlade in odgovarjaj« za njihovo uporabljanje v panogi državne uprave, ki jo vodijo. Člen 86. Ministrstva zvone vlade so zvezna ali gvezno-repnblikanska. Zvesna ministrstva so: ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za narodno ob-'*mho. ministrstvo za promet. ministrstvo za porryrstvo. ministrstvo za pošto, ministrstva zo zunanjo trgovino. Zvezno-republikanska ministrstva so: ministrstvo za finance, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za pravosodje,, ministrstvo za industrijo, ministrstvo za nndarstvo, ministrstvo za trgovino in preskrbo, ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ministrstvo za delo, ministrstvo za gra dttjo. Člen 89. Pri zvezni vladi obstojajo odbori (komiteti) za področje prosveto in kulture, ljudskega zdravja in socialnega skrbstva zaradi splošnega vodstva v teh panogah državne uprave. Taki odbori se lahko ustanovijo tudi v drugih panogah državne uprave. X. poglavje. Organi državne uprave ljudskih republik Čl. 97. Vlada republike deluje »a temelja ustave FLRJ, ustave republike, zireznili zakonov, zakonov republike in na temelju uredb in navodil zvezne vlade. Vlada republike izdaja uredbe za uporabo zveznih zakonov, zakonov republike, uredb in navodil zvezne vlade, izdaja uredbe na temelju zakonskega pooblastila, kakor tudi obvezna navodila za izvrševanje zveznih zakonov in zakonov republike ter nadzornic njihovo izvajanje. Čl. 100. Republikanska ministrstva samostojno vodijo panogo državne uprave, ki spada v pristojnost ljudske republike. Čl. 102. "(prej 101.) Ministrstva republike se ustanavljajo z ustavo republBke v skladu z ustavo FLRJ. Predsedništvo Ljudske skupščine republike lahko izpremeni, združi in ukine obstoječa ministrstva v skladu z ustavo FLRJ, ustavo republike, zveznimi zakoni in odločitvami predsedništva Ljudske skupščine FLRJ. XI. poglavje. Organi državne oblasti avtonomnih pokrajin in avtonomnih oblasti Čl. 105. (prej 104.) Najvišji organ državne oblasti v avtonomni pokrajini je Ljudska skupščina avtonomne pokrajine, ki jo volijo državljani avtonomne pokrajine za čas 3 let in ki se shaja po določbah ustave republike. Ljudska skupščina avtonomne pokrajine voli glavni izvršni odbor avtonomne pokrajine kot svoj izvršni in upravni organ. XII. poglavje. Organi državne oblasti v upravno-teritorialnih enotah Čl. 107. (preje 105.) Organi državne oblasti v krajih (v vaseh, manjših mestih), okrajih. mestnih rajonih, mestih, okrožjih in oblastih so ljudski odbori. Ljudske odbore v krajih volijo državljani za čas dveh let, ljudske odbore okrajev, mestnih rajonov, mest. okrožij in oblasti pa volijo državljani na tri leta. Ljudski odbori okrajev, mostnih rajonov, mest. okrožij in oblasti so shajajo na svoje redne skunšči-ne v rokih, ki jih predpisuje ustava ljudske republike. čl. 110. fnrei 108), Izvršni in upravni organi ljudskih odborov izvzemši v manjših vaseh, so izvršni odbori. Izvršne odbore sestavljajo predsednik, tajnik in člani. Izvršne odbore v vaseh in maniših mestih volijo ljudski odbori iz svoje srede. Izvršne odbore v mestnih rajonih, mestih, okrajih, okrožjih in oblastih volijo odgovarjajoči ljudski odbori na svojih skupščinah. XIII. poglavje. Ljudska sodišča , Čl. 115. (preje 113.): Organi pravosodja v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji so: Vrhovno sodišče FLRJ, vrhovna sodišča republik in avtonomnih pokrajin, okrožna in okrajna sodišča. Z zveznim zakonom se določa ustroj in pristojnost vojaških sodišč. Z zakonom se lahko ustanovijo posebna sodišča za določene vrste sporov. Sodišča izrekajo pravico v imenu naroda. Čl. 116. (prej 114.) Sodišča so v krokanju pravice neodvisna. , Tako so v strokovni podružnici žaga -Tržič pri diskusiji iznesli več predlogov. K členu 34. so predlagali, naj država zagotovi vojnim in delavskim invalidom dostojno življenje in brezplačno usposabljanje za delo. Pri členu 35. pa, da naj bodo zdravstvene službe, bolnišnice, sanatoriji, zdravilišča in okrevališča državna last Svoje poročilo zaključujejo: »V ustavi vidimo delavci in nameščenci najboljše orožje proti sovražnikom delovnega ljudstva in želimo, da se ustava čim-prej uzakoni.< Pri Poštni direkciji v Ljubljani so uslužbenci pravilno ocenili potezo ministrstva za konstituanto, M je predložilo načrt Ustave ljudstvu v razpravo. »Ministrstvo je s tem dalo možnost,« tako pišejo, »da sodelujemo pri izboljšanju tega načrta, preden bo sprejet od Ustavodajne skupščine in postal naša ustava, naš temeljni zakon, ki bo urejal naše politično, gospodarsko in socialne življenje. Tu opažamo veliko razliko med sprejemom naše nove ustave in med sprejemom prejšnjih ustav, ki so stopile v veljavo, ne da bi se ljudstvo prej seznanilo z njimi ali pa so iim bile enostavno vsiljene.« Vsied tega poštni uslužbenci rosno in skrbno sodelujejo pri razpravi o posameznih členih u$*ave, k* se vrše na množičnih -'Jankih in še ločeno po odsekih. * Zanimajo 5ih vsa “določila načrta ustave, ki urejajo pralni položaj, kakor tudi vprašanja, ki so v neposredni zvezi z njihovo Sodišča so ločena od uprave v vseh stopnjah. Višja sodišča imajo v mejah zakona pravico nadzora nad nižjimi sedišči. Ministri za pravosodje vodijo in nadzirajo delo sodne uprave in skrbijo za pravilno organizacijo sodišč. Čl. 117. (prej 113.) Sodišča izrekajo pravico v imenu naroda. Čl. 118. (pred 115.) Obravnavanje pred sodišči je praviloma javno. Odločitve kakega sodišča lahko izpremeni samo pristojno višje sodišče. Obtožencu je zagotovljena pravica, da se pred sodiščem zagovarja. Čl. 121. (prej 119.) Sodnike Vrhovnega sodišča FLRJ voli in odstavlja Liudska skupščina FLRJ na skupni seji obeh domov. Sodnike vrhovnega sodišča republike oziroma avtonomne pokrajine voli in odstavlja Ljudska skupščina republike oziroma Ljudska skupščina avtonomne pokrajine. Sodnike in sodnike prisednike (porotnike) okrožnega sodišča v okrožju ali mestu voli in odstavlja ljudski odbor okrožja ali mesta na svoji skupščini. Sodnike in sodnike prisednike (porotnike) okrainega sodišča v okraju ali mestu voli in odstavlja ljudski odbor okraja ali mesta na svoji skupščini. Čl. 122. (prej 129.) Vrhovno sodišče FLRJ je najvišji organ pravosodja Federativne ljudske republike Jugoslavije. Zvezni zakon določa, v katerih primerih sodi Vrhovno sodišče FLRJ v prvi in v katerih primerih v drogi stopnji. Čl. 123. (prej 121.) Vrhovno sodišče FLRJ ocenjuje zakonitost pravosodnih odločitev vseh sodišč v FLRJ glede uporabe zveznih zakonov. Vrhovna sodišča republik in avtonomnih pokrajin oeeninjejo zakonitost pravomočnih odločitev vseh sodišč republike oziroma sodišč avtonomne pokrajine. XIV. poglavje. Javno tožilstvo čl. 124. (prej 122.) Javno tožilstvo je organ Ljudske skupščine FLRJ za izvajanje nadzora radi pravilnega izpolnjevanja zakonov s strani vseh ministrstev in ostalih njim podrejenih upravnih organov ter ustanov FLRJ in republik, uradnih oseb in vseh državljanov. Čl. 125. Javnega tožilca FLRJ in njegove namestnike voli in odstavlja Liudska skupščina FLRJ na skupni seji oh eh domov. Javne tožilce ljudskih reonblik in njihove namestnike imenuje in odstavlja javni tožilec FLRJ. Javne tožilce avtonomnih pokrajin, avtonomnih oblasti, okrožij in okrajev imenuje in odstavlja javni tožilce republike ob potrditvi javnega fožilea FLRJ. Čl. 126. Javni tožilci so v svojem dela neodvisni in podrejeni samo javnemu tožilcu FLRJ. Čl. 128. Vojaškega tožilca Jugoslovanske armade in ostale vojaške tožilce postavlja vrhovni poveljnik Jugoslovanske armade. Zvezni zakon bo odredil ustroj in pristojnost vojaškega tožilstva. XV. poglavje (prej XIV. poglavje) Odnosi med organi državne oblasti in organi državne uprave čl. 131. V zadevah zvezne pristojnosti lahko Zvezna vlada odgodi izvršitev aktov vlade republike in ukine akte ministrov republike, ako niso v skladn z zvezno ustavo. zveznimi zakoni, zakoni republike in uredbami zvezne vlade oziroma pravilnikom zveznega ministra in nredho vlade republike. Rod istimi pogoji imajo ministri zvezne vlade pravico odložiti akte ministrov republike. XVI. poglavje (prej XV.) Jugoslovanska armada čl. 135. Vrhovnega poveljnika Jugoslovanske armade imenuje Ljudska skupščina FLRJ na skupni seji obeh domov. Vrhovni poveljnik vodi vso vojaško in oboroženo silo Federativne ljudske republike Jugoslavije. Prejšnje XVI. poglavje Prehodne in zaključne odredbe postane Tretji del osnutka ustave. prakso. Toplo pozdravljajo člane, ki preprečujejo izkoriščanje s strani posameznikov ter tisto določbe, ki potom zadrug pomagajo potrošnikom v boju proti brezvestnim špekulantom in črnoborzijancem. Tovariš Krašovec nam piše, da delavstvo usnjarsko predelovalne industrije Verbič na Vrhniki v celoti odobrava načrt ustave in pozdravlja tako ustavo, ki ščiti delovno ljudstvo. Posebno pozdravlja člen 20., ki pravi, da država z gospodarskimi in dragimi ukrepi podpira delovno ljudstvo, katero se lahko druži in organizira za obrambo pred gospodarskim izkoriščanjem, »Pozdravljamo predlog ustave, ker vemo, da je s to ustavo zajamčeno naše bodoče delo in naše pravice. Ustavo smo enodušno sprejeli, saj vemo, da so osnutek napravili naši najboljši voditelji.« Ta pozdrav so poslali delavci steklarne v Rogaški Slatini potem, ko so na študijskih sestankih razpravljali o ustavi in se do podrobnosti seznanili z njeno vsebino. »Naša ustava bo ena izmed najbolj demokratičnih na svetu in bodo v njej uzakonjenj oni temelji, katere so naši narodi zgradili s svojimi kostmi in krvjo.« — Tako so izrazili svoje navdušenje nad načrtom ustave uslužbenci pravosodnih ustanov pri okrajnem sodišču v Ptuju. Ustavo so študirali na štirih sestankih, ki so trajali po *R do 4 ure. Zbirajte za tiskovni skladi ----- —-------------------- Jblisse, da sa aslsia čfmprei iialspiS" Delavci f^slravffaja tsa&rt isstave DOPISI XXXXXX XX XjCXXXXXXXXX Fremsg m revirja Petistraiia bo pripomogel .k porastu industrije v naši državi Prvega januarja 1946 je na zagorskem rudniku začel z delom nov obrat za pridobivanje premoga. Imenuje se obrat Podstrana — po tamkajšnji bližnji vasici. Delo v njem se je začelo že pred okupacijo, a je med vojno le malo napredovalo. Po osvoboditvi pa je novo vodstvo rudnika poslalo na delo sposobne In najboljše delavce z nalogo in željo, da se obrat čim preje obnovi in prične s pridobivanjem premoga, s katerim bomo pripomogli k pogonu naših domačih tovarn in železnic ter s tem k celotni obnovi. V strmem hribu je bilo delo težavno, toda kljub raznim nepredvidenim pri-rodnim oviram je začel revir obratovati točno po načrtu — z novim letom 1946. Tesarji, zidarji, kovači, varilci, ključavničarji in vsi ostali delavci ter mojstri so opravili to delo hitro in vestno. Obrat Podstrana ima svoj izvozni stroj za izvažanje premoga iz globinskih glo-bišč ima svojo zasipalno napravo z vod- nim rezervoarjem in z vsemi potrebnimi objekti ter spada med moderne obrate, že zdaj se izvaža dnevno velika količina premoga, a predvideno je, da se bo že tekom dveh mesecev število ton nakopanega premoga še podvojilo. Kot zalivalo za vestno izvršena dela je vodstvo rudnika poklonilo nekaterim najbolj zaslužnim delavcem denarno nagra-cd, vsem ostalim pa pohvalo. Ravnatelj rudnika tov. ing. Malovrh ter obratovodja in inšpektor tov. ing. jeglič, ki je tudi obratovodja Podstrane, sta izdala razglas, ki izraža zahvalo vsem, ki so s svojim delom pripomogli na dograditvi novega obrata. »Otvarjaano ta obrat z željo, da bi izpolnil vse upe, ki jih stavi jamo nanj, da bi vsi, ki delajo in bodo delali v njem, imeli obilo uspeha.« Z veliko željo v srcih upamo in želimo, da bi nov obrat rodil mnogo uspehov današnji novi državi. Brglez Tako so delali naši pridni delavci, ko so popravljali obrat Podstrana 0% kmm starega leta polaga delavnica državnJIh železnic sšsraon o svojem delu Ob koncu starega leta se lahko delavci in nameščenci delavnice državnih železnic v Mariboru s ponosom ozrejo na uspehe dele., ki so jih dosegli v minulem letu, v teh kratic h mesecih po osvoboditvi. Na vseh sektorjih dela se vidi, da je bilo delavstvo in nameščmstvo prežeto s trdno rdijo, da obnovi porušeno delavnico in se tako pokaže dostojno pred onim , ki so z velikimi žrtvami prinesli svobodo. Pri obnovi m pri proizvodnja se je pokazala in se že kaže velika ljubezen in predanost delu. ki je edini vir našega bodočega blagostanja. Videl sem delavnico šele koncem maja 1945, n ram bil obupan nad razvalinami in razdejanjem, ki ga je zapustil okupator. že takoj po prihodu pa me je pomiril tovariš upravnik ing. Uran, ki je s svojo znano mirnostjo uravnaval obnovitvena dela v delavn ci. Pri tem pa ni zanemarjal tega. kar je bistveno za železniško delavnico itn je posvetil vso brig© in skrb večji proizvodnji pri popravilu lokomotiv in vagonov. Hitro in vestno se je popravljalo lokomotive in vagone itn to prvenstveno za transporte živi iz Vojvodine, ki so prihajali preko Madžarske in Gradca v Maribor. S partizansko naglico so v delavnim popravljali vagone, ki so potem dovažali Sloven ji prepotrebno hrano. Delavci so se dobro zavedali, da je kruh nujno potreben. Vsi so bili pridni, marljivi, delavn pri svojem detlu. Če izvzamemo majhno število trotov, ki so smatrali za svojo dolžnost samo to, dta so pravočasno prihajal'1 in odhajali iz službe in se niso lotili prav nobenega dela pri obnovi, je večina izvršila "n še izvršuje svojo pravo državljansko dolžnost. Troti pa naj ne gledajo začudeno, če se bodo zmašlj osamljeni. Ne smemo pozabiti na naše udarnike kot so tovariši: Koželj, Burutič, Roner, Perkovič, Ti so že znani naš em sindikalistom. Je pa še nekaj tovarišev, M tudi zaslužijo, da se njihovo delo objavi in naj ne misi jo, da so pozabljeni. Mnogo je naših požrtvovalnih delavcev, ki so v svojem prostem čatsu čistili ruševine v delavnici. Imajo zelo velike zasluge, da smo obnovil' našo delavnico tako hitro, 48.621 ur prostovoljnega dela ki so ga opravili, je visoka številka! V teh prostovoljnih urah so naložili 205 vagonov ruševin, (starega zidu, betona itd.) 57 vagonov starega gradbenega lesa ter 247 vagonov starega železa. Delavci so očistili tudi 57 vagonov zidne opeke, ki so jo ponovno uporabili pri obnovi porušen h objektov. Pri tem prostovoljnem delu so se posebno odlikovali naslednji tovariši: Cerič Franc, Podmenik Stanko, Tratnik Jože, Prali Stefan, Mlakor Alojz, Tušek Ivan, Senekovič Kalič Maks, S’nrajh Anton, Lag Franc, Korpar Tomaž, Koželj Stefan, Male! Maks, Slamič Matjaž, Pridigar Peter, Kočar Leoprild Lončarek Karol, Nosan Adolf, Rojko Avgust, Dremelj Ivan, Orešič Jakob Božič Alojz, Perkovič Mihael, Ogner Avgust, Bepjak Ivan, žunlao Henrik, Roner Franc, Podlesek Ferdo, Dobnikar Roman žH-kov Djordje Mazi Anton, Kurnik Anton, Merkel Maks in Polh Ludvik. Naši delavci so sodelovali pr; vseh večjih delih pri ofeefovi proge. Tako so delati pri gradnji mostu pri Pesnici, pri mostu pri Veržeju, pri graditvi mostu preko Drave v Ptuju in pri železniškem predoru med Mariborom in Št. Rijem. Tudi pri gradnj: drugih manjših mostovih so sodelovali naši delavci. Obnovitvena dela v delavnici gredo s hitrim tempom naprej. Montaža je obnovljena. Vozovni oddelek za tovorne vagone j:e do polovice gotov. Vozovni oddelek za potn ake vagone, ki je bil popolnoma razrušen je tudi že do' polovice pod krovom. Prekrili smo do zdaj skupno 19.350 m- streh. Vse preveč bi bilo, če bi naštevali tudi vsa drobna delia, k! so bila. izvršena v zadnjih mesecih do osvoboditve pa do konca leta. Naj »menam le, da je proizvodnja lokomotiv v mesecu novembru dosegla predvojno proizvodnjo. Le proizvodnja osebnih vagonov še ni dosegla predvojne stopnje in to ne po krivdi naših delavcev, ampak zaradi porušenih objektov, pomanjkanja nadomestnih delov in materiala. Vendar se vsi naš: delavci trudijo da se te pomanjklj vostl odstranijo. Ne bi bilo prav, če ne bi omenil, da je okupator pri umiku odpeljal 26 vagonov dragocenega materiala, in modemih obdelovalnih strojev. Po iniciativi sedanjega upravnika tovariša ing. Podboja in Jožeta Fišerja, ki sta podvzela vse ukrepe, smo dobili te strojie in material vrnjene. Njima se imamo zahvaliti za marsikateri uspeh pri dielu. Oba tovariša n njuno skupino so podpirale ruske vojaške oblasti, ko sta lastoročno pomagala nakladati že razloženi material v vagone. Tudi drugače je bilo delovanje naš h delavcev plodcmosno. Ni zborovanja v Mariboru, ki se ga ne bi udeležili delavci iz na še delavnice. Vse manifestacije za Primorsko, Koroško, ob priliki zmage pri volitvah, je spremljala naša godba. Tako so z roko v roki z drugimi železničarskim' edinicami v Mariboru delali in delajo iz dneva v dan za dobro nas vseh im za procvit naše Federativne ljudske republike Jugoslavije. R. S. Kovissarjs tovarne 3512S44 delajo s jsmdvsjeiio silo Delavci in nameščenci tovarne »Saturnus« tudi ne zaostajajo. Potrebno je, da damo tudi mi širši javnosti pregled našega dela. V naši tovarni izdelujemo vsakovrstne pločenivaste izdelke: Delamo s podvojeno močjo in smo naredili že mnogo prostovoljnih ur. Tovarišice kar teknfujejo, katera bo napravila več. Primanjkuje pa nam še potrebnih surovin. v Pridno obiskujemo sestanke, ki se vršijo enkrat na teden. Na njih nas predavatelji seznanjajo z notranjo in zunanjo politiko in ustrojem in moči naše Federativne ljudske republike Jugoslavije. Razpravljamo tudi o načrtu naše ustave. Včasih pride do zelo stvarnih in živahnih razprav. Pridno se udejstvujemo tudi na kulturno - prosvetnem polju. Imeli smo že več proslav. Pred nedavnim smo priredili zabavni večer, pri katerem so sodelovali tudi delavci iz sosednjih tovarn. Spored nam je pripravil mnogo razvedrila- Ustanovili smo lastno pevsko društvo in naš mešani zbor nastopa na naših proslavah že kar samozavestno. Imamo Sten-čas, ki je zelo pester in zanimiv. Kovinarji »Saturnusa«. Junaštva pmgsmiega delavca Ob progi Planina - Logatec je na tisoče min, k: so jih položil Nemci in belogardisti leta 1944 in ki jih ni mogoče najti z aparati. Po osvoboditvi je začel progovni delavec Ivan Hribar mislti, kako bi odstranil te milne. Sam je začel iskati mine, plazil se je po kolenih in jih pobiral. Mesta, k jih je pokazal Hribar, so vojaki preizkušali z aparati., a ti niso ničesar pokazali. Tovariš Hribar se je zdaj sam odločil, da bo pobral mine. Najprej jih je pobral okrog svoje čuvaju ee, nato pa še drugod na progi* Kadar mu dopušča čas, se loti tega nevarnega dela, in je do zdaj pobral že več kot 200 min. Rešil je tudi več vojakov, kj so bili ranjeni, ker so mine eksplodirale n to v takih primerih, ko se ranjenim ni upal nihče približati. Tovariš Hribar je bil predlagan za pohvalo in nagrado. Skupno del® lat passiee med tovariši — to odlikuje Vlaste Baše pošlražstilse Uslužbenci notranjega ministrstva smo spoznali važnost in pomen sindikatov, razumeli necbhodno potrebo organizmi;e vseh delovnih sil pri zaščiti interesov delovnega ljudstva, zato smo že meseca julija ustanovili svojo strokovno podružnico Vsi smo postali člani strokovne organizacije, ki šteje zdaij 68 članov. Izvoljeni odbor je pričel takoj z vso vnemo delovati v korist strokovne organizacije ter pričel predvsem skrbeti za duševno hrand članstva. Organizirali smo članske sestanke, katerih se vsi redno udeležujemo: razpravljamo o političnih vprašanjih in o uspešnejših načinih dela v našem ministrstvu. Naša podružnica razume važnost hitre obnove naše republike, zato smo se člani udeležili treh prostovoljnih delovnih ned.e'j. eno pa so posvetili celodnevnemu delu na požgani Rašici. Razvijajoči se smisel in občutek skupnega dela za dvig splošne storilnosti se kaže zlasti v tem. da tovariši in tovarišice pomagajo s preko-urnim delom tovarišem v tistih odsekih, ki so trenutno s posli najbolj obremenjeni. Tako smo vedno tovariško priskočili na pomoč in zgrabili za delo tam, kjer je bilo takrat najbolj potrebno. Posebno so se odlikovali z vestnim in požrtvovalnim delom tovariši Burnik Stanko. Demšar Ivanka. PerovSek Rudolf, Polenci? Vida. Smerdu Rudolf in Verbič Fnatnc. ki jim je članstvo podružnice na sestanku izreklo posebno priznanje in pohvalo. člani so videli žalostno življenjsko stanje premnogih partizanskih sirot, zato so se obvezali, da bodo vzdrževali eno siroto ter dajali mesečni prispevek, ki se je s številom članstva večal in znaša zdaj 990 din. Ko se je skrajšal delovni čas v uradu, smo pričeli v naši podružnici še bolj neumorno delati in skrbeti za svojo politično in strokovno izobrazbo. 1 Trikrat tedensko se vrše sestanki, ki dajejo dosti politične m strokovne snovi, za izpopolnitev politične in strokovne izobrazbe slehernega člana naše podružnice. V tem se kaže prava naloga in vloga sindikatov, ki ne rešujejo le ekonomska vprašanja članstva,- temveč jim dajejo tudi potrebno politično : znanje. Vsak član naše podružnice stremi za tem, da s svojim delom pokaže lik pravega sindikalista, lik novega človeka, ki dela za mi«lllllllllllllllimillllllllMIIIIIUllllllHHmiMUHIIIIIIIIIIIIIMIIBllllllU[lilMIIIIIBIIBUIIIiimmilitBHiHililililllllllillllHII KAJUH: skupnost in koristi publiki Jugoslaviji. naši novi ljudski - ♦♦♦»♦»<><> JeseasišM železničarji se sSsrfan® peSpravU8!® ra valitve delavsk i zaispatEeev Na naših sestankih smo že obširno razpravljali o pomenu in namenu delavskih zaupnikov ‘ ter o predstoječih volitvah. Sklenili smo, da bomo izbrali take tovariše, ki so se že dozdaj izkazali kot dobri, vztrajni In zanesljivi aktivisti pri političnem in sindikalnem delu, v borbi proti okupatorju in domačim izdajalcem, v borbi proti špekulantom, nergačem in saboterjem — ker le takim tovarišem in tovarišicam, ki sodelujejo v množičnih organizacijah, ki pomagajo ljudskim oblastem, dvigajo delovno disciplino in imajo smisel za družabnost, bomo zaupali to važno nalogo. Da se uvede več zdravega življenja in novega duha v našo strokovno organizacijo bomo v novem letu pritegnili k sindikalnemu delu nove moči, zlasti iz vrst mladine, kajti nekateri dosedanji funkcionarji niso pokazali prav nobenega smisla za skupnost in še vedno mislijo, da obstojajo le častna mesta. A mi hočemo, da se bodo vsi zavedali svojih pravic in dolžnosti, ki jih imamo do države in vsega javnega življenja. dni sl; Sicer pa se vrše vsakih štirinajst množični članski sestanki, na katerih seznanjamo z notranje in zunanje političnim položajem. Na zadnjem sestanku smo opozorili člane na članek predsednika Glavnega odbora ESZDN Slovenije tov. Haceta \ »Ob koncu leta 1945«, dalje na govor predsednika Narodne vlade Slovenije tov. Kidriča in na novoletno poslanico maršala Tita. Ugotovili smo napake, ki smo jih delali v preteklem letu in Izdelali smernice za našo strokovno podružnico v novem letu. Napovedali smo neizprosen boj črni borzi, špekulantom in škodljivcem ljudske imovine. Končno moramo poudariti, da je pri vseh naših težavah, delu in uspehu v letu 1945. z našo strokovno organizacijo pridno sodelovala Komanda postaje Jesenice ter je naša želja, da ostanemo še naprej v tako dobrih delovnih odnosih, posebno še z ozirom na to, da smo na obmejni postojanki. Vsi si želimo, da se naše meje kmalu pomaknejo še višje k severu, kajti neizpodbitno je: tam so naše meje, kjer so grobovi naših padlih partizanov. V. R. Kaša iznajdljivost |e premagala pomanjkanje sirovka Ko čitam naše časopise, sem opazila, da je že marsikatera tovarna zvišala proizvodnjo. Nekatera podjetja so dvignila proizvodnjo že za 50 ali celo več odstotkov nad predvojno višino. O naši tovarni Svati v Mariboru, ki izdeluje brusne plošče, se do zdaj še ni slišalo mnogo. Toda naredili smo že marsikaj. Tako smo povišali proizvodnjo brusnih kamnov za Kose za več kot 100 odstotkov nad predvojno višino. Brusne plošče izdelujemo predvsem iz korunda — aluminijevega oksida in silicijevega karbida. Ti dve surovini smo doslej uvažali iz inozemstva, ker domače tovarne tega materiala niso mogle izdelovati. Ob osvoboditvi smo imeli še nekaj materiala, ki smo ga skrili med okupacijo to z njim smo do zdaj delali. Zdaj nam ga je zmanjkalo in ker nismo hoteli obrata ustaviti, smo pričeli zbirati stare, obrabljene brusne plošče, ld so jih do zdaj vedno povsod zavrgli kot neuporabljive. Iz njih smo s posebnim postopkom napravili nove plošče. Kvaliteta se sploh ne razlikuje od onih, ki so napravljene iz novih surovin. Žage, ki se brusijo, je treba ponovno ' nabrusiti z našimi brusnimi ploščami. Kakor vidite, nismo vrgli puške v koruzo, češ: surovin ni, ne moremo delati! Poizkusili smo z neuporabljivimi ploščami in trud nam je bil poplačan: poizkus se je posrečil. Zaradi tega 'lahko mimo trdimo, da vlada v naši tovarni udarniški duh. Vsi se dobro zavedamo, da je od nas in našega dela odvisna noža bodočnost. Sava. Belto, zmaga na g®* * spoSasskem selili t® s® gesla m is®w Sef® "Srečno novo leto — talko pozdravljamo drug drugega ab novem letu. Navdajajo nas nove nade, nove želje, novi načrti za delo. Ob novem letu ne gledamo v temo bodočnosti, temveč se še enkrat ozremo v nstn znano preteklost, da še enkrat pogledamo, kaj nam je dalo staro leto. Ne delamo bilance kot trgovci, ampak ugotavljamo, ali smo napredovali ali nazadovali. Pogled v preteklo leto nam kaže črni in tužni začetek in potem je postalo jasno in lepo. Po letih težkih bol jev in tipljenja smo pet svobodni in vemo, da bo vse, kar hočemo doseči, uspeh borbe in dela. V znoju svojega čela! — to je geslo, ki ga mora imeti vsak izmed nas vedno brez očmi. S silnimi žrtvami smo dosegli politično svobodo, toda za zmago na gospodarskem polju se moramo še boriti. Položen je temelj, niso ' pa poravnana razorana tla. Težke so gospodarske prilike in premagali bom-o težave le. če bomo složni in marljivi pri delu. Fr. 2eletzn.dk — tobačna tovarna Delovala teEsieresaea IpiMjan-xskISi poštmila sto&M&v-afls '• psišraissi® Dne 16. decembra se je vršila delovna konferenca poštnih strokovnih podružnic, ki so se je udeležili tudi odbori OF, AFz in ZMS. Iz poročil smo zvedeli, da so ljubljanski poštni uslužbenci — člani sindikatov, skoraj vsi v OF in velika večina pri Rdečem križu Slovenije. V nekaterih podružnicah imamo tečaje ruščine in strokovne tečaje. Društveno življenje se razvija v soglasju z vsemi organizacijami in vrše se redni množični sestanki s političnimi referati in diskusijo. Imeli smo že razne kulturne in zabavne prireditve. Še uspešnejše bi se moglo razvijati kulturno prosvetno delo, če ne bi primanjkovalo primernih prostorov. Imamo svoj Poštni dom, ki smo ga zgradili z lastnimi prispevki, a zasedenega ima mestna četrt Bežigrad, ki ga nikakor noče prepustiti pravim lastnikom. Vse naše prošnje na merodajnih mestih so brezuspešne. Kljub vsem težavam vzdržujemo v najetih prostorih menzo, imamo pevski zbor in organiziramo godbo. Da bo naše kul-tumo-prosvetno delo še bolj načrtno, smo ustanovili razne odseke: za dramatiko, knjižnico, šah, namizni tenis, smučanje, telovadbo, ples. Predlagali smo tudi, da se določijo posebni poročevalci pri podružnicah, ki bodo na sestankih poročali o aktualnih filmih, gledaliških predstavah, koncertih in umetniških razstavah. Tako bomo zbudili pri naših članih zanimanje za kulturo ter se bo s propagando in organiziranim obiskom kulturnih prireditev dvignil tudi kulturni nivo tistih članov, ki jim življenje v tem pogledu ni dalo možnosti izobrazbe. Seveda je položaj zaenkrat še težak, a z zaupanjem gledamo v bodočnosti, ki jo gradimo z združenimi močmi. SM:lra!ra Merensa v Ptuju Sindikalna konferenca, ki se je vršila 23. decembra v Ptuju, na žalosit ni bila obiskana," kot se je pričakovalo. Zato je potrebno, da se bodo prihodnje konference plenuma. Id se bo vršila po novem letu, udeležile vse podružnice v polnem številu po svojih odborih. Član glavnega odbora tovariš major Grajf iz Ljubljane, ki je govoril o ustavi, je razložil člene ustave, ki na najbolj demokratičen in pravičen način priznavajo vse pravice državflljanom svobodne Federativne ljudske republike Jugoslavije. Po disfciBil go bili "sprejeti predlogi k posameznim členom. Pojasnili smo težko gospodarsko stanje ter podčrtali, da morajo prav sindikalne organizacije kot steber ljudske oblasti povsod budno paziti na vse in odpravljati morebitne napake ter vztrajati. in gledati na to, da se bodo vsi ukrepi, ki so v prid ljudstvu, tudi izvajali. Govore, da bo še bolj hudo, da bodo si klicali z gore v goro: »Človek, človek, si ostal? rad bi ti roko podal!« Pa ne bo nikogar, da bi se odzval... Pravijo, da bo tako ... Mi ne verujemo v to! Jaz bom še ostal, ti boš še živel, ker ne more misel izpremeniti se v pepel. Prav zato, tovariš, boš ostal, in z gora pošiljal boš pozdrav! Klical boš ljudem, mrtvim boš roko podal, živim pa se boš odzval! Z njimi boš tovarišev ubitih njive preoral! ...-••. •-ijllfIfliIBJIltBtIlBIIIHUlBBIlIBIIlllBHBlIlllinillllBfBIlllIBBBBBnnBifiBfl Karol Pafmesr: Ehrasaajsž partizanskih pesem V založbi »Slovenskega književnega zavoda« je izdal naš naj.plodovitejši partizanski skladatelj 12 partizanskih pesmi v priredbi za štiriglasni ženski zib or Večino pesmi te _ zbirke že poznamo iz drugih izdaj v raznih priredbah. Te priredbe za ženska zbor kažejo vzorni glasbeni stavek veščega skladatelja masovni pesmi Značilno za glasbeni stavek v tej zbirki je, da ne sledi do-siovno prejšnjim priredbam, temveč vsebuje primerne prilagoditve podoživljanja za ženski zbor. Te spremembe v melodijah spod-tijih treh glasov so sicer neprisiljene, vendar pa tvorijo mestoma neobičajna sozvočja (akorde), ki jih redko sreičujeiio v tak h pnprostem slogu (»Nov cvet« »Pozdravi«), V večini pesmi pa prav ta nova sozvočja še bolj kažejo pristna čustva m globoka tvorna doživetja partizanskega borca (»Žalostinka žrtvam«). Prav te ponovne izpremembe v glasbenem stavliu iste pesmi kažejo stremljenje po novem sllogu, čti ga Pahor soustvarja z našimi naprednimi skladatelji. Poudariti je treba, da bo Pahor žel za te' pesmi zasluženo priznanje m Lkreno hvaležnost naših žena in mladenk ki so že aolgo čakale na tako odlično zbirko pesmi za svoje zbore. Kajti te pesmi jim bodo dale nešteto prilik, da sodoživljajo in soustvarjajo v umetncuiti, ki jo je tako vr-ofco dvignila naša osvobodilna borba. Dr, R. Hrovatin. Psssmsž družitsam padlih fesroev Delavci in nameščenci v delavnici državnih železnic v Mariboru so v mesecu decembru nabrali 18.387 din za božičnico vsem žrtvam fašističnega terorja in družinam padlih partizanov in bivšim delavcem delavnice ali njihovim svojcem, ki so se obrnili na strokovno podružnico s prošnjo za pomoč. V petek 21. decembra smo pozvali vse obdarovan.ee v pisarno sindikata delavnice državnih železnic v Mariboru, kjer je predsednik podružnice, tovariš Trnovšek imel na zbrane govor, v katerem je poudaril, da delavci delavnice niso in ne morejo pozabiti na one, ki so s svojo krvjo priborili našo svobodo. Zato tudi ne morejo dovoliti, da bi bili njihovi svojci na dan miru pozabljeni. Vsak je rade volje daroval, kolikor je mogel. Po govoru je predsednik obdaroval 37 obdarovancev. Z njihovih obrazov se je videlo zadovoljstvo, da so se jih spomnili delavci delavnice državnih železnic. Naši delavci in nameščenci so zbrali od meseca oktobra pa do zdaj za socialne s vrh e in druge nabiralne akcije že 97.765 din. Poleg tega so sklenili, da dajejo mesečno poleg drugih prostovoljnih prispevkov tudi prispevke za socialne svrhe. S to vsoto razpolaga strokovna organizacija, ki ^ daje iz tega fonda podpore družinam padlih borcev in onim, ki so pomoči po-trebni. R. S. S prast®iwlii^iE2a delem clmavlfam® maša gmesta Tovarna Hutter v Mariboru je bila v času vojne zelo poškodovana od bombardiranja. Po zaključku vojne pa so se delavci v veliki meri odzvali klicu Osvobodilne fronte in se takoj lotili obnovitvenega dela ter so tako s prostovoljnim delom precej obnovili tovarno. Toda pri tem delu niso bili udeleženi vsi delavci. Zato so takoj po tem, ko je bila tovarna spet v polnem obratu, uvedli enkrat na teden dve uri več dela za obnovo. Tako so tedensko zaslužili 15 tisoč dinarjev, kar je šlo za obnovitveni fond. Iz tega fonda ie potem 30 delavcev popravilo 119 porušenih stanovanj in tako mnogo olajšalo težko stanovanjsko krizo v Mariboru. Ta stanovanja, oziroma popravljene zgradbe so zdai last Uprave narodne imovine, ki bo sčasoma vrnila sindikalni podružnici v Hutterjevi tovarni vse stroške popravil in bodo lahko delavci Hutterjeve tovarne čez čas sezidali počiniški delavski dom na Pohorju. Delavci bodo popravljali tudi stanovanjske hiše privatnikom, ki bodo zato plačevali sindikalni podružnici v Hutterjevi tovarni najemnino, dokler ne bodo stroški izplačani. Tako se delavci skupaj trudijo, da bi kmalu spet obnovili svoj Maribor in mu vrnili nov in še lepši videz, kot ga ie imel nekoč. Opozarjajo se abonenti sindikaine sobote SA in SB, da poravnajo vse zaostale obroke najkasneje do" 15. I. 1946. v pisarni KMS. palača Grafike, Masaryf.rova c. 14-1, deti-no, v uradnih urah od 8.—14 ure. * Cestni železničarji so zbrali za v®Hvni sklad 7028 din. Izdajp Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez d.davcov in nameščencev Slovenije. Uredništvo In uprava: Ljubljana, Miklošičeva 22-U., tel. St. 45-88. Odgovorna urednica: BaSIn Boža. — Tiskarna