«A v *: v v “VV-' v: 1 5 , ^* v i. ^»" ^ 3f. '* *v fv 1 r'i' 'j* F . vA* . ) %;J >y\4 . V' M .i^r p- i' .:'X ,t '>' f • ■' ^ • T •* ^ Sl*' '/.............^ ,'T^n ■ ^ .d^V-* 7 4L ' ';-U / . •«.■. < ÄTBk.- X ' Os> *• • •" ’ v ^•i ^ k.'7 K^x- - C- • k- -'Vl-ir- -*ic Aw St M V' ' ■ v. • <. v t VSä ' ^Ci ■ ': - ■r. '- k--" • . *.. ••'■ • K v ' y „ yrA sr / >’ - " JSt Lr ■*> r ' *w . ? •■* \x . • i." ■'•■ • .^ . - ■' *» :v V '■ < r f) vt-“ , S jV* f ' '‘r , 1 * ^ j Jts '-H*/ 1 if " -- t: ' ‘"•v4 ' . V'— ' C , -A.' ”a č\ občinski volilni red ćLeželno stolrLO rrxesto LJUBLJANO. - m Založil mestni magistrat ljubljanski. V LJUBLJANI. Natisnila Klein in Kovač. 1887. £ 133 W L- Zakon z dne 5. avgusta 1887. I., s katerim se izdaja občinski red in občinski volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano. ro nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske izdajam priloženi občinski red in občinski volilni red ter ukazujem tako: Člen I. Ta občinski red in k njemu spadajoči občinski volilni red veljata za deželno stolno mesto Ljubljano ter stopita v veljavnost z dnevom njiju razglasila. j ' , Člen II. Sedaj izvoljeni občinski svetovalci ostanejo toliko časa v svojem poslovanji, dokler po začasnem občinskem redu ljubljanskem z dne 9. junija 1850., dež. zak. št. 276, ne pride vrsta nanje, da izstopijo. Člen III. Pri prvi prihodnji pravilni volitvi občinskih svetovalcev je postopati po priloženem občinskem volilnem redu. Člen IV. Z dnevom, ko stopi v veljavnost priloženi občinski 'red in k njemu spadajoči občinski volilni red, izgubijo svojo veljavnost začasni občinski red za deželno stolno mesto ljubljansko z dne 9. junija 1850., dež. zak. št. 276, in zakona z dne 15. oktobra 1868., dež. zak. št. 14, in z dne 13. maja 1876., dež. zak. št. 10. Člen V. Mojemu ministru notranjih stvarij je naročeno, zvršiti ta zakon. V Kreuth-u, dne 5. avgusta 1887. I. Franc Jožefr. Taaffe s. r. Gbdiasfci red za deželno stolno mesto Ljubljano. L poglavje. Ob ozemlji občine, ob občanih in vnanjih. Obseg in razdelitev občinskega ozemlja. §• 1- Ozemlje mestne občine ljubljanske obseza pet okrajev, in ti so : L okraj, ki se imenuje šolski; II. okraj, ki se imenuje šentjakobski; III. okraj, ki se imenuje dvorski; IV. okraj, ki se imenuje kolodvorski; V. okraj, h kateremu spadajo predmestni kraji črna vag (Schwarzdorf), Ilovica, Hauptmanica, Karolinška zemlja (Karolinengrund), Hradeckega vas (Hradetzkydorf) in Kurja vas (Hühnerdorf). Te okraje je po občinskem sklepu natanko omejiti ter jih, ako je treba, zaradi ložjega oskrbovanja občinskih stvarij razdeliti v podokraje. Občani in vnanji. §. 2. V občini se razločujejo: 1. občani, 2. vnanji (tujci). Občani so: a) občinski domačinci, b) občinski družniki. Občinski domačinci. §■ 3. Občinski domačinci so tisti občani, ki imajo v občini domovinsko pravico. Samo avstrijski državljani morejo biti občinski domačinci. Kako kdo pridobi ali izgubi občinsko 'domačinstvo, to je razsojati po zakonu, ki ureja domovinske razmere. O prošnjah, da bi bil kdo sprejet v občinsko zvezo za občinskega do-mačinca, razsoja občina. Zoper njeno razsodbo ni dopuščen noben priziv. Za dovoljeni sprejem je v občinsko blagajnieo plačati pristojbino do zneska 100 gld., katere visokost se določi za vsako leto naprej. Občinski meščani. §• 4. Tisti občinski domačinci, ki imajo že zdaj meščansko pravico (meščanstvo), ali katerim tolsto v prihodnje občina izrecno podeli, imenujejo se meščani. Meščanstvo se sme podeljevati samo takim občinskim domačincem, kateri so s svojo rodbino vred na dobrem glasu, kateri dokažejo, da imajo toliko premoženja ali tak zaslužek, da je ž njim zagotovljeno vzdrževanje njih rodbine, in katerih glede volitve ne ovira nobeden v občinskem volilnem redu naštetih izjemnih ali izključivnih uzrokov. Vsak, komur se podeli meščanstvo, mora plačati v občinsko blagajnieo sprejemščino, znašajočo 25 gld. do gld., in donesek za meščanski zaklad, znašajoč 50 gld. do 100 gld. Iz važnih uzrokov ga sme občina tudi oprostiti od plačila teh pristojbin. Žene občinskih meščanov. ,§• 5. Ženske same si ne morejo pridobiti meščanstva; ako pa se omože z meščanom, ali ako si njih zakonski mož pridobi meščanstvo, zadobe gmotne koristi, ki so združene s tem. Izguba občinskega meščanstva, oziroma njegovih koristij. §. 6. Občinski meščan izgubi svoje meščanstvo: a) ako preneha biti občinski domačinec ljubljanski; b) ako glede njegove osebe nastopijo take okolnosti, s katerimi je po določilih, naštetih v občinskem volilnem redu, združena izključitev od aktivne in pasivne volilne pravice. Vendar kvarni nasledki izgube meščanstva v^slučaji, pod b) navedenem, zadenejo le njega samega, tedaj niti ne njegove nedolžne zakonske žene, niti ne njegovih pred tem časom rojenih otrok. Zakonska žena pa izgubi po §. 5. pridobljene koristi, ako se zakon spozna za neveljaven, kakor tudi, ako se zakon razveže, razven če se to zgodi s smrtjo zakonskega moža; nadalje ako ona zakrivi zakonsko ločitev, kakor tudi ako se kot vdova omoži z možem, ki nima meščanstva ljubljanskega mesta. Občinski družuiki. §• 7. Občinski družniki so tisti avstrijski državljani, kateri v občini nimajo domovinske pravice, a vendar v nje ozemlji stanujejo in ali tamkaj posedujejo kako hišo ali kako zemljišče, ali od svojega v občini zvrševanega obrta ali od svojega zaslužka ali od kakega druzega dohodka plačujejo v nji predpisani davek. Častno meščanstvo. §■ 8. Občina je upravičena, avstrijskim državljanom, ki so si za državo, za deželo ali za mesto pridobili zaslug, brez ozira na njih stanovišče, podeliti častno meščanstvo. Občinska matica. §• 9. Ob vseh občanih se vodi matica, v katero pogledati je vsakemu dopuščeno. Vnanji. §. 10. Vse osebe v občini, katere niso občani, imenujejo se vnanji. Pravice občanov in vnanjih. §. 11. Vsakdo v občini ima pravico: a) da se mu varuje njegova oseba in kar je njegove imovine v občinskem ozemlji; b) da uživa splošni rabi namenjeno občinsko blago in občinske naprave po meri dotičnih uredeb. Občani imajo vrhu tega aktivno in pasivno volilno pravico po določilih volilnega reda. Občinski domačinci imajo, ako obubožajo, pravico, da jih podpira občina po meri njih potrebe in po namenu naprav, obstoječih za preskrbovanje ubožcev. Občinski meščani imajo poleg te pravice občinskih domačincev posebno še: a) volilno pravico v občini brez ozira na plačevanje davka; b) pravico do preskrbovanja iz ustanov in zakladov, njim namenjenih. Častni meščani imajo pravice občinskih meščanov, ne da bi imeli tiste dolžnosti, kakor le-ti. Vnanjim, ki se izkažejo o svoji domovinski pravici, ali vsaj spričajo, da so storili, kar je treba, da dobe tak izkaz, občina toliko časa ne sme braniti bivanja v občinskem ozemlji, dokler oni s svojimi vred neomadeževano žive in dokler niso nadležni javni milodarnosti. Ako vnanji misli, da se mu je v tem oziru s kako odredbo občine zgodila krivica, sme iskati pomoči pri političnem deželnem oblastvu, zoper katerega razsodbo je obema strankama dopuščen priziv do ministerstva notranjih stvarij. Dolžnosti občanov in vnanjih. §. 12. Vsakdo v občini je dolžan izpolnovati, kar je občina zaukazala v svojem zakonitem področji. Občani, ž njimi vred pa tudi druge, v občini davku podvržene osebe, ki niso občani, morajo vrhu tega nositi občinska bremena po določilih tega zakona. II. poglavje. Ob občinski ustavi. Občinski zsistop. §. 13. Občino zastopa v njenih stvareh občinski svet, kateri jih oskrbuje ali sam, ali po županu z magistratom vred, ali po okrajnih načelnikih. I. oddelek. Ob občinskem svetu. Sestava občinskega svčta. §. 14. Občinske svetovalce voli občina izmed sebe. Njih število je trideset. Natančnejša določila o tem, kdo sme voliti in kdo izvoljen biti, kakor tudi o tem, kako je postopati pri volitvi, obseza občinski volilni red. Dolžnost, sprejeti volitev v občinski svčt. §. 15. Vsak občan, ki sme izvoljen biti, je praviloma dolžan, sprejeti volitev v občinski svet ter s svojim poslom združene dolžnosti spolnovati do konca volitvene dobe. Pravico, odkloniti volitev, ali odpovedati se sprejetemu mandatu, imajo: a) dušni pastirji in javni učitelji; b) aktivni državni, deželni in javnih zakladov uradniki; c) vojaške osebe; d) tisti, ki imajo že nad 60 let; e) tisti, ki so bili pretekla zadnja tri leta pred volitvijo občinski svetovalci, za prihodnja tri leta. Kdor brez takega odklonilnega uzroka ne sprejme volitve navzlic ponovljenemu pozivu, ali se sprejetemu mandatu odpove, zapade globi, znašajoči do 100 gld. Ta globa, ki jo določi občinski svet, steka se v občinsko bla-gajnieo. Samo iz uzrokov, posebnega ozira vrednih, sme občinski svet, kadar ne veljajo zgoraj navedeni odklonilni razlogi, oprostiti od sprejema volitve, ali eventualno dopustiti odpoved sprejetemu mandatu. Doba uradnega poslovanja občinskih svetovalcev. §. 16. Občinski svetovalci se izvolijo praviloma na tri leta. Vsako leto izstopi iz občinskega sveta tretjina svetovalcev in se nadomesti po novih volitvah, katere je zvršiti meseca aprila. Kadar je na novo izvoljen ves občinski svet, takrat prvi in drugi pot določi žreb tiste svetovalce, katerim je izstopiti; potem izstopijo vselej tisti, ki so bili tri leta poprej izvoljeni. Tisti, ki izstopijo, smejo biti znova izvoljeni, ako zoper nje ni nobenega zakonitega zadržka. Svetovalci, ki so določeni, da izstopijo, ostanejo v poslovanji, dokler se na njih mesto ne pokličejo novoizvoljeni. Kedaj jih je poklicati, to je določeno v občinskem volilnem redu (§. 27.). Kedaj občinski svetovalec izgubi svoj svetovalski posel. §. 17. Občinski svetovalec izgubi svoj svetovalski posel, kadar nastopi ali se razve okolnost, zaradi katere bi njegova volitev prvotno ne bila dopuščena (§§. 8., 9., 10. občinskega volilnega reda). Ako pride občinski svetovalec v preiskavo zavoljo katerega izmed onih kaznivnih dejanj, s katerimi je v slučaji obsodbe združena izguba pravice, izvoljenemu biti, ali kadar se o njegovem premoženji razglasi konkurz, tedaj toliko časa ne sme zvrševati svojega posla, dokler traja kazenska pravda ali konkurzna obravnava. Popolnitev izpraznjenih svetovalskih mest. §. 18. Namesto občinskih svetovalcev, ki so umrli, ali pred svojim časom izstopili, ali svoj svetovalski posel izgubili (§. 17., 1. odstavek), volijo se novi svetovalci praviloma ob jednem z vsakoletnimi dopolnitvenimi volitvami. Kadar je praznih več nego pet svetovalskih mest, tedaj je v njih popolnitev tudi pred to dobo razpisati dopolnitveno volitev po dotičnih volilnih razredih, in to na podlagi zadnjih volilskih imenikov. Vsaka taka dopolnitvena volitev velja samo do navadnega obnavljalnega roku: izvoljeni izstopi iz občinskega sveta takrat, kadar bi bil moral izstopiti tisti, na katerega mesto je bil izvoljen. Kadar se nekatere dopolnitvene volitve zvrše za vso volitveno dobo (§. 16., 1. odstavek), nekatere pa za krajšo dobo, šteti je tiste, da so izvoljeni za krajšo dobo, katerim je pripadlo menj glasov. Kadar je jednoliko glasov, odloči žreb, komu gre prednost v povrstnem redu. Volitev župana in podžupana. §. 19. Občinski svet voli iz svoje srede župana, kakor tudi podžupana. Zadnji je dolžan, v vseh občinskega sveta se tikajočih poslih nadomestovati župana, kadar je le-ta začasno zadržan. Kako je zvršiti to volitev, o tem obseza občinski volilni red natančnejša določila. Potrditev volitve županove. §. 20. Da je volitev županova veljavna, treba, da jo potrdi cesar, 9 Prisega županova. §. 21. Potrjeni župan mora v zbranem občinskem svetu pred političnim deželnim načelnikom priseči, da bode zvest in pokoren cesarju, da bode ravnal po ustavi, izpolnoval zakone in vestno zvrševal uradne svoje dolžnosti. 0 tem je spisati listino, katero mora župan svojeročno podpisati. Doba uradnega poslovanja županovega iu podžupanovega. §• 22. Volitev županova velja vselej za tri leta, bodisi da je bil izvoljen v začetku volitvene dobe, ali pa med volitveno dobo na izpraznjeno mesto; in župan ostane na svojem mestu celo tedaj, ko bi ga med tem časom po §. 16. ^zadela vrsta, da bi moral izstopiti iz občinskega sveta. Volitev podžupanova velja za jedno leto, ako ne izstopi poprej po §. 16. iz občinskega sveta. Določila §. 17. se uporabljajo tudi na župana in na podžupana. Ako se med uradno dobo izprazni mesto županovo ali podžupanovo, mora se v 14 dneh po izpraznitvi zvršiti nova volitev po določilih občinskega volilnega reda. Oba smeta, ako izstopita, znova biti izvoljena. Klužlmrina županova in občinskih svetovalcev. §• 23. Zupan prejema, dokler župan uje, opravilno službarino, katero določi občinski svet. Vsi drugi člani občinskega sveta opravljajo svoj posel brez plače. Samo za oskrbovanje občinskih stvarij zunaj občinskega ozemlja jim pristaja odškodnina iz občinske blagajnice, katera se za vsak slučaj določi posebej. II. oddelek. O magistratu in ob okrajnih načelnikih. §. 24. Magistrat je sestavljen: a) iz župana kot načelnika in, kadar je on zadržan, iz županovega namestnika (§. 64.); b) iz petih občinskih svetovalcev, katere občinski svet izvoli iz svoje srede na jedno leto; c) iz jednega ali iz več magistralnih svetovalcev kot poročevalcev, izmed katerih mora vsaj jeden biti pravoznanec; d) iz poročevalcev, v kolikor jih je še treba; e) iz potrebnega pomožnega osobja. Da podpirajo župana in magistrat v oskrbovanji krajno-policijskih in drugih krajnih poslov, smejo se posameznim občinskim okrajem postaviti načelniki (okrajni načelniki [§§. 13., 47. in 74.]). III. poglavje. Ob občinski upravi. I. oddelek. Občinsko področje sploh. Vrste občiusliega področja. §. 25. Občinsko področje je: a) samosvoje, b) izročeno. Obseg samosvojega področja. §. 26. Samosvoje področje, t. j. tisto področje, v katerem, sme občina, držeč se obstoječih državnih in deželnih zakonov, ukazovati in odrejati po svobodni samodoločbi, obseza vse, kar se najprej dotika občinske koristi in kar more občina v svojih mejah po svojih močeh oskrbovati in zvrševati. V tem zmislu spadajo posebno tn-sem: 1. Svobodno oskrbovanje svojega premoženja in svojih na občinsko zvezo se odnašajočih stvarij. 2. Stvari krajne policije, zlasti: a) skrb za varnost osebe in lastnine; b) skrb za vzdrževanje, pomoščevanje (tlakovanje), snaženje in razsvetljevanje občinskih cest, potov, trgov, mostov, za varni in lahki promet po cestah in vodah, za vzdrževanje kanalov, javnih vodnjakov, vodovodov, javnih kopališč in drugih mestnih naprav; c) poljska policija; d) policijsko nadzorovanje živil in tržnega prometa, zlasti pažnja na ipero in vago; e) zdravstvena policija; f) policijska pažnja na posle in delavce, v kolikor se ta pažnja ne tiče obrtnih delavcev, kakor tudi skrb, da se zvršuje poselski red; g) nravstvena policija; /i) stavbinska policija, zvrševanje stavbinskega reda in izdajanje policijskih stavbinskih dovolil; i) požarna policija. 3. Vse, kar se tiče ubogih, in skrb za občinske dobrodelne naprave. 4. Po zakonu uravnani vpliv na srednje šole, katere vzdržuje občina, potem na ljudske šole in skrb za njih ustanavljanje, vzdrževanje in zalaganje po določilih dotičnih zakonov. 5. Poskušnja, sporne stranke poravnati po zaupnih možeh, izvoljenih iz občine. 6. Zvrševanje prostovoljne prodaje premičnih in prostovoljnega v zakup dajanja nepremičnih stvarij po dražbi, Iz višjih državnih ozirov se sinejo določena opravila krajne policije potom zakona odkazati posebnim cesarskim organom. Obseg izročenega področja. §• 27. Izročeno področje občine, t. j. nje dolžnost, sodelovati za namene javne uprave, določujejo splošni zakoni in v njih mejah deželni zakoni. Občini je v svojem ozemlji oskrbovati zlasti opravila, po zakonu spadajoča k področju političnih okrajnih oblastev. II. oddelek. Področje občinskega sveta. Občna določila. §. 28. Občinski svet je v občinskih stvareh sklepajoči in nadzorovalni organ. On je v zakonitih mejah dolžan, občino zastopati v zvrševanji njenih pravic in dolžnostij, zanjo delati vezalne sklepe ter nadzorovati njih zvrševanje, vsestransko varovati nje koristi ter skrbeti za to, da se pospešujejo. Uredba občinskilt uradov. §. 29. V področje občinskega sveta spada uredba občinskih uradov, ustanovitev dotičnih služeb, določitev plač in dohodkov občinskih uradnikov, diurnistov in slug, njih dolžnostij in načina njih službovanja, njih sposobnosti v dosego nameščenja, disciplinarnega ravnanja ž njimi, in njih pokojninskih in pre-skrbmnskih užitkov. Občinski konceptni uradniki, ki kot taki ne smejo biti v nobenem drugem službinskem razmerji, morajo biti za poslovanje tako usposobljeni, kakor je predpisano za upravno državno službo; vendar sme občinski svet določiti, da se od tega načela odjenja glede takih služeb, katere zahtevajo druge posebne strokovnjaške zvedenosti, in za katere se tudi v državni službi ne terja sposobnost za politično poslovanje. Uradniki, kakor tudi stalno nameščeni sluge se pravilno imenujejo za vse življenje. Pokojninsko in preskrbninsko sposobnost stalno nameščenih oseb, kakor tudi njih vdov in sirot, je, dokler se kaj drugega ne ukrene, presojati po predpisih, veljavnih za državne uradnike in sluge upravnih oblastev. Imenovanje, upokojevanje, začasno in stalno odstavljanje od službe in dovoljevanje dopusta občinskim uradnikom in slugam. §. 30. Občinskemu svetu pristaja, stalno in začasno imenovati občinske uradnike, stalno imenovati občinske sluge, devati jih v začasni ali trdni pokoj, določevati provizije njim in njih zaostalim, začasno in stalno odstavljati ocj službe te uradnike in sluge po disciplinarni poti ter jim na njih prošnjo dovoljevati daljši kod štiritedenski dopust. Pred imenovanjem se mora služba razpisati. Glede začasnega in stalnega odstavljanja občinskih uradnikov in slug od službe veljajo, dokler se ne izda posebna službena pragmatika, zakoniti predpisi, v tem obziru obstoječi za državne uradnike in sluge upravnih oblastev. Magistrat opravlja dotične pozvedbe in o njih rezultatu sklepa občinski svet. Sklepe njegove je dopuščeno izpodbijati samo zaradi formalnih pogreškov (§. 84., 2. odstavek). Uporaba zgoraj naštetih določil pri občinskih zavodih. §. 31. Določila §§. 29. in 30. se nalično uporabljajo tudi pri občinskih zavodih, v kolikor ni po ustanovi ali pogodbi predpisano kaj drugega. Druge, k opravilom občinskega sveta spadajoče stvari. §. 32. K opravilom občinskega sveta spadajo nadalje: 1. volitev župana in podžupana (§. 19.), kakor tudi določitev opravilne službarine županu in povračila drugim občinskim svetovalcem, katero jim morebiti pristaja za oskrbovanje občinskih stvari]' (§. 23.); 2. sprejemanje v občinsko zvezo (§. 3.), podeljevanje meščanstva (§. 4.), kakor tudi v obeh slučajih določevanje dotične sprejemščine, nadalje podeljevanje častnega meščanstva (§. 8.) in drugih priznanj; 3. zvrševanje peticijske pravice v imeni občine; 4. zvrševanje občini pristojne patronatske in prezentacijske pravice, kakor tudi oskrbovanje in podeljevanje ustanov po zakonitih predpisih in po ustanovnih določilih. Opravila občinskega sveta v stvareh občinskega gospodarstva. Q o o §. OO. Glede občinskega gospodarstva so od posvetovanja in sklepov občinskega sveta zavisne te stvari: 1. vsaka odredba, ki se tiče glavinske lastnine občinske; 2. določevanje, kako jo je rabiti; 3. proračun občinskih dohodkov in potroškov, kakor tudi skrb za to, kako je pokriti nedostatek; 4. reševanje letnih računov; 5. sploh vse gospodarstva, se tikajoče stvari, katere ne spadajo k navadni upravi premoženja. Ta določila veljajo tudi za občinske zavode, v kolikor glede zadnjih ni nič drugega določeno s posebnimi ustanovami ali pogodbami. Občinski inventar. Neoddatnost glavinske lastnine. §. 34. Občinski svet je dolžan, vso premično in nepremično lastnino, kakor tudi vse pravice občine in njenih zavodov imeti v razpreglednosti z natančnim inventarjem, katerega je vsako leto popraviti in razglasiti, Glavi n sto lastnino občine in njenih zavodov je nezmanjšano ohraniti (§§. 57., 80., 81.). Oskrbovanje občinskega premoženja, uporaba prebitkov in prihranil. §. 35. Občinskemu svetu je skrbeti za to, da se vse plodovito premoženje občine in njenih zavodov z ozirom na obstoječe ustanove in odmembe oskrbuje tako, da se iz njega dosežejo kar največji stanoviti dohodki. Ako ostane konec leta kaj prebitkov, porabiti jih je za pokritje potrebščin v prihodnjem letu, in v kolikor jih ni treba za to, naložiti jih je plodu-nosno. Kar se je na ta način prihranilo, sme se tri leta pridržati, da se, ako je treba, porabi za bodoče potrebščine, razven tega je taka prihranila prišteti glavinskemu premoženju. Druge, občinskemu svetu pridržane stvari. §. 36. Od sklepov občinskega sveta so vrhu tega zavisne te stvari: dovolitev, da se smejo v imeni občine skleniti in razdreti pogodbe, zlasti, da se smejo zvršiti kreditne operacije; da se smejo začeti in opustiti pravde in skleniti poravnave, kakor tudi volitev pravnega zastopnika, katerega je postaviti; dalje dovolitev, da se smejo ob občinskih stroških zvršiti nove stavbe ali prezidave, odpis neizterjivih občinskih 'terjatev, odpuščanje povračil in predujmov, znižanje ali odpuščanje zakupnin. Ustanovitev občinskih proračunov. §. 37. Občinski- svet mora vsako leto na podlagi inventarjev in računov sestavljene proračune o dohodkih in potroških občine, kakor tudi vseh zakladov in zavodov, katere občina oskrbuje posebej, pregledati po vseh dohodnih in potrošnih postavkih, ter jih ustanoviti za naslednje leto. Ti proračuni se morajo najmenj dva meseca pred začetkom občinskega upravnega leta, ki se ujema z upravnim letom državnim, z dotično utemeljitvijo predložiti občinskemu svetu (§. 71.). Preduo te proračune pretresa občinski svet, razgrniti jih je štirinajst dnij javno v občinskem uradu občanom na vpogled, kar je o pravem času razglasiti v občini. Opazke, katere občani navedö o proračunih, je pri pretresovanji vzeti v premislek. Ob vseh ne proračunjenih izdatkih je praviloma treba, da jih občinski svet poprej za vsak slučaj posebej dovoli (§. 69.). Zalaganj o občinskih potrebščin po dohodkih. §. 38. Vse potroške za občinske namene je v prvi vrsti založiti iz dohodkov, ki se stekajo v občinsko blagajnico. Ako je v pokritje katerih potroškov odmenjeno posebno premoženje, porabiti je za to najprej dohodke tega premoženja. Ti dohodki se ne smejo odtegniti svoji odmembi. Zalaganje občinskih potrebščin po prikladah. §• 39. V založitev potroškov za občinske namene, ki po §. 38. niso pokriti, sme občinski svet skleniti, da se uvedo občinske priklade. Take priklade so: 1. doklade k direktnim davkom in k nžitnini; 2. naklade in davščine, ki ne spadajo v vrsto davčnih doklad. Porazdelitev doklad k direktnim davkom. §• 40. Praviloma je doklade k direktnim davkom porazdeliti na vse v občini predpisane davke te vrste, brez razločka, je li davku podvrženi občan ali ni, ter naložiti na vse razrede teh davkov v jednaki meri (po odstotkih). Oprostitev od občinskih priklad. §. 41. Doklade k direktnim davkom se ne smejo nalagati dvorskim, državnim, deželnim, občinskim in javnih zakladov uradnikom in slugam, potem vojaškim osebam, kakor tudi ne vdovam in sirotam glede njih službene plače in glede njih iz službinskega razmerja izvirajočih pokojnin, provizij, vzgojevalnih doneskov in miloščinskih užitkov. Tudi se ne smejo službeni dohodki dušnih pastirjev zakonito priznanih verskih združeb do zneska 1000 goldinarjev in plače javnih učiteljev prikraj-ševati z občinskimi prikladami. Doklade k užitni ni. §. 42. Doklada k užitnini sme zadevati samo použitek v občinskem ozemlji, a ne pridelovanja, niti trgovinskega prometa. Pravni pripomočki zoper sklepe ob občinskih prikladah. §. 43. Sklepe občinskega sveta ob občinskih prikladah vsake vrste je javno dati na znanje (§. 62., zadnji odstavek). Kdor misli, da se mu s takimi sklepi godi krivica, mora svoje ugovore zoper nje vložiti v odprtem roku (§. 85.). S takimi ugovori je, ako občinskega sveta sklep ne potrebuje daljšega potrdila, ravnati kakor s prizivom (§. 84.), v nasprotnem slučaji pa jih je priložiti prošnji za potrdilo sklepa (§. 81.). Izdajauje predpisov v stvareh Urajne policije in izročenega področja. §• 44. V kolikor zvrševanje krajne policije po zakonu ni odkazano cesarskim organom, sme občinski svet v mejah obstoječih zakonov, in brez škode njih določilom, izdajati krajno-policijske, za obseg občine veljavne zapovedi in prepovedi, ter tistim, ki bi jih prestopili, zapretiti globo v znesku do sto goldinarjev, ali, kadar bi se ta od prestopnika ne mogla izterjati, po jeden dan zapora za vsakih pet goldinarjev. t Ako je občini prepuščeno, kako ji je oskrbovati posamezna opravila iz- j ročenega področja, ukrene občinski svet v ti reči potrebne sklepe, oziraje se ! na dotične zakonite predpise. Priskrbovanje pripomočkov za zvrševanje krajne policije in za oskrbovanje opravil izročenega področja. §. 45. Občinski svet je dolžan, za zavode in naprave, ki so potrebni za zvrševanje krajne policije, kakor tudi za namenu primerno oskrbovanje opravil izročenega področja dovoliti potrebne novce, in on je odgovoren za vsak opust, katerega zakrivi v tem oziru. Občinski svet mora na dalje priskrbeti pripomočke, ki so potrebni za oskrbovanje takih opravil krajne policije, ki so odkazana cesarskim organom (§. 26., zadnji odstavek, in §. 83., 3. odstavek). Visokost doneska, katerega mora v ta namen plačati občina, določi se po dogovoru med vlado in občinskim svetom. Preskrbovali j e ubogih. §. 46. Občinski svet mora svojo posebno pažnjo obračati na preskrbovanje ubogih. Ako v to ne zadostujejo pripomočki obstoječih dobrodelnih in ubožnih naprav, za katerih vzdrževanje je skrbeti z ozirom na dotične ustanove, in tudi ne drugi v to odmenjeni pripomočki, mora občinski svet priskrbeti znesek, ki je v pokritje potreben, in sme določiti, kako ga je uporabiti. Uredba zadev okrajnih načelnikov. §. 47. Občinski svet sklepa o številu okrajnih načelnikov, kakor tudi o tem, kako je postaviti nje in njih namestnike, o njih področji, o dobi njih uradnega poslovanja, o njih morebitnih plačah in o navodilu, katero jim je dati. Volitev zaupnih mož za poskušnjo poravnav. §• 48. Občinski svet voli izmed občanov zaupne može za poskušnjo poravnave med spornimi strankami. Natančnejša določila o tem obseza dotični državni, oziroma deželni zakon. Oddajanje mnenj. §• 49. Občinski svet je dolžan, oddati svoje mnenje, ako je zahteva politično deželno oblastvo ali v stvareh samosvojega področja občinskega deželni odbor. Izročitev upravnili st vari j magistratu v razsojevauje. §. 50. Občinski svet določuje, katere upravne stvari se prepuščajo magistratu v razsojevanje. Vendar se stvari, o katerih je po §§. 29., 30., 31., 32., 33., 36., 37., 39., 44., 45., 46., 47., 48. in 49. sklepati občinskemu svetu, ne smejo prepuščati magistratu. Zvrševanje prigleda po občinskem svetu. §. 51. Občinskemu svetu pristaja prigled ob vsem poslovanji, tako v stvareh samosvojega, kakor izročenega področja občinskega. Občinski svet mora tedaj nadzorovati poslovanje magistrata in dotičnih posebnih uradov, okrajnih načelnikov in oskrbništev občinskih zavodov. Upravičen je, v ta namen, kakor tudi v nadzorovanje občinskih podjetij, dalje v oddajanje mnenj in nasvetov v občinskih stvareh postavljati posebne komisije ter k takim komisijam klicati tudi zaupne može zunaj svoje srede. Vrhu tega sme, izvršujoč prigled, zahtevati, da se mu predlože spisi, listine, računi, pisma in poročila, ki se tičejo posameznih opravil. Hranitev in pregledovanje blagajni«. §. 52. Občinski svet je dolžan, skrbeti za to, da se občinske blagajnice primerno hranijo, in da jih komisarji, katere izvoli on, večkrat med letom pregledajo in, ako je treba, dado likvidirati. Pretresovanjc in reševanje letnih računov. §. 53. Občinskemu svetu pristaja, pretresati in konečno reševati vse račune o prejemkih in potroških občine in občinskih naprav. Eačune je vsako leto najdalje tri mesece po preteklem upravnem letu, za katero so položeni, izročiti občinskemu svetu (§. 71.). Predno jih začne pretresati občinski svet, razgrniti jih je štirinajst dnij javno v občinskem uradu občanom na vpogled, kar je v občini pravočasno dati na znanje. Opazke, katere občani navedb o računih, vzeti je pri pretresanji v premislek. Ako se računski postavki, katere je ometal občinski svet, ne opravičijo dovoljno, tedaj le-ta izreče upravno razsodbo zoper tistega, ki je dolžan plačati, s pridržkom daljnega zakonitega postopanja. 1? Pravica občinskega sveta razsojati o pritožbali. §• 54. Občinski svet razsoja o pritožbah dospelih do njega zoper razsodbe in odredbe magistratove v stvareh samosvojega področja občinskega, in to tudi v onih slučajih, kadar je občinski svet take stvari odkazal magistratu v obravnavanje (§. 50.), v kolikor razsodba o takih pritožbah ne pristaja po §. 84. političnemu oblastvu. Kako se oskrbujejo opravila. §. 55. Občinski svet se razdeli v odseke v ta namen, da se le-ti prej posvetujejo o različnih opravilih njegovega področja. Število odsekov določi sam. Vrhu tega sme za poprejšnje posvetovanje in oskrbo posameznih opravil določiti posebne odbore, katerih člane izvoli za vsak slučaj posebej. Občinskemu svetu ostane pridržano, da, oziraje se na določila tega občinskega reda, uravna svoje, kakor tudi magistratovo in dotičnih posebnih uradov opravilstvo z opravilnim redom, oziroma z navodilom. Premembe opravilnega reda ali navodila se smejo skleniti samo na pismeno predloženi, z dnevnim redom (§. 56.) razglašeni samostalni nasvet. Zborovanje občinskega sveta. §• 56. Občinski svet določuje število in čas svojih rednih sej, h katerim skliče za vsak slučaj posebej župan ali, kadar je le-ta zadržan, podžupan, in to, nujne slučaje izvzimši, vsaj 48 ur prej vse občinske svetovalce, naznanjuje jim posvetovalne predmete. Občinski svet se sme vrhu tega sklicati tudi drugekrati, kadar se to treba zdi županu, oziroma podžupanu, a mora se sklicati, in to najdelj v osmih dneh, kadar najmenj tretjina članov občinskega sveta s pismeno vlogo, ali kadar politični deželni načelnik to zahteva. V obeh zadnjih slučajih je, kadar sta zadržana župan kakor tudi podžupan, po letih najstarejši član občinskega sveta upravičen in dolžan, sklicati občinski svet. Vsaka seja, katera se ni sklicala po predstoječih določilih, je nezakonita, in v taki seji narejeni sklepi so neveljavni. Političnemu deželnemu načelniku je čas vsake seje občinskega sveta, in sicer zajedno, ko se k seji vabijo občinski svetovalci, naznaniti z dotičnim dnevnim redom. Ke<* 5' :■ v ’ V ' ' . : •; ; :. ■ - ,■■ f;-. '*■ -■ , i . : j 'X' ■ £ r_ ' . ’ ■ ■ • . >■ » i ■: V V,' ■ ’ r Gemeinde-Wahlordnung für die luand.esl^a-'o.ptsta-ca.t LAIBACH. Selbstverlag des Stadtmagistrates Laibach. LAIBACH. Bruck von Klein & Kovač. 1887. ' ■ Gesetz vom 5. August 1887, mit welchem eine Gemeinde - Ordnung und eine Gemeinde-Wahlordnung für die Landeshauptstadt Laibach erlassen wird. TJeber Antrag des Landtages Meines Herzogthumes Krain finde Ich die angeschlossene Gemeinde - Ordnung und Gemeinde-Wahlordnung zu erlassen und zu verordnen, wie folgt: Artikel I. Diese Gemeinde-Ordnung und die dazu gehörige Gemeinde-Wahlordnung gelten für die Landeshauptstadt Laibach und treten mit dem Tage der Kundmachung in Kraft. Artikel II. Die dermal gewählten Gemeinderathsmitglieder bleiben so lange in ihrem Amte, bis sie nach der provisorischen Gemeinde-Ordnung für Laibach vom 9. Juni 1850, L. G. Bl. Nr. 276, die Keihe zum Austritte trifft. Artikel III. Bei der nächsten regelmässigen Wahl der Gemeinderathsmitglieder ist nach der angeschlossenen Gemeinde-Wahlordnung vorzugehen. Artikel IV. Mit dem Tage der Wirksamkeit der angeschlossenen Gemeinde-Ordnung und der dazu gehörigen Gemeinde-Wahlordnung treten die provisorische Gemeinde-Ordnung für die Landeshauptstadt Laibach vom 9. Juni 1850, L. G. Bl. Nr. 276, und die Gesetze vom 15. Oktober 1868, L. G. Bl. Nr. 14, und vom 13. Mai 1876, L. G. Bl. Nr. 10, ausser Kraft. Artikel V. Mein Minister des Innern ist mit der Durchführung dieses Gesetzes beauftragt. Kreuth, 5. August 1887. Franz Joseph m. P. Taaffe m. p. 1* für die Landeshauptstadt Laibach. I. Hauptstück. Von dem Gebiete der Gemeinde, den Gemeindemitgliedern und Auswärtigen. Umfang und Eintheilung des Gemcindegebietes. §• I- Las Gebiet der Stadtgemeinde Laibach umfasst fünf Bezirke, und zwar: I. Bezirk, Schulviertel genannt; II. Bezirk, Jakobsviertel genannt; III. Bezirk, Burgviertel genannt; IY. Bezirk, Bahnviertel genannt; und Y. Bezirk, zu welchem die Vororte Schwarzdorf (črna vas), Ilovica, Hauptmanca, Karolinengrund (Karolinška zemlja), Hradetzkydorf (Hradeckega vas) und Hühnerdorf (Kurja vas) gehören. Diese Bezirke sind durch Gemeindebeschluss genau zu begrenzen und zum Zwecke der leichteren Besorgung der Gemeindeangelegenheiten nach Bedarf in Unterbezirke zu theilen. Geinelndemitgliedcr und Auswärtige. §■ 2. In der Gemeinde unterscheidet man: 1. Gemeindemitglieder. 2. Auswärtige (Fremde). Die Gemeindemitglieder sind: a) Gemeindeangehörige, b) Gemeindegenossen. Ciemeindeangchürige. §• 3. Gemeindeangehörige sind jene, welche in der Gemeinde heimatberechtiget sind. Nur österreichische Staatsbürger können Gemeindeangehörige sein. Die Erwerbung und der Verlust der Gemeindeangehörigkeit sind nach dem Gesetze, betreffend die Regelung der Heimatverhältnisse, zu beurtheilen. lieber das Ansuchen um Aufnahme in den Gemeindeverband als Gemeindeangehöriger entscheidet, mit Ausschluss jeder Berufung, die Gemeinde. Für die bewilligte Aufnahme ist eine ihrer Höhe nach von Jahr zu Jahr vorhinein zu bestimmende Taxe bis zum Betrage von 100 ll. in die Gemeinde-casse zu bezahlen. Ctemeinde-Bürgcr. §• 4. Jene Gemeindeangehörigen, welche dermalen das Bürgerrecht besitzen oder dasselbe in der Folge durch ausdrückliche Verleihung von Seite der Gemeinde erwerben, werden Bürger genannt. Das Bürgerrecht darf nur solchen Gemeindeangehörigen verliehen werden, welche sieh sammt ihrer Familie eines unbescholtenen Rufes erfreuen, den Besitz eines, den Unterhalt einer Familie sichernden Vermögens oder Nahrungszweiges nachweisen, und welchen keiner der in der Gemeinde-Wahlordnung enthaltenen Ausnahms- oder Ausschliessungsgründe hinsichtlich der Wahl im Wege steht. Jeder, dem das Bürgerrecht verliehen wird, hat eine Aufnahmstaxe von 25 fl. bis 50 fl. und einen Bürgerfondsbeitrag von 50 fl. bis 100 fl. an die Gemeindecasse zu entrichten. Aus wichtigen Gründen kann ihn die Gemeinde von der Zahlung dieser Gebühren auch befreien. Frauen der Gemeinde-Bürger. §. 5. Frauen können selbstständig das Bürgerrecht nicht erwerben; sie erlangen jedoch durch Verehelichung mit einem Gemeinde-Bürger oder durch Erwerbung des Bürgerrechtes von Seite ihres Ehegatten die mit demselben verbundenen materiellen Vortheile. Verlust des Geni ein de-Bürgerrechtes, beziehungsweise seiner Vortheile. §. 6. Der Gemeinde-Bürger verliert das Bürgerrecht: a) wenn er aufhört, Gemeindeangehöriger von Laibach zu sein; b) wenn rücksichtlich seiner Person solche Umstände eintreten, mit welchen nach den in der Gemeinde-Wahlordnung enthaltenen Bestimmungen die Ausschliessung von dem activen und passiven Wahlrechte verbunden ist. Doch treffen die nachtheiligen Folgen des Verlustes des Bürgerrechtes in dem unter b) angeführten Falle nur ihn allein, folglich weder seine schuldlose Ehegattin, noch die vor diesem Zeitpunkte erzeugten Kinder. Die Ehegattin verliert aber die nach §. 5 erlangten Vortheile des Bürgerrechtes im Falle der Ungiltigkeits-Erklärung der Ehe, sowie der Auflösung derselben, ausser wenn die letztere durch den Tod des Ehegatten erfolgt; ferner im Falle der von ihr verschuldeten Ehescheidung, wie auch ihrer Wiederverehelichung als Witwe mit einem Manne, welcher das Bürgerrecht der Stadt Laibach nicht besitzt. Gcmemdcgenossen. §■ 7. Gemeindegenossen sind jene österreichischen Staatsbürger, welche, ohne in der Gemeinde heimatberechtiget zu sein, im Gebiete derselben ihren Wohnsitz und entweder daselbst einen Haus- oder Grundbesitz haben, oder von ihrem in der Gemeinde betriebenen Gewerbe oder ihrem Erwerbe oder sonstigem Einkommen eine hier vorgeschriebene Steuer entrichten. Ehreubürgerrecht. §• 8. Die Gemeinde ist berechtiget, österreichischen Staatsbürgern , die sich um den Staat, das Land oder die Stadt verdient gemacht haben, ohne ßück-sicht auf den Wohnsitz, das Ehrenbürgerrecht zu verleihen. Gemeimlcmatrikel. §. 9. Heber alle Gemeindemitglieder wird eine Matrikel geführt, deren Einsicht jedermann freisteht. Auswärtige. §. 10. Alle Personen in der Gemeinde, die nicht Gemeindemitglieder sind, werden Auswärtige genannt. Reckte der Gcmeindemitglieder und der Auswärtigen. §. 11. Jedermann in der Gemeinde hat Anspruch: a) auf Schutz seiner Person und seines im Gemeindegebiete befindlichen Eigenthumes; b) auf Benützung des zu öffentlichem Gebrauche bestimmten Gemeindegutes und der Gemeinde-Anstalten nach Mass der betreffenden Einrichtungen. Die Gemeindemitglieder haben überdies das active und passive Wahlrecht für die Gemeindevertretung nach Massgabe der Wahlordnung. Die Gemeindeangehörigen haben im Falle der Verarmung das Recht auf Unterstützung aus Gemeindemitteln nach Massgabe ihrer Bedürftigkeit und der für die Armenversorgung bestehenden Einrichtungen. Die Gemeinde-Bürger haben nebst diesem Rechte der Gemeindeangehörigen insbesondere noch: a) das Wahlrecht in der Gemeinde ohne Rücksicht auf Steuerzahlung; 6J Anspruch auf Versorgung'aus den für sie bestimmten Stiftungen und Fonden. Die Ehrenbürger haben die Rechte der Gemeinde-Bürger, ohne mit ihnen die Verpflichtungen zu theilen. Auswärtigen, die sich über ihre Heimatberechtigung ausweisen oder wenigstens darthun, dass sie zur Erlangung eines solchen Nachweises die erforderlichen Schritte gemacht haben, darf die Gemeinde den Aufenthalt im Gemeindegebiete nicht verweigern, so lange dieselben mit ihren Angehörigen J einen unbescholtenen Lebenswandel führen und so lange sie der öffentlichen Mildthätigkeit nicht zur Last fallen. Fühlt sich ein Auswärtiger in dieser Beziehung durch eine Verfügung der Gemeinde beschwert, so kann er sich um Abhilfe an die politische Landesbehörde wenden, gegen deren Entscheidung beiden Theilen die Berufung au das Ministerium des Innern offen steht. Pflichten der Gemeindemitglieder und der Auswärtigen. §. 12. Jedermann in der Gemeinde ist verpflichtet, die von derselben in ihrem gesetzlichen Wirkungskreise getroffenen Anordnungen zu befolgen. Die Gemeindemitglieder, mit ihnen aber auch andere, in der Gemeinde steuerpflichtige Personen, die nicht Gemeindemitglieder sind, haben überdies die Gemeindelasten nach den Bestimmungen dieses Gesetzes zu tragen. II. Hauptstück. Von der Gemeindeverfassung. Gemeindevertretung. §• 13. Die Gemeinde wird in ihren Angelegenheiten durch den Gemeinderath vertreten, der dieselben theils selbst, theils durch den Bürgermeister mit dem Magistrate, theils durch die Bezirksvorsteher besorgt. I. Ätschnitt. Von dem Gemeinderathe. Zusammensetzung des Gemeinderathes. §. 14. Die Mitglieder des Gemeinderathes werden von der Gemeinde aus ihrer Mitte gewählt. Die Zahl derselben ist auf dreissig festgesetzt. Die näheren Bestimmungen über die Wahlberechtigung und die Wählbarkeit, sowie über das Verfahren bei der Wahl enthält die Gemeinde-Wahlordnung. Verpflichtung zur Annahme der Wahl in den Gemcinderath. §. 15. ln der Begel ist jedes wählbare Gemeindemitglied verpflichtet, die auf dasselbe gefallene Wahl in den Gemeinderath anzunehmen und die mit seinem Amte verbundenen Obliegenheiten bis zum Ablaufe der Wahlperiode zu erfüllen. Ein Becht, die Wahl abzulehnen oder das angenommene Mandat zurückzulegen, haben; a) Seelsorger und öffentliche Lehrer; b) active Staats-, Landes- und öffentliche Pondsbeamte; c) Militärpersonen; d) Personen, die über 60 Jahre alt sind; e) Personen, welche die drei letztverflossenen Jahre vor der Wahl hindurch Mitglieder des Gemeinderathes waren, für die nächsten drei Jahre. Wer ohne einen solchen Ablehnungsgrund die Annahme der auf ihn gefallenen Wahl ungeachtet wiederholter Aufforderung verweigert oder das angenommene Mandat zurücklegt, verfällt in eine vom Gemeinderathe zu be-messende, in die Gemeindecasse fliessende Geldbusse bis 100 fl. Nur aus besonders rftcksichtswürdigen Gründen kann bei Abgang der obigen Ablehnungsgründe der Gemeinderath von der Annahme der Wahl befreien oder eventuell die Zurücklegung des angenommenen Mandates gestatten. Dauer gen «lieselben. §. 15. Der Magistrat hat für jeden Wahlkörper eine besondere Wählerliste zu verfassen. Die Wählerlisten sind zu Jedermanns Einsicht rechtzeitig beim Magistrate aufzulegen, und ist dreimal in der amtlichen Landeszeitung, sowie durch öffentlichen Anschlag in der Gemeinde kundzumachen, dass dies geschehen und dass binnen 14 Tagen vom Tage der ersten Kundmachung in dem Amtsblatte die Wählerlisten eingesehen und gegen dieselben Einwendungen angebracht werden können. lieber die rechtzeitig eingebrachten Einwendungen entscheidet der Gemeinderath binnen längstens 8 Tagen. Der Magistrat nimmt die beschlossenen Berichtigungen in den Wähler-• listen sogleich vor, verständiget hievon die Eeclamanten und legt binnen 3 Tagen nach Erledigung der sämmtlichen erhobenen Einwendungen die berichtigten Wählerlisten neuerlich zu Jedermanns Einsicht auf, was gleichzeitig in der Gemeinde durch öffentlichen Anschlag kundzumachen ist. Die Entscheidungen des Gemeinderathes sind für die im Zuge befindliche Wahl endgiltig, und sind ausser den auf Grund dieser Entscheidungen etwa nothwendig gewordenen Berichtigungen der Wählerlisten weitere Berichtigungen derselben nicht zulässig. Besorgung «Ics Wahlgeschäftes anlässlich «1er Auflösung «les Gemeinderathes. §. 16. Im Falle der nach §. 87 der Gemeinde-Ordnung erfolgten Auflösung des Gemeinderathes übernimmt der politische Landesehef die dem Magistrate und dem Gemeinderathe anlässlich der Gemeinderathswahlen obliegenden Functionen. Kundmachung «1er vor/, mich men «len Wahl. §• 17- Die Vornahme der Wahl ist wenigstens acht Tage vor deren Beginn sämmtlichen wahlberechtigten Gemeindemitgliedern durch Zustellung der mit den Wählerlisten versehenen Wahlausschreibung mit der Angabe bekannt zu machen, an welchem Orte, an welchen Tagen und zu welchen Stunden sich die einzelnen Wahlkörper zur Wahl, eventuell auch zur engeren Wahl 3* (§§. 25, 26) zu versammeln haben, welche Mitglieder des Gemeinderathes zum Austritte bestimmt und wie viele Gemeinderathsmitglieder von jedem Wahlkörper zu wählen sind. Gleichzeitig ist die bevorstehende Wahl auf die im §. 15 angegebene Weise in der Gemeinde kundzumachen und hievon dem politischen Landeschef die Anzeige zu erstatten. III. Abschnitt. Vornahme der Wahl. Wahlcommission. §. 18. Die Wahlhandlung wird in jedem Wahlkörper durch eine eigene Wahlcommission geleitet, welche unbeschadet der Bestimmung des §. 16 aus einem Mitgliede des Gemeinderathes als Vorsitzenden, aus einem Mitgliede des Magistrates und aus drei wählbaren Gemeindemitgliedern besteht und vom Ge-meinderathe rechtzeitig bestellt wird. Die Wahlcommission ist für den gewissenhaften Vollzug der Wahl verantwortlich. Die Mitglieder derselben haben sich jedes Einflusses auf die Stirnmgebung der Wahlberechtigten zu enthalten. Der politische Landeschef kann zur Wahlhandlung einen Abgeordneten mit der Bestimmung absenden, die Befolgung des Gesetzes wahrzunehmen. Keihenfolge der Wahlen in den Wahlkörpern. §. 19. Die Wahlkörper versammeln sich abgesondert. Zuerst wählt der dritte, dann der zweite und zuletzt der erste Wahlkörper. Iteginn der Wahlhandlung. §. 20. Die Wahlhandlung ist öffentlich. Vor dem Beginne der Abstimmung hat der Vorsitzende der Wahlcommission den versammelten Wählern den Inhalt der §§. 8, 9, 10 dieser Wahlordnung über die zur Wählbarkeit erforderlichen Eigenschaften gegenwärtig zu halten, ihnen den Vorgang bei der Abstimmung und Stimmenzählung zu erklären und sie aufzufordern, ihre Stimme nach freier Ueberzeugung ohne alle eigennützigen Nebenabsichten so abzugeben, wie sie es nach ihrem besten Wissen und Gewissen für das Gemeindewohl am zuträglichsten halten. Beschlussfassung der Wahlcommission. §. 21. Die Beschlüsse der Wahlcommission werden durch absolute Stimmenmehrheit gefasst. Der Vorsitzende der Wahlcommission stimmt nur bei gleichgetheilten Stimmen mit und gibt in einem solchen Falle durch Anschluss an die eine derselben mit seiner Stimme den Ausschlag. Eine Entscheidung über die Zulassung zur Stimmabgabe oder über die Giltigkeit abgegebener Stimmen steht der Wahl Commission nur dann zu: a) wenn sich bei der Stimmabgabe über die Identität eines Wählers Anstände ergeben; b) wenn die Giltigkeit einzelner abgegebener Stimmen oder Vollmachten oder Widerrufe der letzteren in Frage kommt, oder c) wenn gegen die Wahlberechtigung einer in den Wählerlisten eingetragenen Person bei der Wahlhandlung Einsprache erhoben wird. Eine solche Einsprache kann nur insolange, als diejenige Person, deren Wahlberechtigung angefochten wird, ihre Stimme nicht abgegeben hat, und nur insoferne erhoben werden, als behauptet wird, dass bei dieser Person seit der Feststellung der Wählerliste ein Erforderniss des Wahlrechtes entfallen sei. Die Entscheidung der Wahlcommission muss in jedem einzelnen Falle vor Fortsetzung der Wahl erfolgen. Alle der Wahlcommissiou zustehenden Entscheidungen sind endgiltig. Zeit mul Ort der Abstimmung. §. 22. Jeder Wahlberechtigte, welcher sein Wahlrecht ausüben will, muss zur bestimmten Zeit und au dem bestimmten Orte erscheinen. Stimmgebung. §. 23. Die Namen der erscheinenden Wähler werden in das von einem Mit-gliede der Wahlcommission zu führende Protokoll eingetragen. Unmittelbar vor Beginn der Abstimmung hat sich die Wahlcommission zu überzeugen, dass die zum Hineinlegen der Stimmzettel bestimmte Wahlurne leer ist. Die Wahlberechtigten können jeden Wahlfähigen in der Gemeinde wählen und sind an den Wahlkörper, zu dem sie gehören, nicht gebunden. Die Stimmgebung geschieht durch Stimmzettel, auf welchen die zu wählenden Gemeinderathsmitglieder in der, in der Wahlausschreibung angegebenen Anzahl zu verzeichnen sind. Die Unterfertigung der Stimmzettel ist nicht erforderlich. Der Vorsitzende der Wahlcommission übernimmt von jedem Wähler den zusammengefaltet übergebenen Stimmzettel, legt jeden einzeln in die Wahlurne und wacht darüber, dass nicht anstatt Eines mehrere Stimmzettel abgegeben werden. Schluss der Abstimmung. §. 24. Sobald alle anwesenden Wähler eines Wahlkörpers ihre Stimmen abgegeben haben und die zur Stimmgebung in der Kundmachung festgesetzte Zeit verstrichen ist (§. 17), ist vom Vorsitzenden der Wahlcommission die Stimmgebung für geschlossen zu erklären. Es dürfen jedoch Wähler, welche noch vor Ablauf der bestimmten Schlussstunde im Wahllocale erscheinen und daselbst beim Schlüsse der Abstimmung anwesend sind, von der Stimmgebung picht ausgeschlossen werden. Sli m m en Zahlung. §• 25. Nach Schluss der Stimmgebung hat die Wahlcommission am Wahlorte die Eröffnung und Zählung der Stimmzettel und hierauf die Stimmenzählung vorzunehmen. Gänzlich unausgefüllte oder nur mit den Namen solcher Personen, Welche nicht wählbar sind, ausgefällte Stimmzettel sind bei der Zählung der letzteren nicht zu berücksichtigen. Die eröffneten Stimmzettel werden mit fortlaufenden Nummern versehen und ist von zwei Mitgliedern der Wahlcommission über die Personen, welche Stimmen erhalten haben, je eine Stimmliste zu führen. Die beiden Stimmlisten müssen übereinstimmen und sind von sämmtlichen Mitgliedern der Wahi-commission zu unterfertigen. Enthält ein Stimmzettel mehr Namen, als Gemeinderathsmitglieder zu wählen sind, so sind die über diese Zahl auf dem Stimmzettel zuletzt angesetzten Namen unberücksichtiget zu lassen. Sind weniger Namen auf dem Stimmzettel angeführt, so verliert er deshalb seine Giltigkeit nicht. Ist der Name einer und derselben Person auf einem Stimmzettel mehrmals verzeichnet, so wird er bei der Zählung der Stimmen nur einmal gezählt. Stimmen, welche auf einen von einem anderen Wahlkörper bereits Gewählten oder auf eine in Gemässheit der §§. 8, 9 und 10 nicht wählbare, beziehungsweise von der Wählbarkeit ausgenommene oder ausgeschlossene Person gefallen; Stimmen, welche an Bedingungen geknüpft oder denen Aufträge an den zu Wählenden beigefügt sind; endlich Stimmen, welche die damit bezeichnete Person nicht deutlich entnehmen lassen, sind uugiltig und werden den abgegebenen Stimmen nicht beigezählt. Als gewählt ist derjenige anzusehen , welcher mehr als die Hälfte aller abgegebenen gütigen Stimmen für sich hat. Wenn mehr Personen, als zu wählen sind, die absolute Stimmenmehrheit für sich haben, so entscheidet die überwiegende Stimmenzahl oder bei gleicher Stimmenzahl das von dem Vorsitzenden der Wahlcommission zu ziehende Los darüber, wer von ihnen als gewählt anzusehen sei. Wurde die absolute Stimmenmehrheit nicht erlangt, so wird rücksichtlich der noch zu wählenden Gemeinderathsmitglieder zur engeren Wahl geschritten, welche aber an dem Tage der ersten Wahl nicht stattfinden darf. Das Ergebniss der Wahl und die Namen der in die engere Wahl Einzubeziehenden sind sogleich zu veröffentlichen. Engere Wahl. §. 26. Bei der engeren Wahl haben sich die Wähler auf jene Personen zu beschränken, die bei dem ersten Scrutinium nach denjenigen, welche die absolute Mehrheit erlangten, die relativ meisten Stimmen für sich hatten. Die Zahl der in die engere Wahl zu bringenden Personen ist immer die doppelte von der Zahl der noch zu wählenden Gemeinderathsmitglieder. Bei Stimmengleichheit entscheidet das Los, wer in die engere V ahl zu bringen sei. Jede Stimme, welche bei der engeren Wahl auf eine nicht in diese Wahl gebrachte Person fällt, ist als ungiltig zu betrachten. Sind bei der engeren Wahl alle abgegebenen gütigen Stimmen zwischen sämmtlichen in die Wahl gebrachten Personen gleich getheilt, so dass jede von ihnen die Hälfte aller Stimmen für sich hat, so entscheidet das von dem Vorsitzenden der Wahlcommission zu ziehende Los, wer von ihnen als gewählt anzusehen sei. Insoweit ausser diesem Palle die absolute Stimmenmehrheit nicht erzielt wird, ist die engere Wahl fortzusetzen, bis hinsichtlich aller zu wählenden Gemeinderathsmitglieder die absolute Stimmenmehrheit oder die obgedachte gleiche Theilung der Stimmen zwischen allen in die engere Wahl gebrachten Personen erreicht ist, in welch’ letzterem Palle schliesslich das Los entscheidet. Wahlberechtigte sind deshalb, weil sie bei einem früheren Wahlgange ihr Stimmrecht nicht ausgeübt haben, bei dem folgenden Wahlgange von der Ausübung dieses Rechtes nicht ausgeschlossen. Verkündigung des Wahlergebnisses. §. 27. Nach vollendeter Wahlhandlung wird von der Wahlcommission das darüber geführte Protokoll, welches die gefassten Beschlüsse der Wahlcommission zu enthalten und das Wahlergebniss zu constatiren hat, geschlossen, unter Beilegung der Wählerliste, der Stimmzettel und der beiden Stimmlisten, sowie der etwaigen Vollmachten und Widerrufungsurkunden von den Mitgliedern der Wahlcommission unterfertiget, versiegelt und dem Bürgermeister übergeben. Das Wahlergebniss ist sofort mittelst Anschlag in der Gemeinde zu veröffentlichen. Der Bürgermeister hat jedem Neugewählten, gegen den ein Ausuahms-oder Ausschliessungsgrund nach den §§. 8, 9, 10 nicht vorliegt, das Wahl-certificat ohne Verzug zustellen zu lassen. Dieses Certificat berechtiget den Gewählten zum sofortigen Eintritte in den Gemeinderath und zum Beginne der Amtsführung. Eiuwemluiigeu gegcu «las Waklverfakrcn. §• 28. Einwendungen gegen das Wahlverfahren sind binnen der Präclusivfrist von acht Tagen nach Kundmachung des Ergebnisses der letzten Wahl bei dem Magistrate einzubringen. Einwendungen, welche einen Gegenstand des Verfahrens zur Vorbereitung der Wahl (Reclamationsverfahren) betreffen, sind hier nicht mehr zulässig. Die allenfalls eingebrachten Einwendungen sind sammt allen Wahlacten dem Gemeinderathe vorzulegen, welcher über die Giltigkeit der einzelnen Wahlen ohne Zulassung einer weiteren Berufung entscheidet. Die als gütig erkannten Wahlen sind öffentlich bekannt zu geben, bezüglich der ungiltig erklärten sind unverzüglich Neuwahlen auszuschreiben. Das letztere gilt auch, wenn die Wahl auf Jemanden gefallen ist, welcher vor der Entscheidung des Gemeinderathes über die Giltigkeit der Wahlen einen gesetzlichen Ablehnungsgrund geltend macht. II. Hauptstück. Wahl des Bürgermeisters und des Vicebürgermeisters. Vornahme der Wahl des Bürgermeisters. §■ 29. Nach Abschluss der Gemeinderathswahlen ist zur Wahl des Bürgermeisters zu schreiten (§§. 19, 22 der Gemeinde-Ordnung). Zu dieser Wahl, welche unter dem Vorsitze des an Jahren ältesten Gemeinderathsmitgliedes stattzufinden hat, sind sämmtliche Mitglieder des Ge-meinderathes mit dem Beisatze einzuladen, dass jene, welche ohne hinreichende Entschuldigung entweder nicht erscheinen oder vor Beendigung der Wahl sich entfernen, ihres Amtes, sowie der Wählbarkeit auf die Dauer von drei Jahren als verlustig anzusehen seien und überdies in eine Geldbusse zu Gunsten der Gemeinde verfallen, welche der Gemeinderath bis zum Betrage von einhundert Gulden bemessen kann. Gegen den diesfälligen Beschluss des Gemeinderathes ist keine Berufung zulässig. Bedingung der Giltigkeit der Walil des Bürgermeisters. §. 30. Zur Giltigkeit der Wahl des Bürgermeisters ist die Anwesenheit von wenigstens zwei Drittheilen und die absolute Stimmenmehrheit der Gesammt-zahl aller Gemeinderathsmitglieder (§. 14 der Gemeinde-Ordnung) erforderlich. Kommt bei der Abstimmung die gedachte Stimmenmehrheit nicht zu Stande, so ist eine zweite Abstimmung vorzunehmen, und falls auch bei dieser nicht die nöthige Stimmenmehrheit sich herausstelit, zu der engeren Wahl zu schreiten. Bei der engeren Wahl haben die Wähler sich auf jene Personen zu beschränken, welche bei der zweiten Abstimmung die relativ meisten Stimmen erhalten haben. Bei Stimmengleichheit entscheidet das Los, wer in die engere Wahl einzubeziehen ist. Jede Stimme, die bei der dritten Abstimmung auf eine nicht in die engere WTahl gebrachte Person fällt, ist als ungiltig zu betrachten. Bei dieser Abstimmung ist Derjenige als gewählt anzusehen, welcher die absolute Stimmenmehrheit der abgegebenen Stimmen erhalten hat. Ergibt sich bei der engeren Wahl Stimmengleichheit, so entscheidet das Los. Die Wahl ist immer mit Stimmzetteln vorzunehmen. Das Los ist in beiden Fällen vom Vorsitzenden zu ziehen. Sollte der Gewählte die WTahl nicht annehmen, so ist binnen längstens acht Tagen eine neue Wahl mit Beobachtung der im §. 29, sowie in diesem Paragraphe enthaltenen Bestimmungen vorzunehmen. Wahl des Vicebürgermeisters. §• 31. Für die Wahl des Vicebürgermeistes gelten ebenfalls die Bestimmungen des §. 30. Wahlprotokoll. §. 32. Heber die Wahl des Bürgermeisters, sowie über jene des Vicebürger-meisters ist ein Protokoll aufzunehmen, welches von dem Vorsitzenden, zwei Gemeinderathsmitgliedern und dem Schriftführer zu unterzeichnen und mit allen Wahlacten bei dem Magistrate zu hinterlegen ist. Neuwahlen im I.aufe der Wahlperiode. §. 33. Die Vorschriften der §§. 29 bis 32 kommen auch dann zur Anwendung, wenn die Stelle des Bürgermeisters oder des Vicebürgermeisters während der Amtsdauer derselben (§. 22 der Gemeinde-Ordnung) in Erledigung kommt. ■“=>S>K»>S