Dopisi. Od sv. Križa pri Slatini. (S p o m i a e k žeai!) Na severai atraai od Slatiae, aro hoda navzgor, leži gora Boč. Na južaem rebru te gore ae aahaja že od aekdaj dobro zaaaa, z domačim imeaom nGrilova" domaeija. Dae 29. aeptembra t. 1. odvzela je aemila smrt po daljai, mučBi bolezfli tej aiši črez vse akrbno ia blago gospodifljo. RaBJka, rojeiia pred 65 leti y 6 wr oddaljeBi Podsredi, ja prišla pred 36 leti za gospodinjo in bišoo oiater k tej hiši, Vea ^as pokazala se je raujka pri vaem poaaemaBJa vredaa kot skrbno, izgledao bišao mater. Bila je v aajlepši izgled vsem zakoa?kim, starišem,. gospodarjem in gospodiajam pa tudi vsakemu drugemu človeku. Spoštovaaa in ijnbljeBa je bi)a od daleč ia od blizu, od berača do višjih imeaitaih oseb. Pouosna je bila vedao na avoj mili materai jezik ia je aiarsikaterega z oatro beaedo zavraila, kdor je razžaljivo govoril črez čaatito dubovsčino in mili aaš jezik aloveaski. Kedar je bilo kaj treba atoriti za blagor domoviae, bila je oaa vaikdar med prvimi. Ob času volitev pošiljala je zravea svojega pošteBega moža tudi avojoga vrlega siaa Mibeca na bojišče, meaeč, aaj se že kot mlad faut privadi lmdemu boju proti aemčurakim pošastim, Vsako dobro podjetje je podpirala, kolikor je bilo Bajveč mogoče. Vrlemu Križevskemu pevskcmu društvu posvetila je troje aajboljših pevcev, od katerib je potem atarejša sestra vatopila v aamoataa uaat. šoiskih sester v Mariboru ia dobila redovao obleko letos na prazaik v Bebovzetja Marije Device v največje veselje svoje matere. Raajka plemeaita ne samo po imenu Plemenitaš, katerega je dobila po aedanjem drugem moži, temveč plemeaita tudi po avojem dejaaji. Zalostaa ve8t o smrti raajke pretreala je pač vaacega, kdor jo je pozaal, vedoč, kako biaga, darežljiva žeaa da je bila rajaa Neža Plemenitaš. Zapastila je pridarga, za ajo žalujočega moža ia sedcm dobro preakrbljeaih ia vaega apoštovanja vredaih otrok, kateri ji bodo še vedno v čast, ko že od aje koati ae bode več aajti. Da ao jo v resaici apoštovali ia Ijubili vsi, pokazalo se je, ko je ležala aa mrtvaakem odru; kajti prišli so ljudje od blizu ia daleč žalova-t ia molit za dnšo raajke. Caat. gospod duhovniki ia obilaa maožica ljudatva spreBiljali 80 raajko mater k večaemn počitku. V molitvah ia pri daritvi sv. maae spomiajali se je bodemo vc-dao, dokler tudi aaa ae poBesejo za ajo. Njea trud tukaj na zemlji poplačaj ji Bog obilao v uebeaih ! Iz Krčevin. (Uzoraa žeaa ia mati.) Dae 26. septembra t. 1. izročili amo večaemu pokoju kmetico Auo TrsteBJakovo, rojeao 1820 1. v imoviti Zidaričevi hiši pod Holmoui pri Oriaoži. Aao Zidaričko je vzel v zakoa Ivaa TrsteBjak, kmečki sia prave pravcate stare koreniBe. Iz tega zakoaa je bilo aedmere otrok, šest aiaov in joaa bi*i. Štirije aiaovi so študirali. Rea velika redkost ua kmotih. Najstarejši aia Davoria, ravaatelj v Kostajniei, zaaa je kot izborea brvaški pisatelj v svoji stroki; drugi sia Ivaa goapodari doma, tretji Aatoa, bivši uredaik ,,Slovaaa", dober pozaatelj vaeelovaaskega, a posebe jugoslovaaskega slovstva veatea ocenjevatelj, ki je tudi že spiaal razne reči, je uraduik v Ljubljaai, četrti Fraa je umrl 21. julija 1881, ko se je pripravljal za stroge akua- aje iz jezikoslovja, peti sia Jakob, ki je aarcdil maturo, učiteljuje v Golobiajaku, v Darovaru, v Slavoaiji; hoi Aaka in aajmlajši sia Mihael pomagata brata pri goapodaratvu. Vaa obitelj je zelo aadarjeaa. Pokojnica je bila redka žeaska prikazea na kmetih zaradi svojib dobrih ayojatev: Nikoli ai človek slišal iz njeaih uat aepristojne beaede, aikoli ai imela a sosedi aepotrebaib prepirov, pomilovala je vsakega aesrečaika; da je bila živo vaeta za Bravao vzgojo svojib otrok, ai treba ai onieajati; poaebe lepo ajeao svojstvo jo bila izredaa radodaraost; aikdar ai pustila berača Beaašičeaega izpod svoje strelie. Ako je katera soseda ali zaaaka čeaa pogrešala, treba jej je bilo iti aamo k ,,Trsteajakovi Aaiki", ia dobila je vaega v izobilji. V šolo je pokojaica bodila le malo easa, a imela je jako dober apomiaj vedela je maogo pravljic, pozBala razae rastliao tor vedela BJihova lepa sloveaska imena, ki se v tem krajo rabijo. Ko je bila dobre volje, rada je živo ozaaeevala kakega jej zaaaega posebaega pokojaega človeka ia to tako dobro, da bi to osebo lehko kaki dramatik ali roaiaaopiaec v kakem delu porabil. Nad vae pa jo je zaaima'a zgodovina domačega okraja. Kako je bila vesela, ako 8em pripovedal, kedaj je aezidaaa katera cerkev, kdo je bil prvi župaik pri tej cerkvi itd. To blagodušao žeao zadela je aa stare dai britka usoda. Že za mladib let oalepela je aa lepem očesu vsled udarca, ki so ga provzročila vratca, ia aaaledek tega je bil, da jo je pred tremi leti tudi deaao oko zaeelo ailao boleti ia čem dalje, tem bolj slabeti. Domačiai so si prizadcvali aa vse mogoče Bačiao, da ae bi izgubila popolaoma vida. Čestokrat je vrla hči dragi matcri priaeala zdravila iz Varaždiaa, toda vse zamaa. Vrla Aaika je čiato oslfpela, ia aajbolj jo je žalostilo to, da ai mogla več preati. Nit je vedela izvratao aakati. Laasko zimo je odšla v Gradec, da bi ai dala oko operirati, a doktorji so apozaali, da je bila za to prealaba. Zaradi te grozao aeareče ai bilo aikoli slišati iz ajeaib uat Bikake pritožbe, udana v božjo voljo je vse voljao trpela. Veliko veaelje sta jej bila uaukiajica Milica ia še mlajši anukec Ciriltek. Milo je bilo gledati, kako brižao in pazao je časib vodila še ae petletaa Milica babico aa bližuji Holm k božji shižbi ia zopet domov. Ko bi Sloveaci imeli ninogo jedaakih žea, bila bi jim arečaa bodočaost. Ta plemeaita, rea uzoraa žeaa, kateri ostaae v srcib vseb, ki ao jo pozaali, blag spomia, gotovo jo vredna, da ae jpj poatavijo na grobni spomeaik besede : Skrbna, vrla, dobra, mila, lilagndnšna, žena, inati; Kar bi dobra tu storila, Bog Ti v večnosti naplali! B. Fl. Od sv. Urbana. V Lovajncih, vasi tukajšaje župnije, se je prikazala pri goyedi kužaa bolezua v gobcu ia aa pavkljib Ker je uže precej živine okužeae, morala je bolezen dalje čaaa trajati, pa ljudje se bojijo stroškov ia potov ia kaj radi aesrečo zakrivajo. V preteklem tedau je prišel živinozdravaik iz Ptuja v kraj kugo, ter dal stroge aaredbe, po katerib ae naj ljudje ravaajo. Uzrok bolezai bi zual biti slabo deževao vreme, preblajeuje, močvirai kraj paše; lebko pa se je bila tudi kuga a ptujo živiao iz Hrvatakega pritepla in zasejala. Akoravao bolezea ui liitro uevaraa za življeaje živiae, \eadar napravi veliko akode, ker živiaa močao shajša, in ako bolezea močao aastopi, odpadejo parklji, kateri težko ali nikdar več ne zrastejo. Saaga po blevih, pazljiva poatrežba ia nataačao ravaaaje po ukazib živiaozdravaikovih so zdatai pripomoi-ki zoper kugo. — Da se je bolezea aaglo razširjala, je tudi uzrok, ker ae živiaa tukaj akupao po travaikib pase, ia tako aaleze zdrava živiaa od okužeaib bolezen.