Štev. 12.
V Ljubljani, 20. malega travna 1904.
XLIV. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Vftebiiin: Bodimo radikalni! — Za ljudsko šolstvo v Istri. — Zadnja zborovanja. — Z orožjem v roki in v rezervi — na Amonite! — Pisarna za zdravljenje naših bolnih stanovskih, družabnih, uradnih, književnih, narodnostnih in političnih razmer. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva. — Inserat. — Pripravniški tečaj v Idriji.
Bodimo radikalni!
S Štajerskega, v aprilu.
Živimo v času boja. Kamor pogledamo, povsod se nam odpira bojno polje. Doma bijemo boj za svetovna načela, v mnogojezični Avstriji so si narodi v ljutem nasprotju, ne-nemški narodi se bore za enakopravnost, ki je že zdavnaj zajamčena le na papirju, in na Daljnem Vztoku se bori bela in rumena rasa za nadvlado.
Vidimo tudi posamezne stanove, kako vztrajno se bore za sveta načela, za njih bodočnost itd., neomahujoč, četudi njih up začasno splava po vodi, s trdnim prepričanjem, da z novo, pomnoženo mladeniško silo vendar doženejo svoj smoter.
Da v tem kritičnem času naše vrlo učiteljstvo ne drži rok križema, je umljivo ob sebi. Tudi ono si ima priboriti še mnogo, mnogo. Vidimo ga, kako smelo vzdiguje svoj prapor kvišku, kako nevstrašeno vihti svoj meč, držeč se strogo začrtane poti v dosego svojega smotra. Velikanska truma le avstrijskih jugoslovanskih učiteljev, organizovanih v dični »Zavezi«, že ona sama je »strah vragam,« da govorimo z rusko narodno himno.
Njena podkrdela, okrajna učiteljska društva, jo vežejo v močno, nepremagljivo organsko celoto, v trdno vez, ki je ni moči nikakor pretrgati.
Tu v okrajnih učiteljskih društvih se snujejo načrti za nadaljne korake, tu se bodrijo tovariši, da pogumno vztrajajo na svojih pozicijah, da se ne vstrašijo vsake ostro brijoče sapice; omahljivci se tukaj osokolijo, mehkužci ojunačijo, mlačneži oživijo; marsikdo se tu ozdravi, da opusti dosedaj napačna pota.
Kakor je pa v vsaki vojski dosti ovaduhov in izdajalcev, ki jim ne uide zaslužena kazen, če jih zasačijo, tako je tudi med našimi vrstami najti še vedno tuintam takih izrodkov človeštva. Imamo še ljudi, ki takoj po vsakem zborovanju ponesejo vse na nepristojno mesto, da se s tem okoriščajo. Saj je znano, da ovaduhe in izdajalce nasprotniki plačujejo prav dobro. Da je takih neznačajnežev pri nas od dne do dne vedno manj, je le naš ponos. A dobivajo se še vedno v vsakem stanu, pa tudi v našem. Tako je bilo, je in bo. Ako pa zasačimo takega podleža, ga moramo tudi pošteno kaznovati! Zaničevanje mu bodi plačilo! Na pranger z njimi! Če hočemo rano popolnoma zaceliti, je potreba radikalnega zdravila. Take ljudi, če jih še smemo tako ime-
novati, je treba kratkomalo spraviti s pozorišča! Taki ovaduhi še vrhutega lažejo in zavijajo resnico!
Žalostno je, da se je moralo omeniti pri nekem spodnje-štajerskem učiteljskem društvu, da ima ovaduhe, zakaj kako bi bilo mogoče, da je bil popolnoma napačno informiran nadzornik, ki je ves razkačen za žugal, da razpusti društvo in izstopil iz njega. Tem ovaduhom, se že stopa na prste, in menda ne bo dolgo, da jih bridko zadene zaslužena kazen!
Žalostno je pa tudi, da take ovaduhe s slastjo sprejemajo naši predstojniki, ki bi nam morali biti zgled značaj ni h mož, naši vodniki, .u svetovalci. Namesto da bi se na pravem mestu prepričali o resničnosti in pognali malovredne ovaduhe čez prag, so jim dobrodošli ti črni ljudje in njih napačna poročila! Kakšno zaupanje in spoštovanje pa naj ima učiteljstvo do njih?!
Da je temu tako, je pač kriv sedanji vladni sistem; zakaj kakršna je dandanes konstelacija, bi se značajni in sposobni možje ne mogli držati tu pri nas. In proti temu se mora učiteljstvo tudi boriti! Torej le vztrajno naprej: v organizaciji je moč!
Za ljudsko šolstvo v Istri.
Istrski državni poslanec Spinčič je stavil v državnem zboru obširno interpelacijo glede šolstva v Istri in v Trstu, zlasti se je bavil z imenovanjem dveh učiteljev za nemško privatno ljudsko šolo v Opatiji. Iz te interpelacije posnemamo to-le: Ni zadosti, da država z denarjem davkoplačevalcev vzdržuje v Trstu in v Istri tri nemške srednje šole, le eno italijansko, le eno hrvaško in nobene slovenske; ni zadosti, da država z denarji davkoplačevalcev vzdržuje v Trstu tri nemške ljudske šole in eno nemško ljudsko šolo v Pulju; ni zadosti, da država z denarji davkoplačevalcev vzdržuje nemško mornariško spodnjo realko in nemško mornariško ljudsko šolo, prvo iz proračuna mornarice, drugo iz proračuna in s podporo ministrstva za bogočaste in nauk; ni zadosti, da ima država z denarjem davkoplačevalcev tudi mnoge druge izdatke za nemški pouk v Trstu in Istri in da izdaja v teh dveh deželah glasom proračuna za 1. 1903. za nemške srednje šole nad 166.000 K in za nemške ljudske šole nad 212.000 K, torej okroglo skoraj pol milijona kron za nemško šolstvo v teh dveh deželah, v katerih biva glasom zadnjega ljudskega štetja 15.956 Nemcev, 253.016
Italijanov in 215.904 Slovenci. Vse to ne zadošča ministrstvu njegove ekscelence gospoda dra. Koerberja z njega ekscelenco gospodom vitezom Hartlom kakor resortnim ministrom za bogočastje in nauk. Isto pušča plačevati iz državnih blagajnic tudi oba učitelja na nemški zasebni ljudski šoli v Opatiji, ki je bila zasnovana pred par leti za Nemce, preselivše se tjakaj na novo in le prehodno bivajoče tamkaj. In če uvažujemo te tri kraje, namreč Trst, Pulj in Opatijo, v katerih se izdava na leto svota skoro pol milijona kron iz denarjev davkoplačevalcev Avstrije za nemško šolstvo: potem se spominjamo nehote načrta, ki je bil pred kakimi 20. leti pri-občen v nekem berlinskem listu — v nekem dopisu iz avstrijskega Primorja, — načrta, po katerem so ravno Trst, Pulj in Voloska-Opatija označeni kakor operacijske točke za germanizacijo iz Trsta in Istre. Pri tem ni smeti pozabiti, da v Berlinu smatrajo ravno Avstrijo tistim činiteljem, ki je tudi v resnici, ki najbolj pospešuje germanizacijo južnih dežel habsburške monarhije in ki |iko volens nolens gladi pot
Germaniji do Adrije.	•
Ravnanje c. kr. avstrijske vlade v slučaju imenovanja dveh učnih oseb na nemški zasebni šoli v Opatiji c. kr. učiteljem, oziroma c. kr. podučiteljem, je slučaj, kakršen se še ni dogodil, in je vnebovpijoč v primeri s postopanjem iste c. kr. avstrijske vlade glede slovenskega in hrvaškega ljudskega šolstva v Trstu in v Istri sploh in špecijalno nasproti slovenski privatni ljudski šoli v Trstu in nasproti hrvaškim privatnim ljudskim šolam v Istri. Po tem pristranskem postopanju so Slovenci in Hrvatje v Trstu in v Istri, ki plačujejo krvni in denarni davek državi, a poslednjega tudi deželi in občinam, v največjem razburjenju, in podpisani si dovoljujejo staviti do njegove ekscelence, gospoda ministra za bogočastje in nauk, vprašanji: 1. Kako opraviči c. kr. vlada imenovanje dveh učnih oseb nemške privatne ljudske šole v Opatiji, enega c. kr. učiteljem, drugega pa c. kr. podučiteljem na drž. ljudski šoli v Pulju, plačevanje istih iz državne blagajnice in nadaljne nameščenje istih na imenovani nemški privatni ljudski šoli v Opatiji ? Če pa se je c. kr. vlada odločila v pospeševanje ljudskošolskega pouka priteči na pomoč povsod tam, kjer se sicer ne more priti do osnove šol; 2. je-li pripravljena prevzeti v lastno režijo obstoječo slovensko privatno ljudsko šolo v Trstu in obstoječe hrvaške ljudske šole v Istri ter zasnovati slovenske in hrvaške ljudske šole povsod tam, kjer ne obstoje, a bi po zakonu morale obstojati?
Na to interpelacijo ni naučni minister ničesar odgovoril. In ta molk je tudi odgovor!
Zadnja zborovanja,
(Dalje.)
XXXV. občni zbor „Deželnega slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani.
Takoj po občnem zboru »Učit. konvikta« se je vršilo na istem mestu XXXV. glavno zborovanje »Deželnega slovenskega učiteljskega društva«.
Društveni predsednik g. Juraj Režek otvori občni zbor
z nagovorom:
Slavni zbor! V imenu odbora »Deželnega slovenskega učiteljskega društva« prav srčno pozdravljam vse cenjene gospice tovarišice in drage gospode tovariše, ki ste se zbrali k današnjemu občnemu zboru. Odkrito povem, da se nismo nadejali tolike današnje udeležbe, ker prvič nimamo ničesar
tako važnega na dnevnem redu, in drugič smo pa imeli že med letom dva imenitna svoja shoda, ki sta bila le na čast našemu učiteljstvu. Koliko uspeha bosta imela ta shoda pri naših deželnih očetih, to pokaže že bližnja bodočnost. Toliko pa je gotovo in kot pribito, da preko nas in opravičenih naših zahtev ne morejo več preiti na dnevni red. Vsekakor pa je za nas veselo znamenje, da se je visoka vlada vendar enkrat prav krepko potegnila za nas, za kar smo ji prav iz srca hvaležni. Upamo, da ostane tudi vprihodnje na istem stališču.
Drug važen dogodek pri našem ljudskem šolstvu je izprememba v deželnošolskem nadzorništvu. Novega gospoda deželnega šolskega nadzornika poznamo kot moža, ki je skozi desetletja deloval pri ljudskem šolstvu in stal v tesni zvezi z učiteljstvom — torej kot praktičnega in previdnega šolnika, ki je obenem vrl prijatelj slovenskega učiteljstva in njegovih teženj. Zato smemo le z veseljem pozdravljati to za nas važno izpremembo.
Vse drugo boste podrobneje zvedeli iz poročila tajni-kovega in blagajnikovega.
Preden pa preidemo na dnevni red, mi je dolžnost spomniti se moža, ki ga nam je navadna učiteljska morilka — sušica — v najlepših njegovih letih iztrgala iz naših vrst. Našega Po trebi na ni več!
Poln idealov in navdušenja za svoj poklic je deloval, kjer in kolikor je le mogel. In kdo se še živo ne spominja velikega koncerta ob zadnjem cesarjevem jubileju, ki ga je blagi pokojnik tako imenitno vodil in častno zmagal. Pod njim je pokazalo slovensko učiteljstvo, kaj in koliko premore.
Ni mu bila nikdar predaljna pot iz tako oddaljene Kostanjevice k pevskim vajam, ni se bal ob vsi svoji pičli plači nobenih stroškov, samo da je mogel izborno izvežbati svoj pevski zbor.
Veže nas torej ne samo čut kolegijalnosti, ampak tudi čut hvaležnosti, da se spominjamo danes tega svojega vrlega tovariša. In prosim vas, da se v znak tega vzdignete s sedežev. (Zgodi se.)
S tem otvarjam današnji občni zbor in konštatujem njega sklepčnost po § 11. društvenih pravil.
Predsednik pozove tajnika, naj prečita svoje poročilo.
Tajnik g. Jakob F ur lan:
Slavni zbor! Moja naloga, poročati vam o letnem delovanju našega odbora, mi bo lahka in tudi kratka, ker je že gospod predsednik omenil vse imenitnejše društvene dogodke v preteklem društvenem letu.
Znano vam je, da se je vršilo naše zadnje 34. zborovanje 7. majnika 1903 ob 9. uri dopoldne ravnotu z običajnim vzporedom.
Navadno je bilo naše zborovanje o Božiču. Ker se je pa letos o Božiču vršil protestni shod, zopet nismo mogli na noben drug dan kot danes sklicati občnega zbora. Upajmo, da bomo prihodnjič zborovali v pripravnejšem času.
Zadnjič so bili izvoljeni v odbor: Črnagoj Franc, Dimnik Jakob, Furlan Jakob, Gregorin Jožef, Jaklič Viktor, Jelene Luka, Letnar Lovro, Likar Janko in Režek Juraj. Pri prvi odborovi seji se je odbor tako-le konštituiral: Režek Juraj, predsednik; Jelene Luka, podpredsednik; Furlan Jakob, tajnik; Jaklič Viktor, blagajnik. Odborniki: Dimnik Jakob, Črnagoj Fr., Gregorin Jožef, Letnar Lovro in Likar Janko.
Lanski občni zbor je bil sklenil, vložiti na pristojnem mestu prošnjo, da se nastavijo na ljudski šoli v Novem mestu
izprašani učitelji. Odbor se je posvetoval o tem sklepu in naprosil več gospodov, ki jim je znana akcija o sličnem slučaju v Kamniku, da bi blagohotno naznanili odboru, kako naj bi se potrebno ukrenilo. Ker odbor dosedaj še ni dobil dovolj navodil o tem, zato tudi še ni vložil te prošnje, kar bo pa storil, kakor hitro mogoče.
Odbor je vložil prošnjo na vis. c. kr. deželni šolski svet za podaljšanje božičnih počitnic. Opiral se je najprvo na ministrsko odredbo, s katero se določajo božične počitnice na srednjih šolah. Omenilo se je med mnogimi argumenti, da je nežna mladina še bolj potrebna odpočitka kot odrasli srednješolci, ker je bolj podvržena raznim boleznim, stanuje v slabejših stanovanjih, se manj giblje na prostem, da se ne morejo osnažiti šolski prostori, ker je dan pred svetim dnevom sopraznik in drugo. Končno se je kratko tudi poudarjalo v prošnji, da je učiteljstvo tudi potrebno odpočitka, da si o Božiču priredi snov za naprej in da takrat lahko zboruje, ker se ravno leto konča, in ker sicer tega ne more storiti zaradi ponavljavne šole. Došel je odgovor, v katerem se poudarja, da se počitnic zato ne more podaljšati, ker imajo učenci že tako prepičlo število šolskih dni. Učitejstvo pa ima o velikih počitnicah dovolj časa za svoja zborovanja.*)
Po ovinkih se je slišalo od merodajne strani, da se visoka vlada čudi, da učiteljstvo samo prosi za podaljšanje, oziroma za uvedbo prejšnjih božičnih počitnic, kar bi morali storiti starši ali občine. Starši so to v časopisih že večkrat storili. Sedaj se bodo morale tedaj občine oglasiti. Naše društvo je storilo svojo dolžnost, akoravno brez uspeha. (Zal!)
Nkdalje je odbor oddal deželnemu poslancu, mestnemu županu g. Ivanu Hribarju resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta od vseh učiteljskih strank na učiteljskem shodu 8. aprila, in tudi znano prošnjo za izboljšanje gmotnega stanje kranjskega učiteljstva, da ju predloži visokemu deželnemu zboru. Gospod poslanec je obljubil drage volje to in vse mogoče storiti, da se odpomore bednemu učiteljstvu. Prosil je naš odbor, naj mu sestavi splošen stroškovnik, da bo razvidno, koliko denarja bi bilo treba, ako bi se povišale plače učiteljstvu tako, da bi bile enake plačam državnih uradnikov XI.,X. in IX. činovnega razreda. To mu je odbor tudi pre-skrbel, a kakor vam je znano, je bilo vse zaman! Obstruk-cija v deželnem zboru je preprečila vse in uničila našenadeje. (Škandal!) Upajmo pa, da vendar ne za dolgo. Prosili bomo**), dokler se ne bo ustreglo našim opravičenim prošnjam.
Omenjena brezuspešna prošnja nas je prisilila, da smo dali očitno duška svojemu ogorčenju proti deželnozborski obstrukciji na učiteljskem shodu o Božiču.
Kako impozanten je bil ta shod, vam je še vsem v spominu. Z njim smo dokazali, da smo v svojih zasluženih in nepretiranih zahtevah vsi edini in da ne odnehamo. (Prav! Dobro!)
Odbor je imel v preteklem društvenem letu šest sej, v katerih je reševal vse došle stvari. Med drugim je odbor dovolil za nagrobni spomenik našega zaslužnega, večletnega predsednika, ravnatelja in nadzornika Andreja Žumra 20 K. Ravnotako tudi za spomenik nepozabnega umrlega Leopolda Potrebina. Vsakdo se še spominja, s kakim navdušenjem je vodil pevce pri naših koncertih. Prerano umrlemu bodi žemljica lahka!
*) Tako nas zafrkujejo odzgoraj! Imenitno!	Uredn.
**) Zahtevali!	Urcdn.
O delovanju naših okrajnih učiteljskih društev vam ne morem prav ničesar povedati. Vsako leto bi moral naš društveni tajnik poročati magistratu in »Zavezi« o društvenem stanju. Prosil sem sicer vsa slavna okrajna učiteljska društva v »Učiteljskem Tovarišu«, da bi naznanila število članov i. dr., a uspeh je bil slab. Le 4 okrajna učiteljska društva so se odzvala moji prošnji. (1. Logaško, 2. Ljubljanske okolice, 3. Litijsko in 4. Kamniško učiteljsko društvo.) Zato nisem mogel napraviti pravega poročila ne za magistrat in ne za današnje zborovanje.
Zaradi navedenega se obračam danes tem potom do vseh tajnikov, oziroma zastopnikov vseh slavnih učiteljskih društev s prošnjo, da blagovole poročati vsako leto deželnemu »Slovenskemu učiteljskemu društvu v Ljubljani« o delovanju in stanju svojega društva, da bo našemu tajniku potem mogoče zadostiti vsem zahtevam.
Obenem se usojam tudi danes ponoviti zadnjo v »Učiteljskem Tovarišu« priobčeno prošnjo, da naj blagoizvole vsa okrajna učiteljska društva ustreči prošnji »Zaveze« zaradi poverjenikov za »Zavezine« liste, ker le, če bomo imeli gmotno podprte strokovne liste, si bomo pridobili moči in ugleda in s tem pa pozneje tudi toliko ložje — izboljšanje gmotnega stanja.
V	nadeji, da sem vas s temi akoravno kratkimi podatki o odborovem delovanju prepričal, da je odbor storil, kar mu je bilo mogoče, končujem svoje poročilo, ki ga blagohotno vzemite na znanje.
K tajnikovemu poročilu se oglasi nadučitelj Jakob Dimnik ter omenja, da prej ali slej bomo gotovo dobili božične počitnice zopet nazaj; to je le vprašanje časa; da se pa to zgodi čimprej, ne smemo sami prositi za počitnice, ampak to naj store starši sami, oziroma njih zastopniki, t. j. krajni šolski sveti in občinski zastopi. To naj vzame učiteljstvo na znanje in v tem zmislu deluje pri teh korporacijah.
Blagajnik g. Viktor Jaklič nam je položil račun društva, ki kaže 651 K 92 h dohodkov, 266 K 89 h stroškov, torej 385 K 04 h prebitka.
V	odbor za bodoče leto so bili izvoljeni gg.: Juraj Režek, predsednik; L. Jelene, podpr dsednik; Jakob Furlan, tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik; Fran Črnagoj, Josip Gregorin, Viktor Jaklič, Janko Likar in Lovro Letnar, odborniki.
Prvi občni zbor „Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic" v Celju.
Vstajenja dan je bil. Otajali so se zimski okovi. Pomladansko solnce je zbudilo v vsi prirodi novo, mlado življenje. Da, ta sveži vzduh oživi in pomladi tudi človeštvo, mlade in stare ljudi. Zročega v bodočnost, ga navdaja prijetna nada, da se zjasnijo njemu dnevi, in da skoro napoči ona doba, ko bo mogel mirno uživati sad svojega truda. Take in enake misli so se zbujale dne 5. aprila t. 1. navzočim članom ob priliki I. občnega zbora »Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic« v Celju,
Zadostovalo je samo preprosto vabilo, in prihiteli so z vseh pokrajin lepega zelenega Štajerja dragi nam tovariši in tovarišice. Vkljub temu, da je celo vreme neljubo kljubovalo je bilo ta dan zastopanih devet spodnještajerskih učiteljskih društev in dva zastopnika posameznikov. Navzoča sta bila tudi po en član še nepristoplih društev gornjegrajskega in mariborskega okraja. Število udeležencev je znašalo približno sto.
Točno ob določenem času otvori predsednik gosp. A. Gradišnik zborovanje in nagovori navzoče približno z naslednjimi besedami :
Dragi tovariši, mile tovarišice!
Reklo bi se, nositi vodo v Savinjo, če bi vam hotel razjasnjevati pomen in jakost naših združeb t. j. učiteljskih društev 1
V naših društvih je naša moč, društva le-ta so naša opora in'uteha, po njih se kaže čilost in svežost organizacije naše!
In lepo število teh društev ima učiteljstvo na slov. Štajerjul — Ta društva so vselej kolikortoliko krepko stala na braniku naših skupnih teženj in upamo, da vztrajajo tudi nadalje v tem naporu. — Marsikaka budna misel se je ravno izcimila v učiteljskih društvih slov. Štajerja ter potem krepko zrasla v dobro — celokupnemu učiteljstvu slovenskemu^ Saj je naša jugoslovanska učit. »Zaveza« v Ljubljani tudi le hčerka slovensko-štajerska!
Danes smo se zbrali, da bi novi naši »Zvezi« (slov. štajerski) dali napotkov v krepak razvoj in bujno rast.
Res, da imamo precej društev, a ona rabijo vezi, ki bi jih spajala v enodušno delovanje in — nastopanje. Sicer bi se ne moglo zgoditi, da eno društvo kaj sklene, proti čemer je drugo, da eno desovira drugo v javnosti, kakor se je to zgodilo našemu učit. društvu za celjski in laški okraj nedavno od strani nam bratskega društva.
Združujoča in vodeča vez nam bodi »Zveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic!«
Ob prenovljeni prirodi, ki diha, kamorkoli se ti le oko ozre — bujno razvijajoče se življenje, smo se danes sešli. Navdaja naj tudi nas svež duh ter prešinjaj ves naš bodoči napori
V to ime, cenjeni zbrani, vas srčno pozdravljam vse ter iz dna duše svoje želim, da bi današnja posvetovanja obrodila mnogo sadu v prospeh našega stanu in njega interesov 1« —
Nato se prečita zapisnik zadnje seje upravnega odbora. (Vzame se na znanje.)
Konštatuje se tudi v nadalje, katera društva so pri zborovanju zastopana in kdo jih zastopa.
Nadeja, da se kdo izmed posvetne inteligence pobriga za nas, je ostala samo nadeja. Orjejo, rabotajo naj drugi, mi lahko iz polne sklede zajemamo: si mislijo nekateri premeteni voditelji! Tudi-uredništva spodnještajerskih listov so teh nazorov, saj so se tako sijajno odlikovala s svojo nenavzočno-s t j o ... A pomnite: tudi pri nas pride dan obračuna !
Predsednik da besedo g. nadučitelju Vekosl. Strmšku, ki govori o pomenu in važnosti »Zveze«. Zaradi pomanjkanja prostora priobčimo ta Strmškov govor doslovno prihodnjič.
K Strmškovim razmotrivanjem se je oglasilo več govornikov, ki so vsi do zadnjega le pritrjevali ter drug drugega hoteli prekositi v donašanju dobrih nasvetov k novi idealni stavbi . . .
»Pričetek dober, vse dobro,« pravi pregovor. Res, vstajenja dan je bil! Temelj je položen.
Dragi tovariši in tovarišice zelenega Spodnjega Stajerja, od nas je odvisen uspeh omenjene stavbe, ki naj bo v dobrobit našega stanu ter posredno in neposredno v blagor šoli in naroda; a četudi mi ne dočakamo sadu, pride pa vendar v korist našim otrokom in potomcem!
Prinašajmo vsak po svoje, kar vsak zmore, ter s tem pokažimo svetu, ki nas še rad prezira, da je resnična pa-metnica: »Kamen do kamena palača, zrno do zrna pogača.«
Pri delu se pokaže, kdo je z nami!
Pri prostem banketu so se med odkrito bratskimi razgovori vršile običajne napitnice in so se prečitali naslednji brzojavni pozdravi:
Ljubljana: Želim najlepših sadov in kličem: Pogumno in neustrašeno naprej za ugled in pravice učiteljskega stanu!	Gangl.
Brežice: Neustrašljivo držite in dvigajte svoj prapor na braniku mile naše domovine. Vsem zbranim presrčen Živio!	Čitalnica Brežice.
Brežice: Pospešiteljem naših pravičnih svetih želj neprestani Živio!	Brežiški Slovenci.
Brežice: Zavednemu slovenskemu štajerskemu učiteljstvu krepki Nazdar! Klub kolesarjev Brežice.
Z orožjem v roki in v rezervi — na Amonite!
(Dalje.)
Da ne zrastejo klerikalnim prvakom drevesa do neba, to smo očitno že povedali; kako bomo delali, da se to ne zgodi, je naša skrb. Kakor je amen v očenašu, tako smo zagotovljeni, da bo zmaga na naši strani prej ali slej! Na en mah to ne pojde, to vemo prav dobro, ker se ljudstvo ne da tako hitro izpreobrniti. Kali napredka k boljšemu že poganjajo, treba je le pridnega in neumornega delovanja, pri-livanja, okopavanja in mnogo drugega dela, da postane rastlinica čvrsto drevo. Klerikalizem je zmage, slave in časti že naprej zagotovljen in v tej omotici se sam sebe hvali, baha in časti, da se mora gabiti vsakomur, kdor to čita in opazuje. Ne pozna individualnosti našega naroda prav nič, zato je tak; mi jo pa prav dobro poznamo, saj občujemo z narodom vsak dan v prijateljskem ne pa v tiranskem zmislu, zato vemo, kaj govorimo in delamo. Da ne bo klerikalizem imenoval naših besed frazarstvo, bomo pokazali prav v kratkem-
V isti številki prinaša »Slovenec« iz časnikarske torbe sledeče: »Ti presneti klerikalci! .Učiteljski Tovariš' piše, da so učiteljske plače izboljšali na Tirolskem. Ali on ne ve, da imajo ondi moč klerikalci. Torej klerikalci vendar niso prin-cipijalno nasprotniki izboljšanju učiteljskih plač poštenemu učiteljstvu. Zabavljajoči okoli ,Uč. Tovariša' pa ne zaslužijo več plače, dokler hujskajo in psujejo.«
To je zopet klerikalna zvijača pod geslom: Namen posvečuje sredstva. Pobahal se je, da je tudi klerikalna Tirolska zvišala plače učiteljem, a pozabil je povedati, kako so se morali učitelji sami boriti za izboljšanje. Tam so bili do sedaj tako beraško plačani ter so bili obenem pravi farški hlapci, kakor pri nas v času konkordata. Združili so se ti siromaki in v liberalnem zmislu zahtevali povišanja plač. Iz samega strahu, da bi učiteljstvo ne postalo liberalno ter ne okužilo naroda z liberalnimi idejami, so jim vrgli klerikalci nekaj kosti pred noge, da jim bo mogoče le glodati, ne pa pošteno in stanu primerno živeti. Pozabil je tudi z namenom povedati, da je ravno učiteljstvo in z njim nekaj duhovnikov obudilo na Tirolskem klerikalizmu nasprotno strujo, ki dokazuje, da nima duhovščina ali klerikalizem v posvetnih zadevah pravice do nadvlade nad narodi. Da, tudi tirolsko
učiteljstvo se giblje in če bo vztrajno, mora zasijati tudi tam i boljša doba šoli in napredku.
S to trditvijo je hotel klerikalizem ovreči našo trditev, da ta ni principijalno nasproten šoli, učiteljstvu in narodni prosveti, a izjalovilo se mu je. On nas zasramuje kot za-bavljače, hujskače in psujoče učiteljstvo,' ko zahtevamo to> kar nam gre po božji in človeški pravici. Ali ni to proti-versko in vnebovpijoče, odrekati plačilo delavcem in najemnikom? Mar je klerikalizmu vera in vnebovpijoči grehi! Da je le on sit kruha, časti in slave, vse drugo naj vrag vzame, če hoče ; smeje se in od veselja poskakuje ko njegov nasprotnik gine lakote in trpi največje pomanjkanje le po njegovi krivdi. Imenuje sebe in svoje pristaše krščanske ljudi, a v resnici je to brezverska in poganska stranka.
V št. 297. z dne 24. grudna 1903. leta pravi v članku »Liberalni učitelji protestirajo« med drugim: »Protestni učiteljski shod ima popolnoma strankarski značaj liberalnega sistema v deželi in hote ali nehote igrajo liberalni učitelji vlogo vladnih in liberalnih pandurjev«.
Tako grdo, lažnjivo, zvijačno, hudobno in neumno more govoriti le moralično propadli klerikalizem. Vsemu svetu je znano, kako razžaljivo je govoril dr. Susteršič v Cerkvici in Škof]i Loki zoper učiteljstvo. Hujskal je narod zoper nas ter nam pretil s pobojem. Odločno se je izrekel zoper učiteljske plače, trdeč, da moramo poprej dati zadoščenje, potem šele pridemo zopet v klerikalno milost. Kaj je klerikalizem uganjal z nami v svoji pijani ošabnosti, noče sedaj nič vedeti. Ves stan žaliti na tak infamen način ter zahtevati od nas zadoščenja, ko smo bili mi tolikokrat krvavo užaljeni, a smo odbijali krotko in vljudno žalitve v primerni obliki, to je že neznosno in prehudo. Nihče nam ne sme zameriti, da nam je zavrela kri in prešla potrpežljivost. Klerikalizem jo je zagazil pod nespretnim dr. Šusteršičevim vodstvom na vsi črti, ni čudno, da jo je zagazil tudi na tem polju. Mi smo že povedali in dokazali, da je dr. Šusteršičeva politika ničvredna. On ne čuti z našim narodom, zato jo je brezvestno zavozil na vsi črti, da mora klerikalizem propasti in dobiti smrtni udarec. Ljudstvo se tega že očitno zaveda.
Učiteljstvo se torej ni zbralo na protestnem shodu na komando vlade in liberalizma, ampak da glasno protestuje proti krvavim žalitvam ter z združenimi močmi stopi na bojno polje zoper tistega krutega sovražnika, ki pusti učiteljstvo živeti v največjem pomanjkanju, ampak zbralo se je z zavestjo, da ne more žrtvovati vse svoje moči v blagor šole in v narodno korist, ker mora iskati stranskih dohodkov, če noče poginiti za lakoto. Kakšen neumen političen korak je naredil klerikalizem in kaj pomeni imeti opraviti s kruha lačnim učiteljstvom, to bo videl kmalu, to bo še bridko občutil. — Učiteljstvo ne pozna nikakršnih pandurjev, vladnih niti liberalnih, njegovi pandurji so marveč prazen žep, s pasom stisnjen želodec in ukradena čast in dobro ime. Pandurjev ima na izbero v pravem pomenu besede klerikalizem sam, to smo se prepričali pri zadnjih volitvah, ki so narod s kruto silo, s hudičem in večnim pogubljenjem gonili na volišče. Tem pandurjem hočemo polagoma izbiti orožje iz rok mi, da ne ko naš narod z zavezanimi očmi in z mreno na očeh hodil za njimi v propad in pogubo.	(Dalje.)
Pisarna
za zdravljenje naših bolnih stanovskih, družabnih, uradnih,
književnih, narodnostnih in političnih razmer.
XII.
Vprašanje: Na neki dvorazrednici hoče šolski voditelj 10 otrok iz višje skupine II. razreda v nižjo skupino tega razreda zaradi slabega napredka nazaj poslati (pouk je poldneven). Ali je voditelj upravičen med šolskim letom, kar na svojo roko te otroke drugemu učitelju v pouk izročiti ? Mislim, da to nikakor ne gre. Kako bi se dalo to postopanje preprečiti?	Oleander, nadučitelj.
Odgovor. 1. Zadeva sodi v domačo učiteljsko sejo, ki ima v zmislu § 38. šolskega in učnega reda z dne 20. avgusta 1870 tudi namen, da se učiteljstvo ene in iste šole posvetuje in dogovori o napredku otrok ter se zedini v svojem ravnanju. § 12. državnega šolskega zakona z dne 14. maja 1869 in z dne 2. maja 1883., po katerem se morajo ostali učitelji v uradnih zadevah voditelju točno pokoravati, mu ne daje pravice prezirati šolskega in učnega reda, ter svojevoljno postopati, temveč ta § mu daje moč, ukazati, naj se v tej zadevi v zmislu zakonitih določb storjeni sklepi konference od posameznih učiteljev tudi v tem zmislu izvršujejo. Kako naj se postopa proti samovoljnemu in nezakonitemu ravnanju šolskega vodje, ki se na upravičene pritožbe ne mara ozirati, je razloženo v XI. receptu. Ako se na dotični šoli morda ne vrše mesečne domače seje uči-teljstva, kar bi značilo šolsko anarhijo, naj jo en član uči-teljstva zahteva. Sicer je dolžnost okrajnega šolskega nadzornika, se v zmislu ministrske inštrukcije prepričati, ali se na večrazrednih šolah (dvorazrednica je večrazrednica) sklicujejo in vrše mesečne seje in se spisujejo zapisniki.
2.) § 46. istega šolskega in učnega reda, določuje iz-rečno, da mora na večrazrednicah učiteljski zbor, t. j. seja razdeliti otroke ne samo po razredih, temveč tudi po oddelkih, pri čimer se je ozirati na vladajoče razmere. Iz tega sledi, danima šolski voditelj tudi ne začetkom šolskega leta pravice na svojo roko otrok prestavljati iz razreda v razred, oziroma iz oddelka v oddelek, temveč on mora to zadevo tako kakor vsak drug učitelj, predlagati seji in o nji dati sklepati. Seja sme sklepati le v zmislu § 44. istega šol-skepa in učnega reda, namreč z ozirom na znanje učenca, pri čimer je gledati tudi na starost. Učence, ki v naukih niso baš dobro podkovani, a se starajo, smemo premakniti v višji oddelek, oziroma razred, v nižjega pa nikoli.
Če je v višji skupini II. razreda kar 10 tako slabo napredujočih otrok, da ne morejo pojmovati pouka, ne tiči vzrok tega obtičanja v otrokih, temveč v učitelju, oziroma v učiteljstvu, ki se ni bilo dovolj prepričalo o njihovem znanju, ko jih je premestilo v višji razred, oziroma v višjo skupino.
§ 48. šolskega in učnega reda določa, da se smejo otroci iz oddelka v oddelek, iz razreda v razred premeščati praviloma le koncem šolskega leta, izjemo tvorijo le oni učenci, ki so se izjemoma tekom šolskega leta v šolo sprejeli (n. pr. zaradi preselitve staršev itd.).
Nameravano premeščenje učencev od strani nekega šolskega vodje, zaradi katerega si se obrnil na »Pisarno«, ni samo v šolskih naredbah neutemeljeno, temveč ono jim naravnost nasprotuje.
Neobhodno potrebno je, da se vsak učitelj brez razlike službenega značaja natančno seznani z vsemi šolskimi zakoni in naredbami. V njih so zapopadene naše službene dolžnosti in pravice. Kdor pozna svoje dolžnosti in pravice ter se zaveda njihove dalekosežne važnosti, ne bo delal izlahka krivice niti učencem niti tovarišem niti sebi, temveč se bo s svojim prepričanjem bližal idealu naše notranje t. j. službene organizacije.	Dohtar Jona.
XIII.
V 9. štev. »Učiteljskega Tovariša« je izražena želja, naj bi se blagovolila objaviti tista razsodba, zaradi katere se župniki ne smejo po kaplanih v krajnih šolskih svetih nadomeščati dati.
Odgovor. Dragi tovariš, pozabil si se nam predstaviti kot rojaka po deželi.
Ako si »Štajerec«, Ti bodi razloženo, da se na Štajerskem župnik ne sme, ne zaradi razsodbe, temuč zaradi pomanjkanja zakonitih določb kot član kraj nega šolskega sveta po svojem kaplanu zastlpati dati. Odpri zakon o nad zorovanju šol za Štajersko z dne 8. februarja 1869.; v njem ne najdeš nikjer določbe, da bi imeli člani krajnega, okrajnega in deželnega šolskega sveta svoje namestnike, iz tega prihaja, da ne sme župnik kot član krajnega šolskega sveta mesto sebe kaplana k sejam pošiljati. Ako morda želiš zvedeti razsodbo v oni zadevi, ki je bila priobčena v 4. št. »Učit. Tovariša« 1904., Ti ne morem ustreči, zakaj dotična seja krajnega šolskega sveta se je bila pred 13. leti uradno razveljavila. Sicer bi Ti tudi dan in število razsodbe prav nič ne koristil; zakaj razsodba enega okrajnega šolskega sveta ne veže drugega, temveč razsodbe višjih oblasti vežejo
podrejene oblasti.
Ako si Kranjec, Ti bodi v tolažbo povedano, da sme na Kranjskem kaplan le tedaj vstopiti kot član v krajni šolski svet, če nadomešča on v fari samostojnega dušnega pastirja mladine. (N. pr. kaplan provizor.) Odpri zakon za nadzorovanje šol na Kranjskem z dne 25. februarja 1870. §§ 2., 3., 4. in 5. obsegajo določbe o namestnikih.
Ako si Primorec, Ti ne morem ničesar odgovoriti, nimam namreč zakonov o nadzorovanju šol na Primorskem na razpolago.	Dohtar Ribez.
Slav. gornjegrajskemu učiteljskemu društvu.
O deloma nejasni Tvoji resoluciji z dne 7. febr. t. 1. so dospeli k nam dopisi. Da moremo izreči objektivno sodbo, prosimo javno, naj se nam kolikor možno v najkrajšem času 1.) obrazloži dejstvo, ki se je bilo vzelo za podlago resolucije, 2.) kateri nagibi so vodili društvo za sklepanje te resolucije, 3.) kateri nagibi so vodili društvo, da se je resolucrja priobčila v dveh neučiteljskih listih, učiteljski pa se je prezrl? __Pisarna.
Društveni vestnik.
Kranjsko.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
Za letošnjo XVI. glavno skupščino »Zaveze«, ki se bo vršila o Binkoštih v Postojni, sta prijavili sledeči razpravi:
1.	Postojnsko učiteljsko društvo: »Svobodna šola, svobodno učiteljstvo.« Govori gospod Drag. Cesnik, nadučitelj v Knežaku.
2.	Ormoško učiteljsko društvo: »Nekoliko črtic iz I. mednarodnega kongresa za šolsko higijeno v Norimberku.« Poroča gosp. Anton Kosi, učitelj v Središču.
Delegate sta prijavili:
I.	Slovenjebistriško učiteljsko društvo: 1. gospod Janez Šerbak, nadučitelj — Sv. Martin na Pahorju. 2. gospodična Otilija Feigel, učiteljica — Slovenska Bistrica.
II.	Tolminsko učiteljsko društvo: 3. gosp. Anton Stres, učitelj — Sedlo. Vodstvo »Zavez e.«
Štajersko.
Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj
ima svoje prihodnje zborovanje dne 1. maja t. 1. (ne 8., kakor je bilo prvotno določeno) v šoli v Brežicah. Zborovanje se prične točno ob pol 10. uri predpolne ter se vrši po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Društvene zadeve in nasveti. 3. Volitev delegatov za letošnjo glavno skupščino »Zaveze«. 4. Poročilo o prvem občnem zboru »Zveze« v Celju. 5. Poročilo zastopnikov učiteljstva v okrajnem šolskem svetu o dosedanjem delovanju. 6. Nekaj misli o III. plačilnem razredu. Odbor prosi cenjene društve-nike vljudno in nujno, da se udeleže zborovanja polno-številno.
Zborovanje učiteljskega društva za gornjegrajski okraj se vrši v nedeljo, dne 1. majnika 1904., pri Korenu v Št. Janžu ob 10. uri dopoldne. Na zanimivem vzporedu je med drugim tudi predavanje g. Kocbeka o njegovem potovanju v Norimberk. Glede kosila je javiti pravočasno gosp. Klemenčiču na Rečico. Oni g. tovariši, ki žele, da se jim prinese mesečna plača k zborovanju, naj blagovolijo pismeno naznaniti v Gornji Grad. Gostje dobro došlil
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 1. majnika ob eni uri popoldne v Šmarju po sledečem vzporedu: Zapisnik in dopisi. Razgovor o konferenčnih vprašanjih. Razgovor o društveni tridesetletnici. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Zborovanje učiteljskega društva za ptujski okraj. Kje je lepše in pripravnejše mesto, da se pogovori učiteljstvo o svojih stanovskih zadevah in težnjah kakor pri zborovanjih učiteljskega društva? In vendar: nekateri tega še dandanes ne vedo. To se je zlasti pokazalo pri zadnjem zborovanju dne 7. aprila, ko je bilo vzlic lepemu vremenu navzoče le pičlo število društvenikov. Pred dnevnim redom je zborovalo čebelarsko društvo, kjer je poročal g. Lov. Wessiak.
Pri otvoritvi zborovanja se je spominjal g. predsednik umrlega tovariša g. Fr. Friedla. Nato se je razpravljalo o dopisih; glede vabila g. Skarlovnika, ki bo izdal odredbe deželnega in okrajnih šol. svetov od 1. 1885. naprej, da se naj učiteljstvo na to naroči, se je odklonilo, ker v kratkem isto izide v Gradcu. Govorilo se je tudi o listu »Omladini«, na katerega se naroči tudi društvo in o tem, kako bi zedinili svoje težnje s težnjami akademikov in kako bi se dala prirejati skupna predavanja, pri katerih bi zlasti učiteljstvo — kot v to poklican faktor predavalo o vzgoji. — Na občno željo se je nato sklenilo, objavljati dan in vzpored zborovanja tudi v »Slov. Narodu« in »Domovini«, ker pride v krajih, oddaljenejših od pošte, pogosto dotična štev. »Učit. Tovariša« prepozno, in adresat ne more zvedeti za zborovanje. Prosilo se je tudi, da bi se učiteljstvo pogosteje spominjalo rezervnega fonda, in v ta namen sta sprejela j drage volje dva tovariša ta posel, da bosta skrbela v tem zmislu za to, da se bo učiteljstvo večkrat, zlasti pri zborovanjih spominjalo tega fonda. — Volitev delegatov za XVI. glavno skupščino »Zaveze« se je preložila na zborovanje dne 5. maja, ki se vrši v zvezi z majnikovim izletom in poljudnim predavanjem g. J. Jurančiča o čebelarstvu na Hajdini pri Ptuju. Tamkaj torej na obilno udeležbo in na svidenje!
Okrajno učiteljsko društvo ormoško je zborovalo 3. marca t. 1. v ormoški slovenski šoli. Takoj po otvoritvi zborovanja pozove predsednik Ant. Porekar tajnika, da prebere zapisnik glavnega zborovanja, ker je tovariš Josip Rajšp v krčmi čul, da se zadnja volitev predsednika ni pravilno vršila. Na podlagi volilnih zapiskov, na podlagi imenika takrat navzočih članov, in na podlagi zapisnika zadnjega zborovanja se je dognalo, da se je zadnja volitev do zadnje pičice vršila pravilno.
V tem zborovanju je društvo izjavilo, da obsoja najodločneje napad na našega prejšnjega požrtvovalnega predsednika v ljubljanskem, učiteljstvu neprijaznem dnevniku*); v nadaljno polemiko pa se s tem listom ne mara spuščati, in to temmanj, ker se tudi napadanemu tovarišu ni zdelo vredno, oziroma potrebno, na dotične sramotilne vrstice reagirati.
Škoda, da se učiteljstvo takrat ni v obilnejšem številu udeležilo zborovanja. Bilo je precej živahno. Gibanje je življenje; mir pomeni smrt. Ako gre za stanovske in društvene interese, bi se pač marsikateri član lahko potrudil k društvenemu sestanku. Saj ni učiteljskega zborovanja, v katerem bi se ne razmotrivalo kako važno vprašanje, ti-čoče se našega stanu, ali ne sklepalo o važnih stanovskih stvareh.
Na noge torej 1 Vse učiteljice in vsi učitelji 5. maja v Ormož!
Šentlenartsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 10. aprila t. 1. pri Sv. Trojici v Slov. goricah ob precejšnji udeležbi društvenikov. G. predsednik prečita pismo g. nadzornika dr. Bezjaka, ki se zaradi bolne noge ne more odzvati društvenemu povabilu. Gospodu nadzorniku želimo, da kmalu okreva.
Zatem se prečita dopis »Zavezinega« odbora, v katerem vabi društvenike na naročbo »Učit. Tovariša.« Gospodični Hojnik (Sv. Lenart) se poveri težavni posel pridobivanja novih naročnikov.
Delegatom za »Zav.« zborovanje se izvolita: gosp. Kle-menčič (Sv. Anton) in gdč. Ješovnik (Sv. Rupert), namestnikoma pa gosp. Kovačič (Sv. Trojica) in gospodična Vogrin (Sv. Benedikt.)
Zapisnik januarskega zborovanja se odobri.
G. Mocher poroča kot zastopnik učiteljstva v okraj, šol. svetu o svojem delovanju v pretečenem letu. Izreče se želja, naj blagovoli vplivati na okraj. šol. svet, da bo isti v bodoče razpisoval učiteljske službe v »Učit. Tovarišu« in Steier. Sch.- u. L.-Ztng.«
Poročevalec g. F. Šijanec (Sv. Anton) priporoča, naj bi si okraj. šol. sveti, odnosno šol. vodstva naročila »Red za šolske sluge«, ki se dobi pri Hribarju v Celju.
G. Urek (Sv. Lenart) predava o Marinovi knjigi »Risanje v ljudski šoli.« Poročevalcu se izreče zahvala in priznanje.
Nato se izvoli pevski odsek. Ta ima nalog, izbrati in določiti pesmi, ki se bodo pele povodom jubileja petdesetletnega hlužbovanja g. nadučitelja M. Rajšpa (Sv. Juri), tačas najstarejšega učitelja (po službenih letih) na vsem Štajerskem.
Govorilo se je tudi o premestitvi začetka šol. leta od pomladi na jesen, in sicer tako, da bi bile glavne počitnice v najbolj vročih mesecih juli — avgust, začetek šol. leta pa 1. septembra. V tej zadevi bo treba stopiti z okraj. šol. sveti v dogovor.
Prihodnje zborovanje bo pri Sv. Antonu v Slov. Goricah dne 5. maja, kamor priredi društvo majniški izlet. V slučaju, da bi bilo ta dan slabo vreme, se vrši zborovanje teden pozneje. Pri tej priliki bo gosp. Klemenčič predaval o nadaljevalnih tečajih. Nadalje se bo razpravljalo o bodočih volitvah v okr. odbor.
Za prvoboritelja štaj. učiteljstva g. Horvatka se je nabrala precejšnja vsota.
Koncem poročila še eno besedo Vam, g. urednik! Pri tem zborovanju je več društvenikov mene kot poročevalca vprašalo, zakaj nisem priobčil poročila o januarskem zborovanju v »Učit. Tov.« Opravičil sem se tako-le: »Poročilo o takratnem zborovanju sem odposlal med 10. in 20. jan. Ko nisem zasledil poročila ne v štev. od 20. jan. pa tudi ne v naslednji od 1. febr. sem vprašal pismeno g. urednika: 1. ali je dobil moje poročilo in 2., če ga je dobil, zakaj ga ne priobči? — Nato mi je odgovoril g. urednik v četrti štev. »Učit. Tov.« tako-le: »Nekateri se hudujejo, ako ne priobčimo takoj poslanih spisov. Radi bi jim ustregli, a mnogokrat nam ni mogoče, ker nam tega ne dopušča prostor.
*)~ieveda je to — »Slovencc«. Ta ima dovolj blata tudi za štajersko učiteljstvo. Uredn.
Zato se ne smejo jeziti!« A ravno nekaj vrstic pred to notico se pritožuje g. urednik, da: »Nekatera društvena poročila dohajajo tako pozno, da ne moremo ž njimi v list. Prosimo v tem pogledu več točnosti!« Torej moje poročilo zaradi prostora ne more v list, zopet drugo zato ne, ker je prestaro, zdaj pa vedi, katero poročilo bi bilo g. uredniku pravj — Jo je bila moja opravičba. Pozabil sem še dostaviti, da priobčujete po dve poročili enega in istega učitelj, društva v eni in isti številki, medtem ko špacirajo poročila drugih društev v koš! — Po naročilu g. predsednika in društvenikov vprašam pa sedaj Vas, g. urednik, kako opravičujete svoje ravnanje, posebno ker ste zavrgli moje, pravočasno vposlano poročilo o januarskem zborovanju, a v zadnji štev. »Učit. Tov.« priobčujete (radi ali neradi, vseeno!) pet mesecev stari dopis kozjanskega učit. društva? Ali merite vsakemu društvu z drugo mero? Tako postopanje pač ni priporočilo za »Učiteljskega Tovariša.«
Odgovor uredništva: Naš ubogi urednik je dobil s tem zasluženo lekcijo in z zagotovilom bridkega kesanja jo je spravil v svojem skromnem stanovanju za zrcalo, da ga lahko ob vsaki priliki spomni prijaznosti čislanih gg. tovarišev! In s čim se je pregrešil? S tem, da ni priobčil poročila, ki ga ni dobil. Doslej se še ni zgodilo, da bi »špricalo« kakršnokoli društveno poročilo v koš. Naš list priobči vsako poročilo, ki mu pride od »Zavezinih« društev; poročila pa, ki ga ne prejme, tudi ne more priobčiti. Gospod poročevalec, ki je lepega mnenja, da imamo tudi v našem uredništvu dvojno mero in da s tem — logično — slabo priporočamo svoj list, nam je gotovo odposlal dotično poročilo, a naj nam verjame, da ga nismo prejeli, ker bi ga sicer gotovo priobčili, zakaj nimamo najmanjšega vzroka, da bi zametavali društvene vesti in si tako kopali na vrat ne-voljo čislanih gospodov sotrudnikov. Današnji gospod dopisnik nam očita, da zametamo poročila drugih društev, medtem ko priobčujemo vpo dve poročili enega in istega društva veni in isti številki. Čudimo se, kako more govoriti gospod tovariš, da ne priobčujemo poročil drugih društev, ko nam vendar nobeno društvo ne more očitati, da smo kdaj prezrli njega objave, ako smo jih prejeli. Taka sumni-čenja odločno odklanjamo in si jih kratkomalo prepovedujemo, ker so neresnična ! Včasi se res pripeti, da prideta po 2 poročili istega društva v list. To pa zatorej, ker je eno poročilo naznanilo prihodnjega, a drugo poročilo zadnjega zborovanja. Dostikrat pa je to tudi zgolj tehniška reč stavčeva, ki mora tudi računati z gradivom in prostorom, da napolni list in ga pravilno razpredeli. Naš urednik ima tudi svoje stanovske dolžnosti, zato ne more vsak hip v tiskarnico, da bi tamkaj opravljal stavčeve posle, saj mora mnogokrat sam napolniti po več strani, in mu že zaraditega ne prihaja na misel, da bi meni nič tebi nič, rokopise metal v koš. Gospodje, ki niso še nikoli imeli posla z urejevanjem lista, ki izhaja po trikrat v mesecu, nimajo pojma, koliko je to dela, zato je njih kritikovanje tako naivno in brez podlage. Današnji naš čislani gospod kritik naj samo za poizkušnjo prepiše to-le številko, pa se precej lahko prepriča, koliko rokopisa je treba, da napolnimo eno »Tov.« številko. Sicer mu pa svetujemo to-le: Ako je njegova nezadovoljnost s sedanjim našim uredništvom neutolažljiva, naj nasvetuje pri prihodnjem »Zavezinem« zborovanju, da ga odstavijo. Njegove posle prevzame potem lahko sam in kmalu se bo prepričal, da je ložje kritikovanje nego delo! — Glede kozjanskega učiteljskega društva smo izrekli svojo opazko v 10. štev. str. 83. prva kolona spodaj. Glejte in berite! — S tem je z naše strani ta zadeva dognana, ker imamo preobilo drugega posla. Vsakemu svoje, zato brez zamere!
Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj je zborovalo dne 2. svečna in 19. sušca; pri obeh zborovanjih se je udeležilo mnogo zavednih tovarišev in tovariŠic, v svesti si svoje stanovske dolžnosti. Glavna točka prvega zborovanja je bilo predavanje tovariša Exelna o zemljepisnem pouku. Gospod referent je svojo nalogo rešil sijajno, le žal, da še do sedaj ni svojih misli objavil, kakor je bil. obljubil. Pri zborovanju dne 19. sušca je mnogo tovarišev opravičilo od-
sotnost, ki so bili zaradi bolezni in drugih rodbinskih okol- j nosti primorani ostati doma. Tovariši pevci so izborno zapeli ! Volaričevo »Čolničku«.
Pri društvenih zadevah se je naznanilo, da je iz našega društva proglasil svoj izstop gosp. Josip Zupanek s hčerko; povod se je označil s tem, da se čuti užaljenega po raznih razmotrivanjih, ki merijo na njegovo osebo. Naše društvo je vzelo izstop na znanje.
Delegatom »Zaveze« so se oglasili ti-le tovariši: Petriček, Pristovšek, 'Šah.
Za nabiranje za Šumljakov spomenik so se poverili tovariši: Kvac, Pristovšek, Vrečer.
Sledilo je predavanje gospoda predsednika o pomenu učiteljskih društev, katerega jedro so bila tendencijozna, lažnjiva in zavita poročila iz naših društvenih zborovanj napram gotovim krogom.
Postopanje izdajalskih značajev se je z vsem gnjevom in studom obsodilo, in naše društvo čaka najnujnejša naloga, da se ta razdirajoči in razjedajoči element iz društva iztrebi in po zaslugi v javnosti stigmatizuje. Društvo je osobito v zadnjem času prav vrlo napredovalo in svojo nalogo vsestransko izborno vršilo. Upa*no, da še s tem ni povedana zadnja beseda, zlasti napram'tistim bratskim (?!) društvom, pri katerih smo občudovali smelost, ki je bržčas oprta na enaka po.očila, poizkušala nam stopiti — na pete!
Goriško.
Učiteljsko društvo za sežanski šolski okraj je zborovalo dne 7. aprila ob 10. uri dopoldne v Dutovljah. Navzočih je bilo 26 učiteljev in učiteljic.
Ob 10. uri otvori predsednik gosp. Berginec (Povir) zborovanje s primernimi besedami. Imela je potem gospodična Zivčeva (Dutovlje) praktični slovnični nastop z otroki 3. in 4. šolskega leta. Otroci so izvrševali ustmeno in pismeno vajo »vrstilni števnik v stavkih«. — Gospodična je izvršila poučevanje v zadovoljstvo učiteljstva in je bila pohvaljena. Nato se je overil zapisnik zadnjega zborovanja, ki se je vršilo v Komnu. G. Milan Volk (Pliskovica) je potem čital svoj referat: »Učiteljstvo in stanovi«. Tudi ta referat je užil pohvalo učiteljstva. Posegli so tudi razni učitelji pri tej točki v debato. Razni nasveti so se uvaževali. — Prišli so nato razni predlogi na vrsto, kakor glede petletnic z ozirom na razsodbo najvišjega sodišča; glede izboljšanja gmotnega stanja učiteljstva; glede draginjskih doklad učiteljstvu, dokler ne povišajo učiteljstvu dohodkov; glede zborovanja »Zaveze« v Postojni. — Sklenilo se je tudi pismeno čestitati g. Bežku na imenovanju ravnateljem koperskega učiteljišča, proseč ga, da bi vplival na to, da se koprsko učiteljišče povzdigne in odpravijo nedostatki.
Prilično se je oglasilo pet članov učiteljstva, ki se udeleže prostovoljno kot delegati zborovanja »Zaveze« v Postojni.
Glavno zborovanje našega društva se vrši maja meseca. Kraj določi odbor.
S primernimi besedami je gospod predsednik zaključil zborovanje ob 1. uri popoldne. — Potem je bil v gostilnici g. Bonče skupni obed.	—n.
Književnost in umetnost.
Josip Kostanjevec: v Iz knjige življenja. II. zvezek, Založil pisatelj. Tiskal R. Seber v Postojni 1904. Vsebina : Vid Dobrin. — Utrinki: 1. Začetek ali konec? 2. Prijateljeva povest. 3. »Pet pedi«. 4. V poštnem vozu. 5. Brez naslova.
—	Bila je pomlad. — Kaj je prinesel Božidarčku Miklavž?
—	Kotanjska elita. — Prihodnjič ocenimo podrobneje to knjigo, danes jo toplo priporočamo!
Domači Prijatelj. V Pragi je začel izhajati nov list »Domači Prijatelj«, ki mu je urednica gospa Zofka Jelov-škova, založnik pa g. tvorničar Vydra (glej inserat v našem listu!). Odjemalci Vydrovi dobe list popolnoma zastonj.
Uredništvu »Domačega Prijatelja« razpisuje sledeče nagrade za tri najboljše humoreske ali šaljive črtice, in sicer: 1. cena 5 dukatov v zlatu, 2. cena 3 dukati v zlatu, 3. cena
2 dukata v zlatu. Pogoji so sledeči: 1. Humoreska naj bo pisana poljudno, naj bo originalna in kratka (do 250 vrst našega lista) in naj ima tudi literarno vrednost, 2. Pisatelji naj se na svojem rokopisu ne podpišejo in naj priložijo svoja imena v zaprtem zavitku, na katerem bodi označen naslov dotične humoreske. 3. Spisi naj se pošljejo najkasneje do 15. junija t. 1. na naslov: »Domači Prijatelj«, Praga II., Ječna ul. št. 5. Humoreske, ki jim ne bo prisojena nobena cena, ali ki bi jih našlo uredništvo sposobne za odtisk, se bodo pisateljem takoj honorirale.
V e s t n i k.
Kolekta poštnih znamk za „Učiteljski konvikt". V
sporazumljenju odbora »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani« je uvedel društveni blagajnik nov vir za nabiranje denarnih prispevkov in sicer »kolekto poštnih znamk«. Pričelo se je s to kolekto dne 5. aprila letos in se je odposlala prva pola v Idrijo. Kakšna je ta »kolekta«, ni moj namen, je danes natančno popisati, ampak bom storil to v eni prihodnjih številk. Za danes samo prosim vsakogar, kdor dobi nabiralno polo v roke, da jo gostoljubno in s prijaznim licem sprejme ter se drage volje odzove prošnji, napisani na nabiralni poli in spolni tudi vse druge pogoje, ki se zahtevajo v dosego tega namena. Do danes so se vrnile blagajniku Dimniku že tri nabiralne pole s poštnimi znamkami vred, ki reprezentujejo vrednost16.35 K. Kamen do kamena palača! Iz Idrije sta došli že dve poli, ena pa iz Koroške Bele. Vrli Idrijčani kar tekmujejo med sabo, kdo bo več in tudi večje znamke prilepil. Vsa čast in hvala vrlim idrijskim učiteljskim prijateljem! Vse kaže, da bo »kolekta poštnih znamk« prav dober denarni vir za »Učiteljski konvikt.«	—mn—
t Konrad Črnologar. Dne 8. t. m. je umrl v smarju pri Ljubljani v 44. letu svoje dobe tamošnji učitelj Konrad Črnologar. Črnologar je bil knjigoveški pomočnik ter se povspel do učitelja. Z neumorno pridnostjo si je pridobil toliko temeljitega znanja, da so ga znanstveniki visoko čis-. lali. Črnologar si je bil pridobil za domačo zgodovino veliko zaslug ter je kot konservator priobčil mnogokatero znamenitost v »Izvestjih« muzejskega društva o naši kulturni zgodovini. Črnologar 'je pravzaprav padel kot žrtev svojega : znanstvenega delovanja. Dne 4. t. m. je odpotoval v svrho svojih študij v črnomaljski okraj, a je tamkaj dobil v grlu bolezen, ki ga je zvila v 48 urah. Dne 10. t. m. so ga pokopali. Njegov pogrebni izprevod je bil veličasten, časteč delavnega in učenega našega tovariša, ki mu bodi lahka zemlja domača!
Iz deželnega šolskega sveta kranjskega. Na svojih dosedanjih mestih sta postala stalna učitelj Fran Fabinc v Jesenicah in Marija Žgur v Telčju; začasna učiteljica Matilda Gorjanc v Preski je imenovana za stalno učiteljico na Koprivniku. Dovolilo se je ustanoviti vPostojni meščansko šolo, štirirazrednico pri D. M. v Polju pa razširiti v petrazrednico. Ni pa se dovolilo ruzširjenje trirazrednice v Semiču. Ekskurendna šola v Radolni (fužine) se opusti. Dekliški šoli v Idriji se je dovolila izpremembra učn. reda.
Učiteljske vesti na Štajerskem. Petrazrednica v Šmarju se razširi v šestrazrednico. Nadučiteljsko službo v Gotovljah pri Žalcu je dobil Fran Brinar, dosedaj nadučitelj v Zibiki, učiteljsko službo na isti šoli je dobila Matilda Brinar roj. Vidmajer. Stalni učitelji, oziroma učiteljice so postali na svojih mestih: Miha Roš v Dolu pri Hrastniku, Ignacij Cok 1 v Kostrivnici, Matilda Draga t in pri Sv. Jurju ob Tabru, I Julija Miklič v Gomilskem, Ljudmila Schreiner na dekliški šoli v Slov. Bistrici in Amalija Vobič roj Dernovšek ' v Studenicah.
Dopolnilna deželnozborska volitev. Dne 7. t. m. se je vršila dopolnilna deželnozborska volitev v kmetiških občinah Kranj-Tržič-skofja Loka. Izvoljen je bil kandidat klerikalne stranke, župan Fr. Demšar iz Selc. Dobil je 2246 glasov, kandidat neodvisnih kmetov, župan Jožef Novak pa samo 293 glasov. Demšarja so izvolile izpovednice in grožnje
s peklom in hudičem, kakor je sedaj na Kranjskem prelepa ! krščanska navada, ki privede brez vsega dvoma tercijalsko \ kranjsko klerikalstvo h Kristusu kralju! — Kranjsko uči-teljstvo ima sedaj med Šušteršičevimi mameluki enega sovražnika več!
Za rezervni fond: Minka Miklič, učiteljica na Go-milskem, nabralala pri zborovanju »Savinjskega učiteljskega društva« 7 K; Drag. Zupančič, učitelj, nabral pri zborovanju »Ptujskega učiteljskega društva« 440 K; Fran Lrnagoj, nad-učiteljv na Barju 2 K; Fran Lavtižar, nadučitelj v Smartnem pod Šmarno goro 2 K; Engelbert Gangl, učitelj v Idriji 10 K; Fran Luznar, nadučitelj na Primskovem 10 K.
Ljubljanski občinski svet za slovensko vseučilišče. V zadnji svoji seji je sprejel ljubljanski občinski svet tako-le resolucijo: Slavni občinski svet skleni nemudoma odposlati vis. c. kr. kr. vladi na Dunaju na roki gospoda ministrskega predsednika spomenico, v kateri se zahteva, naj postopa vlada glede vseučiliškega vprašanja z ozirom na zadnje do-godbe na dunajski univerzi z narodom slovenskim s tisto pravičnostjo, katero je naklonila Italijanom in naj čimprej ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče, oziroma vsaj pravno fakulteto.
Naučni minister Hartel je izdal ukaz, ki je obudil jako neprijetno presenečenje. V tem ukazu je rečeno, da se smejo samo taki državni uradniki posvetiti vseučiliškim študijam, ki jim je njih predstojništvo to špecijalno dovolilo. Izpite in doktorat takih uradnikov, ki so študirali brez dovoljenja predstojnikov, lahko razveljavijo.
Na naslov c. kr. mestnega šolskega sveta v Ljubljani. Iznova konštatujemo, da v razpisih učiteljskih služb c. kr. mestnega šolskega sveta v Ljubljani ni konsekvence. Opozarjamo pristojno šolsko oblast na notico v našem listu II. štev., str. 17. in na razpis v 11. št., str. 97. Ker je uči-teljstvo radovedno, v kateri zakoniti določbi je tak način razpisavanja učiteljskih služb v Ljubljani utemeljen, vprašamo, kako more slavni c. kr. mestni šolski svet opravičiti tako svoje ravnanje? Toliko za danes! Ko dobimo odgovor, iz-pregovorimo več, ker hočemo, da vladaj red tudi tam, kjer opravljajo visoke posle — posebni izvoljenci, ki menijo, da se bo vse šolstvo sukalo po njih votli muziki!
Ukaz za šolska vodstva in za učence. Ker prepogosto ravno šolarji trpinčijo živali, posebno pa zasledujejo ptice pevke, dalje poškodujejo razne rastline, drevje in nasade, je izdalo naučno ministrstvo ukaz, naj se v šoli ne le pri prirodoslovju, temveč pri raznih drugih predmetih učence od tega početja odvrača in svari. — Za učitelja bo to tem hvaležnejši predmet, ker se s tem mladini vcepi veselje in čut do prirode. — Posebno priporoča minister dobre priro-doslovne knjige za šolske knjižnice. Koristno bi bilo, da bi se tudi v šoli prebirali primerni odstavki iz takih knjig.
Okrajna učiteljska konferencija učiteljstva slovenskih šol v Trstu in okolici se vrši v tem šolskem letu prvikrat dne 14. junija v rojanski ljudski šoli.
Učiteljstvo italijanskih šol ima svojo posebno konferenco dne 16. junija.
Vzpored konferencije sloven. učiteljstva je naslednji: 1.) Otvoritev. 2. Imenovanje predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisnikarjev. 3) Volitev stalnega odbora za pripravna dela za prihodnjo konferencijo. 4.) Volitev stalnega odbora, ki bo moral skrbeti za ustanovo okrajne knjižnice. 5.) Poročilo c. kr. okraj, šolskega nadzornika o stanju ljudskih šol v šolskem letu 1902—1903. — 6.) O uvedbi deških ročnih del na ljudskih šolah tržaške okolice. 7.) Boj proti alkoholizmu; o tem predmetu bo razpravljal uradno določeni zdravnik. 8.) Soglasje med domačo in šolsko vzgojo. 9.) O uvedbi »Tretjega berila« — Gangl-Josin — na ljudskih šolah tržaške okolice. 10.) Predlogi in nasveti. —
Ker je le malo časa še do okr. konferencije, je dovolila okr. šolska oblastnija, da si izbere učiteljstvo posameznih šol za vsako nalogo po enega referenta. —
Pomenljivo je, ker bo za slov. učiteljstvo prva okrajna konferencija, ki se bo odslej redno vsako leto vršila. Raz-pravni jezik bo učni jezik, t. j. za slov. učiteljstvo slovenski in za italijansko italijanski.
Beda učiteljstva na Kranjskem. Kolika je beda učiteljstva na Kranjskem in v kakih razmerah živi učitelj v tej deželi neverjetnosti, kaže sledeče pismo tovariša tovarišu:
Dragi mi!
Rad bi bil prišel Te obiskat, a nisem šel sam v R., nego je šla soproga. Da, huda je živeti s 590 goldinarji ali 1180 K plače, pa dva vzdržavati po šolah; to je malo preveč! Bil sem za tajnika, a še to službico mi je župnik odjedel, ker sem »liberalec«; župan pa se drži klerikalca, orglanja mi tudi noče izročiti.
Take so razmere sedaj tu, ali upam, da se bode izjasnilo.
Ako imaš stare obleke, ki je Ti več ne rabiš, tedaj prosim, pošlji mi jo; za dečka bode dobra, isto, če ima gospa, bi bilo dobro za hčerko.
Sprejmi prijazen pozdrav kakor tudi gospa od mene i soproge	Tvoj
verni stari gardist X.
Piši: B., nič drugega, ker far vse na pošti pregleda.
Kaj hočete kaj boljše slike o učiteljski bedi ? Učitelj se mora klanjati župniku, ako ne, ga doleti nesreča, kakršna je zadela tega tovariša! Župniki so na Kranjskem nekako vsegamogočni. Oni vse smejo.*) Da, kakor vidimo iz tega pisma, celo na pošti vtika dotični pop v poštne pošiljatve svoj nos. Kaj poreče k temu poštna direkcija? — Draginja raste bolj in bolj. Kjer službujem jaz, je govedina po 1 K 20 v, a teletina po 1 K 40 v. Ali ste slišali, ljudje božji ?! Pa tudi cena drugim živilom raste, plača učiteljska pa je — vedno ista! In ako se zamerimo »gospodom« po farovžih, se nam še postranske službe odjedajo, kakor smo videli v gornjem konkretnem slučaju ! — Kaj narediti ? Pomagajmo si s št raj kom! Pomenimo se ter vsi obenem ustavimo pouk! Ni vraga, da bi to ne pomagalo! — Prosim še več glasov v tem oziru, da se združeni popri-memo — skrajnega sredstva!	Liga +
,,Hrv. učiteljska štedna i predujamna zadruga u Zagrebu" je imela 25. pret. mes. svojo IV. glavno skupščino. Koncem minule poslovne dobe je bilo stanje te zadruge to-le: Blagajnica: K 41957; dein, vloge: K 54.148; hranilne vloge: K 116.916 57; menice: K 52.629; posojila: K 139.08467; skupna svota aktiv: K 194.422-31; čisti dobiček: K 4.328-57; rezervni fond: K 1.190. Iz tega je razvidno, da je ta zadruga v kratki dobi svojega obstanka vrlo napredovala. Ali je torej nemogoče, da bi ne napredovala enaka denarna zadruga slovenskega učiteljstva ? Samo začeti je treba!
Razširjena šola. C. kr. dež. šolski svet štajerski je z ukazom dne 17. marca t. 1., št. 3012, odredil, da se razširi petrazredna ljudska šola pri Sv. Marku niže Ptuja v šest-razrednico.
Jubilej cesarske pesmi. Pred 50 leti, dne 27. sušca 1. 1854., je bil potrjen z najvišjim odlokom tekst cesarske pesmi, ki jo je spesnil Ivan Gabriel Seidl. Nekoliko dni pozneje, dne 9. mal. travna, je priobčila »Wiener Zeitung« popolno besedilo, ki so ga kmalu preložili na vse jezike (v slovenščino dr. Lovro Toman) in ki ga pojo še dandanes. Prvotni tekst k Haydnovi melodiji, ki ga je zložil Haška, je pozabljen, izvzemši prvi dve besedi, ki sta ostali tipični. Po smrti cesarja Franca in ob nastopu vlade cesarja Ferdinanda je poveril po priporočilu državnega pisarniškega svetnika Jarckeja knez Metternich dunajskemu igralcu Holteiju sestavo novega besedila. Holteijeva pesem pa ni ugajala, in že leto dni pozneje je napisal baron Kristian Zedtlitz drugo. Tudi Grillparzer je zložil takrat cesarsko himno, ni pa znano, ako je konkuriral ž njo 1. 1835. Na prigovarjanje ministra Bacha se je Grillparzer 1. 1853. udeležil konkurence, toda njegovo delo ni ugajalo, ampak odločujoča gospoda je sprejela Seidlovo pesem. Kakor znano, poteče dne 21. rženega cveta letos sto let, kar je bil rojen ta patrijotični pesnik.
*) In šolska oblastva jim gredo še na roko, saj jih volijo kot predsednike kr. šol, sv., kot kraj ne šolske nadzornike i. t. d. Kam plovemo ?!	Uredn.
Ženske odvetniki na Norveškem. Te dni je dobila Norveška svojega prvega odvetnika ženskega spola. V veljavo je namreč stopil zakon, po katerem se smejo ženske pod enakimi pogoji kot moški potrjevati za odvetnike, do najvišjih sodnih instanc. Prva se je poslužila novega zakona gdč. dr. jur. Eliza Sem. Dobila je takoj pravico za izvrševanje odvetniške prakse. Ker pa je na vseučilišču v Krist-janiji še pred novim zakonom napravila cela vrsta žensk juridične izpite, ne bo dolgo trajalo, ko bo imela Norveška v izobilju ženskih odvetnikov. — Norveškim učiteljem sedaj ne bo težko, dobiti vsaj — pravno zastopnico!
Katoliško vseučilišče v Salcburgu. V osrednjem odboru katoliškega vseučiliščnega društva je večina za to, da otvorijo katoliško vseučilišče že s šolskim letom 1904/5. ali pa vsaj drugo jesen. V prvi vrsti priklopijo že obstoječi bogoslovni fakulteti modroslovno fakulteto, za katero je baje dovolj »izbornih katoliških učenjakov«. Baš v tem vprašanju je nastala močna opozicija v katoliških krogih, ki zahtevajo, da ali istočasno ustanove tudi pravoslovno fakulteto ali pa naj z vso zadevo še počakajo. — No, pa naj že otvorijo katoliško univerzo letos ali prihodnje leto, k povzdigi znanosti ne bo otvorjena nikoli. iNajbolje bi pač bilo, da bi jo nikoli ne otvorili! Prava znarfost ni tista, ki jo duše klerikalne sence.
Listnica uredništva.
A. T. v O. Vašemu vprašanju odgovori eden izmed naših dohtarjev. Opozarjamo Vas na drugi članek v 1. štev. letošnjega »U. T.«, kjer je natanko določeno, koliko in kakšnih poštnih znamk je treba priložiti vsakemu vprašanju. Ako v bodoče ne ustrežete tej malenkostni zahtevi, se ne bomo ozirali na Vaša vprašanja! — J. R. na S. Tudi Vam odgovori eden izmed naših dohtarjev. — F. G. v L. O poslanih knjigah prihodnjič. Drugo dopošljemo kmalu. Treba temeljito preštudirati! Pozdrav! — „Učiteljski konvikt". Pride prihodnjič. Dostavimo še sami kaj! Pozdrav.
Pripravniški tečaj v Idriji.
Spisal prof. Makso Pirnat.
(Dalje.)
1860/61.
Šolsko leto se je začelo 20. oktobra leta 1860.
Za idrijske pripravnike so bile dovoljene štiri ustanove, in sicer ena po 25 gld., tri pa po 20 gld.; prvo ustanovo je dobil Frančišek Klinar, ostale tri pa: Ivan Barle, Ivan Gantar in Frančišek Štepic.
Šolsko leto se je končalo 6. avgusta leta 1861; pri izkušnjah, ki so se vršile dne 5. in 6. avgusta, je predsedoval prvič novi šolski nadzornik, prošt dr. Anton Jarc; razen njega se je izkušenj udeležil tudi višji škofijski šolski nadzornik, kanonik Jurij Zavašnik. Prošt Jarc je sedaj predsedoval izkušnjam, dokler je obstajal pripravniški tečaj v Idriji.
Kar se tiče izprememb v učiteljskem zboru, je omeniti, da je 14. marca 1861 umrl učitelj petja in glasbe, Anton
Krašnar; za njim je prevzela pouk v petju in glasbi njegova sestra Marija Krašnar.
1861/62.
Šolsko leto se je začelo dne 20. oktobra leta 1861.
Za idrijske pripravnike so bile zopet dovoljene štiri ustanove, in sicer ena po 25 gld., druge tri po 20 gld.; prvo ustanovo je dobil Gašper Gašperin, ostale tri pa: Frančišek Koler, Frančišek Papler in Ivan Vouk.
Šolsko leto se je končalo dne 9. avgusta 1862; izpiti so se pa vršili dne 8. in 9. avgusta.
Iz učiteljskega zbora se je ločila Marija Krašnar, ki je začasno poučevala petje in glasbo do meseca novembra 1861; dne 2. novembra istega leta pa je deželna vlada imenovala za stalnega učitelja glasbe in petja na glavni šoli idrijski in obenem na pripravniškem tečaju Jožefa Gnezda, ki je bil preje samo organist pri župni cerkvi sv. Barbare v Idriji. — Koncem meseca marca leta'^1862. je obolel učitelj Jožef Mar-tinak; nadomeščal ga je do konca šolskega leta ravnatelj Frančišek Lesjak. Ker se je vsled tega preveč pomnožilo delo ravnatelju, sta mu pri poučevanju verouka pomagala tedanja idrijska kaplana, Mihael Gogala in Martin Šlibar — Razen teh izprememb je ostalo v učiteljskem zboru vse pri starem.
1862/63.
Šolsko leto se je kakor navadno pričelo dne 20. oktobra leta 1862.
Za idrijske pripravnike so bile kakor prejšnja leta dovoljene štiri ustanove, ena po 25 gld., tri pa po 20 gld.; prvo je dobil Matija Petrič, ostale tri pa: Anton Fajgelj, Frančišek Kavčič in Ivan Zakrajšek.
Šolsko leto se je končalo dne 8. avgusta leta 1863.; izpiti so se vršili dne 7. in 8. avgusta.
Učitelj Jožef Martinak je zopet ozdravel in prevzel poučevanje na pripravniškem tečaju; sicer je ostalo učiteljsko osobje neizpremenjeno.
1863/64.
Šolsko leto se je začelo zopet 20. oktobra leta 1863.
Za idrijske pripravnike so bile kakor po navadi dovoljene štiri ustanove, ena po 25 gld., druge tri po 20 gld.; prvo je dobil Simon Hiti, ostale tri pa: Matija Kette, Frančišek Lunder in Avgust Praprotnik.
Koncem tega šolskega leta se je že mislilo o tem, da bi se opustil pripravniški tečaj v Idriji. To nam priča odlok naučnega ministrstva z dne 23. avgusta leta 1864., št. 2969, s katerim se sicer dovoljuje, da se tečaj začasno še nadaljuje, a obenem se že naroča, da se ravnateljstvo tekom šolskega leta 1865./66. izjavi, ali naj se opusti tečaj, ali naj isti ostane. Kako se je v tej zadevi izrazilo ravnateljstvo tečaja, tega nisem našel zabeleženega v ohranjenih zapiskih.
Šolsko leto se je končalo dne 4. avgusta leta 1864.; izkušnje so se vršile dne 3. in 4. avgusta.
V šolskem letu 1863/64. je izgubil učiteljski zbor svojega člana Jožefa Martinaka, ki je umrl dne 30. januarja leta 1894. Ker Jožef Martinak vsled bolezni že takoj začetkom šolskega leta ni mogel več prevzeti pouka, je stopil na njegovo mesto izprašani učiteljski kandidat Feliks Stegnar. Drugega se ni nič izpremenilo v učiteljskem zboru. (Dalje.)
„Učiteljski Tovariš" izhaja t., 10. in 20. dne vsakega meseca ter stoji vse leto 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K.vSpisi naj se blagovolijo pošiljati samo pod naslovom: Uredništvo „Učiteljskega Tovarša" v Idriji. Naročnino pa prejema gosp. Frančišek Črnagoj, nadučitelj v Ljubljani (Barje). — Vse pošiljatve naj se posipajo iranko. — Oznanila in poslanice se računajo za stran 30 K, pol strani 16 K, '/s strani 10 K, '/« strani 8 K, Ve strani 4 K; manjši inserati po 20 h petit-vrsta. Večkratno objavljene po dogovoru. Priloge poleg poštnine 6 K.