rU*
j^adâiij *m
»i llulM** i
glasilo slovenske narodne podporne jt ed note
i'rMaMkt i« upravniki pr* •tori t Mir & Lei
, orna» sf ] MIT a* Unilk IW. Tslopbeeei Lsw»4als «IU.
^gTO—YEAR XVIL i»
- Ä^rtr ^Äiff-^Ärri!» , Chi«**, m., pondeljek, 21. aprila (April 21), 1924. Ä STEV.—NUMBER 95.
SENAT sprejel
PRISELNIŠKO PREDLOGO.
tonztna m hišna predloga, ki se fMlikajeU lo v nekolikih manj
njnih podrobnostih, gresta aedaj pred konferenco.
PREDSEDNIK DOBI ZAKON HO OSNOVO NAJBEŽ ti M ŠTIRINAJSTIH DNEH V PODPIS.
[ / Washington, D. 0. — Vsled protestov in groženj iz Japonske iu drugih hudo prizadetih deiel uid najmanj omajan je senat v petek «prejel z 62 proti 6 glasovom pri «elniško zakonsko osnovo, ki ¡z ključuje japonske priseljence in zmanjšuje evropsko priseljevanje u 50 odstotkov, i Negativen glas so oddali sens-torji Colt, Weller, Bsyard, King, I Oerry in Walsh.
Predlogi, ki ata ju sprejela p', sladka zbornica in senat in ki se razlikujeta v primeroma kaj malo važnih podrobnostih, gresta se daj pred konferenčni odsek obeh" zbornic zveznega kongreaa. Vodi telji prerokujejo, da bo zakonika oanova v predsednikovih ro-kah najkasneje r štirinajstih dneh.
Potem se bo treba odločiti pred-lednika Coolidgu, ali jo vetira, ka-Jtor to želi državni tajnik Hughes, ali jo podpiše, kakor to hoče dc-\ žela, ki izraža svoje mnenje po avojih predstavnikih v kongresu, ali pa dopusti, da postane poatayJ brez njegovega podpisa, kaker mu to svetujejo tisti, ki so v nje lovi neposredni .bližini.
Senatorji in poslanci priznava- _ -
j", «la so prejeli kar cefo kopice PriCt CIZbllM-
pUem iu brzojavk, v katerih ¿1* "I IIMIIIHBI ljudje poživljajo^.naJTao^ge dajo omajati in naj ostanejo trti« na
Pregled dnevnih dogodkov.
Amerika.
Senat je v celoti sprejel John sonovo priseljniako predlogo, ki poatane zakon morda v dveh tednih.
Vojna 8 turisti v Arizoni, kate ra ae je zaprla radi živinske kuge v Kaliforniji.
Privatni pobojniki streljajo na stavkajoče rudarje v Kentuckyju
Sedem ognjegascev našlo smrt v požaru v Chicagu. ,
Inozemstvo.
Japonska vlada je ekleuila ča kati iu opazovati.
Korejci so veseli, da je Amerika izključila Japonec.
MacDonald se je baje sprijaznil s Poincarejem.
Japoneka vlada bo čakala.
Kabinet v Toldju je sklonil po. čakati, da vidi, kako ao raavi jejo stvari i Ameriko.
Tokijo, 19. apr. — Japonska vlada je včeraj sklenila počakati in opazovati, ne pa drveti a kakšno akcijo z ozirom na konflikt, ki je naatal z Združenimi drŽavami radi imigracijskega zakona.
Voditelji vladne stranke še vedno upsjo, da predsednik Goolidge vetira zakon ali da pride kaj drugega — morda kakšna mednarodna akcija a strani lige narodov — ki omili spor. Medtem pa rastejo vrste opozicije, katera hrupno obsoja sklep ameriškega kongresa in zahteva od vlade "energično akcijo".
OGNJEGASCEV IZGUBILO ŽIVLJENJE.
Stena stare dvorane na Bine Ia-land ave. v Ohioagu se je porušila na cesto, podsula sedem ognjegascev ter tsžko telesno poškodovala 18 drugih.
MRLIŠKI OGLEDA SUMI, DA
JE BIL OGENJ PODTAKNJEN.
Chicago, 111. — Kolikor je db zdaj znanegs, jedilo sedem ognje gascev ubitih in osemnajat pa te lesno poškodovanih, ko se je si dovje štirinadstropnega gorečega poslopja — Curran's Hali — na 1363 Blue Island ave. porušilo na cesto. Trupla in brisgslne so pO kopane v razvalinah. Požar se js vnel v petek ponoči.
Policaji in ognjegasci so nea morno prekopsvali kadeče se raz- , „ ,
valine celo noč, odstranjevali m* ji
liče te riskali šc druge, ki utegnejo biti pokopani tamkaj. Alj sptoš no mnenje prevladuje, da so dobili vse žrtve iz razvalin.
S stališča življenjskih izgub smatra oddelek požarne brambe to za najhujšo nosrečo, kar jih je šc obiskalo čikaško mesto odtedaj ko je gorelo L 1910 v čikaŠkih klavnicah. Tedaj je izgubil živ«) ljenje načelnik požarne brambe in dvajset njegovih mož.
Izprva so mislili, da je to le majhen požar. Ali pol pre pozneje pa ao poklioall Že vse reševalne agenture v mestu na pomoč. Kajti treba je bilo skrbeti za težko telesno poškodovane in odstrsnib na tone podrtega zidovja a eeste. Reševalno delo je bilo zelo
Za evobodo zaprtih delavcev.
New York, N. Y. (Fed. Proas.) — Zveza za ameriško civilne svo-tmščine je na podlagi ustavnih wavic do avobodnega govora vložila apel za takojšnje in brezpogojno pomiloščenjo štirih žrtev [>ennsylvauako državne uporniške postave. Jetniki Job. Martinovie ln Izrael Ulaokcnsteln, ki sta komunista« in pa Charles Spiuak in Steve Zonov, ki ata člaua unije Rgsklh delavcev, ao bili obaojcni 1921. in 1922. na tri do pet let sapora.
Prva dva sts bila obsojena, ker sta bila Mana komunistične stranko. Proti njima je pričal samo en vladni vohun, Spinak in Zonov ata bila obaojena, ker sta delila radikalne letske.
Enindvajaet članov Delavtkc stranke Čaka sodne obravnave Pittaburghu, FarreUu in Philadel-phiji po isti dršavni uporniški po stavi, in pričakovati je, da bo po-
___' _ JT 'telil
predstoječih sodnih obravnav.
Illinoiški in newyorški govor ner sta že zdavnaj oprostila jet nike, obsojene po takšni postavi v dotičnih državah. Governor Pin «•hot v- I Vnnsy 1 van i ji je nasproto vgl uporniški postavi, preden je postal governor.
Pobojniki na delo v Kentuckyju.
IM millčarjev ščiti privatno oho-roženo gardo, katera strelja na Stavkajoče rudarje.
MacDONALD JE POD VPLIVOM POINCAREJA?
Baje je apoanal, da je res treba trdo nastopati proti Nemoem kot delajo Franooai v Por ur Ju. Tajno dopisovanje med Londonom in Parizom.
London, 19. spr. — lz gotovih virov se je izvedelo, da ai ltamsay MacDonald in franooaki ministrski predsednik Poinoare neprestano dopisujeta o reparacijakem vprašanju že kake tri tedne. Zdaj sts ,stj baje sedinils, da je najbolje, da vsaka konkretna akcija t avrho rešitve tega vprašanja na temelju Da nosovih priporočil čaka do zadnje polovico meaeea maja ali prvih dni junija. V tem času bodo končane volitve v Nemčiji in 1< rancljl in od iskla nemških voli tov je veliko odvisno, kska bo
tozadevna akcija. Ako zmagajo __ __ ____
uionarhistl, kl bi najrajši snullraIlKytjo rofd~sabo.
ivojem stališču, ki so ga zavzeli flede na vprašanje o izključitvi
nespojljlvih priseljencev.
Hiina in senatna predloga se popolnoma strinjata v dveh naj važnejših določbah — in sicer v jiponski izključitvi in dvaodstot-m kvoti na podlagi ljudakega štetji L 1890. Po prvi so vsi Azijci m med temi seve tudi Jsponei iz kljufieni. Po drugi pa je evrop «ka imigraclja omejena na 181, oseb na leto. Senatna predloga ima nadaljno loloebo, po kateri bodo kvote za evroj»k« dežele dne 1. julija 1927 omejene na 150,000 oseb.
Predloga poslanske zbornice dolnje vatop sorodnikom tistih priseljencev, ki so že tukaj, ne-{v, 11 a določeno število Popustljivih priHeljcncev. Senatna osno-jih uključuje v kvotah. aU jim f« 00 dolarjev draguljev.
MAL DAUOHBETY BO ABS TIKA V.
Waahington, D. O. /Federated Press.) — Senstorja Wheeler in IJrookhart ste po ekaekutivni seji svojega odseke dne ]g. aprila Is-javila, da bo bret pravosodnega raztajnika Mal Deiigherty ereti-rsn in poveden pred senst, ds gs te keznuje redi tege, ker se ni zmenil ze odsekovo povabilo. Howard Mannington, ki je kljubevel odsekovemu po vabilu ter s« po-služil Istega izgovore kekor Kerry Sinclair, češ, da nima preiekove! ni odsek nobene pravne obla»tt raaiskavati s*s*bne zadeve, bo pozvan na satožno klop pred zves-aim sodiščem, kjer bo nbdolž^n podkupljivosti in zarotnlštva za kršitev zvezne postave. Manning ton je bil ed«n UeugheHyjevik najožjih pejdešev, ko je bil Dsu gberty še člen zvezaege kshinets. O njem je rečen«, de je Imel de. lež grebežnege bekšiše v itAmi»-nju Šgsajerskih dovoljenj In proti poete vni t rsn »porte* i ji filihov, predate vi je jo*ih Dempeeyjevo pretepanje.
"Rusiji in Nončija".
Ohioago, 111. — "Rusija in Nemčija" — povest o dveh republl. ksh, je nov film. ki očltujs Nem čijo v pesteh boja sa življenje in smrt, dočira gre Rusija mirno po poti miru ip obnove. Na Ruskem poprsvljsjo rasrita pota, otroot plešejo, stavbe ae dvigajo, delavei niso v neprestanem strahu prod brezposelnostjo ln zatiranjem. So-dsj izposnavajo, kako krasno more biti šivljenje, kjer ni nobenih kspitalističnih gospodarjev,
V Nemčiji so krlši in tsšavo. Čete korskajo v jeklu po cestah, d^a zatirajo "proletarske stotine". Delsvei se umikajo godrnjajo. Revolucija tU povsod. Beda, kl se* daj razaaja po Nemčiji, je nesuos-na. Otroci umirajo od lakoto iu bolezni. Lakota uganja svojo grosne orgije med trpečim probl-valstvom po krasnih starih nemških mestih. In vendar ni zamorjen duh odpora, Dijaške «ils se
versaljsko pogodbo, tedsj bo po trebua akoija s oatrimi sobml. Nemške volitve bodo nedvomno vplivale tudi na isid volitev Krsnciji. Ztnsga reakcije v Nemčiji bo imela sa posledico, da se utrdi Poiuesre s svojim naoiona lističnim blokom. ' Kskor se glsse gori omenjeni viri, j c Poinearo prepričal Mso-Donslds, da edino sredstvo, ki užene Nemčijo, jo okovsna pest. Krsncija je pripravljena sprejet Dstvesove načrte, toda pogoje glede Porurja ispolni šele tedaj kadar Nemčija isvedo ts nsčrte Nemčiji ni nič verjeti, slaati ue v slučaju, Če pridejo v vlado monar histl in stari junkerji.
MacDonald ae glasi poročilo — je' aadnje čase prišel do spo znanja, da je nemogoče prit« zlepa do (ptimArtta s sedanjo nemško vlado. Tudi ujegova vera v nemško demukrsoijo se je omsjsla-MacDonald je imel te dni neprijetno izkušnjo, BU je to slučaj bavarskega profesorja Quaiddeja, voditelja nemških pacifistov, ki je MscDonsldov stsrl prijatelj. Qusidde je pred neksj tedni pisal prodseduiku Kbertu, pozivajoČ ga v imenu paoifiatičnih društev, naj vlada ustavi tajno oboroževanje v Nemčiji, guaidde je dejal v piamu, da ima dokaze, da nemška armada šteje že 200,000 mož, to je po-lovlco preveč kot dovoljuje ver-Beljaka pogodba. Radi tega pisma j je bil (jueiddo aretiran in general vou Beeckt, vrhovni poveljnik armade, ga je obtožil veleisdaje. Tedaj jo intervonirsla angleška vlada. MscDopsld je v prijateljskem, tods ostrem tonu opozoril nemško vlsdo, nsj ne nori in si ne dsla sovrsžnikov v Angliji s šksu-dslom, ki ga iseove omenjeni krivični proeea.
Ta slučaj je baje prepričal Mac-Donalda, «ia nevarnost nemškega militsrizms še ni odstranjena in isčel se Je nsgibsti k stališču Francije. Parts, 19. spr. — Pohtrsdno ae
Vso to je videti v tem novem filmu, kl rssvijs pred tvojimi oč. mi sgodovlno v porajanju. To sli« ko daje odbor aa meduarodno de* lsvsko pomoč, lu Čisti dobiček j« namenjen nemškim delaveem v odpomoč.
Odbor aa mednarodno delavsko pomoč, odbor, ki je auierlška podružnica organizacijo Der lntur-nationale Arbeiter Hllfs Komitei, ae obrača do ameriškega delavstva, naj ksj stori sa otroke nem šklh delavoev.
Ta slika pride v Orehestra Hsll na 220 S. Michlgsn Hlvd. dne 14. maja 1924 ob sedmih in devetih zvečer,
Korejci« je vili japoneka doloiba.
Washington, D. 0. (Federated press.) — Predsednik "korejsko republike" dr. Syngmsn tthee po-sdravlja japonsko izključujočo postavo, ki jo js odobril kongres. l*o njegovem mnenju bo ta odločba postavila gospodarje njegovo domovine na lati stslež v Ameriki, na kakršnem so Korejei in Kitajel,
"Japonska izključitev je fait aoeompli ali gotova stvsr, kakor se sdi, in posledica japonske aro. gsnee do vseh drugih narodov," je rekel v svoji tosadevnl Isjsvl. "Dočim Izključuje določba vae o< rijentalee, ne nsreja nobenega praktičnega učinka proti Korejcem, Radi japonske arogantni vladnohlopnoatl so bili Korejeam zanikani potni Usti brez potrdila od strsni jsponskih konzulov. Potnega lista nlai dobil, dokler nisi isjavil svoje vdsnostl in vernosti Japonski — a noben Iskren Kore jeo bi ne mogel narediti tega. M! pozdravljamo izključujočo odrei-bo, ker je z njo prokliesn tudi le-kozvani "gentlemsnskl dogovor"» Zdaj smo vssj enaki."
poroča, da je Poinearejcva vlsds SMALL KOMTBOLIBAL DEŽAV
pri volji sprejeti nsčrte Dsw«sovili in McKennovih zvedencev, tode prej mora doseči dogovor s ostalimi zsvezniki glede koncertne akcije nsprsm Nemčiji ze slučaj, da Nemčija prekrši nove repara eijsks določile,
Američani dvomijo, ds bi se Anglija dsls pridobiti zs tok dogovor. Htvsr js jako zamotana. Francije ime vscpolno protipogo-jev ln pridržkov. Kar se tič« po sojile Nemčiji, ni dvoma, da gs bodo mednarodni bankirji hitro podpisali. Pričakuj« se, ds Amerl-ks podpiše polovioo, to je $100,-000,000, Velike Britanije 070,000, 000, preeetenok 000,000 pe ostsls Kvrops, uključivši Fran eijo,
m * ■ m*mirm*ymm»
VEEME
Chicago in okoliea. — V torek deloma oblačno j sveži, menjajfiči se vetrovi. Temperstore uninjtlt 24 ur s najvišje 4< nejuižje .10. Selil« e izid* ob A, »aide ob 6 \1.
ma angleško? Naroči ai "fl
ladala In Ima na pretfaj Ka jI
je lad govnn
NO KONVENCIJO
Springfleld, D1. — Oovrrner Len Krneli je imel s svojimi t*> veznlki republikansko državno konvencijo, ki se je vršile tukaj zsdnji petek, popolnoma na vaj« tih. Spissl J« platformo lo izbral Isstno skupino predsedniških elok-torjev in ksndnlstov zs fioverjc' nike lllinoiške univerze, Delegat, je, kl ao nasprotni Hmallu in njegovi politiki, niso bili navzočo!.
iioverner Je S svojimi prijatelji odobril staro Lundin Thompaone« vo plstformo, ki jo je ssvrgls držsvns konvencija I. 1920. pod vodstvom Frsnks O. Lotrdene.
Ali governer s* j* revzemsl sa tiato stsro platformo Ur bil zapet nominlran zs govemerokega kandidate ne njeni podlagi. Tek o jo je opreJel ostali del državnih kan* dole to v. Na prihodnjih volitvah meseca novembre pride tista plat« forme volil«'* v odobrenje, ali pa v odklon.ter.
Konvencija Je Jele poslovati, predsednik Cooltdg* odobren, Luadtuovi delegaciji is Chleoga deni sedeži in odsek la I. J »20 je Ml firizese kot |m«tavno In red* im Izvoljeni republikanski odsek se okraj Cook.
VETA
PROSVETA
GLASILO
■ SLOVIUSKK WAUOOWg ypeOaWS UPWOVK —l^^rrLOVtllsffi HASPm rooro*** JEPHOTE
kcft!
ggSciBg-feprW iáfoor»-
Uu,, ufirn. M. ,l~má2Z.> M-m ITL.. UM m M*.: CtUf MM am tot», »Z> « pri tow. HN^vcJ^M^I
Cm» ofUsot m
I« as |
TROS VETA"
Mg» So.
«THE EHLIOHTEHMEHT"
On» .1 «wi* pnlnOifc »«dur.
rv~ "_ J L Z '.I__1. tl-.l___I »---»u
»•• ni^WP* P^^IW ______
K|jrj»tljnl
s— MÍoT>SB
■ 1ÏÏSS
s±acü
k, tWJU.
A4»iiislt rates sii ur»
aJtW Stets* (eaoept CUeeg UtMg» comtirioa >sr
5SZ2QPEE
OmmJe $0 rsr year; ŽS^SU^^fr
'^zadnje dni avgusta 1922.
Izključitev Japoncev bo seveda imela gospodarske poeledice, kajti na Japonskem bodo diingoti priporočali repreaalije. Zdaj je nemogoče povedati, kako velike bodo te posledice, ker nihče ne ve, kakine uspehe bodo doeegli japonski diingoti s svojo agitacijo. Dogodki pokazujejo aaminasebi, kako naatajajo spori. V začetku eo majhni, nato se raaMrijo, ako ee prsvočasno ne potlačijo s pametno in dobro premišljeno taktiko.
OD DVORNEGA NORCA DO KNEZA
Gabriele d'Annunzio je res praktičen človek in lahko se reče, da se še nobenemu dvornemu norcu ni posrečilo splezati tako visoko po družabni lestvici navzgor, kot je d'Annunzio. Svojo karijero je pričel z zlaganjem pesmi v počaičenje kraljevega dvora in vsega, kar je z njim v zvezi. Njegove peami niso imele izredne literarne vrednosti. Ali na dvoru so se dopadle menda vsem od kralja nizdol do zadnjega lakaja. Svet zunaj kraljevega dvora se ni dosti brigal za d'Annunziova pesniška dela in pesniška slava d' Annunzia je bila prav elabo razširjena po svetu.
Prišla je svetovna vojna. D* Annunzio je spoznal, da bo moral pričeti nekaj drugega, kajti ljudstvo bo imelo še manj časa, da se zanima za njegove pesniške proizvode. In tako se je d'Annunzio odločil, da zbere večje število desperadov, jih dobro oboroži in z njimi zasede Reko in jo proglasi za pristno italijansko mesto.
Stvar je bila namreč takrat izvedljiva. Stara Avstrija je bila v razsulu, Jugoslavija pa ni imela delti oborožene moči, da spodi z Reke d'Annunziove desperade, ker je d'Annunzio dobil na pomoč še regularno armado in nekaj bojnih ladij.
Kljub d'Annunziovi pustolovščini je postala nevar-noet, da Italija ne obdrži Reke. Da ta nevarnost izgine, je italijanska vlada pričela na željo italijanskih ekspan-zistov in imperijalistov intrigirati na Balkanu. Z raznimi spletkami in umazanimi potezami je dosegla, da je morala Jugoelavija popustiti glede Reke in se odpovedati edinemu dobremu izhodu do Jadranskega mprja.
Ko je bil ta cilj doeežen, je plebejec d'Annunzio postal plemenita! Te ne pomeni, da je postal bolj pameten, ali da se je po njegovih žilah pričela pretakati takoj plava kri mesto rdeče, ampak dali so mu naslov "Principe de Monte Nevoeo" (knez Snežniški). To pa še ni vse. Poetal Je tudi kraljev bratranec, akoravno mu ni prav nič v sorodu, ker ima pravico nazivati italijanskega kralja svojim bratrancem.
Vse to je d'Annunzio dosegel, ker je ostal zvest sluga italijanskih ekspanzistov in imperijalistov. Zasluga cfAnnunzijeva je bila ta, da je v Reki videl same Italijane, ko so drugi videli, da so Hrvatje in Slovenci v večini. Italijanski ekepansisti in imperijalisti so pa v zahvalo za dobre oči pošteni slovenski Snežnik spremenili v "Monte Nevoeo", da kaanejšim rodovom lahko tolmačijo, da je bil Snežnik nekdaj italijanska kneževina Monte Nevoso, v kateri so vladali "mogočni knezi", ki so bili potomci "slavnega kneza" Gabriele d'Annunzio principe de Monte Nevoeo.
Tako ee uganjajo še dandanes komedije, kakor da bi živeli v erednjem veku.
Zavedno italijansko ljudstvo, kolikor ga je, ne da počenega groša za d*Annunzia in njegove naslove. Nezavedno maso pa italijanski mogotci s takimi komedijami aavajajo na pot tistega blaznega in prenapetega šovinizma, na katerem ljudje pozabijo, da so ljudje, in so v šovinistični opojnosti pripravljeni izvršiti vsako hudodelstvo.
JAVNA GOVi
S. N. P. ia čitateljev Proa ve t«.
J.
Kili, Ksns. — Rojak Iz Girarda, Kana., hoče na vsak na
čin prepričati jevnost, da je ca veden član človečke družbe, a v evojem pisanju očlvidno nima u-epeha. Piie, da ni reenice, da bi bili delali po državno zaičito. To seveda ne, aaj ni bilo vojaltva o-koli rudnikov, hi so" obratovali, n-li nekaj drugega ae je bilo pripeti
nažli ie akoraj v vaaki stavki, de gredo pomagat podjetnikos*. Do i>i»ovalko bi vprsisls, ksko bi se ona počutila po 24 letih bivanja v unijskib krajih, da bi nenadoma prišla sprememba in bi po mnogih /.rt v «h in bojih ostali kraji neunijski T Američani imsjo rcčenieo o drevesu, ki prsvi: "Ce ne ms-rsi mojega sedu, ne treei me." Te je tu umestna.
Resnica je, da je neketerim tako pisanje nefjubo, a tako je tudi res, da je velika večina rudarjev z nami. Saj to lahko razberem iz listov, katerih imam naročenih pet različnih. Tudi v Kanaasn je tako, kar povzroča, da so se mnogi proiovoljei pričeli seliti drugam.
Od tu odpotuje tudi dobrozna-ni ?ojek Leon Junko iz Yala nekam proti Micki genu. Nazadnje-kom ni bil mož nič kaj pri ereu, kajti kar je on govoril, je tudi izpolnil; njege lahko itejemo med zavedno. Rojaki, pomagajte mu, kamor pride, zlaeti tisti, ki se po tegujete zs osvoboditev delsvstvs. Želim njemu in družini obilo src ie, več kot jo je imel v Kansasu.
Tudi k nam je prikukals apo-mlad, toda le s tngo in bolestjo za tuksjinje prebivalce, ker tu so iz-prti rudarji že od t aprila rsdi znižanja mezd. Unijski kakor ne-unijaki rudarji, držite se proč od Kansasa, ker tu počiva delo. Družbe na vsak način hočejo obrsto vati pod odprto delavnico, kar pa sc jim ne bo posrečilo, Če se bodo rudarji drugih držav držali proč od Kansaaa. Tu pa ostanimo trd ni vsi in se ne dajmo zapeljati po sladkih besedah, da se pozneje ne bo treba zsgovarjati po Časopisju. Prsnoss Šinkovec.
IZKLJUČITEV JAPONCEV.
Propaganda za izključitev Japoncev ni bila zaradi tega močna v Kaliforniji, ker so bili Japonci nevarni konkurenti ameriškim delavcem, ampak zaradi tega, ker so pričeli konkurirati malim trgovcem na Pacifični obali. Neki kalifornijaki list je prinesel veet, da je v Loe An-gelesu 1100 japonskih trgovcev, ki prodajajo sadje in zelenjavo na drobno, in 265 veletrgovcev. Dalje je 625 lastnikov tovornih avtomobilov, 560 grocerietov, 416 apartmentnih hiš, hotelov in prenočevališč, 210 reetavra-cij, 92 brivnic in 27 goraž. Te številke eo preetrašilc trgovski avet, da je pričel s propagando sa izključitev Japoncev, ki je končno uspela zaradi nerodne taktike ja-
Woodward, Iowa. — Iz stare
domovine smo dobili registrirsno pismo od nekega deksns, ki pro sjsči, da bi pomsgali nabaviti no ve zvonove, ker »tražno pogrela jo prejinje. Zdi se mi ikods pro štora, da bi pisala vsebino tistega pisma, zato navedem samo od stavek, ki se glssi neznansko milo: "Ljudstvo je izgubilo zadnjo tolažbo, ko je pekleneks hudobija skovsls zsroto, da morsjo zs očeti in sinovi iti že zvonovi preža lostno pot na vojsko. Pometali so jih iz visokih lin naiih stolpov, kjer so stoletja peli bogu v čast in slsvo, ljudem pa oznanjali mir na zemlji. Odvsetje zvonov je iu ostano bogoskrunsko delo, ki ga bo moral pravični bog kssnovsti. Ta rop svonov je prinesel nagli konee krvavega klanja. Meseca oktobra 1918 je bil ropar svonov premagan in pomendran v tla — vojske je bilo konec. Pa odvzeti zvonovi se nam niso več vrnili. Tujec nam jih noče dsti, zato moramo misliti, kskd si kosjanaki fsrsni nabavimo nove zvonove. Strah naz je, ker smo ssmi prešibki, da nam ne preostaja drugega kakor obrniti se na drage rojake v tujini, da nam priskočijo na pomoč. Trkamo na radodarne in u-smiljena srca sa pomoč, ds dobimo v doglednem času druge svo-nove. Bog vam bo stotero plačal. Zvonovi stanejo pol miljona kron."
Torej ie je prilika za tiste, ki verujejo, ds je bog stlačil skupaj prvega človeka iz ilovice in je Ma-rija s počela od svetega duha. Storijo lahko dobro delo, zs kstero bodo poplačani po smrti. ;
Ko ravno piicm se lepo zahvalim rojakinji M. A. za opraviče-nje na moj dopis v "O. a" Jaz
bilo polovico prazna, sli ps bi u redniitvo moralo z drugim gradi-vem napolniti. Tako pa čitamo včasih raznovrstne reči. Čudno, ds se nekateri oglasijo eamo tedaj, ko komu odgovsrjsjo, drugače nimajo česa povedati. Nisem mislila vel pisati o tem, pa ker eem o pazila, da rojakinja ne odgovarja pravilno na moj dopis, sem morala pojasniti. — Mary Bupan.
Prebava is prsbsvlji-vost raznih živH.
O prebevi eami in prebavljivo sti raznih živil so raziirjena pri iiriem občinstvu najnapečnejia mnenja. Prebava hrane, ki je zavit jemo, se začne Že v ustih. Cim bolj prežvečimo jed, tem več dela smo odvzeli želodcu in čreveeom. V ustih se pa ne izvrši eamo mehanično delo, ampak tudi kemično. Neloga slin ni eamo ta, da napravijo jed opolzko, one nam tudi pretvorijo Ikrob, ki ce nahaja hrani v sladkor. Podobno pretva-rjanje se vrli dalje v želodcu, kjer prevzame želodčni sok vlogo ustnih slin. Želodčni sok fszkre-ja trsni sladkor v enostavnejše sladkorne vrste in razkraja vlak na in kite, ki vežejo miiično sta-ničevje zavžite hrane. Želodčni sok seeiri mleko in raskraja ma-ičobe V glicerin in maičobne ki sline. MaiČobe ovirajo namreč prebavi in telo jih more lele upo rabiti potem, ko jih je želodčni sok spremenil v maščobue kisline, ki #ih žolča in drugi soki v čreve au pretvorijo v milu podobno tva. rino. Uporabljive snovi gredo sedaj skozi črevesne stene v krv ni obtok, ki jih potem odvaža do posameznih organov. Neuporab ljive tvarine pa izločajo črevesa Iz gornjega razvidimo, ds se od igrsvs največji del prebsve" i črevesih in ne v želodcu. Nslogs lelodcs je, rszun že omenjenegs pretvarjanje ta, da nam spremeni hrano v močno tekočo kolo, ki jo potem v malih poreijah oddaja v črevesa.
Drugo važno vprašanje je prebavljivost različnih jedi. V sledeči tabeli podajamo pregled za prebavljivost različnih prehranjevalnih snovi:
dal aretirati stsvkarja. ker mu je rekel 'skrb'. I*ri na« de sedaj ui ničceor čntiti, de bi ee ogrevali aa l»ohod nad tršega v stavki drugih. Za polnim obratom se morajo poč nekoliko od potiti.
pa se nimam za kaj opravičevati, samo par besed hočem omeniti, ki jih ona ni razumela v mojem dopisu, sli pa eo ji drugi napačno povedali, ki sami niso razumeli pravilno.
Dopisovalka pravi, da, sem jo napadla. Morda sploh ne ve, kaj ae previ napasti človeka. Jas sem pissla dotični dopis, ne ds bi bilo omenils ksko ime. Torej ne more reči, da je bila napadena. S svojim dopisom se ls sama izdaja jav-nosti. Radi onega "fajta" z Angležinjo. pravi, da sem je s krive, čeprav jaz osebno tiste Američanke prej ie posnela nisem. Torej ji je moral nekdo drugi povedeti vee tisto.
AU je to kaj strešnega, če gre človeku sam regrat po glavi T Po-aebno ta M ni treba plašiti čes leseni 'fene* zanj, ni to prav nič hudega. Tudi prisluškovati ne hodim, kot mi očita; mislim pa, da ima veaka lena pravieo iti tja, kamor moi
Dopisovalke ni naročena na "O. S.", priporočam ji torej, naj al Izposodi kje dotično številko in prečite, kaj sem jaz pisala, da ne bo napačno odgovarjala. Pieala •«-m v dopisa, naj rojakinj* le ps sijo pri nabiranju regrets, pa ne
Beefsteak na ražnju Čebula, kuhana k Divjačina pečena Fižol in grah, kuhan Fižol in grah, pretlsčen Gos, pečene Govedina,, pečena Govedina, kuhana Goveje jetra, ocvrta Jabolka, pečena Jabolka, surova Jajca, eurova Jajca, mehko kuhana Jajca, trdo kuhana Jajca, ocvrta Ječmeuček na juhi Jegulja, ocvrta Koleraba, kuhana Klobaae, pečene Klobase, preksjene Koštrunovina, pečena Koitrunovina, kuhana Krompir, pečen Kruh, evež Leča, kuhana Maslo
Možgsni, ocvrti Orehi
Pees, kuhana Piičeta, kuhana Piičeta frikass«-Piičeta, pečena Sago na juhi Solata Sir
Sparglji
Špinoča, kuhana Svinjina, pečena Svinjina, prfkajo&s ia
kuhana Raca, pečena Ribe, kuhane Ribe, pečene Teletina, pečena Telečja jetra, ocvrta Zelje, kielo in kuhano Zelena, kuhana
Saj ja 1 stssosfsrsT Ena atmosfera je zračni pritisk na sesselj-sko povriino (prsvzeprev na mor-«ko gladino), ki je povprečno eno ks pritieku 10 m visokegs vodenega sli 7S0 mm vieokrge livo-srebrnega stebra in ki pritiska na 1 ep* S telo 1.033 kilograma, tehniki rabimo izraz atmosfera kot merilno enoto za pritisk tekočin, plinov in psrs.
AH vsi zakaj sa tvoj dedek tako rad potepa a
Rojak A. Keehar ee ie velilfo radi mol ts agaaja rasne
opominja, čeprsv so le mtouia od Ako bi ae vsi dopteovaki bali. I Odgovor aa la ta doffodkov davna leta. Tudi fanoa da z dopisi nadlegujejo list. ket e*!v obaaiaaju otrok rji v rudn ikih okoliših at»o > iaratila dopisovalka, potem bi gl "lakaa j nedolžni, ssj ae vnii. kako eo scipa« v?asik katera itcvUka Hsta doMi pri Ksjiftevni
najde! V k»j!
PONDEUEK, 21. APRILA, 1921
NOVICE BJHM£
Orosen «mor ns Ljubljanski. Polja. - franči Petkovlek/Jlk stera blagsjničsrks v Kinu "J? voli", doma iz Idrije, atanujJ na Vodovodni očeti 179, j« ¡¡¡¡Z že mesec dni znanstvo z Aloji¡Jfm Jerančičem, 20 letnim sinom tr. govee Jerančiča iz Karlov»ke »te. Nekako ob pol 8. uri n ecer usodnega dne je prijezdil Alojrij Jerančič s avojim bratom pred ki no "Tivoli" in pozval blagajni.' čarko Petkoviek na razgovor, ki je trajal par minut. Nato jc'je. rančič zopet odjezdü. Petku viko-va se je vrnila nenavedno dobrs volje na avoje blagajnicarsko m«, sto. Okrog 9. ure je prejela od svojega iefa plačo za nv-sec m*, rec, na kar jc odila s svojo prija-teljico Fanči Jereb, ki je blagaj. niČarka v kinu "Matica" in jo prilla počakat, v mesto. Pri vho-du v Trubarjev park pa sta nale. teli devojki ne Alojzij» Jeranti. če, a katerim sta odlle do glavni poite skupaj. Tu je sedla Jerebo va na tramvaj, Petkovlkova in J« rančič pa ata odšla peí proti do mu. Med 10. in pol 12. uro je vi del mladi par neki železničar u stadijonom, kjer kopljejo gramoi Mimogrede jc opazil, kako se d« kle smeje. Jii se brigal dalje, ka de imata in je šel naprej. Kmal za tem pa éo čuli v bližnji bara ki stanujoči Ciglaričevi strel. Mi eleč, da streljajo vojaki, kar s čestokrat dogaja ponoči, niso pri pisovali temu nobene važnosti. Že na Ciglaričeva je sicer odprla ok no in pogledala venksj, ter opa zorila moža, da se ji zdi, ds nekd leži zqpaj. Mož pa je menil, ds j to kak pijance in tako pomir svojo ženo. Drugo jutro pa so C glaričevi v avojo grozo zapazili, d leži v bližini njihovega stanovi nja mrtva ženska. Obvestili t stražnika, ki je takoj prihjtel n lice meeta in nato obvestil polic jo o dogodku. Pod vodstvom ie kriminalnega oddelka dr. Mlek ža in v spremstvu policijska« zdravnika dr. Avremoviée ter i virnega nadzornika Žajdels, je« šla policijska komisija tskoj i mesto umors. Dr. Avramovtó ugotovil, da gre tu zs zločin Úi je umorjenka ustreljene iz saa kresa. Krogla ji jc šla pri des gornji lakti skozi pljučs, rini vrhnji del srca in prišla nad leri gornjim rebrom ven. Smrt j« a stopila takoj. Po takojšnjih Ui dih je bil aretiran osumljene«. lojzij Jerančič, ki je bil nedvoi no zadnji v družbi umorjenk Petkovškova jc bila oropana vs ga denarje, ki ga je imela pri a bi, vsled česar se sumi, ds je el čtn fingirán tako, kot ds bl se I tu za roparski napad. Dosedsj retlrani Jerančič zločin trdorri no taji.
Umrli so v Ljubljani: Duc 2 marca: Janez Lobods, berač, let. —- Roza Domitrovié, hči pe in posestnika, 19 ur. — Božid Derganc, narednikov sin, 3 me ce. __ Dne 29. marca: Josipins J romen, mestne uboge, 88 let. Andrej Kraker, knjigovodja, let. — «Antonija Solar posestnik va lena, 28 let,-Marija Kokoi vee, žena umirovljenega polic akega nadstražnika, 42 let. — lojzija Campa, pose*tnikovs in 26 let. — Dne 30. marca: Jsk Potočnik, delavec, 58 let. - Joj Šmon, sin sedlarja in po*stnd 18 ur. — Ivana Urbanč, n jeni 11 dni. — Jaroslav Koemur. i državnega mojstra, 5 let. — Ml Odar, rejenke, 7 tednov.
tona ubila moža pijance. -okolici Bclgrsda »c j« krvavo trsgedije. Delavec Jor PoljskoviČ ee je 30. mares okr polnoči vrnil na svoj dom S jo ženo je livcl v prepiru, ker bU preveč vdaš jijaéi. N«v«d je zapil veo svojo plač" >n krat tudi zaslužek svoje i*ne. « dar ee je vrnil pijan domov, brezarčno tepci svojo irno m obkledel z psovkami. Tsko K lo tudi v nedeljo ponoči P J« pričel svojo ženo psovsti ie ® sti, do mu je Uiu iz w>b< v ku njo. PoljekoviČ je ze svojo * šel v kuhinjo, kjer jo Ženo suvati z nošami N obupu je lena segrebib a udarila po molu. ki se je t«t*® _ njen zgrudil sa tU In kie»l« • umrl.
Vslika poneverba Alb*rt I
aer. stanojoč na tasp^atakr ati je bil asatopsik J"
strijake -vrhe Moliso Beu *rsU
Rimu. Reieer je f»™ " tvrdki 38 tim* Ur ^
ia Ljubljane. saaW«J« P"™
ure min.
8 —
3 30
4 15
2 30
1 30
2 30
3 -'I*—
2 45
3 _
1 13
1 30
1 30
3 —.
4 —
8 —
1 30
6
3 15
3 30
5 —.
3 15
3
2 30
3 15
,2 30
a • 30
0 1 l/v 35
a —-
i 35
i 35
2 —-
5 « 45
1 35
a 15
3 30
1 30
1 30
1 15
3 15
3 —
1 30
3 —
5 —
2 30
4 30
1 30
PONDEWEK, 21. APRILA, 1924
Pilavtk® «ivki
(Ktdersted Pw*»l <
^OOOnuUrjir «prtih t M
prosveta
fîTV, j- dense 76,000 ru
1 ,ifurtih, oiiruiM us itrsjku
M
Piflri *® tuvk« »o v zapsdncm v «urkvift. MiH^urijB, Kaesasu,
¡XS2. Tea« Oklahoma
£im*«ju. West Virginiji » Mdakih proviucah. Kdino ua Z„«Idem jk)Iju mehkega premo-UL Illinois, Indiana, Ohio in za £jaa Pennsyhranija - je mir.
fordovi premogovniki
P igkiaod, Ky. - lleury Ford, avtomobilski kralj, ima svoje pre-[ Lfovmke v Pike coontyju, Ken-mtk) Ta okraj meji * Miugo KLkm v Wcat Virginiji, katera [ ZJiTtka Tug. i'remog vozijo «e» ! ¿to u» westvirginsko atrau i od um ire P« železnici Chesapeake ft Uiuu do iroutoua, kjer ae začenja ! Fordova železnica. V Harland eouatryju blizu teuneaaeejake meje »o druge Fordove jame.
Obrat je do danes še majhen, vuga skupaj je sedem jamiecv in E^mih je triato rudarjev. I Jfadovi rudarji ne smejo biti Čla 1 pi Hnije, imajo pa boljo plačo koi j flfcrji v kateremkoli premogov i ,iku r neunijakih okoliših. Delo [ sdaj ie ni stalno.
Nov delavski Ust.
Tampa, Fls. — "The Floride
labor News", tednik na osmih eh, jc začel izhajati 11. aprila
Timpi. List, ki je včlanjen v lerated JTessu, agitira za far-
•labor it sko gibanje.
UKBAK8KA EK0SKUOUA.
r slovaška čarovnice" bo si davljenaJis javnem trgu.
[ Pragi, 19, apr. — Grofica Hilda ! Brnika, ki je bila pred sodiščem «poznana krivi, da je odgovorna u urno svojega soproga, Je bila ebsejčna na smrt. Hanika bo xa čavljena na javnem trgu v Brnu M Moravakem. Ko je bila rSzgls fcna obsodba, ju drhal planila v mino dvorano in hotela linčati Banih, katera je bila razglašena m naokoli kot "čeCovnioa". jenka, ki je lepotica, je bila "ena, da je pod 'čarovniškim' »plivoin pregovorila svojega mla-št*a bratranca, da je umoril njc-leja »oproga in poteiu je izvršil lomor.
•OOLIDOE O DAWI0OY1M
POROČILU.
todwdnik pove svoje mnenjs o kj itvari v avojsm govoru v torek. '
Wuhington, D. 0. — Predsed-
* Coolidge najbrž pove avoje "•"je o Dawesovem poročilu in N»kih problemih aploh v torek »prila, ko bo govoril pred iz-Mj: časopiaov v New Yorku. ^"redsediii k se Ik> morda dotak-l|dl preiskav o škandalih in Wcjjah v Washingtonu.
Jena opiraoua brou.
MA
^'»ore, Md. - Dr. Klliot C. *r J*' °P'»al pred ameriško ki-Jfno zv,,/". kako se mu je po-P »hmelja na človeškem sr-k> »■ j< docela razgalil a svo-I'o ved al je, kako jc n" fcvoj prst v neko odprtino -I« bi ozdravil srčno bole-.'"diuea je še vedno živa, J" minilo še enajst me»c-I*' °p< raciji.
VVWr j« dejal, da ja bila
^•ij'n»mja U let stara de-
v katero ja zavito srce, '"'pri in razgalil src?, 'tu ko je Izvr-
0 "^racijo. Vrečico jc » «Ki i„ bolnie, je polago-
[t" ' ^ »>• oevama. ' - « M bilo zgodil'/,
rb,1'"l'ki,tee umrlo.
!^v8KI LMT^LABO»'
HL U8TM0 STRRH0
Mfcgt
STANXOVIÔ IZOUBZL *!MA SODl&CtJ.
BITKO
Tajnik I. K. S., ki se |e dve leti boril proti detortaii, mora sa-pestiti Ameriko
Cbicago. — Jobu Htankovie, tajnik Jugoslovanskega komuni Stičnega naveza v Ameriki« je zadnji petek izgubU bilko ne aodiiču, katero je vodil dva leti Sodišč« je ped dvema letoma odredilo, da mora hki deportiran v Jugoala vijo. Zadeva je potem vessale od sodišča do sodišča, zdaj pa je sodnik Adem Cliffe potrdil odlok prvega sodišča in podpisal depor-taeijhko odredbo.
lo vaake. Okroftje aadjerejecv, kjer gojijo samo nekaj vrat sadja. a tistega v aadoatni količini, navadno alovi med k upe t, da gr* do tja prvo pokupiti aadje. Voz *»( "J" pisem e m urade
Za naše farmarje.
Ali js prsvsč vrst llahtnik jabolk?
Na svetu je približno pet tisoč vrst različnih vrst Žlahtnih jabolk, torej je brezmiselno govorjenje nekaterih sadjsrejccv, ki pravijo, da inhtjo v svojem sadovnjak* vae vrste. Vsekakor se skoro vsak sa djerejec prizadevs, da ima čim različnejše sadje. Ali je to pravilno f Mords bi bilo to umestno za mestnega človeka, ki se je podat na kmete, da se reši mestnega hrupa, ter ima dovolj denarje, da ni odvisen od pridelkov iz svojega sadovnjake. Povsem v zmoti pa je farmar, ki hoče spraviti v svoj se* dovnjak kolikor mogoče več vrst jabolk, da spravlja različne vrste ns trg.
Rdlno to nprsvlčuje farmarja, da sadi različne vrste, sko je bil zu mesta in tako zaporedoma spravlja svoj pridelek na trg, ka kor mu dosoreva, ker nekatera jabolka dozore prej, druga pozne je. Za poljedelca blizu mesta, ki lahko sam razpečava evoje sadje, je jako dobro, ako more spraviti pridelek na trg takoj v zgodnjem poletju, jeseni, zgodaj pozimi in pozneje.
Nekateri sadjerejei so na 75 a< kerskem sadovnjaku imeli okoli 60 različnih vrst jablsn. Dokaze, lo ae je, da je bilo ravno 52 vrst preveč. Preveč vrst ae ni izpla-čelo.
¿ivobarvne, rdečkaste slike sadja po cenikih drevesnieerjev, ki z lepimi besedemi mami jo farma rje o prvovrstnosti avojib mladik, ao povzročile zadnje čase, da so neksteri farmarji hoteli nabavi(i kar odkraja vae vrele mledik, kolikor jih je bilo v cenikih imeno-vanih, da so nove vrete in ds bo do dobro rodile. Začetniki na fer mah in tudi mnogi steri farmarji ae dajo ie vedno premotiti s lepi-mi slikami sadja po katalogih, da naročajo najrasličeejše vrste aadje. ker pe nedvomoo eima al kakega pravega uspeha. Treba ee
li o tem ie zaključili, da je ua jprl-porogljivejac za aedjorcjce. da »pravijo na trg kolikor moge>* manj vrat izbranih jabolk. Tako je tudi z nekaterim drugim «a djiai in bi balo priporočljive se •»ad je rejce, da se pri izbiranju vrst «adje omejujejo pa malo število, ker to je v njih lastno korist.
Za naše farsserje ua severnem zapadu je izmed 50 vrst jabolk, ki dobro uapevejo tem gori nej bolj priporočljiva zbirka štirih vrat, namreč: rdeči aMrahea (Rod. Astrahan), dekličja rdečica (»ai den blush), ehenango in jeffery. Ta jabolka zore v poznem poletju. — Po državah: New York, Pean eylvania, severnem delu Ohije, 11 linoisa in Indiaue zelo flobro uspe vajo: 'aevfcrui ogleduh', rkode is iandski zelenec in zladčeo (North ern spy, Rhorde Island greening in dcUeious).
Po južniž državah: Alabami, o beh Karolinah najboljše obrod« Rome beauty, grlmea, winesap kinard in tudi delicious. New Jcr sey, južni del Indiano in Illinoiaa sts na j Bol j rodovitna za jablane: rumeni transparent, rdeči astra han, zgodnje (early ripe) in wil liamsove. Farmarji vahodno od I daha, severno od Iowe in Nehrss-ke so si Izbrali trdne kakovoeti jabolk: oldenburg, okabena, pat ten in hibernal, ki jim tudi dobro obrode. Po Kanaate najboljše u spe vajo: rumeni transparent, live lend, oldenburg, benoni in mslin da. Missouri in vzhodni del Kan-sasa sta kakor nalačč ustvarjena za vrsti jonatan in delicious, kakor tudi gornje, ki uspevajo v Kansasu.
Države Washington, Oregon, Idaho, Colorado in Utah, kakor tudi Nova Mehika, Nebraska in Arizona so radi svoje gorske klime pripravne samo za neksj vrst jablan. Zelo dobro obrodi v teh drževah rumeni tranaparent ter gravensteln v poletju, grimes, jo natan in wagoner sta primerna za jesenaki trg, delicious, banana, Rome beauty, winesap in pear main pa za zimo.
Adolf Stark:
Tisočak.
V rasprsvni dvorani okrožnega eodiiče v N., kjer sem kot mUd jurist delel predpisano eodno prakse, visi ne steni revno nasproti predsedniškemu mestu msjhcn okvirček, v katerem ae naboja stsr, žs dsvno is promets vset bankovse "tisočak", ki notira ie iz čaaov, ko se je računalo Še na goldinarje in ko je tlaočaz predstavljal ie lepo veoto. Dsn dane«, ko se aliil vedno le od ml Ijsrd in je postal miljon nekaj vsakdanjega, nem tisočaki ne im ponirajo več. Takrat pa so bili drugi časi in take vrste stensks slika ni' bila kaka vsakdanja stvsr, posebno ne v aodni dvorani. a.loetmm srcem neznanjem Nenavadna stvar je bila tudi. da vse» prijateljem in zuaneem tuš-je moj šef, predstojnik sodlščs, ll0 Vfti(| 4ji ^ preminel moj zo-preden je po , končani razpravi j prog jn premišljeval o odloku, ee veelej «a.T.tm
obrnil na te tiaočak, .kakor bi od JOZEF KASTELIO
po svetu in ee aa kratek Če« ogla
01. aaaso toliko, da je poadravil neoiaue domeče. Njegov nastop mi ni bil ravno preveč simpatičen, ker ae je vedno bahal in se {¡valil oepram meni. Kprcmljel aem ga v banko, kjer je dvignil veoto, ki jo bila večja kakor moj zaalužek ga bodočih deaet let. Hlegajnlk, ki mu je denar odštel, je naaadnjc položil na mi|o eu popoluoma nov tiaočak in rčkel: "to so pa naj novejši bankovci, ki jih je še'prav malo pri nas, ker ao bili šele včeraj izdani."
Mogoče je bilo, da sam se js», ki sem se poevbno zelo zanimsl zs umetniško delo s tem izrazil, napram atricu, ki je densr asmo po vrednoatl cenil ln emstrsl moj« začudenje m labeu migljaj. Pred no se ju poslovil j« Izvlekel is lepa listnico in mi izročil banko vse. "Tu imaš papir, ki ti tako ugaja, Obdrftl si ga za spomin.1'
Tisoč goldinarjev je bilo tiste čase veliko denarja. Moje praa ao se napela napuhs, ko aem imel v drugače vedno prazni densrnici tisočak.
Tisti večer je bila pri predsedniku zbrsna družba. Pogovor je nanescl na nov bankovec, ki je bil stsvljen kot posebno umetniško delo in eden navzočih ge je pok:-sel sbrsni družbi. Jss aem še bal povedati, da ga imam tudi jaz, ker bi izgledalo preveč bahaško, na drugi strani pa sem se sramoval, ker aem sprejel darilo.'
Krožnik, na katerem je ležal ti-sečsk, je bil ravno med menoj in sosedom, ko so se nenadoma odprla vrata in vstopili so novi fo-sti. Vsi so bili obrnjeni proti no-vodoaleeem. Ko pogledsmo ns krožnik, jo bil presen.
Nsstsls js mučna tišine, ko se je to opazilo. Gostitelj se je potrudil pokazati celo stvir kot Šalo, toda kljub temu je ležalo ne k p j med našo družba ln najtežje je bilo meni. Ksj bo, če tst ban kovos ne da nssejf če bi ae zahtevalo, naj vsak sprasni svoje žepe, kar je nekdo predlagal na pol v šali? Potem Še dobijo tiao ček pri meni. Ui mi U verjeli! Bi li lehko dokazal, od kod ga imam? Nisem vedel niti najmanj, kam jo šel moj «trio in vedel nI ^ m niti »jegovega naslova,' ker jo nameraval bodoče dni potovati preko kontinenta. Ie bojazni sem imel popolnoma potno čelo.
Pogovor s« je med tem nadaljeval. Moj aoaed vzame iz žepa dozo iu si odtrga nekaj cigaretnih psplrčkov in jih položi zraven sebe na mizo in ai napravi cigareto. Vrata se odpro in slugs vstopi in nss povabi k jedi. Ravno tlet! trenutek dvigne veter eigaretaki papir in vrtinec ga odneso akosi okno.
POHOTNI OOSKJti „ , ^ Vmimm-i, „rt„*mik. SOV W. IUr S«., Spslo«*»oU, IIL, MaHtaa T^.-lb», ki STS, hrUrtM, OfcU. F tU A. Vida*. *•« OTS, Kit. MU»-si" «¡SV** 91* MMk4*r*MvttU* ^ C*** 414 WTHs» S»„
BOLNIŠKI OOSKJti USRKON JE OUtOUKi BWN^k NITJI to. Uw«4al. A««
VZHODNO ORROSJI. jil^'JkLui, |M tSS. H—m, Isa, Pa.
__JU» Grmeli, 140SI rappw Ava^ CWv^eod, r*'Jičeett > bu *
dja, kar bo tudi storil vsak peaae menoj selo prijezen in ml neklo-
trn -djerebe ^ k svoji mizi me Je več.
Manj različnost I ln večje e.ne- krat povabil, «ako aem ioael priU-žiee sedje bolj vplivajo na kupas kakor pa mnogo različnosti ia me
Tizti dan. ko aem preatal mojo ,,r(|V |f.po ^ whvaljujem društvu skušnjo in dovršil predpisano letoj4f H N p v pbHippi, W sodne prakse, da nastopim aamo-stojno mesto v malem pokrajinskem mestecu, pred no aem se po alovil, mi je povedal moj pred stojnik povest o tem tisočaku.
"To poveet sem Že mnogim po vedsl," je začel on. "Vaem tistim, ki so s« pod mojim vodstvom izobrazili v ssmoetojne sa med svet, ki so prevzeli našo teftko na ogo, razsojati čez dnige ljudi Je < listo navadna povest, resnična od konce do kroje, ker ee v drugih poveet i ne eu>r* reči, zelo korist ne. is katere ae lehko mnogo na ečimo. Zeto vam jo podam na vežo življeneko pot.
Bil sem neksko v vaših letih in kakor vi, reven sečetnik — sup-lent. Z doma nepreakrbljen. zato asi je v časi trda predla, teko da aem se le a Užkim t rodom pr» vteil skozi težsve, ki jih povzro če aal atae Mojeme prodatejm kn je bUo to znano Kljubtem i
Va., ter vsem člatH>m sa korpors t» v no vdeležbo pri pogrebu, a še l»oenako tudi U Mihočičn iz Kiehoood, W, Ve. Moja iakrena hvala vaem. ki ao mi stali ob «treni v ti žaiaetni uri near«če, ter mi pomagali in m« tolažili. 1'oeebno htala dmiinam: K. Ivančič. 4. hsrtol, N. Hireelj, in vsem '«Hali», ki ao mi bili v pomoč. Vaem moja najlepša hvala ze darovan« »rnee in za %d«4ežit*v pri pogre bu. Tebi dragi »oprog m oč#, pa lelia», bodi f«bt lahka aasrriška zemlja, polivaj h miru. žalujoči «»tali: Joiefa Kastelie, Mfroga
Bil Jfi v svoji nsjlepši moški dobi, atar let, skrben oč« sa svojo družino, boisn je bil le 12 dni. dne 4 aprila je odšel od hiše in ae ni več vrnil, usšli smo gs dne i 0. aprila, vtopljenega v Monon-gahela reki. Pogreb ae je vršil due 9. april«, 1924, ua Red Htone po kopališče na Houth Brownsville,, Pa. Iskreno «e zahvaljujem društvu "Bratska Hloga" št. 190, H. N. P, J, v Houth BroHusville, Pa., katerega član je bil pokojnik, za oblakova nje za časa njegove bolezni in vsem. ki so prečuli ob njegovem mrtvaškem odru, ter zs damveni kra.nl v«>n«e in za vda ležim pri pogrebu. I^epa hvala pokojnikovim sestram in bratu, ki so prišli iz < o)lin« oode, <>hio, k nje-goveoiu pogrebu in za krnsui darovani venee, ki ao mu ga pololiU v zadnji pozdrsv na njegovo krato 11% «la tudi moji aestri Ko-fiji iu nj<> soprogu Anionu Nikler aa darovani venee. Andetu In Itatie Mikat*it^ za lep venee in enako hvala tudi Aliešmski godbi za darovan» krasne avefe evelllee hvala vaem, ki so darovali vene«, šopke svežih evetlie, f» vdebŽili pogreba ia ga «premili k zadnjemu počitku Tebi Ijebi soprog in oče, Mimo, počivaj mirtao v am« nški gredi Zapustil ei nas va« preraeo In odšrl od naa za večne, a naš spomin l>ode «Mal v naših areih ae vede«. Zelujočl oetalh T lil i< Zupančič, soprog« J<««eph,
ko os aeananitl s aurai katar« du ševee vleeke stoječe oeebo. kaj»!
JiMwpk ie Johe. .inova, John Ki Mary. Anne, Iritis, TIHI« Jr. le «lelie, brat. X Mere m kraju pe lrie godi za tem zidom f" vprašam spremljevalca.
"Tukaj je naborni prostor!" odgovori mi profesor. " Oglej va si nabori Poučen prizor je, in ko se vrneš v sibirsko svojo domovino, vzpodbujaj sodrtavljane, naj nas posnemajo! Dovolitev sa vstop se nama itak ne more kratiti."
Pri nizkih vratih jo stražilo nekaj gologlav-eev. Tisti debeli poročnik, s katerim a< m se bil «eznnnil še prvi dan v mestnem osidju, veleval je dan« * na tem mestu. Moj strešnik se isknše s policijsko privolitvijo, in ko poročniku še posebe plačam deset lir. smem vstopiti.
Po prostoru, odločenem nsborn, mrgolela je množica, molje so bili strogo ločeni od žena. Poslednje so nadzirale redovnice, katerih po obleki nisem mogel spoznati, Bog ve, kakov red je bil to, ker so se ženski redov! tedaj tako pomnožili, da jih je bilo samo v Kmoni nad tristo. Mol-tvo pa jr nadziral naš gologlavi poročnik, ki je včaalh/*fopll tudi n»rd šenstvo. kjer je s strokov. nja*kim očesom pregledovsl blago, tisti dan postavljeno na trg.
M strešnikom stopim mirno na stran, pričakuje, kakov hode zanimivi ta nabor. Takoj opazim. da je ženstva mnogo več od moštva. Vender so bile Iz veČine mlade in čvrste. In samo po nekod je stala v vrsti devica, ki je ie mnogokrat propadla pri naborih in sedaj ie omagovala pod obilimi leti. Te stare device »o »tsle poveienih oči sramežljivo v vrsti, ali v srei so ukreno mo lile, ds bi vsaj danes ne p^psdle pri usodnem na boru. ,
"Morda pričnemo, »oror Kvlalijat" vpraša poročnik. "
"Pa prlčniva. pater poročnik!" odgovori redovnica.
hedaj se prične nabor. Koror F.vlalija naznani. da je izpraznjenih bet zakonskih mest, ki se bodo ianova spopolnila na današnjem naboru.
"Kako naj umejem toT" vprašam svojega alugo.
"V naši državi,'* odgovori mi "urejeno je vs<< isboroo. Pri nas Imajo aakonei posebrn od d« Uk Ako ai vdovce, iti moraš takoj U bivališča aa oddelku zakoncev in ae preseliti aa oddelek v do ver v. Ali ni to pametno?"
"Gotovo IM
"Ondu si zopet med agolj vdovci, in ni ti pri-, like, da bi grešil. Ali ni to prembdrof" "Pre modro l"
"Tako se nekaj zakonskih meat izprazni mesec za meaecem, in nabore imamo meaec za me-~ sečem!" #c
"Kako se vrže ti nabori!" « » h "Vsak nabornik in takisto vsaka naborniea ima svojo itevilko. Danes isžrebajo iest moikih in iest Ženskih itevilk. Zanje potem vadljajo. Ali i bi počakala f Takoj se prične srečkanje."
"Jasno mi js vse! Čemu bi čskal srečksnjaf Pojdiva rajii na ženaki oddelek!"
"Tudi dobro! . 8aj itak ne utegneva dosti. Vidii, tsko je pri nap urejeno vse lsvrstno, in malo je mest, kjer bi se greievalo tako malo, kakor v naši Emoni!"
Nato odrineva na ženski oddelek.
\
XI.
Da, ondu, kjer se je nekdaj raztezala slavna nsia Kurja vas, tam je bil tiste dni vhod na imenitni ženski oddelek. Visoko ozidje je kipelo pred msno proti nebu, in velikanska vrata so se šopirila v tem ozidju, neksko tam, kjer ao nekdaj tr-doarčni služabniki trdoarčne države iztiakavali mitnlno ubožnemu kmetiču iz lačnega žepa! Mogočni etebri od mfermorja in granita ao obkrožali vrata; le ta pa ao bila lita od težkega brona, in mnogo krasnih podob ae js kazalo po njih. Na obokanem okviru, ki se je ki^ožil vrhu vrat, opazil sem orodje, nekako podobno ilemu, kakor so jih avoje dni nosili vitezi, ko so nspsdali trgovce in strežne njih hlapee. Bil je ta orjaški ftlcra pozlačen, da se jc svetil dsleč tja v bsrjjsnsli svet.
"Kaj pomeni viteški ta ilemf" vprašam spremljevalca.
"Za boga, to ni šlem. to je eden tista vsemu olikanemu svetu znana tezslnica, katero je izumil blaženi Anton od Kalat"
"Ali jo naše ženstvo ie nosit" "Kako iti*
"Da ti govorim resnico: Sedanji nadškof ima aestro, kneginjo Marijo. Le ta je odločno nasprotovala aveti tezalnicl, in nadškof Martinua jc premehak, da bi se upiral rodni sestri avoji. Mlajše ženstvo pa je itak potegnilo ž njo, tako da ima dandanes tezalniea blaženega Antona prav slabe čase!"
"Ali jo še nosijo f
"Po nekod vsekskor še dobivs stsro devico, ki je pre padla prt vseh naborih, tako da ji sedaj zgolj saviat goni jezik, kakor goni voda mlinako kolo!"
"In te nosijo tezalnicof" "Da. da. iz vzroka javne varnosti! Vendar so ie druge, ki ao ustanovile tako imenovani deseti red blatenega Antona od Kala in ao ae sveto obljubile, da bodo svetniku avojemu na čaat neprestano noaile njega tezslaieo." "Ali so to mlada dekletar "Vae priletno, vse post srno! Skrivoma ti bodi rečeno, moč hlašenega Antona od Kala nekaj pela. odkar je umrl blaženi Jacobua Lil." "Kako to!"
" V zbudila se je sekta, ki dokazuj«, da je bla-šeni Jaeohus Lil. prav tiste cene, kakor blaženi Anton od Kala."
"In sedaj ae prepirajo eni za tega, drugi sa onegaTM
"latina!"
(Dalj« prihodnji«.i
v kateri se kuha voda. !>e
jal «cm mu, da je. Vedel sem, kaj d« pomenijo ti vUki in ko ao nekoliko časa etali, ae približam temu uradniku in g« priprosto nagovorim, kaj da je to in k«m d« ao namenjeni ti vlaki. Dotičaik je bil minister admirala Kolčaka in mi je odgovoril, da je to Kolčak ova vlada, ki je na begu; daje v prvem vlaku vojska (bili ao to kozaki, bogati kmetje, ki ao uživali v carski Rusiji vse dobrote in imeli nadmoč nad ljudstvom). Srednji vlak ao tvorili sami prvorazredni vozovi, v katerih ae je nahajala Kolčakova vlada in dame; za tretji vlak mi je izjavil, da je 30 voz' zla (k, ki ¿a je nameraval Kolčak iztifcotapiti. Na vsa moja vprašanja mi je a potrpežljivostjo odgovarjal in bral sem z njegovega obraza, da govori odkrito. Znan mi je pa bil načrt, da bo nekaj vjorst dalje vse zaplenjeno in aretirano,' česar nI on niti malo slutil. Ali izdal se nisem z najmanjšo bcsedico. <; ...s
Oklopni vlak je dal znamenje za odhod, moj razgovor s Kolča-kovini ministrom je bil končan. Zclel «em mu srečno pot, ha kar je stopil v voz prV^gt razreda; vlaki so se začeli pomikati in so kmalu izginili izpred naSih oči.
Minilo je za tem eno uro in padlo je nekaj Strelov na postaji Nižnje Udin.sk. Kolčak z vsem svojim štabom je bil aretiran in izročen boljševiški oblasti, ki je i-mela svoje središče v Irkutsku. Mimó so mu predložil} okte^da je s tem ustavljeno vse njegovo nadaljno kontrarevolucionarno delovanje in nameravan pobeg. Prebralo se mu je akt, v katerem se je zahtevalo, da ae odreče vladi in da ukaže svoji vojski razorožitev. Kolčak je izjavil, da je bolan .. .
Dali so mu štiri ure odloga.
Slutil je, kakšna usoda ga čaka in da ni več rešitve, da je prišel čas, da ga bodo sodili njegovi največji sovražniki, to so delavci in kmetje, i katerih vlada, kot že omenjeno, je bila že upo-stavljena.
Nato je ukazal, da naj njegovi zadnji podvržene! mirno polože svoje orožje in naj se razidejo. Odpovedal se je vladi. Bil je ujetnik — ta nekdaj slavni admiral ruskega Črnomorskega brodovja; spomnil se je svojih zločinov, ki jih je imel na vesti s svojo držav» ljansko vojno. Odvedli so ga pred revolucionarno sodišče in po kratkem procesu so ustrelili njega in njegove ministre.
Tako je propadel admiral Kolčak in za njim edc¡n sa drugim vsi, ki so se borili proti rdeči de-lavsko-kmetski armadi in Rusija — največja država sveta je zado-bila oblast delavcev in kmetov.
Skozi šest let so vsi meščanski listi blatili sovjetsko Rusijo in oznanjali njeno propaat. Ali bridko so se kmotili t Rusija atoji danes močnejie kot kdsj prej in vse imperialistične države jo pravno priznavajo druga za drugo.
Živela delavskokmetska republika!
Aimnovoo Andrej, kmet.
II
I
SEVEHOVA ZCHAVIIA VZÜRZL'JEJO
70WAWI V ÜRU7INAH
JiaittD
5EVERA 5
e: s k □
A.]fí»fptítí|» spaJle
Priporočljivo aa odpoapc pri zdrvtvljeqjü srbečice if) r*Zf)it| Kožnih bolezqi.
CEHA 30* Vpe„m* pri ¿éea, IcVtjk
W. F. 5 EVE RA CO.
croAH uAPins KIW«
EMIL KISS, MIKIH,
IM—«»d Ave., New Yavfc Ckf UitsssvIJssa lete !«••. Dfssrsa psMJsl*s
DOLAR—DINAR
ZA
VELIKO NOC
kit m te istt?>. PUH« pa Hsfc
OsfissiIJasi rsishs b bsK (affidavit*).
PotnUki oddelek.*
Hrssila« «W|s.
EMIL KISS, BANKIR,
1»—Sad Am. Ns« YsA <
Razvoj ksaije v zadnje» četrtstoletju.
Rszvoj kemije, to je znanosti, ki se peča^pojavi, pri k«terih se telesom snov spreminjs, je čudovit. Iz srednjeveške alhimije, ki je hotel« iznajti kgmpn modrija nov • katerim je upala, ¿a pomla di atarčke in starke, aihimija, ki je stoletja žrtvovala za brazplod-no iskanje načina, kako hi se iz msnj vrednih kovin izdelalo zlato, ta aihimija je mati današnje ke mije, ki je v svojih iznajdbah prekosila vaa pričakovanja. Raz voj anorganske kemije prekaša vaako pesniško fantazijo.Žarki novo odkritih kovin so razsvetlili pot do zadnjih problemov kemije-
Argon, helij in drugi žlahtni plini so bile one premeriti so povzročile oni razvoj v fizikaličnem raziskovanju, ki ja rodil zopet zase ono ivezo teri se morama mujo danes sesta
Odkritje RoontgenovHi žarkov je bilo povod mdjoaktivitete. Raziskovanja poslednje so zopet bila vzrok kemiškemti preiskovanju radioaktivnih swm.
Odkritje radija, po zakonskem paru Curie, je pa povzročilo novo dobo kemiji. Danes poznamo približno 86 novih radioaktivnih prvin. Pri slojem razpadanju se pretvarjajo vse te prvine v .vedno dihige. Življšnska doba vsake posamezne je različna. Nekatere rabijo za razpad tisočletja 'druge zopet živijo komaj majhen ulomek ene aekunde. Danes vemo n. pr, da svinec ni ena kovi-na. ampak da imamo celo vrsto svinčev s različno atomsko težo. Atomi niso več najmanjii delci snovi, oni .so tudi sestavljeni iz še manjših delcev, iz elektronov itd.
Kakor v anorganski kemiji tako je tudi razvoj v organski kemiji *prodrl že do spoznavanja celične aeatave. Danes poznamo snov sta-ničevja, ne razumemo pa Še njenega življenja. Raziskovanje o učinkovanju encimov in definicija njih snovne sestave nas dovede mogoče do možnosti, ds jih umetno vatvarimo.
V tem tiči največja vzpodbuda za raziskovalca v otganski kemiji, kako bi prodrl do skrivnosti življenj^. Ta vzpodbuda ga tira do vedno večjih naporov. Ravno na polju organske kemije nam je raziskovanje pokazalo, da ai izbira priroda is nebrojnih možnosti le jako malenkostno Število.
Willstseter je n. pr. dokazal
pri stotinah preiskuienih rum ds je klorofil,, tb je zeleno ha lo rastlin, ena in ista suor ^
«»o n. pr. navidezno tako razli barvne snovi, kakor jih iInajo že, plavice in črniee tudi ista snov. Klorofil je KiaVlll mtelj pri pretvaranju ogljik kisline v ogljikove hidrate tek tega procesa nam j, ,Ja ^ znan. Vsak korak pa. ki fa pravi organska kemija v vanju tvorbe organske snori, korak k zboljianju na&h Živil
Pi
BLIŽA SE VELIKA N(|
in kot je že stsra navada, ds v ljubi gnjat (liam) in jajca u juterk. Imam veliko zalo "šunk", ki so v resnici prve v in od mladih prašičev ¡n uiso slane, terao prekajeiu' z Hick0 lesom, tehtajo od 10 do 15 hnt vaaka. Naročite si takoj iu se p, pričajte o tem. Ker imurno že tisoče zadovoljnih odjemsl klobas, enako hočemo sedaj t za gnjati ali (šunke) in plefo vam postaviti na trg: Cena ¿un je po 35e za funt, plečeta kositi po 30c funt .kranjske "k base po 30c funt. Poštnina pW na, sko pošljete denar z naro lom. Ksteri ie niste poskusili šega izdelka, ste nekaj zamudi torej ne odlašajte več. Ako nii zadovoljni se vam vrne denar, drugo blago v nadomestilo .tal ne rizikirate ničesar. NaroČite t koj še danes!
JOSEPH LESKOVAR 610—14th Street, RAOHTE, WIS
br
in vse druge potrebi in se prepričajte, da Je doma pri sa kuhani vedno le oajboljti ia
ZA KUHANJE PIVA DOMA
Imamo v zalogi slad, hmelj, ilidl in vse druge potrebščine. Poikut ■H si
nejii. Dobiti je tudi zbirke >oio steklenic in rasnih loneev, itd.
Mi vam dostavimo aarstfl» po p iti, točno v vse kraj«.
Grocerijam, sladfičarjem in ? p« dajalne želesnine damo prinisrn p pust pri večjih naročilih. PiiiU | informacije na: . «<
FRANK OGLAR,
S401 Suparior Avaaua, CUvtlsaJ,!
Več kot 40
NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAS GRAMOFON PESMI, MOŠKI ZBORI, MARŠE, POLKE, VAL-
CERJE, ITD. PIŠITE TAKOJ PO NOVI BREZPLAČNI CENIK NA«
VICTOR NAVINSHEK
IS t Greeve St., Coaeaaafk. Ps.
VELIKI IZLET V JUGOSLAVIJO
SAVF"AQUITANIA"
SLAVNO «m tem. Sa aaSaUla pojasnila okreito ae do nojbiitnj,-^ Cuaardavece aconta v vaSem mootu ali aei
CUNARDLINE
140 Ne. Dserkera Street, CHICAGO, ILL.
AKO STE TUDI VI
onimi rojaki, ki ao namenjeni v stari kraj na pomlad, £ r^Jj korist, da ptfete naši tvrdki sa pojasnila in JI poverite poete. To bo sa Vaa pomenilo n*JbolJ*o postrežbo, saradl k»^ * naša tvrdka sptošoo snana ia priporočana 1 Imejte to na umu
RAVNO TAKO JE V VAŠO KORIST, ako aam pevarit. m posle, ki s» v «resi s dobavo VaSih aorodniko» In refn kraja. Naša tvrdka Vam bo isdeUU ^bne ^atre j«^ vite). Dostftlm karto. nudOa pomoč ob pribodti t New V**
2ko}; p£\nT^^'^ -0 -
mnogi javno sahvallU sa točno postretbo!
Naša banka bankami e atarea aa dom ali mrd najniftjimt
Vse pošOjatve aa aakašejo
POŠILJANJE DENARJA.
a svoje lastne svese s poito »n saa^^ i in aaše poéiljatve so dobavljene
r "__
a Was
poéiljatve so dostavljene pr^«"". Mskegm odbitka. Naše eene m
po cenah onega dne, ke ml ^
Denar pešOjamo ali po polti, ali potom braejavnegs r
— — lu. Lš m ■ ^m ^malsfcl
pa nirfMinrm nnojivu. ^
Ml pošUjamo dolarje v Jugoslavijo la Mruge delele po f^ In brTojavnn.
Ia obilna aarečOa se Vam priporoča
SLOVENSKA BANKA
ZAKRAJSEK & CESAR«
10 - M Ave., New York, N. Y.