Pred III. kongresom zveze sindikatov Slovenije M-Trgoavto in M-KZ Logatec — novi članici sozda Mercatorja Center za obveščanje Matjaž Marinček V sozd sta se združili 76. in 77. organizacija Na referendumih, ki sta bila za Trgoavto Koper 5. oktobra in za Kmetijsko zadrugo Logatec 16. in 18. oktobra, je 73,3% oziroma 85,5% delavcev glasovalo za poznejšo združitev v sozd Mercator. Mercator-Trgoavto iz Kopra je delovna organizacija, ki ima v svojem sestavu 4 tozde in DSSS. Tozdi so Trgovina na debelo, Trgovina na drobno. Servis (vsi trije s sedeži v Kopru) in Servis Zastava s sedežem v Portorožu. Lansko leto je v tej organizaciji združevalo delo in sredstva 388 delavcev, ki so ustvarili 1,2 milijarde dinarjev celotnega prihodka in 60,7 milijona dinarjev čistega dohodka. Osnovni dejavnosti te delovne organizacije sta trgovina na debelo in na drobno z motornimi vozili, nadomestnimi deli in potrebščinami, izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas, električnim materialom, naftnimi derivati, mazili, olji in mastmi, barvami, laki, kemikalijami in potrebščinami, radijskimi aparati, sanitarnimi in instalacijskimi materiali, kmetijskimi stroji ipd. ter popravila in vzdrževanje cestnih motornih vozil. Mercator-Kmetijska zadruga Logatec je enovita delovna or- ganizacija. Njeno področje se razprostira na 5.848 hektarjih kmetijskih zemljišč s 445 kmetijami, od katerih jih ima 210 članske pogodbe z zadrugo, ostale pa sodelujejo na podlagi kooperantskih odnosov. Zadruga upravlja tudi s 497 hektarji gozdov splošnega družbenega premoženja. V zadrugi združuje delo 54 delavcev. V lanskem letu je zadruga ustvarila 78,2 milijona dinarjev celotnega prihodka. Glavne dejavnosti M-KZ Logatec so kmetijska proizvodnja na zemljiščih individualnih kmetijskih proizvajalcev v različnih oblikah proizvodnega sodelovanja ter na zemljiščih v družbeni lasti in zemljiščih, vzetih v zakup, vnovčevanje kmetijskih pridelkov in živine, organiziranje in opravljanje kmetijske pospeševalne službe ter oskrba z reprodukcijskim in investicijskim materialom za dogovorjeno kmetijsko proizvodnjo. V prihodnjih številkah glasila bomo novi članici sozda podrobneje predstavili. S 3. zasedanja delavskega sveta SOZD Mercator Vesna Bleiv/eis Imenovana generalni direktor in njegov namestnik Molče so delegati sprejeli informacijo o poslovnih rezultatih sozda v prvih devetih mesecih letošnjega leta. I*a bi bilo potrebno marsikaj vprašati. Je neodzivanju delegatov mor-Ja kriv način poročanja in predstavljanja poslovnih rezultatov? ‘učakajmo do razprave o pokriva-hju izgub v skladu s sporazumom 0 ^družitvi v sozd! Isto usodo je doletelo poročilo ^emisije za spremljanje razporejanja dohodka in osebnih dohodkov v sozdu. V razpravo o poročilu o delu de-ovne skupnosti sozda v prvem Polletju letošnjega leta je posegel soneralni direktor, in sicer z na-°nom, da se enkrat konča raz-Prava 0 premai0 aij preveč zapo-' ,en‘h v delovni skupnosti sozda k) 6 na nal°§e' ki jih opravlja de-v_Vna skupnost. Razpravo je jf-Podbudilo mnenje delegata ; ,ercator-Nanosa, da število izva-^ cev del v delovni skupnosti soz- nil a6 Hstreza obsegu dogovorje-r | od in nalog. Na pobudo gene-irn*16^3 lektorja je delavski svet 10 en°val posebno komisijo z na-Un°' ■0iGna trgovina (zunanja tf-TOZn 7 . ,rcator-Izbira Panonija, tor-jj , asčita (industrija), Merca-lui'izerrn %fostinstvo (gostinstvo-^ia delrk t-lan komisije je tudi vo-E>otrai„ne skupnosti sozda. 'Oe, pt eri npst računalniške opre-narek,,zajemalnih naprav pdobritvj Va a sprejem sklepa o 4prernemrn°ve’ °benen pa tudi rpkPju že °i V narnonskem kori-T,0nk>nih ^druzenih sredstev, na-' spreme^,iP0idovanie sredstev. mbo v strukturi deleža investicijskih sredstev in sredstev, namenjenih za poslovanje oziroma materialne stroške centrov za avtomatsko obdelavo podatkov, so narekovale sprejete obveznosti, ki izhajajo iz inozemskih kreditov za nabavo osnovne opreme. Razprava o predlogih poslovnega odbora za AOP je pokazala, da nekateri tozdi oziroma DO ne sprejemajo predloga oziroma zahtevajo drugačen način financiranja, kot ga je opredelil odbor za AOP. Iz razprave pa lahko povzamemo še eno ugotovitev: premajhen interes tozdov in DO, da bi koristile računalniške zmogljivosti sozda. Določen je predlog besedila samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev na področju ekonomskih odnosov s tujino v sozdu Mercator. Navedeni sporazum bodo sprejemali pristojni samoupravni organi tozdov in DO, potencialnih udeleženk sporazuma. Kot potencialne udeleženke so s sporazumom določeni tisti tozdi in DO, ki so člani samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Naša skrb je le še, da sporazum zaživi. Imenovanje generalnega direktorja sozda in njegovega namestnika je delavski svet opravil na predlog razpisne komisije. Komisija je v razpisnem postopku ugotovila. da kandidata izpolnjujeta formalne pogoje, družbenopolitične organizacije in pristojni organ družbenopolitične skupnosti pa sta ugotovila, da sta kandidata zreli in ustvarjalni osebnosti, katerih ponovno imenovanje zagotavlja nadaljnjo družbenoekonomsko in samoupravno rast sozda. Imenovanima kandidatoma Miranu Goslarju, generalnemu direktorju sozda Mercator in Vukadinu Ne-deljkoviču, namestniku generalnega direktorja v mandatnem obdobju 1981-85, so delegati s prisrčnim aplavzom zaželeli uspešno delo. Sredstva tudi za osebni standard Kako sindikat uresničuje svojo vlogo pri uveljavljanju delavcev, da bi zagotovili svojo socialno varnost — to je bila tema posebne tematske konference, ki jo je organiziral za ponedeljek, 5. oktobra 1981, koordinacijski odbor sindikata SOZD Mercator. Konferenca je bila v Ljubljani, v sejni dvorani Mercator-Embe. Vabljeni so bili, poleg članov KOS in občinskega sveta ZSS Ljubljana Vič-Rudnik, ki sta bila pobu- ■ dnika za sklic konference, vsi predsedniki sindikalnih konferenc in izvršnih odborov organizacij združenega dela v sestavu sozda Mercator, strokovne službe sozda in predsednik stanovanjske zadruge Mercator-KTL. Predsednik KOS, Franc Škof, ki je odprl razpravo, je pojasnil, da ta sodi v okvir priprav na III. konferenco ZSS, ki bo spregovorila o uveljavljanju skrbi za delovnega človeka. V Mercatorju naj bi ocenili dosedanja prizadevanja v tej smeri, zaznamovali in imenovali ovire in dobre izkušnje ter določili usmeritev za nadaljnje skupno nastopanje. Gradivo s predlogi zaključkov je pripravila splošna služba delovne skupnosti sozda in to po oceni sodelujočih zelo kakovostno. Na konferenci so obdelali naslednje tematske sklope: - uresničevanje načela solidarnosti v sozdu, - zagotavljanje (preventivnega) zdravstvenega varstva delavcev, - organizirana počitniška dejavnost na osnovi združevanja sredstev, - skrb za skupno reševanje stanovanjske problematike delavcev in - organizirana športno rekreacijska dejavnost. Obravnavali pa so še izglede za organizirano otroško varstvo na področju Ljubljane, vprašanje samskih domov in organiziranja družbene prehrane. S samoupravnim sporazumom o združitvi v sozd smo se dogovorili za posamezna področja, na katerih naj bi se odražala tako skrb za delavca kot tudi interes vseh, ki se združujejo, da le zdrav, psihično in fizično sposoben delavec lahko opravlja svoje delo tako, kot od njega zahteva tehnologija dela in delovna morala. Prav tako nas je ob združevanju v sestavljeno organizacijo vodila misel, da mora sleherni delavec občutiti vsaj socialno varnost, ki pa mu jo lahko zagotavlja le združevanje v veliko asociacijo; ta je s sistemom medsebojne dohodkovne povezanosti, kot velika samoupravna in ekonomska skupnost, sposobna paralizirati učinke tistih ukrepov in razmer, na katere delavci s svojim delom ne moremo neposredno vplivati. Solidarnost Izhajajoč iz te zadnje misli smo v sozdu Mercator posvetili največ pozornosti medsebojni solidarnosti v primerih, ko posamezna temeljna ali delovna organizacija iz objektivnih razlogov ne more oblikovati sredstev skupne porabe za namene regresa za letni dopust in družbeno prehrano. Z ustreznim samoupravnim sporazumom smo opredelili združevanje sredstev skupne porabe za solidarnostne namene in njegove določbe uspešno uresničili tudi v praksi. Od leta 1979, ko je bil sporazum uveljavljen, pa do danes je tako združena Nadaljevanje na 3. strani Mercator GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV Leto XV11I Ljubljana, oktober 1981 št.: 10 Dvesto največjih v Jugoslaviji Matjaž Marinček Mercator 5. v Jugoslaviji Zadnje dni meseca septembra je izšel vsakoletni priročnik Ekonomske politike »Dvesto največjih«, 13. po vrsti. V priročniku je rangiranih in grupiranih 140 največjih proizvodnih organizacij združenega dela, 60 največjih organizacij združenega dela s področja trgovine, gostinstva in turizma ter dodatno še 20 največjih organizacij s področja prometa in zvez. Letos so prvič objavljene tudi rang liste MO največjih organizacij po gospodarskih panogah. Na koncu so objavljene še rang liste zavarovalnic in pozavarovalnic ter osmih združenih in 158 osnovnih bank. Vsaka od 220 organizacij združenega dela iz prvih treh rang list je rangirana na osnovi dveh meril: celotnega prihodka (CP) in družbenega proizvoda oziroma dohodka, povečanega za amortizacijo (DP) v letu 1980. V skupini 60 največjih organizacij združenega dela s področja trgovine, gostinstva in turizma je tudi letos zasedel, tako po CP kakor tudi po DP, prepričljivo 1. mesto sarajevski sozd UPI s 43,87 milijardami (novih) dinarjev celotnega prihodka in 32.485 zaposlenimi. Sledijo mu banjaluški sozd AIPK Bosanska krajina (2. po CP in DP), ljubljanski sozd Petrol (3. po CP in 15. po DP), novosadski sozd Agrovojvodina (4. po CP in 13. po DP) in sozd Mercator, 5. po CP in 3. po DP (lani 4. po CP in 3. po DP). Mercator je z 22,88 milijardami (seveda novih) dinarjev celotnega prihodka dosegel 1,2% celotnega prihodka vseh jugoslovanskih organizacij združenega dela s tega področja oziroma 3,2% celotnega prihodka 60 organizacij iz rang liste. Sozdu Mercator med slovenskimi organizacijami v rang listi sledijo sozdi ABC Pomurka (8. po CP in 5. po DP), Emona (9. po CP in 4. po DP) in Tima (12. po CP in 6. po DP), DO Metalka (15. po CP in 28. po DP), sozda ITC Celje (20. po CP in 17. po DP) in Frukta (23. po CP in 11. po DP), DO Kovinotehna (26. po CP in 40. po DP), sozda Merx (28. po CP in 18 po DP), in Jugotekstil (32. po CP in 56. po DP), DO Jeklotehna (34. po CP in 35 po DP), sozd Elektrotehna (39. po CP in 25. po DP), DO Kompas (47. po CP in 38. po DP) in Agrotehnika - Gruda (50. po CP in 44. po DP) ter sozd Astra (59. po CP in 41. po DP). 60 navječjih trgovinskih organizacij je leta 1980 ustvarilo 37 celotnega prihodka te panoge, zaposlovalo pa je 263 tisoč delavcev, kar 34 % vseh zaposlenih v panogi. MERCATOR Težke gospodarske razmere terjajo preudarno planiranje Jože Rozman O komercialnem planu, preskrbi in pogodbenih obveznostih Na komercialnem sestanku sozda Mercator, ki je bil 8. oktobra v Ljubljani, so udeleženci največ časa in pozornosti namenili pripravi komercialnega plana, razpravljali pa so še o tekoči komercialni problema-stiki in sprejeli nekaj sklepov. Uvodoma je bilo rečeno, da težave pri preskrbi trga in pričakovana gospodarska gibanja v prihodnjem letu (usmerjanje proizvodnje v izvoz, manj uvoza repromateria-lov, tehnologije in blaga široke potrošnje) zahtevajo pozorno in odgovorno planiranje, saj bo od tega v veliki meri odvisna preskrbljenost maloprodaje. Podrobnejši napotki so taki: pri pripravi finančnega komercialnega plana za leto 1982 je treba upoštevati index rasti cen 120, treba je povečati količinsko nabavo blaga pri Mercatorjevih proizvodnjih organizacijah, te pa morajo s svojimi plani pokriti potrebe sozdovske trgovine; organizacije na drobno morajo v svojih planih zmanjšati nabavo pri zunanjih grosistih nominalno za najmanj 20% pri vseh blagovnih skupinah, s katerimi poslujejo grosisti sozda Mercator. Ti ukrepi so potrebni zato, da bo dohodek ostal na sedanji ravni oziroma se bo povečal. Rečeno je bilo tudi, da morajo grosisti dopolniti svoje blagovne skupine, saj tudi zaradi tega prihaja v sozdu do nenormalnih pojavov. Obe tovarni mesnih izdelkov na primer delata z izgubo, maloprodaja pa prodaja mesne izdelke najrazličnejših proizvajalcev. Zaradi vsega tega je zahteva po resnem in vestnem planiranju upravičena, zlasti ker so nekateri za letos planirali preoptimi-stično, potrebno pa je računati tudi z zmanjševanjem kupne moči. Sledilo je še opozorilo, da je treba bolj disciplinirano izpolnjevati pogodbene roke zlasti pri prevzemu blaga, ki je vezano na dobavo izdelkov osnovne preskrbe. Predstavniki organizacij so potem sprejeli sklep, ki jih obvezuje, da do konca meseca pripravijo predloge komercialnih planov, ki jih bodo v komercialnem sektorju sozda obdelali do 10. novembra. Od tedaj naprej do konca meseca bodo usklajevali plane po regijah, do 15. decembra naj bi bil izdelan predlog komercialnega plana, ki ga bo potem sprejel delavski svet sozda. Nadalje je tekla beseda o realizaciji pogodbenih obveznosti z nekaterimi dobavitelji ter o zaključevanju pogodb z proizvodi osnovne preskrbe. Ugotovljeno je bilo, da nekateri ne izpolnjujejo pogodbenih obvez,kar se ne sklada s poslovno politiko. To se zlasti dogaja pri blagu, ki je vezano na dobavo sladkorja. Ob tej priložnosti so razpravljalci opozorili na problem vezane trgovine. Vedeti namreč moramo, kot je dejal Franc Prvin-šek, da zlasti poslovni partnerji v Vojvodini pogojujejo nakup proizvodov osnovne preskrbe z nakupom drugih svojih izdelkov, to je testenin, mesnih izdelkov itd. Zato prihaja do tega, da poslovodje sicer lahko dajejo sugestije, kaj potrošnik želi, vendar je sozd pri delu svojih nabav vezan oziroma omejen zaradi takšne trgovine. Veliko zanimanja je bilo o tem, kako bo do konca leta maloprodajna mreža preskrbljena s kavo. Upoštevaje zaloge in uvoz bo M-Emba dobavljala organizacijam na debelo v sozdu mesečno 50 ton kave po veljavnem razdelilniku, negativno razliko v ceni zaradi zvišanega tečaja dolarja in visoke izvozne stimulacije pa bodo pokrivali M-Emba, maloprodaja in grosisti. Da bi si zagotovili redno in nemoteno preskrbo z izdelki bele tehnike iz Gorenja, so predstavniki sozda Mercator obiskali velenjsko tovarno, kjer so jim povedali, da zaradi velikih izvoznih obveznosti in pomanjkanja repromaterialov ne morejo zadovoljevati potreb domačega trga, če pa bi sozd Mercator lahko pomagal z dobavami surovin, prispeval devize ali dinarje za obnovo tovarne pralnih strojev, bi Gorenje lahko dobavilo Mercatorju več svojih izdelkov. Mercator se je načeno odločil za sovlaganje v višini 30 milijonov dinarjev, vendar bo to vprašanje na dnevnem redu prvega poslovo- Z razprave na komercialnem sestanku sozda. Foto: Jože Rozman Seminar o obveščanju Prispevek h kakovosti informacij Opravila v zvezi z obveščanjem za potrebe delegatskega odločanja in za obveščenost kolektiva ter javnosti danes v organizacijah v sestavu sozda Mercator niso več zapostavljena, kakor so bila, danimo, pred petimi leti, vendar pa lahko trdimo, da so zvečine zanemarjena z vidika strokovnosti. Nestrokovnost se odraža v neupoštevanju nekaterih minimalnih temeljnih principov, rekli bi standardov sleherne kakovostne informacije, čeravno so ti standardi določeni že v zakonu o združenem delu. Vsaka organizacija si težko privošči kvalificiranega delavca samo za to področje, čeravno bi ta dejavnost kot dejavnost posebnega družbenega pomena to terjala. Razkorak med zahtevami po strokovnosti in možnostmi večine naših organizacij bomo v sozdu skušali postopoma ublažiti z različnimi oblikami usposabljanja, čemur pa je namenjen tudi seminar z objavljenim programom. Najmanj, kar bomo z njim dosegli, bo opozorilo na prvine, ki prispevajo h kakovosti različnih zvrsti informacij, s tem posredno pa h kvalificiranemu odločanju. Pozivamo vse organizacije v sestavu sozda Mercator, da prijavijo na ta seminar vsaj eno delavko ali delavca, ki opravlja pretežno ali v delu svojega delovnega časa naloge s področja obveščanja, pa naj gre za potrebe organov samoupravljanja ali za interne informacije. Cas seminarja: trajal bo dva delovna dneva in v soboto dopoldne, v kraju izven Ljubljane, da bodo udeleženci nemoteni, in to v enem od Mercatorjevih hotelov. Seminar sestoji iz 27 ur predavanj in praktičnega dela. Predviden pa je za 19. do 21. novembra 1981. Stroški seminarja: za udeležence je seminar brezplačen, tako da krijejo le stroške prevoza in bivanja. Isto velja za gradivo v obsegu 80 strani. Namen seminarja je predstaviti udeležencem mesto, vlogo in naloge obveščanja kot načina delovanja delegatskega sistema. Predstavljena bodo opravila za potrebe organov samoupravljanja in druž-beno-političnih organizacij, opredeljeni bodo standardi kakovostne informacije v vseh njenih oblikah pojavljanja - od sestankov do časopisa. Vse teme bodo imele izhodišče v ciljih združevanja v sozd in bodo aplicirane na samoupravno organiziranost sozda Mercator. Kolikor mogoče bo seminar izrazito usmerjen v usposobitev udeležencev za obvladovanje veščin pri poročanju. Komu je seminar namenjen? Vsem tistim delavcem, ki v OZD v sestavu sozda Mercator že delajo na opravilih za pripravo delegatskih gradiv ter kot pripravljalci internih pismenih informacij in vsem sodelavcem časopisa Merca- tor. Priporočamo ga tudi članom uredniških odborov ter članom izdajateljskega sveta glasila. Oblika in metoda: predavanja z demonstracijo primerov iz informacijske prakse ob uporabi zidnih listov, flanelografa in grafoskopa; praktično delo posamično in v manjših skupinah ter skupaj, z vsemi udeleženci; ocena praktičnega dela ter razprava o predavanih temah ter napisanih prispevkih (novinarskih poročilih) za objavo v glasilu »Mercator«. Začetna obveznost udeležencev: pred prihodom na seminar vsak udeleženec po dogovoru s svojim predpostavljenim ali sodelavcem zbere nekaj primerkov gradiva, ki ga pripravlja njihova služba za seje organov, ter se dogovori za temo in vsebino informacije, ki naj bi bila zanimiva z njegovega delovnega področja za obdelavo v glasilu »Mercator«. Na podlagi tega dogovora naj pripravi vsak udeleženec vse potrebne podatke v zvezi z informacijo - številčne, grafične, fotografijo ipd. To pomeni, da pravočasno zbere vse osnovne informacije, argumente in ponazorila za poznejšo obdelavo. Ce je le mogoče, naj bodo te informacije napoved (ne kronika preteklega), usmerjene v prihodnost, v kateri bodo objavljene. dnega sveta, do takrat pa naj organizacije pripravijo svoja stališča-Razpravljalci so opozorili, da je to trd oreh, saj je težko dati denar sedaj, ko blaga ni, lahko pa ga bo čez leta dovolj. Pomembna točka dnevnega reda je bila tudi padec prodaje vio M-Agrokominata v M-malopro-daji. Predstavniki M-AK so povedali, da sozd Mercator proda le 16% njihove proizvodnje, v pri' hodnje pa predvidevajo 50-odstot-ni odjem. Od 1400 vagonov vina> kolikor ga proda maloprodaja ^ gostinci, so vina Agrokombinata udeležena le z 18 vagoni (po pla' nu), prodanih pa je bilo dosedaj le 5 vagonov, kar je pri lanskem Prl' delku 240 vagonov sila malo. Zato sta bila sprejeta sklepa, da morajo grosisti z živili vključiti v prodajo1 program vina M-Agrokombinata (cviček, sremičan, brentar) in Jlf! brez predhodnega naročila takol dostaviti maloprodaji, ta pa morv ta vina postaviti na vidna mesta trgovinah. Udeleženci sestanka so bili nanjeni še z vključitvijo DO ? goavto Koper v sozd Mercator-reklamo prodajo za 29. novern^, in novo leto, z obdelavo koh1 ^ cialnih podatkov preko ERC irV s tekočimi komercialnimi za Pred III. kongresom zveze sindikatov Slovenije Sredstva tudi za osebni standard Nadaljevanje s 1. strani sredstva koristilo osem temeljnih organizacij, predvsem s področja rriesno-predelovalne industrije in kmetijske proizvodnje. Na ta način je 1250 delavcev teh organizacij lahko prejelo regres za letni do-Pust in regres za prehrano med delom v višini, katero dopuščajo družbeno dogovorjena merila. Pri izvajanju tega pravilnika pa so se pokazale določene po-manjkljivosti, predvsem zaradi opredelitve načina združevanja sredstev in obveznosti za združevanje. Da bi odpravili tudi to pomanjkljivost, je delavski svet sozda že sprejel pobudo za spremembo pravilnika, ki naj bi zaživela že z letom 1982. Namen spremembe Je razširiti krog upravičencev do koriščenja sredstev, tako da bi bili Opravičeni do koriščenja teh sredstev tudi tisti tozdi in delovne organizacije, ki ne morejo zagotoviti tolikšnega regresa na delavca, kot ■maša povprečno izplačan regres Pa delavca v sozdu. S takšno spre-rpembo pravilnika bomo dosegli večjo stopnjo solidarnosti in začutili večjo medsebojno povezanost. Ena od oblik solidarnosti se kaže tudi v sklenitvi samoupravnega sporazuma o internih kompenzacijah v sozdu. Namen tega sporazuma je v tem, da se v okviru sozda pokriva del izpadlega dohodka, ki nastane pri poslovanju s proizvodi in pridelki širšega družbe-nega pomena. Do teh sredstev so Praviloma upravičene predvsem kmetijske in proizvodne organizacije za proizvode in izdelke, ki so širšega družbenega pomena za Preskrbo prebivalstva in so podvrženi administrativnim ukrepom Pa področju oblikovanja cen. Zavedajoč se svojega položaja Posilcev osnovne preskrbe prebivalstva in odgovornosti za uresničevanje načel sporazuma o združitvi v sozd na eni strani, na drugi strani pa pogojev pridobivanja dohodka predvsem v mesno-prede-iovalni industriji in agroživilstvu, smo se zavestno odločili za solidarnost. S takim načinom solidarnosti preprečujemo, da bi tozdi in delovne organizacije izkazovali izgubo zaradi poslovanja z blagom, Pomembnim za preskrbo prebivalstva in bi jih iz tega naslova doletele z zakonom določene posledice. S tem smo v sozdu Mercator načeli vprašanje, ki je sistemske narave in bi moralo biti rešeno 2 ustrezno politiko širše družbene skupnosti. V razpravi je bilo izvajanje soli-arnosti na področju skupne po-abe ugodno ocenjeno, predvsem Pa Je bila ugodno ocenjena pobu-a delavskega sveta sozda, da se ■Premeni pravilnik in uresničijo nameni pobude. : ?č kritičnih pripomb je bilo srpa,2enih na temo združevanja 0 jntstev P° določbah sporazuma p)e-^mih kompenzacijah v sozdu, mi vo, da se z izredno zaostreni-sreču°S0^ Pridobivanja dohodka niza tudl maloprodajne orga-tUcojC1le’ se bo slej ko prej odrazilo mnr r Plovnem uspehu. Zato bi čiti f j? ubjektivnimi merili dolo-teriKu1 okoliščine, na podlagi ka-srij. . . ugotovili potrebe po re-ni m upravičeni solidarnosti v v Jlvanju izpada dohodka, na n; uačin pa ne dopustiti izvajala azne solidarnosti v primerih, na vf ugotavlja neustrezna poslov-ganhiacjj*3 tozdov in delovnih or- doTočbah" pokrivaniu i7-gub P° zumr, samoupravnega spora-veo ° združitvi v sozd bi morali Sari;,Pozornosti posvetiti vsebini ti ali Prlh Programov in ugotovi-gramf v0 res Pravi sanacijski pro-cijsi.M 31 Pa le programi stabiliza-bodn UkreP°v. ki v ničemer ne Taki PrisPevali k sanaciji stanja, odraz nrfna<^ski Programi« so litie P emajhne strokovne in po-lovnih an®ažiranosti tozdov in de-vzpodhiiurgan^?.a?P’ ter hkrati r°mazahta Za šfrienie Pojava ozi-iidarnostiGV ^zvaianju lažne so- sindikata se bo- ?.avzemaliJ aQSKed,nah še naPrej ll Vse oblik p3 b?mo še bolj razvi- v ° podpiranS° ldarn0sti’ da b°- yauja, tako VSe obbke združe-skunne o P0l,ovnih sredstev I!10 poston0^?rabe’s katerimi bo-Pa meriia 'ma uresničevali enot-a uveljavljanje enot- nega družbenoekonomskega položaja vseh delavcev v sozdu. Istočasno zahtevamo javno objavo podatkov o tistih tozdih in delovnih organizacijah, ki samoupravno sprejetih odločitev ne izvajajo, in obravnavo pred ustreznimi poslovnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami sozda. Glede na zaostrene gospodarske razmere ter neenake pogoje pridobivanja dohodka v trgovini, v primerjavi z ostalimi gospodarskimi panogami, zahtevamo, da še sistem sestavljene organizacije Mercator bolje izkoristi za nastop pred organi in organizacijami, ki s svojim delom vplivajo oziroma določajo pogoje za pridobivanje dohodka. Ta ugotovitev bi morala biti tudi ena izmed tem III. konference Zveze sindikatov Slovenije. Zdravstveno varstvo Pri izvajanju zdravstvenega varstva delavcev je treba upoštevati veliko raznolikost dejavnosti, ki jih temeljne in delovne organizacije, združene v sozdu, opravljajo, in regionalno razprostranjenost sozda. Sozd pokriva območje severovzhodne Slovenije, Zasavje, Dolenjsko, Notranjsko in Primorsko ter del gorenjske regije. Da za tako območje ni mogoče organizirati enotne zdravstvene službe, je povsem razumljivo, vendar pa menimo, da bi bilo mogoče določiti enotna merila za uživanje uslug zdravstvenega varstva za vse delavce, združene v sozd, predvsem pa določiti merila za izvajanje okrepljenega zdravstvenega varstva za delavce s težkimi delovnimi pogoji. Ob tem naj posebej navedemo poizkus, da bi za potrebe organizacij ljubljanskega območja ustanovili obratno ambulanto, ki naj bi opravljala tako storitve preventivnega kot kurativnega zdravstvenega varstva. Ljubljanske organizacije združenega dela so pokazale velik interes za ustanovitev take ambulante, vendar pa se je zadeva zataknila pri financiranju. Zakaj? Skupnost zdravstvenega varstva ima nerazumljivo in pravno neutemeljeno stališče do odpiranja obratnih ambulant, čeprav smo pred štirimi meseci v Delavski enotnosti prebrali stališče Zveze sindikatov Slovenije do odpiranja obratnih ambulant. Skupnost zdravstvenega varstva namreč zahteva, da se poleg zagotovitev sredstev za osebje obrata ambulante v določenem deležu financirajo tudi storitve po ceniku zdravstvene skupnosti, ki se opravljajo v obratni ambulanti. Ta princip pa zahteva nenormalno visoka sredstva, ki jih morajo delavci zagotavljati iz sredstev skupne porabe. Tako stališče zdravstvene skupnosti je nesprejemljivo, ker vsak delavec že iz svojega osebnega dohodka poravna ustrezno višino stva delavcev, predvsem v tistih dejavnostih, kjer so težki pogoji dela (hladilnice, mesno-predelo-valna industrija, agroživilstvo), dokazujejo potrebo, da se tako za dejavnosti kot za posamezne regije izdela program oziroma minimalni standardi okrepljenega zdravstvenega varstva, ki bi ga delavci uživali, vendar pa je potrebno prej sistemsko urediti problem financiranja tako okrepljenega zdravstvenega varstva. Poleg problemov zdravstvenega varstva so bila v razpravi izpostavljena tudi vprašanja o našem obnašanju do širjenja alkoholizma med delavci in pojavov lažnih bolniških staležev, o zagotovitvi otroškega varstva zaradi uvedbe odloka o delovnem času v trgovini ter o humanizaciji in varstvu pri delu na vseh področjih. Predstavniki sindikata ugotavljamo, da je področje zdravstvenega varstva, humanizacije dela, varstva pri delu in vpliv pogojev dela na zdravstveno stanje delavcev kompleksno vprašanje, ki ga je treba obravnavati in reševati z delovanjem v posameznih sredinah. Podpiramo ustanovitev strokovnega telesa na ravni sozda, ki naj bi z ustrezno metodologijo spremljanja in analizo obstoječega stanja opredelilo cilje politike skupnega in usklajenega delovanja na teh področjih. Strokovno delo naj postane nosi- niška skupnost naj bi zaživela z namenom, da bi delavci sozda pod enakimi pogoji uporabljali objekte, zgrajene iz združenih sredstev, predvsem pa zato, da bi zagotovili letovanje delavcem, katerih življenjski standard je in bo v zaostrenih razmerah ogrožen. Pri tem ne moremo mimo ugotovitve, da že imamo nekaj zmogljivosti, vendar se te koristijo bolj ali manj neusklajeno in so v glavnem na razpolago delavcem tozdov in delovnih organizacij, lastnikov teh objektov. Prav bi bilo, da tudi ti objekti postanejo del skupnih objektov in so tako na razpolago vsem delavcem sozda. Po oceni razpravljalcev bi morali zagotoviti materialno bazo za ustanovitev počitniške skupnosti sozda postopoma in ne na vrat na nos. Skrbno bi morali pretehtati potrebe in interese glede vključevanja obstoječih zmogljivosti. Različno pa je treba obravnavati porabo združenih sredstev iz naslova preveč plačanih prispevkov za delo in razvoj delovne skupnosti sozda ter pravice in obveznosti tistih tozdov in delovnih organizacij, ki v tej fazi združujejo sredstva, od tistih, ki bi združevali sredstva na podlagi sporazuma o ustanovitvi počitniške skupnosti sozda. Predstavniki sindikata bomo v svojih sredinah podpirali nadaljnja prizadevanja za združevanje sredstev za izgradnjo počitniških »Tisti, ki je v sozdu samo zato, da ga lokalni faktorji puste pri miru in se ne namerava celovito vključiti v sozdovski sistem, bi moral čim prej iz sozda!« (predstavnik sozda) lec vseh akcij na ravni sozda s področja zdravstvenega varstva, varstva pri delu, pogojev in humanizacije dela, izobraževanja in drugih področij, ki rezultirajo iz razmer v delovnem okolju in neposredno vplivajo na rezultate dela. Analiza stanja naj pokaže, kakšni ukrepi so potrebni, da bomo svoja prizadevanja usmerili v okrepljeno zdravstveno varstvo delavcev, izboljšanje delovnih pogojev, izobraževanje delavcev in druge aktivnosti, ki izvirajo iz področja enotne, usklajene kadrovske in socialne politike, kakor jo opredeljuje sporazum o združitvi v sozd. Ugotovitve, ki se nanašajo na obratne ambulante, naj bodo tema za obravnavo na ravni občinskega sveta ZSS Ljubljana Vič-Rudnik. Dajemo pobudo, da se na tej ravni organizira razgovor z vsemi organizacijami združenega dela, ki imajo na področju organiziranja obratnih ambulant enake ali podobne težave. Počitniška dejavnost Zavedajoč se vedno večjih potreb po organiziranem in vsakemu žepu dostopnem letovanju, smo v letošnjem letu prvič preizkusili svojo enotnost za združevanje sredstev za gradnjo počitniško rekreacijskih objektov. To združevanje temelji na prostovoljni odločitvi vsake članice sozda. Višina združenih sredstev - 3,5 milijona dinarjev - nam dokazuje, da je »Nujno bi bilo treba ločiti solidarnost od lažne solidarnosti!« (predstavnik tozda Hladilnica v sklopu M-Velepreskrbe) prispevka in je zato nedopustno, .da to isto storitev ponovno plačuje še iz ustvarjenega sklada skupne porabe. O problemu smo obvestili družbenega pravobranilca samoupravljanja, sami pa odstopili od realizacije in tako skrb za zdravstveno varstvo delavcev pustili odprto. Zavedati se namreč moramo, da gospodarimo z omejenimi sredstvi skupne porabe in da v marsikateri od naših organizacij izplačila iz sredstev skupne porabe, predvsem za namene regresov, ne dosegajo niti 60% zneskov, dogovorjenih z družbenimi merili. Ob takem stanju pa je dodatno obremenjevanje sklada skupne porabe neprimerno, čeprav se vsi zavedamo, da bi se nam sredstva, vložena v obratno ambulanto, kaj hitro obrestovala, saj bi s kontinuiranim spremljanjem zdravstvenega stanja delavcev lahko ugotovili razloge za apsentizem, vpliv pogojev dela na zdravstveno stanje delavcev in ugotavljali druge socialno-kadrovsko pomembne podatke. Izražena mnenja o uveljavljanju okrepljenega zdravstvenega var- združevanje sredstev za te namene potrebno in zanimivo za vse članice sozda. Iz združenih sredstev bodo, deloma letos, deloma pa prihodnje leto, kupljeni stanovanjski objekti v obmorskih in planinsko-smu-čarskih centrih. Izdelan je koncept investiranja v objekte, kjer je gradnja že v teku: Kaninska vas pri Bovcu, Bohinjska vas v Bohinju, Cres in Novigrad, vključili pa se bomo v pričakovano gradnjo objektov na področju Pohorja. Gradnja na različnih geografskih področjih je nujna predvsem zato, da bi te centre lahko smotrno izkoriščali zaradi bližine sedežev delovnih organizacij in jih s tem približali delavcem. Velika koherentnost interesov narekuje izdelavo posebnih norm, s katerimi bomo opredelili tako medsebojne odnose pri upravljanju objektov kot tudi medsebojna prvna razmerja združevalcev sredstev. Usklajeni medsebojni odnosi predstavljajo zametek za ustanovitev počitniške skupnosti sozda, združena sredstva pa materialno osnovo za njeno delovanje. Počit- in rekreacijskih objektov in dali pobudo, da se obstoječi počitniški objekti postopama združujejo in upravljajo v počitniški skupnosti sozda. V ta namen bomo, kot nosilci pobude za ustanovitev počitniške skupnosti sozda, analizirali zahteve, potrebe in možnosti svojih sredin ter na podlagi tega organizirali predhodne obravnave sporazuma o ustanovitvi počitniške skupnosti sozda Mercator. Stanovanjski standard Zelo daleč smo še od tega, da bi z enotnimi osnovami in merili za koriščenje stanovanjskega dela sklada skupne porabe dosegli enak družbenoekonomski položaj delavcev sozda, ki smo si ga s sporazumom o združitvi v sozd zastavili kot cilj. Čeprav je delavski svet sozda že obravnaval navedno problematiko in sprejel globalno usmeritev politike na področju urejanja stanovanjskega standarda, več od tega ni bilo storjenega. Cilj nam bi moralo biti združevanje stanovanjskega dela skupne porabe ali pa vsaj dela teh sredstev, do katerih bi bili pod enakimi pogoji upravičeni vsi delavci sozda. Kljub neugodni oceni našega delovanja na tem področju moramo omeniti pobudo za ustanovitev stanovanjske zadruge Mercator. Ob vpisu v sodni register v letu 1979 je zadruga štela toliko članov, kot je bilo razpoložljivih gradbenih parcel, ki jih je dodelil pristoj-ni upravni organ skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Vsi člani so sprejeli in poravnavali obveznosti, ki izhajajo iz članstva v zadrugi. Drug problem pa predstavljajo obveznosti, ki jih je sprejela družbenopolitična skupnost. Dejstvo je, da niti eden od članov zadruge, zaradi zavlačevanja pri izdelavi urbanistične in lokacijske dokumentacije, še ni pričel graditi. Srhljive podražitve in vlečenje za nos z obljubami o lokacijski dokumentaciji prisiljujejo potencialne investitorje, da od gradnje odstopajo, obenem pa družbenopolitična skupnost manipulira z različnim številom zazidljivih parcel - od začetih 105 jih je danes zadrugi na voljo 83. Kandidatov zanje je v okviru sozda vse manj, tako da so ustanovitelji zadruge prisiljeni vabiti k ustanoviteljstvu delavce drugih organizacij združenega dela in ta zadruga v bistvu ni več niti zadruga Mercatorjevih delavcev in delavcev Kartonažne tovarne, temveč združba vseh mogočih interesentov. Sprašujemo se, ali tak odnos upravnih in izvršilnih organov družbenopolitične skupnosti do ustanoviteljev zadruge ne pomeni negacijo prizadevanj za cenejšo in usmerjeno stanovanjsko gradnjo? Razpravljale! so ugotovili potrebo po enotnem urejanju stanovanjskega standarda delavcev in podprli idejo o združevanju sred- stev, vendar pa obenem zahtevali, da se, v skladu z družbenim dogovorom o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere delavcev, zagotovi tudi izvajanje tega dogovora za delavce sozda. Izrazili so potrebo po usklajeni politiki in delovanju predvsem na področju gradnje samskih domov za delavce Mercatorja. Dosedanji kampanjski pristopi oziroma pobude za reševanje tega problema posameznih tozdov oziroma delovnih organizacij dajejo občutek, da se na tem področju nismo sposobni spoprijeti s težavami in doseči sporazumnega reševanja tega problema. Zavedamo se, da je obravnavana tematika take narave, da terja poleg natančne opredelitve ciljev in izredno strokovnega pristopa tudi ustrezno politično opredelitev. Zato predstavniki sindikata od strokovnih služb sozda zahtevamo, da v čim krajšem času opredelijo politiko urejanja stanovanjskega standarda delavcev ter njene cilje. Podprli bomo vsa prizadevanja za združevanje sredstev, vendar pod pogojem, da bo zagotovljen enakopraven položaj vseh delavcev. Obenem opozarjamo, da smo na podlagi družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere delavcev dolžni te razmere tudi zagotoviti. V zvezi s tem pričakujemo, da bodo ti standardi zagotovljeni tudi za učence usmerjenega izobraževanja, ki se izobražujejo za potrebe dejavnosti, ki se opravljajo v sozdu. Športno rekreacijska dejavnost Morda se prav zaradi organiziranega delovanja posebnega telesa, koordinacijskega odbora za šport in rekreacijo, lahko pohvalimo z največ uspehi in množičnostjo. Organizacija letnih in zimskih športnih iger, Mercatoriad, s številno udeležbo delavcev dokazuje, da smo v pravi smeri animirali vse strukture delavcev - od tistih, ki opravljajo najodgovornejša dela, do tistih, ki opravljajo najmanj sestavljeno delo. Športno rekreativna dejavnost delavcev Mercatorja prihaja do izraza na množičnih pohodih, udeležbi na področnih trim tekmovanjih in delno tudi že v od- »Spodbudno je, da dobijo solidarnostna sredstva tiste organizacije oziroma delavci, ki niso krivi za slabe poslovne rezultate.« (predstavnica tozda TMI Ljubljana) piranju lastnih športnih rekreacijskih površin. Sredstva za izvajanje športno rekreativne dejavnosti se združujejo na ravni sozda in z njimi se financirajo vse skupne akcije, ki jih načrtuje koordinacijski odbor za šport in rekreacijo. V štirih letih, odkar je organizirana skupna športno rekreativna dejavnost, se je Mercatoriad udeležilo 4.300 delavcev sozda. Kakovostna organizacija iger in vse boljši športni rezultati pa ne morejo biti edino merilo za uspešnost oziroma oceno tega delovanja. V takšnih športnih srečanjih moramo iskati več -medsebojno sporazumevanje, ustvarjanje tovariških in medčloveških odnosov ter razvijanje občutka pripadnosti firmi. Zato nas v prizadevanjih za izboljšanje in množičnost v razvijanju dejavnosti na področju športa in rekreacije ne smejo zaustaviti misli, da bi se zaradi vsesplošnih stabilizacijskih prizadevanj odpovedali svojim športnim igram. Še več: ta športna srečanja nas morajo spodbujati, da še naprej razvijamo in krepimo medsebojne odnose, da se srečujemo kot ljudje in kot športniki, ki znajo prenesti zmago in poraz. Vsi udeleženci razprave so podprli nadaljnje razvijanje športno rekreativne dejavnosti delavcev sozda in se pohvalno izrazili o delu koordinacijskega odbora za šport in rekreacijo. Prav tako je bila izražena vsa podpora skupnim oblikam na področju športa in rekreacije. Predstavniki sindikata sprejemamo ugotovitev, da je športno rekreativna dejavnost ena od najbolj organiziranih neposlovnih dejavnosti v sozdu. Podpiramo in bomo podpirali izvedbo naših športnih iger, pri tem pa se ravnali glede na finančne možnosti in merila, ki nam jih bo za izvedbo iger dopuščal naš poslovni rezultat. Okrogla miza o vinogradništvu in vinarstvu v Krškem Jože Rozman Dolga in draga pot do čaše čistega vina V sozdu Mercator se z vinogradništvom in vinarstvom ukvarjata temeljni organizaciji Vinogradništvo-kleti in TOK Kooperacija, obe iz delovne organizacije M-Agrokombinat Krško. Ob koncu letošnje trgatve smo hoteli nekaj več zvedeti o splošni problematiki našega vinogradništva, predvsem pa o uspehu in težavah krških pridelovalcev grozdja in vina. Za okroglo mizo smo zato povabili Darka Marjetiča (Tozd Vinogradništvo-kleti), Ivana Kozoleta (TOK Kooperacija), Alojza Pirca (TOK Kooperacija), Petra Markoviča (Tozd Sremič iz DO M-Hoteli gostinstvo), Vilija Mančka (DO M-Preskrba), urednika Agrokombinatovega Poročevalca Jožeta Černošo in kmeta-kooperanta Franca Žarna. Rozman: Najprej nas zanimajo načrti za razvoj družbenega in zasebnega vinogradništva v krški občini; kako obnavljate vinograde, kakšne so cene in pridelki? Marjetič: Vso družbeno vinogradništvo v občini Krško je združeno v M-Agrokombinatu Krško, tozd Vinogradništvo - kleti. Trenutno imamo 62 ha rodnih površin, 7 ha pa smo posadili lani oziroma predlani. Razvoj do leta 1985 predvideva 15 ha novih vinogradov, gre večinoma za zaokrožitev sedanjih površin. Predvidevamo tudi krčitve in obnove vinogradov, ki so bili obnovljeni v letih 1962 do 1966, zaradi premajhnega števila trsov na hektar in spremembe sort, saj tu ne dobivamo pričakovanega pridelka. Cena obnove je okoli 70 do 80 starih milijonov za hektar vinograda, hektarski pridelki so, izključujoč vremenske neprilike, od 8 do 10 ton pri žametni črnini. Pirc: Obnova zasebnih vinogradov se je pri nas glede na slovensko poprečje začela relativno zgodaj in je tako sedaj obnovljenih od 60 do 70% površin. Letna obnova je bila pred leti visoka, do 30 ha, v zadnjih letih 20 do 25 ha, potem pa je začela padati in bo letos morda le še 4 do 5 ha. Vzrok so predvsem pogoste vremenske neprilike, predvsem pozebe, ki so v letih od 1977 do 1979 zaporedoma zmanjšale pridelek za 50 do 60%. Lanska letina je bila za 10 do 15% nad poprečjem, vendar izredno slaba, letos pa je pridelek zaradi zimske pozebe ponovno le 50 odstoten. Zaradi tega se ne čudimo, če je pojenjala želja po obnovi vinogradov. Zasebne površine cenimo na 1050 do 1080 ha, pridelki pa so zaradi gostejše saditve nekoliko višji kot v družbenih vinogradih, vendar še vedno prenizki glede na stroške proizvodnje. Ocenjujemo, da imajo zasebniki od 250 do 300 ha vinogradov, starih do 10 let, 250 ha starih od 10 do 20 let, 300 ha starih od 20 do 40 let in 230 ha vinogradov, ki so starejši od 40 let. Rozman: Ali so tudi visoki stroški obnove razlog, da tempo obnove pada? Marjetič: Cene repromaterialov za obnovo vinogradov rastejo tako hitro, da od trenutka, ko naredimo elaborat za obnovo, do takrat, ko dobimo kredit, nam manjka že najmanj 30% sredstev. Ce vemo, da čakamo štiri leta do rodnosti, dodatna sredstva za podražitve pa ne dobimo, to pomeni, da z oddo-brenim denarjem obnovimo pač manj površin. Oddobrena sredstva namreč zaležejo le za obnovo in za vzdrževanje drugega leta rasti, zatakne pa se že pri armaturi. Za obnovo moramo prispevati 20% lastnih sredstev, ostalo so krediti. Kozole: To velja za družbeni sektor, pri zasebnikih je lastna udeležba večja, okoli 50%, saj kmet strmi za tem, da vloži čimveč svojega dela in materiala. Žarn: Kredit je za nas, kmete, pomembno sredstvo, vendar pa moraš imeti za vse gospodarsko računico, kar pa je danes pri vinogradništvu sila težko. Cene so takšne, da težko prideš skozi samo s proizvodnjo, kaj šele z investicijo, zato tudi ni zanimanja za obnovo. Vsak kmet, ki začne obnovo, strmi za tem, da raje vloži ves svoj denar, ki ga trenutno ima, kot da bi najel kredit. Na kredit tako vzame le globoko oranje, trte in žico. Pirc: Cena obnove je nižja kot v družbenem sektorju že samo zaradi dajatev, ki jih ima ta sektor. Pri zasebnih vinogradih bi lahko rekli takole: od 65 do 70 starih milijonov za hektar. Vzrok za manj obnov so kot rečeno slabe letine in pa relativno nizka cena grozdja glede na ceno vina v gostinstvu in trgovini. Tudi ta velika razlika je vzrok za malodušje. Darko Marjetič Rozman: Tov. Žarn, če se ne motim, imate vi 3 ha vinogradov. Povejte, ali se vam to splača? Žarn: Naša kmetija je tehnično dobro operemljena in je v vinogradu vse delo razen rezi in trgatve strojno. Seveda, mi pridemo skozi, vendar investicija je že mimo, mi s tem nismo več obremenjeni. Če se nam ne bi splačalo, potem ne vem, komu bi se še? Pirc: Predlagam, da poveste nekaj več. Vi imate namreč za vinogradništvo dobre pogoje, vaši vinogradi niso tipični za to področje. Žarn: To je res, vendar bi lahko nekateri tudi takrat, ko smo obnavljali mi, obnavljali modernejše, pa jih sedaj to tepe. Res pa je, da je na težjih legah še težje gospodariti in potem pridejo še bolj do izraza neurejeni dohodkovni odnosi s trgovino in gostinstvom. Markovič: K temu bi rad nekaj dodal. Razlika med ceno grozdja in ceno vina je pri nas nenormalno velika. Po podatkih turistične zveze Jugoslavije je pri nas vino 2 do 3-krat dražje kot drugje v Sredozemlju, mi pa opažamo, da je vino tako drago, da gosta že odbija. Zakaj je tako? Gostinci skušamo z vinom kompenzirati izpad dohodka zaradi visokih davkov in dajatev. Trdim, da je to velika napaka, da je vino žrtev nenormalne davčne politike. Neposreden davek na vino ne vpliva na njegovo ceno v lokalu, ki je ponekod tudi 200 din za steklenico, ampak davek na prihodek, ki pa je strašno visok. Zato se dogaja, da skušamo inflacijo pokriti tudi z vinom, kar je napačno. Cernoša: Družbeni dogovor v okviru Vinogradniške poslovne skupnosti je oblikoval določene cene vina, vendar gostinci niso v tem sporazumu, čeprav so sozdi (Mercator, Emona itd) člani te skupnosti. Marjetič: Promet z vinom je v Sloveniji urejen s samoupravnim sporazumom o proizvodnji, predelavi in prometu z vinom, ki določa tudi cene in deleže prihodka. Leta 1979 smo v Jugoslaviji prešli na enoten sistem maloprodajnih cen, v okviru Poslovne skupnosti pa smo se dogovorili o višini udeležbe pri maloprodajni ceni med proizvodnjo in trgovino. Podpisniki sporazuma so vsi proizvajalci in vsa trgovina, podpisniki niso samo tisti čisti gostinci, ki niso člani ozdov oziroma sozdov. Podpisniki spoštujemo določila, ne Franc Žarn glede na to, ali je partner podpisnik ali ne. Ta sporazum je bil eden prvih v državi in je uredil odnose v prometu z vinom, tako da ga posnemajo tudi v drugih republikah. Reči je treba, da smo s tem naredili red, da se lažje dogovarjamo v dobrih in slabih letinah. Cernoša: Povejte prosim, kakšni so ti deleži! Marjetič: Gostinec in maloprodaja dobita 13% maloprodajne cene pri ambulantni dostavi, grosist pa 18%. Tako določa sporazum. Manček: Ta sporazum velja seveda tudi za trgovino. Želim pa opozoriti še na to, da prodaja vin v trgovini pada. Lani smo v M-Pre-skrbi v prvih devetih mesecih prodali 264.000 litrov vina, letos v enakem obdobju “za 32.000 litrov manj. Pri nas prodamo med vini največ cvička M-Agrokombinata, opažamo pa, da potrošnik raje sega po cvičku brez zaščitne znamke, ker je cenejši. Drugo pa je kvaliteta tega vina. Potrošniki se pri-zožujejo, da vse serije niso enake, da je eno vino bolj kislo od drugega. Markovič: Tudi v gostinskih lokalih prodamo vse manj vina, za- radi visokih cen in praznih žepov. Računamo, da bomo do konca leta prodali okoli 70.000 litrov cvička in sremičana, oba sta vini M-AK, vendar smo v letih 1978 in 1979 prodali 100.000 litrov teh vin pri pol manjšem podjetju. Opažamo, da se bolj prodajajo bela buteljčna vina, polsladka in sladka, na naš trg pa prodirajo še vina z južnih republik, ki so cenejša. Kar zadeva vina Agrokombinata je treba reči, da se je ista vrsta razlikovala po barvi in okusu. Marjetič: Vino je lahko le tako, kot je pač letina. Kot vemo, je bila lanska ena najslabših v zadnjih 50. letih. Serija se od serije razlikuje, čeprav analitsko zelo malo, sicer ne bi bile potrebne serije. Do lani smo imeli največjo cisterno za 10 vagonov in to je bila ena serija, ki pa jo je nemogoče približati prejš- Vili Manček Alojz Pirc nji, zlasti če si vezan na odkup. Lažje je sedaj, ko imamo trikrat večje posode, ko imamo možnost skladiščenja, ko vino lahko odleži in dobi določeno kakovost. Res pa je, da se okus pivcev izredno hitro spreminja. Pred desetimi leti je bil pohod rdečih in črnih vin, sedaj belih vin. Da so južna vina cenejša, pa je razumljivo. Proizvodnja je večja, 2 do 3 vagone na hektar, ker je na zemljiščih, kjer bi lahko pridelovali tudi kaj drugega, zato tudi cenejša. Markovič: Gostinci pogrešamo buteljko za 0,7 1 z Agrokombinato-vimi vini, ker je ta primerna za hotele, restavracije, nočne lokale in prav zadovoljen sem, ker jo sedaj vidim tu na mizi. Marjetič: Doslej smo buteljke polnili le po naročilu, sedaj bo to redna polnitev. Cernoša: Želel bi, danekajpoveste o dohodkovnih odnosih, kako pridemo od grozdja do vina, o vlogi kleti! Marjetič: Klet jepodaljšana roka. proizvodnje in v verigi treh P (proizvodnja, predelava, promet) pomeni zadnja dva. Zgrajena je bila za potrebe zasebnih in družbenih vinogradnikov in vsi imajo v njej enake pravice. Grozdje se v kleti loči po kategorijah in geografskem poreklu. Grozdje prevzemamo po akontacijskih cenah, kasneje sledi obračun. Razdeli pa se celo tisti del, ki bi po vseh pravilih moral pripadati kleti. Pirc: V klet pride 10% grozdja iz družbenih vinogradov, ostalo iz zasebnih. Kozole: Želel bi povedati še nekaj o dohodkovnih odnosih. Ena pot je znotraj delovne organizacije druga je od kleti do potrošnika. Znotraj delovne organizacijelahko marsikaj uredimo, vendar glavna razlika v ceni nastane od kleti do potrošnika. Zato bi se morali enkrat pridelovalci, kletarji, gostinci in trgovina vsesti za isto mizo in se odkrito pogovoriti ter povedati tudi naši družbi, zakaj je vino tako drago, zakaj bodo slovenska vina, če bo šlo tako naprej, izrinjena s polic. Ce je družba posegla v to verigo, potem naj tudi ve, kako je s tem. Cernoša: Mislim, da bi bilo treba nekaj reči tudi o prioritetah v kmetijstvu, iz katerih je vinogradništvo neupravičeno izpadlo. Marjetič: V družbenih planih posavskih občin so glavne panoge Jože Cernoša živinoreja, vinogradništvo in sa; djarstvo, vendar mislimo, da morali vinogradništvu posveti več skrbi, saj večinoma izkorišc zemljo, ki za drugo pridelavo n primerna. Ce bomo opuščali vjn^ grade, se bo tam razraslo grmič® je in gozd. Pri nas sicer ni to čistih vinogradnikov, vendar v marsikaterem mešanem gosf Nadaljevanje na 5. str3*1 Cokla hitrejšega razvoja in cenejše proizvodnje je tudi razdrobljenost vinogradov. Vse foto: Jože Rozman Nadaljevanje s 4. strani darstvu vinogradništvo pomemben vir dohodka. Kozole: Res je, da je vinogradništvo iz prioritet izpadlo, to pa ne pomeni, da v vinogradništvo Pri nas ne bomo več vlagali. Prav nasprotno, saj si bomo le tako lahko zagotovili večji odkup. Rozman: Ugotavljamo, da potrošnja vina pada, da se tudi vina M-Arokombinata ne prodajajo najbolje. Kaj storiti? Ali Slovenci ne znamo piti vina? Markovič: Slovenci spijemo sicer poprečno precej vina na prebivalca, tja do 70 litrov na leto (Francozi, Italijani, Španči do 90 litrov), saj zapiramo trgovine ob sedmih zvečer. Kozole: Ni dovolj samo širiti proizvodnjo, skrbeti moramo tudi za širjenje kulture pitja vina. To ne pomeni, da bo nekdo spil več vina, ampak, da bo več ljudi o pravem času in zmerno pilo vino. Rozman: Možnost večje potrošnje vin so bile pred leti dobro zamišljene vinske ceste, vendar je ostalo več ali manj le pri zamisli. Kozole: Pogoj za razvoj vinskih cest je splošna razvitost nekega področja, napredne in usmerjene kmetije. Če na kmetijah ni ljudi, ki bi znali postreči ne samo z vinom, zamisel, točneje, prinesli smo jo iz avstrijske Štajerske. Vendar nas pri vsem tem mučijo predpisi, saj ni zakona, ki bi določal, da je vinska cesta nekaj drugega kot gostilna. Smisel vinske ceste je, da kmet postreže z vinom iz soda, ki ga nalije v polič, naši predpisi pa tega ne dovolijo, saj smo 15. septembra letos sprejeli zvezni pravilnik, ki med drugim določa tudi obvezno stekleničenje vin. Rozman: Povejte nekaj več o tem spornem zveznem pravilniku o kakovosti vin. Pripombe nekaterih slovenskih vinarjev so bile, da hočemo biti bolj papeški od papeža, ker sprejemamo pra- nnv, , u gostinci dela Š0lPak°. ki se vleče iz ne ; uo nic’ zato S ^mr,°ufrrnud komh m bodoče ko1 iati težav^b Vin ne 1 Cin^rti^j^' da vseh ko je t.mSmo m°gli c a3 vkla dovol biti e v’;*) V vseh M-] NitP^' 'rimo turistični sez lulcem, da bi ampak tudi z domačo hrano, potem je o vinskih cestah težko o govoriti. To ne pomeni, da odstopamo, saj ko bodo izpolnjeni pogoji za razvoj kmečkega turizma, bodo stekle tudi vinske ceste. Pirc: Šele večje, zaokrožene kmetije s 3 do 5 ha vinogradov imajo pogoje za lastno kletarjenje, polnjenje in bivanje ljudi ob vinskih cestah. Na našem področju pa je glavna dejavnost mešano kmetijstvo in večina kmetov ima vinograde stran od svojih kmetij. Markovič: O vinskih cestah se v Posavju že dolgo pogovarjamo, ne vemo pa točno, kaj želimo. Mislim, da bi se morali le dogovoriti, saj pogoje imamo, morda pa manjka tudi dobre volje. Černoša: Akcija okrog vinskih cest se je pri nas začela leta 1969. Če se spomnimo, je bila takrat prodajna kriza vina. Ko smo začeli širiti vinograde, se je rodila tudi ta vilnik, ki je strožji kot pravilnik EGS. Vemo tudi, da je v Sloveniji to področje dobro urejeno z republiškim pravilnikom, močne glasove proti pa je bilo slišati prav iz Posavja in Dolenjske, kjer se proda veliko odprtega vina. Pirc: Zvezni pravilnik sloni na evropskih in svetovnih predpisih o načinu priprave vina v kleteh in za trg. Povsod dajejo vino v steklenice in ga takega prodajajo kot hrano. Res pa je, da je glede na trenutne razmere na Dolenjskem tak pravilnik nesprejemljiv, saj ni dovolj kletarskih obratov. Tu v Krškem smo še nekako ujeli vlak, proti Novemu mestu pa so ga zamudili. Černoša: Mislim, da so slovenski vinarji enotnega mnenja, da je ta pravilnik potreben za obvezno stekleničenje vin in kontrolo porekla. Vendar v Sloveniji tak pravilnik že imamo, smo tudi edini v Jugoslaviji, ki imamo register proizvajalcev grozdja in vina. Namen zveznega pravilnika je, da vse poenotimo in naredimo red. Sam mislim, da je to potrebno. Sicer pa sami veste, kaj se je z vinom zadnja leta dogajalo, poznamo celo primere zastrupitev z vinom. Vinarji so za pravilnik, vendar pa je drugo vprašanje, ali so ga sposobni v celoti izpolnjevati. Žaru: Mislim, da bi bilo treba preje organizacije usposobiti, da bi lahko prevzele ves pridelek, potem pa sprejeti pravilnik, s katerim bo prišla do izraza kakovost vina. Sedaj pa posavske in dolenjske kleti ne moreje prevzeti normalnega letnega pridelka. Černoša: V tem zveznem pravilniku je sporno še nekaj drugega.. Namreč, vinorodne rajone reducira na eno vino, kar pomeni, da cvička, ki je tu tipično vino, ni moč zaščititi, v posavskem vinorodnem rajonu pa imamo trenutno štiri vrste kakovostnega vina. To so metliška črnina, bizeljčan, cviček in virštajnčan. . Rozman: Sporna je tudi najnižja dovoljena alkoholna stopnja, kar lahko pomeni, da po tem pravilniku cviček in teran ne bosta več vini. Pirc: Najnižja dovoljena alkoholna stopnja je 8,5%, sodeč po okusu pivcev, pa ja ta prenizka in je prav, da bi bila nekoliko višja. Na vinskem sejmu so strokovnjaki iz južnih republik trdili, da vino, ki ima manj kot 9% alkohola, ni vino, slovenski kletarji pa so bili tiho, kar pomeni, da je res tako. Černoša: Slovenski pravilnik je imel to stopnjo 7,5. Imam podatke za 12 let nazaj: žametovka, ki je tu nosilna sorta, je imela v poprečnih letinah 12% sladkorja, kar da 7,5% alkohola. Podobno je s teranovko. Torej je problem, dati na mizo vino brez dosladkanja, slovenski pravilnik pa v dobrih letinah do-sladkanje prepoveduje. Kozole: Alkoholna stopnja pri cvičku je sporna zato, ker je cviček vino, ki ga pridobivamo na specifičnih talnih in klimatskih področjih in zato v poprečnih letinah težko doseže predpisano stopnjo alkohola. Meja 8,5% je zato za nas nesprejemljiva. Rozman: Kako boste potem izpolnjevali določila tega pravilnika? Pirc: Samo tako, da bomo ugotavljali rast sladkorja v grozdju in skladno s tem dajali dovoljenja za trgatev. To pomeni, poznejša oziroma pravočasna trgatev, več sladkorja v grozdju. Vemo pa, da marsikje začnejo s trgatvijo prezgodaj. To je predvsem tipična bolezen Dolenjcev in zato ni naključje, da je cviček znan kot kislica. Letos smo ugotavljali, da je grozdje vinogradnikov, ki so se držali rokov trgatve, imelo tudi 1% in več sladkorja, kar pomeni stari milijon več denarja pri površini enega hektarja in pridelku 10 ton na ha. Kozole: Na boljšo kakovost grozdja lahko vplivamo tudi z izbiro boljših leg, primernih podlag, kar občutno vpliva na čas dozorevanja, ki ga podaljša tudi dobra zaščita. To lahko naredimo vinogradniki, vendar bo vseeno potreben kompromis glede stopnje alk-hola. Černoša: Občinski organ za kmetijstvo, ki določa roke trgatve, bi moral upoštevati tudi to, da v nižjih legah grozdje prej dozori. Ker mi nismo smeli odkupovati takrat, rok za trgatev še ni bil dan, je šlo mimo nas kakšnih 30 vagonov grozdja. Manček: Beremo, da je bil letošnji odkup precej manjši, da so mnogo grozdja pokupili vikendaši in prekupčevalci. Zarn: Takega zanimanja za grozdje, kot je bilo letos, ga še ni bilo. Letošnji pridelek je bil pri nas za 50 do 55% manjši od poprečnega, vendar mi, redni in organizirani proizvajalci, dajemo vse v klet. Černoša: Če je letine dovolj in preveč, tako je bilo lani z grozdjem, isto se dogaja s krompirjem in drugimi pridelki, potem mora Agrokombinat vse prevzeti in prodati. Kaj pa letos, ko je letine malo in je dobra? Če primerjamo lanskih 200 vagonov odkupljenega grozdja in letošnjih 50 ali 55 vagonov, padec pridelka pa ni tolikšen, je jasno, da je tu nekaj vmes. Rozman: Ugotavljamo, da potrošnja vina pada ne samo pri nas, ampak tudi v svetu. Svetovni trg je zasičen z vini, slišimo o vinski vojni med Francijo in Italijo, v Franciji predelujejo vino v alkohol, v Jugoslaviji imamo pol lanskega pridelka neprodanega, večinoma rdeča vina, pri vsem tem pa načrtujemo nove obnove, nove saditve. Pirc: V svetu bi najbrž stimulirali krčitev vinogradov na zemlji, ki je primerna za drugo obdelavo. To bi morali tudi pri nas, dogaja po se, da vinogradniške površine prerašča grmovje, na njivskih površinah pa sadimo trto. Černoša: Problem širjenja vinogradov bi lahko rešil zakon o obnovi vinogradov, za katerega se borimo že od leta 1969 naprej. Z njim bi določili, katera lega je za trto in pika. Pirc: Treba je reči še to, da so naši vinogradi slabo oskrbovani. Ob intenzivnejši izrabi bi bili lahko pridelki višji za 20 do 30%, torej bi bila proizvodnja cenejša in s tem potrošnja večja. Žarn: Obdelanost naših zemljišč je odraz odnosa družbe do kmetijstva. Poglejte, koliko je še sploh čistih kmetov. Marsikdo se mora zaposliti, da shaja, potem pa ima seveda manj časa za obdelovanje. Černoša: Cokla našega kmetijstva kot tudi vinogradništva je velika razdrobljenost. Povprečen vinograd v občini meri 18 arov, kar pomeni, da ga je težko intenzivno obdelati, to pa draži proizvodnjo. Rozman: Bi lahko cviček tudi izvažali? Kozole: Vsako vino ima svoj krog potrošnikov in mislim, da bi ga lahko za cviček našli tudi v tujini. Menim, da bi lahko izvozili 10 do 15% letne proizvodnje. Pirc: Za konec morda še nekaj o nizkih cenah grozdja in visokih cenah vina. Načrtujemo, da bo kooperacijska služba, preko katere gre odkup grozdja zasebnikov, sklenila ustrezne pogodbe o dohodkovnih odnosih med kmeti in kletjo. Najprej bi analizirali upravičenost vseh stroškov in na tej osnovi bi delili dohodek po deležih sodelovanja. Zadružništvo v svetu temelji na tem in tudi ponekod pri nas imajo odnose v verigi treh P že tako urejene. ] • Vesti iz Posavja • Vesti iz Posavja • Vesti iz Posavja • Vesti iz Posavja • Vesti iz Posavja • Vesti iz Posavja • Vesti iz Posavja • Vesti iz Posavja Hmelj obrodil dobro, jabolka slabše Jože Rozman Letošnja letina v Sevnici pod streho »Kot na manevrih smo,« je dejal ing. Srečko Žve-glič, direktor tozda Proizvodnja iz M-KK Sevnica, ko sem ga s svinčnikom in fotoaparatom obiskal v začetku oktobra na Blanci pri Sevnici, kjer so obirali zadnja jabolka v kombinatovih nasadih. »Lahko rečem, da skoraj nimamo časa za škornje umit,« potem pa sva sedla za mizo in ko je začel listati po svojem dnevniku, sem poškilil čez ramo: dan se začne ob 6. uri, konča pa tudi ob desetih zvečer in še čez, pa tudi sobote so popisane in marsikatera nedelja. Tako je vse od 19. avgusta naprej, ko so začeli obirati hmelj, pa do 10. oktobra, ko so nehali z jabolki. Ing. Žveglič pripoveduje: »Hmelj smo na 76 ha v Loki, Kom-polju in Šentjanžu obirali od 19. avgusta do 5. septembra. Planirali smo 115 ton suhega hmelja in ta plan smo dosegli, tri četrtine pridelka izvozimo na zahodni trg. Imamo domače sorte savinjski golding in aurora, ki se dobro prodajajo na tujem in tako dobimo devize za umetna gnojila, zaščitna sredstva, rezervne dele. No, čeprav je obiranje strojno, imamo štiri obiralne stroje, pa rabimo še vedno veliko ročnih delavcev. Letos smo najeli 155 sezonskih delavcev, ki jim plačamo od 40 do 50 dinarjev na uro, obiralno četo pa dopolnjuje še okoli 60 delavcev našega tozda. Hmelj obiramo noč in dan, tudi med dežjem, saj mora biti obran v čimkrajšem času. Izmena traja 12 ur, kar ni najbolj primerno, vendar to zahteva narava dela. Zavedamo se, da je to naporno za ljudi, ki niso vajeni ročnega dela, sezonci pa nimajo niti minimalne tehnične izobrazbe, ki je potrebna pri delu s stroji, zato se seveda bojimo nesreč pri delu, vendar jih letos ni bilo. Od kje dobimo naše pomočnike? Iz hrvaškega Zagorja in iz Srbije, domači ljudje kažejo malo zanimanja za to delo. S sezonci imamo stalne stike. Po hmelju pomagajo pri obiranju sadja, pridejo pa tudi za zimska in spomladanska dela v sadovnjakih in hmeljevih nasadih. Poznamo se že, sodelovanje je dobro, le premalo jih je ponavadi. Drug problem pri nas so stroji. Poglejte, obiranje hmelja je kot tovarniški proces, kot da bi tovarno pognali za 16 dni v letu, in takrat mora vse teči nemoteno, brez zastojev. Vsaka tovarna ima pred začetkom obratovanja poskusni pogon, mi tega nimamo. Pa kaj bi vam pravil, kako je danes z rezervnimi deli. Takoj po končanem obiranju smo dali naročila za rezervne dele, pa se bojimo, da jih bomo dobili drugo leto avgusta, in bo spet ihta pred obiranjem. Sami si pomagamo, kolikor moremo, vgrajujemo stare dele, pomagamo si z iznajdljivimi domačimi mehaniki in obrtniki, ki nam priskočijo na pomoč tudi v nedeljo ali sredi noči. Zares smešno in skoraj nerazumljivo, obirati moramo ponoči, pa žarnic ni nikjer dobiti in kaj naj potem rečem še poleg tega, da si v tem revnem kmetijstvu res ne moremo privoščiti več in boljših strojev?« Prevečkrat je treba pod drevo in na drevo... Jabolka so letos razen zgodnjih sort začeli obirati 15. septembra, z obiranjem so končali 10. oktobra. Reči je treba, da se je obiranje malo zavleklo, saj je namesto 205 sezonskih delavcev prišlo njih le 150, pa tudi storilnost je bila letos zaradi manjših sprememb pri obi-ralni opremi, kar naj bi vplivalo na kakovost sadja, nižja kot prejšnja leta. »Od 40 pa tudi do 105 18-kilogramskih zabojev naberejo nabiralci na dan,« pravi ing. Žveglič. »Za zaboj dobijo 10 din, v starih nasadih, kjer so drevesa višja, pa 12 din. Za hrano plačajo 40 din, stanovanje imajo v stari, a prenovljeni blanški šoli zastonj. Letos smo uredili kuhinjo, vsako leto nekaj. Ker nas je priganjal čas, smo si pomagali s šolarji, člani našega kolektiva in drugimi. Obiranje seveda ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. Z obiralci imamo na začetku kar »seminar« o obiranju, vseskozi pa strogo kontrolo pri obiranju. Za kaj gre? Sadež je treba najprej prijeti nežno, otrgati s pecljem vred, sicer začne pri peclju gniti, položiti, poudarjam položiti, ne vreči v Ekipa obiralcev iz Velikega Gradišta (SR Srbija) v nasadu Čanje f Razstavi pohištva na rob Vse foto: Jože Rozman Zlati delišes se je v sončnem dopoldnevu smehljal iz gajbic. Domača strokovna ekipa s Srečkom Žvegličem (desno) in Martino Koritnik na čelu. košaro in nato preložiti v zabojčke. Vidite, vse to so naše skrbi in obiralce moramo stalno nadzorovati, da res delajo tako, potrošnik pa hoče vedno imeti le prvovrstno jabolko, ne ve pa, kako se do njega pride. Jabolka sortiramo že v nasadu. Prva kvaliteta gre takoj na vlak in v hladilnico Zalog, drugi razred iz sadovnjaka, kot mu mi pravimo, preberemo v našem priročnem skladišču. Iz tega dobimo še nekaj prvega razreda, večinoma pa drugi razred in jabolka za predelavo. Ni malo dela, prevečkrat je treba pod drevo irt na drevo, da pridelamo sadež, zato nam ni ra- limelj - Tozd Proizvodnja (M-KK Sevnica) ima 76 hektarjev nasadov domačih sort hmelja savinjski golding in aurora, starih od dveh do šestnajst let; - nasadi hmelja so trajni, izrodijo se po petnajstih letih, polno rodnost dosežejo tretje leto, prvi pridelek pa dajo že prvo leto; - po izroditvi nasad počiva dve leti, vmesna kultura je fižol, - samo prvoletnike obirajo ročno (ostalo strojno), da rastlina bolje dozori in je rodnost naslednja leta boljša; - obran hmelj sušijo v lastni sušilnici v Loki. Jabolka - Tozd Proizvodnja ima 110 ha nasadov jablan na Blanci-Ča-nju, Loki v Sevnici in Impolci; kmetje-kooperatnje imajo 8 ha nasadov, od tega 2,5 ha rodnih; - nasad Čanje (strnjeno 60 ha) je najstarejši, obnovljen je bil v letih 1964 do 1967, vzgojna oblika je enoetažna poševna pal-meta, kjer pride na hektar okoli 350 dreves; - vsi ostali nasadi so gosto sajeni (okoli 1400 dreves na ha) po enovrstnem ali dvovrstnem pilar sistemu; - sorte: zlati, rdeči in priolov delišes, jonatan, mariborka, ida-red in jonagold; imajo tudi 9 ha nasadov ranih sort, ki zorijo od začetka julija do konca avgusta; to so starkova rana, mantet, quinta, discovery in james grieve; - letošnji plan je bil 2450 ton jabolk, zaradi spomladanske pozebe so nabrali za več kot 1000 ton manj. Jože Imperl - M-KK Sevnica, TOZD Trgovina V sevniški trgovini se nekaj dogaja V Sevnici prodajamo pohištvo samo na enem mestu na približno 120 kvadratnih metrov velikem prostoru. Namenoma sem napisal prodajamo, ker o razstavljanju na tako majhnem prostoru skoraj ne moremo govoriti. V letu 1980 je promet s pohištvom dosegel 12.000.000 dinarjev, zavedamo pa se, da bi morali v Sevnici prodati več pohištva, vendar je ovira to, ker nimamo razstavnega prostora. zumljivo, da 33 odstotkov dohodka pobereta trgovina na debelo in drobno, mi pa ostalo, čeprav nosimo poleg stroškov proizvodnje tudi stroške hlajenja. Ne razumemo tudi tega, da ne moremo dobiti obiralcev v Sloveniji, pri tem pa so še v stari Avstriji začeli s šolo takrat, ko so bili pridelki pobrani. Hrvaške šole ponekod to upoštevajo in zato začnejo s poukom šele 10. septembra, nam pa se tudi zna še kdaj ponoviti lansko leto, ko nismo pobrali vse koruze, pese in sadja,« je na koncu naperil bodico sicer dobrodušen, a kritičen sogovornik. Je že tako, da se kupec veliko lažje odloči o nakupu tam, kjer je pohištvo primerno razstavljeno. Prepričani smo, da smo v Sevnici sposobni ponuditi nič manj kot v Celju ali drugje, samo kupci za to ne vedo. To je bil tudi eden od glavnih vzrokov, da smo se odločili za razstavo pohištva, ki je bila od 5. do 19. septembra v Sevnici, saj želimo na najrazličnejše in primernejše načine kupcem pokazati blago, ki ga prodajamo. Upoštevati moramo tudi to, da živimo v času padanja kupne moči. Običajno je, da se to najprej pozna pri nakupih blaga, ki ni nujno potrebno. Med to blago sodi tudi pohištvo. Zato želimo povečati prodajo in priznati moramo, da smo z zadnjo razstavo in prodajo v tem dobro uspeli. Mimogrede, prodali smo za 3 milijone in pol pohištva in s tem smo za začetek zadovoljni. Stalno imamo pred očmi tudi to, kako poživiti sevniško trgovino, da se stalno nekaj dogaja, da naši občani vidijo, da se za njih prizadevamo, da se jim želimo čimbolj' približati in jim ustreči. Mislim, da smo s to razstavo in prodajo pohištva dosegli tudi to. To potrjuje velik obisk.ljudi, ki so si razstavo ogledali, o njej govorili pohvalno in pozdravljali našo odločitev. Na naše kupce mislimo tudi drugače, s popusti. Pri razstavi pohištva smo priznavali za vse podano blago 5-odstotni popust, za razstavljene primerke celo 10-odstot-ni popust. Kupljeno blago smo dostavljal na dom brezplačno in poskrbeli smo, da je bilo dovolj sredstev za potrošniška posojila. Čeprav smo tako razstavo v Sevnici organizirali prvič, smo prepričani, da ne zadnjič, saj vidimo, da je treba s takim načinom prodaje nadaljevati tudi pri drugih vrstah blaga. Kooperanti, ki ne izpolnjujejo pogodb, bodo morali vrniti kredite Neodgovoren odnos do pogodb Ugotavljamo, da se povečuje število kooperantov, ki kršijo pogodbene dolžnosti tako, da oddajo del pridelkov ali proizvodov drugim kupcem. Mimo TOk so tako odhajale jagode, jabolka, grozdje in celo ži- vina. Med grešniki so tudi taki, ki so koristili za investicije družbena kreditna sredstva za nasade, stroje in gradbene objekte. Tudi kolektivna zavarovanja in nižje cene goriva za traktorje sodijo med ugodnosti proizvajalcev za trg preko TOK. V splošnem imajo kmetje, ki trajno sodelujejo s TOK, bolj urejene kmetije, dobre proizvodne pogoje in boljši finančni uspeh. Zaradi tega ni opravičljiva prodaja zaradi trenutnih koristi po drugih poteh in drugam. Skrbeti moramo najprej za oskrbo domačega področja, sicer pa tudi dohodek, ki nastaja od pr°' meta in dajatve družbi, ki £a spremljajo, nudi pogoje za napaj3? nje denarnih skladov, s katerih1! se gradijo in urejajo komunali11 objekti, ceste, vodovodi in opraV' Ijajo naložbe, koristne vsemu Pre' bivalstvu. . j Kršitve pogodb bomo prisil]®!! preprečevati s prekinitvijo kred1 nih odnosov in vrnitvijo neodp1? čanih zneskov. Kršitelji se bod vrnili v maloštevilno skupino ti- stih, ki kljub »skakanju« za nutnimi koristmi nimajo urejen kmetij, nasadov in zadovoljN^ dohodka. Alojz * Leto I Ljubljana, oktober 1981 št.: 6 Dohodek se začne ustvarjati pri dobrem komercialnem planu Franc Koščak - DSSS Nadaljnji proces dograjevanja nabavno-prodajne ali komercialne funkcije, kot ene osnovnih funkcij trgovske dejavnosti,zahteva poleg ustrezne organiziranosti tudi določeno in dogovorjeno metodo dela. Ta bo pogojevala doseganje vseh pozitivnih učinkov, ki smo si jh na tem področju zadali kot cilje ob reorganizaciji Mercator-Nanosa. Pogoji gospodarjenja so še vedno izredno zaostreni, zato morajo biti napori za doseganje boljšega dohodka ter za ohranjanje ravnotežja med blagovnimi in denarnimi tokovi v tem trenutku ena osrednjih nalog, predvsem vseh komercialnih delavcev v delovni organizaciji. Smo v obdobju, ko moramo na Podlagi analize poslovanja v le-tošnjem letu že oblikovati izhodišča in napovedi vseh vrst planov za leto 1982. Pomemben element oziroma sestavni del letnega plana mora biti plan blagovnih tokov, ali ko-fnercialni plan, kot ga na kratko ‘rnenujemo. Ta mora biti ustrez-n° usklajen s finančnimi možnostmi poslovanja. Komercialno planiranje zahte-va kontinuiran proces usklajevanja potreb po blagu, ki se začne v nialoprodaji, pri prodajalcu ali Poslovodji, konča pa kot dogovor ali sporazum pri proizvajalcu °2iroma dobavitelju blaga. V vniesnih fazah dograjevanja plana se morajo soočiti vsi interesi °bračunskih enot, tozdov, delov-ne organizacije in sozda. Nastati •nora plan, ki ni samo gol sešte-vek predhodnih nosilcev planira-dja, temveč povzetek interesov Potrošnika, blagovnega prometa •n proizvajalca. mik glede na letošnje leto. Od samo vrednostnih planov, ki mnogokrat zamegljujejo jasnost potreb in gibanje produktivnosti, moramo preiti na kolikor mogoče terminsko opredeljene fizične plane blagovnih potreb, izražene po vrstah in asortimanu blaga. Finančno ovrednotenje blagovnih tokov mora postati le osnova za vzporedno finančno planiranje in pripomoček za analizo nekaterih drugih kategorij. Res je, da se pri tem pojavljajo večje težave, predvsem pri primerjanju podatkov in opredelitvi realnih osnov, vendar pogojuje vsak prehod neko predhodno obdobje, katerega moramo premostiti z kontinuiranim pristopom in rebalansiranjem, če se pojavi preveliko odstopanje. Določeno elastičnost je treba dokazati tudi pri ustrezni kombinaciji fizičnega in vrednostnega planiranja, da ne zaidemo v preveliko drobnjakarstvo, ki se pokaže za nekatere blagovne skupine kot neracionalno. Čeprav trenutni položaj na trgu večkrat deformira osnovna izhodišča sistema pretoka blaga in komercialno finančnega planiranja, za katerega smo se odločili, nas to ne sme odvrniti, da ne bi dosledno vztrajali na sprejeti usmeritvi, kajti le maksimalna disciplina pri obnašanju po dogovorjenih pravilih medsebojnih odnosov je lahko porok, da bomo zadovoljivo gospodarili v letih stabilizacije, ki so še pred nami. Avtomatska obdelava podatkov Slobodan Milinkovič — DSSS Kje smo in kam gremo Uvajanje računske obdelave podatkov je v naši delovni organizaciji prisotno že od meseca junija 1979. V vsem tem času bi nas izkušnje in razvojna naravnanost že morala pripeljati k urejeni avtomatski obdelavi podatkov (AOP) z jasno programsko zasnovo dela. Žal moramo povedati, da smo še danes pred vrsto dilem o stanju in razvojnih opredelitvah. Imamo sposojen računalnik NCR. Po sporazumu v okviru sozda bi morala biti do leta 1982 zagotovljena sredstva za nov računalnik DELTA za center AOP M-Na-nosa. Ta sredstva niso bila zagotovljena in obveza se prenaša v naslednje obdobje. Aplikacija materialno blagovnega poslovanja Aplikacijo materialno blagovnega poslovanja obdelujemo na dveh računalnikih: na NCR v Postojni in na PDP - 1170 (DELTA 700) v centru za AOP delovne skupnosti sozda v Ljubljani. Rezultati dnevne obdelave so faktura, fakturna knjiga, knjiga obvestil, količinski in vrednostni izpis zalog, dnevni promet, po podjetjih in po nestandardni oddaj-nici - sprejemnici, reklamacije ter sprejemnice - oddajnice embalaže. Rezultati mesečne obdelave so izpis artiklov po dobaviteljih, izpisi artiklov na ravneh prodaja - interni kupci, nabava in prodaja količinsko ter nabava in prodaja vrednostno, mesečna fakturna knjiga in promet po potnikih. Rezultat letne obdelave je inventura, ki zajema inventurno Avtomatska obdelava podatkov v M-Nanosu je značilnost posebne vrste. Ob sodobni tehniki cesto govorimo o zastarelosti, neprimernosti in neusklajenosti tehnike, znanja, časa in potreb. Imamo računalnik NCR, sposojen od sozda, pa kljub temu obdelujemo podatke na treh koncih na treh računalnikih. Danes, vemo, da je namestitev računalnika najlažja stvar in da je to komaj tretjina pogojev za avtomatsko obdelavo, Posebnega pomena so kadri oziroma znanje in programi ter ravnanje in vzdrževanje računalnika, Fotoarhiv M-Nanosa Pri delu v centru za AOP je izhodiščnega pomena zajemanje podatkov, ki ga opravljajo operaterke na posebnih strojih. Njihovo delo je tako po obsegu kot po točnosti često v veliki odvisnosti od tekoče in dosledne priprave ter dostave dokumentacije iz operative. Na tej relaciji se pogosto zatika, zato te marljive sodelavke dostikrat delajo v podaljšanem delavniku, v več izmenah in tudi ponoči. Roki so pri AOP nasploh značilnost, ki jo ovira vsaka motnja, posebeno še okvare računalnika in druge opreme. V teh primerih je pomembno hitro in kakovostno servisiranje. Popravila računalnika preko cele noči so povsem običajna zadeva, saj so tu pomembne ure in celo minute čakanja, ne le dnevi. Na sliki: operaterke v nočni izmeni. Fotoarhiv M-Nanosa predlogo in inventurne elaborate; slednji so narejeni za določen artikel, za določeno skupino artiklov in za določeno skladišče. Omenjene obdelave so za skladišče železnine,, galanterije in tekstila ter za skladišče Koper. Obdelava za skladišči prehrane in vina v Postojni ter za tozd Preskrba Portorož poteka na PDP-1170 (DELTA 700) v centru za AOP delovne skupnosti sozda v Ljubljani. Zajemanje podatkov za vse obdelave opravimo v Postajni. Aplikacija materialno blagovnega poslovanja je organizirana v obliki pofakturiranja, zato jo bo potrebno v najkrajšem možnem času realizirati v obliki predfakturiranja in sicer tako, da bo fakturiranje opravljeno pred dostavo blaga komitentu ter da bo faktura spremljala blago. Tako bo kupec dobil blago in fakturo hkrati, za razliko od dosedanjega načina, ko je faktura sledila odpremi blaga. Časovni presledek med sprejemom blaga in fakturo je bil tolikšen, da so vmesne spremembe in napake povzročale veliko število netočnosti in nesporazumov. Posledica tega so bile nejevolja kupcev, številne reklamacije itd. Aplikacija saldakontov 120-220 s podaplikacijo meničnega poslovanja Oboje obdelujemo, podobno kot materialno blagovno poslovanje, na dveh računalnikih in sicer na NCR v Postojni in na Astrinem IBM v Ljubljani. Prvi del obdelave, ki ga opravljamo v Postojni, vsebuje za saldakonte 120-220 vse kontrole • vhodnih podatkov, izpis vseh kontrolnikov in pripravo podatkov za obdelavo v Ljubljani, kar časovno predstavlja 80 % celotne aplikacije, ter za menično poslovanje kontrolo vseh podatkov, izdelavo seznama menic po tozdih z izdelavo totalov po tozdih in planiranje sredstev oziroma pregled zapadlosti menic po dnevih in tozdih. V pripravi je vključevanje TMI v obstoječe programe saldakontov iz meničnega poslovanje ter nekateri drugi programi za kontrolo. Drugi del obdelave (zapiranje postavk, izpis kontnikov) opravimo na IBM-Astra v Ljubljani. Prikazano stanje kaže na veliko razcepljenost in neurejenost računalniške obdelave, ki je pogojena z visokimi stroški, veliko izgubo časa, težavnostjo vzdrževanja, pojavljanjem napak in je tako povezano z resnimi motnjami v poslovanju in delu M-Nanosa. Razvojne dileme Razvojno gledano moramo predvsem uresničiti program nakupa novega računalnika. Ker pa to ne bo mogoče uresničiti že jutri, moramo predvsem zagotoviti dobro vzdrževanje obstoječega računalnika NCR in izkoristiti sektor AOP in čim prej izšolati tri programerje, zagotoviti takojšen nakup zajemalnega stroja, urediti organizacijsko zasnovo dela in odgovornosti v okviru vseh kadrov AOP, rešiti vprašanje primerne obdelave podatkov na mini računalniku RIŽ ter organizirati in odpraviti motnje pri krogotoku dokumentacije. klagovni promet razui 7 0 kot celovito organiziran d Pretok blaga od proizvaja za ?oty°šmka, je treba tudi p staviti enotno za grosistični •aioprodajno dejavnost, ki Pod^U roVketej ^ reproduk< steXincip ° naoinu pretoka in st^u naročanja, za katen gam Se ^ločili v naši delovni D0. ?acij* in ki mora čim pre ima 1 ™eri praktično zaživ nQ n Polef> ostalih tudi pomer ski « -go odPraviti dokaj stil govrnhi1?11 k načrtovanju t sta tokov. Naša naloga in . Sani»f_se s svojimi zahtevami ialcih ano Pojavimo pri proiz v okvi*11 v Poslovnih odno SPO™ sistema dosežemo t; ženemn ki bodo našemu zd delež h,.«*u omogočali pravi« Ijeno rif»i n.adomestilo za opr ^lizacih,ustvarili pogoje u°v na od o°o-*-ek en«t;lnj’ar Hotels. V ekipi delovne organizacije Mercator-Ho-natakaH^nSl:vo’ ^ ie stela devet članov, so bili trije kuharji, dva Turisti/. ’ ansambel Savčani in vodja ekipe, Jože Toplak, tajnik 'orjeva poslovne skupnosti Ljubljana. Na posnetku je Merca-^esediio '!P/ Precl hotelom Claudius v Železni županiji. Posnetek je nastal pred nekdanjim skladiščem, leta 1960. Fotoarhiv M-Univerzala Notranjost ene od prodajaln pred dvajsetimi leti. Fotoarhiv M-Univerzala Pišejo nam Rudi Košir Enakopravni člani kolektiva Sem upokojen trgovski delavec. V trgovini sem bil zaposlen od leta 1940 naprej, od tega več kot 20 let skupaj v eni sami poslovalnici takratnega trgovskega podjetja Izbira na Ptuju, nato pa skoraj 10 let v nekdanjem trgovskem podjetju Panonija, ki sta sedaj obe v sestavu Mercatorja, točneje MIP iz Ptuja. Redno dobivam glasilo Mercator in takoj vsega pregledam, spremljam dogodke, dosežke, uspehe, delo tega velikega in uglednega trgovsko-proizvodnega giganta, posebej pa me zanimajo podrobnosti iz mojega nekdanjega podjetja. Mercator, posebno pa MIP iz Ptuja, se zelo trudita in posvečata precej pozornosti nam upokojencem. Zato smo jim zelo hvaležni in se čutimo še vedno enakovredni člani kolektiva, čeprav smo že upokojeni. Vsako leto prireja ptujski MIP izlet za vse upokojence. Imamo brezplačno vožnjo z avtobusom, pogostijo nas, vidimo in slišimo marsikaj zanimivega in koristnega. Vsako leto dobimo regres za dopust kot denarno nagrado za novo leto, poleg tega nas tudi pogostijo ter seznanijo s problemi in delom podjetja. Ko so proslavljali 30-letnico prvega delavskega sveta, so na svečanost povabili tudi prve predsednike delavskih svetov. Za to pozornost smo jim še posebej hvaležni, zato se tudi na tem mestu, v svojem imenu in imenu vseh upokojencev, zahvaljujem delovnemu kolektivu MIP iz Ptuja. Jože Renar Milan Rukavina Jože Renar (levo) in Milan Rukavina (desno), dva direktorja dveh trgovskih tozdov sta letos jeseni odšla v pokoj. S skromno slovesnostjo, ki je bila konec septembra na sedežu sozda Mercator v Ljubljani, so se jima za njuno uspešno dolgoletno delo v trgovini oddolžili vodilni delavci sozda in njuni najožji sodelavci. Jože Renar (rojen 1923) je ves čas delal v trgovini. Za trgovskega pomočnika se je izučil v Trstu, po vojni vihri je delal na različnih mestih, od leta 1959 pa pri Trgovskem podjetju Kekec, ki se je priključilo Grmadi. Slednjo je kot TP in kasneje kot tozd vodil 21 let. Milan Rukavina (rojen 1928), po poklicu ekonomski tehnik, je bil vse od lea 1962 na čelu Trgovskega podjetja Čabar, kasnejšega tozda Opskrba iz DO M-Na-nos. Besedilo in sliki: Jože Rozman. Na jesenskem sejmu v Kranju, ki se je končal 23. oktobra, je med razstavljale! pohištva in stanovanjske opreme TOZD Preskrba Tržič iz sestava M-Rožnika prejela medaljo in priznanje, ki ju je prireditelj sejma podelil Meblovemu programu. Foto Jaro Novak Ob 150-letnici rojstva Frana Levstika Prireditve ob 150. letnici rojstva Frana Levstika so se pričele konec meseca septembra (od 19.-28.9.81) z otvoritvijo likovnih razstav v Velikih Laščah v osnovni šoli, z otvoritvijo Levstikovega doma in uprizoritvijo Javorškove igre »Ljudski glas« ter se z vrsto drugih prireditev končalo na dan velikega tabora v RETJAH. Veliki povorki iz Velikih Lašč do Retij in nato pestrega kulturnega sporeda se je udeležilo več tisoč ljudi. Popoldanski spored pa je privabljal tudi ljudske igre, katere so izvajali člani različnih kulturnih in amaterskih skupin. Slika je z ene teh prireditev na prostem ob velikem številu gledalcev sredi vasi s tabora v RETJAH. Kancijan Hvastija Momo Vukičevič In memoriam Umrl je naš sodelavec, tovariš in prijatelj Momo Vukičevič, direktor tozda Trgovina Rakek. Težko dojemamo kruto resnico, da je prenehalo biti njegovo srce. Mariji Lončar v slovo Kadarkoli se srečamo s smrtjo, je ta boleča, kruta, za vse najbližje nedojemljiva: nikoli ne izbira, največkrat vzame naj dražje. Še posebej nas prizadene smrt sodelavca - prijatelja, ki ga na svojem delovnem mestu srečujemo vsak dan. Več kot osem let je minilo, odkar je Marija prvič prestopila naš prag. Marsikaj lepega, pa tudi hudega smo preživeli skupaj. Skupaj smo se veselili ob misli, da seji bo kmalu izpolnila njena največja želja - da bo dočakala upokojitev in se bo lahko tako posvetila le svoji družini. Vsi smo si iz srca želeli, da bi se ji izpolnile skrite želje, kot je to želela tudi ona nam. Bila je vedno tako dobra, razumevajoča do vseh, vsakemu pripravljena pomagati, tako pri delu kot pri reševanju drugih težav. Zato smo jo, ne po naključju, klicali »naša mati«. Zal se naše največje želje pogostokrat ne izpolnijo. Tudi Mariji se niso. Kruta smrt jo je mnogo prezgodaj iztrgala nam in njeni družini. Kljub temu bomo imeli Marijo še dolgo v spominu in ji bomo ves čas hvaležni za vse njeno delo in vse drugo, kar je nesebično delila z nami. Delavci kolektiva Mercator-Konditor Delavcem tozda Grosist Zalivala Minilo je 13 let, odkar je zahrbtna bolezen prekinila življenjsko pot našega očeta in moža, vašega delavca Franca Godca. Ves ta čas ste nam delavci tozda Grosist finančno pomagali pri šolanju otrok. Zato se sedaj, ko sta se oba otroka zaposlila, najlepše zahvaljujemo vsem, še posebej pa tovarišu direktorju, tovarišu Malnarju in tovarišici Snojevi, skratka vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Dobri tovariši iz tozda Grosist, ostali nam boste v lepem spominu. Družina Godec iz Golišč Vsakdo med nami se sprašuje kdaj, zakaj, čemu in kako se je to moglo zgoditi, pa žal ostanejo vsa ta vprašanja brez odgovora. Ostane nam le spoznanje, da ga ni več med nami, čeprav smo do poslednjega trenutka delali skupaj, načrtovali in analizirali, kaj smo že opravili in kaj bomo delali v bodoče. Navajeni smo bili njegovega sodelovanja, njegove prisotnosti in njegove velike pripravljenosti za iskreno poslovno povezovanje in globoko tovariško sodelovanje na vseh področjih življenja in dela našega kolektiva. Momo je bil povsod znan prav po iskrenem, humanem odnosu do človeka. Vselej je bil priprav- ljen žrtvovati čas in prizadevanja za reševanje življenjskih težav svojih sodelavcev. Čestokrat je drugim več pomagal kot sebi in svoji družini. Takšna odprtost potrjuje sedanje spoznanje, da si je veliko prizadeval za svoj kolektiv in da je mnogo storil za razumevanje in tovariško sodelovanje v okviru temeljne organizacije in tudi v okviru celotne delovne organizacije. To breme pa je bilo očitno preveliko in pretežko za njegovo, sicer zelo široko srce. Življenjska pot našega tovariša Moma je bila zahtevna, polna bremen in življenjskih pritiskov. Rodil se je 18. 8.1938 v Dubravi, AP Kosovo, kot sin delavca. Po vojni se je s starši preselil v Postojno, kjer je njegov oče služboval kot oficir JLA. Ko mu je bilo 12 let mu je umrla mati in od takrt naprej je moral v veliki meri sam stopati po življenjski poti. V Postojni je končal nižjo gimnazijo in poklicno kovinsko šo- lo. Zaposlen je bil pri Livu v Postojni in pozneje pri Brestu v Cerknici. Leta 1961 se je zaposlil pri Trgovskem podjetju Škocjan, kjer si je pridobil trgovsko kvalifikacijo in končal poslovodsko šolo. Leta 1973 je ob združitvi delovnih organizacij sprejel dolžnost direktorja tozda Trgovina Rakek. Tovariš Momo je bil vseskozi aktiven družbenopolitični delavec. Aktivno je sodeloval v mladinski organizaciji in že leta 1957 postal član ZKJ. Sodeloval je pri izgradnji avtoceste Ljubljana-Za-greb - bil je komandir 3. čete mladincev iz Slovenije. Bil je sekretar občinske konference ZSMS Cerknica ter član občinske konference in občinskega komiteja ZK. Prav v času, ko je spoznal nujnost, da si vzame čas tudi za svojo družino, je omahnil pod težo življenjske usode. Vsi vemo, da so bili njegovi ideali, za katere se je boril, svetli in človeško topli, prav takšni, kakršnih nam vsepovsod manjka, ker v stiski s časom in v načrtovanju dela pozabljamo na človeka, pozabljamo na to, da smo ranljivi in da je vse, kar delamo in ustvarjamo, namenjeno človeku. Uspehi dela, ki jih je dosegel kolektiv tozda Trgovina Rakek, niso majhni in se še najbolj nazorno kažejo v blagovnici Cerknica. Tovariš Momo si je veliko prizadeval za to, da bi bil ta pomemben objekt prilagojen potrebam časa in razvoja cerkniške občine in razvoja M-Nanosa. Uspehi teh prizadevanj so danes vidni in to še povečuje žalost nas vseh. Na svoji življenjski poti si je tovariš Momo nabral polno mero izkušenj, zato smo se z njim radi srečevali. Vselej si je vzel čas in vedno je prišel z odkritim in ja' snim pogledom ali stališčem do problema. Ko danes razmišljamo o tem-spoznamo, da je mnogo vedel, dosti znal in da je imel največkrat prav. Pogrešali bomo njegove iz' kušnje in odkrito besedo, pogrešali bomo njegov prijateljski »zdravo« in njegov odkriti ponos, da je član kolektiva M-Nanosa. Za vse, kar je storil in za vse, kat je imel v sebi in kar je nesebičn0 razdajal, mu lahko danes izrečem0 le skromno zabavalo - zahvalo v imenu vseh sodelavcev tozda, de' lovne organizacije M-Nanosa ^ sozda Mercator. Ostane pa n3f° obveza, da ta dolg do njega PreI^, šemo na povezanost in pomoč 0 njegove družine, do soproge 1 njegovih treh otrok. m Vesti z Dolenjske • Vesti z Dolenjske • Vesti z Dolenjske • Vesti z Dolenjske • Vesti z Dolenjske • Vesti z Dolenjske • Vesti z Dolenjske • Vesti Maloprodajne površine tozda so se z novim objektom podvojile. “Samopostrežni del« osebja v novem Potrošniškem centru. Tozd Standard odprl svojo naj več j o trgovino Jože Rozman Novo mesto dobilo Potrošniški center V Salonu pohištva: mladi, veseli, prijazni prodajalci in prodajalke. Od začetka oktobra naprej prebivalcem novonasta-Jajočega naselja ob Cesti herojev v Novem mestu ne bo treba več po nakupih v samo mesto, saj je 2. °ktobra tozd Standard iz DO M-Velepreskrba v soseski Ločna odprl nov Potrošniški center. Kot je na otvoritveni slovesnosti ^ejala namestnica predsednika delavskega sveta tozda Standard končka Grubar, je bila odločitev 0 gradnji centra sprejeta že v minulem srednjeročnem obdobju. “Spomladi leta 1979 je bila z izvajal- cem del, SGP Pionir iz Novega mesta, sklenjena kupna pogodba, gradbena dela pa so bila končana kar leto kasneje, kot bi morala biti. Skupna površina Potrošniškega centra znaša 2880 kvadratnih me- trov, v njem so samopostrežna trgovina za dnevno oskrbo občanov, poseben oddelek, kjer prodajajo vse za otroke, v vrhnjem nadstropju pa je velik salon pohištva, kjer prodajajo tudi belo tehniko, akustične aparate, preproge in stanovanjsko blago, skratka vse za opremo stanovanj. V spodnjih prostorih novega centra so gostinski obrat, skladišča in drugi pomožni prostori ter poslovna enota Temeljne dolenjske banke Novo mesto. Projekt je izdelal Kamil Kolarič iz tozda Investa, nadzor- nik je bil Franc Jevnikar iz iste temeljne organizacije. Potrošniški center je veljal okroglo 83 milijonov dinarjev, od tega je šlo za gradnjo 66 milijonov, za opremo skoraj 13 milijonov, prispevek za energetiko je znašal 4 milijone dinarjev. Ljubljanska banka-Temeljna dolenjska banka Novo mesto je prispevala polovico sredstev, ostalo so zadružena sredstva sozda Mercator, krediti izvajalca del (SGP Pionir) in dobavitelja opreme (Alprem Kamnik) ter lastna sredstva temeljne organizacije Standard. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri gradnji in opremljanju centra, se je Tončka Grubar na koncu iskreno zahvalila ter povabila goste na ogled novih prostorov. Zahvalo in priznanje vsem sodelujočim pri gradnji centra je potem izrekel tudi Vukadin Nedelj-kovič v imenu sozda Mercator. Dejal je še, da investicijska politika sozda Mercator ni nikoli temeljila na dvomljivi akumulaciji na račun dohodka, ki ga ni, na velikih ambicijah, nesmotrnostih in podobnem. Zato sicer gradimo počasi, pa smo vendar lani odprli devet samopostrežnih trgovin, blagovnic in blagovnih centrov s skupno površino 43.000 kvadratnih metrov ter preuredili na desetine prodajaln, bifejev in skladišč, je dejal Vukadin Nedeljkovič in dodal, da se vsi zavedamo, da je z novimi trgovinami treba iti v korak s časom. To pomeni, da je treba potrošniku ponuditi tisto, kar vsakodnevno rabi, pa tudi tisto, česar dosedaj tu ni mogel dobiti. Tako se zmanjša odliv kupne moči in utiša kritika potrošnika, ki velikokrat neupravičeno leti na trgovino, saj je ta le vez med proizvodnjo in porabo, zaradi znanih težav in ukrepov investicijske politike pa se danes težko otepa z rentabilnostjo, kar ima za končno posledico tudi to, da se razkorak med potrebami potrošnikov po. novih trgovinah in možnostmi trgovine za gradnjo le teh stalno veča. Iz stale v nove prostore Mile Bitenc Samopostrežba v Velikem Gabru , Lepa, sončna oktobrska sobota - bilo je tretjega -b° vaščanom Velikega Gabra in okolice še dolgo °stala v spominu. Tistega dne so namreč dobili dolgo Pričakovano, novo, prostorno in bogato založeno samopostrežno prodajalno. Nova samopostrežna prodajalna v Velikem Gabru ima 110 m2 prodajne površine, prav toliko pa je skladiščnih in pomožnih prostorov. Zgrajena je bila 20 dni pred rokom - v nekaj več kot 100 dneh. Foto Mile Bitenc Takšnih prodajaln, v kakršni so 3kupoVaij doslej, je le še malo. ,a je stara, tesna in povsem ne-nrnerna - tako za delo kakor tudi 2a nakup. Le nekaj več kot sto dni je minilo od takrat, ko so zasadili prvo lopato za novo prodajalno, pa do otvoritve. Glavni izvajalec del je bil Marles Maribor, pomagali pa so mu še gradbeno opekarsko podjetje Mirna, obratna zadruga Hrast iz Novega mesta in Kristal Maribor. Z deli so vsi res pohiteli; zgradili so objekt, uredili okolico in seveda tudi montirali opremo. Pičlih sto dni je bilo potrebnih za vse, kar je celih dvajset dni manj. od predvidenega roka. Nova prodajalna ima 110 m2 prodajne površine, prav toliko pa je skladiščnih in pomožnih prostorov. Celotna vrednost objekta, z opremo in ureditvijo okolice, znaša 7,6 milijonov dinarjev. Polovica investicije je pokrita iz združenih sredstev sozda Mercator in deloma iz sredstev tozda Gradišče Trebnje, ostalo polovico pa predstavlja kredit Ljubljanske banke -Temeljne dolenjske banke Novo mesto. Kolektivu tozda Gradišče Trebnje je ob novi delovni zmagi čestital Tone Žibert, predsednik skupščine občine Trebnje in posebej poudaril, da je s tem objektom uresničena davno zapisana želja krajanov. Poudaril je, da je v občini Trebnje še dosti potreb, a bo treba v prihodnje premišljeno in realno planirati le tisto, kar bo imelo svoje ekonomsko opravičilo. Dolenjski list od četrtka, 1. oktobra. Na strani 14 je v množici MjcO'°v ln čestitk tudi tista, ki so jo za objavo poslali naši iz Kočevja. seveda na Mercator. naziv f1 P°Sledu na ta oglas oziioma čestitko nekaj ne gre v račun: IjenpcroT1^.' ^,e vem, kdo je »avtor« tako spakedranega naziva, sestav- p. _ . ^ A j j 'z " \ " barve/ o^/arvceti aiicga naliva, oCobav- sicer , 1 j ze zdavnai pozabljenih besed (v naših prejšnjih nazivih). Te so v »družbi« - ----------------’------• “--■ - 0blikovaiOZd°V obvra6a na Studio za ekonomsko propagando, ki ima tnoral v tal5šl?e reči in ki tudi ve, kaj je res prav. Končno pa bi to drugič le L10*- ki je oglas pripravil. Mogoče se bodo Kočevci Mile Bitenc mercator - velepreskrba veletrgovina import-export ljubijana n. sub. o. Mercator i TOzd trgopromet 61330 Kočevje, Ljubljanska 18 o. sub. o. KUPCEM IN OSTALIM OBČANOM ZA PRAZNIK KOČEVJE IN SP PR i prion 4* a Rit/”* -* a svdioi/i 14 Benko, uspeh zadnjih let Mnogi ga poznajo še iz tistih časov, ko je bilo treba ponj čez mejo. Odkar ga je pred nekaj leti pri nas začela izdelovati M-Emba, ga poznajo malodane v vsaki družini. Benko je, lahko bi rekli, na mah osvojil tržišče. Prav v proizvodnji Benka v Em-bi beležijo zavidljive rezultate. Indeks, ki je zabeležen v njegovi letošnji polletni proizvodnji, znaša kar 145 in pravijo, da raste ves čas enako. Za letošnje leto so s planom za- pisali številko 360 ton, že ob polletju pa je realizacija znašala kar 243 ton! Zapisati je treba tudi to, da so šele ob polletju prišli na tržišče s tremi novimi, sadnimi okusi, ki pa se zelo dobro uveljavljajo. Ni se bati, da tega priljubljenega napitka ne bi bilo moč dobiti. Benko z okusom kakava je najbolj znan in zanj imajo surovin (kakaovega prahu) na zalogi za celo leto naprej. Z Benko napitki je Emba osvojila skoraj celotno jugoslovansko tr- žišče. Zelo lepe prodajne uspehe beležijo na primer v SR Makedoniji, medtem ko v SR Bosni in Hercegovini še niso uspeli doseči sporazuma oziroma dogovora s sozdom UPI. Trenutno je Benko v Embi proizvod številka ena. Pravijo, da bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju prav v proizvodnjo Benka največ vlagali. Benko pa niso le napitki z okusom kakava, jagode, maline in banane. Družina Benko je velika in v Embi že mislijo na nekaj novih proizvodov. Pričetek del v Iraku lek ljubljana Lek praznuje 35 let Prav gotovo ni nikogar med nami, ki ne bi v svoji domači lekarni imel vsaj nekaj zdravil, ki jih proizvaja ljubljanski Lek, ki letos praznuje že petintridesetletnico. Začetki današnjega Leka so v kemijsko-farmacevtskem laboratoriju pri sanitarnem oddel-kir glavnega štaba NOV in PO Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1944 v Črnomlju. Ta je po osvoboditvi prešel v glavno upravo za proizvodnjo, nabavo in razdelitev sanitetnega materiala. Kasneje so se laboratoriju pridružili še nekateri predvojni farmacevtski obrati in združeno podjetje si je nadelo ime Lek. Lek ima danes svoje proizvodne obrate v Ljubljani in Mengšu, proizvodni program pa obsega izdelavo zdravil za humano in veterinarsko uporabo, kozmetiko in kemične izdelke. Osnovno proizvodno področje sestavlja farmacevtika, ki zajema kar nekaj več kot 100 so-, dobnih zdravil v 150 oblikah. Lek izdeluje mnoge farmacevtske specialitete na surovinski osnovi iz lastnih aktivnih substanc, proizvedenih po lastnih tehnoloških postopkih. V proizvodnji farmacevtskih licenč- nih preparatov pa Lek sodeluje z renomiranimi tujimi proizvajalci surovin oziroma aktivnih substanc. Prav nekatera Lekova zdravila so se uvrstila med najbolj iskana zdravila v Jugoslaviji. V zadnjem obdobju Lekova zdravila predstavljajo že šestino ponudbe na jugoslovanskem farmacevtskem tržišču. Lek izdeluje tudi veterinarske preparate, trenutno kar 13 zdravil 'v 20 oblikah. Obširen je tudi program kozmetičnih izdelkov, ki obsega šest kolekcij' s 37 različnimi izdelki. Največje proizvodne uspehe pa je Lek dosegel v obratu kemične proizvodnje v Mengšu. Lek ni znan le doma, temveč tudi na tujem tržišču in vrednost izvoza stalno narašča. V srednjeročnem programu 1981-1985 v Leku predvidevajo posodobljenje farmacevtske proizvodnje in povečanje zmogljivosti z nabavo sodobnejše procesne opreme. Prešernova družba vabi Cenene dobre knjige V četrtek, 15. oktobra, je 26 delavcev delovnih organizacij M-Mednarodna trgovina in M-Hote-li gostinstvo ter tozda Golovec (M-Rožnik) pričelo na gradbišču ljubljanske delovne organizacije SCT v Iraku, kjer je trenutno 950 gradbenih delavcev, s celotno oskrbo. Do konca leta se bo število gradbincev povečalo na 1.200, ob višku del pa jih bo tam kar 2.800. Takrat bo tudi Mercatorjevih delavcev bistveno več - kar 80. Med njimi bodo KV mesar, slaščičar, pek, pripravljale! hrane, čistilci in perice, ki bodo vsi po vrsti skrbeli za družbeni standard gradbenih delavcev. Naselje gradbišča je od Bagdada oddaljeno 80 kilometrov, zato bodo v naselju odprli 2 improvizirana kluba, v katerih bodo možnosti za šah, namizni tenis, video televizijski program in podobno, na voljo pa bodo tudi brezalkoholne pijače in pivo. Na posnetku, nastalem nekaj tisoč kilometrov od domovine, je jutranja ekipa ku- Na letošnji 28. mednarodni razstavi elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, računalništva in nukleonike »Sodobno elektronika 81« ki je bila, od 5. do 9. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je svoje dosežke in izdelke predstavilo 525 razstavljalcev - 389 tujih iz 19 držav in 136 domačih. Contal, tozd v sestavi M-Me-dnarodne trgovine, se je tudi letos predstavil s širokim programom izdelkov svojih poslovnih partnerjev. Na ogled in na prodaj so bili ofset razmnoževalni in fotokopirni stroji danske firme Rex Rotary, mikrovalovne pečice japonske korporacije Sharp, elektronski kalkulatorji Digitro-na iz Buj, žepni računalniki in fotokopirni stroji zahodnonem-ške firme OIympia, ki jih izdeluje sarajevski UNIŠ, ter luknjači in stroji za rezanje dokumentacije ljubljanskega pozda HIP. Poslovni uspeh na sejmu je bil dober, vendar nekaj slabši kot prejšnja leta. S podobnim, vendar nekoliko bolj specializiranim programom, se je tozd Contal predstavil tudi na sejmu Interbiro 81, ki je bil od 12. do 17. oktobra v Zagrebu. Prvič v vseh letih svojega sodelovanja na ljubljanskem sejmu elektronike se je tozd Contal predstavil tudi s programom av-dioakustike. V hali B je bila na ogled mobilna hi-fi akustika (av-toradi, kasetofoni, zvočniki, ojačevalci in antene) japonske firme Audiolino, zvočniki japonske fir- me Himco in ameriškega Adventa, celoten akustičen program japonske korporacije Marubeni (znamki Miida in Benytone) ter akustični aparati japonskega koncerna Vamaha. Poslovni uspeh sodelovanja na sejmu je bil odličen. Besedilo in foto Matjaž Marinček. Pred obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna, ki jo slavimo 3. decembra, je Prešernova družba spet izdala svojo redno letno knjižno zbirko. Ta, gotovo najcenejša zbirka na Slovenskem, vezana v platno, z večbarvnim ščitnim ovitkom (broširan je le koledar) in tiskana na brezlesnem papirju, stane vsega 450 dinarjev. Ce ne potrebujemo trdih platnic in boljšega papirja, se lahko odločite za broširano izdajo, ki stane le 350 dinarjev. Naročnino lahko plačate tudi v dveh obrokih. Vendar to ni vse, zaradi česar na izid zbirke opozarjamo tudi člane našega kolektiva. Skrbno izbrano in mikavno branje je vredno, da bi ga imeli v vsaki družini: 1. Prešernov koledar za leto 1982 - knjiga velikega formata z okrog 200 stranmi prinaša poleg koledarskega dela, opremljenega z barvnimi reprodukcijami slik Maksima Gasparija, vrsto aktualnih člankov, ki bodo prav gotovo pritegnili vsakega bralca: Vekoslav Grmič razpravlja o mestu kristjanov v naši samoupravni socialistični družbi, Jože Smole nam razgrinja podobo današnjega nemirnega sveta, Anton Trstenjak kritično razmišlja o grozeči sili porabniške družbe in samomoru, Ivan Sedej pa primerja staro in novo-kmečko in sodobno ljudsko arhitekturo. Tu so šo: Jože Dolenc - Ob štiristoletnici Gregorijanskega koledarja, Janez Gregory - Tudi pri nas je živalstvo ogroženo, France Adamič - Spomini na brata Louisa Adamiča, pa še pesmi in kratka proza sodobnih slovenskih ustvarjalcev - Vladimira Kavčiča, Miška Kranjca, Pavleta Zidarja, Karla Grabeljška, Toneta Svetine, Miloša Mikelna in drugih. 2. Ta glavna Urša - privlačna lahkotna pripoved znanega slovenskega romanopisca Smiljana Rozmana, napisana v obliki dnevnika predstavnice sodobne šolske mladine. 3. Ljudje pod Osojnikom - delo, v katerem nam pisatelj France Bevk z enkratnim mojstrstvom in umetniško tenkočutnostjo prikaže usodo svojih rojakov, kmetov, dninarjev in drugih hribovskih prebivalcev. 4. Po jamborni cesti... v mesto na peklu - na bogatih pričevanjih osnovan kulturno-zgodovinski zapis dr. Miroslava Pahorja ob sodelovanju Ilonke Hajnal. Knjiga pri-poveduja o stari rimski cesti pod Nanosom, po kateri so do nekdaj prevažali les proti Trstu. 5. Hitro pripravljanje jedi - priročnik, ki daje sodobnim mladim kuharicam in kuharjem v roke napotilo za hitro pripravljanje okusnih jedi. Napisala ga je priznana avtorica tovrstnih del Andreja Grum. Pogled v preteklost PRIPRAVIL HVASTIJA Kje? Kdaj? Kdo? Če boste odgovorili vsaj pri eni od slik v lepljenki na ta tri vprašanja, boste prejeli lično čepico z napisom Mercatorja. Odgovore pošljite na naslov: Center za obveščanje SOZD Mercator - uredništvo glasila (nagradna uganka), 61000 Ljubljana, Aškerčeva 3. Upoštevali bomo odgovore, ki bodo prispeli do 11. novembra. (§> IOKOS REKA v BOA NI OSEBNI ZAIMEK BEČEK 5 £ut>CXNO SVETILKO VZDRŽE- VALEC GOETHE — ■3 EVA MATI © PIJAČA STAR.IH- SLOVA- NOV TERMIN © ®© lek «8i^t t 6USB. INSTR.UM. ORANJE LUKNJA ju »Ijana i LJUDSKI ODBOR. ZVEZA kdmunis VIDOV OLEG PR.I KOČEVJU XEMSko 1M£ OKVARA [UllSko- X*. PRITRML- NICA NAGNUSNI PLAZILEC franc. TEROR. organi* STRUPENE RUZCLKE UČENIE MAK«*. politik. OLISOROV VODNA R.IVAL CEMaŽAR. MARJ Mi PRODAJALEC mleka »in e *ARO(_T URAN. RUM Anica ČERNE MENE AAl.riLM IGRALKA tarromv Ribiška. MfcEKA AlKERČEKI PESEM Hošlo K. ' U&K4 MUSLIM-M. IME LJUDSKA PRITRDIL. LUUBLJAN TURIST. ZAVOD *oško 'Me ABELOV BRAT C€LlMA SELEN ZDA ORIGINAL I. kocu PRni- Koia ebeno- vina OSTfUVCC Nepalec OSNOVNA, sestavina: MIIA SONCA ■»t/Hc MEUČČE prebival. to asirjte NIC Glavni ŠTEVNI K VEIKO spamje RIBIČ 3ELKA- AMEB GARD- NtR - REKLO tona Nevro v MAKEOONI3I ... *iMsko °fcOVALO OLEG PR0TO- FOPOV ČEBELJA TVORBA kralj ŽIVALI H N E £5A ERŽEN mrw b 11 b [i 11 Ti veUKO 'TAMj. Aesro VZKLIK NA Bikoborb. UČITELJ sovornist: “I c PREVA- JALEC AoJko 'Me ure NORM-J. VINKO ZORE AR STANE TRBOVC ^»UCR pokrAtuku V &AUt> A RABI 31 KRIMINA- LEC SRB. M. »ME ZANOS, GOREČ- NOST RIMSKA- 500 R AS Rudar. ujemanji GLASOV V BESEDAH NA KONCU VE RTA 4AMAL NASER I ICRALCC [Udo LAUSKD LETO 0*>KL| M IMA LAT- KOZA Knim TOMO MARTE L. narodni DOM ^TKATO TRST OTA, ljubko- valno PREBiVAL- •CA danske KARIOVAC CIGANKA DOM ANICE Černe-JEVE '*STA etjE SESTAVILA-. MASA HOČEVAR ULM.IC- Rauec CONNERy 1 • • Tokrat v naši rubriki priporočamo čistila iz družine Uniclar. Morda vam ime zveni novo, vendar ta čistila v Iliriji-Vedrog izdelujejo že nekaj časa. Na policah naših prodajaln jih ni najti, saj so ta čistila namenjena za čiščenje večjih površin in tudi pakirana so v večjo embalažo. Nabava večjih količin -10 in 50 litrov - je seveda bolj ekonomična in cenejša ter za čiščenje delovnih prostorov, sanitarij in drugega še kako primerna. Zato je povsem na mestu, da spoznamo celo družino Uniclar, ki je kar precej velika. Uniclar C-500 je čistilno sredstvo za tekstilne obloge. Namenjeno je za strojno čiščenje vseh vrst tekstilnih talnih oblog, preprog in UNICLAR ekonomična čistita za strojno in ročno čiščenje talnih oblog v javnih in poslovnih prostorih. NAKUP PREKO PRODAJNE SLUŽBE tel. (061) 266-461 •S^IURIJA-VEDROG tapetniškega blaga. Uporaba je zelo enostavna, učinek pa popoln. Navodilo za uporabo je, tako kot na vseh ostalih čistilih Uniclar, natisnjeno na etiketi. Uniclar S je namenjen za čiščenje sanitarij. Z njim učinkovito očistimo WC školjke, pisoarje, keramične ploščice v toaletnih prostorih, bazene in drugo. Uniclar S odstranjuje trdovratne obloge urinskega in vodnega kamna, madeže rje in maščobe. Uniclar A-61 je tekoče sintetično sredstvo za strojno čiščenje talnih oblog iz PVC, plastike, umetnih mas, linoleja, keramike, klin-kerja, betona in podobnih oblog. • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •••••• • • • • • • • • • • • • • • • • • ••• ••••• • Izdelovalec pravi, da ga ne priporoča za čiščenje tekstilnih, lesenih in plutovinastih tal. Uniclar A-60 je alkoholno čistilo, ki odstranjuje stare premaze. Z njim lahko ročno ali strojno odstranimo emulzijske, desperzijske ali voščene premaze, za lesene talne obloge pa ni primeren. Uniclar B-86 so v Iliriji-Vedrog poimenovali samosvetleči akrilni premaz. To je akrilna emulzija za površinsko zaščito talnih oblog iz plastike. Z Uniclarom B-86 lahko premažemo vinaz, vinflex, gumo, linolej, poliuretan, pa tudi marmor, teraco, beton, asfalt in druge talne obloge. Potem, ko smo na tla nanesli emulzijo, ta brez poliranja dobivajo visok sijaj. Uniclar AB-95 je emulzijsko čistilno sredstvo, ki ga uporabljamo za strojno čiščenje trdih podov po tako imenovani razpršilni metodi. Vsebuje voščene sestavine in sestavine za čiščenje. V eni delovni operaciji odstranjujemo nesnago, s poliranjem tanke zaščitne plasti pa obenem dosežemo visok sijaj. Tla v eni delovni operaciji čistimo, loščimo in poliramo. Uniclar AB-90 uporabljamo za ročno čiščenje vseh vrst plastičnih podov - od vinaza, gume in poliu-retana, pa celo do marmorja, tera-ca ali lakiranega parketa. Vsebuje voščene sestavine za čiščenje. V eni delovni operaciji odstranjujemo nesnago, obenem pa nanašamo tanko plast zaščitnega premaza. Tla dobijo brez loščenja visok lesk. Uniclar C-501 je v družini teh čistil zadnja novost. Uniclar C-501 je koncentrirano sredstvo za globinsko strojno čiščenje tekstilnih oblog in tekstilnih talnih oblog. Z njim lahko tudi ročno odstranjujemo še tako trdovratne madeže. To so torej vsa čistila iz družine Uniclar. Namenjene so predvsem čiščenju talnih oblog v javnih in poslovnih prostorih, zato so tudi polnjena v večje embalaže: dobite jih v plastenkah po 10 litrov ali v sodčkih po 50 litrov. Takšno pakiranje je vsekakor bolj ekonomično in seveda tudi cenejše. Nagradna križanka Lek Pravilno rešeno križanko z izpolnjenim kuponom pošljite na naslov SOZD j^Lercator, Studio za EP, 61000 Ljubljana, Breg 22, najpozneje do 11. novembra. ovojnico obvezno pripišite »Nagradna križanka Lek«. Lek, ki je gost v današnji križanki, bo tudi tokrat trem reševalcem podelil nagrade iz svojega bogatega asortimana. ILIRIJA-VEDROG LJUBLJANA, n. sol. o. ^id žrebanja rešitev nagradne križanke »Swing< obljUDila kar Ib : jT>o prejeli izjemno malo 228, pa še te so bile ve ^'-pravilne. Velika večina i saR ^ nar°t>e vpisala ime ei dežev, katerega sok ' wing eksotik; pravilno st ^ango in marakuja, pap ”Preimenovali« v pačc slIu ZaSorka Sivec, M- k ba, Tozd Grosist, lik’ Oražnova 12, 61000 Ljubljana (reklamni dežnik Radenske); 2. Milka Močnik, M-KGZ Sora, Stara vas 127, 64226 Žiri; 3. Marjeta Brajič, M-Hoteli gostinstvo, TOZD Ilirija, PE Mercator Turist, Tavčarjeva 6, 61000 Ljubljana; 4. Anka Kraševec, M-Nanos, TOZD Trgovina Rakek, Dolenja vas 155, 61380 Cerknica; 5. Josip Pum, M-Nanos, DSSS, vodja PES, Tržaška 59, 66230 Postojna; 6. Elizabeta Klajderič, MIP Ptuj, TOZD Veleprodaja, Rogoz-niška 8, 62250 Ptuj; ["-kupon križanka——1 trne 'n priimek Našle DO iz delovnega mesta al‘ TOZD — tvi kri»ni priložite reši- ?bve*nnan.e’. na ovojnico pa [‘rižanka pr!pišite' - Nagradna u° Pravi.S‘Cer reš>tve, čeprav ,^eba,'i', nc Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke sfii Hi mKm ,, r o R k A PA^AAR A Ti|~i_H E. r.; ~ IpM staH VRA^f. f-1 RXA A —aTO N O V o r: | NETI P; KAM fej : ; ^ara 7. Boris Krmelj, VP 3868, 62002 Maribor; 8. Milena Basarič, M-Sloga, trgovska hiša Oprema, 69250 Gornja Radgona; 9. Herman Pajek, upokojenec M-Zarje, 62277 Središče ob Dravi; 10. Pavle Lopert, M-Univerzal, Partizanska 22, 69220 Lendava; 11. Vera Lužovec, M-Velepre-skrba, TOZD Grosist, Oražnova 12, 61000 Ljubljana; 12. Marija Hodžar, upokojenka M-Zarje, Ptujska 2 a, 62270 Ormož; 13. Jožica Bombek, IMF Ptuj, TOZD Veleprodaja, skladišče prehrane, Rogozniška 8, 62250 Ptuj; 14. Cita Jager, M-Interna banka, Delovna skupnost, Aškerčeva 3, 61000 Ljubljana; 15. Cvetka Vovk, M-Velepre-skrba, TOZD Standard, Glavni trg 3, 68000 Novo mesto in 16. Draga Lesjak, M-Rožnik, TOZD Golovec, PE Breg 22, 61000 Ljubljana. Nagrajencem čestitamo, obenem pa jih prosimo, da nagrade sami ali preko svojih poverjenikov dvignejo v Studiu za EP na Bregu 22 v Ljubljani. Mercator Turist vas vabi na nedeljski letalski skok v Beograd. Odhodi: 8; 15. in 22. novembra Cena: 2.700,00 dinarjev Mercator Turist, Tavčarjeva 6, Ljubljana, telefon (061) 312-254 in 317-285 iz Jesen je tu. Včasih lepa, sončna in topla, včasih pa zoprna, meglena, deževna in hladna. Zato ni prav nič čudnega, če nas naenkrat napade prehlad. Takrat ponavadi najprej sežemo po skodelici vročega čaja. Skrbna gospodinja ga ima vedno pri roki. Najpogosteje uporabljamo kamilice in čaj šipka. To dobro vemo tudi v Drogi, kjer skrbimo, da so trgovine vedno založene. Posebne omembe pa je vredno to, da skrbimo tudi za potrošnikov žep. Ne verjamete? Novo družinsko pakiranje čaja v filter vrečkah vam prihrani omembe vredno vsoto. V kartončku je kar 50 filter vrečk - torej je res namenjen družinski uporabi, kjer se pripravljajo večje količine čaja. V teh hladnih dneh, ki so pred nami, bomo čaja popili več in dobro je, če imamo takšno družinsko pakiranje vedno pri roki. Kamilice ali šipek - to je odvisno od vašega okusa. HP Droga Z Mercator Turistom in revijo Stop Dejan Primožič Na križarjenju po Jadranu Vsako potovanje je lahko zanimivo in prijetno. V Mercator Turistu so rekli takole: zakaj pa ne bi odšli na pot z ladjo, po morju, vse od Reke pa do grškega Krfa? Sicer le za štiri dni, ki pa naj bodo pestri, prijetni in polni novih doživetij. V naši turistični agenciji so prvič ugriznili v takšno jabolko. Treba je bilo veliko propagande, obvestil in povabil - ladja sprejme namreč na svoj krov kar 317 potnikov. Prijave so prihajale druga za drugo in v nedeljo, 11. oktobra zvečer, je ladja izplula iz reškega pristanišča skoraj polna. Mnogim novim doživetjem naproti smo odrinili z našo največjo in najbolj luksuzno ladjo Istra. Začeli so se štirje dnevi več ali manj brezskrbnega življenja v plovečem hotelu. Ne le na ladji, pač pa tudi na kopnem, saj so bili pripravljeni tudi razni izleti. Prvo noč na ladji so prenekateri preživeli v veliki in lepo urejeni Posebno presenečenje za Jako in Mišiko sta pripravila M-Konditor in tozd Kavarna Evropa. Konditor je za Jako napravil veliko torto v obliki čelade z očali in in »šraufci-gerjem«. Direktorica Kavarne Evropa, Jožica Blaznik, pa je Mišiki podarila torto v obliki velike bele miške. Ni bila le velika in lepa, temveč tudi dobra. Mišika in drugi, ki so jo »pospravili s se še danes sladko držijo. kavarni, kjer so se naplesali skoraj do jutra. Naslednji dan je nekdo v šali dejal, da so noči na ladji kratke - in to se je v naslednjih dneh še potrdilo. Seveda je bilo že v naprej dogovorjeno, kaj vse bo izpolnilo ladijske večere, da ne bo dolgčas. Tako je naš Mile, ki se je tokrat prvič znašel v družbi poklicnih voditeljev, napovedal vse sodelujoče: Mišo Molk, in Vinka Šimeka, ki sta vodila ladijsko TV križanko, Vesno Arhar, ki je skrbela za režijo, realizatorja Dušana Hrena, pa seveda Ubalda Trnkoczyja in tonskega tehnika Tonija Žerovnika. Med potniki na ladji so bili tudi sestavljalec TV križank in urednik športne redakcije Radia Ljubljana, Franci Pavšer, novinar revije Stop Brane Golob in pevka Majda Sepe. Izlet so vodili Jana Valentin, Alenka Glavan-Vrtovec, Vanja Venturini in Mile Bitenc. V ponedeljek zjutraj - bolj ali manj zaspano jutro je bilo, sicer pa sončno - se je ladja na svoji poti prvič zasidrala in to v Šibeniku. Ogled mesta je bil seveda kar dobrodošel, še bolj pa izlet na čudovite slapove reke Krke, ki se nedaleč od mesta izliva v morje. Prijetno popoldne v Šibeniku je bilo kar prektratko in ladja je že morala naprej - proti Splitu. »Velo misto« se je tudi kopalo v oktobrskem soncu in prijeten sprehod med tisočimi znamenitostmi, ki jih skriva Split, je navdušil marsikoga. Zvečer je bilo na ladji nadvse prijetno. Jaka Srauf-ciger je spravil v smeh še tako resnega potnika, saj je imel pripravljen kup odličnih šal. Večer so popestrile prav zanimive in domiselne maškare. Da, bila je tudi maškarada, čeprav je do Pusta še daleč, a to je na križarjenjih, že kar železna navada, ki se ji seveda tudi tokrat niso izneverili. Maske so bile zanimive, strogi komisiji pa se je zdela »naj« tista Majda, ki je predstavljala »miss Šraufcigeri-co«. Seveda ni manjkalo plesa, glasbe in pesmi, za katere je bila na ladji »zadolžena« Majda Sepe. Tretji dan je ladja zaplula mimo naših najlepših otokov - Brača, Hvara, Korčule in Mljeta, pa mimo albanske in italijanske obale do otoka Krfa v Grčiji. Neskončni nasadi oljk, tisočere palme in druge rastline so dokazale, da smo res na jugu. Prelep je bil izlet v Gasturi, kjer se je predstavila - zapela in za-plesala - domača folklorna skupina. V Grčiji je doma sirtaki in Jaka Šfraufciger ne bi bil pravi Jaka, če ne bi zapel posebej za to priliko skomponiranega sirtakija, za katerega je besedilo napisal celo sam. Ta njegov zgodovinski podvig je v ozki trgovski ulici, pa tudi v krčmi - seveda skupaj z Mišiko - posnela tudi ljubljanska televizija. Ponoči je ladja zaplula mimo otoka Visa, kjer so udeleženci križarjenja v morje vrgli venec in tako počastili spomin na številne žrtve, ki so med vojno našle smrt v tej morski grobnici. Vso noč je ladja plula nazaj proti domovini in se naslednji dan opoldne zasidrala v dubravniškem pristanišču Gruž. V Dubrovniku ni nikoli dolgčas. Mnoge znamenitosti, skrite za starodavnim obzidjem, so spoznali tudi naši potniki, se sprehodili po znamenitem Stradunu in posedeli v tipični dalmatinski krčmi. Zvečer je bila na ladji ladijsko-televzijska križanka. Da, prav takšna, kot smo je vajeni s TV zaslona. Kajpak jo je nalašč za to križarjenje sestavil Franci Pavšer, vodila pa sta jo seveda Miša in Jaka. Veselo je bilo in tudi nagrad ni manjkalo. Tokrat za spremembo niso prihajale iz Jakovih predalov, pač pa iz kuvert, ki so bile na rešilnem pasu. Za nagrade so poskrbeli Slovin, Pionir Subotica, Lek, Ilirija-Vedrog, Sladkogorska, PIK Takovo, Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Radenska, Li-bela Celje, Toper, JAT, pa Mercatorjeve organizacije Emba, TMI iz Ljubljane in Postojne, Konditor, Zaščita, Kavarna Evropa in KZ Cerknica, pa še Studio za ekonomsko propagando. Nagrad je bilo zvrhan koš in jih ni delil le Jaka, ampak tudi Mile v svojih programih in žrebanjih. Smeha, veselja in zadovoljstva je bilo veliko. Zadnjega dne je ladja pristala v Komiži na otoku Visu, kjer je v neposredni bližini znamenita Titova špilja, ki je bila tudi cilj izleta. Zatem je Istra odplula reškemu pristanišču naproti. Bilo je lepo in prijetno. Ne smem pozabiti omeniti tudi kapitanovega koktejla, na katerem smo spoznali ladijsko posadko s kapitanom Nikom na čelu, pa njegove svečane poslovilne večerje, ki je trajala celi dve uri. Tudi kapitan je takrat večerjal z nami in v zdravici smo mu zaželeli še veliko mirnega morja doma in v svetu. Spoznali smo tudi šefa ladijske kuhinje, ki je pripravljal samo dobro in okusno hrano. Takšno, kakršno znajo le na ladji. Vsake stvari je enkrat konec, tako je bilo tudi tega križarjenja. In vtisi? Zelo lepi, prijetni, čudoviti, naj... Za večino, kajti nekateri so ob koncu tudi rekli, da so razoča- rani, a teh je bilo le nekaj. Tistih, ki so vso stvar od začetka do konca pohvalili, je bilo veliko in že sprašujejo, kdaj bomo spet odšli, seveda na križarjenje po morju. Tudi vi, ki niste bili z nami, boste lahko v naslednji TV križanki videli, da je bilo res lepo in zabavno. TV ekipa je namreč posnela kar precej naših doživetij. Preizkušnja več za našo turistično poslovalnico je mimo. Za večino se je štiridnevno križarjenje po morju prijetno končalo in to je seveda za organizatorja tudi uspeh. I Mercator Turist in Studio za ekonomsko propagando se najlepše zahvaljujeta vsem organizacijam združenega dela sozda Mercator in poslovnim partnerjem za izdelke, ki so jih velikodušno prispevali za nagrade v zabavnem programu križarjenja. 23. oktobra je Mercator-Turist v sodelovanju s Slovenijašportom m Turističnim obveščevalcem Ljubljanskega dnevnika v svojih prostorih odprl nov informativni center, v katerem so vam odtlej na volj0 vse informacije o smučarskih programih oziroma ponudbah za zim° 1981/82 doma in v tujini, ki so jih pripravile številne slovenske in jugoslovanske turistične agencije. Informacije so brezobvezne i Mercator Turist, Tavčarjeva 6, Ljubljana, telefon (061) 312-254 in 31' 285 Izobraževanje organizatorjev rekreacije in smučanje Mirko Vaupotič - predsednik Korša Ko je Koordinacijski odbor za šport in rekreacijo (Korš) sozda Mercator v preteklem letu zastavljal program dela za letošnje leto, je bilo ugotovljeno, da nam za tovrstno dejavnost primanjkuje strokovno usposobljenih kadrov. Daleč smo namreč od miselnosti, da nam tovrstna dejavnost v vseh delovnih sredinah ni potrebna ter da so vsaka vlaganja v to dejavnost zavržen denar. Izhajajoč iz starogrškega načela »zdrav duh v zdravem telesu« in iz dejstva, da je le zdrav delavec dober delavec, v delovnih kolektivih vse pogosteje in aktivneje gojijo športno rekreacijo. Se več - govorimo že o prvih športnih društvih, katerih domena je predvsem izkoristek dnevnega, tedenskega in letnega počitka delavcev z različnimi športnimi aktivnostmi. Prav zato je v programu za letošnje leto vključena tudi akcija izobraževanja tovrstnih organizatorjev za vse sredine, združene v sozd Mercator. Že ob organizaciji naših športnih iger, ki so izredno zaživele (na zadnjih igrah v Ribnici je bilo že preko 100 aktivnih udeležencev), ugotavljamo, da nam organizatorjev v posameznih koletivih primanjkuje, oziroma, da je njihovo strokovno znanje skromno. To je še posebej očitno, ko jih želimo vključiti v aktivno delo pripravljalnega odbora. V mesecu novembru bomo zato organizirali seminar, na katerem želimo naše organizatorje in kandidate, ki v svojih delovnih kolektivih želijo delati na tem področju, seznaniti z neka- terimi najosnovnejšimi stvarmi. V sodelovanju z ljudmi, ki aktiv-. no delajo na področju športa, bomo predstavili naslednje teme: Športna rekreacija v delovnih organizacijah, Fiziološki zdravstveni vidiki športne rekreacije. Cilji in naloge športne rekreacije, Delavska športna društva ter Organizacija športnih tekmovanj. Seminar je zastavljen zelo delovno, saj bodo udeleženci poleg poslušanja strokovnih predavanj še aktivno sodelovali pri reševanju nekaterih problemov, ki se pojavljajo pri delu Korša (kot recimo pregled pravilnikov letne in zimske Mercato-riade, program za naslednje leto ipd.), s pomočjo predavateljev pa bodo tudi poskušali konkretno, v »delovnem kolektivu« (predstavljali ga bodo vsi udeleženci seminarja) pripraviti rekreacijsko dejavnost in organizirati tekme v nekaterih športnih panogah. Z izvedbo seminarja pa dejavnost Korša v letošnjem letu in prvih dneh prihodnjega leta še ni zaključena. Pred vrati je namreč zima in marsikdo je že pomislil na smučanje v prihodnjih dneh. Ker je bilo za organizirane smučarske tečaje na Pokljuki in Črnem vrhu v preteklem letu precej zanimanja, smo se jih odločili pripraviti tudi v letošnji zimi. Smučanje v decembru Prvi smučarski tečaj bo v času od 14. do 20. decembra na smučiščih na Pokljuki. Cena celotnega smučarskega tečaja je 2.800,00 dinarjev. V ceno je zajeta celotna oskrba v hotelu, uporaba žičnic, smučarska šola in tekmovanje ob koncu tečaja, ni pa vštet prevoz na Pokljuko in nazaj. Glede na to, da je število mest omejeno, vabimo vse, da se čim prej prijavijo. Ob prijavi - te sprejema Sonja Bastar, Delovna skupnost sozda Mercator, Aškerčeva 3, Ljubljana, telefon (061) 23-424 - je treba vplačati tudi akontacijo v višini 1.400 dinarjev, ostalo pa poravnati do začetka tečaja. Zadnji rok prijave je 1. december oziroma do zasedbe mest. Smučanje med počitnicami V sodelovanju s počitniško zvezo občine Ljubljana Šiška nam je uspelo zagotoviti nekaj mest v že dokaj utečenem smučarskem tečaju, ki ga ta organizacija prireja med šolskimi počitnicami v Ratečah pri Planici. Tudi tu je na žalost število mest omejeno, zato vabimo k čim prejšnji prijavi in plačilu akontacije. Tečaja se bomo lahko udeležili v dveh izmenah, v prvem tednu počitnic za ljubljanske m mariborske učence, in to od 9. d° 16. ter od 23. do 30. januarja. Cena celotnega enotedenskega smučarskega paketa je 3.000,00 dinarjev- V to ceno je vštet prevoz iz Ljubljane in nazaj, celotna, oskrba s prenočišči v privatnih sobah (sobe so 200 do 300 metrov od skupnega prostora, ogrevane, z dvema, tremi ali štirimi posteljami in skupnimi sanitarijami) ter udeležba na smučarskem tečaju, ki je organiziran za začetnike in za tiste, ki želijo svoje znanje še izboljšati. P°' sebna zanimivost tečaja je, da bodo organizirana še predavanja na temo smučanja, verjetno tudi nočno smučanje, zadnji dan pa bo tekma med udeleženci tečaja. Tudi za ta tečaj sprejema pri)3^ Sonja Bastar. Ob prijavi je treba vplačati akontacijo v višini 15u^ dinarjev, celoten znesek pa ba poravnati do začetka tečaj. Glede na to, da je tudi tu šteVj prijav omejeno, vas vabimo k kojšnji prijavi. Enodnevni vozni izlet . Kot možnost smučanja za tis ’ ki ne nameravajo na smučkah P ,j biti dalj časa, pripravlja Korš tu vozne smučarske izlete. Ker da ^ mi in tudi vse ostale podrobnos zvezi s tem še niso dokončne. v ^ vabimo, da se v primeru, če vas izleti zanimajo, obrnete na bo Bastar. IN/Iereator