PRIKAZI IN OCENE 
Alain de Libera, La querelle des universaux. 
De Platon à la fin du Moyen Age, 
Seuil, Pariz 1996, 512 str. 
Tako »obča filozofska zavest« ka-
kor tudi t radic ionalno filozofsko zgodo-
vinopisje običa jno enači ta srednjeveško 
filozofijo s t. i. »sporom o univerzalijah«, 
ki n a s t o p a v u č b e n i k i h skupa j s t remi 
»strankami« v sporu - nominalist i , kon-
ceptualisti in realisti - pri čemer naj bi 
vsaka od teh pozicij ponu ja l a svoj odgo-
vor na vprašan je , ali obs ta ja jo univer-
zal i je s a m o k o t b e s e d e , k o n c e p t i ali 
r esn ično , v stvareh. Zaradi tega ni nič 
presenet l j ivega, d a j e Alain de Libera, 
e d e n vodilnih poznavalcev srednjeveške 
f i l o z o f i j e v F ranc i j i , av tor d e l ko t so 
Introduction à ta mystique rhenane, Albert le 
Grand et la Philosophie, Penser au Moyen 
Age, La Philosophie medievale, svoje zadnje, 
zelo obsežno in i z č rpno de lo posvetil 
prav problematiki spora o univerzalijah: 
La querelle des universaux (De Platon à la 
fin du Moyen Age). 
V e n d a r L ibe ra postavl ja ce lo ten 
spor v d r u g a č n o perspektivo: ne izhaja 
n a m r e č iz v i s o k e g a s r e d n j e g a veka , 
a m p a k poskuša ce lo tno p r o b l e m a t i k o 
razviti iz p o p o l n o m a novih izhodišč. Ker 
j e knjiga, ki nas vodi skozi zgodovinski 
labir int razprave, p reobsežna , da bi j o 
l ahko u s t r ezno predstavil i v vsem nje-
n e m bogastvu (vsako poglavje j e knjiga 
v knjigi), se b o m o morali omejiti zgolj na 
opis poglavij, malo več prostora pa bomo 
namenil i metodološkim predpostavkam, 
iz ka ter ih pravzaprav izhaja vse, kar j e 
kasneje razvito v knjigi. 
Osnovna, zelo splošna teza Alaina 
de L i b e r a j a j e , d a j e srednjeveški ( tudi 
danes obstajajo »realisti« in »nominali-
sti«, toda avtorja to ne zanima, njegova 
k n j i g a j e knjiga o zgodovini) p rob lem 
univerzal i j f i g u r a razprave , ki vse od 
pozne antike hkrati nasprotuje platoni-
zrau in ar is totel izmu ter j u zagovarja. 
Knjiga, pravi, ima svoj predmet , me todo 
in predpostavko, vse troje p a j e seveda 
povezano. Njegova koncepcija srednjega 
veka in zgodovine srednjeveške filozofije 
j e translatio studiorum, kar pomen i , da 
f i lozofi ja ni zamrla z zapr t j em zadn je 
poganske šole, temveč se je s tem začela 
n j ena dolga migracija {translatio), naj-
p r e j p r o t i m u s l i m a n s k e m u v z h o d u , 
kasneje na krščanski zahod. Njene po-
staje (studia) so b i le Atene , Bagdad , 
Kordoba, Toledo, kasneje Pariz, Oxford, 
Koeln in Praga. Grška filozofija j e tako 
spregovorila arabsko in latinsko, nekaj 
stvari j e ostalo, veliko j i h izginilo, na-
stopile so nove, ki še niso bile izrečene. 
Pisati zgodovino problema pomeni 
slediti neki realni epistemološki sledi; 
opazova t i , kako se i z o b l i k u j e n j e n a 
mreža, kako se distribuirá, kako se raz-
p l e t a v d o l o č e n o število e l e m e n t o v ; 
premisliti spodrsljaje, ponovne nastope, 
toda o b e n e m p o m e n i tud i premisl i t i 
dejstva strukture, k i j e določena s stan-
j e m dostopnega korpusa. Metoda, ki j o 
zahteva tako dolg kader , j e tista, ki j o 
n a r e k u j e na rava p r e u č e v a n e g a p ro-
b l e m a : p r o b l e m un ive rza l i j ni večni 
filozofski p rob lem, ni vprašanje , ki bi 
presegalo zgodovino in njene »epistemo-
loške prelome«, znanstvene revolucije in 
221 
Prikazi in ocene 
os ta le s p r e m e m b e episteme, t emveč , 
nasprotno, razkriva te spremembe. Traj-
n a vprašan ja obs ta ja jo samo tako, da 
ustvarjajo svoje lastno trajanje. Naloga 
z g o d o v i n a r j a f i l ozo f i j e j e d e f i n i r a t i 
k o n c e p t u a l n e mreže, ki so rodi le sre-
d n j e v e š k e f i g u r e r azp rave Ar is to te l -
Platon. Kaj j e , ob teh pogoj ih, pravza-
prav »predmet« knjige? 
O b i č a j n o h i s t o r i o g r a f i j a zvede 
p r o b l e m univerzali j na »konflikt m e d 
realisti, konceptualisti in nominalisti«, to 
j e konflikt, ki zadeva status univerzalij: 
ali so univerzal i je stvari, koncep t i ali 
imena? Vprašanje se zdi naravno: spor o 
univerzalijahje nek drug način izrekanja 
stvari, konceptov in besed. Toda ravno zato 
tu ni nič »naravnega.« Če pog ledamo 
filozofski korpus pobliže, vidimo, d a j e 
struktura problematike, ki se uporabl ja 
pri univerzali jah ( t ro jno razumevanje 
realizma, koncep tua l i zma in nomina-
l izma) v bis tvu p r o b l e m a t i k a p o z n e 
antike, ki j o j e neoplatonizem petega in 
šestega stoletja uporabljal za dešifriranje 
pri b ran ju Aristotelovih Kategorij. Če so 
se v visoki sholasdki spraševali, ali so 
univerzalije stvari, koncepti ali imena, so 
se neoplatoniki spraševali, ali so Aristo-
telove kategorije bivajoče stvari (onta), 
»koncepti« (noemata) ali zvoki (Jonai). 
V p r a š a n j e , n a k a t e r e g a j e p o t r e b n o 
odgovori t i , se glasi: zakaj j e ta mreža 
prešla (in na čigavo pobudo) s kategorij 
na univerzalije? Toda to vprašanje pred-
postavlja odgovor na vprašanje, zakaj so 
univerzali je prešle v onto loško »opre-
mo« f i lozof i je . Čeprav j e tu odgovor 
p r e p r o s t - za rad i Po r f i r i j evega d e l a 
Isagoge, zamišljenega kot uvod v Aristote-
love Kategorije, in n jegovega d r u g e g a 
prevajalca (prvi j e bil Marij Viktor in) 
Boe t i j a -vseeno ni popolnoma ustrezen. 
Porf i r jevo delo, ki obravnava quinqué 
voces (rod, vrsto, razliko, svojstvenost in 
a k c i d e n c o ) , pr i » p r e d p o d s t a v l j e n i « 
predstavitvi »univerzalij« ne uporab i te 
besede. O d kod torej izvira »problem« 
univerzalij? Po avtoiju pokriva »problem 
univerzalij« mrežo vprašan j , ki so se v 
kompleksnem gibanju eksegeze celotne-
ga Aristotelovega korpusa izkristalizirala 
oko l i spisa Isagoge, n e d a bi b i la vsa 
n a k a z a n a v n j e m . P o v e d a n o v e n e m 
stavku: Porfirijevo drevo skriva cel gozd. 
T o d a kako naj se lo t imo tega pro-
b lema? L ibe ra zavrača tako intui t ivni , 
ah is tor ičn i pr is top, ki izhaja z n e k e g a 
navidez i n t i u d v n o in p e r c e p t i v n o raz-
v idnega stališča o tem, kaj j e rea l izem 
(ali nomina l izem) , na podlagi ka terega 
se p o t e m klasif ic i ra s r e d n j e v e š k e po-
zicije, k a k o r tud i p r i s top , ki i zha ja iz 
sodobn ih filozofskih definici j real izma 
( n o m i n a l i z m a ) , ki s luži jo k o t m e r i l o 
srednjeveškim. Ko zgodovinar s rednje-
veške f i l o z o f i j e p r e d p o s t a v l j a , d a j e 
realizem (nominal izem) neka do ločena 
filozofska pozicija, mora , pravi Alain de 
Libera , v e d n o ko govori o »real is t ih« 
(»nominal i s t ih«) , de f in i ra t i p r edvsem 
kader , področ je problemov, koncep tu-
a l n i j e z i k , » t e o r e t s k i u n i v e r z u m « , v 
k a t e r e m imajo nauki , a r g u m e n t i , pro-
b lemi svoj p o m e n , i d e n t i t e t o in svojo 
lastno fizionomijo. Hkrat i zavrača tudi 
»teološko« oz i roma te leo loško b r a n j e 
srednjeveške filozofije, ki g a j e uveljavil 
E t i e n n e Gi l son , p o k a t e r e m j e p r e d -
stavljala vrh s rednjeveške f i lozofi je to-
mistična metafizika »čistega deja (actus 
purus essendi): vse, kar j e bilo p red tem, 
na j bi bilo zgolj težavno vzpenjanje na ta 
vrh, vse, kar j e sledilo, pa n a j bi bilo že 
ses topanje z vrha. 
Te j teleologij i , ločevanju tistega, 
kar j e v srednjeveški filozofiji z današ-
n jega stališča živo ali mrtvo, zoperstavi 
Alain de L ibera v idenje , ki t emel j i n a 
d i skon t inu i t e t i ep i s temolog i j . Na loga 
zgodovinarja j e , pravi, razbrati , kolikor 
j e to m o g o č e , k o m p l e k s n o i g r o po -
222 
Prikazi in ocene 
novitev, transformacij in prelomov, ki us-
tvarjajo videz zgodovinskega razvoja - v 
te j p e r s p e k t i v i š t i r i n a j s t o s t o l e t j e ne 
nas topa kot telos tr inajstega stoletja. Zanj 
j e p o m e m b e n a r h e o l o š k i r ed : ekspli-
cirati želi, kako j e srednjeveška filozofija 
»na le te la« n a m r e ž o k o n c e p t o v , teo-
retskih objektov in problemov, iz katerih 
j e , kot e n o svojih možn ih figur, zasno-
vala p r o b l e m univerzalij . Pokazati želi, 
kako s e j e tisto, kar historiografi ja ime-
n u j e » r e a l i z e m « ali » n o m i n a l i z e m « , 
konsti tuiralo: n e zanimajo ga že konsti-
t u i r a n a de j s tva , a m p a k k o n s t i t u c i j a 
sama. Ker do problemov, ki so zastavljeni 
v zgodovini filozofije, n i m a m o nezgodo-
vinskega dos topa , m o r a m o k vsakemu 
p r o b l e m u pristopit i v epis temični per-
spektivi , kar p o m e n i , d a j e t r e b a po-
skus i t i i n t e r p r e t i r a t i e p i s t e m o l o š k o 
različne e lemente , včasih he terogene , ki 
j i h j e z g o d o v i n o p i s j e a r t i k u l i r a l o ali 
nevtraliziralo v skladu s svojimi lastnimi 
k r i t e r i j i . Ka te ra » o r o d j a in snovi« so 
u p o r a b n a pri »p rob lemu univerzalij«? 
Najpre j j e tu Porfir i jevspis Isagoge, 
ki predstavlja » le texte ou plutôt le pretexte« 
za » p r o b l e m a t i k o univerzal i j« , in nje-
gova i n t e r p r e t a t i v n a t r a d i c i j a . Sledi 
corpus aristotelicum, tj. teoremi , k i j i h ta 
vsebuje , in filozofske geste p r e l o m a s 
pla tonizmom. Tretj i e lement predstavlja 
n a b o r razpoložlj ivih izjav, ki v vsakem 
m o m e n t u zgodovine filozofskemu delu 
def in i ra hor izon t vprašanj - v s redn jem 
veku so to auctoritates, kar p o m e n i filo-
zofske propozicije, za katere se meni , da 
ima jo d e f i n i t o r i č n o ali ope r ac iona lno 
vrednost. In končno j e tu tudi logika raz-
prave same. 
Po De L ibe ra ju j e vprašanje univer-
zalij p r o d u k t aristotelizma, aristotelske 
kritike p la ton izma in p la tonizma, k i j e 
i n h e r e n t e n ar is to te l izmu; r o j e n o j e iz 
konf ron tac i j e Aristotelovega corpusa in 
n j e g o v i h Kategorij; r o j e n o j e iz Por-
firijevih »razlag« iz spisa Isagoge, ki naj bi 
uvedel v branje kategorij. To natančneje 
p o m e n i , d a j e skr ivnos t rojs tva p ro-
blematike univerzalij t reba iskati v treh 
smereh: pri Porfiri ju in njegovih para-
doksih , povezanih z univerzal i jami, v 
analizi povezave prob lemat ike univer-
zalij in nauka o kategorijah ter v analizi 
platonist ičnih virov problemat ike uni-
verzalij ( a rgument iz Menona, k i j e bil 
protodiskurz vseh realizmov, in teorija 
e p o n i m i č n i h oblik, ki skrivoma para-
zitirajo v aristotelizmu). Na podlagi tega 
Alain de Libera izpostavi dve splošni tezi. 
Prvaje, d a j e srednji vek podaljšal aristo-
telsko kritiko nauka o Idejah in d a j o j e 
re in terpre t i ra l na način reart ikulaci je 
razmeija med inherenco (esse in subiecto) 
in predikacijo (dici de subiecto), druga pa, 
da problem univerzalij skriva cel sveženj 
p rob lemov: status i n t enc iona ln ih ob-
jektov in teorijo intencionalnosti , onto-
logijo oblik, teorijo percepcije , teori jo 
spoznavanja, deskriptivno metafiziko itd. 
Ti dve splošni tezi ( skupaj s šte-
vilnimi drugimi »podtezami« in »pod-
pod tezami«) , sta razviti in ana l i t i čno 
razdelani v poglavjih, ki sledijo. Tako 
d rugo poglavje, ki zajema obdob je od 
grškega n e o p l a t o n i z m a do a rabskega 
peripatizma, analizira antiplatonizem in 
neopla ton izem, teor i jo univerzalnost i 
pri Aristotelu, neoplatonistično teorijo o 
treh stanjih univerzalnega ter arabske 
teorije abstrakcije in iluminacije (vpliv 
al-Farabija). V okviru tretjega poglavja, 
ki nosi naslov »Visoki srednji vek in spor 
o u n i v e r z a l i j a h « , govor i o Boet i jev i 
teoriji univerzalij, raznih »sektah« dva-
n a j s t e g a s to le t ja , P e t r u A b e l a r d u in 
njegovi kritiki realizma, realistični teo-
riji, ki j o j e mogoče rekonstruirati iz Ars 
Meliduna t e r n a u k p o r e t a n s k e šo le . 
Če t r to poglavje j e posvečeno arabski 
sholastiki (Avicenna in Averroes), pe to 
pa latinski sholastiki trinajstega stoletja 
223 
Prikazi in ocene 
(šolska logika, teološki realizem Roberta 
Grossetesta in Alberta Velikega, nauk o 
univerzal i jah pri Tomažu Akvinskem, 
modistična teorija intenc). Šesto, zadnje 
poglavje, pa govori o revoluciji štirinaj-
stega stoletja (intiutivno in abstraktivno 
spoznanje, univerzalno pri Dunsu Scotu-
su, O c k h a m in n o m i n a l i z e m , p o z n i 
realizmi in antiokamistična reakcija). 
Knjigi Alaina de Liberaja, ki, poleg 
vsega drugega, izvrstno ilustrira problem 
univerzalij kot kondenza to i ja inovacij, ki 
bol je kot katerikoli d r u g p r o b l e m raz-
kriva p rocese izobl ikovanja , s p r e m i n -
j a n j a in kodif iciranja novih teore t ičnih 
jezikov, analit ičnih modelov in orodij , j e 
resn ično »usojeno, da u s o d n o prenovi 
srednjeveške študije in nj ihovo mes to v 
zgodovini filozofije.« 
Matjaž Vesel 
224