Mehika — opomin. Preganjanje knistjanov v Mehilri se nadaljuje z isto brezobzirnostjo in srditostjo, s katero je bilo zapoceto. — Dnevno prihajajo iz Mehike vesfi o zatiranfu in preganjanju tistih, ki ^so ostali katoliški Cerkvi zvesti ter tudi svoje evestobe ne prikrivajo. Pretekli teden so v me^tu Zamori vojaške 6ete zaprle dva moža, katerima so očitali, da agitirata za Cerkev in proti državi. V njih stanovanju so našli puške in nekaj dokumentov, katere so proglasili za obtežilne. Nato se ta dva moža, ne da bi jih izročili sodišdu, kr&tkoimalo ustrelili. V glavnem mestu Mehiiki so v noci od 21. do 22. sept. aaprli 300 'katoliških ženak. Kaj so te žene zakrivOe? Ali bo tudi agifirale za Cerkev? Ali so dvignile revolueijo zoper državo? To so bile mime in pobožne žeone, kafere so ee zbrale k molitvi. Med njimi je bil duhovnik, ki je z njimi molil molitve ter jih opomiinjal k zvestobi veri in Cerkvi. Ta moleči se&tanek je kajpada bil revolucijsbi čin zoper državo. Policaji, pomnoženi in ojačeni z ognjegasci, so te žene napadli ter vseh 300 žensk zaprli v podzemeljske ssapore policijske direkcije. Zoper nasilno vlado framas.onskega pr6dsednika Caliesa so se dvignili Indijainci ter zahtevajo njegov odstop. Proti upomikom je vlada odposlala 4 infanteiijske bata3jone, 1 artilerijski polk in več zrakoplovnih eskadronov. Calles je tem četam dal strogo povelje, naj proti Indijancem najstrožje postopajo. Ker so se Indijanci poskrili po gozdovih, je Calles zračnemu brodovju zapovedal, da jih z šbombardiranjem iztirajo iz gozdov. Vojaške čete so dobile jpovelje, da ne samo zatrejo vstajo Indijaincev, marveč da celo indijansko pleme popolnoma uničijo. Tako ravna ta zagrizeni framason. To je kajpada vse v akladu z ono človečnostjo, katera je glavno načelo fra- jnasonov. Saj so framasomi še ta mesec med drugim na svo ijem občnem zboru v Beogradu tako slovesno izpovedali ¦žloveono&t kot svoje prvo vodilo Ln poglavitni cilj. Ali je to človeskoljubno, kar pocenjajo fanaticaai framasoni v Mehiki? To je taka divjost in surovost, da je kaj *4akega mogoče samo med brezvestniimi nasUniiiki In vendar se najdejo po svetu Ijudje in čaisniki, ki fcranijo in zagovarjajo divjanje framasonske kjike pod vod stvom Callesa in socialističnih zagrizericev. Tudi na Slovenskem &o takšni časniki, iki blatijo mehiikanske katoližane in zlasti mehikanske duhovnike, češ, da so oni s svojim klerikalizmom, s svojim stremljenjeitn po nadvladi Cer kve zakrivili sedanje razmere v Mehiki. Na te gnusne laži odgovarja »Amerlkanski Slovenec« v svojem broju od 31. avgusta tako-le: #Resnici na ljubo pa je položaj vse drugaonejši. Ves *svet ve, kdo je povzroiSitelj spora, ki je nastal med Cenkvijo in državo. Mehikanski katoličani so bili zadnje čase celo preveč popustljivi, zato je tistim par odstotkom, ki tvorijo veri sovražne elemente, zrastel greben, poslužili eo se pravcate surove diktature in s pomočjo te pr^anja par odstotkov framasonov in rdeokarjev nad 95 odstotkov vsega Ijudstva v Mehiki, ki je več aJi manj katoliškega prepričanja. Katoliški duhovniki v Mehiki so bili zadnja desetletja preveč popuBitljivi, tako tudi lajiki. Ko bi bili malo bodj oprezni, bi sploh takih sporov kot je sedanji, Mehiika ne poznala. To ni naša konštafacija, temveč onih, M opazujejo potek mehikanskega spora s čisto nepristranskega sta lišča. Mebikanski duhoviiiki so delali le med štirimi stenami in se niso menili mnogo, kaj osfali svet dela proti njim zunaj cerkve. Mehikanski katolicani nimajo vzomih kuliturnih ia družabnih društev in organizacij, kakor jih je n. pr. najti v Zedinjeniih državah. Nimajo močnega tisika; misMli so, da so varni, pa so se pri teh mislih pošteno ure-zali. Zdaj so jih dobili po glavi in zdaj šele &e zavedajo,kako velika aapaka je bdla, imeti svoje preprdčanje insvoje ideje zaprte samo med stirimi stenami. Nasprotniki so se desetletja mLmo in skrivaj pripravljali za ta odlooibii napad na katoliško Cerkev v Mehiki. V svoiih rokah imajo vse politično časopisje. Skovali so celo postavo, da noben verski list ne sme posegati v politiko itd. Vse to so naredili na račun katoliške zaspanosti. Katoličanom je protivenska klika zavezala roke in značilno je to, da bordh pet ali še maraj odsitotkov veri sovražnih elementov gospodari in zapov^liije najmanj kakim 95 odstotkom mehiškega naroda. Tako je in drugače biti ne more, kjer katoličani spe. V Franoiji je bilo ravno tako Ln šele, ko so jih katoličami :po revoludiji dobili po glavi, šele tedaj so se zdramili in. so aaceli z energičnim delom. V Zedinjenih državah Severne Amerike bi bilo prišlo na to že zdavnaj, da niso katoMcani bolj oprezni. Da niso prišle v veljavo protikatoliške postave v Micigami, Oregonu, K6loradi in drugod, se je zahvaliti le vzornim kulturnim in socialniin katoliškLm organizacijam v Ameriki. Nevarnost pa še vedno preti in sovražniki so še vedno na delu.« Da, sovražniki so povsod na delu in sarno čakajo prilike, da bi mogM udariti po Cerirvi iaa njej vdanih vernikih. Kjer katoličani nimajo mocnih krščanskih organizacij, pro svetmih, kulturnih, socialndh ian političniih, kjer nimajo dobrega in raz&irjenega Časopisja, kjer se ne brigajo za volitve, kjer ni tega, kar nasprotniki zlobno imermjejo kleri¦kalizem, skratka, kjer je udomačeno ono krščanstvo, ki se ga samo do zakristije, tam je najugodnejše polje za uresničenje protiverskih in proticerkvenih nakan takozvanib. liberalcev in svobodomisleoev v goeposki suknji in delavaki obleki. Iz tega sledi za nas jasem in glasen memento: pomnožiimo in okrepimo naše politične in nepolitične kršcamske organizaoije, razširimo in ojačimo naše krščansko casopisje!