36
časopis slovenskih delavcev
Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer_______
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255
Telefaks: 311-956
Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4, Ljubljana
Ljubljana, 18. avgusta 1994, št. 36, letnik 53, cena 175 SIT
»V podjetju so me začeli šikanirati zato, ker se nisem enostavno in tiho uklonil volji vodilnih, temveč sem se aktivno boril za svoje pravice. Institucije pravne države pa so doslej takore-koč v vseh primerih dale prav meni,« pravi 33-letni Zoran Flis iz Zgornjih Hoč pri Mariboru, ki se je po sedmih letih pravdanja zdaj obrnil še na Komisijo za varstvo človekovih pravic in svoboščin pri Svetu Evrope. »Ko bodo stvari popolnoma razjasnjene, pa bom vložil kazensko ovadbo zoper tiste posameznike, ki so s svojim neodgovornim in protizakonitim ravnanjem meni in moji družini povzročili veliko trpljenja in ponižanja...«
Sindikalni zaupnik
MORJE PRIPADA MLADIM
stran 2
WALDHEIM IN VATIKAN
ZDRAHARJI
stran 3
ISKRA HOLDING -Ml SMO ZAKONITI LASTNIKI
Boj za blagovno znamko Iskra
^ PULSAR
AU POTREBUJEMO VARNOSTNE INŽENIRJE?
Da, kategorično trdi predsedstvo ZSSS, ko za slovenske delavce terja take standarde varovanja njihovega zdravja, kakršni
veljajo v Evropski uniji.
Sindikalni zaupnik
Samo nekaj današnjih časopisnih naslovov in zadnjih agencijskih novic: V Slovenski Bistrici dvajsetletnik streljal na napadalca, Streljal na brata, Na Brniku zaplenili za 2.000.000 mark mamil, Zažgati ga je hotel, Štirje niso preživeli, Sredi Portoroža skoraj linčali nasilna fanta, Bomba in naboji, Pištolo je imel, Na Bregu pri Litiji odjeknila močna eksplozija, Bombaša iz Maribora še niso odkrili...
V enem dnevu!!! Če bi hoteli našteti še naslove vesti o ropih, vlomih, krajah, goljufijah, bi nam za to zmanjkalo prostora. V enem dnevu!!!
Tu in zdaj. Nobenih retoričnih vprašanj več: postali smo dežela nasilja, kriminala, samomorov, posilstev, od alkohola in mamil omamljenih, in to žal vse mlajših Slovencev.
Odslej lahko po vsej Sloveniji zamenjate svoje certifikate za delnice PULSAR
Oil/13 13325
Diktatura bleferjev
V Sloveniji je bilo po globalnih političnih spremembah pred štirimi leti pričakovati krizo njenega vrednostnega sistema. Nihče pa takrat ni mislil, da bo ta tako huda in da bo dosegla tako absurdne razsežnosti. Prišli smo tako daleč, da ne vemo več, kaj je fikcija in kaj resničnost. To pa je veliko hujši problem od urejanja razmer v gospodarstvu, sociali, politiki. Tembolj, ker se zdi normalizacija družbenih razmer zelo oddaljen cilj, dokler ne bomo vedeli, kdo je kdo, kaj je kaj, kaj je prav in kaj narobe.
Poglejmo nekaj primerov. Zdravniki se po plačah primerjajo s črpalkarji. O absurdnosti položaja v tem primeru niti ne kaže izgubljati besed. Ve se le, da ti bencin lahko natoči človek s končano osemletko, pa tudi to ni pogoj, medtem ko kirurški rez lahko naredi le zdravnik, ki je moral poprej drgniti šolske klopi domala dvajset let, zraven pa se seveda še praktično usposabljati.
Ali pa primer z razvpitimi investicijskimi skladi, ki se ta čas koljejo med seboj za certifikate državljanov. Gre za institucije sistema, ki naj bi povečale donostnost nekdanjega družbenega kapitala, ali fikcijo, ki so jo kot svojo priložnost zaznali predvsem finančni špekulanti, da bi na lahek način prišli do velikih zaslužkov. Kdor je kdaj vtaknil nos v ekonomsko teorijo, o tem ne more dvomiti. Profesor Mencinger kot poslednji Mohikanec opozarja, da v tej namišljeni zgodbi o uspehu manjka nekaj bistvenega, in sicer denar, ki ga je treba precej pošteno zaslužiti in potem smotrno vložiti, da bi ta zgodba lahko vzbujala realne upe na boljše čase. Brez tega še nobena družba na tem svetu ni postala gospodarsko uspešna in cvetoča. Toda medijski pritisk v službi lahkega reklamnega zaslužka z lahkoto preglasi strokovno utemeljen analitični glas. Pri tem ga podpira država oziroma aktualna oblast, ki v delitvi papirjev vidi predvsem priložnost, da si dolgoročno utrdi gospodarske temelje oblasti. Zato imajo prav tisti, ki pravijo, da je v teh časih treba biti zraven. Pri koritu namreč.
Nova afera?
DE št. 35, 11. 8. 1994
Celo gospod Jože Smole, nekoč sam novinar in urednik, podlega ne(o)demokratični praksi, da je treba nevšečne članke sesuti v časopisu, kjer niso izšli. Imelo me je, da bi odgovor na njegovo kritiko, uperjeno zoper moje prispevke v Delu, objavljeno pa v Delavski enotnosti, poslal Slovencu ali Večeru, vendar nisem pristaš modrosti: Nad bedastoče s še večjimi beda-stočami!
»Avtorji te najnovejše gonje (zoper našo dolgoletno, zlasti materialno podporo zamejskim Slovencem) so prevzeli in ponovili glavne obtožbe He-imatdiensta in italijanskih ne-ofašistov,« ugotavlja Smole. V resnici smo »avtorji«(?) samo povzeli, velikokrat dobesedno, navedbe iz strogo zaupnih zbirnih poročil, ki so jih sestavljali tudi preverjeni podaniki tedanjega predsednika RK SZDL, tovariša Jožeta Smoleta, ta pa je bil hkrati eden od njihovih prejemnikov. Gospod Smole torej dobro pozna kočljive podrobnosti, uvrščene med državne skrivnosti prejšnjega režima, iz katerih sem si kot pisec seveda dovolil potegniti nekatere samoumevne sklepe. Kajti po
poldrugem desetletju šolanja in 25 letih poklicne prakse menda smem dva in dva Sešteti v štiri.
»Očitno gre za poskus, da bi na liniji napadanja in razvrednotenja vsega, kar se je delalo več kot štirideset let, sfabricirali še eno politično afero,« je kategoričen Jože Smole. Ali res? Če je vsebina štiridesetletnega dela po svoji naravi in izvedbeni tehniki neoporečna, potem afere ne more biti. Delo je objavilo za absorpcijsko sposobnost povprečnega bralca že skoraj preveliko dozo dejstev, številk in podatkov, ki jim doslej ni še nihče odkrito očital neverodostojnosti. So pa doživeli poplavo zavrnitev v obliki posplošenih, nekoč dobro znanih »stavova i ocjena«, na kakršne sem se odločil reagirati le izjemoma, v primeru gospoda Smoleta. Ta namreč gladko ignorira, denimo, vprašanje, kje so zdaj famozne hranilne knjižice, do leta 1990 shranjene na sedežu SZDL; raje se loteva razgaljanja osti »afere«, kijih sam pri najboljši volji ne vidim, čeravno svoj tekst znam skoraj na pamet.
Mednje (med neobstoječe osti) poleg drugega sodi »obtožba, da so politični in državni predstavniki SR Slovenije neodgovorno ravnali z denarjem davkoplačevalcev, ker so ga dajali tudi slovenskim organizacijam v Italiji, Avstriji in na Madžarskem«. Smole si tu privošči skrajno nesramno zavajanje javnosti, saj sem v vsakem nadaljeva-
nju zgodbe najmanj enkrat namenoma poudaril, da je v civiliziranem svetu pomoč manjšinam zunaj meja matične države samoumevna dolžnost slehernega naroda. Vendar ne netransparentna, ideološko selekcionirana (diskriminacijska), kontrabantar-sko zasnovana, nenadzorovana in prek peščice pravovernih izbrancev speljana pomoč, ki so jo v zadnji fazi celo mnogi Smoletovi oblastni sopotniki imenovali »izvenu-stavna«.
Jože Smole je očitno goreč pristaš načela kontinuitete s prejšnjim režimom, in sicer tudi v stoterih operativnih, upravljalskih in obnašalskih tehnikah. To je vsaj enako nevarno, kot če bi se odločili preklopiti na manire in obrazce Avstro-Ogrske ali predvojne Jugoslavije, v kateri prav tako ni bilo vse a priori zanič. Je potlej čudno, če se boji ustanovitve preiskovalne komisije, ki kajpak ne bi ugotavljala, »zakaj so v prejšnjem režimu vodili politiko vsestranske podpore zamejskim Slovencem«; bolj verjetno bi jo živo zanimalo, kdo je do konca vztrajal pri dvojnih merilih dodeljevanja pomoči in pri mačehovskem odnosu do svetovnonazorsko nesprejemljivega pola rojakov v sosednjih državah, hkrati pa dva milijona dvonogih ovac v matični staji držal v blaženi nevednosti.
Je g. Smole prespal nastop njegovega in našega predsednika, ki je pred leti dejal, da
»nič več ne bo tako, kot je bilo«? Ali pa sta med znamenitim govorom morda oba držala fige v žepih?
Igor Guzelj, Delo
Socialdemokrati
o certifikatih
V	zadnjem času, ko so mediji polni reklam pooblaščenih investicijskih družb, se mnogo ljudi zaskrbljeno sprašuje, kaj storiti z lastninskim certifikatom.
V	Socialdemokratskem gospodarskem forumu želimo državljane in državljanke Slovenije opozoriti, da je časa za vložitev na voljo še leto dni. Rok za vložitev certifikatov je julij 1995, zato se lahko v tem času temeljito pozanimate o tem, kam bi bilo najpametneje investirati svoj delež. Če ste se kljub temu odločili, da boste certifikat vložili zdaj, svetujemo, da se dobro informirate o tem, čigav kapital je za posameznimi družbami oziroma, kdo bo upravljal vaš certifikat.
Informacije in nasvete v zvezi z lastninskimi certifikati bodo posredovali tudi strokovnjaki Socialdemokratskega gospodarskega foruma na Komenskega 11 v Ljubljani.	j0ge Zagožen,
predsednik SGF
V senci teh dogodkov živi Slovenija svoje, drugačno življenje. Pred dnevi sem se pogovarjal z družino v Sodražici, ki je pravkar pognala računalniško krmiljeno žago. Delovni dan družine traja brez izjeme 16 ur. In njen najstarejši član mi je s ponosom povedal, da je bil več milijonov mark vredni gospodarski objekt zgrajen brez tolarja posojila. Se pravi izključno iz lastne akumulacije. Tu ni blefiranja in ne lahkega zaslužka. Je uspeh, ki temelji na žuljih, znoju, znanju in silni volji. In vrednota, ki ima domovinsko pravico v vseh civiliziranih in uspešnih deželah.
Vendar se ta in podobne vrednote skrivajo v medijski senci. Zakaj? Zato, ker ne vemo, kaj je prav in kaj ne. Prav zaradi tega je Slovenija izpostavljena torturi vseh vrst bleferjev. Posebej tistih, ki jih je zgodovinsko naključje pripeljalo h koritu zakonodajne in izvršne oblasti. Ti zdaj sprejemajo zakon (o političnih strankah), s katerim nam praktično uzakonjajo diktaturo koalicijske partitokracije. Račun zanjo se nam prepričljivo kaže v stroških na enoto družbenega proizvoda oziroma v obremenitvah plač kot najpomembnejšega polnilca omenjenega korita.
Problem je tem večji, ker je pri oblikovanju družbenih vrednot odločilna prav zakonodajna in izvršna politična volja. Ta pa je takšna, da nabija davek na davek za kreativno in strokovno uspešno delo, iz katerega polni lastno korito. Hkrati vzpostavlja sistem parazitskih družbenih institucij, ki nimajo nič skupnega z našim primerom iz Sodražice.
In posledice? Te so na dlani. Zdravnik se po plači primerja s črpalkarjem. Finančni špekulant pobira smetano družbene akumulacije, ki jo v medijski senci ustvarja zapostavljeni in omalovaževani delavec. Državni funkcionar z zakoni določa, kaj in koliko od te smetane pripada njemu. Dokler pa bodo prve strani časopisov polne takšnih »vrednot«, bo zgodba o uspehu zgolj puhlica cenenega agitpropovskega navdiha.
m
časopis slovenskih J delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: _______________________________________________
Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________
Podpis naročnika:
Ločitev cerkve od države po slovensko
Za Slovenijo, ki gradi demokracijo na polomu dveh totalitarizmov - meščanskega izpred druge svetovne vojne in komunističnega po njej, vprašanje ločitve cerkve od države na področju javnega šolstva ni samo eno izmed množice vprašanj, glede katerih lahko po lastni pameti in presoji, daleč od oči prizadete javnosti, kupčkajo najmočnejša laična stranka na eni in Vatikan ter slovenska rimokatoliška cerkev, oprta na domače krščansko obarvane strankarske naveze, na drugi strani. Vse, kar je glede te teme doslej pricurljalo v javnost, kaže, da se dogaja natančno to.
Takšno reševanje tega občutljivega problema je politično zgrešeno ravnanje, saj gre za eno tistih vprašanj razumevanja demokracije, glede katerega je nujno potrebno JAVNO doseči čimvečjo stopnjo demokratičnega družbenega soglasja. Primerjava razhajanj v stališčih vladnih pogajalcev in glasnika katoliške cerkve, dr. Rudija Koncilije v zvezi z uvedbo predmeta religija in etika v vse javne osnovne in srednje šole takoj pokaže na dve povsem različni razumevanji demokracije.
Za temi razhajanji sta povsem različni razumevanji odnosa med državo in cerkvami, državo, cerkvami in JAVNIMI šolami.
Za vladnimi pogajalskimi pozicijami je prepričanje, da je verska opredelitev človekova zelo intimna in strogo individualna pravica, in da država najbolje varuje svobodo vesti slehernega svojega državljana in državljanke, kajti zanj so po Ustavi enaki katoličani in Jehove priče, protestantje in muslimani, verniki Krišne, ateisti in bogoiskatelji, tako da v JAVNI ŠOLI o vprašanjih religije mladi dobijo čim bolj objektivno sliko vseh pomembnih zgodovinskih dejstev in dosedanjih spoznanj o različnih verstvih in spoznajo, zakaj sta VERSKA TOLERANCA in SPOŠTOVANJE DRUGAČ-
NEGA PREPRIČANJA SOČLOVEKA AKSTOM SLEHERNE RESNE DEMOKRACIJE, verska vzgoja pa je stvar svobodne odločitve in organiziranosti staršev v njihovih verskih skupnostih.
Iz predlogov slovenske katoliške cerkve, zlasti če jih opremo na utemeljitve dr. Rudija Koncilije, pa štrli želja po etičnem monopolu ali vsaj odločilnih privilegijih slovenske »večinske verske skupnosti.«
Dr. Koncilija namreč čisto brez ovinkov zapiše:
Država in Cerkev sta res bistveno različni in med seboj neodvisni ustanovi, in v tem smislu sta ločeni. Vendar nista brez povezav. Obe imata opravka v večini z istimi ljudmi. Vsak vernik je hkrati državljan. 41 člen slovenske ustave pravi: »Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo.« Država, ki jim to pravico daje, jim je dolžna omogočiti to pravico uresničevati. Jim je torej dolžna omogočiti takšno šolo, ki jim bo pomagala njihove otroke versko in moralno vzgojiti. Zato je dolžna financirati tudi konfesionalne predmete v šoli, ki so za tako vzgojo potrebni.«
V demokraciji, ki resno jemlje svobodo vesti, šolo pa kot osrednje sredstvo socializacije mladine v duhu vsakršne medsebojne strpnosti in spoštovanja drugačnosti, ni mogoče z argumentom večine in enačenja še tako večinske verske pripadnosti z državljansko pripadnostjo SPREMENITI VERSKO SKUPNOST VEČINE SLOVENSKIH DRŽAVLJANK IN DRŽAVLJANOV V DRŽAVNO CERKEV, RIMOKATOLIŠKO VERO V DRŽAVNO VERO, KATOLIŠKE TEOLOGE, UČITELJE PREDMETA O RELIGIJI, PA V PLAČANE DRŽAVNE USLUŽBENCE JAVNIH IN PRIVATNIH ŠOL.
Povsem napačen je tudi sklep dr. Koncilije, da je stališče, po katerem ustanove, ki ne zastopajo vseh državljanov, nimajo pravice do monopola nad etičnimi načeli, hkrati tudi strahotna zmota, po kateri ima pravico do takega monopola DRŽAVA.
Imenovati se demokratična, ima pravico le država, ki take vrste monopol dosledno preprečuje, ne glede na to, ali si ga poskuša prilastiti uzakonjena komunistična avantgarda ali duhovščina večinske vere v neki družbeni skupnosti.
Iz odpora do slovenskega klerikalizma se je rodil in je v zelo dramatičnih zgodovinskih okoliščinah prevladal komunistični politični in etični monopolizem. Ta je bil v marsičem napačen odgovor na napačno ravnanje predvojne katoliške cerkve in večinske, katoliške stranke tistega časa.
Demokratični levičarji smo to zmoto postopoma uvideli in popravili. Bilo bi bolj tragično kot komično, če bi se zdaj vrnili na izhodišče, iz katerega seje v veliki meri rodila. Način, na kakršnega je marksizem po drugi svetovni vojni, zlasti v sedemdesetih letih, vstopal, kot obvezna učna vsebina v osnovne in srednje šole, je tej izredno inspirativni znanstveni teoriji odvzel tisto, kar je za znanstveno teorijo najpomembnejše
-	pravico ljudi, da svobodno preizkušajo njegovo znanstveno veljavo. Iz resne znanosti je nastala osovražena, pogrošna politična ideologija in samo najbolj pogumni intelektualci si pri nas še upajo omenjati marksizem kot relevantno znanstveno teorijo.
Način, na katerega zdaj rimokatoliška cerkev poskuša pripeljati svoje nauke v slovensko javno šolo, bi katoliški veri vzel tisto, kar je za sleherno iskreno versko prepričanje najbolj bistveno
-	značaj individualne življenjske
izkušnje in svobodno pridobljenega sistema etičnih vrednot.
Globoko osebno iskanje božjega bi se spremenila v pristanek na hinavščino družbenega udobnega večinskega moralnega in verskega prepričanja.
Če bi slovenske tozadevne probleme presojala po merilih nekdanjega slovenskega rdečega klerikalizma, ki je vero obravnaval zgolj kot »opij ljudstva«, rimokatoliška cerkev pa zgolj kot idejno podpornico izkoriščevalskih razrednih oblastnikov - fevdalcev in kapitalistov - bi taki neumnosti slovenske rimokatoliške cerkve morala samo privoščljivo zaploskati. Ni je namreč boljše poti za hitro razkristjanjevanje družbe, kot je spreminjanje katoliške verske vzgoje v obvezen šolski predmet!
Toda vodnjaki upanja, iz katerih človeštvo črpa energije za svoje napredovanje k boljšemu, so v evropski civilizaciji vse preveč usahli, da bi si zreli ljudje smeli privoščiti na tak način uničevati vire, ki jih polnijo. To pa so tako humanistična znanstvena spoznanja kot iskreno čutenje svetega, ki vsak po svoje širijo obzorja resnične človečnosti.
Vprašanje verske vzgoje v javnih šolah je po mojem tako pomembno za družbeno soglasje glede razumevanja bistvenih prvin naše mlade demokracije, da bi bilo treba o njem odločiti - na referendumu.
Prepričana sem, da je demokracija v Sloveniji dosegla raven, ko velika večina ljudi ve, da mora država poskrbeti, da bo javna šola učila mlade ljudi svobodno in kritično misliti in strpno živeti z različnostjo drugega, starši pa so tisti, ki morajo svobodno odločiti, ali in kako sami ali v svojih cerkvah - želijo svojim otrokom omogočiti tudi razumevanje in morebitno sprejemanje svojih moralnih vrednot in verskih izkušenj.
Sonja Lokar
Ustanovitelji in vpisna mesta: PROXY d.d., Ljubljana / BONA FIDE d,d. Koper / TMB d.o.o. Maribor
stavite na strokovnjake
v Ljubljani, Kotnikovo 2 in v Mariboru, Partizanska lila/ TRIMO d,d., Trebnje, Prijateljeva 12, AIUR GROSUPLJE, Adamičeva 10, c. Gubčeve brigade bi Trebnje in c. I borcev 17, Brežice
Borznoposredniška hiša
PROXY
Dalmatinova 2, Ljubljana
061
d d im
1 časopis slovenskih ^ delavcev
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 1316-163, 313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipot), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,311-956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka stane 175 tolarjev • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Čiril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič
Z nadvse umestnim opozorilom in obvestilom se je te dni oglasil dr. Jože Zagožen iz socialdemokratskega tabora. Namreč, da z vlaganjem certifikatov pri pooblaščenih investicijskih družbah ni treba ravno hiteti, saj
bo rok za njihovo vložitev potekel šele sredi prihodnjega leta.
Omenjene družbe so s svojo propagando, v katero so mnoge od njih vložile velike denarje, ustvarile prav nasproten vtis.
Certifikata se je treba čimprej znebiti, sicer da bo prepozno.
Seveda je opazno tudi, da vsaka družba vsiljuje mnenje, da bo certifikat najbolje naložen prav pri njej, nobena pa v svojih propagandnih sporočilih ne pove, zakaj da je najboljša.
Propagandna in siceršnja bitka za certifikate ne daje samo slutiti, marveč kar naravnost pove, da gre za posel stoletja, saj se sicer za te papirje ne bi tako vztrajno tolkli vsi - od bank do novih družbenikov in družb, med katerimi nekatere kar močno strankarsko dišijo. Bitka za certifikate je pravzaprav bitka za lastninski delež v družbeni lastnini, včasih bi temu rekli prerazdelitev kapitala. Sedanje snubljenje imetnikov certifikatov je pravzaprav šele začetek poti k novim koncentracijam kapitala, te pa bodo nastopile takrat, ko se bo pričelo trgovanje z delnicami, pridobljenimi s pomočjo certifikatov. V pesimističnem razpoloženju lahko celo posumimo, da so morda nekatere investicijske družbe nastale zgolj zato, da bi kasneje propadle in postale lahek (načrtovani?) plen zbiralcev kapitala po nizkih cenah.
Dr. Zagožen ima zato zelo prav, ko opozarja, da se je pred vložitvijo certifikata dobro pozanimati, čigav kapital je za posamezniki investicijskimi družbami in kdo bo upravljal vložene certifikate. Prav zanimivo je, da se mediji, predvsem tisti, ki so si za svoje božje poslanstvo izbrali razkrivanje gospodarsko-političnih nečednosti, še nič ne ukvarjajo z investicijskimi družbami, kar bi bilo za ljudi precej bolj koristno kot pa opisovanje dvajset in več let starih grehov, ki se tako ali tako ne dajo več popraviti in razen slabe volje od tega nihče ne bo imel nič. Poslu stoletja je treba namreč gledati pod prste od samega začetka. Prav nobene koristi ne bo, če bo nekdo čez deset let začel ugotavljati, kaj vse je bilo narobe v »času certifikatov« in kakšne morebitne packarije so se dogajale. Takrat bo vlak že davno odpeljal, zgodbe o prevarah bodo šlager, veliko ljudi pa morda še brez tistega malo denarja, ki so ga dobili za svoja dolgoletna odrekanja v korist družbene lastnine.
Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik je te dni najbolj napadani mož v slovenski politiki, ker je predlagal sodni pregon proti odgovornemu na televiziji. Zgodba je znana, gre za izdajo državne skrivnosti. Go-
Ovinek
spod Rigelnik je najbrž že dobro premislil, preden se je lotil tega podjetja, in najbrž je pričakoval tudi take reakcije, kakršne se mu sedaj dogajajo. Domala vsi po vrsti pač obsojajo njegovo potezo. Kratiti novinarstvu svobodo izražanja ne more biti stvar, ki bo deležna demokratične podpore.
Zanimivo pa je, da se Rigelnikovi kritiki sploh ne ukvarjajo z bistvom »Rigelnikovega problema«, to pa je varovanje zakonitosti, za katerega je Rigelnik, kot predsednik najvišjega oblastnega telesa v državi prvenstveno zadolžen. Iz parlamenta je doslej pricurljalo že toliko državnih skrivnosti, da je prav čudno, da njegovemu predsedniku že prej ni prekipelo. V državi in v parlamentu se je celo začelo ustvarjati vzdušje, da je državni prijatelj številka 1 in celo heroj, tisti ki nekako skrivnost spravi v javnost.
Zato se zdi, da se Rigelnik pravzaprav sploh ni spravil na Ambrožiča, marveč na tiste, ki sicer radi sejejo za zaprtimi vrati o za javnost »neprimernih« zadevah, nato pa se pred zastopniki te iste javnosti, torej z novinarji, postavljajo s serviranjem tajnih informacij, kar je kajpak dvoličnost brez primere. Novinarji bodo vedno vrtali za skrivnostmi in njihova dolžnost je, da jih spravijo v javnost, če do njih pridejo. Če nič drugega že zato, da s tem pokažejo kako slabo zna država s svojim aparatom varovati svoje skrivnosti, skrivnosti pa ima in jih bo vedno imela vsaka država.
Druga stvar pa je, če skrivnosti spravljajo v javnost tisti, ki so prvi zadolženi za zakonitost v državi, in mednje sodijo predvsem poslanci. Zato se kar zdi, da se bodo na primeru Ambrožič med seboj moral »zrukati« predvsem poslanci. Za reči, ki jih je objavil Ambrožič, so se sami dogovorili, da jih bodo sejali na zaprti seji parlamenta, potem pa so se šli nabiranja političnih točk s svojim koketiranjem z javnostjo. To so si seveda lahko privoščili zato, ker se doslej še nikomur niti las ni skrivil, če je izblebetal kaj, česar po zakonu ne bi smel. Rigelnik se kajpak ni mogel s pomočjo tožilstva neposredno spraviti na svoje poslanske kolege, saj bi šele to bil pravi škandal. Kot kaže, je šel po ovinku, vendar je tudi to bolje kot nič, kot zatiskanje oči pred norčevanjem iz zakonov. Zato kljub vsemu Hermanu Rigelniku kaže v tej zadevi dvigniti palec.
Boža Gloda
Polemika
Zdfaharji
Piše: Martin Ivanič
Vsakomur je jasno, da se slovenska narodna emancipacija ni začela in končala v letih 1989/ 92, ko je bila osamosvojitev Slovenije formalno
_____________izpeljana in potrjena z mednarodnim
priznanjem nove države. Dejansko gre za proces, ki sega najmanj v 1848. leto, ko smo dobili znameniti program Zedinjena Slovenija. Z njim smo - če govorim poenostavljeno - svoje narodnostno uveljavljanje s kulturnega razširili tudi na politično polje.
je t.i. jugoslovanar, ker pravi, da Jugoslavija ni bila samo gnojnica, da je morda tudi kakšen prikrit boljševik, ker ga pač prejšnji režim navzlic kritičnim pogledom ni kar zaprl itd. Žalostno - pa ne toliko za Grafenauerja, kolikor za spolitizirane kvazi znanstvenike!
Naš praktični skok v demokracijo in dejansko tudi v stadij nacije je bil bolj defekten. Ni se nam več bilo treba kregati, na koga se nasloniti, pa so prepire oživili razni politični zafrustriranci. Predsednik »narodne« skupščine France Bučarje ob zatonu »komunistične ere« maja 1990 bombastično in spolitizirano vzkliknil, da se na Slovenskem končuje državljanska vojna. Lepo vas prosim! Ni dvoma, da komunisti po 1945 marsikdaj niso bili vzor braniteljev narodovih interesov. Toda celo takrat, ko so vsi v Jugoslaviji pravilno opažali veliko nacionalno enotnost Slovencev in slovenske komuniste obtoževali, da imajo plačano opozicijo, s pomočjo katere »rušijo Jugoslavijo«, so prenapeti politikanti pod Alpami meketali na način, ki je moral doseženo notranjo enotnost uničiti.
V prizadevanjih za uresničitev tega programa so se Slovenci, pravzaprav slovenski politični tabori prepirali kakor vrabci v žitu in vsem, ki njihovemu zorenju v narod in pozneje v nacijo (kar naj pomeni narod z lastno državo) niso bili naklonjeni, na vse pre-tege pomagali. Dileme naših prednikov so izhajale iz prepričanja, da smo kot narod za samostojno življenje premajhni in da se moramo zavoljo tega nasloniti na katero od tujih sil. Prepirali so se torej o tem, na koga in na kakšen način se pri tem vezati.
Ko so se naši dedje naposled odločili, da bo to Jugoslavija, smo res v marsikaterem pogledu iz dežja stopili pod kap. Ugledni zgodovinar, akademik Bogo Grafenauer, za katerega sam bog ve, niti pomotoma nikoli ni bil boljševik, prej ravno obratno, je večkrat dokazoval, da Jugoslavija za Slovence ni bila samo poguba in nazadovanje, marveč tudi prednost. Opozoril bom samo na argument, ki kaže, kako se je v Jugoslaviji za razliko od Avstrije, Italije in Madžarske slovensko narodnostno tkivo kljub nazadovanju daleč najbolj ohranilo, v številnih pogledih pa tudi napredovalo. V sedanjih časih, ko ljudje svojo političnost kažejo predvsem z omalovaževanjem in razvrednotenjem vsega, kar je bilo pred sedanjo politično ero, je tudi ta ugledni znanstvenik z orjaškim znanjem (in gotovo marsikatero majavo tezo!) doživel pravcati pogrom, češ da je domala narodni izdajalec, ker v zvezi s slovensko - hrvaško mejo opozarja na realizem, da
Sam prav ognjevito zagovarjam stališče, da je treba v slovenski družbi brez velike milosti zatreti vse barabe, ki ropajo in ponižujejo narod in njegovo državo. Toda nikoli ne bi zaradi barab na zatiralce in zatirance razdelil kar vseh Slovencev. Kdo lahko iskrenega vernika kratkomalo razglasi za sokrivca krvave katoliške inkvizicije? Toda prav po tej analo-rnnnnin kritiki nrpAŠniP. dobe
Waldhelm In Vatikan
Piše: Jože Smole
Zakaj se je Vatikan odločil podeliti papežev viteški red »Ordine Piano« moralno sporni osebnosti Kurtu Waldheimu? Zakaj je to storil pra v sedaj, ko se o njegovi preteklosti ni več razpravljalo? Ali gre za oceno, da je »dobremu katoličanu« treba odpustiti vse grehe, še posebej njegovo nacistično preteklost, in ga iz pragma tičnih razlogov moralno rehabilitira ti?
kan prekršil diplomatsko izolacijo Kurta Waldheima. Pred tem so ga že dvakrat sprejeli. Tragično je, da je do tega novega objema prišlo kmalu po podpisu sporazuma med Vatikanom in Izraelom o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, s čimer se je končalo obdobje velikih napetosti. Papeževe obtožbe antisemitizma in rasizma so bile močne v preteklosti. Počastiti takšno osebo, kot je Kurt Wald-heim, pa pomeni ignorirati zgodovino in je to grozljiva črna pika.«
Pri tem najnovejšem političnem koraku Vatikana vendarle ni povsem jasno, kaj je pravo ozadje tega in kaj se s tem hoče doseči. Ali gre za posebno vrsto pragmatizma, ki se sploh ne ozira na splošno sprejete mednarodne protifašistične moralne norme?
Sploh ni sporno, da je Kurt MValdheim bil razmeroma uspešen generalni sekretar Združenih narodov, in da ima zasluge tudi pri sprejemanju mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah.
Toda nekaj povsem drugega je bila njegova vloga v nacističnem režimu, ki so jo odkrili šele podatki, objavljeni v osemdesetih letih. Ali jih je mogoče zanikati (ali ignorirati) s preprosto trditvijo, da gre za »dobrega katoličana«?
Če bi Vatikan Kurta Waldhci-ma odlikoval v času, ko je bil generalni sekretar Združenih narodov, bi to bilo normalno. Nekaj povsem drugega pa je, da mu je prav sedaj izkazal to posebno čast.
Odraščajoča lastna vrednost
Piše: Geza Pilo
Prepričanje, da imamo starši zelo velik vpliv na osebnost svojega otroka, vse prepogosto pripelje do napačnega mnenja, da smo odgovorni tudi za vsako plat njegovega čustvenega življenja. Zato ob pogledu na nesrečnega otroka nismo samo zaskrbljeni, marveč si delamo tudi očitke.
Pred nekaj leti so prišle v javnost obtožbe o nemoralnem početju Kurta MValdheima. Razni podatki ga bremenijo, da je med drugo svetovno vojno kot obveščevalni oficir sodeloval v krutih operacijah hitlerjevskih vojaških enot proti civilnemu prebivalstvu in vojnim ujetnikom v Jugoslaviji in Grčiji. Ponavljale so se tudi trditve, da je kot član nacistične stranke podpiral politiko množičnega fizičnega uničevanja Židov.
Te hude obtožbe so prišle na dan, ko se je Kurtu Waldheimu iztekla funkcija generalnega sekretarja Združenih narodov in je bil že predsednik Avstrije. Wald-heim je seveda v svoji obrambi zatrjeval, da je moralno čist, da je žrtev »podlih intrig« političnih nasprotnikov. Toda hudih obtožb nikoli ni uspel zanikati s prepričljivimi dokazi. Najmanj kar z gotovostjo lahko trdimo je, da je VJaldheim bil v mednarodni javnosti ožigosan kot moralno oporečna osebnost.
Mnoge države so dale uradno jasno vedeti, da je Kurt Waldheim nezaželena oseba. To je seveda imelo posledice. Kot predsednik Avstrije ni mogel obiskovati drugih držav in je bil dejansko mednarodno izoliran. Edina izjema v takšnem mednarodnem ravnanju je bilo stališče Vatikana, ki je Kurta VValdheima dvakrat gostil.
Najodločneje so proti njemu
ukrepale ameriške oblasti. Državni tožilec Edivin Meese je leta 1987 Kurtu Waldheimu prepovedal vstop na ozemlje ZDA. To odločitev je obrazložil s trditvijo, da je Včaldheim s posredovanjem obveščevalnih podatkov sodeloval pri mučenju in ubijanju protinaci-stov in pri množičnih deportacijah v koncentracijska taborišča. Ta prepoved je še danes v veljavi.
Ko Waldheim ni bil več predsednik Avstrije, se je v mednarodni javnosti prenehalo razpravljati o njegovi vlogi v času Hitlerjevega režima. Šel je enostavno v pozabo. Nedavno vatikansko odlikovanje pa ga je ponovno spravilo v javnost.
Prejšnji mesec je bila v vatikanski ambasadi na Dunaju posebna slovesnost, na kateri so Kurtu Waldheimu izročili papežev viteški red »Ordine Piano«. V uradni obrazložitvi je rečeno, da gre za uglednega katoličana, kije kot generalni sekretar Združenih narodov veliko storil za zaščito človekovih pravic.
O takšnem izkazovanju časti fValdhcimu nisem zasledil nobene vesti v našem tisku. Mnogi svetovni časniki pa so temu koraku Svetega sedeža namenili pozornost. V ameriškem tisku so bili tudi zelo kritični komentarji. V »The Washington Post« v uvodniku med drugim beremo tole:
»Ni se zgodilo prvič, da je Vati-
Toda, mora nam biti jasno tole: Če naš, drugače vesel otrok ždi na stolu, to ni nujno povezano z našim ravnanjem. Naši fantje in dekleta s tem samo kažejo vedenje, ki pelje k razvoju normalne in samostojne osebnosti. In čeprav še tako sočustvujemo z njimi - moramo jim pustiti pravico, da sami prebolijo ta boleča stanja.
Medtem ko otroci odraščajo, doživljajo občutke največjega veselja in najgloblje potrtosti; nič ni trajnega.,. Vzemimo osemletnega fanta: ta se sramuje svojega drobnega, toda še nerazvitega telesa. Vsi njegovi prijatelji so večji, močnejši in znajo veliko bolje telovaditi. Ali enajstletno dekle: zjutraj, ko se oblači, je včasih obupana. Če si zatlači bluzo za krilo, se vidi, da ni ozka v pasu; in njena
majica poudarja, da nima prsi, volnena jopica pa ji sega samo do širokih bokov. Medtem ko človek tvega te prve korake od otroštva do odraslega, se notranji nemir, ki je s tem povezan, še močno okrepi zaradi telesa, ki za ta prehod očitno še ni zrelo.
Niti eni niti drugi starši iz opisanih primerov ne morejo izbrisati s sveta skrbi svojih otrok, čeprav zagotavljajo fantu, da bo kmalu odrasel v močnega fanta, in dekletu, da bo njena postava počasi postala bolj ženska in lepša. Starši ne morejo v celoti premostiti razlike med tistim, kar bi otroci radi bili, in tistim, kar v trenutku so.
Pomisliti mormo tudi na to, kako pomembno vlogo v otroko-
vem razvoju igrajo učitelji. Ankete med osnovnošolsko mladino kažejo, da je pri več kot četrtini otrok šola zelo pomemben dejavnik za občutek lastne vrednosti. Pokazalo se je, da se v času šolanja veliko prej razvijejo manjvrednostni kompleksi kot občutek samozavesti. Pogosto lahko učitelj uniči več, kot lahko starši popravijo.
Četudi otrok dobro napreduje, je pogosto napet, ker svojih izkušenj še ne more pravilno razvrstiti in predelati. Tudi duševni razvoj še traja in tako se dogaja, da otroci poskrbijo za tako potrebno potrditev s tem, da se odločijo za presenetljivo dosledno vedenje. Ta notranji upor pa lahko traja zelo dolgo.
Otroštvo je posebno obdobje v življenju. Mogoče je celo, da vzgojitelji naredijo iz njega nenavadno obdobje. Navsezadnje pa za otroka ni nihče pomembnejši od matere in očeta. Še naprej bo ostala velika naloga, da bodo starši pravilno odmerjeno in premišljeno uporabljali svojo moč ter pravočasno popustili uzde in tako pomagali, da bodo njihovi otroci postali samostojni odrasli ljudje.
ima razloge, da je gorak partiji oziroma sedanji združeni listi, na neverjetno dolgovezen način blebeta o zločinskih komunistih (s katerimi je še nedolgo tega neokusno basal hrano in pijačo na njihovih uradnih in neuradnih zabavah). Velik del njegove kritičnosti v celoti sprejemam, zlasti še, kadar gre za goljufivo in manipu-lantsko obnašanje strankine vrhu-ške do njene baze oziroma volil-cev. Marsikaj bi tej kritični samo še dodal! V bistvu pa gre prav za tisto, kar bi M. Švare rad branil, a v resnici zapaca.
Ko govori o zločinskih komunistih, nikakor ne bi smel prezreti dejstva, da takšna pavšalna oznaka grobo zadene množico poštenih ljudi, ki so bili v partiji ter veliko in trdo delali prav zavoljo tega, ker so verjeli, da je komunizem tisto, kar razlagajo ideologi in je bilo skladno z njihovimi prvinskimi stremljenji. Ti ljudje so bili večkratno razočarani: v tem, da se je razletela njihova predstava o lepšem svetu in so se izjalovila njihova upanja, da bo naposled naporna setev dala kakšen sad; nič manj v tem, da so jih izigrali nekdanji vodniki.
Po kakšni in kateri etiki sedaj potrebujejo še Mladena Švarca, da jih zavoljo svoje osebne prizadetosti zmerja z zločinci? Po
enaki necivilizirani maniri žalijo ljudi, ki so že v prejšnjem režimu upali na boljše življenje in bili v skladu s svojim pričakovanjem povsem normalni in lojalni državljani, številni sedanji politikanti, med njimi potuhnjeni povzpetniki ali »kolaboranti« s prejšnjim režimom, le da si hočejo za vsako ceno napolniti malhe v enem samem mandatu, česar komunističnim veljakom res ni bilo treba - pač v skladu s prepričanjem, da je »njihov« sistem večen.
Morda se bo črni Mladen zakadil vame, da branim stari režim. Figo branim režim! Če ga popade, da greva mlatit pokvarjene oblastnike, sem takoj z njim. A žaliti ničesar krive »male« ljudi iz osebne prizadetosti, je nedostojno. Pod vsemi političnimi bra-tijami mali človek že tako prenaša preveč hudega!
Piše: Nevenka Hrovatin
Prii/atlzaciia -čudežni lekza učinkovitost slovenskega nospodaistva?
Letošnje poletne reklame na TV niso niti v znamenju Coca Cole niti različnih krem za sončenje niti kakšnih drugih, posnetih ob ustreznih asociacijskih položajih bolj vznemirljivih sezonskih artiklov. Osrednje mesto v EPP programu so si izborile družbe za upravljanje, ki nas z obrazi znanih Slovencev in z drugimi prepričevalnimi tehnikami vabijo, naj jim zaupamo svoje certifikate. Če so v začetku, ko smo prejeli lastninske certifikate, nekateri vendarle verjeli, da bodo delnice, v katere jih bomo pretopili, zares vredne toliko, kolikor na certifikatu piše, in da jim bodo za certifikate pridobljene delnice zagotovile vpliven glas pri sprejemanju upravljalskih odločitev ter zasluženo pobiranje donosov, so se do današnjega dne, tudi po zaslugi mnenj in komentarjev znanih slovenskih ekonomistov, še tistim najbolj prepričanim najbrž razblinile sanje o tem, da naposled postajajo iz delavcev kapitalisti. Reklame nas postopoma utrujajo, nenehnega bombardiranja smo že siti. Lastninski certifikati postajajo za večino samo še dodatno breme, s katerim si je treba beliti glavo, kot da bi ne bilo že drugih vsakdanjih skrbi za preživetje več kot dovolj. Ostaja nam pravzaprav samo še upanje, da bodo ne glede na to, ali bomo mi sami postali kapitalisti ali ne, vsaj tisti zaresni novopečeni kapitalisti poskrbeli za to, da nam bo vsem bolje. Obetamo si torej, da bo privatizacija vendarle poskrbela za tisto, kar je socializem zanemaril in zaradi česar je pravzaprav propadel, to je za učinkovito gospodarjenje.
Zadeve pa niso tako preproste in nekoliko se bo treba odpovedati tudi takšnim še živečim iluzijam. Nikakor ni mogoče pričakovati, da bo že sama privatizacija poskrbela za ekonomsko učinkovitost. Pravzaprav so tudi nekateri snovalci lastninskega preoblikovanja na to že opozarjali, a so se njihova preudarna svarila v senci puščic in dima različnih privatizacijskih predlogov in tehnik kar porazgubila. Zato moramo ponovno opozoriti, zakaj ne gre linearno vzročno-posledično povezovati privatne lastnine z ekonomsko učinkovitostjo.
V ekonomski teoriji obstaja znana paradigma »tržna struktura - obnašanje - rezultati«. Predpostavlja, da tržna struktura določa obnašanje podjetij v panogi, obnašanje pa rezultate gospodarjenja, ki determinirajo ekonomsko učinkovitost. Ta zveza pa ni linearna in enosmerna. Dopušča tudi različne medsebojne in povratne vplive.
Tržno strukturo v grobem opredeljuje število podjetij v panogi in njihova distribucija po velikosti, stopnja težavnosti oziroma lahkotnosti vstopa in izstopa podjetij v panogo, različnost oziroma podobnost med proizvodi podjetij v panogi ter informiranost kupcev in prodajalcev o tržnih razmerah, to je o cenah kakovosti blaga, stroških, novih proizvodnih in tržnih priložnostih itd., upoštevati pa je treba tudi pogoje uvoza enakega ali podobnega tujega blaga. Tržna struktura je za marsikateri proizvod tehnološko pogojena, po drugi strani pa jo določa velikost trga oziroma povpraševanje. Težko si je na primer zamisliti, da bi v Sloveniji imeli več železnic (s tem mislimo tudi več tirov na istih prevoznih razdaljah), saj bi bilo s tehnološkega vidika to povsem neracionalno. Prav tako pa si ni mogoče predstavljati, da bi imeli samo eno mlekarno ali samo eno veleblagovnico.
Kako tržna struktura vpliva na obnašanje podjetij? V tistih panogah, kjer je malo podjetij, vsako pa ima precejšnjo tržno moč, je možno medsebojno dogovarjanje. Protimonopolna zakonodaja v zahodnih državah sicer prepoveduje neposredno dogovarjanje, toda možni so tudi tihi dogovori in druge pollegalne oblike sodelovanja. Takšno dogovorno obnašanje se kaže v rezultatih. Ker so podjetja medsebojno konkurenco zamenjala z dogo-
vori o cenah, količini prodaje, razdelitvi trgov itd., je možno visoke profite dosegati kar z dvigovanjem cen, namesto da bi bila prisiljena zniževati stroške. Še slabše je, če je tržna struktura monopolna, torej če je en sam proizvajalec v panogi. Tedaj so možnosti dvigovanja cen še večje, saj ni bojazni, da bi konkurenti kršili medsebojne dogovore. V nekonkurenčnih tržnih strukturah se torej rezultati obnašanja podjetij kažejo v visokih cenah in neupravičeno visokih profitih, v višjih stroških in zmanjšanem obsegu proizvodnje kot v konkurenčnih panogah. Optimalne rezultate oziroma maksimalno ekonomsko učinkovitost je poenostavljeno povedano mogoče zagotoviti samo v tistih panogah, ki imajo konkurenčno tržno strukturo.
Zanimivo je, da paradigma »tržna struktura-ob-našanje-rezultati« nič ne govori o lastninski strukturi. Ce so namreč podjetja izpostavljena konkurenci, bo ekonomska učinkovitost dosežena ne glede na to, ali so podjetja v privatni ali državni lasti. Pogoj za učinkovita državna pa tudi privatna podjetja seveda je, da niso izpostavljena paternali-stičnemu ujčkanju države.
Da nekaj logike te paradigme najbrž velja, se prepričamo že, če si zamislimo, kaj bi bilo, če bi država že v tej fazi privatizirala javna podjetja (elektrogospodarstvo, telekomunikacije, vodno gospodarstvo in komunalne dejavnosti, zemeljski splin) ter jih prepustila tržni stihiji. Privatni lastniki bi najbrž resda racionalizirali poslovanje in si prizadevali znižati stroške, vendar pa bi se težko odrekli vabljivi priložnosti čezmernega povečanja cen in prisvajanju monopolnih profitov. To je še bolj verjetno za tista javnostoritvena podjetja, ki se jim je država že v tej fazi odrekla (promet z naftnimi derivati), čeprav bi najbrž objektivno lahko uveljavila večji lastninski delež in ga nato brez težav odprodala, namesto da se je že vnaprej odpovedala zanesljivemu viru za enkratno neboleče povečanje državnega proračuna.
Naj na koncu še enkrat povzamem nauk, ki ga je mogoče izluščiti iz ekonomsko-teoretičnih dognanj. Ker tržna struktura določa obnašanje podjetij, ta pa njihove rezultate, ki pravzaprav pokažejo, kakšna je ekonomska učinkovitost poslovanja, si je treba prizadevati za vzpostavljanje tiste tržne strukture, ki daje najboljše rezultate. To pa je nedvomno konkurenčna struktura, s katero razumemo tudi potencialno konkurenco podjetij za vstop v panogo. Za učinkovitost gospodarjenja je konkurenčnost pomembnejša od lastninske strukture. Zato ne gre pripisovati prevelike teže privatizaciji, še manj pa od nje pričakovati, da bo deus ex machina slovenskega gospodarstva. S tem pa nikakor ne nameravam zmanjševati pomena privatizacije ali bolje lastninskega preoblikovanja podjetij, ki poleg privatizacije zajema tudi druge lastninske oblike. Določitev lastnikov podjetij je prav gotovo temeljni pogoj vsakega poskusa resnega gospodarjenja, toliko bolj, ker v tem procesu že krepko izgubljamo časovno tekmo z mnogimi vzhodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami. Ob tem pa se je treba zavedati, da bo v monopolnih panogah še vedno potrebna intervencija države, ne glede na to, ali bodo podjetja v privatni ali v državni lasti. Jasno je, da bo takšna intervencija potrebovala zavezništvo ekonomske stroke in ne morebitnih dnevnih interesov političnih koalicij. V paradigmi »tržna struktu-ra-obnašanje-rezultati«, pa je tudi mogoče najti vsaj nekaj pojasnil za zgodbo o dobičkih elektrodi-stribucijskih podjetij, ki smo se je mimogrede dotaknili prejšnji teden. Elektrodistribucijska podjetja so namreč lokalni monopoli in kot takšna bi utegnila, ne glede na to, v čigavi lasti so, s prevelikimi apetiti določati pribitke k odkupnim cenam elektrike, če jim država ne bo smiselno pristrigla peruti.
Boj za blagovno znamko Iskra
ISKRA HOLDING:
Ml SMO
ZAKONITI LASTNIKI
Pisali smo že o boju za solastništvo blagovne znamke Iskra, ki ga bijejo Iskra Števci d.o.o. iz Kranja in še 14 drugih Iskrinih podjetij, večinoma s področja Gorenjske, ter Iskra Holding d.d. na drugi strani. Nazadnje smo objavili (v 34. številki DE, 4. avgusta letos) nekoliko skrajšano, pa kljub temu obsežno pismo javnosti Združenja za sonosil-stvo blagovne znamke Iskra, katerega člani so Iskra Števci in omenjenih 14 podjetij Iskre. V njem ta podjetja pojasnjujejo svoje poglede na zadnja prizadevanja za razrešitev spora in na odnos Iskre Holdinga do le-teh. Obrnili pa smo se tudi na Jožeta Godca, ki je v imenu poslovodnega odbora Iskre Holdinga zadolžen za pojasnjevanje tega spora novinarjem, in ga prosili za mnenje o očitkih, ki jih je Združenje za blagovno znamko v odprtem pismu naslovilo na Holding. Še prej pa smo mu morali dati prebrati pismo združenja, ker ga, po njegovih besedah, holding ni prejel. Godec je seveda vse očitke gladko zavrnil, na koncu razgovora pa še dodal: »Počasi se bomo morali začeti drugače obnašati, saj bomo morali zaščititi interese naših delničarjev.«
Iskra po razpadu sozda
Za uvod malo zgodovine: Po razpadu sozda Iskra so nastala številna nova Iskrina podjetja in Iskra Holding d.d. kot krovna organizacija koncema Iskra (105 podjetij doma in v tujini), ki je s pogodbo med sozdom in Holdingom dobila vse pravice do blagovne znamke Iskra. To pomeni, da je izključni lastnik blagovne znamke Holding, Iskrina podjetja, ki jo hočejo uporabljati, pa morajo s Holdingom skleniti pogodbo in prispevati za vzdrževanje blagovne znamke 0,3 odstotka prihodka, najmanj pa 10000 mark letno. Temu so Iskra Števci začeli oporekati, češ da bi morala podjetja, ki so Iskro ustanovila (blagovna znamka je v veljavi od leta 1962), biti solastniki znamke in jo zato tudi brezplačno uporabljati.
Spor se vleče od leta 1992, Števcem pa so se pridružila še druga podjetja iz Iskrine zibelke Kranja in okolice, tako da jih je zdaj 15 z več kakor 6000 zaposlenimi delavci in s 300 milijoni mark izvoza, kot navaja Združenje za so-nosilstvo blagovne znamke Iskra.
Šahovske poteze
Od začetka spora se je do danes zvrstilo kar nekaj potez na obeh straneh. Iskra Števci so sprožili dva sodna spora in nobenega dobili (tečejo pa revizijski postopki). Holding je pisal trgovskim zastopnikom »Števcev« v Nemčiji in jim grozil s prepovedjo uporabe blagovne znamke in ustreznimi sodnimi postopki. Med predstavniki Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Gospodarske zbornice in obeh sprtih strani je prišlo do sestanka (v začetku letošnjega julija), ki naj bi zgladil in končal spor. Holding s sklepi (naj se usta-
novi arbitraža, ki naj ugotovi višino zapadlih in bodočih obveznosti članic Združenja ter izdela in sklene takoimenovani razmejitveni sporazum, po katerem naj bi podjetja Iskre za osnovne izdelke smele blagovno znamko uporabljati brezplačno ne glede na to, ali so ali niso članice kakega koncema, holdinga) ni bil zadovoljen in je »Števcem« ter javnosti poslal pismo o dobrih namerah: Iskra Holding bo opustila vse medijske aktivnosti zoper Števce in dejavnost v tujini, naperjene zoper to kranjsko tovarno, če bodo Števci takoj poravnali vse že zapadle obveznosti za uporabo blagovne znamke Holdingu in če bo združenje za sonosilstvo blagovne znamke Iskra do konca vseh že začetih sodnih postopkov opustilo vse škodljive medijske in druge aktivnosti.
Združenje pa v svojem sporočilu javnosti pojasnjuje, da Iskra Števci ne morejo sprejeti »Pisma o dobrih namerah« zato, ker je namenjeno samo njim, ne pa tudi združenju; ker je Iskra pisala trgovskim zastopnikom »Števcev« v Nemčiji in grozila s prepovedjo uporabe blagovne znamke; ker bi sprejem predloga za plačilo zapadlih obveznosti za uporabo imena Iskra pomenil priznanje celovite pravice do lastništva blagovne znamke Holdingu. Obenem pojasni, da Holding pošilja pismo z namero, da bi ribaril v kalnem, in da želi »Števce« prikazati kot podjetje, ki ne želi sprejeti »dobrih namer«.
Mi smo se s pismom Združenja za sonosilstvo blagovne znamke Iskra (objavili smo ga v DE št. 34.) napotili k Jožetu Godcu na Iskro Holding d.d. in pobarali za mnenje o navedbah Združenja o ravnanju Holdinga v sporu. Odgovora Godca zaradi prostorske
TURIZEM: PODOBNO KOT V NAJBOUSIH ČASIH
omejenosti nismo mogli objaviti hkrati s pismom Združenja za sonosilstvo blagovne znamke Iskra.
Pogodba je pogodba
Združenje navaja, da predlogi ministrstva in Zbornice za izvensodno rešitev spora o lastništvu blagovne znamke temeljijo na strokovnem mnenju Urada za industrijsko lastnino, češ da je prosta uporaba znamke Iskra zagotovljena vsem podjetjem iz sistema Iskra Holding d.d. Glede pravice do brezplačne uporabe znamke Iskra drugih podjetij Iskre (ki niso v holdingu) pa zakon o industrijski lastnini kot enega ključnih kriterijev priznava čas in obseg dosedanje uporabe znamke in znaka. Se Holding s tako razlago ne strinja?
»Pozablja se, da je Iskra Holding d.d. registriral blagovno znamko Iskra kot posledico pogodbe o organiziranju Iskre Holdinga d.d. To pogodbo so sprejele vse članice, tudi Iskra Števci, ki je bila takrat leta 1989 še tozd v Iskri Kibernetiki, ki je v imenu in s soglasjem svojih temeljnih organizacij združenega dela podpisala pogodbo o organiziranju Iskre Holdinga. V tej pogodbi pa ima pravico razpolaganja z blagovno znamko Iskra Holding d.d. Konec koncev, pravnomočna je tudi razsodba sodišča, ki Iskri Holdingu ni odreklo te pravice, čeprav so pobudo za to dali Števci.«
Vendarle se sliši logično, da blagovna znamka pripada podjetjem, ki so jo ustanovila in vsa ta leta vzdrževala...
»Poglejte, nam vsem manjka izkušenj z industrijsko lastnino, saj se to področje pri nas šele ureja. Tudi ni izkušenj s koncemsko obliko poslovanja. Kar se pa tiče pravice posameznih članic Združenja za sonosilstvo blagovne znamke Iskra, pa moram povedati, da so med njimi tudi taka, ki z blagovno znamko nimajo nikakršne zveze: na primer menza, pa nekaj novonastalih podjetij, ki nimajo nobene pravne kontinuitete. Na Iskro Števci pa smo se s pismom o dobrih namerah obrnili zato, ker Združenje petnajstih podjetij ni pravna oseba. O predlaganem razmejitvenem sporazumu bi podrobneje spregovorili kdaj kasneje, za zdaj recimo le to, da o njem ni mogoče razpravljati, ker je Holding edini lastnik blagovne znamke.«
V Iskri Števcih vam hudo zamerijo, da ste začeli pisariti njihovim trgovskim zastopnikom v Nemčiji in jim groziti s tožbami, če bodo še uporabljali blagovno znamko Iskro. Postopek naj ne bi bil moralen, gre torej za nizek udarec...
Konec minulega tedna so dopustniki in velikošmarenski turisti končno napolnili prav vse turistične zmogljivosti na naši Obali. Ja, prav vse je bilo polno do zadnjega kotička. To je marsikoga spomnilo na uspešne sezone pred razpadom Jugoslavije, ko so šle tudi drugorazredne turistične zmogljivosti za med.
No, tudi sredi tega meseca je bilo treba marsikje pogrniti pomožna ležišča, da so gostje lahko počivali kot ljudje. Pa na Obali tudi to ni bilo dovolj, zato so turiste preusmerjali malo dlje od morja, kjer je bila še kakšna prazna soba. Ni kaj, rekord letošnje sezone in tudi rekord zadnjih nekaj let. Turistični delavci pa so si z zadovoljstvom meli roke tudi zato, ker so po dolgem zelo sušnem obdobju našteli več tujih kot domačih gostov.
Iz leta v leto večji delež naravnih zdravilišč
Bilanca letošnje turistične sezone oziroma sezone v prvem polletju je prav spodbudna. Je veliko boljša od lanske. V Slovenskem primorju je bila sredi julija zasedenost 75-odstotna, v teh dneh pa se marsikje lahko pohvalijo s 100-odstotno.
Zadovoljni so tudi v slovenskih naravnih zdraviliščih, saj imajo letos svoje zmogljivosti dobro izkoriščene - več kot 75-odstotno. Po statističnih podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč za prvo polletje je bilo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v zdraviliščih malo manj domačih gostov, zato pa toliko več tujcev. Teh so, spet v primerjavi s prvo polovico lanskega leta, imeli največ v Dolenjskih toplicah, Čatežu, Šmarjeških toplicah, Topolščici in Dobrni. Ob tem je vsekakor zelo zgovoren podatek, da iz leta v leto raste delež zdravilišč v slovenskem turizmu. Približuje se že 40 odstotkom.
Na slovenski obali pa letos spet ugotavljajo, da nimajo toliko gostov iz sosednje Italije kot včasih. Zelo verjetno je posredi zelo šibka lira, po drugi plati pa tudi zasoljene cene. Italijani postajajo namreč varčni ljudje, saj se jim ne gode kot pred leti.
Pa drugod po Sloveniji? V Lipici na primer imajo v primerjavi z lanskim letom za nekaj odstotkov več gostov. Še veliko bolj so zadovoljni v Škocjanskih jamah, saj so v prvih šestih mesecih letošnjega leta zabeležili nepri-
merno večji obisk kot lani. Po jamah se je sprehodilo kar 87 odstotkov več gostov kot leto poprej. Dobre volje so turistični delavci tudi na Goriškem. Na račun znamenitega zabaviščnega centra Perla se je tu močno povečal obisk tujih gostov. Pravijo, da je število prenočitev kar za 70 odstotkov večje v primerjavi z lanskim letom. V Novi Gorici
so res na stežaj odprli okno v svet. In prav so storili, čeprav se ob tem odpiranju nekateri ne morejo sprijazniti, da skozi odprto okno včasih zanese poleg drugega tudi kaj tujega vetra.
In Gorenjska? Dobro, še posebej ob vikendih. Sicer pa so enodnevni gostje, ki ustvarjajo prometne infarkte, zgodba zase. Posebej tujci so močno
slabe volje, ko po polževo prodirajo proti Bledu, Bohinju, saj prometni zamaški in zasoljene parkirnine prav nikogar ne spravljajo v dobro voljo. Tu ljudje znajo izkoristiti priložnost, da obiskovalca ožamejo prav na vsakem koraku. Parkirnino je treba odriniti celo za čisto navadno kolo. Turizem, da te kap!
Precej Slovencev uživa na tujem
Ni kaj, o tem, kako se streže gostu, marsikje v Sloveniji še ne vemo toliko, kot bi morali. Zato ni čudno, da mnogi ljudje, ki niso ravno praznih žepov, redno zahajajo na dopust v tujino. Še najbolj pogosto se Slovenci odločajo za počitnice v Španiji, Grčiji, Italiji, Turčiji, Maroku, pa na Malti in na Cipru. Turistične agencije - čeprav jih ni malo - nimajo težav s prodajo aranžmajev, saj so cene kljub dragim prevozom sprejemljive.
Baje je letos odšlo na letovanje v tujino 30 odstotkov več Slovencev kot lani. Predvsem zato, ker je tam turistična ponudba prilagojena željam in potrebam gostov in ker gostinski in turistični delavci ne kažejo pretirane želje, da bi obogateli čez noč. A. U.
»Temeljno sodišče v Kranju je nedavno tega zavrglo predlog Števcev, da bi Holdingu začasno prepovedali aktivnosti v zvezi s postopki, ki jih vodi: se pravi z omenjenim pisanjem kupcem izdelkov Iskre Števci d.o.o. v tujino, češ da to podjetje ni nosilec Iskrine blagovne znamke. Takšno pisanje je pravno sredstvo, vendar najmilejše. Lahko bi na sodišču v Nemčiji terjali prepoved prodaje električnih števcev pod Iskrinim imenom. Vsekakor se bomo morali vsi skupaj začeti drugače obnašati, to bodo od nas začeli zahtevati naši delničarji.«
Zakaj se je potem ministrstvo angažiralo v tej zadevi, če je na sodišču potrjeno vaše nesporno lastništvo nad blagovno znamko?
»O tem kajpak ne bi rad dajal ocen, saj me na tistem sestanku ni bilo. Moje osebno mnenje pa je, da je ministrstvo pač poskusilo na najbolj mil način preprečiti posledice, ki bi jih imela prepoved prodaje števcev v Nemčiji pod Iskrinim imenom.«
Jstanovitelji in vpisna mesta: PROXY d.d,, tjubljana / BONA FIDE d.d. Koper / TMB d.o.o. Maribor
PUISAR
061/13 13325
/M*A
Borznoposredniška hiša
BONA FIDEdd
Pristaniška 3, Koper____________
068
38401
Boris Rugelj
NA OBISKU PRI IRSKEM SINDIKALNEM KONGRESU
Od 21. do 24. junija 1994 je v Dublinu potekal seminar »Evropske fondacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer« o privatizaciji državnih podjetij in o odnosih med sindikati in delodajalskimi organizacijami na evropskem Vzhodu in Zahodu. Zahodnjaki so na seminarju skušali Vzhodnjakom posredovati svoje izkušnje o privatizaciji državnih podjetij. Seminarja za države, pridružene članice in za države, kandidatke za pridruženo članstvo v Evropski uniji se je kot predstavnica slovenskih sindikatov udeležila Lučka Bohm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. V nekaj zaporednih člankih bo predstavila temeljna sporočila seminarja.
Eden zanimivejših delov seminarja v Dublinu je bil obisk pri Irskem sindikalnem kongresu. Kongres je edina zveza 68 irskih sindikatov in prav letos praznuje 100. obletnico obstoja! Poleg sindikatov Republike Irske pokriva tudi Severno Irsko, ki sicer spada k ozemlju Velike Britanije. Na sploh se Irski pozna, da je bila do konca 1. svetovne vojne stoletja pod britansko krono in vplivom. Cela vrsta institucij deluje še vedno, kot da je Irska del Velike Britanije. O teh stvareh Irci nimajo kompleksov. Očitno pa tudi Britanci ne. Povsem normalno je, da so na primer posamezni sindikati včlanjeni tako v Irski kot v Britanski sindikalni kongres.
Eno podjetje, en sindikat
Le nekaj od teh 68 sindikatov je panožnih. Večina sindikatov je splošnih, saj velja pravilo, da je v enem podjetju le en sindikat. Izven Kongresa so ostali le trije sindikati (od tega dva učiteljska iz Severne Irske). Tudi sindikata vojske in policije nista vključena, ker nimata pravice organizirati stavke. Kljub temu imajo med seboj zelo dobre delovne odnose.
V sindikatih je organizirano 55 odstotkov vseh zaposlenih. Sindikatov je na Irskem res veliko, a so vsi prostovoljno
člani Kongresa. Po 2. svetovni vojni je politična opredeljenost sindikatov izjema. Le nekateri so povezani s Stranko dela (Labour Party). Sindikati tudi niso opredeljeni glede ne versko pripadnost članov. Kongres sam je toliko bolj nevtralen. To je pomembno pri pogajanjih z vlado.
Pomembna vloga Kongresa
Vloga Kongresa je, da predstavlja sindikate na nacionalni ravni, ko gre za pogajanja z vlado in delodajalci. Druga njegova naloga pa je, da razsoja v sporih med sindikati. Omenila sem, da je večina sindikatov splošnih in da sme biti v posameznem podjetju zgolj en sindikat. Zgodi se, da se za isto podjetje potegujeta dva sindikata. V 70-le-tih sta se dva sindikata spopadla za isto podjetje in nihče ni popustil. Baje je delodajalec zaradi vsega skupaj zaprl podjetje. Da se kaj takega ne bi ponovilo, velja pravilo, da v takem sporu razsodi Kongres. Devetčlanska komisija zasliši vsak sindikat posebej in pripravi svoje mnenje, ki ga posreduje izvršnemu svetu Kongresa. Ta odloči, kdo ima prav. Sindikat, ki ni pripravljen sprejeti odločitve izvršnega sveta, je iz njega izključen.
Kongres tudi nudi posebne usluge brezposelnim. Uprav-
lja centre za zbiranje in svetovanje brezposelnim. Zdi se jim, da brezposelni potrebujejo nasvete, ki so neodvisni od vpliva države. Brezposelni na tak način ohranijo samospoštovanje. Denar za financiranje teh centrov daje država. Z dilemo, ali je pri tem ohranjena neodvisnost sindikatov od države, so irski sindikati davno opravili.
Kongres tudi vodi izobraževalne programe za sindikalne in za delavske zaupnike. Dejstvo je, da večino izobraževanja sicer organizirajo posamezni sindikati, toda Kongres pripravlja izobraževalne programe o posebnih temah.
Kongres vodi 24-članski izvršni svet, ki je izvoljen. Na volitvah ima vsak sindikat število glasov, ki v glavnem odraža število članov (vendar ne popolnoma). Očitno je, da vseh 68 sindikatov nima svojega predstavnika v izvršnem svetu Kongresa. Med temi 24 člani izvršnega sveta so štiri mesta rezervirana za predstavnice specifičnih ženskih vprašanj. Med člani je namreč 40 odstotkov žensk in počasi se uveljavlja načelo, naj struktura sindikalnih vodstev izraža strukturo članstva. Poleg teh štirih pa so v izvršnem svetu lahko seveda še druge ženske. Podpredsednica Kongresa je ženska in ena boljših pogajalk na kolektivnih pogajanjih.
Na kongresu je zaposlenih 20 ljudi. Dvanajst dodatnih je še v njihovem izobraževalnem centru in 12 jih je v Severni Irski. Zaposlenost je bistveno večja v sindikatih, saj imajo največji sindikati tudi 500 zaposlenih. Članarino pobirajo sindikati, in to od 1 do 8 irskih funtov (približno 1,5 odstotka plače). Kongres od tega dobi
2 odstotka ali 50 penijev na člana na leto.
Stoletna tradicija
Irci imajo 100-letno tradicijo kolektivnega pogajanja in zato se jim res ni treba boriti za uveljavitev in spoštovanje sistema kolektivnih pogodb. Ko je irsko gospodarstvo v 70-letih padlo v recesijo, so sindikati vladi in delodajalcem ponudili sklenitev socialnega pakta. Irski sindikati so na to svojo potezo izredno ponosni, saj so odločilno pripomogli gospodarskemu razcvetu Irske. Da irsko gospodarstvo cvete, opazi vsakdo, ki menja irske funte. Še lani so bili vredni manj od angleških. Danes je irski funt angleškega prehitel. Na irskih cestah je videti blagostanje, potem ko je bila Irska stoletja sinonim za pretresljivo revščino. Zaradi revščine in lakote v 19. stoletju se je z Irske izselila ali tam pomrla več kot polovica prebivalstva. Značilno za revne družbe je, da imajo družine veliko otrok. Irska je imela največ otrok v Evropi (upoštevaje Albance na Kosovu). Taksist, ki me je peljal na letališče, mi je povedal, da so imeli njegovi starši 17 otrok in enosobno stanovanje. On sam ima 5 otrok. Po letu 1985 pa je na Irskem nataliteta padla na evropsko povprečje. Standard raste.
»Tekmovalnost in delo«
V letu 1978 je tako Kongres podpisal triletni »Program za tekmovalnost in delo«. Ta je nadomestil vse prejšnje panožne kolektivne pogodbe. Trenutno velja »Program«, ki vsebuje dogovor za leta 1994-1999. Poglavja: Oddelek I - Delo (Razsežnost Evropske
unije, Znosna zaposlenost, Zaposlenost v industriji, Varstvo zaposlenosti, Spodbujanje izvoza, Zaposlenost v javnih podjetjih, Investiranje v Irsko, Gradbeništvo in infrastruktura za razvoj, Storitve, Finančne storitve, Letalske storitve, Glasbena industrija, Filmska industrija, Storitve testiranja avtomobilov, Turizem, Spodbujanje podjetništva in malega podjetništva, Pomorski sektor, Spodbujanje odpiranja svetovnemu trgu, Odškodninsko zavarovanje, Poklicno doizobraževa-nje, Delovna zakonodaja in zaposlovalna politika, Regijski razvoj), Oddelek II - Poljedelstvo, hrana, gozdarstvo in razvoj podeželja, Oddelek III - Makroekonomska stabilnost, Oddelek IV - Davčna reforma, Oddelek V - Razvoj partnerskega pristopa, Oddelek VI - Socialna pravičnost (Socialna varnost, Zdravstvo, Izobraževanje, Socialna stanovanja, Ukrepi za enakopravnost, Invalidi), Oddelek VII - Centralni nadzorni komite, različni dodatki (o rasti plač, o pogojih zaposlovanja, o soupravljanju na ravni podjetja, o sodelovanju med Kongresom in Združenjem delodajalcev itd.).
Pogajanja je vodilo 24 članov izvršnega sveta Kongresa in 5 strokovnjakov. Pogajanja so trajala 6 tednov. Sledil je tritedenski premor, ko se ni nič dogajalo. Ko je pripravljen predlog pogodbe, se o njem odločajo posamezni člani sindikata z glasovalnimi lističi. Za sta glasovali dve tretjini opredeljenih članov. Za mora biti tudi vsaj 51 odstotkov sindikatov (za je bila večina). Ko Kongres dobi vsa ta soglasja, podpiše.
Vlada podpiše Program zato, da zagotovi triletno stabilnost plač. Vlada hoče gospodarsko rast in politične točke v primerjavi z opozicijo. Nenazadnje je vlada sama delodajalec in ima zato rada obrzdane plače. Delodajalci tudi radi vedo, kaj jih čaka v daljšem obdobju. Sindikati pa so s podpisom programa .dobili mehanizem, s katerim lahko še kako vplivajo na za-
služek svojih članov. Pri tem ne gre le za plače, ampak tudi naprimer za dohodnino (tretjina zaslužka) in druge odločitve države.
O »Programu za tekmovalnost in delo« se od leta 1978 na novo pogaja vsaka tri leta. Pred nekaj leti je prišlo do težav pri izvajanju in Kongres je ves sistem sklenil opustiti. Sindikate je pozval, naj začnejo zopet sklepati panožne pogodbe. Izkazalo se je, da so delodajalci najbolj prosili, naj Kongres spet sede za pogajalsko skupino.
Izvajanje Programa nadzoruje telo, ki nima pooblastil za ukrepanje ob kršitvah. Toda če se Programa ne bi držala druga stran, se ga tudi sindikati ne bi. Trenutno je ob 1,7-odstotni letni inflaciji dogovorjena tri-odstotna letna rast plač.
K nemškim izkušnjam
Irci so s »Programom« zlasti ameriškim investitorjem in računalniški industriji omogočili visoke dobičke. To je v državo zvabilo števile tuje investitorje. Od tod gospodarska rast. Zaradi izredne natalitete v preteklosti 17-od-stotna brezposelnost kljub temu še ne upada. Toda računajo, da se bo v šestih letih zaposlila generacija iz zadnjega leta obdobja visoke natalitete, potem pa bo število novoustvarjenih delovnih mest končno začelo zniževati brezposelnost.
Irski sindikati se odvračajo od britanskega zgleda sindikalne filozofije in začenjajo vse bolj študirati nemške izkušnje. Velika Britanija, ki je bila za Irce dolgo vzor, tako sta bili deželi povezani, se po mnenju Ircev preveč usmerja po ameriških stopinjah. Irci hočejo partnerski in ne japonski sistem medčloveških odnosov. Zdi se jim, da ni pomembna kakovost produkcije, ampak tudi kakovost medčloveških odnosov in kultura partnerstva. Tudi o tem je v »programu 1994-99« poglavje.
(Prihodnjič: Kako daleč je privatizacija na Vzhodu)
Lučka Bohm
KAM GRE EVROPA
Piše: Pavle Vrhovec
Evropska konfederacija sindikatov je v Luxembourgu nedavno organizirala za vodje služb za mednarodno sodelovanje pri sindikalnih organizacijah, članicah Foruma EKS dvodnevni seminar, ki se ga je udeležilo 19 predstavnikov sindikatov iz držav Srednje in Vzhodne Evrope. Udeležencem seminarja, potekal je v palači Jean Monnet, enem od sedežev Evropske komisije, so prvi dan predstavili proces evropske integracije in glavne institucije Evropske unije, drugi dan pa razvoj in strukturo Evropske konfederacije sindikatov. O zgodovini in strukturi Evropske unije je govoril Jean Pierre Bobichon iz Direktorija za informiranje, komuniciranje in kulturo pri Evropski komisiji.
Evropa je morala preživeti dve vojni, da so njeni prebivalci začeli razmišljati o tem, kaj storiti za večjo enotnost in za to, da se ne bi več ponovile napake po 1. svetovni vojni. Nekatere demokratične vlade so začele iskati poti za ekonomsko in politično združevanje. Nastajale so nove organizacije: leta 1948 je bila ustanovljena Organizacija za evropsko ekonomsko sodelovanje. Njen namen je bilo vodenje Marshallove pomoči Evropi iz Amerike. Kasneje se je razvila v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Istega leta je bila ustanovljena Carinska zveza Benelux, kot model za ekonomsko sodelovanje med različnimi državami. Leto kasneje je bil ustanovljen Svet Evrope.
Začetnik ideje o evropski enotnosti je bil Jean Monnet, direktor francoske Nacionalne organizacije za planiranje. Predlagal je, naj bi francosko in nemško proizvodnjo jekla in premoga vodilo nadnacionalno telo. Devetega maja 1950 je takratni francoski zunanji minister Robert Schumann najavil načrt za Evropsko premogovno in jeklarsko skupnost (ECSC). Pomembno je bilo, da je ta načrt preprečeval priprave na vojno, in sicer tako, da je vojno industrijo podvrgel na obvezujočih pogodbah zasnovanemu mednarodnemu nadzoru. Schumannov načrt so takoj podprle države Bene-
luxa in Italija. Tako je bila aprila leta 1951 podpisana Pariška pogodba med Belgijo, Francijo, Nemčijo, Italijo, Luxembourgom in Nizozemsko. ECSC in njena parlamentarna skupščina sta bili ustanovljeni avgusta leta 1952. Jean Monnet pa je postal prvi predsednik Visokega urada za premog in jeklo.
Maja leta 1956 je vseh šest držav ustanoviteljic ECSC sprejelo poročilo, ki ga je o splošnem ekonomskem združevanju in združevanju na področju miroljubne uporabe jedrske energije podal belgijski državnik Henry Spaak. Temu je sledil podpis Rimske pogodbe (marca 1957) o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za jedrsko energijo (Euratom). S podpisom Rimske pogodbe so se rodile tri Evropske skupnosti.
Glavni namen vseh teh pogodb je bil pospeševanje gospodarske rasti in višjega življenjskega standarda, preprečevanje vojne, utrjevanje miru in svobode in uresničevanje še tesnejše povezanosti evropskih narodov.
Na začetku so imele skupnosti - ECSC na eni ter EGS in Euratom na drugi strani - ločene institucije. Leta 1967 pa sta se Visoki urad ECSC in Komisija EGS združila in tako se je oblikovala institucionalna oblika sedanje Evropske skupnosti ali s kratico ES.
Bistveni pogoj za članstvo v ES je demokra-
tični pluralistični vladni sistem, ki pa ga niso izpolnjevale Grčija (v času vojaškega režima) in do sedemdesetih let Španija in Portugalska.
Za Evropsko skupnost je značilna postopna rast. Tako so sporazume o združevanju države podpisovale v temle zaporedju: julij 1961 ga je podpisala Grčija, decembra 1964 je začel veljati turški sporazum o združevanju, januarja 1973 pa Danska, Irska in Združeno kraljestvo. Skupnost je tedaj imela devet držav članic. Januarja leta 1981 je postala članica Grčija, januarja 1986 pa še Španija in Portugalska. Skupnost je tako imela 11 držav članic. Tega leta je bil podpisan sporazum o združevanju tudi s Ciprom in Malto. Decembra leta 1991 so bili podpisani sporazumi o združevanju s Poljsko, Češkoslovaško in Madžarsko, ki so začeli veljati 1. februarja letos.
V Evropski uniji se pripravljajo na pridruži-
tev še štirih držav: Avstrije, Finske, Norveške in Švedske. Marca letos so bila končana pogajanja o razširitvi skupnosti (z dvanajst na šestnajst držav) s temi državami. Predvidoma naj bi postale članice Evropske unije 1. januarja 1995. Pogajanja s štirimi državami, ki so že članice EFTE, so se začela tako, da so nove članice sprejele določila Maastrichtskega sporazuma, ki se nanašajo na Evropsko unijo. V nadaljevanju pa so se pogajanja osredotočila na reševanje problemov, ki zadevajo regionalno politiko, morska lovišča, poljedelstvo in ekološke standarde. V Avstriji so referendum o vključitvi v Evropsko unijo izvedli 12. junija letos. Na njem se je dve tretjini državljanov izreklo za vključitev vanjo. Finska bo referendum izvedla 16. oktobra, Švedska 13. novembra in Norveška 28. novembra letos.
(Nadaljevanje prihodnjič)
T
18. avgusta 1994
Sindikalna lista
Prvi del	*
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča
dve uri po njem)
2.	Kilometrina (od 1. 8. 1994 dalje)
3.	Ločeno življenje
4.	Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico
do povračila v višini
5.	Regres za prehrano
Julij 1994
SIT
4.197
2.099
1.461
22,00
28.550
1.259
6.078
Drugi del
V	prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov.
V	drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje od marca 1994 do maja 1994 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od marca 1994 do maja 1994 znaša 54.850,00 tolarjev.
.1. Jubilejne nagrade
-zalOlet	27.425,00
-	za 20 let	41.138,00
—	za 30 let	54.850,00
2.	Nagrada ob upokojitvi	164.550,00
3.	Solidarnostne pomoči	54.850,00
Vir: podatki Zavoda RS za statistiko
KAJ DEUJO
	*	vnmghlielfih niflhnrih v|l	
/e« or/ Sindikat kovinske 9KC,I in elektroindustrlie
Svarilo pred »eksplozijo«
»Razmere v kovinski in elektroindustriji so tako napete, da bi lahko že septembra eksplodiralo!« V tako dramatičnem tonu je prejšnji četrtek začel prvo tiskovno konferenco po II. kongresu SKEI njegov predsednik Albert Vodovnik in v isti sapi naštel nekaj poglavitnih vzrokov, ki so povzročili takšno stanje: veliko je podjetij, v katerih delavci niso prejeli plač že več mesecev; banke slabo finančno spremljajo položaj podjetij; mnoga gredo v stečaj, nato pa jih najamejo drugi z istimi programi in delovnimi sredstvi, nekateri pa se sploh ukvarjajo samo s kupovanjem in prodajanjem podjetij ter pri tem mastno služijo (na primer Eurodisk iz Maribora). In če k temu dodamo še nespoštovanje kolektivnih pogodb, je jasno, da najkrajšo potegnejo delavci! O vseh teh in drugih težavah so že 8. julija pisali premierju dr. Janezu Drnovšku, vendar odgovora še vedno niso dobili. Pa bi se z njim radi pogovorili o stiskah kovinske in elektroindustrije, ki so najštevilnejše v Podravju. Po ocenah Draga Grajzerja iz Tama in Edija Ozimica iz Podravskih sindikatov je zaradi grozečih stečajev ogroženih najmanj osem tisoč delavcev, upoštevajoč Tamove kooperante pa celo med 15 in 17.000!
Za danes, 18. t.m„ je Albert Vodovnik sklical sestanek s predsedniki in sekretarji območnih odborov SKEI, na katerem bodo najprej ocenili stanje v svojih panogah in se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih, nato pa bodo obravnavali še pristop h kadrovanju članov v IO RO SKEI in druge organe ter aktivnosti SKEI pri sodelovanju z Nacionalno finančno družbo pri lastninjenju. O sestanku bomo podrobneje poročali v prihodnji številki DE.
Pravna strokovnjakinja SKEI Lidija Jerkič pa je na tiskovni konferenci na kratko spregovorila še o zakonu o prisilni poravnavi, stečajev in likvidaciji, ki se je po njenem mnenju že sprevrgel v svoje nasprotje, saj so prisilne poravnave običajno neuspešne. Med dvanajstimi se jih je deset končalo s stečajem! SKEI bo terjal spremembo 51. člena omenjenega zakona, ker prekoračuje pooblastila iz zakona o delovnih razmerjih o odpuščanju delavcev in pravici do odpravnine.
D. K.
V	A. S. TRAFO d.o. o. je že počilo!
Danes (17. 8.) poteka že sedmi dan stavke v A. S. TRAFO d.o.o., zasebni družbi v mešani lastnini, ki nadaljuje delo na delu programa ISKRE TENEL v stečaju. Stavka 13 delavcev, vsi razen enega delavca, ki je zaposlen za določen čas in bi mu lahko udeležba v stavki škodovala, in treh družbenikov, pred tem tudi delavcev ISKRE TENELA.
V	stavko sta se na prošnjo stavkajočih delavcev vključila tudi inšpektor dela iz Novega mesta Rudi Sadek in Republiški inšpektor za delo Jernej Pušnik.
»Glede na število stavkajočih delavcev morda res ne gre za »dogodek«, o katerem se poroča »na prvih straneh« in o njem informira medije na tiskovnih konferencah. Pa vendar gre za obravnavanja vreden primer stavke, v kateri so delavske pravice hudo kršene in v kateri so se delavci odločili vztrajati, dokler ne uveljavijo svojih pravic. Stavka poteka v podjetju, ki je nastalo iz neperspektivnega programa ISKRE TENEL, tudi s pomočjo Ministrstva za delo za odpiranje novih delovnih mest. Ta stavka pa je značilna tudi po ravnanju in ukrepanju poslovodstva v stavki, po prostem tolmačenju zakonov in kolektivnih pogodb, po razlagi, katera delovna zakonodaja v Sloveniji sploh velja, pa tudi po grožnjah stavkajočim in še čem,« nas je tik pred zaključkom redakcije obvestil Igor Vizjak, predsednik Območne organizacije ZSSS za Dolenjsko. Zato več o stavki v prihodnji številki DE.
POTREBUJEMO DIPLOMIRANE VARNOSTNE INŽENIRJE?


DELAVCI EMI JA ZA ZDAJ IZSILILI LE - STEČAJ!
Delavci Emija iz Poljčan že več kot 20 dni stavkajo. Imajo eno samo zahtevo: terjajo izplačilo plač, ki so si jih z delom zaslužili že v mesecu aprilu.
Ker kljub stavki 187 delavcev (nekaj več kot 60 jih je kot trajno presežnih trenutno na čakanju), ni dobilo aprilskih plač, je delavski svet Emija konec minulega tedna Temeljnemu sodišču v Mariboru predlagal uvedbo stečajnega postopka za podjetje.
Uvedbo stečajnega postopka so terjali delavci, ki brez plač ne morejo več preživljati sebe in svojih družin. Delavci upajo, da se bo s stečajem končala njihova agonija, ko so morali delati, ne da bi vedeli, kdaj bodo in ali sploh bodo za delo dobili tudi plačilo. Ker plačila za delo že štiri mesece niso dobili, so se mnogi še zlasti pa 17 zakonskih parov, ki delajo v Emiju - znašli v nepremostljivih socialnih težavah, čeprav so v rednem delovnem razmerju in so vseskozi prizadevno delali. Delavci si zato želijo, da bi sodišče čimprej uvedlo stečajni postopek, saj si bodo tako lahko zagotovili socialno varnost na zavodu za zaposlovanje, kjer bodo kot brezposelne osebe prejemali denarna nadomestila za čas brezposelnosti. Vendar sodišče stečajnega postopka ne more uvesti »čez noč«, zato se delavci Emija sprašujejo, kako in s čim naj se pre-
življajo še naslednji mesec, dva ali morda celo več.
Zaupniki sindikata SKEI pa so ogorčeni. Sekretar območnega odbora SKEI za Podravje Edi Ozimič se sprašuje, ali ministrstvo za delo in ministrstvo za gospodarske dejavnosti skupaj res nista mogla zagotoviti sredstev za izplačilo aprilskih plač delavcem Emija, saj bi se v tem primeru le-ti vrnili na delo. Po besedah direktorja Franca Juga, ki to dolžnost opravlja nekaj več kot mesec dni, ima podjetje za najmanj dva meseca dela naročil, iz izkupička pa bi lahko zagotovili dve mesečni plači tudi za zaposlene. V tem času bi se morda našla rešitev za Emi, bodisi s prisilno poravnavo ali kako drugače.
Sedaj pa so delavci Emija prisiljeni stavkati. Zaradi stavke se izguba že tako prezadolženega podjetja vsak dan poveča še za več kot milijon tolarjev. Po zaključnem računu za prvo polletje letošnjega leta je izguba v tujini znašala 155 milijonov tolarjev. Sedaj pa obveznosti podjetja presegajo 190 milijonov tolarjev, kar je več od celotne vrednosti tovarne. Vodstvo sindikata SKEI z Albertom Vodovnikom na čelu in novi direktor Franc Jug so si prizadevali, da bi se v razreševanje problemov Emija
vključila pristojna ministrstva, vendar so bili vsi razgovori neuspešni - delno menda tudi zaradi dopustov. Mnogi pristojni so bili za predstavnike Emija v tem vročem avgustu nedosegljivi...
Kljub vsemu pa delavci Emija ne nameravajo nič prepustiti
postopKa - če bo le do njega prišlo dovolj hitro - ohranili zdravo jedro Emija, ki ima tržno perspektivo doma in v tujini. V prvi fazi bi lahko dajalo kruh 50 do 60 delavcem, kmalu pa še večjemu številu.
Kljub prizadevanjem direktorja, da bi rešili, kar se v Emiju rešiti še da, in delavcev, da bi si
Kako dolgo bodo še stali križem rok?
naključju. Zato so se z glasovanjem odločili, da bodo stavkali in »varovali« tovarno do uvedbe stečajnega postopka in do imenovanja stečajnega upravitelja. Direktor Franc Jug pa vidi možnost, da bi po uvedbi stečajnega
izborili svoje pravice, je usoda tega podjetaj zelo negotova in vse manj odvisna od delavcev in njihovega direktorja. Tisti, ki bi jo še lahko vzeli v svoje roke, so sedaj na dopustu.
T. K.
I
1
i
i
i
s
I
I
1
I
I
I
$
1
I
1
I
I
I
1
I
I
|
i
|
&
I
Piše: Lučka Bohn
Varnostne inženirje za potrebe slovenskega gospodarstva izobražuje Višja tehniška varnostna šola iz Ljubljane. Šola si že vrsto let prizadeva uvesti visokošolski študijski pro-' gram »Varstvo pri delu in požarno varstvo«. Novi zakon o visokem šolstvu ne govori več o višješolskih programih. Šola je pripravila osnutek programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe s predmetnikom za 8-seme-strski študij.
Kakšna znanja bo zagotavljala visoka strokovna izobrazba varnostnega inženirja? V podjetjih bodo diplomirani varnostni inženirji odgovorni za varstvo pri delu in požarno varstvo. Poznati bodo morali: predpise, ki se nanašajo na podjetje in okolje ter požarno varnost; postopke za izvajanje teh predpisov; procese, metode dela, pogoje in razmere pri delu v podjetju. Učinkovito bodo morali znati uporabiti metode za preprečevanje onesnaževanja okolja, požarov, poškodb in zdravstvenih okvar. Imeti bodo morali splošno znanje o ergonomiji varnem načrtovanju v gradbeništvu, strojništvu in pri električnih napeljavah. Poznati bodo morali temeljna znanja s področja psihologije o medčloveških odnosih na delovnem mestu, o problemih staranja itd. Obvladovati bodo morali učne metode in postopke za uvajanje v vamo delo. Prilagoditi bodo morali znati delo delavčevim zmožnostim. Poznati bodo morali osnove ekonomike v zvezi s ceno varnosti in nevarnosti.
Diplomirani varnostni inženirji bodo morali znati delati statistične analize in opravljati meritve v delovnem okolju. Sposobni bodo morali biti analitično razmišljati, zlasti ob nevarnosti za zdravje in življenje človeka, nevarnosti onesnaženja življenjskega okolja ali nevarnosti za večjo škodo na sredstvih dela. Vodilnim v podjetju bodo morali znati predstaviti varnostne probleme in ukrepe za njihovo preprečevanje. Spo-
sobni bodo morali biti izpeljati poslovno operacijo. Pripraviti in izpeljati bodo morali izobraževalne programe s področja varstva pri delu za vse kategorije zaposlenih. Pri projektiranju novih izdelkov bodo morali sodelovati z vidika varnega dela.
Osemsemestrski študij z zaključnim diplomskim delom bo direktorjem bodočih slovenskih podjetij zagotavljal strokovnjake, ki jih bodo zelo potrebovali. Po bodoči slovenski zakonodaji bo namreč za posledice slabega varstva pravno odgovarjal vodilni menedžer podjetja. Ta bo, če se bo pametno zavaroval, poskrbel za strokovno izvajanje varstva prek svojega diplomiranega varnostnega inženirja. Bodoči slovenski menedžerji bodo občutili posledice slabega varstva tudi na zmanjšanem dobičku podjetja in s tem na tanjši denarnici. Bliža se namreč konec obdobja, ko se je dalo posledice lastne malomarnosti prenesti na široko zagotovljeno solidarnost obveznih zavarovanj. V tujini menedžerje, ki ne znajo poskrbeti za dobiček, skupščina. delničarejv kmalu postavi pred vrata.
Višja tehniška varnostna šola in njen dekan dr. Vladimir Dru-sany želita pridobiti vsa potrebna soglasja za začetek visokošolskega študija že v študijskem letu 1995/96. To pomeni, da mora biti program sprejet še v tem koledarskem letu. Šola ima zbrane vse potrebne dokumente. Za soglasje Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije potrebuje le še 50 mest
v slovenskih tovarnah za izvajanje 350 ur delovne prakse študentov 3. letnika. Prvič bi se praksa izvajala v letu 1998, obljube podjetij, da bodo takrat sprejela 50 študentov na delovno prakso, pa so potrebne že danes.
V skladu z zakonom o visokem šolstvu iz leta 1993 je morala za soglasje k novemu visokošolskemu programu šola zbrati tudi pisna mnenja bodočih »uporabnikov« znanja diplomi-
ranih varnostnih inženirjev, ali tak profil strokovnjakov res potrebujejo.
Predsedstvo sveta zveze svobodnih sindikatov Slovenije meni, da je izredno pomembno, da začne najkasneje v študijskem letu 1995/96 študirali generacija bodočih diplomiranih varnostnih inženirjev. Predsedstvo namreč terja za slovenske delavce enake standarde varovanja njihovega zdravja, kakršni veljajo v Evropski uniji.
PRAVU I
SVETUJE
Vprašanje:
Odgovor:
Delavec je bil v marcu 1994 uvrščen med presežke, do avgusta mu teče 6. mesečni odpovedni rok. Ali je v tem času upravičen tudi do letnega dopusta in s tem do regresa za letni dopust in če je, ali se nadomestilo za čas letnega dopusta obračuna enako kot za preostali čas odpovednega roka (70% osnovne plače tekočega meseca, povečane za dodatek za delovno dobo)?
Delavec ima v času 6-mesečnega odpovednega roka pravico do letnega dopusta. Za čas izrabe pripadajočega letnega dopusta mu je organizacija dolžna izplačati nadomestilo plače v višini 100% osnove, kot to določa 41. člen Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur. 1. RS, št. 39/93), in regres za letni dopust. Zaradi izrabe letnega dopusta se odpovedni rok ne podaljša.
I
Vprašanje:
Odgovor:

ZORAN FLIS BO ISKAL PRAVICO PRI SVETU EVROPE
»Še prav posebej nameravam ustrezne organe pri Svetu Evrope seznaniti tudi z vlogo, ki jo je imel v mojem primeru Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije v okviru ZSSS (od izvršnega odbora osnovne organizacije do republiškega odbora). V boju za varovanje temeljnih človekovih pravic mi ni pomagal, ampak me je v najtežjih trenutkih, ko sem trpel najhujšo krivico, izključil iz sindikata. Naj v Evropi vidijo, kako se obnašajo ljudje v našem najmočnejšem sindikatu,« pravi Flis, ki bo s svojim primerom seznanil tudi konkurenčne sindikate, čeprav se jim ne namerava pridružiti.
Zgodbe o boju Zorana Flisa za svoje temeljne pravice ni mogoče na kratko opisati, ker dokumentacija celotnega primera obsega - reci in piši - že pol metra različnih odločb, pritožb, tožb, sodb in drugega gradiva, pa zadeva niti še ni končana. Težko je tudi povedati, kdaj je Zoranu Flisu, ki je letos v Kristusovih letih (star je 33 let), sreča obrnila hrbet. Je bilo to morda že leta 1982, ko je bil operiran na levem kolenu? Je bilo morda leta 1988, ko je kronično obolenje sinusov pri njem tako napredovalo, da ga je lečeči zdravnik predlagal za invalida III. stopnje?
Usodna poškodba in invalidnost
Vse kaže, da je bil za Zorana Flisa, takrat zaposlenega v TIMA ŽK INTES TOZD Kruh-pecivo na delovnem mestu »razvaža-nje izdelkov«, usoden padec pred trgovino v Šmartnem na Pohorju 4. avgusta 1988. Ko je dostavljal kruh in pecivo v trgovino visoko na Pohorju, mu je zdrsnilo na stopnicah. Z že poškodovanim kolenom, ki pa mu
Zoran Flis iz Zgornjih Hoč pri Mariboru, ki že od leta 1988 išče pravico pri institucijah pravne države v Sloveniji, se je odločil s svojim primerom seznaniti Komisijo za varstvo človekovih pravic in svoboščin pri Svetu Evrope in jo zaprositi za varstvo svojih pravic in svoboščin. Pripravljeno ima že zajetno dokumentacijo, ki bo - o tem je prepričan - pristojnim organom pri Svetu Evrope veliko povedala o praktičnem delovanju in učinkovitosti nase pravne države pri varovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
predlog lečečega zdravnika stekel že nekaj mesecev pred Flisovim nesrečnim padcem pred trgovino v Šmartnem.
Ko se je vrnil na delo, je bil torej invalid III. stopnje zaradi bolezni dihal. Prav toliko ali pa še več preglavic pa mu je delalo močno boleče koleno. Na predlog zdravnikov je stekel tudi postopek, da bi mu priznali tudi III. stopnjo invalidnosti zaradi kolena.
Podjetje Kruh-pecivo ga je 26. decembra 1988 razporedilo na naloge »štetja in zlaga-Zoran Flis se nia kruha in peciva«. Čeprav je bil z novim že sedem let delovnim mestom nezadovoljen tudi zaradi bori za svoje prahu, ki mu zaradi bolezni dihal ne bi smel pravice.	biti izpostavljen, se je na razporeditev prito-
žil zlasti zaradi tega, ker je bilo treba pri delu veliko stati in vstajati.
že nekaj let ni delalo preglavic, je močno udaril v betonski robnik.
»Čeprav sem moral zaradi poškodbe kolena preživeti pet operacij, je v mojem življenju pravzaprav teklo naprej vse običajno.«
Podjetje Kruh-pecivo je za Zorana Flisa prijavilo poškodbo pri delu. Vsi v podjetju, ki so Zorana poznali in mu bili blizu, so želeli, da bi čim hitreje okreval in se vrnil na delo. V času, ko je bil zaradi kolena na bolezenskem dopustu, mu je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Mariboru izdala odločbo o invalidnosti III. stopnje zaradi posledic bolezni dihal. Postopek za ugotavljanje te invalidnosti je na
Spor o ustreznosti delovnega mesta
»Na razporeditev sem se preprosto moral pritožiti, ker sem imel pri delu neznanske težave s kolenom. Kljub pritožbi pa sem ves čas normalno delal, čeprav sem bil zaradi bolečin v kolenu tudi večkrat v bolniškem staležu,« pojasnjuje Flis.
Ker je delavski svet v podjetju na predlog nekaterih vodilnih delavcev Flisovo pritožbo zavrnil, je le-ta sprožil tožbo na sodišču združenega dela. Odnosi med posamezniki v podjetju in Flisom pa so se, kakor kaže, zaostrili tudi zato, ker Flis ni mogel od
zavarovalnice dobiti ustrezne odškodnine za poškodbo pri delu, ker podjetje menda ni Plačalo kolektivne zavarovalnine. Zato je, kakor pravi, vložil ustrezno tožbo za odškodnino za poškodbo na delu, podjetje pa je začelo izpodbijati, da je šlo za poškodbo pri delu, češ da njegove težave s kolenom izvirajo pravzaprav že od leta 1982.
Ko je 16. marca 1990 postal invalid III. stopnje tudi zaradi okvare kolena, ga je podjetje v sodelovanju z Zavodom za rehabilitacijo invalidov poslalo na poklicno rehabilitacijo. Izšolal naj bi se za komercialnega tehnika, vendar je delavski svet podjetja dva meseca potem, ko je že hodil v šolo, sklep razveljavilo, češ da po njegovem došolanju zanj ne bodo imeli ustreznega delovnega mesta. Flis je šolanje nadaljeval na svoje stroške (ravnokar ga zaključuje) in se ponovno znašel na delovnem mestu, za katerega je menil, da zanj glede na dvojno invalidnost III. stopnje ni ustrezno.
Takrat se je začela dolgotrajna pravda o tem, ali je delovno mesto za Flisa primemo ali ne. Čeprav zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v 121. členu govori, da je delovni invalid III. kategorije dolžan nastopiti delo šele na podlagi dokončne odločbe o njegovi razporeditvi na ustrezno delo, je Flis ves čas pravdanja delal na delovnem mestu, ki ga je zaradi bolečin v nogi štel za neustreznega.
Prenehanje delovnega razmerja in gladovna stavka
Ko pa je bil, kakor navaja, nekoč v staležu Več kot 30 dni in mu nato komisija staleža ni Podaljšala čez trideset dni, so to v podjetju raztolmačili, kakor da je naredil nekaj »plavili« dni, in mu lani poleti izrekli ukrep Prenehanja delovnega razmerja. Zoper ta Ukrep se je pritožil na sodišče združenega dela. Le-to o zadevi še ni sprejelo pravnomočne sodbe, čeprav od tedaj mineva že več kot leto dni.
Tako je Zoran Flis z brezposelno ženo Brigito in hčerko Tamaro ostal brez vseh dohodkov. Obupan nad tem in zaradi počas-
nosti pri reševanju njegovega primera in vseh sporov, ki so v zvezi s tem nastali, je začel pred tovarno gladovno stavkati. Da je stavko po nekaj dneh prekinil, so ga prepričali šele predstavniki območne organizacije ZSSS za Podravje, ki so mu nudili pravno pomoč. Vendar pa potem, ko je stavko prekinil, ni mogel več v tovarno na delo, čeprav sklep o prenehanju delovnega razmerja še ni bil pravnomočen. S stene vratarnice je odtrgal list papirja, ki ga hrani, na katerem je pisalo: »Vratarji! Po nalogu šefice varnostne službe je od 30. 7. '93 dalje Zoranu Flisu strogo prepovedan vstop v podjetje.«
Primera Zorana Flisa, ki se je vlekel že šesto leto, ni pravzaprav nihče več dobro razumel. Flisu je stalo ob strani samo še pravna služba Svobodnih sindikatov v Podravju. Vendar mu tudi ta ni več dolgo mo-
<fcr AA-Ctiocj
Sijlct-
iu oA. 3č>. 1. HB (KUjL
Ž-OVO-ajcoc.	olAOrjO
P t-L p O 'U-L d O. /ia_	O-f
v“ poiijt 1 jč .
Le kaj bo na ta dokument porekla Komisija za varstvo človekovih pravic pri Svetu Evrope?
gla stati ob strani, saj ga je izvršni odbor ZSSS Kruh-pecivo 26. avgusta izključil iz sindikata, »ker je grobo kršil delovno disciplino in z neresničnimi izjavami kršil ugled podjetja in nazadnje tudi članov sindikata, zaposlenih v njem«. Flisovo pritožbo na izključitev je 21. aprila letos zavrnil republiški odbor Sindikata kmetijstva in živilske industrije in s tem potrdil njegovo izključitev iz sindikata.
Pred kratkim pa je Zoran Flis dobil od
Delavec, ki mu ni mogoče trajno zagotoviti dela, je v času 6-mesečnega odpovednega roka po prejemu dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja v bolniškem staležu. Kako se mu obračuna nadomestilo oz. ali gre nadomestilo v odpovednem roku v breme podjetja ali v breme Zavoda za zdravstveno varstvo?
Delavec prejema v odpovednem roku nadomestilo plače na podlagi 7. odstavka 41. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur. 1. RS, št. 39/93) v višini 70% osnovne plače tekočega meseca, povečane za dodatek na delovno dobo. Dejstvo, da je delavec v bolniškem staležu, v odpovednem roku učinkuje, če organizacija v tem času j?;!; delavca pokliče na delo — kot to določa 1. odstavek 36.	f:*:*:
f člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. RS, št 16/90, 5/
91, 71/93). V tem primeru prejema delavec nadomestilo plače, in sicer do 30. dne bolniškega staleža v višini najmanj 80% osnove (2. odstavek 41. člena Splošne ko- Mv lektivne pogodbe za gospodarstvo), od 31. dne bolniškega i:-:;; staleža dalje pa v skladu z Zakonom o zdravstvenem ' varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. 1. RS, št. 9/92,
13/93).	:j:j:
sodišča združenega dela razsodbo, da de-lovno mesto, na katerem bi moral delati in je j:;:; delal v podjetju Kruh-pecivo, ni ustrezalo jS njegovi preostali delovni zmožnosti. Ali to :j:j: pomeni, da bo sodišče združenega dela mo-ralo razveljaviti tudi sklep o prenehanju de- jS lovnega razmerja?	jj:;;
»Če bo sodišče razveljavilo sklep o prene-hanju delovnega razmerja, sem se naslednji j;:;: dan pripravljen vrniti na delo v Kruh-pe-civo,« pravi Zoran Flis, ki je po daljšem času brezposelnosti uspel postati samostojni po- >;!•: djetnik: doma se na računalniku ukvarja S: z malo grafiko in na ta način preživlja dru-
žino.	.............. Sg
»V podjetju so me začeli šikanirati zato, ker se nisem enostavno in tiho uklonil volji vodilnih, ampak sem se aktivno boril za svoje pravice. Institucije pravne države pa j:;:-so doslej takorekoč v vseh primerih dale prav meni, čeprav vse to skupaj neverjetno dolgo traja. Očitno gre za zelo zapleten pri-mer, zato nikjer ne pride hitro na vrsto za & reševanje...« Zoran Flis je odločen iti do :£: konca. »Ko bodo stvari popolnoma razjas-njene, bom vložil kazensko ovadbo zoper j;:;: tiste posameznike, ki so s svojim neodgovor- :j:j: nim in protizakonitim ravnanjem meni in moji mladi družini povzročili veliko krivico, Nij veliko ponižanja in trpljenja.«
Sicer pa počakajmo, kaj bo na vse skupaj j:::-: porekla Komisija za varovanje človekovih pravic pri Svetu Evrope. Kaj bodo rekli de-nimo na to, da so morala miniti štiri leta, j:;:;: predno je bila izdana dokončna odločba, da 'fk ponujeno delovno mesto za invalida ni pri-merno? Kaj bodo rekli na to, da je bil de-lavcu prepovedan vstop v tovarno, ko sklep o prenehanju delovnega razmerja še ni bil :j:jj pravnomočen? In nenazadnje: kaj bodo rekli na to, da je sindikat izključil iz svojih vrst ji:;:: delavca, predno je bil katerikoli od njegovih :j:j: sporov s podjetjem pravnomočno končan?
Ce že pri nas ni vedno tako, pa v razviti ji:!: Evropi velja kot pribito: vsakdo velja za g: nedolžnega, dokler mu krivda ni dokazana I:;:: s pravnomočno sodbo. Na pravnomočno jij:: sodbo o prenehanju delovnega razmerja za- Aj: radi kršitve delovnih obveznosti pa Zoran Flis še vedno čaka in čaka... Tomaž Kšela :•:::
KAJ DELAJO
»
	ii
	II
Sindikat komunalnega In stanovanjskega gospodarstva
Dobro se pripravite na skupščino!
Vsi območni odbori dejavnosti so prejeli naše pismo, v katerem jih opozarjamo, naj se dobro pripravijo na mandatno skupščino. Te priprave obsegajo temeljito obravnavo dokumentov, ki so že ali še bodo v razpravi (osnutek statuta, evidentiranje kandidatov za funkcije, poročilo o delu v obdobju 1990-1994 in programske usmeritve). Območni odbori pa morajo oceniti tudi lastno delo in poiskati slabe in dobre strani delovanja in vse to upoštevati, ko bodo predlagali oz. sklepali o naslednjem mandatu. Pri tem je gotovo najpomembnejši kadrovski del, saj je rezultat največkrat odvisen od predsednika odbora, od njegovih sposobnosti in pripravljenosti za sindikalno delo. Predsednik odbora predstavlja tudi člane območja v republiškem odboru, zato je treba za to odgovorno nalogo poiskati res pravo osebo.
Do začetka septembra pričakujemo od območnih odborov tudi predloge za prevzem najodgovornejših funkcij v sindikatu dejavnosti. Predsednik naj bi bil iz komunalnih dejavnosti, saj imamo v njih tudi največ članstva. Sekretar bi bil še naprej edini profesionalec, zato je treba še posebej oceniti njegovo delo.
Predloge pričakujemo še za predsednike treh novih pododborov (komunalnega, stanovanjskega in služb varovanja) in predsednika dveh stalnih delovnih teles (komisije za kolektivne pogodbe in komisije za statut, organizacijo in kadre). Organizacijsko-kadrovska komisija pričakuje, da bo predlogov več, da bo laže izbirati in poiskati najprimernejše kandidate. Po potrebi jih bo tudi sama predlagala. Upamo, da bo ta najtežji del priprav pravočasno in dobro opravljen.
Miloš Mikolič, sekretar
m
samostojnih smfliKatm
Pergamkonfederacija PE£^3Ajyt sindikatov Slovenije
V skladu s Kolektivno pogodbo celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti ter na osnovi Kolektivne pogodbe za grafično, časopisno informativno, založniško in knjigotrško dejavnost in sklenjenih aneksov k tej kolektivni pogodbi, GZS - Zduženje celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije in Združenje za tisk ter NSS PERGAM, objavljamo vrednosti izhodiščnih osebnih dohodkov za mesec julij 1994. Za naše člane v podjetjih trgovinske in kemične dejavnosti objavljamo izhodišča po novih panožnih kolektivnih pogodbah, za vse tiste dejavnosti, ki še nimajo sklenjenih panožnih pogodb, pa objavljamo izhodišča Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki se lahko povečajo do 15%.
Izhodiščni bruto osebni dohodki za JULIJ 1994
Tar. raz.	cel., pap., pap. pred. dejavn.	grafič dejav.	čas. inf., zal., knji-gotr. dej.	SKP za gosp.
i.	36.294	38.520	39.923	36.294
ii.	41.411	42.373	45.912	39.923
m.	46.813	47.380	51.900	44.642
IV.	52.215	53.544	57'. 8 89	49.723
v.	61.218	61.633	67.870	56.256
VI.	79.223	71.264	87.831	67.144
vn.	93.627	80.893	103.801	76.217
VIII.	118.833	111.710	131.747	90.735
IX.	136.838	134.822	151.709	108.882
Faktor rasti izhodiščnih plač po eskalacijski lestvici glede na rast drobnoprodajnih cen v tromesečju april, maj, junij 1994 je za vse dejavnosti 1,3%.	______________________________________
Znesek za prehrano
7.259
6.078
8.072
6.078
Regres za prehrano za tekoči mesec se delavcem izplača v denarnem znesku najkasneje do izplačila plač, to je do 18. v mesecu. ZNESEK REGRESA ZA MALICO na osnovi vladne uredbe je 8.582 SIT.
Za naše člane v trgovinski dejavnosti velja nova kolektivna pogodba za dejavnost trgovine, ki je bila podpisana 23. junija 1994 in objavljena v Uradnem listu RS, št. 43 z dne 15. julija 1994.
V Uradnem listu RS, št. 37 z dne 24. junija 1994 je objavljena nova kolektivna pogodba za kemično industrijo, po kateri imajo naši člani v tej dejavnosti naslednja izhodišča za mesec julij 1994:
	Izhodiščna bruto plača v SIT za julij 1994		
I.	38.018	36.294	38.108
II.	41.920	39.923	41.920
m.	46.873	44.641	46.873
IV.	52.208	49.722	52.208
V.	59.068	56.255	59.068
VI.	70.500	67.143	70.500
VII.	80.028	76.217	80.028
VIII.	95.271	90.734	95.272
IX.	114.325	108.881	114.325
Znesek za			
prehrano	6.078	6.078	6.078

ms.


<-..	,.. i...




■g..■
■

mm
Faktor rasti izhodiščnih plač po eskalacijski lestvici glede na rast drobnoprodajnih cen v tromesečju april, maj, junij 1994 je za obe dejavnosti 1,3%.
zneski izhodiščnih bruto plač se v vseh dejavnostih lahko znižajo do 10%, če bi izplačilo plač ogrozilo obstoj podjetja. Delodajalec mora za takšno znižanje pridobiti mnenje sindikata.
V podjetjih grafične, časopisne, založniške in knjigotrške dejavnosti je znižanje izhodiščnih plač v primeru izgube lahko ob soglasju sindikata tudi večje od 10%, vendar ne večje kot to določa SKPg.
Sindikalno listo za julij bomo zaradi stiske s prostorom objavilli
v prihodnji številki.

Ustanovitelji in vpisna mesta: PROXY d.d., Ljubljana / BONA FIDE d.d Koper / TMB d.o.o. Maribor
PULSAR
061/13 13325
Borznoposredniška hiša
^TMB
<t6i
d.d.
Strossma/erjeva 13, Maribor
224756
PULSAR
061/13 13 325
Ustanovitelji in vpisna mes‘a: PROXY d.d., Ljubljana / BONA FIDE d.d Koper / TMB d.o.o. Maribor	^	j
TURIZEM ZA VSAKIM VOGALOM
Nekdaj je dobro vrv znal splesti vsak kmet. Danes pa imamo za to Vrvamo. V Lučah so pokazali to med ljudmi pozabljeno veščino.
Krajevna praznovanja - turistične prireditve se kar vrste. Minuli konec tedna smo obiskali dvoje praznovanj, 25. krajevni praznik v Lučah in 32. hmeljarski dan v Braslovčah. Čeprav so savinjski fantje znani, da prišlekom radi kažejo svojo pre-moč, bi tudi takšne krajevne prireditve, po ustrezni propagandni akciji za umiritev domačih strasti in za obveščenost tujih turistov bile zelo primerne za uvrstitev v ponudbo kake turistične agencije. Stara kmečka opravila, podprta z dobro domačo jedačo in pijačo, bi bila dovolj dobra vaba za stehnicirane zemljane.
B. R. in S. B.
32. hmeljarski dan v Braslovčah: začetek opravila, ročno obiranje hmelja, kar je danes mogoče videti skorajda samo še na takšnih prireditvah.
GORNJA RADGONA: LAHKO JE LE BOUŠE
Predice v Lučah, tri stopnje pripravljanja preje. Bile bi zaželen fotografski motiv za slehernega turista.
PRHKI ZA SINDIKALNE
»Gospodarstvo v občini Gornja Radgona je v letošnjem poletju verjetno na najnižji točki, zato je realno pričakovati, da se bo krivulja uspešnosti gomjeradgonskega gospodarstva začela v naslednjih mesecih in letih ponovno vzpenjati,« pravi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Gornja Radgona Miha Vodenik. Z njim smo se pogovarjali o sedanjih težavah gospodarstva v Gornji Radgoni, ki ima med vsemi občinami v Pomurju največjo brezposelnost.
»V občini Gornja Radgona, kjer je zaposlenih 5700 delavcev, je že 2620 brezposelnih. Če izračunamo stopnjo brezposelnosti po naši metodologiji, že presega 30 odstotkov, po mednarodni metodologiji pa 24 odstotkov. V obeh primerih je torej zelo zaskrbljujoča,« pravi predsednik Vodenik. Največ delavcev je izgubilo redno zaposlitev zaradi velikih težav zlasti kovinske in elektro industrije na tem koncu Slovenije.
V Gornji Radgoni je šla že na prehodu iz osemdesetih v devet-
deseta leta v stečaj Avtoradgona, v kateri je bilo zaposlenih preko 1500 delavcev. Pred nedavnim pa je bil uveden stečajni postopek tudi za Elrad, ki je v najboljših časih prav tako zaposloval preko 1500 delavcev. Ti dve podjetji sta v preteklosti veljali za nosilca razvoja na širšem območju Slovenskih goric in Prlekije.
Po stečaju Avtoradgone so iz takrat zdravih jeder zrasle tri nove družbe, ki skupno zaposlujejo okoli 700 delavcev. Gre za Ar-
kont, TAM BUS in Avtoradgono Trgovino.
»Izvršni svet si je močno prizadeval, da bi tudi kolektivu Elrada pomagal ohraniti zdravo jedro podjetja, zato je predlagal, da bi občina zagotovila kapital in ustanovila novo firmo, na katero bi prenesli perspektivno in rentabilno proizvodnjo,« pojasnjuje Miha Vodenik. Kakor je znano, so predlog izvršnega sveta poslanci občinske skupščine dokaj neresno obravnavali in niso sprejeli nobene od predlaganih rešitev za ohranitev zdravega jedra Elrada. Tako je začel zdravo jedro Elrada reševati šele stečajni upravitelj dr. Štefan Ščap, ki po oceni predsednika gornjeradgonske občinske vlade izredno uspešno vodi stečajni postopek v tem podjetju.
»Zdrava proizvodnja Elrada se
nezaposlenih slovenskih delavcev
Država je na počitnicah .
Čeprav ni rešila problema nezaposlenih. Pomagati si bodo morali sami tako, da svoj certifikat zaupajo nekomu, ki jih ne bo pustil na cedilu
PULSAR
Ne zamnitP
Vpisna mesta:
m ■
mam
•	PTT podjetje Slovenije, Ljubljana, na vseh poštah v Sloveniji
•	PULSAR d.o.o., Ljubljana, Dalmatinova 2
•	PR0XY d.d., Ljubljana, Dalmatinova 2
’ BONA FIDE d.d., Koper, Pristaniška ul. 3, s predstavništvi v Ljubljani, Kolodvorska 7 in v Izoli, Drevored 1. maja - pslovni center
1 TMB d.o.o., Maribor, Strossmayerjeva 13
1 TRIMO d.d., Trebnje, Prijateljeva 12
1 AŽUR GROSUPLJE, z menjalnicami v enotah: Adamičeva 10, Grosuplje, c. Gubčeve brigade b.š. in c. 1 borcev 17, Brežice
1 DADAS d.d., Trbovlje, Gimnazijska 16, Trbovlje, s poslovalnicami v LJUBLJANI, Kotnikova 2 in v Mariboru, Partizanska 13a
certifikatov
■Jinu
d.d.
ohranja v družbenem podjetju Elrad Elektronika, ki ima sodobno tehnologijo, urejeni pa so tudi odnosi med vodstvom podjetja in stečajnim upraviteljem. S poslovno pronicljivostjo uspeva podjetju, ki zaposluje že blizu 250 delavcev, izvažati 70 odstotkov proizvodnje,« pojasnjuje Vodenik, ki razmere v Elradu spremlja še posebej pozorno, saj je bil do stečaja član upravnega odbora tega podjetja. »Občina je Elradu dala za 12 milijonov tolarjev garancij za kredite za obratni kapital in tako podjetju pomagala premostiti najhujše težave.«
Vodenik upa, da bo stečaj Elrada končan oktobra ali novembra, nato pa lahko na temeljih starega podjetja iz zdravega jedra zraste novo podjetje. Ne bo sicer tako veliko kakor nekoč Elrad, zato pa je lahko ob dobrem vodenju in zavzetem delu uspešno.
S stečajem Avtoradgone in Elrada so se nehale tudi »sanje« o industrijskem razvoju Gornje Radgone in okoliških krajev, ki imajo bogato kmetijsko in turistično tradicijo.
»Naša perspektiva je v hitrejšem razvoju kmetijstva, turizma in malega gospodarstva,« ugotavlja predsednik gornjeradgonske občinske vlade.
V gomjeradgonski občini je že danes poleg pridelave žitaric izredno razvita tudi živinoreja. V prašičereji dosegajo celo 20 odstotkov republiške prireje. V Gornji Radgoni imajo tudi Mesno industrijo MIR, kjer veliko prirejenega mesa predelajo v končne proizvode. MIR, ki zaposluje 370 delavcev, ima svoj obrat tudi v Tržiču, tako da je s svojimi proizvodi navzoč tudi na Gorenjskem. Že od nekdaj pa Gornja Radgona in okoliški griči slavijo tudi po vinogradništvu in odličnih vinih ter šampanjcu Radgonski penini.
»V občini je že zelo razvita turistična dejavnost in ima velike možnosti še za nadaljnji razvoj. Tako imajo v Radenski iz Radenc razvojni načrt, ki je ocenjen na 30 milijonov mark. Zgraditi nameravajo nov hotel v Banovcih, rekonstruirati polnilnico mineralne vode s tremi srci in izpeljati več drugih investicij. Poleg tega si v občini prizadevamo tudi za razvoj podeželskega turizma, za ureditev vinskih cest z vinotoči in nasploh za popestritev turistične ponudbe,« pojasnjuje Miha Vodenik. Občinska vlada vlaga še posebej veliko v razvoj malega gospodarstva. To lahko zaposli veliko ljudi, zato občina z ugodnimi krediti podpira tudi razvoj obrti in malega gospodarstva v privatnem sektorju.
Gornja Radgona je tudi sejemsko mesto. Kakor vsako leto v zadnji tretjini avgusta, bo tudi letos v tej obmejni občini Mednarodni kmetijsko-živilski sejem. Ta sodi med največje sejemske prireditve pri nas, vsako leto ga obišče preko 250 tisoč obiskovalcev. Tako tudi sejemska dejavnost spodbuja razvoj kmetijstva, turizma in celotnega gospodarstva v občini v pravi smeri.
Tomaž Kšela
PODJETIJ IN POSAMEZNIKE
v*
iv:*
vX
!\v
s*
Ivi
Xv
'X*i
>x*
v.*:*
•X*
x*:
.v.
•x*
•x*
X\
.v.
\v
:X:
•x*
::x
X\;
.v.
vX
Xv
!*X
;X*
\v
X«!
.v.
.v.
•X*
•X*
•Iv
Ivi
•Iv
!•!•!
Iv!
vi;
Iv!
•Iv
!•!•!
!•!•!
vi;
•!•!•
•Iv
!•!•!
.V|
•	več avtorjev
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
Cena 350,00 SIT
•	Mira Becele
STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM
Cena 520,00 SIT
•	Bogdan Kavčič
DELAVCI IN UPRAVLJANJE
Cena 460,00 SIT
•	Stane Uhan
PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI
Cena 400,00 SIT
•	Emil Rojc
KARIERA KOT SPREMINJANJE
Cena 850,00 SIT
•	Več avtorjev
SOCIALNA DRŽAVA
Cena 600,00 SIT
•	Aleksej Cvetko
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM
Cena 580,00 SIT
•	ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI
Cena 1.800,00 SIT
•	KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
S KOMENTARJEM
Cena 950,00 SIT + 5% p. davek
-------------------------------------
NAR0ČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo
izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav, izv. • Zakon o last.
, izv. • Plačni sistem izv. • Kariera kot... izv. • Socialna država... izv. • Zdrav. zav... izv. • Kol. pog. za negosp.
Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek.
Naročeno mi pošljite na naš naslov:.
Ulica, poštna št. in kraj:.
Ime in priimek podpisnika:.
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. kupec bom plačal po povzetju.
Dne: ........................
Žig	Podpis naročnika
Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 1310-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 311-956.
Ustanovitelji m vpisna mesta: PROXY d.d., Ljubljana / BONA FIDE d.d Koper / TMB d.o.o. Maribor			Borznoposredniška hiša T rbovlje, Gimnazijska 3	
^ LcX V X Lv^ JLAd »3	v' lij < v Ljubljani, Kotnikovo 2 in v Mariboru, Partizansko 13o / TRIMO d.d., Trebnje, Prijateljeva 12, A2UR GROSUPUC, Adamičevo 10, c. Gubčeve brigade b.š	d Iv ti . Trebnje in c. 1 borcev 1/, Brežice		DADAS	Id.d.
V LETU DNI DVA MILIJONA KUPCEV
Pred letom dni so v ljubljanskem	danes obiskalo dva milijona kupcev,	kratko življenjsko dobo, se je odlo-
nakupovalnem centru BTC odprli ve-	Za veliko in malce tvegano naložbo,	čila mešana slovensko-avstrijska
liko Intersparovo trgovino, ki jo je do	ki so ji nekateri še lani napovedovali	družba, v kateri so predstavniki Mer-
Očitno je, da je ljubljanski Interspar za slovenske kupce zelo zanimiv nakupovalni center.
REKORDEN IZVOZ V JUNIJU
Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko je bila junija vrednost izvoza naše države 611,9 milijona dolarjev, vrednost uvoza pa 613,9 milijona dolarjev. Sicer pa je vrednost uvoza že od meseca marca nekoliko višja od vrednosti izvoza. Primanjkljaj v blagovni menjavi je slaba dva milijona dolarjev, kar je občutno manj kot maja letos in tudi manj kot v istem obdobju lani. Pomembno je, da je bila pokritost uvoza z izvozom skoraj 100 odstotna. Junijski izvoz je za 13,1 odstotka večji od izvoza v lanskem juniju. Pri uvozu pa je dosežen manjši porast glede na isto obdobje v lanskem letu.
V države nekdanje Jugoslavije izvoz narašča 7 indeks je 110,6 - medtem ko uvoz upada (indeks je 68,3). To se seveda kaže tudi v pokritosti uvoza z izvozom, ki je že 236-odstotna. Saldo blagovne menjave z državami nekdanje Jugoslavije izkazuje
54 milijonov dolarjev suficita, saldo menjave z drugimi državami pa 56 milijonov dolarjev deficita. Junijski izvoz v druge države je sicer za 13,6 odstotka večji od izvoza v lanskem juniju, vendar tudi uvoz ne zaostaja, tako da je pokritost uvoza z izvozom za te države 90-odstotna.
Pri zavodu za statistiko ugotavljajo, da so junijski izvozni in uvozni podatki zelo visoki. Vrednost izvoza je najvišja v letošnjem letu in je rekordna, če jo primerjamo s podatki v lanskem letu, ko v nobenem mesecu nismo zabeležili tako visoke menjave. Junijski uvoz ni dosegel rekordnega uvoza v marcu. Izvoz v tem mesecu je v primerjavi s povprečnim mesečnim izvozom v lanskem letu večji za 20,7 odstotka, uvoz pa za 13,3 odstotka. Tudi primerjava z majskimi podatki je ugodna. Izvoz se je povečal za 7,7 odstotka, uvoz pa za 1,7 odstotka.	u.
catorja in firme Austria Spar International. Velika Intersparova trgovina ponuja svojim obiskovalcem približno 25 tisoč različnih izdelkov domačih in tujih proizvajalcev. Še vedno posluje s polno paro, saj ima konkurenčne cene in tudi stvari, ki jih v kaki drugi trgovini ni moč dobiti.
»Očitno je, da ta zadeva ni in tudi ne bo kratke sape, kot so nekateri napovedovali,« pravi magister Igor Mervič, prvi mož BTC in slovenskega Interspara. »Že lani sem omenil, da bomo - če bo šlo vse po načrtih - letos odprli še en Interspar. No, pri tej napovedi sem se zmotil. Novi Interspar bomo namreč odprli prihodnje leto, in sicer v Celju. Če bo šlo po začrtani poti, bomo druge podobne velike centre gradili in odpirali v letih 1996 in 1997. Izbrali bomo večje slovenske kraje, ponudba pa bo enaka, kot je v Ljubljani.«
Ob omenjeni obletnici velike trgovine morda še zanimiv podatek: v Intersparovi verigi, ki ima 29 centrov, je ljubljanski v zgornji tretjini.
A. U.
^ PULSAR i
Vložite svoj certifikat:
PTT podjetje Slovenije, Ljubljana, m vseh poštah v Sloveniji PULSAR io.o., Ljubljana, Dalmatinova 2, 611100 Ljubljana
PR0XY dl, Ljubljana, Dalmatinova 1,
61000 Ljubljana
BOM PIDE ii s predstavništvi v Ljubljani, Kobdvorsk 1
TRIMO id., Trebnje, Prijateljeva 12,
MM TREBNJE
AŽUR GROSUPLJE, i menjalnicami v enotah: Adamičeva 10,61290 GROSUPUE, c. Gubčeve brigade bš„
6S210TREBNJEinc.l borcev 17,
68250 BREŽICE
DADAS id, j poslovalnicami v UUBUANI, Kotnihva2,61000 Ljubljana
Oil/13 13 325
Kolpa
malo
drugače
Seveda tudi letos nisem mogel brez dnevov na Kolpi. Televizija in radio za zapeček, časopis prenaročiš in ga potem, ker kroži med prijatelji, bereš dva dni starega, uživaš pa življenje najbolj južne slovenske vasi. Bela krajina in breze, gostoljubje ljudi in v jezove ujeta mirna in topla Kolpa.
Ko se zdani, ujameš glasove topovskih salv, ki si jih za budnico pošiljajo vsako jutro po nekaj okoli Karlovca in Ogulina. Reka je okupirana s Hrvati, ki so jo iznenada odkrili, tako kot smo jo pred tremi leti Slovenci. Tako je med tednom mirno, v soboto in nedeljo pa kot na kakšnem mestnem kopališču.
Z ljudmi ob Kolpi nič novega. Skupno življenje in navezanost na reko, ki je postala mejna, ter rodbinske vezi z obeh strani bregov ustvarjajo sožitje, vredno posnemanja. Toda vseeno se je zlasti med prišleki razpasel duh nacionalizma in šovinizma. Hrvaški gardisti, ki so se morali umakniti dvajset kilometrov od meje s Srbsko krajino, niso nič nežni, tudi na slovenski strani, kadar jo obiščejo in pridejo na pivo, ki je pri nas cenejše kot pri njih. Padajo težke besede o sveti hrvaški zemlji in neodrešeni Beli krajini. Hvala bogu pa na naši strani prevladuje pamet. Toda najde se tudi kak lokalni nacionalni politični veljak, ki v bifeju ne bo plačal piva po 120 tolarjev, ker mora biti njegovo pivo cenejše kot to isto pivo za Hrvate. Saj je vendar Slovenec! Potem nekaj steklenic piva naredi svoje in človek hitro ugotovi, da ni na belokranjski veselici, temveč da resni incidenti, izzvani po takšni poti z obeh strani, vise v zraku. Vročina je mnogim vzela razum in pivo poguma ni ohladilo, temveč razvnelo. In smo tam, ko je treba miriti in preprečevati. Za vse domačine in nas, ki že desetletje živimo z reko in njenimi ljudmi, je to nekaj novega.
Pa vendar je prijetno videti, kako se v vasi vrača mladost, kako spoštljiv ostaja odnos do reke in njene lepote, in spoznati hotenje ljudi živeti v svojem svetu in ga deliti z gosti. Prav zato je ni svetosti, ki bi mogla ali celo morala razbiti sožitje in ljudem vzeti način življenja, ki so si ga zgradili v stoletjih, ter lepotico Kolpo ukleniti v korito nacionalnih strasti in stranpoti.
Bog nam je dal sorodnike; hvala Bogu, da si lahko prijatelje izbiramo sami.	(Ethet Watts Mumford)
S prijatelji ravnaj tako kot s slikami, postavi jih v njihovo najboljšo luč.	(Jennie Jerome Churchill)
»Ostani« je očarljiva beseda v slovarju prijateljev.
(Louisa May Alcott)

Borza sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 31
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na 061 131 0033 int 384, 385 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317298 žiro račun 50101-601 92077 - Atris.
Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure.
A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO PONUDBA MOŽNOSTI ZA LETNI DOPUST
Borza sprejema prijave za letni dopust. Ob potrjeni rezervaciji se vplača 40 odstotkov, znesek pa mora biti v celoti poravnan 10 dni pred odhodom na dopust, v republiki Hrvaški 15 dni pred odhodom. Možnost plačila v dveh obrokih ali s turističnim kreditom.
1.	PENZIONI V FIESI - sobe za 3 do 4 osebe s kopalnico, predprostorom in teraso, penzion ali polpenzion od 13. avgusta do 2. septembra. Cena Penziona za odrasle 49 DEM, za otroke do 10. leta 37 DEM v tolarski Protivrednosti. Cena polpenziona za 4 DEM nižja. MOŽNA OBROČNA VPLAČILA. Termini po sedem dni: zamenjave vsako soboto.
2.	POČITNIŠKI APARTMAJI V PIRANU - sodobno opremljeni za dve ali štiri osebe 85 oz. 100 DEM dnevno. Termini po 20. 8.
3.	POČITNICE NA POKLJUKI V DVO- ALI ŠTIRIPOSTELJNIH APARTMAJIH - od 27. avgusta do 1. oktobra. Cene: veliki ap. 56 DEM, mali ap. 37 DEM v tolarski protivrednosti. Termini vsako soboto. Turistična taksa ni vključena.
4.	POČITNIŠKI DOM V BOHINJU - šest ap. za štiri in dva za osem oseb, cena 60 oz. 120 DEM za večjo enoto. Termini od 20. 8. dalje. Veliki ap. od 20. do 30. avgusta. MANSARDNI APARTMA 50 DEM.
5.	GARSONJERE V ČERVARJU - za štiri osebe, opremljena kuhinja. CENA 48 DEM. Termini v avgustu.
6.	HIŠICE NA ROGLI - za štiri osebe, termini 7 ali 10 dni, cena dnevnega najema 58 DEM. Prosto od 15. 8. dalje.
7.	KOPE - garsonjere za 4 osebe, termini od 7. 8. dalje. Cena 35 DEM.
8.	OTOK PAG, Gajac - enosobno stanovanje od 19. 8. do 29. 8. Cena 45
9.	Postavitev prikolic na VRANSKEM, brezplačna uporaba bazena. Celoletna najemnina prostora 500 DEM.
10.	Prikolica v Martuljku - za štiri osebe, prosti termini v septembru, cena 32 DEM na dan.
11.	POČITNIŠKI DOM V KRANJSKI GORI - tri in štiriposteljne sobe, polpenzion, sedemdnevni paketi, zamenjave vsako soboto, 245 DEM. TO PONUDBO PRIPOROČAMO.
12.	POČITNIŠKE HIŠICE V ZAMBRATIJI, SAVUDRIJA - penzion, hišice za 4 ali 5 oseb, spalnica, otroška soba, predprostor, kopalnica. Cena polnega Penziona 39 DEM, otroci do 10. leta 31 DEM. Termini po 16. avgustu.
14. POČITNIŠKI DOM SAVUDRIJA tri- ali štiriposteljne sobe, penzion, cena 43 DEM, prosti termini v avgustu.
ŠOLA V NARAVI
Organizatorje šole v naravi obveščamo, da imamo v mesecu septembru prosta dva počitniška doma z do 100 ležišči. Cena za polni penzion je 35 DEM.
PONUDBA V MESECU SEPTEMBRU
D^hkolice v Luciji, Belvederju, Ankaranu, Fiesi, Koversadi, cena 45
STANOVANJA v Novigradu, Dajli, Barbarigi, Maredi.
B SEJEMSKA PONUDBA
1.	KČBENHAVEN - SFF, sejem skandinavskega pohištva, svetil, tekstila od 31. 8. do 4. 9. Štiridnevni obisk z letalskim prevozom 1650 DEM.
2.	PARIZ - mednarodni sejmi mode PAPF in SEHM, sejem ženske konfekcije od 2. do 5. septembra in moške ter deške mode od 3. do 5. septembra.
3.	Mednarodna razstava vozil IAA Hannover 3. do 11. 9. 1994 odhod aviona 6. 9. Cena tridnevnega potovanja 990 DEM.
4.	AVTOMEHANIKA FRANKFURT - sejem opreme avtomobilskih delavnic in bencinskih črpalk. Od 13. 9. do 18. 9. Tridnevni obisk sejma z letalskim prevozom 1090 DEM.
5.	MILANO MODIT - tridnevni ogled mednarodnih sejmov od 30. 9. do 4. 10. Cena 360 DEM.
6.	PHOTOKINA KOLN - OD 22. DO 29. septembra, sejem fotoaparatov, video, hifi, tehnika za film, radio, TV. Štiridnevno potovanje z avionom 1295 DEM.
7.	IMEGA MUNCHEN - prehrambeni sejem z obiskom OKTOBERFESTA od 18. 9. do 22. 9. Dvodnevni avtobusni ogled 210 DEM.
8.	BUREAU 94 BRUSELJ - sejem pisarniške opreme, pisarniških strojev, računalnikov od 21.9. do 28. 9. Štiridnevni obisk z avionskim prevozom 1390 DEM.
9.	MILANO - sejem orodjarskih strojev, tridnevni ogled od 29. 9. do 4. 10., cena 360 DEM.
10.	PARIZ EUROPLAST - sejem plastike, izdelkov iz gume, surovin, strojev in obdelave. Štiridnevni ogled od 2. 10. do 6. 10. Cena 664 USD.
11.	HOGATEC 94 DUSSELDORF - sejem hotelirsta in gastronomije od 10. do 14. oktobra. Štiridnevno potovanje z letalom 1340 DEM.
IZLET PO LJUBLJANICI
Vsakodnevni izlet z rečno ladjo po Ljubljanici. Barka sprejme do 40 gostov. Možen piknik na barki in ob pristanku v vasi Vrba. Dnevni najem barke za 6 ur 24.000 tolarjev, druge ure po 2.000 tolarjev.
KONCERTI
1. Rock koncert PINK FLOVDI, Dunaj 19. 8. Cena 130 DEM vključuje prevoz in vstopnino. VSTOPNICE ŽE V PRODAJI.
POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1.	Počitniške hišice v ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ali MORAVSKIH TOPLICAH.
2.	Počitniške zmogljivosti v Slovenskem primorju in v Istri. POSEBNO SE ZANIMAMO ZA STANOVANJA V MAREDI IN NA OTOKU LOŠINJU. Ponudba je lahko penzionska ali pa kot najem opremljenih apartmajev.
K ponudbi vabimo tudi lastnike vikendov ali počitniških stanovanj v ANKARANU, Izoli, LUCIJI, Piranu in v ISTRI OD KANEGRE do ROVINJA.
PRODAMO NEPREMIČNINO
1. Trisobno stanovanje z garažo v Ljubljani, 72 m2 prodamo za 105.000 DEM, cena brez garaže 95000 DEM. Stanovanje je v drugem nadstropju centralno ogrevanje.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4000 tolarjev pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo.za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete sedem dni pred odhodom, nas nujno pokličite. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno.	.Tr,,„.	, ,. ,
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
ROKOVNIK-PRIROČNIK'9$
-	lepši, zajetnejši in vsak hip koristen
pri vašem delu
Cena 3.045 SIT.
Možnost napisa na ovitku.
V	primeru predplačila vam priznamo ceno 2.230 SIT.
V	ceni je vključen 5-odstotni prometni davek.
Vsebina:
-	koledarski del s planerjem
-	zajetnejši blok za zapiske
-	priročniški in informativni del s temeljnimi pravicami delavcev in sindikatov v:
-	zakonu o delovnem razmerju
-	splošnih kolektivnih pogodbah
-	zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
-	zakonu o zdravstvenem zavarovanju
-	zakonu o soupravljanju
Povzetke zakonskih pravic so pripravili priznani strokovnjaki
-	sodelavci naše založbe.
Rokovnik bo izšel v oktobru. Cena v predplačilu velja do 31. avgusta.
MILIJARDO MARK TEŽKA LASTNINA
Kapitalski sklad Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo v skladu z zakonom o lastninjenju postal solastnik okoli 2600 slovenskih podjetij v skupni nominalni vrednosti več kot milijardo nemških mark. Za toliko namreč ocenjujejo njegov desetodstotni delež družbenega premoženja.
Milan Abrahamsberg, vodja sklada, pravi takole: »Cilj sklada je profitno upravljanje premoženja in dolgoročno oblikovanje njegove optimalne strukture. Naš temeljni interes ni doseganje maksimalnega dobička. Želimo takšen odnos, ki zagotavlja last-
V zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje poleg kapitalskega sklada ustanavljajo še stanovanjski sklad in sklad prostovoljnega zavarovanja za dodaten obseg pravic. Dejavnost vseh treh skladov je profitno upravljanje sredstev v korist pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Stanovanjski in kapitalski sklad imata lastne upravne odbore, sklad zavarovanja za dodaten obseg pravic pa bo začel finančno poslovati prihodnje leto.
Skladi so od leta 1993 organizirani kot sektor v okviru pokojninskega zavoda. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah pokojninske zakonodaje, ki je v parlamentarni proceduri, predvideva organizacijo skladov kot samostojnih pravnih oseb. Načrtujejo, da se bodo vsi trije omenjeni skladi v prihodnjem letu preoblikovali v samostojne pravne osebe.
nikom zaupanja vredno naložbo, podjetjem pa tista sredstva, ki jim omogočajo razvoj.«
Do začetka avgusta je na sklad prispelo 99 začasnic za prenos delnic in deležev podjetij v skupni vrednosti okoli 4,3 milijarde tolarjev. Dejansko pa je sklad v tem trenutku vreden le 1,15 milijarde tolarjev in razpolaga z lastninskimi deleži štirih podjetij. Kmalu pričakujejo obvestila o lastništvu delnic in deležev še od 25 podjetij, ki so od Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo pridobila drugo soglasje. S tem se bo bilančna vrednost sklada povzpela na 1,7 milijarde tolarjev.
Izvedenci kapitalskega sklada so izdelali metodologijo za analiziranje podjetij, trga vrednostnih papirjev in drugih naložb. V teku je razvoj kompleksnega informacijskega sistema, ki bo skladu omogočil učinkovitejše delo na tem področju. Izvedenci sklada na podlagi analiz razvrščajo podjetja v kakovostne razrede, ločene glede na strategijo poslovanja z njimi. Delnice in deleže podjetij, ki za sklad dolgoročno niso zanimive, pa bodo prodali.
Pomembno področje delovanja sklada je soupravljanje v podjetjih. Aktivni bodo predvsem v tistih podjetjih, ki so za sklad strateškega pomena. Intenzivnost soupravljanja v podjetju bo odvisna od sprejete naložbene strategije in uvrstitve podjetja v ustrezen kakovostni razred.
Milan
Abrahamsberg,
vodja
kapitalskega
sklada
Namen kapitalskega sklada je, da z gospodarjenjem prej tega premoženja ustvarja dobiček, iz katerega se zagotavlja del sredstev za pokrivanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in s tem omogoči znižanje prispevnih stopenj. Kdaj se bo to
zgodilo in kolikšna bo razbremenitev gospodarstva, pa je odprto vprašanje. Sklad želi namreč doseči profitno upravljanje premoženja in povečanje kapitala sklada z nekajletnim reinvestiranjem dobička. Če denimo sklad deset let ne bi prerazporejal ustvarjenega dobička v korist pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bi lahko bil s svojo dejavnostjo že sposoben pokriti enomesečni izdatek pokojninskega zavoda. Računice bi bile še ugodnejše po 15 ali 17 letih delovanja sklada brez delitve dobička. Drugače povedano, kapitalski sklad še lep čas ne bo prispeval k zniževanju pokojninskih stopenj.
Pomembno vprašanje je tudi, kdo bo nadzoroval delo kapitalskega sklada. Po predlogu sprememb pokojninske zakonodaje naj bi kapitalski sklad upravljal osemčlanski upravni odbor, pet članov naj bi imenovala vlada, štiri pa skupščina zavoda. Skratka, vlada se ne misli odreči tako pomembnemu finančnemu področju, kot je kapitalski sklad.	M. F.
Životarjenje
TVEGANA POTEZA SAMOHRANILKE
Znanka, samohranilka z dvema otrokoma, je šest let pridno delala v ne preveč uspešnem podjetju. Jeseni leta 1992, ko ni in ni našla variante, po kateri bi lahko kupila družbeno stanovanje, se je odločila za tvegano potezo.
V podjetju je pisno zaprosila, naj jo uvrstijo na spisek trajnih presežkov. Brez velikih težav se je, tako kot polovica njenih dotedanjih sodelavcev, znašla na zavodu za zaposlovanje s približno 4200 DEM pavšalne odpravnine (v tolarski protivrednosti). Ker je skoraj vso odpravnino potrebovala za gotovinski polog pri obročnem nakupu stanovanja, tričlanska družina pa ni mogla živeti samo od otroških dodatkov in alimentov, je po enem tednu že delala po pogodbi v neki privatni veletr-govski d. o. o. Izkušnje iz prejšnje službe, kjer je delala na delovnem mestu referenta v komerciali, ter poznavanje računalništva in znanje angleščine so ji pomagali, da se je takoj ujela. Z lastnikom podjetja, ki je bil tudi direktor in edini redno zaposlen, se je krasno razumela. Ob vsem tem ji je bila obljubljena precej večja plača od one v prejšnji firmi. Po šestih mesecih bo od zavoda začela dobivati še nadomestilo. Kaj vse si bo lahko privoščila z otrokoma?! Bila je zadovoljna.
Trenutne likvidnostne težave podjetja je niso preveč skrbele, kajti ko jim bo kupec plačal en sam, že zapadli, večji račun, bo konec finančnih težav. Za finance pa tako in tako ni bila zadolžena. Skrbeti jo je začelo šele, ko ni dobila plače. Ampak šef, dobra duša, ji je za premostitev posodil nekaj denarja iz last-
nega žepa. Ko po dve mesecih plače ni bilo in šef ni bil pripravljen več posojati denarja, se je odločila, da bo zamenjala službo.
Po pogodbi je začela delati kot prodajalka kozmetike na ljubljanski tržnici. Plačilo, deset odstotkov od prometa, se ji je zdelo v redu. Pomembno je bilo tudi to, da sije lahko vsak dan izračunala zaslužek in ga takoj spravila v žep. Zaslužek niti ni bil tako majhen, s prihodom toplejših dni se je povzpel celo do 1000 DEM mesečno. Za ta denar se je splačalo šest dni v tednu viseti na tržnici.
Prišla je jesen, za njo zima in slabo vreme. S slabim vremenom padec prometa in zaslužka. Ampak kaj bi se sekirala. Tudi prej, ko je imela redno zaposlitev, ni zaslužila dosti več od sedanjih 400 DEM. Skupaj s 300 DEM, ki jih dobi od zavoda, je možno spodobno živeti. Kmalu bo spet pomlad.
Prej kot pomlad pa je prišla novica z zavoda za zaposlovanje. Našli so ji službo. Podjetje »s štiridesetletno tradicijo, ki nikoli ni imelo dolgov« jo je sprejelo v službo za nedoločen čas, s plačo malo večjo od nadomestila, ki ga je dobivala na zavodu. Zavrniti te službe ni upala, ker bi lahko ostala brez nadomestila. S tako plačo pa ne more živeti, in ko bo porabila prihranke, ki si jih je ustvarila v času brezposelnosti, bo prisiljena prijeti za kakšno honorarno delo. Samo kaj bo takrat z otrokoma, ki bosta živela brez nadzorstva? Mogoče bo pa kmalo konec go-spodrske krize, in s tem tudi možnost za boljšo službo...
Obroke za stanovanje vseeno redno plačuje. Jože Vuk
ŽENSKE NA TRGU DELA (2)
Obširneje pa je vredno spregovoriti o vsebini referata predstavnice ZSSS Metke Roksandič. Bila je edina, ki je predstavila največ konkretnih podatkov, in hkrati edina, ki se je držala predlaganega koncepta, katere sklope problemov predstaviti zaradi čim celovitejše slike o položaju žensk v posamezni državi. Pri tem je uporabila podatke iz začetnega poročila RS o sprejetih ukrepih za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk, ki ga je pripravil Urad za žensko politiko pri Vladi Republike Slovenije, in podatke iz Nacionalnega poročila za IV. svetovno konferenco o ženskah, ki smo ga prejeli iz istega urada.
Uvodoma je navzoče seznanila, da so ženske v Republiki Sloveniji formalno enakopravne in imajo enake možnosti tudi na trgu delovne sile in da Republika Slovenija v svoji zakonodaji povzema vsa načela mednarodnih konvencij v zvezi s pravicami žensk, na nekaterih področjih pa upošteva tudi priporočila za ugodnejše rešitve. Tudi delovno pravo zagotavlja enake možnosti in posebej opredeljuje delavke le takrat, ko gre za posebno zaščito.
Povedala je, da po letu 1988 delež zaposlenih žensk še vedno narašča, vendar to ne gre na račun zaposlovanja žensk (število zaposlenih žensk upada), temveč na račun letnega povečevanja brezposelnosti moških. Tako je delež zaposlenih žensk leta 1990 znašal 46,8 %, aprila letos pa 47,2 %.
Sprememba družbenega sistema in začetek privatizacije družbene lastnine še nista bistveno vplivala na strukturo zaposlenih po vrsti sektorja. Delež zaposlenih v družbenem sektorju se je zmanjšal z 82,3 % v letu 1980 na 78,6% v letu 1992. Ker se bo postopek privatizacije iztekel v letu 1994, je šele v prihodnje pričakovati bistveno spremembo zaposlenosti po vrsti sektorja Mm^hpni, nedružbeni).
Ženske, zaposlene v družbenem sektorju, delajo predvsem v negospodarskih dejavnostih, njihov delež se giblje okoli .72 %.
Pri zapioslenih v nedružbenih dejavnostih je zaskrbljujoč podatek, da se je od leta 1980 do 1992 za 17 % zmanjšalo število zaposlenih kmetic oz. kmetov. Pri tem je dodala, da je opažen večji trend upadanja števila kmetic (za 22,5% od leta 1980 do leta 1992) v primerjavi s številom kmetov.
Spregovorila je tudi o brezposelnosti v Sloveniji, ki je aprila letos znašala 14,5% in sicer 13,6 % pri ženskah ter 15,3 % pri moških. Kot razlog za večjo brezposelnost moških je navedla opuščanje klasičnih moških poklicev (številni stečaji v kovinskopredelovalni in elektro industriji). Prikazala je tudi podatke o povprečnem trajanju brezposelnosti žensk in moških, ki je bilo leta 1991 približno enako za ženske in moške (15,8 oz. 15,6 meseca).
Med ženskami je delež tistih, ki imajo krajšo delovno dobo (do treh let), večji kot med moškimi, kar je lahko povezano z večjim deležem žensk med zaposlenimi za določen čas. Prav tako med brezposelnimi v starosti od 18 do 30 let prevladujejo ženske.
Podatki, ki jih je Roksandičeva prikazala, kažejo, da bo v prihodnosti pri zaostrovanju gospodarske krize možnost zaposlovanja odvisna od spola - ženske zaradi (potencialnih) družinskih obvez-
nosti v mnogih podjetjih obravnavajo kot manj zanesljivo delovno silo in zato dobijo prvo in redno zaposlitev teže. Navzoče je seznanila, da smo bili med drugim prav v Svobodnih sindikatih prvi, ki
smo razkrinkali določila v tezah, osnutkih in predlogih zakonov, katerih cilj je bil zvabiti žensko izven delovnega razmerja v družino, kjer naj bi rojevala otroke. Pri tem je omenila stanovanjski zakon (socialna stanovanja in najugodnejši stanovanjski krediti za ženske, ki podpišejo izjavo, da se ne bodo zaposlile, temveč da se bodo posvetile izključno vzgoji otrok), Ustavo (pravica staršev, da sami odločajo o številu otrok), zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (izenačenje pokojninske dobe moških in žensk ter nagrajevanje materinstva s priznavanjem zavarovalne dobe pri odmeri od pokojninske osnove), predlog, da naj bi zakon o družinskih dajatvah zagotavljal triletno porodniško odsotnost z dela (predolga prekinitev v poklicni aktivnosti).
Roksandičeva je udeleženke seminarja seznanila tudi z dokaj ugodno zastopanostjo žensk v ZSSS (47 % vseh članov) in predstavila njihovo udeležbo po posameznih dejavnostih. Pri tem je povedala, da je od 20 sindikatov, povezanih v ZSSS, delež žensk večji od 50 % kar v osmih sindikatih. Prikazala je tudi zastopanost žensk v organih ZSSS, ki pa je žal manj ugodna na višjih ravneh organiziranosti.
Povedala je, da tudi za Republiko Slovenijo velja, da je delež zaposlenih žensk največji v tradicionalnih ženskih poklicih. Tako so ženske z največjim deležem zaposlene v zdravstvu in socialnem skrbstvu, izobraževanju, gostinstvu in turizmu, trgovini, tekstilni industriji. Delež zaposlenih žensk v navedenih dejavnostih znaša od 62 % v trgovini do 85 % v zdravstvu in socialnem skrbstvu.
Opozorila je tudi na visoko izobraženost žensk v Republiki Sloveniji, vendar je pri tem povedala, da je kljub pridobitvi formalnih pogojev za vertikalno mobilnost
(napredovanje) žensk na upravnih in vodstvenih delovnih mestih zelo malo. Njihov delež se giblje od 10,5 % v gozdarstvu do 56,6 % v zdravstvu in socialnem skrbstu. Ženske tudi v tistih panogah dejavnosti, kjer prevladujejo, zasedajo manj upravnih in vodstvenih del, kot bi na njihov delež zaposlenosti pričakovali.
Glede razlike med žensko in moško plačo je poudarila, da pri plači za enako delo do teh razlik ne prihaja. Do razlike med povprečno plačo žensk in moških (ta je bila pri ženskah v letu 1992 11 % nižja od moških) prihaja zato, ker delajo ženske v povprečju na manj vrednotenih delovnih mestih.
Predstavnica sindikata Neodvisnost - Konfederacija novih sindikatov Slovenije je omenila, da so splošne razmere v naši državi slabe, da gre za veliko brezposelnost, pri čemer imajo najhujše težave tisti, ki se prvič zaposlujejo. Ugotavljala je, da se tarifna politika v Sloveniji ne izvaja; da so postopki na sodiščih dolgotrajni, ipd.
Omenila je tudi, da vodilne strukture v tem trenutku izločijo tiste osebe, ki niso njihovega mišljenja, in da se vse to dogaja hkrati s procesi privatizacije. Lastnina da izginja v žepih menedžerskih struktur, pri čemer gre tudi za velike apetite po čimvečji moči.
Tudi glede položaja žensk v Sloveniji je povedala, da se le-ta poslabšuje. V povprečju bodo ženske dalj časa nezaposlene kot moški.
Sindikat po njenem mnenju ni dovolj močan, ker se delavci bojijo izgube delovnega mesta. Povedala je še, da so v novi politiki ženske slabo zastopane, veliko bolje pa je z zastopanostjo le-teh v njihovem sindikatu.
Metka Roksandič Vanda Rešeta
Ustanovitelii in vpisna mesta: PROXY d.d., Ljubljana / BONA FIDE d,d. Koper / TMB d.o.o. Maribor
PULSAR
061/13 13 325
PTT
Na vseh poštah v Sloveniji
Na vseh poštah v Sloveniji
Na vseh poštah v Sloveniji
Vse manj slovenskih otrok si privošči počitnice na morju. WV najboljših letih je prek Zveze prijateljev mladine v počitniških domovih na Hrvaškem letovalo okrog 30.000 slovenskih otrok, letos pa bo desetdnevne počitnice ob •norju preživelo le še 11.500 otrok, torej komaj tretjina,« ocenjuje Liana Kalčina Srhoj, sekretarka Zveze prijateljev oiladine Slovenije.
Glavni razlog je zmanjševanje števila počitniških domov, kjer so mladi lahko letovali po ugodnih cenah. Pred leti je bilo v lasti ali v upravljanju občinskih zvez prijateljev gladine na Hrvaškem 13 počitniških domov. Zdaj jih je še sedem, druge je zasedla hrvaška policija ali vojska, v nekaterih pa so begunci. V Sloveniji je še sedem počitniških domov za otroke in mladino,
MORJE PRIPADA MLADIM
ki z izjemo enega niso ob morju.
Morje je zdravilno
Velika večina slovenskih otrok sploh ne bi videla morja, če ne bi šla na letovanje v počitniške domove,« meni Srho-jeva. Bibanje ob morju z mediteransko klimo, z gibanjem v vodi in na zraku, z dobro medicinsko oskrbo v domovih je ena najboljših preventivnih oblik zdravstvenega varstva otrok in mladine, zatrjujejo zdravniki. Obmorski počitniški domovi za otroke so nenadomestljivi za zdravje otrok.
»V naši zvezi smo si zadali nalogo ohraniti namembnost
Za 0,9 odstotka višje pokojnine
OBRATNA
AMBULANTA
Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj
Oblačenje poleti
Nekako tako vroče kot letos je bilo poleti, ko sem kot stažist moral delati tudi v otroškem dispanzerju. Mlada mamica je prinesla dojenčka na pregled. Zavitega in s kapico na glavi. Pobaral sem jo ali ji je kaj vroče. Pritrdila mi je. Naslednje moje vprašanje je bilo, če misli, da je otroku tudi vroče. Začudeno me je pogledala in kar ni mogla razumeti, kam merim. Ko sem ji pokazal kapico na glavi prepotenega otroka, mi je hitela razlagati, da mora imeti otrok glavico pokrito, da ne bi dobil prepiha in si prehladil ušes.
Leta tečejo. Naši vnuki niso več tako oblečeni, kot so bili njihovi očetje in mamice. Mnogo bolj so sproščeni. Manj zapeti. In tudi ni nič narobe, če včasih pokažejo svoje gole ritke in nagi tekajo ob morju ali na dopustu. Seveda pa moramo pri otrocih bolj paziti, da jim kožo pred soncem zaščitimo s primerno kremo. Otroška koža je mnogo bolj občutljiva kot koža odraslih. Še nekaj velja pripomniti: kakor za odrasle velja še posebej za otroke, da jih oblačila ne smejo tiščati. Še zlasti poleti naj bodo široka in ohlapna in iz pralnega materiala. Tako da ni nič narobe, če se polijejo ali popacajo.
Moda se spreminja. Tako ženska kot moška. Oblačenje je v poletni hudi vročini kar težko. Nekatere službe ali poklici zahtevajo, da imajo moški tudi poleti obleko, suknjič in kravato. Drugod pa so lahko malo bolj sproščeno oblečeni. Če moški sedi v pisarni in je ves prepoten, bi bilo na vsak način bolje, če bi lahko sedel samo v srajci. Se zlasti, če nima v pisarni klimatske naprave. Med dopustom so pa stvari drugačne. Takrat lahko moški hodi v kratkih hlačah in lahki majici. Razen v Benetkah. Če si hočeš ogledati cerkev sv. Marka in imaš kratke hlače, ti jasno in razločno povedo, da tako oblečen nisi v cerkvi zaželen. In če si prišel na izlet samo za en dan in nisi s seboj prinesel druge garderobe, potem z ogledom cerkve sv. Marka ne bo nič. Tudi ženske morajo biti v italijanskih cerkvah primerno oblečene.
Enako velja tudi za ženske. Lahka poletna oblačila jih malo manj obremenjujejo kot moške. Lahka pralna obleka jim bo delala manj težav. Seveda imata pisarna, služba druge zahteve. Dopust, obmorski kraji pa zopet druge. Če pa se napotite v hribe, morate vedeti, da je više bolj hladno, da so noči hladnejše in lahko vsaka nevihta ozračje pošteno ohladi.
Kadar pišem o oblekah, mislim tudi na potenje. Včasih opazimo lisaste kolobarje, ki nastanejo, kadar se pot na obleki posuši. Mislim tudi na neprijeten vonj, ki ga imamo poleti, če ne skrbimo dovolj za higieno. Nekateri prisegajo na ta ali drug dezodorant. Lepo in prav. Tudi dezodoranti morajo biti. Vendar moram kot zdravnik, ki pregledujem ljudi zapisati, da so ljudje taki in drugačni. Ko so mi pripeljali ponesrečenega delavca in se je izgovarjal, da se je poškodoval na delu, sem vsakemu dejal, da poznam umazanijo od enega tedna ali več tednov. Napisati moram, da je najlepši vonj čistega telesa. Takrat vem, da se je človek pred pregledom pošteno okopal.
Tudi perilo je poleti prepojeno z znojem. Nekateri moški radi pod srajco nosimo spodnjo majico. Zdi se mi, da popije ves pot in tudi laže in temeljiteje je oprana. So tudi takšni, ki temu oporekajo. Perilo ne sme biti iz umetnih vlaken, ker koža potem slabše diha in se človek še bolj poti.
Tudi proti tem težavam priporočam umivanje in redno preoblačenje. Voda je najboljše zdravilo proti potu.
markami na dan. Za deset dni je to 160 ali 250 mark. Ekonomska cena je višja, giblje se med 30 in 35 markami. Razliko poravnavajo s finančnimi sredstvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Participacija za otroke z zdravstveno indikacijo je namreč 1400 tolarjev na dan. Za letošnje šolsko leto je na voljo denarja za več kot 7600 otrok. Kvote so razdeljene po posameznih občinah. Zal otroški zdravniki marsikje ne vedo za omenjena sredstva in ne priporočajo dovolj otrok z določenimi bolezenskimi težavami. Zato Zavod za zdravstveno zavarovanje znižuje predpisane kvote, če sredstev niso porabili.
V Zvezi prijateljev mladine pripravljajo predlog spre-
membe zdravstvenega zakona, ki bo državo obvezoval za redno sofinanciranje letovanja otrok kot preventivno obliko zdravstvenega varstva mladine. »Za zdaj še nimamo državne koncesije za organizacijo letovanj. Če jo bomo dobili, bomo poskrbeli, da bodo lahko letovali otroci iz najrazličnejših slovenskih občin.«
In za konec: V Gornji Radgoni se je letos za letovanje ob morju prek Zveze prijateljev mladine prijavilo 235 otrok: 182 so jih sprejeli, 73 pa jih je moralo ostati doma, ker jim starši niso mogli plačati letovanja v domovih, čeprav so cene v njih nizke. Takih primerov je v Sloveniji še ve-
liko...
Marija Frančeškin
počitniških domov za otroke in mladino, čeprav so nam nekateri državni organi priporočali, naj jih prodamo,« je rekla Srhojeva. »V oporo jim je bil predvsem Zoran Thaler, predsednik komisije za mednarodne odnose pri državnem zboru, ki zagovarja stališče, da počitniški domovi niso stvar delitvene bilance.
Vse to je Zvezo prijateljev mladine spodbudilo, da so vztrajali pri svojih zahtevah, naj počitniški domovi ostanejo mladim. Nočejo popustiti pred trenutnimi političnimi pritiski, kot je klonila večina slovenskih podjetij in prodala svoje obmorske zmogljivosti, delavci pa zdaj nimajo več kam na dopust. Pisali so ustreznim ministrstvom - za zdravstvo, za zunanje zadeve, za dom in družino - in jih podrobno seznanili s problematiko mladinskih počitniških domov na Hrvaškem: »Zahtevamo, naj državne oblasti ob dogovarjanju s Hrvaško posvetijo del svojega časa tudi tem vprašanjem,« je rekla Srhojeva. Nujno bi morali čim-prej skleniti gospodarski sporazum s Hrvaško, zdravstveno zavarovanje je le začasno urejeno itd. Tako se zdaj dogaja, da počitniški domovi, ki so pod okriljem Zveze prijateljev mladine, po sili razmer obratujejo napol legalno, niso povsem v skladu s hrvaško zakonodajo. Če bi obratovali točno po predpisih, bi jih morali celo zapreti. K sreči hrvaške oblasti v teh primerih zamižijo in jih pustijo v miru poslovati, dokler pač ne bodo sprejeti obojestranski predpisi.
Cene do 25 mark
Cene v mladinskih počitniških domovih so sprejemljive, saj se gibljejo med 16 in 25
POMOČ V STISKI
Povpraševanje po socialni oziroma po solidarnostni pomoči sindikatov je vse večje tudi v slovenski prestolnici in njeni okolici. Po poročilu, ki ga je pripravil Miro Podbevšek (Območni svet Svobodnih sindikatov Ljubljane in okolice) so lani razdelili 653 članom sindikata več kot 5 milijonov tolarjev denarnih pomoči, povprečno v znesku 7.900 tolarjev na osebo. Že nekaj let zapored najbolj trda prede zaposlenim v kovinski in elektroindustriji, kjer je vedno največ prosilcev pomoči.
sku do deset odstotkov zbrane članarine v posameznem mesecu. Zato pomoč dobijo le tisti delavci, ki živijo v najtežjih socialnih razmerah.
Območni sindikalni svet Ljubljane in okolice je pred kratkim sprejel dopolnjeni pravilnik o dodeljevanju finančnih pomoči članom sindikata. Član sindikata lahko prejme materialno pomoč praviloma enkrat letno, največ do zneska neto zajamčenega osebnega dohodka.
Poleg navedenih zneskov so pomoč podjetjem dodelili še republiški odbori sindikata delavcev trgovine, kemije, tekstilne in usnjarske industrije, lesarstva in kovinarjev.
Zato je skupni znesek dodeljenih pomoči za Ljubljano in okolico veliko večji.
M. F.
Do letošnjega julija so razdelili 328 prosilcem 3,6 milijona tolarjev oziroma povprečno na osebo 11.000 tolarjev. »Ali z dodeljevanjem pomoči sindikat blaži sindikalni nemir in prevzema del bremena države na svoja ramena?« sprašuje Miro Podbevšek.
Ali plače po kolektivni pogodbi zadostujejo za preživetje? Do kdaj bo moral delavec, ki je redno zaposlen, trkati na vrata sindikata za pomoč, da bo sebi in svoji družini zagotovil skromen obrok.«
Prosilcev je vedno več, kot je na voljo denarja. Količina denarja za solidarnostne materialne pomoči je namreč odvisna od priliva članarine na žiro račun območne organizacije in se lahko oblikuje v zne-
FINANČNE POMOČI NA OBMOČJU LJUBLJANE			
IN OKOLICE (od januarja do vključno julija 1994)			
	Število	Število	Skupni
Dejavnost	prošenj	odobr. pomoči	znesek
družbeni in državni organi	11	10	130.000
gostinstvo	12	7	50.000
gradbeništvo	61	54	512.000
kemična in nekovin, industr.	7	5	108.000
kmetijstvo in živil, industr.	9	8	265.000
komunal, in stanov, gospod.	8	7	61.000
kovinska in elektro industr.	135	117	1.151.000
kultura	3	2	75.000
lesarstvo	5	4	165.000
obrt	2	1	10.000
papirna in grafič. industr.	1	1	15.000
promet in zveze	1	1	7.000
tekstilna in usnjarska			
industr.	41	39	354.000
trgovina	52	16	179.000
vzgoja in izobraževanje	3	3	85.000
nezaposleni	59	50	454.000
upokojenci	4	3	23.000
Skupaj	415	328	3.644.000
DOJENČEK
KOT
v	v
CUDEZ
^ Če bo šlo tako naprej, bo p'ostalo rojstvo dojenčka pri nas pravi čudež. Po zadnjih statističnih podatkih je bilo konec marca v Sloveniji le okrog 100.000 oseb, ki so bile stare manj kot štiri leta. V letošnjih treh mesecih, se pravi do konca marca, je privekalo na svet manj kot 5.000 novorojencev oziroma za dobra dva odstotka manj, kot jih je bilo v prvih treh mesecih lani. Ob koncu marca je bilo v Sloveniji 1.988.307 stalnih prebivalcev, torej manj kot dva milijona. Število stalnega prebivalstva Slovenije nazaduje že drugo leto zapored. M. F.
Humoreska
Prednosti dvojnega državljanstva
-	No, tovariš Neposredni, kaj pravite o vrlih Primorcih, ki kar v grozdih čakajo pred italijanskim konzulatom v Kopru, da bi ob slovenskem dobili se italijansko državljanstvo? smo povprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je kot vedno neprizadeto visel za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in preudarno srkal svoje pivce.
»To samo dokazuje, da nas Slovencev ni toliko, kot mislimo, da nas je.«
-	Ze, že, ampak ali se vam to zdi prav?
»Zakaj pa ne bi bilo prav?! Vsakdo ima pravico, da si poskuša izboljšati standard, kot ve in zna, seveda če je to izboljšanje v okviru legalnosti.«
- Toda Slovenci, in to Primorci, ki so bili med najzavednejšimi, bi se za dobrih stotisoč lir mesečno vendarle ne smeli prodati. Kaj so pozabili na Iztokov stavek izpod Svobodnega sonca: »Naprodaj nismo Sloveni nik-dar!«?
»To bi se morali Slovenci vpraševati zadnjih štirideset let, ko so nekateri vstopali v partijo zgolj zaradi tega, da bodo boljše živeli...
- Oh, nikar ne sodite preostro. Ko so karieristi stopali v partijo, je kazalo, da bo partija večna. Tega jim res ne bi smeli zameriti...
»Jaz pa v opredelitvi za partijo in v opredelitvi za Italijo ne vidim nobene bistvene razlike. Navsezadnje se zdi, da bo Italija zdržala dlje, kot pa je to uspelo naši partiji.«
- Ampak jaz mislim, da bi bilo treba te Slovence nekako kaznovati!
»In si spraviti na vrat kakšen Amnestg International. Dajte no! Ali niste zadnjič^ brali poročila te organizacije, da v Sloveniji zatiramo drugače govoreče in ženske. Mater vola, naj pridejo pogledat k meni domov, kdo je zatiran!«
- Pustimo Amnestg International. Ostanimo pri dvojnem državljanstvu. Saj se ga da prepovedati...
»Jaz vas raje vprašam, kaj bomo storili, če bodo še Hrvati vsem Slovencem, ki imajo vikende ob njihovi obali, ponudili dvojno državljanstvo...
-	No, ali vidite, da je to problem, ki ga je treba nemudoma rešiti...
»Zakaj nemudoma? Jaz bi počakal. In ukrepal drugače.«
-	Na kaj!? In kako drugače!?
»Ko bi tretjina Slovencev imela italijansko državljanstvo, pa polovica še hrvaškega, bi prav milo prosil Avstrijce in Nemce, da preostali petini podelijo avstrijsko oziroma nemško državljanstvo, ampak samo tistim, ki drugega dvojnega državljanstva nimajo. In če bi torej tej naši preostali petini dali po tisoč mark na mesec pokojnine, bi se vsi dvojni Sloveno-Ita-lijani in Sloveno-Hrvati fino obrisali pod nosom. Poleg tega pa v Sloveniji takorekoč nikomur ne bi bilo treba več delati, ko bi bili vsi tako ali drugače plačani iz tujine. Ali veste, kako fino bi živeli?! Ali si predstavljate, koliko velikih pirov se dobi za tisoč mark...!?«
Bogo Sajovic
J
Horoskop
Krut dokaz
Že v 15. stoletju so si moskovski veliki knezi nadeli naziv vladar vseh Rusov. Za ruskega carja pa se je prvi poimenoval šele Ivan IV. (rojen 25. avgusta 1530), v zgodovini znan po vzdevku »Grozni« oziroma »strah zbujajoči«. Med njegovim vladanjem je bila njegova država skoraj neprestano v vojnah tako na zahodu kot tudi na vzhodu in jugu. Več uspeha kot na zahodu je imel v vojnah z Mongoli in pri osvajanju Sibirije. Od svoje razglasitve za carja leta 1547 je petnajst let v Rusiji uvajal vrsto zakonskih in upravnih reform. Leta 1564 pa je uvedel vladavino terorja, ki je trajala dvajset let, vse do njegove smrti leta 1584. Pred smrtjo na ukaz carjeviča Ivana ni bil varen nihče, od njegovega prvorojenca in naslednika do zadnjega podložnika. Teror gre pripisovati deloma verjetni duševni omračitvi carja, deloma pa
DELAVSKA
ENOTNOST
TELOVADEC
HODŽIČ
FRANCOSKI
SKLADATELJ
(EDOUARD)
MESTO NA MADŽARSKE
FRANCOSKA
PISATELJICA
(FRANCOISE)
VOLILNI KNEZ NA POUSKEM
GRAFIČNO
ZNAMENJE
ZA
POUDAREK
FILOZOFSKA SOLA V JUŽNI
ITALIJANSKI
FILMSKI
IGRALEC
(ALBERTO)
NAGRADNA
KRIŽANKA
RIBIŠKA
MREŽA
VRSTA
TROBILA.
POZAVNA
AMERIŠKI
PLESALEC
(FRED)
NEVAREN
STRUP
VRATNICA
PRI
GOLU
LITERARNI
JUNAK
LUPIN
TOVARNA
KOTLOV
PRIPRAVIL
SALOMONOV
UGANKAR
PRITOK
RUDOLF.
JEZERA
POMLADNI
MESEC
PAS PRI KIMONU
NAJBOLJ
ZNANA
SKUPINA
LETEČIH
RIB
SIMON , IREGORČIČ
PEVKA
TADDIO
REKA IN JEZERO V RUSIJI
AVTOR:
BORUT
LEVEC
FANTASTI-
ČNA
POVEST
G0ST0-
LEVEK
SKUPINA PTIC V LETU
GRAFIK
DEBENJAK
ATLETINJA
PRIVALOVA
KRAJ PRI OPATIJI
TEŽA
OVOJNINE
NAELEKTREN
MATERIALNI
DELEC
NEPOPUST-UIVOST. , RIGOROZNOST
KRVOLOČNE
ŽIVALI
VRTEČI SE DEL MOTORJA
DELAVSKA
ENOTNOST
UDELEŽENEC
KRIŽARSKIH
VOJN
POVRŠINA,
OBMOČJE
FRANCOSKO
MOŠKO
DANSKI
OTOK
ŽIVLJENJSKA POT
MAJHEN
Ht^KI
MESU
AMERIŠKI
PISATELJ
.ONRAD
TTTER)
MOJZESOV
BRAT
(KO
PO’
vs
RAVNI SVET
AMERIŠKA
ZVEZNA
DRŽAVA
V STENI NAKAZAN OPORNIK
ILUSTRIRAN
KMEČKI
KOLEDAR
GLASBENIK
SOSS
NIKOLA
TESLA
PRIPRAVIL:
SALOMONOV
UGANKAR
SIMON
LEGISA
ZELO
TRDA
ZLITINA
KAREL
ČAPEK
LESEN
PLUG
PISATELJ
KUHAR
SLOVENSKI
IGRALEC
(MARKO)
TEKOČINA V ŽILAH
SLOVENSKA
TISKOVNA
AGENCIJA
KRANJ
TOLSTOJEV
ROMAN
GL MESTO PROVINCE ADRAR V MAVRETANIJI
RIMSKI
CESAR
GLAS, ZVOK
OČKA
BREZŽIČNA
OVALNA
ANTENA
DELAVSKA
ENOTNOST
NOGOMETNI KLUB IZ MARIBORA
ANGLEŠKO
SVETLO
PIVO
DANSKI
OTOK
ITALIJANSKI
PISATELJ
(CARLO)
ZDRAVNIK ZA UŠESNE BOLEZNI
NIZOZEMSKA
HRVATSKA
IGRALKA
(iNGE)
VELIKA
SMUČARSKA
IZDELOVALEC
LESENE
OBUTVE
IZRAZ ZA SMUČI
Nagradna križanka št. 36
Rešeno križanko nam pošljite do 30. avgusta na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 36 Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev
Rešitev nagradne križanke št. 34
ELITO, DAVE, SLAVKO, INES, GABER, SATNI, SARA SIMEONI, MET, STRAN, ORK, ANTILI, ERINA, OO, LARNAKA, KELT, RAVS,
OSTINATO, LONDON, ATAS, ERIK, IONU, ARTOIS, RESOR, SAM, SN, EROTIK, TKAČ, VE, T1GRAN, SADAR, ARAL, ETA, NART, OTA, VENA, VERAT, ERATOSTENES, AVILA, PADAR, ANICA
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 34
1.	Mojca Možgan, Podklanc 16, 62370 Dravograd,
2.	Slavka Zupan, St. Žagarja 6, 64240 Radovljica,
3.	Vera Pulko, Bezjakova 22, 62341 Pekre-Limbuš
Nagrade bomo poslali po pošti.
Križanko pripravil
UGANKAR
Ustanovitelji in vpisna mesta: PROXY d.d., Ljubljana / BONA FIDE d.d Koper / TMB d.o.o. Maribor
PULSAR
061/13 13325
želji po zlomu moči plemstva in večji plemiški odvisnosti in pokorščini vladarju. Po smrti prvorojenca sina Ivana, ki je bil priljubljen in nadarjen, je postal naslednik carjevič Fjodor, carjev drugorojenec, ki pa je bil šibek car in oblast je kmalu prišla v roke Borisa Gudunova. Ta je bil dvorjan Ivana Groznega, za Fjodorove vladavine pa si je pridobil vso oblast in se po njegovi smrti razglasil za carja.
O Ivanu Groznem se predvsem ruski zgodovinarji dostikrat prepirajo, ali je bil ponorel klavec ali velik državnik, prisiljen z grobostjo uveljavljati velike cilje. Eden največjih občudovalcev Ivana Groznega je bil »rdeči car« Stalin. Njegove metode se niso dosti razlikovale od metod njegovega idola, njihov glavni namen je bil ubiti vsakega, ki bi lahko kakorkoli ogrožal vladarja.
Nekoč je car Ivan Grozni na lovu slišal dva plemiča, ki sta se pogovarjala, naj bi carjevič Ivan nekemu plemiču obljubil pomembno funkcijo in svojo naklonjenost, ko bo postal car. Ivan Grozni se je približal svojemu sinu in dejal:
»Torej misliš, da sem tako star in betežen, da je treba že razmišljati o novem carju?«
In da bi dokazal nasprotno, je v svojega sina vrgel lovsko kopje in ga prebodel.	Deni
Herman Rigelnik, predsednik državnega zbora, s širokopoteznim zapravljanjem davkoplačevalskega denarja za nenehno prenavljanje parlamenta prepričljivo kaže na grm, v katerem se je politično postavil na noge. Njegov dopustniški odhod na otok Silbo, kjer so mu sonarodnjaki očitali nesramnost in objestnost in ga zaradi tega kaznovali z zalučanim kamnom v njegov avto, pa že opozarja, da dikcija pisanja famozne »Civilne inicijative« ni bila tako iz trte izvita, kot se je takrat zdelo. Še dobro, da doslej še niso odkrili avtorja omenjenih civilnoinici-ativnih umotvorov. Po zadnjih dogodkih, ki jih je iniciral gospod Rigelnik, bi bil odkriti in obsojeni civilni inicijativnik prav gotovo velik, mučenec, če ne celo narodni junak. Nekoč bomo imeli še veterane »civilne inicijative«.
Irena Oman, poslanka SDSS v državnem zboru, je vsekakor verodostojni zastopnik tistega glasu ljudstva, ki pravi, da je naš parlament otroški vrtec. Da v takšen glas resnično verjame, pa je dokazala tisti dan, ko je v parlament pripeljala lastnega otroka. Resda imajo pri nas starši vsaj deklarativno ustavno pravico, da svobodno odločajo o vzgoji otrok, a ji kljub temu svetujemo, naj poskrbi za primernejše varstvo. Glede na splošno kulturno raven, ki vlada v parlamentarnem otroškem vrtcu, v katerem vlada paradigma svinj pri koritu, se namreč upravi-
čeno bojimo, da se Irenin malček v njem ne bi naučil nič dobrega. Konec koncev imajo starši poleg svobode tudi odgovornost za vzgojo svojih otrok.
Kopačev napad
Janez Kopač, največji graditelj med slovenskimi poslanci, naj bi po pisanju Mladine napadel njenega novinarja Vika Luskovca. Domnevno zaripli Janez naj bi strašni napad izvedel z »doma narejenim sokom, z izbuljenimi očmi, trepetajočimi lici in stisnjenimi zobmi.« Višek njegovega napada pa je bil stisk roke in izdavljena beseda: »Zgin!« Ali z drugimi besedami povedano: Janez Kopač je Mladininemu vohljaču zelo jasno zarisal mejo, do katere je voljan trpeti legitimno medijsko pozornost in od katere naprej živi svoje privatno življenje, ki si ga ne pusti motiti. Ni pa verjeti, da je to spoznal tudi Luskovec, ki je k sreči odnesel cel nos.
Peterletove tradicije
Lojze Peterle, zunanji minister, nadaljuje svetle tradicije bana Natlačena in škofa Rožmana v odnosih s sosednjo Italijo. Namesto da bi zaradi prefinjenega italijanskega ozemljskega ekspanzionizma, ki se vnovič začenja prav s ponudbo državljanstva slovenskim državljanom, zagnal vik in krik, opozoril vse mogoče evropske institucije na zgodovinske in politične razsežnosti tega zapleta, mirno spiše nasvet slovenskim posameznikom, naj dobro premislijo o geopolitičnih posledicah svoje prošnje za italijansko državljanstvo. Sveta preproščina, ali nimajo prav ti posamezniki svoje države in zunanjega ministrstva, da zanje in v njihovem imenu premišlja o geopolitičnih posledicah posameznih dejanj? Kar se Lojzek nauči, to Lojze zna!
Kuli
Drsimo v jesen
Sončna svetloba in temperature nam oznanjajo, da drsimo v jesen oziroma v pozno poletje. Sonce je že niže na obzorju, tudi opoldne, ko je julija bilo še skorai nad našimi glavami. Sence so zaradi tega daljše.
Druga polovica avgusta je že čas, ko se nevihte redkeje pojavljajo. Ob frontah so sicer še običajne, medtem ko je termičnih, vročinskih bolj malo v popoldanskem ali večernem času. Ob daljših nočeh je zjutraj tudi več megle, ki se bo še posebno rada pojavljala septembra, po prvem poslabšanju avgusta se je zjutraj začela pojavljati rosa. V mesecu avgustu je rosa potrebna kakor človeku vsakdanji kruh, pravi ljudski rek. Priznati moram, da ga še danes ne razumem. Namreč, če je dovolj dežja in je zemlja namočena, rosa za rastline niti ni več tako pomembna. V suši pa rastlinam pomeni jutranjo osvežitev.
V noči na četrtek je naše kraje prešla hladna fronta, zaradi katere je grmelo. Temperatura je spet padla za nekaj stopinj. Ali bomo res zaman čakali še na nekaj vročih dni, preden se končajo šolske počitnice? No, če pomislimo, da se v povprečju vsake štiri dni čez naše kraje zapelje fronta, si ne moremo obetati dosti zaporednih lepih dni. Ampak tudi če to upoštevamo, se vedno najde lep dan ali dva za izlet ali pa kar nekaj dni za krajše počitnice. Po včerajšnjem dežju se bo vreme umirilo. V soboto in nedeljo bo sončno in toplejše. Zjutraj se bo po nekaterih kotlinah pojavila megla. Tudi v začetku prihodnjega tedna se bo nadaljevalo suho, večinoma sončno vreme.
Na vseh poštah v Sloveniji Na vseh poštah v Sloveniji Na vseh poštah v Sloveniji