List 33. gosp dar i rtnišk in naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. posiljane po poáti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 17. avgusta 1864. Gospodarske stvari* koncu piščal zlatorumene. Nekteri popisi pravijo mušica vsa črna. Say in Kollar ) da pravita, da Je meseca roz- Mušica pšeničarica ali hesinska muha. polji frfrati, in da do babica od rož- eno osem - Iz Rib t. m. poslal sledeče nam je gosp. Dragot Rudež dné „Dovolite, ) nika začne mušica po nika do jeseni jajčica leže zabode med tulec in bilko blizo korenine ; kadar črv izleze, najde v bilki ter jih svojo hrano ; in vse to žito polomi. da Vam nekoliko vrstic o nekem poseb- Kakošno škodo delà na pšenici, dobro je popisal gosp i TT1 ^ v^ » t • 1 ^TT « I t t nem prikazku pišem, ki se letos vidi na pšenica h Rudež; njegov popis se ujema popoinoma s Kollarjevim. po ribniški dolini in je tudi že veliko škode naredi!.. Neka osa — osa goseničarica, Caraphron destruc- Kmalo potem, ko je pšenica naredila klasje , je začela tor polegati j to bilo tem huj ) cim boli zoréla ? do vraznica ; kleine Schlupfwespe — je tej mušici najhuja so- sreči včasih toliko, da pokončá Zoper ktere Je y V . veči del črvov, predno se prelevijo v musice, mušico, njene jajčica in ličinke ne zmore člověk ničesa y y ker se tedaj jih zapazi, ko začne žito polegati. Ni kler ni do žetve na nekterih njivah se tako polomila kakor da bi jo bila huda toča potolkla; vsaka bilka sko- raj je spodjedena in vse križem leži tako, da nekteri še niso mogli žeti, ampak so kar vse skup pokosili kakor tedaj druzega početi, kakor žito po navadi požeti, str- strnišče. Kmalu so ljudje spoznali, da vso to nadlogo nisce pa precej visoko pustiti, da se potem lože sežgé; delà majhna zaže bilki, naj večkrat blizo korenine v prvém kol 1 ka, ki se dobi skoraj v vsaki pepel se zlo globoko podorje, in zemlja potem povalja. Prihodnje leto naj se kak drug sadež sadi ali seje na poln nekteri bilki je še črv, ki naredi v Ker oj e d y V se 1j u dj drugih se pa i d ij nJ na dolgo vse ličinke ali kali. to zemljišče. Kako pa se ta mrčes zanese iz kraja v kraj y ne more se za gotovo povedati. Gospod Drag. pri nas ne spominjajo še take stvari, Rudežu pa se z gosp. Schmidt-om vred zahvaljujeva, in bi znalo morebiti koristno biti, kaj več o osebnosti da nam je to stvar naznanil; čeravno ni gotovega po- _ _ ^ _ ' i/ v. t t w • 19« 1% • 11w ^ 1 mrčesa izvediti y sem ne-ín vse in naturi tega škodlj koliko bolnih bilk s črviči in ličinkami nabral, ill Y O\j to Vam pošljem, da bi povedali, kaj jeto. Se to moram pristaviti, da samo na pšenici se ta mrčes nahaj močka, saj naši gospodarji zdaj vejo, kakošen mrčes da je to ? zati, in da ako bi se utegnil še kadaj in kje drugej prika- nimajo krivih misli. u Odgovor vredništva. Ta mrčes je res redka pri-kazen.^ Našemu v teh rečeh dobro izvedenemu gosp. bi bil na Kranjskem pomanjkanji dobrih poslov. Ferd. Schmidt tudi ni znano kadaj kaj slišal o tej mušici. Pred kakimi je, kakor je dr. Stein pis ali leti bolj Tožbe zastran poslov se množé od leta do leta pa so večidel tudi resnične. Zanikerni posli so omenile > ta mušica in so po njem tudi 7) Novice veliko škodo napravila pšenicam na Českem. Tudi na Ogerskem se je že včasih prikazala in kakor beremo v prof. dr. Nôrdlingerjevih knjigah „Die kleinen Feinde der Landwirthschaft") je 1. 1833 jala na ogersko-altenburških zemljiščih nad- řeš velika overa zboljšanju kmetijstva in gospodarstva. Prva lastnost dobrega posla je, da je pokoren svojemu gospodarju in da ga uboga delà; zvestoba in poštenost hudo jvoda Karola. Na Angležk druga pa, da pridno pa je sploh dolžnost vsacega člověka, naj je Peter ali Pavel. Posel, ki natanko in na las ne dovršuje svojih dolžnosti, ni člověk za no- škode naredila Amerik > Najbolj navadna pa je tudi že veliko severni Amerika e v severní so mislili, da leta 1776 so jim to mušico iz Nemčije hesiski ; jaki s lamo v Ameriko zanesli, zato so ji dali ime hesišk muhe. Znanstveno latinsko ime struct tedaj p ivk a y po nemški Weitzenverwiist d o m y beno rabo, al žalibog! da je ljudi tega plemena neizre-čeno veliko na svetu. Veliko plačo (Ion), dobro pupo in papo, obilo praznikov in ne obilo opravka si bodo posli že pri vdinjanji kmali izgovorili. Ce je posel, naj je hlapec ali dekla, prvo leto srednje vrednosti, in se obdrží v službi , je drugo leto že večidel malopriden in ali m pokončavk ^^ m _ ^ p y naše P pust pokvari še druge, ki so pozneje nastopili službo. Dostikrat so pa gospodarji tega sami krivi ceravno se vcas ih nimajo zvestih in zanesljivih poslov. tem piše da neki ; zapazi tudi na rži in ječmenu. Učena naravoslovca Say grajščinsk oskrbnik v „Mittheil. des N. 1. V." to-le: in Koli sta prva popi velikosti nekako komarju podob to škodljivko kriva kratk dlačica •U.11TM UIHIUH VI UM UiaVIV«, pTSl O VJ 11 VtflOl Zi zadnji del života rujavkast; krila črnikaste so 7 vcasi t Ne morem si po kaj da ne bi rekel, da so mnogo- n j e n i to krat gospodarji sami krivi, da imajo slabe posle, ker jih sami pokvarijo ali jim priložnost dajo, da se spridijo y nožice na zakaj, čeravno postava za posle gospodarja po pravici jako v zavetje jemlje, vendar le je veliko tacih gospo- * Prav tako naznanilo je gosp. F. Schmidt te dni prejel tudi iz Dobré-polj na Dolenskem, kjer je pseničarica tudi pšenično polje zlo poškodvalo. . T .J JV,1J'JU? ' — j.. ' ~ " ;----- o r - darjev, ki se premalo za njo zmenijo. Dostikrat se pn- idi pse- peti, Vt« nj^ ivarv yyj^L om^uu j^viov*, -- Vred. bukvić sabo ne vzame in nastopi v ravno tistem kraji da kje kak posel službo popusti, pa še službenih p 266 în skoraj ob ravno tišti uri službo pri druge m gospodarji, ki ga še ne praša ne, zakaj da je službo popustil, ali ima službine bukvice ali ne, tem menj si še priza-deva pozvediti, kakošno daje bilo njegovo zadržanje pri poprejšnjem gospodarju. Rado se kaj tacega zgodi prav ob času žetve, in poprejšnji gospodar ga ne sili, da bi šel v službo nazaj. To je tedaj prava šola razuzda-nosti poselske, in kdo drugi je tega kriv, kakor ravno nemarni gospodarji, kteri svojih pravic ne tirjajo in tako jednosti v kmetijstvu nasproti ravnajo. Če tudi je gotovo, da imajo posli in delavci mnogo napak na sebi, se vendar tudi tajiti ne dá, da taka ne- rednost pokvarja posle. Če poljskim delavcem očitam, da se niso misliti vadili, ali če deklo grajam zavoljo nečimernosti njene, mi bo to obilo gospodarjev brez ugovora vse potrdilo. Sedaj pa prašam, kje se taka učilnica nahaja, kjer bi se otroci dninarjev (taberherjev) misliti vadili? Kje je učilnica za rejo domaćih žival, kje mojster, da bi mlađemu orataju mogel dober poduk dajati? — Ne poznam je take učiteljice, ne tacega mojstra; jez poznam le umno oskrbovanje kmetijskega gospodarstva, ktero prostému delavcu učilišče name štuje, da se uči, kar mu je vediti treba. Kmet in kmetica sta morebiti že v mladosti v kako šolo hodila, v kteri sta se misliti vadila; oče in mati sta onih otrok, kterim bode sreča posijala, da se bodo morda v kratkem po kmetijskem šolskem poduku bolj izobrazili, oni bodo za-se in za lastnino svojo delali ; oni so v svoji hiši in pri svojem gospodarstvu izgled in zapovedniki dobrih ali slabih reči. Kako pa je s posli in delavci? Ti se ravnajo le po tem, kar v službah svojih vidijo. Ako v teh ne vidijo lepega reda, umne^a gospodarja, pridne delav-nosti — kje neki se morejo^uciti, da bojo pridni, de-lavni, umni, pošteni posli? Cesar pa se Anžek ne nauči, ne bode znal Anže ! Ki tedaj prav, da le na posle spuščajo svojo jezo — primite se gospodarji tudi sami za nos, ki ste pokvarili mlađega posla, da ni nič vreden vse svoje žive dni. Kako bode hlapec dober , ki je zdaj že v deseti službi, ako se že v prvih službah ni nič ali malo dobrega naučil od prejšnjih gospodarjev ? Kako bode dekla dobra v peti službi, ako njene prejšnje štiri go-spodinje niso nič prida bile? — Ne iščite tedaj pri sami poselski postavi boljših poslov — poboljšajte se gospodarji sami, pa bode gospodarstvo vsem poslom učilnica umnega delà , redne pridnosti, poštenega živ- 1 j e n j a ! Podučite stvari. Zvonjenje oblakom. Vsako leto od kod prinesó novice žalostno novico, da je tam ali tam střela ubila zvonarja zvonečega pod zvonikom. „Novice" so že večkrat zvonarje svarile ter govorile o veliki nevarnosti, v ktero se podajo, kadar gredo zvonit. Letošnje žalostné prigodbe po več krajih potrjujejo zopet to. \v ; 1 Komaj začnejo črni oblaki zbirati se in zakrivati nebo, za prvo dolžnost si šteje zvonar, da teče pod zvonik in zvoni, kar se le dá brez konca in kraja, in v nekterih krajih gorjé mu, ako bi opustil zvonjenje, in bi takrat toča pritisnila! Že o Bahovi vladi bila je izdana postava, po kteri bi se bila imela ta nevarna navada opustiti in odpraviti, in zares je mnogo pre-vidnih župnikov tako zvonjenje odpravilo in to po vsi pravici. Da brez vseh ugovorov vražnih ljudi ni bilo povsod, je lahko vrjeti, al razumni poduk je vraže pregnal. — Ne dá se sicer skazati, da bi zvonjenje střelo na-se vleklo, kakor se tudi ne more trditi. da je zavolj zvonjenja strela udarila v kako hišo, ktere sicer ne bi bila zadela. Poglavitni vzrok, ki ne dopušča v nevihti zvonjenja, je nevarnost, v kteri je zvonar sam» On je namreč, ko zvoní, v ravno tišti nevarnosti, kakor nespametnež, ki se skriva pod kako drevó , da bi se umaknil dežju. Strela se namreč najrajše spušča v visoke stvari, toraj najrajše v kak stolp ali drvo. in najrajše sploh se prijemlje ko vin skih in mokrih stvari: glejte torej , kako očitna je nevarnost, ki preti zvo-narju; toraj ni čudež, da se marsikteremu zvonarju trud plača s tem , da ga strela ubije. Ker vas pa djanske skušnje bolj prepričajo, vam navedemo dve iz letošnjega leta. Ni dolgo, kar smo brali v Časnikih, da je v va3Í Worglu na Tiroljskem strela ubila štiri ljudi, ki so oblakom o nevihti zvonili. Ker vas pa bolj ginejo domaći izgledi, povemo vam, da je v ribniški dolini na sv. Ane dan strela ubila ravno pod zvonikom sv. Ane cerkve njenega klučarja, poštenega moža, kterega vsa dolina obžaluje, in on je le pod zvonikom stal! Da nevarnost, o hudi uri zvoniti ali pod zvonikom ali pod kacim drvesom stati, bolj spoznate. povemo vam, kako da si je slavni Franklin izmislil b li s kovo d, to je, tišti železni drog, ki je izpeljan iz zemlje ob zidu nad streho, da se po njem strela odvodi v zemljo. Franklin je namreč o hudem vremenu na dolgi niti spustil v zrak zmaja (lintvrna), iz papirja nareje-nega, ki je imel železno pokrivalce. Kar se železo začne blesketati, Franklin nit izpustí iz roke , ta hip skoči strelna iskrica iz oblaka v železo in zažge se zmajcek z nitjo vred. Prav tako visoki in mokri zvonik střelo na-se vleče, in večidel gorjé mu, kdor takrat stoji pod zvonikom. Nočemo naštevati vraž , ki so sèm ter tjè še raz-tresene med vami o tem zvonjenji: rečemo le, dajte jim slovó za vselej , in držite - se cerkvenega pomena naših zvonov, ki imajo le moč vsled molitve, h kteri vas vabijo, da milostivi Bog odvrne od vas nesrećo. V ta namen pa ravno ni treba, da bi zvonar brez konca in kraja in ravno sredi nevihte zvonil; zadosti je, da vam le naznani hudo uro, ki se vam bliža in vas opomni prosivne molitve za odvrnjenje njeno. — Vse drugo je prazno in vražno. Po ,,Gosp. Listu." Slovenske starine. 0 Belinu. 9 bogu starih slovenskih Karnov in Norencev in njegovih simbolili: bokalu ? casi^ kothi, kostkah in kavalkih. Spisal Davorin Terstenjak. (Dalje in konec.) Naj še na koncu tega članka omenim, da norenski bokali, ročke, čašice, kotlići imajo celó drugo obliko, kakor one, ktere so našli v keltiški Helvecii. 1 Nekoliko so ročke podobne maj o li kam. Zato je majolika tako čislana pri Slovencih. Spomenik Noreji na čast je bil najden v glanski dolini na Koroškem , in iz napisa vidimo, da so bili tam Traki v posadki. N orej a toraj ni bila samo apoteozovano mesto, kakor Heffoer misli, temuč velika (augusta — anbetungSTfiirdig) boginja, pred ktero so se domaći prebivavci in přišedši tujci klanjali, f) Glej solvljanske posode izkopane pri Lipnici v „Schriften des histor. Vereins fur Innerosterreich" I. Heft Taf. 30. 31. 32., kel-tiske pa v „Mittheil. der autiq. Gesellsch. zu Zurich" 1847. Taf. HI. zato • • cele zemlje je na čast v družbi boginje Celeje — boginje Plini je mogel z vso pravico Nor ej o mesto Tau ri- ce lin e der unversehrten Erde bil tudi spominek v Celeji postavljen. Ker smo gori čuli, da ko nob in čaša (Krug, skov imenovati, ker znamo, da so se keltiški Boji 55. leta pred Krist, v okrožje („agrum noricum" piše čásar; ager" Gebiet und Land einer Stadt) vrinili, in tako OU1V " v ~ ~ ~ ~--" v-----O 7 — —---------- ------- ------ —-----j ■ - -.....; Kanne, Schale) sta simbola ,,der feuchten wall en- prvotne stanovnike — slovenske Nor en ce deloma den Erdkraft", tedaj je Noreja bila boginja glo-boke vlažne zemlje > ker v tem oziru ima dar podjarmili, deloma proti jugu potisnili. Da so v sever- Decurionov pomen sena sreberna čaša * To je bila tudi egiptovska v rimski kult prine zato ima Noreja tudi pride vek: Isis. nem kraji No rika Kelti se naselili, to pričujejo imena svoj prikladni rimskih postaj vecidel na gornjem Koroškem in gor 11 s HPI^i^hhhphjphhhhhhhhh Nahajamo tudi Č veter o slovenskih zemskih bogin na norenskih kamnih: Cei ej o, Norejo, Acaluto boginjo acov, pecin, — go rate pecevnate zemlje «•* v v ' 7 , . & ---t in pa polatinčeno: Nutrix augusta Tartusanae (Mauthen Z i v a. njem Stajarskem stojeće, kakor: bei Unterzeiring), Gabromagi (Lietzen), Emo latia (Špital am Pyrn) itd. Prebivališča prišedših v Norik Bojev so bile gornje-koroške in gornje-štirske tore, zato so se imenovali Ta vri ski, Slovenci so posedli nore — doline sred- Kakor je beli Bog pošel pod imenom Apollo, njega in dolnjega Koroškega in Stajarskega. tako crni Bog pod imenomSerapis, kteremu na čast je bil v Pet ovu (Ptuji) posvećen žrtvenik. Saj Sera- nika Kakor se prepričamo iz gori navedenega spome- ? dalje iz spomenika: ! >> Sedato sacrum cohors pis tudi ni drug bil kakor ,,die personificirte abneh- prima Breucorum ex voto suscepta laetus votum sol- mende Herbst- und Wintersonne unter der Gestalt eines vit curam agente Julio Maximo decurione", najdenem alten hinfálligen Mannes" kakor Prichard (stran v Pfunzu, sedaj hranjenem v Avgsburgu, so bili pa- 94) resnično razlaga. Zato je veljal za brata Osiridovega. nonski Brajci na Bavarskem v posadki, in gotovo se Mladoletno, poletno in zimsko solnce ali pa jutranje je tam udomačil mož s prav slovenskim imenom Dom-poldnevno in ponočno solnce se je skupaj obraževalo brinius Sacer2), kteri je v Heiligensteinu spominek s tremi glavami, zato seje velelo Triglav, Tribog, Trojan, tričelat indiškemu Çiva triçiras, tri- postavil: ,,Diis pokoju cep3." Mladoletno ima še bolj otročje, poletno krepko Justini." Manibus, perpetuae Securitati (večnemu der ewigen Grabesruhe) in svoji ženi Justinii — Ako ime Dombrin ni slovansko, starosl. mladencevo, in zimsko slabo bledo starčevo ob- domb, poljski doeb, quercus v koreniki in obliki ličje. **) Tako vidiš Triglava obraženega med retran- gré jezikoslovje rakom žvižgat! ? naj skimi podobščinami. i Na norenskih kamnih trojno- edinega solnčnega božanstva ne najdeš s tremi glavami vendar se ti očituje pogostoma v sledeči predstavi: Na sredi starčeva glava s cidaro na glavi, ktere že nemški letopisci omenjajo , na vsaki strani kraj glave leva, simbol močnega žarečega poletnega solnca Ozif po domovini. V Zelezna liapla in njena okolica na spodnjem Koroškem. pod levoma solnca. 2) pa ovnovi glavi simbol mladoletnega Spisal Ozbalt Dull prost kmet v Remšeniku (Konec.) Kar se lege mesta Noreje tiče, nasvvesti starih in geografov napotujejo na mejo Koroške in Stajarske _ gledé na zgodovino smo prisiljeni dvojno Norejo doline Od prebivavcev te okolice in njih stanja. Dragi popotnik! ko sem ti do zdaj navodil pote sprejemati: eno prvlje pokončano ? in drugo ne vec na 7 hribe 7 vise gore, tudi nekaj sel, hočem ti tudi tistem mestu sezidano. Cásar (Bell. gall, c. 5) pripoveda: Boji so potem, ko sov Norik jo porinili, Norejo ob- sedli; Strabon pa (V. 8. c. 1): Noreja leží 1200 štadij od Akvileje, in konsul Cnej. Papirius Carbo je od Cimbrov pri Noreji bil potolčen. Peutingerjeva tabla navaja Norejo dvakrat, kokrat s koracnim številom XIII. M. P. med postajami Matucaium in: ad pontem. (Plini Hist. nat. III. c. 23) imenuje eno mesto Norejo med Tauriski, ktero za njega ni več stalo. Tabla šteje od Akvileje do Viruna 11.000 korakov, od Viruna do drugega gor- povedati nekoliko od tukajšnjih prebivavcev, njih noše vsakdanjega življenja in obrtnije. 7 okolici pri „Jezeru" se noša vjema z nošo Kranjcev, ravno tako tudi vsakdanje življenje i dar je sedaj proti nekdaj zeló različna. Nekdaj pa ven- vsa- so nosili obleko, ktero so domá přidělali, jerhaste ali iz domaćega sukna narejene in platnene hlače; robcev ali, kakor tukaj zovejo, antvole, haderce, še poznali niso. Sedaj vidiš seljaka v tuji opravi, v pavoli in svili itd. Ravno tako je tudi v hrani. Zavživali so črn kruh, vinca so malo pili, kave še poznali niso. Sedaj je vse njega mesta Noreja 40.000 stopinj. Te dve dištanci dajate 151.000 korakov, ktere Strabon v okroglem številu na 150.000 računi. Mi imamo toraj eno Norejo ktera za Tita (Plini je umri 79 po Krist.) ni vec stala drugače; kava je v vsaki hiši doma, in vendar zemlja jim to rodi, kar je rodila njihovim preddedom. JRes- 7 7 nica je/ da časi so se zboljšali, kupčijstvo jim več dohodkov donaša, v obrtnijstvu so tudi bolj izurjeni. Pred- in pa drugo Norejo, ktera še je ob početku Peutin- ni V se gerjeve table (v IV. stoletji) stala.' Kje je poslednja — dolnja Noreja stala dognano, gornje iščejo starinoslovci med Brezjem (Friesach) in gornjo-štajarskim Neumarktom. dedje so se pecali vecidel le z živinorejo in poljedel- stvom ; veči posestniki so imeli po 15 do 18 krav in so na cente masla prodajali ; sedaj pa većina masla v kavi1 utone; redili so tudi od 80 do 100 ovac; to je se pri starem. lesom je bila njega dni slaba kupčija ? Ako Plini Norejo „mesto Tauriskov" imenuje 7 s pred petdesetimi leti se je mecesnovo drevo okoli 20 tem ni še dognan keltiški početek tega mesta 7 ker sežnjev dolgosti in 3 čevlje debelo komaj za 8 grošev prodalo. lesom se je kupčijstvo zlo pospešilo; leta Zato je Koli bral Radegostovih podobali v Retri: Ra- degast bel, rud, Radegast č Radeg tas ti t e s č, tes, vacuus pražen, slab. (Krolmus bog, tast posled. božist. Crnoboha str. 18.) **) Indijska Ci va ima tudi v ? kumbha" Wassergefi m 1841 so začeli s deskami kupčevati; od začetka se jih je prodajalo 100 po 10 gold., v desetih letih se je cena narastla za polovico in sedaj še više. Čez „Jezerski Vrh" se je od nekdaj tovorilo in vozilo do današnjega dné. Tù so vozili od Kaplje proti izliva na zemljo žizen daj o ce kaple Masch, fig. 4. §. 85. oblačne mokrotě Glej „Much." 1. c. Taf. 7. fig. 12. Taf. 17. fig. XXIII. 3 Hefner „Das rom. Bayera" str. 99 2) Hefner 1. c. str. 222. 268 Kranju vsakovrstno blago: mecesnove deske, jelke itd., in od nasprotne strani pa Kranjci tako. Zdaj pa, kar seje mariborska-celjovška železnica odprla, je vsa druga. Tukajšnje blago gré vse le proti Sinčevesi na železnico. Brez števila ljudi si je tu svoj kruh služilo, kteri si ga zdaj ne morejo. Nam železnica ni mati, le maćeha je. Ljudje so po teh hribih pa njega dni tudi bolj naravno živeli, mehkužnosti v hrani in lišpa v obleki niso poznali, ker v onih časih je bila obrtnija podrtija. Se le zdaj v novejših časih so bolj od naravne poti odstopili. Kmetiški ljudje so se le za domačo potrebo z poljedel-stvom in živinorejo pecali, večina tržanov so si svoj kruh že od nekdaj služili pri rudi, sedaj je vsa druga. Do leta 1863 je bilo do 500 rudokopov v tej okolici; sedaj jih je komaj 120; svinca se je naredilo od leta 1844 do 1848 na 9900 centov v enem letu, nekdaj pa še več. V novejšem času je jelo to pešati in dandanas se ga komaj dobi do 800 centov na leto. Dragi popotnik! ako bi bil ti pred 20 leti potoval skozi to gorato okolico, vidil bi bil vse s crnim gozdom obraščeno. Al v dvajsetletni dôbi je nemila sekira ljuto gospodarila v onih gozdih; marsikteri kmet ga ima zdaj komaj za svojo potrebo; nahajajo se tudi, kteri, čeravno so lepe novce skupili za svoje premoženje, pa se niso nič kaj na višo stopnjo povzdignili. Bili so oni časi zlati časi za okolico; prodalo se je dosti oglja, desak; rudarstvo bilo je v dobrem stanu; živina se je tudi drago prodajala; više nad 10.000 gld. je donašalo; al zdaj vse nekako peša; na korist tej okolici je vstala tukaj fabrika, ktera okamnivno apno (cement) žge in že dve leti tukajšnjim prebivavcem nekoliko zaslužka daje. Tukajšnji prebivavci so dobrovoljnega značaja; za izobraženje in napredek narodnosti jim je malo mar ; poslavil bi jih, ako bi rekel, da dremljejo, zakaj kdor dremlje , se vendar kaj sliši in čuti; toda oni še trdo spijo. Oni ne beró nobenih časnikov, izgovarjaje se, da ,,ne zastopijo hrvaščine !" Kaj pa da, ker se nočejo učiti či s t e ga maternega jezika — mile slovenščine naše! Največ je tega krivo to, da so prebivavci razdvojeni v kmete in tržane. Kmetje so po rodu vsi Slovenci, pa tudi tržanje so slovenskega rodů, pa zanemarjajo mater svojo; šola je le nemška, zatoraj kmetiški otroci solo malo obiskujejo, in še ta, kteri je v prvi razred hodil, ne vidi koristi od nje. Stopi, dragi popotnik, le v cerkev, ko se opravlja božja služba, in vidil in slišal bos čudne reci. Duhovni gospod na leci (prižnici) ljudstvu po slovensko božjo besedo razlaga, na koru pa — nemško pojó. Ali ni to narobe svet? Ravno taka je tudi v šoli. Jemlji tedaj omiko, pa je ne kradi! Iz Gradca. 3. dne avgusta je „Domobran" v svojem 74. broji prinesel šolko dogodbo, o kteri po pravici pravi, da kaj tacega se dosihmal gotovo še nikjer ni ne bralo ne slišalo! Učenec 4. normalnega razreda Oskar Sm .. .. r pri delitvi šolskih daril ni hotel svoje četerte premije vzeti, ampak seje ravnateljstvu zahva-lil tako: „Ker se mi ne dade premija, ktero sem za-služil, pa ni tiv mi treba te." Ptuj ua Stajarskem 14. avg. Poganjanje zavoljo ustanovitve topniške vojaščine v Ebensfelďskem gradu pri Ptuji je pre skoro dognano , in kakor se sliši, je ugotovljena. — Tukajšnja čitavnica, ktera že 200 udov ima, bode 5. septembra t. 1. svoj začetek s primerno večo veselico obhajala, in upati je, da se bo o njej lepo število bližnjih in daljnih gostov sešlo. Posebno iz Hrvaškega se jih draga množica pričakuje. — Selo c. k. okrožnemu sodišču ima iz grada v mesto in sicer v gospodsko ulico prestavljeno biti. Da bi se ta reč le ne odlagala mestu na kvar! — Te dni je neko odborstvo gospodu deželnemu poslanců, M. Hermanu diplom častnega srenjčanstva občine „Bučkovici" blizo Ljutomera izročilo. Iz Maribora. — Da dopolnimo popis nepozabljive nam ,,besede" 31. julija , ki smo ga radostni čitali v poslednjem listu, naj povemo še, kar nam je razun petja přinesla omenjena beseda. Mlad učenček je deklamoval jedrovito pesem Nestora slovenskih pesnikov: „Novice" svojim bravcem", le z nekoliko premenjenim naslovom. Lepo pohvalo je prejel mladi govornik. — Za njim pa je še mlajša gospodičina Anica Klettnerjeva razveselila nas s česko deklamacijo. Tako lepo in razločno je govorila, da so tudi prosti Slovenci do zadnje besedice vse razumeli. Navdušeno ploskanje ji je razodelo občno zadovoljnost. — Gospodičina T. H. iz Ptuja nam je slovesnost današnjo povikšala še posebno. Igrala je na glasoviru tako izvrstno, da le malokdaj čuješ kaj tacega. Izbrala si je variacije narodnih slovenskih pesem; živahna hvala je bila priča, da so micni glasovi poslu-Šavcem do živega segli. S tem je bil oficialni program pri kraji. Al zdaj se je še le začelo živo gibanje. Vse je vrelo ven na prostorni vrt, kjer je mestna godba začela igrati nježne, slovanské melodije. Kterim pa je bila Tepsihora milejša od hladne Vile Avre, so ostali v dvorani in se začeli vrtiti po taktu milih glasov. Na vrtu pa se je menjavala glasba in petje. In tako je do konca trajalo vse v najlepšem redu brez ukazavanja, brez vredevanja, in sopet so Slovenci kakor vsakikrat, pokazali, koliko naravnega prirojenega takta od pripro-stega člověka noter do izobraženca imajo. Gela svečanost pa je živo spričala, kako resnične so besede raj-nega dr. Župana, ki je rekel: „Vse imamo, pa ne znamo* da imamo." Toraj s Koseskim rečemo : „Duhe zarotimo v beg dvombe, nemarnosti, tmin, Dvignimo srčno zaklad slovenskega dlana in uma/' 'j- Vz Maribora. (Zahvalnica.) Vsakemu omikanemu Slovanu je potrebno, da zná več narečij slovanskih. Vendar je sedanji čas to doseči zelo těžko, ker učilnice. v kterih bi imela tudi v tem omika razcvetati se, temu ne ustrezajo. Al hvala Bogu, da se nahaja mnogo rodoljubnih src, ktere nadomestujejo, kar se v šolah po-greša. Hvaležni imenujemo med tacimi domoljubnega gospoda Ivana Gjorgjeviča, ki dijakom slovenskim posil ja brez plače v Maribor že dve leti politični svoj list „CPECKI1 4HEBHHK". Pridno smo ga prebirali , ter si iž njega marsiktero drobtinico za javno življenje prihranili. — Pred odhodom v počitnice je donela ver-lemu možu iz ust vseh rodoljubnih dijakov iskrena zahvala ; naj mu v Novi Sad jo nesó tudi „Novice."^ Veko s lav Raj h. Iz Bistrice ua IVotranjskeui. — Slovenec je rad vesel, in zakaj bi tudi ne bil, ker mu v prsih bije pošteno srce. Kakor je pošteno njegovo srce, tako ga to žene biti le v družbi pošteni med poštenimi ljudmi. Pravi domorodci bistriške doline na Notranjskem osnovali so tako razveseljevanje v priliki prve slovesne besede v mladi narodni čitavnici. Komaj zvejo to po pre-lepi naši domovini slovenski za našo pravično reč vneti možje, hiti jo povzdigniti s svojo nazocnostjo svečanost. 7. avgust bil je tišti dan, kterega si bo bistriska čitavnica vedno v spominu ohranila, zakaj imela je gostov iz bele Ljubljane, iz krasne Vipave, iz prijazne Planine, iz starega Trsta, iz prekrasne Reke, iz visoke Pivke in sploh iz vseh krajev Notranjskega, kjer domorodna zavest živo se razvija in vtrjuje. Zjutranji strel naznani prebivavcem krasne dolinice, da domorodni praznik je danes. Kmali so začeli dohajati gosti z zastavami. Vse 269 se ie veselilo viditi možé, kteri z neutrudeno delav- kolikor jezikov zná. V čitavnici so od časa do J ^ _ • ' « mm 1 w 1 Vi 1 • •• 1 • v • • • 1 . • časa naš da .... . P°- štene veselice; v nji se slišijo govori, kteri učijo ude nostjo in s krepkim duhom izobrazujejo narod bi se smel ustopiti ponosno med druge izobražene na- svoje pravilno in čisto in gladko svojo besedo rabiti rode y ter reči: Tudi meni je Večni gl L UtJv JLA KJ LIC% w * VJ vy liuu lu vxuwv lu ^ICKUUV W * Vjv KJ J XVJ KJ JL O \J ^WUll KJKJ ^^ MJ J med cesarsko in slovensko zastavo podoba našega svit ^ v v u v u wi »va v**»^ J ^ w —• - ji - -- -- j so gosti se zbrali. Na čelu njenem visela je zmerjanja naših ljudi vati prosto ljudstvo. Kdo ni pred kratkim v se i da so sirovi neotesani omike, brez otesa? Koga take besede ne žalijo 7 > slišal brez koga lega cara, kteri je s svojo milostjo podělil vsem naro- ne budijo in ne priganjajo, z vso silo takemu nečastnemu ...... * 1 " * " kom se pa zamoremo tega ne- zdru imenu ubraniti se? zasluženega imena znebiti? Edino le s tem, da se vsaki dom enake pravice, kteri so po previdnosti Božj žene pod njegovim žeslom. Ob stranéh bili so napisi, kteri spominjajo Slovence najlepših čednost: udanosti po svoji moči potrudi, kar je vsakega sveta, neotres-do Boga in cara, edinosti, bratovske ljubezni, spošto- ljiva dolžnost, izobraževati svoj narod po svoji moči; vanja samega sebe. Še je razlegal se jek vélicega zvona da se sleherni boji in varuje biti zatajevavec svojega ma- po dolini, ki je osmo prebivavcem naznanjal, kar ternega jezika, kar se je, žali Bog! dozdaj večkrat pri-godilo, da nekteri so si še na čast šteli zasramovati svoj grmijo možnarji pod milim nebom, v dvorani pa zapo-jejo pevci domaći „pozdrav" častitim gostom, kterega jezik, v kterem jih je Bog zavezal, da ga častijo, in da je VOjaSKa gouua irzasiitîga! pUlK-i* ZiUřlJ V .LtCli.1 UJ.va.Ju- "J^" «jau* ».unouju o»wjuu OUUIaium 5 ua ou oo čega sprernljevala. Pozdrav, kterega je domaćin gosp. sramovali in eni se še zdaj sramujejo svoje čutje v do- . po svojem že zadosti znaném ljubeznjivem zna- mači besedi družim razodeti. Slavni prijatli ! kaj mi- jaška godba tržaškega polka zdaj v Reki bivajo- po njem in ž njim koristijo svojim sobratom da so se čaju v tako pesmah y kterih je mnogo nam pel ; zložil 7 se slite, ali niso taki zeló od Grkov in Rimljanov osra-moteni, ki so nezmerno ljubili svoj jezik in v njem Ko god vesel praznuje mati Želi krog sebe sine zbrati, In bratje vsi hitijo tjé, Kjer bije materno srce. Odpera Slava dans svetisce čudne delà zgovornosti dovršili? Eni podtikajo V • ci- Slovencem bistriskim sredisce. V njem brata brat je že objel Kdo ne bi danes bil vesel?! In radost vsem se v prsih vname, Iz daljnih krajev bratje mili Sin mater, brata brat objame; Veselja polne so srcá, V očesih solza pa igrá. Olej majka Slava in nje sini So zbrani v bistriski dolini. Se zbral je tu slovenski rod Obhaj at majke svoje god. So družbo mlado počastili; Zvestobe znamnje nam je to, Desnico dajmo jim zvestó! Slovenci prvikrat tu zbrani, tavnicam slabe namene , kakor da bi bile nevarne državi in Bog vé komu še. Takim odgovarjam le-to : Pravila čitavnice se izročajo slavni c. kr. vladi, ktere natanko naznanjujejo ravnanje, delovanje njeno. Pravila sprejme vsaka čitavnica popred od vikše vlade potrjene, predno se kakor društvo sme pokazati. Ker so tedaj pravila od vikše c. k. vlade potrjene in za poštene spoznane, kdo se predrzne jih sumiti in slabe namene jim podtikati ? Bog Živi Vas, Bog Vas ohrani! Tak napada si. c. k. vikšo vlado. Slovencev dnevov srečnih žar Se skril ne bode več nikdar! Memogredé to Pozdrav odgovorili so gosti častiti s slava-klici. še iz svojega življenja hočem omeniti. V šesti šoli sem šel v prostih dneh z več tovarši malo laške dežele po- gledat. Pridemo do Gorice, gremo obiskat slavnega Zdaj se predsednik čitavnicini visokočastiti prevzvišenega nadškofa Valanta. 7 Ta sprejme Mi mislimo Bog nas prav prijazno ve kako se bomo obnesli gosp. A. Gr. vstopi pred zbrano slavno množico in jo blizo tako-le nagovori: „Slavna gospoda! veselje najlepše vživa člověk, ko se veseli med domačimi prijatli in znanci. Star pregovor pravi: Povsod dobro, domá najbolje. Kako resničen vensko imaš "mater, slušaju jo, slovenskega je ta pregovor, spominja in prepričuje se člověk na jo tako najbolj razumeš." Čujte Slovenci modre besede! ako ga po nemški nagovorimo in pozdravimo. Vedil pa je, od kod da smo, nam pozdrav po slovenski povrne? in priprosto pristavi: „Slovenska mladost, vedi da slo- , ker se uči y ptujem. Tam le misli, kje je moj dragi dom, kjer sem Domaća beseda je najbližnja nam pot do omike si sanjal prijetno prihodnost še v nedolžnosti prvi; kje dava naj več veselja; častimo, ljubimo je kraj, kjer se slišijo glasovi jezika, kterega me je jimo jo toliko več, ker jo spoštuje 7 gojimo jo 7 ! nam Go- preljubeznjiva mati učila? Tam na ptujem zacne še člověk spoznavati vrednost svojega jezika, njegovo moč in krasoto. Veselja srce poskakuje, ko zasliši člověk čanstvu FrancuJožefu: slava! nas svitli car, kteri — -------- . —~ —~ —7 — v ~* - * - — na ptuji zemlji svojega domaćega govora glas. Kadar nam je podělil še posebne pravice jo gojiti po pravilih čitavnice. Za to dobroto kličem Njegovemu Veli- In gro- naše v • • Z1V10 ! slava !" moviti „slava-klici" — r«-j- -————vb« ^c*.™ iii^iu so se razlegali zdaj po dvorani, se pa vrne v domačijo, ne išče s ptujim jezikom zve- kakor so večkrat ustavljali predsednikovo besedo med diti novic domačih, ampak domača beseda uname razgovor, kterega ni konca ne kraja. Slavni gostje iz Ljubljane, Trsta, Reke, Ajdovščine, Postoj ne, Planine, Razdr- govorom njegovim gledamo neizmernim veseljem za gosp. predsednikom za- na odru vsemu slovenskemu svetu znanega tega, Pivke! iz kako raznih krajev smo se skupaj zbrali, gosp. dr. Jan. Bleiweis-a. Že pričujočnost njegova na- . _ J • ___ ^ ^ • 1 • 1 1 1 1 • • I V 1 • Il y t 1 <11 . • 1 v VV duha, da bi zvikšali vendar vsi smo ene misli, enega blagor národnosti naše. Kaj je přivábilo ravno danes toliko slavnih gostov v našo sredo? Menda mlada sestrica, za.domačo reč, ce mu vdaja člověka s pogumom delati tudi nasprotne moči zidajo stene, s živno delavnost zagraditi mu, in iž njih še streljajo z ob- kterimi hočejo bla- čitavnica. — Kaj je čitavnica? Čitavnica je narodna rekovavnimi pšicami, da delà za pogubo drugim. Zahvalil naprava, ktere namen je duha buditi in bistriti s pod- se je najpoprej za častni sprejem in prijazni pozdrav učivnim čitanjem (branjem) časnikov in knjig sloven- predsednikov je odzdravil v imenu čitavnice ljubljanske, skih pa tudi druzih narodov, duha razveseljevati z ubra- razodevaje veliko radost, da njega, ki je že mnogokrat 7 ko Je nim petjem in s poštenimi igrami kakor v gledišču. bil v tem kraji, pa vselej le v žalostném poslu Razloček med to in tako imenovano „kazino" je ta, da žugala nemila osoda blagu, gaje danes pripeljala vesela čitavnica izobražuje ves narod tistega kraja, kjer je dogodba le-sem — god čitavnice bistriške. Nekteri sicer ustanovljena, kazina pa je le v prid samim udom, zato ker je dozdaj vravnana v ptujem jeziku većini prostega ljudstva neznan. 7 kteri mislijo je rekel doktor v dalji izpeljavi — da čitav- kazinah kralj uje je pa nica kakor poprejšnje po laškem stroji osnovane kazine ptuja beseda; čitavnica nasproti daje prvo mesto do- 7 mači besedi zakaj modra je in dobro vé, da toliko ne zaničuje pa nobenega druzega jezika, jaje, da čveterih HB m W. H ^H^mp v so naprave le za mesta, kjer stanuje gospoda, ne pa za sela, kjer biva narod naš. To misel je ovrgel zagovar- móž člověk veljá 7 7 reči mest in trgov. Prva Je je treba tudi na deželi — zunaj cerkev, kjer člověk dobiva* 70 kar mu je treba za blagor duše njegove, šol a ? kjer mladina dobiva podučenje, da se člověk drugo je Gerb ? ki loči se je obnašal tako vrlo sam izvrsten pevec in skladatelj r smo srečni, da imamo take od neumnega voleka tretje je gosposkina kan- celija, kjer dobiva Člověk četrto pa je čitavnica pravico, kadar je išče, lepe moči našim. H koncu besede ki zagotavljajo vesel napredek besedám grmel Dav. Jenko-tov se ktera LU jJťi JU U i l d V IHljrt , rvt^j. , CHVU vwi^i «^ijv, J_it* o knjigami in časniki, je od ene strani učilnica odrašče- ako je oskrbljena s „Naprej."^ Potem srno šli gledat umetalnega ogenj metal iz sebe trojeb HHHmU zvezde , kačice , bombe i nim ljudém ? od druge pa dom poštenega veselja 9 kjer in sklep je bil z ognjenim kolesom, v ktereg sredi y se deklamuj ej o koristne ali se pojó čedne domaće pesmi, zabavne stvari, igrajo male glediščne igre itd. tem pa se širi omika národna po poti národni. zivši naposled svojo radost nad vsem vidila črka ) po vsem Izra- štitim gostom." Bengališki "ogenj je bil po trditvi gostov pod no pa bil napis y Slava ča- eden rnajlepših, kolikor so jih vidili > kar vidi danes tukaj, zakliče slavo Notranjcem, med kterimi je narodnost naša zavarovana na najtrdnejšem podnožji Clo vek ko gleda prijetnosti posvetne, večkrat po telesa; al j in zabi celó svojega ono svojo naravno pravico. Poskrbel je postrežlj ko te minejo , zahte\ pa čitavnici bistriški. tudi stivničar, Andrač po imenu, vhiši narodne čitavnice prav Slava" glasila se je ljubljencu slovenskega naroda dobro okrepčalo, pri kterem se je vrstila zdravica za Mladost se je potem en maloapa v pošte zdravico od vseli straní. — Kdo pa je bolj želei ta dan viditi v v _ _ _ svoji družbi poslanca deželnega svojega, ko bistriški okraj, nem obnašanji zavrtila, dokler je petelin ni opominjal A 1 I i L • ____ _ • _ _________• ^ J ^ 1___~ ----- 1 Pojeli naorln lr nr\niflrii 1 rem A n n Zn A I 1 rf A i • ^ 4- v kterega stavi vse svoje zaupanje, da bode potegovai in da bo s se je godii počitku, ker dan blizo jlepšem redu; pokazalo za pravice se njegove ko čvrst možak, in da bo s seje gocliio v najlepsem redu; po krepko besedo vse odvračal, kar bi njemu in njego- venec ne prestopi tudi v najvećem se ? vim prebivavcem škodovati utegnilo. Přišel je tudi ta nosti. Naznanj vrli sin Sloveniie k naši svečanosti. srosDod dr. Et bin to ? da bistriška naj bo m ej IVse to da Slo-podob sernu slovenskemu svetu še odna čitavnica tik ike ceste y vrli sin Slovenije k naši svečanosti, gospod dr. Et bin H. Costa. Prikaze k njegov obudil je slava-klicev malo pred c. k. pošto v Bistrici vhiši gosp. To net ■■I' ~ * 1 ^ je s slovenskimi barvami zazna- UUilIIU ^ OU V \j\J pâ J ko je naznanil, kaj ga je vezalo in gnalo priti k nam. Poštovani gospod doktor pravi: Trojno obilno, se vec J e1 o vš e k ; movana gostivnica/4 Imenovani gospod prepusti! imam danes resiti. Ne zamerite, da Vam le ob kratkem mladi čitavnici iz domorodne zavesti, iz domorodneg to resim. Prvo me je vezalo ko Vašega poslanca v de-želnem zboru ljubljanskem se Vam pokazati, svojega ste me Poslanca cutj tudi prelepo stanovanje brezpl ; ki 5 sam prav oku ta gospod je bil dvorano okinčal izvolili, kteremu naloga je: v zborih za- umetalni ogenj in sploh naj storil za zunanj I vodil krasoto ? stopati kraj, kteri se mi je izrocil. Velika in težavna je pri čitavmćinem poslopji. Slava in hvala njemu za to naloga poslanstva; zagotovljam Vas pa, da zvest prijatelj ostanem slovenskemu narodu , čegar sin sem , in da bom z vso svojo močjo zastopal Vaše pravice in si vseskozi prizadeval delati Vam na korist v deželnem zboru. — Drugo pa je, da Vam imam kakor načelnik liko podp brotnikov Drug Bog obudi še Slovencem dosti takih do Vse za Bog cara in dom ,, ? >jui* ^lcxj ^aia iiJ. U.VJ111 ; beseda v naši čitavnici bode 18. avgusta. )či od na i*ivke. Tista nevihta, ki je proti poln avgusta dalje proti Ložu in Oblokom divjala Je » Južnega Sokola" izročiti z odborom, ki me je semkaj pri nas P°Prej naredila veliko nesrećo. Od Hrušice doli za Nanosom so se nagloma pridrvili črni z bliski pre- sviteni oblaki^ iz kterih se je jela strahovita toča usi pati spremil, srčen pozdrav tega društva, ktero je s čitavnico tako sklenjen, ko brat in sestra. Kjer je pogreša se Južni Sokol. Tretja moja naloga je bistriški Čitavnici ko mestni župan ljubljanskega mesta v imenu ljubljanskih prebivavcev izročim bratovski po- čitavnica, ne da ? Okoli Predj ame in Bukevja so bili prvi ne še prehudi mahi; pri Zag rastla ; najbolj do zlega zdrav in ji voščim srečo in blaživen napredek." Govor Zalogu, Grobah, Rakitneku in Starivasi in Vélikem Otoku je sila udarilo pri Malem Otoku, ? v bližnj po je bil spremljevan in sklenjen s silnimi slavo-klici. ^rv • i • • • T\ 1 • stojnski soseščini; Postojnsko polje ta stran Hraško in Potem so se vrstile pesmi za pesmijo Potrdilo se Orehovsko unstran nevihtnega vlaka je, da Slovencu pesmi iz srca tekó. Přišel je svečanost povzdigniti planinski pevski zbor. Tako izvrstno je v programu naznanjene pesmi prepeval, da more se reci Ponos ie ta zbor Notranjcem! Tako dovršeno je velika za udarj ostalo teden druzega, kot y 10. t nekaj zadeto , na mnogih potolčeno slamo pokosit soseske m zopet tala nevihta blizo , sreno, Postojne, pa toče ni bilo med silno ploho, ampak strela ginljivo donaša svoje vize, da bi se člověk mislil v pev-skem gledišču kakega glavnega mesta, kjer se tisući prijetnim pevcem v žep vsipajo. Slava jim! Tudi go- obrnj spodicina Murgel-nova iz Kranja je s svojim navdu- zadela v hišo v Vé li kern Otoku, ter je pokončal ogenj hišno streho in zraven hlev ; obilni naliv, drugam ^■■■■i HHHMHHlvsem šenim petjern lepo pripomogla k veselični mikavnosti bramba vsa vas burj Višjega in človeška pomoč — se vé to vse obvarovalo da pri > cla ni šla ? ki na gosto pozidana in večidel s slamo obširni njeni glas zvršuje tudi najvišje glasove z nena- kn ta. Pogorelec je bil vendar tudi zavarovan pri gra vadno lahkoto. Zahvala jej je donela, ko je odpela. Radostni se spominjamo tudi c. k. vojaške glasbe škeni društvu ) iz Dolenskeua. (Pravda za stiri groše ktera přišedši iz Reke je povzdigovala današnjo vese- pa umna sodba.) Začarana je bila množica, ko sliši skoz in skoz lico. ubirati na violine narodne pesmi slovenske. selu > hitra Dva kmeta sta si soseda v nekem kakor to na tem grešnem svetu ni nič nenavad- Zdaj se nega. Eden je imel jarem v olov za prodaj, sosed pa je je slišala slovenska, zdaj češka, zdaj vojaška srbska, ravno potřeboval dveh voličev. Začneta se pogajati zdaj druge slovenske tako rnične, da poslušavec bi bil rad med godbo slehernega objel, ako bi veselje s tem To je I toda, domá ne moreta skleniti kupa. Gresta tedaj drugi dan na sejm Se ve ne bilo prikrajšano ali popolnoma ustavljeno. hvalevredno , da tudi c. kr. vojaštvo spoštuje našo na- in dve šestici za mešetarijo. ^ Drugi dan prinese Je tudi h mhiihw mm ■ rodnost, in zakaj bi najviši veličastni vojščak sam naš ne, ker Je znano vsem ? da najviši vencasini vojscaK sam nas svitli car JO SpOStUJG. 111U 11^ UČI J jJči ILIUi UCUČIIJCY LIKj LXCIZJCKJ J x^rviOAj Odbor čitavničini vodju te izvrstne godbe in vsem udom še dve šestici priložiti, kakor je bilo pc>gojeno ■■ ^Htukaj Pri bokalu vina sta kmalo enacih misli. Sosed vzame od soseda vola za 113 gold. al volov rekši, da mora , Oba 113 gold, sosedu, ki jih tudi v žep spravi mu ne dá pa tudi denarjev ne nazaj V se enkrat izreka svojo popolno zadovoljnost. Hvalevredno je povzdigoval tudi naš domaći pevski zbor slovesnost besede. Pod vodstvom neutrudljivega našega > sta trdovratna; noben se ne dá premagati r iti? Kupee se napravi tožit. — Zgubil je že en dan! Tretji ali četrti dan prideta obadva ter se kregata, 211 kdo da ima prav. Gospod predstojnik ji nekaj časa posluša ter vpraša : zakaj se prav za prav kregata in tožujeta. „Ta mi ima še dve dvojači dati, če ne — !" Gospod predstojnik sklene sodbo: „pri vas je čas po ceni! Zavoljo dveh šestic sta zamudila oba skupaj tri dni razan tega, kar sta in bota še v krčmi zapra-vila. Tukaj imaš dve šestici (sodnik dá sam svoje) — pa se mi naglo poberita spřed oči." — Osramotena za-pustita pisarnico ter se med smehom in krohotom vseh pričujočih umnejih kmetov potepeta domů. Bohiuska Bistrica 8. vel. srpana. K. — Povedale ste nam drage „Novice" poslednji čas marsikaj zanimi-vega iz Slovenske Bistrice in iz Ilirske Bistrice, povejte tudi eno — pa neumno iz naje bohinske Bistrice. Preteklo pozno v jeseni je v Cešnici pri Hribarju začela živina bolehati, rep za repom je poginil; 11 goved je konec storilo. Pisali so nekemu Snabeljnu v Zabnico, da bi dober svèt dal; po tej zvedbi pa pride neka baba v vas, ktera se je za „deseto dete" naznanila, in da gotovo vé, kdo je to naredil, da živina crka. Res pové, da je soseda to naredila. Velik hrup nastane, da so jo začeli copernico imenovati. Tudi je pripovedovala od rajnih, kako se jim na unem svetu godi, koliko sv. maš, rnilošine itd. potrebujejo. In kaj mislite, „Novice", ali so srenjski možje imeli srčnost, baburo zapoditi?^ Ni-kakor ne, čeravno je Gorenec sicer bistra glava. Se le neki duhoven gospod je sleparici na pete stopil. AI pa mislite, da je bilo to ljudem prav? O ne! Gospóda so obrekovali babe in možki. Slovenci, če imate kaj sle-parskih bab v Korotanu, na Stajarskem in Primorskem, pošljite jih k nam v Bohinj ; tukaj se jim bo mavha polnila in hvala péla! Bóhinj je še kraj za vse po svetu v penzijon djane „copernice." Iz Ljubljane. Ker je grozen vihar na fužinskem polji enkrat žito vrgel, pa ga je tudi toča nekoliko za-dela — nam piše gosp. predsednik kmetijske družbe — se zastran žitnega brenkanja (Hooinbrenk's Methode) letos ne more nic prav gotovega reci, kakor to, da bren-kana rž je bolj po In ega zrna, pa tudi bolj čista. Pšenica, ktero sem iz Mošance (Moisesberg) za seme dobil, je iz 1 mernika donesla 12 mernikov. — Ljubljanski magistrat daje na znanje, da se bo prihodnji petek, to je, 19. t. m., ob 10. uri dopoldne pri mestni gosposki po dražbi prodalo cestno blato, ki se bode po zdaj skozi celo leto nadržavalo na ižanski •cesti. — Prihodnji petek, 19. t. m. ob 10 dopoldne bo v naši stolni cerkvi sv. opravilo, ki se silno poredkoma nahaja v Ljubljani: nek vojak, jud po veri, po rodu madjar, přejel bo zakrament sv. krsta , in ta vojak je iz mehikanske čete, v Ljubljani bivajoče. — Bolnikov je přetekli mesec bilo v ljubljanski bolnišnici 364, namreč 215 ženskih, 149 pa možkih. Ker jih je 134 bolnišnico zapustilo, 14 pa pomrlo , jih je konec julija ostalo še v bolnišnici 216, 134 ženskih, 82 možkih. — Gospod Bodj anski, profesor jezikoslovja na vseučilišču moskovskem, je s svojo gospó te dni na poti v Dalmacijo bil v Ljubljani. Nakupil je vse slov-stvene delà, ktera so prišle poslednjih 10 let v slovenskem jeziku na svetio; posebno pa ga je zanimavala zapuščina Kopitarjeva v cesarski knjigarnici naši; zlasti so ga mikali rokopisi in med njimi posebno „manu-scriptum n e o b u 1 g ari cum" ; rekel je, da pošlje čez leto in dan nekega svojih učencev v Ljubijano, da prepiše imenitni ta rokopis ; ako ga profesor Miklošič na svetio ne dá, ga bode dala akademija ruska. — Iz Vipave přišedši Ljubljančanje nam ne morejo dosti dopovedati, kako slovesen je bil začetek ondašnje Čitavnice 14. dne t. m. Predsednik čitavnice vipavske z odborom in obilim narodom so z lično svojo zastavo in vojaško godbo prišli naproti zunaj trga čitavnici ljubljanski, sokolovcem in Razdrčanom, ki so skupaj prišli s svojimi zastavami. Presrčen je bil pozdrav na veliki cesti pod milim nebom. Potem so vsi združeni s 4 krasnimi zastavami potovali v trg, sprern-Ijani od vojaške godbe in neštevilne množice ljudstva. Vhod je bil res imenit (imposanten). Ustavili so se pred grajšcino , v kteri ste vihrale cesarska in deželna zastava in v kteri se je obhaj ala današnja slovesnost. Prvikrat je bilo tukaj, kar pomnirno slovenskih čitavnic, da v grofovskih dvoranah je čitavnica prazno vala svoj godovni dan. Obširnejši popis bo drugi pot našim brav-cem povedal, kaj vse je bilo in kako. Na Dunaj pričakujejo kralja pruslťega 20. dan t. m. Z njim pride tudi prvi minister njegov Bismark, kteri zdaj zvonec nosi v danskih zadevah. Vlada av-strijska in pruska, se bote tedaj z besedo pomenile, kako postopate v izvrševanji miru., ki se ima skleniti z dansko vlado. Pogojevanje se tedaj še ni začelo; danski pooblastenci te dni še niso imeli vodil v rokah, po kterih naj se ravnajo; pa tudi avstrijska in pruska vlada si še niste edinih misli o tem, kaj naj vprihodnje bode s polabskima vojvodinama; nektere nemške vlade so zeló nasprotnih misli; podoba je, da stvar se ne bode izmotala brez ravsa in kavsa, saj besednega. — Govori se, da prihodnjemu državnemu zboru se bojo v prevdarek in sklep predložile osnove kazenskega zakonika, konkurzně postave in zemljiščinih (gruntnih) bukev. — Zopet se raznaša po Dunaji govorica, da hoče gospod državni minister stopiti iz ministerstva zato, ker si je navskrižmisli z ministrom gosp. grofom Rechbergom v zunanji politiki in o ogerskih zadevah, ktere se imajo izvršiti po volji tako imenovane stare konservativne madjarske stranke. „Wanderer" piše, da ni res, kar se govori o odstopu državnega ministra, pa tudi, da ogerske homatije se ne daj o poravnati z dogovorom s to ali uno stranko, ampak le na poti vsega deželnega zbora. — Osma nabira za mehikansko armado na Dunaji ji je pridobila le 57 prostovoljcev. — Vrednik dunajskega časnika „Reforme" gosp. Suzelkaje zavoljo sestavka „Glossator", v kterem je sodnija spoznala razžaljenje katoliške vere, obsojen za en mesec v zapor in 60 gld. globe. — V avstrijski armadi imajo 193 kapelmojstrov, ki vodijo godbo vojaško , a od teh je 117 rojenih Ceh ov, in vrhovni mojster vseh voja-ških kapel je Anton Leonhard, tudi Cek — Přetekle dni je sneg pobelil gore na gornjem Stajarskem in Koroškem, pa tudi na Kranjskem, zato tako nenavadni mraz nektere dni. — Za začetek izložbe v Zagrebu je zdaj ustanovljen program od 17. dne t. m. do 23. Začela se bode slovesnost 18. avgusta s službo božjo v stolni cerkvi na slavo rojstnega dneva Njih veličanstva; veselice bojo mnogovrstne na mnogih krajih in koncerti s sodelovanjem filharmonicnega društva, voja- ških glasbenih kapel itd. Da bi pevsko društvo „Kolo" se udeleževalo kje, nismo čitali v programu ničesa. Vredba programa je tedaj vsa druga, kakor se je mislilo izprva. Velik in hvalevreden je trud, ki se žrtvuje za izložbo, da se pokažejo svetu plodovi jugoslaven-skega „uma in dlana." — Slovaška Matica ima v sv. Martinu glavno skupščino pod predsedništvom škofa Mojzesa. Eden njenih sklepov je ta, da se napravi nemško-slovaški in slovaško-nemški slovnik (besednik); razpisana je zato premija od 200 cekinov. — Narod-njaki dalmatinski so hotli izdati program, kteri ima pokazati ljudstvu, da si za prihodnji zbor deželni iz- bere veljavne zastopnike, kteri bojo delali na korist caru ruskému, v kteri mu věrnost in udanost popolno domovini in narodu; ali ondašnja pretura jim je prepo- zagotavljajo v prihodnje; zdaj čakajo samo odgovora vedala razglas; zdaj je Časnik „Nazionale" nasvetoval da smejo predložiti caru to pismo, Nadjati se je, da se 18 sposobnih mož. Na Ceskem so veseli sprejeli jim bode milost skazala. Na Turškem je okoli potrjenje cesarsko, da se osnujejo okrajne zastop- 3000 Turkov prestopilo k protestantiški veri; imenujejo ni štva in napravi česka zastavnica (hipotekna se novi „protestantje." Amerikanski in anglikanski mi- y da so li i o i v a lu ua^fia vi v; v u n u ^auuu * uivw \l±k f u tvixuui du iiw v i j^iu luoiaui j • jlxiií gxiaauoai íu aiigiiaa posojilnica.) — Pravijo, da vlada bo iz svojega dispozi- sijonarji so jih pripravili na to. Govori se pa cijnega fonda podpirala „Morgenpost", ki nima skor nič jih politične namere nagnale v to. — Sibirska kuga. naročnikov, in da se meseca oktobra začne nov lepo- Tako imenujejo časnikarji živinsko bolezen, ki je letos JLiUlJ. V VliAi^V T J X UL VA Ml ^ V XJ14VW WMl V/ v v/ v * vw V» v ** v f * v jy w X U IwX U X Ili V XX UJ VJ V JI «J 1 V i li >J X^.U ViVíiUU J XX X J V AV IVJ znansk list pod vredništvom marljivega gops. E. Rá- v Rusii mnogo goved zadavila, ter pravijo, da je nova vena. Ostré kazni so zadele o preteklih letih bolezen , ktere se Y^ua« - vou v/ ivaziui ov/ íiauuiv v vvvauu v x uxxx uuiti^uu j jcwl uig o^ J6 uati y ui j u lu xtuoiju uvuiu česke federalističine časnikarje; zapori znašajo v vsem v Evropo. Al časnikarji se motijo. Ta bolezen, kakor ___ • a 1 _• Q&Qf\ ,,\A „ til ««a ___:--------_____________- ____ bati da bi je iz Rusije ne dobili Skupaj 61 meSeCeV in ww * ucuaijiu. — ^uiao jc pu^ioaua , ui uuva uuic^cu , jc tuui uasa uuic&cu, pripoveduje, da v Molitorovem na Českem se je ne- dobro znana pod imenom črma ali antraksa (bolezen davno zavdalo dvoje otrok, ki so si na kruh potresli na vranci) ; pri člověku se zove tudi „črna pika. arsenika (mišice), o kteri so mislili 8580 gld. v denarjih. Hlas je popisana, ni nova bolezen, je tudi naša bolezen, a y da Je (cuker) y ki pa ga je oče njuni otroka sta strašno smrt storila. za konje imel. Iz Levova se sladkor Oba Ameriki še ne bo konca prelivanja krvi; vlada severne države je sicer južni ponudila ? mir, al ta tiui\« ote« oimouo ouiA u o uvi nw# - juvi v tm wv pise £jc4i v i gici* uua j c% j n a l±i iv>u . vj\j og v tii uu ui^avg ij-* Narod. List.", da utegne obsedni stan v Ga li ci i ne- odpravo suštva. Ker so južne države nekterikrat oteple Nadjajo se, da se bode proglasila amnestija (po- severno armado, jih ni volja miru skleniti. In tako se zavrgla oba pogoja je namrec celoto severne države in y y hati. milostenje), a potem se bode sklical deželni zbor. „Srbski Dnevnik" je zopet začasno bo Amerikanec še vojskoval z Amerikancem. To nam ustavljen, dokler ne potrjuje tudi pismo Pirčevo iz Amerike. 24. dne u. m. dobi druzega vrednika; vrednika Gjorgjevič in Vuki- je bila silna bitva pri Atlante, pa brez nobenega Napredak" uspeha; zopet je sila veliko ljudi storilo smrt na bo- Mehiki sta se novi cesar in cesarica že jevič stavljena sta pred vojskino sodbo. novosadski razglaša znamenito novico, da raja (krist- jiscu za zlo jani) v Hercegovini se zopet napravlja na noge krst častni: slobodu zlatnu"; na čelu ji je zopet junaški belgiškemu. Luka Vukalovič. — Srbska narodna skupščina je na 25. dan t. m. sklicana v Kragujevac. Vsake tri leta je udomaćila, kakor cesarica piše svojemu očetu kralju navadna skupščina; letošnja bode gotovo vrlo važna, ker so se v Srbii od poslednje skupščine leta 1861 premenili vsi odnošaji socijalnega in državnega živ- Listnica vredništva. Gosp. L. E. v R: Danes nikakor ní bilo mogoče. Drugi pot gotovo. ljenja. Parizu je unidan stalo pred sodnijo 13 v poštovanih mož, med njimi nekteri državni poslanci in svobodoljubni zastopniki naroda; bili so toženi, da so se pregrešili zoper prepoved, po kteri se v noben do- Zitna cena v Ljubljani 13. avgusta 1864. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaće 4 fl. 9. govor ne sme zbirati več 25 y ko so se pomenkovali o tem kot 20 oseb, njih pa je bilo kteri mozje naj se banaske 5 fl. 3 rez 2 fl. 80. tursice 3 fl. 30 soršice 3 v o lij o v državni zbor. Imeli so najizvrstnejše zagovornike, kteri so brez ovinkov vladi dajali sila grenke požirati in dokazovali so, da taka obsodba ne bi imela 10. ječmena 3 fl. 2 prosa 3 fl. 5 fl. 12. ajde 3 fl oves 2 fl. 27 koristi za vlado, rekla Al • V nic ni pomagalo: sodnija je iz- 16. avgusta 1864. Kursi na Dunaji y da vsak mora plačati 500 frankov globe. Nare- v novem denarji. Državni zajemi ali posojila.lDruge obligacije z lotrijami. Kreditni lozi po g. 100 dilo je to veliko hrupa po vsej deželi. Število fran- 5% obligacij a od leta 1859 cozkih vojakov, ki imajo mehikanskemu cesarju Maksi- v novem dnar. po 100 g. g. 68.00|4 % % Tržaški lozi po 100 80.8015% Donavsko-parabrod- 11 129.50 105.50 milianu še dalje ostati na varstvo vsled pariških do- govorov y znašalo bode menda 10—15.000. Od več 5°/0 nar posojilo od 1. 1854 „ 5% metalike strani se potrjuje novica da Je francozki minister unanjih zadev izdai razglas, v kterem pravi, da se Fran-cija ne bode mešala v sklepanje miru med Danci in nemškima vladama, kakor se tudi ni vtikala v vojsko, vendar se pa bode, ako obveljajo pogoje pri dunajskih konferencijah narejene, tako vedla, kakor so se druge 4 % % 4% 3% oi, « .' 5 1% 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 72.501 ski po g. 100 .. . 64.00|Knez Esterhazy. po g. 40 56.00|Knez Salmovi po g. 40 42.00|Knez Palfyovi po g. 40 36.50|Knez Claryovi po g. 40 Knez St. Genoisovi po g. 40 vlade obnašale takrat ko ste se „Nica in vuuMOttiu c «ai at j xw o to OC yyXM^CM ill Sa voj a pu- družile Francii. Ce je temu tako, vidi se, da Napoleon ti pn- Obligacije zernlišn. odkupa. |KnezWindischgrâz.po^g.20 (po 100 gold.) 5°/0 doljno - avstrijanske g. Grof Waldsteinovi po g. 20 11 11 11 11 11 77 11 17 85.75 98.50 30.75 28.50 25.75 26.00 18.75 17.00 gg 50|Grof Keglevičevi po g. 10 „ 13.00 5 °/0 ogerske. v se vedno caka. 5% hrvaâke in slovanské il 75 001 Budimski 75.50 po g. 40 li 25.25 Denarji. li Cesarske krone 88.00iQesarskj cekini Zajem od leta 1860 . Kraljestvo laško Šteje zdaj 21 5%krajnske, atajarske, milijonov in 777.334 duš; po takém je v vrsti večih koroake, istrijanske „ . . . vlad peta in še veča od španske, čeravno ima ta dva- Državni zajemi z lotrijami. I Napoleondori 20 (frankov) krat več zemlje. — Pravijo, da so sv. Oče pisali av-strijanskem cesarju pismo zavolj preganjanja katoliških kristjanov v Rusii, bile nove volitve stranko. g y Za državni zbor v Belgii so večina izvoljenih spada v liberalno » 17 17 11 11 11 n li 1860 petink. 1839 . . , 17 11 11 95.801 Sou vraindori 98.001Ruski imperiali 158.75 Pruski Fridrikdori 1839 petink.,, 154.501 Angležki souvraindori 5% narodni od leta 1854 ,, 90.25|Louisdori (nemala) Iz Rusije SO se začeli zeló preseljevati V Dohodkine oblg. iz Komo „ 17.50|Srebro (ažijo) Kavkaz, ki si ga je ruska država prisvojila popol- 15.80 5.47 9.21 15.00 9.42 9.63 11.58 14.25 noma. Novi naseljenci dobivajo po 120 rublje v in dosti zemlje; davka ne bojo skozi 3 leta nobenega plačevali. — Doigral se bode skoro poslednji prizor krvave poljske drame; plemenitniki pripravljajo adreso Loterijne srećke: V Trstu 13. avgusta 1864: 56. 72. 59. 85. 5. Prihodnje sreckanje v Trstu bo 24. avgusta 1864. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef BiaZBifc v Ljubljani.