glas mladih 145 The impact of exercises by pilates method on core muscles Abstract The aim of this study was to determine whether the training program, consisting of pilates exercises, influences the strength of the core and how much the strength of these muscles improves after the 8-week training program. The study included 31 people (12 men and 19 women) who did pilates trainings 1-2 times per week at different locations in Slovenia. McGill‘s Torso Muscular Endurance Test Battery was used to test people involved in the study before and after 8-week training program. The data were processed in the SPSS program where we checked the difference between groups and compared the results of the tests before and after 8-week training program. We found that the strength of the core after 8-week pilates exercise program statistically significantly increased. We can conclude that Pilates exercises are an appropriate tools of developing the strength of the core stabilizers and consequently reducing the problems caused by lower strength of the core stabilizers. Keywords: exercises by Pilates method, core muscles, McGill‘s test battery. Izvleček Namen raziskave je bil ugotoviti, ali program vadbe, sestavljen iz telovadnih vaj po metodi pilates, vpliva na moč stabilizatorjev trupa in koliko se moč teh mišic izboljša po 8-teden- skem programu vadbe. V raziskavo je bilo vključenih 31 oseb (12 moških in 19 žensk), ki so vadbo pilatesa obiskovale 1- do 2-krat tedensko na različnih lokacijah. Za testiranje oseb, vključenih v raziskavo, smo pred za- četkom in po koncu 8-tedenskega programa vadbe uporabili McGillove teste za preverja- nje moči stabilizatorjev trupa (McGill‘s Torso Muscular Endurance Test Battery). Podatke smo obdelali v statističnem programu SPSS, s pomočjo katerega smo preverjali razlike med skupinami in primerjali rezultate testiranj pred in po 8-tedenskem programu vadbe. Ugotovili smo, da se moč stabilizatorjev tru- pa po 8-tedenskem programu vadbe pilatesa statistično značilno poveča. Zaključimo lah- ko, da so telovadne vaje po metodi pilates pri- merno sredstvo za razvoj moči stabilizatorjev trupa in posledično zmanjšanja težav, ki so posledica manjše moči stabilizatorjev trupa. Ključne besede: telovadne vaje po metodi pila- tes, stabilizatorji trupa, testna baterija – McGill. Katja Plaskan, Primož Pori, Petra Zaletel, Maja Pajek Vpliv telovadnih vaj po metodi pilates na stabilizatorje trupa 146 „ Uvod Začetki telovadnih vaj po metodi pilates (v nadaljevanju pilates) segajo v Združe- ne države Amerike v začetek 20. stoletja. Vadba pilatesa se je na začetku uporabljala kot rehabilitacijska tehnika pri športnih po- škodbah plesalcev. V času življenja njego- vega utemeljitelja, Josepha H. Pilatesa, se je vadba imenovala kontrologija (»Controlo- gy«), šele po njegovi smrti pa je dobila ime pilates. Zdaj je pilates poznana in razširje- na vadba na vseh področjih fitnesa in re- habilitacije, še vedno pa obstaja zelo malo znanstvenih dokazov, ki bi preverjali učinke te vadbe. Predvsem naj bi pilates izboljšal kakovost življenja, odpravil nevšečnosti, ki si jih pridelamo s sedečim načinom življe- nja, in povečal moč stabilizatorjev trupa (Latey, 2001). Z izvajanjem pilatesa aktiviramo manjše, globoke mišice in izboljšamo njihovo funk- cijo podpore trupa ter tako zmanjšamo bo- lečine v križu. Spremembe, ki se nanašajo na možnost različnih modifikacij vaj, omo- gočajo individualno prilagoditev potrebam in zmožnostim vadečih. Joseph H. Pilates ni nikjer natančno opisal in definiral vaj, zato danes poznamo več različnih pilates šol in variacij istih vaj, ki vaditelju oziroma in- štruktorju omogočajo pestro izbiro vaj, ki jih lahko prilagodi vadečim in namenu, za katerega jih potrebuje, pa naj gre za pro- mocijo zdravja in delo z zdravimi ljudmi ali v kontekstu rehabilitacije. Mišice trupa oziroma stabilizatorji, ki vklju- čujejo tudi mišice okoli medenice, so odgo- vorni za vzdrževanje stabilnosti hrbtenice in medenice. Šibke mišice trupa so lahko kritična točka za prenos energije med giba- njem ali med izvedbo kompleksnejših vaj. Teorija in praksa sta namreč dokazali, da je rezultat močnih mišic okončin in šibkih mi- šic trupa manjša proizvodnja sile in posle- dično neučinkoviti gibalni vzorci (Sharrock, Cropper, Mostad, Johnson in Malone, 201 1). Na moč stabilizatorjev trupa zelo vpliva način življenja. Način življenja je v razvitem svetu predvsem sedeč, kar se odraža tudi v slabši moči stabilizatorjev trupa, ki so med sedenjem pasivni. Kljub temu da lahko po- samezniki dosežejo visoko stopnjo zmer- ne do visoke telesne aktivnosti v prostem času, še vedno lahko obstaja tudi visoka stopnja sedečega načina življenja, kar ne- gativno vpliva tako na moč stabilizatorjev trupa, kot na težave, povezane s slabo sta- bilizacijo trupa. Telesno aktiven posame- znik bo npr. vsak dan 30 minut hitro hodil ali tekel in s tem zadostil priporočenim smernicam javnega zdravja o telesni aktiv- nosti. Še vedno pa ostane približno 15,5 ur, ki jih posameznik preživi buden in jih lahko preživi zgolj sede (WHO, 2001, v Chen, Liu, Cook, Bass in Kai Lo, 2009). Vadba moči stabilizatorjev trupa je po- membna tudi v športu. Evans, Refshauge in Adams (2007) so v svoji raziskavi ugotavljali, da morajo biti programi vadbe za športni- ke sestavljeni tudi iz vaj za trup oziroma za izboljšanje moči in vzdržljivosti v moči mišic trupa, saj pomembno vplivajo na stabilnost celotnega trupa in da je pravil- na aktivacija mišic trupa pomembnejša od maksimalne moči mišic. Pravilna aktivacija namreč podpre pasivni sistem in preven- tivno ščiti hrbtenico pred poškodbami. Iz vidika preventive pred poškodbami je spo- sobnost izometrične aktivacije mišic in te- stiranje vzdržljivosti mišic trupa pomemb- na. Leetun, Ireland, Willson, Ballantyne in Davis (2004) so v svoji študiji primerjali la- stnosti stabilizatorjev trupa med spoloma in med športniki, ki so imeli med sezono poškodbo, s tistimi, ki poškodbe niso imeli. Pokazalo se je, da so imeli nepoškodovani športniki znatno močnejše abduktorje kol- ka in zunanje rotatorje kolka, hkrati pa so bili slednji tudi pomemben napovednik poškodb. Avtorji študije so prišli do zaključ- ka, da imajo stabilizatorji trupa pomembno vlogo tudi pri preventivi pred poškodbami in pri ocenjevanju tveganja za možnost na- stanka poškodbe. V primeru, da povezava med stabilizatorji trupa in športnim nasto- pom obstaja, lahko trdimo, da so športniki z višjim nivojem razvitosti stabilizatorjev trupa, manj dovzetni za poškodbe (Todo- rović, 2012). Raziskave kažejo, da so za preverjanje vzdr- žljivosti stabilizatorjev trupa izometrični testi varni, enostavni in poceni (Evans, Ref- shauge in Adams, 2007), zato je bil namen naše raziskave ugotoviti, ali program vad- be, sestavljen iz telovadnih vaj po metodi pilates, vpliva na moč stabilizatorjev trupa, in koliko se moč teh mišic izboljša po 8-te- denskem programu vadbe. „ Metode dela Udeleženci Osebe, ki so bile vključene v raziskavo, so program vadbe izvajale v računalniškem podjetju Mikropis Holding d. o. o. v Žalcu in v pilates studiu Zdravje 365 v Mariboru. V raziskavi je sodelovalo 31 udeležencev, od tega 12 (38,7 %) moških in 19 (61,3 %) žensk, ki so bili merjeni tako na začetku kot tudi na koncu 8-tedenskega programa vadbe. Pripomočki Za testiranje oseb, vključenih v raziskavo, smo pred začetkom in po koncu 8-teden- skega programa vadbe uporabili McGillo- ve teste za preverjanje moči stabilizatorjev trupa (McGill‘s Torso Muscular Endurance Test Battery). Postopek V prvih dveh tednih v septembru (v tednu od 3. 9. do 7. 9. in tednu od 10. 9. do 14. 9.) so osebe, ki so želele biti vključene v raz- iskavo izpolnile soglasje, da dovoljujejo uporabo podatkov za potrebe raziskave. Nato smo na vseh lokacijah, kjer se je vad- ba izvajala, izvedli testiranje z McGillovimi testi za preverjanje moči stabilizatorjev tru- pa. Po izvedbi meritev so bile osebe vklju- čene v 8-tedenski program vadbe. Vse osebe, vključene v raziskavo, so izva- jale enak program vadbe z individualnimi prilagoditvami glede na sposobnosti in predhodno dejavnost ter poznavanje pi- latesa. Osebe so vadbo obiskovale dvakrat tedensko, posamezne vadbene enote pa so trajale od 45 minut do 1 ure. Spreminjali smo intenzivnost, količino in izbrane vaje. Težavnost vaj smo stopnjevali tako, da smo na vsaki 2 do 3 vadbeni enoti spremeni- li vajo, ki je bila namenjena enaki mišični skupini tako, da smo vajo otežili z uporabo različnih pripomočkov in naprav. V tednu od 5. 11. do 9. 11. in v tednu od 12. 11. do 16. 11. smo ponovno izvedli testira- nje. Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo McGillovih testov, smo po končanem 8-te- denskem programu obdelali v statističnem programu SPSS. Za analizo podatkov smo uporabili Wilcoxonov test, s katerim smo primerjali rezultate testiranj pred in po 8-tedenskem programu vadbe, saj smo s pomočjo Kolmogorov-Smirnov testa ugo- tovili, da se rezultati testiranj ne porazde- ljujejo normalno (p < 0,05). Testna baterija – McGill Test iztegovalk trupa Test iztegovalk trupa nam poda vzdržljivost v moči stabilizatorjev hrbtenice (m. erector spinae, m. longissimus, m. iliocostalis in m. multifidi). Cilj testa je zadrževati telo v ho- rizontalnem položaju, kolikor dolgo lahko. S testom prekinemo, ko testiranec položaja glas mladih 147 trupa ne zmore več zadrževati horizontal- no (McGill, 2015). Biering-SØrensenov test iztegovalk trupa je ne glede na zanesljivost med vsemi testi deležen največje pozornosti, ker ima mno- go ljudi težave z bolečinami v ledvenem delu hrbtenice oziroma križu. Pri testira- nju nešportne populacije je slaba izvedba Biering-SØrensenovega testa eden glavnih pokazateljev za pojav bolečin v križu v pri- hodnosti. Ni pa možno tega posplošiti tudi na populacijo športnikov, saj je tam treba upoštevati tudi druge vidike. Test upogibalk trupa S testom preverjamo moč globokih tre- bušnih mišic (m. transverse abdominis, m. quadratus lumborum in m. erector spinae). Gre za časovni test statične oziroma izome- trične kontrakcije sprednjih stabilizatorjev hrbtenice, cilj testa pa je čim dlje zadrževati pravilen položaj telesa. Test bočnih upogibalk trupa Test bočnih upogibalk trupa se izvaja tako na levi kot na desni strani. Test nam pove vzdržljivost v moči mišic (m. transverse ab- dominis, m. obliques, m. quadratus lumbo- rum in m. erector spinae), cilj testa pa je za- drževati telo v položaju, v katerem so glava, vrat, ramenski in kolčni sklep ter noge ozi- roma gleženj v ravni liniji. Test imenujemo tudi stranska opora ali stranski most in je ena izmed bolj priljubljenih vaj, kadar želi- mo izboljšati moč in stabilnost trupa. Zanesljivost testa so Evans, Refshauge in Adams (2007) preverjali na skupini petin- sedemdesetih zdravih oseb (povprečna starost je bila 21 let), ki so izvedle test upo- gibalk in bočnih upogibalk trupa. Zaneslji- vost je bila odlična za vse teste, tako pri za- porednih meritvah (5 dni) kot po 8 tednih. „ Rezultati Rezultati McGillove testne bate- rije – začetno in končno stanje TV raziskavi nas je zanimalo ali se moč stabilizatorjev trupa po 8-tedenski vadbi pilatesa statistično značilno poveča. Re- zultati McGillove testne baterije, prikazani v Tabeli 1, so statistično pomembni (p < 0,05), zato lahko sklepamo, da se moč stabilizatorjev poveča. Kot vidimo v Tabeli 2, ni nujno, da se rezul- tati testov res bolj izboljšajo pri moškem delu populacije kot pri ženskem. Povprečen rezultat pri vseh testih je bil pri ženskah že na začetku boljši. Ena od udeleženk na za- četku ni bila sposobna izvesti testa bočnih upogibalk trupa na desni strani. Do druge- ga testiranja so tako moški kot ženske svoj rezultat izboljšali in tudi pri drugem testira- nju so imele ženske boljši rezultat. Pri testu obračalk trupa na desni strani so imeli tako moški kot ženske na začetku približno enak rezultat (ASZ (moški) = 53,00, ASZ (ženske) = 53,06), pri čemer so moški do drugega testiranja rezultat izboljšali v povprečju za 6,36 sekund več kot ženske (ASK (moški) = 73,25, ASK (ženske) = 66,89). Slika 1. Biering- SØrensen test iztegovalk trupa (Evans, Refshauge in Adams, 2007). Slika 2. Prikaz izvedbe testa upogibalk trupa s pomočjo pripomočka, ki smo ga izdelali za namene testiranja (osebni arhiv). Slika 3. Test bočnih upogibalk trupa (Evans, Refshauge in Adams, 2007). 148 Tabela 2 Rezultati McGillove testne baterije glede na spol udeležencev Spol N AS SD MIN MAX moški Test upogibalk Z 12 69,75 46,43 16,00 173,00 Test upogibalk K 12 123,25 56,25 46,00 273,00 Test iztegovalk Z 12 94,58 42,64 53,00 180,00 Test iztegovalk K 12 111,42 31,13 66,00 188,00 Test bočnih upogibalk Z (leva stran) 12 55,25 23,40 23,00 105,00 Test bočnih upogibalk K (leva stran ) 12 71,75 16,33 42,00 90,00 Test bočnih upogibalk Z (desna stran) 12 53,00 16,14 25,00 85,00 Test bočnih upogibalk K (desna stran) 12 73,25 12,98 50,00 90,00 ženski Test upogibalk Z 19 88,05 52,39 14,00 199,00 Test upogibalk K 19 147, 58 76,61 60,00 311, 0 0 Test iztegovalk Z 19 99,42 45,97 35,00 190,00 Test iztegovalk K 19 136,74 51,46 75,00 285,00 Test bočnih upogibalk Z (leva stran) 19 56,05 43,89 5,00 177, 0 0 Test bočnih upogibalk K (leva stran) 19 74,32 33,31 30,00 148,00 Test bočnih upogibalk Z (desna stran) 18 53,06 29,95 5,00 122,00 Test bočnih upogibalk K (desna stran) 19 66,89 32,44 15,00 137, 0 0 Legenda: N – velikost populacije, AS – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, MIN – najmanjša vrednost, MAX – največja vrednost. Tabela 3 Statistična pomembnost razlik na testih po spolu Spol Test upogibalk K – Test upogibalk Z Test iztegovalk K – Test iztegovalk Z Test bočnih upogibalk K (leva stran) – Test bočnih upogibalk Z (leva stran) Test bočnih upogibalk K (desna stran) – Test bočnih upogibalk Z (desna stran) moški Z -3,061 -1,609 -2,197 -2,713 p 0,002 0,108 0,028 0,007 ženski Z -3,381 -3,442 -2,737 -3,267 p 0,001 0,001 0,006 0,001 Legenda: Z – vrednost (tudi standardna vrednost), p – statistična značilnost Wilcoxonovega testa. Tabela 1 Rezultati McGillove testne baterije AS Z AS K SD Z SD K MIN Z MIN K MAX Z MAX K Z p Test upogibalk 80,97 138,16 50,19 69,48 14,00 46,00 199,00 311, 0 0 -4,566 0,000 Test iztegovalk 97, 55 126,94 44,05 45,84 35,00 66,00 190,00 285,00 -3,734 0,000 Test bočnih upogibalk (leva stran) 55,74 73,32 36,84 27, 6 6 5,00 30,00 177, 0 0 148,00 -3,528 0,000 Test bočnih upogibalk (desna stran) 53,03 71,17 24,99 26,51 5,00 15,00 122,00 137, 0 0 -4,207 0,000 Legenda: AS – aritmetična sredina, začetno in končno stanje, SD – standardni odklon, začetno in končno stanje, MIN – najmanjša vrednost, začetno in končno stanje, MAX – največja vrednost, začetno in končno stanje, Z – vrednost (tudi standardna vrednost), p – statistična značilnost Wilcoxonovega testa. glas mladih 149 Kot je razvidno iz Tabele 3, je pri ženskah prav pri vseh testih p < 0,05, kar pomeni, da so bile razlike bolj statistično pomembne pri ženskah kot pri moških. V merjeni popu- laciji je vzorec žensk (N Ž = 19) večji kot vzo- rec moških (N M = 12). Z večanjem vzorca se vedno povečuje tudi statistična pomemb- nost – ista razlika bo pri večjem vzorcu imela večjo statistično pomembnost, zato je slednje verjetno posledica le tega. „ Razprava Cilj naše raziskave smo dosegli, saj smo ugotovili vpliv načrtovane vadbe pilatesa na moč stabilizatorjev trupa, kar smo prika- zali v Tabeli 1. Glede na dosedanje raziskave (McGill, 2009; Sharrock idr., 2011; Wells idr., 2012) naj bi moški bolj izboljšali moč stabi- lizatorjev trupa, zato nas je zanimalo, ali so bili moški res uspešnejši od žensk. Sharrock idr. (201 1) so v svoji raziskavi zapisali, da mo- ški v povprečju dosegajo boljše rezultate pri testih stabilizacije kot ženske. Razlog za to povezujejo z anatomsko obliko ženske medenice in seveda z močjo mišic trupa, saj so moške mišice sposobne proizvajati večjo silo. V Tabeli 2 so prikazani rezultati, kjer smo ugotavljali tudi slednje, in ugoto- vili, da ni nujno, da se rezultati testov res bolj izboljšajo pri moškem delu populacije kot pri ženskem. Do podobnih ugotovitev so v svoji raziskavi prišli tudi La Touche idr. (2007), ki so ugota- vljali, ali se statistično značilno poveča moč v iztegovalkah trupa po 25 vadbenih eno- tah pilatesa. V raziskavi (Sekendiz, Altun, Korkusuz in Akin, 2007) so ugotavljali vpliv vaj na blazini po metodi pilates v sedeči populaciji. Namen 5-tedenske vadbe je bil raziskati vpliv na moč sprednjih trebušnih in spodnjih hrbtnih mišic ter gibljivost v ledvenem predelu v sedeči populaciji od- raslih žensk. Neodvisni spremenljivki sta bili skupina (pilates in kontrolna) in čas (pred in po vadbi). Naključno so izbrali 45 žensk, ki so sodelovale v raziskavi in ki niso bile ak- tivne več kot 45 minut trikrat tedensko za- dnje leto. Vadba pilatesa je potekala trikrat tedensko, 5 tednov zapored, vsega skupaj 15 vadbenih enot, kar je po Stott pilatesu priporočljivo število vadbenih enot, ki že daje prve rezultate. Pri analizi rezultatov so ugotovili, da se je v skupini, ki je obiskovala pilates, statistično značilno povečala moč sprednjih trebušnih in spodnjih hrbtnih mišic ter gibljivost v ledvenem predelu. Večji vpliv je bil sicer na sprednje trebušne mišice kot zadnji del, vendar raziskovalci to pripisujejo vadbenemu protokolu in izbra- nim vajam oziroma utrujenosti spodnjih hrbtnih mišic. V sklepu so zapisali, da bi moral program vadbe trajati najmanj osem tednov. V raziskavi ugotavljamo tudi, da se z načrto- vano vadbo, ki je prilagojena sposobnostim ter zmožnostim vadečih, lahko dosežejo pričakovani rezultati v osmih tednih. Kljub temu so Natour idr. (2015) v svoji raziskavi zapisali, da je kratek čas rednega izvajanja vadbe (šest do devet tednov) omejitev, za- radi katere rezultati nekaterih raziskav niso popolnoma reprezentativni. Ušaj (2003) je zapisal, da pride do sprememb v mišično- -skeletnem sistemu pri vadbi za moč po dvomesečnem ciklu. To je odvisno tudi od količine in intenzivnosti ter predhodne tre- niranosti posameznika. Vadba bi za name- ne raziskave morala trajati tri mesece, da bi se prilagodil tudi živčno-mišični sistem. Ne glede na to, da so bili udeleženci razi- skave različnih starosti, spola, zmožnosti in predvsem tudi predznanja o pilatesu, so se rezultati testiranj izboljšali pri vseh. Sharrock, Cropper, Mostad, Johnson in Ma- lone (2011) so v svoji raziskavi zapisali, da je stabilnost trupa pomembna za kontrolo položajev, premikov trupa in medenice ter da omogoči optimalno produkcijo, prenos in kontrolo sile med telesno aktivnostjo oziroma kakršnimkoli gibanjem. Stabilnost trupa je dosežena z integracijo aktivnih stabilizatorjev hrbtenice (mišic), pasivnih stabilizatorjev (vretenc) in živčne kontro- le, ki skupaj poskrbijo za razpon gibanj v hrbtenici in so pomembni za izvedbo vsa- kodnevnih aktivnosti. Če se moč stabiliza- torjev trupa res izboljša, McGillovi testi to tudi pokažejo. Malo je raziskav, ki bi jasno dokazovale, kako naj bi bil trening stabili- zacije trupa izveden, da bi z njim zagota- vljali optimalne rezultate vsem, ki bi tre- ning izvajali (Todorović, 2012). Vse več jih namreč vključuje trening stabilizacije trupa v svoj program treninga, čeprav je veliko nasprotujočih si ugotovitev ter zaključkov o njegovi učinkovitosti. To se dogaja veči- noma zaradi tega, ker še ni standardiziranih meritev moči stabilizatorjev trupa oziroma prejšnje raziskave niso jasno opredelile, ka- teri element treninga stabilizacije je najbolj bistvenega pomena (Sharrock idr., 2011). „ Zaključek S pričujočo raziskavo smo želeli dokaza- ti, da vadba pilatesa vpliva na povečanje moči stabilizatorjev trupa, ugotovitve naše raziskave pa predstavljajo pomemben doprinos k športni znanosti na področju pilatesa, saj smo uporabili sodobne mer- ske postopke za ugotavljanje učinkovitosti vadbe na stabilizatorje trupa. Rezultati in ugotovitve so uporabne tako za športni- ke, njihove trenerje kot tudi za populacijo rekreativnih športnikov, vaditelje in inštruk- torje pilatesa, fizioterapevte in kineziologe. Raziskava je lahko v pomoč predvsem pri izboljšanju načrtovanja in izvedbe vadbe pilatesa ter tudi drugih oblik vadbe na po- dročju rekreativnega športa in preventive kot tudi po končani rehabilitaciji ali v okviru le te. „ Literatura 1. Chen, S., Liu, M., Cook, J., Bass, S. in Kai Lo, S. (2009). Sedentary lifestyle as a risk factor for low back pain: a systematic review. Int. Arch. Occup. Environ Health 82: 797–809. 2. Evans, K., Refshauge, K. M. in Adams, R. (2007). Trunk muscle endurance tests: Reli- ability, and gender differences in athletes. Journal of Science and Medicine in Sport 10, 447–455. 3. Isacowitz, R. (2006). Pilates. Human Kinetics, United States of America. 4. Latey, P. (2001). The Pilates method: history and philosophy. Journal of Bodywork and Mo- vement Therapies 5(4), 275–282. 5. La Touche, R., Escalante, K. in Linares, M. T. (2007). Treating non-specific chronic low back pain through the Pilates Method. Jour- nal of Bodywork and Movement Therapies 12, 364–370. 6. McGill, S. (2001). Low Back Stability: From For- mal Description to Issues for Performance and Rehabilitation. Faculty of Applied Health Sci- ences, Department of Kinesiology, University of Waterloo, Waterloo, Ontario, Canada, 29(1); 26–31. 7. McGill, S. (2009). Ultimate back fitness and performance, Fourth edition. Waterloo, Onta- rio, Canada. 8. McGill, S. (2015). McGill‘s torso muscular endurane test battery. American council on exercise 9. Muscolino, J. E. in Cipriani, S. (2004). Pilates and the »powerhouse«. Journal of Bodywork and Movement Therapies 8, 15–24. 10. Natour, J., Araujo Cazotti, L., Ribeiro, L. H., Baptista, A. S. in Jones, A. (2015). Pilates im- proves pain, function and quality of life in patients with chronic low back pain: a ran- domized controlled trial. Clinical Rehabilitati- on 29 (1), 59–68. 11. Pereira, L. M., Obara, K., Dias, J. M., Menacho, M. O., Guariglia, D. A., Schiavoni, D., Pereira, H. M. in Cardoso J. R. (2011). Comparing the 150 Pilates method with no exercise or lumbar stabilization for pain and functionality in pa- tients with chronic low back pain: systematic review and meta-analysis. Clinical Rehabilita- tion 26 (1), 10–20. 12. Posadzki, P., Lizis, P. in Hagner-Derengowska, M. (2010). Pilates for low back pain: A syste- matic review. Complementary Therapies in Clinical Practice 17 (201 1); 85–89. 13. Sekendiz, B., Altun Ö., Korkusuz, F. in Akin S. (2007). Effects of Pilates exercise on trunk strength, endurance and flexibility in seden- tary adult females. Journal of Bodywork and Movement Therapies 1 1: 318–326. 14. Sharrock, C., Cropper, J., Mostad J., Johnson, M. in Malone T. (2011). A pilot study of core stability and athletic performance: Is there a relationship? The International Journal of Sports Physical Therapy, 6(2); 63–74. 15. Tremblay, M. S., Colley, R. C., Saunders, T. J., Healy, G. N. in Owen, N. (2010). Physiological and health implications of a sedentary life- style. Appl. Physiol. Nutr. Metab. 35: 725–740. 16. Wells, C., Kolt, G. S. in Bialocerkowski, A. (2012). Defining Pilates exercise: A systematic review. Complementary Therapies in Medicine 20, 253–262. Katja Plaskan, mag. kin. plaskankatja@gmail.com