Q/venga Predkongresna aktivnost ZK v naši delovni organizaciji glasilo delovne skupnosti združenega podjetja Slovenske železarne TOVARNA VERIG LESCE LETNIK XX ŠTEVILKA MAREC 1978 3 Bližnji kongresi — VIII. kongres ZKS in XI. kongres ZKJ — bodo pomenili akcijo za poglabljanje že začetih procesov, kar pomeni konkretizacijo in nadaljnje oživljanje vsebine ustavne preobrazbe v vseh sredinah našega življenja. Komunisti smo v tem trenutku pred odgovorno idejno in ustvarjalno pomembno nalogo, ki bo zahtevala od vseh komunistov velik delovni napor pri obravnavanju obsežnih gradiv za oba kongresa. Predlog resolucije VIII. kongresa ZKS obravnava in nakazuje bistvene razrešitve in celovitost naše družbenopolitične in samoupravne ureditve sistema samoupravljanja, ko gre za uveljavljanje vloge, položaja in odgovornosti delavca in utrjevanje TOZD._________ Osnovni proizvodni plan je bil dosežen količinsko 89,8 %, vrednostno pa 87,8 %, kar pomeni, da so bili rezultati proizvodnje slabši od januarskih. Najbolj uspešni so bili TOZD Vijakarna, TOZD Verigama in TOZD Industrijska oprema. Po posameznih TOZD je bilo doseganje naslednje: TOZD količ. vredn. izpol. % izpol. % Vijakarna 107 91 Verigama 103 100 Sidrne verige 82 74 Kovačnica 89 81 Orodjarna 98 Vzdrževanje 95 Ind. oprema 108 SKUPAJ 90 88 Na slabo izpolnitev planskih obveznosti v nekaterih TOZD je vplivalo predvsem pomanjkanje materiala za nekatere vrste izdelkov, pa tudi naročil ni bilo dovolj. Še zlasti je problematično pomanjkanje naročil za drobne vijake, za sidrne in rudarske ter visokoodporne ve- Nakazane so tudi temeljne družbeno samoupravne, politične, gospodarsko ekonomske in socialne usmeritve za dinamičen in stabilnejši razvoj na vseh ravneh ob vključitvi najširše baze delovnih ljudi in občanov. Poudarjena je vloga komunistov, ki morajo biti v središču vsakodnevnega delovanja in boja za poglabljanje socialistične samoupravne demokracije, obenem pa morajo zavračati vsakršno neformalno povezovanje in delovanje v oblikah in skupinah, ki zmanjšuje in preprečuje samoupravno in demokratično pot odločanja. Vodilno idejno vlogo ZK, OOZK, in vodstev ZK bo možno uveljaviti le tedaj, če bomo znali spremeniti svoje metode dela ter jih prilagoditi pogo- rige. V TOZD Industrijska oprema so kljub slabim delovnim pogojem in pomanjkanju delovne sile plan presegli. Pri proizvodnji vijačnega blaga smo imeli težave pri cementa-ciji, ker termična obdelava v novih pečeh še ni stekla. Vsak mesec se srečujemo s problemom galvanskega cinkanja, saj obstoječe naprave v galvaniki ne zmorejo večje proizvodnje zaradi omejenih zmogljivosti, pa tudi zaradi dotrajanosti. Čeprav predvidevamo rešitev tega problema v novi investiciji izgradnje skupne galvanike s Tovarno Plamen Kropa, katere lokacija bo v Podnartu v bližini železniške proge, bo po vsej verjetnosti treba obstoječo galvaniko rekonstruirati. Nova investicija ne bo zgrajena tako hitro, da bi mogla rešiti pravočasno vseh problemov, s katerimi se srečujemo že vsak dan. Zdaj je v javni razpravi Sporazum o izpeljavi skupne naložbe s Plamenom za gradnjo galvanike v Podnartu. Ker pa se investicijska dela navadno zavlečejo na dve ali tri leta, moramo na vsak način iskati rešitev doma, da bomo tako omogočili normalni potek proizvodnje. Pogled na Karavanke iz Gorij jem in zahtevam sedanje samoupravne in politične prakse. Skladno s temi izhodišči delajo naše osnovne organizacije po programu predkongresne aktivnosti, katerega bistvene značilnosti so: — obravnava gradiv za kongrese na OOZK skupno z lastnimi akcijskimi programi dela; Za eksterni trg smo izdelali 1.060 ton izdelkov, to je le 79 % v primerjavi s planom in je še slabše kot v januarju. Posamezne skupine izdelkov sodelujejo v omenjenem rezultatu takole: ton % na plan VIJAKI 221 91 ZAKOVICE 85 218 RAZCEPKE 5 100 ŽICNIKI 1 13 VERIGE 528 68 nav. meter. 247 115 visokoodp. 44 40 opremljene 221 110 sidrne 16 6 ODKOVKI 86 104 ŽICA 134 67 SKUPAJ 1.060 78 Če primerjamo količinsko proizvodnjo za eksterni trg s skupno (to je interna in eksterna), vidimo, da plan proizvodnje za eksterni trg slabše dosegamo, kot pa plan za interni trg. To ima za posledico slabo izpolnitev plana prodaje, saj smo v dveh mesecih letos prodali le 2.001 ton namesto predvidenih 2.718 ton. Lani smo v istem obdobju prodali 2.346 ton, letos pa le 92 % od te količine. Tudi vrednostna realizacija močno zaostaja, saj smo dosegli le 66 %, kumulativno pa 67 %. Ti podatki so zaskrbljujoči, saj se takšno stanje ne sme nadaljevati, ker bi nadaljnji izpad — OOZK organizirajo razprave s predstavniki DPO, samoupravnimi organi in vodstvi v TOZD; — pričeti s študijo E. Kardelja »SMERI RAZVOJA POLITIČNEGA SISTEMA IN SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA«. prodaje v naslednjih mesecih povzročil negativne posledice na poslovni uspeh. Tudi pri izvozu so podatki zaskrbljujoči, saj smo izvozili le 4 % predvidene količine in 6 % vrednosti, se pravi, da je izvoz v februarju izpadel. Zaradi vseh teh dej- i " Wgt'''**11# < ? |w' J isf i:?;* •■■■ t Ä :7 r ^' «s ji$ L / *... m -- ffi ; Komunisti se zavedamo odgovornosti in nalog, ki nas čakajo. Prispevek naj zaključim z mislijo tov. Dolanca »VEČJE ENOTNOSTI KOT ZDAJ NI BILO NIKOLI, ZATO LAHKO Z OPTIMIZMOM ZREMO V PRIHODNOST«. Melink Gvido, dipl. ing. štev bo treba v prihodnje vložiti čim več truda, da bomo uspeli prodajo približati predvideni, ker je to prvi pogoj za uspešno poslovanje. Marjana Kozamernik, dipl. oec. ČLANKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO 10. APRILA 1978 s r s a Proizvodnja v februarju ***************)M-********************************> ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Začrtali smo že glavne smeri priprav na 11. kongres ZKJ in 8. kongres ZK Slovenije. Dejali smo, da morajo biti tudi pripravne akcije, ker bosta to akcijska kongresa. Ne potrebujemo namreč nikakršnih splošnih stališč, saj jih imamo dovolj. Na mnogih področjih pa zamujamo pri uresničevanju stališč. Zato smo mnenja, da se moramo odločno, dejal bi pogumno, ustvarjalno in dosledno bojevati za konkretizacijo naše politike na vseh področjih, zlasti tam, kjer je še čutiti idejnopolitične slabosti in kjer zveza komunistov še nima v rokah glavnih niti političnega življenja. Franc Šetinc ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ *************************************************3 Doseženi poslovni uspehi v preteklem letu Zbori delavcev so v zadnjem tednu februarja obravnavali zaključne račune TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. Rezultati so znani, zato bi obravnavali z nekaj pojasnili le zbirni zaključni račun za delovno organizacijo. Vse podatke bomo primerjali na gospodarski načrt celotnega prihodka, porabljenih sredstev, dohodka in ostalo, vse po plačani realizaciji. Dohodki doseženi s prodajo izven OZD so bili doseženi s 95 %, prihodki v okviru OZD s 113 %, celotni prihodek pa s 107 %. Porabljena sredstva so bila dosežena s 109 %, med katerimi so bili zlasti preseženi drugi materialni stroški (orodje, embalaža, vzdrževanje itd.) za 163%, proizvodne in neproizvodne usluge za 23 %, reklama, propaganda in reprezentanca za 49%, amortizacija pa le za 2 %. Delno gre tudi pri tem za spreminjanje zasledovanja stroškov med letom (sprememba kontnega načrta), ker je porabljeni material, surovine in elektrika realizirana za 10 % manj kot planirana. Vendar so porabljena sredstva za 2 % večja od skupnega prihodka, zato je bil dohodek dosežen le s 101 %. Med letom smo beležili znaten porast cen skoraj vsega materiala. Dohodek, uporabljen za pokrivanje obresti, je bil dosežen le z 62 %, dohodek za razporeditev (v planu je bil povečan za planirano izgubo) pa le 98%. Prispevki za samoupravne skupnosti, davek iz dohodka, za ohranitev okolja, za samozaščito, stroški denarnega in plačilnega prometa, zavarovalnine, izguba transportnih organizacij, solidarnost, itd. so bili doseženi s 124 %, tako da je ostalo čistega dohodka za nadaljnjo delitev le še 95 %. Osebni dohodki so bili doseženi s 105 % (manj delavcev kot planiranih), štipendije, racionalizacije le z 38 %, prispevki za stanovanjsko izgradnjo, ki pripada DO, s 93 %. Skladi so bili doseženi: rezervni sklad z 32 %, posojilo za nerazvite z 42 %, skupne rezerve in poslovni fond pa le s 5 %, sklad skupne porabe pa z 214 %. Delitev je v nesorazmerju s planom zato, ker sta bila v glavnem nosilca delitve čistega dohodka le 2 TOZD (verigama in vzdrževanje), drugi pa le v manjši meri. Kljub temu, da posojilo za nerazvite ni bilo doseženo po planu, je po predpisih DO, ker je dosegla sklade, obvezna vplačati celotno posojilo nerazvitim. Dodatni znesek posojila je bil izplačan v breme poslovnega fonda. Poslovni uspeh celotne DO ni bil slab, posebno če upoštevamo, da obračunavamo nad-minimalno amortizacijo v višini 100 % minimalne ter da stanovanjski prispevek obračunavamo po stopnji 10 %, namesto po 6,5 %, kot je določeno po samoupravnem sporazumu. Vsa ta investicijska sredstva nujno potrebujemo za izvršitev investicijskega plana, ki smo si ga zadali in za finansiranje gradnje stanovanjskega bloka s 27 stanovanji. Sklad skupne porabe je bil dosežen v višini 7,964,714 din, moral pa bi znašati vsaj 11 milijonov din. Skoraj 60 % sklada smo porabili samo za obvezno pokrivanje toplega obroka in to za leto 1977 in za rezervacijo regresiranja za leto 1978. Regresov za letni dopust nismo uspeli pokrivati iz sklada, ampak jih bomo izplačevali iz tekočih sredstev, ob zaključnem računu za leto 1978 pa pokrili iz sklada skupne porabe. Glede na obseg uporabe družbenih sredstev, investicijska vlaganja v preteklosti, števila zaposlenih pa bi bilo za letošnje leto primerno dosegati vsaj za 13 milijonov večji poslovni uspeh, če želimo izvrševati normalno delitev čistega dohodka TOZD in pristopati k razvijanju realnih dohodkovnih odnosov med TOZD. Potrebe za ustvarjanje lastnih obratnih sredstev so vsak dan večje, cene so v letošnjem letu v znatnem porastu, pa tudi večji obseg proizvodnje pogojuje večja obratna sredstva. J. Z. Problematika zaposlovanja Večkrat slišimo kritike in negodovanja, da v naši DO manjka delavcev in da zato izpolnjevanje plana ni zadovoljivo. Zlasti hudo je pomanjkanje KV delavcev kovinskih poklicev. Zaradi upadanja števila vajencev v zadnjih letih je stanje dokaj kritično. Razvoj programa pa se odvija ravno v smeri večje predelave in zahtevnejših operacij, za kar pa so potrebni KV delavci. Prelivanje teh kadrov, iz ene TOZD v drugo, gotovo ni rešitev, saj s tem odpremo problem drugje, ko ga rešimo v enem TOZD. Zato je edino smotrno pridobivanje kadrov izven delovne organizacije v občini že v zadnjih letnikih osnovne šole. V TOZD oz. v sami proizvodnji beležimo zelo veliko fluktuacijo. Tako je v januarju 1978 prekinilo delovno razmerje 21 delavcev, sklenilo pa 18 delavcev. Temu je vzrok nevključevanje oziroma premajhna angažiranost tako no-vosprejetih delavcev kot ponekod tudi delovne skupine oz. posameznika za dobro opravljanje delovnih nalog, v nekaterih TOZD pa so zelo slabi delovni pogoji (TIO). Da je težava še večja, skoraj ni možno pridobiti kadra iz zunanjih virov, da je domačin in da je iskalec zaposlitve nezaposlen, če pa je, je problematičen. nizacija, sta, lahko rečem, natrpana, ne samo zasedena. Tako je nujno, če smo primorani zaposlovati kadre iz sosednjih republik, da čim prej realiziramo 6. sklep 3. redne seje DS o nakupu gumijevega kompleksa. S tem pa bi bila le delno rešena potreba TOZD po NK oz. po priučeni delovni sili. Pereče je tudi vprašanje pridobivanja KV kadrov. Da bi to stanje čimbolj omilili, je kadrovska služba na podlagi pristanka vseh vodij TOZD na seji dne 31. 5. 1977 predlagala odboru za kadrovske zadeve in skupno porabo, da DO sofinancira šolanje na večerni 8-letni šoli za tiste učence, ki niso uspešno končali obvezne osemletke in z njimi nato sklene štipendijsko pogodbo za izučitev kovinskih poklicev. Tako smo vključili 13 učencev, od katerih jih 11 dela v naši DO do jeseni, ko bodo vključeni v poklicno šolo. Za pridobitev čim večjega števila učencev, smo že sedaj pričeli s propagiranjem v šolah s tesno povezavo predstavnika zavoda za zaposlovanje — poklicno usmerjanje in s pomočjo predstavnikov ŽIC Jesenice, ki nam bodo pomagali s propagandnimi filmi. Ce nam uspe, mislimo, da v srednjeročnem planu ne bo posebnih težav. Pridobivanje kadra KV iz zunanjih virov preko oglasov oz. objav je enako nič. Na vse objave sta se javila le dva resna kandidata, ki pa bi rada pridobila družinsko stanovanje. Če so nam znane potrebe po reševanju stanovanjskega problema že zaposlenih delavcev, je jasno, da njuni želji ni bilo mogoče ustreči. Naj v ilustracijo navedem naslednje: Prošenj, ki se vodijo v evidenci za pridobitev stanovanja, je 195, od tega je: 78 je prijav na razpis za oddajo stanovanj v novem stanovanjskem bloku SB 27 v Lescah; skupaj pa je razpisanih 23 stanovanj. Stanovanja, ki so po sklepu DS DO rezervirana za strokovnjake, niso razpisana; 62 je prošenj za dolgoročne kredite in 55 ostalih prošenj za stanovanja brez soudeležbe. Za rešitev na krajši rok oz. ugoditve potreb proizvodnje po KV kadrih je kadrovska služba v dogovoru z DU v Radovljici in ŽIC Jesenice, da skušamo ustanoviti večerno verificirano poklicno 3-letno šolo za KV delavce. Zato smo stopili v stik z večino DO v radovljiški občini, ki bi bile zainteresirane, da si na tak način pridobe še kako potreben kader. To je samo en del vsakodnevne problematike in prav je, da se vsi zaposleni v Tovarni verig Lesce seznanimo z delom in problemi kadrovskega področja. Vodja kadrovske službe ing. Pavla Avsenek Iskalci zaposlitve pri Zavodu za zaposlovanje Radovljica: Vzrok M Ž M-Ž prenehanja NK PK KV SS VIS. vs sk. NK PK KV SS VIS. VS sk. skupaj Izjava delavca 2 9 7 18 11 10 4 25 43 Pismeni sporazum 1 2 2 2 7 1 1 2 9 Nezmožnost za delo 1 1 1 Disciplinski ukrep 14 2 2 18 5 1 6 24 Prenehanje DO (ukinit, obrti) 3 3 6 3 1 1 5 11 Iztek dela za določen čas 1 9 2 1 13 4 6 10 23 Prva zaposlitev 5 4 1 1 11 12 1 6 3 22 33 SKUPAJ: 9 37 17 9 1 1 74 12 23 19 13 3 70 144 Aktivnost ZK na področju nagrajevanja Iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje Jesenice: M Ž Sku- paj NK 3 78 81 PK 23 71 94 KV 11 20 31 SS 4 12 16 vis. — 2 2 vs 1 — 1 SKUPAJ: 42 183 225 V KV poklicih so vključeni predvsem prodajalci, krojači, natakarji, kuharji, frizerji, vozniki, žagarji in gumarji. Med njimi je ena strugarka, stanujoča v Dovjem in obiskuje strojepisni tečaj ter en strojni ključavničar — alkoholik. Kot PK delavce tretira-jo na zavodu vse prijavljene, ki imajo vsaj 3 mesece delovne dobe. Iz navedenih tabel je razvidna struktura in število iskalcev zaposlitev na zavodih za zaposlovanje tako v radovljiški kot jeseniški občini. Navedeni imajo stalno bivališče, zato so se lahko prijavili pri zavodu. Največkrat pa podjetja dobivamo prošnje direktno od iskalcev zaposlitev v letu 1976 — 348 prošenj, v letu 1977 — 643 prošenj), ki pridejo iz drugih republik po navadi k svojim sorodnikom in so tako brez zaposlitve, brez stanovanja oz. ga imajo samo začasno. Zato so tudi prijavljeni na matičnem uradu. Naša delovna organizacija dobi največ prošenj delavcev, začasno stanujočih na Jesenicah, če pa dobijo ti ljudje stanovanje v radovljiški občini, pa prednjačijo naslovi: Riklijeva 5, Bled; Zagori-ška 28, Bled in Flegarija, to je stavba, ki jo ima naša delovna organizacija na Bledu. V teh stanovanjih je tudi po 5 in več ljudi v eni sobi in plačujejo posteljo od 500 din dalje. Samska domova, ki jih ima naša delovna orga- Analiza neuspelega referenduma nam je pokazala, da je v naši delovni organizaciji močno prisotna težnja po uravnilovki. Zato je čutiti tudi precejšen prepad med umskim in fizičnim delom. Ta dejstva nam potrjujejo neuspešni razpisi, fluktuacija kvalificiranih kadrov, nezadovoljstvo med zaposlenimi pa tudi naslednja ugotovitev : Osnovni elementi našega samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke so povzeti po panoškem sporazumu. Prav ta panoški sporazum, o katerem bomo razpravljali v naši DO, pa je bil na republiških sindikalnih ocenjen pozitivno in dan za primer, kako naj bodo ti sporazumi izdelani tudi v drugih delovnih organizacijah. Tako stanje je posledica preteklosti, ko smo popuščali pritiskom od spodaj in zmanjševali razpon v analitski oceni. Na tak način so postale razlike med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci izmaličene, tako da nam sedanja situacija narekuje resen pristop k proučevanju in reševanju vseh zaposlenih od kvalificiranih delavcev navzgor. Z uvajanjem sodobnejše tehnologije in zahtevnejšimi stroji je ob naši želji prehoda v kvalitetnejše izdelke to vprašanje še toliko pomembnejše. Če se zavedamo, da je osnovna značilnost današnjega časa tehnološka revolucija, je logična posledica takega stanja vedno večja potreba po kvalificiranih strokovnih kadrih vseh profilov in strok. Sedanja družbenopolitična situacija, nastala po sprejemu nove ustave in zakona o združenem delu, zadeve o nagrajevanju jasno in nedvoumno opredeljuje. Nagrajevanje po delu in rezultatih dela je nova kvaliteta pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Taka opredelitev je tudi naš cilj, ki bo za realizacijo zahteval precej objek-tivizma pri slehernem posamezniku kolektiva. Za dosego teh ciljev je stekla akcija po osnovnih organizacijah ZK, ki bodo te probleme proučile in pri tem upoštevale perspektivni razvoj DO, srednjeročno usmeritev pri osebnih dohodkih, ki morajo biti takšni, da bo zaposlovanje v naši DO privlačno in stimulativno za vse zaposlene. Za dosego boljših rezultatov na tem področju bomo v DO povabili k sodelovanju tudi institucije, ki se z nagrajevanjem po delu znanstveno ukvarjajo, s čimer bodo prizadevanja na tem področju še kvalitetnejša in uspešnejša. Melink Gvido, dipl. ing. Ob vstopu v leto 1978 uresničevanje ciljev razvoja 1976—1980 zaostaja. Zamujeno bo treba nadoknaditi (Nadalievanie) % plana za leto 1980 (Nadaljevanje) Družbeni plan Slovenije za obdobje 1976 do 1980 že odpira možnost za orientacijo slovenskega železarstva na kakovostna in žlahtna jekla, dogovor nosilcev tega plana, med katerimi so tudi Slovenske železarne, pa nam neposredno nalaga dolžnost, da pogumno stopamo po tej poti in da damo svoj prispevek ne le proizvodnji jekla, temveč tudi razvoju industrije, ki uporablja žlahtna jekla. Zavedati se moramo, da vsaka specializirana proizvodnja zahteva širši tržni prostor in da to velja tudi za žlahtna jekla. Izvoz jekla in jeklenih izdelkov je torej imperativ prihodnosti slovenskega železarstva. To je jasno izraženo v družbenem planu SE Slovenije. Počasi nam vsem postaja jasno, da je dohodkovna povezanost med proizvajalci reprodukcijskega materiala, predelovalno industrijo, blagovnim prometom in neposrednimi porabniki pogoj za hitrejši in skladnejši razvoj jugoslovanskega gospodarstva. Minili so časi, ko smo zaradi deficitarnosti avtonomno lahko razvijali proizvodnjo jekla. V prihodnosti brez neposredne podpore in celo brez sovlaganja in medsebojnega pretakanja sredstev od proizvajalcev surovin do končnih izdelkov in obratno ni možno pričakovati uspešnega poslovanja tudi sicer pri dobro zasnovanem razvojnem programu Slovenskih železarn. RAZPOKA MED IZDELAVO IN PREDELAVO JEKLA SE SIRI Lansko leto so bile Slovenske železarne prve med SOZD, ki so oblikovale in sprejele samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega načrta proizvodnje in razvoja v obdobju 1976 do 1980. Dogovor v družbenem planu SR Slovenije je v celoti vključil naš petletni plan, upošteval pa ga je tudi samoupravni sporazum o načrtu razvoja skupnosti izdelave in predelave jekla. To vse skupaj pa vendar še ni zagotovilo, da bomo sicer lepo izdelan petletni načrt do leta 1980 tudi uresničili. Slovenska kovinsko predelovalna industrija in ostali jugoslovanski porabniki od prednostnih dejavnosti pričakujejo odpravo deficitarnosti oziroma zavor za razvoj njihove proizvodnje. Po dveh letih sedanjega srednjeročnega obdobja pa na žalost s proizvodnjo še ne moremo dokazati, da nove naložbe že dajejo plodove. Med porabniki je zato prisotno nezaupanje pri obravnavi združevanja sredstev za nove razvojne projekte Slovenskih železarn. Povod za tako razmišljanje je predvsem v gibanju proizvodnje in še več, v izvrševanju sklenjenih pogodbenih obveznosti. Kljub obstoju posebne skupnosti se je spor med proizvajalci in predelovalci jekla v Sloveniji celo zaostril. Glavni razlog upravičene kritike porabnikov so kakovostna, količinska in časovna odstopanja od planirane proizvodnje. Rezultati poslovanja v letih 1976 in 1977 v delovnih organizacijah Slovenskih železarn niso zadovoljivi. V primerjavi z izhodiščnim letom smo lansko leto dosegli: izvodnje ali padec produktivnosti dela. Ti rezultati, ker niso izraženi z vrednostjo, ne dajejo sicer popolnoma točne, pa vendar zadosti verno sliko poslovanja za prvi dve leti srednjeročnega obdobja 1976 do 1980. Objektivnejšo in tudi boljšo sliko gibanja produktivnosti bi dala stopnja povečane realizacije ali prodaje blaga, vendar le, če bi izločili povišanje cen. Tudi primerjava fizične proizvodnje 1976 : 1977 je ugodnejša, to pa zaradi tega, ker je zaradi recesije proizvodnje jekla pri nas leta 1976 stagnirala. Da bi vedeli, kje se nahajamo, je zato potrebno izdelati primerjavo z izhodiščnim letom 1975. Vse delovne organizacije niso poslovale enako. Z rezultati najbolj odskačeta Železarna Ravne in Tovil Ljubljana. Posamezne delovne organizacije so dosegle: 1975 1977 Indeks Železarna Jesenice — surovo železo •— ton 149.020 134.654 90,4 — surovo jeklo ■— ton 512.862 481.610 93,9 — blagovna proizv. — ton 398.229 403.548 101,3 — realizacija — v 000 din 3.306.570 3.830.000 115,8 — izvoz — v $ 10.315.850 7.255.050 70,3 — zaposleni 6.456 6.531 101,2 Železarna Ravne — surovo jeklo — ton 193.656 201.500 104,1 — blagovna proizv. — ton 132.925 142.600 107,3 — retalizacija — v 000 din 1.901.836 2.280.000 119,9 — izvoz •— v $ 11.544.853 18.500.000 160,2 — zaposleni 4.546 4.670 102,7 Železarna Štore — surovo železo — ton 46.755 46.000 98,4 — surovo jeklo — ton 88.490 94.000 106,2 — blagovna proizv. •— ton 172.957 169.400 97,9 — realizacija — v 000 din 1.219.249 1.524.560 125,0 — izvoz — v $ 6.496.459 5.238.000 80,6 — zaposleni 3.040 3.258 107,2 Predelovalci — blagovna proizv. — ton 36.730 35.360 96,3 — realizacija — v 000 din 720.861 856.019 118,7 — izvoz •— v $ 10.392.783 7.738.459 74,5 — zaposleni 2.542 2.650 104,2 Železarna Ravne je ob 2,7 % povečanem številu zaposlenih dosegla 4,1% več jekla, 7,3 % več blagovne proizvodnje, 19,9 % večjo vrednost realiziranega blaga in 60,2 % večji izvoz izdelkov. Tovil pa je rezultate iz leta 1975 v blagovni proizvodnji izboljšal za 5,7 %, realizaciji za 28,8 %, izvozu za 15,5 %, zaposlene pa je povečal le za 1 %. Na žalost pa pri drugih delovnih organizacijah gibanje proizvodnje ni bilo tako ugodno, najbolj pa je nazadovala Žična, ki je blagovno proizvodnjo znižala za 16,8 % ter pri tem število zaposlenih znižala za 10,5%. Z doseženimi rezultati izvrševanja srednjeročnega plana torej ne moremo biti zadovoljni. Vzrokov ne moremo iskati v težavah s prodajo, saj je poznano, da je konjunktura za jeklo lani bila ugodna in da delovne organizaci- proizvodnimi rezultati izboljšati uresničevanje ciljev načrta proizvodnje in razvoja petletnega obdobja. Ti so leta 1980 850.000 ton blagovne proizvodnje, 12,4 milijarde din realizacije in 99 milijonov dolarjev izvoza. Težki nalogi sta planirana realizacija in zlasti izvoz. Realizacijo je namreč treba obračunati po cenah iz leta 1975, kar da realno sliko rasti vrednostnega obsega proizvodnje in gibanja produktivnosti dela. Temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije sozda SŽ so že oblikovale in sprejele proizvodno-poslovne naloge za letošnje leto 1978. Ti načrti predvidevajo: surovega jekla blagovne proizvodnje realizacije izvoza zaposlenih 80,57 86,76 84,68 55,86 100,67 bra, ki je zavrla zaključni polet za izvrševanje plana, kar pa vendar ni glavni razlog takemu zaostajanju proizvodnje. Osrednje razloge bodo delavci morali iskati v subjektivnih sferah, predvsem v TOZD in delovnih organizacijah samih. Za nas je pomembna ugotovitev, da so porabniki s kakovostjo izdelkov delovnih organizacij SŽ zadovoljni. To se odraža predvsem v zahtevah za povečanje obsega oskrbovanja, ki nas silijo k boljšemu koriščenju razpoložljivih potencialov. V LETU 1978 HITREJE K CILJU V novem letu 1978, ki je že tretje leto tekočega srednjeročnega obdobja, je treba okrepiti ugled Slovenskih železarn pri svojih porabnikih in z višjimi Planirana realizacija je obračunana po tekočih cenah, zato ta kazalec ne kaže realne slike rasti vrednosti proizvodnje oziroma približevanja cilju, načrtovanem za leto 1980. Plan proizvodnje in prodaje gotovega blaga za leto 1978 za posamezne delovne organizacije SŽ predvideva naslednje: indeks 75/78 — surovo železo — ton 207.000 105,7 — surovo jeklo — ton 805.700 101,3 — blagovna proizvodnja — ton 817.326 110,3 — realizacija — v milijonih din 10.486 146,7 — izvoz — v $ 55,301.401 142,7 — zaposleni 17.764 107,1 Za lažjo orientacijo je treba prikazati, kako se bomo po tem gospodarskem načrtu leta 1978 približali ciljem srednjeročnega obdobja 1976 do 1980. Po planu naj bi letos dosegli: (Glej tabelo spodaj) Ti kazalci občutno popravljajo stanje dinamike izvrševanja petletnega plana proizvodnje, zaostajanje pa je še vedno veliko. Upoštevati pa je treba, da bodo večje naložbe šele proti koncu petletke dale svoje prve plodove. Največji novi objekt nova hladna valjarna Železarne Jesenice bo postopoma povečevala vrednost svoje proizvodnje in s tem dvigovala raven celotne proizvodnje SŽ. Tovarna traktorjev bo povečevala letno število izdelanih in plasiranih traktorjev in tako zboljševala sliko realizacije in izvoza Železarne Store in sozda SŽ. Do konca petletnega obdobja pa bodo dale prve plodove tudi naložbe v kovačnico in jeklarno Železarne Ravne in v predelovalne delovne organizacije SŽ, kar bo olajšalo približevanje ciljem. Temeljne razvojne naloge, ki jih opredeljujejo resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980, za leto 1978 slovenskemu železarstvu dajejo možnosti za izpeljavo razvojnih programov v tem letu. Omenjeni republiški dokument za področje proizvodnje in predelave jekla vsebuje naslednji tekst: »SOZD Slovenske železarne bo nadaljevala napore za povečanje in zboljšanje strukture proizvodnje jekla in jeklenih izdelkov. V ta namen bo nadaljevala vlaganja v razvojne projekte srednjeročnega načrta za povečevanje in posodabljanje talilnic, livarn ter obratov plastične in termične predelave. V SOZD Slovenske železarne bodo nadaljevali z razvojem dodelave kvalitetnih in žlahtnih jekel, v poslovni skupnosti izdelave in predelave jekla pa z dohodkovnimi odnosi krepili medsebojno sodelovanje. SOZD Slovenske železarne bo z bilanciranjem potreb članic poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla ter drugih porabni- kov kovinske ter elektro industrije zagotovila boljše oskrbovanje z jeklom in jeklenimi izdelki iz programa proizvodnje delovnih organizacij Slovenskih železarn in za nepokrite potrebe skrbela za koriščenje drugih jugoslovanskih virok jekla.« Nismo torej še zamudili vlaka, še vedno obstaja možnost, da naše, v dogovoru republiškega družbenega plana sprejete obveze do leta 1980, izvršimo. Zaostali bomo le v količini jekla, kar pa bi morali nadoknaditi z višjo kakovostjo. Zavedati se moramo, da so to naloge, ki od vseh nas zahtevajo skrajne napore. Zlasti področje izvoza blaga in storitev, ki je imperativ prodaje, oskrbovanja s surovinami, rezervnimi deli in opremo je za nas najtrši oreh, katerega bomo strli samo s složnim in vzajemnim delom vseh združenih delovnih organizacij. V letu 1977 nismo dosegli vseh planiranih rezultatov proizvodnje, napravili pa smo velik korak v samoupravnem organiziranju. Povečali smo število tozdov, uredili združevanje tozdov v DO, oblikovali samoupravni sporazum združevanja v sozd Slovenske železarne, zasnovali ustroj sozda SŽ po zakonu o združenem delu, trasirali pot kontinuiranega delovanja interne banke, blagovnega prometa in raziskovalne dejavnosti ter predvideli prisotnost inženiringa v sozdu SŽ. V letošnjem letu imamo na področju samoupravnega izpopolnjevanja lažjo nalogo. Prednosti sproščene iniciative za zboljševanje poslovanja v tozdih bodo dale svoje sadove, večje rezultate pa bo dalo tudi združevanje sredstev in dela na področju planiranja, razvoja, tehnologije, marketinga in enotnega nastopa, zato lahko z optimizmom gledamo v prihodnost. Dohodkovni odnosi, ki so na pohodu, bodo v prihodnosti usklajevali do sedaj nerešljive probleme. Proizvajalci jekla bomo s predelovalci pekli skupni kruh in spoznali bomo, da je v vzajemnosti sloga in moč. S pridnim koriščenjem lastnih delovnih sposobnosti bo leto 1978 srečno in poslovno uspešno. Gregor Klančnik 1975 1977 Indeks — surovo železo — ton 195.775 180.654 92,3 — surovo jeklo — ton 795.008 777.110 97,7 — blagovna proizv. — ton 740.841 750.908 101,4 — realizacija — v 000 din 7,148.516 8,490.579 118,8 — izvoz — v $ 38,749.945 38,731.509 100,0 — zaposleni 16.584 17.109 103,2 Železarne Jesenice indeks 75/78 Ravne indeks 75/78 Štore indeks 75/78 — surovo železo •— ton 160.000 107,4 47.000 100,5 — surovo jeklo — ton 505.000 98,5 211.700 109,3 89.200 100,8 — blagovna proizvodnja — ton 465.960 117,0 142.950 107,5 169.470 98,0 — realizacija — v 000 din 4.836.032 146,3 2.645.000 139,1 1.997.288 163,8 — izvoza — v 000 $ 12.056 116,9 20.000 173,2 14.157 217,9 — zaposlenih 6.753 104,6 4.840 106,5 3.439 113,1 Iz teh številk se vidi padec proizvodnje surovega železa in jekla, skromna rast blagovne proizvodnje, stagnacija izvoza, hitrejša rast zaposlovanja od rasti pro- je SŽ niso izvršile svojih pogodbenih obveznosti. Tudi oskrbovanje s surovinami ni bilo problematično. Nekaj težav je nastopilo z novo energetsko krizo decem- Predelovalci Veriga indeks 75/78 Plamen indeks 75/78 Tovil indeks 75/78 Žična indeks 75/78 — blagovna proizvodnja — ton 16.314 124,1 9.000 101,9 1.899 106,7 11.733 90,4 — realizacija — v 000 din 537.690 166,0 180.000 124,2 96.152 121,1 193.947 112,4 — izvoza — v 000 $ 5.518 123,4 2.932 73,4 310 159,1 328 18,9 — zaposlenih 1.393 124,3 520 99,4 319 104,2 500 84,5 Merjenje ali ocenjevanje pri delitvi sredstev za OD Že v prejšnji številki glasila smo pisali o postavljanju standardov za merjenje osebnega delovnega prispevka delavca. Naloga je jasna, toda rešitve, ki morajo dati odgovor na to vprašanje, niso niti malo enostavne. Trditev, da lahko za vsako delo najdemo ustrezna merila, je zelo pavšalna. Velja, vsaj praviloma, le za merjenje delovnega prispevka organizacijskih enot. Prispevek posameznika je v mnogih primerih izredno težko, če že ne rečemo nemogoče, meriti. To velja dostikrat predvsem ravnavana, zato je objektivnost take ocene vprašljiva. S povečanjem števila ocenjevalcev se osebnostni vplivi med seboj nevtralizirajo in realnost ocene je večja. Ocenjevalci morajo biti obvezno izbrani izmed tistih, ki dobro poznajo delovni prispevek delavcev, ki jih ocenjujejo. To pa z drugimi besedami pomeni, da so ocenjevalci iz vrst delovne skupine, oziroma, da se člani skupine ocenjujejo medsebojno. Za uspešno ocenjevanje je potrebno tudi dovolj veliko število ocenjevalnih stopenj. Kar se ti- če javnosti ocenjevanja, dobimo boljše rezultate pri anonimnem ocenjevanju, ker s tem preprečimo pretirano tolerantnost ocenjevalcev, ki se sicer bojijo zamere pri sodelavcih. Pri vprašanju ali globalno ali analitično ocenjevanje je na podlagi poskusov ugotovljeno, da obe metodi dasta približno enake rezultate, torej visoko stopnjo medsebojne povezanosti. Prav tako je mogoče ugotoviti, da pri analitični oceni uspešnosti število kriterijev, po katerih ocenjujemo, ne vpliva na objektivnost. Zadostno stopnjo objektivnosti zagotovimo že z naslednjimi bistvenimi kriteriji, to je z ocenjevanjem količine dela, kakovosti dela in gospodarjenja s sredstvi. Iz tega navedenega bi lahko zaključili z naslednjimi ugotovitvami: Delovni prispevek bomo, kjer se le da, merili, ocenjevali pa tam, kjer je merjenje preveč zapleteno, predrago in neracionalno. Najboljša in samoupravnim odnosom najbližja metoda ocenjevanja je tista, ko se delavci v skupini ocenjujejo sami med sabo. Pri tem pa moramo upoštevati tudi vse ostalo, kar velja za ocenjevanje uspešnosti in na to smo skušali v tem članku opozoriti. Vlado Silič Priprave na volilno-programske konference zato, ker bi bilo merjenje komplicirano in bi nam povzročilo dodatno administracijo ter precej več stroškov kot koristi. Pri tem bi želel poudariti, da se taka, težko merljiva dela pojavljajo tako v neposredni proizvodnji kot v skupnih službah, da imamo tudi v skupnih službah dela, ki se dajo zelo enostavno meriti, pa jih vendar še nismo poskusili izmeriti. V takih primerih je izgovarjanje na težavnost merjenja res le izgovor, ki ga bomo morali v čim krajšem času opustiti. Še vedno pa se postavlja vprašanje, kako ovrednotiti tista dela, ki jih ni smotrno meriti, ker je to predrago oziroma preveč komplicirano. V takih primerih nam slej ko prej ostane kot trenutno najsprejemljivejša metoda ocenjevanja delovnega prispevka delavca. O ocenjevanju je bilo izrečenih že mnogo sodb in obsodb. Toda pred vsako sodbo moramo vedeti, za katero metodo ocenjevanja gre in kakšne rezultate nam daje. Trditi, da je nasploh vsako ocenjevanje slabo, neobjektivno in zato nesprejemljivo, je nesmiselno. Prav tako pa velja tudi obratno, da vsako ocenjevanje ni dobro. Res pa je, da imamo tako pri nas v naši delovni organizaciji, kot tudi drugod, precej slabih izkušenj. Mislim pa, da smo se na teh izkušnjah tudi mnogo naučili, kar bomo lahko s pridom uporabili v prihodnje. Ugotovitve pri ocenjevanju bi bile naslednje: Ocena, ki jo da posameznik, je vedno bolj ali manj osebno ob- Verjetno ste se začudili, ko ste prebrali ta naslov. Rekli boste, da še ni potekel mandat sedanjim sekretariatom, ker so bili izvoljeni šele koncem leta 1976. Res je to, vendar naj povem, da imamo nalogo, da uskladimo naše volitve z volitvami na Občinski konferenci ZSMS Radovljica. Zaradi tega bo tudi ta mandat krajši. Po programu konference mladih delavcev pri Občinski konferenci ZSMS Radovljica naj potekajo volilno-programske konference po osnovnih organizacijah ZSMS v mesecu aprilu. Zato je tudi predsedstvo konference osnovnih organizacij ZSMS v Tovarni verig Lesce sklenilo, da se v vseh osnovnih organizacijah ZSMS po TOZD in DS SS pospeši postopek evidentiranja mladih delavcev za organe OO ZSMS in delegate v širše mladinske organizacije. To evidentiranje so izvedli vsi sekretariati OO ZSMS po TOZD s pomočjo drugih DPO v TOZD. Vendar bi ta trenutek tudi izkoristil zato, da opozorim na stalno napako, oz. pomanjkljivosti evidentiranja. Kot vidimo iz prakse, se vsako evidentiranje začne in sproži tik pred volitvami. Vendar vsi dobro vemo in to tudi moramo vedeti, da je evidentiranje stalni proces in je ena glavnih nalog vsake OO ZSMS. Naj na hitro navedem za kakšne funkcije in zadolžitve so evidentirani mladi delavci. Evidentirani so za člane sekretariata OO ZSMS, za delegate OO, v konferenco OO, za člane komisij na nivoju konference osnovnih organizacij za delegate konference osnovnih organizacij v občinsko konferenco Radovljica in koordinacijski svet ZSMS SOZD SŽ ter tudi za kandidate za predsedstvo konference osnovnih organizacij ZSMS Tovarne verig Lesce. Po vsem tem vidimo, da je morala vsaka osnovna organizacija evidentirati okoli 30 mladih delavcev. Pri vsem tem in pa pri delu osnovnih organizacij skozi celo mandatno dobo pa me moti nezainteresiranost večine mladih ljudi do problemov mladih in do dela v mladinski organizaciji. Kot nam že preteklost in tudi vsakdanjost potrjuje, da mladi ljudje niso zainteresirani za mladinsko delo v delovni organizaciji, je to glavni vzrok za splošno neuspel vpliv mladih na izboljšanje pogojev dela v združenem delu. Za večino mladih, če že delujejo v mladinski organizaciji, pa se to konča ob koncu delovnega časa, čeprav je bilo vedno govora, da bi moralo vsako politično delo biti izven delovnega časa. Vendar pa moram tudi omeniti, da je tudi nekaj takih mladih delavcev, kise aktivno vključujejo v samoupravljanje v naši delovni organizaciji. Ta manjšina mladih tudi aktivno sodeluje z ostalimi DPO pri izvajanju zakona o združenem delu v prakso in pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov. Očitno predstavlja nadaljnje tesnejše povezovanje s svetom objektivno nujnost našega razvoja. Ob tem želim poudariti prepričanje, da je pred nami prav gotovo obdobje, v katerem bomo morali vložiti vse svoje sposobnosti in napore v graditev takšne gospodarske strukture, ki bo sposobna enakopravno in konkurenčno poslovati na svetovnem trgu. Gre za eno ključnih nalog prihodnosti in v tej smeri si vse naše republike in pokrajine prizadevajo prispevati svoj delež, da se bomo usposobili za gospodarjenje v pogojih, s katerimi se je potrebno spopadati v okviru mednarodne delitve dela. Andrej Marinc Ameriški televizijski komentator Walter Cronkit je tovarišu Titu med nedavnim obiskom v ZDA med drugimi postavil tudi tole vprašanje: So tudi mnenja, da je velika nevarnost za svetovni mir v sami Jugoslaviji, ko Jugoslavija nekega dne ne bo več pod vašim vodstvom. Nekateri namreč menijo, da bi utegnila obstajati možnost, da bi se Sovjetska zveza vmešala v vprašanje nasledstva. Ali vas to skrbi? Tito je odgovoril takole: To me ne skrbi. Delamo vse, da bi bila trajno izključena možnost kakršnegakoli in kateregakoli vmešavanja v zadeve naše države. Moti se vsakdo, ki misli, da bi tedaj, ko jaz ne bom več na tem položaju, mogel oslabiti Jugoslavijo od znotraj, da bi potem postala plen kakšne invazije. Jugoslavija, ki je neuvrščena država, ki ima trdno enotnost, ima danes armado, za katero lahko rečemo, da sodi med najmočnejše v Evropi. Imamo tudi vseljudsko obrambo, v katero je vključeno velikansko število ljudi in v tem pogledu je z zakonom določena obveznost vsakega državljana. Ce bo treba, lahko Jugoslaviji na bojnem polju angažira 8 milijonov ljudi. To pa je velika stvar, zlasti če vemo, kakšni so Jugoslovani, ki se znajo bojevati in vedno bodo pripravljeni braniti svojo državo. 8. marec Ljudje smo si različni — enim je všeč eno, drugim spet drugo. Tako tudi o načinu proslave praznika 8. marec v kolektivu nismo bili enotnega mišljenja. Vendar takšen praznik ne more in ne sme neopažen mimo nas. Spomnimo se dve leti nazaj — imeli smo razstavo ročnih del in proslavo v dvorani podjetja. Še bolj svečana je bila proslava lani v kinodvorani v Radovljici, a tudi razstava ročnih del ni šla mimo nas. Letos razstave nismo priredili, ker ne bi bilo dovolj izdelkov, kar pa naslednje leto ne smemo zamuditi. Anketa, ki je bila izvedena, je pokazala željo tovarišic za denarno nagrado. !Zato sta KOOS in vodstvo podjetja sklenila, da se denarni bon tovarišicam svečano podelili ob prisotnosti predstavnikov OOS, uprave podjetja in vodstva TOZD oziroma skupnih služb. Vendar se moramo zavedati, da to ni najustreznejša oblika počastitve tega praznika, zato bo potrebno praznovanje v naslednjih letih organizirati drugače. Verjetno bi bil način, kot sem ga že letos predlagala primeren, in sicer, da bi tega dne bile tovarišice iz kolektiva proste, ter se udeležile proslave, si ogledale razstavo ročnih del, torej razpolagale s svojim časom in se tako najbolj zavedale, da je to res njihov praznik. To stališče sem zastopala tudi na sestanku Konference in nisem želela nikogar užaliti. Če se tovarišice v Verigami kljub temu čutijo prizadete, se opravičujem in še enkrat poudarjam, da je bil moj namen pomagati ženam, ne pa obratno. Jožica Nerat Vedno nasmejane in dobre volje ob kratkem odmoru, pri delu pa zbrane in pazljive Zato apeliram, kot že velikokrat doslej, naj se vsi mladi delavci vključijo v ta naš samoupravni sistem, kajti že iz prakse vemo, da je vsaka sprememba boljša, če o njej razpravlja več samoupravljalcev, in je s tem tudi za več delavcev sprejemljiva. Poudariti moram tudi, da se osnovno delovanje mladih delavcev mora odvijati in realizirati v bazi, v temeljni organizaciji, to je v osnovni organizaciji ZSMS. Tega načela se bomo morali držati in ga realizirati tudi v naši mladinski organizaciji. Kot veste se vse osnovne organizacije ZSMS po TOZD in DS SS združujejo v konferenco osnovnih organizacij ZSMS Tovarne verig Lesce. Vendar namen združevanja ni v tem, da bo potem konferenca nek forum, ki bo vodil delo vseh mladih v TVL in da bodo osnovne organizacije samo izvajale sklepe le-teh. Zavedati se moramo, da je osnovna celica delovanja osnovna organizacija in da se osnovne organizacije združujejo v konferenco osnovnih organizacij zaradi koordinacije skupnih akcij, skupnega delovanja in realizacije skupnih interesov. Ravno zaradi tega tudi pri konferenci osnovnih organizacij obstajajo tudi komisije za različna interesna področja mladih delavcev. Naj sedaj rezimiram in še enkrat povem, da bodo volilno-programske konference po osnovnih organizacijah v TOZD in DSSS v aprilu. V maju pa so planirane volilno programske konference osnovnih organizacij delovne organizacije. Vse mlade delavce opozarjam, naj pri volitvah volijo take kandidate, ki to zaupanje zaslužijo in za katere so prepričani, da bodo novoizvoljeni mladinski funkcionarji aktivno delovali, in ki bodo znali spro-vajati in zastopati politiko naše mladinske organizacije. Marjan Puhar Odgovori na vprašanja Se bomo jutri zbudili v dnevu brez sonca, brez ptičjega petja, brez rož? Vsi, tudi naša delovna organizacija si mora bolj prizadevati za varstvo okolja! Vodji TOZD sidrne verige tov. Janezu Smoletu smo zastavili nekaj vprašanj. Vprašanja in odgovore objavljamo v nadaljevanju: VPRAŠANJE Plan proizvodnje TOZD sidrne verige za leto 1978 je gotovo postavljen na osnovi zmogljivosti, s katerimi razpolagate. Toda pojavljajo se razne nepredvidene težave, ki lahko onemogočijo uspešno izvajanje plana (naročila, material, orodje, pomanjkanje ustreznih kadrov itd.). Ali je plan po vašem mišljenju realno postavljen? Kakšne težave ali zapreke v zvezi z izvajanjem planskih nalog predvidevate, kako jih boste premagovali in kaj vse boste kot vodja TOZD ukrenili, da bo plan v celoti realiziran ali celo presežen? ODGOVOR Težko je reči, kdaj je plan realen. Realnost postavljenega plana se danes ocenjuje z različnih izhodišč. V preteklosti pa tudi danes je še precej uveljavljena praksa, da na realnost plana gledamo po kapacitetah, po obsegu naročil in po možnostih oskrbe z materialom. Danes, ko so temeljne organizacije osnovni družbenoekonomski dejavnik, pa je drugače. Izhodišče vsega planiranja je dohodek. Če hoče opraviti svojo družbenoekonomsko vlogo vsaka temeljna organizacija, mora ustvariti določeno količino dohodka, da lahko zadovolji družbene in osebne potrebe vseh zaposlenih. Po mojem mnenju je plan realno postavljen takrat, če obstajajo pogoji, da te pogoje zagotovimo, da torej temeljna organizacija doseže potreben dohodek. Med potrebami in možnostmi mora obstajati skladnost. Pri nerealnem planu sta zato dve možnosti: ali so potrebe, ki se pokrivajo iz dohodka, pretirane ali pa so hibe v poslovanju ali razvojnih usmeritvah TOZD take, da ni moč ustvariti potrebnega dohodka. V naši TOZD naj bi letos dosegli kar 45% več dohodka kot v letu 1977. Tako visok dohodek je planiran predvsem zaradi družbenih potreb in potreb znotraj delovne organizacije. Taka rast dohodka je nekoliko pretirana. Pretirane pa so seveda tudi zahteve po dohodku. Dosegli ga bomo le: — če bodo ugodni tržni pogoji, — če bo normalna oskrba z materialom, — če bomo vsi, ki smo udeleženi v proizvodnih procesih (delavci TOZD in skupnih služb), vestno in hitro opravljali delovne naloge, potrebne za normalen potek proizvodnje. V letošnjem letu bomo morali premagovati predvsem naslednje zapreke : — kriza v ladjedelništvu, ki bo kot kaže, trajala še več let; — iztrošen strojni park za proizvodnjo verig nam bo povzročal težave pri doseganju planirane količine in pri potrebni vedno večji proizvodnji visokoodpornih verig; — težave, ki izvirajo iz premalo razvite črne metalurgije bo preko oskrbe z materialom čutila tudi naša temeljna organizacija; — v neposredni proizvodnji manjka in še bo manjkalo delavcev. Kako bomo te težave premagovali, Približno za petino manjšo proizvodnjo sidrnih verig, ki jo lahko pričakujemo zaradi ladjedel-niške krize, bomo nadomestili z večjo proizvodnjo v žicovleku in večjim obsegom raznih storitev, ki jih TOZD lahko nudi ostalim našim temeljnim organizacijam in zunanjim naročnikom. V žicovleku nam to dobro uspeva. Ostale storitve pa se tudi iz meseca v mesec večajo. Nekatere stare stroje bo TOZD vzdrževanja obnovilo. V tehničnem sektorju pa pospešeno pripravljajo vsa potrebna predhodna opravila za nabavo novih strojev. Z vodjem TOZD vzdrževanje smo se tudi dogovorili, da si bomo prizadevali vzdrževati stroje čim boljše, popravila pa opravljati v najkrajšem možnem času. Težave v oskrbi z materialom se nanašajo na potreben obseg, na pravočasnost in na kakovost. To pa je možno premagovati z dobrim planiranjem oskrbe za daljši rok. Izpopolniti pa moramo tudi strojno opremo, da bodo naše zahteve glede kvalitete materiala lahko manjše. Pogoji za dobro planiranje pa so: intenzivnejša dela na raziskavi trga, čvrste in trajne povezave z našimi kupci in tudi železarnami. Prvi koraki so že napravljeni s sklepanjem samoupravnih sporazumov s trgovino. Vendar pa je to mnogo premalo. Naše verige so bolj namenjene investicijski kot pa splošni potrošnji. To potrošnjo pa moramo načrtovati skupaj z našimi kupci in potrošniki. Tudi s tega vidika so zato klasični kupoprodajni odnosi popolnoma neustrezni. Preveč splošni samoupravni sporazumi s kupci pa nas tudi ne morejo zadovoljiti. Večje dohodkovne vezi so potrebne tudi s Slovenskimi železarnami. Za vse te usmeritve se zavzemam že nekaj časa. Sprožil pa bom tudi odločnejše akcije v vseh teh smereh. Mislim, da je to dolžnost vodje TOZD. Pomanjkanje delavcev! Sprejemanje novih delavcev smo že pospešili. Če potrebnega števila delavcev ne bomo mogli dobiti, bomo to reševali z nadurami. Očitno pa je, da se vse manj ljudi odloča za delo v neposredni proizvodnji, še posebno, če je to delo fizično zahtevno ali je v slabih pogojih. Rešitev je torej v stalnem zmanjševanju fizičnega dela in izboljševanju delovnih pogojev. Novo prezračevanje obrata OTV, ki bo predvidoma izdelano letos, bo delovne pogoje precej izboljšalo. Bolj intenzivno pa bomo uvajali malo mehanizacijo, ki bo zmanjševala fizično delo. To velja tudi za ostale proizvodne obrate. Zato se na intenzivnejše uvajanje male mehanizacije nanaša tudi sklep poslovnega kolegija. VPRAŠANJE Verjetno tudi v TOZD sidrne verige računate na modernizacijo in izboljšanje tehnologije pri izdelavi sidrnih in drugih verig. V kateri smeri in pri katerih skupinah proizvodov se bo TOZD sidrne verige razvijal v prihodnjih letih, kakšne investicije, stroji in oprema bi bili potrebni za razvoj ? ODGOVOR Razvoj TOZD sidrne verige bo začrtan v srednjeročnem načrtu, katerega osnutek bo v kratkem pripravljen. Perspektiva naše temeljne organizacije ni v ekspanziji pač pa v večji usmeritvi proizvodnje visokokvalitetnih verig za rudarstvo, za transportne naprave in v druge posebne verige za bazično industrijo. Proizvodnja sidrnih verig se ne bo večala, večal pa se bo delež vseh vrst visokokvalitetnih verig. Res je, v TOZD sidrne verige se je v preteklih letih precej investiralo. Bile pa so to investicije skupnega pomena tudi za ostale temeljne organizacije. V proizvodnjo verig pa smo vložili premalo. Tu je strojni park zato postal iztrošen in zastarel. Če upoštevamo razvoj rudniške opreme, vedno večje zahteve pri transportnih napravah in če se primerjamo z najboljšimi evropskimi proizvajalci teh verig, potem je očitno, da smo v razvoju nekoliko zaostali. Naša naloga je, da to v tem srednjeročnem obdobju nadoknadimo. Zato moramo v srednjeročnem obdobju : — zamenjati zastarele varilne stroje, — zamenjati varilni stroj in posodobiti linijo ESAB za proizvodnjo visokokvalitetnih verig, — nabaviti vsaj en upogibalni stroj s sodobno tehnologijo upogibanja, — uvesti vsaj najbolj enostavno površinsko zaščito in — mehanizirati razna ročna dela na pregledu in preizkusu verig. VPRAŠANJE Kako ocenjujete dosedanje sodelovanje med TOZD in komercialo (naročila, nabava, cene itd.) ? Ali bi bilo potrebno po vašem mišljenju na tem področju kaj izboljšati, menjati, dopolnjevati? ODGOVOR Sodelovanje med TOZD in komercialo je dobro. Je tudi bolje kot je bilo v preteklosti. Vsak referent domače prodaje po novem skrbi za prodajo v eni TOZD. Pogosto skupaj z vodstvom komercialnega sektorja in vodij služb obravnavamo prodajno in nabavno problematiko v povezavi s proizvodnjo. Na razpolago je tudi več informacij, zlasti o tržni situaciji. Z vsem tem pa še ni rečeno, da to sodelovanje ne bi moglo biti še boljše. V teh odnosih me še vedno moti predvsem to, da smo premalo pripravljeni prisluhniti drug drugemu in da probleme obravnavamo enostransko, vsak s svojega ozkega delovnega področja. Mislim, da moramo osebne sposobnosti vseh nas, ki v teh odnosih sodelujemo, še izboljšati. VPRAŠANJE Pred nami so ponovne priprave na referendum za sprejemanje samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve dohodka. Katera so po vašem mnenju najbolj pereča vprašanja, ki jih bo potrebno v novem predlogu sporazuma bolj podrobno in bolj skrbno obdelati, da bo sporazum v letu 1978 Vsako leto dvakrat je naš počitniški dom v Crikvenici predmet intenzivnih razprav in obravnav po vsej delovni organizaciji. Prvič se to zgodi ob koncu februarja, ko potrjujemo zaključni račun in delimo sklad skupne porabe, katerega dovolj intenzivni odjemalec je tudi počitniški dom. Lanskoletna huda kri po zborih na račun doma, ko je bilo zanj potrebno dati sredstva iz regresa, je pomirjena. Izbruhi niso bili več tako žolčni kot prejšnja leta, obljuba je bila pa izpolnjena. Tako letos regres posameznika ne bo prizadet. Negativna razlika, ki nujno nastaja, pa bo pokrita iz sklada skupne porabe. Kakšno je bilo poslovanje doma v letu 1977? Vsekakor uspešnejše kot v letu 1976. Res je, da se je cena penziona dvignila za 32 din in je v letu 1977 znašala nekaj več kot 199 din, vendar so navedeno visoko ceno bolj občutili svojci in tuji odrasli. Končna izguba poslovanja doma, ki je v sezoni 1966 znašala 30,8 starega milijona din, se je zmanjšala za 1,4 milijona. V domu je letos letovalo skupno 456 oseb, to je 4 več kot lani. Večletne ideje o počitniški izmenjavi sob v domovih ostalih delovnih organizacij Slovenskih železarn, pa bodo po vsej verjetnosti ostale le pobožne želje. Lani je sindikat sicer v zadnjem hipu poskusil nekaj podobnega, a zaradi premajhnega števila in prepoznega roka ni uspel. Dogovor o izmenjavi počitniških sob v domovih delovnih organizacij SŽ torej ostaja ena pomembnejših nalog sindikata. sprejemljiv za večino naših ljudi? ODGOVOR Menim, da v samem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka in osebnih dohodkov bistvenih sprememb in dopolnitev ne more biti. Saj je bila sama vsebina sporazuma po uskladitvi pripomb nesporna. Tudi iz vseh analiz o neuspelem referendumu ni razbrati pripomb na samo vsebino sporazuma. Bistveno pri tem je, da je treba delavcem predložiti konkretizacijo celotnega novega sistema za delitev osebnih dohodkov. Zato je treba poleg sporazuma izdelati tudi pravilnike o delitvi OD Največji problem so tehnične pomanjkljivosti starega dela doma. Prenizek strop v kuhinji, shrambi in ostalih prostorih ni v skladu s hrvaškimi predpisi. Že nekajkrat je intervenirala inšpekcijska služba občine Cri-kvenica, naj dom popravimo, mi pa smo jih vedno znova odpravili z obljubami in malenkostnimi izboljšavami. Letos bo tehnični sektor pripravil lokacijsko dokumentacijo za obnovo. Po programu naj bi ga renovirali v letih 1979 do 1980. Celotni projekt rekonstrukcije je že v pripravi. Vsako leto je bil v marcu objavljen predlog pogojev letovanja. Lanski pogoji niso bili sprejeti. Sprememba je bila zaradi novega TOZD TIO Veriga št. 3/77. Odbor za kadrovske zadeve in skupno porabo je v Informatorju št. 13, dne 29. 4. 1977, objavil dokončne pogoje letovanja v Crikvenici. Edina bistvena sprememba je bila prednost delavcev TOZD-TIO, ki so imeli rezerviran prvi in drugi prijavni dan. V letošnjem letu bodo veljali pogoji, ki jih je sindikat že potrdil. Razlika bo le v tem, da noben TOZD ne bo imel prednosti pri prijavah, temveč se bo prednost obravnavala in- za posamezno temeljno organizacijo in delovno skupnost. Naša naloga na tem področju zdaj je, čimprej izdelati pravilnike. Ti bodo definirali standarde, način ugotavljanja, način ocenjevanja in vrednotenja kakovosti dela, količine opravljenega dela in gospodarnosti, torej vse, kar je potrebno za nagrajevanje po teh treh elementih. Tu bomo morali poiskati izvirne rešitve. Zaradi velikega števila delovnih nalog pa bo to tudi obsežno delo. Potem bomo sporazum in pravilnike skupaj sprejemali na referendumu. Janez Smole dividualno, glede na lanskoletno prijavljanje. Na kratko — principialni pogoji bodo isti kot že vsa leta. Lahko pa se zgodi, da bo konferenca osnovnih organizacij sindikata razpravljala o izmenjavi sob. Vendar bo ta novost, kakor tudi celotni pogoji, pravočasno uradno objavljena v Informatorju v začetku aprila. Oblikovan je tudi že nov predlog cen za penzionske usluge v počitniškem domu, ki ga bo obravnaval še sindikat in odbor za kadrovske zadeve in skupno porabo. Te cene so za 12% višje kot v letu 1977. Dnevna oskrba bo tako znašala (v polnem znesku) 200 din v novem in 179 din v starem de- lu. Za člane kolektiva je predlagana cena 103 din v novem in 92 din v starem delu doma, medtem ko naj bi ožji svojci in upokojenci v letu 1978 plačali počitnice v Crikvenici po 123 din v novem in 110 din v starem delu. Na vse cene je priznan 20 % popust do vključno 25. junija in od 1. septembra dalje. Tudi uradne cene za leto 1978 bodo še objavljene v Informatorju. Janko Stušek Letos bo minilo 25 let, od kar je umrl revolucionar, komunist, predsednik prve slovenske vlade, gospodarstvenik in eden od ustanoviteljev gospodarskega sistema Boris Kidrič. Da bi se Slovenija ter tudi vsa Jugoslavija na dostojen način spomnila Kidričeve revolucionarne poti, je bil v Ljubljani imenovan odbor za obeležitev te obletnice. Odbor vodi predsednik CK. s k YSA1 Počitniški dom Izgradnja nove proizvodne hale To je gradbišče, kjer bo že letos stala velika proizvodna hala za TOZD orodjarna in TIO Vsi ste verjetno že opazili, da je naše novo gradbišče, do sedaj tudi največje, ponovno zaživelo. Snežna odeja je po močni odjugi kar naenkrat skopnela in ob toplem soncu trka na vrata prava pomlad. Ce bo vreme kolikor toliko stabilno, nam bo prav gotovo mogoče izpolniti zastavljene načrte. Pri tem pa se bo treba na vseh področjih dobro organizirati, predvsem pa pravočasno obdelati zastavljene naloge. Moram namreč povedati, da za vse zastoje, ki pridejo pri izgradnji, oziroma pridobivanju raznih soglasij in dovoljenj, nosimo največ krivde sami in ne končni izvajalci, kot to po navadi izzveni. Za vsako gradnjo so potrebni podatki, oziroma obstajajo želje in potrebe s strani investitorja, zato je predvsem njegova dolžnost, da vse razpoložljive podatke pravočasno in v uporabni obliki predloži izdelovalcem načrtov, oziroma izvajalcem. Trenutno so na gradbišču delavci gradbenega podjetja »Gorenje«, ki so dobro in pravočasno opravili vsa potrebna dela za prestavitev NN (nizkonapetostnega) in VN (visokonapetostnega) omrežja. Obe omrežji je namreč potrebno umakniti s področja gradbišča, in sicer tako, da se vse skupaj izvede s pomočjo kabla. Polaganje kabla pa je od gradbenikov zahtevalo dosti pripravljalnih del, kot so kopanje jarka, polaganje cevi na parkirnem prostoru in na dveh odsekih, ki prečkata Šobčevo ulico. Za izvedbo s cevmi smo se odločili zato, da se v primeru poškodbe kabla le-ta lahko ponovno zamenja, ne da bi prekopavali asfalt. To zamenjavo nam omogočajo jaški, ki so prav tako narejeni v primerni razdalji. Delavci Elektro Žirovnica so začeli s polaganjem NN kabla, ki povezuje individualne hiše in ga priklapljajo na vgrajene zunanje elektro-omarice. Stanovalci, ki so prizadeti s prestavitvijo tega omrežja, z veliko mero razumevanja sodelujejo pri sami izvedbi kabliranja omrežja, saj so brez izjeme dovolili, da se na fasado hiše vgrade primerne elektro-omarice in se jim prekopljejo vrtovi ter dvorišča. Vse električne povezave morajo biti predhodno narejene in šele potem se lahko izvede preklop na omrežje na eni strani in na transformator na drugi strani. Istočasno že potekajo dela na novem daljnovodu, ki se odcepi proti Šobcu, in katerega moramo ravno tako umakniti, saj je sedanji odcep ravno na sredini proizvodne hale. Delavci SGP Gorenje pa so že postavili gradbene profile za bodočo halo in začeli z izkopom za točkovne temelje, kjer bodo vzidani nosilni stebri bodoče proizvodne hale in skladišča. Izkopani material se uporablja za zasutje ob energetskem kolektorju, istočasno pa se ob Šobčevi ulici nasipa ploščad za montažo gradbenega dvigala. Največ betonerskih del bo ravno v prizidku proizvodne hale, oziroma »aneksu« kot ga uradno imenujejo gradbeniki. Dela na točkovnih temeljih, ki so na ostalem območju proizvodne hale in skladišča, pa se lahko izvajajo posamično z gibljivo mehanizacijo in dovozom betona s pomočjo »hruške«. Prav tako so že v izgradnji prečni kanali za dovod raznih instalacij od energetskega kanala do proizvodne hale. Ti prečni kanali so prav tako pohodni, vendar pa precej ožji od primarnega energetskega kanala, ki poteka skozi vso tovarno. Material, izkopan iz temeljev in prečnih kanalov, nam omogoča nasutje predelov, kjer so pri gradnji nastale nižine oziroma jarki ob energetskem kanalu. Z zasutjem obenem pripravljamo prostor, ki ga nujno rabimo za odlagalni prostor jeklene konstrukcije. Podjetje TRIMO Trebnje, ki za nas izdeluje kompletno konstrukcijo bodoče hale in zgornjega dela prizidka, ima precejšen del konstrukcije že narejen. Primanjkuje pa mu prostora za ostale dele. Pripravljeni prostor za to začasno odlagališče, kot tudi ves ostali teren, mora biti primerno zravnan in utrjen, da bo možna montaža z avtodvigalom, saj si brez tega pripomočka danes več ne moremo zamisliti hitre montaže takega objekta. Glede na to, da se je sama gradnja ponovno intenzivno začela, da so prav za prav v zaključnem stanju ravno pripravljalna dela, kot so dela na prestavitvi omrežja, pripravi odlagalnih prostorov, dovozne ceste in utrjenega ter zravnanega prostora za gradbeni žerjav, so bile te novice vsekakor bolj primerne za objavo, kot v prejšnji številki obljuba, da bom opisal oba proizvodna obrata — TOZD orodjarno in TOZD industrijsko opremo. Vsekakor pa tekoča problematika ne more biti vzrok, da vas v eni od prihodnjih številk ne bi podrobneje seznanil o izgledu obeh proizvodnih obratov. Ivo Vukovič tom. Krediti delovnim organizacijam za kratkoročno poslovanje so večji za 15%, potrošniški krediti pa kar za 53%. Prav tako so bili odobreni za 16 % večji investicijski krediti, vendar niso bili izkoriščeni v celoti. Zaradi težav, ki nastajajo pri izvajanju investicijskih del, se odobreni krediti prenašajo v prihodnje leto. Tako je bilo koriščenih le 2/3 kreditnih tranš. Še posebno hitro naraščajo devizne vloge občanov, saj so ta sredstva kar za 48 % večja od preteklega leta. Pri poslovanju s prebivalstvom se je v letu 1977 nadaljevala akcija zbiranja sredstev prebivalstva z izplačevanjem osebnih dohodkov in pokojnin na hranilne knjižice in tekoče račune. Kar 60 delovnih organizacij izplačuje osebne dohodke na ta način. Na eni strani banka sredstva prebivalstva združuje, na drugi jih daje kot potrošniške kredite. Tudi znesek odobrenih posojil se je močno povečal. Od skupno 1082 odobrenih kreditov jih je bilo 486 namenjenih za nakup avtomobilov, 349 za nakup industrijskega blaga in 247 za odpravo posledic potresa. Na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva je poslovna enota Radovljica intenzivno delala pri zbiranju sredstev na osnovi varčevalnih pogodb in pri odobritvah posojil. M. K. Zbor Ljubljanske banke Ob koncu februarja smo delegati v Temeljni banki Gorenjske potrjevali zaključni račun banke za preteklo leto. Razprava in sklepanje o zaključnem računu je bila najprej po vseh poslovnih enotah, to je v Radovljici, Jesenicah, Tržiču, Škofji Loki in Kranju, nato pa je o predlogu zaključnega računa in o pripombah, danih na konferencah poslovnih enot, sklepal še zbor Temeljne banke v Kranju. Skupni prihodki Ljubljanske banke, poslovne enote Radovljica, so za 27 % večji kot v 1. 1976 in za 5 % presegajo plan. Raz-hodki so od 1. 1976 večji za 20 % in manjši od planiranih. Iz tega sledi, da je skupni dohodek precej porastel, saj je kar 42% večji od dohodka v preteklem letu. Dohodek se razporedi med člane banke, in sicer v rezervni sklad, sklad osnovnih sredstev in sklad skupne porabe, izplačan pa bo članom banke na osnovi njihovih vloženih sredstev in porabe teh sredstev. Po posameznih področjih poslovanja banke je viden različen porast v primerjavi s preteklim le- ALI VESTE? — da je lani v Jugoslaviji bilo okoli 16,5 milijona turistov (tujih in domačih), devizni iztržek od turizma pa je znašal 787 milijonov dolarjev. — da je nedavno iz Dortmunda proti Garmišpartenkirhnu odpeljal nenavadni vlak, imenovan »Škot expres« (kvartaški vlak), v katerem se je zbralo nad 300 igralcev iger s kartami, ki ji pravijo SKAT. To je bila obenem priprava — trening za letošnje svetovno prvenstvo v tej igri, ki bo v Los Vegasu. Čemu vse ne služijo železnice! — da je bilo v januarju letos v vseh devetih državah evropske gospodarske skupnosti okoli 6 milijonov 600 nezaposlenih ali približno 250.000več kot januarja lani. — da je bil doslej največji človek na svetu R. Wadbow iz Amerike, visok 272 cm. R. Hughes, ravno tako Američan, pa je bil doslej najtežji človek na svetu in je imel 485 kg. Umrl je že v 32 letu starosti zaradi zamaščenosti srca. Kadrovske vesti (februar 1978) NOVOSPREJETI Komercialni sektor: Ambrožič Elizabeta Tehnični sektor: Bernard Zlatica TOZD Orodjarna: Obradovič Ivica TOZD Vzdrževanje: Kovačič Marjan, Ovsenik Pavel, Jungič Brane, Zalokar Bojan TOZD Vijakarna: Činkole Tilka, Hrast Jože, Bizjan Anton TOZD Verigama: Strgar Janez, Plemelj Jožef, Hrovat Ivan TOZD Kovačnica: Bešič Fikreta, Daljevič Cvetka TOZD Sidrne verige: Smolnikar Anton TOZD Industr. oprema: Mulej Rajko, Vukotič Nina, Polajnar Miloš ODŠLI TOZD Orodjarna: Hočevar Janez TOZD Vijakarna: Vilfan Frančiška TOZD Verigama: Garibovič Asim, Vovk Ivana, Cincar Milutin TOZD Industr. oprema: Burnič Mirsad POROKE Urukalo Hinka iz TOZD Vijakarna Kejžar Jože iz TOZD Vzdrževanje ROJSTVA Grčar Janezu iz TOZD Vijakarna — sin Peter Puhar Marjanu iz tehničnega sektorja — sin Primož NEOPRAVIČENI IZOSTANKI TOZD Sidrne verige: Kapič Mujaga in Stjepanovič Drago po 1 dan TOZD Kovačnica: Rošič Halid, Mitrovič Velinka, Šabič Ferid TOZD Verigama: Mujezinovič Esad 2 dni, Uroševič Cedo, Zlodnjak Slobodan, Ču-furovič Husein in Zemljič Martin po 1 dan TOZD Vijakarna: Zagorc Alojz 2 dni, Milosavljevič Stanko 1 dan TOZD Industr. oprema: Srdič Dušan 4 dni NESREČE PRI DELU V januarju smo imeli sedem nesreč, dve manj kot leta 1977. Poškodovali so se: TOZD Kovačnica: Majstorovič Stane, Macuh Ana TOZD Verigama: Peternel Marija, Pertrač Tilka, Mihajlovič Milivoj TOZD Sidrne verige: Novak Franc TOZD Vzdrževanje: Larisi Janko V februarju so se ponesrečili štirje delavci: TOZD Industr. oprema: Pašič Anton TOZD Kovačnica: Mujezinovič Šemso TOZD Verigama: Frčej Mihaela Tehnični sektor: Lotrič Franc V tem mesecu je bilo osem nesreč manj kot v lanskem februarju. Ambulanta prve pomoči je v januarju pomagala 197 delavcem, v februarju pa 234. Iz kadrovskega oddelka ZAHVALA Družina Jezdimirovič se ob tragični smrti sina in brata Jezdimi-mirovič Slobodana v globoki žalosti iskreno zahvaljuje delovnemu kolektivu Veriga Lesce za vso izkazano pomoč, darovan venec in cvetje ter za vsesplošen trud in pozornost, izkazano žalujoči družini. mama Marija, sestra Rada, brata Dragorad in Stojša Sneg, dež in smučanje Kako do boljšega izobraževanja? Prvenstvo Verige v veleslalomu je bilo letos 25. februarja na Zatrniku. Z udeležbo na tem tekmovanju smo lahko bolj zadovoljni kot z udeležbo na občinskem sindikalnem prvenstvu. Na tekmovanje smo povabili tudi 28 smučarjev iz Loža. Za start se je z Ložani vred prijavilo tako kar 148 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanja, ki je bilo v slabem deževnem vremenu in megli, se je udeležilo 108 smučarjev in smučark. Proga za veleslalom je bila letos nekoliko zahtevnejša kot prejšnja leta. Bila je tudi precej hitra, vendar dobro pripravljena. Speljana je bila s Hutunjskega vrha in je imela 25 vratič. Tik pred tekmo pa jo je bilo treba še utrditi s snežnim cementom, da je kljub dežju, in sicer težkemu in mehkemu snegu kar v redu zdržala 108 tekmovalcev. Na tekmovanju kot doslej na vseh prvenstvih Verige ni manjkal tudi tovariš Pušnik s klobasami in pivom. Slabo vreme pa je preprečilo tudi zabavni del prvenstva. Velika avtomobilska zračnica, ki je bila pripravljena za posebno tekmovanje, je prišla prav le tekmovalcu iz vzdrževanja, ki se je z njo hotel le ohladiti, kar pa mu je verjetno tudi uspelo. Večina udeležencev pa je kmalu po razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj najboljšim kmalu zapustila Za-trnik. Pa poglejmo še, kako je tekma potekala. Tekmovanje je bilo organizirano v istih starostnih kategorijah kot na prvenstvu Slovenskih železarn, kajti to tekmovanje je veljalo tudi kot izbirno za prvenstvo SŽ, kjer je udeležba omejena. Med moškimi nad 45 let je ob odsotnosti Vidica letos zmagal Vili Felicijan (0,55,6) pred Jakopičem in Nežmahom (oba 0,56,0). Ženske v Verigi nikakor ne moremo navdušiti za smučanje. Namesto zmeraj več, jih iz leta v leto nastopi manj. Letos jih je bilo le pet. Med njimi ni bilo večletne stalne zmagovalke Silve Pisek. Zmagala je Čufar Marija (0,59,5), ki je letos nastopila prvič, pred Hikel Vido (1,03,2) in Djordjevič Greto (1,06,5). Med moškimi od 35 do 45 let je s časom 0,42,2, kar je drugi najboljši absolutni čas, zmagal Ivo Vukovič. Drugo mesto je zasedel Tone Košir (0,44,0), tretji pa je bil Pavel Noč (0,45,0). V kategoriji od 25 do 35 let je premočno in z absolutno najboljšim časom 0,39,8 zmagal Vito Šmit. Le malenkostna pa je bila razlika med drugim in tretjim: Ambrožič 0,43,0 je bil drugi, Mihelič (Lož) pa z 0,43,2 tretji. Med mlajšimi, moškimi do 25 let, ki so startali zadnji in tako imeli najslabše pogoje, je bil letos najboljši Slavko Resman (0,43,9). Sledila pa sta Kajdiž Zdravko (0,44,5) in Kolman Pavel (0,45,8), ki takrat ni imel najboljšega dne. Ker so bili rezultati posameznikov že objavljeni na oglasnih deskah, poglejmo samo še ekipni vrstni red, kjer se upoštevajo časi treh najboljših tekmovalcev iz posamezne OOS. 1. Skupne službe 2.05,0 (Šmit, Vukovič, Ambrožič), 2. orodjarna 2.14,3 (Mulej, Volk, Praprotnik), 3. TIO 2.16,7 (Ješe, Resman, Knaflič), 4. vzdrževanje 2.17,1 (Kajdiž, Globevnik, Erjavec), 5. sidrne verige 2.38,0 (Primožič, Kodraš, Zupan), 6. verigama 2.43,0 (Pfajfar, Felicijan, Slibar), 7. kovačnica 3.34,4 (Mandeljc, Rebol, Osenčič). Vijakarna ni imela ekipe. Pa še to. Ob delitvi sklada skupne porabe je bilo precej govora tudi o denarju, namenjenemu za šport. Povejmo, da smo v letu 1977 porabili za športno rekreacijo 90.424,90 din. To je in ni veliko. Precej je delovnih organizacij, ki v te namene trošijo več, veliko jih je pa, ki za to dejavnost namenijo manj denarja. Važno je, da z denarjem nismo razmetavali, čeprav so nekateri trdili nasprotno. Potrošili smo toliko, kot smo v začetku leta planirali. V ilustracijo povejmo, da so za občinsko sindikalno prvenstvo večina OZD svojim tekmovalcem dala dnevno karto, mi pa samo točkovno v vrednosti 30 din. Smo pa organizirali dva treninga na Zatrniku (popoldne), ki se jih je lahko udeležil vsak prijav-ljenec. Smučarje bo verjetno tudi zanimalo, da nas je občinsko sindikalno prvenstvo stalo 7.110.00 din, prvenstvo Verige pa 7.314.00 din. Za letošnje leto je komisija za šport predvidela, da bomo za šport in rekreacijo porabili 145.000,00 din. Ob delitvi sklada skupne porabe je bilo v te namene odobrenih le 85.000,00 dinarjev. Temu znesku primerna bo letos tudi dejavnost komisije za šport in rekreacijo. Franci Vovk ZAHVALE Ob boleči izgubo moje drage mame Stroj Terezije se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD Verigama za podarjen venec in izrečena sožalja. Viktor Stroj Ob boleči izgubi drage mame ANE KLEMENČIČ se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD Verigama za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Anica Bizjak Ob težki izgubi moje drage mame se najlepše zahvaljujem OOS TOZD Vijakarna za venec, najožjim sodelavcem za denarno pomoč in vse izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Tončka Potočnik * * * Ob boleči izgubi moje mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Kovačnice za denar, za venec, izreečno soažlje in spremstvo na njeni zadnji poti. Anton Bernik z družino Ob smrti dragega moža in očeta SIMONA PRETNARJA se zahvaljujem vsem nekdanjim sodelavcem iz TOZD Vzdrževanje za venec, izrečeno sožalje in vi zadnji poti. žena Marija in sin Stojan Ob boleči izgubi očeta se zahvaljujem OOS TOZD Vijakarna za venec, izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Janez Podobnik z družino Ob smrti očeta JOŽEFA KNAFLJA se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD Vzdrževanja za venec, izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Mirko Knafelj * * * Ob boleči izgubi najinega očeta JAKA ROZMARIČA se najlepše zahvaljujeva sodelavcem glavnega skladišča in nabave ter sodelavcem TOZD Vijakarne za podarjene vence, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Janez in Francka Rozmarič ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem TOZD VIJAKARNA za pozornost, ki sem jo bila deležna ob moji poroki. Hvala vsem, ki ste mi izrazili osebne čestitke in mi poklonili lepo in praktično darilo. Ilinka Laharnar Najbrž ne bi bilo odveč našteti, katere so glavne pomanjkljivosti našega dosedanjega izobraževalnega sistema in kakšne so njihove posledice. Naše šole (srednje, višje in visoke) se med seboj ločijo po načinu in trajanju izobraževanja, po prehodnosti iz ene stopnje na drugo ali celo iz ene vrste šole na drugo vrsto šole, vse to pa vpliva na cenjenost ali celo elitnost posameznih šol v primerjavi z drugimi. V dosedanjem šolskem sistemu ima veliko mladih omejene možnosti za izobraževanje v skladu z njihovimi sposobnostmi, nagnjenji in interesi. S tem ko se mladi odločijo za izobraževanje na eni vrsti srednje šole (predvsem to velja za poklicne). so njihove možnosti nadaljnjega usposabljanja velikokrat zapečatene ali vsaj povezane z velikimi ovirami (slab sistem izobraževanja ob delu!). Prav tako smo šele pri začetnih korakih, kar se tiče povezovanja šolstva z združenim delom, ki največkrat delujeta kot dve odtujeni področji družbenega delovanja. Kako nujna je preobrazba današnjega šolstva, nam zelo ilustrativno govorijo naslednji podatki: manj kot polovico vse mladine s šolanjem usposobimo za določene poklice, niti petina od vsake mlade generacije ni usposobljena za delo v proizvodnji, osip na srednjih šolah znaša od 20 do 35 °/o, na višjih šolah do dveh tretjin in na visokih do treh četrtin. In kako to šolstvo preobraziti? Kaj sploh pomeni usmerjeno izobraževanje? Pomeni vse oblike izobraževanja in usposabljanja za poklice, ki temeljijo na kadrovanju in usposabljanju ljudi za delo in ob delu. Pomeni usmerjanje mladih na ustrezna, strokovna področja, zagotavljanje pogojev za učenje, spremljanje in preverjanje uspešnosti in koristnosti izobraževanja v praktičnem delu. Seveda tega kadrovanja in usmerjanja mladih v izobraževanju za posamezne poklice ni mogoče izvajati na trhli osnovi predvidevanj, kakšne kadre naša družba in združeno delo potrebujeta, marveč morajo delovne organizacije izdelati konkretne kadrovske plane in načrte usposabljanja svojih delavcev. IZREKI — DOMISLICE Prav tu, v delovnih organizacijah, mladi delavci lahko veliko pripomorejo, da bo usmerjeno izobraževanje stopilo na trdne noge — ne le v korist šolajoče mladine, ampak tudi v našo korist, kajti v ta sistem usmerjenega izobraževanja bo zajeto tudi izobraževanje ob delu. Mladi delavci se moramo torej temeljito seznaniti z novimi temelji vzgoje in izobraževanja (za konkretno delo, poklic). Pospeševati morajo samoupravno načrtovanje kadrovskih potreb v svojih delovnih sredinah. Počitniško prakso in proizvodno delo (dijakov in tako imenovanih »vajencev«) je prav tako treba temeljito planirati in pripraviti, da ne bi bila sama sebi namen ali celo sredstvo izkoriščanja poceni delovne sile. Potrebno je proučiti samoupravne akte v delovnih organizacijah, ki urejajo izobraževanje ob delu, jih razčistiti v smislu kadrovskih potreb, kriterijev in možnosti posameznikov v delovni organizaciji, da se v svoji stroki izpopolnjujejo. Bolj kot doslej velja izkoristiti tudi Titov sklad štipendiranja, ki je v prvi vrsti namenjen prav usposabljanju in izobraževanju mladih delavcev. Seveda vseh teh izobraževalnih smotrov ni mogoče doseči brez tesnejše povezave združenega dela s šolami in ne da bi odpravili njuno dvotirnost. Za takšno dejavno vlogo in naloge, kakršne si mladinska organizacija zastavlja, pa moramo biti mladi delavci seveda tudi dobro idejnopolitično podkovani in izobraženi. Marjan Puhar ZAHVALI Najlepše se zahvaljujem sindikatu TOZD Sidrne verige za lepo darilo, ki sem ga dobila ob moji upokojitvi. Tudi za novoletno darilo iskrena hvala. Se posebej prisrčna hvala za čestitke in denarno pomoč k dnevu žena. Sodelavcem Sidrnih verig želim mnogo delovnih uspehov ter osebne sreče. Anica Kranjc * * * Sodelavcem in sindikalni organizaciji iz TOZD VERIGARNA se najlepše zahvaljujem za dragocena darila ob moji upokojitvi. Celotnemu kolektivu pa želim čim več delovnih uspehov. Antonija Tancek Nasvet zdravnika Na vprašanje glede dodeljevanja mleka delavcem, ki so zaposleni na zdravju škodljivih delih, odgovarjam z naslednjim strokovnim mnenjem : Sveže kravje mleko je lahko prebavljiva hrana, ki vsebuje sledeče za telo važne sestavine: beljakovine 35 g/1, maščobe 37 g/1 in mlečni sladkor 49 g/1, kar znaša skupno 660 kalorij/liter. Mleko je kot dodatna prehrana delavcev zelo koristno. Vendar ima zaradi velike vsebine maščob slabo stran, da resorbira, tj. v sebi veže topila maščob, to pa so tudi vsa topila, ki se uporabljajo v industriji. Ker se v delovnih prostorih, v katerih se topila uporabljajo, le-ta nahajajo vedno v minimalnih količinah tudi v ozračju, obstaja resnična možnost, da se v mleku, ki bi bilo tam izpostavljeno, tudi resorbirajo. Zato mleko ne sme biti v obratih. Če podjetje daje delavcem kot dodatno prehrano ali priboljšek mleko, se to deli lahko samo sveže kuhano v tovarniškem obratu družbene prehrane. Polnomastno mleko in polnomastni mlečni izdelki so namenjeni predvsem delavcem, ki nimajo opravka z industrijskimi strupi, zlasti ne s topili, a imajo sicer težka ali naporna dela ter mladoletnikom, kom. Delavcem, ki imajo opravka in ki delajo v obratih, kjer so v ozračju hlapi topil (laki, polisterol, araldit) pa pripada mleko le kot posneto ali v obliki mlečnih izdelkov iz posnetega mleka, kot npr. nemastni siri, skuta, liptaverski sir, kolači, s skutinim nadevom ipd. Priporočljivi so tudi nemastni mesni izdelki. Sveže sadje in sadni sokovi so tudi odlična dodatna prehrana, vendar nimajo potrebnih beljakovin. Da pa je mleko zaščitna prehrana pri delu z industrijskimi strupi, med njimi tudi s topili, je zmotno mnenje. Zdravnik dispanzerja za medicino dela — Mnogi ljudje se obnašajo tako napihnjeno, kakor da so državna himna. — Če bi ljudje govorili samo o stvareh, o katerih kaj vedo, bi na svetu zavladal strašen molk. — Laskanje se da kupiti. Nevoščljivost si je treba prislužiti. — Kakšen je tvoj hobi, Jože, ga vpraša sodelavec. Zbiram značke in kritiziram skupne službe. — Zelo varčen Škot je na predvečer poroke izvlekel iz žepa tablico čokolade, odlomil košček in ga dal bodoči ženi: »Pojej tole«, je dejal, »drugo bova pa prihranila za otroke!« — Najbolj učeni ljudje niso tudi najpametnejši. — Pametni dobi več koristi od sovražnika, kot neumni od prijatelja. — Ko je neki Perzijec vprašal Lisandra, katero državno obliko najbolj odobrava, je on odgovoril: »Tisto, v kateri se poštenim in malopridnim sodi po zaslugah.« — Kjer je veliko znanja, je tudi veliko bolečin, kdor zbira znanje, zbira tudi trud in muko. — Upati je treba neprestano, pri tem pa ni treba samega sebe preveč varati. NAGRADNA KRIŽANKA |o~i—1 |9,as/ H—1 v'rsia——j sz lO— Jt o -O’ > "1 glas, — SamoqlaSh k» yrsia — Solaio Emil Adamič nikalnice t oiok na Jad ranu glotvnO vneslo Jordaniji Voolna žival vodovoc brez VO M ► narodno gleda -lisce. doba ► l avio mo io orodje K risi of Kolumb ▼ ▼ jOOŽivilo ... nei pikala Z. samoglasnik. Uva lisce rz-klik pri bikoborbi casing nasi av/aleŠkin p/e'm i čer IV Po/j-sJca 15. črka rimski ■ pozdrav hokej is 1 R udi imensko oblačilo kdor dirka Vodik. Nemčija cerkven o opravilo pripadnik Nemčije, mesi o v/ SZ. različna S>amogl. palačinki del kubih omare travnik zloČi r\ mesto v Islri Svinjska dlaka zveza leomunis' predmei v soli zveza, zdr obrini kov oziralni zaimek .Solmi z. I zlo9 Ivo Ribar AA ■ m AG. črka Španija epsko pesni sivo Vbe.i, qore.de> Samo- glasnik iona Stal a ml: TXAMTE A. izdelov. Cev L ledena pada- vina REŠITVE SPREJEMA UREDNIŠTVO DO 1. 4. 197S PROGRAM KINA RADOVLJICA OD 31.3. DO 30.4.1978 NORA DIRKA BRATOV MARX, ameriški barvni film, petek 31. 3. ob 20. uri, nedelja 2. 4. ob 16. uri. MOJ PRIJATELJ HEINTI, za-hodnonemški barvni zabavni film, sobota 1. 4. ob 18. uri, sreda 5. 4. ob 20. uri. ZLOMLJENA KRILA, ameriški borvni film, četrtek 6.4. ob 20. uri, torek 4. 4. ob 20. uri. KARATE — JEKLENI FANT, honkonški barvni film, nedelja 3. 4. ob 20. uri, sobota 1. 4. ob 20. uri. KITAJSKA ČETRT, ameriški barvni film, ečtrtek 6.4. ob 20. uri. POTRES, ameriški barvni fantastični film, petek 7. 4. ob 20,uri, sobota 8. 4. ob 20. uri, nedelja 9. 4. ob 18. in 20. uri. BUC KASIDI IN KID, ameriški barvni vesteren film, sobota 8. 4. ob 18. uri, nedelja 9. 4. ob 16. uri. EMILY, angleški barvni film, ponedeljek 10. 4. ob 20. uri, torek 11. 4. ob 20. uri, sreda 12. 4. ob 20. uri, nedelja 16. 4. ob 18. in 20. uri. STRAHOTE BELE ZORE, ameriški barvni pustolovski film, četrtek 13. 4. ob 20. uri. PRIJATELJ IZ AMERIKE, za-hodnonemški barvni film, petek 14. 4. ob 20. uri, ponedeljek 17. 4. ob 20. uri, sobota 22. 4. ob 18. uri. NOČNO ŽIVLJENJE DANES, italijanski barvni film, sobota 15. 4. ob 20. uri, torek 21. 4. ob 20. uri,, petek 21. 4. ob 20. uri. V ZLATEM TRIKOTNIKU MAMIL, angleški barvni kriminalni film, sobota 15. 4. ob 18. uri, nedelja 16.4. ob 16. uri, sreda 19. 4. ob 20. uri. TEDIUM, italijanski barvni vesteren film, četrtek 20.4. ob 20. uri. NA ZMAJEVI POTI, honkonški barvni pustolovski film, sobota 22. 4. ob 20. uri, nedelja 23. 4. obl6. in 20. uri, ponedeljek 24. 4. ob 20. uri. CVET 1001 NOCI, italijanski bar. film, torek 25. 4. ob 20. uri, sreda 26. 4. ob 20. uri, četrtek 27. 4. ob 18. uri. SHAMUS — SLA PO NEVARNOSTI, ameriški barvni film, četrtek 27. 4. ob 20. uri. TEŽKI DNEVI PODZEMLJA, francoski barvni film, četrtek 27. 4. ob 16. uri, ponedeljek 1. 5. ob 20. uri, sreda 3. 5. ob 20. uri. KONJENICA BREZ KONJ, ameriški barvni film, petek 28.4. ob 20. uri, ponedeljek 1. 5. ob 18. uri, torek 2. 5. ob 20. uri. ZMAJ UNIČUJE GNEZDO, hong-konški barvni film, sobota 29. 4. ob 18. in 20. uri, nedelja 30. 4. ob 18. uri. SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA, zahodnonemški barvni film, nedelja 30. 4. ob 16. in 20. uri, torek 2. 5. ob 18. uri. Reševalce križanke čaka 5 denarnih nagrad: ena 150 din, 2 po 100 din in 2 po 70 din. Za križanko, objavljeno v št. 2/78 smo dobili 82 rešitev. Nagrade so dobili: prvo 150 din Ivanka Korošec — Skupne službe, drugo po 100 din Tomažič Marjan in Macuh Janez, oba iz TOZD Kovačnica in tretjo po 70 din Pogorevc Hubert — TOZD Kovačnica in Pelcar Sabina — Skupne službe. Uredništvo Veriga tretja Prvenstvo Slovenskih železarn na zimskih igrah Zimsko sezono so športniki letos zaključili s prvenstvom Slovenskih železarn. Prvič je bila organizacija zimskega dela tekmovanja železarjev zaupana Verigi. Pod pokroviteljstvom KOOS Veriga je naša komisija za športno rekreacijo v soboto, 11. 3. organizirala na Zatrniku tekmovanje v veleslalomu, v Gorjah tekmovanje v tekih in na Jesenicah pod Mežakljo tekmovanje v sankanju. Na teh prizoriščih se je v čudovitem sončnem vremenu zbralo kar 190 športnikov iz vseh OZD združenih v Slovenskih železarnah. Pogrešali smo le predstavnike Tovila iz Ljubljane, ki se tekmovanja niso udeležili. Za razliko od lanskega prvenstva v Kranjski gori, ko je ves čas tekmovanja lilo kot za stavo, nam je bilo letos vreme reš naklonjeno. Ker ni bilo večjih napak tudi v organizaciji tekmovanja, razen mogoče polurne zamude pri razglasitvi rezultatov, mislim, da so bili vsi udeleženci zadovoljni in da so tekmovanje zapustili s kar najboljšimi vtisi. Razglasitev rezultatov, podelitev priznanj najboljšim posameznikom in ekipam ter kosilo za vse udeležence je bilo v hotelu Svoboda na Bledu. V veselem in sproščenem vzdušju je vse udeležence poleg tovariša Hozjana pozdravil tudi direktor SŽ tovariš Klančnik. Seveda je bil tudi on udeleženec tekmovanja in se je kljub letom enakovredno kosal s po 30 let mlajšimi tekmovalci. Pa poglejmo, kako so potekala posamezna tekmovanja: VELESLALOM: Največja udeležba je bila v veleslalomu. Izvedbo tekmovanja smo zaupali SK Bleda, ki je svojo nalogo uspešno opravil. Proga je bila lepo in tekoče postavljena in je dobro vzdržala vseh 120 nastopajočih. Jeseničani skorajda niso imeli enakovrednih tekmecev, saj so pobrali domala vsa prva mesta, razen med moškimi nad 45 let in med moškimi do 25 let. Naši predstavniki so kar zadovoljili, čeprav so imeli precej smole. Najboljši je bil Vukovič, ki je v svoji kategoriji zasedel drugo mesto. Košir pa je bil le za stotinko sekunde prepočasen za 3. mesto. Nehvaležni 4. mesti sta osvojila tudi Djordjevičeva in Piskova. S četrtim mestom se je moral zadovoljiti tudi naš najboljši tekmovalec Šmit. Tudi on je le za 8 stotink zgrešil bronasto kolajno. Med mlajšimi, do 25 let, se je od naših najbolje odrezal Valjavec, ki je bil 7., med najstarejšimi, nad 45 let, pa je bil Milan Vidic 6. V ekipni konkurenci smo tako v moški, kot v ženski konkurenci zasedli 3. mesto. Ekipni vrstni red ženske: 1. Železarna Jesenice 2.12,15 (Benedik, Pervanja, Grilc), 2. Železarna Ravne 2.27,77 (Komar, Vehovar, Faks), 3. Veriga (Hikel, Pisek, Djordjevič), 4. Železarna Štore 2.49,18 (Kaluža, Canžek, Kavka). Moški: 1. Železarna Jesenice 2.27,18 (Mlekuž, Pesjak, Jekler), 2. Železarna Ravne 2.35,77 (Höl- cer, Škrinjar, Ivarstnik), 3. Veriga 2.36,38 (Šmit, Vukovič, Valjavec), 4. Železarna Štore 2.50,98 (Mastnak, Lorger, Goluf), 5. Plamen 2.52,71 (Resman, Potočnik, Erman), 6. Metalurški inštitut in uprava 3.12,05, 7. Žična Celje 3.19,40. TEKI: Lepega vremena so bili veseli tudi tekači. V Gorjah, bolje rečeno v Hotunah, se je pomerilo 38 tekačev. Razdeljeni so bili v dve starostni skupini do 35 let in nad 35 let. Prvi so tekli na dobro pripravljeni progi dolgi 6 km, dolžina druge proge pa je bila 3 km. Za smučarske teke je z leta v leto večje zanimanje. Zato bomo morali tudi v SŽ razmisliti, ali sta samo dve starostni skupini dovolj, ali pa bomo morali na kak drug način omogočiti udeležbo večini tekačem. Udeležba v vseh tekmovanjih v okviru SŽ je namreč omejena na 5 tekmovalcev v vsaki starostni kategoriji. Verjetno pa bomo prihodnje leto lahko organizirali tudi teke za ženske, med katerimi doslej ni bilo večjega zanimanja. In kako je bilo na tekmovanju? Med moškimi nad 35 let je bil najboljši bivši državni reprezentant Mirko Bavče (Ravne), vendar le za dobro sekundo pred Sitarjem (Plamen). Od naših je bil najboljši Skumavc, ki je zasedel 7. mesto. V skupini od 35 let je bil najboljši Jeseničan, Mrak, pred Kor-dežem iz Plamena ter Bratino prav tako iz Jesenic.. Naš Robnik je bil le za 3,5 sekunde prepočasen za bronasto medaljo. Dober je bil tudi Janša, ki je zasedel 6. mesto. Rezultati ekipno: 1. Železarna Ravne 53.34,0 (Bavčar, Vidovšič, Krapač, Dretnik), 2. Železarna Jesenice 53,40,2 (Preželj, Oblak, Mrak, Bratina), 3. Veriga 57.54,6 Skumavc, Magdič, Robnik, Janša), 4. Plamen 58.51,6, 5. Železarna Štore 1.03,45,0, 6. Veriga II. 1.15,35,1. SANKANJE: Sankači so se pomerili med seboj pod Mežakljo. Za sankanje v Verigi ni večjega zanimanja, tako da smo le s težavo sestavili moško ekipo, medtem ko nam ženske ni uspelo. Tekmovanja se je udeležilo le 30 tek, movalcev in tekmovalk, zato so vsi vozili po dve vožnji. Med ženskami so bile najuspešnejše Ravenčanke, med moškimi pa Jeseničani. Od naših predstavnikov je bil najboljši Dare Jeglič, ki je zasedel 7. mesto. Ekipna uvrstitev — ženske: 1. Železarna Ravne 3.44,3 (Kotnik, Gostenčnik), 2. Železarna Štore 4.00,1 (Jereb, Lamut), Železarna Jesenice 4.05,3 (Koselj, Pristov). Ekipno moški 1. Železarna Jesenice 4.39,9 (Peternel, Meglič, Meglič), 2. Železarna Ravne 5.11,2 (Zdovc, Korinšek, Zdovc), 3. Plamen 5.14,1, 4. Železarna Štore 5.35,2, 5. Veriga 5.57,1 (Jeglič, Macuh, Ceh). Franci Vovk Letos se ljubitelji zimskih športov čez zimo, tako bogato s snegom, ne morejo pritoževati. Večje probleme pa imajo organizatorji, saj je ob množici raznih tekmovanj že kar težko najti termin za organizacijo smučarskega rekreativnega tekmovanja. V februarju sta bili kar dve soboti namenjeni ljubiteljem smučanja. 18. februarja je bilo na smučiščih Koble občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Poleg kegljanja je prav veleslalom disciplina, za katero se na občinskih sindikalnih prvenstvih prijavi največ tekmovalcev. Letos jih je bilo kar 695. Tekmovanja se je potem seveda udeležilo nekoliko manj smučarjev, vendar še zmeraj 519. Toda tudi to je bilo za tri proge, ki so bile sicer odlično postavljene in pripravljene, skoraj preveč. V prihodnje bo treba, na to nekateri smučarji opozarjajo že nekaj let, res nekaj ukreniti: Ali postaviti več prog, ali pa omejiti število udeležencev. Vab-ljivejša je vsekakor misel o več progah, kajti zakaj bi omejevali udeležbo na tekmovanju, kjer sta množičnost in rekreacija pomembnejša od tekmovalnih dosežkov. Zakaj ne bi omogočili vsaj enkrat na leto vsem smučarjem, ki si to želijo, da se pomerijo in primerjajo z ostalimi. Ni slučaj, da je bila Kobla letos že drugič prizorišče občinskega sindikalnega prvenstva. S svojo čudovito lego in predvsem z lepo vzdrževanimi smučišči ter redom na njih, privablja vse več smučarjev. S primernimi popusti na žičnicah pa je to tudi eno najcenejših smučišč pri nas. Prav zaradi dobro vzdrževalnih smučišč pa je primerna tudi za tako množična tekmovanja, kot je občinsko sindikalno prvenstvo. Za ta tekmovanja je iz leta v leto večje zanimanje tudi med člani našega kolektiva. Prijavilo se je namreč kar 102 tekmovalca iz Ve- rige. Seveda jih je nato starta-lo, kot smo že vajeni, precej manj, vendar še vedno 63. Kaj pa tekmovalni dosežki? Seveda je vlogo favorita v ekipnem delu tekmovanja tudi letos prepričljivo opravičil Elan. V svojih vrstah ima veliko odličnih smučarjev, do nedavnega celo državnih reprezentantov. V tekmovanju posameznikov je bila največja konkurenca prav gotovo v razredu od 27 do 35 let. Imena kot so Gašperšič, Jakopič, Zupan itd. so do nedavnega še v jugoslovanskem merilu nekaj pomenila. Vse pa je ugnal naš predstavnik Vito Šmit, ki je zares imel svoj dan, saj je drugo uvrščenega Gašperšiča (Elan) prehitel za več kot sekundo. Več smo pričakovali v starostni kategoriji od 35 do 40 let, vendar sta oba naša najboljša Vukovič in Košir padla. Dobro 10. mesto pa je v tej kategoriji zasedel Stanko Frelih. V kategoriji od 45 do 50 let je Milan Vidic ponovil lanskoletno 4. mesto in tako tudi letos le za las zgrešil kolajno. Med ženskami se je najbolje odrezala kot vselej doslej Silva Pisek, saj je zasedla 6. mesto. Omenimo naj še 7. mesto Kolmana Pavla med tekmovalci starimi do 27 let. Med moškimi, starimi od 40 do 45 let, pa smo imeli edinega predstavnika Arh Tineta, ki je zasedel 23. mesto. Uvrstitve ostalih tekmovalcev so bile objavljene na oglasni deski, zato poglejmo le še ekipne uvrstitve posameznikh OZD. Ekipno moški: 1. Elan 140 točk, 2. Veriga (87), 3. LIP Bled (65), 4. GG Bled (43), 5. Sukno (41) itd. Ekipno ženske: 1. LIP Bled (34), 2. GG Bled (23), 3. Elan (22), 16. Veriga (7) itd. Vrstni red ekipno — skupaj: 1. Elan (162), 2. LIP Bled (99), 3. Veriga (94), 4. GG Bled (66), 5. Sukno Zapuže (62), 6. Iskra Oto-če (56), 7. Vezenine Bled (51), 8. Iskra Lipnica (44), 9. Almira (42), 10. Plamen Kropa (31) itd. VERIGA je glasilo delovne skupnosti SŽ — Tovarna verig Lesce. Ureja uredniški odbor: Kozamernik Marjana, dipl. oec., Puhar Marjan, Vovk Franci, Sodja Ivanka in Bulut Niko. Odgovorni urednik prof. Janko Stušek, urednik Niko Bulut. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana.