8» I XIV- ! 1 Simfonični koncert | Dirigent: Krešimir Baranovič 1 ravnatelj Hrvatske opere 99 prstov ne zadostuje da bi našteli vse vrline SUN PEDRO MUTE“ ČDM 1. PRAVI SAN PEDRO MATE ČAJ vzpodbuja in istočasno ublažuje utruje-nost in lakoto. 2. PRAVI SAN PEDRO MATE ČAJ Vaše telo čisti, gradi in hrani. 3. PRAVI SAN PEDRO MATE ČAJ Vam da z novo krvjo novo energijo in Vas s sok), ki čistijo, naredi krepke in delavne. 4. PRAVI SAN PEDRO MATE ČAJ vsebuje izredno mnogo vitaminov, je prijetna pijača, gorka ali mrzla. 5. PRAVI SAN PEDRO MATE ČAJ ne vsebuje nikakih škodljivih snovi, Vam ne krati spanja in zato nadomešča kavo, ruski čaj in alkohol. 6. PRAVI SAN PEDRO MATE ČAJ deluje lahno odvajajoče in Vam s tem urejuje prebavo. 7. PRAVI SAN PEDRO MATE ČAJ je priporočljiva osvežujoča pijača ženskam v prehodni dobi. 8. PRAVI SAN PEDRO MATE ČAJ je odpočitek in okrepčilo vseh duševnih delavcev v najtežjih duševnih naporih. 9. PRAVI SAN PEDRO MATE ČAJ vzpodbuja delavnost ledvic in črevesja. 10. PRAVI SAN PEDRO MATE ČAJ se lahko uživa skoro v vsaki količini, tudi za žejo, saj ga pijejo v njegovi domovini Južni Ameriki, kot narodno in edino pijačo. Pristni brazilijanski SNI PEDRO ..MATE' (HEKVA MATE) m m Zakonito zaüitemo PRAVI SAN PEDRO MATE ČAJ se dobi samo v originalnih zavojih po din S' in din f8’—. Kr. dvorni dobavitelj GLAVNA ZALOGA: DROGERIJA GREGORIČ drUiba,. z LJUBLJANA . PREŠERNOVA ULICA 5 LJUBLJANSKA FILHARMONIJA XIV. Simfonični koncert 1.) P. I. Čajkovski: V. simfonija v e - mollu a) Andante — Allegro con anima b) Andante — Cantabile con alcuna licenza c) Valse — Allegro moderato d) Finale — Andante maestoso. Allegro vivace — Maestoso V. koncertna sezona Dirigent: Krešimir Baranovic ravnatelj Hrvatske opere SPORED: ODMOR 2.) M. Bravničar: Belokrajinska rapsodija 3.) B. Smetana: ..Vltava", simfonična pesnitev 4.) K. Baranovic: „Srce iz lecta“. baletna suita a) Žegnanje UUDUAN b) Kolo Začetek ob 20. - Petek 9. II. 1940 - Dvorana hotela Union V/i. i Krešimir Baranovic ravnatelj Ilrvatske opere je bil rojen 1896. v Šibeniku. Najbolj znane njegove skladbe so: „Z mojih bregov“, „Simfonični scherzo v a - duru“, „Srce iz lecta”, ki tvori z „Imbrekom“ „zagorski diptihon“. Njegova največja skladba je „Striženo — Košeno“, bazen tega je zložil manjše orkestralne in komorne skladbe, godalne kvartete, pesmi itd. Njegova glasba je slovanska v stilu ruskih skladateljev, a navdahnjena s folklorističnimi elementi je čisto hrvatska. Kot dirigent je poleg rednega dela v operi dirigiral neštete koncerte doma, kakor tudi v tujini v Pragi, Varšavi itd. Leto dni je bil dirigent slavne ruske baletne skupine Ane Pavlove, s katero je prepotoval vso Evropo. 1 rinajst let je bil dirigent „11. P. D. Lisinski“ in dirigent zagrebške filharmonije. Peter Iljič Čajkovski Poleg Chopina vidimo danes v Cajkovskem najčisteje izkristaliziran tip slovanskega skladatelja. Njegov glasbeni jezik je neposreden tolmač Vl>bče človeških čustev, a hkrati prizma in inkarnacija tipično slovanske duševnosti, da mu gre v vrsti svetovnih skladateljev prvo mesto med simfoniki druge polovice 19. stoletja. Rojen dne 7. maja 1840. leta kot drugo dete rudarskega načelnika lije Petroviča in njegove polovico mlajše druge žene Aleksandre Andrejevne, z mladostnim priimkom Assier. Iz njegove mladosti ne vemo prav ničesar, ker je sam trdovratno molčal o nji. Imel je mnogo smisla zlasti za literature ter je zgodaj začel pesnikovati. Že pesniške prvence je označevala melanholija, kasneje njegova najznačilnejša poteza in osnova avtobiografske 6. simfonije. Začel je najprej komponirati opere, nato simfonijo in komorno glasbo. Prvenci niso imeli posebnega uspeha in do svojega 40. leta je živel Čajkovski skrito in tiho življenje, kakor je bil od nekdaj njegov ideal, saj je bil njegov izrek, da je prijetno živeti med ljudmi le dokler ni treba z "UMI STEKLO PORCELAN KERAMIKA njimi govoriti. Polagoma se je sicer privadil družabnemu življenju, saj so ga številna potovanja v Italijo, Nemčijo in Francijo nujno približala ostalemu človeštvu, četudi je v bistvu ostal samotar. Odklonil je ponudbe, da bi vodil moskovski in kijevski konservatorij. Zadnja leta je prebil mnogo kot koncertni dirigent lastnih skladb v inozemstvu, kjer so hitreje pripo-znali njegov nadkriljujoči talent, kot pa doma. Umrl je na koleri dne 24. oktobra 1893. V. simfonija Komponirana v Frolovskojem poleti 1888. leta. Prva izvedba 5. novembra 1888. v Peterburgu pod skladateljevim vodstvom z velikim uspehom. Obsega štiri stavke v smislu klasične simfonijske stavkovne razdelitve. Že ta simfonija pomeni del avtobiografije, brez katere si ne moremo zamisliti vsebinskega razpoloženja. Prvi stavek začne s temo Chopinskega izvora (op. 26. št. 2.). Prinaša ga klarinet v melanholični globini. Ta uvod preide v glavno zamisel prvega stavka, ritmično živahno, skoraj plesno melodijo. Njej sledi — po klasičnem predpisu — kontrast spevne teme, polne liričnega vznosa. Nadaljni potek tega stavka je popolnoma pravilen v smislu oblikovnih vzorov in redkokje je Čajkovski tako malo prelomil s tradicijo. Izrazno bi mogli označiti prvi stavek kot trpko — ponosno odpovedanost brez vsakršne sentimentalnosti. Ta pride bolj do veljave v drugem stavku, ki ga štejemo k najlepšim skladateljevim melodijskim domislekom. Nekam patetična je prva misel, ki jo je skladatelj poveril rogu, in po svojih intervalih neznatno spominja na Beethovnovo spevno temo stavka 9. simfonije. Nadaljevanje tega melodičnega domisleka tvori nova melodija, ki nekako vzrase iz prejšnje, a je po značaju zanositejša, bolj življenjska. Osrednji del stavka je ritmično pestrejši, nekakšen vzgon iz resignacije in ojačenje delovnih sil. Toda kmalu zapade nazaj v prvotno nastrojenje in v velikih in zanositih linijah se izraža nežno in ranjeno skladateljevo čustvovanje. Tretji stavek je originalen kot valček, v nadomestilo za običajni scherzo. Glavna misel izvira iz glavnega domisleka prejšnega stavka, samo obrnjena je v plesno lahkotnost, ki se ji sicer prilega, a hkrati odkriva popreje dobro zakrito sentimentalnost. Očividno je v tem stavku hotel skladatelj predočiti oni del svojega življenja, ki ga je, še kot mladenič, prebil na plesih in zabavah. Vse je vrvež, živo pojanje skakljajočih motivov, lahkotni okraski brezskrbne melodije, zibajoč valčkov ritem. Vendar tudi h koncu tega stavka uvede skladatelj kot mračno vodilno misel začetni tragični spev klarineta, kakor opozorilo, da .je vsa poskočnost le površinska in zastor pred globino, polno usodnosti in prevar. Finale prične resno in dostojanstveno z osnovno mislijo, ki vodi celo simfonijo ter jo lahko imenujemo „vodilni motiv“. Po dolgem in svečanem uvodu začne pravi, živahni glavni domislek, odsekan in nasilen v svoji ne-upirljivi moči. Dvoje stranskih tem se mu priključi, nato pa nastopi široka melodija, sorodna oni iz drugega stavka (zlasti v drugi polovici). Ponosno, himnično se teme prepletajo v živahnem poletu. Po nekaterih tematičnih ponovitvah zazveni h koncu še enkrat glavni domislek, tokrat prenesen v dur in figuriran v pihalih. Ko da prinaša nekakšno presenečenje s ponovitvijo druge teme prvega stavka, s čimer se v mogočnem fff zaključi učinkovito cela simfonija. J L. M. S. LJUBLJANA ŽELEZNINA IR. STUPICA GOSPOSVETSKA CESTA 1 ima vedno v zalogi stavbni materijal: Trboveljski cement, betonsko železo, strešno lepenko. štorjo i. dr. Palično železo, črno, cinkovo, pocinkano, bakreno, medno in drugo pločevino. Mrežo in žico za ograje. Peči iu štedilnike. Okovje za stavbe in pohištvo. Črpalke za vodo in gnojnico. Cevi in armature za vodovod. Konopnene in gumijaste cevi. Kopalne kadi, klozete^ lijake, rešetke za kanale. Orodje za vse obrti. Mere za les. Vozne dvigalke. Žage in verige vseh vrst. Kroglična vretena za krožne žage. Tehtnice in uteži. Poljedelske stroje: Slamoreznice, mlatilnice, geplje, mline in stiskalnice za sadje, žitočistilnike, kosilnice „Deering“, kultivatorje, posnemalnike, jermena, nože za slamoreznice. Vsi stroji so garantirani! Pluge in brane. Kotle zakrmo in žganjekuho. Kuhinjsko posodo raznih vrst. Čebelarske in sadjarske potrebščine. Razstreljiva, bengalski ogenj, topiče itd. Tovarniška zaloga „STEYR" krogličnih ležajev. Dame! Gospodinje! Za knjižnico veliko izbiro domačih in hjjih, znanstvenih in leposlovnih del, zlasH elegantne izdaje zbranih spisov Cankarja in Finžgarja Za pisarno krasne pisalne garnihjre, papir, kuverte s firmo, Hntnike, nalivna peresa, računske knjige, registratarje, tehn. potrebščine Za stanovanje izdelke umetne obrti iz keramike in kristala v največji! izbiri in umetniške slike naših priznanih umetnikov Za obleko najboljše in najraznovrstnejše modne žurnale in revije, zlasti francoske, nemške in češke Vam nudi NOVA ZALOZBA LJUBLJANA-KONGRESNI TRG 19 Matija Bravničar Rojen v Tolminu. V Gorici je dovršil učiteljišče, v Ljubljani pa je diplomiral na visoki šoli drž. konservatorija. Od leta 1919. je član opernega orkestra in urednik Gledališkega lista. Kot skladatelj je stopil v javnost na kompozicijskem večeru leta 1925. skupno s skladateljem M. Kogojem. Poleg solospevov, zborov, klavirskih in komornih skladb je Bravničar zložil dve operi na Iv. Cankarjeva teksta: „Pohujšanje v dolini Šentflorjanski“ in ..Hlapec Jernej“ ter sedem orkestrskih skladb. V simfonično glasbo je uvedel slovensko folkloro (Hymnus Slavicus, Slovenska plesna burleska, Belo-krajinska i. dr.). Z njimi je ustvaril simfonične skladbe za veliki orkester s slovenskim obiležjem v tehnično izdelani fakturi z izrednim smislom za orkestrsko barvitost. Vse tri navedene folklorne skladbe so bile z velikim uspehom izvajane tudi že v zamejstvu. Belokraj inska rapsodija za veliki orkester. Zložena je bila v maju 1935., prvič izvajana 29. januarja 1939. v Parizu. Skladatelj jo je posvetil Belokrajincu pesniku Otonu Župančiču. O značilnosti belokrajinske narodne pravi dr. Stanko Vurnik v svoji študiji naslednje: „Belokranjski Slovenci, prebivajoči na skrajnem jugovzhodnem delu slovenske zemlje, so izmed vseh Slovencev najmanj alpsko -nemško vplivani, tudi ne kažejo vplivov sredozemske etnografske kulture, nego kažejo elemente vzhodnjaške etnografske kulture. Belokranjska etnografska kultura je po duhu abstraktna in k idealizmu nagnjena, v njej nahajamo še zaplodke srednjega veka, kar ne pomeni samo kulturne stopnje, nego tudi nemara avtohtono vzhodnjeevropsko duševno konstelacijo. Njihova ljudska pesem, kakor še danes živi, kaže ozek ambitus (obseg) sekte, kvinte, kvarte, često celo terce, je harmonično revnejša od alpske in se po vzhodnjaškem načinu poslužuje rada motivične monotonije, v arhi-tektoniki pa litanijskega tipa AAAA ter simetričnega ABAB, ki pa je novejši. Bitem se nagiblje k izoritmiji v majhnih vrednotah in protinatura-listično uporablja neke stalne ritmične oblike. Stare pesmi kažejo včasih zanimivo modificirane harmonične molskale.“ Bravničarjeva „Belokrajinska“ je simfonično oblikovanje folklore, ki je ohranila največ „pristno - samobitnega slovenskega elementa“. Z uporabo nekaterih izvirnih motivov, povečini pa zloženih v duhu be-lokrajinskih narodnih, je skladatelj ustvaril rapsodijo, in z njo zopet obogatil našo orkestrsko literaturo. Bedrich Smetana Slavni češki simfonik, prebuditelj samostojne nacionalne češke klavirske, simfonične, operne in komorne glasbe, je bil rojen dne 2. marca 1824. leta v kraju Litomyšl. V dvajsetih letih svojega ustvarjanja je Smetana napisal osem oper, ki tvorijo osnovo češkega narodnega opernega repertoarja. Medtem ga je dole- tela nesreča: oglušel je. Tedaj (1874.) je započel vrsto simfonijskih pesnitev, v katerih je na enkraten način zajel glasbeno svojo domovino: Ma Vlast. Prvi stavek tega cikla, Vysehrad, nosi datum 18. novembra 1874. Drugi, Vltava, je bil končan že 8. decembra. Naslednji deli (Šarka, Iz čeških logov in gajev — Z ceskych luhuv a hajuv — Tabor in Blanik) so se zvrstili do 4. januarja 1880. Po dolgem bolehanju, zoper katero je iskal leka v čeških gozdovih, je umrl dne 12. maja 1884 v Pragi. Vltava Drugi stavek simfoničnega cikla „Ma Vlast“ ponazoruje tek glavne češke reke. Slavni stavek je prava pastoralna simfonija zase ter nam riše živahno življenje reke od izvira do kraja poteka na češki zemlji. Od početka živahni vrvež v flavtah, žuborenje studenčka, ki preide polagoma v druge instrumente, narašča, se širi in jači. Pridruži se mu tema, posnet iz narodne melodike (značilno, da je zelo podoben neki neapolitanski popevki). Rečica je medtem že narasla ter teče mimo lova. kasneje mimo podeželske slavnosti. Nato pade noč in rusalke plešejo v luninem svitu ob bregu. Nekaj bučnejših kontrastov poživi tok glavnega motiva, ki vedno bolj narašča in nam predstavi Vltavo že kot široko, močno reko. Na obeh njenih bregovih se dviga ponosna prestolica, zlata Praga, in Smetana povzame tu himno Vyšehrada, prvega stavka „Moje domovine“. Pastoralna slika Vltave se zaključi z mogočnimi, himničnimi akordi Vyšehrada kot nekakšna marse-ljeza, bojni in zmagoslavni spev celega naroda. L. M. S. Srce iz lecta baletna suita zložena 1924. leta. V ljubljanski operi je bila izvajana 1. decembra 1925. Skladba je inspirirana po veliki umetnosti ruskega baleta. Zložena je v narodnem slogu, a vendar na svojevrsten način, tako da vpo-rablja folkloristične motive kot neprijemljivo tkivo in jih razvija in obdeluje z neizčrpnim navdihnjen jem, lepoto in zvočnim bogastvom. Slikovita instrumentacija, ki se preliva v stotine nežnih in močnih barv izpričuje mojstrstvo skladatelja. Ta skladba spada med velika pionirska dela v hrvatski glasbi, ker je skladatelj pokazal z njo mimo starih vzorov pot narodni glasbi. V govoru, recitaciji in dramski igri poučuje dame in gospode M. Saričeva, gled. igralka, Gradišče 10/IIL H ESI in milil m iiiiiii 'i imunimi II minim m „Ul milini 1 m Hlllllllllllllll lllliiiiiiiniir Humum» 'liiuiiiiiiiiilii” lunin 1 liiimiiiii I" II III j lIllllllllllH 1" Kongresni trg 5 MEDENJAKI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Domači obrtni izdelki JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča bogato izbiro muzikalij po izredno znižanih cenah od din 1'— do din 6'— Universal Edition Potpuriji klasičnih svetovnih oper Collection Liholff Umlaufove skladbe za citre Edition Schott Skladbe za salonski orkester Edition Portius Šole za razne instrumente Oglejte si neobvezno našo zalogo Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je naj večji slovenski pupi-larnovarni denarni zavod Dovolj uj e posojila na menice in vknjižbe Za vse vloge in obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ljijbuana