Dopisi. Od Hudine. (Zboro vanj e) ,,Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos" apoznavajo zmirom bolj ob Hudini stanujoči kmeti. To je pokazala druga nedelja t. m dne 12. julijf ,,Podružnica av. Cirila in Metoda Škofljevaška aklicala je, kakor je naznauil ,,Slov. Goap.' avoj letni, tako rekoi* prvi pravi svoj shod. I kljubu alabemu vremenu ae je kar trlo ljudstv pri Varožniku na Ljubečni. PoSastili ao na ahod tudi vrli, Celjski domoljubi, dva naša p< slanca, ,,Celjski Sokol". Tudi Vitanje iu T( barje je bilo zastopano. In Vojničanov je bil toliko, da si se nehotč moral vprašati, kje s še nemčurji, ker Nemcev tako ne šteje vojni ški trg — nobenega med svoje. Vlč. g. kanoui dr. Gregorec je v slavnostnem govoru opozarjs na vae, kar sta za naše očete, naše prednjik atorila av. brata Ciril in Metod. Razložil j pomen in namen cele družbe. Spomnil je pa tuc vse na znano bratovščino, naj tudi verniki gc reče molijo, da bo enkrat, kar želi vaak ke toličan in posebno še Slovan, le ,,eden blev i eden paatir". Na to še je govoril g. Draj; Hribar iz Celja o posebnem namenu družbe, n kar ae je volil odbor vea enoglasno. Priatopil je pa udov polovico več od lani in se še zmiroi oglašajo. Naj ne miali ndeutsche Wacbt", d stoji na Rajni nemški, ampak slovenski Vogljan^ in si kupi, ker jo oči bolijo gledati kresov* naočale, kateri jo obvarujejo očesne bolezni. S rotka je menda vže tako na pol oalepela, d ne vidi, kakšne reči počenjajo ,,nemškurji' kakor je nedavno imenoval te apake, inače nen čuije imenovane, neki kmet. Zato pa Slovenc kadar naa kliče dolžnost potegniti se za svc rod, stojmo akupaj, kakor eden mož—in zmag je naša. Skofljevaščanom pa vsa fast. da s zavili vrat uemčurakemn zraaju in z biatrii i-elom stopili na dan ko atražniki slovensk reči ob Hudini! Od Savinje (Letinja, kresovi,mlad< niči, občiua.) Letinja je bvala Bogu pri na povsem prav dobra, le vinake gorice Gotoveljsk in pa večino Šenpeterske občine je dne 5. julij toea do dobra pobila, Bog nas varuj budcga tako zelo dobri lctinji! Kar se tiče narodneg vzbujenja v naši doliui, ono napreduje, ka je bvale v redno, na predvečer naših sk vanskib blagoveatuikov sv. Cirila in Metod videlo se je tudi pri nas precej kresov, a p resnici arnem reči, najveličastneji bil je n gričku pri Gotovljab, katerega so gotovo z dobro stvar vneti Gotoveljski fantje zažgal Hvalo moram tu izreči o napredku Gotoveljski  fantov, od katerih naj bi ai za izgled vzeli vi mladeniči Savinjske doliao in smem reči, celeg slovenskega Štajarja. Če povprašam, od ko ao neki biii ti fanti ua tem ali onem zborovanj tega in tega društva? Odgovor: iz Gotovelj če prizvedujen) dalje, od kod so ti fanti, l 30 tako pravilno lepe narodne peami popevali Odgovor, iz Gotovelj! 1q kje so ai ravno fan ustanovili čez vae koriatno kmetijsko družtvo V Gotovljah, z eno besedo. v vsaki reči se vidi vzbujanje. Dobro. Zdaj pojdiva malo dalje in oglejva si tudi nekoliko Gotoveljski občJnski zastop ali žal, kaj najdeva tu? Na enkrat iz lepe tihe slovenske vasi, kakor bi priala tje kam v aredo Nemčije, celo nemške peoate, popolnoma nemško uradovanje in še več takanega, in kdo jetemukriv? Nezavedni župan aupamo tudi tu na gotovo apremembo, če ne, drugokrat več o tem. Tudi nemčurakav trdnjava, kakor jo imenuje Celjska tetka v Št. Petru začela je razpadati, želimo ji arečen konec, kar Bog daj! Imel bi še dokaj zanimivega povedati iz naše dolinice a naj zadoatuje za danes drugokrat več! D. A. S. Iz Vitanja. (Napredek.) ,,Svaka sila do vremena", pravi neka hrvaška prislovica. Reanice tega prigovora ao ae pač tudi uverili naši tržani, ki so ae že od nekdaj odlikovali a avojo zagrizenoatjo in neatrpnostjo proti vsemu, kar apominja na alovenako. Leta in leta so ae trudili, da bi zavirali vsak razvoj narodue zavednoati v našej prostranej župniji, ter ai ohranili upliv na okolico. Dosegli so rea, da ao dali trgu nekak nemški pei-at, pa ne na avojo čast. Večina tržanov namreč govori tako zveriženo in apakedrano nemščino, da vsacega pravega Nemca groza pretreaa, če ališi ta barbaraki jezik. Vsaki atavek pač kaže, aloyenščina bi jim tekla bolj gladko, pa le-ta jim je premalo ,,nobel". Nevede teptajo te uboge, zapeljane reve svoj materni jezik, s tem pa avojo lastno čaat. Da bi jih kmalu srečala pametl V okolici pa se je pričelo, livala Bogu, daniti v zadnjih letih. Neutrudljivemu in vstrajnemu delovan ju našega priljubljenega goap. župnika, Joaipa Zičkarja ae izključljivo moramo zahvaliti, da se je pričelo naše krepko in vrlo ljudatvo zavedati in odpovedalo nadaljše robstvo trakim gospodom, ki uimajo srca za naa, daairavno ao ae omastili a alovenakim, od našega kmeta trdo prialuženim denarjem. Uatanovila ae je poaojilnica, važna narodna trdnjavica, ki naaim tržanom v oči peče, da je ;'oj, ker krepko in vapešno deluje kljubu vaen u. rovanju od njih atrani. Naš okoličau je apoz lal, kje najde pravega in odkritosrčnega prijatelja, ter ve tudi ceiiiti njega napore in verno ga podpira v v vsacem podjetji v alavo božjo ali v povzdigo veljave alpvenakega jezika. lz Šniarija pri J^lšah. (T a t v i n a, t i s kovine.) V uoii od 27. na 28. juuija zginila je pri našej okrajnej aodniji v večji piaarui neka večja avota dcnarja. Tata še dosedaj nimajo v peati. Nemarni lopov je tak, ki ae kaj takega predrzne, gotovo pa bi bil bolje naredil, ko bi bil Deniške tiskovine pobral, katerib. noče nikdar zmanjkati. More biti, da ae bi potem sodnijaka goapoda apomnila, da je ta soduija na slovenskih tleh in ai bi petem naročila po- trebnih alovenskib. tiakovin. Skrajni čas bi bil. Tukaj imamo tudi nekega goapoda, ki kriči nad ljudatvom, ako ima z njim opraviti, kakor da bi imel celi zverinjak divjih. živali izučiti. No, kaj bolj olikauega bi ai bili pa že Šmarij- čani zaalužili. Tako omiko ima labko vaak dni- nar, brez vaeli posebnih šol. Ubogo Ijudatvo! Absolutizma mencJa ne bomo včakali? Mogoče, da y kratkem nazuanim kakih izgledov, ako bo treba. Iz Trbovelj. (Popravek.) Oziraje na § 19 tiak. poatavefprosim, da aprejmite v prihodnjo številko Vašega liata popravek mene zadevajočega dopiaa, ki ae nahaja v atevilki od 25. junija t. 1. — Nij res, da niaem hotel podpisati nekega apričevala, podpiaanega od goap. župnika iz Trbovelj, ker je bilo slovenako in ker nimam alovenakega peeata. Da niaem podpiaal, vzrok bil je temu ta, da aem izpeljave v apričevalu kot neveljavne, nvbogega dijaka" pa ravno teh izpeljav neyrednega izpoznal.*) (Podpia nerazvozljiv,) župan.