Stev. 18. (PoStno tek. rates. - L C. ton la Posta). V Trstu, petek 2. maja 1924. Leto II. Izhaja Vlak petek opoldne. Naalov : Tr»t-Trieate Caaeila Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega lista MALI Stane i ena itevilka 20 stotink. Eno leto 8 lir leta 5 lir Čl \tt leta 3 lire Odg. ureumk Ivan ffervatin TEDNIK ZA NOVICE IN POU Hale novice Hall koledar. Petek, 2. maja : Atanazij — Sobota, 3. tnaja: Najdba sv. križa — Nedelja, 4. maja: Florijan (Cvetko) — Pondeljek, 5. maja : Irena — Torek, 6. maja: Pro-togen — Sreda, 7. piaja : Stanislav, škof — Četrtek, 8. maja : Viktor, vojak. Nov prelekt. Za novo ustanovljeno reško deželo je vlada imenovala prvega prefekta. Ime mu je Mihael Sorge in je bil doslej podprefekt beneške pokrajine. Snoparice. Veliki svet fašistovske stranke, ki je pred kratkim zboroval v Rimu, je poleg, drugih imenitnih reči sklenil tudi to, da se začno zbirati v fašistovske krožke tudi ženske zase. Če bodo nosile palice, ni povedano, najbrž bo zadostoval jezik. Kaj pravi Brkin ? Neki Brkin je dejal, da je vlada vse tako uredila, da bo postal naš narod ubog in nemmen. Za prvo skrbi z davki, za drugo pa s sedanjo šolo. V sedanji šoli. V neki kraški šoli je silil laški učitelj v Pepčka prvoletnika: Skrivi, skrivi«. Pepček je brž zlezel pod klop ,ter se skril. Učenik je bil hud, da ga ne sluša. Pepček pa: «Saj sem se skril«. Učenik je hotel, da bi pisal. Mussolinia. Na Siciliji bodo baje zgradili novo mesto, ki mu bodo dali ime po Mussoliniju. Sam Mussolini pojde v kratkem tjadol, da bo zraven za botra, ko bodd položili temeljni kamen. Odločno pismo. Evgen Chiesa je republikanski poslanec. Star je že 61 let, poslanec, je že 20 let. V Milanu ima trgovino z igračami. Med vojno je hitel na fronto. Ker pa je bil že star, so ga porabili za šoferja. Jq pa odločen republikanec. V republik. stranki ga imajo zelo radi. Najostrejšo borbo proti sedanji finančni politiki vodi v listu «Italietta». Te dni je priobčil pismo svojim volivcem, v katerem pravi: «Mi smo mnenja, da se vlade držijo z ljubeznijo delj časa kot s silo, delj časa s pametjo ko s palico, delj časa s pravico ko z zatiranjem. Mi imamo idejo, ki je silnejša kot vse sedanje vladne zveze. Mi smo v opoziciji ne samo proti vladi, ampak tudi proti ustavi. Naša ljubezen do svobode je neugasljiva in neugasljivo je naše nasprotstvo do sedanjega imperializma, ki ga naše ljudstvo že po naravi noče in ki ga po svoji finančni kapaciteti ne zmore«. Vojni minister odstopil. Naš vojni minister, general Diaz, je poslal Mussoliniju pismo in mu, javil, da pusti svoje mesto, češ da ni prav zdrav. Z Diazom je odstopil tudi podtajnik Bonardi. Najbrže ni bila samo bolezen kriva, ampak nesoglasje. Za novega vojnega ministra je imenovan Antonino di Cliorgio, dosedaj general armadnega zbora in državni poslanec. Za pametno modo. «Zveza družinskih očetov« v Milanu in «žensko tajništvo za javno varnost« sta osnovala s pomočjo nekterih od-, ličnih gospa posebno državno zvezo, ki bo skrbela zato, da se moda in modna ropotija ne bo protivila načelom dostojnosti in spodobnosti. Kaj takega Pi potrebno samo v Milanu. Grozna železniška nesreča Dne 23. aprila zgodila se je v Švici pri Belllnzoni, na znameniti šentgothardski progi, velika železniška nesreča, ki je zahtevala mnogo človeških žrtev. Tudi materialna škoda je ogromna. KAJ POROČA OČIVIDEC. O strašni nesreči na šentgothardski železnici pripoveduje neki očividec sledeče : V Bellinzoni, pred vsponom k gothardskemu predoru, so k milanskemu brzovlaku priklopili dve električni lokomotivi. Vlak se je pričel pomikati vedno hitreje in je že vozil s hitrostjo nad 60 km na uro. Bilo je ob 2 zjutraj; vsi potniki so spali. V polni temi je drdral napolrazsvetljeni brzovlak po progi, ki se polagoma dviga. Naenkrat sta se nasproti prikazali dve luči drugega vlaka, ki je z znatno hitrostjo vozil navzdoL Kratka razdalja je še ločila oba vlaka, ki sta na istem tiru vozila drug proti drugemu. Z obupnimi napori sta skušala strojevodji ustaviti lokomotivi, a bilo je že prepozno. Vlaka sta trčila z velikansko silo skupaj. Lokomotive so se prekucnile, vagoni razbili. Škoda ne bi bila tako velika in število žrtev ne tako visoko, če ne bi nastala nova nesreča. K milanskemu vlaku je bil priklopljen nemški vagon, ki je bil razsvetljen z acetilenskim plinom. Pli-novi kotli so se razbili in plin je začel goreti. Preživele v vagonu so v trenutku objeli plameni. Iz gorečega vagona so se čuli vzkliki, stokanje in obupni klici na pomoč. Ogenj pa je nadaljeval svoje grozovito delo. Žaloigre pa še ni bilo konec. Skoro istočasno je pričel goreti tudi italijanski vagon prvega in drugega razreda. Požar je trajal eno uro. Ko so konečno mogli pogasiti ogenj, so začeli iskati trupla. Največ žrtev je bilo v nemškem vagonu milanskega vlaka. Vsi potniki, ki so bili v tem vagonu, so popolnoma zgoreli. Zadnji vagoni vlaka k sreči niso bili poškodovan:’. Potniki teh vagonov so le lahko poškodovani. Tudi poštno osobje je ostale nepoškodovano. Identiteto nekaterih žrtev so mogli ugotoviti. Škoda znaša nad 4 milijone frankov. 30 MRTVIH, 50 TE2KORANJENIH. Listi poročajo, da so ugotovili v Bellinzoni 30 mrtvih in 50 težkoranjenih. Strašna nesreča je vzbudila . povsod splošno sočutje. BIVŠI NEMŠKI DRŽAVNI TAJNIK HELFERICH MRTEV. Ugotovljeno je, da je pri železniški nesreči pri Bellinzoni ponesrečil tudi nemški državni poslanec Helflerich. On in njegova mati sta mrtva. Izvolitev poslancev uradno proglašena. Dne 24. aprila se je sestala osrednja volivna komisija v Rimu. Pri razdelitvi poslanskih mest bodo prišle na račun tudi stranke, ki niso dosegle ta-kozvanega kvocienta, samo če ostane še kak poslanec za oddati. Glede naše lipe ostane tedaj pri tam, kar so že poprej razglasili: za lipo bosta poslanca dva: Besednjak in Wilfan. Potopljen parnik. Italijanski parnik «Urania» se je potopil 20 milj od francoskega .obrežja na atlantskem morju. Moštvo je bilo rešeno in vkrcano na neko švedsko ladijo. Za Tripolitance in Afrikance. Rimska vlada je izdala odlok glede ureditve šol v tistih deželah Afrike, ki so pod Italijo. Dekret je bil objavljan v uradnem listu 22. aprila. V Tripoli-taniji se ustanovijo ljudske in’ strokovne šole in sicer laške in posebe arabske. Arabske šole so za ljudstvo arabskega jezika. V arabskih šolah bo pouk arabski, le par ur je določenih za pouk laščine. Učitelji in šolski nadzorniki bodo Arabci. Tako je v Afriki, pri nas je drugače. Hindenburg bolan. Slavni nemški general Hindenburg je nevarno bolan. Doktorji sicer ne morejo dognati kake posebne bolezni, vendar njegove moči hitro pojemajo. Mož je pač zelo star in težko da bi še kdaj vodil vojsko, čeprav so se Nemci veliko nanj zanašali. Kako smo volili ? V Števerjanu pri Gorici so vsi pristaši slov. narodno-napredne stranke — z eno samo izjemo — glasovali za snop. Ali se je zajedel ali ne. Med teto «Edinostjo» in stricem ((Slovenskim Narodom je nastal prepirček. Stric trdi, da se je fašizem zajedel v naš narod, teta to taji. Stric ima prav. Kdor prečita današnji članek o oderuhih, bo takoj spoznal, da je to res. Bo pa tudi spoznal vzroke, zakaj se je in se bo še bolj zajedel. Izseljevanje. V RUSIJO je potovanje prosto. Laška oblastva ne delajo nič ovir. Splošno načelo glede na izseljevanje v Rusijo je ; ne se seliti, ako nimaš zagotovljenega dela po sorodnikih ali znancih. Zelo nevarno je, da bi kdo šel delo šele iskat. Tako poroča vladni izseljeniški urad v Trstu. (Ispettorato Emigrazione, via Cassa di Risparmio). V ZDRUŽENE DRŽAVE. Informirali smo se na pristojnem mestu. Prosilcev bo okrog 400.000. Izseliti se bo smelo nekaj nad 4000 oseb, torej od vsakih sto eden. Na Primorsko pride približno 1 oseba na dve občini. Sredi junija odide prVi parnik, a izseljeniški glavni komisarijat še ni dal nobenih pojasnil. Pričakujejo pa se dan na dan: pogoji za izselitev, dokumenti, ki se morajo priložiti prošnjam itd. Ni še odločeno, ali bodo morali ponoviti prošnjo tudi tisti, ki so jo že lani predložili ali ne. Škoti za avtonomijo. S&verni kos Anglije je Škotsko. Dasi so pod angleško vlado razmeroma veliko boljše razmere kakor drugod po Evropi, vendar tudi Škoti zahtevajo več svobode, da s,e bodo vsaj v nekaterih rečeh sami vladali. Zahtevajo neodvisen škotski parlament, ki bo lahko delal veljavne postave, z drugo besedo bi se reklo: zahtevajo zakonodajno avtonomijo. In če je to v Angliji potrebno, koliko bolj drugod. Na zdar in eja ! Deset bivših sokolov v Črničah je prestopilo k fašistom. Dejali so: »Saj menjamo samo barvo. Prej smo nosilf rdečo srajco. Zdaj bomo pa črno«. Prej so vpili «‘na zdar« in «zdravo», zdaj pa vpijejo «eja». Javna bitja, županstva, cerkvene uprave itd., imajo do 30. junija 192L čas, da vložijo zadnje dokumente za vojno odškodnino. Ne gre za vložitev novih prošenj, ampak le za priložitev dokumentov, ki niso bili ob času dodani prošnji. d— MIHEC II NI «JAKE€ Si čital, kaj Mali List Kjjlljrn, o oderuhih pove1, MIFICU. c še se take reči med nami gode. Ne bodo se dolgo. Ljudstvo odpira oči — ■ o takim možicom pri nas so že časi prešli. JAKEC Nemci in Slovani v Italiji. Slovani smo dobili pri volitvah 29.847 glasov, Nemci pa 32.644 glasov. Slovanov je nad pol milijona, Nemcev 216 tisoč. Nemci imajo politično organizacijo, ki je demokratična, naša pa je žal kapitalistična. Nemci imajo 4 dnevnike, Slovani imamo V dnevnika in še tega si drži dvojica v oblasti in ne pripusti najbolj delavnih ljudi zraven. Nemški dnevniki so skupni, naš V dnevnik je v diktaturi dveh oseb. Nemci imajo Narodni svet, Slovani ga nimamo. Nemci imajo skupno narodno vodstvo, pri nas ima vodstvo vfeaka stranka, skupnega pa ni. Toliko časa ga ne bomo imeli, dokler ne poneha diktatura dvojice. Nemci imajo demokratično vodstvo, brez prvobo-riteljev; pri nas pa imamo prvobori-telje, zato pa smo brez resničnega narodnega vodstva. Pomoč: streti je treba diktaturo in ustanoviti Narodni svet. Narodni svet bo demokratično vodstvo; seveda potem prenehajo (kakor pri Nemcih prvoboriteljstva. To pa nekaterim ni všeč. Pri Nemcih je vse narod, pri nas oseba. Red vspostavljen. V Covo pri Bergamu se je kaplan don Cornelio ravno pripravljal, da pojde previdet, bolnika. Pri njem sta se mudila dva mladeniča, člana katoliških organizacij. Kar vdere v sobo z revolverjem v roki «neznani mladenič« in ukaže onima dvema iti ven, duhovni-niku pa nastavil revolver in tirja od njega račun, zakaj da je nasproten fašistom. Ta ga prosi, naj ne vpije, da se ne bi prestrašili njegovi stariši, ki so se nahajali v bližnji sobi. Oni pa razbije luč in udari z revolverjem kaplana po glavi, da se mu kri ulije in pade na tla. Tačas pa odzunaj drugi «neznani mladeniči« delijo udarce vsem, ki jim. pridejo pod roke. Tako je vlada naredila red. Kam zdaj ? Poročali smo že, kako je Amerika znižala število priseljencev zlasti za Italijo. Vse prizadevanje italijanske vlade je bilo zaman. Snopa se pa tam tudi nič ne boje. Zdaj si bo morala italijanska vlada umišljati, kam pošiljati svoje ljudi, ki jih je na stotisoče preveč doma. Nemožnost izseljevanja povzroča med ljudstvom globoko nezadovoljnost. Tega se vlada boji. Zato študirajo na komisariatu za izseljevanje, kako bi v večji meri navmili tok ljudstva proti južni Ameriki. Pa tudi Francozom se bo treba prikloniti, da bi dali večjemu številu Italijanov prostora v francoskih deželah severne Afrike (v Tuniziji in Alžiriji). Ruska beseda. V petrograjskem sovjetu j© imel 2i-novjev govor o položaju v Evropi. Dejal je, da glede Besarabije ne pride do vojske, pač pa, da dela čas v prilog Rusije. Doživeli bomo čas, ko bo v Besarabiji zboroval kongres sovjetov. Glede Nemčije in Francoske je Žinovjev dejal: Volitve v teh dveh državkdi ne bodo razčistile razmerja med ubogimi in bogatimi, zakaj to raz"merje se bo razčistilo na barikadah v vsaki državi zase. Vendar pa volitve ne bodo brez pomena. Žinovjev upa, da bodo dobili komunisti na Francoskem 1 milijon, v Nemčiji pa tri do štiri milijone glasov. Glede pogajanj z Angleško je rekel: »Pogajanja bodo imela uspeh, ako bo pogodba koristna za obe državi. Na vsak način Rusija ne bo nikdar plačala dolgov carjeve vlade. Ako ne pride do sporazuma, bodo ,Rusi mirno odpotovali, kakor so mirno prišli. Ruska vlada je trdnejša kakor angleška«. Kako se fašizem priporoča. Pred nedavnim časom je bil izgnan iz Italije po vladnem odloku rimski dopisnik angleškega lista «Daily Herald« zato, ker je pisal za ta list poročila, v katerih je kritiziral delovanje vlade in fašizma. Ker je doma iz Malte, ki je angleška so ga spodili iz Italije. Vseučiliški profesor Viljem Salvadori iz Florence je tudi napisal v angleškem časopisu «The New Stateman« 1. marca t. 1. članek «Fašizem in volitve«. Uredništvo je bilo posvarjeno, da je profesor v nevarnosti, ako bo pod člankom njegov podpis. On je pa vendar hotel biti podpisan. Fašisti so ga poklicali k sebi in ga začeli nabijati po glavi, da je bil ves krvav. Dva policaja sta to gledala in se jima je lepo zdelo. Šele neki oficir je moža rešil hujšega. V Rimu in v Trstu. Snoparji so šli na volišče brez programa. Na splošno so izjavljali: «Kar bo sklenil naš voditelj Mussolini, to je dobro, je resnično«. Enako mišljenje hočejo pri nas Slovencih vpeljati nekateri gospodje. Mi smo odločni zagovorniki demokracije. Mari smo vsi teleta? Vsi hočemo imeti besedo, sklep pritiče ne eni osebi, ampak zboru vseh, ki po pretehtanju glasujejo in odločujejo. Italija in Češka. Listi poročajo, da pojde češki vnanji minister Beneš sredi tega meseca v Rim na potovanje, ter da se tam sestane z Mussolinijem. V zvezi s tem s" govorice, da se bo sklenila zveza med Italijo in Češko republiko. Če je to res ali ne, bomo videli. Zgodovina podeželskih oderuhov Krvosesi naSega ljudstva Zanimiva je ta zgodovina, pa tudi poučna. Oderuštvo se je začelo po kmetski odvezi. Prej se posestva niso menjala, grof je gospodaril nad zemljo in kmetom. Posestva se niso smela ne manjšati ne večati; dolgovi se niso smeli delati. Grof je dovoljeval le izjeme. Prišla je kmečka odveza. Kmet se je odkupil in postal gospodar na svoji zeimlji. Začetek odeiuštva. Po večini so bili krčmarji očetje oderuštva. Kako je do tega prišlo? Kmetje so imeli zemljo, hišo. orodje, denarja nič. Prišle so slabe letine. Kmet je potreboval denarja. Kam se obrniti? Tedaj še ni bilo posojilnic, ker smo bili v polnem cvetu kapitalističnega liberalizma. Edina oseba, ki je imela kaj pod palcem. 1? bil krčmar. Ta je posodil kmetu 5. 10, 30 goldinarjev. Glede obresti ni bilo ne pogodbe ne meje. Krčmar je računal o-bresti po svoji volji. Kmet. ki je nujno rabil denar, ga je moral vzeti pod pogoji, ki mu jih je narekoval upnik. Tu ni bilo ugovora. Ali tako, ali ne dobiš denarja. Na štiri načine se je o-čitovalo oderuštvo na deželi. «čez štiri tedne plačilo!» To je bil prvi način. Kmet je rabil pet goldinarjev. Upnik -mu je rekel: «Cez štiri tedne imi vrneš deset goldinarjev; če ne, ti vzamem ta kos grunta, ali ta rep iz hleva«. Potekel je prvi, drugi, tretji in četrti teden. Ce je kmet vrnil pet posojenih goldinarjev in pet goldinarjev obresti, je bilo prav. drugače) se je brez' usmiljenja izpolnila obljuba gospoda upnika. Povečini pa kmetje niso mogli držati svojih obvez in tako izgubivali svojo zemljo. Pretepanje pri žalni slovesnosti. Komunisti napadli udeležence. V Berlinu se je vršila žalna slovesnost za pokojnikom Helfferichom, ki se je ponesrečil v Švici. Slovesnost se je razvila v pretep. Kakih 6000 komunistov je zaprto oe-sto k slavnostnemu prostoru, tako da nacionalisti niso mogli naprej. Zato so se močno spopadli in je bilo ranjenih kakih 40 oseb. Tudi po končani slovesnosti so se klofutali in brcali in je bilo spet več ranjenih. En ranjenec je v smrtni nevarnosti. Pa reci, da svet ni zmešan! Hudičevi žarki ? Evropsko časopisje se. v zadnjem času veliko peča z neko novo iznajdbo, katero je baje iztuhtal angleški inženir Mattbe.ws. On se hvali, da je iznašel neke vidne žarke, s katerimi bo lahko v daljavo zažigal eksplozivnem 6novi, ubijal živa bitja itd. Moč bi i-meli ti žarki od električnega toka. Inženir sam jim je dal ime »hudičevi žarki«. Če bi imeli služiti za vojno in ubijanje, potem je to primerno ime. Ali je pa mož res kaj takega iznašel, ali se samo hvali, tega pa ne moremo še presojati. Nekateri učenjaki zmajejo z glavami in hočejo poprej videti. Drugi pa so mnenja, da je na svetu marsikaj mogočega. «Kar hočeš, ti dam; boš žo plačal«. To je bila druga beseda .kmečkih oderuhov. Obresti so bile. visoke: 50, 100, 150. 200 od sto; na mesec, na šest, na dvanajst mesecev. Krnet, ni odločeval; on je le prosil in prosil ponižno.* Ko je prišel Čas vračanja, pa kmet ni zmogel, je čul dobrohotne besede: «Ti dam še pet, še deset, še sto; boš že vrnil, kadar boš mogel«. In če je prišla toča na polje, nesreča v hlev, bolezen v hišo. tedaj kmet ni mogel niti misliti na vračanje. In dolg je rastel, dokler ni zapel boben: «.Ianežev grunt so danes prodali«. «Le pij, boš dolg odplačal«. Kmet je imel več desetakov dolga. V nedeljo popoldne po večerpicah je vse vrelo v krčmo. «Naj mi dajo en polič«, tako je vprašal kmet. Nato je hotel domov. Pa mu j© dejal upnik krčmar:- »Peter, imaš 50 goldinarjev dolga. Pij še, pij; do sv. Martina se dolga rešiš«. In prihajal je polič za poličem. In upnik se je veselil, ko je videl kmeta pijanega: »Posojilo 25 goldinarjev, obresti 25. Pri vinu imam tudi lep dobiček«. In ko so bili dolžniki že veseli, sam Bog ve, koliko vode je steklo na račun vina... «Pridi delat. V torek orjemo !» In če je znašal dolg 25, obresti 25, a je kmet zapil žei za 60 in 70, tedaj je pristopil upnik in rekel: »Francelj, za 20 goldinarjev si stopil čez mero. Kar je čez, boš odplačal z delom. V torek mi boš njivo zoral«. Kapitalistični liberalizem. To je verna povest oderuštva na deželi. Nesrečni kapitalistični liberalizem je vpeljal svobodo, da vsakdo dela, kar hoče: svoboda, da se grunt zapravi, svoboda, da se odira, svoboda, da ae zemljišča delijo. Kmetij.e, ki so stale po petsto let, so šle na kose; dolinice s štirimi leliami so se delile. Kmetje so postali bajtarji; kdor se ni izselil v tujino, j© postal breme rodne grude. Tako je bila naša dežela skozi pol stoletja v robstvu domačih o-deruhov. Rajfajznovke in oderuštvo. Šele ko so začele prodirati socialne ideje v narod, se je jelo rušiti oderuštvo. Pravo odrešenje pa je prinesel šele pokojni Krek. Ustanovile so se posojilnice rajfajznovke. Kmet, ki je i-mel kaj, denarja, ga je dal v raj-fajznovko; kdor je potreboval denarja, ga je dobil. Ne več 100. ne, 50, ne 30, ne 20, ampak 5 ali 6 od sto so plačevali kmetje. Obresti niso več zapadale čez 1 ali 2 meseca, ampak v dobi, ki so jo kmetje sami določevali na občnih zborih. Za odplačevanje ni bilo treba ne robotati. ne piti. To je bil sad krščanskega socializma, ki je začel na vsej črti boj proti oderuštvu, ki je bilo naravni izraz kapitalističnega liberalizma. Opisani oderuhi so izumrli pred nekaj leti. Najstarejši še živijo, škodovali so pa našemu ljudstvu nele v gospodarskem, ampak tudi v kulturnem, moralnem in narodnem oziru. O tem bodo govorili nadaljni članki. Danes živijo njih potomci. Pred svetovno vojno so bili ti potomci stebri narodno-napredne stranke, danes cincajo med edinja-štvom in fašizmom: k edinjaštvu se nagibljejo, v kolikor ne bi radi izgubili vsega zaupanja med domačim ljudstvom. snoparjem pa se prilizujejo, v kolikor to kaže njih interes. Kajti njih ideal ni bil nikdar narod, ampak vselej denar. Virgilij Šček. Proč s strankarstvom. V -letu 1921 je pisal Virgilij Šček: «Proč s strankarstvom! Naš narod se je zavedel resnice, da obstoja on po o-gromni večini iz kmetičev, delavcev in malih obrtnikov. Čemu torej cepitev? Kar je dobrovoljnih izobražencev, naj se pridružijo masi ljudstva in ne oziraje se na malo število kapitalistov, naj se vodi demokratična politika v narodni, socialni in gospodarski blagor ljudstva.« Cepitev, katero so neki mladini že takrat nameravali, je bila preprečena. Zdaj pa zopet glave dvigajo in so si ustanovili poseben časopis za delati zgago. Oni ne marajo demokratične politike za narodni, socialni in gospodarski blagor ljudstva, ampak hočejo obdržati v svojih rokah neomejeno o-hlast, ker mislijo, da imajo patent za narodno vodstvo še iz dobe Marije Terezije. Pravijo, da so napredni, pa so tako starokopitni, da sami ne vedo, kako. Narod pa ve in sodi. Radiča preganjajo. Hrvaški voditelj Stepan Radič nima nikjer miru. Ko so mu postala tla prevroča na Hrvaškem, bežal je na Angleško. Tam je iskal prijateljev za svojo stvar in zabavljal na srbskp vlado. Vlada pa je znala najti način, kako ga spraviti z angleškega proč in res je Radič zapustil London ter se zatekel na Dunaj. Radič na Dunaju. Ker je Dunaj bliže, hodili so hrvaški politiki večkrat k Radičui po nasvete. On je pristal slednjič na to, da se vsi hrvaški poslanci podajo v državni zbor v Belgrad in tam pomagajo strmoglaviti vlado Nikole Pašiča. Na Dunaju se ja tudi pripravljalo veliko zborovanje narodnih manjšin, na tem zborovanju pa bi imel veliko besedo zopet Radič v imenu Hrvatov. Staremu Pašiču je bilo vse to neljubo in' se je obrnil do avstrijske vlade s pozivom, naj Stepana Radiča zapodi proč iz Avstrije, češ da on izpodkopava jugoslovansko državo. Kaj pravi Radič. Avstrijska vlada je res Radiču sveto- ' vala, naj se izgubi z Dunaja. Radič pa izjavlja, da n© gre kar tako. Njegov boj ne velja jugoslovanski državi, temveč le Pašiču in velikosrbskemu nacionalizmu. On hoče sedanjo vlado strmoglaviti in jo bo tudi, je pa že dostikrat pojasnil in še izjavlja, da ne misli na kako revolucijo. Bežati noče. Radič je vzel nasvet avstrijske vlade naznanje, obenem pa dejal, da ga ne izvrši, ker so ga njegovi Hrvatje, prosili, naj ostane v bližini, da se zamorejo večkrat posvetovati. Zato ne bo zapustil avstrijskih tal prostovoljno, raje bo čakal, ako že tako daleč pride, da mu avstrijska vlada pošlje gotovo povelje in ga s silo izžene. Za organizacijo zatiranih. Položaj narodnih manjšin. V skoro vseh državah Evrope je narodnim manjšinam težko. Ena država jih zatira manj, druga huje, tretja jih davi. Na vsak način pa imajo vse narodne manjšine na svetu težko stališče. Zato imajo tudi neke skupne, koristi in bi jim kazalo, da se vežejo med seboj za skupno obrambo proti nasilnosti vladajočih narodbv. Organizacija. Dozdaj se je vsaka manjšina borila in zvijala, kakor je pač mogla, ne da bi jemala ozir na sotrpine po drugih državah. Izkušnja zadnjih let pa je prepričala voditelje manjšin, da taka politika ne velja. Manjšine iz vseh evropskih držav se morajo združiti v boj po gotovem načrtu. Načrt. Nemški politik dr. Camillo Moro-cutti je izdelal načrt za organizacijo vseh narodnih manjšin ter povabil zastopnike raznih manjšin, naj se izjavijo, kako se jim načrt dopade. Evropsko vprašanje. Morocutti pravi: «Današnje vlade nastopajo proti malim narodom še bolj nasilno kakor pred vojno. Vprašanje manjšin je evropska javna zadeva, ki se bo dala rešiti le v duhu mednarodnega sporazuma in s složnim nastopom vseh malih narodov. Zaščita narodnih manjšin ni le stvar notranje politike, ampak ima velik vnanjepoli-tičen pomen.« Proti krivemu nacionalizmu. Morocutti nadaljuje: «Mi smo prepričani in z nami so istega mnenja vodilni politiki in miselci vseh dežela, da ideja izključnega, (t. j. zatiralnega) nacionalizma, ne bo vladala v Evropi več ko deset let. Manjšinski narodi se torej ne smejo pognati v smrtno borbo razgretega nacionalizma, ampak se morajo postaviti na trdna tla sporazuma med narodi! S tem ne bodo svoje narodnosti žrtvovali, le utrdili jo bodo in jo dvignili na višjo stopnjo«. DELAVSKI VESTNIK. Usoda invalidov in vdov. V Istri sami je več kot 5000 vojnih invalidov io vdov, ki imajo pravico do penzije, n» njihove prošnje pa ohlastnije sploh n® dajo odgovora, tako da reveži naprej životarijo med upom in strahom. F»' šistovska «Azione», dnevnik, ki izhaj*- v Poli, piše o tem : «Ti invalidi, katerih je največ po notranji Istri, in ki so povečini Slovani, se brez dvoma ne bodo navduševali ‘državno vlado, ker se ona ne briga z»' nje. To reč prav lahko izrabljajo nasprotniki fašizma in tega ne smemo dopuščati. Treba tedaj hitro na delo, d* ti nesrečniki ne ostanejo še nadalje v ■tako žalostnem položaju«. Tako je pisal fašistovski list. Ostalo pa je vse postarem. Denar je denar, s| mislijo pri vladi : invalidi gor, faši9tl dol, mi denarja ne damo, pa konec b*' sedi." Ktnetijska in vrtnarska zadruga Prejeli srao: Ugled, uredništvo «Malega lista!» Prosim Vas, da v Vašem cenjenem listu objavite sledeči popravek o občnem zboru Kmetijske zadruge v likvidaciji v Trstu, z dne 13. aprila. Z ozirom na poročilo v listih poslal sem dr. Dionizu Godinu sledeče: Veleč. gosp. doktor! Z ozirom na objavo občnega zbora kmetijske zadruge z dne 13. aprila sem ugotovil, da poročila v časopisih niso ‘točna, iz sledečih‘razlogov: 1. Bilanca izgub znaša po Vašem poročilu na občnem zboru L. 130.000, in ne kakor časopisi 'javljajo L. 98.617.69. dstituto nazionale« ima za tirjati sam od zadruge po Vašem poročilu L. 110.000, kje je pa še Tržaška hranilnica in Zadružna zveza v Gorici. Za kaj ne poročate stvari tako kot je v resnici, brez olepšavanja — ? 2. Vsi predlogi sprejeti —, tako pra-Ti poročilo v listih! Dovolim si opozoriti gosp. doktor na § 28 zadr. pravil, ki pravi, da je •občni zbor sklepčen le, — če za predloge glasuje % vseh navzočih članov. Kje in kako se je glasovanje vršilo? Kdo je za predloge glasoval — ? Sem odločno proti pretvarjanju resnice, in zahtevam v imenu 227 članov podružnic iz Gorenje Branice, Štjaka in Štanjela, da se gori navedeno poročilo uveljavi, in semi isto, če bo potrebno z vsemi sredstvi pripravljen u-vel javiti. 3. G. polonič je predlagal odbor iz 3 članov, ki ima namen ugotoviti krivce in imovino istih, ter postopno eno za drugim tudi tirjati od članov po L. 72; a tudi za ta predlog ni bilo glasovanja. V «Edinosti« z dne 20. t. m. čitam Vaš <(Poziv# na vse člane, da vplačajo v vaše roke znesek L. 72.— v izogib nepotrebnih stroškov v 14 dneh. Kje je torej tudi to v skladiu s pod 3. predloženim predlogom? 4. Dovolim si še opozoriti Vas g. doktor, da je postavka L. 72.—, kateri znesek bi člani morali vplačati v kritje izgube, naravnost pretirana. Kako je mogoče, da bi za L. 130.000 morali plačati L. 360.000, kje za božjo voljo bi se našel človek, ki bi mogel na to pristati? H koncu, javljam še, da sem sklical 21. t. m. sestanek zastopnikov po-druž. km. zad. iz Štjaka, Štanjela in Gor. Branice, in so se tega sestanka tudi udeležili vsi načelniki gori označenih podružnic in so sestavili sledečo izjavo: Podpisani zastopniki podružnic iz Štjaka, Štanjela in Gor. Branice, dvigamo protest, proti temu, da se hoče poprej od članov iztirjati po L. 72.—, kot pa od krivcev, ki bi edini morali kriti izgubo. Plačajo naj tisti, ki so z zadrugo obogateli na račun našega revnega ljudstva. Pijavke, ki so polom povzročile, naj bi ne bile kaznovane!? Nadalje se zastopniki gorioznačenih zadrug prav iskreno zahvaljujemo g. «nadzornikom», ki so s svojim znanjem in delavnostjo pripravili zadrugo na mrtvaški oder, ki so pomagali, da si uboge kmečke «pare» pomagajo in se rešijo svojih «polnih» mošnjičkov. V Štanjelu, 21. aprila 1924. Josip Trampuš, Ivan Funa, peter Gaspari. Prosim g. doktor, da moje poročilo vzamete naznanje in se po možnosti po njem tudi ravnate. Z odličnim spoštovanjem Josip Trampuš. Poučno potovanje Prirede češki kmetovalci po Italiji v tem mesecu. Obiskali bodo razne kraje po severni Italiji, da bodo ogledali, kako se ondot, zemlja obdeluje in izboljšuje. Kdaj bodo pa slovenski kmetje šli kaj takega pogledat? Za porutninarje. Dobra pica za kokoši so koprive. Koprive vsebujejo razmeroma veliko redilnih snovi. Ako se kokošim dajo v hrano, potem kokoši pridno nesejo. Tudi p išče tam dobro dejo. Piščetom se -dajo sveže, nekoliko vele, zrezane v drugo hrano. Za zimo se koprive nasu-še, posušene se zdrobe v prah. prevrejo in zmešajo med moko ali o-trobe. Zlasti za žimo se izplača shraniti suhe koprive, ker pozimi kokoši ne najdejo zelenja v naravi. Kdor misli sušiti koprive za ta namen, stori bolje, da jih posuši v senci. Kmetje vedo, da je tudi drevesno listje (frodel), v senci posušeno, dosti lepše in izgleda skoraj kakor zeleno. Strokovnjak' celo nasvetujejo, pridelovati koprive na posebnih lehah kakor druge koristne rastline. Sicer pa se same ponujajo za vsakim plotom. Davčni vijak pritiska. Glasilo tirolskih nemških kmetov piše članek, ki je važen tudi za naše kmečke razmere. Nekatere davčne a-gencije delajo davčne napovedi za leta 1920. do 1923. ob največjem ogorčenju ljudstva. Vse. kar je živega, vabijo na agencijo in tam «izračunajo» tudi najbolj revnemu kmetiču tak dohodek, ki bi bil zelo razveseljiv, če bi bil resničen. To delo vršijo uradniki, taki u-radniki. ki nimajo pojma o kmečkem gospodarstvu. Nič ne vpoštevajo stroškov. ki jih je imel kmet pri hiši, pri orodju pri vozovih. Nič ne vpoštevajo silnega padca cen od leta 1920. na 1921., ko je padla cena mlečne krave od 5000 na 2500 lir, ko so v strašni suši in pomanjkanju krme prodajali živino. Še leta 1923. v poletju je vlada izrekla, da znaša dohodek pri kravi 225 lir, zdaj pa cenijo ti uradniki dohodek od krave na 700 ali 800 lir. Ali nas hočejo udušiti? Sadite drevje za les. V Italiji vlada pomanjkanje vsakovrstnega lesa. V zadnji dobi se rabi zelo mnogo trdega lesa za riamene vojne uprave. Zato je ministerstvo za narodno gospodarstvo razposlalo vsem višjimi gozdarskim uradom okrožnico, v kateri priporoča, naj z vsemi sredstvi pospešujejo sajenje nekaterih vrst trdega lesa, kakor so hrast in cer, oreh, javor, jesen itd. Kmetje, ki imate voljo nasaditi takega drevja, obrnite se do bližnjega gozdarskega upravitelja za pojasnila. Konserve se izdelujejo po Italiji v 400 tovarnah, ki so združene v posebno zvezo. Na občnem zboru te zveze so naračunali, da se izdela letno okoli 4 milijone kvintalov paradižnikove konserve. Vse to ge prodaja v največji meri v druge države in donaša stotine milijonov. Uspešno sredstvo proti goveji kugi na gobcih in na parkljih: zmešaj liter octa in kilogram soli. S to mešanico omakaj živini sluznice zunaj in znotraj. Za parklje se rabi kopelj, v kateri si razmočil nekaj modre galice (vitriola). Na 10 litrov vode se doda pol kilograma modre galice. V Italiji so nekateri delali te poskuse in so z uspehi zelo zadovoljni. Francoski frank. Na newčorški borzi se ej frank zelo dvignil v vrednosti in je bil dosežen kurz za 100 frankov 6.80 dolarjev. Pričakuje se še nadalnje naraščanje franka. Tudi bilanca francoske zunanje trgovine v prvih treh mesecih je aktivna za 747 milijonov frankov. Vendar se pojavljajo v francoskih gospodarskih krogih glasovi, ki so boje, da ne bi s prehitrim porastom franka nastopila kriza v francoski, predvsem eksportni industriji. Odkritje novih železnih rudnikov v Rusiji. V nekdanji guberniji Tula so odkrili dve veliki žili železne rude, iz česar sklepajo, da je novo železno polje mnogo obsežnejše in izdatnejše, kakor doslej največje železno polje, rudnik Cu-runa na Švedskem. Nezaslišano. V Sv. Križu na Vipav-seskem je prodal neki kmet pet hektov vina po 80 lir in pri tem je on sam plačal davek 20 lir. Ko bi bil znal lani tisti kmet, da bo dal letos vino po GO, ali bi bil trte porezal ? Neka Irancoska družba je dala po Vipavskem nabiti lepake, na katerih sporoča, da bo sredi majnika nakupila vse vino po 1.20 lir za h ek to. -:o:- Po čem je lira? Dne 30. aprila si dal ali dobil: *a 100 dinarjev — 27.65 L. la 100 e. kron — 65.75 L. za 100 fr. frankav 140.— L. 5. Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodala na debelo in drobno. - Postrežba na dom. - Cene zmerne. Piazza Ober-dan št. 3 (Hotel Oiropa) tei. 44-zi Knjigarna in papirnica J. ŠTOKA-TRST Via Milano 37 se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom. — Lastna knjigoveznica. — Založba Ve deža, Kleinmayerjeve ital.-slo*, slovnice, slov.-italijanskega in ital.-sloven« skega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slov. knjige. MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vsa kraj«. Po agodnih cenah. Tvordka Gastone PODLISTEK Zgodovinske drobtine Iz Ajdovščine. Baron Valvazor je pisal 1689. o Ajdovščini tole : «Ta kraj se imenuje Ajdovščina od starih ajdov ali poganov. Na tem mestu je bilo baje veliko mesto, ki ga deli ■voda «Ivobel» ali Hubelj. Še danes kažejo sedem velikih stolpov, ki so ostanek starega mesta. Poznajo pa se ge sledovi šestnajstih stolpov, ki jih je Atila porušil. Ajdovščina leži 9 milj od Ljubljane in 3 milje od Gorice. Leta 1644. je dala dežela kranjska zgraditi Namenit most Cez Hubelj. Rimski pisariji za časa Kristusa imenujejo to mesto «Okra». Težave kmečkega stanu. Kmetove skrbi. Kmetov stan najtežji stan, skrb in delo dan na dan. Ubija se in trudi, da se v jamo zgrudi. Od zore do mraka težava ga Čaka. Od mraka do zore prav spati ne more. Denarja ni. Žena ga pikaj sila velika : zdaj moke, zdaj soli v predalu ni. Obuti nima Tine kaj in Milka kaj obleci. Ti vedno daj in daj, vsem ni mogoCe ustreči. Ko, pridejo doklade, kje kmet naj jemlje, da ne krade ? Plačaj I Ce ne plačaš, reva, pa kravica iz hleva. Prodati ni že kaj in vendar daj in daj. Če toča udari. Žito na polju zori, siv oblak pridrvi: toča se vsuje z neb&, klas mu in lat pokonci. Gospod advokat. Brez dela, skrbi gospoda živi. Odvetnik, notar si kuje denar. Pero si pomčci in lira priskdči. Pravde ni konec, poln mu je lonec; kmetu pa kazen, lepa prikazen. Bolezen ▼ hiiL Zdravnik potiplje žilo, stotak za plačilo. Če pa kaj zapiše, velja pol hiše. (Zapisal pesnik Josip StritarV Kal nam x dežele pišejo POSTOJNA. Dragi Mali list! Kakor si nam ti naš prijatelj, tako smo ti mi tvoji zvesti čitatelji. Komaj čakam petka, da te dobim zvečer v roke. Tedaj ta ne izpustim, dokler te ne prečitam od prve pa do zadnje; vrste. Ti se ne spuščaš v nerazumljive razprave, ampak poveš to, kar zanima naše kmečko ljudstvo. Ti si edini zagovornik pravic «nižjega« ljudstva in njegov u-čitelj v težkih dneh, katere nam je nakopala kapitalistična svetovna politika. Povem ti, da mnogim, tu ne bo obstanka in da mislimo na Rusijo, ki ne gre iz spomina tistim, kateri jo poznajo iz časa svetovne vojne. Ne bojimo se spora med Rusijo in Rumuni-jo, prav nič se ne bojimo. Ako tam poči strel, se bo razlegalo po vsej Evropi. Nič dobrega ne pričakujemo na svetu, dokler vlada svet sedanja politika. (m. b.). S KOZINE nam poročajo, da je načelnik ondotne postaje g. Anton Marini odlikovan z redom italijanske krone. G. Marini biva na Kozini že pet let in si je pridobil spoštovanje vseh domačinov, ker je možat, odkritosrčen in pravi-coljuben. S temi lastnostmi se prijetno razlikuje od mnogih tod živečih rojakov. Naj bi tudji kot vitez ostal zvest načelom, ki mu delajo vso čast. PREDGRI2E. Odkar smo dobili Mali list, smo ga silno veseli, ker nam prinese vsak petek toliko novic. Zlasti nam ugaja, ker je čisto naraven in prav nič političen. Po dolgi in hudi zimi upamo, da se bo pomlad ustalila. Saj simo je bili Uidi krvavo potrebni. SKRB ZA IZOBRAZBO. Iz Mačico! j, občina Dolina pri Trstu, ram pišejo, da je šolsko poslopje že lil mesece pripravljeno in čaka učitelja. Otroci so odslovljeni od prejšnje šole in so brez poduka. Občinski komisar se sicer trudi in piše na vse strani, da ,se pospeši otvoritev šole, pa najde le gluha ušesa. Toliko stroškov je radi,, šole in dobička ni še nikakega. Naj se vendar zganejo tisti, ki morajo skrbeti za izobrazbo in prosveto. STUDENO. Na Velikonočni pondeljek se je prvič vršil cerkveni shod na Planinski cori, na stari božji poti, od strani naše župnije. Kakor znano, je do letos spadala pod župnijo Planina v Jugoslaviji. Vsled novega rimskega odloka je pa letos prišla pod Studeno. — Krasen solnčnat pomladanski dan je privabil veliko število ljudstva — posebno mladine — od blizu in daleč, od to in onostran meje' na Goro k Mariji. Ta ne pozna meje in se ne ustraši nobene straže. Ona kot vrhovna Kraljica vabi . in sprejema vse; vsieimi deli tolažbo in moč v boju za časni in večni obstanek, naj bo kdo iz te ali druge države. Drugi shod bo na Binkoštni pondeljek, za katerega se’ obeta še večja slavnost. Velikonočni teden se nam je večkrat priporočal red in dostojno obnašanje pri procesiji. Nismo sicer vedeli, kaj bi to pomenilo, do velike sobote. Ta dan nas je pa naravnost presenetili Vzoren redi Naprej šolska mladina pod vodstvom delavnega voditelja. Potem razne družbe. To je sicer staro! A vsakemu je v oči padla častna straža fantov pred in za Najsvetejšim o-krog 100 po številu. Bili so to oni fantje, ki so s® druga leta skrivali po raznih kotih in le. od daleč gledali, ali pa se brezbrižno pomešali med druge*. Letos pa so pokazali odločen fantovski nastop. To je bilo za nas nekaj novega, nepričakovanega, a obenem nekaj lepega in veličastnega! Edino in složno naprej in povsod. Na stran vaške prepire! Malo dobre volje je treba pa složnosti in premagane bodo vse ovire! Čast vam fantjei PODGRAD. Naznanil sem že veliko žalost naše občine. V sredo. 23. aprila nas je moral zapustiti častivredni duhovnik Andrej Gabrovšek, ki smo ga splošno radi-imeli. Pogrešali ga bodo naši o-tročiči, ker ne bodo več slišali glasu božjega. Zveličar je rekel: «Pasi moja jagnjeta«. Kdo jih bo sedaj pasel? Pogrešali pa ga borno tudi odrasli, ker je bil gospod Gabrovšek vzoren duhovnik. Prazna je cerkev, v nedeljo ne bo več sv. maše, dočim je imel gospod vsako nedeljo po dve maši, prvo na Staradu, drugo v Podgradu. Od sedaj bomo brez sv. maše. S Starada je v Hrušico dve uri, od: nas .eno uro. Nekateri so slabo oblečeni, drugi slabo obuti, tretji stari, četrti malo k Bogu obrnjeni. Živo želimo, da bi nam poslal gospod škof slovenskega duhovnika. In vendar nimamo pravega upanja, ker je veliko pomanjkanje duhovnikov. Tisti pa, katerih je dosti na razpolago, nas prav nič ne veselijo; prvič zato, ker jih ne razumemo; drugič pa tudi zato, ker vidimo v več krajih, kako se obnašajo; tretjič, ker človek, ki ni naš, ne more čutiti z nami naših bridkosti. — To naše žalovanje so zakrivili nekateri možje, 6 po številu. Ti nerazsodneži so gospoda po krivem obdolžili in ga zatožili pri o-rožnikih. Ko so se orožniki kasneje prepričali, da je bila ovadba proti gospodu obrekovalna, neresnična, pa je bilo že prepozno, ker je med tem že dospel neusmiljeni ukaz, naj zapusti našo deželo. Nesrečne preganjalce pa bodo proklinjali ljudje in Bog, ker so spravili občino v nesrečo. — Gospodu Gabrovšku pa želimo vso srečo v daljnem svetu. Prejeli smo še drugi dopis, v katerem opisuije dopisnik zasluge gospoda Gabrovška za ljudstvo izven cerkve. V politiko se ni vtikal, pač pa je na gospodarskem polju silno pomagal ljudstvu. V Hrušici je pomagal voditi mlekarno, to za naše: ljudstvo neprecenljivo koristno ustanovo, v Podgradu pa je vodil posojilnico in hranilnico. ŠENTVIŠKA GORA. Volitve so pri nas potekle brez vsakega očitnega nasilja, pač pa se je vršila bolj na skrivnem silna protislo-vanska agitacija. Lepake slovanskega volivnega odbora je prejel nek domačin, ki smo o njem splošno sodili, da ie zaveden Slovenec, toda mesto da bi jih razdelil, da bi se bili nalepili, jih je pridržal s svojimi somišljeniki pod streho. Potem so hodili okoli in zabavljali: «Kaj boste Volili one gori-ške in tržaške doktorje, ki niso in ne bodo nič storili!« . Vse take in slične stvari so uprizarjali proti slovenski stranki večinoma taki, ki ob drugih prilikah, zlasti kadar bi radi komu denarnico olajšali v svoj osebni- dobiček, vpijejo «Živijo slovenski narod«, prirejajo «veselice s plesom« in se štejejo za kulturne ljudi. Zato je bil tudi uspeh volitev pri nas zelo slab. Vpisanih volivcev je bilo nad 500, volit pa jih je prišlo samo 168. Volilo jih je za Slovane 71, za komuniste 77, za fašiste 28, za socialiste^. Ako bi se bili tudi drugod tako slabo obnesli, bi bili Slovani propadli. Potem bi se reklo, da Slovanov ni, ker se nočejo sami pripoznati. Z/ato že zdaj sklenimo, da-se prihodnjič ne bomo dali pregovoriti od izdajalskih kričačev. Vzgled naj nam bodo goriški in istrski narodni mučeniki. Slovenski delavec. SALEŽ. Vihar ogorčenja je izzval naš župan, govori se, da je bil naložen občini davek 32.000 lir, župan pa ga je zvišal na 40.000 lir. Tako je hotel izkazati svojo izredno skrb za našo občino. Medtem pa se je raznesla govorica, da znaša že prejšnji preostanek v blagajni 8000 lir. Mi smo radovedni, kaj je na vsem tem. Splošen vtis je, da ni v sedanjem občinskem starešinstvu dovolj pravega gospodarstva v prid občine,. V pozivu na veliko rimsko zborovanje so bili povabljeni župani glavne občine vsakega okraja, kakor iz Kopra. Postojne, Sežane. Mi sicer nimamo nič proti temu, ako gre gospod Gruden na kako pobožno romanje, saj ima to pravico kakor vsak pobožen kristjan; a da hodi župan, to se nam ne zdi -najbolj primerno in koristno za občinsko blagajno. Strahovito pa je zbodlo Občinarje, da sei je davek naložil ne po dohodkih, ne po pravici, ampak po «prijateljih». Kdor ima 1 kravo, ima zapisani dve, kdor iima 3 krave, ima zapisano 1. Mi vemo sicer, da je bil gospod župan v času, ko so davke odmerjali, strašno zaposlen in da se človek zelo lahko pomoti; le, to se nam vidi čudno, da so se izvršile take pomote v dobro pri prijateljih, v škodo pri tistih, ki niso prijatelji. (Republikanec). SAMOTORCA. Kakor smo brali, bi moral vsak član Kmetijske in vrtnarske zadruge plačati 72 lir, da bomo tako poplačali dolgove, ki so nastali po nemarnosti tržaških voditeljev. Pri nas smo izračunali, da bi morale vasi Samotorca, Zgonik in Salež plačati okoli osem tisoč lir. Mari so znoreli? Mi člani podružnice v Saležu smo lani že dali odpoved članstva v roke predsedniku podružnice g. Ukmarju v Saležu. G. presednik Ukmar je še pravočasno dal odpoved in zato ne nosi krivde. Sploh zahteva mo, naj krivci plačajo, ne pa nedolžni. Vsak dan bolj odpiramo oči, kako tr- žaški voditelji hodijo ubogemu kmetu na roke. REPNIC. Oni teden sem bil v Sežani na semnju in v davkariji. Na davkariji sem se sprl zastran krivičnega dohodninskega davka. In kaj sem tam slišal? V srce me je zabolelo, ko so mi tam povedali,, da je naš župan priporočal v Sežani, naj bi dali brco vsakemu iz naše občine, ki bi se prišel pritožit čez davke. Nikdar nisem mislil, da bom; kaj takega učakal. Občinar. Strti oreh štev. 53. — Sreča je opote-ča. — 54. — Rac je bilo 36. — 55. — Pomočnik je kupil : 19 volov, 1 tele, SG-ovac. — Evo lupine : I. Knez, Tmovcf pri Kob.; A. in R. Šonc, Tomaj; F. Šti-bilj,, Zapuže; I. Cuderman, Tupaliče pri Kranju; F. Žižmond, št. Peter pri Gorici; A. Čeme, Solkan; S. Nanut, Kanal; K. Colja, Dutovlje; J. Šuligoj, Bača; I-Zaplotnik, Preddvor nad Kranjem; T. Maslo, Pasjak; R. Bajc, Zapuže. Izžreban : S. Nanut, Kanal- NAŠA POSTA. K. 18. So šele začetne, zato niso pi’- , vovrstne. Vzemite kaj iz sedanjega socialnega življenja in pošljite listu. Vzemite v roko slovnico in berite tudi druge pesnike. — «Bastard»- Na Vaše vprašanje odgovarjamo za danes indirektno. Berite članke. Sicer ya velja navada, da vsakdo pošlje pravo ime. - Ricmanje.-Napis mora biti. Zadostuje pa le označba obrti, imena ni treba; davek je namreč odmerjen po velikosti napisa. Za dvojezični napis je ikraten davek. — Rojan. Odgovor najdete na drugem mestu. Stab. Tip. S.Spazzal, viaCommercisle 8. Čevljarnica FORCESSIN Je najboljša zaloga z dobrim blagom. Trst, via Caprin S pri Sv. Jakobu podružnica via TJdine S. Poshušnja veljal Toni: No, Pepi, ali li poskusil pri Forcessinu? Pepi: „Prijatelj, Bog Ti daj zdravje. Prav zadovoljen sem, jaz, žena ic otroci. Kamorkoli pojdem, vselej bom priporočil Forces- sina“. Čevljarnica FORCESSIN JSlovo pogrebno podjetje Ti*st Corso V. E. III. it. 47. Prevoz mrličev na vsa kra]e. Raznovr stni pogrebi. Prodaja vsakovrstna lesen®' in konvinaste krste, svete ln umetne vonoe, nagrobne svetilke In sploh vs® mrtvaške predmete. Ima v zalogi pri stne Kopačeve sveče za cerkve. Cen« zmerne, post Tožba tofinn. Zobotehnični ambulatorU TRST, Via settafontane it. 6, I nad. odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10% popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno. E Gl Dl J SCHIFFLIN« koncesij onirani zobotehnik. I 5 * * S * * *