Poštnina plačana v gotovini Maribor, sreda 17. februarja 1957 štev. 38. leto XI. 'XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 D§« VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2453 Utaja razen nedelje in praznikov V6ak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA pJsHta s Ho&jaka Dnevno časopisje je že napolnilo kolone in reševalo problem brezposelnih učiteljskih abiturijentov in njih usodo, a tu ob meji čakamo brezupno, da bi dobili več učnih moči za našo obmejno mladino in prebivalstvo. Obmejne šole na našem Kozjaku ter deloma v dolini so tako natrpane z deco. da je skoraj nemogoče, da učiteljstvo v podrobno predela po učnem načrtu predpisano ob širno snov. Tu se potem nehajo vsa pedagoška, metodična, higijenska in še razna druga načela, ki jih danes povsod povdarjajo in uvajajo, ker je nemogoče vse to radi prevelikega števila učencev in premalih učnih prostorov upoštevati. Na Kozjaku so večinoma enorazred-nice. Tu ob meji pa je vendarle zelo potrebna čvrsta in korenita nacionalna vzgoja, ki pa postane trdna šele takrat, čc je otrok, poznejši kmet in posestnik, dovolj poučen o naših nacijonalnih potrebah. Ta nacijonalna vzgoja bo temeljita šele takrat, če bo 'mogel učitelj tej vzgoji posvetiti dovolj pažnje, kar pa je mogoče le takrat, če njegov oddelek ni Prenatrpan in če bo njegov ,vzgojni postopek strogo individualen. To pa ie sedaj zelo otežkočeno, ker ima v natrgani enorazrednici dovolj truda in muke *■ osnovnimi pojmi. Če bi se ta natrpani ražred delil vsaj na dva in bi učitelj dobil tovariša, ki sedaj brez posla hodi o-krogv bi prvi dal učencem osnovne pojme. drugi pa bi se lahko posvetil specialnim nalogam nacionalne ter državljanske vzgoje, kar je danes ob naši meji življenske važnosti. V obmejnem ozemlju ne bi smelo biti enorazrednic, v večjih krajih pa ne dvo-razrednic. Vse enorazrednice nai se raz sirijo in ua te nove oddelke naj se nastavijo oni abiturijenti, ki so danes po 15 letnem študiju na cesti, dočim potrebuje naša meja to mladino, da tisto zna-nie, ki je kakor neizčrpen zaklad, posrečile našemu narodu in to tam, kjer mo-ra biti narod nacionalno trden in gospodarsko neodvisen, to je na naši meji! Čudimo se, zakaj ie baš naš narod na Kozjaku nacionalno tako šibek, zakaj je ^:JV' na Kozjaku še toliko nepismenih? čudnega: našemu obmejnemu šol- stv«, ki zasluži največ pažnje, se žal podeča premalo pažnje. Marsikomu se 7,di vseeno, ali jc na kaki koziaški eno-'azrednici 80, ali še več otrok. Pa vendarle ni vseeno. Poglejmo avstrijske šo-!c’ kako so organizirane! Encrnzrednic !.c »ialo, ali jih pa sploh ni. V enem od-je največ .10 učencev. Tako jelah-j* delati in ni čuda. da je kmet na oni *‘rani državnih mejnikov nacijonalno čvrstejši- To pa radi tega, ker posveča Melj v oddelku z malim številom liscev lahko več pažnje nacnonalnim rredtnetom, kakor pa pri nas, kjer so a*redi prenatrpani, ■ £ teni, da bi se rešil problem obmej- nih sol, kjer ne bi smeli štediti s sred- 11 v- ‘Ji ollltjll ilV/Ulll o OIV/vj j,l bi hkrati bil delno rešen tudi pro-sisf' brezposelnih učiteljev ter problem v^^tižiicjše obmejne nacionalne Slp?,1e Pa tudi izvenšolsko delo na go-nl‘“Brskem in socialnem polju bi bilo 0|ai5ano ^ ta način naj se reši to prevažno »f , .nje naše prosvete in bi vsi (i bre/ »osehit učiteljski abiturijenti prišli do '°jega skromnega kruha, za katerega o se v šolah pripravljali 15 let —ar. Novi orjaški načrt tvorca Gdynije VARŠAVA, 17. februarja. Ob priliki posvetovanj v parlamentu v zvezi z realizacijo velikega investicijskega načrta v okviru vladne štiriletke je inž. Kwiatkowski tvorec Gdynije, razvil grandiozen načrt za izgradjo novega gigantskega industrijskega centra v Poljski in sicer v sredini države na teritoriju sreza Sandomierz med Vislo in Sano. Za ustvaritev tega grandioznega načrta, za katerega bo treba več milijard investacij, bo treba najmanj 40 let. Kot bodoče industrijsko središče je izbrano mesto med Vislo in Sano, ki ga z ene strani ščitijo Karpati, z druge strani pa hribovje Šwientokrzyž. Velika električna centrala v Rožnowu bo oskrbovala nove tvomice z električno strujo, bližnji vrelci nafte v Krosnu pa bodo dali ceneno gorivo v obliki plina. Po, posebnih ceveh se bo iz revirja Krosno preskrbela vsa srednja Poljska do Varšave z električno in toplotno energijo. Že samo za prvo etapo za pripravo terena za ustvaritev velikega industrijskega centra, ki naj poveča obrambno sposobnost zemlje, pojde okoli 3 milijarde zlotov. Po vsej Poljski je optimizem inž. Kwiatkowskega zbudil veliko navdušenje in, priznanje. SkuUGk, u/>fš4 LMfi C kauIauHuiL Ah/Zau oa 19 j? DUBROVNIK, 17. februarja. Včeraj se je otvorilo v konferenci dvorani »Hotela Imperial« IX. zasedanje gospodarskega sveta Male antante. Konferenco je otvo-ril trgovinski minister dr. Vrbanič, ki je opozarjal na registracijo dogovora z Romunijo glede ukinitve potnih lis-tov, registracijo prve trgovinske pogodbe z Romunijo, trgovinski dodatni sporazum med češkoslovaško in Jugoslavijo ter sklenitev dogovorov glede daljnjih zvez med državami Male amitante in državami Balkanske zveze. Ob zaključku svojega pozdravnega govora je izjavil dr. Vrbanič, da je najvažnejša naloga sedanjega zasedanja izdelava gospodarskega načrta za leto 1937/38 med državami Male antante. Zatem sta govorila šef češkoslovaške delegacije dr. Friedman in šef romunske delegacije trgovinski minister Teodorescu. Konferenca bo trajala pred-vidotpa ves teden. imam Htmsfoi dtvm Balkanske tmue (molju Juriju II. ATENE, 17. februarja. Atenska agencija poroča: Kralj Jurij II. je ob 11. uri sprejel v avdienco predsednika jugoslo-venske vjade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča. Oto 11.30 je sprejel turškega zunanjega ministra Ruždija Arasa, ob 12.30 pa romunskega zunanjega ministra Antonesca. Včeraj so na seji sveta Balkanske zveze razpravljali o mednarodnem položaju Ln o položaju Balkanske zveze. Danes bo zaključek seie in bo izšel komunike z zaključki zasedanja. 100 kiUutskiU eusiUev v šftauskik vodaU LONDON, 17. februarja. Angleška vlada jc izvršila vse priprave za nadzorstvo španske obale. Kakor se doznava, bo ob tej priliki stopilo Šilcev. v akcijo 100 ru- fouetal tkiaja vtUavui poveljnik tnadtidslce ftmUe MADRID. 17. februarja. United Press poroča službeno, da je bil general Miaja imenovan za vrhovnega poveljnika ma- dridske fronte od Escoriala pa do Ara-njueza in naprej do odseka ob reki Ja-rami. ftautija že 'maja kouttola! i PARIZ, 17. februarja. Kakor poroča »Matin«, je francoska vlada že pričela z izvajanjem ukrepov v zvezi s sklepi londonskega nevmeševalnega odbora radi kontrole Španskih meja. Po vesteh iz Bayonne se pričakuje že v teku današnjega dne prihod močnih oddelkov mobilne garde, ki bo zžisedla vso špansko v Ittuaui akciji AVILLA, 17. februarja. Francove čete so zavzele Argando, ki predstavlja važno spojno cesto pri Madridu. Oskrba Madrida s prehrano in drugimi potrebščinami se vrši na vzhodnih cestah in okoliških poteh, kar povzroča precejšnjo zakasnitev. francosko mejo. Posamezne najvažnejše prehode pa' bo zasedla redna vojska. »Eclio de Pariš« poroča, da je zadnje dni prešlo francosko katalonsko mejo 1400 prostovoljoav. V Marseju je vkrcal neki nizozemski parobrod 340 strojnic, 20 ambulant ter mnogo municije. MADRID, 17. februarja. Havas poroča: Na sektorju Jarame so odrede tkzv. »Dinamiterosa« odbili zelo ofenzivni napad Francovih čet, ki. so pustili na bojišču preko 1000 mrtvih in ranjenih. Republikanci so sedaj v posesti celega sektorja El Pardo—Cuesta de Los Pardises. kovuud vMikoio iivšemu tavat, pustotouosted-Hiltu Rufteelu MONAKOVO. 17. februarja. V tukajš iSSlOMO ir »jih krogili se mnogo govori o nedelj skem govoru kardinala Faulhaberja, ki je dejal, da mu je papež rekel, da manj trpi radi svoje bolezni, kakor pa radi »naraščajočega brezverstva« v Nemčiji. Radi velikih sprememb v protestantski cerkvi je tudi napetost med katoliško cer- kvijo in nemško vlado vse večja. Zdi se, da je konkordat prispel v kritičen položaj. Težišče borbe je v Monakovem. Tudi jc značilno, da je del monakovske-ga prebivalstva po navedenem Faulha-berjevem govoru vzklikal bivšemu bavarskemu prestolonasledniku Rupertu in kardinalu Faulhaberju. UoSUsbto- GLAVNI ODBOR JNS ima v ponedeljek in torek v Beogradu svojo sejo, ki jo bo vodil predsednik Peter Živkovič. Na seji bo govora o splošni politični situaciji in o taktiki strankinih mandatarjev v Narodni skupščini in senatu. MLADINA JNS NA TEZNEM- Dne 14. t. m. je na Teznem zborovala mladina JNS. Občni zbor je otvoril sklicatelj g. Horvatič Oto iz Tezna. Po dolgi razpravi o nadaljnjem delu se je določil tudi okoliš organizacije, kateri bo v naprej obsegal teritorij občine Pobrežje. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Horvatič Oto, podpredsednik Klajnšček Franc, tajnik Raner Mirko, blagajnik Klemenčič Franc. Odborniki: Jus Štefan, čokou Ivan, Vauhnik Josip, Polajnko Jože in Šeruga Franc. Po volitvah je poročal o ciljih organizacije in o politični vzgoji omladine sres. tajnik JNS Mirko Primec. Razveseljivo je dejstvo, da je v tem izrazito delavskem predelu toliko nacionalne mladine, katera se v polni meri zaveda svojih nacionalnih dolžnosti. Marsikomu nasprotniku bi zaprlo sapo, če bi videl število navzočega članstva, kljub temu bo pa »Slovenec« gotovo poročal, da jih je bile celih 5, 6 ali morda 7. ZANipVA RAZPRAVA O TISKOVNI SVOBODI je bila.včeraj v Narodni skupščini in sicer v zvezi s predlogom poslanskega kluba JNS, ki zahteva mmjno uveljavljanje novega zakona o tisku. Minister pravde dr. Subotič je predlog v imenu vlade odklonil. Pred senatom se takisto nahaja predlog novega tiskovnega zakona, ki ga je v oktobru vložil senator dr. Kramer. Senat bo v kratkem izvolil odbor za proučevanje navedenega zakona. Na včerajšnji skupščinski seji s obile med drugim prečitane interpelacije na predsednika vlade ter na notranjega in kmetijskega ministra v zadevi Kmetjski družbe. Tudi je bil odklonjen zakonski predlog poslanca Jose Georgije vica, da se v svr>ho zaščite našega vinogradništva podržavijo vse tvornice špirita. Danes se prične proračunska razprava, ki bo trajala nekako tri tedne. Samo JNS je na klubovi seji sklenila, da prijavi za načelno razpravo 24 govornikov. ŽEBELJ NA GLAVO. Pod tem naslovom poroča »Del. politika«: »V št. 20 »Slovenca« z dne 26. januarja t. 1. čitamo v članku »Poostritev kulturnega boja v Nemčiji«, tudi tale odstavek: »Istočasno pa je vzbudilo pozornost snovanje posebnih mladinskih krožkov, kj imajo po boljševiškem vzorcu nalogo, da svojim voditeljem ovajajo vse, kar bi »sumljivega« videli ali slišali pri verouku... Koliko je tovrsten »dokazilni materija!« tudi objektivno vreden, more vsakdo, ki ima kaj pravnega čuta, sam presoditi. Kot pretveza pa seveda mora služiti, da se postopa...« Upamo, da bo »Slovenec« z enako ostrostjo nastopil proti sličnim izrodkom tudi pri nas, ne glede na to, ako bi utegnili biti prizadeti kakšni njegovi pristaši.« KRIZA KREDITNEGA ZADRUŽNIŠTVA. včerajšnji seji banskega sveta je poročal inž. Podgornik o kmetijskem šolstvu. Poročal je, da pridobimo v naši banovini mleka okrog 240 milijonov litrov. Vinogradi merijo 24.750 hektarjev. Inž. Silič je poročal o gozdnem gospodarstvu. Za banovinsko nižjo gospodarsko šolo v Mariboru je v proračunu določenih Din 124.000. Inž. Štrancar je poročal o melo-racijah in urejanju hudournikov, komisar Pokorn pa o delu komisije za agrarne operacije. Planinskih pašnikov je v ba- tiouek - fUUa Kakor netopirji bomo letali po zraku Ljudje niso nikoli zadovoljni. Ko še ni bilo zrakoplovov in potniških letal, so si vedno želeli, da bi se udobno in brezskrbno vozili v zračnih višinah, kakor so se vozili do takrat v železnicah in drugih prometnih sredstvih po zemlji. Sedaj ko imamo vsaj kolikor toliko urejene zračne vožnje, si pa želijo, da 'bi človek letal kar sani po zraku kakor in kamor bi se mu zljubilo, ne da bi bil pri tem navezan na kakršenkoli zračni vozni red. Znani letalec Cie m - Solin, ki ga imenujejo z drugim imenom tudi »človek ptica«, se bavi že delj časa s problemom, kako omogočiti vsakemu posamezniku svoboden let v zračna višavja, človek naj bi po njegovem načrtu letal v zraku s svojimi lastnimi krili, oponašajoč pri tem vse gibe, ki jih delajo ptice, da se lahko svobodno gibljejo v zračnih višinah. Clem je napravil že nešteto poskusov na ta način, da se je vrgel iz letala, opremljen s svojevrstno obleko, ki se je ob padcu v globino razpela kakor ptičja krila. Iz višave je padal proti zemlji in je bil videti kakor velik netopir. V zraku je s svojimi »krili« proizvajal vse mogoče kretnje in gibe, dokler se ni končno spustil s padalom na tla. Vsi njegovi dosedanji uspehi pa ga še niso zadovoljili im se še vedno bavi z vsemogočimi poskusi z namenom, da bi se mu končno vendarle posrečilo, omogočiti Človeku svobodno gibanje v zraku v toliki meri kakor ptici, ki vsaka zase določa višino in daljino svojega poleta. Največ preglavic mu dela dvig človeka iz zemeljske površine. Že v zgodnji mladosti, ko je mali Clem novim 300 s 60.000 ha površine. V zvezi z debato o kmetijskem proračunu je dr. Šaubach iz Maribora spregovoril o krizi, v katero je zašlo slovensko kreditno zadružništvo zaradi likvidacije kmečkih dolgov. Dvanajsta ura je že, da vlada izda izdatno podporo za likvidnost kreditnih zadrug. Predložil je resolucijo, ki pravi, da se okoli 500 kreditnih zadrug bori za svoj obstoj. Zadruge imajo preko 1500 milijonov dinarjev hranilnih vlog od 300.000 vlagateljev. Kreditno zadružništvo je pri nas temelj kmetskega gospodarstva, ta temelj pa je sedaj razme-jan. Prebivalstva Dravske banovine se polaščajo razburjenost, nezaupanje v pravno stanje in težka skrb za bodočnost. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov je nelikvidnost kreditnih zadrug še povečala. Če ne bo takojšnje odpomoči, bo večina zadrug morala likvidirati. Rešitev je mogoča !o rs sodelovanjem države. Ker gre za rešitev temeljev slovenskega kmečkega gospodarstva, apelira banski svet na vlado, naj uredi to največje kmečko vprašanje Slovenije. Nujno naj izda uredbo o likvidnosti zadružnih ustanov ter preskrbi potrebna sredstva za obtok denarja. Na današnji seji je bil na dnevnem redu proračun prosvetnega oddelka. še sedel y kratkih hlačah v šolskih klopeh, se mu je porodila v glavi misel sa-mohotnega letenja po zraku in to tembolj, ko se je kot šolarček znojil ob študiju grške gramatike, kjer se ie upoznal s Dedalovim sinom. Že takrat se mu je zdelo, da bo tudi on prej ali slej letel z Dedalovim sinom preko morja z lastnimi krili, ki sl jih bo pritrdil na ramena. Tako je bil zatopljen v svoje sanje in svojo živo domislijo, da je imel že takrat v sebi občutek, da se na svojih lastnih krilih približuje soncu. Od tega časa je poteklo mnogo let, toda Clem ni mogel in ni mogel pozabiti tega legendarnega junaka, ki je prvi to poskusil. Bi! je zanj največji junak v zgodovini človeštva, dasiravno je plačal svoje junaštvo in svojo drzkost z lastnim življenjem. »Od dne do dne sem izpopolnjevai svoj prvotni izum.« pravi sam Clem, »in če bodo moji dosedanji poskusi tako napredovali kakor dosedaj, tedaj sem trdno prepričan, da bom v prihodnjem poletju presenetil svet z malodane neverjetnimi uspehi.« Doslej je slavni letalec Clem vršil svoje poskuse na ta način, da se je dvignil z letalom 2 do 3.000 metrov visoko, nakar je skočil z letala, mahajoč s krili in se na ta način držal nekaj časa v zraku. Zatem se je šele polagoma in počasi približal tlom. Sicer ni ravno prijeten občutek, če prileti, človek 'iz take višine na zemljo, ni pa kljub temu vezan z nobeno nevarnostjo, če »leteči človek« pravilno pristane. Vse drugačna pa ie zadeva pri dviganju. Clem, ki ima približno 200 simpati- zerjev in prijateljev, ki se istotako trudijo ž njim, da bi odkrili tajne letenja ptic in ga prenesli na človeka, pravi, da je v ta namen že sestavljena posebna priprava. Je to neke vrste motor, ki se pričvrsti letalcu na prsa in ki ga je izumil neki španski konstruktor Juan de la Cierva. Z razprostrtimi krili se spravi motor v pogon, nakar se človek lahko dvigne do poljubne višine. V višini lahko ustavi »le-! teči človek« z enim samim gibom glave delovanje motorja. Ko preneha motor, pri dejo v funkcijo krila, s katerimi leti človek po zraku po mili volji. Vsa Ietalčeva oprema ne tehta več nego 3—5 kilogramov, tako da je človeku mogoče nesti ves »mašinizem« v zračne višave, ne da bi pri tem pridobil preveč na svoji teži. Letalec Clem je, kakor vidimo iz njegovih izjav, tako trdno prepričan, da bo dosegel svoj cilj, da ga od tega ne olvrne nikdo več na svetu. V prihodnjem poletju se bodo izvedli številni leti s temi pripravami, nakar bo njegov izum prodan enemu ali drugemu filskemu podjetju v Ameriki. Filmska podjetja se bavijo z mi slijo izvedbe posebnega letalskega filma, v katerem bodo nastopale cele eskadrile »ljudi-ptic«. Kakor torej izgleda, ni več daleč čas, ko bo vsakdo izmed nas lahko letal svobodno po zraku. Bicikle, avtomobile, železnice, prav vse bomo pometali med staro šaro. Običajne dnevne poti, izlete in vse mogoče obveznosti bomo opravili z dvigom v zrak in s pristankom na tistem mestu, kamor smo se namenili. To bo šele prava kolobocija! &>sftodatske šd&žke «■—im m iaesigai«— Zamenjava raztrganih in poškodovanih bankovcev. Po dopolnitvi pravilnika, ki jo objavlja zadnji »Službeni list«, se smatrajo za cele bankovce in se zamenjujejo za bankovce, dobre za obtek, tudi bankovci po 1000, 500 in 100 Din, ki jim manjka največ dvantrideseti del, pri bankovcih po 100 Din pa šestnajsti de!. Višina odškodnine za dele, za katere se izplačuje odškodnina, znaša: za 200ti del bankovca po 1000 dinarjev — 5 Din, za 200ti del bankovca po 500 Din — 2.5 Din, za 200ti del bankovca pa 100 Din — pol dinarja, za lOOti del bankovca po 10 Din — 10 par, za lOOti del bankovca po 5 Din — 5 par. Da se določi odškodnina, se položi predloženi del na mero velikosti bankovca, katere del je. Mera je razdeljena na 200 pravokotnikov za bankovce 1000, 500 in 100 Din, in na 100 pravokotnikov za bankovce po It) in 5 Din. Pravokotnik, ki ni vsaj do polovice pokrit, se ob cenitvi delov, ki manjkajo, ne upošteva. Število nepokritih pravokotnikov, pomnoženo z ustrezno odškodnino za en pravokotnik po preje navedeni odškodnini, da višino od škodnine za predloženi del bankovca. Od odškodnine pa je odbiti ob izplačilu pri vsakem bankovcu za proizvodne stroške: za bankovce po 1000 Din, 500 in 100 Din 2 Din, za vse ostale bankovce pa po 50 par. ttoviee 'm i\uioMtske okoiite Pri Sv. Juriju ob Ščavnici je umrl g. g. Franc Kocmut, rez. san. potporočnik. Pokojnik je brat g. ravnatelja Mestne hranilnice g. Draga Kocmuta v Mariboru. Pokojni je bil dobra duša. Vsem sorodnikom naše sožalje! V Štrigovi je ustanovljeno poverjeništvo Vodnikove družbe. Dobile se bodo za 20 Din štiri lepe knjige. Članarina se lahko plača v lekarni v Štrigovi ali pa v Senčarjevi trgovini v Štrigovi. Pri Mali Nedelji je bil občni zbor sokolske čete 14. t. m. Zelo so se zmotili tisti, ki so prorokovali in vidno želeli četi skorajšnji konec. Četudi je med zadnjim letom odpadlo nekaj »takozva-nega« članstva, je ostalo baš radi tega izčiščeno in prekaljeno. Zelo umestno in podučno je bilo geslo na krasno prirejenem odru: »Ni toliko nam, kolikor nas je. važno kdo smo!«. Zbor je vodil naš prvi starosta br. Ivan Čeh. Vsa poročila •so bila vestno in skrbno pripravljena. Iz njih se je moglo točno razbrati, koliko dela je bilo med letom izvršenega in koliko požrtvovalnosti ter ljubezni do sokolske stvari je bilo doprinešene. Nova uprava z br. Ivanom Čehom na čelu nam jamči, da lahko četa ponosno in samozavestno stopa v šesto leto svojega obstoja. Sprejeti načrt Petrove petletke, obsegajoč javno čitalnico, spopolnitev odra, dozidavo doma, ureditev letnega telovadišča in delovni načrt za bodoče leto živo pričajo, da je četi in njeni u-pravi res do dela in vsestranskega razvoja! Želimo sokolski četi ob njenem petletnem jubileju popolen uspeh. Le naprej! Zdravo! V Radgoni bo v soboto, 20. februarja zborovanje učiteljskega društva za srez Ljutomer s pričetkom ob 10. uri pAlkiltove Movke Brez potnega lista in davčnega potrdila v Leipzig, Prago in na Dunaj na velike svetovne velesejme lahko potujete ob priliki izleta »Putnika« z luksuznim avtokarom od 28. februarja do 8. marca 1937. Potovanje je organizirano kot recipročno v smislu obstoječih tuj-sko-prometnih konvencij. Udeležencem bo omogočen ogled največjih gospodarskih manifestacij in so predvidena bivanja v Leipzigu 3 dni, v Pragi 2 dni in na Dunaju 2 dni. Cena vožnje samo 1000 Din za osebo, Potuje se s kolektivnim potnim listom in tudi ni potrebna predložitev davčnega potrdila. Prijave je nasloviti najkasneje do 17. febr. na Put-nik. Maribor, Aleksandrova cesta 35, te lefon 21-22, kjer se dobijo ostale informacije. Včeraj ob pol 4. uri popoldne so položili k večnemu počitku splošnoznanega pobrežkega šolnika Franja K e r h 1 a 11-k a. Številna množica ga je pospremila na zadnji poti ter izpričala pokojnikovo priljubljenost na Pobrežju im bližnji ter daljni okolici. V mrtvaškem sprevodu sta korakala srezka šol. nadzornika Bobič in Capuder, predsednik pobrežke občine g. S t r ž i n a z nameščenskim osobjem, starosta pobrežkega Sokola g. Požar, predsednik RK g. Volk, učenci pobrežke narodne šole z učiteljskim zborom. Po obrednih svečanostih je tužno odjeknila žalostinka pevskega društva Zarja »Človek glej«. Pri grobu se je najpreje v ginljivih besedah poslovil od pokojnika veroučitelj tukajšnje šole g. dr. Meško. Za njim je v imenu učiteljstva in pobrež-kih društev toplo občuteno spregovoril vpokojeni šolski upravitelj g. Jože Klemenčič povdarjajoč pokojnikovo šolsko in kulturno delo od prevratnih dni do smrti. Solze so orosile skoraj vsako oko, ko je učenka šestega razreda položila krasen šopek pomladnih cvetic na grob svojemu učitelju v slovo z gibljivimi besedami, ki so skupno z žalostinko okteta učiteljskega društva »Vigred se povrne« tužno odjeknile. Slava zaslužnemu možu! Spomnite se CHD! Davnina Maribora v podlistkih >Na to boš sama našla odgovor v večnih resnicah naše edino prave vere. Nocoj bi bilo zaman prepričevati te o lepoti in dobroti, o ljubezni in blažen-stvu... Preveč si se pogreznila v zmoto.« ->0 dobroti in ljubezni?... Kje, v čem sta?« , Preslišal je te njene besede in dejal ■/. mehkim glasom: »Dobro ti bo, če prisostvuješ zbrani molitvi naših vernikov; en sam trenutek zamaknjenja — in vse ti. bo jasno. Verniki, zlasti spreobrnjenci bodo srečni, če te vidijo v svoji sredi.,, pridi jutri na večer, da vidiš, kar niso še videle tvoje oči!... Tudi Egart, grofov nečak, bo tamkaj in bo srečen, da se zo pet sreča s teboj.« Molčala je in oklevala z odgovorom. sPridem«, je končno privrelo podzavestno na dan iz njenih dvigajočih se DKS. »Po zatonu sonca bodi ob Dravi, tamkaj pod steno!« Razšla sta se. »Trda je kot stena in se ne da ugnati... Na našem bregu pojde lažje. Le počakaj, trdina!« si je šepetal na povrat ku proti gradu. Tatja je bežala proti domu ob svetem gaju zahodno od grada. V sredini je na samem stala ogromna lipa z veličastno krono. Malo od debla je bil nizek kle-čalnik za velikega duhovna, malo za njim klopica za kneza in v polkrogu za druge molilce. Nekaj korakov od kapa krone proti vzhodu je stal kamenit žrt-venik z veliko skledi slično ploščo, kamor so polagali daritvene predmete, kot žito, kruli in druge poljske pridelke. Tatja je obstala ob robu gozda; skozi temo je zrla proti temu svetemu kraju in vsako toliko zapičila oko v tlo pred se ko da bi jo bila upognila težka misel. Tako je nalahko stopala proti drevesu in se zgrudila pred njim, dotikaje se njegovega debla z obema rokama. •Dobri bogovi...! Ne vem več. kdo in kaj sem. Odkar sem sc vam izneverila sim poljubila njegov križ, ki mi ga je tako vsiljeval, me žge na ustnicah in v duši. Nimam miru ne 'ob vaši luči, ne v noči. Zelo ste me kaznovali... Rešite me!« »Kaj šepečeš, otrok?« je slišala za seboj tih glas. Ozrla se je v — očeta. »Priporočam sc bogovom, oče,« je re-klav v zadregi. »Ni tvoja navada, otrok, v tem času... Sicer pa je prav, da zaupaš vanje, ki nam edini dele usodo. Pravkar smo potrebni njihove naklonjenosti, ko nam preti nevarnost od one-lc strani. Škorc bo odločil meč..,« »Že spet boj, oče?« >Rajše kot sužnost, otrok. Ali nam za-padni gorotan ne pove dovolj razločno, kaj nas čaka, če ne zaupamo vase?! Naše svetinje in čast nam nalagajo, da branimo svoje pravice — one naših plemen, naše zemlje in dela. ki smo ji ga poklonili. V imenu očetov, ki so nas pripeljali semkaj, moramo z junaštvom, podedovanim od njih, spričati, da nismo rojeni za suženjstvo.« Oklenila se ga je in naslonila utrujeno glavo na njegova močna prsa. »Tako sem sama in nek strah in skrb sta prepojila mojo kri.« »To je opomin bogov, ki se nam javijo, ker jim preti nevarnost. Jutri jim bomo darovali; pripravi se, da jih dostojno počastimo!« >Oče1« je vzkliknila, se vsa stresla i» se zgrudila predenj. Preplašen se je pripognil in jo dvignil. Zbrala je svoje moči, prijela očetovo roko in pokleknila pred drevesom. Tudi on je pokleknil poleg nje. Po kratkem zamaknjenju sta sc dvignila. »Pojdi* otrok, In vrši svojo dolžnost!« je rekel dobrohotno in sc odaljil. — Ona je stekla v svojo sobo. Vrgla se je na postelj in si pokrila obraz z obema rokama. V glavi ji jc plesalo in šumelo, v prsih jo je tiščalo Vsako toliko je odprla oči in pogledala okrog sebe. Ena in ista slika ji je neprestano plesala pred očmi: V polkrogu stoje bogovi — P°' run, Svetovid, Dažibog... za njimi boginje Vesna, Lada, Morana.. ; vsi zro vanjo z očitajočim pogledom. Najstrožje je Perunovo oko; po vsem telesu čuti njegov očitek, ki se ga ne more otresti. (Dalje slediJ HkuMotske m jfMMe jtm'w Leopold MalSer i V najlepši moški dobi 42 let je preminul v Smetanovi ulici vrli nacionalni sokolski delavec, davčni kontrolor Leopold Haller. Rajnki je bil v raznih domoljubnih društvih zelo agilen ter je užival v Mariboru vsesplošno priljubljenost in spoštovanje. Bil je zaveden, vzoren narodnjak, v svoji službi izredno vesten in marljiv. Kratka bolezen ga je priklenila na bolniško posteljo, dokler ni bolezni podlegel. Zapušča ženo Mihaelo ter sinčka Dušana in Vladka. Vrlemu in zaslužnemu pokojniku svetal spo min, žalujočim svojcem sožalje. Portugalski preti nevarnost blokade PARIZ, 17. februarja. Francoska vla-jvrsti rušilce. Ker se Portugalska upira da se bo jutri sestala k važni seju v ka- kontroli svoje južne meje, oziroma pri-teri se bodo obravnavali ukrepi v zvezi; stanišč, se bo proti Portugalski naibrže i z izvedbo v Londonu doseženih nevme-1 izvedla blokada. Dva francoska rušilca 'sevalnih in kontrolnih odločitev glede , sta že odplula v portugalske vode, kjer Kino Union. Danes svetovni šlager sPamifr- v to svrho bo vlaf1a »cedila »Manja«. Film. ki prekaša »Maškerado«. naistrožie zastraženjc vseh spanskih mc-M. Andergast, Olga Čehova, Peter Pe- ia’-tIa PrePreči prehajanje prostovoljcev tersen v Španijo. Prav tako pa se boclQ naj- — — strožje zastražila tudi vsa francoska pri- Danes zvečer ob 20.30 v Grajskem kinu stanišča in letališča. Strateško važnejše koncert rude Firkušnega! Ne zamudite' obmejne točke bo zasedla redha vojska, edinstvene prilike, Slišati velikega moj- dočini je glede pomorske kontrole fran-s^ra; > coska vlada že v diplomatičnili pogaja- Glungjenčeva gostuje v soboto v »Pie- njih z Londonni, Berlinom, Kirnom iu su v Savoyu«. Moskvo. Francija bo v svrho kontrole SOKOLI! Kruta in neizprosna smrt je iztrgala iz naših vrst enega izmed najboljših. Umrl je brat Leopold Haller. Pokojnik, čigar ime bomo ohranili v trajnem spominu, je bil že predvojni naš aktivni član in dolgoletni blagajnik. Sokolsko društvo Maribor Matica sporoča svojemu članstvu, da se vrši pogreb v četrtek, IS. februarja ob pol 16. uri iz mrtvašnice na pobrežko pokopališče. Sokolska deputacija se udeleži pogreba v kroju s praporom, ostalo članstvo pa v civilu z znakom. Starosta. Gostilna Mandl v soboto in nedeljo po- osredotočila okoli 100 edinic vojne mor-iedina krvavih in jetrnih klobas. narice v španskih vodah, in sicer v prvi Motosekcija »Perun« ima svoj redni, „AT>T„ ~ ^ letni občni zbor dne 28. februaria 19371 PARIZ> februarja. Lcho de Pa-„ ob 9. uri v restavraciji »Union«, Aleksan-'ris<( Por°ča> (la hočejo vse prizadete sile nase globoko drova c< 3< Članstvo se naproša, da Se lzkonstiti odmor do 6. marca, ko r,e pn. občnega zbora zanesljivo udeleži. Odbor.1 ‘"ei.1ja kontra\a španskih meja, da cim-Da omogočimo obisk naše posvetoval- -i preskrbijo vojskujoči se stranki > nice Radlon tudi onim damam, katere so službeno zadržane, bo ista odprta vnaprej ves dan od 8.—19. ure, torej tudi med J BEOGRAD, 17. februarja. Ob velikem opoldanskim časom. Ravno za ženo na- zanimanju se je pričela danes dopoidne meSčenko, katera je obenem tudi mati in v skupščini načelna debata o novem dr-gospodinja, je silno velike važnosti pra- žavnem proračunu za 1937-38. Pred se-vilna nega perila, da je lepo belo in hitro 1 Stankom skupščine so se sestali posa-oprano. Pri lias smo vam z vsemi na- ! mezni klubi, da imenujejo svoje, govor- se nahaja že več angleških vojnih ladij, ki zaenkrat neslužbeno nadzirajo parnike, ki plujejo v portugalska pristanišča ali jih zapuščajo. Angleška in francoska vlada sta odločeni, da zlomita nortugal-sko sabotažo glede mednarodne mejne kontrole. Londonski nevmeševalni odbor se v soboto dopoldne sestane k novim posvetovanjem, da sklene dokončne ukrepe proti 'Portugalski, v slučaju ako bi lizbonska vlada vztrajala pri svojem odklonilnem stališču v tem vprašanju Španiji z vojnim materialom in munici-jo. Številni parniki so v polni vožnji v španska pristanišča, ki jih skušajo čim-preje doseči. V s u^ščin* se *e prčela proračunska razorava kakor 90 govornikov. Načelna debata se je pričela z obširnim ekspozejem finančnega ministra Dušana Letice. Glavna nota njegovega ekšpozeja je vseskozi optimistično presojanje stanja državnih fi-nlanc. Ob zaključku lista njegov ekspoze še traja. s^eti veš dan na razpolago. Prinesite s; nike. K debati je prijavljenih nič manj seboj kakšno svileno ali volneno obleko, «, .... „ n _ i. A < . .... žemper ali karkoli iz naiobčutljivejše tka- V Tesa!i|i je zgrmel avtobus s 24 potniki v nine. Tekom 15 minut vam na prinesenem j prerod komadu nazorno pokažemo, operemo in oosušimo. -Likalniki so na razpolago! Vse ______________________________ IOV ATENE, 17. februarja. Pri Volosu v z železniške službe. Vpokojeni so na brezplačno. Le kratek čas smo tu, zato Tesaliji se je pripetila včeraj usodna av- lfimrM.lt iiiirvlt '/M rnroVrMm • IcmofMi 1 .. . ... ! * v i.i • iin področju 1 ju bij. žel. direkcije. Ignacij Zu- ,]e ocilašajte. Obiščite nas čimpreje v po-Pancic, Janez Jurman, Janez Javornik, svetovalnici Radion na vogalu Vetrinjske ^n,ez. Irman’ Cranc Kek’ Anton begu!a’ mi Tattenbachove ulice. Maksimilian Štalcer, ^ Ivan Mavrovič, l Ceneno meso. Jutri v četrtek ob 9. rane Žumer, Franjo Lop Leopold Ma- uri prodajali na Olavnem trgu 78 tuskovič, Anton Uršič, Ivan Tominec, Prane Jug, Ivan Budronjak, Henrik Schweiger, Franc Štrukelj, Anton Solk, Franc Bajželj, Ivan Felič, Franc Veber, Prane Petrovič, Jakob Sotler, Ivan Sekti, Karel Rožič, Franc Zupan, Ivan Ko-kne, Avgust Fuks, Jakob Smrtnik, Karel I MARIBORSKO GLEDALIŠČE: J^irc, Franc Breznik, Jožef Bogataj, Mi-'Četrtek: 18. februarja ob 20. uri: Dežela lan Defar, Alojzij Petelin, Simon Tominc, smehljaja. Red A. Janez Starič, Janez Kirbiš, Anton Ce- Sobota, 20. februarja ob 20. uri: »Ples v kg govejega mesa ter 60 kg težkega pra šiča. Htmdna Sar, Anton Hrovatin, Alojzij Koren, Kodelja Alojzij, Ivan Kustner, Anton 2nidat,! Anton Močnik, Franc Sedovnik, Janez' Lupine, Teodor Kepa. Franja Disenjak, Josip Pirjevec. Huskivečer 6. .11. v Kacini Koncert * prosta zabava • Jazz — Začetek ob 20. uri — Vstop oroti povabilu 657 Savoyu«. Gostuje primadona ljub jamske opere Zlata Glungjenčeva. Znižane cene. tobusna nesreča. Avtobus je zdrknil v 50 m globoki prepad in se popolnoma >111 milni 11" r~ 'npr "i i .... ' —ias Borza dela išče. 5 služkinj, veščih kuhanja in nemščine. Zdravstvena spričevala ! Diplomatska recepcija pri čeholslova-škem poslaništvu v Beogradu. Ob priliki obiska slavnega češkega pianista R. Firkušnega v Beogradu je čehosl. poslanik dr. Girsa s soprogo priredil na čsl. poslaništvu slavnostni glasbeni večer. Večer je počastil tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle s kneginjo Olgo. Nadalje je bil navzoč ministrski predsednik dr. Sto-iadinovič ter ministri dr. Spabo, dr. Beh-tnen, dr. Krek, Letica, general Marič, S^o-šovič in Djordjevič z damami, maršal razbil. 4 osebe so našle smrt, 15 potnikov je zadobilo težke poškodbe in so nekateri že 'umrli. Le 5 potnikov je odneslo lažje poškodbe. dvora Čolak-Antič, zastopniki parlamentarnih krogov, generaliteta, župan mesta Ilič s soprogo in poslaniki mnogih držav. Umetnost Firkušnega je navdušila vse povabljene goste, zlasti knez namestnik Pavel je pokazal živo zanimanje za Firkušnega (ter gslasovirsko umetnost) s tem, da je ostal v daljšem razgovoru z umetnikom in mu daroval zlate manšet-ne gumbe z svojimi inicijalkami. Gostje so po koncertu ostali v prisrčni zabavi ter se je namestnik knez Pavle v spremstvu poslanika Girse delj časa -razgovar-ial z vsemi prisotnimi. . Kje je 24 jurijev . . Včeraj popoldne 51 ie bil trgovec z usnjem na Kralja Pe-ra_ trgu Viktor Kosi, kakor poroča da-našnje »Jutro<-, n o smrti samotarske starke v, Jelovcu pii Makolah. Zopet zverinski umor, komaj ., ~.nnn ,. teden dni za obema umoroma v Ivanj- . pripravil -4.000 dinarjev ;n prj Polskavi! Vest o groznem J namenom, da odnese denar v hreun- um ga je položil na prodajalno mizo, ^dkoder je izginil. Zadevo je takoj pri-|ayil policiji, ki sedaj poizveduje za dr-2tiini tatom. ^Novinarski klub. Dn^vi ob 18. uri važ-1,1 klulx>va seja v kavarni Bristol. Predavanje za rezervne častnike. V ;.et?k dno 19. t. m. ob 20. uri je v vojaš- v včerajšnji številki smo poročal!1 nekaj iskati, ker je bilo vse pohištvo razmetano. Na tleh so našli tudi utež od stenske ure in so mnenja, da jo je storilec s tem predmetom najprej omamil ter da se je je šele nato lotil s sekiro. Vzglavnik na postelji je ves okrvavljen, s krvjo je poškropljena stena v kotu, kjer je postelja. Krvavi sledovi so tudi po tleh, od postelje do klopi, kamor je divjak svojo žrtev nato zavlekel. Ko je svoje zločinsko dejanje opravil, je zagrnil še okno i leseno polknico, da bi s tem ustvaril videz, da je ženska z doma. ZAKAJ JE OSTAL ZLOČIN TAKO DOLGO PRIKRIT. Ženkica je imela navado, da je večkrat šla z doma. Pečala sc je z beračenjem od hiše do hiše ter jo je zaneslo pri tem poslu tudi na Ptujsko polje, odkoder se je vračala češče šele pojrar tednih. Tako so sosedje mislili, da je z njo tudi sedaj. Svoje malo posestvice je hotela prodati sebej pa danes v zvezi z izčrpn‘m poro Čilom, ki ga je kot prvo prineslo današnje »Jutro«. Grozni zločin, delo mladoletnika, je vsepovsod zbudi! najtežjo obsodbo. Vse Makole so pod vtisom zverinskega umora, katerega žrtev je postala 711et-na posestnica Amalija Neudekerjeva iz tiiei n ““ JW ' ---------------------- Jelovca, ki leži pol ure nad Makolami. uj, ^ Kralja Petra za nižje rezervne čast- Kakor je sedaj ugotovljeno, je bil umor e obvezno predavanje. | izvršen že nekako pred tremi tedni, od- Vk>m v šentiljski poštni urad. Danes krili pa so ga po naključju šele včeraj Ponoči so Še neznani in iieizsledeni zli- dopoldne. . . . jovci vdrli v poštni urad v Št. liju, kjer | Sosedu Babšku Francu, ki je bil s po- nekomu, ki_bi jo vzel obenem pod streho 0 Prebrskali vse predale in mize. Našli, kojnico v dobrih odinolajih, se je čudno be .. d'nariev gotovine, s katero so po- zdelo, da starke, ki je sicer prišla več-;uSn*]'-.Skušali so sicer odpreti tudi večkrat v vas, tako dolgo ni nič videti. Zato jc z nekim sosedom lc pogledal v njeno hišo, ki jo je bilo treba s silo odpreti. Takoj, ko sta vstopila v izbo, sta spoznala, da se je moralo v hiši nekaj groznega zgoditi. Videla sta starko mrtvo na tleh. Dalje nista raziskovala, temveč 1- ° žlezno blagajno, vendar se jim to Posrečilo, ker niso očividno imeli za Hat !^e blagajno potrebnega orodja. V ranjost poštnega urada so prišli sto-na ta način, da so iztrgali železni ter se nato skozi odprtino Plazu, v notranjost pošte. Orožniki se- takoj javila zadevo občini. Šele občinski aJ intenzivno poizvedujejo za vlomilci ZeieztTčarski krajevni »>dbor Jadran-straže v Mariboru sklicuje za soboto ne 20. februarja t. 1. ob 20. uri svoj redni občni zbor v restavraciji na 4. *avncm kolodvoru. Člane ter prijatelje ptva vabimo k obilni udeležbi. Odbor. !f0 koncertu g. Firkušnega družabni večer v restavraciji pri »Orlu«. mrliški oglednik je ugotovil, da je Amalija postala žrtev zverinskega umora, povzročenega z veliko sekiro. Starka je bila zavlečena pod klop pod okno ter je imela glavo, ki je bila vsa razmesarjena, ovito v neko ruto. Pri peči ie ležala velika okrvavljena sekira, katere so se držali še pokojnični lasje. V sobi je vladal nered. Storilec je moraJ do smrti. Tudi to jc bil večkrat vzrok njenega izostanka. Zato niso njeni odsotnosti posvečali posebne pa-žnje. KDO JE STORILEC. Ko so poljčanski orožniki izvedeli za grozni -dogodek, so se takoj z vso vestnostjo lotili zasledvanja in ne brez uspeha. Dgnali so, da je umor izvršil neki tamošnji mladoletni 161etni fant B. Š„ ki pa je takoj, čim jc doznal, da je prišel umor na dan, neznano kam pobegnil. Vendar je verjetno, da ne za dolgo. Zato lw-i do že poskrbeli naši vrli orožniki. »TO BABO BI TAKOJ ZAFRKlCU«. Fant je bil pokvarjen do dna. Je tipičen tat ter ima že marsikaj ni vesti. Tudi pokojnici je že večkrat nameraval kaj odnesti, toda ona se ga je znala vselej otresti. Zato jo je smrtno sovražil. Še nedavno se je nekemu raznašalcu kruha izrazil, da jo bo ubil. Ko je prišel neko popoldne pred njeno hišo 3ta ga slišala dva šolarja, ko je dejal: »Če bi bila danes baba doma, bi jo takoj zafrkiču.« Na njegovem domu so danes našli meden m-ožnar, last pokojnice, kar njegovo krivdo zopet potrjuje. Iz pokojničine hiše je zmanjkal tudi srebrni jedilni pribor, zlata verižica in še nekaj predmetov. Denarja ni imela. Umor je bil izvršen na noč, ko je bila žena že v postelji. Storilec je prišel v izbo skozi šupo in prešo ter je po isti poti odšel. Včeraj je bila na licu mesta komisija, ki so jo tvorili gg. sodnik dr. Tominšek in zdravnik dr. Jagodič iz Slovenske Bistrice ter komandir poljčanske orožniške postaje g. Jezernik. V mrtvašnici se je izvršila obdukcija. Pokojnica je imela več ran z ostrino sekire, kakor s topim koncem. Mladi morilec je uporabil tudi nož, kar dokazuje rana pod vratom. »Tako razmesarjene ženske pa še nisem videl«, je izjavil neki domačin. Pokojnica je bila mirna, za svoja let^ še krepka in bi prav lahko živela najmanj še 10 let. V svojih mladih letih se je preživljala 'kot kuharica in si je pri-štedila toliko, da si je lahko kupila posestvo z malim vinogradom, kjer jo je zdaj doletela tako nesrečna smrt... Bila je zelo pobožna, skoraj vsak dan je šla v cerkev. Povsod so jo zelo radi imeli. Pokopali jo bodo jutri na makolskem pokopališču. Ljudstvo je zelo razburjeno zaradi nenavadnega dogodka, ki je nudi edinstven primer v kriminalni kroniki. Ko bodo mladoletnika izsledili, ga bo vsekakor treba poslati v poboljševalnico. kamor bi spadal že davno. Mačeha privezala pastorku preko trebuha steznik z jeklenimi vložki, da „ne bi preveč pojedel'* Razrednica prvega razreda osnovne šole v Gornji Radgoni ga. Marija Kova-čec je zagazila, da prihaja v zadnjem času 7letni Alojzij Kreft iz Orehovskega vrha v šolo bled in vidno hirajoč, čeravno je bil pred nekaj meseci precej zdrav. Njen sum ji je bil šele pojasnjen, ko je doznala za svojevrstno početje fantkove mačehe, ki je bilo vzrok slabega razvoja ubogega pastorka. Pregledala je skromno fantkovo obleko in spodnje oblačilo ter na vse svoje presenečenje opazila, da je imel revček preko trebuha- v višini lege želodca neobičajno trdno privezan steznik preko trebuha z naročilom, da ga mo-fantku hude bolečine. Hirajoči Lojzek je s solznimi očmi pojasnil, da mu je njegova brezsrčna mačeha že pred božičnimi prazniki leta 1936 privezala dotični steznik preko terbuha z naročilom, da ga mora nositi noč in dan, češ, da ne bo pre- več pojedel. Ker pa se je revček napram učiteljici potožil tudi o bolečinah, ga je ista napotila k zdravniku dr. Brezniku Francu v Gornji Radgoni, ki je ugotovil, da je imel fant privezan steznik že dalje časa in tako trdno, da je že nastopila deforrpacija mišičevja, v čemer je bil pravi vzrok rapidnega hiranja sedemletnega Lojzeta. Orožništvo v Gornji Radgoni je pozvalo mačeho na odgovor, ki je svoje brezsrčno početje priznala, češ da je to storila, da ne bi pastorek preveč pojedel. Zadeva je prijavljena sodišču. H(W(€ Jutri zvečer predava -s pričetkom ob 19. uri v naši Ljudski univerzi g. Lintner o zelo zanimivi temi in sicer o nastanku ter razvoju železnice. Razno naznanilo! Podpisani Jernej Kravos, sporočam tem potom, da nisem plačnik dolgov, katere je ali bi naredil moj sin Zorko Kravos in tudi ne odgovarjam za njega. Jernej Kravos. Vosek 11. Sv Marjeta ob Pes ^nici. 767 VPOKOJENCA aii vpokojenko vzamem v vso oskrbo. Naslov v upravi lista. 755 Posest Lepo. malo ' POSESTVO * pripravno za vpokojetlca oddam v najem na Pobrežju. Vprašati Vojašniški trg 3. 770 HIŠA na prodaj. Lena Din 9000.—. Pobrežje. Gosposvetska 74. pri Mariboru. 769 Kupim KUPIM DIESEL-TOVORNI AVTO 2—3 tonski, malo rabljen. — Simon Weisz, Sombor. 732 Prodam la. ŠADNO DREVJE in vinske trte dobavlja Joško Glaser. upravnik v p. v Kapeli, pošta Slatina Radenci. 704 WERTHEIM BLAGAJNO skoraj novo. prodam. Ogleda so pri Justinu Gustinčiču, Tattenbachova 14 75*3 APNENI PRAH za-gnojenje se dobi pri Kmetijski družbi, Maribor. Melj-sk^ cesta 12. 736 * Sobo odda Ceneno, čisto PRENOČIŠČE oddam dvema gospodičnama Aleksandrova 44-11. desno. 754 Stanovanie Dva solidna gospoda ali gospodični sprejmem na STANOVANJE Gajeva ul. 10. 765 DIJAKINJO sprejmem na stanovanje un hrano. Frankopanova ul 12, vrata 7. 763 STANOVANJE (2 do 3 sobo s kabinetom in kopalnico, elektriko in plinom. iščem za 1 junij, 1. julij aii 1 avgust t, 1. Ponudbe pod »Brez otrok« na upravo »Večernika«. 791 Službo dobi UČENKO lepo, z dobrim glasom potrebujem za svojo damsko tam-buraško godbo Pogoji hrana. stanovanje in Din, 300.— mesečne pl4če. Ponudbe s sliko na Pandurovič. Osiiek I, Filipovičeva 5. 766 Službo išče 24 letno DEKLE išče za takoj služba gospodinjsko pomočnice, vajena vsega dela. pridna in poštena. Ponudbe na upravo lista pod »Poštena«. 759 V nalem TRGOVINO z mešanim blagom na prometnem kraju v Mariboru dam v najem s 1. aprilom 1937. Ponudbe na upravo »Večemika« pod »Maribor«. 709 MESTNO POGLAVARSTVO MARIBORSKO. X. Štev. 1981/402-1937. Razpis licitacije. Maribor, dne 12. februarja 1937. Razglas o licitaciji Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje za preureditev naprave za centralno kurjavo v zgradbi carinske pošte v Mariboru III. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni, na dan 8. marca 1937 ob 11. uri v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica štev. 8, soba štev. 3. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soda štev. 3. Ponudbe naj se glase v oblijsi popusta v odstotkih (tudi z besedami), ki morajo biti večji od 3% na vsoto uradnega proračuna, ki znaša Din 167.198.70. Ponudbe je kolekovali po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932, Služb. Nov. Br. TT)/XXiX z dne 26. III. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah* in na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega. 768 Olutc m svit » Finski Hindenburg" je pri volitvah pogorel HELSINŠKI, 17. februarja. Po dramatični volilni borbi je prodrl proti dosedanjemu prezidentu Svinhufvudu (Nemci ga radi nazivajo »Finskega Hindenburga«) dosedanji predsednik vlade ter kandidat agrarne stranke Kallio Kyosti, ki je postal s tem državni poglavar Finske. Volilni možje so bilj izvoljeni že sredi januarja. Pokazalo se je, da je večina naroda proti dosedanjemu predsedniku Peru Svinhufvudu, ki ni dobil skupno z drugimi koalicijskimi skupinami niti tretjine glasov. Najmočneje je izšla iz volilne borbe socialno demokratska stranka s 96 glasovi. Novi poglavar finske drža- ve Kallio je 64 let star, po poklicu poljedelec. Je ustanovitelj in voditelj finske agrarne stranke. Bil je. štirikrat predsednik vlade. Kallio je »pravi Finec« v nasprotju s Svinhufvudom, ki je v finsko švedskem jezikovnem sporu zavzel posredovalno stališče. Svoje mesto nastopi Kallio dne L marca in je četrti predsed-ik mlade finske republike. Pričakujejo se odmevi nove izvolitve ne samo v finski notranji oolitiki, ampak tudi v od noša j ih-do sosednih držav, saj je Kallio izvoljen na osnovi rdeče zelene koalicije ter se pričakuje preokret finske notranje politike na levo. fthtjske Moviu Smrtna kosa. V cvetu mladosti je nenadoma preminil v 17. letu starosti dijak Dorko Pinoza, sin ptujskega urarja in draguljarja. — Na Bregu pri Ptuju je umrl v 78. letu starosti Jožef Požun, zasebnik. Požunu je pred nekaj dni umrla njegova soproga, kar ga je tako potrlo, da je deloma radi žalosti deloma pa radi visoke starosti sledil svoji ženi. Blag jima spomin! Kino. V sredo dne 17. in četrek 18. februarja, obakrat ob 20. uri, se predvaja film »Pod žarkim n e boju L V glavni vlogi Hans Albers. V soboto dne 20. februarja ob 20. uri in v nedeljo 21. februarja ob pol 19. in pol 21. uri pa je na vrsti film »Rdeči jezdec«. V glavni vlogi Svetislav Petrovič. Razpis* SK Mura v Murski Soboti priredi dne-7. marca 1937 s startom in ciljem na Stadionu Viteškega Icralja Aleksandra I. Ujedinitelja propagandno cross-count!ry tekmovanje, in sicer za juniorje C tek na 2500 m, za seniorje, pa tek na 5000 m, Prijave je poslati na naslov: Tručl Ciril. Murska Sobota, banovinska bolnišnica, najkasneje do 1. marca 1937. Prijavnine ni. Tekmovanje se vrši popoldne ob 1. uri. Prvoplasirani prejmejo diplome. Tekmovanje se vrši deloma na tekališču, dolgem 375 m, z dvema nedvignjenima zavojema, pos-uten; z ugaski, deloma pa po travnikih in gozdu. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS-a. Mati in hči. *— »Sramota! Tvoj soprog se je pri meni pritožil, da ljubkuješ z doktorjem — sramuj se--------- »Ali, mama!« »Molči! Tudi jaz sem bila mlada in vendar nisem nikdar tako očitno z drugimi ljubkovala, da bi moj mož zapazil.« Darujte za azilni sklad PILI MOKRO MRZLO... h / 01 T iBI •■■■—m------*• i « *o • mm m «r HuGetk&Zffl: ; - 7 rj PROTI RASKAVI KOZI HOiV 33 Medtem, ko sta se Rowland in Voron-cov razgovarjala na parnikovem krovu, pa je na parniku zaživelo živahno življenje. Potniki, veseli, da bodo kmalu na cilju svojega potovanja, so spravljali svoje kovčege in prtljago. Katinka, ki je bila prebdela slabo, razburljivo noč med vznemirjeno Hermiono ter nervozno prijateljico gospo Vero, je že zarana stopila iz svoje izbice ter je poslala vratarja po Zaglobo. Nato se je podala v obedmeo, kjer se je kmalu zatem znašel Zagloba, da sliši navodila ^svoje gospe. ■Zagloba«, je pripomnila svojemu slugi »ti boš zapustil mojo službo.« »Saj nisem ničesar napravil, gospa.« je pridjal Zagloba ves prestrašen Nasprotno, prav vesela sem bil s teboj.« .. »Zagloba je zvest kakor pes, odkar mi | zlega.« je gospa poslala juho in zdravila, ki so me ozdravila.« »Dobila sem zate dobro službo. Gospa Glinarjeva, šaj veš tista lepa bogata dama, te hoče imeti. V njeni hiši ti ne bo manjkalo dobre plače in napitnine.« Zagloba se je veselo nasmehnil, nato pa je zopet postal žalosten. .»Takoj po parnikovem prihodu poideš s tem pismom k njej in ne bo se prav nič pomišljala, da te vzame v službo.« »Gospa, saj mi je tako dobro pri vas.« »Ne bodi neumen. Pozneje te takoj vzamem v službo, če ti drugje ne bo u-gajalo.« »Zagloba ljubi svojo gospodarico ter ji je zelo hvaležen. Njegove krogle so namenjene vsakomur, ki bi ji storil kaj »Le molči«, je odgovorila Katinka »in poišči našo prtljago. Ni treba, da rabiš svoj smodnik zame. Povej gospodični Hermioni, da čakam z zajtrkom.« Nekaj trenotkov zatem se je pojavila v obednici Hermiona ter se vsedla poleg svoje mačehe, ki ji je sporočila, da ne bo gospa Rancova prišla k zajtrku. Hermiona je preko noči postala mirnejša ter je bila prepričana, da ni več njenega včerajšnjega zasledovalca na krovu. Zelo pa se je znova razburila, ko se je nenadoma pojavil v obednici v vsej elegantnosti St. Renče, kf je pristopil k njej in ji želel dobro jutro. Nehote se je zatekla k svoji mačehi, ki je z ostrim pogledom premerila tujca od temena do pete, nato pa dejala: »Vi si še drznete govoriti z mojo hčer ko, potem ko ste jo včeraj na tako nekvalificiran način žalili? St. Renee se je nehote umaknil za korak, nato pa spregovoril: »Oprostite, gospa, prispel sem, da prosim gospodično za odpuščanje. Kako naj 'bi bil slutil, da je' mlada dama zaročena z nekom, ki ni svojega zaročen-stva z ničemer na zunaj pokazal ali nakazal.« »Kaj brbljate, dragi gospod. Moja hčerka nima nikakšnega zaročenca. Ja2 sama zastopam njene pravice in njeno čast napram vsakomur.« Čudno, da ne veste, da je gospod Smith njen zaročenec, saj sc je kot tak' šen označil napram meni.« »Neverjetno!« je vpila Katinka v trpki ogorčenosti. »Mar smo tukaj na parniku, v salonu prvega razTeda, obdani od množice mladeničev, ki profanirajo spoštovanje, ki ga dolgujejo napram damam?« i »Madame!« je vzkliknil užaljeni St. Renee. »Zakaj nisem moški, da bi laliko obema vrgla rokavico v obraz. Kje je on* nesramni podlež, tisti Anglež, ki si je drznil predstavljati se za zaročenca mQ) drage Hermine? Mu že pokažem!« i (Dalje sledi.) Izdata konzorcii »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d, d„ J predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.