Ponatis iz Zbornika znanstvenih razprav juridične fakultete XXI., 1945/46 1 a*t- XV'* H L Založil profesorski zbor juridične fakultete Natisnila tiskarna Merkur v Ljubljani 537 Priv. docent dr. Josip Žontar: Kasfavščina in njeni statuti do konca 16 . stoletja i. V Kastavščini, ki se nahaja v vzhodni Istri ob Kvarnem, so se izoblikovale v razdobju od 12. do 14. stoletja tri občine: Kastav, Veprinac in Moščenice. Razvoj omenjenih skupnosti so mogli pospeševati trije činitelji: 1. nastanek grajskih okolišev, 2. obsežni skupni gozdovi in pašniki ter 3. cerkvena organizacija župnij. Ne da se točno ugotoviti, v koliko je bilo tudi ozemlje Ka- stavščine razdeljeno med okoliše istrskih »civitates« oziroma »castella (terrae)« že od rimske dobe dalje. Prav tako manjka podrobnih raziskavanj o tem, ali so se nahajala že v prazgodo¬ vinski dobi selišča na vzpetostih, kjer so se razvila pozneje prirodna središča Kastavščine. 1 S priselitvijo Slovanov so se raz¬ mere bistveno izpremenile. Nekako v 7. stoletju so pričeli Hrvatje polagoma prodirati v Istro, medtem ko so poselili, naj¬ brž istočasno, Hrvatsko Primorje in kvarnerske otoke. 2 Ta tesnejša povezanost prebivalcev kvarnerskega ozemlja nam bo 1 Starejša zgodovina Kastavščine je slabo obdelana; prim. B. Be- nussi, Nel medio evo, Atti e memorie della societa Istriana di archeologia e storia patria IX. 430, X. 414, XI. 361 sl.; Kobler, Memorie per la storia della liburnica citta di Fiume, Fiume 1898, I. 268 sl.; Kadkc, Iz istorije opčine Moščenica, Rad jugoslov. akad. knj. 203 (1914), 128—134; G. De- poli, La Provincia del Carnaro, Fiume V (1928) 159, 163 sl.; Pirchegger, tiberblick liber die territoriale Entwicklung Istriens, Erlauterungen z. histor. Atlas d. osterr. Alpenlander I. 4, 499 sl.; V. Novak-Fr. Zivitter, Oko Trsta, Beograd 1945, 165 sl. 2 M. Malecki, Przeglad sknvianskich gwar Istrji, Krakow 1930, 125 sl.; H. F. Schmid, Die Burgbezirksverfassung bei den slavischen Vol- kern in ihrer Bedeutung fiir die Geschichte ihrer Siedlung u. ihrer staat- lichen Organisation, Jahrbucher f. Kultur u. Geschichte der Slaven, N. F. II. (1926), 86—91. \Sl 154 Josip Žontar omogočala razložiti tudi bistvene podobnosti v starejšem ustroju nastalih občin. Malo kasneje in nekoliko šibkeje kakor Hrvati so se uveljavili slovenski naseljenci v severni Istri. S priteg¬ nitvijo ozemlja v območje srednjeevropskega fevdstva v 11. sto¬ letju je postala Kastavščina za pravnega zgodovinarja še bolj zanimiva. Odslej je bila Istra mejna pokrajina ne le v narodnem, marveč tudi v pravnem pogledu. Tu so se stikali, borili in pre¬ pletali razni politični in kulturni vplivi. Preko notranjosti pol¬ otoka se je gibala in prelivala skozi stoletja meja med Slovani na vzhodu in severu ter ostanki romanskega življa, ki se je moral umakniti na zahodni obrežni rob Istre. Tu so se križali tudi politični in gospodarski interesi Benetk, oglejskega patri¬ arha, istrskih škofov in številne nemške fevdalne gospode, ki je skušala zavladati v Istri podobno kakor drugod. Zato so bili tudi v Kastvu, Veprincu in Moščenicah gradovi oporišča za izvrševanje oblasti zemljiškega gospoda. Kako je prišla Kastav¬ ščina z Reko vred v roke puljskih škofov, še vedno ni pojas¬ njeno. 3 Zemljiškega gospostva pa so se polastili, menda že v 12. stoletju, gospodje z Devina, morda kot fevd pulj¬ skih škofov. 4 Mogočni devinski gospodje so izročali Kastav- ščino v upravo svojim vazalom. Ne vemo, ali so bili vedno po¬ sebni glavarji na gradovih v Kastvu, Veprincu in Moščenicah, ali pa je upravljal celo Kastavščino en glavar s sedežem na gradu v Kastvu. Prvega kastavskega glavarja poznamo šele iz 1.1388., nekega Jaklina, ki je posodil 50 mark ben. šil. Nikolaju Gutnekarju; ta pa mu je za to zastavil vasi Posert in Grobnik. 5 Glavarji devinskih gospodov niso bili le Vojaški poveljniki gra¬ dov s pripadajočimi okoliši, marveč so vršili tudi upravo in sodstvo. V teku stoletij je mogla povezati zemljiška gosposka vse ljudi, ki so bivali v grajskih okoliših, v neko celoto. Združevanje prebivalcev so mogli pospeševati tudi obsežni skupni gozdovi in pašniki v Kastavščini. Vprašanja, 3 Benussi, Nel medio evo, Atti e memorie X. 414, XI. 861 sl.; isti, Tharsatica, Atti e memorie XXXIII. 183 sl.; isti, II feudo al Quamero della Chiesa episcopale polense, Atti del r. istituto Veneto di scienze, lettcre ed arti, LXXXII, Venezia 1922/3, 97—133, zl. 108 sl.; Kandler, Codice diplom. Istriano, 1428, 8. nov. 4 Fr. Kos, Iz zgodovine devinskih gospodov, RZD I (1923), 91—134; Benussi, II feudo 113. 5 Listina 1388, 26. okt. v drž. arh. na Dunaju. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. 155 ali so bili prvotno polna in svobodna lastnina upravičencev v okolišu, ne nameravam načeti, ker bi ne mogel odgovoriti nanj na podlagi skromnih in poznih ohranjenih virov. Vsekakor so bili gozdovi in pašniki od davnih časov »a uporabo prebivalcem, ki so bili v ogromni večini kmetje. Zaradi manjše rodovitnosti tal na kraški zemlji so se močno bavili z živinorejo. Zato je bilo njihovo kmečko gospodarstvo nerazdružljivo povezano s skup¬ nimi pašniki in gozdovi, iz katerih so dobivali razne redne letne materialne dohodke. Volja za ohranitev koristne in potrebne skupne posesti je mogla utrditi vezi med upravičenci. Ako so si lastili tujci, zlasti prebivalci sosednih naselbin, ki niso spadali v domači okoliš, enake koristi, se je razodela na zunaj krepka zavest, da so s tem oškodovani skupni interesi domačih. Tako bomo razumeli pogoste in zelo ljute prepire za meje paš in go¬ zdov v teku stoletij. * * 6 Iz ohranjenih poznosrednjeveških zapisov statutov Kastav¬ ščine pa je razvidno, da je vršil takrat zemljiški gospod neko oblast nad skupno zemljiško posestjo v okolišu. Z užitkom skup¬ nih gozdov in pašnikov so stale v zvezi one davščine, ki so jih odrajtovali prebivalci posameznih okolišev skupno, v neki skozi stoletja nespremenljivi višini, vsako leto zemljiškemu gospodu. Še v začetku 16. stoletja so si bili Veprinci v svesti, da jim gre zaradi plačila tega »denarja od kontradk zemljiškemu gospodu »sloboda pustit past i seč« na občinskem svetu. 7 Morda je izšla ta davščina iz nekega dednega podelila zemljiškega gospoda. V poznem srednjem veku pa moramo priznati, da so imele občine Kastavščine neke vrste užitno lastnino na skupnih gozdovih in pašnikih. Zemljiški gospod ne bi bil mogel trajno porazdeliti omenjene davščine na posamezne kmetije in pastirske stane. Zato so bile nastale občine dolžne zbrati davščino med prebivalci svojega okoliša vsako leto v razmerju njihove imovine. Celotno vsoto pa so morali oddati glavarju ob določenem času. Proces organiziranja prebivalcev je mogla pospeševati tudi cerkvena organizacija župnij. V okrilju gradov Kastavščine 0 Lepe primere navaja t. zv. Istrski razvod; gl. M. Kos, Študija o Istarskom razvodu, Rad jugosl. akad. 240 (1931) 121 sl., 201 s. v. pasišče in paša. Razvod gl. v Mon. hist. jurid. Slav. merid. VI (1890), 10—74. 7 Prim. čl. 1 kastav. in čl. 42 veprinškega statuta; moščeniški statut je ohranjen v tako poznem zapisu, da ne omenja več te dajatve. 156 Josip Žontar so se razvile naselbine, ki so imele sprva izrazit kmečki, pola¬ goma tudi trški značaj. Tu so bili zelo zgodaj tudi sedeži cer¬ kvene uprave. Župna duhovščina, ki je ustanovila v omenjenih krajih kapitlje, je znala vcepiti župljanom čut za obveznosti do njihove cerkve. Med te dolžnosti je štela od nekdaj zlasti dajatev desetine od živine, žita in vina. Kakor v mestih dalmatinske obale in na otokih je tvorila tudi v Istri desetina v smislu starih cerkvenih predpisov sprva skupno maso, 'ki so jo razdelili na četrtine. V Dalmaciji je pripadala ena četrtina pristojnemu škofu, druga župni duhovščini, tretja je bila namenjena za po¬ trebe cerkvenih zgradb, četrto pa naj bi prejemali siromaki. V vzhodni Istri in v hrvaških škofijah tja do Bele Krajine, kjer še najdemo staro razdelitev desetine na četrtine, pa so prešle tri četrtine cerkvene desetine zelo zgodaj v roke raznih zemlji¬ ških gospodov. s Postale so dohodek, ki ga je pobiral v Kastav- ščini oskrbnik devinskih gospodov. Le župna duhovščina je ob¬ držala svojo četrtino cerkvene desetine (»quartes« ali »qua- rantes« = quarta pars decimarum ). 9 Celo poslujoči župani na¬ stalih občin, ki jih je oprostil zemljiški gospod za poslovno leto dajatve treh četrtin desetine, so morali oddati eno četrtino župni duhovščini . 10 Tudi tuj pastir, ki je pasel svojo čredo le nekaj časa v okolišu, je bil dolžan oddati en sir na leto kot priznavc duhovščini župnije . * 11 Od poznega srednjega veka dalje je volil zbor župljanov, najbrž v vseh treh krajih, sam svojega župnika. Ta običaj najdemo še v nekaterih drugih krajih Istre . 12 Kdaj 8 H. F. Schmid, Die Grundziige u. Grundlagen der Entwicklung des kirehlichen Zehntrechts auf kroatischem Boden wahrend des Mittelalters, šišičev zbornik, Zagreb 1929, 424—436; M. Miklavčič, GMS XXV/XXVI (1945), 114. 9 Prim. čl. 2 kastav. stat. iz 1.1569.; Kandler, Codice dipl. Istr., 1318, 17. marca: quartam partem decimarum aut quartesium inibi dixerunt. Kadlec, Moščenicky statut. Rozpravy češke akademie Tf. I. č. 53, Praha 1914, 19 ni poznal pomena »quartes«. 10 Prim. dostavek v kastav. stat. iz 1.1569. med čl. 3 in 4; Jasinski, Zakoni grada Veprinca, ZZR V (1926) 284, čl. 33; Kadlec, o. d. 19. 11 Jasinski, o. d. 286, čl. 36. 12 Glede Moščenic prim. Kadlec, o. d. 26; R. Strohal, Mošcenice, Zbornik za nar. život XXIX (1934), 152. Enak star običaj je bil v Kastvu; omenja se v spisih 1632, 1. marca in 1637, 16. aprila, fasc. XV. acta collegii et seminarii Fluminensis irregistrata, drž. arh. v Budimpešti; glede Mo_ tovuna prim. L. Morteani, Storia di Montona, Archeografo Triestino, N. S. XIX (1894), 319. Kastavščina in njeni statuti do konca 16 . stol. 157 je nastala ta pravica župljanov, se ne da ugotoviti iz ohranjenih virov. Vsekakor je dajalo cerkveno življenje mnogo pobud za organiziranje prebivalcev, vendar ne dopuščajo viri izreči sodbo o tem, ali so bili v zgodnji dobi tudi v Kastavščini podobni od- nošaji lastniških cerkva, kakor n. pr. v Vinodolu. 13 Važno je, da so se ujemali okoliši starih župnij z območji nastalih občin. Tudi v javnem življenju občin je obdržal župnik velik ugled. Sodeloval je pri volitvah občinskih funkcionarjev. Udeleževal se je sej občinskega sveta in občinskih svečanosti. 14 Moščeniško občino je zastopal še 1.1539. ob sporu s sosedno zemljiško go¬ sposko na Kozljaku poleg župana tudi župnik. 15 II. Nastanek občinskega ustroja v Kastavščini pa ni bil osam¬ ljen pojav. Motriti ga moramo s splošnega vidika komunal¬ nega gibanja, ki je pričelo prodirati v 12. stoletju iz primorskih mest Istre in Dalmacije. 16 Izhodišča za to gibanje niso bile morda naselbine s starim rimskim municipalnim ustro¬ jem, marveč mlajše avtonomne mestne občine, ki so nastale v primorju zaradi ugodnejših gospodarskih prilik v teku 11. in 12. stoletja. Tam se je oblikovalo mestno pravo in mestne insti¬ tucije, ki so jih pričeli posnemati drugod. Ne da se točno ugo¬ toviti, kako je zajelo komunalno gibanje postopoma istrsko za¬ ledje. Priloženi zemljevid kaže, da je doseglo večje uspehe ob rečici Mirni, kjer se je oblikovala med drugimi v 13. stoletju občina Motovun. V notranjosti Istre ležeči kraji, ki so se razvili deloma pod okriljem gradov, so bili v oblasti fevdalnih gospodov. Imeli so 13 Občinske cerkve in opatije omenja vinodolski zakon v čl. 1, 2, 17, 36, 68; o pravu lastniških cerkva in samostanov prim. mojo studijo, Pro¬ blem lastniških cerkva in samostanov v pravni zgodovini Jugoslovanov, SP XLIX (1936), 430—444; H. E. Feine, Eigenkirchenrechtliche Erschei- nungen in Dalmatien im friihen MA, ZRG, kanon. Abt. 64 (33), 1944, 265—277. 14 Dostavek med čl. 3 in 4 kastav. stat. iz 1.1569.; čl. 34 veprin. stat.; Kadlec, o. d. 26 sl. 15 C. de Franceschi, I castelli della Val d’Arsa, Parenzo 1900, 226. 16 Giov. de Vergottini, Lineamenti storici della costituzione politica delFIstria durante il medio evo, Roma 1924/5, I. 56, 62, 81 sl., 90 sl., 96; II. 45 sl., 78, 117, 145 sl. Mestne in kmečke občine Istre v 14. in 15. stoletju (pretežno na podlagi »Istrskega Razvoda«) I. Tip kmečke občine (župan, srenja): Krajevno ime (enkrat podčrtano) II. Tip mestne občine (sodniki, mestni svet): Krajevno ime (dvakrat pod¬ črtano). — III. Prehodi iz I. v II. tip: Krajevno ime. Meje zemljiških gospostev: -------- Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. 159 večinoma svoje župane, ki so bili odvisni od zemljiških gospodov. Istrski razvod, čigar sestavni deli so nastali med 1375 in 1500, priča, da je seglo gibanje po osamosvojitvi tudi v notranjost polotoka, v izrazito kmečke predele, kjer ni moglo doseči pol¬ nega uspeha. Ustavilo se je ob robu Čičarije; ni seglo na Kras v ožjem smislu, ki se je vezal vedno ožje na Kranjsko. Značilno je, da najdemo še pozneje povsod tam, kjer so nastale kmečke občine, ozemlja, katerih prebivalci so plačevali skupaj podobne letne davščine v denarju, kakor smo jih omenili pri Kastavščini. Na Krasu pa so bile davščine že porazdeljene na posamezne podložnike. 17 Istrski razvod prikazuje vrsto malih kmečkih občin, ki jih je vodil župan s sodelovanjem srenje (»župan i vas komun«, »n. supan und die ganze eomain«), 18 pa tudi nekaj večjih trških občin, ki so kmalu prešle od starejšega ustroja kmečkih občin k mlajšemu po vzorcu primorskih mest. Labin in Buzet sta imela v 13. stoletju na čelu svoje skupnosti župana in njegovega po¬ močnika v upravi »podžupa«. Zastopnik fevdnega gospoda se je imenoval v Labinu podknežin (»vicecomes«), v Buzetu pa »ga- stald«. V 14. stoletju sta bila v Labinu že dva mestna sodnika in mestni svet, o županu pa ni več sledu. Med občinskimi funkcio¬ narji najdemo sicer še podžupa, ki pa skrbi za red in mir v mestu. V Buzetu gre prehod postopoma. L. 1377. se omenja župan s podžupom še poleg sodnikov, 1.1405. pa sta sodnika sama poleg mestnega sveta. 19 Komunalno gibanje ni le rahljalo podložniških vezi, marveč je vedlo tudi do značilne ekspanzijske politike večjih krajev, tako v primorju kakor tudi v notranjosti. Lep primer nudi dogo¬ vor, ki ga je sklenila buzetska občina 12. januarja 1405 s sosed¬ nimi kmečkimi občinami Ročem, Humom, Sočergo, Nuglo in Marčenego. 20 Po pravu »vicinantiae«, ki ga poznamo iz raznih 17 C. de Franceschi, o. d. 63 18 Prim. Monum. histor. jurid. Slav. merid. VI. 18, 22; listina 1405, 28. okt. drž. arh. na Dunaju. ** N. žic, Iz latinskog statuta grada Labina u Istri, Mjesečnik pravničkpg društva, Zagreb LXV (1939), 75 sl.; Kandler, Codice dipl. Istr. 1377, 20. okt. 1405, 12. jan. O podžupu prim. še Mažuranic, Prinosi za hrvatski pravno-povjesni rječnik 1908—1922, 969. 10 Kandler, Codice dipl. Istriano, 1405, 12. januar. 160 Josip Žontar istrskih statutov, 21 so si obljubili člani zveze vzajemno pomoč zoper istrskega mejnega grofa, ki bi kršil njihove svoboščine. Kmečke občine so se tudi zavezale, da bodo predlagale v bodoče vse spore, ki jih ne bi rešila krajevna sodišča, v dokončno odlo¬ čitev buzetskemu mestnemu sodišču kot prizivnemu oblastvu (»sedes major«). Tako je skušal iztrgati Buzet male kmečke občine iz fevdnih vezi, jih oprostiti zlasti podložniškega sodstva, s tem pa tudi navezati na lastno občino v sodnem, upravnem in gospodarskem pogledu. Gibanje po osamosvojitvi je moglo prodreti v kvarnersko ozemlje iz primorskih mest zahodne Istre, pa tudi od vzhoda, kjer najdemo v 13. stoletju v Vinodolu 9 podeželskih občin in na otoku Krku 4. 22 Najstarejši vir, ki prikazuje občinski ustroj Kastva in Veprinca, je žal šele iz srede 14. stoletja. V diplo- matarju goriških grofov se je ohranil prepis dveh listin od 24. septembra 1351, ki sta bili doslej neznani. 23 Rudolf Devinski je postal tedaj vazal goriških grofov. Da bi bolje držal dano fevdno obljubo zvestobe, so zahtevali goriški grofi poroštvo ka- stavske in veprinške občine. Pri tem važnem poslu so zastopali kastavsko občino župan Volkan, župnik (plovan), čigar ime ni navedeno, dalje neki Qualecz, najbrž satnik in srenja, veprinško pa župan Nedel, Crazzon Wodopia, satnik (= sodin, »scheph«) 2 '* ter srenja. Listini sta pečatili obe občini s svojimi pečati. Občin¬ ska organizacija je bila v obeh krajih gotovo nekoliko starejšega izvora; morda je nastala že v 13. stoletju. Vsaka občina Kastavščine je imela torej središče celokup¬ nega življenja v kraju, ki je nastal v okrilju gradu (kastela). Tu je bil sedež vseh organov občine, ki je bila upravna in sodna enota. Funkcije je vršila občina po svojih organih. Najvišji organ je bila srenja, t. j. zbor vseh polnopravnih članov občine. Kakor 21 Prim. motovunski statut; L. Morteani, Storia di Montona, Archeo- grafo Triestino N. S. XVIII (1892), 340 sl. 22 Prim. Wl. NamysIowski, Das Gerichtswesen nach den in kroati- scher Sprache verfassten Ecchtsdenkmalern des kroatischen Kiistengebiets, Przewodnik Historyczno-prawny II (1931), 150 sl. 23 V rokopisu W 594, 75', 76/76' drž. arh. na Dunaju. Na te in mnoge druge listine drž. arhiva na Dunaju me je opozoril vseuč. profesor dr. M. Kos, za kar mu izrekam tudi tem potom iskreno zahvalo. 24 Prim. o tem, da odgovarja scheph = sodin = satnik, J. Kelemina, Staroslovenske pravde, GMS XVI (1935), 41, op. 30. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. 161 so sodelovali 1.1288. v Vinodolu župniki in satniki kot zastop¬ niki občin pri sestavljanju »zakona« in kakor so vršili »plovani« v občinah na Krku važne javne posle, tako najdemo v Kastvu in Veprincu župnika in satnika ob omenjenem dogovoru z gori- škimi grofi. Najvažnejši funkcionar pa je bil v občinah Kastav¬ ščine župan, dočim v Vinodolu in na Krku že v 13. stoletju ni več sledu o županih; na njihovem mestu so bili tam že sodniki. 23 Ako zdaj premotrimo oblike ustroja slovanskih kmečkih občin v Istri, moremo ugotoviti dva tipa, nek prevladujoči tip: župan — podžup — srenja, in v kvarnerskem predelu: župan — satnik — župnik — srenja. V Kastavščini se je vršila uprava in sodstvo po nekih prav¬ nih predpisih, ki so zrasli deloma iz notranjega prepričanja pre¬ bivalcev, za katere naj bi veljali, deloma pa so bili dani od zemljiških gospodov ali njihovih namestnikov. V vsaki občini Kastavščine so se razvila v teku srednjega veka posebna pravila običajnega prava. Samo domnevati moremo, da so obravnavala odnošaje med podložniki in zemljiškimi gospodi, vsebovala ne¬ katere predpise iz kazenskega prava, o dajatvah zemljiškemu gospodu in o upravi kmečkih občin. Kdaj so beležili v občinah Kastavščine prva taka pravna pravila, sicer ne vemo. Ni pa iz¬ ključeno, da se je zgodilo to v Kastvu še v teku 14. stoletja, ako so imeli že svojega »kancelarja«. Malo kasneje 1.1418. naha¬ jamo tam notarja in kancelarja nekega Bernarda, sina Henrika iz Regensburga. 26 Tudi Labinci so zapisali svoje statutarno pravo 1. 1341. 27 III. Nujen je postal zapis običajnega prava v občinah Kastav¬ ščine, ko so izumrli devinski gospodje ob koncu 14. stoletja in je pripadla bogata dediščina gospodom z W a 1 s e e j a , 28 ki so 25 Prim. W}. Namyslowski, o. d. 26 Fiume IX (1931), 145. 27 C. de Franceschi, Statuta communis Albonae, Archeografo Trie- stino XXXII (1908), 133 sl. 28 Doblinger, Die Herren von Walsee, Archiv f. osterr. Geschichte 95. Bd. (1904), 283, 308, 317 sl., 333 sl., 392, 397, 402, 405; S. Gigante, Regesti e documenti relativi alle famiglie di Duino e di Walsee, Fiume XV/XVI (1937/38), 62 sl. ti 162 Josip Žontar prejeli kmalu nato še pazinsko grofijo od avstrijskih vojvod v zastavo. Njihov namestnik za posestva na jugu je postal glavar v Devinu in na Krasu. Njemu je bil podrejen med drugimi tudi glavar v Kastvu. Pri važnejših poslih je sodeloval devinski gla¬ var sam, tako 1.1395. pri razmejitvi pašnikov med Moščenicami in sosedno zemljiško gosposko na Kozljaku. 29 Iz dobe, ko so bili gospodje z Walseeja gospodarji Kastavščine, poznam sledeče kastavske glavarje: Volknerja Hoheneckerja (1423, 1428), Jer¬ neja Misulija (1437—1442), Jerneja Matejeviča (1444—1445), Petra Bellija (1446—1450) in Henrika Geumana (1455—1458). 30 Krepko roko novih gospodarjev so občutile kmalu podložne občine. Pazinci so hoteli porabiti priliko, da bi razširili svoje mestne pravice. Da bi otresli jarem fevdnega gospoda, so pre¬ gnali pazinskega glavarja iz kastela. Toda gospod z Walseeja je zadušil upor s silo. Dal je zapreti oba sodnika (»sudichen«) in mestni svet. Ko so jih spustili 22. novembra 1409 iz ječe, so morali svečano obljubiti, da se ne bodo maščevali zaradi pre¬ stane kazni in da bodo odslej zvesto izpolnjevali dolžnosti do glavarja. Listino pa so morali pečatiti zastopniki sosednih občin Gračišča, Pičana, Barbana in Tinjana. 31 Kmalu nato, okoli 1.1424., so dali sestaviti gospodje z Wal- seeja urbar svoje posesti ob Kvarneru. Vanj so vpisali pred¬ pise o dajatvah in obveznostih podložnikov vseh treh občin Kastavščine. 32 V ta namen so morali ugotoviti tudi pravne raz¬ mere, torej tudi pravila običajnega prava. Kastavski in veprin- 29 1395, 2. nov., šurmin, Acta croatica, Mon. hist. jurid. Slav. merid. VI 101/2. 30 1423, 20. jul.; 1428, 29. april, drž. arh. na Dunaju; Kobler, o. d. I. 100, 261; Fest, Fiume nel secolo XV., Bulletino d. deputazione fiumana III (1913) 19; S. Gigante, Libri del Cancelliere I. Fiume 1912, 255, 279; isti, Libri del Cancelliere, Fiume IX (1931), 20, 133, 144; isti, Regesti e docu- menti relativi alle famiglie di Duino e di Walsee, Fiume XV/XVI (1937/38), 105; Notizenblatt d. Akad. d. W., Wien II. 326; Atti e memorie VII. 261. 31 Listina 1409, 22. nov. arhiv dv. komoro na Dunaju. 32 Urbar iz nekako 1424 je omenil H. Pirchegger, o. d. 512. Prepisa pa ni več v muzejskem arhivu v Linču, pač pa se nahaja izvirnik v graj¬ skem arhivu v Nieder Walsee. Ta pa ni bil dostopen zaradi vojne. Zado¬ voljiti sem se moral z izpiski, ki jih je dal na razpolago arhiv, ravnatelj dr. Doblinger v Gradcu. Kastavščina in njeni statuti do konca 16 . stol. 163 ški statut zatrjujeta sama, da so potrdili »knezi« z Walseeja njihove »zakone«. 33 V smislu urbarja je prejemal kastavski glavar dohodke v denarju in prirodninah. V Kastvu je imel na razpolago uradno hišo poleg cerkve sv. Trojice (1446 se zove »palatium domini nostri«). 34 Užival je nadalje vrt pod cerkvijo sv. Helene v Ka¬ stvu, senokoš »knezov dol« in njivo v Mišincu. Podložniki v vasi Brgud, ki je spadala pozneje pod gotneško graščino, so mu morali dobaviti vsako leto po en voz sena od kmetije. 35 Finančno upravo je vodil poseben oskrbnik (valpet, žrel, Amtmann), ki je prevzel vsako leto t. zv. denar od kontradi. Kastavska občina je plačala ICO mark, veprinška 21 mark 6 liber; za moščeniško ne poznamo zneska, ker niso ohranjeni starejši zapisi statuta. 36 Oskrbnik je pobiral tudi desetino od živine in pridelkov. Žito in vino je hranil v spodnjih prostorih kastavskega uradnega poslopja. Desetinsko vino so stočili v grajski taberni v Kastvu. Tudi v Veprincu in Moščenicah je imel valpet na razpolago manjša uradna poslopja, ki so imela spodaj kleti, zgoraj pa kašče za pridelke. Pozneje je prodajal valpet v veprinški občini od¬ dano desetinsko žito in vino na tamošnjem trgu; za oddajo na¬ menjene janjce pa so smeli podložniki odkupiti po določeni ceni. Važen dohodek zemljiškega gospoda so bile sodne globe. Glede razdelitve glob se niso mogli strinjati interesi občin z zahtevami gosposke. Kako so jih delili v začetku 15. sto¬ letja in še prej, ne moremo ugotoviti. V reformiranem urbarju Kastavščine, ki ga je dal sestaviti deželni knez 1.1498., je dolo¬ čilo, da pripadejo v Kastvu globe preko 50 liber gosposki, nižje pa se delijo na dva enaka dela. 37 Enega je pobrala gosposka, drugega sodnika v Kastvu. V 16. stoletju se je nekoliko izpre- menila razdelitev glob: male pod 25 liber sta dobila sodnika, srednje od 25 do 50 liber so delili med državno blagajno in 33 Jasinski, Zakoni grada Veprinca, ZZR V (1926), 267; isti, Kada i na koji način je bio sastavljen kastavski statut, ZZR III (1924), 127 sl. 34 Fiume IX (1931), 144. 35 Gl. čl. 59—62 kastavskega statuta. 30 Gl. čl. 1 kastav. in čl. 32, 33, 42 veprin. statuta. 37 Urbar ni ohranjen, le izpis o razdelitvi sodnih glob od 1534, 12. sept. pri spisih o sporu med Pavlom Zadrskim (de Žara) in bratoma Barbo za gozdove ob Rečini, v gubernijskem arhivu, drž. arhiv, Ljubljana. Odslej citiram ta fascikel: spor Barbo: Zadrski. li* 164 Josip Žontar sodnika na polovico, vse višje pa so šle v državno blagajno. 38 Čl. 5 veprinškega statuta je predpisal, da pripadajo male globe pod 8 liber občini, srednje od 8 do 50 liber so delili na tri enake dele. Eno tretjino je prejela gosposka, drugo župan in tretjo tožitelj. Višje globe je pobrala gosposka. 30 Urbar iz 1.1498. pa je znižal mejo od 50 na 40 liber. Ker ne omenja moščeniški statut delitve glob, poznamo le določbe iz reformiranega urbar¬ ja: do 40 liber je prejemala polovico glob občina, vse višje pa gosposka. Dohodke iz sodnih glob naj bi porabljala občina za vzdrževanje uradnih oseb, ki pridejo po službenem poslu v Moščenice. Razvoj vseh treh glavnih krajev Kastavščine ni bi! enak. Kot tržišče in sedež gosposke je prehitel Kastav ostala dva. Oporoka Hugona Devinskega iz 1.1374. je imenovala Kastav grad (»veste«), Veprinac in Moščenice pa kastela (»ehastell«).*" Sredi 15. stoletja pa najdemo za Kastav že naziv mesto (»statt«), dočim sta ostala kraja še vedno kastela. 41 Točno se torej ne da ugotoviti, kdaj je dosegel Kastav pravni značaj mesta. Najbrž se je izvršila ob istem času, t. j. v prvi polovici 15. stoletja še neka bistvena izprememba v občinskem ustroju. Kastavci so pričeli voliti poleg župana še enega sodnika. Vzgledu sta sledila najbrž še v 15. stoletju Veprinac in Moščenice. Dalje je posta! za redno upravo pomemben organ občinski svet, ki je bil se¬ stavljen iz starih, uglednih Občinarjev, zlasti bivših županov in sodnikov. Ako ni bilo število članov občinskega sveta polno, so izvolili svetovalci sami nove dosmrtne člane, običajno zopet iz vrst bivših županov in sodnikov. Poleg župana ir- sodnika je vršil še nadalje važne funkcije satnik, ki je bil prvotno najbrž županov pomočnik v vojaških in sodnih zadevah. 42 Pozneje je 38 Dostavek k čl. 3 kastav. stat. iz 1.1569. 39 Jasinski, Zakoni grada Veprinca, ZZR V. 277 sl., čl. 5. 40 1374, 24. junija, drž. arhiv na Dunaju; S. Gigante, o. d. Fiume XV/XVI (1937/8), 49/50 ni točen regest. 41 1464, 24. junija, drž. arh. na Dunaju. A. Depoli, I primi decenni della dominazione absburgica a Fiume, Fiume I (1923), 4; nazivi pa niso stalni. L. 1430. se imenujejo v urbarju puljskega škofa vsi trije kraji »castra«; gl. A. Gnirs, Die Noten des Bischofs Dominicus de Luschis iiber die Lehenspflicht d. Herren von Walsee-Enns f. d. Poleser Lehen ani Quarnero, Jb. d. Staatsrealschule Pola 1910, 25. 42 O satniku prim. Mažuranič, o. d. 1288/9. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. j 65 opravljal predvsem varnostno službo, vročeval tožbe in pozive k sodišču ter opravljal izvršbe. Za poljsko policijo je bil nižji organ, ki se je imenoval v Kastvu dvornik; 43 enako ime je imel občinski funkcionar v Vinodolu, Senju in na-Krku. V Moščenicah in v Veprincu je opravljal enake posle komunščak. Enako ime pa najdemo zopet v sosednih občinah v Boljunu, Beršcu in Lo- vranu. 44 Tako je ohranil Kastav tudi v nazivu dvornika znake kvarnerskega tipa občinskega ustroja. Poslujočega župana, sod¬ nika in satnika je izbirala za leto dni, najbrž v vseh treh obči¬ nah, še vedno srenja s svetom in župnikom vred. 45 Volitve so se vršile pozneje v Veprincu na sv. Tri kralje, v Moščenicah na svečnico. 46 Ustroj sodišč sega v svojih osnovah daleč nazaj v sta¬ rejšo dobo, iz katere nimamo virov. Urbar gospodov z Wal- seeja, nekako iz 1. 1424., omenja v vseh treh krajih županska sodišča za nižje sodstvo. V prvotnejši obliki so se ohranila naj¬ brž dlje časa v Moščenicah in- Veprincu. Župansko sodišče je vodil poslujoči župan. Poleg sodnika so bili prisedniki nekateri uglednejši člani, bivši župani in sodniki. 47 Po svojem sestavu se torej ni razlikoval občinski svet od županskega sodišča. V sodne knjige so vpisali odločbe različnega' značaja, pa tudi pravne predpise, ki naj bi veljali vobče. 0 tem priča zapis moščeniškega statuta iz 1.1627., ki so> ga napravili le na podlagi takega gradiva v starejših sodnih knjigah. Zato pa zapis moščeniškega statuta ne more biti enakovreden kastavskemu in veprinškemu. Mnogo strožji so bili predpisi za sestavitev t. zv. pravde, višjega sodišča, ki mu je predsedoval kastavski glavar. »Stol« je moral biti »pun«, t. j. predpisana je bila navzočnost določe¬ nega števila prisednikov. Ako ni bilo doma na razpolago dovolj primernih oseb, so naprošali manjkajoče iz ostalih dveh občin Kastavščine, n. pr. Veprinci iz Kastva in Moščenic oziroma 43 S. Gigante, Libri del Cancelliere I. 204; Mažuranic, o. d. 295 sl. 44 R. Strohal, Mjesto Boljun u Istri koncem 16. i početkom 17. vi- jeka, Zbornik za nar. život XXIII (1918), 224 sl.; Mažuranic, o. d. 521/2. 45 Kadlec, o. d. 22 sl.; čl. 41 kastav., čl. 34, 35 veprinškega statuta. 46 Prim. statute. 47 Prim. Pirchegger, o. d. 512 sl.; ni pa pravilno, da je imel Kastav še 1.1526. samo nižje sodišče, ki ga je vodil župan; gl. čl. 39. veprin. stat. O županskih sodiščih v Istri prim. še S. Vilfan, Valvasorjevo poročilo o županskih sodiščih, GMS XXIV (1943), 84. 166 Josip Žontar obratno. Trikrat na leto so se vršile ob stalnih rokih v vsaki občini redne ali uročne pravde. 48 Navadno je bilo to ob cerkve¬ nih proščenjih, s katerimi so bili zvezani letni sejmi. Tako se je sestala pravda v Kastvu o mesopustu (februarja), o sv. Heleni (maja), ker je bila tamošnja cerkev posvečena tej svetnici, 49 in o sv. Mihaelu (septembra), ko je bil zopet letni semenj. 50 Sodi¬ šče se je zbralo običajno v kastavskem uradnem poslopju, ki je služilo tudi kot sodna hiša. 51 V Veprincu se je sestala pravda navadno pod občinsko lopo pri cerkvici sv. Ane, 52 v Moščenicah pa navadno pri lopi izven obzidja. 53 Na uročnih pravdah so obravnavali apelacije zoper sodbe županskih sodišč in hujša kazniva dejanja. Poleg uročnih pravd so bile še izredne ali zapovedane, ki jih je določil glavar na prošnjo občin ali sam. Potreba zanje se je pokazala zlasti tedaj, ako so se pripetili hujši delikti v okolišu. 54 Zaradi apelacij se niso vršile v Kastvu zapovedane pravde, marveč so jih odgodili do prihodnje uročne pravde. 53 Iz reških notarskih knjig izvemo, da je razsojal pri¬ tožbe zoper sodbe pravd devinsko-kraški glavar kot namestnik gospodov z Walseeja, ki je vzel za prisednike glavarje z Reke, iz Gotneka in Prema, t. j. iz bližnjih posestev zemljiškega gospoda. 56 Opisano enotnost in istovrstnost sodišč v Kastavščini pa je začela ogrožati v drugi polovici 15. stoletja uvedba posebnih krvnih (deželskih) sodišč. V Pazinu se omenja že v za¬ četku 15. stoletja poseben deželski sodnik za okoliš Pazinske knežije. 57 Za Kastavščino je postalo vprašanje važno, odkar je podelil cesar Sigmund 1. 1434. gospodom z Walseeja pravico 48 Čl. 1 veprinškega, čl. 33 kastavskega statuta ter izjave Moščeniča- nov ob zaslišanju 1569, 3. jun. v sporu Barbo : Zadrski. 49 Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain 1689, XI. 52. 50 čl. 3, 32, 33 kastav. statuta. 51 HK 1584—XII.—52, dež. arh. v Gradcu, oddelek Hofkanuner. 52 R. Strohal, Veprinac u XVI. vijeku, Zbornik za narodni život XXVII (1929), 145. 53 C. de Franceschi, I castelli della Val d’Arsa 229; Kadi ec, o. d., 42, 49. 34 čl. 2 veprinškega statuta. 53 čl. 32 kastavskega statuta. 36 Kobler, o. d. I. 265, III. 246, 248. 57 1423, 20. jul. drž. arh. na Dunaju. Kastavščina in njeni statuti do konca 16 . stol. 167 krvnega sodstva, kar jim je potrdil 1.1450. cesar Friderik III. 58 To je veljalo tudi za Kastavščino. Vsled tega je moglo prevzeti višje sodišče v Kastvu pod predsedstvom glavarja krvno sodstvo za vso Kastavščino. Ostali dve občini sta bili s tem oškodovani v višjem sodstvu. Posledice pa so se pokazale šele po letu 1465., ko je prepustil Volbenk V. z Walseeja Kastavščino cesarju Frideriku III. 59 IV. Kastavščina je postala deželnoknežja posest. Vsaka občina je tvorila odslej nekaj časa poseben urad z oskrbnikom na čelu, ki je bil podrejen kranjskemu vicedomu. 60 Friderik III. pa ni obdržal te posesti dlje časa v lastni upravi, marveč jo je prepustil že 1. 1468. Jakobu Raunacherju za letno plačilo 250 ogrskih dukatov v zlatu. 61 Po njegovi smrti je zastavil cesar 1.1478. Kastavščino tržaškemu glavarju Nikolaju Ravbarju, ki jo je obdržal do smrti. 62 Nato jo je prejel 1.1482. njegov brat Gašper Ravbar, ki je imel že reško glavarstvo od 1.1472. 63 Odslej Ka¬ stavščina ni imela več lastnih glavarjev. Podredili so jo re- škemu glavarju, ki je pošiljal semkaj svojega podglavarja. Ravbar je združil v svojih rokah poleg reško-kastavskega še tržaško, devinsko in postojnsko glavarstvo. 64 Beneška republika, ki ji je bil na poti, je trdila, da ne bo prej miru v Istri, dokler ga ne odstranijo. 65 Zato se je moral umakniti. Jeseni 1.1494. je prejel reško-kastavsko glavarstvo Janž Turn. 66 Kastavski in mo- 58 1434, 20. okt., 1450, 22. apr. drž. arh. na Dunaju; Doblinger, o. d. 442, 457, 515. 59 1465, 1. sept.; Dobling-er, o. d. 477, 482. 69 1468 s. d. rokopis B 528, 15, drž. arh. na Dunaju: Larentz Yppo- gleichnigk, Amtraan zu Kestaw, Yban Wenkowitz, Amtman zu Vepernitz, Wennko zu Moschenitz. 61 Benussi, II feudo 124, op. 5; B 528, 6 drž. arh. na Dunaju. 95 B 53, 119 drž. arh. na Dunaju (= Chmel, Notizenblatt II. 120); 1478, 9. jan., 10. jan. (= Chmel, Archiv f. ostcrr. Gesch. II. 1849, 111 95, 113 št. 102); Benussi, o. d. 124 op. 5; Kobler, o. d. III. 29, 252. 68 1472, 29. sept. Kobler, o. d. III. 29, 251 sl. 64 MHK 1862, 55; Kobler, o. d. III. 29; B 53, 194, drž. arh. na Du¬ naju (= Archiv f. osterr. Gesch. II. 119 sl. št. 121), Gedenkbuch 3 a, 22, arh. dv. komore na Dunaju. 65 Gedenkbuch 3 a, 181. 99 Kobler, o. d. II. 132, III. 253. 168 Josip Žontar ščeniški statut ga poznata pod imenom Ivan oziroma Anž Far- turnar. 07 Decembra 1499 je ponovno obljubil cesarju zvesto službo v upravi reškega glavarstva, ki mu je bilo vnovič po¬ deljeno. 68 L. 1507. je bil imenovan za glavarja na Reki Janž, sin Gašperja Ravbarja, ki se je pa moral naslednje leto umakniti, ko so zasedli Benečani tudi Kastavščino. 69 Po končanih beneških vojnah se je vrnil Ravbar na svoje službeno mesto, ki ga je obdržal do 1.1519. L. 1521. je postavil Karel V. Janža Apfaltrerja, ki se je bil odlikoval v bojih z Benečani. 70 V Kastvu sta ga za¬ stopala Bernardin Nikolič (1525) in Andrej Giacomini (1526). 71 Po bitki pri Mohaču 1. 1526. je skušal Ferdinand I. pridobiti Krištofa Frankopana in mladega despota, sina Ferdinanda Frankopana ter Marije Brankovičeve in jima je obljubil odstopiti Postojno, Prem, Podgrad, Završnik, Pazin, Gotnek in tudi Ka¬ stavščino v dedno posest, ako dosežeta, da ga izvolijo ogrski stanovi soglasno za kralja. Toda Krištof Frankopan se je odločil za Ivana Zapoljo. 72 Zato je imenoval vladar 1.1528. Nikolaja Ju¬ rišiča, vrhovnega poveljnika na Hrvatskem, za glavarja na Reki z letno plačo 400 gold. 78 Zaradi stalnih bojev s Turki Jurišič ni mogel vršiti svoje službe; prepustil jo je 1.1533. Jeronimu Za¬ drskemu (de Žara), ki se je ravno vrnil z uspešnega poslanstva na turškem .dvoru v Carigradu. Kmalu nato je postal Jeronim še cesarski gozdni nadzornik za Goriško, Kras in Istro ter po¬ veljnik brodovja zoper Turke. 74 L. 1531. pa je zastavil Ferdi¬ nand I. kastavski urad, ki sta mu bila tedaj že inkorporirana veprinški in moščeniški urad, Gašperju Ričanu, stotniku in 67 Čl. 30 kastav. stat.; pri 1. 1510 moščen. stat.; Kadlec, o. d. 36.. 38 1499, 2. dec., Kobler, o. d. III. 253/4. 69 Kobler, o. d. II. 132, III. 68 sl., 254; Fiume I (1923) 86. 70 Kobler, o. d. III. 257. 71 V moščen. stat. pod 1. 1525; Kobler, o. d. I. 261, III. 258. 72 1526, 10. nov. Gedenkbuch 25, 306 arhiv dv. komore na Dunaju; Fr. Komatar, Die Theilnahme Hans Katzianers bei derWahl Ferdinandsl. von Osterreich zum Konige von Kroatien, MMK XII (1899), 142 sl. 73 Kobler, o. d. II. 133, III. 259. 74 HK 384 R (W 707) [1530—1533], 45', 49, 50, 68—69, 150, 154, 257—257', 263'—264, 264', 289'—290, dež. arh. v Gradcu; S. Rutar, Slov. dežele in ustanovitev voj. krajine za Ferdinanda I., Spomenik o 6001etnici začetka habsb. vlade na Slov., Lj. 1883, 226; Kobler, o. d. II. 133; S. Depoli, Su Girolamo de Zaracapitano di Fiume, 1534—1540, Bulletinol. (1910), 157; St. Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko, GMS XXIV (1943), 55. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. 109 upravitelju graščine Gotnek za letnih 450 gold. 75 S tem je na¬ stopil za Kastavščino nov, izreden položaj, ker vladar ni ločil istočasno Kastavščine od reškega glavarstva. V dobi Maksimilijana I. prično prvi poskusi spraviti deželno¬ knežjo posest v boljši red in zagotoviti večji donos na številnih državnih posestvih. Tudi na Kranjskem in v Istri so odšle ko¬ misije, da sestavijo v smislu navodil točnejše urbarje zastavlje¬ nih uradov in gosposk. O tem pričajo t. zv. reformirani urbarji iz 1.1498., ki so ohrajeni le deloma, n. pr. za kriški urad pri Kranju, za Pazinsko knežijo; iz urbarja kastavskega urada poznamo samo izpisek o razdelitvi sodnih glob, ki ga objavljam v prilogah. 70 Ker torej urbar ni ohranjen, ne moreni odgovoriti na važna vprašanja, v koliko se je spremenil v tej dobi položaj podložnikov in ali je dalo sestavljanje urbarja morda pobudo za zapis statutov Kastavščine. Zanimivo je vse¬ kakor, da je veprinški svet dal kmalu nato 1.1501. nalog občin¬ skemu pisarju zapisati stare »zakone«, da bodo vedno v pismeni obliki na razpolago. 77 Okoliša veprinške in moščeniške občine se nista bi¬ stveno spremenila v obravnavanem razdobju. L. 1486. so po¬ novno določili mejo med Moščenicami in Lovranom. 78 L. 1495. so razsodili spor zaradi paše in lesa na Učki med Veprincem in Vranjo. Mejna znamenja so napravili ob črti, ki je potekala od cerkvice sv. Petra v Poklonu po vrhovih Učke. 79 Pri omenjeni kapelici je bila trojna meja med veprinško, vranjsko in lovran- sko občino. Tu je bilo vsako leto cerkveno proščenje z živahnim sejmom, ki ga omenja veprinški statut zaradi sodstva ob tej priliki. 80 Na podlagi listine, ki je bila sestavljena ob razmejitvi 1.1495., so obnovili in potrdili 1.1531. zaradi ponovnih prepirov staro mejo med Veprincem, Vranjo in Brestom. 81 Kastavska občina pa je povečala svoje območje na vzhodu. Med leti 1478. 75 1531, 10. jun. drž. arh. na Dunaju; Kobler, o. d. III. 260. 76 Urbar kriškega urada v deželnem arhivu v Inomostu, Pazinske knežije v deželnem arhivu v Poreču; izpisek iz kastavskega urbarja pri sporu Barbo : Zadrski. 77 Jasinski, Zakoni grada Veprinca, ZZR V (1926), 257. 78 C. de Franceschi, o. d. 184; Atti e memoria XV. 214. 79 C. de Franceschi, o. d. 80; Kobler, o. d. I. 287. 80 Čl. 4 veprinškega statuta; Jasinski, o. d. 277. • 81 C. de Franceschi, o. d. 80 sl.; Kobler, o. d. I. 262, 279; Atti e me- morie XIV (1898), 352 sl. 170 Josip Žontar in 1482. je ločil cesar Friderik III. t. zv. Podbreg od reškega ozemlja in ga dal kastavskemu glavarju Ravbarju v zakup. 82 Podbreg je bil ozek pas, ki je segal od Grohova na severu preko Skurinje do morja na jugu. Čeprav so bili po letu 1482. reški glavarji obenem tudi glavarji Kastva, je ostal Podbreg pri ka- stavskem uradu, ker so imeli najbrž od tega več koristi. Ozemlje je prišlo v ožje stike z okolišem Kastva in kmalu je začela vršiti kastavska občina upravna in sodna opravila tudi na tem ozemlju. To pa je povzročilo težke in dolgotrajne spore z Reko. Le glede cerkvene uprave je ostalo po starem. Reški kapitelj je vršil še nadalje dušnopastirska opravila v Podbregu in prejemal od ta- raošnjih prebivalcev četrtino desetine od živine in pridelkov. V Veprincu in Moščenicah je ostal občinski ustroj, kakor smo ga ugotovili v prejšnjem razdobju. V Kastvu pa so prenehali v drugi polovici 15. stoletja voliti po starem običaju župana. Po vzoru primorskih mest sta stala odslej na čelu uprave in sodstva dva mestna sodnika. V virih se omenjajo prvič 1. 1468. »iudices, consules (= svetovalci), cives castri Castua«, 83 1. 1475. pa dva sodnika »comitatus Castue« (= sod¬ nega okoliša Kastva). 84 Ker so bili Kastavci dlje časa pod oblastjo reških glavarjev, so prevzeli tudi oni način volitev sod¬ nikov, ki se je bil tedaj uveljavil na Reki. Tam so se pritoževali meščani ponovno, da jim ne dovoli glavar voliti člane mestnega sveta po starem običaju, marveč jih postavlja sam. 85 Enako so trdili v pritožbi vladarju, da jim glavar ne dopušča izbrati mestnih sodnikov po starem običaju, marveč jih imenuje sam. Dalje jim baje ni dopustil, da bi sami sklicevali srenjo (zbor meščanov, »Gemain«). 80 Podobne pritožbe so izhajale od Kastav- cev; zaradi tega je pozval Maksimilijan I. 1.1493. reškega gla¬ varja, naj ne krši njihovih svoboščin. 87 Spor je končal na Reki 62 A. Depoli, I primi decenni della dominazione absburgica, Fiume I (1923) 9; V. Sablich, II distretto fiumano nel secolo XVI., Bulletino V (1921), 9 sl.; Kobler, o. d. II. 30. 83 B 528, 16/16', drž. arh. na Dunaju. 84 Kandler, Codice diplomatico Istriano 1475, 2. dec.; Werunsky, Osterr. Reichs- und Rechtsgeschichte 1908, 442. 85 Kopijalna knjiga Sign. 43 (prej D 70), 490', 491/491' arh. dv. ko more na Dunaju. 88 Sign. 43 (prej D 70), 489', 594—595. 87 Kobler, o. d. I. 266. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. 171 s kompromisom, ki je prišel 1.1527. v osnutek reških statutov in bil 1. 1530. odobren od vladarja. 88 Enega sodnika je izbral odslej vsako leto reški glavar v imenu deželnega kneza. To je bil judex capitanalis. Drugega je volil mestni svet s srenjo; to je bil judex populi. Enak način so prevzeli Kastavci, kakor je raz¬ vidno iz kastavskega statuta, ki je bil zapisan v 16. stoletju. Volitve so se vršile dne 7. decembra, na dan sv. Ambroža. Glavar je izbral v navzočnosti srenje primerno osebo iz mest¬ nega sveta za »svojega« sodnika (judex capitanalis). Nato je izvolil mestni svet s srenjo in župnikom vred dragega sodnika iz mestnega sveta za občino (judex populi). Isti volivci so iz¬ brali nadalje iz srenje še satnika. 89 V višjem sodstvu so se pokazali vplivi deželskega so¬ dišča. Kastavska pravda, ki ji je predsedoval glavar ali njegov namestnik in ki so jo tvorili oba sodnika ter določeno število prisednikov, je vršila tudi krvno sodstvo na vsem ozemlju Ka- stavščine. Zločinca, ki so ga zalotili pri dejanju ali ujeli pozneje, so vtaknili v mestne zapore, ki jih omenja prvič 31. člen kastav¬ skega statuta iz dobe glavarja Janža Turna. Satnik je skrbel za stražo pri mestnih zaporih. Na smrt obsojenega so spremili stražniki do vislic, ki so jih postavili izven mesta. 90 Ako so iz¬ vajali deželsko sodstvo v smislu predpisov, so morali izročati tudi Veprinci in Moščeničani iz svojih nižjesodnih okolišev vse one zločince, za katere je bilo pristojno kastavsko deželsko so¬ dišče. 91 S tem bi pa priznali, da je njihovo sodišče nižje in da so podrejeni krvnemu sodišču v Kastvu. Zato so se borili Ve¬ princi v 16. stoletju zoper takšno prikrajšanje svojih starih sodnih pravic. Stremljenje po stari enakosti sodišč je lepo izrazil 39. člen veprinškega statuta, da imajo Veprinci svojo pravdo in da niso nikdar hodili na pravdo v Kastav. 92 Zato so se branili Veprinci in Moščeničani izročati zločince Kastavcem, ki so zahtevali celo, da se mora udeležiti sodne razprave v 88 Kobler, o. d. II. 144 sl.; S. Gigante, Statuti concessi al comune di Fiume da Ferdinando I. nel 1530, Fiume 1910 in A. Fest, Fiume in difesa della sua autonomia al principio del secolo 17. Budapest 1933, nisem imel na razpolago. 89 Dostavek k čl. 3 kastav. stat. iz 1. 1569. 80 Gl. čl. 31, 39, 43 kastav. statuta. 91 Gl. čl. 48 kastav. statuta. 92 Jasinski, o. d. 288sl.; čl. 39. 172 Josip žontar Kastvu tudi pristojni župan Veprinca oziroma Moščenic kot pri- sednik. Kljub temu je izgubljalo domače staro župansko sodišče v Veprincu na pomenu, ker so začeli ljudje tožiti naravnost pri reškem glavarju. 93 Zato so sklenili Veprinci 16. januarja 1500, da se smejo tožbe vlagati le pri domačem sodišču. Kot čl. 40 so dostavili v svoj statut, da mora soditi župan s svetovalci do 50 liber brez glavarja. 94 V. Po 1. 1531. je imela Kastavščina dva gospodarja. Reški glavar Jeronim Zadrski je vršil ono upravno in sodno oblast, ki so jo imeli doslej njegovi predhodniki, odkar so bili obenem tudi kastavski glavarji. Pri tem mu je pomagal pod- glavar Ivan Ričan, ki ga omenja moščeniški statut v tej funkciji že od 1.1528. dalje. 95 Istočasno pa je užival dohodke iz kastav- skega urada kot zastavni upnik Gašper Ričan, ki je postal 1.1540. polkovnik ces. pehote na Ogrskem. 96 Ko je umrl Jeronim Zadrski naslednje leto, je prepustil Ferdinand I. tudi reško glavarstvo Gašperju Ričanu. Hkrati mu je zastavil Kastavščino do smrti. 91 Od letne zakupnine 450 gold. je smel obdržati 200 gold. za svojo plačo, 250 gold. pa plačati kot deželno naklado v vicedomski urad. Vsoto, za katero mu je bil zastavljen kastavski urad, so zvišali od leta do leta. L. 1540. so mu nakazali nanj znesek 550 gold. 98 L. 1542. je znašala zastavna vsota že 1920 gold. 39 kr. 3 pfg. L. 1546. mu je podaril vladar za zvesto službovanje 4000 gold., ki so jih zopet prišteli k omenjeni vsoti. 99 Po smrti Ričana je postal Jakob Raunacher reški glavar. 100 Nedoletna Ričanova hči je uživala dohodke iz zastavljenega kastavskega urada še do 1.1556. Tedaj je dovolil vladar Ivanu Lenkoviču, poveljniku Vojne krajine, ki je bil tudi nekaj časa reški glavar. 99 Jasinski, o. d. 255. 94 Jasinski, o. d. 289. 95 Kobler, o. d. I. 261; Kadlec, o. d. 38. 96 Exempt Biicher 1540—1545, 61'—62, dež. arh. v Gradcu. 97 MHK 1865, 21 (1542, 10. jul.); Kobler, o. d. III. 262; W 707, 213' drž. arh. na Dunaju; Io Herrschaftsakten fasc. 18.360, arhiv. dv. kom. na Dunaju. 99 MHK 1865, 21. 99 HK Sign 384 E (W 707) 165', dež. arh. v Gradcu. 109 Kadlec, o. d. 39 sl. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. 173 da odkupi od nje zastavljeni urad. Takrat je znašala zastavna vsota že 7920 gold. 39 kr. 3 pfg. 101 Naslednje leto mu je odobril Ferdinand I. za velike zasluge v boju zoper Turke 2000 gold., ki so jih zopet dodali k zastavni vsoti. Obenem je dovolil, da ostane kastavski urad rodu Lenkovičev še 15 let po njegovi smrti. 102 Glavarji Reke so se menjavali hitreje. L. 1558. se ome¬ nja že Frane Barbo s Kozljaka. 103 Ker je potreboval Lenkovič denarja, sta mu izplačala brata Franc in Jurij Barbo zastavno vsoto, ki je bila zapisana na kastavskem uradu. S tem sta pre¬ jela one pravice, ki jih je imel dotlej Lenkovic. Tudi zastavna doba za nje je veljala do 15. leta po smrti Ivana Lenkoviča. 104 Franc Barbo je obdržal reško glavarstvo le do 1.1566. Tedaj je bil postavljen za glavarja na Reki Pavel, sin Jeronima Zadr¬ skega. V njegovi upravni dobi, ki je trajala do 1.1573., je prišlo do hudega spora med bratoma Barbo in Pavlom Zadrskim, ki je hotel izkoriščati gozdove pri izviru Rečine v gotneški gra¬ ščini ter plaviti les po vodi do morja. 105 0 tem sporu sem našel v drž. arhivu v Ljubljani obsežen fascikel bivšega gubernijskega arhiva, kar mi je dalo pobudo za pričujočo razpravo. Ta »kon- volut« ima zunaj opombo, da so ga našli 20. decembra 1818 na spodnjih gubernijskih policah. Glavarja Pavla Zadrskega, ki je bil tudi pri Rečanih močno osovražen, je moral nadvojvoda Karel razrešiti službe. 106 Sledil mu je 1.1574. Leonard Attems, ki je postal 1.1583. še upravitel j goriškega glavarstva in se zaradi tega ni mogel dosti ukvarjati s posli reškega glavarstva. 107 Čeprav še ni potekla zastavna doba bratoma Barbo, se je vendar notranjeavstrijska komora v Gradcu kmalu zanimala, ali bi se dalo dobiti večje posojilo na podlagi dohodkov iz kastav- skega urada. Janž Kisi je trdil, da znašajo letni dohodki iz ome- 101 16 Herrschaftsakten fasc. 18.375/arh. dv. kom. na Dunaju; 1555, 7. febr. spor Barbo: Zadrski. 102 HK Sign 384 R (W 707) 1556/7, 360'—361, 368', dež. arh. v Gradcu. 103 Kobler, o. d. I. 261; Benussi, II feudo 124 op. 5. 104 Kobler, o. d. II. 133; 1560, 1. marca, spor Barbo: Zadrski. 105 A. Tamaro, Episodi di storia fiumana, Fiume XI/XII (1933/34) 4 sl.; 1568, 1. sept.; 1569, 22. jan., 22. apr., 7. jun.; 1570, 13. sept., 25. okt., 30. okt. spor Barbo : Zadrski. ,0 “ Kobler, o. d. II. 128 sl. 107 Kobler, o. d. I. 261, II. 134; A. Tamaro, o. d. 8; HK 1588—XI—10 dež. arh. v Gradcu. 174 Josip Žontar njenega urada nekako 2000 gold. in da bi bilo mogoče najmanj podvojiti zastavno vsoto, ako ne bi oviral reški glavar imetnika Kastavščine v užitku dohodkov. Zdaj se je pričel zanimati za posel dvorni kancelar nadvojvode Karla dr. Volbenk Schranz. Poravnal je terjatev bratov Barbo v znesku 9920 gold. 39 kr. 3 pfg. in plačal 5000 gold. v državno blagajno. Kot nagrado za zvesto službovanje mu je podaril deželni knez znesek 5079 gold. 20 kr. 1 pfg. Tako je prevzel dr. Schranz 1.1582. kastavski urad za skupno zastavno vsoto 20.000 gold. Obenem je odredil nad¬ vojvoda Karel, da gre Schranzu tudi »jurisdikcija in glavarstvo« v kastavskem uradu. S patentom od 29. oktobra 1583 se je ločila Kastavščina od reškega glavarstva in je bilo nekdanje kastav- sko glavarstvo vzpostavljeno. 108 Okoliši občin Kastavščine so ostali v teku 16. stoletja bistveno neizpremenjeni. Rečani so se sicer trudili, da bi pri¬ dobili Podbreg nazaj. L. 1554 so odločili deželnoknežji komisarji mejni spor Kastavcem v prid. Vsekati so dali znamenja v kamne ob črti, ki je potekala nekako od grobniškega mostu pri Gro- hovu, preko vrha gore Lubanj, mimo Skurinje in Plas do morske obale. 109 Za kraje v Kastavščini uporabljajo viri te dobe razne nazive. Kastav, ki je štel po trditvi priorja reških avguštincev 1.1584. okoli 500 prebivalcev, je bil mestece (»gemeines Stattl«). 110 Veprinac in Moščenice sta bila manjša kraja; zato so uporabljali zanje starejši naziv kastela. V razmejitveni listini iz 1.1539. naj¬ demo sicer »oppidum« Moščenice, kar bo pa pomenilo isto. 111 V spisih notranjeavstrijske vlade v Gradcu se imenujejo vsi trije nekaj kratov »kraji« (»Flecken«), kar pomeni male trge s pre¬ težno kmečkim značajem. 112 Zaradi nerod ovitnosti tal in goratosti ozemlja niso mogli pridelati dovolj žita za domače potrebe na —,--— * 108 Kobler, o. d. I. 259, III. 272 sl.; HK 1580—III—46; 1581—III—22; 1582—IX—41; 1582—XI—1; 1583-—X—33,1583—X—34, dež. arh. v Gradcu. 109 Kobler, o. d. II. 29sl.; V. Sablich, o. d. 9; HK 1590—III—27, dež. arh. v Gradcu. 110 S. Gigante, Gli Agostiniani del convento di S. Girolamo, Bulle- tino I (1910), 32 sl. 111 C. de Franceschi, o. d. 225; Habel, Mittellateinisch.es Glossar 1931, 266. 112 N. pr. 1569, 30. apr. spor Barbo: Zadrski; Deutsches Rechts- worterbucii 3, 568. Kastavščina in njeni statuti do konca 16 . stol. 175 malih vrtovih in njivicah. Gojili so tudi vinsko trto, oljko in kostanj ter hodili drugam, zlasti na Kras in Pivko, zamenjavat posušeno grozdje, olje in kostanj za žito. Večji gospodarski pomen je imela živinoreja in od 16. stoletja dalje sekanje, ob¬ delovanje in prodaja lesa. 113 Prebivalci so bili pravno podložniki deželnoknežje komorne posesti (»Urbarsholden«). 114 Ko je želela sredi 16. stoletja notra¬ njeavstrijska vlada ponovno urediti obdavčenje podložnikov na zastavljenih deželnoknežjih uradih, da bi dosegla višji finančni donos, sta prejela tudi brata Barbo 1.1568. nalog, da »objezdita« v enem mesecu vse podložnike kastavskega urada. Dolžna sta bila opisati podrobno, koliko sveta (vrtov, njivic in senožeti) vsak uživa in koliko znašajo dosedanje davščine vsakega pod¬ ložnika. 115 Poročila, ki sta ga bila dolžna predložiti kranjskemu deželnemu vicedomu, ne poznam. Najbrž nista preveč hitela s sestavljanjem. Ustroj občin se ni izpremenil bistveno v drugi polo¬ vici 16. stoletja. Določilo čl. 63 kastavskega statuta, ki ga je dal zapisati podglavar dr. Volbenka Schranza, ni pomenilo nič no¬ vega. Saj je imel tudi Veprinac enako število svetovalcev (10), le da je obdržal namesto 2 sodnikov še dalje župana in sodnika. 116 Tudi sodišča so ostala bistveno neizpremenjena. Uročne pravde so se vršile v Kastvu vsake kvatre, torej štirikrat na leto, v Veprincu in Moščenicah pa trikrat na leto. Reški glavar ali njegov namestnik je sestavil zbor sodnikov po starem običaju (»die Rechten besetzen«); sodišče se je zbralo v uradni sobi sodne hiše v Kastvu pri cerkvi sv. Trojice. V Kastvu je sodilo tudi deželsko sodišče (»Halsgericht«) za vso Kastavščino, ki je raz¬ sojalo hujše kazenske stvari in obsodilo na smrt. Zoper sodbe pravd, ki jim je predsedoval glavar ali njegov namestnik, je šel priziv na deželnega vicedoma v Ljubljani, ki je vršil sodno oblast 113 HK 1586—III—23 dež. arh. v Gradcu; Valvasor, o. d. II. 291, XI. 49, 51, 380, 610; R. Strohal, Veprinac u XVI vi jeku, Zb. za nar. život XXVII (1929) 140 sl.; isti, Mošcenice, Zbornik za nar. život XXIX (1934), 153 sl. 114 1568, 2. okt., spor Barbo : Zadrski. 115 ravnotam. • 118 Čl. 63 kastav. statuta, Mon. hist. jur. Slav. merid. IV. 195.; R. Stro¬ hal, Sudovanje u Veprincu u 16. vjeku, Mjesečnik XXXVI (1910), 1039. 176 Josip Žontar nad podložniki deželnoknežje komorne posesti. 117 Le zoper sodbe deželskega sodišča je šla, kakor drugod, revizija na notranje¬ avstrijsko vlado v Gradcu. Ker niso priznavali reški glavarji kranjskega vicedoma kot svojo nadrejeno oblast, marveč trdili, da je Reka neposredno podsodna graški vladi, poudarja kastav¬ ski statut iz 16. stoletja dvakrat, da ni dovoljeno apelirati zoper sodbe pravd, ki jim je predsedoval glavar ali njegov namestnik, drugam kakor do vladarja ali njegove notranjeavstrijske vlade. Reški glavarji, ki so bili obenem kastavski glavarji, so želeli, da vlagajo apelacije zoper njihove sodbe le na omenjeno vlado. Na drugi strani pa so se tudi Kastavci prizadevali, da jim ostane odprta pravna pot do notranjeavstrijske vlade v Gradcu, čeprav so priznavali, da rešuje njihove spore z imetniki zastavljenega urada v prvi stopnji deželni vicedom. 118 VI. Od zastavitve 1.1531. so imeli prebivalci Kastavščine sko¬ raj 50 let istočasno dve gosposki: imetnika zastavljenega urada in reškega glavarja. Oba sta zahtevala, da jih priznavajo, jim odrajtujejo dajatve ter se pokoravajo. Morda je krepil ravno ta težak položaj samozavest, borbenost in odpor prebivalcev proti oblasti. Razmerje med reškimi glavarji in imetniki zastavljenega urada je postalo sčasoma nevzdržno. Prva trenja so nastopila že za Gašperja Ričana, ki je terjal zase iz Kastavščine vse do¬ hodke, ki jih je prejemal doslej deželni knez, torej ne le »denar od kontradi« in desetino, marveč tudi sodne globe. Potožil je računski komori dolnjeavstrijske vlade na Dunaju, da mu jemlje Jeronim Zadrski ta denar. Glavar je zatrjeval, da mu gredo ti dohodki iz sodstva, ki ga vrši. Saj je izrekalo globe sodišče pod njegovim predsedstvom. Komora je dala poiskati reformirani kastavski urbar iz 1.1498. in je poslala obema strankama prepis onih urbarskih določil, ki so obravnavale razdelitev glob. Na tej podlagi je moral prejemati vse večje zneske imetnik zastavlje- 117 J. Polec, Razpored sodnih instanc v slov. deželah od 16. do 18. stol. ZZR VI (1928), 120 sl... 127 sl. 118 Zb. za nar. život XXVII (1929), 142 sl., XXIX (1934) 150 sl.: HK 1584—XII—52, dež. arhiv v Gradcu, 1569, 3. junija, spor Barbo : Zadrski. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. J77 nega urada. Glavarji se pa niso držali teh navodil. Zato jih je morala vlada ponoviti za Ivana Lenkoviča. 119 Večinoma je po¬ biral globe kastavski oskrbnik ter jih razdeljeval v smislu urbarskih predpisov med občinske organe, glavarja in imetnike urada. V mnogih primerih pa so obšli reški glavarji predpise s tem, da so pozvali kastavske podložnike na Reko. Tu so jih sami kaznovali z denarno ali zaporno kaznijo, ne da bi sodelo¬ valo sodišče, ali pa je izreklo globe reško mestno sodišče, globo pa je pobral glavar. Na pritožbe prizadetih sta kranjski deželni glavar in vieedom stalno odločala, da je reški glavar nepravilno ravnal in da mora vrniti plačano globo. Kot načelo naj bi ve¬ ljalo, da se ne sme vršiti sodna razprava in izreči sodba o kazni¬ vih dejanjih, ki so se pripetila na ozemlju Kastavščine, nikjer drugod kakor pri enem izmed treh sodišč Kastavščine. Zato tudi reški glavar ni bil upravičen pozivati Kastavce pred reško sodi¬ šče. 120 Sprva so bili taki primeri menda še redki. Pavel Zadrski pa je stalno pozival podložnike, tudi s pečatom, na Reko. Iz izjav številnih prič, ki so bile zaslišane o binkoštih 1.1569. izvemo, da je dal reški glavar na Reki vreči v ječo uboge podložnike in izsilil od njih visoke globe. 121 Tudi bratje Barbo, ki so bili zemljiški gospodje na sosednem Kozljaku in ki so jih zlasti Mo- ščeničani dobro poznali zaradi mejnih sporov, niso odnehali niti za las od svojih zahtev. Zato je izbruhnila dolgotrajna pravda za pravico do sodstva v Kastavščini. L. 1567. sta se pritožila brata Barbo na kranjskega vicedoma, ki ga pa Pavel Zadrski ni priznal za nadrejeno oblast. Zato je šla zadeva pred vlado in komoro v Gradcu, ki je določila januarja 1.1568. štiričlansko komisijo, da preišče sporne zadeve. Deželni glavar, ki bi moral sodelovati, se je previdno izgovarjal, da ne utegne, ker se vrše seje deželnega zbora, drugič je zopet trdil, da mora nujno na vladarjev dvor. Reškemu glavarju je sicer takoj naročil, da mora zaenkrat mirovati in prenehati s pobiranjem glob. Julija 1.1568. sta tožila brata Barbo, da se Pavel Zadrski še ni poboljšal in da bo spravil s svojim neusmiljenim ravnanjem kastavske pod¬ ložnike na beraško palico, oziroma povzročil, da bodo ušli in pustili zemljišča neobdelana. S takimi trditvami sta skušala 119 1534, 12. sept., 1555, 7. febr. spor Barbo : Zadrski. 180 1569, 3. jun. ravnotam. 181 ravnotam. 12 178 Josip Žontar vplivati na notranjeavstrijsko komoro. V pritožbi sta navedla, da je bila prej globa 50 liber že visoka, zdaj pa je najmanjša, ki jo izreče Pavel Zadrski, 50 dukatov. Kot primer, zaradi kako majhnih deliktov je izrekel reški glavar tako kazen, sta navedla med drugim Martina Bratkoviča, ki je dejal malovrednemu člo¬ veku »šora« (= norec). Glavar ga je zaradi tega kaznoval z globo 50 dukatov. Ker je pa mogel dati le 20 dukatov, ga je dal vreči v ječo, dokler ne bi poplačal. Šele januarja 1.1569. se je zganila notranjeavstrijska vlada. Postavila je nove komisarje Nikolaja Bonoma z Volčjega potoka in Jurija Hallerja s Planine. 122 Naročila jima je, da preiščeta sledeče sporne zadeve v Kastavščini: a) poprava uradnih hiš v Kastvu, Veprincu in Moščenicah. Pavel Zadrski je tožil, da so vse močno po¬ trebne popravila. Zlasti razpada kastavska sodna hiša, ki je last deželnega kneza in v kateri biva glavar, ako pride ob pravdah ali sicer po uradnem poslu v mesto. Po mnenju Pavla Zadrskega je dolžan popraviti zgradbe oskrbnik, ki ga postavljata brata Barbo. Zato naj jima ukaže vlada, da izvršita potrebna popravila. Jurij Barbo pa se je izgovarjal, da je poročal o zadevi pred leti kranjskemu vicedomu in deželnemu upravitelju, ki sta mu poslala odgovor šele 1.1567. Takrat je naročil vicedom nekemu reškemu stavbeniku, naj sestavi pro¬ račun stroškov za potrebna popravila. Znašal je 162gold. 51 kr.; od tega je odpadlo 111 gold. 45 kr. 3 pfg. na kastavsko poslopje, ki bi ga bilo potrebno obnoviti popolnoma. Barbo je odločno pobijal trditev nasprotne stranke, da je uporabljal kdaj reški glavar omenjena uradna poslopja za stanovanjske in sodne na¬ mene. L. 1568. je odobrila komora bratoma Barbo omenjeni izdatek in dovolila, da ga smeta prišteti k zastavni vsoti kastav- skega urada. Zdi se pa, da bratoma Barbo ni bilo do tega, da bi popravila stavbe. Malo kasneje se je namreč pritožila kastav¬ ska občina, da še vedno nista pričela z delom, čeprav so občani pripravljeni pomagati po starem običaju pri delu. Trdili so celo, 122 1568, 16. jan., 26. jun., 12. jul., 30. okt., 1569, 5. jan. spor Barbo: Zadrski. O osrednjih uradih te dobe prim. V. Thiel, Die innerosterr. Zen- tralverwaltung 1564—1749, I. Die Hof- und Zentralbehorden Inneroster- reichs 1564—1625, Archiv fur osterreich. Geschichte CV (1916), 37 sl., 45 sl., 122 sl. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. 179 da pustita brata nalašč propasti kastavsko uradno hišo, da ne bi mogel stanovati v njej reški glavar, ko prihaja po poslu v mesto. Ker stavba hitro razpada in reški glavar nima drugod prostorov na razpolago, kjer bi se sešlo sodišče, noče več priti v Kastav. Zato mesto nima več rednih pravd. Prosili so vlado, naj pri¬ mora brata Barbo, da izvršita potrebna popravila. 123 b) Drugo sporno vprašanje so tvorili dohodki, ki jih je prejemal reški glavar iz vasi Brgud in iz kastavske okolice. Go¬ tovo ni bilo ljubo bratoma Barbo, ki sta imela tudi gotneško gosposko, da so dobavljali kmetje iz Brguda, ki je spadal k njihovi gotneški graščini, seno reškemu glavarju. Pavel Zadrski je trdil v svoji pritožbi na komoro, da je prepovedal Franc Barbo omenjenim kmetom dajati seno glavarju in da je ukazal pripeljati ga na gotneški grad. Ko je nato vlada naročila Barbu, da mora dostaviti seno, se je ta pritožil, češ da je spadal Brgud od nekdaj h gotneški graščini. Seno so dobavljali tamošnji kmetje kastavskemu glavarju le zato, ker je bil njihov sodni gospod. V tej trditvi bo najbrž nekaj resnice. Dajatev se mora nanašati na starejšo dobo, ko sta spadali Kastavščina in Gotnek pod gospode z Walseeja. Brata Barbo pa sta očitala, da si je prilastil Pavel Zadrski njivo »dolac« v Mišincu, vrt pod cerkvijo sv. Helene in nekaj senokošev, ki jih je užival doslej kastavski oskrbnik. 124 Značilno je, da najdemo vse te sporne zadeve kot posebne člene 59, 60, 61 in 62 kastavskega statuta. c) Glede pravice do sodstva (j u r i s d i k c i j e), ki je bila sporna, sta se sklicevala brata Barbo na besedilo zastavitvene listine iz 1.1560., ki je bilo nekoliko nejasno. Listina je dajala imetnikoma zastavljenega urada ne le pravico prejemati po urbarju predpisane dajatve in storitve podložnikov, marveč jima je naročila, kakor vsem drugim imetnikom zastavljenih gosposk, da vršita sodstvo po načelih enakosti in pravičnosti. 125 Čeprav je moglo to veljati le za običajne spore, ki utegnejo nastati iz pod- ložniškega razmerja med prebivalci in imetniki urada kot na¬ mestniki zemljiškega gospoda, je bila oktobra 1568 tudi graška vlada mnenja, da sta vršila Gašper Ričan in Franc Barbo sod- 123 1668, 20. maja, 27. jun., 12. jul., 1572, 3. marca, spor Barbo: Zadrski. 124 1568, 29. apr., 20. maja, 12. jul. ravnotam. 123 1560, 1. marca, ravnotam. 12 * Josip Žontar 180 stvo nad Veprincem in Moščenicami kot imetnika zastavljenega kastavskega urada in ne kot reška glavar ja. 120 Tiralico za 12 oseb, ki so umorile februarja 1569 v Trstu nekega meščana, je poslala vlada najprej bratoma Barbo in ne reškemu glavarju ter naro¬ čila, naj razglasita po kastavskem uradu, da bo vsak strogo kaznovan, ki bi prenočil ali dal hrane storilcem. 127 Aprila istega leta pa je postala graška vlada drugega mnenja in je zahtevala, naj vrneta brata Barbo ukaz, ki sta ga prejela pomotoma. Sod¬ stvo naj bi spadalo v področje glavarja na Reki. 128 Deželno¬ knežja komisarja sta dobila nalog točno ugotoviti, kako je bilo glede sodstva urejeno v starejših časih, tudi naj zaslišita pod¬ ložnike o pritožbah, ki jih imajo zaradi sodstva proti Pavlu Zadrskemu. d) Zadnje sporno vprašanje se je tikalo obče hramb n e dolžnosti prebivalcev Kastavščine zoper Turke. Ob svojem prihodu na Reko je baje izvedel Pavel Zadrski, da pripravljajo Turki velik napad na primorska mesta, zlasti na Reko. Da bi ukrenili pravočasno vse potrebno za obrambo, je pisal sodni¬ koma in svetu v Kastav, naj pridejo s kancelarjem Vinkom Ma¬ ndičem na Reko, da bi se skupno posvetovali o sodelovanju kastavskih podložnikov pri obrambi reškega glavarstva. Ker niso prišli na poziv, jim je poslal ponoven ukaz ter zagrozil z globo 200 mark, ako ne ubogajo. Nato je odgovorila kastavska občina, da ni dolžna priti na Reko. Zdaj je poslal glavar tretjič ukaz in zagrozil kazen 400 mark. Kaslavci pa sploh niso več od¬ govorili. 129 Istočasno je prikazal Pavel Zadrski zadevo notranjeavstrij¬ ski vladi na tak način, kakor da turška armada že grozi Reki. Zato je prejel Franc Barbo julija 1568 uraden nalog, naj pošlje čim več za boj sposobnih mož na Reko, ako ga naprosi Pavel Zadrski za pomoč. Obenem je pooblastil nadvojvoda Karel brata Barbo, da pozoveta podložnike kastavskega urada, in je obljubil dati podložnikom za njihov trud neko »milostno nagrado«. 13 " Mesec dni pozneje je naročila vlada kranjskemu vicedomu, naj 128 156.8, 16. okt., ravnotam. 127 1569, 15. marca, ravnotam. 128 1569, 80. apr.; s. d. (po 15. maju), ravnotam. 129 1569, 17. maja, ravnotam.' 130 1568, 5, jul., ravnotam. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. 181 skrbi z vso resnobo, da ne bi odrekli Moščeničani in Veprinci ob sedanjih težkih časih, ako so bili že doslej dolžni ob času sovražnega napada na glavarjev ukaz priti na Reko. 131 Reški glavar je torej trdil, da so prebivalci Kastavščine dolžni priti na pomoč Reki in drugim krajem ob meji, pa ne le v primeru voja¬ škega napada, marveč tudi sicer pomagat, ako bi bilo potrebno n. pr. obnoviti brambne naprave. Ta zahteva ni temeljila na kakšni starejši obveznosti prebivalcev Kastavščine iz srednjega veka. Tedaj je sklical kastavski ali devinsko-kraški glavar t. zv. poziv prebivalcev, ki so šli branit domače ozemlje proti so¬ vražnemu napadu. Primere poznamo iz poročil devinsko-kra- škega glavarja gospodom z Walseeja: 1.1421., ko so Vlahi na¬ padli kastavske pastirje in odpeljali 2000 glav živine, 1.1458., ko je napadel Jurij Moshaimer s Kostela Kastavce in jim odvzel 1500 glav živine. Devinski glavar je zbral čete podložnikov, kaznoval storilca in prignal živino nazaj. 132 V dobi turških na¬ padov so poskrbeli najbrž tudi prebivalci Kastavščine za po¬ dobno uredbo, kakor so jo poznali sosedni gotneški podložniki, ki so se morali zbrati na znak s topovskim strelom ali kresovi, da gredo proti sovražniku. 188 Kastavci se torej niso odzvali reškemu glavarju. Zato jih je proglasil za zarotnike in upornike, ki se ne pokoravajo vla¬ darjevim ukazom. Pavel Zadrski je smatral za svoje glavne nasprotnike četverico kastavskih meščanov, zlasti pa kancelarja Mandiča. Ta je bil premožen trgovec z lesom, ki je imel lepo opremljeno hišo v Kastvu in na Voloskem trgovsko hišo ter skladišče lesa in lesnih izdelkov. 134 Glavar je zahteval pri tajnem svetu v Gradcu, naj kaznuje uporne Kastavce, ki mu kljubujejo v dogovoru z bratoma Barbo. Prizadeti meščani, pa tudi ka- stavska občina in duhovščina, so poslali pritožbe deželnemu knezu zaradi nasilja Pavla Zadrskega. 135 Deželnoknežja komi¬ sarja, ki sta prevzela 1.1569. preiskavo spornih zadev, sta nato ukazala glavarju, naj ničesar ne ukrene do njihovega prihoda. Ker pa to ni zaleglo, so poslali Kastavci kancelarja Maruliča 131 1668, 17. avg-., ravnotam. 132 Doblinger, o. d. 429, 470 sl.; Gigante, Kegesti e documenti 75 sl., 111 sl. 133 1572, 29. apr., spor Barbo : Zadrski. 133 1669, 12. marca, ravnotam. 135 1569, 18. marca, ravnotam. 182 Jo3ip Žontar v Ljubljano, da osebno poprosi omenjena komisarja, naj pri¬ deta nemudoma v Kastav. 136 Medtem je postopal reški glavar še strožje. Odstavil je Maruliča od kancelarske službe, dal za¬ preti okoli 20 oseb, ki so veljale kot njegovi nasprotniki, vdrl v Maruličevo hišo v Kastvu, prebrskal vse skrinje in odnesel obleke in srebrnine v vrednosti 1400 dukatov. V pristanišču Volosko je zaplenil Maruliču še lesa za 500 dukatov; vse blago je dal na ladji prepeljati na Reko ter tam prodati na dražbi. 131 VII. O binkoštih 1.1569. sta dospela komisarja Bonomo in Haller v Kastav. Brata Barbo sta predložila svoje listine kot dokazila, da jima gre sodstvo v Kastavščini. Nato sta zaslišala komisarja vrsto starih mož o tem, kako se je vršilo nekdaj sodstvo v Ka- stavščini. Iz izjav dobimo jasno sliko uprave in sodstva, ki sega nazaj v ono dobo, ko je imela Kastavščina še posebne glavarje. Nekateri starčki so pomnili še štiri take glavarje, med njimi so omenjali dva (Eisenparta in pl. Dornberga), ki jih ne najdem drugod v spisih. Komisarja sta se mogla prepričati, da so le začasno izročili kastavsko glavarstvo reškemu glavarju, ki ni bil upravičen pozivati kastavske podložnike pred reško sodišče. Tudi ni smel izrekati kazni brez sodelovanja sodišč v Kastav- ščini. Dohodke iz sodnih glob bi morali razdeliti tako, kakor je predpisoval urbar iz 1.1498. 138 Ker so se sklicevali Kastavci pogosto tudi na svoje svoboščine, sta želela komisarja videti tudi njihove sodne knjige inkastavski statut; predložil jih je sodnik Jakob Varlenič. Dala sta prevesti statut v nem¬ ščino. Tako je prišel zapis statuta v obliki, kakor jo je imel 1.1569., med uradne spise o sporu Pavla Zadrskega z bratoma Barbo in se je ohranil. Priobčil sem ga v prilogi. Komisarja Bonomo in Haller sta odšla nato iz Kastva na Reko in tudi tam zaslišala stare ljudi. Njihove izjave o ustroju sodstva in uprave se ujemajo popolnoma z onimi, ki so jih dali Kastavci. 139 Istočasno je dospela na Reko še splošna deželnoknežja ko¬ misija, ki je prejela od vlade nalog, da reformira urbarje za- 136 1569, 21. aprila, ravnotam. 137 1569, 1. jun., 3. jun., ravnotam. 138 1569, 31. maja, 3. jun., ravnotam. 139 1569, 3. jun., ravnotam. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. 188 stavljenih uradov in posestev na Krasu in v Istri. Nadvojvoda Karel ji je še posebej naročil, naj posveti vso pažnjo tudi sporu med reškim glavarjem, bratoma Barbo in občinami Kastav- ščine. 140 Ob istem času se je vršila na Kranjskem in v Furlaniji prevedba zakupnih kmetij v kupne na zastavljenih gosposkah. 141 O delovanju deželnoknežje komisije na Krasu in v Istri so po¬ trebne še podrobnejše študije. Gotovo so skušale tudi tu ugoto¬ viti točnejši obseg obdelane zemlje, gozdov, vinogradov, dalje dohodke iz javnega prava (pravice sodstva, desetin itd.), število podložnikov in njihove dajatve. Istočasno so stremeli komisarji v duhu recipiranega rimskega prava, da dosežejo enotnost v pravnih predpisih in postopku z ozirom na kranjski deželsko- sodni red od 18. februarja 1535, ki je veljal tudi na Krasu in v Istri. 142 V ta namen so razveljavili in odpravili mnoge stare pravilnike običajnega prava oziroma statute in uničili s tem dragoceno gradivo za starejšo pravno zgodovino. Le po naključju izvemo iz poročila deželnoknežjih komisarjev, da so našli ob svojem prihodu v podgrajsko gosposko na Krasu nek pravilnik običajnega prava, ki je veljal tamošnjim prebivalcem kot statut, ki se ga je moral držati sodnik. Nekam posmehljivo navajajo komisarji nekatere podatke iz njega: »si quis alicui det alapam, teneatur in solidos 45, de verbis iniuriosis si qui alicui verba inuriosa dixerit, in libras 5 condemnatur pro quolibet verbo iniurioso«, in dostavljajo »quod nimis absurdum videtur maio- rem poenam verbis quam factis infligi. Item similiter de incestu et adulterio«. Po mnenju komisarjev so bila taka pravna dolo¬ čila »mera destructio publicae honestatis«. Zato se morajo odpra¬ viti in povsod uveljaviti deželskosodni red. 143 Od deželnoknežjih komisarjev, ki so delovali v omenjenem pravcu, tudi Kastavci niso mogli pričakovati ugodne rešitve svo¬ jih zahtev in tožb. Sklep deželnoknežje komisije na Reki se je glasil, da ostane razpored sodnih oblastev v Kastavščini kakor je bil doslej. Reški glavar naj prihaja k pravdam v Kastav, 140 1569, 28. maja, ravnotam. 141 J. Polec, Prevedba zakupnih kmetij v kupne na Kranjskem ob koncu 18. stoletja, ZZR XIII (1937), 144 sl. 142 Land Gerichts Ordnung des loblichen Hertzogthumbs Crain vnd der angeraichten Herrschafften Windischen March, Mottling, Ysterreich und Karsst, Laybach 1707. 143 HK 1575—VIII—-74, fol. 76/76' dež. arh. v Gradcu. 184 Josip Žontar Veprinac in Moščenice. Apelacije zoper sodbe sodnikov in gla¬ varja naj gredo na vicedoma v Ljubljani. Ako bi bili sodniki oziroma župani v Kastavščini nemarni ali neposlušni, naj ima reški glavar pravico, jih pozvati ter primerno kaznovati. Do¬ hodke iz sodnih glob naj razdele po določbah reformiranega urbarja iz 1.1498. Ker je pa Reka v nevarnem položaju, na poti Benečanom kot pristanišče in turški armadi pri nadaljnjem prodiranju proti zahodu, se ji ne sme vzeti tako dobro oboroženo moštvo, kakor ga imajo Kastavci, Veprinci in Moščeničani. Zato so predlagali komisarji deželnemu knezu, naj postavi reškega glavarja v primeru vojne nevarnosti za vojaškega poveljnika podložnikov Kastavščine, ki mu morajo biti pokorni. 144 Tako je moralo ostati bistveno po starem. Januarja 1570 je odločila graška vlada, da obdrži Pavel Zadrski jurisdikcijo nad Kastavščino. Globe naj pa razdele kakor za Gašperja Ričana. 145 Sovraštvo med glavarjem in bratoma Barbo se ni poleglo. Raz¬ vnelo se je še huje, ker sta Barbo z napadi na delavce in repre¬ salijami onemogočila Pavlu Zadrskemu, da bi sekal les ob Rečini v gotneški graščini. 146 Reški glavar je še nadalje nasilno ravnal s podložniki iz Kastavščine, jim odvzemal vrtove, njive, senožeti in razne pridelke ter nalagal visoke globe. Pritožba na vladarja, ki so jo izročili na deželnem zboru v Ljubljani, navaja 38 oseb iz Kastva, Veprinca in Moščenic, ki jim je reški glavar stori! razna nasilja. 141 Vlada je sicer ponovno naročila deželnemu gla¬ varju in vicedomu, da rešita spor, toda Pavel Zadrski ni prišel na razpisane naroke, ker ju ni priznaval za nadrejeno sodno oblast. Brata Barbo sta celo opozorila vladarja na dejstvo, da je poneveril Pavel Zadrski denar, ki je bil namenjen za utrje¬ vanje Reke. L. 1570. je ukazal Julij, brat Pavla Zadrskega, da mu morajo uradi Kastavščine izročiti vse sodne globe za gradnjo 144 1569, 3. jun. spor Barbo: Zadrski. 145 1570, 18. jan., 1572, 13. jun., ravnotam. 146 O sporu za gozdove ob Rečini prim. HK 1571—III—86, 1572— III—59 dež. arh. v Gradcu in spor Barbo : Zadrski (1570, 4. jun., 14. jul., 16. avg.; 1571, 14. jan., 2. marca, 20. marca, 24. jun., 26. jul., 15. avg., 26. nov., 10. dec.; 1572, 22. jan., 27. febr., 24., 26. marca, 16., 29., 30. apr., 1., 7. maja, 7., 9., 17. junija; 1573, 27. apr., 30. maja, 4. jul., 16., 28., 29. decembra). 147 1570, 20. avg., ravnotam. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. 185 utrdb na Reki. Za iste namene so morali oddajati denar tudi reški meščani. Toda Pavel Zadrski ga ni porabil za gradnjo utrdb in hrambe za strelivo, ker je imel po navedbi reških meščanov še vedno spravljeno municijo v reški župni cerkvi. 14s O nadaljnjem poteku jurisdikcijskega spora ne izvemo iz ohra¬ njenih spisov nič novega. Zaradi stalnih pritožb je moral Pavel Zadrski 1. 1572. zapustiti službeno mesto. Pod naslednikom Attemsom pa ni bilo pritožb. L. 1583. je sicer trdil, da ni prejel v 10 letih niti beliča od sodnih glob v Kastavščini, kar pa najbrž ne bo držalo. 149 Kljub odstopu Pavla Zadrskega je ostala še nadalje obvez¬ nost prebivalcev Kastavščine pomagati na Reki in drugod v obrambi proti sovražnikom. L. 1578. so prosili Rečani vlado v Gradcu, da bi smeli pozvati Kastavce na tlako pri popravilu mestnega obzidja. Tlaka naj bi zamenjala globo, ki so jo bili dolžni plačati Kastavci iz vzroka, ki ga nisem mogel ugotoviti. 15 * Nato je ukazal nadvojvoda Karel glavarju Attemsu, da pokliče kastavske podložnike k popravljanju in vzdrževanju reških pa- lisad. 151 Naslednje leto so morali Kastavci poslati oborožence v Ogulin in druge kraje Vojne krajine in jih vzdrževati en mesec. Revni Moščeničani in Veprinci so poprosili deželnega kneza, da jim vrne onih 100 gold., ki so jih izdali v ta namen. 152 Ko so prevzeli 1.1584. zastopniki dr. Schranza Kastavščino, so zopet potožili prebivalci, da morajo hoditi na lastne stroške v Senj, Otočac in drugam na Vojno krajino po 14 dni ali še dlje delat brambne naprave, tudi zasekavat gozdove. Celo prfivoz po morju do Senja so morali plačati iz svojega. Prevzetega bremena se niso mogli več znebiti. Tudi ni pomagalo, kar so zatrjevali Veprinci in Moščeničani v svoji prošnji, da drugi kraji, ki spa¬ dajo h Kranjski, nimajo tega bremena. 153 Še 1.1586. je potrdil senjski glavar komori, da so pomagali v zadnjih 10 letih prebi¬ valci Kastavščine v vsaki potrebi ne le v senjskem glavarstvu zoper Turke, marveč so vršili zvesto tudi doma vojaško službo,. 148 ravnotam. i« HK 1583—X—34 dež. arh. v Gradcu. 15» HK 1578—1—15, 1585—VI—33, dež. arh. v Gradcu. 151 HK 1590—III—27 ravnotam. i5» HK 1580—III—80, dež. arh. v Gradcu. 15» Kobler, o. d. I. 279, III. 272. 186 Josip Žontar pomagali pri gradnji stavb in zasekanju gozdov proti Karlobagu ter opravili v vseh pozivih svojo dolžnost. 154 Za bivšo upravo bratov Barbo pa je značilno, da je bila še 1. 1584. kastavska sodna hiša v enako slabem stanju, kakor je bila pred leti, ker je nista dala popraviti. Zdaj so ponudili Kastavci v ta namen neko drugo hišo poleg župne cerkve, ker se jim je zdela prejšnja pretesna, da bi v njej hranili vino, olje in žito ter imeli še sodne razprave. Deželnoknežji komisarji so se odločili za staro stavbo, ki so jo dali zdaj popraviti za mnogo večji znesek 277 gold. 16 kr. in 2 pfg., kakor pa je bil prej pre¬ računan. Medtem ko je bilo moščeniško uradno poslopje 1.1584. še za rabo, je bilo ono v Veprincu popolnoma razpadlo. 155 Z obnovitvijo samostojnega kastavskega glavarstva je bilo tudi dokončno rešeno vprašanje pripadnosti Kastavščine h Kranjski. Pri tem moramo nekoliko razlikovati med Kastvom na eni strani in Veprincem ter Moščenicami na drugi strani. Ko so sestavljali okoli 1.1531. imenjsko (giltno) knjigo na Kranjskem, 150 so zapisali med mesti in trgi v Istri razen Trsta in Reke samo Kastav, ne pa Veprinca in Moščenic. Kot davčno naklado so določili za Kastav 32 gold., po 1. 1543. pa 20 gold., t. j. še enkrat večjo, kakor pa jo je imela Reka. 157 Veprinci in Moščeničani so pogosto zatrjevali, da ne spadajo h kranjski deželi. L. 1568. so se pritožili zoper pobiranje nove točilne pristojbine, ki jo je ravno odobrila kranjska dežela. V svoji prošnji na vladarja sta trdila omenjena kraja, da ne spadata pod Kastav, marveč k reškemu glavarstvu, torej ne h Kranjski. Barbo je pojasnil komori, da sta veprinški in mošče- niški urad priključena kastavskemu, ta pa ne spada pod reško glavarstvo, marveč je neposredno podrejen kneževini Kranj¬ ski. 158 Vsekakor razmerje Veprinca in Moščenic ni moglo biti docela razčiščeno, ker je zatrjeval glavar Attems še 1. 1582., da sta oba kraja dela reškega glavarstva, t. j. nadvojvodovih dežel in ne pripadata Kranjski. Omenjeni občini sta odklanjali še na- 154 Kobler, o. d. II. 76; HK 1586—III—23, 1600—XII—25, dež. arh. v Gradcu. 153 HK 1584—XII—52, ravnotam. 156 O imenjski knjigi prim. J. Polec, Svobodniki na Kranjskem, GMS XVII (1936), 22 sl. 137 Prim. imenjske (giltne) knjige I—IV. v drž. arhivu v Ljubljani. 138 1568, 13. marca, 30. okt. spor Barbo: Zadrski. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. 187 dalje plačevati dac od vina, novo točilno pristojbino in novo deželno mitnino (»Mitlding«) z enako utemeljitvijo. 159 Nasprotno pa je štel Kastav h Kranjski, saj je vabil nadvojvoda Karel med - drugimi tudi to mesto 1.1577. k deželnemu zboru v Ljubljano. 100 Najbrž se ni odzvalo. Tudi s plačilom deželnih dajatev so bili Kastavci že od 1. 1547. na dolgu. Nato so plačali obroke za 1. 1553.—1555., potem pa nič več. S prevzemom Kastavščine po dr. Schranzu je postala 1.1583. inkorporacija Kastavščine kranj¬ ski deželi definitivna. Zdaj so tudi ugotovili, da dolguje Kastav že celo vrsto let deželne dajatve. L. 1586. je znašal ta dolg 598 gold. 51 kr. 3 pfg., ki naj bi jih poplačal Jurij Barbo, ker se svoj čas ni brigal za redno odrajtovanje davščin. 101 Da bi se odslej ne zgodilo kaj takega, je predpisal podglavar Kukurin v sporazumu s kastavskima sodnikoma 1.1585., da odgovarjata odslej oba poslujoča sodnika za redno plačevanje davščin dotič- nega leta, sicer jih bosta morala poravnati iz svojega. 102 VIII. V naslednjem se nameravam podrobneje baviti predvsem s predpisi kastavskega statuta in prikazati, kako se zrcalijo v njih smernice uprave, sodstva in gospodarske politike 16. stoletja. Občinska uprava v Kastvu je skušala preskrbeti prebival¬ cem zadostne množine mesa po primerni ceni. V ta namen so izdali več predpisov. Čl. 25 statuta je prepovedoval prekup¬ čevanje prašičev, ki jih priženo na prodaj v mesto. Pastirji in mesarji, ki so gnali živino skozi kraj, so morali oddati po eno žival občini, ki jo je dala klati in meso prodajati po nizki ceni. Še pred sredo 16. stoletja so ukazali mesarjem, ki so prignali živino do Kastva, da se morajo tu ustaviti tri dni in ta čas pro¬ dajati živino le meščanom. Šele po preteku treh dni oziroma s posebnim dovoljenjem sodnikov so smeli gnati dalje. 103 Ko je uvedla vlada dac od živine, je prosila kastavska občina 1.1590. 159 Kobler, o. d. III. 272; Depoli, o. d. 254 sl.; HK 1583—IX—37, 1584—I—41 dež. arhiv v Gradcu. 160 Kobler, o. d. I. 262 op. 1, 266. 161 HK 1586—XI—4 dež. arh. v Gradcu. 162 čl. 63 kastav. statuta, Mon. hist. jur. Slav. merid. IV. 195 sl. 163 čl. 25, 52 kastav. statuta. 188 Josip Žontar brezuspešno, da bi bili meščani oproščeni te pristojbine. 16 ' 1 Že naslednje leto je moral predpisati podglavar, da ne sme nihče * sekati mesa skrivaj izven Kastva in Voloskega, kjer sta bila državna mitničarja (dacarja). Obenem so ponovili ukaz, da mora biti cena mesu uradno določena, preden se prične prodaja. 165 Enako si je prizadevala občinska uprava v Kastvu zagoto¬ viti prebivalcem staro pravico do ribolova na tune v Pre- luki in primeren dovoz rib na mestni trg. Pod gospodi z Wal- seeja je bil lov na tunino v omenjenem zalivu prost za vse ribiče na Reki in v Kastvu. 166 Friderik III. je dovolil 1. 1470. kastav- skemu glavarju Jakobu Raunacherju, da sme na polovico riba¬ riti na morju pod kastelom v Preluki. Iz tega je najbrž nastala pravica vsakokratnega kastavskega glavarja, da uživa ribolov na Preluki. Ko se je ločila 1.1584. Kastavščina od reškega gla¬ varstva, je težko pogrešal glavar Attems dohodke iz nje, med katerimi je navedel tudi 500 funtov nasoljenih rib kot zakup¬ nino od ribolova v Preluki. 167 Preluka in Volosko, ki se pa omenja šele od 16. stoletja dalje, sta spadali torej h kastavski občini. Ko je podaril 1.1555. Ferdinand I. cerkvico sv. Jakoba v Preluki s posestvi nekdanjega malega benediktinskega samo¬ stana (opatijo) vred reškim avguštincem, ti niso hoteli priznati oblasti kastavskega glavarja in kastavske občine. 188 V svoji pri¬ tožbi nadvojvodu Karlu so trdili, da jim pripada kot zemljiškim gospodom Preluke tudi izključna pravica do lova na tune v omenjenem zalivu. Čl. 58 kastavskega statuta kaže, da so vztra¬ jali Kastavci pri starih pravicah in zahtevali, da prineso ribiči v Preluki in Voloskem po naročilu mestnega sodnika primerno količino rib na kastavski mestni trg. Za prebivalce Kastavščine so bili pašniki in gozdovi življenjskega pomena. Zato so se borile vse tri občine proti sosedom, ki bi jih oškodovali na mejah. Med moščeniško občino in graščino Kozljak so bili skoraj trajni prepiri. Okoli 1.1530. so postati hujši, ker so dali gospodje Barbo s Kozi jaka rubiti 164 HK 1530—III—27 dež. arhiv v Gradcu. 105 Čl. 65 kastav. statuta, Mon. hist. jur. Slav. merid. IV. 197. 166 Kobler, o. d. III. 202, 250. 167 Rokopis B 528, 89' drž. arh. na Dunaju; HK 1588—XI—10 dež. arh. v Gradcu. 168 A. Koblar, Donesek k> zgodovini Opatije, IMK VII (1897), 60—65; Kobler, o. d. I. 103, III. 267, 276; S. Gigante, o. d. 32 sl., 42 sl., 79—82. Kasta vščina in njeni statuti do konca 16. stol. 189 moščeniško živino, ki so jo zalotili na spornih pašnikih. Na pri¬ tožbo občine so prišli deželnoknežji komisarji zadevo preiskat in odločili Moščeničanom v prid, toda gospodje Barbo niso pri¬ znali odločbe ter so se pritožili na vladarja. Da se zadeva ne bi vlekla v nedogled, sta stranki 1. 1539. izbrali reškega glavarja Jeronima Zadrskega za skupnega razsodnika, ki je nato določil mejo po nekdanjih znamenjih, ki so mu jih pokazali stari ljudje. Nekateri pašniki in senčnati kraji, kjer je počivala živina ob vročini, so bili potrebni obema strankama. Zato jih je proglasil za skupno posest ter postavil pravila za njihovo uporabo. 169 Najbrž je veljalo staro pravilo, ako obesi pastir, ki pride prvi s čredo do skupnega pašnika ali senčnatega kraja, svoj plašč na bližnje drevo, ne sme gnati noben pastir nasprotne stranke svojih živali v bližino. Ko so se nekako 50 let pozneje obnovili prepiri za pašnike na istem mestu, je tvorila Jeronimova od¬ ločba podlago za rešitev, ki so jo izdali 1.1581. deželnoknežji komisarji. 170 Vendar ni prišlo do trajnega miru. Veprinci so imeli težave z beneškimi podložniki. L. 1584. so tožili, da si la¬ stijo nasilni sosedje svet ob meji. 171 Kmalu nato pa je trdil rašporski glavar, da so vzeli Veprinci beneškim podložnikom nekaj živali za travarino (»herbaticum«). 172 Dolgotrajni so bili tudi prepiri zaradi pašnikov in gozdov v mejnem ozemlju med kastavsko in reško občino, zlasti v Brgudu, kakor so zvali obrežni gozdnati predel od Preluke do reške meje. Kastavci so dali zapisati v svoj statut določbo, da imata njihova sodnika oblast nadzirati pašo v Brgudu. 173 Na pritožbo Rečanov pa so odločili komisarji 1. 1545., da imajo Rečani enake pravice v Brgudu kakor Kastavci. L. 1554. so ponovno določili, da ostane pri starih pravicah Rečanov glede paše na omenjenem svetu. V uporabi gozdov naj bi imeli Rečani prednost pred Kastavci, ker niso imeli drugod v bližini gozdov, kjer bi sekali drva za kurjavo. Kastavci odslej ne bi smeli tam sekati drv za kurjavo, marveč le les za vinogradniške kole in veje za ograje, ako imajo v Brgudu njive, vinograde in nasade oljk. Tudi ne bi 109 C. de Franceschi, o. d. 113 sl., 225—232. 170 Ravnotam, 50 op. 1.; Atti e memorie XIV. 184. HK 1584—XII—52 dež. arh. v Gradcu. 172 1587, 7. jul., Atti e memorie VIII. 413. 173 Čl. 40 kastav. statuta. 190 Josip Žontar smeli več na novo ograditi in obdelovati delov občinskega sveta v tem ozemlju. 174 Tudi razvijajoča se uradniška država, ki je uveljavljala gozdni regal deželnega kneza, je začela bolj in bolj ome¬ jevati občine Kastavščine v upravi občinskih gozdov. Da bi spravili gozdno gospodarstvo v red, so izdali L 1541. posebne predpise za državne gozdove v Istri, med katerimi naštevajo tudi gozdove kastavske, veprinške in moščeniške občine ter gozd na Učki. Gozdarski nadzornik naj bi pazil, da ne bi delali prebivalci škode v gozdnih nasadih. 175 L. 1546. je pregledala deželnoknežja komisija veprinške gozdove in ugotovila, da se¬ kajo premlada bukova drevesa, iz katerih izdelujejo doge za čebre in sode ter ladijski les (»madieri, paradini«). Pod kaznijo 50 dukatov so prepovedali vsem Veprincem in tujcem sekati takšen les za omenjene namene. Veprinška občina naj bi bila dolžna prijaviti vsakogar, ki bi kršil to prepoved, sicer bo mo¬ rala sama plačati zapadlo globo. Kdor pa ne bi mogel porav¬ nati denarja, bo za vedno izgnan iz glavarstva. 176 Enako pre¬ poved so razglasili tudi v Kastvu in Moščenicah, toda posebnega uspeha ni bilo. Ukaz je bil v očitnem nasprotju s starimi pra¬ vicami občin, ki so smele doslej same dovoljevati sekanje lesa v občinskih gozdovih. L. 1566. so obnovili ukaz. 177 Nekaj let pozneje so tožili državni gozdarji zopet, da sekajo lesni delavci iz Kastva mnogo mladega smrekovega, jelovega in hrastovega drevja. Potrebno bi bilo pregledati občinske gozdove vsako leto o.binkoštih in sv. Mihaelu ter razglasiti v Kastvu vsake kvatre, da nihče ne sme sekati lesa ali žgati kop v mladih nasadih. 178 Ker se je razvila precej živahna lesna obrt in trgovina, je po¬ stavila država poleg mitničarja v Kastvu še posebna dacarja v Moščenicah in na Voloskem, ki sta bila podrejena gozdarskemu uradu in sta pobirala dac od lesa. Le z boleto o plačani pristoj¬ bini je bilo dovoljeno nakladati les na ladje ob obali Kastav¬ ščine. Veprinški župan je bil dolžan, da pazi na točno izpolnje¬ vanje ukaza, sicer bi ga zadela stroga kazen izgona. 174 Valvasor, o. d. XI. 45 sl., Kobler, o. d. I. 262, 284, III. 266 sl.; V. Sablich, o. d. 12; HK 1590—III—27, dež. arh. v Gradcu. ne w 707, 119—129', drž. arh. na Dunaju. 176 1546, 7. julija, spor Barbo: Zadrski. 177 1566, 21. apr., ravnotam. 178 1572, 22. jan. ravnotam. Kastavščina in njeni statuti do konca 16 . stol. 191 Občine so tudi budno pazile na okoliše svojih sodišč. Redna priložnost vršiti sodstvo izven glavnih krajev Kastav- ščine je bila o prilikah t. zv. cerkvenih proščenj, s katerimi so bili navadno združeni sejmi. Običajno so prišli na proščenje zastopniki občine s svojo zastavo. Določili so kramarjem in go¬ stilničarjem prostore za šotore in stojnice ter pobrali pristoj¬ bino. Po končani službi božji se je začelo ljudsko veselje. Sodnik ali župan je običajno prodajal dovoljenje za prvi ples. 179 Ako so nastali manjši prepiri, jih je razsodil takoj navzoči sodnik ali župan. Občinski stražniki so skrbeli za red in mir. Posebno živahen je moral biti sejem na proščenju pri cerkvici Matere Božje v Skurinji tik ob reški meji. Tja so prihajali Kastavci in Rečani v velikem številu. Prepirov med njimi ni manjkalo. Sredi 16. stoletja pa so se krvavo spopadli zaradi pravice do. prvega plesa, ki so ga terjali zase Kastavci kot pristojna sodna gosposka. L. 1545. je odredil glavar Gašper Ričan, da se mora odslej zaključiti cerkveno proščenje takoj po božji službi v on- dotni cerkvi. Zato tudi ni več dovoljeno točiti pijače in prodajati kramarsko blago. Ljudje smejo priti le neoboroženi in morajo oditi po cerkvenem opravilu mirno domov. 180 Dolgotrajnejši je bil spor zaradi sodstva pri cerkvici sv. Ja¬ koba v Preluki (Opatiji). Iz preteklosti malega benediktinskega samostana v Preluki vemo premalo, da bi mogli soditi, ali je uživala opatija s svojimi posestvi pravico eksemcije. V 15. sto¬ letju je bila nekdanja opatija majhen cerkven beneficij, ki ga je užival duhovnik z naslovom opata. 181 Cerkev je pripadala h kastavski župniji, upravno je spadala pod kastavskega gla¬ varja, glede sodstva pod kastavsko pravdo. V reških notarskih knjigah 15. stoletja najdemo nekaj primerov, da so se vršile razprave kastavskega sodišča pod vodstvom glavarja pri cer¬ kvici sv. Jakoba v Preluki. 182 Zato utegne biti dajatev po enega stara (merice) kostanja sodnikom in satniku, ki jo omenja čl. 49 kastavskega statuta, precej star običaj. Ko so pa prevzeli opatijo 179 O pravici do plesa prim. M. Panzer, Tanz und Recht, Frankfurt a. M. 1938, 65 sl.; o cerkvenih proščenjih (žegnanjih) prim. S. Vilfan, Žegnanje. v slov. pravni zgodovini, Etnolog XVII (1944), 16—25; isti, Očrt slov. pravnega narodopisja, Narodopisje Slovencev I. 1944, 236. i«» HK 1590—III—27 dež. arh. v Gradcu; Fiume VIII (1930), 109. 181 A. Koblar, o. d. 60 sl., Kobler, o. d. I. 163 sl. 182 S. Gigante, Libri del Cancelliere I. Fiume 1912, 279. 192 Josip Žontar sredi 16. stoletja reški avguštinci, so zastavili vse sile, da bi obnovili njeno posest v prvotnem obsegu. Trdili so, da nekdaj ni spadala pod kastavsko sodišče, da so si morali Kastavci šele pozneje docela neupravičeno prilastiti sodstvo nad njo. 183 Ko je hotel 25. julija 1579 reški vikar kot delegat priorja avguštincev na proščenju začeti z ljudskim plesom, sta se mu uprla kastav¬ ski sodnik in kancelar, češ da pripada prvi ples kastavski občini. Navzoči Rečani so branili vikarja. Nastal je pretep in Rečani so se morali umakniti. Avguštinci so se pritožili prav do deželnega kneza, toda Kastavci niso odnehali. Vztrajali so pri izvrševanju starih običajev. Ker so izpodbijali avguštinci njihove zahteve, so jih zapisali tudi v svoj statut (čl. 26, 27, 28, 49, 50). Ob koncu 16. stoletja so jih morali pripoznati tudi reški avguštinci. Odslej so vršili Kastavci stalno sodstvo na sejmu sv. Jakoba v Preluki, kastavski stražniki so skrbeli tam za red in mir, na vnebohod je prihajala vsako leto procesija Kastavcev s križem k sv. Ja¬ kobu, da javno izpriča njegovo pripadnost h kastavski župniji. Ko je zorel kostanj v tamkajšnjih gozdovih, so ga prihajali Ka¬ stavci pobirat po stari navadi. 184 Med najstarejše dolžnosti občinskih uprav je spadala skrb za obrambo domačega kraja, ki je postala v 16. stoletju vedno večja zaradi beneških in turških napadov. Turki so po¬ gosto vpadli ob morju skozi Vinodol—Grobniško polje v Istro preko Kastva, 185 ki so ga oplenili 1. 1532. Kastavci so potožili deželnemu glavarju in nadvojvodu Karlu, da razpada njihovo mestno obzidje in da jim manjka orožja in streliva. L. 1554. je naročila vlada Ivanu Ungnadu, naj preskrbi • mestu vse po¬ trebno. 186 Najbrž je malo zaseglo, ker se vrste podobne prošnje Kastavcev 1.1576., 1581., 1586., 1589., 1599. in 1600. 187 Enako so prosili tudi Moščeničani 1.1580. 188 Kranjski vicedom je priporo¬ čal prošnje Kastavcev, »ker je potrebno pomagati ubogemu pa poštenemu ljudstvu, ki se je tako hrabro bojevalo v preteklih 183 S. Gigante, Gli Agostiniani 79—82; A. Koblar, o. d. 64; Kobler, o. d. I. 266, III. 267 sl. 184 Kobler, o. d. I. 166 sl., III. 272 sl.; S. Gigante, o. d. 33. 183 St. Jug, o. d. 45, 54. 188 Rokopis 384 (W 707) [1555], 23' dež. arh. Gradec. 187 HK 1576—IV—68, 1581—IV—31, 1586—III—23, ravnotam. 488 HK 1580—III—80, ravnotam. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. 193 vojnah«. 189 Kastavsko obzidje s 6 stolpi je moralo biti v skrajno slabem stanju, ker trdijo prosilci, da je razpadlo že 28 sežnjev zidu (1576) in da je mogoče priti v mesto na treh krajih skozi razvaline zidovja (1600). 190 Brarnba krajev je slonela v Kastvu na stari obči stražni dolžnosti prebivalcev. Stražniki so bili razdeljeni na 12 čet. Satnik kot njihov poveljnik je moral skrbeti, da so vršili v redu svojo dolžnost. Iz njegove nekdanje vojaške funkcije izvira naj¬ brž značilna pravica, ki jo pozna čl. 42 kastavskega statuta. Tu gre za »e x c u s a t i o«, t. j. oprostitev od stražne dolžnosti, ki velja za one osebe, katere izbere satnik. Že v bizantinski dobi Istre se omenja pri zborovanju (»placitum«) na Rižani 1.804. po¬ dobna pravica tribunov. 191 Še pozneje najdemo »excusatio« cer¬ kvenih dostojanstvenikov v statutih Krka in Raba. 192 »Excusatus« je bil oproščen določenih javnih bremen. Zato pa je moral od- rajtovati neke dajatve oni osebi, ki ga je oprostila. Enako so bile dolžne osebe, ki jih je oprostil satnik za eno leto stražne dolžnosti, dajati satniku nek denar, ki mu je služil kot del nje¬ gove redne službene nagrade. Č. 42 je omejil število oproščen- cev na 12, ki jih je moral izbrati satnik tako, da je vzel po enega iz vsake čete. Od ostalih stražnikov so bili samo vodje čet opro¬ ščeni nočne službe. Podnevi so pa morali paziti, da vrše njihovi ljudje vestno svojo službo in po potrebi dostavljajo uradna ob¬ vestila v okolišu glavarstva. 193 V drugi polovici 16. stoletja pa se satnik ni držal omenjenega števila in je oproščal več ljudi stražne dolžnosti ter tako povečal svojo nagrado. V čl. 64 ka¬ stavskega statuta je pristal podglavar na povišanje števila opro- ščencev na 32 oseb, obenem pa strogo prepovedal, da bi še kdo drug dajal denar satniku. Z ostalimi stražniki pa bi moral odslej satnik opravljati redne obhode po mestu. 194 180 HK 1576—IV—68, ravnotam. > 9 ° HK 1576—IV—68, 1600—III—61, ravnotam. 191 Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev II. 25 št. 23; K. Udina, II placito di Risano, Istituzioni giuridiche e soziali del Istria durante il dominio bizantino, Archeografo Triestino XLV (1932), 54. 192 U. Inchiostri, II comune, e gli statuti di Arbe fino al secolo XIV. (sep. odtis iz Archivio storico per la Dalmazia) Roma 1931, 14 sl., 122—125. 193 čl. 55 in 56 kastav. statuta. 194 čl. 64 kastav. statuta; Mon. histor. jur. Slav. merid. IV. 196. . .13 194 Josip Žontar IX. Z razvojem slovanske primerjalne pravnozgodovinske vede je naraslo tudi zanimanje za statute Kastavščine. Vladimirskij- Budanov je prvi izdal 1.1881. kastavski in veprinški statut, nato pa Fr. Rački 1. 1890. v »Monumenta historico-juridiea Slavorum meridionalimn« jugoslovanske akademije v Zagrebu. Veprinški statut je ponovno izdal 1. 1910. R. Strohal v »Mjesečniku prav- ničkoga družtva u Zagrebu« in 1.1926. M. Jasinski v »Zborniku znanstvenih razprav« juridične fakultete v Ljubljani. Moščeniški statut je priobčil prvič 1.1912. N. Žic; kritično izdajo tega sta¬ tuta pa je oskrbel 1. 1914. K. Kadlec, eden glavnih zastopnikov primerjalne pravnozgodovinske vede. 195 Dočim je ohranjen le po en zapis veprinškega in mošče- niškega statuta, sta bila doslej znana dva pozna prepisa kastav- skega statuta: Tomičičev v latinici iz 1.1759. in prepis italijan¬ skega prevoda iz 1.1706. Zdaj smo spoznali še dva ljubljan¬ ska r o k o piša nemškega prevoda iz 1.1569., ki sta torej najstarejša ohranjena zapisa kastavskega statuta. 196 Nimam namena prikazati sistem pravnih predpisov, ki so. veljali v Kastavščini tja do konca 16. stoletja. Za takšno delo. so potrebne še intenzivne študije v budimpeštanskem državnem arhivu, kamor so odnesli arhiv reških jezuitov, ki so bili od 17. stoletja dalje zemljiški gospodje Kastavščine, 197 dalje no¬ tarskih in sodnih knjig Kastavščine 108 in bogatih arhivalij pokrajinskega arhiva v Poreču. Omejiti se nameravam le na vprašanje, v koliko nam omogočata najdena ljubljanska rokopisa kastavskega statuta rešiti kakšne probleme, glede katerih doslej ni bilo jasnosti. 195 t. Taranovski, Uvod u istoriju slovenskih prava, 2. izd. Beograd. 1933, 200, 202, 228 sl.; R. Strohal, Statut Veprinački, Mjesečnik 1910, 899—910; M. Jasinski, Zakoni grada Veprinca, ZZR V (1926), 270—292; N. Žic, Moščenički statut, Program velike drž. gimnazije u Pazinu, 1912, Kadlec, o. d. 186 O rokopisih prim. I. Strohal, Statuti primorskih gradova i opcina, Zagreb 1911, 104 sl. 197 Gius. Viezzoli, Fluminensia nelParchivio Nazionale di Budapest, Fiume II (1928), 53 sl. Del teh »acta collegii et seminarii Fluminensis irregistrata« sem že predelal. 198 Prim. študijo R. Strohala, Sudovanje u Veprineu u 16. vijeku,. Mjesečnik 1910, 1037—1040, 1076—1087. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. 195 Štetje členov sega v ljubljanskih rokopisih le do 31. čl. (32. čl. v izdaji Račkega). Enako so morali šteti v dobi Valva¬ sorja, ki navaja čl. 62 (t. j. 63 Račkega) kot dokaz, da pripada Kastav h Kranjski. 100 Primerjava tekstov statuta iz 1.1569. in 1759. kaže, da je odpadla po 16. stoletju še desetina župni duhovščini. Kot slovesen zunanji izraz skupnosti je ostala le slavnostna pojedina o sv. Treh kraljih, zato »kraljev pir« imeno¬ vana. Točenje desetinskega vina v graščinski taberni pa se je pričelo o sv. Luciji, ker je bilo tedaj cerkveno proščenje pri cerkvi sv. Lucije pred Kastvom, 200 M. Jasinski je točno ugotovil, da imamo ohranjen prvotni in najstarejši del statuta v čl. 6—19, ki obravnavajo kazen¬ sko pravo. 201 Najvažnejši delikt je bila tatvina. Razlikovati moremo tri skupine. V prvo spadajo male tatvine: a) male tatvine v vinogradu ali na polju podnevi (čl. 17, globa 8 liber), ki se pa kaznujejo dvojno (16 liber), ako so bile izvršene ponoči. Storilec mora povrniti ukradeno lastniku dvojno in še plačati t. zv. zarok; b) tatvina »pred sobom« (čl. 18). Mažuranič jo je smatral za žeparsko krajo, 202 Jasinski pa za simulirano tatvino. 203 Iz ljub¬ ljanskih rokopisov izhaja, da gre za utajo zaupane stvari. Dejanje proglaša statut za vrsto tatvine, kar je zelo značilno. 201 Ako je bilo dejanje storjeno izven mesta, znaša globa 8 liber. Postane pa hujša vrsta tatvine, ako se je zgodilo v mestu (globa 40 liber). Tudi pri tem deliktu je bil storilec dolžan plačati zarok. V veprinškem statutu najdemo v čl. 10 isti delikt utaje, »ki bi sam v svojih rukah ukral«. 203 Glede globe pa se razlikuje močno. Kastavski statut določa globo 1 marko = 8 liber, veprin- ški pa 10 mark = 80 liber. Tako bi presegal po globi ta delikt vse 199 Valvasor, o. d. XI. 48. 200 Valvasor, o. d. XI. 731; manjše pogostitve so bile v navadi ob izvolitvi novega svetovalca, satnika, ob zaključku dela davčne komisije (čl. 41, 42, 47 kastav. statuta). O pravnem pomenu pogostitev gl. Amira- Schwe.rin, Rechtsarchaologie, Berlin 1943, 76 sl., 79 sl. 201 Jasinski, Iz istorije Kastavskog statuta, ZZR VI (1928) 53 sl.; isti, Kada i na koji način je bio sastavljen Kastavski statut, ZZR III (1924), 130 sl. 202 Mažuranič, o. d. 533. 203 Jasinski, Zakoni grada Veprinca, ZZR V (1926), 264. 204 His, Das Strafrecht d. deutschen Mittelalters II (1935), 218. 205 Jasinski, o. d. 264, 279. 13 * 196 Josip žontar ostale, ki so navedeni v veprinškem statutu, in o tem deliktu Veprinci sami v smislu el. 40 sploh ne bi mogli soditi. Zato menim, da je na tem mestu majhna napaka, in bo najbrž tudi za veprinški statut veljala ona globa kakor v kastavskem, namreč 1 marka .== 8 liber. Primer utaje zaupanega predmeta najdemo v pritožbi Veprincev proti Pavlu Zadrskemu (de Žara) iz 1.1570. Veprinški župan je bil kaznoval dva Kastavca z globo 50 dukatov, ker sta sekala les za doge brez dovoljenja. Satnik je rubil storilca, ki sta se pritožila pri reškem glavarju. Ta jima je za enkrat odpustil kazen ter naročil veprinškemu županu,da vrne zarubljene predmete Kastavcema. Brez vednosti župana je obdržal (»inhendig behalten«) satnik eno sekiro ter je ni vrnil, kakor je bil dolžan. Ko so imeli župan, sodnik, satnik, komun- ščak in ostali svetovalci kmalu nato sejo sodišča, je očital eden izmed omenjenih Kastavcev županu tatvino ter celo trdil, da so ga dali v klado. Zaradi žaljenja sodnikov (svetovalcev) so ga nato obsodili na globo, najbrž v smislu čl. 14 veprinškega statuta. 206 Hujše vrste tatvine so bile poleg že omenjene utaje zaupane stvari v mestu še: a) vsaka tatvina v mestu (čl. 6, globa 40 liber), b) tatvina na gumnu (čl. 15, globa 40 liber). Tatvina v me¬ sariji je poznejši dodatek, kakor je domneval že M. Jasinski, 207 c) tatvina čebelnega panja (čl. 16, globa 40 liber). Obtežujoče okolnosti, ki so povzročile, da je postala tatvina še hujši delikt, so bile: a) stvar je bila ukradena v pečnici ali kovačnici (čl. 7, smrtna kazen ali globa 100 liber), b) tatvina v mlinu (čl. 13, globa 100 liber), c) tatvina pri kmečkem dvoru (čl. 14, globa 100 liber). Tu ne gre za morsko pristanišče, ki ga Kastav sploh ni imel, marveč za »stanišče«, kjer je bival kmet in je imela živina svoje staje. 208 Tudi pred 16. stoletjem ni bilo večjega prometa z lesom, ki bi ga bilo potrebno zaščititi. Čl. 43 veprinškega sta¬ tuta mora biti že iz poznejše dobe. 200 1570, 20. avg. spor Barbo : Zadrski. 207 ZZR III (1924), 132 op. 23. 28S Tudi italijanski zapis kastavskega statuta ima za pristanišče = habitazione. Kastavščina in njeni statuti do konca 16 . stol. 197 d) tatvine na cesti (čl. 11, globa 100 liber), e) tatvina konja ali vola izven mesta na deželi, najbrž zlasti na paši (čl. 12, smrtna kazen). Kot rop v pravem pomenu pozna čl. 11 kastavskega statuta le rop na »svobodni«, t. j. javni cesti, kar določa tudi veprinški v čl. 15. 203 Telesno poškodbo obravnava čl. 9, ki je kvalificirana, ako se zgodi na storilčevi posesti, ker je s tem kršen poseben mir (čl. 19). Psovanje obravnava čl. 10. Poštenost pri kupo¬ prodaji premičnin naj bi zagotovila določba čl. 8, ki prepoveduje uporabo krive (napačne) mere in uteži. Iz procesnega prava so sledeče določbe: 1. o posledicah, ako stranka ni prišla k sodišču, čeprav je bila trikrat zaporedoma pozvana k narokom (čl. 4). Po starem običaju so se vršili tudi v Kastvu trije naroki. Za uročno pravdo navajata to izrečno ljubljanska rokopisa iz 1. 1569.: v ponedeljek, petek in soboto pred pustnim torkom. 210 Kakor čl. 31 in 38 ve- prinškega statuta, je imel tudi kastavski določbo: kdor je na¬ meraval tožiti koga pri uročnih pravdah, ga je moral pravočasno obvestiti. Kdor pa je bil pravilno pozvan in se ni prišel zagovar¬ jat, je izgubil svojo pravico ter ni mogel nikamor apelirati (dostavek k čl. 2 kastavskega statuta). 2. kdaj se ni mogla vršiti zaprisega pri sodišču (čl. 4 in 5). Cerkev je prepovedovala za določene čase (t. zv. tempus clau- sum), da bi kdo prisegal ali koga zaprisegel, in sicer v post¬ nem času (od pepelnice do prvega ponedeljka po Veliki noči) in o binkoštih (od sv. Helene do prvega ponedeljka po sv. Mi¬ haelu, ko So bile uročne pravde). 211 3. brez prijave apelacije ni bilo dovoljeno ponovno pričeti pravdo o stvari, v kateri je bilo že pravnomočno razsojeno (čl. 22 veprinškega in čl. 20 kastavskega statuta). 4. zastopanje strank. Do 14. stoletja je veljalo pri sodiščih Hrvatskega Primorja načelo, da mora priti stranka osebno pred sodišče. Zato ni bilo potrebno načelo, ki bi prepovedovalo mest¬ nim svetovalcem biti pravdni namestnik (prokurator) ali pravni 209 Prim. His, o. d. II. 197 sl. (tatvina v mlinu in pečnici), II. 98 (v kovačnici), II. 198 (na cesti), II. 199 (živine), II. 204 sl. (rop na cesti). 210 Glede podobnosti s starim nemškim pravdnim postopkom prim. J. W. Planck, Das deutsche Gerichtsverfahren im Mittelalter, Braun- sdnveig I (1878), 23. 211 Podobno Planck, o. d. I. 116 sl. 198 Josip Žontar zastopnik (odvetnik, besednik) stranke. Izjeme so dopuščali v 14. stoletju za zastopanje vdov, sirot in cerkva, kar je bilo do¬ voljeno v smislu čl. 29 tudi kastavskim svetovalcem; takrat je bilo pravdno zastopanje že vobče v navadi. 212 Iz zasebnega prava so sledeči predpisi: 1. da zagotove javnost in očitnost sklepa pogodb, s tem tudi poštenost pogodbe, je prepovedoval čl. 21 sklepanje vsake po¬ godbe ali dogovora v nočnih urah (od večernega do jutrnjega zvonjenja zdravamarije). 2. krog sumljivih oseb, od katerih se niso smele kupovati stvari (čl. 22). To so bili sin, hči, služabnik in služabnica. Brez dovoljenja staršev ali gospodarja ni bilo dovoljeno kupovati stvari od njih. Podobno določbo so dali vpisati Rečani v svoje notarske knjige 15. julija 1443. Tudi moščeniški statut je pre¬ vzel vpis iz 1.1529, ki prepoveduje prodajo stvari po sinu ali hčeri brez vednosti ali dovoljenja staršev. 213 3. prepoveduje samovoljni odhod služabnika ali služabnice od gospodarja (čl. 23) in odpustitev služabnika brez razloga (čl. 24). Med določila kastavskega statuta, ki so bila najbrž šele v 15. ali 16. stoletju prevzeta po vzoru drugih mest, bi se štela volitev davčne komisije po čl. 47. Trije »boni homines« naj po¬ magajo občinski upravi porazdeliti davčno vsoto. Napravijo naj sezname davčnih zavezancev in njihove imovine ter davka, ki odpade nanje. Kastavski statut ne določa, da ne bi smeli biti več let zaporedoma izvoljeni, pač pa so pozneje, morda v 17. sto¬ letju, predpisali, da sodelujejo v davčni komisiji tudi davkarji prejšnjega leta. 214 Najvažnejše, kar morem vsaj deloma pojasniti na podlagi ljubljanskih rokopisov kastavskega statuta iz 1. 1569., je t. zv. zarok. Ta pravni izraz nahajamo v omenjenem statutu več¬ krat. Kakor smo opazili pri tatvinah, je moral plačati storilec v primeru tatvine na polju in v vinogradu ter pri utajah še neko globo, ki jo imenuje hrvatsko besedilo iz 1.1759. kratko »zaroke, 212 Prim. S. Gigante, Libri del Cancelliere I. (1912), 291; Vjesnik drž. arh. v Zagrebu II (1926) 178.; Wl. Namyslowski, Die Rechtsbeistande in den siidslavischen Landern u. in Polen, Przewodnik Historycznoprawny III (1932) 51—60. si 3 Kobler, o. d. III. 246; Kadlec o. d. 43. 214 Werunsky, o. d. 475. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol, 199 ljubljanska rokopisa pa jasneje »denar od prijave delikta«. 215 Ta¬ krat je znašal 16 reparjev (»Batzen«). Pri ostalih hujših deliktih manjka ta določba. Za kakšno prijavo pri tem gre, izvemo iz čl. 51 kastavskega statuta, čeprav ta najbrž ne kaže več prvot¬ nega ali starejšega pravnega stanja, ker se sam na to sklicuje. Po ljubljanskem rokopisu pomeni »vložiti koga v zarok« isto kakor ovaditi koga zaradi škode, ki jo je povzročil. Menim, da se nanaša prijava predvsem na oni dve vrsti tatvine, pri katerih je zarok naveden in ki sta bili najbrž zelo pogosti. Po čl. 41 Tomičičevega zapisa iz 1. 1759. je znašal omenjeni denar od pri¬ jave 4 libre in 16 soldinov. Kdo je sprva prejemal ta denar naj¬ brž tudi v Kastvu, izvemo iz veprinškega statuta, ki ima isti izraz »vložiti koga v zarok« v čl. 21. Tretjina omenjenega denarja je šla ovaditelju. Pri tem ni bilo potrebno, da sta bila ovaditelj in oškodovanec isti osebi. Najbrž so razdelili ostali dve tretjini med oškodovanca in sodnika. Ako ovaditelj ne bi mogel dokazati resničnost svojih trditev, bi ostal po veprinškem statutu sam »v zaroku«, t. j. zadela bi ga kazen, da plača celi znesek t. zv. zaroka. 216 Po čl. 51 kastavskega statuta pa je šla polovica tega zneska sodnikoma, ostalo onemu, čigar pravda se je reševala, t. j. oškodovancu. Iz istega člena sledi nadalje, da je moral biti s prijavo ali t. zv. zarokom zvezan poseben krajši način pravd¬ nega postopka. Slediti je morala hitrejša odločba sodišča, ne pa reden postopek, kjer bi bilo potrebno šele pozvati storilca na narok in kjer bi izdali sodniki odločbo na podlagi izčrpne razprave. Čl. 51 je določal, da se izvede redna sodna razprava šele, ako se je pritožil »v' zarok vloženi« in prosil za pravdo. Glede te razprave, ki je sledila v tem primeru, pa je uvedel omenjeni člen novoto, da odločajo odslej o višini škode sveto¬ valci kot prisedniki sodišča brez sodnikov, ker jima gre polovica t. zv. zaroka. Podoben postopek so poznali v 14. stoletju tudi na otoku Krku. Vrhniški statut omenja v svojem najstarejšem delu iz 1.1362. nek postopek proti osebam, ki jih je ovadil uradni organ (»prisežnik«), da je njihova živina povzročila škodo ali da so delale škodo s tem, da so sekale les v gozdu, kjer je bilo to prepovedano. Na formalno ovadbo je bilo sodišče upravičeno poslati izvršilne organe (»permane«), da rubijo ovadeno osebo za 215 Čl. 17 kastavskega statuta. 21,1 Jasinski, o. d. 282. 200 Josip Žontar znesek škode. Sodišče je bilo dolžno povedati na zahtevo, kdo jo je ovadil. S tem je bila dana možnost osebi, da se pritoži in doseže v rednem postopku pravičnejšo rešitev zadeve. 217 Tudi primerjava »zaroka« dokazuje ožje sorodstvo pravnih institucij kvarnerskega območja. Za škode, ki jih je povzročila živina, v Kastvu ni bil potreben tak način postopka, ker so prevzeli po vzoru drugih mest v čl. 46 tudi tu t. zv. sodne cenilce škode (»extimatores = štimaduri«). 218 Podrobna razprava o »zaroku«, ki ga poznajo tudi mlajši deli vrhniškega in poljičkega statuta ter mnoge listine 16. stoletja že v poznejših in bolj splošnih po¬ menih, 219 spada v primerjalno razpravo o starejšem procesnem pravu Slovanov, ki jo priobčim drugje. 220 Vsem, ki so mi pomagali pri delu v arhivih in knjižnicah, zlasti pa vseuč. profesorju dr. J. Polcu za mnoge dragocene nasvete, izrekam na tem mestu iskreno zahvalo. Pripominjam, da vicedomskega arhiva v Ljubljani (I 4, I 43, I 91, I 39, I 127) nisem mogel pregledati, ker dosedaj še ni dostopen; dvomim pa, da bi bilo še kaj neznanega o Kastavščini v njem. 217 Mon. hist. jurid. Slav. merid. IV. 145; Werunsky, o. d. 433 sl. 218 Kobler, o. d. II. 162 sl., Werunsky, o. d. 469. 219 Prim. Mažuranič, o. d. 1658 sl. 220 O procesu prim. Wl. Namyslowski, Proces chorvvatski XIII wieku, Rozprawy akad. umiej. wydz. hist. filoz. II. T. XLI. Krakovv 1927, isti, Das Gerichtsvvesen nach den in kroatischer Sprache verfassten Rechts- denkmalem des kroatischen Kustengebiets, Przewodnik Historyczno- prawny II (1931) 145—313. Priloga I. Der gniein Stat Kesstaiv simbt (les- selben Ambts Gebreuch vnnd Ge- ■»vonhaiten* (1569) m Erstlichen sein die von Kess- taw der Kh(unigliche)n M (aie- std)t * l jerlichen zubetzalen schuldig 100 Mo/rkh Schilling, dieselben schlagen sie zivischen einander an und zalens von Michaeli bi!3 auf Martini. Mer seindt sie scluddig den Zehent von Waitz vnnd allem Ge- t.raidt, Wein, Lemper, Kitzer vnnd von sollichem Zehendt geburt den Pfaffen 2 daselbst zu Kesstmo der Quarttes. Von sollichem Zehendt ist der Ambtman den Richtem Rath vnnd Priesterschafft daselbst zu Kesstam ain Maltzeidt essen vnd trinken zu- geben schuldig. Den Wehi soli man daselbst zu Kesstaw den Sten tag decembris auBzusclienken anheben, docli indem wert, wie man die Wein zu Kesstanv auffs teurist damals verlcaufft. Es ■mag auch niemandt von der Bur- gerschafft leainen ivuin auBschen- ken, bis so lang der Zehentvjsin auf der Tafern ist, vnnd wer dar- iiber tdtte, der felt in Peen 50 Pfund vnnd noch dartzue den Kastavski statut** (1759) [181] 1. Najprvo dužni su (kme)ti od Kastva na svako leto dati u tu valputiu lOOmarak, sva¬ ka marka libar osam; i to ima ju mej sobom složit i u nedelju za Martinju sbrojit je tomu valputu. 2. Ošče smo mu dužni dati de¬ setimi od vina, janjae i kozlic i od svakoga žita; a ta valput je dužan od te desetine dati vsim stare j im i plovanu jedan obed na svako leto, ča se zove Kraljev pir. 3. Ošce se ima to desetinsko vino prodavati po čem najdraže po¬ teče kmesko; i ima se počet proda¬ vati i na tovernu postaviti u ne¬ delju pred svetu Luciu; i ne mozi [182] niedan prodavat vina na to- verni, dokle gosposko teče, pod penu libar 50, i da imej platit sve vino gosposko, koliko ga se onda najde. * Priloga spisa 1569, 3. jun. spor Barbo : Zadrski. Ker sta ohranjena dva prevoda, sem priobčil besedilo prvega, v opombah pa označil pod II. razlike v pisavi drugega. ** Po izdaji Račkega v Monum. histor. jurid. Slav. merid. IV. 181—207. 1 II. Kay(serlichen) M(aiesta)t. 2 II. den Briester. 202 Josip Žontar Zehentwein a n sich zunemen vnd zubetzalen. Dim PeenfaUung was 50 welsch Pfund ist, geburt halbs in der Kh(unigliche)n Mfaiestdft 1 Camer vnnd der ander ta.il den Richtern desselben Jarš, waB a,ber vber 50 Pfund ist, das geburt alles in der Kh(unigliche)n M(aiestd)t l Camer vnd auch die Peen waB vnter 25 Pfund ist, da/3 geburt alles den Richtern. [2] Es sein auch die Richter desselben Jarš von iren erbauten Wein, Traidt vnnd Viecli 3 4 alles Zehents frey, aber den Quarantes 1 muessen sy den Priestern geben. Es soli auch der Herr Iiaubt- man den Sontag nach Sant Arnbro- sientag im Monat Januarii 5 zwi- schen dem gantzen Rath zu Kess- taw in begsein der gantzen Ge- main ainen erbam man fiir seinen Richter desselben Jarš envotten, entgegen soli aber der Rath gemain sambt dem Pfarrer daselbs auB dem Rath ainen andern Richter fur die Gmcuin envellen vnnd besteUen, die da daB Recht sprechen vnnd die Gemain gubemiem, daneben auch auB der Gmain ainen erbam fra¬ men Mann fur ihren Satnickh er- iveUen der das Statthor auf vnd zw spern wirt, die ivacht ordenlich besetzt vnnd alle sachen so gmai- ner Stat zuegehorig auswarten vnnd beghanden liellt. ltem es soli der Herr Haubtman oder sein Ver- ivallter jerlichen den Montag, Frsy- tag vnnd Sambstag vor clem Va- schangtag mit Richter vnd Rath ain geivonlich Recht hallten vnd 3 II. Vich. 4 II. Quarentes. 5 Sv. Ambrož 7. decembra; zamenjana sta meseca december in januar. Morda izvira odtod, da pomeni »prosinec« v hrvaščini mesec december in ne januar, kakor v slovenščini. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. 203 -s prechen. Van den Vrteln vnd sen- tentzen so man damials thuet, mag sich kainer nicht apelliem, aMein fur die Kh(unigliche)n M(aiesta)t 1 oder derselbe?i hochloblichen Regie- rung vnd ivellicher zeitlichen zu sollichem Recht angesagt und atze- tirt 6 wirt vnd darauf zu verantivor- tung nicht erscheindt, der verleurt ali sem gerechtigkaidt vnnd mag sich 7 8 9 nindert hin apeliem. [3 ] Zim dritten, auf andem ge- wonlichen Rechtstagen, wan ainer zu dreyen mall s auf drey tagsatzun- gen zitiert ivirt, vnd nicht er¬ scheindt, so verleurt er das Recht, Item man mag auch zu Rechten keinen beaidigen noch schwern las- sen, vom ersten tag in der Fasten biB auf den ersten Montag nach Ostem. Zum vierten es soU auch kainer beaidigt sein von Sannt Helenna- tag , bis auf den ersten montag nach MichaeliB. Zum funfften, wer in der Stat D iebsial trib, der verleurt die Handt oder soli zu Peen 5 Markh Schilling betzalen. Zum sechsten, wer im Pachofen oder in der Schmitten Diebstal thdt, der hat das leben verwirkt oder dar- fu/r 100 phundP zubetzalen. Zum sibenden wer fabsche MaB hiellt von allem so man kaufft oder verkaufft, der fellt in Peen per 50 luelisch phundt. 10 Zum achten, ob ainer ainen pluet- rindig schlueg, der ist 25 Pfund Peen verfallen, vnnd auch die Ertz- ney vnd Versaumbnus seiner tag dem Venvundten. 6 II. atzetiert. 7 II. nima: sich. 8 II. malen: 9 II. Pfund. 10 II. Pfund. 4. Ki bi na treti narok neprišal, svoju pravdu zgublja. Ošče, neima rota biti, ka bi od pravdi odlučena, od pusta do dru- goga pondelka po vazmi. 5. Ošče, tako nima bit rota od Jelenine do prvoga pondelka po Mi- holje. 6. Ki bi (u) gradu kral, plača ruku ili pet mark. 7. Ki bi kral u pečnice ili ko¬ vačnice, zapada glavu, ili da plati libar sto. 8. Ki bi krivu moru držal od svake riči, prodavajuči ili kupujuči, plača libar pedeset. 9.0šče, od svakoga udarca, ki bi udril ili posekal, plača peni libar dvajset i pet. Ako bi lekarie potriba posecenomu, i za stanje vrimena, plača ki udri ali poseče. t 204 Josip Žontar Zlim 9ten wan ainer ainen erbarn Mann vnbiilichen an seinen Ehren verlaimbt, der ist verfaUen 50 we- lisch phundt . 10 [4] Zlim 10. ob einer auf freyer Strassen raubet, der kat das Le¬ ben venvirckt, ob aber einer 11 auf der Strassen etivas entfrembt, der ist liundert 12 Pfund verfaUen. Zumll. ob ainer im Gericht RoB oder Ochsen stillt, der hat dati Le¬ ben venvirckht. Zum 12ten wer in der Muhi stillt, der ist zu straff 100 Pfund schuldig. Zum 13ten wer bey ainem Hof •s tilt, der feldt in Peen 100 Pfund. Zum 14ten wer stilt, damanGe- traidt droscht ,» der ist a/in Hant verfaUen, oder 5 Mark Schilling. Zum 15. wer Peinsteckh stillt, der ist verfallen ain Handt oder 5 Markh Schilling. Zum lGten wer zu Weingarten oder Aker bey tag etivas stilt, der verunrcht S Pfund vnnd ob der Diebstal zu Nachts beschdch, der verfeldt 2 Markh SchiUing vnnd dem jenigen, dem das guet gestol- len udrt, selb ander oder doplt 14 ividertzukern vnd auch das ant- zaigen Sarokh, des da 16 Patzen pringt, zubetzalen. Zum 17. ob ainer aines andern guet inhendig het vnd selbes for 13 sich stillt, ob auch der Diebstal in der Stat beschicht, der zait 5 Markh Schilling vnd ausserhalb der Stat nur 8 Pfund, die Peen [5] geburt 11 II. nima: einer. 12 II. 100. 13 II. troscht, 14 II. topeldt. 15 II. far. 10. Ki bi psoval nepošteno sva- lcoga dobra človeka, plača peni libar pedeset. [183] 11. Ki bi cestu slobodnu razbil, gre mu za život. Ako bi kral na ceste, plača libar sto. 12. Ki bi ukral na kuntrade ko¬ nja ili vola, gre mu za život. 13. Ki bi kral u malinice, plača libar sto. 14. Ki bi kral na pristanišče, plača penu libar sto. 15. Ki bi kral na guvne, plača ruku, ili pet marak. Ki bi vazel nijednu stvar malu ni veliku na bekarie prež licenzie bekara, ili gospodara, plača penu libar sto. 16. Ki bi kral uli s pčelami, za- pada ruku, ili pet marak. 17. Ki bi ine tadbine učinil vane na kuntrade, ako va dne, plača liber osam; ako li bi tadbina nočna plača dve marke; a komu se ukrade, tomu gre samo drugo i zarok. 18. Ošče, ki bi sam pred sobom kral, plača libar osam, ako bi vane grada; ako li bi u gradu, pet ma¬ rak. I od toga osuda (del) gre ka¬ pitanu, sucem, i satniku, i zarok puli toga. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. 205 dem Herrn Haubtman, den Rich- tem vnd dem Satnick dartzue auch das Sarokh geldt. Zum 18ten ob ainer ainen be- schedigt auf dem segnigen, der ist verfallen 50 Pfund Peen. Zum 19. wan ainer fiir das Recht kombt, wider ain ges-prochen Vrti ohne Apellation, der ist verfallen 8 ivalisch Phwndt. u ' Dise Peen gehet dem herrn Haubt¬ man, Richter, Rath, Statschregber vnd Satnikh. Zum 20ten. Es gilt kain kauff oder verkauf, der zu nachts be- schicht, von der 17 Aue Maria bili zu morgens zu der ander Aue Maria. Zum 21. Es mag kainer nichts kauff en von aines frembden Son, tochter, knecht oder diem, ka inguet ohn erlaubnus irer Eltem, Vatter, Muetter oder Herrn, dan wo das beschdch, so mag der Wiert dem solliches zuegehort 2 Schilling er- legen vnd alles guet, was verkaufft ist, zu seinen Handen nemen. Zum 22. Wan ain Knecht oder diem von seinem Herrn ohne Vrsach weckh 1B gieng, die verfallen 8 Pfund Peen, vnd verliem iren gedingten lohn. Zum 28ten wan ain herr seinen Diener ohne Vrsach ueckhjagt, 1 * der fellt in Peen 8 Pfund vnnd dartzue dem Knecht sein lohn. [6] Zum Siten. Ob schuein in die Stat zuuerkauffen gebracht, das 20 mag niemants aufkhauffen 21 innerhalb 3 tag vnd nach disen 3 tagen mag jederman sich des kauff s annemen, doch das man ain 16 II. Pfund. 17 II. dem. 18 II. hinivekh. 19 II. hinueckhjagt. 29 II. die. 21 II. aufkauffen. 19. Ki bi koga bil a na svojem, plača penu libar pedeset. [184] 20. Ki bi nastupil na osu- jenu pravdu prež apelaciona, plača libar osam; a od toga gre kapitanu, sucem i satniku. 21. Ošče, takovi niso držani ni- jedni patti, ni prodavanje, u noči od zdrave Marie paki do druge zdrave Marie. 22. Ošče da nigdor nemore od tuja sina, ni hčeri, ni junaka, ni device nijednoga blaga kupiti prež volje njih starejih; ako bi kupil, davši otac ili gospodar svaki sol- dina dva, ima imeti to, ča jest bilo prodano. 23. Ki bi junak ili devica pošli od gospodara prež uzroka, plača jednu marku, i zgublja svoje mito. 24. Ki bi gospodar svojega ju¬ naka odignal prež uzroka, plača jednu marku, i sve mito. 25. Ki bi prasci tržni prišli u borg, da jih nemozi nigdor pre- kupit do treti dan; na konac trih dni more svaki kupit, davši jed- noga prasca za komun, ki se ima seč po soldin libricu. 206 Josip žontar schivein der Gemain auBschrotten, vnd d as Pfund per 1 Schilling ver- kauffen soli, dartzue audi von allen andern Schweinen so durchtriben werden,ist man sdiuldig 1-- Schwein zu der Gemain nemen vnd densel- ben per 1 Schilling daB Pfund aus- schrotten vnnd das schmer per 2 Schilling das Pfund. Zum 25. wan ainer auf den Kirchtag bey Sandt Jacob ain ge- fecht, Diebstall oder ander vn- tzichtig saclien thatte, der ist ver- fallen Peeri 5 Markh Schilling. Die Peen geet dem Herrn Haubtman, den Richtern, Statschreiber vnd dem Satnickh. Zum 26. An Sandt Jacobstag ist der Abt zu S. Jacob den Wacli- tern 23 so die Stat Kesstaio dessel- ben tags hiietten vnnd verwachen ain Sput Wein, ain Viertl Rindt fleisch vnd 12 Schilling Prodt. Zum 27ten. Ist der Prauch am Aufertag das die von KeBtaw, mit dem Creutz geen S. Jacob geen, denselben ist der Apt, schuldig ain Sput Wein vnd jedem ain Laibl mit-* Prot zugeben. [7] Zum 28ten, kain Rathherr mag fur niemants procuriern noch reden, allain fur die Kirchen, armen Waisen vnnd Witwen vnnd sollichs soli er auch nit thuen, bis das er dem gantzen Ratli zuuor nicht an- tzaig. Zum 29ten. Es hat der Herr Hans von Turn geivesster Haubt¬ man sambt den Richtern verordnet, das kain wirt nicht soli zwayerlay wein schenken in seinem keller noch im Haus pey Peen 8 Pfund. Zum. 30. Es hat auch der herr Haubtman verordnet, ob jemants Ošče, prasci, ki bi prišli na kuntradu, ili pošli pasačem, ima se dat jedan prasac u grad za ko¬ mun, i prodati libricu po soldin jedan, a salo za komun po soldina dva librica. 26. Imamo zakon od samnja sve¬ tega Jakova. Ki koli u tom sam- nje bi učinil ku tadbinu, ili ku- stion, ali ku [185] nepodobnu rič, plača pet mark; od toga gre ka¬ pitanu, sucem i satniku. 27. Ošče, na dan svetoga Ja¬ kova ta opat ima dat strašcem, ki čuvaju grada, jedan spud vina i jednu četert volovja mesa, i dva¬ najst kruh, od soldin svaki. 28. Imamo zakon na Sensu pojt s križem k svetomu Jakovu, i tem česčianom ima dat opat jedan spud vina, i po jedan (h)libac, koliko jih bude. 29. Imamo zakon, da nima ni- jedan od stare jih za nikogar go- vorčin biti, razve za crikvu, ali za jednu ubogu sirotu, i za udovicu; i toga nemore učinit prež sveta starejih. 30. Ošče, odluči gospodin Ivan Fatumar, i svi stareji, da nijedan tovernar nemozi u jednoj konobe, ni u hiže tovernit dvojega vina, pod penu libar osam. 31. I jošče odluči gospodin kapi¬ tan i svi stareji, da ki goder bi 22 II. ain. 23 I. vstavlja: von Khestaw, vse prečrtano. 24 II. nima: mit. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. vor dem Redit stuel etwas scheutz- lichs vnd. vngburlichs redet, det verfelt in Peen 8 Phundt 25 vnnd 8 tag in der gefenglcnus zu sitzen. Zvrni 31. Es haben aueh die Riditer Gwalt vnd Madit allerlay sententz zu judiciem, doch in bey- sein des Raths, vnnd ob sich ett- ban 2li ainer daruber beschivart, der mag sich appeliern fur den herrn Haubtman vnd gantzen Rath vnd sollich Appelation sollen herr Haubtman vnd Rath vememen, er- ster Instantz, ob sich einer apeliert in Rechtstdgen von dem Faschang- tag, so mag die Apelation ansteen biB auf S. Helenna tag, vnd von denselben tag die Apelations mo- gen biB auf S. Micheistag ansteen, vnd von S. Michels biB auf den tag so die Richter emvelt vnd abge- [ 8]setzten 27 iverden, sollen sollich apellationen durch herrn Haubt¬ man, Richter vnnd Rath gehort vnnd verabschit werden, mitler- weil ob sich begab daB der herr Haubtman oder Verivallter den Richtern vnnd Rath zu Rechten er- fordern wurde, so sollen sy alB die geliorsamen jedertzeidt erscheinen. Richter vnnd Rath sein schid- dig auf den gewondlichen Rechts- tagen, alB nemblichen am Montag vor dem Faschangtag, S. Helenna- tag vnnd Michaelu;, alB die gehor- samen zuerschegnen vnnd neben dem Herrn Haubtman das Redit ausprechen vnnd die ApeUation verhorn vnnd daruber Verabschi- dungen geben; ob sich ainicher be- schwerter tail apelliern solite, mag man ime nicht mer e rt, sonder zue- geben, als fur die Ro(mische)n 25 II. Pfund. 26 II. etwo. 27 II. angesetzt. 207 človek stoječi pred pravdu govoril riči nepoštene, ima platit penu li- bar osam, i u peržune sedet dni osam. 32. Jošce, ta dVa suca od leta, imata oblast činiti sentencie po zakone s pravdu, vinur imejuči k sebe tih svetniki ordinarih, i da imaju einit svoju sentenciu. Ako [186] bi se ka stran aggravala, more vazeti apelacion pred gospo- dina kapitana, i pred ostalih sta- rejih. I takovi svi apelacioni po reeenom gospodine kapitane, i po ostalih starejih imaju biti zasli¬ šani u mestu svoje prve štancie: prvo ča koli se prigodi od meso- pusta, u dan prvi po sveto j Je¬ leni, pak i od tega vrimena ča koli se učini, apelacioni imaju bit zaslišani gospodinom kapitanom i starcjemi na prvi ponedelak po svetom Mihovile setembra meseca; pak i od toga vrimena ča koli se učini, apelacioni imaju bit zasli¬ šani gospodinom kapitanom, ili njegovem verbeserom, onda kada se suci prenavlaju; da vinur ako meju tim gospodin kapitan, ali verbeser, zapovedal starejim k pravde, imaju poslušni bit i priti. 33. Ti svi suci i stareji jesu dužni va to vrime, ča je pred me- sopustom i po Jelenine i po Mi- holje priti, i puli gospodina kape¬ tana sedeti na pravde, a to zato, da takovi apelacioni zasliše, i prav¬ du razluee; a to za uzrok, ako bi ki godere hotel drugi apelacion vazeti, nima se braniti pred ime- novanu principovu svitlost, ili pred ordinari regiment; a to zato da kadi jest u pravde životom gospo¬ din kapitan ale njega verbeser, 208 Josip Žontar Kh(unigliche)n M(aiesta)t- e oder derselben hochloblichen Regiening, vnnd ob der Herr Haubtman oder sein Venvallter zw Recht sitzt, so ■mag kain Apellation nyndert Mn zuegelassen werden, allain fur die Kh(unigliche)n M(aiesta)t 1 oder der Regierung wie obgemelt. Ob Richter oder ainiger aus dem Rath zu gemondlichen Rechts- tagen zu Recht sitzen nit kam, (ausserhalb ob er kranckh war) betzalt dem Herrn Haubtman fur sollich sein Aussen blegben 40 Schilling , 29 [9] Der Herr Haubtman mag uuB bedachtlichen Vrsachen dem Rechten 30 andere tčig vnnd termin aufschieben vnd zubenennen, auch zuerstreken, wie es von- alter hero gebreuchig. Neben dem ob ermelten Herrn Haubtman Beuelch von der Kh(uni- gliche)n M(aiesta)t zuekdme oder etivan ander Vnainigkaiten im Ge- richt entstueude, so sollen Richter vnnd Rath auf erforderung vnnd Beuelch des Herrn Haubtmans zu- erscheinen vnnd neben seiner Hsrr- schafft Recht zubesitzen schuldig sein. Nebenn dem die zwen Rich¬ ter haben Macht vmb jegeliche recht- liche Schuldt ir Sentennz vnnd Vrti zusprechen, vber den Canto wie gebreuchig, vnd daruber durch den Statschregber Verschreibungen zu- geben vnnd ob sich ainer daruber bcscluvdret, dem soli die Apelation nicht gewaigert sein. So haben auch die zwen Richter Macht, die Stat vnnd die Gemain zu regiem, vmb alle Notturfft vnd auch allerlap MaB vnnd Geivicht nemore biti nijedna apelacaona raz- vi pred principovu svetlost, i pred svetli regiment. 34. Ti suci i svetnici, ki goder k tim ordinarim terminom k prav¬ di nepride, nebuduči nemočan ži¬ votom, i da se [187] nahodi u de¬ žele, plača na svaki ta termen go- spodinu kapitanu i starejem libre dve. 35. Da svako vrime tim terme- nom ordinarim premore gospodin kapitan za podoban uzrok drugi termen staviti, kako je prvo od staroga vrimena držano; i ošče puli toga, ako bi zapo¬ vedi imenovane principove svetlosti gospodinu kapitanu došle, ili ako bi ki goder u grade, ili na kun- trade, škandal stvoren, zato na svaku zapoved gospodina kapitana jesu ti svetnici dužni priti, i na pravde puli njega milosti sedeti. 36. Jošče, ta dva ordinara od leta suca puli svojega oficia imata oblast za svaki istini dug svoju sentenciu učiniti, i dati svrhu kan¬ ta po zakone pismo po kancilere, ako bi se ki agraval, nebraneči apelaciona. 37. Jošče, ta dva imenovana suca od leta imata svoju oblast u gradu i puk governat za svaku potrebu; i imaju za svako leto či- 28 II. Rb(mische) Kay(serliche) (Maiestd)t. 29 II. viertzig schilling. 30 II. denn Richtern. Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. 209 in der Stat vnd ausserhalb der Stat dureh iren Satnikh rechtfer- tigen zulassen. Es haben auch die Richter vber die Gemain disen Zwang wan sich ainer gieng clagen, ehe er die Rich¬ ter zuuor erster Instanz ersuecht hette, der ist verfaMen acht Pfund. Peen, halber tail dem H er m Haubt- rrvan, vnd der anderer halb tail dem Richter vnd Comaun zu Kess- taiv. [10] Item die ermellten Richter haben Macht ainen jeden Vbeltdtter in vnnd ausser der Stat zufachen, mit Gefengknus wol bemaren vnnd nicht anstzidassen, ohn Willen vnd Vonvissen deli herm Haubtmans vnd des gantzen Rath. Die ziven Richter haben Givaldt das Holtzl vmb der Stat, so im Ver- pot, verhuetten zulassen, auch nicht abhaken vnnd darinnen kain Vich ivaidnen lassen, desgleichen in dem IVergudt vom 25.ten tag Martii bili auf den Weinachtag, kain Vich hal- ten noch waiden, die Wilimater auch vor Waid verhuetten, nicht vertzainen noch verhaken lassen, vnnd wer darinnen begriffen ist, der felt in Peen S 31 ivelsch Pfund. Wer auch die Gmain beg den Wili- matten, ehe Sanndt Margretten tag kombt, abhaudt, der ist 8 3i ivelsch Pfund Peen verfallen. Wann ainer in Rath erwelt vnnd gesetzt mirt, der ist dem Herrn Ha.ubtman, Richter, Rath vnnd Priesterschafft ain Mahl- tzeidt zugeben schuldig. Der Satnickh mag von allen Vnterthanen, die in der Wacht sein T 12 Unterthanen zu seinem Nutz vnnd Belonung nemen, alli 31 II. acht. niti, da se svake mere, s kimi se prodaje i meri i peza u gradu i z vani grada u kunfine, da se imaju pravo po satnike žustat. 38. Jošče, imenovana suca ima¬ ju zvrhu svoga puka onu oblast, da nijedan pulčanin, ki ako bi po- šal na drugoga tužit prvo nere bi se njima pritužil, ta svaki i po svaki trat upada u penu libar osam, od ke peni gre polovica go- spodinu kapitanu, druga polovica tema sucema, i u komun Kastav- ski. [188] 39. Jošče, imenovana su¬ ca od leta imata oblast uhitit činit svakoga zločinca u grade i na kun¬ fine, i shraniti ga, i ne odpustiti prež videnja gospodina kapitana i starejeh. 40. Jošče, imenovana suca od leta imata oblast, i jesu dužni na svako leto braniti u Lože toga iesa seči, ni živini pasti; tolikoj toga Berguda ne dati pasti od blagove- ščenja bogorodice do rojstva Krsto- va; tolikoj te sve senožeti branit: pasti; ni tem lesom zasekati; ča jest tomu pena libar osam. I tolikoj ki bi te pušče puli tih senožet: prvo dne svete Margareti kosil, plača libar osam. 41. Jošče, svaki koga stareji izberu i meju svoj svet postave, ta jest dužan gospodinu plovanu i svem redovnikom i svetnikom dati jedan obed iliti večeru. 42. Jošče, ta satnik na svako leto more za sebe zeti van od straže od tih dvanajste deseti od svakoga deseta jednoga kmeta, vinur s po- 14 210 Josip Žontar nemblich von zuielffen Rotmaistern ainen; vonainem jedenStandtVich geburt ime ain Cds, von disem ist er schuldig jerlichen dem Herm Haubtman, Richter, [JJ] Rathvnnd Pfarrer, den Montag vor dem Fa- schang tag ain Nachtmal, vnnd am Sandt Jacobstag ain fruemal vnnd ain Nachtmal den Montag nach Michaelis zugeben schuldig. Vmb ain jegeliche Citation im Gericht vnnd vom PosseB, was am Recht befunden wirt, geburt ime acht Schilling, von ainer jegelichen MaB 1 Schilling. Item von ainem jeglichem haimischen Burgersman, den er in die Gefengknus legt, geet ime fengknus geldt J Schilling, von ainem auslendischen 8 Schilling. Er soli auch guette Wacht hallten las- sen beg der Gefengicnus, Statthor, Ringkmauer, wie er dan von den Richtern vnteruiisen wirt. Er ist auch schuldig die Vbeltatter zu fachen, vnnd dieselben auf den Strickh zum Reken pinden, vnd in der Gefengknus verroaren, vnnd sollich Vbelthdtter mit den Wach- tem bis auf die Gerichtstat zu be- laitten, item ob die Galgen abfie- len, mit den Wachtern auftzuma- čhen vnnd zuetzurichten. Er ist auch schuldig in Zeidt der Diirr, guette Fursehung auf das Feuer, mit Ausrueffung des Schorgens allenthalben, das nicht etuian ain Prunst auskam, zuthuen. Es haben auch die Richter Macht die gmainen WiBmater auB- tzutailen den Vnterthanen, die sich nach Absterben aines zum ersten zu Inen anmeldt, entgegen geburt den Richtern von jeder 16 Schil¬ ling. znanjem teju dveju sucu; i takoj od svakoga stana ovčarskoga je- dan sir. Od toga ima svako leto davati gospodinu kapitanu, gospo- dinu plovanu, svim starejem, i kanceliru jednu večeru pred meso- pustom ponedelak; pak jedan obed na dan svetoga Jakova tamo u Opatie, paki jednu večeru ponede¬ lak po svetom Mihovile. 43. Tomu satniku od svakoga pozvanja, ča jest (v) našem kun- fine, i od svakoga posesa, ča se na pravde spozna, [189] gre mu soldini osam; od svakoga žustanja svake mere soldin jedan; od sva¬ koga domačega, koga stavi u per- žun, soldini četiri; od gosta sol¬ dini osam. Zato ima držati straža va dne i v noči puli vrat graških, i po vsuda, kako se njemu od su- dac ukaže. Dužan je zločince hi- tati, i na konop vezati, i u per- žune čuvati, i zločinca s temi straš- ci do mesta smrti sprovoditi, i te sohe tomu osujemomu s temi stražci na mesto pripraviti i načiniti. Jošče ima u grade čuvati va vrime od velike suše, da nebi se oganj učinil, od koga bi mogla škoda biti u grade; i s tem dvor- nikom da ima po svem meste či- niti klicati, da svaki čuva svojega ognja, da se nebi kakova škoda pripetila. 44. Ta dva suca od lerta imata po zakone odavati tem kmetom se¬ nožeti, ki ima od svake podeljene senožeti od toga, komu dadu, gre soldini šestnajste. I takoj ta dva suca mezite podeliti kmetom komu- nitadi, i od svakoga, komu podele, njima gre libar osam.' 211 Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stol. [12] Es ist auch der Gebrauch, wan ainer cin sollich gmain WiB- mat inhellt, sterben umrde, vnnd Sun vnter sidi verlies, so eruolgt das WiBmat dem jungesten Son ohne ainiche Betzalung. Ob aber kain Sun mdr, sonder die Wittib auf dem Grundt blibe, vnd sich auch erbarlich vnd frumbkhlich 3! hielte, so soli sy die Wisen genies- sen, ob sie sich aber verheyrat vnnd ohne Manserben sturbe, so feldt die Wisen den Richtem zue, dieselben habens andern zugeben Macht wie obgemelt. Den Richtem geburt von ainem RoB oder ander Vich, so in Scha- den befunden vnnd zum Gericht gebracht 4 Schilling vnnd uiieuil der Schaden geschatzt, vmb jede Schatzung audi vier Schilling. Es ist auch der Gebrauch, das Richter vnnd Rath auch ganz Ge- main am Suntag nach Michaelis in der Stat Kesstam vor der Kir- chen der heyligen Dreyfaltigkaidt drey erbar Personen zivischen sich envellen, die da die hundert Mark, so man in der Kay(serlichen) M(aie- std)t Ambt betzaldt, auf die Gmain anschlagen, einfordem vnd dem Ambtman erlegen. Die Personen boben auch Macht, diejenigen so zubetzalen saumig vnd vngehorsam sein, zu strafen zu pfanten vnd die Guetter incantieren zulassen. 45. Jošče je takovem senožetam zakon: ako kmet pomanka, tere ostavi sini, tako ta njegova seno¬ žet ima prit tomu najmladejemu sinu prež takovoga davanja tik dinari. Pak ako bi nijednoga sina, razve da ostane (v)dovica, pre¬ more takovu senožet udržat, dokle pošteno udrži vdovičanstvo, da oženujuči se, ili pomankavši, ne- imejudi sina, senožeta u komun i oblast sucem upada, i premogu dati drugomu kmetu, ki bi neimel senožeti, jere nijedan nima držati dve senožeti. 46. Jošce, tima sucema od tih konji i od druge živini, ča se najde u škodah, i da se na zakon dovede, i sucem [190] izruči, od toga gre tima sucima soldini četiri. I toli- koj kada bi takove škode po mu- žeh štimane, i da bi ti štimaduri pred suci prikazani, i štima ozna¬ njena, od toga gre tim sucem sol¬ dini četiri, i to i škodu plača Škod¬ nik. 47. Jošce je zakon za ti marka- ri: buduči po mise na belu nede- lju pred crikvu svete Trojice suci, stareji, i pulčane imaju iz toga pulka izabrati od svake četi jed- noga dobrega muža, ki tri muži, i s temi prvemi trimi muži mar- kari, imajo tih sto marak razložiti pravo i na svih živucih u grade, i na teh, ki svojimi živinami pasu, i na teh ki uživaju i seku svake (vrsti) lesa po svom kunfine, tem nakladajudi kako je pravo proti (va) njega imanju, i protiva njega uži¬ vanju. I za takovo razloženje i za steranje tim trim mužem puli toga razloženja ima biti priloženo k njih plače svakomu jedna marka dinari, i paki po sebe jedna marka za dispendiu tim šestim mužem, ka n* ■ 12 II. frumklich. 212 Josip Žontar [/.?] Es ist auch der Gebrauch, das man aUe Vbeltdtter von Ma- schenitz vnnd Veprenitz gen Kess- taw vberantioorten mues, alda die Supleudt sambt dem Herm Haubt- man, Richter vnnd Rath dieselben vom Leben vnnd Todt richten mu- gen. Die von Kesstaw haben Macht za S. Jacob, wo die Khessten