£ /M s /r s
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 3. NOVEMBRA 1961 * POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI t*T LETO X. — ŠTEV. 45
S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V KOPRU
Sprejeli so tudi vrsto novih predlogov za izboljšanje dela obeh zborov ljudskega odbora, obenem pa tudi sklep, da bodo predlagali volivcem v razrešitev vsakega odbornika, ki bi trikrat
neopravičeno izostal s seje
Virsta predlogov predzadnje seje občinskega Ljudskega odbora v Kopru, na kateri so odbornik; utemeljili potrebo po aktivnejšem delovanju (tega važnega družbenega organa, je omogočila sprejetje nekaterih napovedanih organizacijskih ¡sprememb že na zadnji seji. Talko je bil dokončno potrjen predlog, 'da bodo sej'e občinskega ljudskega odbora v bodoče vsak zadnji ponedeljek v mesecu ob 15. url popoldne. Kot dopolnitev vélija omeniti tudi sprejeti predlog odbornika Blenja k sklepu o pravočasni dostavi materiala odbomikom, da je treba v bodoče vse važnejše predloge v gradivu temeljiteje obrazložiti. Končno naj omenimo tudi sklep, ki bo v bodoče nedvomno zagotovil boljšo udeležbo na sejah: vsakega .cidhoinnika, ki' bo trikrat neupravičeno izostal, bodo predlagali volivcem v razrešitev in izvolitev drugega na njegovo mesto.
Sejam občinskega ljudskega odbora Koper pa b'o v bodoče za-
gotovil boljšo funkcionalnost rtiu-di umesten pirigovor večine odbornikov o pranatrpanosli dnevnih redov Is točkami, ki bi jih lahko reševale razne komisije in drugi organi ObLO,
Umestnost te 'Ugotovitve je ponovno pokazal dnevni red zadnje seje, saj sta oba zbora razpravljala kar o osemnajst točkah, med katerimi bi vsaj nekatere zaslužile bolj izčrpno razpravo.
To potrjuje že točka prvega dela seje, ki obravnava' predlog Sveta za družbeni plan in finance o prevzemu obvez za del osnovnih sredstev likvidirane KZ Gračišče. Govora jle inamreč o hubedakem milimi iin o zadružnem mlinu 'V Sočergi. ObLO Koper prevzema razen osnovnih sredstev nase tudi nekatere obveznosti oziroma nefcril.a posojila prejšnjih lastnikov.
Kdor pozna razmere in ozadje teh dveh objektov, vsekakor ve, da gre za problem, ki ga v splošnem interesu ne gn? podcenjevati in zavlačevati njegovo ¡rešitev.
Sicer je za odkup kubedskega mlina interescnit »Mlinotest« v Ajdovšičini, ki ima sedaj ta mlin v najemu za simbolično najemnino, vendar vse kaže, da zaradi sllabíh piro metal i h zvez mlin v Ku-bedu še lep čas me bo dobil kupca.
Tudi predlog, da bi zadtužni dom v Sočergi prevzela ta ali ena gospodarska organizacija in v in jem uredila svoj obrat, ne nakazuje rešitve, kajti koprski »El-met«, ki se je ed ni ogreval 'za to ponudbo, s svojo zamislijo ni prodrl, sedaj pa je ¡ta kolektiv (Nadaljevanje na 4. strani)
Pri nas partizanski shodi in proslave zlasti letos, ko praznujemo dvajseto obletnico ljudske vstaje iin revolucije naših narodov, niso ob vsem tem pestrem proslavljanju neka senzacija ali prav posebno izreden dogodek, iker je popolnoma razumljivo, da slavimo tiste dni in dogodke, s katerimi smo postavili temelje našemu boju in današnjemu družbenemu sistemu — temelje socialistične ureditve svoje dežele. Spontano proslavljanje najvidnejših mejnikov v zgodovini boja in izgradnje naše dežele je samo logična posledica izbojevane zmage. Drug primer pa je v sosedni Italiji, kjer imajo drugačno družbeno ureditev. Med nasprotujočimi si družbenimi silnicami prevladujejo tiste, ki so vpregle Itailiijo v voz tako imenovanega atlantskega zavezništva in jo aktivno vključile v zahodni blok z vsemi posledicami. Zato je v teh razmerah dogodek prve vrste tako velik partizanski shod, kakršen je bil pred nekaj dnevi v Vidmu v Italiji, iposobno še, ker je imel mednarodni značaj ob udeležbi predstavnikov odporniškega gibanja razen Italije še Francije, A-vstrije in Zahodne Nemčije. Posebnega pomena pa je bil zato, ker so se shoda v precejšnjem Številu udeležili tudi bivši slovenski partizani s področja Trsta, Gorice in Julijske Benečije. Preberite o tem spodnje 'poročilo, gornja slika pa kaže skupino bivših partizanov in aktivistov osvobodilnega boja iz Doberdoba pri Gorici, ko v nedeljski ipovorki ipo Vidmu nosijo transparent z odločno zahtevo po miru in navedbo udeležbe svoje vasi v boju za svobodo in demokracijo ter za enakopravne odnose med ljudmi ne glede na narodnost, vero, raso ali (politično prepričanje
3 W
PREDSTAVNIKI ODPORNIŠKIH GIBANJ ŠTIRIH DEŽEL V ITALIJI
o	o
prvi Jugoslovan, ki je dobil Nobelovo nagrado
Letošnjo Nobelovo nagrado za književnost so švedski akademiki soglasno podelili našemu književniku Ivu Andriču. To je bila petinpetdeseta Nobelova nagrada za književnost, An-drič pa je prvi Jugoslovan, ki jo je dobil. Svečano bodo podelili Andriču to visoko priznanje 10. decembra v Stockho'niu, v obrazložitvi pa so rekli, da so s tem hoteli dati priznanje epski moči, s katero je znal Andrič prikazati v svojih delih dogajanja in
kem priznanju. Književniku so čestitali tudi številni naši najvišji predstavniki, med prvimi predsednik Tito.
Jugcslovanska avtorska agencija je prav tako prejela ob čestitkah tudi ponudbe raznih uglednih založb iz inozemstva, da bi izdale Andričeva dela. Največ se zanimajo založbe za Most na Drini, Travniško kroniko, Gospodično in Prekleto dvorišče, nekatere pa bi rade izdale celotno An-dričevo delo. Baje bodo celo v Hol-lywoodu posneli film po romanu Most na Drini.
Vsi narodi Jugoslavije so z zadovoljstvom pozdravili odločitev švedskih akademikov, posebno še. ker je s tem dobila priznanje vsa jugoslovanska književnost; ta ima že zdavnaj v svoji sredi predstavnike, ki se lahko merijo z najboljšimi književniki v svetu.
Ivo Andrič je bil že tri leta med kandidati za Nobelovo nagrado, letos pa so se le odločili zanj.
Minuli teden v petek, soboto in nedeljo je bil v Vidmu (Udine) v Italiji velik mednarodni shod predstavnikov odporniškega gibanja Italije, Zahodne Nemčije, Avstrije in Francije. V manifestaciji je sodelovalo nad devet tisoč udeležencev. Med njimi so bili tudi številni slovenski partizani iz goriške. trrrSke in videmslie pokrajine, ki so v povorki prepevali slovenske in italijanske borbene pesmi in tudi sicer dali zborovanju s svojo prisotnostjo poseben pečat. Tako so nekdanji partizani iz Doberdoba nosili v povorkah dvojezične transparente, s katerimi so oripovedovali, da je ta vas prispevala od svojih 1500 prebivalcev kar 81 žrtev za svobodo in zmago demokratične misli. Na zborovanju so sodelovali tudi župani slovenskih občin in številni vidni javni delavoi-pripadniki slovenske narodnostne skupine v Italiji.
Zborovanje je vse 3 dni potekalo brez incidentov. Fašisti so sicer poskusili nekaj izpadov, vendar
pa so bili ostro zavrnjeni celo po orožnikih. V glavnem so fašisti provokatorji bili Iz vrst dijakov šole »Volta«. Spričo mogočnega zborovanja pa so ostali brez moči in niso dalje niti poskušali izpadov. Prebivalstvo Vidma in okolice je z velikimi simpatijami sledilo zborovanju in njegove udeležence prisrčno sprejelo. Zbo-rovalci so z viharnim protestom obsodili farizejstvo uradnih vi-demskih krogov, ker na zborovanje niso hoteli poslati tudi svojega prapora, odlikovanega z zlato
medaljo (ustreza našemu Redu narodnega heroja, op. p.).
Zborovanje je izzvenelo v mogočne akorde glasnih zahtev za ohranitev miru v svetu, za sporazumevanje med narodi, za prepoved vseh jedrskih poskusov in za razorožitev nasploh, za preprečitev oborožitve Nemčije, ureditev nemškega vprašanja, prepoved neofašistične italijanske stranke MSI (Movimento sociale italiano = Italijansko socialno
Nadaljevanje na 10. strani)
S SREČANJA SKOJEVCEV V POSTOJNI
Priznanje mlademu pogumu
Na pobudo Občinskega komiteja LMS Postojna in ostalih družbeno političnih organizacij je bilo v nedeljo popoldan pri Pivki jami nad Postojno prisrčno srečanje zaslužnih organizatorjev skojev-skih in mladinskih organizacij na področju današnje postojnske občine.
usodo, ki jih je preživljala njegova dežela v dolgoletni zgodovini.
Odkar je novica odjeknila v svet, dobiva Ivo Andrič številne brzojavke in pisma, v katerih mu ugledni zastopniki kulturnega in javnega življenja, organizacije, šole in posamezniki izražajo 'Svoje čestitke ob \iio-
SovjetI sprožili 50-megatonsko bombo
Kljub številnim protestom z vseh strani sveta so v Sovjetski zvezi minuli ponedeljek sprožili 50-megatonsko bombo. Do eksplozije je prišlo na področju No-vaje Zemlje. Seizmološke postaje v Skandinaviji, predvsem v Upsa-li na Švedskem, so sporočile, da je bila eksplodirana atomska bomba verjetno še močnejša kot 50 megaton, ker je bil trikrat močnejši udar, kot pri prejšnjih eksplozijah 30-megatonskih bomb. Posebno v Skandinaviji in na Japonskem so močno zaskrbljeni zaradi povečane radioaktivnosti
Okrajni odbor SZDL Pullj je ipred dnevi priredil dvodnevni seminar za predsednike krajevnih organizacij 'ter predsednike in sekretarje občinskih odborov Socialistične zveze ipuljskega okraja. Nekatere ugoLovi.tve iin izkušnje iz dela Socialistične ccveze iv našem sosednem okraju so zanimive tudi za nas, zato na kratko povzemamo delo seminanja, ki je imel namen, osvetliti vlogo komune v novih ipogojih delitve dohodka in vlogo Socialistične zveze lko't 'posebne oblike najširšega družbenega upravljanja v komuni. O uvajanju novega gospodarskega sistema sta udeležencem seminarja poročala sekretar za splošne gospodarske zadeve Izvršnega sveta LRH Veco Grubor in predsednik OLO 'Pullj Vanja Viranjican. Drugi referenti pa so govorili še o sistemu dela občinskih odborov SZDL, o pomoči krajevnim organizacijam, o sistemu dela krajevnih organizacij, o delu podružnic in sekcij SZDL ter o sodelovanju med krajevnimi organizacijami SZDL ter stanovanjskimi skupnostmi in krajevnimi odbori ljudske oblasti.
~	Predsednik okrajnega odbora SZDL
v Pulju Vinko Jurcan je po končanem seminarju ocenil njegovo delo kot izredno koristno in pomembno za nadaljnje delo Socialistične zveze.' Povzel je ugotovitve seminaristov, da na primer krajevne organizacije še vedno niso povsod prelomile s staro praikso in zato zaostajajo v dogajanju. Zato bo najvažnejša naloga prav pomoč krajevnim organizacijam, da 'bi svoje delo dvignile na višjo raven in da 'bi v tem 'delu obsegie na širši podlagi prav vse družbeno in gospodarsko dogajanje na svojem področju. Treba je preiti s sestankar-stva na širše obravnavanje družbene problematike, aktivno razvijanje družbeno dejavnosti in posebej delavskega .in družbenega upravljanja, pri čemer naj bi Socialistična zveza postala ¡sama po sebi najširša oblika družbenega upravljanja v komuni.
Udeleženci seminarja so ugotavljali. da je zlasti po gospodarskili organizacijah še vedno stari, tegi odnos do Socialistične zveze in da se zlasti vodilni ljudje v podjetjih upirajo da-
janju računa o zadevah podjetja Socialistični zvezi. Ne čutijo se dolžnih, da bi spoznali širši krog državljanov s problematiko svoje gospodarske organizacije in da svoje delo iznašajo tudi pred članstvo SZDL, Nerazumevanje vloge Socialistične zveze kot najširše oblike družbenega upravljanja in odrekanje te njene vloge imata
(Nadaljevanje na 3. strani)
Srečanja se je udeležilo kakšnih šestdeset skojevcev, med njimi tedanji sekretar komiteja SKOJ za Pivško področje in sedanji organizacijski sekretar OK ZKS Ljubljana Janez Hočevar-Tone, nadalje Nada Vogrič-Smelja, Jože Ložan, Milojka Mi-helčič-Penko in drugi.
Udeleženci srečanja, ki mu je med številnimi gosti prisostvoval tudi predsednik ObLO Postojna Adolf Gerželj, je najprej pozdravil sekretar Obč. odbora SZDL Postojna, nakar je Milojka Penko orisala težke pogoje dela, pogum in tovarištvo, s katerimi so sko-jevci opravljali težke naloge v letih NOB. Prisotni so nato z eno-minutnim molkom počastili spomin na pokojne tovariše.
Po ogledu Pivke jame so se nato udeleženci srečanja ob petju partizanskih pesmi dolgo razgo-varjali ter obujali spomine na skupno revolucionarno delo v NOB.	(ma)
OB ZAKLJUČKU XXII. KONGRESA K P SOVJETSKE ZVEZE
Kongresni delegati so sprejeli sklep, da se Stalinovo truplo odstrani iz Leninovega mavzoleja na Rdečem trgu
v ozračju. Ta bi se utegnila s prihodnjim deževjem zanesti nad področja omenjenih dežel, kjer bi lahko povzročila nedogledne posledice. Strokovnjaki so izračunali, da so Sovjeti doslej v 26 eksplozijah sprostili za več kot sto megaton atomske energije, kar je enako v eksplozivni moči sto milijonom ton najmočnejšega klasičnega eksploziva melinita ali trinitrotoluola (TNT) — ne glede na hude posledice žarčenja, ki se bodo pokazale verjetno šele pozneje.
Pred zaključkom XXEI. kongresa KP ZS'SR v Moskvi so v ponedeljek na plenarnem zasedanju soglasno sklenili, naj se Stalinova krsta odstrani iz Leninovega mavzoleja na Rdečem trgu. V posebnem sklepu so izjavili, »da ni umestimo, da bi bila Stalinova krsta poleg Leninove, ker je Stalin kmš.l Leninovo oporoko, zlorabljal obfest in množično preganjal poštene sovjetske državljane, pa tudi izairadi drugih dejanj, izvišenih v dobi kulta osebnosti.«
Kongres je med svojim delom dobil številne pritožbe in zahteve za 'izključitev iz KP, ker je vzdušje ina kongresu opogumilo drž avl j anie ZSSR, ki se j im j e zgodila krivica. Kongres je zaradi preobilice dela in prispelega gradiva sklenil, naj o vseh teh zadevah iskliepa Centralni komite.
Kongres ije b'il zaključen s sprejemom novega statuta partije in iavolitbvijo novih organov, o čemer bomo še poročali.
S PLENUMA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V POSTOJNI
Razočaranje v OZN
Vest o eksploziji nove atomske bombe v Sovjetski zvezi so na sedežu OZN v New Yorku sprejeli z velikim obžalovanjem, saj so delegacije 87 -držav pri tem izglasovale resolucijo s pozivom Sovjetski zvezi, naj opusti napovedano preizkušnjo atomske vele-'bombe. Zato je pričakovati, da bo ta dogodek povzročil nove zaplete v debati o moratoriju in sploh o problemu jedrskega orožja • in poskusov.
Skoraj istočasno je sporočila tudi ameriška komisija ®a atomsko energijo, da so sprožili v Ne-vadi četrto podzemno bombo ja-kosti 20 tisoč ton T NT.
Volitve v Grčiji
Na splošnih parlamentarnih volitvah v Grčiji, ki so bi.le minulo nedeljo, je skoraj polovico glasov dobila Karamanlisova Nacionalna radikalna unija, sledi Papan-dreuova unija centra s 34,4, Pasalidisova koalicija Združene demokratične levice s 15 in neodvisni poslanski kandidati z
LONDON — Ugledni filozof Schweitzer je poslal članom proti-atoniske skupine »odboru 100« pismo, v katerem izraža popolno soglasje s to skupino, medtem ko je filozof naslovil pismo tudi na Russela, kateremu piše. da se strinja z njegovimi protiatomski-mi demonstracijami.
WASHINGTON — Senat ameriške vlade je sprejel zakonski predlog o gospodarski pomoči tujini v znesku 1,2 milijarde dolarjev. Na istem zasedanju je senat zavrnil tudi predlog senatorja Elendera, da bi zmanjšali vojaško pomoč tujini za 150 milijonov dolarjev.	o
DALLAS — Po sporočilu ameriškega Rdečega križa jc orkan »Carla« v štirinajstih občinah južnega Texasa porušil 40.200 hiš. 900 gospodarskih zgradb in kmetij ter 075 drugih poslopij. Računajo, da je v štirih državah v orkanu izgubilo življenje več kot 40 oseb.
MOSKVA — V okviru diskusij o novem iprogramu KP Sovjetske zveze so »Izvestija« objavila članek predsednika turkmenske SSR Anilajeva, v katerem se zavzema za nadaljnjo razširitev pravic zveznim republikam. Anilajev piše. da je prišel čas, ko republike lahko samostojno brez soglasja zveznih ministrstev in odborov rešujejo številna vprašanja pri vodenju republik.
Najlepši biser med lepotami iiaie dežele je prav gotovo še vedno in bo še dolgo slavna Postojnska jama. Letos je imela rekorden obisk domačih in tujih gostov. Postala je že kar pretesna za vse številne obiskovalce in zato uprava misli na razširitev poti in jamske železnice, da bi lahko tudi v poletnih in nedeljskih konicah zadovoljili vse ¡turiste. Na sliki je predel jame, imenovan »Na Veliki gori«
M
V Grazu Jc bilo pred nedavnim VI, redno zasedanje avstrijsko-jugo-slovanske komisije za vprašanja reke Mure. Jugoslovansko delegacijo je vodil direktor Zavoda za gospodarstvo LRS inž. Lcjjze Kerin.
Osrednji predmet razgovora te komisije so bila vprašanja regulacije Mure, zaščita pred poplavami, skrb za čistočo vode, energetska izgradnja
0,9 % od skupnega števila gla-isov. Za formiranje nove vlade zadostuje verjetnemu bodočemu premieru Karamanlisu 47 °/o od skupnega števila glasov, kar pa je še -presegel.
Pomiritev v Berlinu
Po številnih obmejnih provoka-cijah v Berlinu, ki so vznemirjale ves svet, je ameriška misija v Berlinu končno dobila povelje, naj konča z'vojaškim spremljanjem civilistov iz zahodnega v vzhodni del mesta. Prav tako se je izvedelo, da so ZDA pripravljene na 'kompromis, ki bi bil podoben britanskemu stališču pri legitimiraniu na prehodih iz enega v drugi del Berlina.
Sirija član Arabske lige
Na seji sveta Arabske lige, ki so se je udeležili predstavniki vseh arabskih držav, razen Iraka, so sprejeli Sirijo v ligo. Generalni sekretar lige Hasuna je izjavil, da so njegovi stiki s predstavniki ZAR in Sirije potrdili vsestransko razumevanje, ter je predlagal, naj bi pooblastili sekretariat lige, da nadalje ukrepa za zadovoljivo ureditev nastalih nedavnih težav v ligi.
uiizevanr
Na dnevnem redu plenuma Obč. komiteja ZKS Postojna, ki je zasedal v soboto, so bila vprašanja in problemi ideološkega izobraževanja članov Zveze komunistov v tej komuni, kot tudi obravnava programa ideološke vzgoje za bližnjo zimsko sezono.
Plenum je prišel na osnovi poročila in razprave do ugotovitve, da je bila ideološka vzgojna
aktivnost v preteklosti kljub določenim uspehom marsikdaj kampanjsko zastavljena, kar je v ■mnogih primerih hromilo akcijsko sposobnost komunistov, da na kraju samem, bodisi v proizvodnji, na vasi, v uveljavljanju družbenih služb ¡itd., pravočasno, vplivno ter z jasno orientacijo posežejo v tok družbenih dogajanj.
ODGOVOR UREDNIŠTVA SLOVENSKEGA JADRANA
Več naših bralcev in naročnikov je že izrazilo željo, naj bi naš list objavljal program jugoslovanske radiotelevizije. Tako smo med drugim prejeli tudi pismo iz Trsta, ki dobesedno pravi:
»Precej nas je Slovencev v Trstu, ki kupujemo Slovenski Jadran in imamo televizijske sprejemnike. Bili bi zelo zadovoljni, če bi vaš list lahko objavljal slovenski televizijski pro-
gram (RTV Ljubljana). Obenem vas prosimo, da v listu objavite ■tudi točno valovno dolžino oddajnika na Nanosu,«
Veseli nas zanimanje naših bralcev za naš list in za naše televizijske oddaje. Žal trenutno glede objavljanja programa jugoslovanske radiotelevizije našim bralcem iz tehničnih razlogov še ne moremo ustreči, poskušali pa bomo to ^osebno rubriko jugoslovanskega televizijskega programa uvesti z Novim letom 1962, za kar bomo naprosili za sodelovanje programski oddelek ljubljanske RTV postaje.
V Trstu bo zaradi zaklonjenega ■položaja verjetno sprejem z Nanosa nekoliko slabši, dobite pa lahko relejni oddajnik jugoslovanske televizije na Nanosu na kanalu,6 (šest).
Uredništvo
Sobotni, plenum v 'Postojni je zato podčrtal, da morajo dati komunisti v bodoče -mnogo večji poudarek individualnemu študiju kot osnovi za energičnejši in re-volucionarnejši poseg v hitrejše utrjevanje izopopolnjenega gospodarskega sistema in nadaljnjo demokratizacijo obče družbenega življenja v komuni.
Druga oblika ideološke vzgoje, ki se je na Postojnskem čedalje pogumneje oprijemajo, so večerne politične šole, V prihodnjih dneh bodo takšni šoli, ki ju bo obiskovalo skupno 71 slušateljev, članov ZKS, odprli v Postojni in Pivki, kaže pa, da se pripravljajo tudi na odprtje mladinske politične šole.
Plenum je -med drugim opozoril tudi na pomembno vlogo, ki jo bodo morali v bodoče odigrati v izobraževanju komunistov in ostalega prebivalstva postojnske občine Ljudska univerza in številni družbeni klubi na vaseh.
(ma)
UMRL JE ANGEL BLAŽINA
Kot tragična žrtev prometne nesreče je umrl v Trstu znani politični delavec, nekdanji borec in zaveden Slovenec Angel Blažina. Doma je bil iz trdne slovenske ln antifašistlčne družine, oba z braitom sta bila borca v goriškem bataljonu Južnoprlmor-skega odreda, pozneje pa je Angel delal v pokrajinski tehniki skupaj s pisateljem Francetom Bevkom, Bil je tudi v zloglasnem nacističnem taborišču v Nemčiji, po osvoboditvi pa se je vključil v aktivno politično življenje STO. Na zadnjo pot so ga spremili številni prijatelji in znanci.

Središče Portoroža s hotelom Palače v ozadju, kjer bo kmalu stalo tudi novo terma'no kopališče. Pisali smo že o ietošnjem rekordnem uspehu turistične sezone v Portorožu in posebej o ugodnem zaključku hotela Palače. Novo kopališče pa odpira Portorožu nove vidike v razvoju turizma in če bo zaslovel tudi kot termalno kopališče in zdravilišče, se bo sezona razširila praktično na vse leto. Več o tem na 9. strani
OKROG NEPOSREDNE PRODAJE MLEKA
Na seji tržaškega občinskega sveta so pojasnili, da zakon sicer ne dovoljuje izredne prodaije mlefica na neposredni način, da pa je to z izredno r.dločbo dovolili župan leta 1950. Toda odborniki so bili mnenja, da ne bi smelii več dovoljevati, da bi prodajale mlekarice mleko direktno potrošnikom, 'ker je nemogoča kontrola in so ugotovili že mnogo prekrškov, -med drugim tudi to, da mleko ne ustreza higienskim predpisom. Nekateri odborniki pa so proti prepovedi neposredne prodaje m imajo svoje dokazsilne argumente. O zadevi bodo še razpravljali.
IZOLI SO ZAČELI Z GRADNJO CENTRA ZA IZOBRAŽEVANJE TRGOVSKIH KADROV
V Izoli bo tudi koprski okraj končno dobil sodoben šolski center, brez katerega si v bodoče ni moč zamišljati uresničitve obsežnega programa strokovnega izobraževanja kadrov v blagovnem prometu.
Na Okraini trgovinski zbornici napovedujejo, da bo lepa stavba s štirimi sodobno opremljenimi učilnicami in internatom s 676 ležišči dograjena še jeseni prihodnje leto — seveda, če se ne bo zataknilo pri investitorjih. Okrajna oziroma republiška trgovinska zbornica je že zagotovila svoj delež (57 %) iz skupnega sklada, sedaj je na občinskih ljudskih odborih, da izpolnijo svojo obveznost s participacijo 70 milijonov dinarjev.
Glede na obširen program strokovnega izobraževanja kadrov v blagovnem prometu vsekakor ne bi smelo pritj do zastoja pri gradbenih delih. Že površen pregled dela in nalog bodočega izobraževalnega centra v Izoli opozarja
in idruga vodnogospodarska vprašanja. Tokrat so iprvič obravnavali tudi možnosti izkoriščanja vodne sile Mure na mejnem delu v dolžini približno 34 (kilometrov. Elektrarne, ki bi jih skupno gradili Jugoslavija ln Avstrija, bi lahko proizvajale okrog 500 milijonov kVV električne energije na leto.
na neposredno odgovornost vseh zainteresiranih činiteliev. Upravni odbor šole je že sprejel pravila o njenem delovanju, kar je pogoj za .začetek sistematičnega strokovnega izobraževanja kadrov v blagovnem prometu.
Program vsebuje razen šolanja dveh letnikov učencev vseh trgovskih strok (okrog 160 kandidatov), ki so se sedaj delno izobraževali v Novi Gorici, tudi široko področje izobraževanja kadrov v blagovnem prometu nasploh. Tako sodi imed bodoče naloge centra izobraževanje trgovskih delavcev, ki so .se doslej usposabljali samo na delovnem mestu, nadalje bo omogočena pridobitev kvalifikacije članom ZB, medtem ko bodo v dvoletni večerni šoli lahko dobile kvalifikacijo vse osebe, ki delajo v trgovini. in ostalih panogah blagovnega prometa (komercialisti finančnih in podobnih ustanov s 'srednjo strokovno izobrazbo itd.). S tem bo ukinjena praksa šolanja tega kadra v ESŠ, ki ni .mogla zagotoviti kandidatom specializacije za posamezne stroke oziroma področja.
Nadalje je predviden tudi oddelek za poslovodje z najmanj petletno prakso (enoletno šolanje za pridobitev visoke 'kvalifikacije).. za kandidate v zunanjetrgov-skih podjetjih, ža aranžerje .itd.
Gre -za široko zastavljen program, kar je tudi posledica dose-
danjih minimalnih možnosti za redno in sistematično strokovno izobraževanje kadrov v blagovnem prometu v našem okraju. Sedanje prizadevanje Okrajne trgovinske zbornice v Kopru, da bi dohitela ostale okraje, vsekakor presega okvir njenih odgovornosti. Očitno gre torej za še eno skupno nalogo vseh komun, podjetij in posameznikov na obsežnem področju blagovnega prometa.	(bb)
za Zupana je bil popis
prebivalstva zakonit
Na vprašanje svetovalke Marije Bernetičeve na soji tržaškega občinskega sveta, zakaj ni bilo pr.i popisu prebivalstva dovolj popisnih pol v slovenščini, zateaj je bilo treba izpolniti rubriko o občevalnem jeziku v družini In za'ka.j so nekateri popisovalci strahovali ljudi, je župan dr. Fra.nzil odgovoril, da je zanj bil popis zakonit. Po njegovem mnenju vsi ti ugovori niso toliko tehtni, da bi jemali popisu veljavo, čeprav vsi tržaški Slovenci vedo, kako je bilo v resnici.
pojacano nadzorstvo nad živili
Vladni generalni komisar je pred krsitkim naročil pokrajinskemu zdravniku. naj poostri nadzorstvo nad živili široke potrošnje, da bi preprečil vedno številnejše sleparije, ki ogrožalo zdraivje prebivalcev. Pokrajinski z.dravnik je zato storail v stik s prizadetimi .predstavniki oblasti, da bi skupaj ukrepali.
zmanjšalo se je število
učenčev v osnovnih šolah
Medtem ko se je . vpisalo letos v italijanske osnovne šole 12.939 otrok, jih je letos v teh šolah le 11.704, kar je približno 10 % manj. V slovenskih osnovnih šolah pa jih je letos manj le za 4 "/o, saj jih je vpisanih 1.002.
v sale2u in zgoniku za dan mrtvih
Na Dan mrtvih, 1. novembra, je bila dopoldne v Saiežu in popoldne v ZgonLtou pri spomeniku žalna svečanost v počastitev spomina padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja.
Zveza partizanov Tržaškega ozemlja je priredila žalno svečanost s po-lngaTsjom vencev na pokopališču v Rižarni.
SREČANJE NAŠIH IN AVSTRIJSKIH ŠPORTNIKOV V BOROVLJAH
Minulo nedeljo je b'k> v Borovljah prisrčno srečanje naših in avstrijskih športnikov. Borovelj-ske športnike so namreč obiskali člani TVD »Partizan« iz Križ pri Tržiču.
V Borovljah so goste iz Križ sprejeli nad/vse prisrčno-, kar je ponoven dokaz, da so medsebojni stiki 'športnikov iz dveh .sosednih dežel lahko odličen prispevek k boljšemu medsebojnemu sporazumevanju in dobrim prijateljskim odnosom na meji.
Tržičane jo v Borovljah sprejela navdiuišena množ"ca, župan Sorigo pa je izrekel gostom d-o-brodbJft.co z željo, da bi se dobro počui'J'.li. Prisoten je bil tudi
okrajni glavar dr, Marko, ld se pr.a.v tako zavzema za čim tesnejše siiike med športniki obeh dežel in narodnosti.
e w s & s
Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-dašfeja. Izhaja vsak petek, Izdaja CZP Primorski tisk Koper, Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen Izvod 20 din. — Letna naročnina 800 din, .za tujino 1600 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 600-70-1-101. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk«
S KRITIČNIM' OCENJEVANJEM UTIRAJO V IZOLI POT NOVIM . GOSPODARSKIM IN DRUŽBENIM
ODNOSOM
&
Nedavna anketa o uveljavljanju novega gospodarskega sistema in demokratizacije upravljanja v dvanajstih podjetjih v izolski komuni je pokazala, da je novi gospodarski sistem domala povsod že pogojen s takšnimi oblikami upravljanja, ki zagotavljajo večini proizvajalcev neposredno udeležbo v gospodarjenju. Tako v večjih podjetjih, medtem ko manjše 'gospodarske oiiganizacije še vedino zaostajajo.
Zanimivi so podatki, kako je v omenjenih dvanajstih podjetjih potekalo oblikovanje ekonomskih enot. Medtem ko ne moremo ničesar očitati strukturi ekonomskih enot glede na ekonomsko upravičenost obstoja posameznih enot, se velja pomuditi ob funkcionalnosti oziroma ob njihovem notranjem ustroju.
V 96 od 128 ekonomskih enot so bil izvoljeni predsedniki neposredno od članov ekonomskih c-not, medtem ko so v 32 enotah izvolili ponekod predsedstva pod vplivom očitnih sugestij »od zgoraj«, kar dokazuje podatek, da irma 12 predsedstev omejene pravice tudi v zadevah in pristojnostih ,ki jih ekonomskim enotam ne bi smeli nikjer več odrekati. Na povsem nesprejemljiv način pa so »izvolili« proizvajalci organe enajstih ekonomskih enot v treh gospodarskih organizacijah
(v Mali opremi, Jadranki 111 Mavrici), kjer so predsedniki enot šefi ali vodje oddelkov.
Med dvanajstimi anketiranimi podjetji je kolektiv pletilskega obrata »Rašica« v Izoli storil najmanj, da bi ob novih gospodarskih instrumentih zaživelo tudi poglobljeno upravljanje. Vse do nedavna se v tem obratu namreč ni uveljavil niti obratni delavski svet, ki je praktično brez veljave.
Brez dvoma takšno stanje v »Rašici« eni samo posledica ne-zainteresiranosti članov kolektiva za nove odnose. Matično podjetje tega obrata je namreč v Ljubljani, kjer doslej niso še ničesar storili, da bi vskladili razvoj svojega izolskega obrata z razvojem matičnega podjetja.
Kolektiv »Rašice« bo vsekakor moral bolj odločno zahtevati pri svoji centrali vsaj osnovne ekonomske pokazatelje, kar bo šele prvi korak v nove odnose.
Pojavi delitve osebnega dohodka na način, ki je nasproten demokratični vsebini pravilnikov o notranji delitvi, tudi v Izoli niso osamljeni, čeprav se je posebno v zadnjem času zaradi naporov subjektivnih sil in prizadevanja ekonomskih enot stanje nekoliko P 00 ra vil o.
Vendar se proizvajalci še vedno upravičeno sprašujejo, ali je razpon višine osebnih dohodkov v
©
razmerju 1 proti 11 ali še več, kot je to primer pri »Ribi« ali celo v neznatnem obrtnem podjetju »Steklo« in drugod, zares realen. Negodovanje je tom večje, ker prizadetim proizvajalcem organi podjetij ne tolmačijo dovolj nazorno 'Upravičenosti posameznih članov uprave ali strokovnega osebja do takšnih prejemkov.
Vse to pa se bo uredilo, če bodo kolektivi pohiteli s potrjevanjem pravilnikov o notranji delita", torej pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka, S tem se v večini gospodarskih organizacij danes še ne morejo postaviti.
(bb)
V mirnem kotičku Izolo, blizu podjetja »Riba«, so že položili temelje « liodcči šolski center za izobraževanje .kadrov v blagovnem prometu
S SEJE UPRAVNEGA ODBORA DRUŠTVA KMETIJSKIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV KOPRSKEGA
OKRAJA
IZ AKTIVNOSTI KOLEKTIVOV EKONOMSKIH ENOT V POSTOJNI
V	preteklih dneh sta dmela delovna kolektiva trgovskih podjetij »Oskrba« in »Nanos« v Postojni vrsto .razprav o uveljavljanju izpopolnjenega gospodarskega sistema v njunih podjetjih.
V	soboto popoldan se je sestal celotni kolektiv »Oskrbe«. Podrobno so se pomenili o osnutkih
VELIK PRISPEVEK ENOT JLA
Načelnik inženirske stroke JLA generalpolkovnik Blažo Jankovič je na Uskovni konferenci sporočil, da je sikupna vrednost del, ki so jih opravile inženirske enote JLA v izgradnji naše dežele, več deset milijard dinarjev. Samo letos znaša vrednost prispevka teh enot nad 10,5 milijarde.
CENA KRUHA NE BO VIŠJA
V pristojnih gospodarskih krogih izražajo prepričanje, da cena kruhu ne bo poskočila, čeprav je ZIS zagotovil višjo odkupno ceno za pšenico iz pridelka v letu 10G2. Zagotovljena odkupna cena pšenici bo 46 din.
MONTAŽNE BOLNIŠNICE
Pred kratkim so v sekretariatu Zveznega izivršnega sveta za ljudsko zdravstvo podpisali sporazum, po katerem bo angleška ustanova »Ryder Cheshire« dobavila naši državi tri .kompletne montažne bolnišnice za kronične bolnike.
DOPOLNITEV ODLOKA O PRODAJI ALKOHOLNIH PIJAČ
Državni sekretariat za blagovni promet je dopolnil odlok o trgovinskih podjetjih, ki se ukvarjajo s prodajo zelenjave, sadja, živine in jajc na debelo. Po tej dopolnitvi lahko dobijo ta podjetja tudi dovoljenje za prodajo alkoholnih pijač, če je sedež podjetja v vinogradniško-sadjarslcih predelih.
POVEČANA PROIZVODNJA LESNE INDUSTRIJE
Po sedanjih ocenitvah je letošnja proizvodnja v lesni industriji za 14,4 °/o večja kot lani. Prihodnje leto pa naj bi bila po načrtih še večja.
pravilnikov o delitvi čistega in osebnih dohodkov ter o obračunu finančnega uspeha za 1. polletje, izdelanega ločeno za enajst ekonomskih in isto število obračunskih enot. Na sestanku je delovni kolektiv razpravljal tudi o možnostih reorganizacije maloprodajne trgovske mreže v postojnski občini.
Prejšnji teden so imeli zborovanja tudi delovni kolektivi ekonomskih enot v grosističnem trg. podjetju »Nanos«. Razpravljali so o osnutkih pravilnikov o delitvi čistega in osebnih dohodkov, ki ju bo v kratkem uzakonil delavski svet, poleg tega pa so se pomenili o planu formiranja in delitve čistega in osebnih dohodkov za leto 1962.
Razprave v kolektivih obeh trgovskih podjetij so bile dobro pripravljene in zelo konstruktivne.
Pred nami je zimska sezona, v kateri bo ponovno zaživelo društveno življenje. Okrajno društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov je razpravljalo o organizaciji občinskih podružnic, ki naj bi bile (nekako sekcije občinskih društev inženirjev in tehnikov. Pri tem se je treba le še dogovoriti glede plačila članarine matičnemu društvu in strokovnemu društvu, da ne bi prišlo do dvojnega plačevanja-.
Najvažnejša naloga, ki čaka društvo, pa je postavitev .kmetijskega strokovnjaka na pravo mesto v blagovni proizvodnji. V prihodnje bodo morali kmetijski strokovnjaki na družbenih posestvih imeti mnogo večjo vlogo pri posredovanju kmetijskih pridelkov, kot jo imajo sedaj. Dobičke is kmetijskim; pridelki naj ustvarjajo proizvajalci in jih nato vlagajo v reprodukcijo in ne kot je bilo do sedaj, da so na račun proizvajalcev ustvarjali dobičke .posredniki in predelovalci.
POPRAVEK
V zadnji številki našega lista se je v sestavek »Skupna odgovornost še vedno velja« vrinila v zadnji stavek drugega odstavka neljuba pomota, ki so jo bralci gotovo sami opazili in popravili vsebino ugotovitve, da je namreč centralizirano in ne decentralizirano upravljanje v koprskem kmetijskem kombinatu glavna ovira za večjo ekonomičnost .poslovanja.
Zaradi enotnega delovnega območja je bil dan predlog, da se v podružnicah spojijo ¡kmetijski strokovnjaki z veterinarji, fc; so sedaj ločeni v samostojnem društvu.
V mesecu tehnike bo društvo priredilo predavanje za članstvo o ekonomskih enotah in o mehanizaciji v kmetijstvu. Razen tega bo v decembru še razprava o perspektivi kmetijstva v obalnem področju, ki ga je treba gledati kot celoto in temu primerno tudi razviti proizvodnjo na velikih
(Nadaljevanje s 1. strani)
lahko resne posledice in največkrat vodita k samovolji nekaterih vodstev podjetij.
Seveda so tudi problemi, ki jih ne morejo rešiti sami odbori krajevnih organizacij. Zato pa bodo ti postavili posebne komisije za določena vprašanja. Te komisije naj bi bile sestavljene iz strokovnjakov, ki bi bili lahko kos vsakemu problemu, 'ki ga nato obdelanega prediložijo v nadaljnjo razpravo odboru in članstvu krajevnih organizacij SZDL. Na podlagi tega. so notom 'lolžne organ[73ene SZDL problem rešiti in sprejeti določene sklepe in priporočila odborom ljudske oblasti in družbenega upravljanja, in če je potrebno, tudi od njih zahtevati obračun, kako je bila posamezna zadeva javnega pomena rešena.
Kritizirali so tudi malomaren odnos organov ljudske oblasti do zborov volivcev Ln do državljanov nasploh, zlasti v zvezi s sprejemanjem in izvajanjem družbenega plana in proračuna, kar privede največkrat do tega, da so družbeni plani delo aparata ljudske, oblasti in ne odraz
NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR
0
Bolj ko se bližamo koncu poslovnega leta, bolj se kažejo obrisi o izpolnitvi planskih nalog in odražajo nekatere pomanjkljivosti, ki so več ali manj že doslej vplivale na celoten gospodarski razvoj. Zato tudi česlo slišimo razne kritične pripombe na ta ali oni pojav in ukrep, pa tudi predloge za odstranitev negativnih pojavov v prihodnje.
O posameznih pojavih in ukrepih, o katerih je govora, smo že pisali. Vedno smo poudarjali, da gre za posamezne pojave, ki jih je treba tudi s posameznimi ukrepi
O UVAJANJU NOVIH ODNOSOV NA KRASU
Kot po drugih občinah koprskega okraja so tudi v Sežani pred dnevi zaključili z anketo o uveljavljanju novega gospodarskega sistema. Razčlenili so stanje v trinajstih večjih gospodarskih organizacijah, in sicer tako, da so zajeli vsa področja gospodarske dejavnosti v občini. Posebej bodo analizirali še stanje v kmetijstvu, Zbrani podatki kažejo, da so proizvajalci na Krasu dosegli že lepe
uspehe pri uvajanju novega sistema gospodarjenja in formiranja ekonomskih enot. Nekoliko prepočasi gre le sprejemanje ustreznih pravilnikov o delitvi ustvarjenega dohodka nasploh in delitvi osebnega dohodka posebej, kar pa je osnova za dokončno uveljavitev novih odnosov v gospodarjenju v podjetjih v razši-. ritvi upravljanja in neposrednega odločanja vseh proizvajalcev o podjetju in dohodkih.
odstraniti. Z drugimi besedami pomeni, da so in bodo vsi ukrepi, ki so bili še sprejeti, usmerjeni v to, da se sistem izpopolni in okrepi in da zato ni treba pričakovati, da bi šli nazaj, kot še redki pričakujejo. Bistvo sistema je, prisiliti proizvajalce, da koristneje uporabljajo sredstva, ki jima jih je družba, dala v upravljanje in na razpolago. Izpopolnjevanje sistema gre torej za tem. da bi popravili tisto, kar je bilo v praksi zmaličencK To pa zadeva posamezne gospodarske veje, ne pa celote.
V proizvodnji je opaziti, da ni uspehov, kot jih predvideva le-tošv¿i gosvodarski načrt. Proizvodnja nekoliko zaostaja za predvideno dinamiko, Kot vzrok navajajo v mnoaih primerih pomanjkanje reprodukcijskega materiala, kar je deloma tudi res. Zato se tudi večajo zaloge nedokončanih proizvodov v proiz-im^.v'' Vni. ip hilo napovedano, so predvideni posegi pri tistih proizvodnih vejah, ki zaostajajo. Vendar bodo ukrepi zajeli, samo posamezne veie in ne vseh, ki so v težavah, kajti mnoae so v težavah iz čisto subjektivnih razlogov.
Om,enja se dalje, da se mnoga proizvajalna podjetja prepočasi
prilagajajo novim zahtevam zlasti tržišča in da nekatera niso nič ukrenila za morebitno preorienta-cijo proizvodnje. Tudi začenjajo s tem premalo pripravljena, ali z nepotrebno naglico. Omenimo naj tu z našega področja primer »Jadranke« iz Pirana, ki je nabavila za proizvodnjo žog iztrošene stroje, katerih ni moči uporabljati.
Brez dvoma se kot eno osnovnih težav danes omenja vedno in povsod pomanjkanje obratnih sredstev. To je res, vendar je na drugi strani tudi res, da po mnenju strokovnjakov sedanja obratna sredstva, ki jih imajo podjetja (ali) ki so že določena v gospodarstvo, popolnoma zadoščajo. Da je stanje takšno, je vzrok skoraj popolna omrtvičenost teh sredstev ali zamrznjenost. Zato bi bilo treba vprašanje resno obravnavati in ugotoviti, kako sedaj zmrznjena obratna sredstva sprostiti in pospešiti njihovo obrača-nje. Ugotovljeno je, da se je spričo ogromnega porasta mandatnih tožb poslabšal časovni krog obračanja velikega, dela obratnih sredstev na nad 100 dni. Sprostitev v tem pogledu bi pospešila orientacijo podjetij na. lastna sredstva, kar je sicer dolgotrajen proces,	-žj-
površinah, .pri procesu proizvodnje pa je potrebno uporabljati vsa tehnična in znanstvena dognanja. Iz tega sledi, da bo moralo tudi društvo odigrati svojo vlogo m biti strokovni organ kmetijske zbornice.
Člani društva se bodo udeležili kongresa kmetijskih inženirjev in tehnikov, ki bo v Zagrebu, razen tega pa bodo vodili ekskurzijo članov DKIT iz Vojvodine, ki si bodo ogledali Perutninarsko farmo v Pivki, Kobilarno Lipica in Kmetijski kombinat Koper.
zahtev in potreb državljanov v okviru danih realnih možnosti.
Kritično so ocenili tudi kadrovska politiko in obsodili zlasti dvotiirnost aH celo večtirnost v političnem delu posameznega kraja ali področja, kar seveda nujno vodi v mlačnost pri delu, ker preobremenjeni ljudje res ne morejo vsemu kaj. Ugotovili so tudi, da delavci slabo sodelujejo v delu SZDL, kar kaže na to. da Socialistična zveza pač ne rešuje vprašanj, ki so življenjskega pomena za delovne kolektive in njihove člane. Dejavnost Socialistične zveze pa bi morala biti takšna, da bi vsak državljan našel v njej svoje mesto. Enostransko delo krajevnih organizacij SZDL se zrcali tudi v majhnem številu žena in mladine v odborih. Ugotovili so tudi prakso, da je nevskla-jeno delo posameznih političnih organizacij na določenem področju 111 da nastopa mnogokrat v istih zadevali in problemih vsaka po svoji liniji Zveza komurkistov, Socialistična zveza, sindikalna organizacija in S» Ljudska mladina. Vse probleme pa bi bilo treba obravnavati skupaj Ib ne cepiti sil pri njihovem reševanja, zlasti pa se ne pri tem omejevati na. neko določeno, ozko »svoje« področja dela, marveč bi vsi pri tem morali imeti pred očmi le koristi skupnosti in potrebe človeka in skrb zanj.
Govorili so še o delu podružnic i» sekcij ter o potrebi, da se to delo bistveno spremeni in prenese težišče s sestankarstva na reševanje konkretnih vprašanj iz družbenega dogajanja na področju posamezne organizacije. Ce bodo pri tem res zadeli vprašanja. ki državljane v nekem kraju najbolj zanimajo in itiščijo, potem prav gotovo ne bo vprašanje za uveljavitev Socialistične zveze. Podrobno so obravnavali način dela sekcij i« njihovo organizacijsko strukturo, njihove naloge in namen.
Ob koncu so govorili še o bližnjih nalogah SZDL: o razpravah o družbenih planih komun v luči novih gospodarskih ukrepov, sodelovanju na zborih volivcev in zborih proizvajalcev in o pomoči drugim množičnim in političnim organizacijam pri njihovih bližnjih letnih skupščinah. To velja zlasti za mladino in še posebej za mladinske organizacije po gospodarskih organizacijah.	rb
TUDI KMETIJCI UVAJAJO EKONOMSKE ENOTE
Kmetijska zadruga Koper je svojim že prej formiranim ekonomskim enotam pridružila te dni še posebno enoto, ki bo za druge ekonomske enote v svoji zadrugi opravljala semensko službo. Pripravljala bo sadike in semena, za kar bo imela .poseben kompleks zemljišča. Zadruga bo že drugo leto imela pripravljenih nad 30D ha površin za zgodnjo zelenjavo in drugo povrtnino — predvsem za paradižnik, zelje, majsko čebulo, cvetačo, papriko, grah, fižol in krompir. Semena in sadik je zadrugi treba v milijonskih številkah, zato čaka novo enoto trdo in naglo delo, da bo lahko pravočasno pripravila vse seme in sadike, ki jih bodo od nje terjale ostale ekonomske enote.
^ Pi£5 tJUDEH V NAŠIH KRAJIH tV ?m UUDEH V NAŠfiH KRAJIH * PKS UUD&H V NAŠIH KRAJIH * PQD UODllIH] ¥ NA5IK KRAJSH
TEDEN SNAGE V PIRANU OD 5. DO 12. NOVEMBRA
Akcija pionirjev - podmladkarjev RK

Piranski pionirji — podmladka rji RKS so dali pobudo za izredno zanimivo akcijo: od 5. do 12. novembra bodo izvedli v Piranu Teden s n a-S e.
Akcijo so pionirji temeljito pripravili. Za sodelovanje in pomor so zaprosili vse, ki so po njihovem mnenju dolžni skrbeti za čistočo: od komunalnega podjetja in sanitarne inšpekcije do občinskega odbora RKS in sveta za zdravstvo. Vsi so pionirsko zamisel pozdravili in obljubili pomoč.
in kaj bodo naredili v tem tednu?
Na ciklostil so razmnožili posebno odprto pismo prebivalcem Pirana. Takih pisem so raz d ali po mestu dva tisoč. Izdelali so nad sto lepakov, s katerimi pozivajo na čistočo. Okrog tisoč pionirjev 7. znakom RK na rokavu bo ves teden krožilo po mestnih ulicah in pazilo, da nihče ne bo vrgel na tla papirja aH ogrizka. S pomočjo šole za zdravstvene delavce in Komunalnega podjetja bodo uredili nekaj izložb, kjer bodo s shemami in grafikoni prikazali, koliko je
tsV
EL------i,

SOLA ZA POSLOVODJE V GORNJI RADGONI
V Gornji Radgoni je v soboto začela s .poukom večerna šola zo poslovodje. ki bo trajala eno leto. V solo se je vpisalo 13 slušateljev gornje-radgonske občine, računajo pa, da se bo število še povečalo.
. OKOLI 500 CELJANOV V GRAZU
Na dan mrtvih je bila na pokopališču v Grazu velika svečanost, združena z odkritjem spomenika žrtvam fašizma, ki so na tem kraju pokopani. Na graškem pokopališču počiva tudi več tisoč Jugoslovanov, med drugimi ustreljeni talci iz celjskega okraja.
Spomenik ie izdelal kolektiv granitne industrije v Oplotnici iz po: liorskega granita, načrt pa ljubljanski arhitekt inž. Kobe.
Odkritja spomenika se je s področja celjskega okraja udeležilo okrog 500 1 i udi. Obisk te komemorativne svečanosti le organizirala organizacija Zveze borcev s sodelovanjem podjetja »Kompasi..
OSNOVANO »CASOPISNO-ZALOŽNISKO PODJETJE GORICA«
Občinski ljudski odber Gorica je na svoji zadnji seji sprejel sklej) o združitvi »Primorskih novic«, »Goriške tiskarne« in »Naše knjige« v eno gospodarsko organizacijo. Novo podjetje se bo imenovalo »Casopisno-založnlško podjetje Gorica., poslovati pa bo začelo s prvim novembrom.
Združena podjetja razpolagajo trenutno z 49 milijoni dinarjev vrednosti obratnih sredstev, medtem ko znaša vrednost njihovih osnovnih sredstev 31 milijonov dinarjev.
Novo podjetje se bo ukvarjalo z izdajanjem časopisa, izvrševanjem vseh tiskarskih in knjigovezniških del, izdelovanjem embalaže iz kartona in piarlike, prometom z leposlovnimi in šolskimi knjitgami ter muzikalijami
Hd.
Z združitvijo vseh treh manjših organizacij je podana osnova za širši razvoj podjetja. Posebno pozornost bo novo podjetje posvetilo modernizaciji in Izpopolnitvi tiskarskega obrata.
Ljudski odbor je imenoval za vršilca dolžnosti direktorja novega podjetja Jožeta Oblaka.
OBČINSKI KOMITE ZlvS JE OSTRO
OBSODIL NEPOŠTENO DELITEV OSEBNIII DOHODKOV
V soboto je bila v Novem mestu IV redna seja občinskega komiteja ZK. Razpravljali so o problemih delitve dohodkov. Ugotovljeno je bilo, da vodstva nekaterih podjetij v občini ne poznajo dovolj vsebine novega gospodarskega sistema. Pri delitvi dohodka se dogajajo hude nepravilnosti. Peščica vodilnih ljudi v nekaterih podjetjih si brezobzirno, brez sramu neupravičeno deli visoke mesečne dohodke. Zastavljeno je bilo vprašanje, če o teh nepravilnostih vedo organi družbenega samoupravljanja in kaj pravijo o tem zaposleni v teh podjetjih.
bilo za snago v mestu že narejenega In koliko to stane.
Seveda pa je ta akcija, namenjena prebivalcem Pirana, posebno pomembna za najmlajše prebivalce, za pionirje. V šoli učencem mnogo govore o tem, da je treba pazili na snago, da je Piran turistično mesto, kjer niso važni le boleli in urejena gostišča, temveč tudi skrb za lepoto mesta. Pionirje spodbujajo, naj okrase okna s cvetjem, dokazujejo jim, kako grdo je videti počečkane zidove, nasmelene ulice. Toda vse t.0 so le besede, ki jih otroci hitro pozabljajo, Se postiono ker ne najdejo dobi ega zgleda pri odraslih. Zato pn: ¡•akujejo vzgojitelji od te akcije tudi to, da bo naredila iz pionirjev aktivno čuvarje snage v mestu, plonir-portmladkar, ki Do v tem tednu na cestah opozarjal prebivalce na rod, na koške za odpadke, bo postal na to tudi sam pozoren. Poleg tega bodo v tem tednu posvetili v šoli eno uro pouka razgovoru o pomenu snage, tovarlšlca inž. Keglovo pa so naprosili za nekaj predavanj o čuvanju nasadov in o gojenju lončnic, s katerimi bodo okrasili okna.
To je spet ena od pomembnih akcij piranske osnovne šole, ki neprisiljeno povezuje šolsko vzgojno delo z okoljem in uveljavlja najvažnejše načelo reformirane šole, da je treba otroke akuivizirati. Neprestano iščejo nove oblike dela, odkrivajo komunalne probleme in izkoristijo vsako priliko, da vključijo otroke v vzgojno izredno pomembno In družbeno koristno delo. Pravilno pravijo piranski vzgojitelji, da za tako delo n škoda časa in v njem vidijo sestavni del pouka in vzgoje za resnično življenje, Dejstvo, da so akcijo podprli vsi, ki so jih za pomoč zaprosili, l>a dokazuje, da so piranski pionirji res del komunalne skupnosti, da jim to že priznavajo družbene in politične organizacije. Prav Je tako, saj so si to s svojim delom tudi zaslužili. Lopo bi bilo, če bi se kdo spomnil in prizadevne pionirje za njihov trud tudi nagradil: ali ne bi bilo prav, če bi jim n. pr. Turistično društvo (saj .so s to akcijo izpolnili del njihovega programa!) dalo nekaj sredstev, da bi tudi šolsko poslopje okrasili s cvetjem ali da bi uredili revno opremljeno delavnico?
Teden snage bi bil potreben se v marsikaterem našem turističnem mestu, v Kopru pa še prav posebno.
Z. L.

...
Tudi letos šola za izobraževanje odraslih
Vodstvo osnovne Šole v Ilirski Bistrici je že pred 'dvema letoma ddiprio oddelek za izobraževanje odraslih, ki nimajo popolne osnovne šole. Doslej je to šolo končalo 20 slušateljev, letos pa bodo nadaljevali s šolanjem, vendarle pod pogojem, če se bo prijavilo dovolj slušateljev.

Zadružni tlom v Sočergi je najlepše poslopje daleč naokrog: žal samo od zunaj, kotiti večina notranjih prostorov je še vedno nedograjena. V najslabšem stanju je velika dvorana, ki bi jo marsikje drugod znali vaščani popraviti in urediti z lastnimi močmi
Povečana aktivnost Ljudske tehnike
V Ilinski B strioi deluje vrsta sekcij .in krožkov Ljudlske tehnike, kjer se mladina v čedalje večjem številu usposablja, razvija ročne spretnosti in se tako usmerja v polklice. Posebno uspešni so foto krožek, ki. je imel več fočajav in tiri razstave, modelar-,ki krožek, kjer posebno uspešno izdelujejo ladijske in letalske modele, .pred nedavnim pa je pričel z delom še radio krožek.
o prelomnici
(Nadaljevanje s 1. strani)
menda že v celoti opustili svoj prvotni načrt. Skoraj nova, a nedograjena stavba, v kateri so tudi zasiuni prostori šole in tri stanovanja. medtem propada. Posebno je izpostavljena propadanju velika .n slabo zavarovana dvorana, ki si jo okoliški kmetovalci sicer »sposojajo« za mlačev fižola. Na drugi strani pa je ta odmaknjeni svet brez slednjega prostora za -kulturno in družbeno delovanje vaščanov. Zgolj Sklep odbor,n. kov, da bo ObLO to stavbo prevzel, ni da bi nakazal izhod iz sedanjega položaja, pomeni zavlačevanje in iz dneva v dan večjo škodo na nedograjenem poslopju.
O drugih pomembnejših toč-
kah zadnje seje, kot so na primer pripojitev »Mesoprometa« k ljubljanski »Emoni«, ustanovitev skupne -zavarovalnice za obalne občine in druge smo že poročali.	(bb)
Lepa bilanca dela AMD v Ilirski Bistrici
Novo koordinacijsko telo obalnih občin
Na pobudo sekretarjev občinskih komitejev ZKS Izola. Kopra in Pirana je bil pred nedavnim ustanovljen obalni svet s širokim .zastopstvom oblastnih in oolitič-nih forumov. S tem se je torej že uveljavila praksa in prizadevanja za skupno reševanje vrste sorodnih problemov kot vprašanje bodoče organizacije trgovske mreže, vprašanje enotnih družbenih služb in podobno. Člani tega novega koordinacijskega organa so skupno proučili tudi problematiko koprskega kmetijskega kombinata in našli vrsto stičnih točk.
Albert Jakopič predaval v Postojni
Sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir je prejšnji ponedeljek predaval starešinskemu kadru garn'.izije JLA rv* Postojni o nekaterih problemih in vidikih gospodarjenja v luči izpopolnjenega gospodarskega sistema. Predavanju v Kulturnem domu so prisostvovali tudi člani oolitičnega aktiva in predstavniki gospodarskih organizacij.
Kljub številnim težavam je ¿UVID v Ilirski Bistrici v minulih dveh letih doseglo lepe uspehe. V tem razdobju so priredili pet tečajev za voznike-amaierje ter je opravilo vozniški izpit več
Nova stanovanja v Postojni
Stanovanjska izgradnja v Postojni je dosegla v zadniem času tekšen tem^o, kot ga v mestu ne pomnijo. Zraven živahne iniciative v gradnji manjših zasebnih stanovanjskih hiš bodo dobili v treh novih blokih kmalu stanovanja tudi uslužbenci postojnske banke in ZTP. dočim gradi Elektro Sežana ob Tržaški cesti novi blok za servisno delavnico in stanovanja. V kratkem bodo nad Vojkovo ulico v Postojni zastavili tudi temelje za gradnjo dveh stanovanjskih blokov ObLO Postojna.
63 milijonov za šolstvo
Letošnji sklad za finansiranje šolstva v ilinskobistriški občini znaša 63 milijonov dinarjev, kar je za 52°/o več kcl' v minulem lcitiu. Za povečanje osebnih izdatkov bodo porabili 53 °/o sredstev, za materialne stroške pa 47 °/o. Podatek očitno kaže,'da je osnovno šolstvo glede finančnih sredstev ob novem sistemu finansi-ranja znatno na boljšem kot doslej.
kot 220 kandidatov. Razen teh tečajev je AMD v Ilirski Bistrici priredilo vrsto predavanj za mo-pediste, tako je skupno dve sto lastnikov mopedov lahko uspešno opravilo izpiit iz znanja prometnih predpisov.
Društvo AMD ima v programu tudi skrb za varnost prometa in vzgojo uporabnikov cest. Na raznih predavanjih so prikazovali tiudi f Ime, praktični del pouka pa je bil doslej oviran zaradi slabih motornih vozil. Sedaj je tudi te težave konec, kajti društvo je nabavilo nov avto Fiait 600.
Bogat program Večerne politične šole
Številni kandidati večerne politične šole v Izoli, ki bo začela te dni z rednim delom, bodo predelali doslej najbolj obsežen in tudi zahteven program. Načrt programa vsebuje namreč kar sedemnajst tem, ki so razdeljene v štiri osnovne skupine: 1. Komunisti in sodobni družbeni procesi. 2. Družbeno ekonomska graditev FLRJ. 3. Načela politične ureditve FLRJ. 4. Marksizem in naša praksa.
Za boljšo preskrbo z mesom
V splošno zadovoljstvo potrošnikov je delovni kolektiv Kmetijske zadruge v Postojni odprl v soboto na Tržaški cesti sodobno urejeno prodajalno mesa in drugih mesnih izdelkov. Odlična postrežba in solidne cene so že prvi dan privabile v trgovino mnogo kupcev. Za prenovitev Drostorov in nabavo opreme je Kmetijska zadruga investirala v tej trgovini kakšnih sedem milijonov dinarjev.
V »Iliriji« imajo 12 EE
V grosističnem in detajlistič-nem trgovskem podjetju »Ilirija« so ustanovili dvanajst ekonomskih enot, ki so jih prilagodili, strukturi podjetja. V novih pogojih upravljanja se je znatino izboljšalo upravljanje v novih trgovinah, tako da so porasli tu-' d i osebni dohodki za okrog 10% v primerjavi s prejšnjimi, povprečje na enega zaposlenega pa znaša sedaj 24 tisoč dinarjev. j
Obisk v Centru za izobraževanje in vzgajanje v Izoli
V Prostorih bivšega Pionirskega doma v Izoli v Postojnski ulici je 7,daj Center za izobraževanje in vzgajanje podjetja Mehanotehnika. Center ima dva oddelka: za odrasle in za pionirje-mladino. V pogovor o delu centra smo zapletli voditeljico Lojzko Čotarjcvo ln voditelja krožkov Ivana Cotiča in Vlada Komaca.
Zanimalo nas je, kakšen cilj zasleduje center, koliko krožkov ima in koliko pionirjev ga poseča.
Tovariš Cotlč: Namen centra, ki je pravzaprav Izvcnšolska. dejavnost, je praktično dopolnilo pouka in usmerjanje mladine v poklice. Center ima 8 krožkov, poseča pa ga okrog 200 pionirjev.
Tovariš Komac: Največ pionirjev
Pionirji v modelarskem krožku Centra za izobraževanje in vzgajanje podjetja Mehanotehnika v Izoli. V osmlli krožkih centra je okrog 200 pionirjev, v modelarskem krožku pa jih je okrog «0 v dveh skupinah. Mladi modelarji bodo priredili v prostorih centra razstavo v dneh od 2G. do 29. novembra, kar bo obenem njihovo interno tekmovanje
je v modelarskem krožku, ki Je razdeljen v štiri skupine po starosti in kvaliteti dela. Kar pionirji izdelajo, je njihova last, centru posodijo le ob raznih razstavah. Imamo pa še foto- in radio-amaterski krožek, medtem ko posečajo pionirke šiviljski, pletiljski in čipkarski krožek. Nekaj pionirjev se še ukvarja s serijsko proizvodnjo v lepo opremljeni delavnici. Krožki 'Imajo svoj urnik dopoldne in popoldne, dva- ali trikrat tedensko.
Kdo so ti otroci, ki prihajajo k vam v učilnice in delavnice, nas je zanimalo.
Tovariš Colič: Seveda smo hoteli prvenstveno pritegniti vzgojno zanemarjene otroke. Po šolali smo razposlali okrožnico, imeli smo skupen sestanek s socialnim skrbstvom, v naš center smo povabili vzgojitelje, pedagoge, socialne delavce in predstavnike naše tovarne. Čeprav smo torej ukrenili vse, se žal ne moremo pohvaliti, da smo pritegnili v center tiste, ki bi bili najbolj potrebni. Sprejeli pa smo do zdaj vse otroke, slovenske in italijanske narodnosti, ki so se prijavili.
Tovarlšlca Cotarjeva: Zdaj ugotavljamo, da je pri nas v krožkih le 10 •/. otrok, katorih starši so zaposleni v domačem podjetju, Mehanotchniki. Menimo torej, da je naš delovni kolektiv veliko žrtvoval za Izvcnšolsko vzgojo izolskih otrok, obenem pa je to dolcaz, da Imajo k nam vsi otroci prost pristop. Vso dejavnost centra flnanslra namreč izključno »Mehanotehnika«, samo za adaptacijo je bilo porabljenih 101) tisoč dinarjev, tu pa je še material, orodje in honorarji. V centru sta stalno nameščena dva tovariša s primerno strokovno In pedagoško izobrazbo, predavatelji pa so vlsokokvalificirani.
Tovariš Cot-ič: Naš kolektiv veliko
žrtvuje iz svojih skladov, zato je prizadet, če na raznih sestankih govorijo, da so otroci v Izoli prepuščeni le cesti in da se zanje nihče ne briga.
V resnici je stanje nekoliko drugačno. Nihče ni ipri tem mislil Me-hanotehnike, pač pa vsi dobro vemo, da kljub Centru za Izobraževanje v Izoli ni rešeno vprašanje otroškega varstva. Seveda pa tega vprašanja ne more rešiti samo Mehanotehnika.! ampak občinski ljudski odbor s pomočjo vseh podjetij
Tovariš Komac: Naše delo v krožkih je bolj povezano s šolo kot z otroškim varstvom, |saj predstavlja izvenšolsko aktivnost, pionirjev v duhu šolske reforme. Zato so že nekateri člani učiteljskega zbora predlagali, naj bi delo pionirjev v naših krožkih ocenjevali pri tehničnem pouku v šoli, ker so pravzaprav naše učilnice deloma tudi šolske delavnice.
Tovariš Cotič: Kot stremijo pedagogi za tem, da bi šolo približali življenju, tako je naš cilj, da bi nudili nionirjem odskočno desko za poklic in da bi ga vzgojili v dobrega proizvajalca in lupravljavca. V centru smo zato ustanovili klub proizvajalcev in upravljavcev, naši pionirji obiskujejo tovarno in spoznavajo proizvodni proces, včasih pa celo prisostvujejo sejam organov delavskega samoupravljanja.
Tovarlšlca Cotarjeva: Pri našem delu jc poudarek na delovni vzgoji. V načrtu Imamo še kuhinjski krožek, ki bo v zvezi s poukom gospodinjstva na šoli. Imamo že opremljeno kuhinjo, ki je neizkoriščena že več let.
Prizadevnim voditeljem Centra za ■izobraževanje ln vzgajanje smo se zahvalili za razgovor ln Jim zaželeli, prav tako kot celotnemu kolektivu Mehanotohniike, še veliko uspeha pri delu s pionirji.	Z. L.
mTUKA PROSVETA * KULTURA POSVETA it KULTURA PiOSVETA
KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA -k KULTURA m
POSEBNI BILTEN NAS OBVEŠČA O POTEKU AKCIJE ZBIRANJA SREDSTEV ZA
GRADNJO OSNOVNE ŠOLE V KOPRU
M8MMI&!
HH
v: : '■ -ks?
mmm^
Nova šola bo del spomenika v čast 20. obletnice začetka revolucije jugoslovanskih narodov
O poteku akcije zbiranja sredstev za gradnjo osnovne šole v Kopru izdajata občinski odbor SZDL in odbor za posojilo poseben bilten, ki državljane sproti obvešča o težavah in o uspehih. Do zdaj je že izšla prva številka, v kateri pišejo člani odbora in predstavniki oblasti ter množičnih organizacij o namenu in tehnični izvedbi posojila, kakor tudi o dosedanjih rezultatih.
■ Uvodoma piše predsednik Ob LO Koper Miran Bertok o dosedanjih naporih za gradlnij.o komunalnih objektov družbenega stan-
Brat.ož Hinko-Oki: DNEVNIK PARTIZANA. V počastitev 20. obletnice vstaje je knjigo izdal zavod Borec, Knjiga 'je pisana v obliki dnevnika in nam na prijeten, reportažen način pričara pred oči dogodke od kapitulacije Italije do osvoboditve Ljubljane leta 1945. Tovariš Bratož Hinko je bil med tistimi interniranci, ki so jih partizani osvobodili z vlaka pri Verdu. Priključil se je partizanom in bil v Krimskem odredu, v Sercerjevi brigadi, v Ljubljanski brigadi in v brigadi Matije Gubca.
Dušan Azanjac: BELA GROBNICA.
V zbirki »Dokazi« je knjigo izdal Borec. Bela grobnica je pričevanje o taborišču na Norveškem, v katerem so fašisti mučili jugoslovanske domoljube. Med njimi je bilo največ aktivnih pripadnikov NOV, ki so jih okupatorji ujeli v prvi in drugi ofenzivi. Od 4500 Jugoslovanov na Norveškem jih je v taborišču učakalo svobodo le 1500. Ze ta podatek je dovolj zgovoren. Skupaj z interniranci pa so Nemci poslali v taborišče tudi četnike in kriminalce, ki so jim ves čas zvesto služili. Vsi ti dogodki so dobili svoj epilog pred vojaškim sodiščem v Beogradu, kjer so mnogi krvniki internirancev prejeli leta 1940 zasluženo plačilo.
France Bevk: LUKEC IN NJEGOV ŠKOREC. Izdala, Mladinska knjiga. Lukec je bil deček, kakršnih je bilo sto in sto pred vojno na Primorskem, In vendar je bila zgodba njegovega življenja takšna, da malo takih. S svojim škorcem se je podal k svojemu očetu v daljno Argentino. Na svojem potovanju je marsikaj doživel in naposled srečal očeta. Hotel ga je pregovoriti, da bi se vrnil nazaj v Vipavsko dolino. Oče je okleval, nato pa mu je obljubil, da se bosta vrnila, ko bosta dovolj zaslužila in ko bo tudi doma kaj drugače. Tedaj pa so na Primorskem delili svojo pravico fašisti.
darda in še posebej o gradnji osnovne šole v Kopru:
Bodoča osnovna šola na Boni-fiki bo zgrajena v skladu z urbanističnim načrtom po paviljon-sikem sistemu v obliki pravolcot-nika z atrijem na sredi. V njej bo 10 učilnic, posebne učilnice za kemijo, fiziko, pouk petja, upravni prostori, kabineti, potrebne sanitarije in telovadnica, ki bo rabila kasneje tudi italijanski osnovni šoli. To šolo bodo sezidali namreč v bližini, sredstva zanjo pa bo dala republika.
Proračun za gradnjo šole znaša za zunanjo ureditev in za stanovanje hišnika brez telovadnice 188 milijonov. Doslej je zbrala občina 97,450.000 din, pri čemer je 5 milijonov dnarjev kredita iz bančnih vlog, 10 milijonov pa dolguje skladu za izgradnjo zdravstvenega doma.
Kolektivi gospodarskih organizacij so obljubili še 32 milijonov v gotovini za obrtna in elektro-instailatenska dela ter za opremo 22 milijonov dinarjev. Od Komunalne banke pa bo dobil sklad letos še 15 milijonov kredita iz hranilnih vlog.
Če bo uspelo vse to uresničiti, bo zagotovljena gradnja do konca marca prihodnjega leta. Da bi lahko gradnjo dokončali, bo manjkalo še okrog 32 milijonov dinarjev, kar bo treba zbrati do konca julija prihodnjega leta.
V teh računih niso zajeti stroški za telovadnico, ker upamo, da jo bomo lahko zgradili z republiškimi sredstvi, saj bo rab'la obema šolama. Prav tako bo obe-
ma šolama skupna kotlarna-, ki pa je v proračunu občinske šole.
Še posebej velja poudariti, da bo predstavljala nova osnovna šola v Kopru del spomenica v čast 20. obletnice začetka revolucije jugoslovanskih narodov. Zato so predlagali tudi, naj bi celotna akcija nosila naziv »za 20-latnico vstaje«. Uspeh te akcije bo dokaz, da so prebivalci koprske komune pripravljeni praktično reševati lastne težave in žrtvovati za to tudi lastna sredstva.
Še nekaj tehničnih podatkov iz Biltena:
Vplačevanje posojila bo v petih obrcfcih, in sicer od 1. novembra 1961 do vključno 1, aprila 1962. Posojilo bo veljalo za dobo petih let:, to je od 1.' IV. 1962 do 1. IV. 1967. Obrestna mera bo 2 °/o. Žrebanje obveznic bo vsako leto ob koprskem občinskem prazniku, 16. maju. Prvo žrebanje bo leta 1963. Obveznice bodo po 100, 500, 1000 in 5000 dinarjev.
m i -

Ur
?
v
JNg2
■i.
^llifliHM
. ,
ii 1! ml
mmsmmrnmm. W
Znani jugoslovanski filmski režiser Veljko Bulajič se je na letošnjem filmskem festivalu predstavil s filmom VZKIPELO MESTO (delovni naslov filma je bil ZENICA). Na festivalu je prejel film diplomo kot »Film leta« in Veliko zlato areno, poleg tega pa so odnesli nagrade še scenaristi. Kot učenec italijanskega neorealizma, z naturalistično zvestim opisovanjem .in kopičenjem dejstev ter z obilico zunanjega dogajanja je ustvaril Bulajič dramatičen ii» razgiban dokumentarni prikaz gradnje enega naših največjih industrijskih objektov. Toda filmski kritiki očitajo režiserju, da je v bleščeči in na trenutke veličastni lupini postavil na laž našo socialistično graditev, ker je ob obilici dokumentaričnega zunanjega dogajanja pozabil na človeka, pozabil, da ob industrijskih gigantih gradimo še več — človeške odnose. Glavna napaka filma je, da kljub nekaterim odlikam ni umetniško prepričljiv in, kar je še bolj vredno graje, ni odraz naše stvarnosti. Na sliki: Olivera Markovič, ki igra v filmu eno izmed glavnih vlog
NA POBUDO OKRAJNEGA ODBORA SZDL ENODNEVNI
PLANINA PRI RAKEKU
V preteklih dneh so opravili v Planini potrebna vzdrževalna dela na spomeniku padlim vašča-nom v NOB. Hkrati so zaradi varnostno prometnih predpisov za nekaj metrov preložili tudi spomenik pesniku Miroslavu Vilharju. Ta spomenik je stal nekoč v Postojni na današnjem Trgu padlih borcev, od koder so ga morali no 1. svetovni vojni prenesti v Planino, da so ga tako ohranili pred razbijaškimi strastmi italijanskih fašističnih edinie.
IZOLA DOBI SKUPNE PROSTORE SZDL
V Izoli so že pred časom začeli z obnavljanjem prostorov II. krajevne organizacije SZDL, kjer bodo v dveh lepo urejenih sobah imele potllej vse organizacije SZDL skupne prostore. Predvsem bodo rabili proistori na sedežu II. krajevne organizacije SZDL za razna predavanja, seminarje in tudi Delavska unverza ter večerna politična šola bosta uporabljali dvorani za svoja predavanja. Skupne prostore, ki bodo opremljeni med drugim tudi s televizijskim sprejemnikom, pa so namenili tudi za dnevno varstvo šoloobveznih cf.rok. Pre.dv'devajo, da bodo omenjeno poslopje predali svojemu namenu lahko že za Dan republike.
Že pred časom je dal Okrajni odbor SZDL pobudo za enodnevne seminarje, ki naj bi bili za ves učno-vzgojni kader in na katerih naj bi učiteljski zbori spoznali vso problematiko šolstva in tudi zahteve, ki jih postavlja pred nje novi zakon. Okrajni odbor je bil mnenja, naj bi bili ti seminarji po vseh občinah že v septembru in naj bi zajeli zakon o finansiranju šolstva in nov način delitve dohodka, opredelili naj bi vlogo šolskih odborov, učiteljskih zborov in ravnatelja na šoli, govorili o skupnostih učencev in O demokratizaciji odnosov na šoli ter tolmačili zakon o verskih skupnostih.
Predavatelji, ki naj bi vodili seminarje po občinah, so se zato 15. septembra zbrali pri Ljudski univerzi v Kopru, da bi dosegli enotno tolmačenje zakona in opozorili na osnovna in najbolj pereča vprašanja. Na posvetu, ki so se ga udeležili predavatelii vseh občin razen Postojne in Pirana, so še ugotovili, da so taki seminarji notrebni. vendar da bo vprašanje finančnih sredstev. To-
da predstavniki občinskih ljudskih odborov so obljubili, da bodo skušali ta sredstva najti.
Toda kljub dobrim sklepom sta izvedli do zdaj seminarje le postojnska in deloma izolska občina, drugje pa je to vprašanje še vedno odprto. Posebno odločno se je zavzelo za izvedbo seminarjev v Postojni politično vodstvo, sodelovali na so pri izvedbi še občinski sindikalni svet, sindikat prosvetnih delavcev, občinski od-
bor SZDL, zavod za pedagoško službo in Ljudska univerza. Tako so bili na Postojnskem trije seminarji: za učitelje srednjih in za učitelje osnovnih šol v Postojni ter za učitelje osnovnih šol v Pivki. Udeležba na seminarjih je bila zelo dobra in udeleženci so bili mnenja, da bi bili podobni seminarji potrebni dva-do trikrat letno, ker bi na ta način najlaže izmenjali izkušnje in spoznali probleme.
Te dni je poslala na knjižni trg Cankarjeva založba PESMI Giacoma Leopardija.
Tako smo dobili že drugič v slovenskem prevodu pesmi tega znamenitega Italijana, ki se je rodil na prelomnici stoletja (1798. leta) in je za-
nesel v poezijo »najgloblje in -naj-skrivnostnejše glasove mučnega prehoda. ki se jo imenoval devetnaisto stoletje«, je zapisal Italijanski knji-ževnostni zgodovinar De Sanctis. Res jo Leopardi prelomil s klasicistično poetiko in je poleg osebno-izpoved-nih nesmi pisal o človeku, določal njegov odnos do soljudi, do narave in do vesoljstva.
Med evropskimi pesniki zavzema Giacomo Leopardi posebno mesto ne samo zaradi nesrečne usode ki ga je trdo pestila vse kratko življenje, ampak še posebno zaradi svoje samo-raslosti in posluha za napredne težnje in dialektična nasorotja svojega časa. Zato ie tudi značilno, da so si takratne mlade generaciie. nositeliiee Re-sorgimenta, prisvojile Leopardi jevo poezijo in skoznjo spoznale potrebo po človeški solidarnosti v boju za obstanek, za mir in srečo.
Večina Leopardiievih pesmi je zbranih prav v zbirki »Canti«, ki smo jih dobili zdai v slovenskem prevodu izpod peresnika Aloiza Gradnika ter z uvodno besedo in opombami Božidarja Borka. Z Leopardiiem smo se že večkrat srečali v slovenščini: že leta 1919 nam ga je deloma posredoval Alojz Gradnik v Izboru Italijanske lirike, prvo zbirko njegovih pesmi pa smo dobili leta 1954 v prevodu Cirila Zlobca.
Stavba Centra za izobraževanje in vzgajanje tovarne Meh a no tehnika v Izoli, kjer obiskuje razne krožke okrog 200 pionirjev, skozi razne tečaje pa je šlo že okrog IGO ljudi. Namen tc-čajev ni, da bi dali delavcom kvalifikacijo, pač pa jilh usaosabljaijo na delcvne-m mestu. Prvi rezultati so že tu: porast proizvodnje, prihranek pri materialu, boljši medsebojni rrlriosi v kolektivu in večja aktivnost proizvajalcev v ekonomskih enotah
KALEVALA. Izdala Mladinska knjiga. Naposled smo dobili slovenski prevod tudi tega znanega finsko-ka-relijskega epa. Doslej so ep prevedli že skoraj v vse svetovne jezike. Knli-ga, ki jo je pred nedavnim izdala Mladinska knjiga, je namenjena mladini in je prevedena po ruski ori-redbi. Delo Je prevedel Severin Šali.
UMETNIŠKA BESEDA MRTVIH AVTORJEV
V	Ljubljani je pretekli teden gostovala skupina dramskih igralcev iz Beograda z večerom umetniške besede v spomin na vstajo in revolucijo. Večer je pripravil mladi beograjski režiser Boda Mankovič in ga Je posvetil književnikom, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi. Uvodoma je eden interpretatov večera prebral dolgo vrsto imen mrtvih borcev-umet-nikov, nakar so njihove tekste recitirali v srbohrvaščini, makedonščini in slovenščini Ančka Levarjeva, Bosiljka Boci, Meri Boškova, Prehrad To-sovac, Ljubiša Kovačevič in Bekir Fahmiju. Interpretacija je bila na solidni višini, občinstvo pa je domala docela napolnilo dvorano ljubljanskega Mestnega gledališča
MEDNARODNO POSVETOVANJE
V	Beogradu so se sestali predstavniki iz 14 držav — Avstrije, CSSR, Danske, Francije, Gvineje, Nizozemske, Iraka, Italije, Japonske, Poljske, Zahodne Nemčije, Švice, ZAR in Jugoslavije, da bi se posvetovali o sodelovanju šole in družbe. Prosvetni delavoi so na zborovanju izmenjali izkušnje in poslušali več referatov.
ITALIJANSKI OPERNI ANSAMBEL OBIŠČE BEOGRAD
Beneško gledališče »La Fenice« je sklenilo z beograjskim Narodnim gledališčem sporazum o gostovanju italijanskih opernih umetnikov v našem glavnem mestu. Zbor in orkester gledališča »La Fenice« bo skupaj z izbranimi solisti in dirigenti priredil v začetku decembra v Beogradu 7 predstav, in sicer »Traviato«, »La Boheme« lin »Tajni zakon«.
GOSTOVANJE NA SINAJU
Skupina jugoslovanskih pevcev lahke glasbe in drugih umetnikov je odpotovala na 14-dnevno gostovanje k pripadnikom odreda JLA in ostalim enotam v sestavu mednarodnih sil na Sinaju. V teh dneh bodo priredili 14 koncertov. V skupini so med drugimi tudi pevke zabavnih melodij Marjana Deržaj, Majda Sepe in Tereza Kesovija.
JUGOSLOVANSKI OTROCI RAZSTAVLJAJO NA POLJSKEM
Pod pokroviteljstvom poljskega komiteja UNESCO so priredili v Varšavi bogato razstavo risb in slik otrok iz vsega sveta. Na razstavi ¡je več kot 4.000 del, ki jih je ž,irija izbrala in nagradila izmed 105.217, kolikor jih je prišlo na razpis iz Cl dežel. Od tega Je 140 del malih jugoslovanskih umetnikov, ki so poslali na razstavo 3.018 risb in slik. Od podeljenih 9G0 zlatih, srebrnih in bronastih medalj in diplom so prejeli naši otroci dve ilati, štiri srebrne in petnajst bronastih medalj ter sedemnajst diplom, Tako. so zavzeli po številu nagrajenih del med 81 državami osmo mesto, če štejemo razmerje med nagrajenimi in poslanimi deli, pa četrto mesto. Vodilna miseljsoslanih del na razstavo je bila »Moja domovina«.
ABONENTI KULTURNIH PRIREDITEV
Delavska univerza »Djuro Salaj« v Beogradu je uvedla zanimivo novost. ki ima namen spremeniti socialni sestav obiskovalcev kulturnih prireditev. Pri Centru za 'Umetnost in kulturo te univerze vpisujejo a.bonente za določeno število kulturnih prireditev razli6nlh vrst, od gledaliških predstav In koncertov, pa do obiskov muzejev in galerij. Članska izkaznica bo obenem vstopnica na prireditve, ki jih organizira v svojem okviru Delavska univerza. Računajo, da bodo imeli letos v Centru okrog tri tisoč abonentov, drugo sezono pa še več.
SEZONA V GORIŠKEM GLEDALIŠČU
Letošnjo sezono je otvorilo Goriško gledališče z uprizoritvijo Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi«. V novi sezoni bo gledališče uprizorilo še pet premier. To je šesta sezona obstoja tega gledališča. Poseben uspeh je zabeležilo v zadnjih dveh letih, ko so imeli 247 predstav, ki si jih je ogledalo 57,000 obiskovalcev.
* N O V O W A K M J ! 2 H 8 POLICI ^r MOV
A K N J S Ž N S POLICI* NOVO NA KNJIŽNI POLICI*
t/
Šdle sedaj, ko je b:la železnica izpeljana in ko je začela obratovati, je postalo jasno, kakšnega pomena je lo za most, za njegovo vlogo v trškem življenju in za njegovo ui:odo sploh. Proga je bila .speljana navzdol ob Drini po strmcu pod Mejdanom in ukopa-na v breg', tako da je o pasova la mestece in se je pri zadnjih hišah na bregu Rzava spustila na ravan. Tam je bila postaja. Ves promet z ljudmi in blagom s Sarajevom' :n ostalim zahodnim svetom onkraj Sarajeva se je sedaj razvijal na desnem bregu Drine, Levi breg, ¡z njim pa tudi most sta bila kot izumrla. Čez most so hodili samo še ljudje iz vasi na levem bregu Drine, kmetje s svojimi majcenimi, preobloženimi konjiči in volovskimi vpregami, ali pa konji, ki so vozili les iz oddaljenih gozdov na železniško postajo.
Cesto, ki se je od mosta vila čez Lesko na Semeč in držala od tam čez Glasinac in Romani j o v Sarajevo in po kateri je nekoč odmevala tovarniška pesem in
IVO ANBRlC
Objavljeni odlomek je iz romana NA URINI MOST, ki je Izšel v slovenskem prevotlu že dvakrat. Delo pa je prevedeno v številne evropske jezike in je seznanilo svet z življenjem v Bosni v razponu štirih stoletij. Usode svojih krajev 111 ljudi veže pisatelj z mostom na Drini, ki se dviguje kot simbol trajnosti ne samo nad reko, ampak tudi nad človeškim življenjem. V obrazložitvi podelitve letošnje Nobelove nagrade za literaturo še posebej omenjajo »Na Drini most« in ¿»Travniško kroniko« kot svojevrstne in mo-numentalne umetnine
žvenfejjanje kragu!jičkov na to-vorniških konjih, je začela preraščati trav.a in tisti drobni, zeleni mah, ki zvesto spremlja počasno umiranje posameznih poti in stavb. N hče ni več potoval ali spremljal kogar koli čez ,mosit, na vratih se ljudje niso več poslavljali, skakali n.a konje in pili žganje, že na konju sede, za »srečno .pot.«.
Vozniki, konji, nadkritii potniški vozovi in majhne staromodne kočije, v kakršnih so nekoč potovali ljudje v Sarajevo, vse .je ostalo brez dela. Potovanjerii- trajalo — kakor doslej — cela d:va dni, s prenočevanjem v Rogatici, ampak vsega skupaj štiri ure. Tudi to ,so bile številke tiste vrste, od katerih ljudje osupujejo, pozneje pa brez razumevanja in vznemirjenja govore o njih, računajoč na vse ugodnosti in prihranke, ki jih ta naglica prinaša. Začudeno so gledali prve tržane, ki so isti dan odšli v Sarajevo, opravili tam, kar so imeli, in se zvečer vrnili domov.
Kakor vedno in v vsaki stvari doslej, je bil nezaupljivi, svojeglavi Alihodža, ki se je rad kazal drugačnega, kakor so drugi ljudje, tudi v tem izjema. Tistim, ki so se hvalili, kako hitro sedaj vse opravijo, in ki so računali, koliko časa, truda in denarja prihranijo, je jezno odgovarjal, da hi važno, koliko časa človek prihrani, amjpak kaj s tem prihranjenim časom počne; če ga slabo porabi, bi bilo bollje, da ga ne bi niti imel. Dokazoval je, da ni poglavitno vprašanje, ali človek hi-'[.r-o hodi, ampak kam gre in po kakšnih .opravkih m da potemtakem naglica ne pomeni vselej prednosti.
»Če greš v pekel, je bolje, da greš počasi,« je jedko dejal nekemu mlademu trgovcu, »tepec si, če ml teliš da so Švabi razmetavali denar in speljali' železnico samo zato, da bi ti hitreje potoval in prej opravil, kar imaš. Ti ¡vidiš le to, da se voziš, kaj pa lokomotiva odvaža in dovaža razen tebe in takih, kakršen si ti, o tem iie vprašuješ. Kaj takega tii pač ne gre v glavo. Le vozi se, bog ti daj .zdravje, kar vozi se, kamor koli te je volja, samo tega se bojim, da boš lapega dne imel te Vožnje čez glavo. Prišli bodo časi, ko te bo Švaba peljal tudi tja, kjer ti ne bo ljubo in kamor še v sanjah nisi mislil itn.«
In vselej, kadar je Aiiholdža zaslišal brlizg lokomoltive, ki je prečkala tisto reber nad. kamnitim han-om, se mu je nagrbančilo čelo, uStoice so se mu zatresle v nerazumljivem šepetu, in opazujoč s svojih va-atiic kamniti mo.st v vedinio isti poševni perspektivi, je kar naprej predeli svojo staro misel1: da ludi največja zidanja temelje na eni sami besedi, miir ,in obstoj celih mestec in nijiho-
vlih .prebivailcev pa nemara na enem samem pisku. Ali pa se oslabelemu človeku, ki veliko pomni in se naglo stara, tako dozdeva. Toda Alihodža je bil tudi v tem, kakor v .ostalem, osamel pojav, posebnež in rogovilež. Res, tudi kmetje so se stežka privadili železnici. Uporabljali so jo, udomačiti pa se le niso utegnili z njo, njene narave in njenih navad niso mogli spoznati. V zgodnjih j utrl h iezejo s hribov, ob sončnem vzhlodu pridejo na trg in že pni prvih trgovinicah vznemirjen» vprašujejo vsakogar, kogar srečajo:
»Ali je 1'Ukaimatija že odpeljal?«
»Bog ti daj zdravje, prijatelj, zdavnaj je že odpeljal,« brezsrčno lažejo brezdelni tirgo-včfci, ki posedajo na vraitinicah.
»Saj -ni mogoče?«
»Jutri gre zopet.«
Tako sprašujejo, pa se inič ne ustavijo, ampak hite iin kriče na ženske in otroke, ki zaostajajo.
Talko pridirve na postajo. Tam jih kateri kolii izmed uslužbencev umiri in jim pove, da so jih nalagali in da je še dobre tri ure do odhoda vlaka. Takrat začut jo olajšanje, pasedejo ob zid postajnega poisilopja, razvežejo torbe, zajtrku je jo., se pogovarjajo ali pa dremljejo, toda vedno oprezuje-jo, in če le kaka tovorna lokomotiva kje zabrlizga, so že na .nogah in začno prteti svojo razmdtano prtljago in kričati:
»Vistanite! Vlak odhajal«
Uslužbenec na peronu jili zmerja in patteka ven:
»Kaj vam nisem dejal, da je še več kakor tri mre do cdhoda vlaka? Čemu rinete sem? Kaj se vam je zmešalo?«
Vrnejo se na staro mesto, znova posedejo, toda dvom in nezaupanje jiih znova ne zapustita. I11 že ob prvem brlizgu ali samo sumljivem hrupu znova skočijo pokonci in se zaženo proti peronu, od koder jrli spet naženo, potem pa iznova potrpežljivo čakajo in paano prisluškujejo. Kajti če bi j'm človek še toliko govoril in dokazoval, v dnu svoje zavesti ne bodo tega lukamatijo nikoli dirugače razumeli kol nekako urno, Skrivnostno in hudobno švabsko napravo, ki neoprezmemu človeku pred ,nosom zbeži, preden je utegnil pomežikniti z očesom, in kaiteri tudi mi do drugega, kakor da pretenta kmeta, ki mora na pot, in. da odbrzi brez njega.
Toda vse to so bile same malenkosti, ta kmečka nespretnost in ta AMhodževa omorika vos-t in mrmranje. Ljudje so norce brili iz vsega tega, obenem pa so se hitro privadili na železnico, prav kakor na vse drugo, kar je novega, lažjega in ugodnejšega. Tudi sedaj so odhajali na most in posedali na vraiiih, prav kakor vedino, hodili so čezenj po svojih vsakdanjih opravkih, potovali pa so po isti smeri ,in na isti način, kakor so velevali novi časi. In hitro i.n Blahfca so se 'sprijaznili z mislijo, da pot čez m'ost ne drži več v svat in da moist ni več tisto, kar je bil nekoč: vez med Vzhodom in Zahodom. Če bi hoteli točneje povedati: ljudje zvečine niso niti pretmišiljaM o tem.
Most je pa še nadalje stal tamkaj tak, kakršen je bil od nekdaj, s srvojo večino mladostjo, ki je lamina popoOnim načrtom in dobrim, velikim 'človeškim dejanjem, lci ne poznajo ne staranja ne sprememb ter nimajo, vsaj tako je videtii, talce usode kot vse minljivo na tem svetu.
(Odlomek iz knjige MOŽ, KI JE STRIGEL Z UŠESI. V opremi Vladimira Lakoviča izdala založba Mladinska knjiga
v Ljubljani)
Proti jutru je zapihal severovzhodnik in pokril taborišče z drobnim, iskrečim se srežem.
Tudi ta dan jetnikov niso vodili v tovarno. Že od zgodnjega jutra dalje so tulile sirene; Allgau so preletavale velike jate zavezniškega letalstva in jetniki so prebili ves dopoldan v taboriščnih zakloniščih. Tudi .popoldne, .ko je neposredna letalska nevarnost minila, jih niso vodili na delo. Slo je očitno za velik zračni napad na Gornjo Bavarsko s celodnevnimi preleti. Ljudje so brezdelno postopali po taborišču in čakali nadaljnjih alarmov.
Otroška komanda se je ves ta dan zamerljivo držala zase. Dečki so se spravili v prostorno tesarsko lopo, kjer so od še komaj dovršene gradnje barak obležale deske, tesarske kožice, zidarska korita in druga ropotija. Imeli so hudo noč za sabo. r>r> za.dn-ega so se branili, da bi sc dali lostriči in obleči v cebre. Morali so jih z bičem pripraviti k pokorščini. V jetniških cebrah niti malo niso bil! podobni včerajšnjim kolednikom. S podsukanimi predolgimi hlačnicami in rokavi, z jetniškimi čepicami, ki so jim lezle preko ušes in čela, so bili kot bož.iepotni prosjački nekje z vzhoda. Čutili so se ponižane v teh smrdljivih, umazanih- jetniških capah. Drug drugemu so se posme-
VLADIMIR KRALJ
hovali v srvojih nakazanih oblačilih, toda njihovo ogorčeno zgledovanje nad jetniškimi capami se je kmalu sprevrglo v igro. Pričeli so se gluma-ško razkazovati drug drugemu, .kakor da bi se bili prostovoljno .pre-oblekli v maškare. Ko so se naveličali te igre, so se .pričeli loviti po prostorni lopi. skakati preko deska in lcozic in s 'koscem lesa zbijali žogo. Toda ves čas svojega igranja se dečki niti enkrat niso ozrli na družbo pisarjev in kapojev, ki je posedala za dolgo mizo nekaj metrov stran od lope.
Tu so so menili o njih. Chappe je pripovedoval o divjem plesu, ki ga je imel preteklo noč z dečki. »Mon pauvre dieu,« je menil, »človek se pač stežka privadi slabšemu. In z otroki ni nič drugače, kakor z mladimi psi. Sčeneta se zlepa ne navadijo na nov dom in še dolgo cvilijo po svojem prejšjnem gospodarju. Poznam to. Treba je potrpljenja. Zdaj snujejo zarote, stikajo glave. Čakajo prilike, da bi te uklali v roko, ko se jim približaš. To traja tri, štiri tedne, potem pa se unesejo tudi najhujši divjački.«
»Samo če jim ibo kos — tale štu-bak, premlad se mi zdi,« je menil pi-
(Odlomek iz knjige TOVARIŠ. Izdala Prešernova družba v zbirki Ljudska knjiga. Poslovenil
Miroslav Ravbar)
Sedaj sem se hranil v gostilni nasproti delavnice. Jedel sem v senci pod drevjem, opoldne so prihajali zidarji. Bili so umazani od apna in naročili liter vina.
Bionda me ni nikdar povabila, da bi kosil z njo v sobi. Jasno je bilo, da trpi zaradi samote, včasih je prihajala na prag in kadila. V kockasti bluzi je bila podobna dečku. Ker je bila črna, je sonce nikdar ni ožgalo. Včasih so se mi vračale stare zadeve: mislil sem, da to ni Bionda in da živiva skupaj. Kakor da bi ozdravel po mrzlici, me je vsaka malenkost globoko prizadela. Zvečer sem bil zadovoljen, da odhajam.
Večerjal sem z Dorino in Car-lettom, kitaro sem imel kar v gostilni. Zmerom je nanesla priložnost, da sem zaigral, kako poveko, in Carletto jih je znal peti kot pravi Rimljan. Prihajala so dekleta — rimske Lili — vsaka s svojim. Blodil sem med njimi srečen in nezadovoljen, toda sedaj mi je bilo vse razumljivo in sem pil. Pokazala se je tudi Giulia-nella, Lucianova sestra in tedaj smo vso noč prepevali po cestah. Trije ali štirje smo se zmenili, da se gremo kopat na Lido. Ker pa nihče ni imel lepih hlačk, smo šil malicat v Castelle. Kako ču-doviti kraji! Nikjer vinogradov, a povsod vino. Vzpeli smo se na Rocco" di Papa, se smejali in jedli.
Nekoč sem pisal domov in jim sporočil, da sem si uredil življenje. Ko je prišlo njihovo pismo z znamko iz Torina, sem ga nosil v žepu in mnogokrat prebral. »Tvoja sestra Car-lotta« je bilo podpisano. Nič več se niso jezile in so mi pisale: »Imej se dobro!« Čudno se mi je zdelo, da je pismo prišlo iz zgornjih krajev.
Tudi Giulianella se je rada šalila z menoj. Vprašala me je, ali sem pri-šev v Rim samo zato, da bi se poročil z vdovo. Vmešavala se je v moje pogovore z -drugimi in govorila: »C'e bo Pablo uspel v delavnici, vam bo pokazal hrbet im ipostal fašist.« »V kakšni zvezi pa -je to z delavnico?« sem rekel.
»Kje pa imaš dekle?«
»Pridi k meni pa ti povem.«
Dovina se je razburjala, kadar je slišala, da .govorimo o politiki. »Ne veste, kako je, kadar ti vdrejo v hi-
šo,« je govorila. »Vse razmečejo in spuste vodo -v stranišču. Ne veste kako je, 'če imaš moža w ječi. Rajši bi ga videla mrtvega. Nihče več nima miru, To je smrt, ki se zavlačuje mesece in leta.«
»Vse pride prav, tudi take krivice,« je rekel Carletto,
»Toda ne tistim, ki so zaprti.«
»Samo da vedo, čemu.«
Zgodilo se je, da so zaprli neke ljudi, ki so zvečer skupaj hodili v kavarno, Luciano, ki je prinesel novico, je nekatere poznal. Bili so odvetniki, študentje, gospoda. »No,« je rekel Carletto, »ti ljudje gotovo ve-
CESARE PAVESE
do, čemu so prišli v zapor. Ali misliš, da se bo doktor ali advokat kar tako vmešaval v take reči? To so ljudje, ki imajo kaj izgubiti in ki študirajo knjige.«
»Mogoče vedo,« sem mu rekel, »kaj so pa storili?«
»Delali so proti fašizmu, oni tudi.«
»Ni dosti vredno, če klepečejo med seboj v kaki kavarni. Rad bi slišal, da bi llcdo od pravih povedal, ali je zadovoljen?«
»Tudi oni so širili tisk,« je rekel Luciano.
Toda kaj naj to koristi, sem .jih vprašal, Pisati o tem, kar vsi-.vedo, je presneto 'bedasto. Tako tveganje se ne izplača. -Kaj so hoteli ti študentje in gospodje? Priti na mesto fašistov. Naj le store to. Mi, delavci, težaki, Luciano in Giulianella, družine, kjer jih po deset stanuje v eni luknji, nimamo nobene cene. Zmerom so drugI na kamionu. Tako je, kakor da bi se vrgel podenj. »Marina,« sem nadaljeval, »stara debelu-hlnja še pomni, kako se je živelo nekoč. Tedaj so oni ukazovali,«
Luciano mi je dal prav, rekel pa je, da je treba storiti vse in položaj spremeniti. »Prav,« sem mu odvrnil, »toda povej mi, kaj. Doslej -mi še nihče ni povedal,«
Tedaj je Carletto zakričal: »Poznam te. Ti bi hotel storiti vse sam, po svoji glavi. Bojiš se, da te kdo ne Izigra, Taka je tvoja usoda. Toda mnogo stvari se zgodi tudi proti volji.«
»Bedak,« sem mu rekel, »tako se godi tudi drugim.«
Drugič sem jasno in glasno povedal Carlettu: »Ce hočeš zaupati tistim, ki se uče, se moraš učiti tudi sam.. Ali ti je bilo kdaj popolnoma jasno, .da so res na tvoji strani, kadar to zatrjujejo?«
To sem rekel samo zato, da bi nekaj rekel in da bi Carletto umolknil. Toda o učenju sem že nekaj časa premišljeval. Da .bi razu-mel dogodke, se moraš -učiti, a ne neumnosti. s katerimi so nam polnili glave v šoli, temveč kako je treba brati časnike, o poklicih, o tem, kdo ukazuje na svetu. Treba se je učiti, da ti me bodo potrebni tisti, ki se uče, in te ne bodo prevarali, Ze tedaj sem razumel, da je to prava pot. Da bi se tako učil, -obstoji gotovo neki način. Nekateri gotovo znajo vse to. Toda ta način je treba najti in dokazati moram Carlettu, da sem prišel tem stvarem do dna.
Vse večere smo razpravljali in se vračali domov po polnoči. Da nas ne bi opazili, smo hodili po sprehajališčih, menjavali gostilne, odhajali iz mesta. Dorina in še katera ženska so hodile z nami. Kitara nam je služila kot pretveza, marsikatero noč sem igral kot neumen, včasih tudi sam sribi. Pod drevjem v hladnih mesečnih nočeh se nisem -mogel zdržati. Rimski zrak te prisili, da ostaneš buden. Tedaj sem zares želel, da bi bil korenjak, da bi znal peti kot črnci, da bi se učil. Najmlajši sem med njimi, sem si rekel, časa je še dovolj. Včasih sem premišljeval o do--''■"ljajiih v zadnjem letu in o spremembi, ki jo je povzročilo v meni tisto potovanje. Vse bo dobro, če se bo dobro izteklo, sem si mislil.
Nekoč sem šel po opravkih v delavnico na Aurelii in odslej sem se vsak dan vozil s kolesom eno ali dve uri. Delavnico sem prepuščal dečku in Biondi. Nekoč me je vprašala, ali se daleč vozim, »Ne predaleč,« sem ji odgovoril.
»Kje pa hodiš ob večerih?«
»Kam pa- naj grem?«
»Ne plešeš, ne kvartaš, ne hodiš v Trastevere.«
»To sem počenjal v Torinu.«
»Ali je tudi v Torinu Trastevere?«
»Nekaj podobnega je na drugem
sar Rauor. »Poiščem vam drugega,« je nenadoma predlagal Showronegg, »tega Anreasa pa si vzamem za sobnega strežnika.«
Chappe je namerno preslišal jun-kerjev predlog, čez čas se je ozrl na svojega pomočnika, ki si je poleg njega šival štubaški znak na rokav plašča. »Pač nismo imeli druge izbire « je dejal Bauerju. »Sicor pa je Andreas v redu. Mislim, da se bo naredil.«
Štubak Andreas ali Drejca, kakor so ga na njegovo žoljo kmalu pričeli klicati pisarji, se je v družbi promi-nentov kaj naglo udomačil. Že ves dopoldan jih je v zaklonišču zabaval s svojimi zgodbami iz hribovskih koma,nd. Znal je zanimivo pripovedovati v svoji drastični taboriščni -latovščini in imel je prirojen dar za humor. Tudi zdaj za mizo je bil središče pomenkov.	_
»Ste imeli tam zgoraj tudi letalske alarme?« se je zanimal astmatični Bauer, ki -mu je šlo -to večno tekanje v zaklonišča najbolj na živce.
»Imeli,« je prikimal Drejca, »toda nismo tekali za vsak drek pod zemljo.«
»Kaj niste delali v tovarni?« je vprašal taboriščni starešina.
»Ne,« je odkimal Drejca, »na velikih žagah, skupno z domačimi in francoskimi civilnimi delavci.«
»In <vi mladoletniki ste delali po pisarnah?« ga je posmehljivo vprašal kašljavec Fritsch.
Drejca ga je nezaupno pogledal. »Ne, po pisarnah so delali civili, večidel ženske. Mi smo bili strežno osebje SS.«
»In po večerji ste staremu greli posteljo?« je menil Fritsch s svojim hektičnim posmehom.
Drejca se je ob zadnjem vprašanju ozrl po kapojili, češ ali naj sploh odgovori j etični priskuti. Toda kapoji so očitno čakali na odgovor. Zadeva, v katero je začel vrtati posmehljivi Fritsch, jih je na vso moč zabavala.
»Nismo spali s starim v isti baraki,« je pričel čez čas Drejca zardeva-je. »Po večerih nas je pustil pri miru. Tisto -je uganjal navadno po kosilu, kadar se mu je pač zahotelo. Sicer pa, mene -k tistemu nikoli niso vlekli, bil sem jim očitno premalo lep.«
»Beži, beži, ljubi Andreas,« mu je odgovarjal Fritsch, ki je užival v svoji kruti igri. »Tudi če obraz ni bogvokaj, mlada zadnjica je zmeraj lepa.«
Kapoji so se hrupno zasmejaU.
»Finissons, messieurs,« je udaril Chappe s svojo levico po mizi. »Pustite fanta!« Zdaj se je Drejca opogumil. »Komanda je komanda«, je zdraženo meril posmehljivega jetič-nika. »Ko si enkrat za žico, se ne moreš ničemur upirali, če hočeš ostati živ!« Z divjo kretnjo je odtrgal nit ob zadnjem šivu na rokavu in si razdražen oblekel plašč. Smeh za mizo je v trenutku utilnil.
»Ena nula za štabuka!« je zaklical Chappe. »Drejca ima prav. Komanda je komanda in živeti moraš! Ali z dvema rokama ali z eno samo! Ali z zdravimi ali 7. gnilimi pljuči!« Pri zadnjih besedah je ošinll Fritscha, ki si je z okrvavljenim robcem brisal usta. »Allons,« je pomignil Drejci in odšel z njim v svojo barako.
Ostali so še -obsedeli. Dečki pot tesarsko lopo so se medtem že razži-veii. Hrupno so se igrali -kakor šolarji ob pavzl na šolskem dvorišču, toda niti eden med njimi se ni ozrl na pisarje. Se so se kujali, še [jim je bila pretekla noč v spominu.
»Pravi otroški vrtec,« je vzdihnil kapo prehrane Scholer. »In kako dolgo jih bom mogel imeti na .prehrani, če pomislim, da so danes gotovo zbombardirali vse prometne zveze 7. Dachauom.«
bregu reke Dore. Imenuje se Forti-no.n
»Kaj pa si počenjal tam?«
Ko je govorila, je gledala v Ua. Neumna ni bila. Prestopala se je in me opazovala.
»S kolesom se nisem vozil.«
Z rokami na hrbtu, kakor dekle, me je resno gledala. Tudi jaz sem jo gledal, ne -da bi se smejal, in razumel vse.
»Taki (kraji so zmerom lob vodi? Zakaj?» sem rekel.
»Pa res. Zakaj?« je rekla.
Končalo se je tako, ker nisem hotel nadaljevati. Rekla mi je, da bo Sla zvečer v kino. Mislil sem si: »S kockasto bluzo?« V teh mislih sem se ozrl proti njej. Razumela me je in oči so se ji smejale. Presneto bistra je 'bila. A zdela se je kot deček, Do noči sem 1-mel v očeh njeno kodrasto glavo, .njene ustnice in njeno hojo v pajacu. Takrat sem pobegnil, ne da bi počakal, da zapremo delavnico
Mnogo dni sem -tuhtal o tem, toda eno dejstvo je bilo odločilno. Zmerom je bila sama v tisti sobi in nihče ni prihajal k njej. Večerov v središču mesta mi ne bi kvarila. Premišljeval sem in se smejal. Koliko časa že nisem vedel, kaj je ženska, Kadar sem govoril iin se s tovariši smejal, sem začutil naval krvi in vedel, da me ona čaka. Zato mi je postalo prijetno, če sem pozno ostajal v družbi.

Vzhodni del Kopra, ki je imel s svojimi povsem vaškimi hišami in hišicami vse 'prej ko vabljivo podobo, pred njim pa se je širil plitvi in zablateni škocjanski zaliv, imenovan tudi Blatna draga, se je od lani do letošnje jeseni tako spremenil, da ga je komaj šc mogoče spoznati, Tam je zrasla tretja koprska stolpnica in pred njo se jc prav na bivši obali dvignilo 6 štirinadstropnih oziroma
VELIKO HITREJE
Pred nedavnim je bilo v Črni gori, točneje v luiki Bar, ustanovljeno novo pomorsko prevozno podjetje za dolgo in čezoceansko plovbo »Prekomorska plovidba«. To je 26. pomorsko prevozno podjetje v Jugoslaviji in 4. v Orni gori.
V kratkih štirih letih se je črnogorsko ladjevje močno razvilo. Danes razpolaga z dvema podjetjema .za dolgi in eezoceanski promet in z idlvema za malo in veliko obatao plovbo. Najmočnejše je »Jugoslovanska oceanska plovidba« iz Kotora, drugo je trenutno »Bnodarstvo« iz Hercegno-vegas (tretje »Lovčen« iz Kotora in četrto novo v Baru.
Prvo ladjo novega podjetja so črnogorski mornarji prevzeli pred kratkim. Imenuje se »Bar« in ima 10.000 ton nosilnosti. Spada v tip '»Libeuty«. V programu imajo nabavo še 4 takih oziroma podobnih ladij, pozneje pa nameravajo v domačih ladjedelnicah naročiti gradnjo novih. V načrtu je, da bo novo podjetje po tonaži drugo v Orni gori za »Ju-gooceanijo«. Vsa črnogorska trgovska mornarica se je povečala v. veliki' meri z najemanjem in nabavo tako imenovanih' polovičnih ladij v tujini.
deloma petnadstropnih stanovanjskih hiš. Na bivši obali, moramo poudariti bivši, zakaj tu tudi obale ni več in Vojkovo nabrežje ima zdaj povsem zgrešeno ime. Bager »Peter Klepec«, ki poglablja morje pred tretjo etapo prvega dela projektiranega tovornega pristanišča, je spravil po svojih sto in sto metrov dolgih ceveh sem toliko morskega blata, da je nastala široka kopnina že vse do »Fruetusa«.
To pa je šele 'Začetek, zakaj prav tu so urbanisti projektirali bodoče novo koprsko središče in bivši Škocjanski zaliv bo postal v bližnji bodočnosti nemara najpomembnejše gradbišče. Toda prve stavbe se bodo pričele s tali bivšega morja, ki so večinoma v globini treh metrov dovolj trda za vsak temelj, dvigati že prihodnje leto. Najpomembnejši med njimi bosta nova sodna palača in carinama. Čeprav so se naša sodišča v Pretorski palači na Titovem trgu doslej lahko 'ponašala, da .so pod streho najstarejšega sodnijskega poslopja v Jugoslaviji in nemara celo v vsej Evropi, saj segajo njeni začetki celo v 12. stoletje, s to svojevrstno slavo nikakor niso mogla biti zadovoljna in že leta je bilo razumljivo, da moramo dobiti novo, sodobnim potrebam ustrezajoče sodišče, Da ga že proj nismo pričeli graditi, je bilo krivo samo pomanjkanje sredstev. Zdaj so ta zagotovljena, načrti so v delu in tudi začetek graditve ni več daleč. V novi palači bodo okrajno in okrožno sodišče, okrožno gospodarsko sodišče, tožilstvo in notranja uprava.
Druga pomembna stavba bo nova carinama, ki je postala potrebna na tem mestu zaradi razvoja tovornega pristanišča. Tudi za to so že zagotovljena finančna sredstva. Verjetno pa je. da .bomo v doglednem času odprli tu še tretje važno gradbišče — stolpnico z upravami in pisarnami podjetij, iki so nastala s nrista.niščem in so tesno z njim povezana. Ne glede na to stavbo bodo v tem novem delu Kopra rasle nadaljnje stolpnice in druge stanovanjske ter poslovne stavbe. Rasle bodo seveda tudi na sedanjem Vojkovem »nabrežju«, kjer bodo morale izginiti vse stare ¡h.iše in hišice med stanovanjsko hišo notranje uprave in »Iplasom«, ki pa tudi ne bo dolgo več kljuboval prenovitvi. Vseh teh hišic je 23, a v njih stanuje
le 24 družin, ki bodo morale najti novo, sodobnejšo streho.
Dejali smo, da bo tu nastalo novo koprsko središče. Predstavljal ga bo velik trg, katerega bo na severni strani zapirala bodoča potniška železniška postaja, do katere bodo vlaki prihajali in od nje spet odhajali po tiiuh, 'ki bodo postavljeni po že zasutem »mostu« med starim mestom in Rižano. Od tam se bodo tiri nadaljevali tudi v pristanišče in spet zbirali na ranžirni postaji tam nekje, kjer teče sedaj v morje še voda srednjega rokava Rižane, v smeri Srmina. V delu tega ustja so si urbanisti za-misili bodoče industrijsko pristanišče, a večji del Škocjanskega zaliva bo po izsušitvi irezerviran za eventualne nove industrijske obrate.
In železnica? Finančna sredstva zanjo še niso zagotovljena, a dobili jo bomo, ker postaja leto za letom nuj-nejša. Po načrtu, ki je zdaj pred revizijsko ikomisijo v Beogradu, bo dolga 27 km in se bo 'pridružila istrski železnici pri Prešnici. Železniški transportni urad pa smo v Kopru že dobili. Potreben je bil zaradi priznanja ugodnostnih železniških tarif novemu tovornemu pristanišču, ki je v tem izenačeno z Reko, čeprav je nakladalna in razkladalna postaja za zdaj še Podgorje.	R.
Pretekli iteden je bila v Kopru čezoceanka »Jesenice«, last pomorskega podjetja »Jugolinija« z Re.'te. Na svoji .poslej redni linijski iprogl za ZDA je prvič pristala v našem i.iestu in v movem tovornem pristanišču naložila tovor za New York in druga ameriška 'pristanišča. Ob tej priložnosti s'o ladjo obiskali predstavniki občinskega ljudskega odbora Jesenice, ki so svoji imenjakiinji in njeni posadki prinesli ipozdrave iz 'kota 'pod Karavankami iin Julijskimi Alpami — .pozdrave, darila in najboljše žalje za dolgo in uspešno plovbo po vseh morjih sveta. Skupaj s člani posadke, s predstavniki podjetij »Jugolinija«, »Pristanišče Koper«, »Intereuropa«, pomorskih agencij in drugih zainteresiranih ljudi za razvoj pomorstva so v 'prijetnem in 'koristnem ipomenku razpravljali posebno o razvoju in bodoči vlogi 'koprskega pristanišča
Potreba nas je prisilila, da. smo po osvobojenju razporedili oddelke koprske splošne bolnišnice po raznih bolj ali manj primernih stavbah v Kopru, Izoli in Piranu. Ta rešitev je mogla biti seveda le začasna. Misel na novo,
skupno splošno bolnišnico v Kopru se je zato rodila že pred leti. Tedaj smo videli tudi že idejne načrte in maketo celotnega kompleksa. Vprašanje finančnih sredstev je pozneje potisnilo to vprašanje v ozadje, a priprav ven-
Ne tomo spet zamudili?
Na nedavnem posvetovanju avtobusnih prevoznišk;h podjetij Jugoslavije v Opatiji so razpravljali med drugim tudi o nujni potrebi urejanja avtobusnih postaj. Zedjinili so se v predlogu, da bi podjetja, ki potrebujejo take postaje, dobila kredit iz milijarde dinarjev zveznih sredstev, drugo milijardo pa bi prispevala sama po višini svojih potreb. V Kopru govorimo in pišemo že letajo nujni potrebi nove avtobusne postaje in imamo zanjo tudi določeno lokacijo onstran projektiranega kina na Bonifiki. Vnesena je. tudi v novi koprski urbanistični načrt. Vprašanje je sedaj, če bomo znali tudi mi izkoristiti priložnost .primerne parti-
cipacije pri omenjenem investicijskem kreditu z lastnim sodelovanjem? Možnost kredita za kino smo svoječasno prezrli.
Naše ladjedelnice so zadnje dni izročile v upravljanje pomorskim gospodarskim organizacijam pri nas tri nove tovorne ladje: drve za veliko obalno plovbo in eno za ddlgo plovbo.
Podjetje »Lošiinjska plovidba« iz Malega Lošinja je prevzelo 630-tamsko motorno ladjo »Ilo-vilt« (ladjedelnica »Lošinj«), pod-
jetje »Kvarner« iz Umaga M/l »Umag«, ki ima 720 ton nosilnosti (ladjedelnica »Crvena zvezda« iz Pulja), in »Jugotanker« iz Za-dra velikanko »Ljubija« (dvojček naše »Bele krajine«), M jo je zgradila ladjedelnica »Uljank« v Pudju in ima 18.400 ton nosilnosti. Skupno se je naše trgovsko brodovje povečalo za okrog 20 tisoč ton nosilnosti.
OB ZAKLJUČKU LETOŠNJE TURISTIČNE SEZONE
darle ni bilo konec. Zaslugo za to imajo v prvi vrsti naši zdravniki.
Letos se je zadeva pomaknila že daleč naprej. Pred tedni so geologi preiskali ozemlje v Škoc-janu za .pokopališčem in ugotovili, da so tam tla zelo ugodna za gradnje. Medtem so dozoreli že glavni gradbeni načrti in obljubljena so tudi začetna investicijska sredstva. Prva dela se bodo pričela prihodnje leto. Graditi bodo začeli objekte za interni, porodniški in otroški oddelek, to je oddelke, ki se stiskajo zdaj v stari in malo primerni stavbi nad hotelom »Triglav« v Kopru. Pričakovati smemo, da bodo ti objekti in še .nekateri, ki bodo'Skupni z bodoSilmi ostalimi oddelki, dograjeni in urejeni do leta 1965, medtem ko bo za dograditev in ureditev ostalih treba najbrž še nadaljnjih pet let.
Nova koprska splošna bolnišnica, v katero se bodo končno vselili tudi Oddelki iz Izole in Pirana, je zamišljena po najsodobnejših načelih in bo ena izmed najmodernejših v naši' državi.
NOV DOM V IZOLI
V Izoli bodo še ta mesec začeli z urejanjem doma družbenih organizacij, ki so sedaj brez lastnega sedeža. Gre za obsežna adaptacijisica cMa starega poslopja v neposredni bližini športnega centra, kar bo veljalo okrog 18 milijonov dinarjev. Z že zagotovljeno pomočjo vseh zainteresiranih organizacij — Zveze borcev, ZVVI, Zdiuiženja rezervnih oficirjev in dirugih, bodo s sodelovanjem zainteresiranih gospodarskih organiizadij poslopje obnovili v dveh etapah.
Tudi letos smo imeli v našem okraju relativno mnogo več tujih turistov liakor drugod po Sloveniji. Med njimi so prevladovali Zahodni Nemci in Avstrijci, bilo pa je tudi precej Švedov, Švicarjev, Holandcev, Francozov, Italijanov itd. Taiko postajajo naša 'obmorska turistična središča leto za letom pomembnejša tudi v mednarodnem turizmu, zato nam ne more biti vseeno, kakšne so njihove hvale in graje. Govorili smo z vrsto ■tistih, Iti so nas letos obiskali od zunaj in tule je nekaj njihovih mnenj.
Brez izjeme so vsi povedali, da jim naši kraji ugajajo in mnogi so bili zelo navdušeni nad njihovimi naravnimi lepotami. Posebej so bili še navdušeni nad južnim drevjem in rastlinstvom v Portorožu lin drugod, kar nam nalaga dolžnost, upoštevati take ureditve pri vseli novih nasadih, česar 'doslej nismo dovolj storili. Tu bi bilo nujno potrebno '.posvetovati se pri vseh načrtih s hortikulturnlmi strokovnjalki.
Večina tujih turistov soglaša tudi v tem, 'da imamo čudovite izlotne točke, da pa jih premalo kažemo, pri tem pa izražaj o začudenje nad neurejenostjo naših izletniških gostišč, ali pa nad tem, da jih ponekod sploh ni. Zlasti grajajo, da nimajo na razpolago 'toplih jedi, a tudi glede mrzlih ni izbire, Posebno nezadovoljstvo glede tega je 'izrekel inž. Ernest Laut-
Dnevniik »Borba« je na svoji pomorski strani »Z morja iin obal«, ki Szhaja redno vsako sredo in je od številke do številke bolje urejevana, posvetila posebno pozornost vprašanju nadaljnje izgradnje in finansiranja naših luk v okviru nedavne decentralizacije. Nijena izvajanja kratko posnemamo.
Z novimi predpis1!' o upravljanju so luke postale sredstva podjetij, ki so jih dolžna vzdrževati, razširjati in modernizirati tako, kakor v drugih podjetjih. Zmogljivost naših luk pa je premajhna, zlast'5 pri tistih glavnih, ki imajo mednarodni in tranzitni promet. Dosedanja delitev sred-
stev hi bila zadostna, kljub prizadevanjem. V novem položaju je razumljivo, da bo treba tudi fin ans i ran je luk izenačiti z dnu-gim1: gospodarskimi dejavnostmi. Lastna sredstva so nezadostna, da bi se povečala zmogljivost in pospešila mehanizacija. Zaradi tega se bo treba zateči h kreditiranju. Potrebna so namreč celo večja sredstva od tistih, ki iso predvidena v petletnem planu. Toda pri tem bo treba paziti', da bodo vsa sredstva razporejena po' dejanskih potrebah, tako da bodo najprej dobile denar tliste preko-morske luke, ki imajo za to ekonomsko opravičilo in zajamčeno rentabilnost. Mednje spada tudi Koper,
ner iz Monakovcga. Tudi za sprehajališča nasploh ne skrbimo, menijo nekateri; med njimi direktor potniškega prometa švicarskih železnic dr. M. Ed. Fallet.
Dr. Fallet, inž. Lautner, Jean Ber-dout in še nekateri so izjavili, da je lokacija piranske ladjedelnice hudo v levar Portorožu. Prvi jc zapisal v poročilu svoji direkciji, da je ladjedelnica »lepotni madež« Portoroža in da turizem ter industrija ne spaiíata skupaj. Pač pa so mu ugajale Sečo-veljske soline in meni, da jih propagandno premalo izkoriščamo. Za koniiinentalca so zanimive. Inž, Laut-ner meni, da bo ladjedelnica vedno bolj v napoto nadaljnjemu razvoju Portoroža, ki bi mogel imeti sicer sijajno bodočnost.
S postrežbo in nastanitvijo po hotelih so bili tuji turisti večinoma še kar zadovoljni. Tudi nad uslužnostjo strežbe ni bilo preveč pritožb, kar pa ne velja za vse obrate. Pač pa so dr. Fallet iin še nekateri kritizirali preveliko enoličnost hrane, Dr. Fallet je v svojem poročilu omenil, da naši kuharji »nimajo dosti fantazije« zlasti pri pripravil an ju juh, ker poznajo samo govejo. Preporedkoma menjamo prte in serviete. Premalo nazimo na to. da so umivalniki in luči v sobah v redu. Glede hotela »Central« meni, da bi moral dobiti 'privlačnejše pročelje. Tisti, 'ki so prenočevali v »Galebu«, so se čudili njegovi zunanjosti in temu. 'da sploh nima napisa. Večini ni všeč tudi neurejenost kopališč in niti s portoroškim niso vsi zadovoljni.
Tuji igost.ie v Ankaranu so se pri-tožili zaradi 'dolgočasja, a tudi 'drugod so pogrešali 'več zabave. Z nastopi v barih so večinoma vsi zadovoljni; prav tako s foMUornimi nastopi, pogrešajo na 'martjše prireditve, zlasti umetniške, in med njimi komorne koncerte, všeč le bil tuicem 'kiparski simpozij na Seči. zanimali so se prav taiko za umetniške in druge razstave. Glede gostinskih godb in pevcev je večina mnenia. rta M morali prikazati tulcem pretežno domačo glasbo, naše pesmi in popevke, saj ne prihajalo za,to k nami. da bi poslušali svode ali medn.nrodne, 'katerih imajo dovolj 'doma. tez to so se posebno pritoževali Šved!. pa tudi Nemci in drugi. Jenny Jürgens je izjavila, da smo v tem vse prej kot Slovenci in Jugoslovani.
Neverjetno mnogo 'tujcev se je pritožilo čez zvočnike po gostinskih vrtovih in dvoranah. Inž Lautnc-r je v imenu svaie družbe dejal, da je hrušG teh zvočnikov naravnost strahoten. Gosti se zaradi njih ne morejo miti pogovarjati, Ivurt Altmann iz K öl na je rekel, 'da smo pri nas najbrž vsi
gluhi, da moremo vzdržati v takem hreščanju. Jean Bordout iz Lyona nas je vprašal, če nam ne zadostuje samo godba in jo moramo še pode-setoriti z zvočniki? Mnogi so zaradi tega zapuščali vrtove in dvorane. Pa tudi sicer so se pritoževali čez našo vsakovrstno glasnočo, ki kvari gostu počitek in oddih ne samo podnevi, marveč večkrat tudi ponoči.
Našteli smo le nekaj mnenj in izjav tujih turistov na račun našega turizma 'in gostinstva in potrebno bi bilo. da se nad njimi malo zamislimo in jih skušamo odpraviti.
R. GOLJAK
500 NOČITEV V OKTOBRU
Kljub temu, da je turistična sezona pri kraju, je zabeležil motel v Postojni v mesecu oktobru nadaljnjih 500 nočitev domačih in tujih turistov. V tem času je imela zadovoljiv finančni uspeh .tudi motelova restavracija, ki bo odprta tudi v .zimskih mesecih.
O ČEM RAZPRAVLJAMO — O CEM RAZPRAVLJAMO —
i orgesni?
Splošna decentralizacija je pri nas zajela tudi upravljanje luk in s tem v zvezi bo v kratkem sledila decentralizacija pomorskih upravnih organov. Kaže, da si na področju naše republike v zvezi s tem ne delamo posebnih skrbi, povsem drugače pa so se lotili tega vprašanja v sosednji Hrvatski. Cela vrst a je že novih institucij, ki skrbijo za razvoj pomorstva.
Pred nedavnim je bil pri Izvršnem svetu Sabora ustanovljen samostojni organ — Uprava za pomorstvo Hri\atske, nadalje je bil pri ekonomskem inštitutu ustanovljen samostojen oddelek za pomorstvo, pri republiški zbornici za industrijo, rudarstvo, promet, gradbeništvo in pomorsko gospodarstvo pa še poseben svet za pomorsko gospodarstvo, ici ima poseben izvršilni ¡ors^a?i •— biro za pomorsko gospodarstvo! V imenovanem svetu v okviru zbornice sta. dve sekciji; za brodarsko in za luško transportno dejavnost. V teh organih pa so združili i\eč ustanov, zavodov in gospodarskih organizacij.
Poleg navedenih \novih republiških teles, ki se bavijo s problematiko pomorskega gospodarstva na področju hrvatskega pri-morja, so bili osnovani razrtti organi v merilu okraja ob obali, predvsem v Reki, Splitu in Dubrovniku.
Iz vsega navedenega vidimo, kako veliko skrb posvečajo po-morskemii gospodarstvu t; sosedni republiki, čeprav je na njihovem področju pom-orstvo mnogo bolj razvito in izgrajeno kakor pri nas, kjer je vse še bolj ali manj v povojih. In prav zato, ker smo v pomorstvu šele 7ia začetku — čeprav smo dosegli že lepe uspehe ■— bi se morali z vsemi silami posvetiti njegovi izgradnji in to na temeljit, znanstven način.
Kaj pa smo v tem pogledu storili? Zelo, zelo malo! Republiška zbornica za promet v Ljubljani nima niti sekcije za po-morstvo, prav tako nimamo nobenega organa za to našo izredno pomembno panogo pri nas celo d Kopru ne!
Menim, da hi morali tudi o tem razmišljati!
SENA m DOM ir ZDRAVSTVO iN VZGOJA iV OTROK M DEIU2IMA iV	M DQÍú ZDRAVSTVO IN VZGOJA ir OTROSC iN DR
ŠIROKA MOBILIZACIJA DRUŽBENIH SIL ZA REŠEVANJE PROBLEMOV ŽENA
V IZOLSKI KOMUNI
Podatek, da imajo v izolski komuni žene z dva tisoč proizvajalkami v skupnem številu zaposlenih zavidljiv delež 52 odstotkov, sam po sebi ni •tako presenetljiv, saj samo nazorno prikazuje mesto in položaj žene v naši socialistični skupnosti; tudi ni treba posebej omenjati žena in njih vlogo na naši družbeno-politični tribuni in v javnem življenju nasploh.
Skrb za reševanje problemov žena, njih družbeno uveljavljanje v komuni in podobno, je bilo doslej naloženo sicer vsestransko pozitivnim in organiziranim oblikam delovanja v Društvu naprednih žena in v komisiji za žene pri Socialistični zvezi, vendar je praksa pokazala, da terjajo sedanje okoliščine in naš družbeni razvoj širšo programsko zasnovo. Ta nova organizirana oblika reševanja problemov žena in deklet in skrb za njihovo družbeno uveljavljanje sta tudi v Izoli dobili svoje telo — Konferenco za družbeno dejavnost žensk s širokim zastopstvom izvoljenih organov.
USODNIH 35 ODSTOTKOV
Ugotovitve niso povsem nove, vendar velja osvežiti podatek, da lahko v Izoli sprejmejo vse vzgojne ustanove skupaj v varstvo vsega 5 odstotkov predšolskih in šolskih otrok zaposlenih staršev oziroma mater.
Vse ostale oblike vzgoje in varstva ostalih 95 odstotkov otrok, ki so pod nadzorstvom izven družinskega kroga in vzgojnih ustanov, so le izhod za silo, da ne omenjamo visokega odstotka takšnih otrok, ki so bodisi doma zaklenjeni brez ali z delnim nadzorstvom, prepuščeni ulici itd.
Drugi problem, ki s svojimi posledicami ne zaostaja za prvim, je tudi znan: S00 mladih proizvajalk, ki živijo v večini primerov v komaj vzdržnih razmerah zaradi hude stanovanjski stiske, je prav tako dobilo v programu nove organizacije pomembno mesto. Ce omenimo še vlogo stanovanjskih skupnosti ter naloge njihovih servisov, lahko trdimo, da so v Izoli ob sedanji široki mobilizaciji družbenih sil, ki nastopajo v okrilju Socialistične zveze, zares izluščili iz obsežne problematike žena najbolj pereče probleme, katerih rešitev bo pomenila izhodišče za uresničitev glavnega smotra — večje uveljavljanje žena v družbenem življenju komune.
PROIZVAJALCI NAJ ODLOČAJO O NOVIII OBLIKAH POMOČI ŽENAH
Bolj koristne akcije, kot so jo začeli v Delamarisu s ciljem, da bi razbremenili proizvajalke domačih skrbi
Naselje oe živi le od stanovanj
Na enem izmed zborov volivcev v Semedeli je prišlo v razpravo tudi vprašanje trgovin in uslužnostnih obratov. Potrošniki so stavili celo eahtevo, naj v tem koprskem predmestju ne bi gradili nobene nove stanovanjske hiše, dokler ne bo rešeno to vprašanje. Nezadovoljstvo s sedanjim položajem trgovin je povsem upravičeno. Sto in sto gospodinjstev je zdaj v Semedeli navezanih na peščico malih trgovskih lokalov, ki bi komaj utegnili zadovoljiti kako srednjo vas. Najhujši pa je položaj v lokalu, ki meri komaj nekaj kvadratnih metrov, prodajajo pa v njem mleko, zelenjavo, jajca, maslo Itd. Nič boljše ni v mesnici. Kupci se morajo nastavljati v vrste in čakati po pol ure in celo uro, da pridejo na vrsto, kadar je naval večji, ali pa morajo zaradi nakupa v mesto, s čimer izgube še več časa in — če se poslužijo avtobusa — še denarja, saj stane vožnja v obe smeri kar 40 dinarjev (za niti ne 2 km).
Po novih načrtih bodo začeli graditi prihodnje leto v Semedeli družinske hiše in načrt jih predvideva
kar 114. To pomeni 114 novih družin ali 350 do 450 ljudi, Ce trgovine že zdaj ne zadostujejo, bodo nastale s povečanjem potrošnikov še neprimerno večje nevšečnosti. Zaradi tega urbanisti nikakor ne bi smeli misliti samo na nadaljnjo gradnjo stanovanjskih hiš, marveč hkrati tudi na ureditev novih trgovin raznih strok ter obrtnih delavnic. Mimo tega potrebuje Semedela primerno gostišče, zakaj sedanji buffet ni nobena zadovoljiva rešitev. Gostišče bi bilo v Semedeli potrebno tudi za vse tiste, ki si žele po sprehodu iz mesta tudi še oddiha v prijetnem lokalu. Kdor pa bo projektiral gostišče, naj misli perspektivno in tako, kakor si žele obiskovalci. Imeti mora razen točilnice vsaj še dva prostora za goste, kjer bo mogoče v miru posedeti tudi v primeru kakega sestanka, ki ne sodi v družbeno dvorano; ta tudi ni vedno na voljo..
Projektanti in investitorji, ki so v novem enodružinskem naselju določili že lokacijo za novo osemletko, naj določijo kje tudi prostor za trgovine. obrtne delavnice in gostišče.
v času zaposlitev, si skorajda ni moč zamišljati. Kot je znano, zaposluje Delamaris večino ženske delovne sile, zato je potreba po lastni vzgojno-var-stveni ustanovi toliko bolj opravičljiva. O tem so razpravljali že organi delavskega samoupravljanja, vendar bodo žene morale za dokončno rešitev te naloge zastaviti bolj odločno besedo, kar v sedanjih pogojih poglobljenega upravljanja ne bo težko.
V programu nove organizacije bo razen te naloge dobila prostor tudi točka v zvezi z gradnjo novih otroških Igrišč, pereče vprašanje družbene prehrane in podobno.
Vso pozornost pa zasluži tudi predlog Občinskega odbora SZDL v Izoli, da bi že v naslednjih dveh mesecih dobili v prostorih II. in III. krajevne organizacije SZDL zatočišče šoloobvezni otroci — seveda ob organiziranem in vodenem delu vzgojiteljev.
POT II KONČNEMU CILJU POTEM NE BO TEŽKA
Strokovno izobraževanje žena, njih vključevanje v organe delavskega in družbenega upravljanja ter splošno uveljavljanjo žensk v družbenem življenju komune je ena izmed poglavitnih nalog, ki si jih je zadala nova organizacija. Doslej je slednji, še tako skrbno zasnovan program kmalu zvodenel prav zaradi nakazanih težav, s katerimi se otepajo proizvajalke v Izoli v začaranem krogu med domom in tovarno.
Odločno zastavljen program nove organizacije in delno že nakazane rešitve pomenijo ob sedanji široki mobilizaciji vseh družbenih sil povsem novo perspektivo. Ce bodo v izolski komuni vztrajali in ne bodo klonili pred težavami, potem so zares na poti, ki pomeni bližnjico do večje veljave in vloge žena v družbenem življenju komune.	(bb)
Značilnost letošnjih zimskih oblek je šal, ki je sestavni del obleke. Tak model vidite tudi na naši sliki
Dne 24. in 26. 10. 1961 so se v Postaji za transfuzijo krvi Izola prijavili kot krvodajalci:
OBNOVA IZOLA: Rudolf Boži. Mirko Kordež, Miroslav Mislej, Bogomir Stegel
ONZ KOPER: Ivan Antončič, Leopold Baloh, Drago Bavec, Viktor Belcljan, Stane Beneval, Edka Dro-bež, Alojz Gradišar, Danilo Tvančič, Boris Jamšek, Andrej Jereb, Albin Krkoč, Ivan Markežič, Franc Mam, Marjan Medveš, Jože Mlkuš, Niškovič Djordje, Ivan Piško, Marija Tavčar, Vodopivec Drago, Jože Volk, Dimitrij Zorko, Frane Zupan, Roman Radin,
SLAVNIK KOPER: Reniglj Babič, Danica Batagelj, Tomo Cučelc, Stanko Gojtanič, Ante Jakominič, Albert Mungotti, Rozina Račnik, Silva Ratoša, Miro Vončina, Stanko Žužek,
SOCA KOPER: Stana Ferš
STIL KOPER: Slavko SubotLn
UČITELJIŠČE KOPER: Anita Anžel, Mario Bažec, Vilma Bočaj, Darij Dujmovič, Zdravka Frank, Fani Furlan, Alda Gerdevlč, Marija Ger-želj, Lavra Geržlna, Dora Gregorčič, Marija Grmek, Tatjana Gustin-čtč, Marija I-Ioteš. Herkul Jerman, Andrijana Juričič, Joža Korošec, Štefka Kranjčec, Darij Krebelj, Joža Lakota, Jožica Laščak, Dragica Lozar, Vojko Maglica, Emilija Ml-kolj, Lea Mizgur, Darinka Pangere, Zdenka Priman, Bernarda Prime, Francka Rihtaršič, Cvetka Lipolt, Mirko Slosair, Bernarda Stavar, Lidija Sturm, Anica Ukmar, Irena Vidlgoj,' Katja Vilhar. Marija Sirca, Kristina Ziberna, Emil Pribae.
Razveselite svojce
pri vojakih ali v tujini — naročite jim
»SLOVENSKI JADRAN«
S SEJE OKRAJNEGA SVETA ZA ZDRAVSTVO
Na zadnji seji Okrajnega sveta za zdravstvo je bila deležna posebne pozornosti krvodajalska služba. Koprska Splošna bolnišnica je sicer poskrbela, da je zdaj urejen odvzem krvi na Transfu-
ŠE OKROG VPRAŠANJA OTROŠKEGA VARSTVA
Po podatkih zadnjega ljudskega štetja marca letos vidimo, da imamo pri nas 5.217 otrok do 3. leta starosti, 9,948 predšolskih otrok od 3. do 7. leta starosti, 17.24G šolske mladine in 2.412 mladine od 15. do 17. leta starosti. To pomeni, da je v koprskem okraju, ki ima 108.326 prebi\ralcev, 34.823 mladine ali z drugimi besedami vsak tretji državljan. Takega razmerja ril v nobenem drugem okraju Slovenije.
Drugi statistični podatki nam govore, da je bilo junija letos pri nas zaposlenih 12.059 žena, iz raznih anket pa je razvidno, da za mnoge otroke teh zaposlenih mater ni urejeno vprašanje otroškega varstva in da so ti otroci v času materine od-sotnosU zaklenjeni v stanovanju.
Ustanov za varstvo predšolskih otrok smo imeli leta 1957 v okraju 26, leta 1958 23 in letos le 17. Ukinili smo torej 9 vrtcev, ustanovili pa smo enega novega, in sicer v Valdoltri. Zmanjšano število otroških vrtcev gre v glavnem na račun tistih vrtcev v vaseh, kjer so nekoč precej govorili italijansko in je bilo treba otroke pripraviti z vzgojo v slovenščini iza šolo. Zdaj pa to ni potrebno več, ker otroci že doma govore slovensko. To so bili na primer vrtci v Košta-boni, Krkavčah, Gažonu, Cezarjih, Padni itd. Ni pa opravičljivo, da nismo poskrbeli za otroke v večjih središčih, kjer je zaposlenih vedno več žena.
Zanimivi so tudi podatki po občinah: v koprski 6 vrtcev, v izolski 1, v piranski 4, sežanski 4, postojnski in illrskobistriškl po 1. Skupaj je to 17 vrtcev, v katerih je 867 otrok, torej nekaj več kot 8 % vseh predšolskih otrok.
Najbolj pereče vprašanje otroškega varstva je v Piranu, kjer je otroški vrtec za GO otrok, ni pa dnevnega aH pionirskega doma za šolske otroke, in pa v Izoli, kjer je 70 otrok In prav tako ni varstvenega pionirskega doma, Otroškega vrtca še ni v Pivki, čeprav si ga že dolgo želijo, niti v Hrpeljah. Za silo pa je rešeno vprašanje v Kopru, Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici.
Prispevek staršev za vzdrževanje otrok v vrtcih je zelo različen, V vrtcih s prehrano niha ta prispevek od 1 800 do 3.500 dinarjev, kar je vsekakor premalo in krijejo povsod več kot polovico stroškov občine (cca.
G3 %). Analiza pa je pokazala, da je prav v vrtcih 80 '/o otrok takih staršev, ki imajo nadpovprečne mesečne dohodke in ne najdemo v njih otrok samohranilk in delavcev z nižjimi mesečnimi prejemki. To je problem, ki sodi v delo organov socialnega varstva, še posebno, če nam je znano, da podpira postojnska občina v vrtcu 7 socialno ogroženih otrok, Koper 3, druge občine pa nikogar.
V vrtcih brez prehrane nihajo ekonomske cene od 1.650 dinarjev v Sežani do 3.000 dinarjev v Škofijah in drugod, Kot v vrtcih s prehrano, tako je tudi tu zelo različno urejen prispevek staršev. Ti vrtci delajo po 5 ur dnevno, malico prejemajo od CARE pomoči, niso pa urejeni ostali prispevki vrtcu, v Šmarjah v koprski občini prispevajo le 100 din mesečno, v Škofijah (v isti občini) pa 900 dinarjev. Ker je prav v teh vrtcih največ otrok nezaposlenih mater, bi bilo prav. da bi bil prispevek enoten. V sežanski občini je enoten prispevek za vse vrtce 500 din mesečno (že več let), kar pa je za danes gotovo premalo. Dohodki staršev in sredstva komune narekujejo, da bi moral biti ta prispevek večji.
Razni občinski organi smatrajo, da so jim vrtci v breme, zato se jih otresajo, niso pa znali urediti prispevka staršev. V vrtcih brez prehrane prispevajo občine 85 % vseh stroškov za otroke,
Vse to je povzročilo, da bomo morali preiti na ekonomske cene tudi v vrtcih.. Prav gotovo, da družba ne bo mogla kriti vseh visokih izdatkov za otroške vrtce po priporočilu Ljudske skupščine Slovenije, o katerem smo obširneje že pisali, pa naj bi tudi še plačevale občine izdatke za vzgojno delo v teh ustanovah. Več pa bodo morali prispevati tudi starši. Vsekakor bo treba še vskladiti veliko razliko v ekonomski ceni, ki jo pripravljajo zdaj naši vrtci.
Misliti pa bo treba razen na otroške vrtce še na številne druge oblike otroškega varstva, ki jih je mogoče razvijati zlasti v okviru stanovanjskih skupnosti. To so sobe za varstvo otrok po blokih, urejena igrišča In organizirano delo na njih ter podobno, Zaživeti bodo morale vse komisije v stanova.nl9k.ih skupnostih, pri okrajnih, občinskih odborih SZDL ali drugi skrbstveni organi občine. In leončno so še tu sindikalne podruž-
nice, ki naj probleme vzgoje in varstva otrok obravnavajo na sindikalnih in drugih sestankih podjetja, in obenem naj usposabljajo proizvajalca, da bo sposoben analizirati stanje ter postavljati zahteve po družbenem varstvu otrok. Komune bodo morale upoštevati potrebe po varstvenih ustanovah na svojem območju, analizirati potrebe in na osnovi dosedanjih kapacitet izdelati načrte za nove ustanove. Po priporočilu Ljudske skupščine pa še pomagati pri vzdrževanju dosedanjih in pri ustanavljanju novih varstvenih ustanov.
zij'ski postaji v Izoli, še vedno pa je problem krvodajalcev, ki jd'h je premalo. Člani sve'.ia so bili mnenja, naj bi v bodoče to ne bile kampanjske akc'je, ampak sistematično in kontinuirano urejena služba. Seveda bo treba s tem v zvezi še marsikaj urediti in temeljito proučiiti tudi samo organizacijsko delo Transfutz jiike postaje v Izoli. Še posebej so opozorili, naj bi postaje ne odklanjale posameznih krvodajalcev, ki prihajajo izven dogovorjenih turnuisov.
Posebno up-oštevanja vreden je predlcig tovariša dr. Poldeta Hlad-nika, naj bi prešla transfuzijska služba na ekonomsko bazo, tako da bi izplačala boln šnica udeležencem akcije nadomestilo za izgubljeni delovni dan, transfuzijska postaja pa bi takoj plačala potne stroške in dajala namesto malice denar, da si lahko vsakdo naroči maliico po želji. Vsi ti iz-datki bi morali bi/to vkalkulirani
I w
I Imsik
»Ii
-V 0
piS!fli:<f
„, Jmm®
áfiS®..,.,JU., n ^pg
lil Hi
%



I

i
Modeli jesenskih plaščev, oblek in pokrival po vzorcih modnih žalitev. Rokavi so na oblekah kratki, na plaščih pa tričotrtinski
v ceni krvi, V nekaterih drugiih naših rapubrkah so našli še različne možnosti, talco da imajo danes urejeno transfuzijsko službo sistematično in predstavljajo širše terenske akcije le rezervo. Med izkušnjami, ld so se obnesle, je govoril tovariš dr. Sergej Čeplak o praltsi, da se uvrstijo med krvodajalce sorodn ki tistega, ki je prejemal ob zdravljenju kri.
Pri nas pdteka do zdaj najuspešnejša krvodajlska akcija v postojnslii občini, kjer že več let dobro dela krvodajalska komisija in je že tradicionalno razumevanje in dober odziv delovnih kolektivov. Največje vprašanje krvodajalcev pa je vedno v pttran-ski obč'ni. Toda poseben posvet odgovornih činiteljev obeta, da bo tudi tukaj v bodoče bolje.
Še posebno razpravo na seji sveta je sprožilo pereče vprašanje zobozdravstva v obalnih občinah. Da bi vsaj nekoliko omilili to stisko, so predlagali, naj bi Zdravstveni dom v Kopru namestil zobozdiravnika-specialista. Zdravstveni dom irz Izole pa naj bi poslal enega svojih zobnih terapevtov na trimesečno usposobitev.
Organizacijam RK je svet priporočil, naj organizirajo tečaje pirve pomoči. Pod vodstvom zdravinika^ki.iniTiga naj bi se usposobil za to službo v vsakem večjem podjetju vsaj en član kolektiva.
Člani sveta nadalje pri,poročajo šolam, zdravstvenim domovom in občinskim upravnim organom za zdravstvo, naj tesno sodelujejo pri akciji s fluor-kalcijevimi ta^-bletami proti zobni gnilobi, ker bo uspešna le, če bo sistematična In stalna.
V obravnavi poročila o izvajanju novih predpisov v zdravstvu je priporoči! svet vsem zdravstvenim zavodom, da pohitijo z izdelavo pravilnikov, da jih bodo lahko sprejeli še pred novim letom, občinskim ljudskim odborom pa, naj zagotovijo kadrovske in finančne pogoje za pričetek dela občinskih zdravstvenih centrov.
o W
Letošnja turistična sezona, ki je ovrgla začetni roesimizem, je pomenila za našo slovensko morsko obalo v celoti vzeto še večji uspeh kakor prejšnje, čeprav smo mislili. da so bile rekordne. Ker novih kapacitet prejšnjim nismo dodali, pomeni uspeh še toliko več. Dala ga je, boljša zasedba in pa ^ose-zona ob naravnost idealnem vremenu. Medtem na, ko pripravljamo bilanco sezone, bi bilo priporočljivo zamisliti se v problematiko tistega, kar naj bi storili ali vsaj začeli v pripravah za prihodnjo. Tega je veliko, od pametnih in ustaljenih cen prek izboljšanja gostinskega kadra, zabav ter prometa do urejanja posameznih turističnih središč. Medtem ko so prvo naštete naloge bolj organizatoričnega značaja in ne terjajo posebnih sredstev, je zadnja finančno precej zahtevna, zato tudi dolgoročna.
Pred dvema letoma smo izdelali za ankaransko in portoroško-piranslco območje obsežne elaborate, ki so perspektivno nakazali možnosti bodočega razvoja, nemara celo preveč velikopotezno. Po teh načrtih naj bi se naše nastanitvene in ostale kapacitete popetorile ali celo podesetorile. Čeprav pa se bližamo sedaj že tretjemu letu po teh perspektivah, jih še nismo pričeli uresni-
V IMENU DEMOKRACIJE
Posebne pozornosti so bila na nedavnem občnem zboru Okrajnega sindikalnega sveta Koper v Portorožu deležna izvajanja Staneta Hitija, ko je govoril o razmerah v Vodni skupnosti Primorske v Kopru. Izne-sel je' tamkaj nekatere trditve o Vodni skupnosti Primorske kot samozvani in nepooblaščeni zastopnik sindikalne organizacije v tem podjetju in so zato njegovi pogledi čisto osebni, izhajajoči iz osebne prizadetosti in vse kaže, da bodo njegove besede padle nanj nazaj kot bumerang, ki ga vrže nespreten lovec. Vsa zadeva je zelo razburila delovni kolektiv in posebej sindikalno organizacijo v Vciini skupnosti Primorske, ker o izpadu Hitija na omenjenem zboru v Portorožu niso bili obveščeni poprej, ker oni tudi niso izvolili Hitija za svojega delegata na okrajnem občnem zboru, marveč ga je imenoval koprski občinski sindikalni svet.
Razburjeni zaradi izpada Staneta Hitija in odnosa višjih forumov sindikalne organizacije do njihovega podjetja lin "Sindikata, so v Vodni skupnosti sklicali širšo sejo izvršnega odbora sindikalne podružnice in lia sestanek povabili Se druge člane upravnega odbora sindikata, člane celice ZK in člane sveta delovnega kolektiva, predsednika (Franc Klobučar) in tajnika (Franc Nemec) okrai-nega sindikalnega sveta (ter predsednika občinskega sindikalnega sveta Koper (Srečko Jereb). Povabili so seveda tudi Staneta Hitija, ki pa se ■vabilu ni odzval, kakor se tudi pozneje ni odzval vabilu na sejo 'delavskega sveta podjetja, ko je ta obravnaval njegov primer. Pač pa je tovariš Hiti svoje maslo nesel gret naprej v Ljubljano in šel takrat iskat zaščite *pri republiških sindikalnih forumih, ne da bi si upal pogledati v obraz članom delovnega kolektiva in osebno pred njimi iznesti svoje poglede.
Na podlagi stenografskega zapisnika Ilitijeve razprave na zboru so udeleženci na sestanku točko za točko ovrgli njegove trditve lin osvetlili vzroke, ki so ga pripeljali do blatenja podjetja iin ljudi v njem. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli naštevati vse dokaze njegovega neodgovornega odnosa do zaupanega mu dela v sindikatu in podjetju. En sam primer: več kot štiri mesece se je ukvarjal z izdelavo pravilnika o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka v ekonomskih enotah, hodil v Celje in po terenu ter delavce zavajal z nedokumentiranimi in na pamet podatki o njihovih prihodnjih osebnih prejemkih — nazadnje pa pustil zadevo nedodelano in odšel dz podjetja, potem iko je mnoge zadeve podjetja in sindikata enostavno zaklenil v predal svoje pisalne mize. Kljub temu pa so nato v podjetju čisto na novo omenjeni pravilnik izdelali v enem mesecu.
Ne glede na to, da sindikat ni mogel razpravljati o svojem delu, ker je vse njegovo gradivo zaklenjeno v H iti je vem predalu, pa so vendarle člani analizirali precej svoje dejavnosti, pogojene prav z nedelavnostjo Hitija, ki je skoraj vse akcije speljal na slepi tiir.
Osvetlili so tudi njegovo demago-sko nastopanje v pogledu osebnih prejemkov, 'ki so baje previsoki iin je razpon prevelik. V resnici pa ta znaša le 4,7 in je največjo plačo dosegel projektant (78.000 din), pri tem pa je zboru v Portorožu Hiti seveda zamolčal, da je sam prejemal tudi C0.000 dinarjev.
Na Hitija so bili hudi tudi predstavniki organov delavskega upravljanja v podjetju in na sestanku odločno ugotovili, da «o delavski organi vedno imeli vso pravico odločanja.
Posebno pozornost zasluži prizadevanje Hitija. da bi zadevo speljal iz splošnih zadev na spolzka tla osebnega razračunavanja in je v ta namen
(Nadaljevanje na 10. strani)
čevati ne v malem ne v velikem in vse kaže, da jih tudi leta 1962 še ne bomo.
Ti načrti so upoštevali v prvi vrsti večanje nastanitvenih in gostinskih kapacitet, manj pa vsega ostalega, kar še spada zraven. Prav to pa kliče po najnujnejši rešitvi, saj se tiče samega bistva tistega, zaradi česar prihajajo turisti na naše morje, Tisto pa je kopanje. In kaj smo doslej storili, da bi turistom omogočili res kulturno kopanje, za kakršno so poskrbeli in še vneto skrbijo v mnogih drugih krajih; kjer je turizem gospodarsko prav tako pomemben kot je ali bi vsaj moral biti pri nas v Slovenski Istri?
■V vprašanju so naša kopališča. Ni prvič, da ugotavljamo nevšeč-no dejstvo, da imamo tu eno samo res ustrezajoče urejeno kopališče. To je portoroško, a še to edino ni brez pomanjkljivosti. To dejstvo nam zato narekuje nujno dolžnost, da poskrbimo najprej za kulturno ureditev kopališč, zakaj šele nato bomo smeli misliti na večanje nočitvenih in gostinskih kapacitet. Res je sicer, da nezahteven turist marsikaj prezre, a tak turist nam prinaša tudi najmanjšo korist. Zahtevnejši se' ne zadovoljuje samo s tako obalo in takim morjem, kakor ga je ustvarila' narava. Nujno zahteva kulturno urejeno kopališče z udobno peščino, sodobnimi kabinami, športnimi napravami, okrepčevalnicami itd.
Oglejmo si s tega stališča naša kopališča v Ankaranu, Izoli, Strunjanu, Fijesu, Piranu, Luciji in Seči! Ankaransko ima kabine, ki so bolj provizoriji, dotrajane in tudi številčno ne ustrezajo več. Kopališče ni oddeljeno od hotelskih obratov, nima roba in tudi ne urejene peščine. Koprsko kopališče ima kabine, dasi jih je premalo, a dohod v morje ni urejen. Mimo tega so mu zaradi razvijajočega se tovornega pristanišča dnevi šteti in je treba čimprej misliti na novo v Zusterni. Izolsko kopališče ob koncu polotoka ima premalo kabin, dohod v morje ni urejen, hoja po hrapavem
skalnatem dnu ni vabljiva. Fijeso je brez urejenega kopališča, enako Strunjan, kjer je obala celo »rezervirana« za počitniške domove. Piransko kopališče ne more sprejeti niti četrtine kopalcev. V Luciji in na Seči je obala še povsem divja,
Tak je stvarni položaj naših kopališč, zaradi katerih .prihajajo turisti na naše morje. Preden pričnemo povečevati nastanitvene kapacitete, bomo zato nujno morali misliti na ureditev kopališč. Naenkrat jih ne bo mogoče urediti, zato bi morali izdelati perspektivni načrt za več let in kopališče urejati po prioriteti. Prvo bi nedvomno moralo .priti na vrsto ankaransko, ki ne sprejema samo domačih, marveč tudi čedalje več tujih turistov. Nato naj bi sledila po pomembnosti ostala. Na vsak način pa bi morali pričeti misliti na to že takoj, da bi do prihodnje sezone rešili vsaj.eno teh perečih vprašanj; če že ne v celoti pa vsaj delno.
R. R,
Sloviti Predjamski grad pri Postojni je bil letos deležen rekordnega obiska in se vse bolj uveljavlja kot privlačna .izletniška in zgodovinska točka, lci jo radi obiskujejo razen domačih tudi tuji turisti. Morda bo treba v prihodnosti le še nekaj več propagande za to točko, hkrati pa urediti tudi .njeno okolico (primeren gostinski lokal!) tako, da bodo izletniki še raje .prihajali in se ustavljali v tem lepem kotičku naše dežele
Znano je, da bo s 1. januarjem 1962 uveljavljena odločba o izenačenju turističnega kursa dinarja z obračunskim za vso ostalo gospodarsko dejavnost. S tem se bo tudi turistični dolar zvišal s sedanjih 600 din na 750 dinarjev. Na tej podlagi so turistične in gostinske organizacije v Jugoslaviji letos že napravile svoje kalkulacije, kar jim bo omogočilo večjo konkurenčnost v odnosu na sorodno dejavnost .po drugih turističnih deželah, s čimer se bo verjetno prihodnjo sezono priliv tujih gostov v našo državo prav gotovo še povečal, hkrati na se bo seveda povečala tudi ekonomska samostojnost naših gospodarskih organizacij s področja turistično gostinske dejavnosti.
K večjemu dotoku tujih turistov v našo državo bo razen, že objavljenih novih cen v dolarski vrednosti in povečane zmogljivo-
sti gostinsko turističnih objektov posebno pripomogla še letos izredno ojačena propaganda za naše turistične lepote, izboljšane prometne zveze in drugi činitelji,
Skupna zavarovalnica obalnih občin
Skladno z novim zakonom o zavarovalnicah in zavarovalnih skupnostih bodo tudi obalne občine reorganizirale poslovanje dosedanjega Državnega zavarovalnega zavoda na .svojem področju ter ibodo ustanovile skupno zavarovalnico s sedežem v Piranu. Gre za soglasen ukrep, ki je skladen z razvojem komunalne samouprave in samouprave neposrednih proizvajalcev ter je torej v celoti pogojen z decentralizacijo.
ne rešujejo samo vprašanj družbenega standarda, ampak tudi storilnosti dela - V novembru letos tretjič seminarji za usposobitev socialnih delavcev v večjih delovnih kolektivih
Naš družbeni in gospodarski razvoj, kot t(udi današnji vse hitrejši tempo življenja poraja vedno nciva socialna vprašanja, ki nam narekujejo tudi uvajanje sedobnejiših oblik dela na področju socialnega varstva. Tega se zavedamo vsi in prav zato .sta tudi idala Odibor za delo in socialno zavarovanje ter Odbor za socialno palitliko iin zdravstvo Zvezne iljudlske skupščine predlog, naj bi ustanovili v komunah posebne centre za socialno delo. Vse široke problematike pa .tudi lil cerutiri ne bodo mogli reševati mirno gospodarskih organizacij, kajti glavno slarb za neposredno reševanje socialnih problemov proizvajalcev iin njihovih svojcev boldo morale v perspektivi nujno .prevzemati gospodarske organizacije, alli bolje povedano delovni 'kolektivi preko svojih socialnih delavcev.
O tem vprašanju je razpravljal na svoji, nedavni seji tudi Okrajni svdt za socialno varstvo in je bil mnenja, da 'je prav v sedanji fazi formiranja ekonomskih enot in prilagajanja notranje organizacije in delitve ddla po zahtevah novega ¡sistema dohodka pravi čas, da spoznajo delovni kolektivi, da poltrebujetjio v sv.oji sredi tudi socialnega delavca.
To novo delovno mesto ni potrebno samo iz socialnih ozirov, ampak je tuidi. ekonomsko utemeljen1©, kajti vsak zaposleni delavec .in .uslužbenec bo dosegel večjo storilnost na svojem delovnem mestu, če bo vedeil, da je njegovim svojcem (otrokom, starim staršem in drugim) zagotovljeno v 'tem času varno življenje.
Za reševanje takih vprašanj in za nudenjie pomoči družini je prav gotovo poklicana služba socialnega varstva v komuni (centri za socialno .delo) in socialno-kadrovska služba v podjetjih (socialni delavci).
Čeprav določeni predpisi v gospodarstvu že dajejo smernice za reševanje socialne problematike, je praksa do zdaj pokazala, da gospodarske organizacije ne rešujejo konkretnih vprašanj s tega področja. Zato je Svet za socialno varstvo pozval s posebno ofcrožmeo vse večje gospodarske organizacije v našem okraju, naj pri obravnavanju pravilnikov o delitvi čistega dohodka razpravljajo o teh vprašanjih in naj predvidijo tudi sredstva za razvoj svoje socialne službe. Sred1-stva za sociatae (službe naj predvidijo delovni kolektivi perspektivno in naj pri tem sistemizira-jo mesto ter predvidijo sredstva tudi za socialnega delavca.
Naloge socialnega delavca v podjetju so številne iin obsežne: od uirejanja ¡odnosov posameznika dio .kolektiva in kolektiva do posameznika, do konkretnega reševanja vprašanj, kot je družbena prehrana, stanovanjsko vprašanje, higiensko-^tehnična zaščita, vprašanje ustanov za varstvo otrok, prekvalifikacija in rehabilitacija dela manj zmožnih oseb, izobraževanje kadrov itd. Z reševanjem vprašanj družbenega standarda neposredno skrbimo za delovnega človeka, posredno pa vplivamo tiudi na dvig njegove produktivnosti.
V Kopru je bil letos februarja in septembra seminar za usposobitev socialnih delavcev. Vendar je (še precej podjetij, ki iz raznih vzrokov niso poslala na ta seminar nikogar in ima za.to Svet za soc alno varstrvo namen pripraviti tak seminar spet novembra meseca, in isicer v sodelovanju z Društvom socialnih delavcev in z Ljudsiko univerzo.
SALVA: VSILJIVA BUTELJKA
Nedelja zvečer. Mala sobica v sežanskem hotelu »Triglav«. Na vrtu hrupna muzika in razgiban ples. Mladi <pari, Tržačani in domačini, se zvijajo v ritmu. V mali sobici sedijo domačini s svojimi soprogami, da jim ne bi bilo treba poslušaU očitkov: »Ves teden sem sama in še v nedeljo me nikamor ne pelješ,« In tako sedijo, po dva .para za eno mizo. In pred njimi buteljka, zapečatena, zavita v skrivnost »solidne« cene.
Priihiti natakarica. Na njenem obrazu uslužnosten nasmeh. »Želite, prosim?« »Dva konjaika s kislo vodo, eno turško kavo in dva deci terana.«
Natakarica je nekoliko zmedena, a vendar pogumno pojasni:
»Najprej morate izprazniti buteljko, (ki stoji pred vami.«
Štirje začudeni obrazi za omizjem, štiri različna premišljevanja: Ima morda direktor god in hoče počastiti svoje stalne goste? . . . Nova direktiva, po kateri mora vsak gost ipopiti tisto, kar mu predpiše gostinski lokal (kot dežurni doktor!)? . . . Imajo morda preveč buteljk v zalogi? . . . Tovariš v naši družbi, ki je že prišel do saipe, povzdigne svoj glas: »Kdo je to rekel?« »Tovariš direktor.« »Poslušaj te I Nam se noče vina, mi bi radi dva konjaka, dve kisli vodi, turško ikavo in dva deel črnega.«
Natakarica, ki ima nenavadno direktivo, ponavlja eno in isto:
»Najprej morate izprazniti buteljko.« »Koliko stane?« »400 dinarjev.«
Nekdo se je potipal za žep in pomislil: imam samo. toliko, da plača.m tisto, kar sem naročil. Steklenica in natakarica gledata goste enako otožno. Kaže, kakor da bi stasita buteljka hotela reči:
»Čudni so ti gosti! Jaz stojim tako izzivalno pred njimi, oni pa hrepenijo po kavi, konjaku, kisli vodi , . .«
Najbolj energični gost vpraša s povzdignjenim glasom: »Kje je direktor?« »Ne vem.«
»Bodite tako prijazni in ga poiščite!«
Natakarica odide in gostje v malem salonu še spogledujejo. Razen enega omizja, pri katerem so bili že v rožicah, se niso nikjer sprijaznili z vabečo buteljko. Sedijo pri prazni mizi in premišljujejo o sedmih poslednjih resnicah. Nekateri se čudijo, drugi sc zgražajo, ¡tretji preklinjajo, vsi skupaj pa so žejni. »Kje je direktor?« G-las vpijočega v puščavi. Direktorja ni, tudi ni konjakov in kisle vode. ne kave in ne dveh de-cijev. Samo buteljka se bohotno ponuja v prodajo in ne najde razumevanja pri gostih. Nekdo, ki je dotlej že domislil svoje misli, glasno komentira:
»Pomislite, kaj bo, če se bo tako nadaljevalo. Z 10-odstotno po-strežnino smo se že sprijaznili. Prav je tako! Zadnjič me je motilo. da sem moral stoje pri šanku plačati »obolus« za ples in glasbo, četudi nisem slišal niti ene melodije in videl niti enega plesalca. Zdaj pa . . . Ne bi se čudil, če bi orihodnjo nedeljo sedel za mizo in bi mi, preden bi utegnil odpreti usta, prinesli: juho, piščanca, krompir, solato, košček torte, turško kavo in buteljko ter mi obzirno namignili: .Ko boste to pojedli, popili in plačali, boste lahko izrazili svoje osebne želje,«.
Na .plesišču so zaigrali »Venti-quattro mila baci , . .« Nekdo se je grenko nasmehnil: »V tem podjetju tudi nekdo zasluži ventiquattro mila . . . toda ne poljubov.«
V PORTOROŽU BO TERMALNO KOPALIŠČE
Pisali smo že o tem, .da bo Portorož dobil termalno kopališče, ki naj bi bilo odprto vse leto, s čimer bi veliko pripomogli k raztegnitvi turistične tsezone praktično na vse leto, ko se bo novo kopališče uveljavilo tudi v tujini in postalo znano doma. Načrti so že izdelani in odobreni,
CESTA JIII IZGRAJUJE
Avtocesta Bratstva in enotnosti je v pravem pomenu besede ko-vačnica mladih kadrov, saj je vsak brigadir šal najmanj skozi tri amaterske tečaje in jih uspešno končal. Vsega je bilo letos 31 tečajev. V glavnem so to bili tehnični tečaji za vožnjo z mopedom, z motociklom, z avtomobilom (kamionom) in traktorjem ter tečaji za ravnanje s kinoprojektor j. srn, za fotografiranje in še radioamaterski tečaj. Vseh ama-tere&ih tečajev se je udeležilo in in j;ih ulspešno končalo kar 32 tisoč 783 mladincev, nižjega poljedelsko-traktorskega tečaja 2.900, višjega pa 1.'500 mladincev, medtem ko ie neposredno s ceste odšlo na deilo v gradbeništvo 1.100 kvalificir»nih zidarjev.
prav tako so zagotovljena tudi potrebna sredstva, Začeli so že tudi z začetnimi deli, fci jih izvajata podjetji Toplovod in Slovenija ceste iz Ljubljane.
Investitor izgradnje termalnega kopališča je hotel Palače, stroški pa so izračunani na 75 milijonov dinarjev.
Ker je bilo že doslej precej govora okrog novega termalnega kopališča in so tudi tuji potovalni uradi seznanieni z njegovo izgradnjo, je že zdaj veliko zanimanja za ta objekt doma in po tujem. Kopališče na ne bo samo turistična atrakcija prve vrste, marveč tudi pomemben zdravstveni objekt, ki zanima tudi naše zavode za socialno zavarovanje. Znano je namreč, da je takšno kopališče v Portorožu nekoč že bilo in da je uspešno zdravilo posebno revmatična in podobna obolenja. V kolikor se bo v tem smislu ponovno uveljavilo, ¡bo Portorož .zaslovel kot zdravilišče in turistično ter športno središče z neprekinjeno dejavnostjo skozi vse leto in ne bo več odvisen samo od nekaj kratkih poletnih mesecev turistične sezone.
(Nadaljevanje s 1. strani)
gibanje, op. p.). Udeleženci zborovanja so izmenjali svoje izkušnje v boju za dosego teh oiljev in sprejeli tudi skupno resolucijo v tem smislu. Ob zaključku shoda je po veliki povorki skozi vse me-ito govoril na mogočnem zborovanju sredi Vidma predsednik vsedržavne italijanske organizacije partizanov in aktivistov odporniškega gibanja, odlikovanec z elato medaljo in poslanec Boldri-ni. Ta je v svojem zaključnem izvajanju ocenil zborovanje in dejal, da so vsi govorniki kljub različnim narodnostim vendarle govorili vsi en jezik, vsi o enem skupnem problemu, za katerega
V IMENU DEMOKRACIJE
(Nadaljevanje z 3. strani) celo nagovarjal posamezne ljudi, ki so že odšli iiz podjetja, naj Di dali izjave, da so odšli, ker se niso mogli x vodstvom podjetja ali posameznimi vodilnimi uslužbenci. O tem je .v podjetju več dokazov, pa tudi o na-migavanjih. zaTadi katerih je celo prizadeta Čast posameznih ljudi v podjetju, Čeprav je določene zadeve (na primer stanovanjsko izgradnjo) Hiti tem ljudem sam nasvetoval in je točno vedel, kako je ves postopek tekel, saj jc Vodna skupnost eno izmed redkih podjetij, ki je iz svojih skladov formiralo sklad stanovanjske izgradnje za člane delovnega kolektiva v znesku 8 milijonov dinarjev.
Končna ugotovitev sestanka je bila, da je Hiti delal vse sam na svoj raían lin da se o nobeni zadevi ni posvetoval s sindikatom ter da je tudi na svojem službenem mestu bil samovoljen in nedostopen, pa tudi ne-delaven in celo nesposoben, saj je za osnutek zgoraj omenjenega pravilnika prepisal sorodnega iz Ccliia in celo pozabil na njem spremeniti ime ti; stega podjetja. Mnenje Hitija so vsi odklonili kot izrecno samo njegovo t ex ostro obsodili demagoško nastopanje v imenu podjetja in sindikata. Prisotni gostje so nato še sami ugotovili, da je stanje v resnioi popolnoma drugačno, kot pa ga je Hiti prikazal na občnem zboru OSS v Portorožu ter ga tudi sami obsodili zaradi demagogije in drugih izpadov.
Dejstvo je, da je Stane Hiti v imenu demokracije, h kateri se tako rad zateka, uzurpira.1 to demokracijo in jo izrabil za oseben izpad proti lastnemu kolektivu podjetja in sindikalne ¡podružnice, ki pa mu je že dal en odgovor, verjetno pa se bomo tudi mi še povrnili na stvar.
Rastko Bradaškja
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA Jožko Lukeš: PRGIŠČE ZEMLJE, drama — Začetek ob 20. uri. IZOLA, petek, 3. novembra HRPELJE, sobota, 4. novembra POSTOJNA, nedelja, 5. novembra
GOSTOVANJE ISTRSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ PULE Branislarv Nušič: AVTOBIOGRA-
FIJA, komedija — Začetek ob 20. uri. KOPER, petek, dne 10. novembra KOPER, sobota, dne 11. novembra (ob 11. uri — dijaška predstava) IZOLA, sobota, dne 11. novembra POSTOJNA, nedelja, dne 12. novembra
SEŽANA, ¡ponedeljek, 13. novembra ILIRSKA BISTRICA, torek, 14. novembra.
Predprodaja vstopnic dan pred predstavo na običajnih mestih.
uresničitev bo treba založiti vse demokratične sile sveta — za ohranitev miru in zmago demokracije, za enakopravne odnose med narodi ob sodelovanju vseh ljudi,	'	rb
Obsežen program obnove zemljišča KZ Koper
Kmetijska zadruga Koper bo v naslednjem obdobju obnovila oziroma uredila skupno kar 85 ha površin. Od tega 45 ha vinogradov, 8 ha breskovega nasada ter bo nadalje pripravila 32 ha zemlje za nasad hrušk. Ta sorazmerno obsežen program obnove je nedvomno ponoven dokaz o prizadevanju družbenih posestev, da bi kar najhitreje odpravila opuščena ali slabo obdelana zemljišča, ki bodo tako že v doglednem času postala pomemben gospo-, darski činitelj za celotno obalno področje.
SPREJMEM v varstvo otroka v dopoldanskih urah. Snegulja Cešek, Koper, Sabini jeva 1.
ZAMENJAM enosobno stanovanje v Reki za ustrezno v Kopru ali okolici. Radko Pečovnik, Luška kapitaniia, Koper.
-PRODAM razno pohištvo. Koper, Kmečka ulica 3.
•S 15. NOVEMBROM 1961 sprejmem na stanovanje dva starejša tovariša. Vaglan Ana, Kaži-potna 1, Izola.
PRODAM dvostanovanjsko hišo s primernimi lokali za vsako obrt in gospodarsko poslopje s 400m2 vrta na prometni točiki v Du-tovljah. Neposredna bližina avtobusne postaje -in 1 km oddaljenosti od železniške postaje. Naslov v uredništvu -lista.
ZA JESEN IN ZIMO DOBITE NAJCENEJE V »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, Trst, Ulica Cellfni št. 2, noleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s prepustnico imajo poseben popust.
Nisem plačnik dolgov po svojem pokojnem možu Štefanu Vaglanu, zidarskem mojstru, ker mi kot gospodinji o njegovem poslovanju ni ničesar znanega.
Vaglan Ana, Kažipotna- 1, Izola.
Podpisana Marija Pregelj iz Sežane 105 obžalujem, ker sem obrekovala Jožico Starčič, Sežana 79.	Marija Pregelj
PRESTRANEK: 5. novembra ameriški CS »TEK ZA SONCEM«.
PIVKA: 4, in 5. novembra domači film »IZGUBLJENI SVTNCNHC«, 8. novembra ameriški barvni »PONOS IN STRAST«.
POSTOJNA: 3. novembra francoski barvni film »LEPOTICA IN CIGANI«, 4. in 5. novembra francoski VV film »VROČI ASFALT«, 7. in 8. novembra češki film »VIŠJI PRINCIP«, 9. novembra domači film i AKCIJA«.
SEŽANA: 3. novembra ameriški film CS »VISOKI INOZEMEC«, 4. in 5. novembra jugoslovanski film »X-25 JAVLJA«, 7. in 8. novembra poljski film »RED HRABROSTI«, 9. novembra ruski film »ZIMSKA FANTAZIJA«.
NOVO USTANOVLJENO OBRTNO PODJETJE »AVTOMEHANIKA« V IZOLI OBVEŠČA,
da sprejema v generalna in manjša popravila vse vrste motornih vozil in dvokoles, opravlja avtoličarska in avto-kleparska dela, strojno-železostrugarska dela večjih dolžin in višin, sprejema v polnjenje razne baterije in akumulatorje. — Vsa dela so opravljena solidno in z jamstvom.
VSEM LASTNIKOM MOTORNIH VOZIL IN DRUGIM KO-RISTNIKOM SE TOPLO PRIPOROČA KOLEKTIV.
SPET O POSTREZNINI
Ker še vedno niso razčiščeni pojmi okrog postrežnine in pavšalnega obračunavanja, bo Glavni odbor sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev Jugoslavije sklical v prvih dneh novembra -posvetovanje v Beogradu in posredoval zaključke posvetovanja sindikalnim organizacijam v gostinsko-turisUčnih podjetjih.
MARIBOR BO DOBIL NOV MOST
V	prvih dneh prihodnjega meseca bodo začeli graditi nov most preko Drave v Mariboru. Za začetek del je določenih 100 milijonov dinarjev, to jc za levi opornik mostu. Opornik bodo zgradili šest metrov pod vodno gladino in trinajst metrov nad vodo, dogradili pa ga .bodo prihodnje leto.
TRI MILIJONE JAJC
Direkcija za prehrano je poslala pred kratkim na naše tržišče okrog 3 milijone jajc po maloprodajni ceni 27 din za kos. Pol milijona teh jajc so pokupili samo Beograjčani v dveh dneh. Ista direkcija obeta, da bo okrog 1. decembra zagotovila široki potrošnji še približno 7 milijonov jajc.
V	TEM LETU 30 MILIJONOV STEKLENIC RADENSKE VODE
Zdravilišče' Slatina Radenci, ki je po zmogljivosti mineralnih vrelcev na prvem mestu v državi, bo letos poslalo na domače in tuje tržišče okrog 30 milijonov steklenic mineralne vode. Kljub znatno povečani proizvodnji (lani so poslali na tržišče 23 milijonov steklenic slatine), podjetje ne more zadovoljiti predvsem potreb tujega trga.
IP H ¿HL ÍÍ U J
Ob bridki izgubi našega preljubega in dobrega očeta
ANTONA ŠKABARJA
se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Posebna zahvala dr. Benjaminu Joganu za trud pri zdravljenju, tovarišu Jožetu Kranjcu, upravniku pošte Divača in Antonu Božeglavu, predsedniku SZDL Lokev za .poslovilne besede, pevcem prosvetnega društva LOkev, godbi in vsem ostalim, ki so kakorkoli sočustvovali z nami. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Frančiška, hčerki Dora in Branka, Stana in Marija z družinama ter brat Ivan.
T,ftVev. 24. oktobra 1961.
NEDELJA, S. novembra: 0,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: »Letošnje izkušnje turistične sezone« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Caterina Valente — 13,30 Sosednji kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zalbavna glasba, vmes reklame
—	15,15 Sest pesmi — šest izvajalcev
—	15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri.
PONEDELJEK, G. novembra; 7,15
Glasba za dobro jutro, vmes objave
—	7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Slovenske narodne pesmi.
TOREK, 7. novembra: 7,15 Gilasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,15 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Sola In življenje: »Predstavljamo vam umetnike našega kraja« — 14,50 S festivala mladinskih pevskih zborov v Celju 1961
—	Mladinska zbora iz Sežane in Zagreba p. v. Majde Hauptmannove in D.inka Fia — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 V domačem tonu.
SREDA, 8. novembra: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Zabavni ritmi — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije
—	14,30 Za oddih in razvedrilo vam Igrata orkestra Les Baxter in Franck Pourcell — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje moški zibor »Svobode« dz Pirana p. v. Adolfa Krašne.
ČETRTEK, 9. novembra: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 33,30 Poročila — 13,40 En orkester, več solistov — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno paDOldne — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi.
PETEK, 10. novembra: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Foročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13.40 Zbor Slovenske filharmonije — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Iz operet »Ptl-čar«, »Cardaška princesa« in »Melodije srca« — 15.00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra.
SOBOTA, 11. novembra: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba iaa dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 15 minut z godbama LM iz Ljubljane in JLA Zagreba.
13
16
I 3b
47
24
37-,
SO
32;
44
— —
'---. ■* .
irr^rt
38 i 3» 45
33
9 '
10
11
12
26 , ! 27
34
28
15
19
40 41 42
I I
Vodoravno: 1. glavno mesto Hercegovine, 7. močno čustvo, sla, 13. znanstveno raziskovanje ljudstev, jezikov in književnosti Vzhoda, 16. lovna naprava divjih lovcev, 17. nasilna tatvina, 18. ime francoskega pisatelja Zolaja, 20. rusko žensko ime, 21. karta pri taroku, 23. podolgovat krožnik, 24. krdelo živine, 26. »dve« z rimskimi številkami, 28. osebni zaimek, 29. vrednostni papir, nakaznica, 32. nada, upanje, 33. bedaki, blazneži, 36. letalec iz grške mitologije, 38. vonj, duh, okus, 40. poljska denarna enota, 43. naše pristanišče, 45, industrijsko mesto na Uralu, 46. svetovljansko letovišče na Floridi, 47. ime in priimek prvega slovenskega pesnika ''»Ilirija oživljena«),
50.	latinsko ime za glas zobnik,
51.	znamenita Homerjeva pesnitev o Trojanski vojni.
Navpično: 1. portugalska kolonija v jugovzhodni Afriki, 2. ploskovna mera, 3. sladkovodna
riba iz rodu krapovcev, 4. šahovska figura, 5. ime slavne ruske plesalke Pavlove, 6. oster konec polotoka, 7. ljubitelj ruskega jezika, kulture ipd., 8. vrsta tiskarske črke, 9. začetnici umetniškega imena skladatelja Friderike Sirce, 10. grška boginja nesreče, 11. ime hrvaškega pisatelja Ma-tavulja, 12. zelo občutljiv del or-gani2una, 14. romunsko mesto ofe reki Moresul, 15. ime ameriškega filmskega igralca Ladda, 19. prožen trak z vtkanimi gumijastimi nitmi. 21. sprimek snega ali zemlje, 22. italijanska denarna enota, 25. kemični znak za rutenij, 27. začetnici avtorja drame »Kralj na Betajnovi«, 30. železna spona, 31. agresija, 34. dežela na jugu Arabskega polotoka, 35. rezultati, 37. posrednik v elektriki, 39. žensko pokrivalo, 41. ime ameriške filmske igralke Turner, 42. amonijeva spojina, 44. veletok v zahodni Evropi, 46. tonovski način, 48. začetnici našega izumitelja — elektrotehnika, 49. osebni zaimek.
V	postojnski občini so v teku redne letne konference organizacij Ljudske mladine. Doslej so se sestali aktivi postojnske gimnazije, »Gradenj«, »Javora« v Pre-stranku, Slavine in pivškega »Javora«.
Nedeljske konference aktiva LMS »Javor« Pivka se je udeležilo okrog 60 delegatov. Konferenci so prisostvovali tudi predstavniki krajevne garnizije JLA, med gosti pa Franc Krnel, predsednik OK LMS Koper, Stane Murkovič, predsednik ObSS Postojna in Srečko Krpan, predsednik Obč. komiteja LMS Postojna.
V	poročilu in plodni razpravi so delegati živo spregovorili o problemih mladine v proizvodnji, nadalje o potrebi po tesnejšem sodelovanju z mladimi pripadniki JLA in aktivizaciii mladine v Pivki. Odslej bo v tovarni deloval klub mladih proizvajalcev, ki mora postati, kot so poudarjali delegati, jedro dela mladinske organizacije v tovarni. Po sprejetju bogatega programa za bodoče delo je konferenca izvolila novi tovarniški komite in 26 delegatov za občinsko konferenco LMS.
Iz razgovora s predsednikom ObK LMS Postojna Srečkom Krpanom povzemamo, da bodo v
kratkem ustanovili nove mladinske aktive v Trnju in Palčjah ter v podjetju »Veluroplastik« v Hru-ševju.	(ma)
Znaten porast hranilnih vlog
Pri KB v Iliriski Bistrici so v tem letu hranilne vloge znata» porasle. Omenjjenii denarni zavod ima že več kot 220 vlagateljev, ki so vložili na hraniitoie knjižice okrog 103 milijone dinarjev.
Silil
llllf: iliswltw
Sili
ftgipi:
v.
£ fill " will-
Veccrni pogled na Izolo z obratom Delamarisa — podjetja, ki daje industrijskemu mestecu pečat in je najpomembnejši činitelj v vsem njegovem razvoju
»AKCIJA DNO« V TRIGLAVSKEM BREZNU
številni jamarji in opazovalci so se letos zbrali pri velikem podvigu v triglavsko brezno, ki je dobil ime »Akcija dno«. Toda v globini 290 m je morala slovenska jamarska odprava priznati, da je led za zdaj še nepremagljiva ovira in da je pot naprej — vsaj za letos, nemogoča. Verjetno pa bo že prihodnje leto poskušala srečo nova jamarska odprava, ki bo imela s seboj sol za taljenje ledu.
HUDA PROMETNA NESREČA
Na cesti Priboj—Prijepolje je prišlo pred kratkim do hude prometne nesreče, ko je avtobus s 54 potniki nenadoma zdrsnil s ceste In padel v približno 23 m globoki Lim. Pri nesreči se je smrtno ponesrečilo 41 potnikov, 13 pa se jih je rešilo s skakanjem skozi sprednje okno, ki ga je eden potnikov razbil.
IZPITI ZA MLADE KOLESARJE
V pripravah so novi predpisi, po katerih se otroci do 10, leta starostu ne bodo smeLi voziti s kolesom brez spremstva odrasle osebe, otroci od 10. do 14. leta pa se bodo lahko vozili brez spremstva, če bodo Imeli ¡legitimacijo oziroma značko o opravljenem kolesarskem izpitu v šolah. Ce bo otrok kršil te predpise, bodo plačali starši oziroma skrbniki kazen do 2.000 din.
LJUBLJANSKI SEJMI 1962
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je že objavilo termine nekaterih sejmov za prihodnje leto. Tako naj bi bil že cd 13. do 21, januarja vn. mednarodni sejem modnih tkanin, konfekcije in trikotažo, modnega usnja, obutve in usnjene galanterije ter tekstilnih strojev. Sejmu »Moda 1962« bo sledil v maju sojem obmejne blagovne Izmenjave z naslovom »Alpe-Adria« ki naj bi pričal o znatni trgovinski dejavnosti med Slovenijo ln sosednimi renublika-ml in državami. Objavljeni so še drugi termini: lesni sejem naj bi bil junija, sejem vin žganth pijač In sadnih sokov seotembra, sejem »Sodobna elektronika« pa tudi prihodnje leto v oktobru.
DLESNA VZGOJA* SPORT* ŠAH *TilESNA VZGOJA*8POKT * ŠAH * TELESNA VZGOJA *
v
ODBOJKA
so vreden
V	središču pozornosti v tem tednu je bila udeležba članic Partizana Sežana na kvalifikacijskem turnirju za vstop v zvezno ligo v Sarajevu. Turnir se bo začel 3. oktobra in končal v nedeljo 5. novembra 19G1. Ne glede na izid turnirja predstavljajo Sežančanke veliko presenečenje v odbojki, saj je bila njihova enoletna pot zelo uspešna. S takšnimi uspehi, kot so jih dosegle Sežančanke v enem letu, se ne more pohvaliti nobena druga ekipa v Sloveniji.
O udeležbi na tunirju v Sarajevu in o doseženih rezultatih bomo poročali v naslednji številki.
V	prvi republiški ligi je v zadnjih srečanjih prijetno presene-t:l Kanal, ki je z zmagami nad Jesenicami 3:2 in Kamnikom 3:1 prišel iz zadnjega na peto mesto in si tako zagotovil obstoj v I. republiški ligi. Ligo bosta morala zanustiti Jesenice in Kamnik.
Lestvica po XIV. kolu:
Tegrad	14	14	0	42:5	28
Kropa	14	11	3	35:18	22
Olimpija	14	9	5	32:20	18
Črnuče	14	8	6	28:24	16
Žirovnica	14	8	6	28:26	16
Izola	14	3	11	17:37	6
Trebnje	14	2	12	13:38	4
Triglav	14	1	13	15:40	4
V novembru		bodo	kvalifikacij-		
Ljubljana Novo mesto Fužinar Hoče Kanal Mežica Kamnik Jesenice Do konca
14 14 14 13
13
14 14 14
12 11
7 6 5 5 5 4
30:12 38:19 31:30 25:26 23:31 23:33 22:33 20:37 manjka
24 22 14 12 10 10 10
tekmovanja še tekma med Kanalom in Hoča-mi v Kanalu, ki bo verjetno registrirana s 3:0 p. f. v korist Kanala, ker se igralci IIoč niso udeležili tekme. Ne glede na rezultat ta tekma ne vpliva na vrstni red na lestvici.
II. republiška liga:
V preteklih dr. sta bili odigrani še zadnji necJigrani tekmi. Rezultati: Žirovnica : Tegrad 2:3, Črnuče : Trebnje 3:0.
Lestvica po končanem tekmovanju je naslednja:
ske tekme za vstop v II. republiško ligo, ki se jih bo udeležila
ROKOMET Trenje v okrajni ligi
V petek in soboto so odigrali tri tekme okrajne rokometne lige, četrto tekmo, med Izolo in ESŠ, pa bodo odigrali v torek v Izoli.
Rezultati:
Partizan Koper II : Partizan Piran I 16:33.
IKŠ Koper : Partizan Piran II 37:14.
Učiteljišče : Gimnazija 18:12.
Lestvica: Partizan
Piran I Partizan
Izola ESŠ
Partizan
Koper I IKŠ
Učiteljišče Partizan
Piran II Gimnazija Partizan Koper II 5 0
ekipa iz Jelšan. Razen tega bo nadaljevanje tekmovanj za pokal Jugoslavije, kjer jo prav tako okrajni finalist ekipa Jelšan. Kvalifikacij se bo udeležil tudi prvak ljubljanskega okraja Kočevje, ostali prvaki pa še niso znani. Za pokal FLRJ je prvenstvo ljubljanskega okraja osvojila ekipa Ljubljana, ki je prvak I. republiške lige in bivši član zvezne lige.
V domu zveze za telesno vzgojo Slovenije v Seči pri Portorožu bo 4. in 5. novembra posvetovanje sodnikov in trenerjev, ki se ga bodo udeležili tudi trije predstav-
niki Komisije OZTV Koper.
za
odbojko pri db
Košarkarji Ilirske Bistrice so pristali na četrtem mestu republiške lestvice
KOŠARKA v
					V zadnjem kolu prvenstva je	Zaključna	lestvica:				
					Ilirska Bistrica gostovala v Ljub-	Ilirija	20	17	3	1231:978	34
6	6	0	164:67	12	ljani, kjer je doživela strahovit	AŠK Tivoli	20	16	4	1384:1007	32
					poraz. Tekmo so igrali v telovad-	Svoboda	20	14	6	1248:1078	28
5	4	1 0	129:88 101:64	8	nici TVD Partizan v Zgornji Ši-	I. Bistrica	20	13	7	1206:1122	26
4	4			8	ški. Tivolčani so bili ves čas v	Branik	20	13	7	1010:969	26
					premoči in gostje niso uspeli nu-	Moste	20	9	13	970:1138	18
5	3	2	102:74	6	diti pravega odpora razigranim	Šk. Loka	20	7	13	1118:1141	14
5	2	3	112:123	4	domačim igralcem. Za Ilirsko Bi-	Jesenice	20	7	14	1047:1149	14
6	2	4	99:129	4	strico so dosegli koše: Štember-ger 9, Grlj 9, Prosen 11, Šuštar 8,	Prolelarec Šoštanj	20 20	6 4	14 16	974:1055 906:1158	12 8
5	1	4	62:112	2	Lenarčič 2, Barone 4, Cosič 4.	Medvode	20	4	16	901:1251	8
5	1	4	46:100	2							
76-115 0
Razveselite svojce
pri vojakih ali v tujini — naročite jim
»SLOVENSKI JADRAN«
TVD PARTIZAN TOMOS NADALJUJE S TEKMOVANJEM
Kot smo že poročali, sta sindikat in TVD »Partizan« Tomos organizirala v počastitev Dneva republike množična športna tekmovanja svojega članstva. Tekmovanja potekajo nemoteno in i'1 oJitno, da so se vse ekioe dobro pripravile ter dosegajo odlične rezultate. Na stadionu in v tovarni se dan za dnem odvijajo razna športna tekmovanja, na katerih ima prvo besedo mladina.
V krosu na 2500 m je dosegla prvo mesto orodjarna s 35 točkami. prvo mesto pa je zasedel Jože Prinčič s časom 8,32; v skoku v višino je nasedla prvo mesto obdelovaln ca s 27 točkami, najboljši tekmovalec Skočaj p:i je preskočil višino 167,5 cm; tekmovalci orodjarne so dosegli tudi v skoku v daljino prvo mesto v skupnem plasrnanu s 33 točkami, najboljši tekmovalec Ferinčič pa je skočil 5,15 m; ekipa orodjarne
prvim mestom Prinčiča z daljino meta 11,95 m.
V tekmovanje so se vključili tudi nogometaši. Tako je montaža v tekmi z notranjim in zunanjim transportom zmagala z visokim rezultatom 12:0, nogometna ekipa obdelovalmce pa je porazila ekipo pločevinarne s 3:0.
Rajko KraSna
Koprska mladinska reprezentanca obeta nekaj dobrega nogometnega podmladka
MINULO NEDELJO TEKMI V PIVKI IN PRESTRANKU
Posrečen predlog AMD Postojna, naj bi uvedli vožnjo z go-carti ket del prometne vzgoje na naših šolah ter tako povečali zanimanje in povezali teoretično vzgojo s praktičnim delom
Postojnsko AMD društvo je bilo med prvimi v državi, ki je izdelalo majhen avtomobilček, ki mu pravijo »go-cart«. (Kaj ko bi dali je zmagala tudi v metu krogle s temu vozilu slovensko ime? Ame-
iTHT

.....

ričani mu pravijo go-cart — pojdi, koreta. Kako bi mu rekli mi po naše?) S temi vozili so se Po-stojnčani pojavili že doma, v Kopru in Ljubljani. Za to vozilo so pokazali zlasti veliko zanimanje pionirji. Priredili so tudi pionirske go-cart tekme. Mladi vozači so se imenitno izkazali. In tako je prišlo AMD Postojna na misel, naj bi uvedli vožnje z go-carti skupaj s prometno vzgojo na .šolah. Tako bi teoretično znanje povezali tudi s praktičnim. Takšna vozila naj bi si nabavili vsaj v večjih šci-ikih centrih v občini.
V nedeljo je priredilo AMD Postojna propagandno vožnjo v Pivki in na Prestranku. Zanimanje je bilo veliko. V Pivki je gledalo prireditev več kot pet slo ljudi. Med njimi je bilo največ mladine. Višek veselja je bil trenutek, ko so lahko pionirji sami sedli za volan in spretno krmarili to vozilo. Nič manjše navdušenje ni bilo tudi v Prestranku.
Za vožnjo z go-carti bodo izdelali posebna pravila in po njih priredili tekmovanja med posa-
meznimi šolami.
Br
- f&s&S
NOGOMET
'/. nedeljskih tekmovanj pionirjev v go-cartu v Pivki
V ponovljeni tekmi	v Sežani	Tomos	7	6	0	1	25:12	12
med NK Tabor in NK	Delamaris	Delamaris	6	5	1	0	19:5	11
l sta se nasprotnika razi	ila 7. t i m	Sidro	6	3	9	1	18:7	8
rezultatom kot v prvi	tekmi -	Jadran	7	3	1	3	12:11	7
] O -O 1		Postojna	7	9	o	3	19:13	6
Lestvica, v kateri ni	v računana	Tabor	7	2	2	3	19:8	6
tekma NK Delamaris :	NK Sidro,	I. Bistrica	7	1	0	6	8:32	2
je naslednja:		Pivka	7	1	0	6	2:25	0
Ob zaključku republiškega prvenstva članov se položaj na lestvici ni bistveno spremenil. Ilirija se kot prvak odpravlja v slo-vensko-hrvaško ligo. To je velik uspeh -bistriških košarkarjev, saj so za seboj pustili tudi dva stara člana lige. Uspeh bi bil po vsej verjetnosti lahko še večji, če upoštevamo težave, s katerimi se -borijo, Skoraj vsi igralci študirajo, na univerzi ali pa hodijo v srednje šole izven Ilirske Bistrice. Za skupne treninge pravzaprav nimajo časa, skupaj se lahko zberejo le ob nedeljah, ko imajo prosto in ko imajo tudi tekmo.
KONEC ŠPORTNEGA MRTVILA
Vse do preteklega leta je na koprskem učiteljišču vladalo športno mrtvilo in dijaki učiteljišča se niso tudi na medšolskih tekmovanjih uveljavili. Menim, da je eden osnovnih vzrokov, da se šport na učiteljišču ni mogel razmahniti, iskati v preobremenjenosti dijakov s šolskim delom.
Toda preteklo leto je skupina dijakov začela propagirati ustanovitev lastnega športnega društva. Rezultat lega prizadevanja je današnje ŠD »Jadran«. V okrajni ligi sta začeli najprej tekmovati moška in ženska rokometna ekipa, ki sta ob koncu tekmovanja ovrgli vse trditve, da se športniki učiteljišča ne morejo meriti z dijaki ostalih šol.
Številna medrazredna tekmovanja, tekmovanje s pripadniki JLA, dalje tekmovanja za pokal maršala Tita in podobno, so pokazala, da je konec dolgoletnega spanja v šoortnem udejstvova-nju.
Letos, -ko praznuje učiteljišče v Kopru 15-letnico obstoja, bo organiziralo naše športno društvo pokalno srednješolsko tekmovanje v odbojki, malem rokometu, v košarki, namiznem tenisu, atletiki in v šahu. Pred pričetkom tekmovanja bodo člani ŠD »Jadran« razvili svoj društveni prapor ob prisotnosti vseh tekmovalnih ekip,	(jh)
Tudi koprski srednješolci nestrpno čakajo, da bi stadion v Kopru lahko snrejel na treninge številne mlade atlete. Da bi obnovitvena dela na stadionu ¡pospešili, so se minuli torek udeležili Prostovoljne delovne akcije tudi koprski učiteljiščniki. Skupno so opravili 150 delovnih ur ter so lepo uredili atletsko stezo in prostor okrog rokometnega igrišča. Da so svoje delo dobro opravili, dokazuje tudi priznanje, ki •jim ga je izrekel predsednik občinske zveze za telesno kulturo v Kopru.	(bž)
VOHUNSKI ROMAN IZ II. SVETOVNE VOJNE
Dementjov ni odgovoril. Krammerhof je z dvignjen m glasom kriknil:
»Mir. Ne razgovarjajta se! Odgovarjali boste na moja. vprašanja.«
»Imenitno. Niti najmanjše želje nimam, da bi se razgovarjal z vami,« je dejal Hungel naduto.
»Kapetan, ponovite, kar vam je dejal Hungel glede cvakuacije našega vojaštva.«
»Rekel je, da je nemškim vojakom vseeno, v kakšnih pogojih se odpeljejo, glavno jim je, da gredo.«
»Ste rekli to ali niste?«
»Ne. Sanitarni inšpektor iz... iz gestapa ni povedal resnice.« Hungel je sovražno in izpod čela ošinil Dement-jova.
»Dobro. Najinega razgovora se še točno spominjam.«. Dementjov je stisnil oči. »Mar niste rekli, da nam bodo naši vojaki z lahkim srcem oprostili, če se ne bodo odpeljali v kabinah prvega razreda?«
»Rekel sem, vendar je to nekaj povsem drugega. Jaz sem mislil... «
»Povsem jasno je, kaj ste mislili!« ga je grobo prekinil Krammerhof.
»Pojasnil sem vam,« je nadaljeval Dementjov, »da mornarji kritizirajo evakuacijo in svetujejo, naj bi jo bilo treba bolje organizirati. Spomnite se, svetoval sem vam, da sporočite to svojemu načelniku. Ste to napravili?«
»Ne,« je trpko odgovoril polkovnik.
»Zakaj niste poslušali nasvetov izkušenih pomoreev, da bi organizacijo izboljšali?« ga je naglo vprašal Krammerhof.
»Jaz sem izpolnjeval svojo dolžnost. Samovoljnost v mornarici ni dovoljena.«
»Saj vendar niste neumni, da ne bi mogli vedeti, da boste deležni hvaležnosti, če popravite slabo organizacijo.«
»Ne, jaz sem bil bedast in sem brezhibno izpolnjeval nalogo, ki mi jo je bilo poverilo višje poveljstvo.«
»Vse je jasno. Odvedite ga!« je ukazal Krammerhof.
Ilungla so odvedli.
Nekaj minut je Krammerhof molčal in zamišljeno gledal skozi okno. Potem se je okrenil k Dementjovu:
»Zdaj vam bomo dali prepustnico. Svojo službo lahko naprej opravljate. Javite se spet jutri zjutraj ob devetih, zakaj vsak dan izdajamo nove prepustnice.«
Dementjov se je nasmehnil.
»Dobro je to, samo da ne bo vsak dan tako dolgih razgovorov.«
»Naši nadaljnji razgovori bodo krajši,« je rekel Krammerhof suho.
Dementjov je vzel prepustnico, šel k vratom, za hip obstal, kot da se je še nečesa spomnil. Vrnil se je in vprašal:
»Ali morda veste, bomo danes spet vkrcavali?«
»Ob polnoči bomo postavili dva transporta, morda-tudi več. Moramo pohiteti.«
Dementjov je zaskrbljeno pogledal Krammerhofa.
»Lahko še nekaj vprašam?«
»Prosim.«
»Kako stoji naša stvar tam, v Nemčiji?«
Krammerhof ni takoj odgovoril. Njegov obraz se je pomračil, potem pa se šiloma nasmehnil in dejal:
»Vse bo v redu, kapetan. Vojna se bo nadaljevala. Fiihrer je rekel: ,Do zadnjega vojaka...'
»Zrasla bo velika Nemčija!« je naglo dodal Dementjov in izprožil roko: »He'l Hitler!«
»Heil!« je zamrmral Krammerhof.
Dementjov je odšel.
Ko so se vrata za njim zaprla, je Krammerhof dejal:
»S temle Ruckertom nekaj ni v redu. Čutim, da ni v redu.«
»¡Morda bi bilo za vsak primer bolje, da ga aretiramo,« je predlagal eden izmed gestapovcev.
»Pohitite. Pošljite za njim patruljo. Takoj!«
Dementjov ni napravil niti deset korakov, ko je presunljivo zapiskalo. Kasneje je zvedel, da je težka letalska bomba udarila v sosednjo hišo. Zračni pritisk je zdrobil vse steklo v oknih in v hodniku porušil zid. Dementjov se je opotekel in padel na tla. Košček stekla se mu je zaril v obraz. Zavlekel se je k oknu in potegnil izpod kože steklo. Rana je začela krvaveti.
Loputajoč z vrati so planili gestapovoi iz svojih sob. Iz sobe številka 9 je prišel Krammerhof. Prijel je De-mentjova pod pazduho in ga odvedel v zaklonišče.
V	ozki in tesni kleti so se gestapovci s hrbti pritiskali ob zid in z napetim obrazom prisluškovali bombardiranju. Toda bombe so padale že na drugem kraju mesta. Krammerhof je ponudil Dementjovu obvezo in mu dejal:
»Previjte si rano!«
»Malenkost,« je odkimal Dementjov. »Samo košček stekla me je zadel. Imate morda jod?«
Krammerhof je iz omarice za prvo pomoč vzel stekleničko joda in mu jo podal. Dementjov si je očistil in razkužil rano ter si jo prelepil z obližem.
V	kleti so se začeli razgovarjati in iz tega razgovora je Dementjov razbral, da tudi gestapovce vznemirja eno samo vprašanje: Kdaj jih bodo evakuirali. Gestapovci so-se razvneli in razgovor o evakuaciji je začel postajati vse bolj bučen. Krammerhof je kriknil:
»Mir! Na delo!«
Gestapovci so se namrščili in jeli drug za drugim odhajati iz kleti. Očitno je Krammerhof njihov načelnik, si je mislil Dementjov.
»Kam greste pa vi?« je vprašal Dementjova.
»Domov. Morda bom legel. Utrujen sem in zaspan.«
»Povejte mi svoj naslov... za vsak primer, če bi se kaj zgodilo.«
»Trdnjavska ulica 4, stanovanje številka 9.«
Ko je prišel Dementjov na trg, je sosednja hiša še vedno gorela. Okrog nje so stali vojaki in gasilci.
Dementjov je naglo prečkal trg in zavil v ozko uličico. Če bi se ozrl, bi opazil, da mu sledi človek v civilu. Toda Dementjov se ni ozrl in je šel naravnost proti svojemu stanovanju.
7.c pred časom se je v piranskem pristanišču potopila ladja FUlmscrvIsa. Zdaj se nihče ne zmeni za to, da l)i ta plovni objekt dvignili Iz vode (saj se je verjetno že dovolj napil slanega morja). Ce že podjetje ne čuti potrebe in dolžnosti, da nekaj ukrene, ker je ladja pač njegova (čeprav — kot pravijo — trenutno oddana v najem in zavarovana), potem bi se morali zganiti idrugl, ker v nedogled iz vode štrleči jambori in vrvje pač ne morejo kvariti podobe tega našega letoviškega kraja
Na zahodu še sam sistem povzroča tudi veliko kriminalno dejavnost, po drugi strani pa seveda tudi obrambne ukrepe pred tem družbenim zlom. Tako je izumitelj Walter Fischer iz I.ondcna iznašel posebno torbo za prenašanje dragocenosti in denarja. Kadar jo prenaša pooblaščen človek, potem je videti povsem normalna (na zgornji sliki), če pa se torbe s silo polasti kak ropar, potem iz torbe nenadoma šinejo trije kraki, ročaj pa se kot policijske lisice oprime roparjeve roke, ki torbe ne more več izpustiti. Takšnega seveda potem ni nobena težava uloviti In zapreti. Izumitelj si obljublja od svoje naprave velike koristi, ker so se za izum začele živo zanimati posebno velike zavarovalnice, ki morajo vsako leto odšteti ogromne vsote zavarovalnine zlasti za na podoben način ukradene dragocenosti in denar
Sežana se ponaša z vzorno urejenim cvetličnjakom sredi mestnega parka. Stekleno stavbo (na sliki) pozimi ogrevajo s centralno kurjavo. V njej je vedno polno najrazličnejših cvetlic in eksotičnih rastlin. Med njimi je tudi kavovec, ki je že nekajkrat bogato obrodil. Cvetličnjak in park je letos prevzela uprava komunalne dejavnosti, zanju pa že dolgo vrsto let uspešno In prizadevno skrbi strokovnjak Hrane Vrtovec. Rastline so mu edina skrb in neguje jih z vnemo, ki jI je težko najti primero
Isto leteče ladje w lil in
Ladjedelnica »Martinac« v ZDA, last dalmatinskega priseljenca, dokončuje gradnjo druge eksperimentalne leteče ladje na račun pomorske uprave. Tudi ta objekt se bo odlikoval po.izredni hitrosti in sodobni opremi, kakor leteča ladja »Denisom, ki jo gradi ladjedelnica Grumanovega letalskega koncema. Razlikovala pa se bo predvsem v pogledu nosilnih kril, ki bodo izredno gibljiva, tako da bo, kakor sodijo, nemogoče nasesti oziroma zadeti v podvodne čeri. Največja hitrost je predvidena na 80 vozlov, zmogljivost pa znaša 100 potniških mest. Navedena ladjedelnica gradi še eno takšno letečo ladjo, ki bo zaplula verjetno sredi prihodnjega leta.
V Sovjetski zvezi pa so mesec dni po dograditvi leteče ladje »Sputnik« zgradili prvo letečo ladjo za plovbo po Črnem morju. Imenuje se »Mir« in ima približno 100 sedežev za potnike v udobnih in prostornih salonih. Na poizkus-nlh vožnjah je dosegla okrog 85 km maksimalne hitrosti. Grajena je zelo čvrsto in ima podvodna krila na visokih nosilcih, da lahko z veliko hitrostjo drsi tudi po valovih, visokih do 3 metre.
Prav tako hitro napreduje gradnja »Sputnilcovega« dvojnika za črnomorsko plovbo, ki se bo imenoval »Kozmos«. Zgrajen bo v kratkem. Predvidena hitrost: do 100 km na uro, 300 sedežev za potnike, restavracija, bar-kavarna in drugi prostori. Na valovih do 5 metrov vii.šne bo plul s hitrostjo 55 km na uro.
Loteči ladjii »Mir« in »Kozmos« prav tako gradijo v ladjedelnici »Krasnoje Sorrno-vo«, vendar samo v delih, ki jih sestavijo v ladjedelnici v Batumu na Črnem morju.
Čelada na sliki je sicer še klasičnih oblik, pripada pa že povsem prihodnosti. Z njo bodo opremljeni upravljavci vzletišča na bodočih letalonosilkah. Doslej so se namreč mornarji in mehaniki na teh ladjah spričo neznanskega hrupa, ki ga povzročajo letala ob vzlete-nju in pristajanju, le s težavo in edino z gestami rok lahko sporazumevali med seboj. Nova čelada, kil tehta vsega •10 dkg, pa ima v svojem ohišju vgrajen tudi miniaturen radio, s pomočjo katerega se bodo uporabniki brez težave sporazumevali med seboj
3. novembra 1961 <• Z A D N JA S T R A N o Leto X. — štev. 45
Z OBISKA PRI RUDIJU
Bogato zbirko odlikovanj
Ljudje se po vsakodnevnem poklicnem delu ukvarjajo z marsičim. Ene privlačuje šport, druge čitanje, tretje filatelija, vsakdo ima pač za razvedrila in zabavo svojega konjička.
Kljub temu pa je treba priznati. da je takšen hobby, kol si ga je pred sedmimi leti izbral Rudi Likar, predavatelj na Srednji gozdarski šoli v Postojni, za nas nevsakdanji. Potem ko je opustil zbiranje znamk, se je brž odločil za zbiranje — odlikovanj.
Ko smo ga zadnjič obiskali na njegovem domu v kotu Predjamske ceste v Ljubljani, nam je prijazno razkazal svojo pisano, bogato in skrbno urejeno zbirko. Iz vitrin je razložil skoraj pet sto odlikovanj, blestečih in takšnih, ki jih že najeda zob časa. Z izbranimi besedami, ki pričajo, da gre za izredno resnega zbiralca, je
ob vsaki trofeji razložil njeno zgodovinsko poreklo. Najstarejša odlikovanja datirajo 200 let nazaj pa v Napoleonove čase in skozi 18. stoletje v dan-današnjost.
Ljudi, ki se ukvarjajo 7. zbiranjem odlikovanj, je po Ru-dijevih besedah danes v Jugoslaviji kakšnih deset. Sam pravi, da zahteva takšno delo pravo študijo in v prvi vrsti mnogo potovanj, kajti ljudje, pri nas ali drugod, odlikovanja neradi odtujujejo, ker so jim največkrat edini spomini na junaštva iz vojn, delovna priznanja itd.
Bodi kakorkoli. Rudi je doslej prepotoval devetnajst evropskih dežel, da se je dokopal do zbirke, ki je nanjo ponosen. Povedal je, da z zbiranjem ne misli še odnehati.
(ma)
V ZDA so zače'i in zdaj prvič izvedli lepotno tekmovanje med tako imenovanimi »tcens-?irls« — deklicami med trinajstim iii osemnajstim letom. Za razliko od svojih odraslih vrstnic se deklicam ni treba predstaviti žiriji v kopalnih kostumih, marveč normalno oblečene. Tako družbeni sistem v ZDA že zgodaj navaja mladino na področja, ki nimajo nič skupnega z vsakdanjim delom in skrbmi za preživljanje, marveč samo stopnjuje mladostne sanjarije o lahkem življenju. Slika kaže dve enako stari udeleženki prvega lepotnega tekmovanja takih deklet v Dallasu. To sta petnajstletnici iz tega mesta — dve izmed 500 udeleženk, kolikor jili je iz vseh ZDA prišlo v ožji izbor
Če nas ne bo pobrala lakota, kuga in radioaktivnost, nas bo lepega dne konec zaradi žeje. To so ugotovili ameriški znanstvenici. Z meritvami so ugotovili, da je v vesolju ogromen oblak vodika, ki ima premer 1,25 milijonov kilometrov. Vodna para se namreč dvigne tudi do 80 kilometrov visoko. V tej višini pa postaja tako redka, da zaradi vpliva sončnih žarkov razpade v vodik in kisik. Težji kisik pade nazaj na zemljo, lažji vodik pa se dvigne v višine. Izguba vode pa je tako
majhna, da bi lahko postala kritična šele čez milijardo let. Kaj bo z našimi potomci čez tisoč milijonov let, na? pa res ne more kdo ve kako ganiti.
— I seveda, začela je z dopisnim plesnim tečajem . . .
ČLOVEK UGRIZNIL PSA
Tudi to se zgodi. Nekega berača v Brescii je razburilo bevskanje majhnega psička, ki je vztrajno skakal na starčka, ko je hotel stopiti v hišo njegovega gospodarja. Berača ¡e popadel bes in je psa ugriznil tako močno, da so morali ubogega cucka odpeljati v bolnišnico.
V Veliki Britaniji so iznašli poseben aparat, s katerim je moč natanko ugotoviti debelino >>špeha« pri prašičih. Z merjenjem debeline maščobe lahko nadzirajo debeljenje prašičev, vrh tega pa morejo tudi
ugotavljati, katera vrsta hrane je najprimernejša za dobro in debolo slanino. Aparat deluje na podoben način kakor sonar, na principu odbijanja zvoka.