Slovenski tabor pri Sempas-u na Goriškem. *) Tretji sloveaski tabor! Napravili ste aam ga goriški ia primorski Sloveaci, Vi vrli siaovi aiatere Slave, neustrašeai borilci za pravice aaroda! Slavao ate ga dovršili ia postavili živi^mejaik proti aavalu Lahoastva. Tretji sloveaski tabor v Sempasu je dostojea brat prejšajib dveli ta- Na kolodvoru aas pozdravljajo odboraiki tabora.^ Na pota v mesto taai, kjer ae loči cesta, ki okoli mesta v Šempas vodi, stala je žaadarmerijska straža ia popraaevala vsakega potaika, kam je aaaieajea. Kdor je izrekel: K taborn! aiso ga pustili v raesto, ampak moral je tekoj okoli mesta aaprej po cesti v Šempas. Na avoji sloveaski zemlji toraj Sloveaec ni smel hoditi skoz sloveaako aiesto ter kakor izvržeaec se je moral potikati po straaakib . . .. potib, da bi ktererau Lahoaa ae zagreail opoldeašajegaobeda borov, ia slovenski aarod je sopet pokazal začudeaeaiu svetu,!s svnjo pošteao sloveasko besedo. Jedaake straže so bile da je politično zrel ia da čati ae sanio v srcu, aaipak da!razpo8tavljene povsodi, kjcr peljejo ceste iz dežele skozi razame s svojiui bistriai amoia da le v zediajenju vsehjniesto. Kaaalčaai ia dragi okoličaai od severa, ki so se priSloveacev, v ,,Sloveniji" z eaim deželaiai zboroin iape]jali aa okiačaaib vozovih z velikimi slovaaskimi zastaenim ces._ namestništvorn ai more ohraaiti, okrepeati iu raz-|Vaiai, aiso saieli v aiesto ia kakor pregaaaci so se morali vijati svoje bitje ia si pridobiti boljšo pribodnost. Želel bi bi bil deaes aašiai aasprotaikoai, da bi bili stali med zbraaimi sloveaskimi aiožaii, z očmi videli aavdašeaost ljadstva, z lastairai ašesi slišali klice, ki so kakor iskre padali med besede govoraikov, jib potrjevaje ia razjasajevaje, a tadi kazali, kako so pnzili poslašalci aa vsako besedico ia kako hitro ia dobro aaieli pomea ia aamea govorov. Sloveaci so res rojeai taboriti ia razea Českega se taborovaaje nikjer ai tako hitro vkoreaiailo, kakor med Sloveaei. Skušal Vam bom zdaj popisati velevažni ta tabor ki je še bolj odločao kakor prejšaja dva, tirjal zediajeao ,,S lo v eai j o". Tiha aoč ia gosta megla je ležala aa beli Ljabljaai, ko nas privleče hlapon srečao v ,,Statioa Laibacb". Prvi moj pot je bil v nCitalaica RestaaratioB", da bi pozvedel, kedaj se odpelje ,,Sokol" ia kteri izaied prvakov se podajo v Šempas. Povprašam tega ia oaega; vedai odgovor je bil: Nič ne vem. Povprašam v dvoraai, kjer so ravao 8ejo imeli gg. drastveBiki za brambo aarodaih pravic: Nič ne vemo; šel nieada aikdo ae bo, pa bodeaio telegrafovali. Ia res; čudao ia aeverjetBo se bo zdelo vseiau sloveaskema evetu, — k taboru, ki se pogaaja za združeaje Sloveacev s središčem v Ljabljaai, bela Liabljaaa ai poslala aobenega za- stopaika. Taka politika slabosti ia Bedločenosti v naj vaŽBejšem času se da preostro obsoditi. Pogum ! gospodje, pogam! Po potu iz Ljubljaae aaprej so se aam pridružili tu pa tam taboriti, posebao v Rakeku depatacija Cerkaičaaov, v Postojai več gospodov, med ajimi g. D., starosta ljabljaaskega Sokola ia tako je vsaj Sokol imel avojega zaatopaika. Naj več taboritov pa se aam pridraži v Nabrežiai, iz Trsta ia okolice, med njimi g. Cegaar, dež. poslaaca Nabrgoj ia Primošič ia dragi. Zapuatili amo otožai Kras ia bolj ko se bližamo Gorici, spreraiajajo 8e kamaata tla v rodovitae dobro obdelane njive, ograjeae z viasko trto ia aiurbiaiai drevjem. ,,Gorz, Gorizia", kliče koadakter ia prvo, kar vidimo, iz vozov stopivši, je polit. komisar v aaiformi ia dva žandarma z^bliščečimi bajoaeti, ki ata sumljivo gledala aas taje goste. Že aa potu smo pozvedeli, da je političaa oblastaija v aaj večih skrbeh, da bi se aiir ae kalil ia aaredila take bati bilo velikega puata. Gorica bi že bila v obsedaem staaa, povsod žaadarmerijske patrole, vojaki zbranl v kasaraab ia pripovedaje se, da so bili celo topovi pripravljeai. Vse, kakor aa Českem! Cislajtanska avoboda se naj lepše braai s kroglami ia bajoaeti. *) Popis smo vzeli od besede do besede iz sSlov. Naroda". Vred. priprave, kakor bi se res se aam je zdela, kakor po straaskih cestah okoli mesta vozariti. Vsak mirea človek se je res moral vprašati: čemu take strašae priprave. Jaz vsaj v celi Gorici aiseai videl 50 Lahov aa cesti — odpeljali so se ta daa vsi Emaaaelovci v Palmo, pobratit se tam s svojimi laškimi brati, ter jim tožit krivico, ki se jim godi pod Avstrijskim žezlom. — čemu toraj ta oborožeaa sila? Vladia koaiisar se je izgorarjal, da se je to storilo le Sloveacem v prid, da bi jib ae uapadli Lahoai. Tega se pač ai treba bati 10.000 zbraaim krepkiai možeai, takega poguma dozdaj od Lahoaov še aismo doživeli. Šempaa leži dobro uro od Gorico na Ipavski eeati. Tara se razprostira doliaa, ki jo proti severu omejajo visoke strme plaaiae. Tudi aa ceati iz Gorice do Sempasa so aas razveseljevale žaadaraierijske patrole, ia aas popolaoaia umirile, da oko postave čaje aad aami. Tudi taboriti, ki so dohajali od južae straai aiso smeli v mesto, ampak so bili aaravaost tiraai v Šempas. Po celi cesti pa je bilo živahao gibaaje. Voz za vozoai, večidel tukaj aavadai široki ia dolgi vozovi, aa kterih je sedelo do 30 aiož, skoro vsaka vas s svojo slovaasko zaatavo, pešci, kakor v dolgi proceaiji, ,,slavau- ia ,,živio"-klici, pozdravljevaaje aa celeai pota od Gorice do Šempasa. Taai se je ob '/a 2» ^° smo ^0^ IZ Gorice, že vse trlo zbraaega ljadstva. Prostor za tabor je bil prav dobro izbraa aa velikihtravaikib pred hišo šeaipanskega župaaa, g. Spaeapaa-a. Na eaeai kraju velik oder za predsedaištvo, c. komisarja, govoraike ia zaameaitejše goste. Velika slovaaska zastava z napi8om: Sloveaci zediaiiao se!je vibrala aad odrom. Na cesti do taborišča pa sta bila dva slavoloka z aapisi: nNe vdajmo se ia zediaimo se!" Že je vihralo dosti slovaaskih zaatav aa taborišča ia še so zmerom peš ia aa vozeh dohajale aove trume taboritov z svojimi zastavami. Tomin, Kaaale, Solkaa, Lukovec, Mirae, Staadrž, Ajdovačiaa, Divače, Riheaberg, Ravaa, Lutoves, Skopea, Krepl, sv. Križ, Čerauč, Kamea, Medaiia, vsi aa Primorakeai ia Goriškem, Razdrto, Goče, Podraga aa Kraajskem so vsi prišh s svojimi slovaaskimi zastavami. To Vam je bil krasen pogled iz odra, okoli prav v gaječi stoječa maožiaa kakib 10 do 12.000 mož, aad glavami pa veselo vihrajoče zaatave. Naj več ljadatva je bilo iz Goriškega, Kraajsko ae je malo vdeleževalo, — zaspaaoat tistih, ki bi imeli povaod prvi biti, rodi alabe aasledke. Ipavski trg je poalal le kakih5mož, brez zastave, Postojaa samo dvh; le gori omeajeae tri vasi prišle ao z zastavami. Slava jiai, posebao vrlim Razdrčaaom ! Kot zaslopaik štajarskib Sloveacev Vošajak. prišel je g. dr. (Dalje prihod.)