V Bernu ua Moravskem prestrojila je občina plače svojim učiteljem. Učitelji v glavnih šolah dobivajo po 700, v tiivuilnih pa po 600 gold. na lelo; visakih šest let pa dobijo 50 gold. več, tako da imajo pervi v 12. letib 800, drugi pa 700 gold. plače. Podučilelji imajo 300 gold. s povišenjem 50. gold. vsakih 6 let. — Slava takim občinam ! (Po ,,Napr.") Iz Gradca. Razglas tukajšnjega c. k. deželnega poglavarstva 16. febr, t. 1. « š(. 23963 na škoiijske šolske gosposke v Gradca in Maiiboru hvali njih učiteljske zbore preteklega leta. Tukajšnje šolstvo (edaj nplob veselo naprednje. Iz Konjic. Prijatel prijatlu rad potoži svoje nadloge, zato ti pišem, Ijubi ,,Tovarš", in ti nekaj iz naših krajev naziianiin. Ljubeznjivo odeva juterna zaija mlado jutro, ter obeta lcp, vesel dan. Enako ra/.liva hc tudi duh prave kcršanske omike na Ijubeznjivi naš narod, nd kterega pričakujemo obilno korislnega in tečnega sadu. Pride pa tudi doslikral tninen oblak, ki zakriva Ijubezujivc solnčne žarke, da se povsod ne raziivajo in ne oživljajo temačne narave. Tako godi ne (udi na šolskem polji. Iz lastne skušnje lahko govnrim, da «e nčitelj velikrat zastonj Irudi in da težko zadostuje ljudem, akoravno si prizadeva, kolikor niore. >So ined prostim Ijudstvom taki, ki znajo nekteie neinške bescde blebetati, pa zavoljo tega mislijo, da vse vejo in tedaj zaničujeju tudi lake, ki se po pravi in postavni poti prizadevajo, da skerbe, da se prava omika in tedaj sreča nied Ijudstvom siri. Da bi se take napake tudi šolski omiki ne stavile na pot, bi bilo trcba, da se Hola iiapolnuje h pruvim domačim duhom ; zraren pa naj bi no tudi od drugih strani pospeševala prava narodska oinika. Naj bi p. vradnijc Ijudstvu po domače dopisovale, da bi Ijudje boij spoznali, koliko koristi in je vredna dobra domača (. j. naiodna šola. Starši bi poleni otroke raje pošiljali v šoli, ker bi jiin lahko doma prebrali kak vradniJHki dopis i. t. d. Mi učitelji pa se tudi marljivo obnašajmo v slovenski Soli, ter se tudi sanii prirnerno izobražujmo; ne bojimo se nikdar, če zavoljo nvoje zvestobe do Boga in domovine tudi moremo požreti kaj grenkega! Z Bogom! J. Delakorde. Iz Trebna. (Učiteljski zbor.) Tudi pri nas smo iineli 17. preteč. m. učitelji shnd. Sošlo se je 8 gg. učiteljev iu 1 g. katehet. — Odgovarjali smo na ra/,pisanc vprasanja (glej ,,Tov". 1. 10. str. 159.) Iz odgovorov na vprašanje a) bi se moglo ob kratkem to le posneti: Vsako početjc ima svoj nanien, in da se ta ložeje doseže, je potrebno, da se rabijo posebni pripuinočki. Namen poduka pa je dvojen: materialen in formalen. Pervi je podlaga vsega znanja in ročnosli, diugi razvija Nplošno dušne inoči, izurja jezik in stori učence za uk pripravne. Potrebno je, da ueenik Htori učence za uk pripravne s tem, da jim kaže reči, ktere ae lahko na vne slrani oglcdajo, in pri (em njih miflli izbujajo, da sc lelesno oko odpira do stvaii, diiMiio pa do stvarnika. Oko je ključ in uho m vrata, skozi ktere vse spoznanje dohaja k duši. Pri teh vajah naj vadi učenik učence, da VBako reč dobro pregledujejo, jo na tanko preinišljujejo in da od njih lepo in razuinno govord. Havno (ega je pa naj več treba pd branji, da se tedaj najpred cerke dobro ogledajo in potem zlog za zlogom, beseda za beeedo in stavek za stavkom preniišljeno berejo, da učenci razuiuejo vse, kar berejo. Razumeti morajo učenci, kar berejo, da jim branje kaj koristi, To pospesuje učitelj 8 tem, da ucencem odločeni odetavek lepo prebere in poglaviten pomen ob kratkem razloži; kar pa bi se ne lazuineli, naj jim ueitelj poočituje s primerniini podoba.!iii. Pri preihi.šljcvanji berila nadalje naj učenci pripravne reči med eabo priineijajo, da se vadijo razsojevati in prav sklepati. I)a si bodo nčenci bolj zapomnili in razumeli, kar so brali, je potiebiio, da se jim ukaže, da pisineno izdelujcjo berilnc spisc; z berilom naj se pa tudi združuje slovnica in pravopisje. — 0 drugi reči 6) ne je nekako tako le govorilo: Gotovost iti natančnost .ste podlaga vsega številjenja. To dvojno se pa ne more doseei, če se pri Ateviljeuji prehitro naprednje, temuč le s tem, če se pučani in varno ravna, da učenci vsako etevilo posamemio in v prirneru z manjšimi in z višjimi dobro preduhtajo iu si ga v spomiu vtisnejo. Ker pa je za pervence naj večja težava, da itevila v spoiiiinu obderžujejo, je (reba, da se ta nauk muogo ponavlja in da se skeibi, da učenci število za Htevilom razgledujejo na viduih rcčeh. Da pa bode ta poduk izobražljiv in mikaven, je pred vsein polrcbno, da ga učenik (ako učencem podaja, da ga popolnoma razumejo. Za to je treba, da se za nalogc rabijo le take števila, ktere so jim znane iz vsakdanjega življenja. Da je reč mikavna, He mora tudi večkrat premenjevali. Ker so pervenci še okorni, da bi Hamostojno rabili dušne moči, naj tse jim nc dajo preobširne in /.ainotane naloge, kar bi jih delalo le rnaloserčne. Kar zadeva dingo polovico tega vprašanja, se je večidel poterdilo, da je potrebno in koristno, če se podučuje tudi kaj o desetnih drobcih iu tričlenki; da bi bil pa ta poduk le na korist in ne na potrato časa, naj se učitelj pri podueevanji od desetnih drobcov ravna po vodilih deaetiške nostave, kakor nin kaže ,,Navod za poštevanje iz glave in s številkami". Pri (ričlenki pa je naj bolj potrebno, da se ložeje naloge iz glave izštevilijo in po najdenih vodilib še le s številkaini. — 0 tretji in naj važnjiši reči «e je nckako tako le govorilo : Pobožna in lepovedna izobraževnost je v (eni, da se dunevne in (elesue zmožnoHti 8 pripravnimi pomočki zbujajo iu tako napeljujejo, da se s tein hudo uagnjenjc zatira in serce strasli varuje, — nasprotno pa, da se človek k dobremu zbuja in nagiba, da Boga čez vse in svojega bližnjega kakor samega sebe ljubi. — Učenik mora torej dušne moči zbujali, /,a kar pa mu je treba, da pozna človeka tudi po dušnib močeh. Zbajati more on z besedo, če pri veaki priložnosti otroke Hpominja na Boga in njegove svete laMnosti, in jih vadi, da se vedno spominjajo in da pazijo na notrajni glas vesti. Z zgledi naj jim dokaže, kterega ima Bog rad, in kaj nas ntori čaHiio in večno srečne, ali pa (udi časno in večno nesrečne. Z besedo in z zgledom naj se vcepi v mehke serca strah božji. Kar je potein takcrn zbujeno, mora se pa vedno uterjevati, ker le hudo je človeku prirojeuo in dobro mora ee mu vkoreninili. Zadnjič mora učenik ozdravljati iu naj, kakor zdravnik, pazi na izvir bolezni, da moie rabiti pravo zdravilo. Pomoč za to tako važno in ziaveu tudi težavno delo naj se pa isče pri Bogu ! Priporočevalo se nam je, da bi vsak iz ined nas tudi v djanji spoluoval, kar je tukaj sam spoznal, da je potrebno in koristno. Tudi smo se Be pomenili, kako bi se povzdigovala sadjoreja in ebelarstvo. —o. Iz DropepolJ. Pisma, ki jih v ,,Tov." piše Tugoslav svojeum piijatlu, so ine nagnile, da sem nekoliko resneje premišljeval o učiteljskem ntanu. Zapisal sem si te le čertice, ktere tukaj očilno ra/.lo/.iiii. — Ako prav poinisliiiio, ne dobinio kmali lepsega in imenitnejšega stanu], kakor je učiteljski. Res, on ima mnogo težav, zopernosli, uadlug in grenkost; pa dobri učhclj jih vender lahko prenaša. Vsak, ki si ta stan izvoli, se mora, ako hoče vse svoje dolžuosti na tanko .spolnovati, veliko veliku truditi, pri/.adevali iu vkvarjati; toda, komur je ta slan pri sercu, lahko vse to terpi. Učiteljski stan je gotovo zato toliko iineiiilen, kor on dela za easni in vecni blagor. Ker je pa nčiteljev poklic toliko imeniten, tudi gutovo zasluži, da ga Ijudje Ijubijo in spoštujejo. In vendar od kod je to, da se toliko nčiteljev še vedno pritožuje, da jih Ijudje zaničujejo, sovražijo, težko vidijo, da jiin niso nič kaj vdani, da jim njih zasluge plačnjejo /. nehvaležnostjo i. t. d. ? Tega je dostikrat kriva pičla plača učiteljeva; učitelj, ki je slabo plačan, ne more vedno svojemu stanu primenio oblečen hoditi. Večkrat tedaj pripravi preveč ponošena obleka učitelja pri priprostih Ijudeh ob veljavo in spoštovanje. -— VTečkrat se slišijo med Ijudmi ne dosti prijazni pogovori: wSej je naš šomošter tndi wotnošter, pa drugi nekteri ko po gosposko lepo oblečeni; uaš je pa ves podoben c....! ,,Spoštovali bi Ijudje učitelja, ako bi ne opravljal toliko postranskih služb, p. zvonjenja, ogledovanja raerličev i. t. d. Dostikrat pa je učitelj ludi sam kriv, da ga Ijudje ne spoštujejo in ne Ijubijo. Ce se učitelj ne trudi, da bi se vedno izobraževal in s čanom naprej ne hitel, se mu ktnali pozna, da jc plitva njegova vednost in da je starokopitnež. Učitelj, ki si svoj stan izvoli le bolj zavoljo prijolnosti, kakor pa iz prave ljubezni (Io tega poklica, se navadno zelo opeče; zato se pa tudi le malo, ali pa še celu nič ne prizadeva, da bi kaj više mislil, kakor na vnakdanju navade. Za nauk se lc malokdaj in večidel le prav plitvo pripravlja; tudi mu ni veliko mar, 6e pride v šolo o pravem času, ali pa pol ure prepozno, pa se tudi ue prizadeva, da bi učencem kaj prida koristil, in mu jc vse eno, če je tako ali tako. Kdo bi ledaj spoštoval takega učitelja ? Še huje pa je, če se učitelj vda pijančevanju, jezi, kletvi, prepiru, prederznosti, in drugim takim strastim, ki ga pri ljudeh pripravljajo ob dobro ime in pošteD.je. Tak učitelj je vsi fari veliko pohujšanje in Hpodtika. Gorje tnu! Ce je učitelj nepriljuden in nepoterpežljiv do Ijudi, ga tudi nihče ne spostuje in ne Ijubi; pa tudi ga niinajo Ijudje radi, če je preveč priliznjen. — Marsikterega učitelja bi ljudje tudi bolj čislali, ako bi se bolj prizadeval, da bi preskerboval v cerkvi lepo spodbudno petje in orglanje, pa ne, da bi jih s tem še le motil. —- Predragi sobratje! uikar se ne hudujte, če morda komu ta spis kaj uho žali; le pre- mišljujmo in preiskujmo, gotovo bomo dobili škodljivega merčesa, ki nam je poštenje, ter Ijubezen in vapeh pri Ijudeh. IU. Dobrepoljski. Od 8v. Petra. V naši šoli iniamo plalneiio (ablo za pisanje že taku slabo, da jc ne nioremo ilalje rabili, hi radi bi knpili novo, pa ne vemo, kje se dobivajo lakc reči. Prosimo, da bi iiuin ,,Uč. Tovarš" kaj od tega nazuaiiil. G. G. Odgovor BUč. Tovarša". Platnenc šolske table 8e redko dobivajo narejene na prodaj; napravi pa si lako tabln lahko vsak sain, in nieer tako le: kupi naj čcrnega platna, kakor se dobi naj boljše v Radlerjevi fabriki blizo Uunaja (Schreib-, Maler- und Zeiclinungs-Requisiten-Fabiik .1. M. Radler in Hernals N. 263, bei Wien), ?'p« 50 kr. — Duniač mizar naj pa narcdi za to okvir ali roin /, zitgojzdaini zadej, da se platno uanj lepo napenja iu odjenjuje, kakor je treba. Rabi pa ne namesti kupljenega, če ni drugače, tudi lahkn lcpn, tanko domače platno, ktero naj hc na eni strani prav tanko počerni. Iz Ljubljane. Dobili mno zopel lepe ,,Slovenske peKini. Zlo/. ila in ponvetila čast. gospodu Dav. Tcratenjaku brata dokl. Beiijamin in Gustav Ipavca". V 1'elji založil .1. Tarmon, knjigoteržcc. II. zvezek. Brala dokt. lpavca sta izverstna »kladavca slovenskib napevov, ki dobro poznata naiodni slovcnski duh, in ga tudi znata vdihovali svojini mičnim napevoni. — 21. vezek ,,Cvetja iz dumačih i n tujih logov" je doknnčal III. šctko tega lepega dela, s kterini jc nevtrudljivi gosp. J anežič zopet lepo obogatel našo književnost. — Razpis preč. ljubljanskega knezošk. kon/.isloiija 6. I. m. pod 8l. 643/108 na/.nanja slavnim okrajuim šolskim oglediiištvom, da je slaviio deržavno inini.sterstvo po velikem naznariilu o šolstvu na Kranjskeni I. 1863. dovoljno izvedilo, da veliki del duhovsčine in vcč učileljev hvaluo dcla na šolHkcm polji. Vcndar pa nc tudi opoinni, da «e to lelu niso pomnožile šole in tadi otrok ni hodilo več v šoln. Zato pa 80 priporučuje , da bi sl. c. k. deželna vlada, preč. konzistorij, nkrajnc Aolnke in druge gosposkc in vse duhovnije zdruzeno delale za povzdigo domačega šolstva. — Mil. knez in škof so podelili mnago /.unhi/.eneimi preč. gosp. Jane/,u Poklukarjn, profesorju paslii-Htva in srenjskenia tsvetovavcu, cesarsko korarstvo ,,ad baculum" v Ijubljaimki ntoljnici. — Ljubljansko mesto je dobilo župana, kakoršnega si je Hploh želelo: 8. t. in. izvoljen je bil za mestnega predstojnika slavni iu rodoijnbni gospod doktor K t b i n H e n r i k C o 81 a. -r- LjubljaiiHkim IjudHkiin šolam hc je tedaj zopet prikazala mila npljiva zvezdica. 8lava!