Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 28.000
Letna inozemstvo	Lir 40 000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
1
m	
	
Leto XXXVIII. - Štev. 3 (1883)
Gorica - četrtek 16. januarja 1986 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Sv. oče o verouku v šolah Ukrepi zoper mednarodni terorizem
Po podpisu konkordata med Sv. sedežem in italijansko republiko se je država obvezala, da se bo poučeval verouk v vseh državnih šolah od vrtca dalje do univerze. Udeleževali pa naj bi se pouka samo otroci tistih staršev, ki bodo priglasili svoje otroke za ta pouk. Polnoletni dijaki naj bi se odločili sami Doslej priglasitev ni bila predvidena. Pač pa so starši, ki niso želeli, da bi njihov otrok obiskoval verouk, na začetku šolskega leta napisali izjavo, da njihov otrok ne bo obiskoval verouka.
V obmejnih provincah, ki so nekdaj spadale pod Avstrijo, so na osnovnih šolah poučevali verouk kateheti in katehi-stinje, ki jih je predlagal škofijski katehetski urad. V ostali Italiji pa ni bilo tako. Tudi tam je bil verouk v osnovnih šolah, toda poučevali so ga razredni učitelji in učiteljice. Krajevni župnik je imel samo pravico, da je v teku leta dvajsetkrat po pol ure dopolnjeval učiteljevo delo. Po novem pa bo tudi v ostali Italiji škofija predlagala katehete.
Po podpisu dogovora o poučevanju verouka je sv. oče napisal zelo važno pismo predsedniku italijanske škofovske konference kardinalu Polettiju. V pismu pravi med drugim:
Trdno upam, da bodo nove norme ugodno sprejeli mladi in njihove družine in da bodo novi rodovi izkoristili dano možnost, da se vedro In z odprtim srcem približajo Kristusovemu nauku. Zaupam tudi v odkritosrčno sodelovanje šolskih oblasti. Važno nalogo imajo sedaj škofje in dušni pastirji, da prepričajo starše in dijake, naj se poslužljo dane možnosti, da obiskujejo katoliški verouk v državnih šolah.
Gre za izredno važno zadevo za posameznika, državo in Cerkev. Celostna vzgoja nujno obsega tudi versko razsežnost. V vsakem človeku namreč vstajajo vprašanja o resnici, o smislu svojega bivanja in zadovoljiv odgovor more dati samo vera. Ni mogoče poznati zgodovine posameznikov in niti narodov brez verskih pričevanj. To velja še prav posebej za Italijo glede katoliške vere. Katolicizem ima globoke korenine v zgodovini in življenju tega ljudstva. Globoko so prežeti z evangeljskimi načeli umetnost, literatura, poezija, glasba, praznični dnevi, pravne norme, celo znanstveno delo, gospodarstvo, politika, vsakdanja govorica, stalno hrepenenje po svobodi, pravičnosti in miru.
Zavoljo teh tesnih vezi s katoliško vero je mogla in še more Italija doprinesti edinstven in učinkovit prispevek k civilnemu življenju Evrope in sveta. Zato obnovljeni sporazum z italijansko državo upravičeno priznava vrednote verske kulture in zatrjuje, da tvorijo katoliška načela del zgodovinske dediščine italijanskega ljudstva.
Verski pouk gojencem bogati kulturo in jim pomaga najti odgovor na osnovna vprašanja, ki vstajajo v vsakem človeku, zlasti v mladosti. Ta vprašanja so: kakšen je smisel življenja, kateri so moralni zakoni za vest in družbo, katere so prave vrednote.
Šola nudi mladini toliko različnih elementov znanja o svetu in človeku. V mladosti se človek odloča za velike izbire, ki potem usmerjajo vse njegovo delovanje. Zato je važno, da mladina prav v šoli dobi potrebno in popolno pomoč, da more razmišljati o osnovnih vprašanjih človekove eksistence in da se more z večjo odgovornostjo odločati za svojo prihodnost. Samo z zavestnim in zrelim znanjem se bodo mogli mladi odločiti, kaj sprejeti in kaj zavreči. To pa ne bi bilo možno brez zadostnega poznanja vere.
Zdi se, da so to glavni razlogi, da je tudi verski pouk v šolskem programu, vendar ob spoštovanju verske svobode.
V resničnem spoštovanju svobode je dovoljeno vsem, ki želijo, tudi tistim, ki dvomijo in iščejo resnico, tudi manj občutljivim za zahteve lastnega krsta, da se poslužljo verskega pouka, kakor ga avtentično In popolno predlaga Cerkev.
Sv. oče se na prav poseben način obra-
ča na starše, ki imajo prvo in neodtujljivo dolžnost vzgoje, da zagotovijo v šoli verski pouk svojim otrokom. Potem poziva tiste, ki bodo v šolah poučevali katoliški verouk, da bodo dobro pripravljeni in imajo velikodušno voljo za služenje, da bo njihovo delo in pričevanje v svetu moglo doseči sadove, ki jih pričakujejo.
Papež želi, da bi se verski pouk v državnih šolah vršil v vedrosti in v zanimanju gojencev in njih družin, pa tudi vseh učiteljev in vsega vzgojnega področja brez kakršne koli diskriminacije ali nestrpnosti, v pozornem dialogu in spoštovanju.
Sv. oče zaključuje svoje pismo s prepričanjem, da je podajanje celotnega Kristusovega nauka v skladu z zmožnostmi gojencev dolžna usluga novim rodovom in da more prispevati k verski in civilni rasti naše družbe.
Ves svet je prve dni tega meseca z zaskrbljenostjo opazoval, kako narašča napetost v Sredozemlju. ZDA so namreč sprožile odločno akcijo zoper libijski režim, ki ga vodi nestrpni in neprevidljivi diktator Gedafi. Tega so obdolžile, da je prav on pobudnik za razne teroristične nastope arabskih skrajnežev, med njimi za krvavi nastop na letališčih v Rimu in na Dunaju. Sprva se je zdelo, da se Reagan navdušuje za vojaški nastop zoper Libijo, saj je iz Neaplja izplulo na široko morje mogočno ameriško ladjevje s 63 tisoč tonsko letalonosilko »Coral Sea« na čelu.
Vendar je ameriška vlada hitro spoznala, da bi v svojem nastopu ostala osamljena. Libijo, ki jo drugače napadajo mnoge arabske države, so vse brez izjeme podprle, prav tako voditelj Palestincev Arafat, ki ga Gedafi ob vsaki priložnosti ozna-
Srečam mladih i Barceloni
Papež Janez Pavel II. velikokrat zatrjuje, da so mladi seme prihodnosti, da je od njih odvisna bodočnost človeštva. Te velike odgovornosti se zaveda vedno več mladih ljudi. Zavedajo se je tudii tisti, ki so se udeležili evropskega srečanja mladih v Barceloni od 29. decembra 1985 do 3. januarja 1986. V tem katalonskem obmorskem mestu se je nad 25.000-glavi množici mladih pridružilo tudi nad 800 Slovencev. Srečanje je organizirala, kakor že vrsto let, taizejska skupnost.
Ob tej priložnosti je treba povedati, da je podobno srečanje skoraj istočasno potekalo v svetovnem merilu tudi v Madrasu v Indiji. Vsem mladim, ki so bili zbrani bodisi v Madrasu kakor v Barceloni, je brat Roger, prior taizejske skupnosti, v svojem pismu prav iz Madrasa zapisal naslednje besede: »Čeprav mladi, ste lahko že sedaj nosilci zaupanja in sejalci odpuščanja. Včasih lahko govorite brez besed. Tako recimo, ko prizadenete nekoga, ki vam je blizu — ali boste imeli dovolj poguma in mu ponudili roko, da bo s prsti vtisnil vanjo znamenje križa?«
O teh vrednotah: o miru, o spravi, o odpuščanju so se mladi iz cele Evrope, najrazličnejših narodnosti, pogovarjali med seboj v pogovornih skupinah. Nekateri pa so o tem razmišljali tudi v tišini. Tisti, ki smo se odločili za pogovorne skupine, smo se namestili po župnijah pri družinah ali v župnijskih domovih in šolah. V župniji, v kateri smo bivali, smo 'imeli zjutraj najprej molitev, nato pa pogovor v skupinah. Vljudni Katalonci so nam razkazali tudi nekatere značilnosti svoje dežele. Ob pogovoru smo spoznavali njihove težave kot manjšinskega naroda v Španiji in jih primerjali z našimi.
Opoldne in zvečer je bila skupna molitev v cerkvi Santa Maria del Mar in v stari tržnici el Bornu, ki je odslužila svojemu namenu in so jo zato preuredili v cerkev. Sama Barcelona namreč ni imela na voljo dovolj velike cerkve, ki bi mogla sprejeti toliko ljudi.
Predzadnji dan smo Slovenci skupno z dvema taizejskima bratoma razmišljali o pismu iz Madrasa. Po skupinah smo se
tudi pogovarjali o tem, kako uresničevati taizejsko vodilo miru in sprave v našem okolju, na slovenskih tleh.
Novo leto smo pričakali vsak v svoji župniji z molitvijo za zaupanje med ljudstvi, ki je bilo tudi glavno vodilo letošnjega srečanja. Opolnoči smo si voščili vsak v svojem jeziku. Nato je po vsej cerkvi zadonela taizejska aleluja.
V petek 3. januarja smo po skupni molitvi in zadnjem pozdravu in nagovoru br. Rogerja zapustili Barcelono. Vsakdo izmed nas si je v srcu obljubil, da se bo tudi v domačem kraju trudil za sožitje med ljudmi, predvsem med tistimi, ki jih srečuje vsak dan na svoji poti.
Poslovili smo se z mislijo br. Rogerja, ki pravi: »Ali ni na zemlji čudežev? Ljubezen, ki odpušča, je čudež; osvobaja in odpira pred tabo obširno, popolnoma novo obzorje. V sebi začutiš Božje — nekaj, kar se ne more in se ne bo nikoli izrabilo. Motrenje božjega odpuščanja postane v iskrenih srcih, ki se prepustijo oblasti Sv. Duha, žarenje dobrote« (Pismo iz Madrasa). Tako smo si zaželeli in odšli vsak na svoj dom, polni lepih in bogatih izkustev. - O. T.
čuje za izdajalca, vmešala pa se je tudi Moskva in se postavila na stran Libije, zahodnoevropske vlade pa so izrekle svoje pomisleke zoper morebitni ameriški napad.
REAGANOVE GOSPDARSKE SANKCIJE
Tako ni Reaganu ostalo drugega kot da se zadovolji z gospodarskimi sankcijami zoper Gedafijev režim. Severnoameriški predsednik je podpisal odlok, ki prepoveduje ameriškim družbam in državljanom kakršen koli trgovinski stik z Libijo, prekinjene so vse letalske in pomorske zveze, vsi ameriški državljani, zaposleni v Libiji {okoli 1500 oseb, v glavnem tehniki), pa morajo do 1. februarja zapustiti omenjeno državo. »Če pa vse to ne bo odpravilo Gedafijevega .terorizma,« je Reagan še dodal, »pa sem pripravljen podvzeti še druge mere.« Namig na vojaški poseg je nedvomen.
Predsednik Reagan je nadalje pozval vse zahodne zaveznike, naj ga v tem ravnanju podprejo. Pri tem pa se je očitno zataknilo. Nobena od teh držav, članic Severnoatlantskega zavezništva, ni pripravljena prekiniti svojih gospodarskih stikov z Libijo. Še najdlje je šla Italija, ki je takoj prekinila dobavljanje novega orožja Gedafiju, kar npr. nista storili (in tudi ne nameravata) Vel. Britanija in ZR Nemčija, obenem pa je Craxijeva vlada izjavila, da italijanski tehniki in petrolejski izvedenci ne bodo nadomestili Američanov, ki bodo zapustili Libijo.
V znak priznanja je Reagan izročil Cra-xiju posebno pohvalno .pismo, na katero je slednji že odgovoril in potrdil osnovni smernici italijanske zunanje politike v Sredozemlju: brezkompromisni boj proti mednarodnemu terorizmu in vztrajno iskanje politične rešitve bližnjevzhodne krize z rešitvijo palestinskega problema.
PAPEŽEVA OBSODBA TERORIZMA
V soboto 11. januarja je papež sprejel .diplomatske predstavnike 117 držav, ki so zastopane v Vatikanu. Diplomati so mu
prišli izreč običajna novoletna voščila, Janez Pavel II. pa je nanje naslovil govor, v katerem je spregovoril o miru in terorizmu.
Dejal je, da se ne sme miru nikdar ločiti od pravičnosti in svobode, kar pa se je v zadnjih 40 letih vse prepogosto zgodilo, saj je bilo v tem obdobju 130 krajevnih spopadov, ki so po letu 1945 terjali več kot 30 milijonov mrtvih in ranjenih.
Veliko žrtev povzroča tudi terorizem, tako notranji kot mednarodni. Ta terorizem je zločin zoper človeštvo in ena naj-večjih ovir za mir. Seveda pride tudi do razmer, ki ga povzročajo, če se na dolgo izmika pravičnim rešitvam, in temu sledijo izbruhi strasti. Toda ti gotovo niso opravičljivi, če se uporabljajo krivična sredstva in pobija nedolžne. Še bolj je obsodbe vredno, če taka teroristična gibanja uživajo podporo držav. Združeni narodi ne bi smeli dovoliti, da se njihove članice umažejo z nasiljem, kršeč na ta način ustanovno listino OZN, ki so jo svobodno sprejele in podpisale.
Papež je tudi obsodil povračilne ukrepe, ki zadevajo predvsem nedolžne in pozval zlasti glede Bližnjega vzhoda k pogajanjem, ki naj priznajo pravice vsem prizadetim ljudem. Ko je omenil .pozitivni pomen srečanja med Gorbačovom in Reaganom, je pa obenem opozoril, da novi odnosi med SZ in ZDA ne bodo privedli do miru, če ne bo prevladala resnična volja po razorožitvi, in če se ne bodo popravile krivice na relaciji Sever-Jug ter če se ne bo rešil problem zadolženosti Tretjega sveta.
■ Leto 1985 je prineslo največ smrtnih žrtev v letalskih vožnjah: kar 1.958. Eno leto prej je bila številka daleč nižja: 224. Leta 1983 je bilo 1.078 mrtvih (med njimi sestrelitev južnokorejskega letala s strani sovjetskih lovcev), leta 1982 je umrlo v zraku 753 potnikov, leta 1981 326 in leta 1980 812.
Teden krščanske edinosti
Poziv SSk za pospešitev pri zaščitnem zakonu
Na zadnji seji tajnikov šestih strank deželne večine s predsednikom deželnega odbora Biasuttijem v Vidmu, ki je bila v soboto 1;1. januarja, je bilo na dnevnem redu več vprašanj. Med drugim je bil govor o posegih za obmejna področja, prisotni so bili Ludi številni parlamentarci vladne večine.
Na seji je deželni tajnik Slovenske skupnosti spet načel vprašanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino, saj tudi ta problem spada v obmejno politiko. Obrnil se je direktno na prisotne poslance in senatorje ter se zavzel za to, da pri svojih političnih vodstvih, pri vladi an parlamentu nastopijo za .pospešitev zakonodajne poti. Za njim je v tem smislu nastopil še socialistični senator Castiglione.
DRŽAVA ZAGOTAVLJA POUK VEROUKA
Člen 9 štev. 2 Sporazuma, dodatni protokol, med Italijansko republiko in Sv. sedežem z dne 18. februarja 1984, ratificiran z zakonom z dne 26. marca 1985 štev. 121, ki vnaša spremembe v Lateranski konkordat z dne 11. februarja 1929 pravi naslednje:
Italijanska republika priznava vrednoto verske kulture in upošteva dejstvo, da so katoliška načela del zgodovinske dediščine italijanskega ljudstva, zato bo še naprej zagotavljala pouk katoliškega verouka v okviru smotrov šole v javnih šolah vseh vrst in stopenj, razen univerze.
V spoštovanju svobode vesti in odgovornosti staršev za vzgojo je vsakemu zagotovljena pravica, da zbira, ali naj se posluži ali ne tega pouka.
Ob vpisu se bodo dijaki ali njihovi starši, na vprašanje šolskih oblasti, poslužili te pravice, ne da bi njihova izbira mogla povzročiti kakršne koli diskrimnacije.
Med svetovnimi gibanji za mir in sodelovanje med narodi ima prav gotovo poseben pomen ekumensko gibanje, to je delo za čim popolnejšo edinost in sodelovanje med vsemi kristjani na cerkvenem in verskem področju.
Blizu osemdeset let je tej misli posvečen poseben teden v januarju, od 18. do
25.,	ko za edinost predvsem vsi molimo, bodisi skupaj doma v družini in domači cerkvi bodisi skupaj z brati in sestrami drugih cerkvenih skupnosti zdaj pri teh, drugič pri drugih. Seveda pa predvsem vsi iskreno in iz srca, brez kakršne koli zle misli o drugih. Saj vsi vemo, da velja za mir med ljudmi, za svobodo in spoštovanje človeka in sploh za vse, kar je odvisno od človekove odločitve, Jezusova beseda: »Brez mene ne morete ničesar storiti!« (Jn 15, 5). V še višji meri pa velja za vse nadnaravne darove, ki jih Bog obilno deli v delovanju Svetega Duha po Cerkvi, pa tudi zunaj nje.
Ta molitvena osmina je združena s premišljevanjem ob branju božje besede, pa tudi z raznimi pobudami in srečanji. Zato so ji v Sloveniji dali ime: Teden krščanske edinosti.
V tem tednu naj bi vsako leto najprej obnovili zavest, da smo dolžni živeti v skladu z Jezusovim naukom. Med drugim torej priznavati le eno, sveto in vesoljno Cerkev, ki ima po apostolskem nasledstvu korenine v Jezusovem duhovništvu. Obenem pa naj bi čim več storili, da se ločitve, ki jih je ustvarila v dolgi cerkveni zgodovini človeška slabost ali tudi hudobija, čimprej odpravijo ali vsaj zmanjšajo.
Za vse kristjane velja, kar je povedal koncil, da današnji verniki ne morejo biti krivi za nekdanje ločitve. Naša vest pa nam pravi še dvoje: prvič, da nima nihče
pravice vernikov nasilno, proti njihovi svobodi in vesti spravljati nazaj, kar se je dogajalo marsikje na Vzhodu; in drugič, da smo vendar krivi za ločitve, če si ne prizadevamo z vsemi primernimi sredstvi to našo razcepljenost premagati. Nihče ne more biti zagledan v svojo pravovernost in zvestobo, ker takšen sploh ni, če ne dela za edinost vseh Jezusovih učencev. Vsi moramo delati vsaj majhne korake naprej k popolnejši edinosti.
Osnovno misel molitvene osmine določi skupaj odbor, ki ga sestavljajo člani Tajništva za edinost v Rimu in Svetovnega sveta Cerkvi v Ženevi, v katerega so včlanjene vse večje pravoslavne in protestantske Cerkve. Za to leto je izbrana misel iz Apostolskih del, da smo vsi poklicani k skupnemu pričevanju vstalega Jezusa: Vi boste moje priče (Apd 1, 8).
Vsi verniki, ne glede na cerkveno pripadnost naj bi se iskreno odzivali ekumenskemu klicu in se v Tednu edinosti pridružili bogoslužju, molitvam in pobudam v svoji Cerkvi, pa tudi doma v družini in v skupnosti bratskih Cerkva.
Tako bomo vsi vsaj nekoliko skupaj pričali našo vero, upanje in ljubezen, ki je sam Jezus, naš Gospod in božji brat. Z njim krščanstvo stoji in pade! Brez resnične vere je krščanstvo le sociološki pojav, vero pa izpričujemo predvsem z deli medsebojne ljubezni. Ločeni kristjani, posebno še, če je za ločenostjo tudi kaj sovraštva, zaničevanja in prevzetne zagledanosti v svojo lastno svetost, smo protipričevanje in vero v sedanjem svetu bolj podiramo, kot gradimo.
Tako Teden krščanske edinosti zares trka na naše srce, na našo vest, na vsaka cerkvena vrata. Jezus sam je tisti, ki želi vstopiti k nam po delovanju Svetega Duha. Ne zapirajmo se pred njim!
Dr. Trstniak o slovenski duši “r"* 25 let »siovenika«
Te dni je praznoval 80 let življenja znani slovenski duhovnik, profesor, psiholog, akademik dr. Anton Trstenjak. Prav pred kratkim mu je Slovenska matica izdala v Ljubljani pomembno psihološko-antropolo-ško delo »Človek — bdtje prihodnosti«. Trenutno pripravlja dve knjigi, v načrtu pa jih ima še več.
Dr. Trstenjak je bil 2. in 3. januarja predavatelj na tradicionalnem novoletnem srečanju v Domu prosvete v Tinjah. Gre za pobudo, ki jo prirejata Katoliška prosveta in Referat za izobražence iz Celovca za koroške izobražence in študente, vse bolj pa privablja tudii udeležence iz osrednje Slovenije in drugih krajev.
Novoletno srečanje spominja na študijske dneve v Dragi, čeprav je zasnovano nekoliko drugače. Predavanja so večinoma seminarsko ubrana na skupno tematiko. Mogoče je poudarek bolj na poglabljanju vprašanj kot na obravnavi različnih perečih vprašanj in iskanju dialoga med zamejstvom in zdomstvom ter med različnimi idejnimi pogledi. Vsekakor bi morali tudi na Primorskem posvečati srečanju v Tinjah večjo pozornost, ker to vsekakor zasluži, tudi zaradi gostoljubnega in sproščenega ozračja med udeleženci v Domu.
Prof. Trstenjak je predaval »o slovenski duši«. Njegova tri predavanja, ki jim je sledila plodna diskusija, so bila torej poskus, da oriše značilnosti slovenskega značaja. Pristop je bil psihološki, torej duše-sloven, a ne le to, saj je predavatelj uporabljal tudi dognanja in stališča drugih ved.
V četrtek 2. januarja dopoldne je bilo na sporedu predavanje »Značajska podoba slovenskega človeka«. Udeležencem, ki jih je bilo nad sto, je predavatelj najprej onisal značilnosti med seboj precej različnih značajev po posameznih slovenskih pokrajinah. Ko je iskal točke, ki so skupne vsem značajem, je prišel do sedmih skupnih značilnosti slovenskega značaja: samomorilnost (kar pomeni zavrtost, napadalnost proti sebi bolj kot proti bližnjemu), alkoholizem (kar še zdaleč ne pomeni, da bi bili »narod pijancev«), nevrotičnost (ki jo je treba razlikovati od že bolezenskega pojava psihotičnosti), natančnost, poštenost, pomanjkanje ljubezni med Slovenci, slovenski jezik.
Seveda je to posploševanje, vendar bi skupni imenovalec slovenskih značajev pokazal po Trstenjakovem mnenju to po-
(OD NAŠEGA DOPISNIKA)
V Mariboru je bilo. Vsedli smo se v avtobus in ko takole čakamo, da bo odpeljal proti Ljubljani, pride končno še šofer in v knjižni srbščini vpraša: »Da nije netko bez karte! Još jednom pitam: da nije netko ušao bez karte?!«
Tišina.
Iz pod črnih obrvi je še enkrat srepo pogledal po avtobusu, nazadnje pa se je le spomnil, da je šofer, se vsedel za volan in odpeljal.
Bila je noč; rodna zemlja je bežala mimo. Tudi v temi zaslutiš vse tiste holme ob cesti, vse tiste gorice, ki že stoletja dolgo Štajercem dajejo žlahtno kapljico. Za vsako hišo ob cesti veš, za vsako drevo.
V Slovenski Bistrici pride v avtobus kontrolor voznih listkov. Neverjetno, toda neka »urejena gospa« je bila brez vozovnice. Kontrolor se pripravlja, da bo opravil »uradni postopek«, tj. zaračunal bo potnici kazen — desetkratno ceno vozovnice. Potnica pa povsem mirno sedi na svojem sedežu in niti ne trene. To zmede celo uradnega moža, da za hip zastane iin pogleda pregrešno potnico. Ona nič! Mirno gleda nekam predse.
Nato kontrolor zahteva plačalo »kazni«. Ženska, še vedno čisto mimo, začne svojo pripoved, ki je bila dovolj glasna, da jo je lahko slišal ves avtobus: »Spoštovani tovariš,« začne, »pred vojno sem živela v Prekmurju ,pod Madžari. Nismo smeli govoriti slovensko. Potem so nam po vojni rekli, da smo zdaj svobodni, da je slovenski narod enakopraven v jugoslovanska državi. Zdaj ne bi govorila, kako je bilo v resnici. In danes me je tale šofer vprašal, če imam vozni listek, v tujem, neslovenskem jeziku. Ker hočem, da v Sloveniji z menoj ljudje, ki opravljajo javno službo, govorijo slovensko, se mi ni zdelo šoferju vredno niti odgovoriti, kaj šele da bi reagirala na njegova neslovenska vprašanja.«
Gospa je umolknila in obnemel je tudi kontrolor. Nato se je tiho obrnil. Primer je bil »uradno zaključen«.
Tedaj pa se oglasi šofer in še nekaj potnikov-iNeslovencev. (Takih potnikov-pri-
dobo. Dodal pa je, da je to značilni »slovenski« značaj dosedanjega časa. Zdaj je v teku izredno hitro spreminjanje zaradi modernih .pojavov, ne nazadnje pa zaradi izrednega vpliva jugoslovanskega juga, ki neizbežno spreminja slovenski značaj. Tega dejstva ne zanika jezikovna asimilacija številnih priseljencev v Sloveniji.
Četrto popoldansko predavanje je imelo naslov »O slovenskem ustvarjalnem duhu«. Po mnenju prof. Trstenjaka smo Slovenci ustvarjalni, kljub podatku, da smo glede števila patentov v svetovnem merilu na repu. Stopnja ustvarjalnosti pa je v veliki meri odvisna od usmerjenosti v ustvarjalnost, od kritičnosti, od fleksibilnega mišljenja, od zunanjih okoliščin. Na teh področjih je treba posegati, da se bo ustvarjalnost povečala.
Petkovo popoldansko predavanje je imelo naslov »Slovenske meje«. Dr. Trstenjak je z njim povedal, zakaj se po njegovem mnenju Slovenci razmeroma hitro asimilirajo. Osnova je v majhnosti, v dejstvu, da večji del naroda pravzaprav živi v obmejnem področju. Obrobnosti je ob drugih vidikih dodal ideološko razcepljanje, po katerem je Slovenec prej ideolog, potem Slovenec. Gre torej za to, da se ustvarja «središčno slovensko doživljanje« (torej ne obrobno ne ideološko).
Predavatelj, ki je oba dneva nastopal naravnost bleščeče, je končal z mislijo, da je danes pri mladih močno slovensko čutenje, ki predstavlja upanje za prihodnost.
Novoletno srečanje v Tinjah je obsegalo še odprtje razstave 50-letnega koroškega umetnika Valentina Omana, združeno s koncertom pianistke Snežane Strgar in petjem Radiških fantov ter predstavitvijo umetnika, ki jo je imel prof. Janko Zerzer.
Udeleženci so imeli tudi skupno mašo, ki jo je daroval prof. Trstenjak. Pred razhodom pa je bilo slavnostno kosilo, posvečeno Trstenjakovemu življenjskemu jubileju. Že po zadnjem predavanju mu je voščil vodja srečanja v Tinjah ravnatelj dr. Reginald Vospernik. Razstavili so veliko jubilantovih del, o njegovi antropologiji pa je spregovoril psiholog Jože Ramovš. Rektor Doma v Tinjah Jože Ko-peinig pa je gostom pokazal še doprsni .kip dr. Trstenjaka, ki bo odslej krasil Dom v Tinjah, na katerega je jubilant posebno navezan.	ij
seljencev iz bratskih republik je tudi sicer vedno vsaj polovica na vsakem potovanju). Šofer začne ob pritrjevanju svojih rojakov poučevati kontrolorja in vse potnike, da je vprašal, če kdo nima karte v uradnem jugoslovanskem jeziku, ki ga tako ali tako vsi razumejo!
Komaj nam je proti koncu dogajanja uspelo, že čisto razjarjenega šoferja in njegove somišljenike prepričati, da je v Sloveniji lahko uradni jezik samo slovenščina, v delu Prekmurja in na Slovenski obali pa slovenščina in madžarščina oziroma italijanščina, ker tam pač živijo tudi ljudje madžarske oziroma italijanske narodnosti. Nikakor pa ne more biti v Sloveniji, v nobenem oziru srbski jezik »uradni«. Taka je pač slovenska ustava, to niso le naše želje. Žal je tako, da je tisto, kar piše v ustavi, le želja, resničnost pa je veliko bolj podobna tistemu, kar je povedal šofer.
Saj ni kriv šofer! Kriva so podjetja, ki v javnih službah zaposlujejo ljudi, ki, ne le da ne znajo slovensko, marveč so prepričani, da bodo Slovence že končno prevzgojili v neke srbske Jugoslovane.
Tako se vozimo proti Ljubljani. Minevajo kilnmetri. Z vsakim kilometrom pa z vsakim dnem mineva Slovence tudi potrpljenje. Ljudje počasi izgubljajo živce. In kaj se bo zgodilo, ko jih bodo dokončno izgubili?
Razprava v poslanski zbornici
V sredo 15. januarja se je v poslanski zbornici zaključila razprava o izbiri verouka v državnih šolah. Vse stranke razen DC so namreč izrekle svoje pomisleke nad sporazumom o poučevanju katoliškega verouka, ki sta ga konec decembra podpisala kardinal Poletti in minister za šolstvo Falcuccijeva. Vladne stranke ob sodelovanju komunistov iščejo sedaj kompromisno rešitev, ki naj bi bolj ali manj vse zadovoljila. Seveda ostane Izbira verouka. Zdi se, da bo rok za vpisovanje, določen za 25. januarja, prenesen na 7. julij. Točna navodila objavimo prihodnjič.
Slovenski verniki, ki se enkrat na mesec zbirajo k skupni sv. maši v Milanu, slavijo letos 15-letnico tega shoda. Zbirati jih je začel pok. msgr. Nace Kunstelj, za njim je skrbel za slovensko mašo g. Jurij Rode, ki je študiral v Rimu in se je iz Rima enkrat na mesec vozil v Milan. Ko je g. Rode končal študije v Rimu, je začel hoditi v Milan dr. Oskar Simčič iz Gorice. Tja gre običajno vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Petnajstletnico svojega shajanja želijo Slovenci v Milanu proslaviti s skupnim romanjem v milansko stolnico. Gre za romanje, saj je milanska stolnica posvečena rojstvu Marije Device. Stolnico so v zadnjih letih v notranjosti zelo prenovili. S svojim romanjem v stolnico in s sv. mašo želijo milanski Slovenci proslaviti tudi 600-letnico stolnice same, ki so jo začeli graditi leta 1386. Milanska škofija je za to stoletnico pripravila različne slovesnosti in pobude, med temi tudi obisk stolnice raznih narodnih skupin. Slovenci so se za tak skupen obisk zmenili s škofijo za nedeljo 20. aprila. Udeležil se ga bo in ga vodil ljubljanski metropolit nadškof dr. A. Šuštar.
Da bi slavje čimbolj uspelo, vabijo rojake iz Primorske tostran in onstran državne meje, da se njih skupnega romanja udeležijo v čim večjem številu. Zlasti si želijo, da bi prišli pevski zbori, tako da bi tudi milanska stolnica slišala lepoto slovenske cerkvene pesmi.
Tukaj seznanjamo naše ljudi o tej lepi pobudi rojakov v Milanu. Svoje sodelovanje iin pomoč je obljubilo Združenje cerkvenih pevskih zborov v Gorici in gotovo ne bo odpovedala pomoči tudi Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem, da bi to jubilejno romanje v milansko stolnico čim lepše uspelo. Saj bo prvič v zgodovini, da ;e bo v milanski stolnici slišala slovenska cerkvena pesem. Organizatorji upajo na množično udeležbo cerkvenih pevskih zborov. Vabljeni so seveda tudi drugi verniki, da se romanja udeležijo.
Bralci pišejo
Polnočnica, ki nekaterim ne dela časti
V novoletni številki »Družine« sem bral pregled, kako so obhajali božič in polnočnice po raznih delih sveta od Pekinga do Santiaga v Čilu. Ne pove pa, da je v Sloveniji bil božič delovni dan in da so tudi letos ponekod motili polnočne maše.
Pri tem sem zlasti videl pred seboj moža iz Nove Gorice, ki mi je z žalostjo pripovedoval, kako je večja skupina tedi boysov motila polnočnico na Kapeli pri Novi Gorici. Toliko jih je bilo, da se gotovo niso zbrali sami od sebe. Poleg tega so se ustavili prav na ploščadi pred cerkvijo in tam med polnočnico rogovilili in seveda kleli po laško in po srbsko.
Na parkirnem prostoru je bilo opaziti več avtomobilov z italijansko registracijo. Kakšne vtise so odnesli tujci o takšnem nekulturnem obnašanju mladine med polnočnico, ki bi nikogar ne smela motiti? Naj se vprašajo tudi odgovorni z.a varnost, ki jih od nikoder ni bilo.
Dejstvo, da je bil božič v Sloveniji delovni dan, je ponovno izpričalo, da kulturni stalinizem v Sloveniji ni še premagan. Kulturni stalinizem namreč hoče slovensko ljudstvo odtrgati od njegovih pristnih in kulturnih korenin, ki so stare 1300 let, odkar sta se dala krstiti karantanska kneza Gorazd in Hotimir in je sv. Modest oznanjal Jezusovo rojstvo po Karantaniji. Od takrat Slovenija spada v kulturni svet zahodne Evrope.
Zakaj bi tega ne priznala sedanja slovenska družba s praznovanjem božičnega praznika in ne samo ob srečanju Mittel-evrope v Gorici? Ob podelitvi odlikovanja kartuzijancu p. J. Drolcu je predsednik SZDL Šetinc dejal: »Med vrednotami naše družbe je tudi spoštovanje verskega prepričanja ljudi.«
Da bo to res in ne zgolj politična fraza, naj se v Sloveniji uvede božič kot dela in pouka prost dan, podobno kot je v drugih državah okrog Slovenije: na Madžarskem, v Avstriji, v Italiji. Le tako bomo verjeli, da »naša družba (v Slove-niji) spoštuje versko prepričanje ljudi«.
Pokojni ' prof. Rafko Premrl priča, da so v dachauskem lagerju obhajali božič kot dela prost dan. »Eno stvar moram Nemcem priznati: na božični večer so se kar nekam porazgubili in nas pustili, da božičujemo kot vemo in znamo... Zjutraj (na božič) spim, dokler se mi hoče, nato grem po sosednih blokih na obisk prijateljev in znancev...« (Demokracija, 29. decembra 1950).	(r+r)
4.	UVELJAVITEV V RIMSKIH KROGIH
Novica, da hočemo Slovenci ustanoviti v Rimu svoj zavod, je odjeknila skoraj brez odmeva. Uradni krogi so nam bili naklonjeni in nas moralno pdpirali, drugi cerkveni krogi, zlasti tisti, ki so s Slovenci zgodovinsko v tesnejših odnosih, so kratko malo preslišali obvestilo in ga verjetno niso niti resno vzeli. Nakup zemljišč je zbudil njihovo pozornost, ki pa jo je načel dvom, ali je sploh mogoče v takih časih misliti na gradnjo, kaj šele, da bi jo dovršili.
K uveljavitvi slovenske prisotnosti v Rimu, torej tudi Siovenika, so pomagala večja romanja Slovencev v Rim. Organizacijo v Rimu je vedno vodil Slovenik. Prvo večje slovensko povojno romanje je bilo 5. aprila 1967, ko je Cerkev slavila 1900-letnico prvakov apostolov Petra in Pavla, slovenska Cerkev pa hkrati 1200-letnico pokristjanjenja in 1100-letnico potovanja svetih bratov Cirila in Metoda čez naše ozemlje v Rim. Drugič se je odpravil nadškof Pogačnik v Rim 9. maja 1969, da se zahvali za ustanovitev slovenske cerkvene pokrajine in prosi sv. očeta, naj blagoslovi vogelni kamen Siovenika. Ko se je začel zanimati za Slovenik sam papež iPavel VI., je postalo rimskim krogom jasno, da stvar napreduje, čeprav ne brez težav. V resnici smo pa morali opustiti misel na novo gradnjo in kupiti hišo v ul. Appia Nuova.
Ob blagoslovitvi Siovenika je prihitelo v Rim nad dva tisoč Slovencev. Povzdig-nitev Siovenika v papeški zayod pa je vključila zavod kot enakopravnega člana v skupino vatikanskih ustanov. Odslej je Slovenik vedno pridno sodeloval v skupnih akcijah. Najbolj je bilo to vidno v svetem letu 1975, ko so rektorji dali svoje nasvete za srečen uspeh jubilejnega svetega leta. Uspeh slovenskega sodelovanja je bil v tem, da je posebno letalo dvakrat na teden peljalo romarje v Rim in nazaj domov. Genialna iniciativa podrav-natelja Jošta Martelanca je vzbudila splošno zanimanje pri tujcih, za nas pa je bilo to največje slovensko svetoletno romanje v Rim. Bog ve, kdaj ga bo mogoče prekositi.
Vseslovensko romanje v večno mesto 18. oktobra 1979 pomeni poklon prvega slovenskega metropolita Jožefa Pogačnika slovanskemu papežu, kateremu je izročil prvi slovenski pisani dokument ob 1100-letnici Brižinskih spomenikov, obenem pa obogatil Slovenik, kjer je papež Janez Pavel II. ob tej priložnosti kronal brezjansko Mater božjo s krono, ki so jo darovali slovenski škofje Slovenikovi kapeli.
Sedanji slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je kmalu po svojem nastopu pripeljal prve romarje, ki so ob razglasitvi svetih bratov Cirila in Metoda za sozavet-nika Evrope poromali še v Montecassino na grob prvega zavetnika Evrope sv. Benedikta. To se je ponovilo še na koncu izrednega svetega leta 1983-84, ko je škof A. Šuštar blagoslovil prenovljene pritlične prostore: akademsko in romarsko dvorano ter knjižnico.
Najpomembnejša udeležba Siovenika pri rimskem cerkvenem življenju pa je bila proslava 1100-letnice smrti sv. Metoda, ko sta kardinal Jožef Tomko in rektor vodila vso organizacijo slavja. Kljub težkim razmeram, se je proslave udeležilo okrog 500 Slovencev, ki so bili druga
Začela se bodo s pastoralnim obiskom Indije, kjer se bo mudil od 1. do 10. februarja in bo obiskal 14 mest. Srečal se bo v prvi vrsti s katoličani te prostrane dežele. Teh je tri milijone, vseh kristjanov 14, prebivalcev pa nad 700 milijonov.
Poleti bo sv. oče potoval v Kolumbijo (Juž. Amerika), kjer se bo zadržal od 1. do
4.	julija. Rad bi obiskal tudi Bolivijo in Paragvaj, vmes pa se ustavil na Kubi.
Ob 200-letnici rojstva sv. Janeza Vian-neya želi papež obiskati vasico Ars pri Lyonu, kjer je svetnik kot župnik deloval. To naj bi se zgodilo od 4. do 7. oktobra. Na programu sta tudi Lyon in Anecy v Savoji. Tu sta pokopana sv. Frančišek Šaleški in sv. Ivana Frančiška Šantalska.
Proti koncu leta (od 24. do 30. novembra) čaka papeža veliko prekmorsko potovanje v Avstralijo, kjer je četrtina prebivalstva katoliške vere. Šel bo takrat tudi na bližnjo Novo Zelandijo, med poletom pa se bo tja in nazaj ustavil v Singapurju.
■ ^Predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit je 10. januarja v Ljubljani sprejel slovenske zastopnike iz Italije, Av-
največja evropska skupina Ciril-Metodo-vega jubileja.
5.	ROMARSKI DOM
Za večje skupine romarjev na grobove apostolov v Rimu so v Sloveniku poskrbeti za njihove duhovne in telesne potrebe. Pri tem je treba upoštevati, da je Rim vedno poln tudi takrat, ko ni skupinskih romanj, ampak se sprehajajo po njegovih ulicah posamezniki, ki hočejo osebno in bolj temeljito zaživeti vero prvih mučencev; vsi ti pridno potrkajo na vrata slovenske ustanove, vprašujejo za informacije, si želijo nasvetov in dostopa do sv. očeta.
Kdor ne živi v Rimu, si 'težko predstavlja, koliko je teh posameznikov, katerim mora biti slovenska hiša na razpolago. Kaj kmalu smo si bili svesti, da postaja Rim središče za vse Slovence. Poleg rojakov iz domovine nepričakovano potrka Slovenec iz Amerike, ki ga izdaja dvajset let zastarela izgovarjava domačega narečja, za njim spet rojak iz Argentine, ki kljub svojemu rojstvu v tujini govori lepo literarno slovenščino; da ne govorim še o drugih celinah in misijonarjih, ki obvezno preživijo nekaj dni v Sloveniku, preden se odpeljejo na svoj misijon.
Da bi pomagal vsem, posebno posameznim romarjem, je Slovenik skupno z društvom Slomšek izdal v slovenščini knjige: Vodnik po Rimu, Vodnik po Italiji, Vodnik svetega leta ter poljudno izdajo v barvah Assisi, Rim in Vatikan ter Svata dežela. ‘Na podlagi teh knjig Romana Rusa romarju ni treba iskati vodiče v tujih jezikih, ampak !ahko seže za majhno ceno po lepi slovenski izdaji, ki nič ne zaostaja za drugimi svetovnimi knjigami.
J. M.
(Konec prihodnjič)
Poroka iz vladarskih hiš
V kapeli v gradu Merlinge pri Ženevi v Švici je bila 30. novembra cerkvena poroka princa Sergija Karadjordjeviča in Sofije de Toledo. Pninc Sergij, ki živi v Parizu, je po očetu vnuk kneza Pavla, po materi pa vnuk zadnjega italijanskega kralja Umberta II.
Poroko je pripravil g. Čretnik iz Pariza, ki je krstil princa Sergija in ki je novo-poročencema v svojem nagovoru med drugim dejal: »Tradicije vaših družin in odgovornosti, ki so jih v zgodovini imele, vaju morajo vzpodbujati in vama pomagati, da bosta v svetu, ki je postal drugačen in ki se neprestano spreminja, tudi sama prevzela svoje odgovornosti, katere imata kot člana svetne družbe, kot člana božjega ljudstva, kot otroka Cerkve.«
Ker je grajska kapela majhna, so poroki, ki je bila med mašo, prisostvovali samo najožji člani družin (med njimi bivša italijanska kraljica Maria Jose, ženinovi starši princ Aleksander in princesdnja Maria Pia, ženinov brat princ Michel in sestra princesinja Elena ter vrsta drugih princev in princesinj), vsega skupaj okrog 40 ljudi, ki so v veliki večini pristopili k svetemu obhajilu. Pri sprejemu, ki je bil po poroki v gradu Merlinge, ki je last savojske kraljevske hiše, pa je bilo nekaj sto ljudi iz visokih družin iz Pariza, iz Ženeve, Italije, Belgije ter drugih dežel.
strije in Madžarske. Znova je bila (z besedami!) potrjena zavzetost matičnega naroda za priznanje pravic slovenski manjšini. Delegacijo Slovencev iz Italije so predstavljali člani enotne delegacije Rafko Dolhar, Marjan Terpin, Marij Maver, Boris Race, Mirko Primožič, Filibert Bene-detič, Branko Pahor, Jelka Gherbez, Stojan Spetič, Ferruccio Clavora in Viljem Černo.
Tožbe ciganov
Osrednji svet ciganov je imel srečanje s kolnskim kardinalom J. Holfnerjem in mu potožil, da so njihovi rojaki v ZR Nemčiji še vedno zelo zapostavljeni. Obenem so naprosili kardinala, naj Cerkev vpliva na nemško prebivalstvo, da premaga svoje predsodke do ciganov. Zlasti pa naj bi se nemški javnosti povedalo, na kako okruten način so nacisti iztrebljali pripadnike njihovega rodu in kako zelo so jih preganjali iz rasističnih razlogov.
■
Svojevoljno živeti zna kdorkoli. Le kdor je zvest svoji dolžnosti, pokaže, kaj je v njem. (Goethe)
Ni vežnii ol Maritara di Labilne
Papeževa potovanja v letu 1986
Kongres SSk na Goriškem
V nedeljo 19. januarja bo v Gorici šesti pokrajinski kongres Slovenske skupnosti. Sedež kongresa bo v konferenčni dvorani v iPalace Hotelu. Začetek ob 15.30.
Na sporedu kongresa bo najprej pozdrav pokrajinskega preds. Gradimira Gradnika, nato bo sledila izvolitev predsedstva kongresa. Na vrsti bodo nato pozdravi gostov, saj je vodstvo SSk povabilo na to srečanje predstavnike političnih strank. Sledilo bo poročilo pokrajinskega tajnika stranke Marjana Tenpina. Po kratkem odmoru se bo nato razvila politična razprava. Poleg tega je na dnevnem redu tudi sprememba strankinega statuta. Končno so na vrsti volitve pokrajinskega sveta stranke, ki bo na svoji prvi seji izvolil novo tajništvo.
Na kongres se stranka več časa dejavno pripravlja. Tudi zadnji dve seji pokrajinskega tajništva sta bili posvččeni temu problemu. Prav tako je o njem govora na sejah raznih strankinih sekcij. Vse to kaže, da je zanimanje zanj veliko.
Spomladi bo na vrsti še deželni kongres stranke Slovenske skupnosti, verjetno po pokrajinskem kongresu na Tržaškem.
Nova premiera štandreške dramske skupine
V tradicijo je že prišlo, da dramski odsek PD Štandrež vsako leto takoj po sv. Treh kraljih uprizori novo komedijo, s katero potem skozi vse leto nastopa na raznih odrih v zamejstvu in v Sloveniji.
Letos so se odločili za komedijo francoskega avtorja Georgea Feydeauja »Barillo-nova poroka«. Ob režiji Emila Aberška so jo izvedli v domačem župnijskem domu v nedeljo 12. januarja. Dvorana je bila do kraja zasedena, dokaz, da si naši ljudje te vrste iger želijo in da cenijo nastopanje štandreške dramske skupine.
Igra je lahkotna, polna zapletljajev, ki trajajo prav do konca. Glavne vloge so bile porazdeljene med stare že preizkušene igralce, več pa je bilo novih. Tako je ženina Bari! Iona kot vedno doživeto igral Božo Tabaj. Ob njem je blestela gospa Jambart (Majda Paulin) v vlogi domnevne vdove in matere plašne Virginije (Valentina Pavio), ki Barillona noče, ker je zaljubljena v mladega Patriceja (Silvan Zavadlav). Zelo dovršen lik so podali tudi župan Planturel (Marko Brajnik), Barillo-nov stric Brigot (Jordan Mučič) in mornar Jambart (Marjan Breščak), ki naj bi se utopil v vodah Nove Funlandije. Služkinjo Uršulo je ljubko predstavila Silvana Žnidarčič, Damjan Paulin pa je v vlogi matičnega uradnika Topeouja zaradi svoje zapitosti izdajal napačne dokumente in bil tako krivec vseh zapletov. Svojo vlogo je .imenitno podal. Uslužbenca Flamecha je oblikoval Vladimir Bastjančič, raznašalca brzojavk pa Mario Mučič. - ek
Obnovila se bo orglarska šola v Gorici
Pok. prof. Mirko Filej je po zadnji vojni prvi poskusil z orglarsko šolo.v Gorici. Uspehi niso izostali, vsaj nekaj organistov in zborovodij je izšlo iz te šole. Potem je pobuda zamrla in se je osnovala glasbena šola, ki deluje dokaj uspešno v Gorici, Števerjanu, Štandrežu, Doberdobu in Jam-ljah.
Toda ti glasbeni centri niso usmerjeni v to, da bi pripravljali organista za službo v cerkvi pri mašni liturgiji. Zato je organistov vedno manj. Ta vrzel v našem cerkvenem in kulturnem življenju se živo
občuti dn se bo občutila vedno bolj, če si ne vzgojimo novih domačih organistov. Pravim »domačih«, ker se župnijska cerkvena skupnost ne sme za daljšo dobo zanašati na »uvožene« organiste, ker le organist, ki živi v domači župniji, pozna vaške razmere in more vsak čas sodelovati z dušnim pastirjem. Saj organist in dušni pastir morata skupno skrbeti za li-liturgično petje v cerkvi. To ne sme biti samo stvar organista ali župnika, marveč zadeva obeh in seveda tudi cerkvenih pevcev in vernikov.
Naše slovensko bogoslužje je tako orga-nično povezano s petjem na koru, da maša skoro ni »maša«, če ni petja v cerkvi. Zato pa, kjer so slovenske maše, je tudi petje. O tem pričajo tudi naši izseljenci in njih dušni pastirji, ki v tujini skrbijo, da v cerkvi vedno poje tudi zbor. V Sloveniji so v prvi zagnanosti po zadnjem koncilu začeli zanemarjati zborovsko petje v cerkvi, sedaj pa se povračajo na staro in povsod znova gojijo zborovsko petje. V ta namen imajo orglarsko šolo v Ljubljani, letos pa še v Novi Gorici.
Za naše razmere sta obe šoli neprimerni, ker je pouk ob sobotah, ko se v Italiji dela. Zato je Združenje cerkvenih zborov sklenilo, da znova začne z orglarsko šolo v Gorici. Zamisel je zastavljena, kako se bo izpeljala, bomo poročali, ko se bo začela izvajati.
Koncert ob zaključku leta
S koncertom v goriškem Avditoriju 30. decembra lani je kulturno združenje »Lipi-zer« zaključilo svojo enoletno dejavnost, ki je prišla do izraza v Nedeljskih koncertih, Večernih koncertih, z Izborom mladih deželnih koncertistov, z usmerjevalnimi glasbenimi tečaji in z Mednarodnim nagradnim violinskim natečajem.
Zadnji koncert je odprl orkester Lipizer skupaj z orkestrom »Opera giocosa« dežele Furlanije-Julijske Benečije s Handlo-vo Pastoralo. Sledil je koncert za violino in orkester, Mozartovo delo K 216, ki ga je izvedel violinist Kimo Masayuki. Še zlasti sta nato ugajali v izvedbi istega umetnika Beethovnovi romanci v G in F-duru, saj je občinstvo zahtevalo ponovitev. Za konec pa je orkester pod taktirko Zannerinija odigral Schubertovo Peto simfonijo.
Novoletno voščilo je izrekla napovedovalka Chiara Bledig ob spremljavi »polka pizzicato« izven programa. - L. Q.
Vrh sv. Mihaela
Nastop kolednikov. Na Vrhu so svoj čas za sv. Tri kralje hodili po hišah koledniki, ki so pri tem uporabljali posebno besedilo. Lani je ta navada spet zaživela ter se letos na znova uvedeni praznik ponovila, saj je bil dela prost dan.
Koledniki — fantje, otroci, pa tudi nekateri možje — so obiskali vse hiše in zapeli besede kolednice. Kot plačilo so dobili prekajeno meso, jajca, potico, pa tudi denar. Zvečer so se zbrali v vaški gostilni »Pri Lovcu«, kamor so ponesli nabrane dobrote in imeli ob dodanem vinu veselo pojedino. Nanjo so povabili tudi ostale vaščane.
Ko so koledniki prešteli denar, so ugotovili, da jim je preostalo 390.000 lir. Namenili so jih za sklad izgradnje rekreacijsko športnega središča v vasi.
■
Ne z nasiljem, temveč z ljubeznijo se gradi človeka vredna prihodnost. (Janez Pavel II.)
Slovenci po svetu
Razpis nagradnega natečaja Slovenske kulturne akcije (SKA)
Za čim višjo raven revije »Meddobje« in za zdravo reševanje slovenske problematike razpisuje Slovenska kulturna akcija (SKA) v Buenos Airesu nagradni natečaj za eseje ali razprave. Nagradni natečaj je s svojim darom omogočil dr. PETER URBANC, Kanada. Pravilnik:
1. Natečaj je razpisan za izvirni esej ali razpravo na temo: Bodočnost slovenstva. Pisatelj si lahko poljubno izbere katero koli kulturno področje ter ga prilagodi osnovni temi natečaja. Vrsta razpravne proze ni predpisana, pač pa mora ustrezati smislu 3. člena pravil ustanove: »Idejni temelj SKA je naravni etični zakon, in izpolnjen po krščanskem svetovnem nazoru.«
2. Obseg dela naj ne bi bil manjši od 10 tiskanih strani revije Meddobja ali 5.000 besed.
3. Tipkopis je treba poslati v dveh izvodih na naslov SKA — Natečaj razprav in esejev —, R. L. Falcon 4158, 1407 Buenos Aires, Argentina. Besedilo naj bo označeno s šifro, avtorjevo pravo ime in njegov naslov pa naj bosta zalepljena v kuverti, ki naj bo opremljena z isto šifro.
5. Če bi avtor tako želel, bo njegovo ime ostalo v anonimnosti. Prav tako bo objavljena dela avtor mogel podpisati s šifro ali psevdonimom.
5. Tipkopise je treba oddati ali odposlati (datum poštnega žiga) najkasneje do 30. junija 1986.
6. Nagrade so sledeče:
1. nagrada 700 USA dol;
2. nagrada: 400 USA dol;
3. nagrada: 300 Usa dol.
Vsako od omenjenih nagrad more komisija razdeliti ali razglasiti kot nepodeljeno.
7. SKA bo objavila nagrajena dela, za nenagrajena ' dela pa mora uredništvo »Meddobja« dobiti avtorjevo privolitev.
8. Za podelitev nagrad se bo žirija, ki jo bo v kratkem imenoval odbor SKA, sestala v Buenos Airesu v septembru 1986.
Odločitev ocenjevalne komisije bo SKA razglasila v Glasu SKA in »Meddobju«.
Slovenska kulturna akcija
Sovodnje
širši sestanek krajevne sekcije SSk. Na
sestanku, ki je bil v petek 10. januarja ter so se ga udeležili njeni člani in somišljeniki, je najprej tajnik sekcije Benjamin Černič podal svoje poročilo. Omenil je probleme, ki tarejo slovensko manjšino v Italiji ter podčrtal pomen samostojne stranke kot ije SSk, saj bi brez nje Slovenci v Italiji sčasoma postali le še folklorno občestvo. Zanj je zelo pomembno lansko praznovanje desetletnice deželne SSk, saj šele na podlagi te preosnove je prišlo do krajevnih sekcij na vsem Goriškem, ki sedaj dajejo napotke izvoljenim predstavnikom pri njihovem delovanju.
V nadaljevanju je dejal, da je po eni strani razveseljivo dejstvo, da je SSk v sovodenjski občini od leta 1978 v stalnem porastu, po drugi strani pa je žalostno ugotoviti, da ni pravega zanimanja za politično delovanje. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da po 40 letih slovenska manjšina v Italiji še vedno ne uživa pravic, ki jih ji zagotavlja ustava. Le kdaj bo prišlo do zaščitnega zakona in kakšen bo?
Poseg občinskega svetovalca SSk se je nanašal predvsem na politično stvarnost v sovodenjski občini. Omenil je nekatere izkušnje pri sestavljanju liste na zadnjih občinskih volitvah. Kot v Števerjanu in Doberdobu se je tudi v Sovodnjah predstavila desničarska lista MSI. Le kakšne bi bile posledice za našo skupnost, če bi se SSk ne udeležila volitev s svojo listo?
Bivši načelnik svetovalske skupine v sovodenjski občini Remo Devetak je nato podal svoje izkušnje, ki si jih je nabral v svojem dvajsetletnem delovanju. Zanj je bil dolgo vrsto let najhujši občutek tista osamljenost, ko ni bilo organa, ki bi mu dajal smernice ob kočljivih zadevah, katere se porajajo na občinskih sejah. Ta občutek je izginil, odkar je bila leta 1976 ustanovljena krajevna sekcija SSk.
Po teh posegih se je razvila debata o pokrajinskem kongresu stranke, ki bo v nedeljo 19. januarja in katere kandidate naj sekcija predloži. Vsi navzoči so podali svoje mnenje, imajoč pred očmi dogodke po zadnjih občinskih volitvah na Goriškem. Imenovani so bili kot kandidati dr. Jožko Perkon, Albert Devetak, Renato Devetak lin Branko Černič, slednji po pravilih kot načelnik krajevne svetovalske skupine. Izvoljeni so se obvezali, da se bodo na pokrajinskem kongresu ravnali po smernicah sekcije. Občni zbor sekcije pa naj bi bil v drugi polovici meseca februarja. - R. D.
Božični koncert v tržaški stolnici
Zveza cerkvenih pevskih zborov nam je tudi letos pripravila skupni božični koncert v stolnici sv. Justa. Spored je bil sestavljen iz bolj znanih božičnih pesmi, kakor se že vidi po imenih starejših skladateljev: Rihar, Premrl, Jobst, Vrabec, Vodopivec, Cigan, Gržinčič. Velik zbor blizu 60 pevcev je dirigiral prof. Zorko Harej. Solista sta bila Ljubka BerceJCošuta in Aleksander Žerjal.
O celotnem koncertnem izvajanju prinašamo mnenje mnogih poslušalcev: zahtevno petje velikega zbora je bilo izredno lepo, enotno, predvsem pa doživeto. Kadar verni pevci pojejo vernim ljudem v odlično zvočnem prostoru kakor je tržaška stolnica, takrat je uspeh gotov. Teh uspešnih nastopov je bilo pri Sv. Justu že sedem; v prejšnjih letih so bili naši božični koncerti v različnih tržaških cerkvah.
Duhovno misel je pri letošnjem božičnem koncertu podal salezijanski duhovnik Franc Pohajač iz Marijanišča na Opčinah. Poudaril je predvsem izredno važni pomen božičnega petja za slovenskega človeka, kjerkoli živi. Slovenske božične pesmi so del naše narodne kulture, kar potrjujejo koncerti po vsem slovenskem prostoru.
Udeležba je bila izredno velika. Bila je tudi sončna zimska nedelja, sicer pa mislimo, da privlačuje predvsem božična pesem, četudi je vreme slabo. Tega je menda dvajset let, ko je na našo božično nedeljo deževalo in snežilo. Takrat smo premnogi šli na koncert z mislijo »pojdimo, da bodo vsaj klopi pri Sv. Antonu zasedene«. Zaradi slabe poti in težke vožnje smo seveda zamudili, a končno le prišli v veliko cerkev sv. Antona. Kaj v klopeh, niti po velikih hodnikih prostorne cerkve ni bilo mesta za zamudnike! Slovenskega Tržačana ne zadrži na našo božično nedeljo doma niti slabo vreme! Božič je enkrat v letu in enkrat tudi ta prelepa nedelja z našim zbornim in ljudskim petjem božičnih melodij.
Pri naših koncertih v cerkvah bi veliko manjkalo, če ne bi bilo poleg zbornega petja tudi prostora in časa za naše ljudsko petje. Tako smo imeli tudi letos ob zaključku evharistični blagoslov z ljudskim petjem, ki je velikega pomena ob vsakem srečanju vernih ob raznih praznikih. Tudi se je menda prvič zgodilo pri Sv. Justu, da se je pred koncertom oglasila v stolnici skupna molitev rožnega venca. Vidi se, da tudi v naše kraje prihaja prepričanje, da je treba v težkih časih za mir in obstanek življenja več moliti in drugače moliti kakor nam toliko priporoča sv. oče in se slišijo dobri zgledi od vsepovsod. - F. Š.
Seja tržaškega skavtskega vodstva
Šolski verouk, priprave na skupna deželna pravila Slovenske zamejske skavtske organizacije, razprava o razvejani dejavnosti v decembru ter o prihodnjem delu — to so bile osrednje točke redne mesečne seje tržaškega skavtskega vodstva, ki je bila 10. januarja.
Posebna komisija goriških in tržaških voditeljev je dovršila zahtevno delo poenotenja in posodobljenja pravil, tako da bo v desetem letu obstoja deželne SZSO in v 35. letu skavtizma med nami prišlo v kratkem do odobritve obširnih pravil ter do formalne dokončne združitve fantovskih in dekliških tržaških in goriških organizacij, ki so imele do leta 1976 čisto ločeno in samostojno življenje. Po obsežni razpravi bodo v prihodnjih mesecih občni zbori in skupno deželno zasedanje SZSO.
V času pred božičem so vse tri starostne veje, (volčiči in veverice, izvidniki in vodnice ter roverji in popotnice) pripravile za svoje člane duhovna srečanja, za katera je bila značilna letošnja temeljitejša predpriprava voditeljev skupno z duhovnimi asistenti. Treh obnov je bilo tako deležnih nad 210 članic in članov'. Na seji vodstva so ob oceni teh pobud razpravljali tudi o problematiki posredovanja verskih vrednot v vzgojnem delu organizacije ter o vlogi duhovnih vodij v njej.
S tem v zvezi se je razgovor razš!ril tudi na vprašanje šolskega verouka, saj se morajo starši in dijaki ob sedanjih predvpisih v prve razrede do 25. januarja odločali tudi o tem, ali se mislijo udeleževati verouka, kar sledi iz prenovljenega konkordata med Italijo in Apostolskim sedežem. Za skavtsko vodstvo je jasno, da se bodo vsi člani in članice oz. njihovi starši hoteli poslužiti možnosti, da se tudi v šolskem okvira približajo vprašanju vere, ki je za vsakega človeka eno izmed
bistvenih življenjskih vprašanj.
Na seji so tudi razpravljali o pravkar končanem nizu predavanj in razgovorov za voditelje, o tečaju za vodnike, ki so ga med prazniki priredili goriški bratje v Žabnicah, o rednem tedenskem delu po posameznih skupinah, o bližnjih smučarskih izletih in pustnih prireditvah.
Uspeh izvirne božične igre
Hvaležni smo prirediteljem v Marijinem domu pri Sv. Ivanu za lepo igro, ob kateri smo podoživljali božično skrivnost v vsej njeni širini in globini. Edinstveni dogodek Jezusovega rojstva je spodbudil režiserja Adrijana Rustja, da sta skupno z učiteljico Hedviko Kandut postavila na oder prizore, ki so v poduhovljeni obliki prikazali vdor božjega v človeško vsakdanjost. Skladno z duhom časa se je na odra zvrstilo šest različnih poklicev v delavskih oblekah; zidarji, mizarji, tehniki, mehaniki, šolarji in uradniki, vsak s svojim nepogrešljivim vajencem in poklicnimi rekviziti.
Središče odra je zavzemal mlad par ob otroškem vozičku. Zgradba igre je slonela na vodilni misli o neki veliki navzočnosti med nami. Rešiti je treba avtentičnost božjega sporočila, da nas ne potegne za seboj hlastanje, ki skoro ne pozna več meja. S ponosom gledamo, kaj vse je človeški um dosegel, vidimo pa tudi, da človeka danes ogroža prav to, kar je sam ustvaril. Zato je nujno, da sprejmemo Kristusa v svoje življenje, da ga prekvasi, da svojo vero jemljemo korenito in resno. Samo z božjo pomočjo bo mogoče spoznati in vzpostaviti nova razmerja za človeka vredno življenje.
Te misli, nevidno prisotne, so iz skrivnostne daljave opozarjale o pomenu časa, v katerega meje je razpeto naše življenje, najsi delamo ali počivamo. Samo ta čas nam je dan, da se z Bogom srečujemo v sočloveku in se z njim sooblikujemo.
Taka igra ima veliko vzgojno moč za igralca in gledalca. Že dejstvo, da so ovrednotili in vključili k sodelovanju od najmlajših šolarjev pa do najstarejših obrtnikov, je pomembno.
Svoje mesto je proti koncu našla tudi zahvala, da nam je božja stvariteljska ljubezen določila pripadnost slovenskemu narodu, ker nad naso skupnostjo počiva poseben božji blagoslov. Zahvala za trud našim prednikom, ki so s pomočjo božje milosti oblikovali naš narodni značaj, ga obogatili in oplemenitili. Izročili so nam dediščino, ki jo moramo posredovati bodočim rodovom. Zahvala za lepoto naše besede, za krasoto jutranje in večerne zarje, za vonjave polj in gozdov, za vse druge ljudi in narode, ki si jih Ti, Oče, ustvaril in vsakega po svoje obdaril.
Bogata sporočilna vrednost prireditve je resničen izziv nasproti brezmejni lahkomiselnosti, ki se slepo izživlja tjajvendan. Istočasno pa nas sili h globlji verski osveščenosti, da postane bolj dejavna v naših družbenih odnosih. Igralci so nam res veliko dali, mi pa smo veliko prejeli. Zaključili so s koncertom božičnih pesmi, ki ga je vodil Aleksander Žerjal. Na elektronske orgle je igrala Eva Dekleva. Družabnost nas je nato povezala s svetlimi očmi in s toplino v srcu, - F.-V.
Visoko priznanje našemu rojaku
Naš rojak Marjan Struna je pri mednarodni organizaciji Unicef, kjer je že doslej deloval, dobil odgovorno mesto za vso Evropo, Srednji vzhod in Afriko. Naše iskrene čestitke!
■ Italijanski notranji minister Scalfaro se je na Dunaju sestal z avstrijskim kolegom Blecho in imel za časnikarje tiskovno konferenco, na kateri je povedal, da je zadnja skupina palestinskih atentatorjev prišla v Italijo z vlakom čez sežanski mejni prehod iz Jugoslavije, kamor so dopotovali z letalom iz Sirije. Zadnje čase so ti teroristi zelo mladi ljudje, ki pripadajo fanatičnim samomorilskim skupinam. Potujejo navadno z lastnim potnim listom in jim ga šele pred atentatom zamenjajo s ponarejenim, da se za njimi izbriše vsaka identifikacija.
■ Močan potresni sunek je v nedeljo 12. januarja ob 22.04 presenetil in vznemiril območje Beneške Slovenije. Sunek je imel moč pete stopnje po Mercallijevi lestvici in je imel svoje središče pod goro Ivanac. Ni bilo žrtev in ne razdejanja, le med prebivalstvom je naravno povzročil mnogo preplaha. Potres so občutili tudi v Gorici in na Tolminskem.
Mešani zbor »Lojze Bratuž« (na sliki), ki ga vodi prof. Stanko Jericijo, je na lanski Cccilijanki nastopil že petindvajsetič, zaradi česar je s strani Zveze slovenske katoliške prosvete prejel posebno priznalno listino
Z GORIŠKEGA
Pokrajinski odbornik Špacapan v Rimu
V sredo 15. januarja se je mudil v Rimu naš slovenski pokrajinski odbornik, in sicer na povabilo državnega predsednika UPI (Unione Province dltalia). Slednji je v prestolnici organiziral sestanek vseh pokrajinskih odbornikov za šolstvo glede na zadnje novosti, ki se tičejo upravljanja višjih srednjih šol.
Te so namreč od 1. januarja letos prišle vse pod pokroviteljstvo pokrajin (do sedaj so bile deloma tudi občinske in državne) in to nalaga velike odgovornosti predstavnikom pokrajinskih uprav. Najbolj pereč je seveda problem finance, to se pravi, koliko denarja bo Pokrajina dobila od države, da lahko skrbi za vse nove potrebe.
Prav od finančne zmogljivosti bo odvisno tudi, kako se bo odvijal za nas pereči problem stavbe slovenskih šol, za katere ne bo več odgovorna samo goriška občina, ampak tudi pokrajina za zadeve višjih šol.
Tajnik mladinske sekcije SSk oproščen
Ob deželnih volitvah v juniju leta 1983 je Renco Frandolič, tajnik mladinske sekcije SSk v Doberdobu razobesil letake, ki so vabili na mladinski shod v Števerjanu, po raznih trgovinah in gostilnah ob dovoljenju njihovih lastnikov. Obenem je razdelil tudi nekaj izvodov političnega lističa »Beseda in Dejanje«, ki ga občasno izdaja deželni odbor mladinske sekcije SSk. Občinski volivni urad v Doberdobu je zaradi tega Frandoliča prijavil orožnikom z zahtevo, naj zaplenijo propagandni material, obenem pa ga naznanijo okrajnemu sodniku iz Tržiča.
Po približno dveh letih je nato sledil kazenski proces. Prator dr. Rainotti je v treh dolgih sodnih avdiencah zaslišal več prič in Frandoliča, ki mu je grozila globa enega milijona lir ali šest mesecev zapora, oprostil zaradi pomanjkanja dokazov, češ da ni bilo razvidno, če je šlo za vo-livno propagando.
Toda mladi tajnik se ni dal ugnati. Ob pomoči odv. Cattarinija iz Tržiča je vložil priziv na odločbo pretorja in sicer na drugostopenjsko prizivno sodišče v Gorici zahtevajoč, naj ga popolnoma oprosti. Proces je bil v petek 10. januarja in sodniki so dali Frandoliču prav: oproščen je bil v celoti (con formula piena).
Potovanje bo trajalo desot dni, od ponedeljka 21. julija do srede 30. julija. Na voljo je 53 mest, zato pohitite z vpisom (30 se jih je že prijavilo). Prispevek na osebo je 920.000 lir (potovanje je dražje zaradi štirikratne uporabe ladijskega trajekta in enkratnega prenočevanja na ladji). Za enoposteljno sobo se doplača na noč 18.000 (osem noči, tj. 172.000 lir). Dodatek za dvoposteljno kabino 1. razreda na vožnji Civitavecchia-Cagliari je 20.000 lir. Udeležba na morebitni folklorni večerji v kraju Maracalagonis pri Cagliariju 26.000 lir, fakultativni ogled z ladjico Neptunovih jam pri Algheru 10.000 lir.
Zadostuje veljavna osebna izkaznica (zaradi obiska francoske Korzike). Prijave se zaključijo ob dopolnitvi možnih mest. Drugega avtobusa ne bo. Pri vpisu je treba plačati 200.000 lir, ostali znesek pa do 1. julija.
Iz programa (ti so na voljo na upravi našega lista):
1. dan: odhod ob 5.30 iz Gorice. Kosilo v motelu Agip pri Fabru na avtocesti. Popoldne postanek v Orvietu. Na večer vkrcanje na ladjo v Civdtavecchia, odhod ob 20.30.
2. dan: ob 9.30 prihod v Cagliari. Pridruži se nam vodič, ki nas bo spremljal do Bastije na Korziki. Ogled mesta, popoldne izlet k razvalinam starodavnega mesta Nora na polotoku Pula. Proti večeru prosto. Fakultativna folklorna večerja v Ma-racalagonisu, 20 km od Cagliarija.
3. dan: na poti proti središču Sardinije (mesto Nuoro) postanek v Baruminiju in ogled nuragov. Nadaljevanje poti proti
Sindikat slovenske šole Tajništvo Gorica
Sindikat je na svoji zadnji seji 8. januarja letos razpravljal o stikih z Zavodom za šolstvo SR Slovenije oz. njegovo organizacijsko enoto v Novi Gorici, ki jo vodi prof. Elizej Prinčič.
Odobren je bil okvirni program za tekoče leto. Obsega raznovrstne seminarje za slovenske učitelje in profesorje, zanimive prireditve in predavanja, knjige in didaktična pomagala, ekskurzije po Sloveniji in Jugoslaviji za dijake nižje in višje srednje šole, še posebej za maturante, dijaško obmejno srečanje Primorske, organizacijo tečaja iz računalništva v Iskra Delti v Novi Gorici, pedagoški tečaj v Gorici, strokovno pomoč šolskim delavcem v Benečiji, pomoč Društvu prijateljev mladine pri bralni znački.
Povezovalec te razvejane dejavnosti bo prof. Danilo Štekar. Nadomešča prof. Nevo Pahor, ki je sprejela druge službene dolžnosti. Sindikat se ji ob tej priložnosti najtopleje zahvali za dosedanje sodelovanje.
Nato so odborniki preverili vse do zdaj opravljeno delo, da se slovenski sekciji pri Industrijskem tehničnem zavodu »G. Galilei« zagotovi nadaljevalni tečaj s tisto usmeritvijo, ki so jo že starši zainteresiranih dijakov nakazali. Na nekaterih zadnjih sejah pokrajinskega šolskega sveta in deželne komisije za slovenske šole je tekla razprava tudi o tem. Zdi se, da bo prišlo do pozitivne rešitve. Že zdaj pa si sindikat pridržuje pravico do vseh zakonitih protestnih sredstev, vštevši stavko, če ne bodo oblasti izdale dovoljenja v določenem roku. Slovenska sekcija na omenjenem zavodu je izredno važen dosežek za naše šolstvo; končno imajo naši dijaki še eno učno smer na izbiro, ki je posebno v skladju s sedanjim gospodarskim in tehničnim položajem v svetu.
Nazadnje je bdi govor o lepakih, ki jih bo dal sindikat na oglasna mesta v Gorici in okolici. Gre za poziv slovenskim staršem, naj vpišejo svoje otroke v slovenske šole. Tako bodo zadostili osnovnemu narodnemu čutu, pa tudi koristili svojim otrokom. Saj več jezikov ko obvladamo, širše so možnosti za zaposlitev. Stroški bodo na račun sindikalne blagajne. To je razlog več, so menili navzoči, da vsi člani redno plačujejo članarino, saj se nabrani denar obrača v dobro vseh. Še prav na koncu seje je bila beseda o nezadostnih zvezah šolskega avtobusa v južnem delu mesta (ulici Faiti in Garza-rolli). Zato bo sindikat posredoval pri odgovornih osebah.
Laconiju, obisk parka markiza Aymerich. Popoldne čez hribovje della Barbagia v Nuoro. Prenočevanje v tem kraju.
4. dan: obisk krajev Oliena in Orgosolo; tipično kosilo na prostem pod hrasti in gradni; strežejo natakarji, opravljeni kot pastirji. Popoldne ogled nuragov v Reg-gia Nuragica, v Sacaregii pa obisk bazilike sv. Trojice. 'Prihod v Sassari, nato v Alghero, kjer se prenoči.
5. dan: ogled mesta, možnostni obisk Neptunovih jam (dohod z morja), popoldne proti 'Porto Torres, postanek v mestu (bazilika sv. Gavina), nato ob zalivu Asi-nara do Castelsarda; postanek na tem kraju, na večer prihod v Santa Teresa di Gallura (dve noči prenočevanje).
6. dan: obisk otokov S. Maddalena in Caprera, popoldne ogled Smaragdne obale (Costa Smeralda), ki je svetovno znana.
7. dan: ob 8.30 vkrcanje za na Korziko; prihod po eni uri vožnje v San Bonifacio; ogled starega dela mesta in kosilo. Popoldne 130 km ceste do Ajaccia, kjer se ije rodil Napoleon. Prenočevanje dvakrat v tem kraju.
8. dan: dopoldne ogled mesta. Popoldne prosto za lastne pobude in nakupovanje.
9. dan: prek prelaza Serra (1161 m) se prečka Korzika od zahoda na vzhod. Postanek v Corte, kjer bo kosilo. Popoldne prihod v Bastijo, ogled mesta in prenočevanje.
10. dan: ob 8. uri odhod po morju do La Spezie. Izkrcanje ob 13. uri. Kosilo. Povratek po avtocesti čez Apenine proti Parmi in Modeni. Na večer prihod v Gorico.
Spori:
MOŠKA C2 LIGA
Olympia Terpin - CUS Trst 2:3
(8. 15, 15 : 11, 15 : 17, 15 : 13, 12 : 12)
Pred kratkim je dobila 01ympia Elektro Terpin novega trenerja. Kliče se Metko Tušar. Doma je :z Kanala, tri leta je igral v jugoslovanski reprezentanci, kjer si je nabral velikih izkušenj.
Morala moštva je zato bila visoka. Potem pa se je zgodilo nepričakovano. V petem setu se je igra končala na neprimeren način. Prvi štirje seti so potekli v razgibanem ritmu. Rezultat 2:2 je o tem jasno pričal.
Tudi zadnji set so plavi dobro začeli, saj so vodili kar 8 : 1. Ob zamenjavi igrišča in ob stanju 10: 3 se je .poškodoval tolkač 'Štefan Cotič in moral zapustiti igrišče. Tu se je začela 01ympijina pot navzdol, fante je prevzela živčnost, nasprotnik je povedel 11 : 12. V tem trenutku se je vrnil v igro Štefan Cotič in takoj je prišlo do izenačenja. Dve zaporedni napaki prvega sodnika v škodo 01ympie so v njene igralce vnesle nemir. Sodnik je začel deliti rumene kartončke, Simona Terpina pa celo izključil. Ker slovensko moštvo ni imelo več možnosti za zamenjavo, je sodnik Tržačane razglasil za zmagovalce pri stanju 12 : 12.
Za Olympio so nastopili: Cotič I., Š. in M.; Terpin S., D. in A., Košič B., Špacapan M., Dornik R. - Robet Cotič
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
OBVESTILA
Srečanje z razgovorom o verouku v državnih šolah bo ta četrtek 16. januarja ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici. Prireja ga odbor staršev slovenske duhovnije v Gorici, katehetje in dušni pastirji, vabljeni pa so starši otrok slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ravnatelji, profesorji, učitelji, dijaki višjih šol ter predstavniki tiska in radia. Uvodna pojasnila bo dal in vodil razgovor dr. O. Simčič.
VI. pokrajinski kongres SSk bo v nedeljo 19. januarja ob 15.30 v konferenčni dvorani Palače Hotela v Gorici, Korzo Italia 63. Dnevni red: pozdrav predsednika pokrajinskega sveta SSk; imenovanje predsedstva kongresa; pozdrav gostov; poročilo pokrajinskega tajnika SSk; razprava o poročilu in o delovanju stranke; predlogi za spremembo statuta; volitve novega pokrajinskega sveta SSk; razno. Potrdimo enotnost Slovencev na Goriškem glede zaščitnega zakona!
Sklad Mitja Cuk prireja v soboto 18. januarja ob 20. uri v župnijski cerkvi na Opčinah koncert cerkvenega zbora »Ljubljana - Šentvid«. Vljudno vabljeni.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 20. januarja ob 20.30 predaval dr. Emidij Susič: »Mladi: cilj življenja in vrednote« (Rezultat socialne ankete ob meji).
Slov. Vincenci jeva konferenca v Trstu vabi k maši za duhovne poklice, ki bo v četrtek 23. januarja ob 16.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu.
V Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu
v ul. Brandesia 27 bo v nedeljo 26. januarja nastop Tržaškega mladinskega zbora pod vodstvom dr. Tomaža Simčiča. Zbor obhaja desetletnico delovanja.
DAROVI
Za obnovo fresk v bazovski cerkvi: N.
N. 100.000; mož Ivan in hčerka Mari v spomin na drago ženo, mamo in nono 75.000; Milko Jurjev v spomin Karla Škofovega iz Gropade 25.000; Boris in Saška Grgič 50.000; Santina Silčeva, Rim 20.000; Mila Petaros 5.000; v spomin Marije Živic: Mario in Ervina Križmančič 20.000, Bruna Visintin 10.000; v spomin Marije Brce: sosedje 30.000, Željka Grgič 20.000, druž. Ražem in čač 20.000, Marija Štancerjeva
12.000,	Zora Milkovič 10.000, MarineJla del Gobo 10.000, Marija Brce, Opčine 10.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: hčerki Mirjana in Saška v spomin Andreja in Olge Metlika 20.000; Stellia Tech-Nejedly 20.000; Marija Vodopivec 13.000; Marija Bartaljetova v spomin na Marijo Zivic
5.000	lir.
Ob deseti obletnici smrti drage sestre in tete Kristine Kralj: družina za cerkev v Trebčah 20.000 lir.
N. N., Trst: za Katol. glas 250.000 in za Gor. Moh. družbo 250.000 lir.
DAROVI
Za Katol. glas: Kristina Magajna 20.000; M. B. 44.000; L. Zulian 9.000; Valentin Jelinčič 25.000; J. Grum 10.000; L. Gruntar ob obletnici mamine smrti 10.000; Matilda Munih 10.000; Julči Brelih 40.000; A. H. 22.000; Julka S. 9.000; Ana Brezigar ob obletnici moževe smrti 25.000; Marija Kogoj 22.000; Amelija in Leopold Pangos, Trst 12.000; župnija Bazovica za zvesto objavljanje darov v preteklem letu 50.000; N. N., Opčine 2.000 lir; N. N., Koroška 100 šilingov.
Za Zavod sv. Družine: druž. Bitežnik v spomin Remigija Corsija 40.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: Ema in Sava v spomin na pok. botra Remigija Corsija 60.000; X. Y. 500.000; družina Kovic, Podgora 100.000; Marija Kogoj 50.000; žena Anica od prvi obletnici smrti Emila Valentinčiča 25.000 lir.
Za stolniški zbor Marijine družbe: Pavla Drašček, Gorica 10.000 lir.
Za Pastirčka: Julči Brelih 30.000 lir.
Za Našo pot: prof. H. Močnik 10.000 lir. Otilija Kragelj, Gorica: za Sv. Goro, za novo telovadnico v Gorici, za kapelo p. Leopolda v zahvalo in za katoliški tisk po
25.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: žena Anica ob prvi obletnici smrti Emila Valentinčiča
25.000 lir.
Rozalija Pelicon, Sovodnje ob 7. obletnici smrti moža Jožefa: za sovodenjsko cerkev 20.000 in za Katol. glas. 7.000 lir. Za cerkev na Jazbinah: Slavica Cuell
50.000 lir.
Za zbor Rupa-Peč: Renato Devetak, Vrh
50.000 lir.
Za popravilo orgel v cerkvi sv. Ivana v Gorici: pevci v spomin Maksa Debenjaka
210.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: F. A. Frandolič 50.000; Kosmina 50.000; Giur 10.000; Gor. 5.000; Pertot 5.000; Mihelič 5.000; Caharija 10.000; Terčon (Stup.) 30.000; ob I. blagoslovu hiš Nabrežina 620.000, Kamnolomi
300.000 lir.
Za Skupnost Družina . Opčine: za božične praznike so se spomnili Skupnosti druž. Benčič 200.000, druž. Zini 100.000, Ivo z družino 50.000, druž. Čok (Lonjer)
50.000, N. N. 50.000; druž. Karlo Čok (Lonjer) v spomin Renata Gombača 50.000, Avguštin Čok pa 20.000; v spomin pok. Marije Brce: druž. Brce in Ozbič 25.000, druž. Natural (Gropada 49) 10.000, druž. Svetko Kalc (Gropada 48) 10.000; v spomin Marije Živic: druž. Vidmar, Trst
50.000, druž. Lakovič 50.000, Marija Kralj (Mičeva iz Bazovice) 10.000, Milka (Padri-če) 20.000 in hči Marija (Bazovica) 25.000; namesto cvetja na grob Marije Vrše: druž. Gojča (Gropada 9) 20.000, druž. Kalc (Gropada 83) 10.000, druž. Mužina (Gropada 65) 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Karla Rudolf v spomin na snaho Marjučo 50.000; druž. Cvelbar v spomin na mamo Drago Daneu 50.000; druž. ŽerjaLFonzari namesto cvetja na grob iste 50.000; štirje vaščani za cerkev in popravilo orgel v spomin iste 100.000; Marija Sosič 30.000; Meri Hrovatin 20.000; Angela ŠkerlavajMŠuligoj v spomin Marcele Boik 20.000; Angela Škerlavaj 12.000; Leško Lupine 10.000; Justina Jeza 10.000; Angela SoskSTrento 5.000; dve osebi 4.000; razni 10.000 lir.
Za uboge v župniji Opčine: Luciana Fer-luga s sinom Maxijem v spomin na ženo in mamo Ledo Kajzel 100.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: Marija Dolenc v spomin na Drago Daneu 25.000 lir.
Za cerkveni zbor »Sv. Jernej« - Opčine: Marija Dolenc v spomin na Valterja Valiča 25.000 liir.
Za cerkev na Padričah: Jelka Bak 20.000. Za cerkev v Gropadi: Mirko Jurjev v spomin na Karla Kalca 25.000; Marija Ju-lijetova 5.000 lir.
Za cerkveni zbor v Bazovici: mož Ivan in hčerka Meri v spomin na Marijo Brce
75.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Uprava in uredništvo Katoliškega glasa ter Pastirčka vabita na PRIDITEV ZA KATOLIŠKI TISK
v nedeljo 26. januarja ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici. Nastopila bo dramska skupina iz Štandreža s komedijo
»BARILLONOVA POROKA«
S predstavo bo združen srečolov.
Nedelja katoliškega tiska z nabirko pri naših službah božjih pa bo 2. februarja.
LetoSnii izlet ..Katol. olasa" na Sardinijo in Korziko
Mi
Spored od 19. do 25. januarja 1986
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve iv Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Piši -briši!«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Sklop velikih pesnitev. 15.25 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev. 17.30 Košarka Kidland Padova - Jadran.
Ponedeljek: 8.10 Štirideset let slovenskih radijskih oddaj v Trstu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Tržaški oktet. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški kotiček: »Ali ga poznaš?« 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorna skupina »Nuovo ricercare« iz Trsta. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 14.10 Povejmo v živo!
15.00 Mladi mladim. 16.00 Med Brdi in Jadranom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorna skupina »Nuovo ricercare« iz Trsta.
18.00 C. Loveid: »Ali jeste galebe?« Radijska igra.
Sreda: 8.10 Primorska diaspora v svetu.
10.10 Koncertni in operni spored. .13.20 Ce-cilijanka 1985: mlad. meš. zbor »Ojsternik« iz Ukev, moški zbor Fantje treh vasi, meš. zbor Rupa Peč. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 čarobni globus. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronik^
17.10 Pianistka Neva Merlak. 18.00 Poezija slovenskega zahoda.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncert RAI iz Rima. 11.15 Melodični orkestri. 13.20 Slovenska popevka. 14.10 Ne prezrimo! 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Meš. zbor Rosa iz Prage. 18.00 Štirideset let slovenskih radijskih oddaj v Trstu.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Meš. zbor Soča iz Kanala. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert v stolnici sv. Justa v Trstu. 14.10 O Keltih. 15.00 Otroški kotiček: »Iz kota v kot«. 16.00 Popotovanje po Južni Ameriki.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Harmonikar C. Rojac. '18.00 Sklop velikih pesnitev.
Društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje s sodelovanjem KD »Skala« Gabrje organizira
20-URNI TEČAJ PRVE POMOČI
s pričetkom 22. januarja ob 19. uri v prostorih KD »Skala« v Gabrjah. Tečaj obsega praktične vaje in ga bo vodilo kvalificirano osebje RK Ajdovščina. Pohitite z vpisom, ker je število udeležencev tečaja omejeno. Vpišete se lahko: pri Oskarju Jurenu, tel. 882265; pri Mariu Černiču, tel. 882185; pri Jožefu Floreninu, tel. 882172; pri Marinki Batič, tel. 882043.
Za cerkev v Ricmanjih: Pepca Hrvatič 20.000; Ana Kuret, Log v spomin pok. brata Ivana in sestre Marije Hrvatič 25.000; Matilda Knez 25.000; Pierina Hrvatič 60.000.
Za kapelo pri Domju: N. N., Trst 6.000; Elizabeta Fičur, Trst 10.000; Mery za pok. sestro Kristino Černigoj 30.000 lir.
Za cesto na Sv. goro: Merkelij 50.000; Marija Kukanja, Rim 50.000; Leopold in Amelija Pangos 20.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Marija Kerševan, Opčine 50.000; Ada Zecchini-Škabar, Opčine 10.000; N. N„ Opčine 10.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
'O K?!
Ustanovljena leta 1910
linče iz vsega svete
GORICA - Travnik, 25 - Tel. 84407