


kcršanski nauk in življenje svetnikov

J£ •;> ;> ^ -■

LVCiUl

BIHLiOTIii-K

Y LJUBLJANI, 1864.

Založil J. Giontini. Natisnil J. Rud. Milic.


Janeza Giontinita

se dobivajo tudi te bukve:

Bodi moj naslednik. Molitevne bukve za mladost in odrašene ljudi. Spisal

duhoven Celovške škofije. S podobo. Terdo vezane 34 kr., z usnjatim herbtam 42 kr. ,
v usnji (50 kr., pozlačene 75 kr.

Gospod! daj jim večni pokoj! Molitevne bukve za vse, ki po svojih

granjkih milo žalujejo. Z mašnimi, obhajilnimi in z drugimi posebnimi molitvami, pa tudi
s križevim potam in z bratovšino in odpustki za verne duše v vicah. S podobo. V
Ljubljani 1858. Z usnjatim herbtam 42 kr.

Hauber M., Sveti post, ali premišljevanje in molitve za vsaki dan svetila
štirdesetdanskiga posta. Poleg nemškiga, S podobo. V Ljubljani, 1847. Z usnjatim
herbtam 40 kr., usnjate 70 kr.j pozlačene 90 kr.

Hvala božja, ali navod, kako naj mlad kristjan Boga vsak dan časti in
hvali. Molitne bukvice za mladost. 5. natisa. V Ljubljani, 1863. Terdo vezane 25 kr.,
usnjate 56 kr., pozlačene 70 kr.

Jais, P. A., Jesus der Kinderlreund. Kleines Lehr-, Gebet- und Gesang-

Biichlein fur Kinder. Mit vielen Bildern. 4. Auflage. Laibach, 1857. Steifband 24 kr.,
in Lederband 60 kr., mit Goldschnitt 70 kr., in goldgepresstem Pariser-Einband 56 kr.,
dergleichen mit Goldschnitt 65 kr.

Jais P. A., Jezus prijatel otrok, ali pustite priti k meni otročiče. Bukvice

polne naukov, molitev in pesem, za svoje ljube farmančike spisal. 2. natisa. V Ljubljani,
1864. Terdo vezane 24 kr., usnjate 60 kr., pozlačene 70 kr.

Ravno tiste, nemške in slovenske. Terdo vezane 32  kr., usnjate 65 kr.,

pozlačene 80 kr.

Jaisa Tilna, bukvice polne molitev in lepih naukov, za manji in veči
mladost, kakor tudi za odrašene ljudi dobre. Poleg nemškiga. S podobami, 'v  Ljubljani,
1861. 4. natisa. Terdo vezane 35 kr., usnjate 70 kr., pozlačene 80 kr.

Jezusa in Marije dvoje naj svetejši Serce. Molitevne bukve za vse, ki

Jezusovo in Mariino Serce pobožno častijo, in zlasti za brate in sestre teh neomadežanih
Sere. Spisala po naj boljših izvirkih Jeran in Zamejic. S 3 podobami. 4. natisa. V
Ljubljani, 1862. Z usnjatim herbtam 96 kr., usnjate 1 11. 25 kr., pozlačene 1 11. 76 kr.
Kruh angelski. Molitevne bukvice za otročiče. Spisal duhoven Celovške
škofije. S podobo. V Ljubljani 1860. Terdo vezane 24 kr., z usnjatim herbtam 36 kr.,
usnjate 54 kr., pozlačene 68 kr.

Kruh nebeški, za otročiče. V' pet koščikov razdeljen. Poleg nemškiga.

3. natisa. V Ljubljani 1860. S podobami. Terdo vezane 14 kr., 12 skupej 1 11. 56 kr.
Marija dobra Mati pobožnih otrok. Z eno podobo. 3. natisa. V  Ljubljani,
1861. Terdo vezane 25 kr., usnjate 56 kr., pozlačene 70 kr.

Nar lepši dan, ali vredno praznovanje perviga svetiga Obhajila. 2.  natisa.

V Ljubljani, 1858. Terdo vezane 25 kr., usnjate 58 kr., pozlačene 70 kr.

Nove Šmarnice, Marii prečisti Devici darovane. Nabral Janez Volčič.
Z eno podobo. V Ljubljani, 1850. Terdo vezane 35 kr., pol usnjate 42 kr., usnjate 60 kr.,
usnjate in pozlačene 75 kr.

Pot v nebeško domačijo. Mašne in obhajilne molitve za pobožne kristjane.
Poleg nemškiga. S podobo. 3. natisa. V Ljubljani, 1863. Pol usnjate 90 kr., usnjate
1 fl. 20 kr., pozlačene 1 tl. 70 kr.

KATOLIŠKE DERŽINE

a 1 i

keršanski nauk in življenje svetnikov.

. . OOO^OOo- -

V

kratkih Mrtltfci m im  dni i  liti,

razložil in s podobami pojasnil

z a

mestnjane in kmete, pa tudi za učenike

v nemšld besedi

učenik latinskih šol v Ralisboni ,
poslovenil

A NO REJ Z ARflCEJ-IE,

duhoven ljubljanske škofije.

Z dovoljenjem prečastitljiviga ljubljanskiga škofijstva.

1  MUSMANj).

Založil Janez Giontini. Natisnil J. Rud. Milic.

i eki človek je hodil po velikim mestu in je klical: „Kdo kupi sreče? Kdo hoče srečno in zadovoljno
živeti?“ Vsi dero k njemu in hočejo pri njem sreče dobiti. Kar mož postoji, vzame čedne bukvice iz
torbice — v njih so bile svete pesmi ali psalmi  in lepi nauki Sirahovi  — ter jih odpre, in glasno
bere: „Kdo je človek, kteri si vosi življenje, in rad vidi dobre dni?“ — Vsi zvesto poslušajo in težko čakajo
odgovora. — In mož zopet bere: „Varuj svoj jezik hudiga, in tvoje ustnice naj ne govore goljufno. Ogibaj
se hudiga, in delaj dobro; iši miru in hiti za njim! — Blagor človeku, ki ne greši z besedo svojih ust, in
kogar ne zbada žalost zavolj greha. Srečen, kdor nima žalosti v svoji duši, in komur ni upadlo njegovo
upanje 1 '. — Glej, kristjan! kako si moremo pripraviti srečno in zadovoljno življenje! Sreče, ki nam jo svet
priporoča in ponuja, ne more vsak vživati, ker posvetna sreča večidel stoji na okolišinah, ki niso v naši oblasti,
in v ktere se velikokrat tudi z nar večim prizadevanjem ne moremo postaviti. Ali prav delati, po Božji
volji vravuavati svoje djanje in nehanje,  to je vsakimu mogoče, in torej moro tudi vsakdo, bodi si
bogat ali reven, mlad ali star, vživati veselje in mir, ki izvira iz dobre vesti. Prizadevaj si tedaj z vso močjo,
prav delati, po Božjih zapovedih živeti,  in si tako pridobiti dobro vest. Kdor je pobožen, pošten,
bogaboječ, jo gotovo srečen, in ko bi tudi kar nič posvetne sreče ne imel, je vender on nar srečniši v življenji
in v smerti. — In glej, ravno k temu bi ti rad kaj pripomogel, ljubi moj! Kad bi ti prav lepo razjasnil lcer-
šanski nauk z besedo in s podobo,  de bi so ti ta zveličavni nauk priljubil, de bi po njem živel in srečen
bil na tem in na unim svetu. Le poglej, kako sim ti ta nauk polajševal in oslajševal. Ves, obširni keršanski
nauk sim razdelil v kratke berila za vse dni v letu;  vsako berilo lahko prebereš v pičli pol uri, če tudi
prav polagama bereš; ali se ti pa preveč naklada, če se nekoliko časa podučuješ v keršansldm nauku in si
serce blažiš vsak dan — po končanim delu in trudu za telesni živež in časno srečo? — De boš pa vsak nauk
lože pregledal in razumel, sim ti ga razdrobil v vprašanja in odgovore,  posamne odgovore sim po tem
bolj na tanko razložil,  in razjasnil s pristavljenimi podobami  in z mikavnimi zgledi ali povestmi  iz
svetiga pisma, iz življenja svetnikov in iz vsakdanjih prigodeb. Na koncu sim tudi še ob' kratkim popisal
življenje tistiga svetnika,  čigar god se obhaja odločeni dan v mescu, in sim v to vpletel nauk, ki se
je poprej razlagal; zakaj le predobro vem, de veliko veliko pomaga k svetosti, če se pridno prebira in pre¬
mišljuje življenje svetnikov. Čednosti in dobre dela pobožnih ljudi imajo namreč posebno moč, ne samo v
življenji, ampak tudi po smerti še, de človeške serca nagibajo in spodbujajo k posnemanju. Spoštovati mo¬
ramo svetnike in čuditi se njih junaškim čednostim in delam, prebiraje njihovo življenje, in serce nas močno
naganja k hoji po njihovih stopinjah. Kolikor večkrat se kraljev sin spominja slavnih del svojih sprednikov,
toliko veči je njegova serčnost. Kakor malar čedalje bolj napreduje v svoji umetnosti, ako dela imenitnih ma-
larjev premišljuje in posnema, tako tudi kristjan raste v svetosti, ako vsak dan premišljuje življenje svetnikov.
De bi se to tudi s teboj godilo, ljubi moj! sim na koncu vsaciga berila še pristavil kratko molitvico, s ktero
Boga neskončno dobrotljiviga ponižno prosi, de naj blagoslovi tvoje branje in naj te nagiba k zvestimu spolno-
vanju in posnemanju lepih naukov, ki si jih bral ali slišal v keršanskim uku ali v življenji svetnikov.

Mislim tedaj po pravici, de bodo te bukve prava dušna hrana katoliškim deržinam.

Bog daj, de bi vsi, kteri bodo te bukve brali ali brati poslušali, rastli v keršansldm spoznanji, pa
tudi v keršanski ljubezni, ki je kraljica vsih čednost. Bog daj!

D. Pti*@§©!it@® #

Od cilja in konca ali od namena človekoviga.

Vprašanje. Čemu smo na zemlji?

Odgovor. Na zemlji smo, de bi Boga spo¬
znali, ljubili, mu služili, in tako v nebesa prišli.

Razlaganje. Koliko se trudijo ljudje na
zemlji! Od zgodnjiga jutra do terde noči imajo
veliko veliko opraviti: sejejo in žanjejo, pre¬
dejo in šivajo, tešejo in zidajo, kuhajo in pe-
rejo, — in mnogi mislijo, de so ravno zavolj
teh opravil na zemlji. Ali naš namen je veliko
imenitniši; zato smo na zemlji, de bi Boga
spoznali,  to je, de bi spoznali, de je Bog,
kteri je stvaril nebo in zemljo in vse, kar je,
kteri vse ohranuje in vlada, kteri je neskončno
popolnama bitje in nar veči dobrota. Zato smo
na zemlji, de bi Boga ljubili,  ker je ne¬
skončna lepota in sam na sebi vse ljubezni vre¬

den, in de bi mu služili,  ker je naš nar
vikši Gospod, de bi tako v nebesa prišli,
kjer se bomo v Bogu vekomej veselili. Za ne¬
besa smo tedaj stvarjeni, ne pa za to zemljo.
Vse v nas nam kaže proti nebesam (kakor uni
angel na podobi). Zato nam je dal Bog tako
lepe dušne moči;  zato je Bog naredil, de
imamo tako čedno telesno postavo,  de
po koncu hodimo. Sveti Gregori Nazijan-
ški  tedaj piše: „Vse stvari, ki nimajo pameti

in volje, imajo oči proti zemlji obernjene;
stvarjene so za zemljo; človeku je pa dal Bog
visoko čelo, de oči proti nebesam povzdiguje.
Človek! poklican si, de bi enkrat Boga gledal
in molil; torej ne smeš duše zniževati k po-
zemeljskim željam; nebeško življenje bodi tvoj
delež, ne pa golo vživanje, ki je lastno živalim. cc

Zgled. Imeniten mož je nekdaj premišljeval, čemu
je človek na zemlji; in kadar je bil to reč dobro pre-
vdaril in prav razumel, je povzdignil oči in roke proti
nebesam, rekoč: »Bogu bodi hvala, ker mi je danes oči
odperl! Doma so mi zmiram pravili, de moram svojo
rodovino poveličevati in za rojstno deželo živeti. Ko
sim razodeval veselje do duhovskiga stanu, so mi rekli,

6

de bom škof ali kardinal. Ko me je pozneje vojašina
bolj veselila, so mi rekli, de bom vojvoda. Reklo mi
je tudi bogastvo in meseno poželenje, de naj svet vži-
vam in prijetno življenje imam. — To premišljevanje
pa me je razsvetilo, in sedaj spoznam, de sim le zato
na tem svetu, de Bogu po njegovi presveti volji služim
in se tako večno zveličam«. Kristjan! dobro si to za¬
pomni. Ne papež, ne cesar ni zato rojen, de bi bil
papež ali cesar, temuč, de bi Boga ljubil, njemu služil,
in se enkrat vekomej pri njem veselil.

Vprašanje. Ali ni človek zlasti zato na
zemlji, de bi ga pozemeljsko blago osrečilo?

Odgovor. Pozemeljsko blago nas nikdar ne
more resnično osrečiti, ker 1) vse pozemeljsko
je nečimurno in minljivo, in ker 2) smo le za
Boga in za večno zveličanje stvarjeni.

Razlaganje. Pozemeljsko blago nam je Bog
zato dal, de nam pomaga doseči večno zveli¬
čanje. Zato pravi sv. Klemen Aleksan¬
drijski:  „Ako umeš pozemeljsko blago prav

obračati, ti je koristno; če pa ne, ti je škod¬
ljivo". Pozemeljsko blago je nož, s kterim
sebi in drugim lahko kruh režeš, pa tudi sebi
in drugim lahko škoduješ. Nož je sam na sebi
koristen; ali vse na tem stoji, kako ga rabiš.
Treba je tedaj pozemeljsko blago dobro obra¬
čati, nikdar pa ne smemo serca nanj navezovati;
zakaj pozemeljsko blago nas nikdar ne more resni¬
čno osrečiti, ker je vse pozemeljsko neči¬
murno.  O koliko ljudi noč in dan premišljuje,
kako bi si prav veliko zlata in srebra nagrabili,
kako bi si prav veliko veselic napravili! Ali
kako naglo vse to mine! Bil je po besedah
svetiga evangelija bogat mož, kteri se je obla¬
čil v škerlat in v tančico, in se je vsak dan
imenitno gostil. Ali kaj mu je to pomagalo?
Po kratkim veselji  je bil za večne čase
pokopan v pekel! Tako mine vse pozemeljsko.
Sveti Bazili  pravi: „Kakor cvetice, iz kterih si
šopek delamo, komej utergane že venejo; tako
mine tudi vse pozemeljsko, vse veselje, ktero
na zemlji brez Boga vživamo; ko ga vživamo,
že pojema in zginja.“ Zato govori že Salomon:
„Nabral sim si srebra in zlata in premoženja
kraljev in dežel. In vsiga, kar so poželele
moje oči, jim nisim nič odrekel; in svojimu sercu
nisim branil, de bi ne vživalo vsili sladnost in
se razveseljevalo nad rečmi, ki sim jih napra¬

vil. In vidil sim v vsim nečimurnost in obtež-
nost duha, in de pod solncam nič ne obstane^.
Prav tako je: pozemeljsko blago nas ne more
resnično osrečiti, ker je nečimurno in minljivo;
človek pa je s t v a r j e n za Boga in za
večno zveličanje.  Zatorej je že spoznal
sveti Avguštin:  „Svojiga duha in svoje

serce sim imel pri vsim posvetnim razveselje¬
vanji, pa ju nisim mogel vpokojiti; torej sim bil
primoran, k Bogu oberniti se, in ko sim njega
imel, sim zavpil: Ti sam, o Gospod! si moj

pokoj“. — In drugikrat je izrekel tele prelepe
besede: „Za se si nas stvaril, o Bog! zato¬
rej je naše serce nepokojno, dokler v tebi
ne počiva".

Zgled. Sveti Bernard  jo imel nekdaj čudno
prikazen. Vidil sim, pravi, tri može, ki so se mi ne¬
umni zdeli. Pervi je imel polne usta peska, ki ga je
zmiram žvečil. Drugi je sedel na močvirji in jo v se
požiral njegovo smerdljivo soparico. Tretji je sedel na
visokim stolpu in je sapo v se vlekel. Smilijo se mi
ti trije možje, in vprašam jih, zakaj tako delajo. Vsi
trije mi odgovore, de so lačni in de se hočejo nasititi.
Rečem jim: »Pesek, soparica in sapa vas pač ne morejo
nasititi, in ko bi vam tudi želodec napolnili, bi bila ven-
der vaša duša vedno lačna; zakaj po Božji podobi stvar-
jena duša se sicer lahko peča s pozemeljskimi stvarmi,
pa pokoja v njih ne more dobiti; ona, ktera se more z
Bogam skleniti, se no more nasititi s kako manjši rečjo«.
— Poslušaj, kaj ta prikazen pomeni! Mož, ki je pe¬
sek žvečil, so lakomniki,  kteri noč in dan po denarji
in blagu hlepe in mislijo s tem dušo nasititi; pa jim nič
ne pomaga; pri vsim svojim bogastvu hočejo še zmi¬
ram več imeti; njih duša se ne da nasititi. »Jedo«,
pravi sveto pismo, »in se ne nasitijo«. — Drugimu, ki
se je s smerdljivo soparico nasitoval, so podobni ne¬
čistniki,  ki v mesenih sladnostih pokoja svoji duši
išejo in ga ne najdejo. — Tretji, ki jo sapo v se vle¬
kel, so napuhnjeni in časti lakomni ljudje,  ki
si v srečo štejejo, ako imajo imenitne službe in jih
svet časti in hvali. Ali kako bi prazna posvetna čast
nasitila neumerjočo dušo! — Iz te povesti svetiga Ber¬
narda lahko spoznaš, ljubi kristjan! de nikdar ne mo¬
remo duše nasititi s pozemeljskim blagam. Daj komu
vse bogastvo te zemlje, stori ga kralja vsih dežel, po¬
stavi ga v vse službe, ki jih je lcdej kdo imel, daj mu
vživati vse sladnosti, ki si jih le misliti more, in vpra¬
šaj ga, ali je sedaj srečen in zadovoljili? Odgovoril ti
bo, de ne. In zakaj ne? Ker duša, ktera se
more z Bogam skleniti, se ne more nasititi s
kako manjši rečjo; le v Bogu samim dobimo
pokoj in večno zveličanje;  zakaj vsi smo stvar¬
jeni za Boga.

7

Branje: Obrezovanje naši ga Gospoda.

(Novo leto.)

Premišljuj to imenitno resnico zlasti današnji dan;
sej se ž njim novo leto  prične. Kdo ve, če ne bo
to leto tvojimu življenju poslednje leto; misli tedaj da¬
nes prav resno, kako imeniten jo tvoj cilj in konec in
skerbi, de ga boš tudi dosegel! Današnji dan pa ni
samo pervi dan v letu, ampak je tudi osmi dan po
rojstvu našiga Zveličarja; ta dan se je Kristus po po¬
stavi podvergel obrezovanju  in dano mu je bilo
ime Jezus.  Danes je prelil za nas pervo kapljo
svoje svete kervi. V zaupanji na to sveto kri in na
sladko ime Jezusovo začnimo in končajmo to mlado leto,
in z Božjo pomočjo bomo srečno dosegli svoj imenitni
cilj in konec.

Razlaganje. Resnično, ravno to je nar po-
trebniši na zemlji, pravi sveti Avguštin;  za¬
kaj „človek je stvarjen, de bi Boga, nar veči
dobroto, spoznaval, njega spoznavaje ljubil,
njega v ljubezni večno posestval, njega po-
sestvaje večno vžival". Zato nas opominja tudi
Jezus Kristus: „Išite nar poprej Božjiga kra¬

ljestva in njegove pravice, in vse to vam bo
priverženo". ((Mat. 6, 33.) O kako neumno
ravna človek, ako na zemlji kaj druziga iše,
kakor to! „Kaj namreč pomaga človeku, če
ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?“
CMat. 16, 26.)

Zgled. Neki gospod je imel imenitno službo pri
svojim kralji in jo je prav zvesto opravljal. Ko se mu
pa smert bliža, skorej obupa rekoč: »Zvesto sim slu¬

žil svojimu kralju in daroval sim mu vse dni svojiga
življenja, ali kaj more sedaj on storiti za mene umira-
jočiga? Na Boga, Gospoda vojskinih trum, pa sim po¬
zabil, in mu nikoli nisim služil; kako se mi bo godilo,
kadar se bom pred njim prikazal?« — V kamen na
grobu je ukazal besede vrezati: »Kralju sim služil,

sam sebe pa sim pozabil; šel sim iz sveta, ne vedoč,
zakaj sim bil na svet prišel«. ■—■ Gorje tudi nam, ako
ne išemo nar potrebnišiga na zemlji! — Kristjan! več¬
krat pomisli, kaj je rekel Jezus skerbni Marti: »Le

eno je potrebno«  (glej naslednjo podobo!) — in kaj
je to edino potrebno? Nič druziga ne, kakor to, de
Bogu služimo, in se tako zveličamo. Resnično, to edino
ti je potrebno, o kristjan! vse drugo ti nič ne pomaga.

Molitev. Nebeški Oče! daj nam mi¬
lost, de poterjeni s kervijo tvojiga Božjiga
Sina in s klicanjem presvetiga Imena J e-
zusoviga  serčno in veselo pričnemo novo
leto in z veselim sercam po svojim imenit¬
nim poklicu živimo. Po ravno tem Gospodu
našim Jezusu Kristusu, Amen.

Vprašanje. Kaj naj nas zlasti spodbada, de
si prizadevajmo za to, kar je nar potrebniši na
zemlji ?

Odgovor. Večkratna in resna misel na naš
imenitni cilj in konec  naj nas zlasti spod¬
bada, de si prizadevajmo za to, kar je na zem¬
lji nar potrebniši.

Naš cilj in konec je imeniten, in mogoče nam je, do¬
seči ga.

Vprašanje. Ker nas pozemeljsko blago ne
more zveličati, kaj nam je tedaj nar potrebni¬
ši na tem svetu?

Odgovor, Nar potrebniši nam je, de Boga prav
spoznavamo, ga serčno ljubimo, mu zvesto slu¬
žimo in se tako zveličamo.

Razlaganje. Prav pogosto se je vpraševal
sveti Bernard:  „Bernard! čemu si na svet
prišel?" Zlasti rad se je pa to vpraševal, ka¬
dar so ga časne skerbi motile. Ravno tako se
tudi mi večkrat, vsak dan, celo vsako uro spo-
minjajmo svojiga cilja in konca. Kakor kermar
na morji navadno le v zvezde gleda, in kakor
se popotnik ne mudi pri vriskajočih mladenčih,
ampak domu hiti, tako tudi mi vedno mislimo
na cilj in konec tam nad zvezdami, zaničujmo
nečimurni svet in hitimo proti večni domovini!
In zakaj bi tega ne storili? Le pomislimo, kako
imeniten  in veličasten je naš namen! Kako močno

8

nas Bog čisla, kako močno nas
Bog ljubi, ker nas je zato
stvaril, de bi ga spoznali,
ljubili, mu služili, in se tako
zveličali, kakor ko bi mi, revne
stvari, pri njem kaj veljali, ali
kakor ko bi mi kaj pripomogli
k njegovi časti in slavi! Zani¬
čevani posel! zapušeni ubožček!
glej ! služabnik Božji  si;
Gospod, tvoj Bog, hoče po
tebi ravno tako česen in hva¬
ljen biti, kakor po angelih v

goterno pomaga, ako si le tudi sami močno pri¬
zadevamo.

Razlaganje. Gospod Bog nam vsim zapo¬
veduje: »Bodite sveti, ker sim jez svet!" (3.

Mojz. 11 , 44.) Kar nam pa Bog zapoveduje,
nam je tudi mogoče spolnovati. Bog nam daje
svojo gnado, in z Božjo pomočjo moremo sveti
in zveličani biti, ako imamo le resnično voljo.
Naj tedaj nihče ne pravi, de ne more sveto ži¬
veti in zveličati se. Ako se jih je že toliko
zveličalo z Božjo pomočjo, zakaj bi se tudi ti
ne mogel?

nebesih, kakor po kraljih in cesarjih na zem¬
lji ! Kolika sreča! kolika čast! V Božjih
očeh si tedaj ravno tako imeniten, kakor po¬
glavarji na zemlji. Kaj bi si pač hlapec do-
mišljeval, kterimu bi mogočen kralj rekel: „Ti

si moj nar ljubši in zvestejši služabnik; ti si
moja čast in slava"? — Veseli nas, če smemo
služiti pozemeljskimu kralju, ki danes živi, ju¬
tri pa ga več ni, ki danes na prestolu sedi,
jutri pa v mertvašnici leži: kolika sreča nam
bodi, de smemo služiti Bogu,  nar višjimu Go¬
spodu nebes in zemlje!

Zgled. Španski kralj Filip  II. g-re nekdaj v
terdi noči memo svoje kuhinje in sliši v njej nekoga
glasno in veselo prepevati. Kralj se začudi in postoji.
Zdajci pošlje služabnika v kuhinjo pogledat, kdo tako
lepo poje. Služabnik gre in dobi v kuhinji uboziga
strežeja, ki na stolu sede stergano obleko lcerpa. Na
vprašanje, zakaj je tolikanj vesel, ponosno odgovori:
»Kako bi ne bil vesel, ker sim v službi kralja Filipa?
To me neizrečeno veseli, to je moja nar veči sreča!«
Kako osramotuje ta zgled toliko kristjanov! Ta kuhinj¬
ski strežej se veseli, de služi kralju, ki ga morebiti
nikdar ni prijazno pogledal, ki mu ni nikdar posebne
dobrote skazal, ki ga prej ko ne še poznal ni! — Za¬
kaj se ne veselimo, de smo stvarjeni v službo kralju
vsih kraljev, neumerljivimu Gospo.du vsih časov, kteri
je zmiram pri nas, kteri nam je vselej dobrotljiv in mi¬
lostljiv, kterimu služiti je več, kakor gospodovati čez
vse dežele in narode! Koliko se mnogi trudijo, de do¬
bro službo dobijo, de smejo streči imenitni gospodi: za
službo Božjo pa, komu je kaj mar? Koliko jih je, ki
so silno pridni v službi gospodarjevi, v službi Božji pa
so zanikerni in leni!

Vprašanje. Ali nam je pa tudi mogoče do¬
seči ta imenitni cilj in konec?

Odgovor. Mogoče nam je doseči ta ime¬
nitni cilj in konec, ker nam Bog k temu mno-

Zgled. Svetiga Tomaža Akvinskiga  je nek¬
daj sestra vprašala, kako bi se gotovo zveličala. In
odgovoril ji je kratko in dobro: »S tem, de hočeš«.

Resnično, v vsakim stanu nam je mogoče sveto živeti
in zveličati se, ako le resnično hočemo.  Tako
je bil sveti Izidor  kmet na Španskim. Pridno je ho¬
dil k sveti maši, molil je po noči in po dnevu, ubogim
je rad obilno dajal, in skerbel je, de je vsa njegova
deržina pobožno živela. Sveti Ho m ob o n je bil kup-
čevavec v Kremoni na Laškim; ob nedeljah in zapove¬
danih praznikih ni nikdar kupčeval, projomal pa je
svete zakramente; dosegel je veliko svetost, ker si je
za njo prizadeval; mi pa se pogrezvamo v pogubljenje,
ker za svetost ne maramo. Sveta Blandina  je bila
uboga dekla; zavolj njene krotkosti in sramožljivosti in
drugih lepih čednost jo je gospoda rada imela: ob ne¬
deljah je ni bilo viditi na plesiših, tudi ne na očitnih
krajih; hodila je pa tisti čas, ko so se drugo dekleta
lišpale, na samotni kraj in se je ondi pripravljala za.
sveto obhajilo. Res, v vsakim stanu smo lahko sveti,
ako le hočemo.  Tako je bil sveti Ludovik  kralj
veliciga francoskiga kraljestva, in pri vsih svojih opra¬
vilih in skerbeh je vender veliko svetost dosegel; zakaj
zvesto je spolnoval keršanske in kraljeve dolžnosti; vsak
dan je molil Mariine ure in pogosto je prejemal svete
zakramente; vselej je slušal glas svoje vesti; ni hodil v
glediše ali na plesiše, ker so taki kraji nedolžnosti ne-

9

varni. Tudi sveti Mavrici  je bil svetnik, desiravno
je bil vedno na vojski. Če so mogli ti in sto druzih,
zakaj bi tudi ti ne mogel svet in zveličan biti?

Vprašanje. Kako nam Bog pomaga, de do¬
sežemo svoj cilj in konec, in kaj moramo tudi
mi storiti?

Odgovor. De bi Boga spoznali in lju¬
bili,  se nam je razodel v svoji neskončni
ljubezni, govoril  nam  je.  Mi moramo tedaj
tudi pogosto njemu govoriti  v pobožni mo¬
litvi in ga prositi razsvetljenja, de ga bomo
spoznali in ljubili.  — De mu pa moremo
služiti in tako sveti in zveličani biti, nam daje
svojo gnado in nas poterjuje v svetih zakra¬
mentih. Mi moramo tedaj te gnade in svete
zakramente zvesto prejemati, in ž njimi poter-
jeni Gospod Bogu zvesto služiti ali zapovedi
Božje zvesto spolnovati. — To so pa tudi štiri
poglavja, v kterih se ves katoliški nauk razlaga.
To so štiri vprašanja:

I. Kako je Bog nam govoril? — (Pervo
poglavje: Nauk od razodenja in od vere.)

II. Kako mi Bogu govorimo? — (Drugo

poglavje: Nauk od molitve.)

III. Ka j je Bog storil v naše posvečenje in
zveličanje, in kaj še dela? — (Tretje poglavje:
Nauk od gnade in od svetih zakramentov.)

IV. Kaj moramo mi storiti? — (Četerto

poglavje: Nauk od zapoved.)

Življenje svetnikov: Sveti Makarf

Aleksandrijski, pušavnik.  (-j- 397.)

Kako moremo z Božjo-
pomočjo sveto živeti in
zveličati se, nam prelepo
spričuje življenje svetiga
Makarija, čigar god sv.,
cerkev danes obhaja. Sv..
Mak ari je bil rojen v
Aleksandrih Njegovi starši
niso bili bogati, bili šo¬
pa močno bogaboječi. Sen¬
čno je želel Bogu služiti
in tako zveličati se. Zato
je svet zapustil in je šel
v pušavo. Tukaj je silno
ostro živel in je nepre-
nehama molil. Njegova
svetost je toliko slovela,
de je bil v Aleksandrijo
poklican in v mašnika po¬
svečen. In kako goreče,,
^.kako ljubeznjivo je sedaj
tudi drugim kazal pot, ki
derži v nebesa! Sto in sto jih je učil z besedo in
življenjem, kako more človek Boga spoznavati, ljubiti,
mu služiti in večno zveličati se. Ko si je bil veliko
zasluženja za večno življenje pridobil, je mimo v. Go¬
spodu zaspal v 99. letu svoje starosti, leta 397. —
Kristjan! ako hočeš tudi ti srečno umreti, ogibaj se
sveta, in Gospodu samimu služi, kakor sv. Makari.

Molitev. Razsvetli nas, o Gospod!
v spoznanji, de nam je na zemlji le eno
potrebno, namreč tebi služiti in tako večno
zveličati se, in dodeli nam po prošnji sve¬
tiga Makarija moč in krepkost, de si bomo
za to edino potrebno v sveti gorečnosti priza¬
devali. Po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Dušna hrana. I.

z

Pervo poglavje.

Kako nam je Bog govoril,

ali

razodetij e in vera .

Od razodenja Božjiga.

Vprašanje. Ali nam je Bog govoril?

Odgovor. Bog nam je govoril;  razodel
se nam je, de nam je mogoče, spoznati  ga.

Razlaganje. Hvala bodi Gospod Bogu ve-
komej! On nam je govoril;  razodel se nam
je v svoji neskončni ljubezni, de bi ga spo¬
znali  v njegovi modrosti in ljubezni, v njegovi
moči in dobrotljivosti, de bi nas to spoznanje na¬
ganjalo ljubiti ga, mu služiti in tako zveličati se.
Ob, kaki reveži bi mi bili, ko bi se nam Bog tako
milostivo ne bil razodel! V kako grozno temoto
bi bil svet pogreznjen! Kako malo in negotovo
bi vedili od Boga, kakošen je in kaj od nas
hoče, kako ga je treba častiti in kaj storiti,
de pri njem milost in odpušenje dobimo! Kdo
nam bi mogel za gotovo povedati, čemu smo
na zemlji, in kaj nas čaka unkraj groba? Brez
razodenja bi se nam godilo, kakor malikovav-
cam, od kterih že sveti apostelj Pavel (Rim. 1,
21 — 32.) piše: „Zgubili so se v svojih mislih,
in otemnelo je njih nespametno serce. Modre
so se imenovali, in so neumni bili. In so spre¬
menili veličastvo neminljiviga Boga v podobo
minljiviga človeka, in ptic, in čveteronogatih
in lazijočih žival. — In Bog j ih je prepustil
spridenimu poželenju, de delajo, kar se ne
spodobi, de so polni vse krivice, hudobije, ne¬
čistosti, lakomnosti, napačnosti, polni nevoš-
Ijivosti, ubijanja, krega, goljufije, hudodelnosti,
podpihovavci, obrekovavci, napuhnjeni, staršem
nepokorni, brez ljubezni, brez zvestobe, brez
usmiljenja" itd.

Zgled. Kam zabrede človeška duša brez Božjiga
razodenja, se nar jasneje vidi iz malikovavstva. Kako
globoko so se pogreznili malikovavci v svojih zmotah!
Poglejmo nekoliko v Indijo!  Indijani molijo nar
gerji zveri, in se jim še požreti dajo, ker mislijo, de
jih taka smert v nebesa spravi. Ob nekterih godovih
se mora eden izmed njih malikam darovati. Pervič ga
razbijejo, potlej mu kaveljne v rebra zasadijo, in ga
na bruno obesijo, ter ga okoli bruna vriskaje sučejo.
Nar bolj omikani in razumni narodi na zemlji so bili
Kaldejci, Egipčani, Feničani, Gregi in Rim¬
ljani.  čuditi so moramo, kako imenitni zvezdarji,
stavbarji, malarji, pesniki in govorniki so bili med
njimi. Čuditi se moramo njih modro vravnanim der-
žavam, njih postavam, njih umnirnu vojskovanju, njih
umetnim delam. V teh rečeh se imamo pri njih mar¬
sikaj učiti. Ali toliko bolj se moramo čuditi, de so
bili ravno ti narodi strašno »nevedni in slepi v tem,
kar vero zadeva. Se li ni čuditi, de so ti tolikanj
prebrisani narodi po Božje častili zlato, sreborne, kam¬
nite , lesene podobe, tudi brezumne živali, kakor:
mačke, krave, junce, krokodile, ali pa še take ljudi,
ki so v grozno sramotnim djanji druge presegli? Kdo
bi ne stermel, alco sliši, de se je v njih tempeljnih
prelivala kri nedolžnih otrok, in de se je v njih raz¬
legalo kričanje tistih nesrečnežev, lu se jim je drob
jemal iz života k časti kamnitih ali lesenih podob?
Gola resnica je tedaj, de je čeznatorno, Božje
razodenje potrebno,  in de človeška pamet v po¬
svetnih umetnijah in vednostih sicer vse, v spoznanji
večniga Boga in njemu dolžniga češenja pa skorej nič
ne premore. Zato pravi sveto pismo: »Težko umemo,

kar je na zemlji, in s trudam najdemo, kar je pred
očmi. Kdo bo tedaj preiskal, kar je v nebesih, in kdo
bo tvojo misel vedil, ako ti ne daš modrosti, in ne
pošlješ svojiga svctiga Duha z visokosti ?» (Modr. 9, 16.
17.) In.sveti Avguštin  pravi: »Pamet je duši oko;
ali, de vidi, svetlobe ravno tako potrebuje, kakor
telesno oko, in kako bo kaj Božjiga vidila, ako ji
manjka svetlobe Božjiga razodenja?*

Vprašanje. Kako nam je Bog govoril ?

Odgovor. Bog nam je mnogoterno govoril;

zakaj razodel se nam je s perviga po očakih in

3*

12

prerokih, in poslednjič po svojim Sinu Jezusu
Kristusu in po aposteljnih. (Glej sprednjo po¬
dobo !)

Razlaganje. Sveti Pavel pravi: Veliko¬
krat in po mnogih potih je nekdaj Bog govoril
očakam po prerokih, poslednjič tiste dni nam je
govoril po Sinu“. (Hebr. 1, 1. 2.} O prečudna
ljubezen Božja! Že perviina stvarjenima člo-
vekama je Bog govoril; od začetka se jima je
razodel ljubeznjiviga očeta, potem zapovednika
in po grehu pravičniga sodnika. Potem je Bog
govoril Noetu, potlej Abrahamu, Izaku, Jakopu,
in zlasti Mojzesu, vodniku in zapovedniku
izraelskiga ljudstva; pozneje pa se je razo¬
deval Bog teinu svojimu izvoljenima ljudstvu
po prerokih. — Ko je pa nastopila polnost ča¬
sov, je prišel Sin Božji sam in nam je razo¬
deval voljo nebeškiga Očeta; oznanoval nam je
Božji nauk, po kterim moremo Boga spoznati,
ljubiti, mu služiti, in tako sveti in zveličani
biti. Ukazal je potem tudi aposteljnam in njih
naslednikam, de naj gredo po vsim svetu, in
naj uče vse narode in naj jim oznanujejo vse,
karkoli jim je bil povedal.

Zgled. Kristjan! iz dna svojiga serca se zahvali
Gospod Bogu za neskončno ljubezen, ki nam jo jo s
tem slcazal, de se nam je tako ljubeznjivo razodel po
očakih in prerokih in poslednjič po svojim edinorojenim
Sinu Jezusu Kristusu,  kteri je čez vse, Bog, hva¬
ljen vekomej! Posnemaj lepi zgled pobožniga in mo-
driga kristjana, kteri je prav pogosto Boga hvalil za
razodenje, brez kteriga bi bili mi vsi nevedni in ne¬
zmožni, kar tiče naše zveličanje. Molil pa je: »O moj
Bog in moj Oče! v viharnim življenji bi mogel tavati,
kakor popotnik, ki se je zgubil v sirskih pušavali; na
širokim, gladkim peščevji bi nikjer ne mogel postati in
serca si poživiti! Ali tvoja tolaživna beseda, tvoje
Božje razodenje mi je angel, ki me vodi po pušavi
tega življenja in mojo kopernečo dušo z nebeško pijačo
poživlja. Sto in stokrat ti bodi hvala za luč tvojiga
Božjiga razodenja, ki tako dobrotno sveti na temni svet
in v žalostno serce človeško!«

Življenje svetnikov: S ve t a Ge no v cf a ,
devica in pomočnica pariškiga  mesta.

(-J- okoli leta 512.)

Sveta Genovefa,  ki se nje spomin danes obhaja
v cerkvi, je že v mladih letih Boga hvalila za ljube¬
zen, s ktero se nam je razodel, in je tako čedalje bolj
rastla v spoznanji in ljubezni Božji. Rojena je bila
bliz Pariza od bogaboječih staršev, in zgodej je skle¬
nila v deviški čistosti Bogu vso posvetiti se. Sveti

German to zve in jo pelja
vpričo ljudstva v cerkev, kjer
so peli in molili. Ko so se
molitve opravljale, ji je svet¬
nik roke na glavo položil.
Odslej je sveta Genovefa zelo
ostro živela. Jedla je le
dvakrat v tednu, v četertik
in v nedeljo, in sicer ječme¬
nov kruh in bob. Genovefa
je silno spoštovala sv. Dio¬
nizija, ki je v Parizu cerkev
vstanovil in tam kri prelil
za sveto vero. Močno je
želela, de bi se cerkev zi¬
dala na tistim kraji, kjer je
bil svetnik umorjen. Govo¬
rila jo zastran tega z du¬
hovni in spodbujala jih je,
dela lotiti se. Čez malo
časa je stala lepa cerkev
svetimu Dioniziju v čast. Sveta devica je tudi od Boga
prejela dar čudežev. V njenim življenji se bere, de je
slepa žena na njeno prošnjo spregledala, in de se je
veliko družili bolnikov ozdravilo. Francozovski kralj jo
je zelo spoštoval in marsikomu je njena prošnja pri
kralji življenje otela. Tako je živela Genovefa z Božjo
pomočjo prav bogaboječe do visoke starosti, dokler ni
mirno v Gospodu zaspala okoli leta 512. Na njenim
grobu se je več čudežev zgodilo, in tako je Bog tudi
po njeni smerti poterjeval svetost svoje služabnice.

Molitev. O Bog, ki si se nam tako
ljubeznjivo razodel, sprejmi našo zahvalo in
razsvetli nas z nebeško lučjo, de rastemo,
kakor sveta Genovefa, od dneva do dneva
v tvojim spoznanji in v tvoji ljubezni, po
Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen*

l©rll@ e

4* Prosenem

Od svetiga pisma: a) Kaj je sveto pismo in kaj lepiga
obsega.

Vprašanje. Kako je prišlo do nas Božje
razodenje ?

Odgovor. Božje razodenje je prišlo do
nas pismeno in ustmeno; pismeno  po svetim
pismu, ustmeno  po izročilu.

Vprašanje. Kaj je sveto pismo?

Odgovor. Sveto pismo  so tiste bukve,
ki so jih od svetiga Buha navdihnjeni in raz-

13

sveti j eni možje spisali; in od kterih katoliška
cerkev terdi, de so bile tako spisane.

Razlaganje. De se kake bukve štejejo k
svetimu pismu, je tedaj treba, 1) de so bile
pisane po navdihovanji sami ga svetiga
Duha,  t. j., sveti Duh je mogel pisavca k pi¬
sanju nagibati in mu pomagati neprenehama in
nezmotljivo v tem, kar je pisal, tako de je to,
kar je pisal, čista in nezmotljiva beseda lložja,
če je tudi pisava po posebni omiki in lastnii
pisavčevi vravnana. Zatorej piše sveti apostelj
Peter (2. Pet. 1, 21.): „Prerokovanje ni nikdar
iz človeške volje prišlo; temuč od svetiga
Duha navdihnjeni  so govorili sveti možje
Božji“. In sveti Pavel imenuje (2. Tim. 3,16.)
sveto pismo „od Boga vdihnjeno".  —
2) Sveta mati katoliška cerkev  mora pri¬
čati ali terditi, de je v teh bukvah res beseda
Božja zapisana; zakaj le ona more to pričati,
ker njo ravno tisti sveti Duh vodi, kteri je
tudi svete pisavce navdihoval.

Vprašanje. Kako se imenuje zapisana be¬
seda Božja?

Odgovor. Zapisana beseda Božja  se
imenuje sveto pismo, svete bukve, sveti
testament, sveta zaveza, sveti evan-
geli.

Razlaganje. Zapisana beseda Božja se ime¬
nuje 1) sveto pismo,  ker je njegov začet¬
nik svet, ker so njegovi pisavci sveti, ker je

njegov obsežek svet; 2)
svete bukve,  ker sve¬
topisemske bukve niso le
perve in nar stareji bu¬
kve na svetu, ampak tudi
nar izverstniši, nar ime-
nitniši, nar koristniši in
nar potrebniši bukve; 3)
IiTi sveti testament,  to
je oporoka ali poslednja
volja, ker je Bog v za¬
pisani besedi ljudem svojo
voljo oznanil in njenim
zvestim spolnovavcam de-
dino zagotovil, in sicer
Izraelcam v starim te¬
stamentu dedino oblju¬
bljene dežele, kristjanam v novim testamentu pa
dedino večniga zveličanja; 4) zaveza ali za¬
kon ali zavet,  in sicer stara in nova zaveza se
imenuje sveto pismo, ker je Bog v njem z ljudmi
storil zavezo, v kteri nam on obeta svojo milost
in večno zveličanje, ako mi njegovo voljo zvesto
spolnujemo. — Nadalje se zlasti sveto pismo
nove zaveze tudi še imenuje 5) sveti evan-
geli, to je, veselo oznanilo;  zakaj sveto
pismo nove zaveze „nam oznanuje“, po besedah
svetiga Kr iz o s to m a, „odpušenje zaslužene
kazni, odpušenje grehov, ozdravljenje človeštva,
milost odrešenja, otroštvo Božje, dedino nebeški-
ga kraljestva". Se nam more li kaj veselejšiga
oznanovati, kakor to? — Sveto pismo se posled¬
njič tudi še imenuje 6) zapisana beseda
Božja,  ker je Bog  sam ljudem to govoril,
kar je v svetim pismu, in ker se je to zapi¬
salo;  imenuje se pa tako, de se loči od neza¬
pisane  besede Božje ali od ustniga izročila.

Zgled. Ljubi moj kristjan! iz vsiga tega vidiš,
de so svetopisemske bukve namvsim drage in tolaživne
bukve, list, ld nam je, po besedah svetiga Avguština,
došcl iz tistiga mesta, ktero nam je bilo doslej zaperto
in ktero nas uči, po kterih pravilih in kako nam je
treba življenje obravnavati. S kolikim veseljem, s ko¬
liko hvaležnostjo, s kolikim spoštovanjem nam je tedaj
treba sprejeti ta veličastni Božji list! Sveti Anton,
ki je z učenci živel v pušavi, je tolikanj slovel, de je
celo cesar Konstantin Veliki listov po posebnim poslu
do njega poslal. Priložena sta bila tudi lista cesaije-
vičev Konstantina in Konštanta. Antonovi učenci so se

14

čudili tej posebni milosti cesarjevi. Ali Anton liste na
stran dene, kakor de bi zanje malo maral. Vsi učenci
ga prosijo, de naj te liste bere in de naj odpiše, ker
bi si sicer jezo cesarjevo nakopal. In na to reče sveti
Anton: »Kaj se čudite, de nam je cesar list poslal,
ki je vender tudi le človek? Koliko bolj bi se mogli
čuditi, de je Bog, nar višji Gospod nebes in zemlje,
Kralj kraljev, nam ljudem izročil sveti evangeli, vse
sveto pismo, kakor svoj list! Kako nehvaležni in ka¬
znovanja vredni bi bili, ko bi ne spoštovali, brali in
spolno vali tega lista!« — Po tem lepim nauku je svet¬
nik odpisal cesarju prijazno in koristno. (Glej sprednjo
podobo!) — Ljubi kristjan! zapomni si ta lepi nauk
svetiga Antona in ravnaj po njem! Spoštuj in ljubi
vselej sveto pismo in spolnuj njegove nauke!

Vprašanje. Kako se deli' sveto pismo ?

Odgovor. Sveto pismo delimo po času  v
bukve stare  in v bukve nove zaveze; po
obsegu pa v zgodovinske, učivne, in
preroške bukve.

Razlaganje. Ljubi moj prijatel! gotovo bi
rad kaj več slišal zastran tega; poslušaj tedaj!
Sveto pismo se deli 1) po času  v sveto pismo
stare  in v sveto pismo nove zaveze. Sveto
pismo stare zaveze  obsega Božje razodenje
do Kristusoviga prihoda; sveto pismo nove
zaveze  pa obsega Božje razodenje, ktero smo
prejeli po Kristusu in po aposteljnih. 2) Po
obsegu  se deli sveto pismo v zgodovin¬
ske, učivne in preroške bukve. Bukev
stare zaveze  je  45, namreč: a) Zgodo¬
vinskih bukev  21; te so: o bukev Mojze¬
sovih; bukve Jozvetove, sodniške, Rutine;
čvetere bukve kraljev; dvoje kroniške bukve;
bukve Ezdrove, Nehemijeve, Tobijeve, Judi-
tine, Esterine, in dvoje Makabejske, b) Učiv-
nih bukev  7:  Jobove bukve, psalmi, pre¬

govori, pridigar, visoka pesem, modrostine in
Sirahove bukve, c) Preroških  17: Izaijeve,
Jeremijeve, Baruhove, Ezehielove, Danielove,
Ozejeve, Joelove, Amozove, Abdijeve, Jonove,
Mihejeve, Nahumove, Habakukove, Sofonijeve,
llagejeve, Zaharijeve in Malahijeve. — Bukev
nove zaveze  je  27, namreč: a) Zgodo¬
vinskih bukev  5,  te so: štirje evangelij,

namreč: sv. Matevža, Marka, Luka in Janeza;
djanje aposteljnov. b) Učivnili bukev
21 , in sicer: 14 listov sv. Pavla: 1 do Rim¬
ljanov, 2 do Korinčanov, 1 do Galačanov, 1
do Efežanov, 1 do Filipljanov, 1 doKološanov,

2 do Tesaloničanov, 2 do Timoteja, 1 do Tita,
1 do Filemona, in 1 do Hebrejev; en list sv.
Jakopa, dva sv. Petra, trije sv. Janeza in eden
sv. Juda Tadeja, c) Preroške bukve  1:
Razodenje sv. Janeza aposteljna.

Zgledi. Koliko lepiga in imenitniga obsega sveto
pismo! Torej se ni čuditi, de so verni zmiram veliko
spoštovanje razodevali do svetiga pisma. Tako si je mo¬
gel, postavimo, v poprejšnjih časih diakon roke umiti, pre¬
den jo evangeljske bukve v roke vzel, v znamnje spo¬
štovanja do nar svetejših bukev. Vsi pričujoči so mo¬
gli vstati in se prekrižati, kakor je še dan današnji
navada. Žene so si obraz zagernilo v znamnje poniž¬
nosti in zvestiga poslušanja; kralji in knezi so deli z
glave krono in so odložili žezlo in vsi možje popotno
palico. Potem so deržali roke križem in terdo na per-
sih, de bi si, po razlaganji svetiga Hildeberta,  be¬
sede »veseliga oznanila* prav terdo na serce pritisnili
in tam tako rekoč pribili. — V srednjim voku so vi¬
tezi raznih redov v začetku svetiga evangelija roko
položili na meč ali so meč iz nožnice izdorli in so ga
do konca kviško deržali v znamnje, de hočejo sveti
evangeli zoper sovražnike keršanske vere z lastno kervjo
braniti. Konec evangelija so vsi glasno rekli: »Bogu
bodi hvala!« In ta prelepa navada velja še dan da¬
našnji keršanskim vitezam. •— Kristjan! spoštuj tudi
ti zmiram sveto pismo; sej je beseda Božja, list Božji
do stvari. Glej, ako kitajski cesar list kam pošlje, ga
zavije v škerlat in dene na prestol in da odpeljati na
prelepim vozu, ki ga cesarska straža spremlja. Vsi
Kitajci skazujejo cesarjevimu pismu nar veči spoštovanje;
vsak pred njim koleno pripoguje. Kteri kristjan bi pač
ne spoštoval svetiga pisma, ktero nam jo bilo poslano
od nar višiga Gospoda nebes in zemlje!

Življen j e svetnikov:
Sveti Tit, učenec
s veti ga P avla, škof
na otoku Kreti.  (A
pervim stoletji.)
Danes se obhaja god sv.
Tita,  škofa. Bojen je bil
po spričevanji sv. Krizostoma
in družili pisavcov v Korintu
od n ej e verskih staršev. Z
mladiga je že prav samotno
in čisto živel. Ko pride sv.
Pavel pervič v Korint, jo bil
Tit izmed pervih, ki so v
Kristusa verovali in se dali
kerstiti. Odslej je bil zvest
učenec in spremljevavec sv.
Pavla, in si je veliko pri¬
zadeval, tudi drugim sveti
evangeli oznanovati in jih za
keršansko vero pridobivati.
Sveti Pavel ga je postavil

15

škofa v Kreti. Tukaj je sveto vero razširjal med veli¬
kim terpljenjem in vojskovanjem. Umeri je v Kreti v
94. letu svoje starosti.

Molitev. O Bog, ki si svetiga Tita
po svojim svetim aposteljnu iz teme nejevere
pripeljal k luči svete vere, daj, de si bomo
tudi mi prizadevali tvoj Božji nauk spolno-
vati in drugim oznanovati; po Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

1 » (^@>§©(( 1 )®®»

Od svetiga pisma: k) Verjetnost in branje sv. pisma.

Vprašanje. Kaj moramo verovati od svetiga
pisma ?

Odgovor. Verovati moramo, de so bukve
svetiga pisma verjetne in nepopačene bu¬
kve,  in de se v njih resnično brani beseda
B ož  j a, kakor piše sveti Peter  (2. Pet. 1, 21.) :
»Prerokovanje ni nikdar iz človeške volje pri¬
šlo; temuč od svetiga Duha na v di linj  eni
so govorili možje Božji".

Razlaganje. Bukve svetiga pisma so resni¬
čno verjetne in nepopačene;  v njih se
resnično hrani beseda Božja;  zakaj sveta
cerkev nas uči, de je bilo vse sveto pismo pi¬
sano po navdihovanji svetiga Duha,
in de se je v njej vselej nepopačeno  hra¬
nilo. Ljubi kristjan! v prepričanje, de je sveto
pismo verjetno in nepopačeno,  še tole po¬
misli : 1) Jezus Kristus  sam se opira na
spričevanje stare zaveze in terdi, de je sveto
pismo stare zaveze verjetno,  rekoč: »Pre¬
iskujete pisma, ker menite, de imate v njih
večno življenje; in one so, ki od mene pri¬
čuj e j° a ’ (Jan. 5, 35).) 2) De je sveto pismo
nove zaveze verjetno,  zlasti iz tega vidimo:
a) ker sveti pisavci resnice niso le mogli in
hotli povedati, ampak so jo tudi z lastno kervjo
poterdili; b) ker bi ne bili ljudje v sveto pismo
nove zaveze verovali in bi ne bilo sto in sto
vernih kervi prelilo, ko bi sveto pismo nove
zaveze ne bilo popolnama verjetno. — De se
je sveto pismo v katoliški cerkvi vselej nepo¬

pačeno  ohranilo, vidimo zlasti iz tega: a) ker
Kristus nikdar ni mogel pripustiti, de bi se po¬
pačila in bila v pogubo beseda Božja, ki jo je
svoji cerkvi izročil v zveličanje vsih ljudi;
b) ker je katoliška cerkev vselej verovala, de
so besede svetiga pisma besede svetiga Duha,
in tedaj v sv. pismu nikdar ni mogla pripustiti
tudi nar manjši premembe ne; c) ker je bilo
sveto pismo vse čase tako znano in razširjeno,
de se ni moglo popačiti, de bi se ne bilo precej
izvedilo.

Zgledi. Sveto pismo se ni moglo popačiti;
sveta katoliška cerkev je vselej zvesto skerbela, de se
sveto pismo ni popačilo. Prijatel! na v spričevanje
tega nekoliko zgledov. — Glej, že Judje so zvesto
Culi, do so je sveto pismo čisto ohranilo. De bi nikdo
ne skušal svetiga pisma popačiti, so še v Mojzesovih
bukvah Cerke pošteli. Od Judov je bukve stare zaveze
dobila katoliška Cerkev. Ta je nad njimi še zvestejši
Cula. Ni jih dajala nejevernikam v roke, še njim ne,
M so se za sv. kerst pripravljali. Pod cesarjem Dio-
klecijanam so začeli zlasti tiste verne preganjati, Iti so
imeli sveto pismo. Silama so hotli vse svetopisemske
bukve pokončati. Ali kristjani so jih više cenili, kakor
svoje življenje. Sveti Feliks,  tibarski škof, je rekel,
de raji da svojo telo v ogenj, kakor pa sveto pismo,
ki ga je poglavar Magnilijan pregovarjal, do naj mu
izroči svete bukve. Magnilijan ga pošlje po tem v
Kartago k oskerbniku, ta pa k poglavarju Pretoriju,
Id jo bil tačas v Afriki. Pretori ga ukaže v težko
železjo vkleniti, v ozko in temno ječo vreči in čez ne¬
kaj dni na ladii v Rim odpeljati, do hi bil pred cesarja
postavljen. Štiri dni je bil zapert v ladii prav spodej,
brez jedi in pijače, dokler niso prišli v Agrigent na
Sicilijanskim. Terni so tukaj svetnika z nar večim

16

spoštovanjem sprejeli. V Venosi na Apuljskim so ga
železja rešili, de bi ga mučili in tako primorali pove¬
dati, kje ima svete bukve. Brez strahu je povedal, de
jih ima, pa tudi pristavil je, de jih po nobeni ceni ne
da. Obsodili so ga tedaj k smerti. Na moriši očitno
hvali Gospod Boga za prejeto milost, in rabelj mu z
mečem glavo odseka. — Glej, tolikanj je katoliška
cerkev vselej spoštovala sveto pismo, in nje zvesti
otroci so še življenje dajali, de se svetimu pismu nečast
ni godila; kako bi pač mogoče bilo sveto pismo popa¬
čiti? Z otročjim zaupanjem sprejmi tedaj sveto pismo
iz roke katoliške cerkve ko verjetne, nepopačene
bukve, ko besedo Božjo,  in pridno jih prebiraj.

Vprašanje. Kako je pa treba brati sveto
pismo?

Odgovor. Sveto pismo berimo v duhu kato¬
liške cerkve in pod njenim vodstvam kakor
njeni pobožni in zvesti otroci; obračajmo pa tudi
na svoje življenje, kar smo brali.

Razlaganje. Sveto pismo so predrage bukve.
Uka željni dobi v njih nar lepši nauke,  po¬
božni nar podbudivniši molitve,  žalostni nar
slajši tolažilo;  sveto pismo je žarek večniga
solnca, ki razsvetljuje pot do čednosti in več¬
niga zveličanja; „ono je predobra paša“,
piše sveti Ambrož; „vsakdanje branje svetiga
pisma nas pase, razvedruje in pokrepčuje, če
to, kar je pisano, okušamo in večkrat tako
rekoč prežvekujemo. Na tej paši debeli Go¬
spodova čeda“. Sveto pismo je zgubljenimi!
vodivna zvezda, omahujočimu palica, terpečimu
tolažilo, bolnimu zdravilo, vsim vodnik na
ozkim in nevarnim potu proti nebesam. Zato
je svetnike tolikanj veselilo brati sveto pismo.
Sveti Krizostom  je noč in dan preiskaval v
tem neizmernim studencu vse modrosti in tolažbe.
Svetimu Avguštinu  je bilo sveto pismo vert,
po kterim se je nar raji sprehajal in si cvetic
nabiral. — Ali kakor je branje svetiga pisma
koristno pobožnimu in podučnimu katoličanu,
ravno tako škodljivo je lahko neskušenimu in
lahkomišljenimu; zakaj sveto pismo je Božja
in skrivnostna knjiga, „v kteri se“, po besedah
svetiga Petra (2. Pelr. 3, 16.), „nektere reči
težko razumejo, ktere neučeni in nestanovitni
prevračajo v svoje lastno pogubljenje". Torej
smemo le pod vodstvam svete cerkve brati sv.
pismo, ktero je podobno J e kar niči,  v kteri

so vsaktere zdravila, torej tudi taki leki, kteri
utegnejo veliko škodo napraviti, ako se nepre¬
vidno ali preobilno vživajo. Treba je tedaj
zdravnika, ki pozna moč posamnih zdravil, ki
zna zdravila prav mešati, ki ve, koliko je te
in une stvari treba, ki pa tudi posebnost bolnikovo
dobro pozna. Cerkev  ti je tukaj namesti
zdravnika. De bi se tedaj verni obvarovali
napčne razlage, ločin in razkolništev, je sveta
katoliška cerkev zastran branja svetiga pisma
v materni besedi prav modro tole zapovedala:
1) De mora bravec potrebno učenost in pobož¬
nost imeti, in 2) de mora prestava cerkveno do¬
voljenje in razlago v duhu katoliške cerkve imeti.
— Ljubi moj ! ako želiš brati sveto pismo, le beri
ga, beri ga pogosto, ali beri ga prav priprav¬
ljen. Imej katoliški uk vedno pred očmi, pod-
verzi svoj um Božji besedi, ker v svetim pismu
ni nič zoper  človeški um, marsikaj pa je nad
človeškim urnam, bodi čistiga serca, moli pred
branjem, med branjem in po branji, de bi resnico
spoznal in spoznano Božjo voljo v djanji spol-
noval.

Zgledi. Beri sveto pismo, beri pa prav
pripravljen, s pobožnim duham in svetim
spoštovanjem!  — Kadar je sveti Lucijan  sveto
pismo bral in premišljeval, je zlasti želel voljo Božjo
spoznati, vse svoje dolžnosti na tanko razviditi, si tanko
vest pridobiti, ki nagibe vsaciga djanja na tanko pre-
tehtuje; in ne varuje samo greha, ampak tudi sence
vsaciga greha, in deli človeku nepremakljivo stanovit¬
nost v dobrim. In to pobožno branje in premišlje¬
vanje svetiga pisma mu jo res pridobilo visoko stop¬
njo prave pobožnosti in nebeškiga razsvetljenja; zato
se tudi beseda Božja, ki je v svetim pismu zapisana,
po pravici imenuje luč,  ker ni besede, ki bi lepše
naznanjala moč, ki jo ima pri dušah dobro priprav¬
ljenih. Kolikorkrat tedaj beremo sveto pismo, naj nas
vlada duh svetiga Lucijana, ako hočemo, de nam bo
to branje v prid; vselej imejmo spoštovanje in ljubezen
do svetiga pisma, kakor do besede Božje, in branje
nam bo gotovo koristno, nam bo v razsvetljenje in
življenje. Ob enim moramo pa tudi zvesto
spolnovati to, kar v svetim pismu beremo.
Sveti Besarijon,  pušavnik na Egiptovskim, je prodal
svoje premoženje, in je razdelil denar med uboge. Sedaj
pa ni imel več denarja za uboge. Kar pride revež, in
temu da svoj plajš. Za njim pride drugi revež, in
njemu da svojo suknjo. Nazadnje že druziga ni imel,
kakor evangeljske bukve, iz kterih se je bil naučil
tolike ljubezni. Sedaj proda še te bukve in pravi s
tisto odkritoserčnostjo, ktera je z velikimi čednostmi
prelepo združena: »Te bukve so storile, de sim vse

1 ?

Molitev. Prosimo te,
o Gospod! stori, de nam
bo v veselje, tolažbo in
pokrepčanje tvoja Božja
beseda, ki se hrani v sve¬
tim pismu stare in nove zaveze, de po njej
živimo in enkrat venec večniga življenja
prejmemo. Po Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

tako se na priliko v svetim pismu še beseda
„Trojica“  ne nahaja; v svetim pismu ni nič
zapisaniga zastran števila svetih zakramentov,
nič zastran kersta malih otrok, nič zastran pra-

prodal; bom pa še bukve same
prodal«. Blagor njemu, kteri
sveto pismo bere, pa tudi po
njem živi!

Življ enj e svetnikov:
Sveti Telesfor, papež
in spričevavec.  (-j-139.)

Sveti Telesfor  je bil rojen
na Gregovskim; 127. leta je bil
po smerti Siksta I. papež in tako
za svetim Petram osmi škof rim¬
ski. Zvesto je slterbel, de se je
sveto pismo nepokvarjeno ohrani¬
lo. Kad ga je prebiral, in dobi-
valje v njem veselje, tolažbo inmoč.
Za Kristusovo cerkev je veliko
storil, in poslednjič je prejel ne-
zvenljivi venec mučenstva 1. 139;
angeli Gospodovi so pa prinesli
njegovo blago dušo v kraljestvo
večne slave.


Od ustniga izročila.

Vprašanje. Ali je že dovolj, če samo to
verujemo, kar je v svetim pismu zapisano?

Odo ,ovor. Ni še dovolj, če samo to veru¬
jemo, kar je v svetim pismu zapisano; verovati
moramo tudi ustno izročilo,  to je, tiste raz¬
odete resnice, ki niso v svetim pismu zapisane,
ampak ki so jih aposteljni (glej naslednjo po¬
dobo!) samo z besedo ali ustmeno  oznanovali
in so si jih keršanske občine izročevale,
od tod tudi ime: „ustno izročilo".

Razlaganje. Ni še dovolj, če samo to ve¬
rujemo, kar v svetim pismu stoji, ker sveto
pismo ne obsega vsili verskih indjanskih resnic;

Dušna hrana. I.

znovanja nedelje namesti sobote itd. — Aposteljni
in evangelisti razločno pričujejo, de niso vsiga
zapisali, kar je Jezus delal in učil. Sveti Ja¬
nez piše konec svojiga evangelija: „Je pa tudi
še veliko drugiga, kar je Jezus storil; in ko
bi se to vsako posebej popisovalo, menim, de
bi na ves svet ne šle bukve, ktere bi bilo pi¬
sati". (Jan. 21, 25.) In (20, 30.) pravi tudi:
„Jezus je sicer še veliko drugih čudežev sto¬
ril vpričo svojih učencov, kteri niso zapisani
v teli bukvah". Sveti Luka (Djanje ap. 1, 3.)
pravi, de je Jezus po vstajenji govoril z učenci
od kraljestva Božjiga; kaj je pa Jezus govoril,
sveti Luka ni zapisal. In vender je imenitno,
kar je Jezus učil aposteljne po vstajenji. Kako
bi bila tedaj vsa beseda Božja v svetim pismu
zapisana? — Aposteljni pa tudi niso imeli ne
povelja ne namena vsili Jezusovih naukov za¬
pisati. Jezus jim ni ukazal pisati, ampak učiti;
zato jim je rekel: „Oznanujte evangeli vsi stvari!"

(Mark. 16, 15.) in: „Kdor vas posluša, mene
posluša". (Luk. 10, 16.) Zato pravi tudi sveti
Pavel (Rim. 10. 16.): „Vera je iz poslušanja,
poslušanje pa po Kristusovi besedi". Evangeli
je bil že v treh delih sveta oznanovan in je
že nar lepši sad rodil, ko še čerke svetiga
evangelija ni bilo spisane. Sveto pismo nove
zaveze se je le o priliki pisalo, ko je krivo¬
verstvo vstajalo, ali ko so kje dvomili zastran
Jezusovih naukov, in ne obsega vsili Jezuso¬
vih naukov, kakor ono samo spričuje, kar smo
zgorej vidili. — Iz vsiga tega se vidi, de je
zunaj svetiga pisma tudi še ustno izročilo,
in de je treba ustmeno izročene resnice ravno
tako verovati, kakor tiste nauke, ki so zapi¬
sani v svetim pismu.

Zgled. Prijatel! poslušaj povest, ki jo bistro¬
umni mož Le s ing pripoveduje in ki nam kaže, de je
ustno izročilo mogoče in potrebno. V začetku uniga
stoletja je šel odstavljen luteransk pridigar z deržino
vred v Ameriko. Ladija pa, na kteri se je peljal, se
razbije pri majhnim nenaseljenim otoku, in vse potone
zunaj pridigarjeve deržine. Pridigarju je ta otok tako
prijeten, tako zdrav, tako bogat z vsim potrebnim ži¬
vežem, de rad tukaj prebiva. Valovi so med drugimi
stvarmi tudi zagnali na breg majhno skrinjico, v kteri
je bilo več stvari za njegove otroke, pa tudi Lutrov
katekizem. Se ve, de mu je bil ta katekizem prav

ljub, ker družili bukev ni imel. Uči tedaj otroke iz
katekizma, in umerje. Otroci so zopet svoje otroke iz
njega učili ih umeril. Še le pred dvema letama je bil
zopet vojašk duhoven iz Hesije zagnan na ta otok. Vo-
jašk duhoven gre po otoku z nekterimi mornarji, ld bi
bili radi dobro vodo dobili, in kako se čudi, ko pride
v prijetno dolino, kjer veseli ljudje prebivajo, ki nem-
šino govore, in sicer nemšino, kakor jo ima Lutrov
katekizem. Radovedno jih poprašuje, in glejte, kmali
zve, de ti ljudje niso le govorili po Lutrovo, ampak
tudi verovali. Katekizem je bil v 150 letih že vse
liste zgubil, in ni ga bilo druziga več, kakor samo
lesene platnici. »V teh platnicah«, pravijo, »stoji vse,
kar verujemo«. — »Stalo je, ljubi moji!« odgovori
pridigar. — »Še stoji, še stoji!» pravijo. »Mi sicer
no znamo sami brati, in tudi lcomej vemo, kaj se
pravi brati, pa naši očetje so slišali svoje očete iz teh
hukvic brati. In ti so poznali moža, ld je te platnici
urezal«. — Iz 'tega zgleda vidiš, ljubi moj, kako je
bilo mogoče, de se je Jezusov nauk tudi brez bukev
izročal od roda do roda. Ne vem sicer, ali jo ta po¬
vest resnična ali izmišljena, pa to nič ne de, ker ven-
der utegne resnična biti, in kar nam poočituje, se je
v resnici prigodilo. Keršanstvo je že bilo, preden so
bili evangelisti in aposteljui še kaj spisali. Dolgo je
tudi terpelo, preden je pervi izmed njih kaj pisal, in
še več časa je preteklo, proden so bile posamne bukve
svetiga pisma nabrane in preden so jih posamne ker-
šanske občine imele. Ako je bila tedaj doba, v kteri
jo bila keršanska vera že toliko razširjena, desiravno
še čerke Jezusovih naukov ni bilo zapisane, mora go¬
tovo tudi mogoče biti, de bi vera, ki so jo aposteljni

19

oznanovali, tudi še sedaj terpela, desiravno bi ne bila
zapisana. In kako bi moglo to tudi drugače biti?
Ako bi bila namreč Jezusova volja, de bi se v tej ali
uni še tako daljni dobi njegov nauk samo po pismu
spoznaval in razširjal, bi bil mogel tudi za to skerbeti,
de bi vsi ljudje znali sveto pismo brati in razumevati,
licencam bi bil mogel zapovedati, de naj vse zvesto
zapišejo, kar so pa nikakor ni zgodilo, kakor je
bilo zgorej razločno povedano. Treba je tedaj tudi še
verovati, kar ustno izročilo uči. Če se tedaj krivoverci
le svetiga pisma deržijo, in ustno izročilo zametujejo,
niso le v očitni zmoti, ampak tudi sami sebi nasprot-
vajo, ker več apostoljskih naredeb spolnujejo, ki jih ni
v svetim pismu. Tako na priliko praznujejo s katoli¬
čani vred nedeljo, keršujejo male otroke, uče, de se
ne smo ponavljati zakrament svetiga kersta itd. , kar v
svetim pismu ni zapisano ali pa ravno kaj nasprotniga
v njem stoji. Od kod pa vedo, do je vse to privoljeno?
Od kod drugod, kakor iz izročila katoliške cerkve? In
vender zametujejo izročilo! — Kako dokazan in resni¬
čen je pa nauk katoliške cerkve! Zvesto se tedaj der-
žimo tega katolišldga nauka, in ustno izročilo ravno
tako spoštujmo, kakor sveto pismo. Torej že sv. Pa¬
vel opominja perve kristjane, rekoč: »Bratje! stojte
tedaj terdno in se deržite izročil, ki sto se jih naučili
ali po govorjenji ali po listu našim«. (2. Tesal. 2, 14.)
Kaj enaciga se bere pri cerkvenih očakih pervih sto¬
letij. Tako opominja vse verne sveti Ignaci,  učenec
aposteljnov (f 107):  »Deržite se zvesto apostoljskih

izročil!« Po pravici se tedaj opira katoliška cerkev na
ustno izročilo ravno tako, kakor na sveto pismo, kar
zadeva verske in djanske resnice.

Vprašanje. Ali ima sveto pismo ali ustno
izročilo več veljave v katoliški cerkvi?

0(1 govor. Sveto pismo in ustno izročilo
imate v katoliški cerkvi enako veljavo;  ker
je v obeh beseda Božja.

Razlaganje. Božje razodenje je prišlo do
nas nekaj pismeno  (po svetim pismu), nekaj
ustmeno  (po izročilu); torej ima besedo
Božjo  kakor sveto pismo tako tudi ustno izro¬
čilo; tedaj smo ustnimu izročilu, kakor svetimu
pismu dolžni enako spoštovanje in enako vero.
Ue imate sveto pismo in ustno izročilo enako
veljavo, so že cerkveni očaki razločno učili.
Sveti Bazili  pravi o tem: „Verske resnice,
ki se v cerkvi oznanujejo, so prišle do nas
nekaj po pismih, ki so jih bili aposteljni spi¬
sali, nekaj po svetim ustnim izročilu: oboje je
enako veljavno, slehern se obojimu uklanja". —
In sveti Krizostom  piše: ,, Aposteljni niso
vsiga zapisali; mnogo so le ustmeno zapustili;
to je treba ravno tako verovati, kakor uno“.

Ravno to uči tudi cerkveni zbor tridentinski
(sej. 4. od sv. pisma): „Vse bukve stare in
nove zaveze, ker je obema Bog sam začetnik,
kakor tudi izročila zastran verskih in djanskih
naukov ... je sprejel sveti zbor in jih enako
spoštuje in časti . . . Kdor pa teh bukev ne
sprejme in imenovane izročila vedama zaničuje,
bodi izobčen".

Življenje svetnikov: Sveti trije kralji.

Z veseljem hočemo razodenje Božje sprejeti in spol-
novati, tako voljno in zvesto, kakor sveti trije
kralji,  M njih god danes sveta cerkev tolikanj slo¬
vesno obhaja. Njim jo Gospod Bog razodel rojstvo
svojiga edinorojeniga Sina po čudovitni zvezdi, in zdajci
se vzdignejo, in se ne ustrašijo dolziga, nevarniga in
težavniga popotvanja in hite v Jeruzalem, de bi molili
novorojeniga kralja Judov. Ko pa dojdejo v to mesto,
zvezda zgine, in kralji mislijo, de so že na koncu
svojiga popotvanja. Zato poprašujejo v Jeruzalemu po
novorojenim kralji Judov. Herodež kralj pa, to slišati,
se prestraši in ves Jeruzalem ž njim. Le prav vne¬
mamo odgovore duhovni inpismarji, de po prerokovanji
preroka Mihoja bi imel Kristus rojen biti v Betlehemu;
sami pa niso želeli viditi novorojeniga Mesija. Herodež
pa reče trem modrim: »Pojdite in skerbno oprašujte

po detetu, in kadar ga najdete, pridite mi nazaj pove¬
dat, de tudi jez grem in ga molim«. O hinavec! ne
misli ga moliti, ampak umoriti. — Iu ko modri kralja
zaslišijo, odidejo, in glej! zvezda se jim zopet prikaže
in gre pred njimi, dokler ne obstoji, kjer je bilo dete.
In gredo v hišo, in najdejo doto z Marijo, njegovo
materjo, in pred-nj padejo in ga molijo. Odprejo tudi
svoje zaklade in mu darujejo zlata, kadila in mire. In
ko v spanji odgovor prejmejo, ne vračevati se k Hero-

3 *

20

dežu, se vernejo po drugim potu v svojo deželo. Njih
svete telesa se že več kakor 600 let z veliko častjo
hranijo v Kolinu ob Bajni. -— Moj kristjan! tudi nam
sveti zvezda, zvezda Božjiga razodenja v svetim pismu
in v ustnim izročilu. Blagor nam, ako zvesto hodi¬
mo za to zvezdo; ne samo k jaslim Božjiga Deteta,
ampak tudi k sedežu našiga Boga nas bo pripeljala!

Molitev.  Vsigamogočni Bog! daj nam
po svoji neskončni milosti, de nam bo odslej
sijala zvezda tvojiga Božjiga razodenja, in
nagni naše serca, de bomo voljno hodili za
to zvezdo, ki nas pelja k jaslim tvojiga
Sina in k sedeža tvojiga neskončniga veli¬
častva. Po ravno tem Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

iarl$0) e

?. Ptasectea*

Katoliška cerkev je nezmotljiva v svojim uku.
Vprašanje. Kako je Bog skerbel za to, de

razlaga in razumeva, in do konca sveta čisto in
nepopačeno hrani?

Odgovor. Bog je postavil v svoji cerkvi
nezmotljivo učeništvo,  namreč aposteljne
in njih poglavarja svetiga Petra, in za njimi
katoliške škofe in njih poglavarja rimskiga pa¬
peža. (Glej sprednjo podobo!)

Razlaganje. Pred Jezusovim prihodam so
bili varhi, oznanovavci in razlagavci Božjiga
razodenja s perviga očaki, potlej preroki in
duhovni judovskiga ljudstva z velikim duhov-
nam, ki so jih skupej imenovali učivno shod¬
nico. — Po dokončanim rešenji je pa nehalo
poprejšnje duhovstvo, in Jezus je izročil vse
razodete resnice aposteljnam, de naj bi jih
hranili, oznanovali in razlagali. Nje je posvetil
mašnike nove zaveze, pastirje in učenike svoje
cerkve; eniga izmed njih pa, Simona Petra,
jim je poglavarja postavil. Aposteljne in njih
poglavarja imenujemo učivno katoliško  cer¬
kev.  — Božje razodenje naj bi pa terpelo, do¬
kler bi ljudje zveličanja potrebovali, tedaj do
konca sveta. Zatorej je dal Gospod Jezus apostelj¬
nam oblast, Božje razodenje in svoje sveto uče¬
ništvo in pastirstvo s posvečenjem in poslanjem
drugim izročevati, ki naj bi bili za njimi učivna
cerkev, in to izročevanje naj bi se ponavljalo,
dokler Gospod zopet ne pride. Nasledniki sv.
Petra so vsi po postavi zaporedama izvoljeni
rimski papeži, in pravi nasledniki aposteljnov so
po postavi posvečeni katoliški škofje, ki so s
poglavarjem v Rimu zvesto združeni, in ki so
tedaj še dan današnji nezmotljivo uče¬
ništvo v cerkvi Božji.

Vprašanje. Ali se pa more učivna cerkev
motiti?

Odgovor. Učivna cerkev se ne more motiti,
je nezmotljiva;  ona je „steber in terdnost
resnice”. O- Tim. 3, 15.) Zakaj preljubi Bog
jo je za vselej sprejel v svoje posebno varstvo.

Razlaganje. Kakor je posebna previdnost
Božja čula nad shodnico, de se beseda Božja,
kar tiče nje poglavitno stran, nikdar ni spre¬
menila ali zgubila, ravno tako in še očitniši je
čula nad učeniki katoliške cerkve. Sin Božji

se sveto pismo in ustno izročilo vselej prav je obljubil aposteljnam, „de bo on sam pri njih

2i

vse dni do konca sveta«. Obljubil jim je tudi
poslati druziga Učenika, de pri njih ostane ve-
komej, svetiga Duha, ki jih bo učil vse, in jih
bo opomnil vsiga, kar koli jim je rekeF. Pove¬
dal je, „de njega samiga posluša, kdor aposteljne
posluša, in de oznanovaje sveti evangeli ne
govorijo oni, ampak Duh Božji, ki je v njih«.
Ako je tedaj po aposteljnih tako rekoč Jezus
sam sveti evangeli oznanoval in razlagal, in je
bil njih glas tako rekoč glas svetiga Duha, go¬
tovo niso nič pozabili, premenili, ali napčno
umeli, kar tiče jedro razodetih naukov. — Vse
te obljube veljajo tudi nastopnikam aposteljnov,
rimskimu papežu in škofam, ki so ž njim zdru¬
ženi, to je, učivni cerkvi.

Vprašanje. Koga se nam je tedaj deržati,
de se v veri ne bomo motili?

Odgovor. Učivne katoliške cerkve  se
je treba deržati, ktera je zavolj neprenehane
Božje pomoči nepremakljiv steber in terdnost
resnice.

Razlaganje. Kar zadeva razlaganje svetiga
pisma, kar tiče dvome in prepire v verskih in
djanskih resnicah, se moramo zmiram in zve¬
sto deržati svete katoliške cerkve; voljno se
moramo podvreči vsimu, kar je ona razsodila,
ali po papežu, ako je namreč ko pogla¬
var in učenik vse cerkve govoril,  ali
po zboru, ki je dobil papeževo poterjenje ;
zakaj le katoliška cerkev ima vse nepopa¬
čene verske in djanske resnice in nas ne¬
zmotljivo uči in nam daje vse zakramente.
Kdor se te cerkve zvesto in terdno derži, je
na pravim potu proti nebesam, in ni več enak
„otrokain omahljivim in sem ter (je majanim od
vsakiga vetra uka po hudobii ljudi, po zvijači-
ni, s ktero zapeljujejo v zmoto«.' (Efež. 4,14.) —
Zato nam je Sin Božji tako živo priporočal
deržati se te njegove cerkve, rekoč: „Kdor vas
(učenike moje cerkve) posluša, mene posluša;
in kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa
mene zaničuje, zaničuje njega, kteri me je po¬
slal«. (Luk. 10, 16.) In na drugim kraji pravi:
„Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor ne¬
vernik in očitni grešnik« (Mat. 18, !?.), to je,
kakor človek, ki je še deleč od nebeškiga kra¬
ljestva. — Deržimo se tedaj zmiram zvesto svete

katoliške cerkve in podverzimo se voljno njenim
določbam in razsojam !

Zgled. Prelep zgled, kako je treba slušati sveto
cerkev, nam je dal Fenelon,  kambrejski vikši škof.
Več francoskih škofov ga je dolžilo, de je v svojih bu¬
kvah: »Razlaganje pravil svetnikov«  več krivih
naukov zapisal. S perviga je zagovarjal svoje bukve;
ker pa ugovorov svojih nasprotnikov ni mogel ovreči,
je le še papeževe razsodbe čakal. Več kardinalov je
preiskovalo te bukve. Poslednjič papež Inocenci XII.
bukve prekličejo, in kambrejski vikši škof to zve ravno,
ko je hotel na lečo iti. Zdajci spremeni svoj govor, in
reka brez priprave od pokoršine, ki smo jo gosposki
dolžni, in sicer tako ginljivo, de se vsi poslušavci jo¬
čejo. Pa to še ni bilo vse; ko vikši škof je mogel v
svoji cerkvi sam oznaniti, de so njegove bukve prekli¬
cane, in de je prepovedano brati jih. Tudi to vestno
stori, rekoč: »Sveti oče, naš papež, so s posebnim pi-
smam preklicali bukve, ki se jim pravi: »Razlaganje
pravil svetnikov« s tri in dvajsetimi stavki, ki so jih
iz njih posneli. Mi se pismu podveržemo, in sicer od-
kritoserčno, neprisiljeno in brez vse misli, omejevati
preklicanje. Opominjamo vas, de se v enaki pokoršini
podverzite brez prideržka, de ne oslabi pokoršina, ki
smo jo dolžni svetimu očetu papežu, in zgled popolne po-
koršine vam hočem jez z Božjo pomočjo dati do konca
svojiga življenja. Bog varuj, de bi kje iz druziga na¬
mena od mene govorili, kakor le, de bi se spominjali
pastiija, ki mora v pokoršini nar manjši ovčico svoje
Cede presegati, in ki v tej pokoršini ni poznal meje«.—
Ali to mu še ni zadosti. De bi dal svoji čedi še očit-
niši znamnje svoje pokoršine in žalosti, reče monštranco
narediti, ld jo angela nosita, in eden izmed nju več
nesvetih bukev z nogami tapta. Ene bukve imajo ime:
»Razlaganje pravil svetnikov«. Kako ginljiv zgled po¬
koršine do učivne cerkve! Bodimo tudi mi vselej zvesti
otroci svete cerkve in podverzimo se vselej njeni raz¬
sodbi v verskih zadevah. Opirajmo se na veljavo učivne
cerkve, kadar krivoverci ugovarjajo zoper sveto mašo,
češenje svetnikov, vice i. t. d.; serčno in serčno odgo¬
vorimo kakor pravi katoličani: »Te in enake nauke ve¬
rujem, ker jih je Bog razodel in ker jih verovati ve¬
leva sveta cerkev, ktera je steber in terdnost resnice,
in se ne more motiti, ker jo podpira Jezus in sveti
Duh«. Tako govčri, in osramotil boš vse zopernike.

Življenje svetnikov: Sv. Valentin,
škof. (-j- 470.)

Sveta cerkev praznuje danes god zvestiga sina svo¬
jiga, škofa Valentina.  Ker je ves gorel za razsojanje
svete katoliške cerkve, jo šel 440. leta v Pasov ozna-
novat sveti evangeli. Ker pa tukaj beseda Božja ni
bila dovolj čislana, je šel po mnogih zopernostih in
težavah, ki jih je mogel ko škof terpeti, na Tirolsko,
kjer je okoli Morana boljih poslušavcov našel. Kmali
je slovela v teh krajih lepa keršanska občina, ki je
Božje ime posvečevala, pa tudi škofa Valentina silno

22

veselila. 470. leta je šel v veselje Gospodovo v Maču
na Tirolskim; zakaj umeri je ko goreč delavec v vino¬
gradu Gospodovim in ko zvest sin svete katoliške cerkve.

Molitev. Daj, o Gospod! de bomo
tudi mi kakor tvoji goreči služabniki delali
za svoje zveličanje, dokler je še dan, in
de bomo kakor zvesti otroci tvoje svete cer¬
kve po zgledu svetiga škofa Valentina ži¬
veli in umerli. Po Kristusu, Gospodu na¬
šim. Amen.

©srn®

PpenetMau

Od pomena in imenitnosti katoliške vere.

Vprašanje. Kaj mora tedaj katoliški kristjan
sploh verovati?

Odgovor. Katoliški kristjan mora vse terdno
verovati, kar je Bog razodel in kar katoliška
cerkev zapoveduje verovati, bodi si v svetim
pismu zapisano ali ne.

Razlaganje. Iz dosedanjih beril smo raz¬
vidih , de se nam je Bog v svoji neskončni lju¬
bezni razodel, de je to Božje razodenje nekaj
pismeno nekaj ustmeno do nas prišlo, in de se
neprenehama čisto in nepopačeno hrani v sveti
katoliški cerkvi. Pravi katoličan mora tedaj vse
za terdno resnico imeti, kar je Bog raz¬
odel in kar katoliška cerkev zapove¬

duje verovati: bodi si v svetim pismu
zapisano  ali  ne. Potrebne ‘znamnja pravo-
verniga kristjana so tedaj te tri: 1) On veruje
vse brez razločka, kar koli je Gospod Bog raz¬
odel nam v zveličanje, bodi si v svetim pismu
zapisano ali ustmeno izročevano. — 2j) On spre¬
jema z otročjo hvaležnostjo Božje razodenje iz
roke katoliške, edino prave cerkve Jezusove,
in sicer v tem pomenu, v kterim ga ta ne¬
zmotljiva cerkev razumeva in razlaga. — 3) To
vse veruje z nepremakljivo terdnostjo, brez nar
manjšiga prostovoljniga dvoma v svojim sercu,
in sicer zato , ker je Bog, on neskončno res¬
nični, vse to razodel. — Ako bi naša vera le
eniga teh znamenj ne imela, bi ne bila več
prava in edinozveličavna vera.

Zgled. Pravo in zveličavno keršansko vero je
imel na priliko sveti Avguštin;  zato je rekel: »Ve¬
rujem tudi še to, kar ne urnem, ker je Bog, večna
Pesnica, razodel, in ker sveta katoliška cerkev, ta steber
in terdnost resnice, zapovedala verovati. Poprej bi dvo¬
mil, de živim, kakor de bi res ne bilo to, kar sim
slišal« (besedo Božjo v sveti cerkvi). Tako so vselej
verovali vsi pravi katoličani; tako moraš tudi ti, ljubi
moj kristjan! verovati, ako hočeš biti pravi katoličan.

Vprašanje. Ali je katoliška vera velika sreča?

Odgovor. Katoliška vera  je nar veči
sreča, ki jo more človek na zemlji doseči; ona
je čeznatorna luč, dar Božji, od Boga
v nas vlita čednost.

Razlaganje. Ka¬
toliška vera je
čeznatorna luč;

„vera je, kakor
svetilnica", pravi
sv. Krizostom;

„kakorsvetilnica
hišo, kjer je,
razsvetljuje, ta¬
ko razsvetljuje
vera dušo, de
spoznava". In
kakor solnce noč
odganja in nan
stvari Božje ka¬
že v njih lepoti,
tako odganja du¬
hovno soince svete vere noč zmote in neved¬
nosti v naših nar imenilniših zadevah in. nam

23

prav svetlo kaže neskončno popolnama lastnosti
Božje, naš večni namen in gotovi pot, po kterim
ga moremo doseči. — Katoliška vera je dalje
od Bogav nas vlita čednost, dar Božji,
delo gnade Božje; „iz mil osti  namreč ste
bili oteti, in to ne iz sebe; zakaj to je Božji
dar“, pravi sv. Pavel (Efež. 2, 8.j. Ne z last¬
nim hotenjem in prizadevanjem, ampak le po
milosti Božji smo vero dosegli. Nihče ni vreden
te dobrote, ker smo bili vsi v izvirnim grehu
ko sovražniki Božji rojeni in ker Boga tudi z
lastnimi grehi velikokrat žalimo. Vera je le gola
milost, nezaslužen dar Božjiga usmiljenja. Ka¬
ko srečni smo tedaj! Kako hvaležni moramo
hiti Bogu za ta predragi dar prave vere! Zakaj
^katoliška vera je veči dobrota, kakor vse bo¬
gastva, kakor vsi zakladi te zemlje'*, pravi po
pravici sveti Avguštin.

Zgled. Sto in sto jih pride na ta svet, ki ga
zopet zapuste brez sreče kristjanam prištevati se; sto in
sto se jih pogubi, ker niso bili v keršanski veri rojeni
in zrejeni. — Tebe pa je Gospod Bog k taki časti
povzdignil, te jo sprejel za svojiga otroka in dediča
nebeškiga kraljestva! Povej mi, s čim si zaslužil toliko
milost? — Prav pogostama si je sveti Avguštin
postavljal to resnobno vprašanje in je klical iz serčno
hvaležnosti proti Božji dobrotljivosti: »Resnično! velika,
neprecenljiva milost jo, de mi je Bog dal rojemmu biti
v dnevih in med ljudmi, po ktorih sim prišel do zveli¬
čavno keršanske vere. Vidim, de stokrat sto ljudi ne
doseže te milosti«. — Ko ravno ta svetnik drugikrat v
30. psalmu bere besede: »Ti si moj Bog; v tvojih ro¬
kah je moje življenje«, reče izponižniga serca: »O Bog!
nikakor nisim zaslužil, de si me otel splošne pogube
človešldga rodu in poklical k večnimu zveličanju, de
sim dosegel Gospodov mir«. — Ako se je ta veliki
svetnik in služabnik Božji keršanske vere nevredniga
spoznal, koliko bolj moramo mi spoznati, de nismo za¬
služili te prevelike milosti, de smo kristjani!

Vprašanje. Kaj izhaja iz tega, de je ka¬
toliška vera tolika dobrota ?

Odgovor. Aa toliko dobroto bodimo Bogu
hvaležni, zvesto se deržimo katoliške vere, ži¬
vimo po njej, in razširjajmo i n  branimo jo po
vsi moči.

Razlaganje. Iz vsiga serca bodimo veseli in
Bogu hvaležni, de smo otroci katoliške cerkve;
živimo pa tudi, kakor nas katoliška vera uči,
ker bi nam sicer vera nič ne pomagala; iz hva¬
ležne keršanske ljubezni pa tudi molimo za

tiste, ki še tavajo po temi neverstva in krivo¬
verstva, in prizadevajmo si za razširjanje svete
vere. Poslednjič stanovitno pričajmo svojo vero
in branimo jo z vso gorečnostjo in modrostjo.

Zgled. Bogaboječi kastiljski kralj Alfonz  Mo¬
dri  se je velikokrat veselja jokal, premišljevaje veliko
srečo, de ga je bil Bog poklical k pravi veri. Večkrat
je rekel: »Neprenehama hvalim Boga, pa ne zato, ker
sim kralj, temuč zato, ker sim katoličan«. Kristjani
posnemaj ta zgled in nikdar ne hodi počivat, dokler
nisi zahvalil Boga za gnado prave vere. Poganjaj se
pa tudi vselej za svojo vero; spoznavaj in brani jo, ko¬
likor je v tvoji moči! Stori, kakor sveti škof Erhard,
čigar god se danes v cerkvi obhaja.

Življenje svetnikov: Sveti Erhard,

škof ratisbonski  (v 8. stoletji).

Sveti Erhard  je bil v Škocii od plemenitih star¬
šev rojen in je vse svoje žive dni razširjal in branil
sveto katoliško vero. Že v otročjih letih je sklepal po¬
božnost z učenostjo. Bil je v mnogih nevarnostih in
skušnjavah, pa je vse premagal z molitvijo in premišlje¬
vanjem , s poštam in mertvenjem samiga sebe. Zavolj
njegove pobožnosti in modrosti mu je bila škofovska
palica izročena. Ko višji pastir jo tako sveto živel, de
je z obnašanjem veliko in še močno zakerknjenih duš
Gospodu pridobil. Ne samo po dnevu, ampak tudi po
noči je molil in premišljeval, in oznanoval je besedo
Božjo, kadar koli je imel priliko. Med njegovimi mno¬
gimi čednostmi se je zlasti lesketalo devištvo, ktero je
do konca svojiga življenja čisto in neomadežano ohranil.
Erhard, ki je hotel po Jezusovim zgledu vsim vse biti,
je šel iz domače dežele v Ratisbono (Regensburg) in je
vstanovil na Nemškim 14 samostanov. Po mnogih ču¬
dežih, ki jih jc delal, po ljubeznjivim opominjanji, in
zlasti po svetim življenji je veliko zmotencov pripeljal_v

24

katoliško cerkev. Po Božjim
navdihnjenji je šel iz Batisbone
v Alzacijo k vojvodu Eriku (Adal-
riku), čigar hči je bila od
rojstva slepa. Sveti škof Erhard
jo je podučil v keršanskim na¬
uku in potem jo je kerstil. In
glej! sleporojeni so se oči od-
perle, de je vidila. Erhard se
verne v Batisbono, kjer mora za
cerkev in vero še veliko težav
in nadlog terpeti. Bil je pa
zvest služabnik Božji do konca
svojiga življenja. Njegovo sveto
truplo počiva v Katisboni. 1052.
leta pod papežem Leonam IX.
je bil prištet svetnikam.

Molitev. Gospod,
nebeški Oče! sprejmi na¬
šo hvalo za veliko milost,
s ktero si nas poklical k
sveti katoliški veri, in do¬
deli nam po prošnjah sve-
tiga škofa Erharda, de bomo sveto vero
serčno ljubili in jo vselej s pogumnim in ve¬
selim sercam spoznali in branili. Po Kristusu,
Gospodu našim. Amen.

zemlja jama razbojnikov brez tolažbe in varnosti;
zakaj človek, ki nima vere, lahko vse hudobije sto¬
ri. Prav govori tedaj sveti Klemen Aleksan¬
drijski:  „Vera je kristjanu tako potrebna, ka¬
kor sopenje njemu, kteri živi*. In sveti Av¬

guštin  piše: ,,,Kakor brez korenine drevo ne

®eveto foerilffi.

Vera je potrebna in le prava vera je zveličavna.

more rasti, kakor brez stala poslopje ne more
vzdigniti se, kakor brez studenca potok ne
more teči, tako keršansko življenje in sleherna
čednost ne more rasti, se vzdigovati in stude¬
nec večniga življenja biti, ako ne izhaja iz

Vprašanje. Ali je vera potrebna k zveli¬
čanju ?

Odgovor. Vera je k zveličanju potrebna;
zakaj „brez vere ni mogoče Bogu dopasti*.
(Hebr. 11, 6.)

Razlaganje. Vera je tako potrebna, de brez
vere človek ne more upati zveličanja na unim
svetu; zakaj „kdor ne veruje, je že obsojen*
(Jan. 3, 18.); „kdor ne veruje, bo pogubljen*.
(Mark. 16, 16.) Brez vere ga ni pota proti
nebesam; vera nam mora svetiti kakor vodivni
angel, (glej naslednjo podobo!), de ne zajdemo
v temi neverstva in krivoverstva in se ne po¬
gubimo. — Brez vere se pa še tudi prava sreča
na zemlji ne more misliti, brez vere bi bila

vere*.

Zgled. Kako jo vera k večnimu življenju potrebna,
se še bolje razvidi iz te prilike: Enkrat sta dva vkupej
popotvala; eden je imel pri sebi kakih 200 goldinarjev,
eden pa le nekaj vina in kruha. Kar prideta v veliko
pušavo, kjer se za ves denar nič hrane ne dobi. Kad
bi bil dal pervi ves svoj denar za kozarec vode ali za
grižljej kruha; pa umreti je mogel pri vsim svojim de¬
narji; drugi pa je bil smerti otet. — Taka je tudi z
vero. Naj ima človek pol sveta ali tudi ves svot, po¬
gubi se vender pri vsim svojim denarji in blagu vred,
ako nima vere, prave, keršanske vere; zakaj brez vere
ni mogoče Bogu dopasti. Kaj pomaga človeku neumer-
joča duša, kaj mu pomagajo vse dušne moči in spret¬
nosti, kaj mu pomaga odrešenje, ako nima vere? —
Brez vere ni mogoče Bogu dopasti. — To so spoznali
vsi sveti pričevavci, zato so radi darovali svoje življenje
— samo zavolj vere, in zato tudi ti, ljubi kristjan!
raji vse zgubi, kakor pa sveto vero.

25

Vprašanje. Ali je vsaka vera zveličavna?

Odgovor. Samo prava vera, ki jo je Kri¬
stus, naš Gospod, učil, je zveličavna.

Razlaganje. Ni tedaj vsaka vera zveličavna,
ampak samo prava vera, ki jo je učil Kri¬
stus, naš Gospod,  po besedah svetiga Ja¬
neza, kteri pravi (Jan. 3, 36.): „Kdor v Sina
veruje, ima večno življenje; kdor je pa Sinu
neveren; ne bo življenja vidil, temuč jeza Božja
ostane nad njim". — Po pravici govori tedaj
že sveti Ignaci:  „Nikar se ne motite, bratje!
če kdo drugo vero ima, ne bo vidil Božjiga
kraljestva. Zakaj brez te vere ne moremo biti
Kristusovi deležniki; brez Kristusa pa ni upati
zveličanja; sej ni dano ljudem pod nebam drugo
ime, po kterim bi mogli zveličani biti". Kako
pregrešno je tedaj govoriti ali tudi le misliti,
de je vse eno, kakoršne vere je kdo; zakaj
tako govorjenje žali Boga, kteri nam je dal
pravo vero in je poslal svojiga edinorojeniga
Sinu na svet, de bi nas učil pravo vero.

Vprašanje. Kje pa nahajamo to pravo vero,
ktero je Kristus učil?

Odgovor. To pravo vero nahajamo samo v
katoliški cerkvi;  zakaj le ona je to vero
od Kristusa samiga po aposteljnih prejela in
zmiram nepopačeno ohranila.

Razlaganje. Katoliška cerkev sama ima
pravo vero; zakaj le ona je prejela vero
od Kristusa samiga.  Vse druge verske
družbe svoje vere niso mogle od Kristusa pre¬
jeti , ker so se še le dolgo časa po Kristusu
pričele; od vsih vemo, po kom, kdaj in kje
so se začele; s Tertulijanam  jim lahko re-
čemo: „že vemo, od kdaj ste. Vi vsi ste od
včeraj 11 . Vsa druga je pri katoliški cerkvi; ona
je prejela vero od Kristusa, ona je tudi vero
vselej nepopačeno ohranila. Ali mar to ni res?
Naj pa vstane kdo na vsim širokim svetu in naj
pove moža, kteri bi bil to večno pravo vero iz
katoliške cerkve vzel ali jo popačil, in naj ime¬
nuje kraj, kam bi bila prišla ta večno prava
vera! Resnično, nobeden bi ne mogel kaj taciga
dokazati. Pa še nekaj ti hočem povedati, ljubi
moj kristjan! Glej, katoliška vera že terpi
okoli 2000 let. Ali se je pa že kdej slišalo,
de je pravi katoličan ha smertni postelji imel

Dušna hrana. I,

želje po drugi veri? Nikdar se kaj taciga ni
slišalo, kar vsa zgodovina jasno pričuje. Ve¬
likokrat se je pa že slišalo , de so inoverci na
smertni postelji spoznali, kako so se dozdaj
motili zastran vere, de so želeli v katoliško
cerkev sprejeti biti zavolj vestniga miru in srečne
smerti, in de se jih je res veliko k naši veri
vernilo, in pokatoličani so mirno in pokojno
čakali poslednje ure. Ali ne spričuje to edino
resnice, de je le v katoliški cerkvi prava vera,
ne pa pri njih, kteri so se ločili od katoliške cer¬
kve ? Zatorej nas opominja sveti Jeronim:
„Ne hodite venkej in ne verjemite, de je Sin
človekov v pušavi malikovavcov ali v skrivnih
hramih krivovercov, temuč de njegova vera sveti
od vzhoda do zahoda v katoliški cerkvi".

Zgled. Katoliška cerkev ima pravo vero.
Spreumevali so to tudi nar bistroumniši možje, ki sicer
za vero niso veliko marali ali so še celo ločeni bili od
katoliške cerkve. Sloveči pesnik Ilir on, ki je imel
posebno dobro glavo, ki je pa k nesreči danes povzdi¬
goval pregreho in zmoto, jutri pa pobožnost in resnico,
je poslednjič vender nemirno vest imel in je goreče
hrepenel po pobožnosti in resnici in je tako rekoč zoper
svojo navado razodeval spoštovanje do katoliške vere.
Po njegovi volji naj bi bila njegova hči v katoliški veri
podučevana. V nekim listu piše zastran tega takole:
»Sklenil sim to zastran svoje hčere, ker nisim našel
cerkve, v kteri bi resnica  tako lopo svetila, kakor v
katoliški cerkvi«. — Tomaž More,  Bironovpri-
jatel, in po njegovi smerti nar veči pesnik na Angle¬
škim, več let ni vedil, ktero vero naj bi sprejel. Po¬
slednjič je pa začel keršanstvo pridno in do dobriga
preiskovati, in na zadnje je mogel spoznati, de v pra¬
vim pomenu so le katoličani pravi kristjani. To prei¬
skovanje in svoje spreobernjenje je popisal v posebnih
bukvah. In v njih tole piše: »Pozdravljena mi bodi,
edina, prava cerkev, pozdravljena mi bodi! Ti si edini
pot, ki derži v življenje, in edina cerkev, ki zmot ne
pozna. V senci tvojih svetih skrivnost dobiva pokoj
moja duša. Nikdar se nočem prederzniti brezbožno za¬
smehovati svetih Božjih skrivnost; tudi nikdar nočem
prederzno misliti, de je mogoče, globoke skrivnosti
Božje preiskati. Drugi naj preiskujejo in tuhtajo, jez
se čudim; drugi naj se prepirajo, jez verujem; vidim
visokost in globokost, če mi tudi ni dano priti do
kraja«. — Tako so pošteni možje vselej našli pravo
vero v katoliški cerkvi in so bili srečni v njej. Ali se
ne boš tudi ti, katoliški kristjan! srečniga štel in ali
ne boš vse svoje žive dni Boga hvalil za veliko milost,
de te je poklical k pravi veri? Z blagim grofam Stol-
bergam,  ki se je z Božjo milostjo vernil v katoliško
cerkev, pogosto s hvaležnim sercam k Bogu kličimo:,
»Nikdar naj ne jenja hvala tvojiga svetiga imena, do-

4

26

kler nove pesmi ne začnemo! Koliko milost nam je
Bog dal! Njegovo sveto ime bodi vekomej češeno!« —

Življenje svetnikov: S v e t a M ar ei j ana,
devica in pričevavka. (-j- v 2. stoletji.}

De je vera potrebna k večnimu življenju, je spo¬
znala tudi sveta Marcijana,  M se je danes spominja
sveta cerkev; zakaj raji je hotla umreti, kakor pa
sveto vero zatajiti. Marcijana je bila rojena v mestu
Busulcuru na Mavretanskim. Močnodušno je zapustila
svet, de bi le svojimu Jezusu živela. Preganjanje pod
cesarjem Dioklecijanam ji je pa tudi kmali priliko dalo
prelepo pokazati zvestobo, ki jo je obljubila svojimu
Božjimu ženinu. V Cezareji na Mavretanskim so jo
zgrabili in peljali k sodniku, ki jo jo dal grozovito
tepsti. Njeno devištvo je bilo potem prepušeno grešni
poželjivosti divjih borivcov; ali Bog je s čudežem otel
iz nevarnosti svojo služabnico. Poslednjič je bila poljana
v okrožno glediše, kjer so jo zveri zgrabile in razter-
gale. — Kristjan! ali poznaš tudi ti, de je prava ka¬
toliška vera potrebna? Ali si tudi ti pripravljen za
katoliško vero tolikanj terpeti?

Molitev. Sveta devica in pričevavka
Marcijana! za nas Boga prosi, de bomo
spoznali, de je prava vera potrebna k več¬
nimi! življenju, in de bomo pripravljeni raji
umreti, kakor sveto katoliško vero zatajiti.
Po K ristusu, Gospodu našim. Amen.

f@. (j¥Q)§©Ct@iD„

Od lastnost prave vere.

Vprašanje. Kakošna bodi naša vera?
Odgovor. Naša vera bodi I) splošna, 2)
stanovitna, 3) terdna in 4} živa.

Vprašanje. Kdaj je naša vera splošna?

Odgovor. Naša vera je splošna,  kadar
vse verujemo, kar nam sveta katoliška cerkev
zapoveduje verovati.

Razlaganje. Tisti nima prave katoliške
vere, kteri ne veruje vsiga,  kar katoliška cer¬
kev zapoveduje verovati; prava vera mora biti
splošna;  zakaj Jezus naravnost pravi: „Učite
jih spolnovati vse,  karkoli sim vam zapovedal".
(Mat. 28, 20.) In sveti Janez piše: „Kdorkoli

odstopi, in ne ostane v Kristusovim nauku, ni¬
ma Boga". (2. Jan. 1, 9.) In sej prav za prav
še vere nima, kdor le tiste Jezusove nauke ve¬
ruje, kteri so njemu všeč; zakaj on ne veruje
Bogu, ampak svojimu razumu. Zato pravi sveti
Avguštin:  „ Ako v evangelii samo to verujete,
kar hočete, in tega zopet ne verujete, kar no¬
čete, veliko več sebi verujete, kakor evange¬
liju: zakaj če sme lastni um v svetim pismu
sprejeti in zavreči, kar hoče,  se ne podverže
veljavi svetiga pisma, ampak on podverže sveto
pismo svoji volji".

Vprašanje. Kdaj je naša vera stanovitna?

Odgovor. Naša vera je stanovitna,  kadar
smo po zgledu svetih pričevavcov pripravljeni raji
vse, tudi življenje dati, kakor od vere odstopiti.

Razlaganje. Stanovitna  je tedaj tvoja
vera, o kristjan! če si pripravljen, raji vse,
tudi smert preterpeti, raji vse, tudi življenje
zgubiti, kakor svojo vero zatajiti ali od vere
odstopiti. Sveti Vincenci L er inski  piše:
„R,esnično, vsi katoličani, kteri se hočejo prave
otroke svoje matere cerkve skazovati, se mo¬
rajo terdno deržati svete vere svetih očetov in
za njo umreti, nepripušene prenaredbe nesvetih
mož pa studiti in zamotavati". In še veliko po¬
prej je pisal sveti Pavel (Hebr. 3, 12.) : „Glejte,
bratje! de ne bo morebiti v kom med vami hu-
dobniga, neverniga serca, de bi odstopili od živiga
Boga". — Sveti spričevavci in drugi zvesti ka¬
toličani so nam v tem nar lepši zgledi, ki jih
je treba posnemati.

Zgled. Prelep zgled splošne in stanovitne vere
je dal nam vsim sveti Bazili.  (Glej naslednjo podobo!)
— Cesar Valent, ld se je deržal Arijevo krive vere,
je želel tudi svetiga vikšiga škofa Bazilija Veliciga na

27

svojo stran dobiti. Izročil je pa to opravilo svojimu
namestniku Modestu. Ta gre tedaj v Cezarejo in pošlje
po Bazilija. Z vso prijaznostjo sprejme cesarjev namestnik
veliciga služabnika Božjiga, prav priljudno ž njim ravna
in so kaj ljubeznjivo ž njim pogovarja. Polagama pa
besedo oberne na vero, in poslednjič opominja in prosi
svetiga škofa, de naj malo odjenja in naj se ne dem
tako terdo katoliške vere, ker bi s to terdoglavostjo le
škodval katoliški cerkvi. Ako cesarjeve želje spolni in
k njemu prestopi, sme za terdno pričakovati cesarjeve
milosti in prijaznosti. Ali serčno mu odgovori Bazili:
»Kar cerkev uči, je prejela od Boga; vse, kar imam
in premorem, dam za ta nauk. Tudi ene besede, še
celo ene čerke ne pustim iz tega nauka jemati, zvest
čuvaj Božji hočem biti in izročeno vero z lastnim živ¬
ljenjem braniti zoper vsako napadanje krivoverstva. Pojdi
tje in povej to cesarju! Zelo čislam njegovo prijaznost,
pa le, če je s pobožnostjo združena, brez te mi tudi
una nič ne koristi in za njo ne maram«. — Tako
serčno je govoril, sveti Bazili, in cesarjeviga namestnika
so to besede zelo razžalile. Žuga mu tedaj s pregnan-
stvam in da mu še odlog do prihodnjiga dne. Pa tudi
na to odgovori sveti škof z nepremakljivo stanovitnostjo:
»Ta odlog je nepotreben; jez bom jutri ravno tak, ka-
koršen sim danes«. Modest se čudi škofovi stanovitnosti
in, ker nič ne opravi, se domu verne, ter cesarju vse
pove, kako se je godilo, in poslednjič še pristavi: »Mi
smo premagani. Ta mož ne mara ne za žuganje ne
za obetanje«. — Tudi eniga nauka v sveti veri ne
smemo spreminjati ali zametavati; zakaj v njej je vse
tesno sklenjeno. Z našo vero je, kakor z zvonam; če
zvon le količkanj poči, že nima več prijetniga glasu in

ni več za rabo. Zatorej terdno in stanovitno vervaj
vse brez razločka,  kar je Bog razodel in kar ka¬
toliška cerkev zapoveduje verovati.

Vprašanje. Kdaj je naša vera terdna?

Odgovor. Naša vera je terdna,  kadar ve¬
rujemo brez nar manjšiga dvoma.

Razlaganje. Naša vera mora biti terdna,
to je,  kar vero zadeva, ne smemo ne dvomiti
ne modrovati, naša pamet se mora podati, ka¬
kor hitro je Bog govoril in njegova cerkev;
zakaj Bog je večna resnica, in njegovo cerkev
vodi sam sveti Duh. Kar je tedaj Bog govoril,
in kar njegova cerkev zapoveduje verovati, to
moramo verovati, če tudi ne moremo umeti.

Zgled. Tako terdno  vero je imel sveti Ludo-
vik,  francoski kralj. V grajski cerkvici v Parizu,
kjer se je med drugimi dragotinami tudi Gospodova
ternjeva krona hranila, so vidili verni pri sveti maši
namesti svete hostije neizrečeno lepiga otročiča. Vse
ljudstvo hiti v cerkvico, de bi vidilo ta čudež. Tudi
svetiga kralja Ludovika povabijo tje iti; on pa odgovori:
»Kdor ne veruje, naj tje gre, de vidi; jez ga vidim
vsak dan z očmi vere«. Bolj se jo tedaj opiral ta sveti
kralj na veljavo Božjo, kakor na svoje oči. Njegova
vera ni še potrebovala čudeža. Terdno, brez vsiga
dvoma  je veroval, kar je Bog razodel. — Taka mora
tudi tvoja vera biti, ljubi moj kristjan! ako hočeš Bogu
dopasti.

i

28

Vprašanje. Kdaj je naša vera živa?

Odgovor. Naša vera je živa,  če tudi po
njej živimo.

Razlaganje. Mertva vera nam nič ne po¬
maga; vera mora živa biti,  to je,  živeti mo¬
ramo tudi po sveti veri, ali z drugimi besedami:
dobro moramo delati in hudiga varovati se, ka¬
kor vera zapoveduje ; zakaj vera, ki se ne raz¬
odeva z delavno ljubeznijo, je mertva vera,
in z mertvo vero se ne more doseči večno zve¬
ličanje. Zato piše sveti Jakop (2, 26.): „Ka-
kor je telo brez duše mertvo, tako je tudi vera
brez del mertva“. In sveti Pavel piše (Gal. o ,
6.): „V Kristusu Jezusu velja vera, ktera po
ljubezni dela". Resnobno nas tedaj opominja
sveti Avguštin:  „S pravo vero združujte sveto
življenje, de Kristusa spoznavate z besedami
svojimi, ker verujete, kar je resnica, in z deli
svojimi, ker pošteno živite". Lep zgled žive
vere nam daje današnji dan v

Življenji svetnikov: Sveti Pavel,

pervi pušavnik.  (-j- 343.)

Njegova vera je bila
zmirej delavna v ljubezni;
zmirej je sklepal z vero
tudi sveto življenje; Bogu
služiti, za Boga živeti in
umreti je bila njegova
edina skerb. Komej pet¬
najst let starimu so starši
umerli. Ob Decijevim pre¬
ganjanji je šel v pušavo,
kjer je celih 97 let sa-
mimu Bogu služil. Čudno
je pa tudi Božja previd¬
nost cula nad njim v tej
pušavi. Spervenja ga je
živilo palmovo drevo, ki
je pod njegovo senco pre¬
bival. Po tem mu je Bog
pošiljal pol hleba po kro¬
karji, in tako ga je živil,
kakor nekdaj prerokaElija.
Bližnji studenec ga je
napajal, in palmovo perje ga je oblačilo. Tako je živel
v molitvi in v premišljevanji nebeških reči. Sto in
trinajst let stariga je obiskal sveti Anton,  ki je živel
v drugi pušavi. V Božjih pogovorih sta se veselila in
tolažila. Sveti Anton se potem verne v svojo pušavo.
Ko pa kmali zopet pride k svetimu Pavlu, vidi, de
kleči s povzdignjeno glavo in z rokami proti nebesam
razprostrenimi, pa de se ne gane. Tiho in poln spo¬

štovanja se mu bliža, ker misli, de moli. Ko pa vidi,
de je mertev, pravi: »O pobožna duša, ki tudi y

smerti ne neha delati, kar je v življenji delala!« Solze
mu lice polijejo, moli nekoliko časa pri svetim mer-
liču in ga pokoplje v molitvah in solzah. -— Ljubi
bravec! to kratko popisovanje življenja svetiga Pavla
nas vnovič uči, kako resničen je pregovor: »Kakoršno

življenje, taka smert«. Sveti Pavel je imel živo in
terdno vero v življenji in ob smertni uri. Prosi tudi
ti Boga te milosti.

Molitev. Dodeli nam, o Gospod! sta¬
novitno, terdrio in živo vero, de v tebi in
za tebe živimo in umerjemo, kakor tvoj zve¬
sti služabnik sveti Pavel. Po Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

Injst® 1> © r i 1

Cfl. Proseneau

Vero je treba spoznavati ali pričati.

Vprašanje. S čim je zlasti treba naznanjati,
de je naša vera terdna in stanovitna?

Odgovor. De je naša vera terdna in stano¬
vitna, je zlasti s tem treba naznanjati, de sveto
vero povsod z besedo in z djanjem naravnost
spoznavamo ali pričamo.

Razlaganje. Sveta dolžnost nas veže, vero,
akn je treba, pred vsim svetam naravnost z
besedo in z djanjem spoznavati, in ko bi bilo
tudi treba zavolj tega življenje dati. Sveti
Avguštin  pravi: „l)janje svete vere je trojno,
živo verovati v sercu, naravnost spoznavati z
besedo in pričevati z djanjem". In sveti apo-
stelj Pavel piše: „S sercam se veruje v pravič¬
nost, z ustrni se pa priča v zveličanje". (Rim.
10, 10.) — Pa, sej je že Jezus sam rekel:
^Kdorkoli bo mene spoznal pred ljudmi, ga
bom tudi jez spoznal pred svojim Očetam, ki
je v nebesih". (Mat. 10, 32.) Zato so bili tudi
pobožni in zvesti služabniki Božji v stari in
v novi zavezi pripravljeni raji umreti, kakor pa
vero zatajiti.

Zgledi. Slavno se je vojskoval za vero v stari
zavezi Eleazar,  starček, bolj častitljiv zavolj čednosti,
kakor zavolj starosti; on je hotel raji umreti, kakor

29

postavo prelomiti in tako vero zatajiti; raji se je dal
mučiti, kakor po zvijači ali s hinavšino oteti se. Trije
mladenči v Babilonu  so raji hotli v razbeljeno peč
verženi biti, kakor vero svojih očetov zapustiti. Tako
so tudi življenje dali za vero Mat atija  in njegovi
junaški sinovi. Posebno pa slovijo sedmeri maka¬
bejski bratje in njih mati.  Z nar hujim mu¬
čenjem jih je hotel kralj Antijoh prisiliti, de bi zoper
postavo ravnali in jedli svinjsko meso. Ali oni niso
hotli storiti, kar je hudobni kralj želel, in so življenje
dali za sveto vero. V novi zavezi je med mnogimi
spričevavci, ki so umerli za Jezusovo vero, pervi
sveti Štefan,  ki je bil zavolj Kristusa kamnjan. Oh,
kdo more šteti vse svete spričevavce, ki so v neznanih
bolečinah zavolj vere umerli! En sam zgled ti še hočem
pripovedovati, ljubi moj prijatel! iz pervih keršanskih
časov, ki nam kaže silno junaškiga spričevavca, de se
mu čudimo in de ga posnemajmo. (Glej sprednjo po¬
dobo!) Med spričevavci iz pervih stoletij vidimo kmeta,
Barlaama  po imenu, pred malikovo podobo stati;
ukazujejo mu, kadila na ogenj devati maliku na čast,
on pa noče; strašno ga mučijo, on pa le noče; po¬
slednjič mu dajo kadila na dlan in ga silijo roko raz-
prostreno deržati nad plamenam; kakor hitro za¬
volj bolečine roko premakne, bo kadilo v plamen
padlo; in poreko mu: »Bogovam si daroval«. Ali glej,
strašni plamen mu že roko žge, on je ne zmakno; ro¬
ka mu že gori, in še je ne zmakne; iz plamena že
prelepo diši kadilo; — ali je morebiti pričevavec ven-
der že roko umaknil? O ne; plamen je roko prežgal in
tako dosegel kadilo, ki je bilo na dlani. — O prečudna
stanovitnost priprostiga kmeta v spričevanji svete vere!
Ali si pripravljen tudi ti tako junaško pričevati sveto
vero? O spoznavaj naravnost svojo vero, in če tudi
nimaš prilike zanjo dati življenja, jo vender velikokrat
lahko serčno pričaš, zlasti tistim zasmehovavcam svete

vere nasproti, ki se jih dan da¬
našnji toliko nahaja. Stori to, ljubi
moj prijatel! in bodi prepričan, de
morajo celo taki hudobneži v sercu
tebe spoštovati, ako vidijo, de si
vselej in povsod dober katoličan, zvest
pričevavec svete vere!

Vprašanje. Ali smo pa dol¬
žni, to svojo vero vsakimi! raz¬
odeti ?

Odgovor. Svojo vero smo
le dolžni razodeti, če to zahteva
čast Božja, naše ali našiga bliž-
njiga zveličanje.

Razlaganje. Svojo vero raz¬
odeti smo le tačas dolžni, ka¬
dar to od nas tirja postavna go¬
sposka, ali kadar bi naše mol¬
čanje utegnilo veljati za zata¬
jevanje prave ali pa poterjevanje krive vere.
Brez potrebe  pa svojo vero razodevati in tako
svoje življenje v nevarnost postavljati, če nas
nihče k temu spoznavanju ne nagovarja ali če
to ni potrebno drugim v zveličanje, ali če se
tudi po razumnih pomočkih lahko umaknemo,
kakor z begam, nismo dolžni in bi še prav ne
bilo. Gospod Jezus sam pravi zastran tega:
„Glejte! jez vas pošljem, kakor ovce med vol¬
kove; bodite torej razumni, kakor kače, in pri—
prosti, kakor golobje“! (Mat. 10,16. j Inna  dru¬
gim kraji : „Kadar vas bodo preganjali v tem
mestu, bežite v drugo“. (Mat. 10, 23.)

Zgledi. Celo aposteljni so se umikali preganjanju,
ako jim je to razumnost dopušala, de so bili vernim
še dalje v prid. Sveti Pavel piše sam od sebe : »V
Damasku je namestnik kralja Areta mesto Damaščanov
z varhi obdal, do bi me vjel; pa skozi okno sim bil
v košu po zidu spušen, in tako sim ubežal njegovim
rokam«. (2. Kor. 11, 32. 33.) — V Ikonii sta šla
Pavel in Barnaba slcupej v judovsko shodnico, in sta go¬
vorila, tako de jih je verovalo Judov in ajdov obilno
mnoštvo. Judje pa, kteri niso verovali, so podpihovali
in k jezi nadraževali serca ajdov zoper brate. Vstal je
pa razpor med mestno množico; eni so bili z Judi, eni
pa z aposteljnama. Ko so se pa vzdignili ajdje in
Judje s svojimi poglavarji, de bi ji zasramovali in kamnjali,
in sta to zvedila, sta pobegnila v likaonske mesti
Listro in Derbe, in sta ondi evangeli oznanovala (Djanje
apost. 14, 1 — 7.). Na prošnjo in prigovarjanje vernih
se je tudi preganjanju umaknil sveti Blaž, sebaški škof,
de si je tako še dalje ohranil življenje vernim v prid,
Jezusu in njegovi sveti veri v službo. Ubežal je na

30

goro agejsko, kjer je v pečini prebival. — Tako pa¬
metno in razumno, kakor Gospodovi učenci, kakor sveti
Blaž, smemo in moremo tudi mi svoje življenje o pre¬
ganjanji vernih o-teti; nikdar se pa to ne sme zgoditi
iz strahu ali celo naši veri v škodo; zakaj to bi bilo
toliko, kolikor vero zatajiti, česar nas Bog z milostjo
svojo obvaruj !

v

Življenje svetnikov: Sveti Hi gin,
papež in sprieevavec. (-j* 142.)

Sveta cerkev obhaja danes tudi spomin zvestiga
pričevavca svete vere, svetiga Hi g in a, papeža in mar-
temika, ki je 139. leta za svetim Telesforam sedel na
rimski stol. Serčno se je vojskoval zoper krivoverstvo
Valentinovo in Cerdonovo, in si je z vso močjo pri¬
zadeval, de bi svojo čedo obvaroval te pogubljivo krive
vere. Okoli štiri leta je vladal sveto cerkev, ter se je
zmagovavno vojskoval za Božjo čast in Božji nauk. —
Tudi mi, dragi kristjani! zvesto spoznavajmo svojo vero
po zgledu svetiga Higina.

Molitev.  Vsigamogočni, večni Bog!
dodeli po prošnji svojiga svetiga spričevavca
in papeža Higina nam slabim moč, de bomo
sveto vero vselej serčno in stanovitno pred
vsim svetam spoznavali. Po Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

tl. P J p@8©(t©a.

Od zatajevanja svete vere in od odstopa od vere.

Vprašanje. S čim se človek hudo pregre¬
ši zoper sveto dolžnost, svojo vero spoznavati
ali pričevati?

Odgovor. Zoper sveto dolžnost, svojo vero
pričevati, se človek hudo pregreši: 1) ako se
svoje vere sramuje, 2) ako svojo vero zatajuje,
3) ako od svoje vere odstopi.

Razlaganje. Kakor je spodbudljivo pre¬
mišljevati lepi zgled zvestiga spričevavca svete
vere, ki z veseljem in brez strahu daruje svoje
življenje za sveto vero, ravno tako žalostno je
viditi kristjana, ki se svoje vere sramuje, ki
vleče z brezbožniki in zarobljenimi zasmeho-
vavci svete vere, ki svojo vero zatajuje ali
pa še od n j e odstopi.  To je strašni greh,
ki človeku gotovo pogubljenje nakoplje; zakaj
Kristus sam, on večna resnica, je takim hudo
hudo zažugal, rekoč: „Kdor se mene in mojih
besedi' sramuje,  tega se bo tudi Sin človekov
sramoval, kadar bo prišel v svojim, Očetovim
in svetili angelov veličastvu".- (Luk. 1), 26.) In
zopet na drugim kraji: „Kdor mene zataji
pred ljudmi, ga bom tudi jez zatajil  pred svo¬
jim Očetam, ki je v nebesih". (Mat. 10, 33.)

Zgledi. Kako nehvaležno, kako hudobno bi bilo
vero zatajiti!  Kako bi mogli nezvesti biti Gospod
Bogu, ki nam le dobro hoče in nam neprenehama obilne
dobrote skazuje! Ko je nojeverski sodnik svetiga škofa
Polikarpa  silil zatajiti Jezusa, mu je ljubeznjivo in
častitljivo odgovoril: »Kako bi mogel kaj taciga storiti?
Že več ko sedemdeset let je, kar Jezusu Kristusu slu¬
žim , in v tem dolgim času mi ni nič hudiga prizadjal,
temuč me je obdaroval z vsimi dobrotami, ki si jih le
misliti morem; kako bi mogel sedaj tako nehvaležen
biti in upreti se zoper tako dobriga, nar boljšiga Go¬
spoda v nebesih in na zemlji?« — Ravno tako pre¬
grešno bi bilo tudi, ko bi se sramovali  svoje vere.
Dragi moj kristjan! veseliti se moramo svoje vere, ne
pa sramovati; zakaj če živimo, kakor nas vera uči, bomo
srečni tukaj na zemlji in enkrat zveličani tam v nebe¬
sih ; vera je naše nar veči bogastvo in naša nar veči
lepotija pred Bogam. — Sveti Justin  spričevavec je
bil zavolj vere pred sodbo poklican. Eustik, tajanji
rimski poglavar, mu je očital, de je kristjan, in mu
je rekel, de bi se mogel sramovati tako pri-
proste vere.  Kaj je storil sveti Justin? Kako so
je obnašal? Poslušaj lepi odgovor, ki je kristjana vre¬
den : »Bog me varuj, de bi se sramoval svoje vere!
Veseli me keršanski nauk in spoznavam praviga Boga
kristjanov«. — In ko jo bila sveta Agata  zavolj ker-
šanske vere zatožena in je mogla priti k sodbi pred
siciljskiga poglavarja Kvintilijana, reče ta sodnik boga¬
boječi devici: »Ali te ni sram, ki si rojena iz tako
imenitniga rodu, pa se deržati tako nizkiga in hlap-
čevskiga življenja kristjanov?« Agata pa odgovori: »Ve-

31

liko imenitniši jo keršanska nizkost in služnost', kakor
zakladi 'vsili kraljev«. (Glej sprednjo podobo!)

Vprašanje. Od kod pa pride, de nekteri
kristjani od vere odstopijo?

Odgovor. Več vzrokov je, zakaj de mar-
sikteri kristjani od vere odstopijo; pervi  vzrok
je napuh in preradovedno modrovanje v verskih
skrivnostih; drugi in tretji  vzrok je zane¬
marjanje molitve in družili verskih dolžnost,
kakor tudi posebno nagnjenje do sveta in do pre-
grešniga življenja; poslednji ali če ter ti vzrok
je branje brezbožnih bukev, tovaršija z zasme-
hovavci svete vere in take zakonske ali tudi
druge zveze, ki so pravi veri nevarne.

Razlaganje. Ker je odstop od vere kaj
strašniga, je gotovo zelo važno, vire poznati,
iz kterih izhaja. Viri so pa ti: 1) Napuh in
preradovedno modrovanje v verskih
skrivnostih,  liister um večkrat ne tune, kar
ponižna vera prav jasno razume; zato je molil
Jezus: ^Zahvalim te, Oče, Gospod nebes in
zemlje! de si to skril modrim in razumnim, in
si razodel malim«. (Mat. n, 25.) 2) Drugi in
tretji vir, iz kteriga odstop od vere izhaja, je
zanemarjanje molitve in družili  ver¬
skih dolžnost in pa premočno nagnje¬
nje do sveta in do p r e g r e š n i g a življe¬
nja.  Naša katoliška cerkev namreč ostro za¬
poveduje, de mora vsak, kdor hoče priti v ne¬
beško kraljestvo, po sveti veri živeti, ter se
greha skerbno varovati; pri nevernikih pa se

kve bero.

ne stavijo grehu tako terdne me¬
je. De tedaj ta ali uni lahko-
mišljeni katoličan lože — brez
vse opovire — po svojim spa¬
čenim nagnjenji živi, popusti
pravo vero, hodi po temi, vživa
grešno veselje tega sveta, in se
poslednjič pogubi vekoma. 3)
Marsikteri tudi zato od vere od¬
stopi, ker v sveti katoliški
veri ni dobro podučen in
uter  j en. „Ti nimajo korenine«,
pravi Jezus (Luk. 8, 13.), „ker
nekaj časa verujejo, in v skušnja¬
vi odstopijo«. — 4) Poslednjič
jih veliko popusti pravo vero,
ker slabe, brezbožne bu-
ker se z zasmehovavci svete
njimi zakone sklepajo

vere pečajo in z
i. t. d.

Zgled. Neki Anglež (po imenu Vilijam  B e al¬
ti e) je vzel za ženo ljubeznjivo hčerko iz imenitne ro¬
dovine. Imel je štiri otroke, ki jih je prav skerbno
redil. Ker je njegova kupčija nekaj let sem pešala, je
začel brati in sicer po nesreči brezbožne bukve.
To branje je storilo, de je vso vero zgubil; ni ga več
vidil razločka med tem,  kar je dobro , in med tem ,
kar je budo , in človek mu je bil le roba. Mislil si je,
de ima pravico čez svoje življenje in tudi čez življenje
svoje žene in svojih otrok. Neko jutro pošlje hlapca z
listam k bližnjimu prijatlu in ga prosi, de naj pride z
dvema pričama v njegovo hišo pogledat, kako se je v
njej vse spremenilo. Prijatel list prebere, in zdajci tje
hiti, pa pride prepozno. Nesrečnež je divjal z mečem,
sekiro in pušo. Z mečem in sekiro je poklal in pobil
ženo in otroke, s pušo je pa sebe ustrelil. Ta prigodba
je vsaciga presunila, in vsi so spoznali, v kakošno
gerdobo je branje brezbožnih bukev spremenilo moža,
ki je bil poprej vsiga spoštovanja vreden. — Kristjan!
de ne zgubiš nar dražjiga, kar imaš, namreč svete vere,
varuj se takih, brezbožnih bukev, varuj se vsiga, kar
v nejevero napeljuje! Prosi Boga, de ti vero ohrani
in pomnoži!

Življenje svetnikov: Sveti Ernest,

opat.  (-j- 1098.)

Sveti Ernest,  čigar ime se današnji dan bere
med svetniki, je bil rojen grof v Dilingenu in pervi
opat v Nereshajmu. Žalost ga je prevzela, ko je sli¬
šal, kako so Saraceni svete kraje v Palestini v last do¬
bili, in kako grozovito so kristjane preganjali in zdelo¬
vali. Združi se tedaj z veliko drugimi opati in gre V
Palestino križarjem pomagat in tako pokazat, de se

32

keršanske vere ne sra¬
muje, temuč je priprav¬
ljen braniti jo z lastnim
življenjem. Ravno pa
ko keršansko vero raz¬
širja in Božje ime med
nejevemiki poveličuje,
ga Saraceni vjamejo in
v Korozajmu umorijo
leta 1096.

Molitev. O

Gospod! daj nam
milost, de se tvo¬
je svete vere ni¬
kdar ne sramuje¬
mo , temuč jo po
zgled usvetiga Er¬
nesta vpričo brez-
božnikov in nejevernikov z vso gorečnostjo
spoznavamo in poveličujemo. Po Kristusu,
Gospodu našim. Amen.

D®. Prosemu

Od znamnja svetiga križa.

Vprašanje. S kterim posebnim znamnjem
spoznava katoliški kristjan svojo vero?

Odgovor. Katoliški kristjan spoznava svojo
vero zlasti z znamnjem svetiga križa;
zakaj s tem znamnjem naznanja dve nar ime-
nitniši skrivnosti svoje vere: 1) skrivnost pre¬
svete Trojice, in 2) skrivnost odrešenja na križu.

Razlaganje. Vsaka veči družba ima svoje
znamnje, po kterim se spoznavajo njeni udje;
vsaka prav vravnana vojska ima svoje bandero,
pod kterim se vojaki zbirajo; znamnje in ban¬
dero katoliškiga kristjana pa je križ.  In kar je
vojaku vojaška obleka, to je katoličanu znam n j e
svetiga križa;  zakaj kakor vojaška obleka
kaže, v ktero vojskino trumo se vojak šteje,
tako razodeva tudi znamnje svetiga križa, ktere
vere je človek. Po tem znamnji se loči kato¬
liški kristjan od vsih inovercov. Kdor se za-
znamnja z znamnjem svetiga križa, se precej
razodene katoličana; naj se zaznamuje z veli¬
kim ali z malim  križem, to je vse eno, vse¬

lej naznanja ž njim dve nar imenitniši skrivnosti
svoje vere: 1) skrivnost presvete Troji¬
ce, in 2j skrivnost odrešenja na križu.
To bom bolj na tanko razložil. (Glej sprednjo
podobo!} Pri malim ali navadnim  križu za¬
znamujemo čelo, rekoč: „V imenu Očeta",
de kažemo, de je Bog Oče perva oseba (per-
šona) v presveti Trojici, kakor je čelo, glava,
nar višji del človeškiga telesa. Kadar zaznamu¬
jemo usta,  pravimo: „in Sina^,  de naznanja¬
mo, de je Sin Božji, večna Beseda Očetova,
od Očeta rojen, kakor tudi človeško besedo ta¬
ko rekoč usta rode. Poslednjič zaznamujemo s
tretjim križem serce  in pristavljamo besede:
„i n svetiga Duha®,  ker v sercu ljubezen
prebiva; s tem naznanjamo, de je sveti Duh
ljubezen, ki izhaja od Očeta in Sina. — Pra¬
vimo „v imenu 44 , ne v imenih,  de nazna¬
njamo edinost  — „Očeta in Sina in svetiga
Duha 44 , ali presveto Trojico. — llavno tako jasno
in lepo se naznanja ta skrivnost tudi z veli¬
kim ali latinskim  križem. Z desnico se do¬
tikamo čela in pers, rekoč: „V imenu Očeta in
Sina 4 * (in nomine Patris etFilii}, v znamnje, de
je poslal nebeški Oče svojiga cdinorojeniga Sina
z nebes na zemljo v naročje prečiste Device
Marije, de je odrešil človeški rod. Potlej se
dotikamo z desnico obeh persnih strani, rekoč :
„in svetiga Duha' 4  (et Spiritus sancti}, v znamnje,
de sveti Duh izhaja od Očeta in Sina, in sicer
od leve do desne strani, v znamnje, de nas je
Jezusova smert na križu od leve strani večniga
pogubljenja prenesla na desno stran večniga
zveličanja. Kako lepo naznanja tedaj katoliški
kristjan z znamnjem svetiga križa nar imenitniši
skrivnosti svoje vere! Resnica je tedaj, kar
sim rekel, de se iz znamnja svetiga križa spo¬
znava katoliški kristjan, kakor udje kake družbe
iz svojiga vpeljaniga znamnja.

33

Zgled. Kjer (katoličani žive, se zaznamujejo z
znamnjem svetiga križa; zakaj s tem znamnjem razodeva
katoličan svojo vero pred vsim svetam. Te lepe in to-
laživne resnice je nekdaj opomnil zavolj dani jezikov
tolikanj sloveči kardinal Mezzofanti  pobožniga romarja,
ki je šel v sveto deželo. Rekel mu je namreč: »Koli¬
ko jezikov jutrovih dežel ste se naučili? Kako boste
govorili z Jutrovci?« Romar na to odgovori, de se ni
učil jutrovib jezikov, vender pa upa z lašino si povsod
pomagati. Na to pa reče kardinal: »Vas pa jez še v

naglici opomnim jezika, ki je sploh po vsim svetu znan,
namreč svetiga križa.  Pojdite, kamor hočete; kjer¬
koli so katoličani, je znamnje svetiga križa
znano;  in kdorkoli vas bo vidil zaznamovati se s
tem znamnjem, Vas bo razumel, če tudi sicer še tako
tuje besede govori. Ako je katoličan, se bo tudi za-
znamnjal s tem znamnjem, in spoznala se bosta, de sta
brata v Kristusu. Ako ni katoličan, se bosta tudi raz¬
umela, in vsak bo vedil, koga ima pred seboj!« —
Nikar se tedaj ne sramuj znamnja svetiga križa, temuč
spoštuj ga in v veliki časti ga imej!

Vprašanje. Zakaj je treba znamnje svetiga
križa v veliki časti imeti ?

Odgovor. Znamnje svetiga križa je treba
imeti v veliki časti: 1) ker je častitljivo po

svoji starosti; 2) ker je sveto samo na sebi;
3) ker je koristno v svoji moči.

Razlaganje. Znamnje svetiga križa je: 1)
častitljivo po svoji starosti;  zakaj že
pervi kristjanje so se pogosto in pobožno ž njim
zaznamovali, kakor priča Tertulijan,  ki je
živel v drugim stoletji in tako piše: »Karkoli

počenjamo, ali se na ,pot napravljamo ali dalje
popotvamo, ali iz hiše ali v hišo hodimo, ali
se oblačimo ali slačimo, ali se umivamo ali k
jedi sedamo, ali luč vžigamo, ali se vlegamo
ali sedamo, zaznamujemo čelo z znamnjem sve¬
tiga križa“. — Ta prelepi zgled pervih kristja¬
nov tudi mi posnemajmo in zaznamujmo se prav
pogosto z znamnjem svetiga križa, zlasti zju-
traj, kadar se zbudimo, zvečer, kadar spat
gremo, pred molitvijo in po molitvi, pred
vsakim imenitnim opravilam, v dušnih in telesnih
nevarnostih, to pa zato, ker je 2j sveto sa-
m o na sebi;  zakaj s tem znamnjem spoznava
katoliški kristjan svojo vero, kakor smo že zgo-
rej v pervim vprašanji povedali. Znamnje sve¬
tiga križa je nar bolj kratko, nar bolj razum¬
ljivo in nar bolj pomenljivo znamnje naše vere
v Boga trojediniga, našiga Stvarnika, Odreše¬
nika in Posvečevavca. Sveto je tedaj to znamnje

Dušna hrana. I.

samo na sebi; pa je tudi 3) koristno v svoji
moči.  Sveti Avguštin  pravi: „Kristusov
križ ima čudno moč v sebi; že njega spomin v
beg zapodi naše nevidne sovražnike, nas okrep¬
ča zoper njihove napade in nas obvaruje nji¬
hovih zaderg“. In sveti Janez Damaščan
piše: „Križ je škit, orožje, znamnje zmage čez
hudiča; križ je tisto znamnje, na kterim nas
smertni angel spozna in tedaj memo nas gre,
tako de nam ne škoduje". Z znamnjem svetiga
križa moremo skušnjave in drugo zlo odpraviti,
še celo premagati hudiča in njegovo napadanje;
zakaj kakor se boji pes palice, s ktero je bil
enkrat tepen, tako se tudi vrag boji znamnja
svetiga križa, ker je bil s križem premagan in
tepen; oplašen jo pobegne, ako ga ugleda.

Zgledi. Svetiga pušavnilca Antona  je hudobni
duh silno nadlegval, ali z znamnjem svetiga križa ga
je vselej premagal. Velikokrat je tedaj rekel svojim
učencam: »Verjemite mi! hudič se boji ponočniga ču¬
vanja, molitve in posta pobožnih; edino znamnje
svetiga križa  ga premaga in v beg zapodi, kakor
lev beži pred petelinovim petjem«. Resnično, ako se
pobožno in verno zaznamujemo z znamnjem svetiga kri¬
ža, bomo z Božjo pomočjo zmagovali v vsih skušnja¬
vah; to vidimo tudi iz naslednjiga zgleda. V samo¬
stanski družbi svetiga Benedikta  je bil tudi spreo-
bemjenec iz plemenitiga rodu, ki je bil poprej sloveč
vojak, sedaj pa je v samostanu za mniškiga brata slu¬
žil. Ko neki dan nanj versta pride, de mu je bilo
treba bratam v obednici streči, se v njem nekdanji
napuh zopet vzdigne. »Kdo so ti nizki ljudje«, tako
misli sam pri sebi, »in kako bi se mogel spozabiti,
jim tako hlapčevsko streči?« Benedikt pa, ki je ravno
za njim stal, in ki mu je bilo dano, tudi misli ljudi
vediti, se oberne in mu reče: »Zaznamujaj si serce,

brat moj! Kaj govoriš? Zaznamnjaj si serce!« [Posvar¬
jeni hitro razume, kaj mu je hotel Benedikt reči; po¬
križa se, in hudobne, prevzetne misli zginejo. — Ko-
likorkrat se v naših sercih zbuja napuh, zavid ali sicer
nevarna strast, je tudi nam rečeno: »Spomni se sve¬
tiga križa, znamnja, s kterim si bil odre¬
šen;  gospoduj čez svojo strast, premaguj sam sebe,
ustavljaj se hudimu v moči pokoršine!« In če to zvesto
spolnujemo, ne bomo nikdar padli; zakaj »kdorkoli
kliče Gospodovo ime«, pravi sveti Pavel  (Djanjo apo-
steljnov 2, 21.), »bo zveličan«. Ali dobro si zapomni,
ljubi moj! pobožno in zaupljivo se vselej prekrižuj.
»Zakaj jih le tako malo čuti moč svetiga križa?« vpraša
sveti Rupert,  in on odgovori: »Ker sicer križ na
čelu, križaniga pa v sercu ne nosijo; zakaj sveti križ
se mora ne samo s palcam zunaj, ampak tudi z živo
vero v sercu delati«. — Katoliški kristjan! vtisni si
tedaj ta lepi in imenitni nauk od znamnja svetiga križa

5

34

prav globoko v serce. Nikoli se ga ne sramuj, tudi
ne pred inoverci, ne pred zasmehovavci svete vere, ne
pred bistroumei današnjih dni, ld jim je križ pohuj¬
šanje ali nespamet, temuč reci z aposteljnam Pavlam
(Gal. 6, 14.): »Mene pa Bog varuj, de bi se z drugim
hvalil, kakor s križem Gospoda našiga Jezusa Kristusa«,
in kmali boš čutil v sebi čudno moč svetiga križa.

V

Življenje svetnikov: Sveti Hilari,

škof in cerkveni učenik, (j* 368.^

Sveti Hilari  je bil rojen v začetku 4. stoletja v
Piktavii na Francozovskim. Njegovi starši so bili ime¬
nitni, pa še malikovavci. Oženjen je že bil, ko je
začel brati sveto pismo. S tem branjem je dosegel pravo
učenost in je spoznal, česa mu je treba k zveličanju.
Kmali se je dal kerstiti z ženo in hčerjo vred. Odslej
se ni več sramoval Jezusoviga križa, temuč se ga je
zvesto deržal, tako de je smel reči z aposteljnam Pav¬
lam: »Mene pa Bog varuj, de bi se z drugim hvalil,
kakor s križem Gospoda našiga Jezusa Kristusa«. Kako
vestno je živel po zapovedih svetiga evangelija, se že
iz tega vidi, de so ga 353. leta mašniki in mestnjani
škofa v njegovim rojstnim kraji izvolili. Sedaj se je
ločil od svoje žene in je po cerkveni zapovedi živel v
prelepi zderžnosti. Škofovske dolžnosti je prav zvesto
spolnoval, vse svoje djanje in nehanje jena  Boga obra¬
čal, vsak dan je v odločenih urah molil in premišlje¬
val, resnico je zagovarjal s tehtnimi spisi, in priprav¬
ljen je bil vse terpeti za pravo vero. In k temu mu
je bila kmali prilika dana. Arijevci, ti tajivci Božje
natore Jezusove, so cesarja napravili, deje  sv. Hilarija
356. leta v Prigijo v pregnanstvo poslal. Ko se je
sveti škof čez štiri leta vernil v svojo škofijo, so ga
verni z velikim velikim veseljem sprejeli. Z novo go¬
rečnostjo si je prizadeval za sveto življenje svojih pod¬
ložnih in jih je v veri poterjeval, dokler ni v Gospodu

zaspal 13. Prosenca 368. Sveto življenje svojiga zve-
stiga služabnika je Bog spričeval z mnogimi čudeži.

Molitev. O Bog! dodeli nam po
prošnji svetiga škofa in cerkveniga učenika
Hilarija, de se bomo le v križu tvojiga Bož-
jiga Sina hvalili. Po ravno tem Gospodu
našim. Amen.

Sttriijst® !®rtfe 0

Od apost,oljske vere.

Vprašanje. S čim še spoznava katoliški
kristjan svojo vero ?

Odgovor. Katoliški kristjan spoznava še
tudi svojo vero z apostoljsko vero,  ki se
tako glasi: ^Verujem v Boga Očeta vsigamogo-
čniga, Stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa
Kristusa, Sinu njegoviga ediniga, Gospoda na¬
šiga. Kteri je bil spočet od svetiga Duha,
rojen iz Marije Device. Terpel pod Poncijem
Pilatam, križan bil, umeri, in v grob položen.
Doli je šel pred pekel, tretji dan od mertvih vstal.
Gori je šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta
vsigamogočniga. Od ondot bo prišel sodit žive
in mertve. Verujem v svetiga Duha. Sveto
katoliško cerkev; občestvo svetnikov. Odpušenje
grehov. Vstajenje mesa. In večno življenje.
Amen*'*'.

Razlaganje. Apostoljska vera je bila vselej
v cerkvi znamnje pravovernih; ž njo se je mo¬
gel katoličan ravno tako razodevati, kakor z
znanmjem svetiga križa. Ter tuli  jan  pravi:
„Ta vera je bila skrivna beseda in znamnje pra¬
vovernih^ Zavolj tega se je dolgo časa le ust¬
meno izročevala, ne pa pismeno. Kar je vojaku
v mirnih časih in v vojski geslo  ali vojaško
znamnje, to je bila zlasti o preganjanji apostolj¬
ska vera kristjanam, de so se spoznavali. Ako
je hotel tujic v njih zbirališe, k službi Božji
iti, ga je vratar ustavil in mu rekel: „Povej
mi znamnje, povej mi besedo !“ In neznani člo¬
vek je mogel moliti dvanajst členov apostoljske
vere; če jih pa ni znal,  se je mogel verniti.
Ljubi kristjan! ko bi ta navada še dan današnji
veljala, ali bi ne bil marsikdo pri cerkvenih
vratih primoran verniti se? Zakaj zlasti med

35

njimi, ki se omikane imenujejo, se nahajajo taki,
ktere bi zelo veselilo vprašanje po kakih novi¬
cah; reci jim pa moliti dvanajstere člene apo-
stoljske vere, se jim bo kadilo, ker mislijo, de
je to le za otroke.

Vprašanje. Zakaj se imenuje ta vera ,,ap o-
stolj  ska  vera"?

Odgovor. Ta vera se imenuje ap ost oljska,
ker so jo aposteljni učili, in pa tudi zato, de
se loči od nicejske in Atanazijeve vere, ki ste
le podaljšana in bolj določena apostoljska vera.

Razlaganje. „A po st oljska"  vera se zato
tako imenuje, ker so jo aposteljni sami
sostavili.  Veliko svetih očetov namreč priča,
de so aposteljni, preden so šli po svetu učit
vse narode, kakor jim je bil ukazal Gospod
Jezus, to pravilo svete vere sostavili, „de, ko
so se ločili zastran kraja" (tako pristavlja sveti
Avguštin),  „bi se ne Jočili zastran svojiga

uka". — Ta vera se pa tudi zato imenuje
„ap o s to Ij ska“,  de se loči od nicejske
in Atanazijeve vere.  Te dve veri se
pa ne ločite zastran naukov od apostoljske
vere, ampak zastran obsežka; resnice apo¬
stoljske vere, ki sta jim krivoverca Ari in
Macedoni nasprotvala, so namreč v nicejski
in Atanazijevi veri bolj na tanko razložene in
določene. Apostoljsko  vero so kristjani
vselej molili, zlasti pa pred svetim kerstam;
nicejsko - carigrajska vera, ki je bila so-
stavljena v pervim vesoljnim cerkvenim zboru
vNiceji (325), v drugim vesoljnim cerkve-
nim zboru v Carjim Gradu (381) pa podalj¬
šana, se moli pri sveti maši; Atanazijevo
vero pa, ki se tako imenuje po svetim Ata-
nazii, svojim začetniku, molijo duhovni v
cerkvenih molitvah.

Vprašanje. Kaj obsega apostoljska vera?
Odgovor. Apostoljska vera obsega ob
kratkim vse to, kar nam je zlasti treba ve-
diti in verovati.

Razlaganje. „ApostoIjska vera je", ka¬
kor pravi sveti Avguštin,  ,,kratka v be¬
sedah, pa velika v skrivnostih. Ob kratkim
obsega vse skupej, kar je bilo v očakih
vpodobovano, v pismih oznanovano, v pre¬
rokih prerokovano". In temu je tudi res
tako; zakaj v treh delih,  ki imajo zopet dva¬
najst členov  (imenujejo se pa tako, ker se
posamni stavki te vere sklepajo kakor členi
ali udje našiga telesa), obsega (kakor sprednja
podoba) ves katoliški nauk od presvete Trojice,
od katoliške cerkve i. t. d. Pervi del, ki obsega
pervi člen apostoljske vere, nas uči spoznavati
Boga Očeta,  Stvarnika nebes in zemlje, an¬
gelov in ljudi, v vsih njegovih popolnostih;
drugi del, ki obsega naslednjih pet členov, nas
uči spoznavati Boga Sina,  ki nas je odre¬
šil; tretji del, ki obsega poslednjih šest čle¬
nov, nas uči spoznavati svetiga Duha in
cerkev, ki jo vlada. Po pervim  delu se
ločimo od m a lik o v a vc o v, ki stvarem Božje
češenje skazujejo; po drugim od Judov,  ki
ne verujejo v poslaniga Mesija, in po tretjim
od krivovercov,  ki ne verujejo v cerkev, ki jo

je Kristus vstanovil in ki jo sveti Duh vlada.

5 »

36

Vprašanje. Kaj iz tega izhaja?

Odgovor. Iz tega izhaja, de je treba 1) apo¬
stolske vere prav naučiti se in jo prav
umeti, in 2) jo večkrat pridno moliti.

Razlaganje. Kristjan! pred vsim skerbi,
de se boš apostoljske vere prav naučil in de
jo boš prav razumel.  Sveta cerkev to na¬
ravnost zapoveduje, kakor priča tridentinski
cerkveni zbor, in sveti papež Leon  piše: „Božja
zapoved je, de vsak kristjan in vsaka kristjana
zna apostoljsko vero, ker ob kratkim obsega
tiste resnice , ki jih je treba znati“. Kako hudo
grešijo tedaj tisti starši, ki so tako mlačni ali
vnemami, de svojih otrok že zgodej ne učijo
apostoljske vere. Kolika sramota je pač, če
odrašen kristjan še apostoljske vere ne zna mo¬
liti ali ne ume tega, kar ona obsega! — To pa
tudi še ni dovolj, dragi moj ! če si se naučil
apostoljske vere in če
jo umeš; treba je še
tudi, de jo večkrat
pridno moliš;  apo-
stoljska vera naj ti bo
tako rekoč ogledalo,
v kterim se prav marlji¬
vo ogleduj! Zatorej pi¬
še sveti Avgu štin  to¬
likanj ljubeziijivo : „ li¬
čite se te vere, in če
ste se je naučili, za¬
pišite si jo v serca in
molite jo vsak dan,
zlasti zvečer, preden
zaspite, in zjutraj, ko
vstanete, de je nikdar
več ne pozabite. Nikar
ne govorite: Včeraj

sim jo molil, danes sim
jo molil, sej jo molim
vsak dan in jo dobro
znam. Ponavljaj svojo vero in oziraj se na se.
Tvoja vera naj ti bo odslej zerkalo ! V njem se
oziraj, če iz serca veruješ vse, karzustmi pri¬
čuješ, in če se tvoje dela z vero vjemajo‘‘. —Krist¬
jan! kako dobro bi bilo, pred tem zerkalam vsak
dan le eno četert ure sedeti! Gotovo bi bilo to bolje,
kakor pred drugimi ogledali ure in dneve tratiti.

Mladina! te ogledala ti pred oči stavijo tvojo zu¬
nanjo podobo, te velikokrat slepijo in zapeljujejo,
in ti kažejo lepoto, zavolj ktere si morebiti Božjim
očem nar gerji podoba. V zerkalu svete vere pa
gledaš, skorej kakor Bog, znotranje svojiga serca.

Zgled. Resnično, ni ga boljšiga orožja, ni ga
boljšiga škita, s kterim se moremo ustavljati ognjenim
pušicam hudobniga vraga, kakor je apostoljska vera.
S tem šlcitam so se tudi svetniki bojevali v skušnjavah,
in so vselej zmagali. Sestra svetiga Ambroža  je
pogosto imela hude skušnjave in je veliko terpela zavolj
preboječe vesti. Sveti brat ji je pa pisal, de naj zoper
vse te skušnjave hudobniga sveta in peklenskiga duha
v roko vzame Skit apostoljske vere, in ž njim bo go¬
tovo zmagala. — Ljubi moj! ako te hudoba skuša za¬
stran tega ali uniga člena apostoljske vere, ne imej veliko
besedi, temuč reci hitro: »Vse verujem, kar me vera uči;
verujem, verujem«. In to bode zmagalo hudobniga duha.

Z i vij e nj e svetni ko v: Sveti Feliks iz

Nole, mašni k in spoznovavec.ff  okoli
le la 256.)

Tudi v življenji svetnikov nahajamo danes zopet
zvestiga spoznovavca svete vere, in ta je sveti Feliks
iz Nole. Bil je sin premožnih staršev v Noli v Kam-
panii. Po očetovi smerti je veči del svojiga premoženja
razdelil med uboge in je sklenil cerkvi služiti. Stari
škof Maksim ga je posvetil mašnika in ljubil ga je za¬
volj nedolžnosti in pobožnosti, kakor svojiga sina. Ko
so pa začeli 250. leta pod cesarjem Decijem kristjane

37

preganjati, je mogel častitljivi škof Maksim bežati. Fe¬
liksa pa, ki je ta čas namesti vikšiga pastirja vladal
nolsko cerkev, so v ječo vergli in z mnogoternimi mu¬
kami silili, malikam darovati; ali Feliks se ni dal pre¬
makniti in je zvesto pričal svojo vero. Kar pride v
terdi noči k njemu v ječo angel, ki mu migne, de naj
za njim gre. Zdajci padejo verige od njegovih rok in
od njegoviga zatilnika, vrata se odprejo, in Feliks gre
neovirama iz ječe in pride po neznanih potih ravno na
tisti kraj, kjer sveti starček Maksim leži in že skorej
umira. Feliks ga precej spozna, in ga poljubuje. Čuti
pa, de je merzel in brez glasu, in de komej še diha.
Ead bi mu dal kaj živeža; iše, moli — in poslednjič
vidi nad glavo grozd viseti. IJterga grozd in ž njim
poživi umirajočiga starčka. In kmali se mu toliko zbolj¬
ša, de moreta zopet oba v Kolo iti. Čez malo časa je
umeri stari škof, in njegoviga naslednika so hotli imeti
Feliksa; on pa se je stanovitno branil in je do smerti
Gospod Bogu zvesto služil kakor mašnik. Ko je bil
veliko dobriga storil v vsi nolski okrajini, je mimo v
Gospodu zaspal 256. leta; še umirajoč je pričal svojo vero.

Molitev. Sveti Feliks! prosi za nas
Boga, de bomo zvesto in stanovitno, kakor
ti, sveto vero pričali in v keršanski veri ži¬
veli in urnerli. Po Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

Petnajst®

ti. Prosemea.

Pervi člen apostoljske vere.

>Verujem v Boga Očeta vsigamogočniga, Stvarnika
nebes in zemlje«.

Vprašanje. Zakaj se začenja apostoljska
vera z besedami: ^Verujem v Boga"?

Odgovor. Apostoljska vera se začenja z be¬
sedami: „V er ujem v Boga",  ker brez vere
v oga ne moremo verovati družili verskih res¬
nic; zakaj „kdor hoče k Bogu priti, mora ve¬
rovati, de je". (Hebr. 11, 6.)

Vprašanje. Od kod pa vemo, de je Bog?

Odgovor. De je Bog, vemo: 1) iz slvar-
jeniga sveta, 2) iz sebe samih, 3) iz Božjiga
razodenja, 4) iz spričevanja vsili ljudstev in
bogotajev samih.

Razlaganje. „V štirih zlatili zerkalih gle¬
damo Boga“, pravi keršansk učenik naših dni,
„v zerkalu sveta,  v zerkalu vesti,  v zerkalu
evangelija  in v zerkalu zgodovine vsili
narodov.  Komur te štiri zerkala niso zadosti,

v njih gledati Večniga, on je podoben človeku,
kteri oči nalaš zapira opoldanskima solncu in
potem terdi, de je polnoč". — De je Bog, nam
tedaj priča l)ves svet;  svet je odpertaknjiga,
v kteri mora vsak človek brati veliko resnico:
„Bog je". Vse, kar vidimo, nebo in zemlja,
suho in morje, vse nam pravi: „Bog je". „Pra-
šaj živino", pravi Job (12, 7.), „in te bo učila;
in ptice pod neham, in ti bodo naznanjale. Ogo¬
vori zemljo, in ti bo odgovorila; in ribe v morji
bodo pripovedovale. Kdo ne ve, de je vse
to Gospodova roka naredila?“  — »Pre¬
mišljujmo , kar hočemo", pravi sveti Jeronim,
„vsaka stvar kaže Boga Stvarnika, kakor se tudi
iz vsake podobe ali umetniga dela vidi roka
umetnikova". — Prav lepo razlaga to sveti
Avguštin  v priliki od človeške duše, ki je
v nas vsih. Nihče izmed nas ne vidi duše druzi-
ga človeka; zakaj nevidna je, ker je čist duh.
Vender pa, ker vidite, de se gibljem in premi¬
kam, de govorim, stojim in hodim, kakor in ka¬
dar hočem, iz tega spoznate, de mora v meni
duša biti, in to vam je tako očitno in tako
gotovo, kakor de bi mojo dušo samo vidili.
Ce pa že iz vnanjiga djanja in gibanja mojiga
telesa spoznavaš in sodiš, pravi dalje sveti

38

Avguštin, de je duša v meni, moraš pač iz
djanja vsih stvari Stvarnika spoznati; zakaj v
njem živi in se giblje in jevse, kar je na zemlji. —
2 ) Pa tudi iz sebe samiga  moraš spoznati, o
človek! deje Bog. Premišljuj le enkrat svoje telo
in svojo dušo z vsimi močmi; kdo je mogel kaj
tako čudniga narediti? Ali te ne pelja tvoja pamet,
tvoja vest k Bogu ? Zatorej govori tako lepo
kardinal Belarmin:  „Kdor hoče lestvico po¬
staviti, de bi prišel k Bogu, se mu ni treba
deleč ozirati; naj le sam sebe ogleduje!“ Zakaj
človek je nar lepši stvar, nar lepši podoba Božja.
Zato pravi tudi Mojzes: „Premišljuj le sam
sebe!" Vsak trenutek lahko Boga v sebi dobiš
in vidiš, če le hočeš. — 3} Tudi Božje raz-
odenje  nam spričuje, de je Bog; vsaka versta
svetiga pisma nam pravi, de je Bog. Sveto
pismo samo je list Božji do nas, in kako neum¬
no bi bilo tedaj dvomiti, ali je On, ki nam je
že list poslal! Se le po razodenji Božjim smo
našli vsi pravi pot k Bogu, kamor nas bi naša
pamet sama nikdar ne bila pripeljala; in zlasti
pridno in pobožno branje svetiga pisma je že
tolikokrat storilo, de so ljudje dosegli pravo
spoznanje ljubiga Boga. Poslednjič 4) spo¬
znavajo vsi narodi na zemlji  nekdanjih in
sedanjih časov, deje Bog.  — Ajdovski pisa-
vec Plutarh  pravi: „Ako po zemlji popotvaš,
lahko nahajaš mesta brez ozidja, brez učenosti,
brez kraljev, brez denarja in bogastva; mesta
pa, ki bi ne imelo tempelj nov in bogov, še
nikdo ni vidil“. Le neumnež more tedaj reči,
de ni Boga, ker ljudje vsih jezikov iz notranji-
ga prepričanja Boga imenujejo. Ali je pač mo¬
goče misliti, de bi se ves človeški rod motil,
ki pravi, de je Bog, in de bi le neumnež sam
prav imel, ki se tako lahko moti in tako rad
laže ? Resnično, nar veči in nar strašneji neum¬
nost je dvomiti, ali je Bog, kakor ko bi hotli
otroci govoriti: „Nimamo očeta, nihče nas ni
zredil!" Gola resnica je tedaj, de Bog je; še
nar bolj zaslepljeni bogotajic  mora v res¬
nobnih trenutkih svojiga življenja spoznati to
resnico.

Zgledi. Ves voljni svet nam glasno pravi, de je
Bog. »Ni ti treba druzih bukev brati«, govori sveti
B azili,  »ozri se le po svetu; tukaj imaš velike bukve,
v kterih moreš Boga spoznavati in brati njegove dela,

bodi tudi še tako neučen in priprost«. Zato je tudi
sveti Anton  pušavnik na vprašanje, kako more brez
bukev v taki samoti živeti, prelepo odgovoril: »Moje
bukve so vse stvari; iz teh bukev se lahko več naučim,
kakor iz vsih bukev na svetu. Vsak dan lahko v njih
berem od modrosti, dobrotljivosti in vsigamogočnosti
Božje«. In sveti Frančišek Borgija  je grede pod
milim nebam večkrat s palico tolkel po skalah, drevesih,
cveticah, zeliših in germih, ki so bili ravno ob potu,
in je večidel tele besede govoril: »Ne govorite vender
tako glasno, ne vpite tako močno, de je tolikanj dober
Bog! Sej ne morem prestati neprenehaniga kričanja«.—
Tako nahaja pobožen človek povsod v vsih stvareh svo¬
jiga Boga. — Pa tudi nar ostudniši bogotajic ima v
življenji trenutke, v kterih rad spozna, de je Bog. Od
kod namreč pride, de tak človek, kadar ga strah spre¬
leti, tako naglo oči proti nebesam povzdigne in zavpije :
»O moj Bog!« — Neki kerčmar, gerd nejevernež, si
je veliko prizadeval, svojo nejevero tudi med drugo
razširjati. Neki večer prideta k njemu v kerčmo po¬
štena, bogaboječa potnika. Kerčmar jima oznanuje svojo
nejevero od šestih do enajstih po noči in ji prepričuje,
de ni ne Boga, ne odrešenja, ne sodbe, ne pekla, ne
nebes. Potnika ga zavračujeta z besedo Božjo; on pa
ji le še bolj zasmehuje. Ob enajstih gresta tujca spat.
Eden izmed nju bridko joka zavolj gerdiga preklinjanja
svete vere, tovarš pa ga tolaži, rekoč: »Taki prekli-
njavci niso nič noviga. Sej je kralj David že pred
3000 leti tožil: »Neumnež pravi v svojim sercu: Ni

Boga! Sprideni so, in ostudni so v svojih naklepih«. —
Komej spita pol ure,  kar sosedova hiša ravno nasproti
začne goreti in zdajci je gostivnica strašno razsvetljena.
Tujca se zbudita in prestrašita, ker že menita, de go¬
stivnica gori; zato hitro tečeta k gostivničarjevi sohi,
ga zbudita in mu naznanita, de njegova hiša gori. Ko
gerdi preklinjavec iz sobe stopi in strašni ognjeni žar
v svoji hiši vidi, roke sklene in zavpije : »Vsigamo-

gočni Bog! milostljivi Bog ! dobrotljivi Bog ! pomagaj
mi vender v tej strašni nevarnosti!« Eden tujcov pa
mu besedo preseka in reče: »Nespametnež! sej si ves
večer preklinjal in pravil, de ni Boga; zdaj pa naj hi
ti pomagal, ker si v sili?« — O koliko tacih bogota-
jev in zasmehovavcov svete vere je še dan današnji, ki
le tačas za Boga vedo, kadar ga potrebujejo. — Ljubi
bravec! ti gotovo nisi med temi nesrečneži; sej moliš
z besedo in sercam: »Verujem v Boga!«

Življenje svetnikov: Sveti Maver,

učenec svetiga Benedikta in opat.

Cf 384.)

De je Bog, je tudi očitno pričeval sveti Maver
čigar ime se danes bere v življenji svetnikov. Bojen
je bil v Bimu in pridružil se je pozneje svetimu Bene¬
diktu. Njegova pokoršina je močno slovela. Ker je
imel goreče želje, vero v Boga  povsod razširjati in
ž njo vse serca napolnovati, je šel 543. leta na Fran¬
cosko, kjer je imenitno opatijo vstanovil. V sivi sta-

39

rosti pa izroči opatijo neldmu učencu v varstvo in se
umakne v tiho samoto, kjer se pripravlja za srečno
zadnjo uro. Dve leti pozneje se ga loti huda merzlica
in ko čuti, de se mu smert bliža, se da nesti v cerkev,
de bi v njej prejel sveto popotnico. Po tem leže na
rasovnik in svojo blago dušo mirno izdihne 15. Pro¬
senca 584. leta. Do poslednjiga zdihljejaje ta svetnik
glasno in očitno pričeval vero v Boga in večkrat je
ponavljal te besede: »Verujem v Boga,  vanj upam,
njega ljubim«.

Molitev. Verujemo, o Bog! de si,
in to spoznavamo v sercu in z besedo; daj
nam le, de bomo tudi vselej čutili tvojo mi¬
lost tukaj na zemlji, in de bomo enkrat tvoje
obličje gledali tam v nebesih. Po Kristusu,
Gospodu našim. Amen.

Od Božjiga bistva.

Vprašanje. Ker tedaj verno, de je Bog, se
zdaj vpraša: „Kaj  je  Bo  g ?«

Odgovor. Bog je neskončno popolnama duh,
Gospod nebes in zemlje, od kteriga vse dobro
prihaja.

Razlaganje. Kaj de je Bog po svojim bi¬
stvu, slaba človeška pamet nikdar ne more spo¬
znati. In kako bi tudi urperljiva stvar mogla
zapopasti večniga Stvarnika! Človek bi mogel

Bog biti, de bi po¬
polnama vedil, kaj je
Bog. Sveto pismo pra¬
vi (Preg. 25, 27.):

„Kakor njemu, ki je
preveč medu, ni do¬
bro; tako njega, ki
veličastvo preiskuje,
častitljivost potare 11 .

Zato piše sveti Av¬
guštin:  „Lože nam
je povedati, kaj Bog
ni, kakor pa, kaj de je; zakaj Bog je neizrek¬
ljiv. Premišljuj zemljo, — ona ni tvoj Bog;
premišljuj morje, — tudi to ni tvoj Bog; pre¬
mišljuj vse, kar se giblje na zemlji inv morji,
kar pod nebam plava, vse ljudi in živali, — vse
to ni tvoj Bog; premišljuj tudi angele v nebe¬
sih , moči in oblasti, velike angele in sedeže, —
tudi oni niso tvoj Bog. I kaj pa je Bog? Oh,
le to ti morem povedati, kaj de Bog ni. Vpra¬
šaš po tem? Poslušaj tedaj. Bog je: Kar oko
ni v i di 1 o, uho ni slišalo in v serce  člo¬
vekovo ni prišlo.  Kako bi moglo to na jezik
priti, kako bi se moglo to z besedo izgovoriti,
kar še v nobeniga človeka serce ni prišlo? 11
Tako govori sveti Avguštin od Božjiga bistva.

Zgled. Tudi med ajdi so bili možje, ki so radi
spoznali, de človek ne more Božjiga bitja preiskati in
izreči. Vladar Hieron je nekdaj modrijana Simonida
vprašal, kaj je Bog? Modrijan si izprosi en dan odloga.
Drugi dan pride zopet k vladarju in si izprosi še dva
dni;  in tako si odlog vselej podaljšuje. Vladar se temu
čudi ter ga poslednjič vpraša, kaj de to odlašanje po¬
meni. In Simonid odgovori: »Kolikor dalj premišljujem
to, kaj je Bog, toliko temniši mi je ta reč«. Bitja Bož¬
jiga tedaj slabi človek nikdar ne more preiskati, nikdar
ne razložiti; vse, kar nam je mogoče od Boga povedati, je
tole: »Bog je neskončno popolnama duh, Gospod nebes
in zemlje, od kteriga vse dobro prihaja«.

Vprašanje. Zakaj se Bog imenuje „duh^?

Odgovor. Bog se imenuje duh,  ker ima um
in voljo, telesa pa ne.

Razlaganje. Bog je duh, to je, Bog je brez
telesa, in zato nevidljiv in neizvedljiv; ima pa
nar bolj popolnama um in nar boljši voljo, „Bog
prebiva v nedosegljivi svetlobi, kteriga noben
človek ni vidil, in ga tudi viditi ne more 11 , pravi
sv. Pavel (1. Tim, 6, IG.). Če pa sveto pismo

40

sem ter tje govori od Božjih oči, ušes, rok i.
t. d., le hoče nam ljudem prav umljivo govoriti.
Boga v tem življenji nikdar ne moremo viditi;
zato je Bog sam rekel Mojzesu, ki je hotel
Božje veličastvo gledati: „Mojiga obličja ne mo¬
reš viditi; zakaj človek me ne more viditi in
živeti 44 . (2. Mojz. 33, 20.)

Zgledi. Sveti  Avguštin  je želel z vnanjimi po-
čutki Gospod Boga najti; zato jih je enkrat vse sku-
pej poslal s poveljem, Boga nevidljiviga najti. Po-
čutki so se tedaj na pot napravili; pa oko ga ni
moglo ugledati, uho ga ni moglo slišati, roke ga niso
mogle obseči, noge ga niso mogle doiti. Ker vsi ti
počutiti nič niso opravili, so se vernili in so sporo¬
čili: »Bog je duh, ne vidljiv, neizvedljiv;

le serce more tukaj vanj verovati, nekdaj
ga bo gledalo oko našiga duha«.  Kako bi pa
tudi mogel slabi človek Gospod Boga tukaj v njegovim
veličastvu gledati? Neki knez je nekdaj rekel judovskimu
učeniku Jozvetu, de naj mu Boga pokaže. Zastonj mu
ta ugovarja, de umerljivi človek večniga Boga ne more
viditi; knez le še vanj tiši, de naj mu voljo spolni.
Jozve pelja tedaj kneza pod milo nebo neki poletni dan,
ko je solnce silno pripekalo. — »Glej v solnce!« mu
reče. — »Ne morem«, odgovori knez. — »Umerljivi,
ki te žarek edine stvari že slepi!«, mu sedaj odgovori
judovski učenik, »ali bi te ne končal pogled Stvarnika
vesvoljuiga sveta?« Ljubi moj! nikar preradovedno ne
preiskuj bistva Božjiga; v tem življenji ga ne moreš
izvediti; zakaj Bog je duh.  Še le ftnkraj groba ga
boš gledal z obličja v obličje, kakoršen je, in on ti
bo nar veči plačilo, večno zveličanje.

Vprašanje. Zakaj pravimo, de je Bog
„neskončno popoInama“?

Odgovor. Pravimo, de j e Bog neskončno
popolna  m a,  ker ima vse nar boljši lastnosti
v nar višji stopnji.

Razlaganje. „Bog je edina, neskončno po-
polnama, nedosegljiva popolnamast, ki je po-
polnama v vsim, kar je popolnama“. Tako piše
sveti Frančišek Salezijan. In že Nehe-
mija  je molil premišljevaje Božjo popolnamast:
„Gospod, nebeški Bog, močni, veliki in strašni,
ki oliranuješ zavezo in usmiljenje njim, ki te
ljubijo in tvoje zapovedi spolnujejo \“  (2. Ezdr.
9, 5.) Pa kdo bi mogel naznaniti ali našteti vse
nar boljši lastnosti, ki jili Bog v sebi strinja v
nar višji stopnji?

Zgled. Sveti Frančišek Serafinski  je pogo¬
sto premišljeval Božje popolnamasti in pa svoje slabosti,
ter je zdihoval, rekoč: »Kdo si ti, o Gospod! in kdo
sim jez? Ti si neskončna modrost, milost in dobrotlji¬
vost ; jez pit sim neznana nespamet, slabost, pregrešnost

in hudobija. Ti si neskončno bitje, jez pa prazni nič«.
— Ponižuj se tudi ti, kristjan! in spoznavaj svoj nič,
kadar se Bogu bližaš, neskončno popolnama bitju, ali
kadar premišljuješ njegove popolnamasti!

Vprašanje. Ktere lastnosti ali popolnamasti
Božje je zlasti treba vediti?

Odgovor. Lastnosti Božje, ki jih je zlasti
treba vediti, so tele:  Bog je večen in nespre¬
menljiv, vsigapričujoč, vsigavedoč, neskončno
moder, vsigamogočen; neskončno svet in pravi¬
čen, neskončno dobrotljiv, usmiljen in priza-
našljiv, — neskončno resničen in zvest. Vse te
Božje lastnosti ali popolnamasti bomo v naslednjih
berilih bolj na tanko premišljevali.

Življenje svetnikov: Sveti Marcel,

papež in spričevavec.  (-}* 310.)

Kako zelo se je poniževal pred Bogam sveti papež
in spričevavec Marcel,  čigar god se danes obhaja v
sveti cerkvi! Kolikor krat je premišljeval Božje veličastvo
in njegove'popolnamasti, je z Jobam (36, 26.) klical:
»Glej, Bog je velik in presega našo modrost«. Ta po¬
nižni služabnik Božji je sedel na papežev stol 308. leta
in si je z vso močjo prizadeval za cerkveni red. Ali
zavolj njegove gorečnosti so ga sovražili cerkveni pro-
tivniki, in vladar Maksenci ga je celo pregnal iz Birna.
Komej dve leti je vladal sveto cerkev in že je bil vre¬
den spoznan, po mirni smerti z obličja v obličje gle¬
dati Njega,  čigar veličastva tukaj ne moremo zapopagti.

Molitev. Večni Bog, neizvedljivi v svo¬
jim bistvu! v nar glob.okejši ponižnosti te moli¬
mo, hvalimo in poveličujemo, de bomo enkrat
vredni spoznani, te vekoma gledati, kakoršen
si. Po Kristusu, Gospoda našim. Amen.

41

E^iamajstO) Mirite«

ProMimaa*

Bog je večen in nespremenljiv.

Vprašanje. Kaj se pravi: „Bog je večen“?

Odgovor. Bog je večen,  se pravi: Bog
je vselej bil, je, in bo vselej.

Razlaganje. Bog nima  ne začetka ne konca;
večen  je; zato že sveti pevec prepeva (Psal.
89, 2.}: »Preden so gore postale, in je bila
zemlja stvarjena in nje okrog; si ti od veko-
mej do vekomej, o Bog!" Na svetu nima nič
obstanka. Sčasama zgine vse naše bogastvo;
smert nam vzame prijatle in dobrotnike še tako
ljube in drage. Vse mine,  le Bog sam ostane.
Njega nam ne vzame ne čas ne smert; zakaj
večen  je, bil je vselej, je vselej, in bo vse¬
lej. Kako tolaživna je ta misel za nas, in kako
močno nas spodbada, le po večnim Bogu hre¬
peneti !

Zgled. Pošten mestnjan je več let veselo in sre¬
čno živel. Kar ga pa začno nesreče zadevati tako
hud6, de se ga loti silna otožnost. Njegova pobožna
žena ga spominja predobrotljivo Božje previdnosti, de bi
ga potolažila in zvedrila. Pa vse zastonj. Poslednjič si
še eno izmisli, de bi mu serce ginila in ga poterdila v
zaupanji na Boga. Neko jutro se tudi ona silno ža¬
lostno dela; mož jo vpraša, zakaj je tako žalostna, —
ona pa zdihuje in molči. To moža še bolj skerbi, in
jo tedaj še prijazniši prosi, de naj mu pove, zakaj tako
liudo žaluje. Žena mu zdaj vsa žalostna pripoveduje,
de se ji je sanjalo, de je ljubi Bog nehal biti, umeri
je, in njegovi sveti angeli so ga nesli pokopat. — Že
dolgo časa se mož ni posmejal; ali zdaj se ne more
zderžati smehu. Še ošteje ženo, de jo morejo take
sanje skerbeti, in jo vpraša, če ne ve, de je Bog ve¬
čen,  de je Bog neumerljiv? — »Kaj praviš?« — mu
odgovori — »ali je Bog večen? ali je Bog neumerljiv?«
•— »Se ve de«, odgovori mož; »komu bi moglo kaj
druziga v misel priti?« — »Če je pa temu tako«, pravi
dalje žena, »zakaj pa ne upaš vanj, ki nikoli ne umerje,
ki ima naše lase preštete, ki vodi naše stopinje? Torej
tudi ti nikar tolikanj ne žaluj! Zakaj ker Bog še živi,
nam tudi še more pomagati«. — Moža te besede gi-
nejo, m i r se mu verne  v serce, pridno dela in vse
zaupanje stavi v vecniga Bog'a, in blagodar Božji pride
zopet v njegovo hišo in ž njim tudi nekdanja sreča. —
Resnično, kdor v Boga upa, ne bo osramoten. »Ako
hočeš imeti neprenehljivo in večno veselje«, pravi Ter-
tulijan, »okleni se Njega, ki je večen!«

Dušna hrana, I.

Vprašanje. Kaj se pravi: »Bog je ne-
spremenlji  v" ?

Odgovor. Bog je nespremenljiv,  se pra¬
vi: Bog je od vekomej do vekomej ravno tisti.

Razlaganje. Bog je vekomej ravno tisti.
Bog sam govori po preroku Malahii (3, 6.}:
„Jez sim Gospod, in se ne spreminjam". In
sveti Jakop (1, 17.) pravi: „Pri Bogu ni pre-
menjenja, tudi ne sence kake spremenljivosti".
In že David poje (Psal. 101.): „V začetku si ti,
Gospod, zemljo uterdil, in delo tvojih rok so
nebesa. One preidejo, ti pa ostaneš;  in vse
se starajo kakor obleka, in kakor oblačilo jih
spreminjaš, in so spremenjene; ti pa si ravno
tisti,  in tvoje leta se ne manjšajo". — »Bog
je od vekomej do vekomej; njemu se ne mo¬
re nič dodati,  nič vzeti" (jSir. 42 , 21. 22.).
»Resnično, pri Bogu je ni spremenljivosti", pravi
sveti Hi tari;  »zakaj Bog je neskončno popol-
nama bitje, Bog je sam sebi vse; torej mu nič
ne manjka; njemu se ne more nič dodati, nič
vzeti". Bog je tedaj vekomej ravno tisti,
t. j., Bog je nespremenljiv i) v svo¬
jim bistvu;  Bog se ne spreminja, kakor se
spreminjajo ljudje, živali, rastline; kar je bil

Bog od vekomej, to je še zdaj in bo tudi

6

42

vekomej. Njegova vsigamogočnost, svetost,
pravičnost, milost in dobrotljivost je vselej in
vekomej ravno tista. — Bog je nespremenljiv
2) v svojih sklepih in mislih.  Kar mi
ljudje danes ljubimo, to jutri sovražimo. Pri
Bogu pa ni tako; on ne spreminja svojih misel
in sklepov.

Zgledi. Bog je vekomej nespremenljiv v svojim
bistvu in v svojih sklepih. Kako tolaživna j e za
nas ta misel!  V tej misli, deje  Bog nespremenljiv,
je dobivala sveta Terezija  pri vsim svojim terpljenji
nar slajši tolažbo. Desiravno je bila štirdeset let bolna,
je bila vender zmiram vesela; zakaj ravno v bolezni je
nar bolje spoznala, kako minljivo je vse pozemeljsko;
v bolezni je čutila, de Bog sam jo človeku tolažba in
veselje. Velikokrat je tedaj govorila tele besede: »Po¬
misli, kako hitro se ljudje spremenijo, — kako malo
se sme vanje upati; in terdno bo tvoje upanje vTistiga,
ki je vekomej nespremenljiv!«  — Resnično, ljubi
kristjan! Bog je vekomej nespremenljiv, in če vse na
zemlji mine, če se nam vse vzame, če se vse okoli nas
spremeni, smo vender srečni, če le Bogu služimo, če
le Boga imamo. Zavolj tega je sveti Ignaci  veliko¬
krat govoril: »če imam zlata in srebra, kaj imam? in
kako dolgo? Ce pa Boga imam, kaj imam? — Rože
brez ternja, ogenj brez dima, — in posestvo brez kon¬
ca!« — Tako tolaživna in spodbudljiva je pobožnimu
misel, de je Bog nespremenljiv; strašna  je pa tudi ta
misel hudobnimu. Zakaj kdor ima človeka sovražnika,
sme upati, de bo ta kmali umeri; Bog pa je večni
maševavec hudobniga. Ljudje velikokrat spremenijo svojo
misel; njih sovraštvo jenja; njih jeza se izkadi; njih
hrepenenje po maševanji mino. Bog pa je nespre¬
menljiv  v svojim serdu nad nespokornim grešnikam;
večno  bo nespokornež zdihoval pod silo zmiram ena¬
či  ga  serda Božjiga. Kako strašna je ta misel! —
F alk o, bogat mož, ki je tukaj na svetu le pregrešno
in samopašno živel in ni nikdar mislil na uni svet, ne¬
ko noč po letu ni mogel spati. Govoril je tedaj sam
seboj: »Kako je to? Na tej mehki postelji, kjer vender
tudi nar manjši bolečine ne čutim, mi jo ležanje že to¬
likanj težavno, slcorej neprenesljivo, kako mi še le bo,
če bom kakor bogatin v evangelii — vekomej v pe¬
klenskim ognji pokopan ležal? Zakaj večen je Bog
in njegova sodba nespremenljiva!«  — Ta mi¬
sel ga je tolikanj presunila, de je svet zapustivši v pu-
šavo šel, de bi samo unimu svetu živel. Oh! kako
malo jih je, ki na to mislijo! Prijatel, ki to bereš! ali
se ne šteješ tudi ti k tej množici? O ne odlašaj dalje,
predrami se in služi Bogu, večnimu in nespremenljivimu,
kakor veliki svetnik, ki se danes nahaja v

Življenji svetnikov: Sveti

liki, opat in očak pušavni

Sveti Anton  je bil rojen 251. leta v Komanu pri
Herakleji v zgornjim Egiptu. Njegovi keršanski starši,

še bolj sloveči zavolj bogaboječnosti, kakor zavolj bo¬
gastva, so ga prav lepo redili, in tako je ra stel Anton
v pobožnosti in popolnamasti. Dvajset let starimu umerjo
starši, -in šest mescov pozneje sliši v pridigi Jezusove
besede do mladenča, ki ga je bil vprašal, kaj mu še
manjka k popolnamasti (Mat. 19, 21.): »Ako hočeš po-
polnama biti, idi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim,
in boš zaklad imel v nebesih, ter pridi in hodi za me¬
noj«. Te besede dvajset let stariga mladenča tolikanj
ginejo, de precej svojo dedino v dva dela razdeli in da
en del svoji edini sestri, eniga pa ubogim. »O Bog! ti
sam si večen in nespremenljiv«, je rekel; »vse, kar svet
ponuja, je nečimurno in minljivo. Zato hočem svet za¬
pustiti, in le tebi služiti, moj Bog in moje vse!« To
izgovorivši je šel v pušavo. Tukaj ga hudobni duli močno
uadlegva; molitev, post in prelepa ponižnost pa mu je
orožje, s kterim tega močniga zopernika veličastno zma¬
guje. Njegova svetost kmali tolikanj slovi, de se mu

, veliko učencov pridružuje in izročuje, debijih  vodil po

kov. (-j- Job.) potu popolnamasti. Celo kralji in cesarji so mu liste
pošiljali. Po hudim vojskovanji za svoje zveličanje jo
mirno v Gospodu zaspal v sto in petim letu svoje sta-

43

rosti in 356. leta po Kristusu, de je prejel krono
večniga življenja, ki jo je Bog obljubil njim,
kteri ga ljubijo.

Molitev, O Bog, ki si večen
in nespremenljiv, razsvetli in poterdi
nas, de nečiniurnost in minljivost vsi-
ga pozemeljskiga spoznamo, in po V
zgledu sveliga Antona le tega išemo ,''
kar je večno in neminljivo. Po Kri¬
stusu, Gospodu našim. Amen.

ti«. fr ) ts 6 Q>§©n)©a ) 6

Bog je vsigapričujoč in vsigaveden.

Vprašanje. Kaj se pravi: »Bog je vsiga¬
pričujoč"?

Odgovor.  Bog  je  vsigapričujoč,  se
pravi: Bog je povsod v nebesih in na zemlji.

Razlaganje. Bog je povsod, v nebesih, na
zemlji in po vsili krajih. „Meniš li, de sim jez
Bog le v bližnja vi, pravi Gospod, in ne tudi
Bog v daljavi ? Se bo li kdo v skrivni kraj skril,
de bi ga jez ne vidil? pravi Gospod. Mar jez
ne napolnujem neba in zemlje? pravi Gospod''.
(jJerem. 23, 23. 24.) In v apostoljskim djanji
(17 , 27 — 28.) se bere: »Bog ni deleč od no-
beniga izmed nas; zakaj v njem živimo, se
gibljemo in smo". In David prepeva (Ps. 138,
7—10.): »Kam pojdem pred tvojim duham? in
kam pobežim pred tvojim obličjem ? Ako bi šel
v nebo, si ti ondi; ako bi se podal v pekel, si
tukaj. Ako bi vzel zarjine perute in bi prebi¬
val na kraji morja, bi me tudi tje peljala tvoja
roka, in me deržala tvoja desnica". Resnično,
»Bog je povsod", pravi sveti Bernard;  »po¬
vsod je njegovo kraljestvo, povsod njegovo go¬
spostvo, povsod njegovo veličastvo. On vse
napolnuje, vse obsega". Njemu tedaj ne more¬
mo ubežati. Prerok Jona  je to skusil; hotel
je ubežati obličju Gospodovimu; pa naglo ga
prime roka vsigapričujočiga Boga. Vstal je ve¬
lik vihar, in ker so mornarji vidili, de je zavolj
Jona morje divjalo, so ga zgrabili in v morje
vergli. Velika morska riba ga je požerla in še
le čez tri dni in tri noči zopet na suho vergla,

Kdo more ubežali

ker je Bog tako hotel.

Vsigapričujočimu ?

Vprašanje. Kaj se pravi: »Bog je v si¬

ga v e d en"?

Odgovor. Bog je vsigaveden,  se pravi:
Bog ve vse, sedanje, pretečeno in prihodnje;
ve tudi naše nar skrivnejši misli in želje; torej
mu nič ne moremo prikriti.

Razlaganje. Nekdanji Egipčani so si Boga
mislili kakor veliko oko, ki vse preiskuje in pre¬
gleduje. (Glej sprednjo podobo!) Zavolj tega
so častili, kakor pripoveduje sveti Ciril,  zlato
žezlo, ki je na njegovim zgornjim koncu stalo
veliko, široko odperto oko. Zlato žezlo jim je
bilo Božje gospostvo in veličastvo, odperto oko
pa njegova vsigavedočnost. Sloveči očak sveti
Avguštin  nekaj enaciga pravi, ker piše: »Pra¬
vim, de je Bog ves oko, ves roka, ves noga,
ker vse vidi, vse dela in je vsigapričujoč". —
In sveto pismo pravi (Sir. 23, 28. 29.): »Go¬
spodove oči so veliko svetlejši, kakor solnce,
de ogledujejo vse človeške pota, in de gledajo
ljudem v serca v nar skrivniši kota. Zakaj Go¬
spod Bogu je bilo vse znano, preden je bilo
stvarjeno, in tako on tudi po tem vse pregle¬
duje, ko je storjeno". S temi bistrimi očmi pre¬
gleduje in preiskuje vsigapričujoč! Bog vse naše
misli in želje, našo sejo in hojo, naše djanje
in nehanje, vse naše dela, ki jih na skrivnim
ali vpričo družili delamo. On vedno čuje in vidi
vse, kar je dobro in hudo, de dobro plačuje,
hudo pa kaznuje.

c *

44

Zgled. Že ajdje so verovali, de so njih bogovi
vsigavedoči. Egiptovsk modrijan, ki je prišel iz Helio-
pola po povelji egiptovskiga kralja in je z basnarjem
Ezopam obedval pri kralji, reče Ezopu: »Tujic! Bog,

]d ga molim, me je sem poslal, de naj tebi vprašanje
v razsojo postavim«. Ezop mu odgovori: »Slabo si jo
povedal; zakaj Bog vse ve, torej se mu nič ne more
prikriti; torej se tudi nič ne more od ljudi naučiti. Ti
sam sebe goljufavaš in tudi še razodevaš, de tvoj bog
nič ne ve«. Gotovo lep odgovor za ajda, ki silno osra-
motuje tiste maloverne ali celo neverne kristjane, ki
mislijo, de Bog za nas nič ne ve, in de mu nič ni
mar, kaj delamo in počenjamo, in še manj, kaj misli¬
mo in želimo.

"Vprašanje. Kaj nam pomaga vodili, de je
Bog vsigapričujoč in vsigaveden ?

Odgovor. Misel, deje  Bog vsigapričujoč
in vsigaveden, naj nas 1) spodbada, povsod,
tudi na skrivnim varovati se hudiga, in 2) naj
nas tolaži v vsili nadlogah.

Razlaganje. „Kolikor bliže Boga hodimo",
pravi sveti Gregori Nazijanški,  „toliko
bolj popolnama smo; zakaj kolikor bliže svojiga
začetka je kaka stvar, toliko bolj popolnama je
po svojim bistvu. Tako je voda čisteji, ki je
bliže studenca, iz kteriga izvira; tako je vro¬
čina huji, kolikor smo bliže ognja, od kteriga
izhaja; tisti žarek je svetleji, ki je bliže solnca,
ki ga spuša". Tako je, ljubi moj! Kolikor bolj
vpričo Boga hodiš, toliko bolj popolnama boš;
zakaj misel, de je Bog vsigapričujoč in vsiga-
vedoč, naj nas 1) spodbada, povsod, tudi
na skrivnim varovati se hudiga in de¬
lati dobro.  Ali se bo morebiti služabnik pre-
derznii, vpričo svojiga kralja kaj hudiga po¬
čenjati? Ali si ne bo toliko bolj prizadeval
svojih dolžnost zvesto spolnovati. Kdor na Boga
misli, ne more grešiti. Zato je rekel sramežljivi
Jožef:  „Kako bi mogel tako hudobijo storiti
in grešiti zoper svojiga Boga!" In Suzana
je rekla hudobnima starcama, ki sta jo hotla
silama v greh pripraviti: „Bolje mi je brez djanja
vama pasti v roke, kakor grešiti pred obličjem
Gospodovim". (Dan. 13.) Misel na Boga vsiga-
vedočiga je tudi stariga To bi j a spodbadala,
po noči mertve pokopavati in tako na skrivnim
dobre dela delati. Zatorej je že ajdovski mo¬
drijan Seneka  učil, de nič bolj ne pomaga,
povsod lepo in pošteno obnašati se, kakor vedna
misel, de nam na strani stoji imeniten in pobo¬

žen mož, ki zmiram gleda, kaj počenjamo, in
ki nas od hudiga odvračuje. Resnično, ljubi
moj! ta misel veliko veliko pomaga. Če je oče
otroku, gospodar hlapcu, učenik učencu na strani,
se nobeden izmed njih ne prederzne kaj hudiga
počenjati, kakor skušnja uči. Ako pa že priču-
jočnost slabiga in umerljiviga človeka toliko hu¬
diga odvračuje in toliko dobriga pospešuje, ko¬
liko bolj bo k temu pomagala vpričnost neskončno
svetiga, pravičniga, vsigamogočniga Boga! Če
se že greha varujemo, ker se bojimo šibe, s
ktero nas ljudje tepo, koliko bolj se bomo bali
razžaliti Boga, kteri grešnike z večnim ter-
pljenjem v peklu kaznuje! Resnično, spomin na
Boga vsigapričujočiga nas od greha odvračuje
in k dobrimu spodbada. Pa nas tudi 2 ) v vsili
nadlogah tolaži.  „Kadar se tukaj vojskuje¬
mo in terpimo, nas gleda Bog, nas gleda Kri¬
stus, nas gledajo sveti angeli. Kako tolaživno,
kako častitljivo je to za nas, de se vpričo tti¬
čih gledavcov bojujemo in zmagujemo?" Tako
piše sveti -Ciprijan.  S to mislijo se je tudi
tolažil kralj David  v svojih nadlogah in teža¬
vah, v preganjanji in v vsaki nevarnosti, rekoč:
„Ako bi ravno po smertni senci hodil, se ne
bom bal hudiga, ker si ti z menoj". (Ps. 22, 4.)
In pobožniga Joba  je v nar hujših bolečinah
tolažila in krepčala misel, de Bog vidi njegovo
terpljenje. „Glej", reče, „v nebesih je moja
priča, in kteri me pozna, je na visokosti".
(Job. IG, 20.)

Zgled. Misel na Boga vsigavedniga nas
od hudiga odvračuje in k dobrimu spodbada.
— Mladeneč je nekdaj spovedniku tožil, de si tolikanj
težko nečiste misli iz glave izbija. In mašnik mu od¬
govori: »Misli si, de se skozi tvojo glavo vidi, kakor
skozi čisto okno, in slehern lahko vidi v njej tvoje
nesramne misli«. — »O gorje meni!« zdihnc mladeneč;
»ko bi se vidile moje misli, bi se mogel same sramote
skriti«. Mašnik dalje pravi: »Pa še svetleje in jasneje,
kakor v steklu, Bog vse vidi v tebi; ali se ne boš
tudi pred njim sramoval svojih misel? Vadi se v tej
misli, in lože se boš znebil nečistih misel«. In mlade¬
neč je storil, kakor mu je bilo nasvetvano, in zmagal
je polagama nesramne goste. — Kristjan! vadi se tudi
ti v tej misli, in nikoli ne boš hudiga delal vpričo
svojiga Boga! — Spomin na Boga vsigapriču¬
jočiga in vsigavedočiga te bo pa tudi tolažil
in poterjeval v vsih nadlogah in težavah
tvojiga življenja.  Sveta Elizabeta  je bila po
moževi smerti krivično tožena in s tremi otroci iz

V zalogi

Janeza Giontinita

se dobivajo tudi te bukve:

Sclilor, Dr., Jezus moje želje. Molitne bukve z nauki in napeljevanjem
k pobožnima življenju. 4. natisa. V Ljubljani, 1858. S podobo. Z velikimi cerkami
natisnjene veljajo z usnjatim herbtam 90 kr.', usnjate 1 11. 20 kr., pozlačene 1 (1. 70 kr.
— Z drobnimi čerkami natisnjene veljajo terdo zvezane 60 kr., z usnjatim herbtam 70 kr.,
usnjate 84 kr., pozlačene 1 11. 10 kr^ platnene 80 kr., platnene in pozlačene 1 11.

Sveta Jedert in Mehtilda. Molitevne bukve z jutranjimi, večernimi, mašnimi

in drugimi nar potrebnišimi molitvami, kakor tudi s počeševanjem Marije Device in svet¬
nikov. V Ljubljani, 1858. Z usnjatim herbtam 1 H., usnjate 1 A. 30 kr., pozlačene 2 11.,

Y  platnene 1 11. 20 kr., platnene in pozlačene 1 11. 50 kr.

Šopek lepih mašnih in drugih molitvic za pridne šolarčke. V Ljubljani,

1857. Terdo vezane. 10 kr., dvanajst skupej 1 11. 10 kr.

Dolinar Luka, Pesmi v nedelje celiga leta, 2.  natisa. V Ljubljani, 1862.

50 kr. Za šolske darila vezane 54 kr. Napevi za te pesmi veljajo 50 kr.

Dolinar L., Pesmi v godove in praznike celiga leta. 2.  natisa. V

Ljubljani, 1861. 60 kr. Za šolske darila vezane 65 kr. Napevi za te pesmi 60 kr.

Jeran Luka, Sveti Juri serčni vojšak. Serčnim slovenskim mladenčem.

V Ljubljani, 1851. 14 kr. Za šolske darila 24 kr.

Jeran L., Terpljenje pravičniga in pokora grešnika, z nekterimi večnimi

resnicami in prigodbami. Z 1 podobo. V Ljubljani, 1848. Terdo vezane 30 kr.

Potočnik BI., Svete pesme. 4. natisa. V Ljubljani, 1859. Terdo vezane

45 kr. Za šolske darila vezane 50 kr.

Resnice, perve in nar potrebniši svete katoliške vere, za nar manjši učence.

Mehko vezane 4 kr. 12 skupej 40 kr. Za šolske darila vezane 15 kr.

Schlor, Dr., Napeljevanje veliko spoved opraviti. V Ljubljani, 1844.

16 kr.

S m ajd ek Mansvet. Škodni ogovori ali pridige ob posebnih priložnostih.

Na pol platnene 1 11.

Nastran Joahim, Sveta pokora ali sedem postnih pridig. V Ljubljani,

v  1849. Terdo vezane 25 kr.

Življenje svetiga Alojzija. Z 1 podobo. V  Ljubljani, 1846. Za šolske

darila vezane 24 kr.

Hitzinger Peter, Domač koledar slovenski. 1864. Mehko vez. 40 kr.

Gerkman Fr., Lepopisni zgledi za ljudske šole. Zvezani 16 kr., po

samim po 3 kr.

Cacilia, Musikalische Monathefte fur Landorganisten, Schullehrer und

Beforderer der Tonkunst auf dem Lande. Herau.sgegeben von C. Maschek, fortgeselzt
von Andr. Praprotnik u. A. I. Band bestehend in 16 Heften. 4. Laibach 1854. 4 11. 20 kr.
IL Band 2 11. 50 kr.

Maschek Camillo. Deutsch-slovenische Kinder-Gesangschule fur Normal-

und Trivialschulen. Laibach. 20 kr.

Oznanilo.

V zalogi Janeza Giontinila v Ljubljani je na svetlo prišel in se dobiva v vsih
slovenskih bukvarnieah I. zvezek  novih bukev, ki se jim pravi:

■v

katoliške deržine

ali

keršanski nauk in življenje svetnikov

z več kakor 700 podobami.

V teh bukvah, ki jih je spisal v nemški besedi sloveči L. Me hi er, učenik latin¬
skih šol v Ratisboni, v slovenski pa A. Zamejic,  duhoven ljubljanske škofije, je ves
keršanski nauk razdeljen v berila za vse dni v letu, vsak nauk je razdrobljen v vpra¬
šanja in odgovore, posamni odgovori so bolj na tanko razloženi, in razjasnjeni s pri¬
stavljenimi čednimi podobami in z mikavnimi zgledi in povestmi iz svetiga pisma, iz
življenja svetnikov in iz vsakdanjih prigodeb. Na koncu vsaciga berila je popisano
življenje tistiga svetnika, čigar god se obhaja odločeni dan v mescu, in je v to živ¬
ljenje vpleten nauk, ki se je poprej v berilu razlagal, in poslednjič je še pristavljena
kratka molitvica, de bi Bog branje milostivo blagoslovil. Upati je tedaj, de bodo te
bukve prava dušna hrana katoliškim deržinam, kmečkim in gosposkim. — De si pa
te bukve tudi ubogi lože omislijo, se bodo v zvezkih po 5 — 6 pol na svetlo dajale, in
vsakimu zvezku bo cena samo 30 novih krajcerjev.


Razprodaja!

Po zelo ponižani ceni se dobivajo, dokler jih
bo še kaj v zalogi pri podpisanim bukvarji, na¬
slednje reči:

Mnogovcrstne plemena podob, namreč: Svetlo-
pisi (fotografije), jeklo- in bakrorezi, kam-
nopisi, narisi, barvotiskane podobe, mala¬
rije z oljnatimi barvami, med kterimi se na¬
hajajo tudi križevi poti v 14 podobah, kakor
tudi podobe na kositarji itd. itd.

Dalje podobe iz mavca (gipsa), rodopisi
ali bukve rodu, bukve za spominek (album),
za svetlopise, popir, orglice, steklene po¬
veznila, stereo skupi in mnogo drugih igrač za
mladost.

Oddajajo se le za gotovi denar.

Razun omenjenih reči se dobivajo ravno tukaj
tudi po 20 kr. staroznanstveni obrazi (karte)
kranjske dežele od gosp. Petra pl. Radič-a na¬
risani, kterim je tudi v abecednim redu dodatek
pridjan in sicer:

a) nahajališ rimskih starin;

b) rimskih cest in

c) naj starejih cerkva in far na Kranj¬
skim.

Janez Giontini.

45

dežele pregnana. Strašno hudo se ji je godilo. Pa pri
vsim terpljenji jo je tolažila misel: »Božje oko, ki čuje
nad vsakim človekam, ve, de nedolžno terpim; on bo
razodel mojo nedolžnost«. — Svetimu Krizostomu
je cesarica Evdoksija žugala, de ga bo iz dežele pre¬
gnala; on pa veselo odgovori: »Cesarica! ali me hočete
strašiti? Ali ne veste, de je Bog povsod pričujoč, in
de njegova neizmernostnapolnuje nebo in zemljo? Pošljite
me po svetu, kamor hočete, gotovo vem, de bom tam
našel svojiga Boga«. Kako tolaživna je tedaj ta misel:
»Bog je povsod! Bog ve moje terpljenje!« za vsako
nedolžno dušo, ki jo otroci tega sveta preganjajo in so¬
vražijo ! — Misel v Boga vsigapričujočiga je tolažila,
tudi svetnico, ki se nje god danes obhaja.

Sveta Priska,  imenitna rimska devica, je bila, še
le trinajst let stara, pod cesarjem Klavdijem zavolj ker-
šanske vere strašno terpinčena; bila je bičana, med
zveri veržena, tri dni v ječi brez jedi zaperta, in po¬
slednjič na germadi sežgana. Pri vsim tem terpljenji
je imela oči vedno v Boga vsigavedniga vperte, in mo¬
lila je: »Gospod! ti si vpričo mene, ti vidiš moje ter-
pljenje, ti veš mojo bolečino! Pred tvojimi svetimi oč¬
mi se hočem serčno bojevati za tvojo čast; za te hočem
terpeti in umreti«. In Gospod jo je poterjeval, tolažil
in čudovito varoval, tako de pri vsim tem terpljenji ni
bila poškodvana. Poslednjič je bila ob glavo djana,
in angeli Božji so nesli njeno čisto dušo v nebeško ve¬
selje 275. leta.

Molitev. Sveta devica in spričevavka
Priska! prosi za nas Boga, de tudi mi pri
vsim djanji in nehanji, v vsih nadlogah in
težavah na Boga vsigapričujočiga in vsiga-
vedočiga mislimo in se tako vpričo Boga
serčno vojskujemo in veličastno zmagamo.
Po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Bog je neskončno moder in vsigamogočen.

Vprašanje. Kaj se pravi: „Bog je ne¬
skončno moder“?

Odgovor.  Bog  je  neskončno moder,  se
pravi: Bog ve vse nar lepše in nar bolje na¬
rediti , de doseže, kar hoče.

Razlaganje. Bog, umetnik vsih umetnikov,
ve strinjati, kar je lepo in koristno, in vse na
svetu neizrečeno lepo, koristno in namenu pri¬
merno napraviti; zakaj Bog je n e-
skončno moder.  Zatorej že Da¬
vid pravi: „liako veličastne so tvoje
dela, o Gospod! vse si v modrosti
naredil*. (Psa!. 103, 24. j Ali mar ni ta¬
ko? Človek! premišljuj le enkrat ves
stvarjenj' svet, svoje prečudno narejeno
telo, premišljuj živali in rastline, pre¬
mišljuj zvezde na nebu, in klical boš:
„Veiika je Božja modrost!* (Sir. 15,
19.) Premišljuj še tudi, kako Bog v svoji
modrosti vse naše okolišine nam v prid
obrača, kako čudovito poviša nedolžni-
ga egiptovski ga Jožefa,  kako
Mojzesa  otročiča v bičnatim jerba-
su otme in svojimu ljudstvu vodnika
in rešnika naredi, in klical boš: „Modrost Božja
z močjo sega od kraja do kraja, in vse pri¬
jetno vreduje*. (Modr. 8, 1.)

Zgled. Bog je neskončno moder;  vse je nar
lepše in nar bolje naredil, če tudi vsiga ne umeš, ljubi
moj! Nikar tedaj Božjih naredeb ne grajaj! Mlad kne-
ževič je silno sovražil muhe in pajke in ni mogel umeti,
zakaj je Bog v svoji modrosti te nadležne živali stva¬
ri! Večkrat je sam pri sebi rekel: »Čemu je vender

Bog pajke in muhe stvaril? Sej ta merčes človeku celo
nič ne koristuje! Vse bi pokončal, ko bi le mogel!« —
Enkrat pa mora ta kneževič v vojski pred sovražnikam
bežati. Ves truden zvečer leže pod drevo in zaspi.
Eden izmed sovražnih vojakov gre nadnj z golim me¬
čem in ga misli umoriti. Kar sede kneževiču muha na
lice in ga tako hudo zbode, de se zbudi. Kneževič po¬
skoči , prime za meč, in vojak zbeži. Kneževič se skrije
po tem v neko jamo v gojzdu. Po noči zaprede pajik
jamo pri vhodu. Zjutraj prideta dva sovražnika pred
jamo. Kneževič ji sliši pogovarjati se. »Glej«, pravi
eden, »tii le se je skril!« — »O ne«, pravi tovarš,

7

Življenje svetnikov: Sveta Priska,

devica in spričevavka.  (-f- 275.)

Dušna hrana. II.

46

»v jami ne more biti; zakaj vanjo grede bi bil pajče¬
vino pretergal.« Vojaka odideta, in kneževič roke sklene
in ves ginjen reče: »Hvala ti bodi, ljubi Bog! Snoč si
mi po muhi, dans pa po pajku življenje ohranil. Ko¬
lika je tvoja modrost,  in kako prav si vse nare¬
dil !«

Vprašanje, Kaj se pravi: „Bog je vsi-
gamogočen“?

Odgovor.  Bog je vsigamogočen, se
pravi: Bog je stvaril nebo in zemljo, in vse,

Lar jej njemu ni nič nemogoče storiti.

Razlaganje. Resnično, Bog je vsigamo¬
gočen;  „Gospod je kakor vojšak«, že Mojzes
(2. Mojz. 15, 3.) pravi, „Vsigamogočni  je
njegovo ime«. In David poje (Psal. 434 , 6.):

„Vse, karkoli hoče, stori Gospod na nebu in na
zemlji, v morji in v vsih breznih«. Premišlje-
vaje Božjo vsigamogočnost moramo vsi reči z
velikim angelam Mihaelam  (glej sprednjo
podobo!): „Quis ut Deus! Kdo je kakor Bog!«
De je Bog vsigamogočen, vidimo v zgodovini
od stvarjenja; zakaj Bog je le hotel, in bilo je
nebo in zemlja: iz nič je Bog naredil vse, kar¬
koli je. (1. Mojz. 1.) V s i g a m o g o č n i g a se
je Bog razodeval po čudežih Mojzesovih v Egiptu
in v pušavi, kjer je dajal lzraelcam mane z
neba in vode iz terde skale. Božja vsiga¬
mogočnost  derži vso težo neizmerjeniga sveta,
premika zvezde, daje moč ognju in vodi, sapi
in zemlji; brez nje bi nobena stvar še en tre¬
nutek ne mogla živeti; v enim trenutku bi pa
tudi lahko sto in sto novih svetov stvarila; za¬
kaj ona vse more, karkoli hoče. Resnično „pri
Bogu ni nič nemogoče«. (Luk. 1, 37.)

Zgled. Sveti Alojzi  je bil blagnič pri lcralji Fi¬
lipu II., in tovarš kraljeviču Jakopu. Neki dan gleda
kraljevič skozi okno, kar mu začne vihar nagajati. Kralje¬
vič se napne, kakor bi imel oblast zapovedovati, in
vpije: »Vihar! jez kraljevič Jakop ti velim, zdajci mi
nehaj nagajati!« Alojzi pa mu reče smehljaje: »Kralje¬
vič! pustite to! Ljudi sicer dovolj dobite, ki bodo po¬
korni vašim poveljem, vetrovam pa nihče ne gospoduje,
kakor le Bog, on vsigamogočni«.  — Tako je,
ljubi moj! nihče ne gospoduje, nihče nima oblasti, ka¬
kor le Bog, on vsigamogočni.  Moli tedaj vselej
Boga vsigamogočniga v svetim strahu; posnemaj po-
božniga cesarja Maksimilijana. Ko je bil ta cesar ne¬
kdaj na lovu, je začelo strašno treskati, tako, de so se
vsi njegovi služabniki tresli. On pa poklekne in moli:
»Tebi, Gospod bliska in groma, bodi vselej čast! Ti sam
imaš moč, ti sam si cesar, mi vsi smo tvoji služabniki!«

Vprašanje. K čemu naj nas spodbada vera
v Boga vsigamogočniga in neskončno modriga?

Od govor. Vera v Boga vsigamogočniga in
neskončno modriga naj nas spodbada: 1) de
terdno zaupajmo v Boga, in 2) de bodimo vse¬
lej zadovoljni z Božjimi naredbami.

Razlaganje. B o g j e vsigamogočen;
on lahko čudovito pomaga; vse nebo brani pra-
vičniga. Torej nepremakljivo v Boga zau¬
pajmo,  ker smo vselej v rokah vsigamo¬
gočnost i Božje.  „Cemu mislimo obupati, če
imamo preteže?« nam kliče keršansk učenik.
„Ali nas straši naša slabost? Oh, kaj vse člo¬
vek premore v njem, ki ga krepča? Glej tedaj

4 ?

na neskončno mogočnost svojiga Boga in po-
polnama se nanjo opiraj!" Vanj zaupaj; on ti
lahko pomaga. Zatorej že kralj David pravi
(jPsal. 145, 2 .  3. 5.): „Ne zanašajte se v po¬
glavarje, v človeške otroke, pri kterih ni po¬
moči.- Blagor njemu, kteri zaupa v Gospoda
svojiga Boga!" — Bog je pa tudi neskon¬
čno moder;  vse nam v prid obrača. Zato bo¬
dimo tudi vselej zadovoljni z njego¬
vimi n uredbami.  Kakor se otrok da za¬
upljivo voditi svojim staršem in hlapec zaupljivo
ravna po ukazih svojiga gospodarja in podložni
po postavah svojiga vladarja in vojak po po¬
veljih svojiga vojvoda, tako tudi mi kakor dobri
otroci in pokorni služabniki in zvesti podložni
terdno in nepremakljivo zaupajmo nar boljšimu
Očetu, Gospodu in Vladarju, in bodimo zado¬
voljni z vsimi njegovimi naredbami. „Izroči Go¬
spodu svojo pot", tako nas zopet spodbada kralj
David  (Psal. 36, 5.), „in upaj vanj, in on bo
storil".

Zgled. Svotiga Frančiška Salezijana je
nekdo v njegovi poslednji bolezni vprašal, če se mu
sedaj smert prezgodnja ne zdi, in svetnik smehljaje
odgovori: »Meni je vsaka ura prav, ki je všeč Božji
modrosti.  Bog je Gospod; on naj ravna z menoj,
kakor mu je drago!« — In sveti Frančišek Asi-
zijan  gre nekdaj s tovaršem poleg reke Pada besedo
Božjo oznanovat. Prehiti ji pa temna noč. Po nar ne-
varniši stezi hodita med reko in močvirjem. — Tovarš,
ves v strahu, vpije: »Oče! prosite, de prideva iz ne¬
varnosti«. Mož Božji pa odgovori poln zaupanja:
»Bog je mogočen;  ako mu je všeč, lahko temo raz¬
podi in nama dobrotljivo svetlobo da«. — Komej te
besede izreče, glej, kar se začne iz Božje moči nad
njima tako zelo svetiti, de, ako ravno je bila povsod
okoli nju temna noč, sta vender dobro vidila stezo, in
sta srečno prišla do prenočiša. — Glej, kristjan! to so
bili možje, ki so vse zaupanje stavili v Boga vsiga-
mogočniga in neskončno modriga,  in niso bili
osramoteni. Imej tudi ti tako zaupanje do Boga; vse
Svoje zgode izroči Bogu in bodi zadovoljili z naredbami
Božje modrosti; zakaj Gospod bo vse prav naredil. Pom¬
ni pa tudi to, de se Gospod Bogu nikdar ne smeš
ustavljati; zakaj on je vsigamogočen,  in kdo
se mu more upirati? Boj se ga tedaj in ponižaj se pred
njim premišljevaje svojo slabost! Zakaj, »česa se je
bolj bati«, piše sveti Bernard,  »kakor moči, ki se ji
ne moreš braniti, vsigavednosti, ki ji nič ne moreš pri¬
kriti? Ko bi Bogu te ali une manjkalo, bi se ti ne
bilo toliko bati; sedaj se ga pa moraš popolnama bati,
ker ima oko,  ki vse vidi, in roko, ki vse premore«.

Življenje svetnikov: Sveti Kanut,

kralj in spričevavec.  (-j- 1086. j)

Sveti Kanut,  danski
kralj, je že zgodej slo¬
vel zavolj pobožnosti in
modrosti. Njegove ostre,
pa modre postave so bla¬
gost njegoviga kraljestva
pospeševale. Gledal je le
nato,  kako bi svoje pod¬
ložne v resnici osrečil, in
dajal je svojimu ljudstvu
nar lepši zgled pobožniga
življenja. V njegovi
kraljevi hiši je bilo ker-
šansko življenje in prava
pobožnost. Kanut je bil
pa tudi pravi junak, in
njegove hrabre dela so
močno slovele. To ga pa
ni napihovalo, temuč pre¬
lepa ponižnost ga je zmi-
ram zališala. Vselej in
povsod se je poniževal
pred Bogam vsigamo-
g o č n i m. Nekdaj se
sprehaja ob morji. Nje¬
govi služabniki se mu
prilizujejo in povzdigujejo
njegovo moč, ker go¬
spoduje čez dežele
in morja.  Kralj bi rad
osramotil te prilizovavce.

Sede tedaj ob bregu prav
bliz vode in pravi: »Morje!
zapovedujem ti, ne bližaj
se mi preveč in ne moči mi života z valovi!« Ker se
pa morski valovi vedno le vanj zaganjajo in ga močijo,
se oberne k služabnikam in jim reče: »Prilizovavci!
glejte tukaj svojiga mogočniga kralja, ki gospoduje čez
dežele in morja, in ki z vdevanjem še kapljice odver-
niti ne more! Nihče ni mogočen,  kakor le Bog, in
nikdo naj se ne imenuje mogočen,  kakor on, ki
je vse stvaril in vse ohranuje«. Tako je Kanut mislil
in ravnal pri vsih rečeh. Božja čast mu je bila čez
vse. Ker je bil ves goreč za sveto vero in jo lju¬
bil pravico, so ga hudobneži sovražili in preganjali.
Pervi med njimi je bil njegov po vladi hrepeneči
brat. In tako je za sveto vero življenje dal leta 1086.
Po sveti spovedi in svetim obhajilu ga je izdajavec pred
altarjem z mečem prebodel; umeri je tedaj za Kristu¬
sovo čast in dosegel je mir v Gospodu.

Molitev. Vsigamogočni Bog! s Ka-
nutarn, svetim kraljem , tudi mi spoznamo,
de si ti sam mogočen in de tebi samimu gre
vsa čast; hvalimo tedaj tvojo vsigamogoč-

48

nost in modrost in čudimo se jima, in polni
ponižnosti in zaupanja smo v vsim pokorni
tvojimu Božjimu vodstvu. Po Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

Bog je neskončno svet in pravičen.

Vprašanje. Kaj se pravi: „Bogje ne¬
skončno svet“?

Odgovor.  Bog  je  neskončno svet,  se
pravi: Bog hoče in ljubi vse dobro, in sovraži
vse hudo.

Razlaganje. Svetost Božja je v tem, de
Bog neskončno ljubi vse, kar je dobro, in ne¬
skončno sovraži vse, kar je hudo; zatorej pre¬
peva sveti pevec (Ps. 44, 8.): „Pravico ljubiš,
krivico pa sovražiš®. In sveti Frančišek Sa-
lezijan  piše: „Beseda „svet“  vse lastnosti

Božje tako rekoč v eno strinja. V Bogu je vse
sveto, neskončno lepo, neskončno dobro, in ker
je to iz sebe, je on edino sveti®.  Zapovedi,

vest,  ali glas, kteri od hudiga odvračuje in k
dobrimu spodbada.

Zgled. Resnično,  Bog je svet. To je tista last¬
nost, ki se Bogu zlasti prilastuje in ki jo nebeški pre-
bivavci v svojih hvalnicah zlasti poveličujejo. Prerok
Izaija  je slišal v svojim zamaknjenji angele neprene-
hama prepevati: »Svet, svet, svet je Gospod
vojskinih trum!«  Več sto let po tem je slišal tudi
sveti Janez, ko je bil v duhu v nebesa zamaknjen,
ravno to pesem: »Svet, svet, svet!«  Ta svetost
Božja, ki je še celo v angelih madeže našla, ta neskončni
stud, ki ga Bog nad grehamima, je z neizbrisljivimi čer-
kami zapisan v zgodovini vesoljniga sveta. Ta njegov
stud nad greham je zapisan v nebesih, iz kterih so bili
prevzetni angeli pahnjeni v peklensko brezno; zapisan
je ta stud na zemlji, kjer so bili naši pervi starši iz
raja izgnani, kjer so hudobni ljudje o Noetovim času v
vesoljnim potopu poginili, kjer je Sin Božji za naše
grehe na križu umeri; — zapisan je poslednjič v peklu,
kjer ga vsa večnost ne bo mogla izbrisati. Kdo ne vidi
v teh tolikanj imenitnih zgodbah neskončne in nedoseg¬
ljive svetosti Božje ? Kako deleč si pa še ti, o človek!
od tiste svetosti, ki jo Gospod Bog tudi od tebe hoče,
ko govori: »Bodite sveti, ker sim jez svet«. (3. Mojz.
11, 44.) Oh, nikar ne odlašaj dalje; zapusti vendor
enkrat krivične pota, po kterih si doslej hodil, in verni
se na stezo prave svetosti; zakaj dobro pomisli, Bog
je tudi pravičen.

Vprašanje. Kaj se pravi: „Bog je ne¬
skončno pravičen®?

Od govor. Bog je neskončno pra¬
vičen,  se pravi: Bog vse dobro plačuje
in vse hudo kaznuje, kakor si kdo za¬
služi.

ki jih je Bog dal na sinajski gori, lepo spriču-
jejo, de je Bog neskončno svet; zakaj v njih

Razlaganje. Bog je neskončno
pravičen;  „povernil bo vsakimu po nje¬
govih delih®, pravi sveti Pavel; „zakaj
Bog ne gleda na vnanjo veljavo ljudi®.
(Rim. 2,6.  11.) In keršansk učenik
(Bernier) piše: „Pravica Božja je čudna,
pa tudi ljubeznjiva. Povsod jo vidiš kra¬
ljevati; sedež ima v nebesih, sodbe sklepa
na zemlji in kaznuje v peklu. Venec živ¬
ljenja deva na glavo njim, ki so se do¬
bro vojskovali, in jim z večno slavo po-
vračuje male težave, ktere so velikokrat
le en trenutek terpele. — Strašna pa je
tvoja pravica, o Bog! ki greh sovražiš in greš-

»CVUC,

se zapoveduje, kar je dobro, in se prepoveduje, nike strašno kaznuješ. «u>u»

kar je hudo. Zapisal je pa tudi Bog vsakimu plamene imaš, v kterih se nepoboljšani grešni!
človeku v serce svojo postavo, ker mu je dal topi pod težo tvoje vsigamogočne roke!® —

Kako tolaživna je tedaj misel na Boga neskon¬
čno pravičniga za pobožniga, kako strašna pa
za brezbožniga ! Zakaj Bog bo vsakimu povernil
po njegovih delih.

Zgledi. Kakor Božja - svetost, tako je tudi nje¬
gova neskončna pravica z neizbrisljivimi čerkami zapi¬
sana v zgodovini vesoljniga sveta. Poglejmo v sveto
pismo, in vidili bomo iz obilnih zgledov, kako
Bog, on neskončno pravični, dobre plačuje in huhobne
kaznuje. — Tako je Bog strašno kaznoval
nespokorne ljudi o Noetovim  času. (Glej
sprednjo podobo!) »Bog je vidil, de je hudobija ljudi
velika na zemlji; in rekel je Noetu : »Konec vsiga mesa
je prišel pred me; napolnjena je zemlja z njih krivico,
in jez jih bom pokončal z zemljo vred. Glej, povodenj
bom poslal na zemljo, de pokončam vse meso, v kterim
je duh življenja pod neham; vse, kar je na zemlji, naj
se pokonča«. — In deževalo je na zemljo štirdeset dni,
in pokončane so bile vse stvari, ki so se gibale na
zemlji«. (1. Mojz. 6. 7.) —• Noeta  pa je Bog otel,
lcer je bil pravičen. — Kavno tako strašno je kaznoval
Bog Sodomij an e in Gomore  e,  ki so z gerdimi pre¬
grehami jezo Božjo zoper se dražili. »Vpitje iz Sodome
in Gomore čedalje veči prihaja, in njih hudobija je
grozovitim velika. - Gospod je tedaj deževal na So¬
domo in Gomoro žeplo in ogenj z neba, in je pokon¬
čal te mesti in vso deželo okoli, vse prebivavce mest
in vso zelenjavo po polji.« (1. Mojz. 18. 19.) — Lota
pa je Bog otel, lcer je bil pravičen pred njim. — Po¬
glejmo še tudi v splošno zgodovino, tudi tukaj se nam
kaže neskončna pravica Božja. Med nar hujimi preku¬
cnili na Francoskim, ki so pred sedemdesetimi leti kralja
ob glavo djali, je bil zlasti Kobespierre grozovit. Veliko
ljudi je v nesrečo pripravil, veliko jih je dal poklati.
Ali poslednjič je tudi njega zadela Gospodova roka, ktera
ga je mogla kaznovati, ker je prelival človeško kri.
Tako imenovani narodni zbor ga je v smeri obsodil. —
Kobespierre pa se preveč boji umreti in se skuša sam
umoriti. Strašno pohabljeniga pred sodnike pripeljejo
in na mizo položijo. Ljudstvo ga zasmehuje in zdeluje,
in neki mož k njemu pristopi, in ga na ramo poterklja,
rekoč: »Je Bog je, Kobespierre, in on je pra¬
vičen!«  . Kristjan! tako tudi jez tebi pravim: »Je

Bog jo, in on je pravičen!« Vtisni si to resnico glo¬
boko v serce; in če vidiš sem ter tje, de se tukaj na
zemlji hudobnimu dobro, dobrimu pa hudo godi, te to
nikakor ne sme' motiti, kar tiče Božjo pravico ; zakaj
vedi, de je popolno povračilo še le v večnosti; spomni
se le uboziga Lazarja in neusmiljeniga bogatina! Boga-
boječimu Lazarju se je na zemlji hudo godilo, neusmi-
ljenimu bogatinu pa dobro. Eno noč sta oba umerla.
Lazar je bif sprejet v Abrahamovo naročje, bogatin pa.
je bil pokopan v pekel. Skušnja pa tudi še uči, de
hudobnež v tem življenji nikoli ni resnično "srečen in
pravični nikoli resnično nesrečen; zakaj oba imata v
.sebi vest, ki tega osrečuje, uniga pa grize. In tako

49

mora biti; zakaj Bog je pravičen,  in povračuje vsa¬
kimu po njegovih delih.

Vprašanje. K čemu naj nas spodbada misel
na Boga neskončno svetiga in pravičniga?

Odgovor. Misel na Boga neskončno svetiga
in pravičniga naj nas spodbada, 1J  vsiga hu-
diga skerbno varovati se in čedalje svetejši biti,

2 ) zavoij svoje dozdevne pravice ne napihovati
se, in 3) vselej pravico ljubiti in z bližnjim po
pravici delati.

Razlaganje. 1) Bog je svet in pravičen;
neskončno sovraži vse hudo; koliko se je te¬
daj treba bati vsaciga greha!  — On
pravi nam vsim : ,, Jez sim Gospod, vaš Bog ;
bodite sveti, ker sim jez svet*. (3. Mojz.) Ko¬
liko sije tedaj treba prizadevati za
vedno veči svetost!  2)  Če pa rastemo v
pravi svetosti, se nikdar ne smemo na¬
pihovati zavoij svoje dozdevne  pra¬
vice;  sej smo vender le nepridni hlapci, in k
večimu mislimo po zgledu svetiga Pavla (1. Kor.
4, 4.): „Nič sicer nimam na vesti; tode v tem
nisim opravičen; Gospod pa je, kteri me sodi*.
Poslednjič 3) bodimo pravični tudi do
svojiga bližnji  ga;  zakaj „s kakoršno mero
boste merili, s tako se vam bo odmerjalo*".
(Luk. 17, 10.)

Zgledi. Svetniki so radi premišljevali Božjo sve¬
tost in pravičnost; zavoij tega se pa tudi nikakor niso
dali zapeljati v greh ali v kako krivico. Tako je sveti
Edmund,  vikši škof na Angleškim, prav velikokrat
rekel: »Ko bi stala na moji desnici goreča apnenica,
na levici pa greli, bi hotel raji v ogenj skočiti, kakor
p'a v greh privoliti«. In sveti Anzelm:  »Ko bi

na eni strani peklensko žrelo pred menoj režalo, na
drugi strani bi me pa greh priliznjeno vabil, bi vender
raji hotel živ v pekel skočiti, kakor grehu vdati se«. —
Tako so govorili svetniki Božji; zakaj mislili so na
Božjo svetost in pravičnost. Kristjan! boj se tudi ti
Božje pravice, in misli večkrat na besede Jezusove, ki
pravi: »Ne bojte se njih, ki telo umore, duše pa ne
morejo umoriti; temuč bojte se veliko boljtistiga, kteri
more dušo in telo pogubiti v pekel«. (Mat. 10, 28.)

•— To besede Jezusove si je tudi zlasti k sercu jemal
svetnik, čigar god se današnji dan obhaja.

Življenje svetnikov: Sveti Sebastijan,
spričevavec.  (-J- 288.)

Ta svetnik je bil rojen od imenitnih staršev v Galii
in zrejen v Milanu. Z mladiga se je dal zapisati v
vojašino, in okoli 283. leta je prišel v Rim. Tukaj je

50

kmali tolikanj slovel, de ga
je cesar kerdelu svoje straže
izvolil poveljnika. Keršansko
vero je že v mladih letih
spoznaval; zatorej je pre¬
ganjanim kristjanam mnoge
dobrote skazoval in jih spod¬
bujal k stanovitnosti. Cesar,
preganjavec kristjanov, za-
volj tega razkačen, svetni¬
ku očita, zakaj bogove za¬
ničuje , in mu reče odpovedati
se keršanski veri. Sebastijan
pravi, de ni bil nikdar ne¬
zvest, ampak si je vselej
prizadeval deržavi koristiti,
de pa malikov ne more po
Božje častiti in jim darovati
ali jih moliti. Ta odgovor
raztogoti cesarja, ki ukaže
spričevavca na kol privezati
in s pušicami umoriti. S
pušicami preboden se zgrudi
svetnik, in vojaki odidejo,
ker mislijo, de je mertev.

Pobožna vdova pride po noči
pokopat ga; ker pa vidi,
de še živi, ga skrivej v hišo
nese, kjer zopet ozdravi. On
se pa ne skriva, ampak
gre k cesarju in ga svari zavolj preganjanja kristjanov.
Sebastijana vnovič zgrabijo, v tekališe peljejo in tam
bijejo, dokler ne umerje. To se je zgodilo leta 288.

Molitev. Sveti in pravični Bog! do¬
deli nam moč, de bomo tudi mi sveto živeli,
in naj nas pretrese sveti strah pred tvojo
Božjo pravico, de se po zgledu svetiga Se¬
bastijana ne bomo bali tistih, ki le telo mo¬
rejo umoriti, ampak tebe, ki moreš telo in
dušo pogubiti v pekel! Te milosti te prosi¬
mo po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

!f).

Bog je neskončno dobrotljiv, usmiljen in prizanašljiv.

Vprašanje. Kaj se pravi: „Bog je ne¬
skončno dobrotljiv"?

Odgovor.  Bog  je  neskončno dobrotljiv,
se pravi: Bog skerbi po očetovo za vse svoje

stvari; vse dobro imamo od njega.

Razlaganje. Kamorkoli se ozremo, ugle¬
damo Božjo dobroto; od nje imamo vse, kar
smo in imamo, življenje in zdravje, jed in pi¬
jačo, vse darove dušne in telesne. „Vsak dober
dar in vsako popolnama darilo je od zgorej, in
pride od Očeta svetlobe", pravi sveti Jakop
(1, 17.), in psalmovec (145, 7 — 9.) poje:
„Gospod lačnim daje jed, Gospod oklepa jetni¬
ke, Gospod razsvetljuje slepe, Gospod vzdiguje
poterte, Gospod ljubi pravične, Gospod varuje
tuje, sprejema siroto in vdovo". Ta dobrota Božja
pa je brezkončna. „Ona je zmiram enaka", pravi
sveti Frančišek Salezijan,  „če jih tudi de¬
setkrat sto tavžent iz njeniga studenca zajema".
In kolika je ta ljubezen! Zato govori Bog sam
po preroku Izaii  (49, 15.): „Ali more žena
pozabili svoje dete, de bi se ne usmilila sinu
svojiga telesa? In ko bi ga ona pozabila, ven-
der jez ne bom pozabil tebe". — Nar lepše je
pa Bog razodel svojo ljubezen in dobrotljivost,
ker je dal svojiga edinorojeniga Sina, de bi
rešil nas grešnike, kakor piše sveti Janez (1.

dl

Jan. 4, 8 — ): »Bog je ljubezen. V teni se

je skazala ljubezen Božja do nas, de je Bog
svojiga edinorojeniga Sina poslal na svet, de
bi po njem živeli".

Zgled. Sveti  Frančišek B orgij a je povsod
premišljeval  neskončno dobrotljivost Božjo,
kjerkoli je hodil in stal. Sprehajajo se pod milim ne¬
ham je večkrat s palico tolkel po skalah, drevesih, cve¬
ticah, zeliših in germih, ki so bili ravno oh potu, in
je večidel tele besede govoril: »Ne govorite vendertakč
glasno, ne vpite taleč močno, de je tolikanj dober
Bog!  Sej ne morem prestati neprenehaniga kričanja«.
— Kristjan ! tako tudi ti povsod spoznavaj in hvali do¬
brotljivost Božjo. Iz hvaležniga serca prepevaj: »Hvala
bod’ Gospod Bogu! Vse stvari ga zdaj molite, Stvarnika,
Dobrotnika in Očeta ga častite!«

Vprašanje. Kaj se pravi: „Bog je ne¬
skončno usmiljen?"

Odgovor. Bog je neskončno usmiljen,
se pravi: Bog nam odpuša naše grehe, če se
resnično poboljšamo.

Razlaganje. »Milostljiv in usmiljen je Go¬
spod, poterpežljiv in prav milostljiv", poje že
David (Psal. 144, 9.); »dober je Gospod vsim,
in njega usmiljenje je do vsih njegovih del“.
In Bog sam pravi (Ezeh. 33, 11.): »Kakor res¬
nično jez živim, nočem smerti hudobniga, temuč
de se hudobni verne s svojiga pota in živi". O
ne, ljubi kristjan! Bog noče smerti grešnikove;
Hakaj »Bog je usmiljen do vsih stvari" (Sir.

18, 12.); njega veseli, ako
grešnik pokoro dela; z razpe¬
timi rokami ga zopet sprejme
in mu daje sto in sto novih
dobrot. Kako ljubeznjivo se
nam popisuje to Božje usmi¬
ljenje v lepi podobi od dobriga
pastirja (glej sprednjo po¬
dobo !) in v priliki od zgublje-
niga sina! Ta je očeta za¬
pustil in je šel v daljno de¬
želo, kjer je razuzdano živel
in očetovo premoženje za¬
pravljal. Vstala je pa lakota
v tisti deželi. In sin je mogel
svinje pasti in jesti otrobe,
ki so se svinjam dajale, pa še It
teh ni imel dovolj. Poslednjič
gre v se, se kesa svojili gre¬
hov in sklene k očetu verniti se. In kako pri¬
jazno ga oče zopet sprejme! Ko ga od deleč
vidi, mu gre naproti, se ga oklene okoli vratu
in ga poljubuje. In precej reče, prinesti mu
novo obleko in zaklati pitano tele, in bile so
vesele gostije za vso hišo. — Glej, tako usmi¬
ljen, tako ljubeznjiv je Gospod Bog do ske-
saniga grešnika! Zato pravi sveti Efrem:
»Preden se prosivec vrat dotakne, mu že od¬
piraš, o Gospod! Preden pred te poklekne, mu
podajaš roko; preden solze pretaka, ga že obsipaš
z usmiljenjem!" — Bog pa ni le usmiljen, on
je tudi prizanašljiv.

Vprašanje. Kaj se pravi: »Bog je pri-
zanašlj  iv"?

Odgovor. Bog je prizanašljiv,  se pravi:
Bog velikokrat dolgo čaka, preden grešnike
kaznuje, de imajo čas za pokoro.

Razlaganje. Bog je prizanašljiv;  on
daje grešniku čas in pomočke, de se poboljša
in de večnimu pogubljenju odide; on ne kaznuje
vselej precej, ampak hoče grešnika z očetovsko
poterpljivostjo omečiti in k pokori nagniti.
Sveti Bernard  pravi: „Ako človek na hiši, v
kteri prebiva, ugleda luknjo ali drugo pokvaro,
je ne podere precej, ampak jo pusti stati in jo
popravlja, preden jo podere; tako ravna Bog
z grešnimi ljudmi; ako ugleda nad njimi pre-

52

greho, jih ne udari in ne pogubi precej v pe¬
kel, ampak jih še terpi in prenaša njih zmote,
in sicer zato, de se poboljšajo in pokoro de¬
lajo". — Kako prizanašljiv je bil Bog do ter-
dovratniga Jeruzalema!  in koliko poter-
pljenje je imel s pregrešnimi Nini  vi  j a ni!  Po¬
slal je k njim preroka Jona;  štirdeset dni jim
je bilo še danih za poboljšanje, in glej! v prid
so si obernili ta dragi čas, pokorili so se, in
Ninive niso bile pokončane. Pa čemu še novih
zgledov ? Kristjan! ali nisi že sam na sebi po¬
gosto skusil, kolikanj prizanašljiv je Bog?

Zgledi. V Rimu so živele nekdaj blage device,
ki so služile boginji Testi  v tempeljnu in so se zavolj
tega imenovale vestalske device.  Te device so ho¬
dile po mestu v nar dražji obleki, in nar imenitniši
možje rimsldga mesta so so jim mogli umikovati. Če
se je pa ktera izmed teh devic pregrešila z nečistostjo,
je bila z lepotijo vred živa pokopana. Tvoj Gospod in
Bog pa ne ravna tako s teboj, desiravno si ga že mo¬
rebiti velikokrat razžalil z nečistimi mislimi, besedami
in deli. Noče te živiga pokopati v pekel, desiravno bi
bil že zaslužil; o ne, on je usmiljen in prizanaš¬
ljiv,  zmiram je pripravljen, ti podeliti milost in od-
pušenje in novo življenje in te zopet postaviti v tisti
stan, v kterim si bil pred greham; še za večno se hoče
skleniti s teboj in dopolniti besede svetiga pisma: »Za¬
ročim se s teboj na velcomej z milostjo in usmiljenjem«.
— Ali gorje nam, če se milosti Božji neprenehama
ustavljamo in Božjo prizanašljivost utrudimo! Zakaj mi¬
lost Božja ima mero; kadar je ta polna, stopi na mesto
ljubezni Božje njegova jeza. — Mladeneč iz imenitne
rodovine je bil ves vtopljen v meseno poželenje in ni
maral ne za ljudi ne za Boga. Kar pa zboli, se izpo¬
ve in obljubi poboljšanje; pa komej ozdravi, se z no-
viga valja v blatu, iz kteriga se je ravno izkopal. Bog
pa pošlje nadnj tole šibo. Neki dan ■ gre na kmete,
kar ga merzlica strese. Zdajci se verne domu in po¬
šlje po spovednika; ko ta pride, je bil uni nesrečnež
že mertev. — Glej tukaj žalosten zgled Božje pravice!
Ako smo terdovratni in naša pokora ni resnična, bo
prišel dan, ko bi se radi spokorili; pa morebiti ne
bomo več mogli spokoriti se, ker nam Bog k temu nič
več gnade ne da, ker smo doslej le v grehih živeli in
njegove gnade zametavali.

Vprašanje. K čemu naj nas spodbada mi¬
sel, deje  Bog neskončno dobrotljiv, usmiljen
in prizanašljiv?

Odgovor. Ker je Bog tolikanj dobrotljiv,
usmiljen in prizanašljiv,  bodimo 1)
Bogii hvaležni in ljubimo ga iz vsiga serca; 2)
če smo grešili, ga zaupljivo prosimo odpušenja;

3) bodimo dobrotljivi in usmiljeni do svojiga
bližnjiga.

Razlaganje. Ker*je Bog do nas tolikanj
dobrotljiv, usmiljen in prizanašljiv,
ga i)  za to hvalimo in iz vsiga serca
ljubimo,  k čemur nas že David spodbada:
„IIvaIite Gospoda, ker je dober, ker vekomej
terpi njegova milost". (Psal. 108, 1.) 2 ) Č  e
smo grešili,  ga  z a u p 1 ji*vo prosimo
odpušenja;  nikdar pa ne smemo obupati, ali
odlašati pokore od dneva do dneva, de čas mi¬
losti Božje ne preide in se ne utrudi prizanašlji-
vost Božja. 3) Bodimo dobrotljivi in
usmiljeni do svojiga bližnjiga;  to
hoče Bog, ki pravi: „Bodite usmiljeni, kakor je
vaš Oče usmiljen". (Luk. 6, 36.J

Zgled. Bog je do nas ljubeznjiv in usmiljen;
torej moramo tudi mi Boga ljubiti in se mu popolnama
posvetiti. Pobožna Margareta Lorenska,  vojvo¬
dinja v Alansonu, je nekdaj v samoti molila in sc jo¬
kala. Milovali so je; ona pa je rekla: »Na tem vid¬
nim svetu je ni stvari, ktera bi se nam vsa in po¬
polnama darovala. Solnce in zvezde nam pošiljajo svet¬
lobo , pa le v neizrečeno majhnim delu; zemlja nas
nosi in hrani in nam poslednjič stanovanje dajo v grobu;
pa kako majhen je prostor, ki naše telo sprejema!
Sapa se nam daje z vsakim dihljejem; pa kako maj¬
hen jo vlak, ki ga to dihanje prejema! Bog sam, on
nezapopadljivi, neskončno dobrotljivi nas razsvetljuje,
redi, nasituje, osrečuje z vsim nerazdeljivim svojim
bistvam; vsiga se je dal včlovečeni Bog za vse, vsiga
se daruje posamnim v presvetim zakramentu, in mi bi
se njemu popolnama ue darovali, de bi tudi nas popolna¬
ma ne posestval?« — In sveti B er nar d pravi: »Iz vse
duše ga ljubimo, ne samo z nar manjšim delam svojih
moči«. Ljubi tedaj svojiga Boga, dragi moj! on je
tvoje ljubezni vreden; zakaj on je večna ljubezen, on
je ves dobrotljiv in nsmiljen, ves prizanašljiv in po-
terpljiv; on nas je poprej ljubil, in še ljubi vse, ki
njegove milosti išejo in jo v dobro obračajo.

Življenje svetnikov: Sveta Neža, de¬

vica in spričevavka.  (-j* 304.J

Sveta Neža,  ki se nje god danes v cerkvi obhaja,
je že zgodej spoznala, kako dobrotljiv in lju¬
beznjiv in usmiljen je Gospod Bog,  in zato ga
je izvolila ženina svoji duši. Bila je hči imenitnih ker-
šanskih staršev v Rimu, in že v trinajstim letu svoje
starosti je dobila milost, de je serčno ljubezen do Boga
z lastno kervjo pričevala. Tse se je čudilo nje lepoti
in še bolj nje dušnim darovam. Ona pa ni hotla lju¬
dem dopasti, ampak Jezusu Kristusu, ki mu je oblju¬
bila večno čistost. Cesarjev namestnik je želel, de bi

m

Odgovor.  Bog  je  neskončno resničen,
se pravi: Vse, kar Bog reče, je res.

Razlaganje. Bog je neskončno resni¬
čen;  on ljubi in razodeva le resnico; zakaj on
se ne more motiti, kakor človek z oslabljenim
urnam; sej je Bog vsigavedoč. On ne more la¬
gati, kakor velikokrat človek dela s popačenim
sercam; zakaj Bog je svet. „Ni mogoče, de bi
Bog lagal", piše sveti Pavel (Hebr. 6, 18.). In
že v četertih Mojzesovih bukvah (23, 19.) be¬
remo: „Bog ni kakor človek, de bi lagal, tudi
ne kakor sin človekov, de bi se spremenil. Re¬
kel je, in bi ne storil? Govoril je, in bi ne
spolnil ? ar

se blaga devica poročila z njegovim sinam, in mu jo
je snubil; ali ona je snubača zavernila. Oblastnik ves
razkačen pokliče Nežo pred sodbo zavolj keršanske vere,
in jo naganja malikam darovati, in ji žuga nar huji
terpljenje, ko bi ne liotla njegove volje spolniti. Ju¬
naška deklica noprestrašeno gleda na grozovite pripra¬
ve za mučenje, se pokriža, in vnovič živo terdi, de
lioče v deviški čistosti zvesta biti svojimu nebeškimu
ženinu. Oblastnik se nad njo zadere: »Tvoja deviška
čistost bo kmali zginila ; očitno te bom izdal razuzdan-
cam!« Dostojno in mirno odgovori sveta devica: »Žu¬
gaš mi, de bom zgubila svojo čistost, pa zastonj. An¬
gel Božji je pripravljen varovati me, in me bo branil;
in moj Gospod Jezus Kristus sam me obdaja kakor
nepremagljivo zidovje!« In glej, razuzdanec se ji bliža,
ali ognjen žarek ga zadene in na pol mertviga na tla
treši. Na to ukaže oblastnik mlado devico ob glavo
djati. Vesela in Bogu hvaležna liiti sveta'Neža proti
morišu, moli tam nekoliko časa, se pripogne, in rabelj
ji glavo odseka leta 304.

Molitev.  Sveta devica in spričevavka
Neža! prosi za nas grešnike Boga neskon¬
čno dobrotljiviga, usniiljeniga in prizanašlji-
viga, de ga bomo tudi mi tako močno lju¬
bili, kakor ti, in de bomo njegovo usmi¬
ljenje in prizanašljivost obračali svoji neu-
merjoči duši v zveličanje.

Vprašanje. Kaj se pravi: „B o g je ne¬
skončno zvest*?

Odgovor. Bog je neskončno z vest,  se
pravi: Bog gotovo spolni vse, kar obljubi ali

II.

Bog je neskončno resničen in zvest. ,g

Vprašanje. Kaj se pravi: »Bog je ne¬
skončno resničen"?

Dušna hrana. II,

zažuga.

Razlaganje. Resnično, Bog je zvest;
terdno se dem svoje besede; na tanko spolnu-
je vse, karkoli je obljubil ali zažugal. Zato
govori Mojzes izraelskimu ljudstvu: „Včdi, de
je Gospod, tvoj Bog, močan in zvest  Bog,

ki ohrani zavezo in milost njim, ki ga ljubijo,

8

54

in njegove zapovedi spolnujejo, do tavžentniga
rodu: in naglo poverne njim, ki ga sovražijo,
tako de jih pogubi". (5. Mojz. 7, 9. 10.)

Zgledi. Zgodbe svetiga pisma nam nar lepše spri-
čujejo, de je Bog neskončno resničen in zvest.
Tako je žugal Bog pervim staršem,  de bodo u-
merli, ako ne bodo spolno vali njegove zapovedi; in za
greham je prišla smert v kazen. — Bog je obljubil
Odrešenika, in poslal ga je edinorojeniga svojiga Sina
v odrešenje sveta. — Bog je obljubil Noetu,  de
ga bo otel vesoljniga potopa, njegovim verstnikam
pa je žugal,  de jih bo pokončal, in oboje se je spol¬
nilo. — Bog je obljubil Abrahamu  deželo, ki se
mleko in med po njej cedi, in toliko mlajšev, kolikor
je zvezd na nebu in peska ob morji, in de bodo po
enim njegovih mlajšev oblagodarjene vse ljudstva, in
vse se je spolnilo. — Po Lotu je žugal Sodom-
1 j a n a m in G o m o r c a m pokončanje; »mislili so pa,
de se norčuje« (1. Mojz. 19, 14.), in ostali so nespo-
korni, dokler jih ni pokončal ogenj z neba. — Bog
je žugal  po svojim Sinu jeruzalemskimi! mestu
strašno razdjanje, in kamen na kamnu ni ostal; oblju¬
bil je pa sveti cerkvi,  de bo terpela do konca sve¬
ta, in že več ko osemnajst sto let terdno in nepremakljivo
stoji na Petrovi skali. Resnične so tedaj Jezusove besede:
»Prešlo bo nebo in zemlja, moje besede pa ne bodo prešle«.

Vprašanje. K čemu naj nas spodbada mi¬
sel, de je Bog neskončno resničen in zvest?

Odgovor. Ker je Bog neskončno resničen
in zvest, je treba 1) terdno verovati, kar je
Bog razodel, in stanovitno ti¬
pali v Božje obljube: 2) resnico
ljubiti in zvesto spolnovati vse,
kar smo obljubili.

Razlaganje. Gospod Bog je
resničen in zvest;  torej ni¬
kdar ne smemo dvomiti nad nje¬
govo besedo; terdno moramo
verovati vse, karkoli je raz¬
odel , in stanovitno moramo
upati v njegove obljube. „l)er-
žimo se nepremakljivo spoznanja
svojiga upanja", tako pravi
sveti Pavel (Hebr. 10, 23.);

„zvest je namreč, kteri je ob¬
ljubil". — Bog je resničen
in zvest;  torej tudi mi vselej
resnico govorimo, in zvesto
spolnujmo, kar smo komu ob¬
ljubili, zakaj „lažnjive ustnice
so Gospodu gnusoba". (Preg.

12.) Zato nas opominja sveti Ambrož:  „Bratje!
varujte se laži; zakaj vsi, kteri laž ljubijo, so
otroci hudičevi, sicer ne po natori, ampak ker
ga posnemajo".

Zgledi. Kristjan! vselej zaupaj v Gospoda; zakaj
on je resničen in zvest.  Sveti Hugo,  langerski
škof, je bil eno noč nemiren, in se je zelo prestra¬
šil zavolj neke nesreče, ki mu je pretila. Ali kmali
se vpokoji, na persi terka, in pravi: »Kaj počenjam,
nesrečnež! Ali ni Bog obljubil, de nam bo pomagal v
naših nadlogah? In jez bi se bal? Ali ni obljubil on
večni, ki je resničen in zvest,  in čigar besede ne
preidejo, če preide tudi nebo in zemlja? In jez bi se
tresel?« — Govorimo  pa tudi vselej resnico in
zvesto spolnujmo,  kar smo obljubili. Nikoli ni¬
kdar ne smemo lagati m po nobeni ceni od resnice od¬
stopiti. Sveta Perpetva  je bila v ječo veržena, ko
je cesar Sever kristjane preganjal. Njen oče je bil si¬
cer malikovavec, pa je vender preserčno ljubil svojo
hčerko. K njej hiti v ječo in jo prav lepo prosi, de
naj sodniku reče, de ni kristjana. Perpetva pokaže
na posodo in vpraša: »Kako imenujete to posodo?« —
»Verč«, odgovori oče; »pa kaj če to?« — »Ali morem
kako stvar drugač imenovati, kakor je?« — »Ne!«
mora oče odgovoriti. In Perpetva pravi: »Ravno tako
se tudi jez ne morem drugač imenovati, kakor kar
sim, kristjano!« In pri tem ostane, desi ji tudi
silno težko de od svojih se ločiti; in brez strahu gre v
smert. — Kako lepa in blaga j(j ta ljubezen do resnice!
Življenje svetnikov: Sveti Vincenci,
levit in spričevavec.  (-j- 304.)

<*.B.

Kakor sveta Perpetva je imel nepremagljivo lju¬
bezen do resnice sveti Vincenci,  sloveč spričevavec
in diakon škofa Valerija v Saragosi na Španskim. Na¬
ravnost in brez strahu je spoznal, de je kristjan; ne
žaganje ne tepenje, ne obetanje ne prilizovanje ga ni
moglo pripraviti, de bi bil drugač govoril, kakor je
v sercu mislil in veroval. V nar hujim terpljenji je
vedno stanovitno spoznaval vero v Jezusa Kristusa.
Darijan, tadanji oblastnik na Španskim, si ni mogel
dovolj terpljenja izmisliti, de bi bil zvestiga spričevavca
na svojo stran dobil. Denejo ga na tezavnico, in ude
njegoviga telesa v strašnih bolečinah razklepajo; potem
ga položijo na razbeljeno mrežo in v rane soli devajo.
Pa vse zastonj; sveti Vincenci je zvest svojimu Zveli¬
čarju. Grozoviti oblastnik ga ukaže poslednjič vreči v
temno ječo in razmesarjeno telo svetiga spričevavca na
ostre čepinje položiti; v lakoti In bolečini naj bi tukaj
svetnik kopemel. Ali, glej čuda! zvesti spričevavec
Gospodov sladko zaspi, kakor de bi ležal na mehki
postelji, in ko se zbudi, vidi namesti čepinj prijetne
in lepo dišeče cvetice. Prikažejo se mu angeli, kteri
Bogu hvalne pesmi prepevajo, in on poje ž njimi vred.
Zdajci se razglasi ta čudež, in vse tje vre, veliciga
spričevavca gledat in se mu čudit. Ko Gospod Bog zve¬
stiga služabnika že tukaj na zemlji tako čudovito po¬
veliča, ga kmali po tem pokliče v večno veselje in
mu dene na glavo nezvenljivi venec in tako pokaže, de
je resničen in zvest v svojih obljubah.

Molitev. O Bog, ki si resničen in
zvest v svojih obljubah, molimo te v svetim
spoštovanji in prosimo te moči, de bomo tudi
mi resnico ljubili in vsako laž sovražili. Prosi
za nas, sveti Vincenci, zvesti prijatel večne
resnice! de dosežemo to milost, po Kristusu,
Gospodu našim. Amen.

23;„ Prosenca.

En Bog je v treh osebah.

Vprašanje. Sedaj vemo, de je Bog, in spo¬
znali smo, kolikor nam je mogoče, njegove last¬
nosti; in tako pridemo danes do vprašanja : Ali
je več b o g o v ?

Odgovor. En sam Bog je.

Razlaganje. En sam Bog je; to nas uči
sveto pismo. Ko je Mojzes  oznanoval
izraelskimu ljudstvu Božje zapovedi, je rekel:
»Poslušaj, Izrael! Gospod, naš Bog, je edini
Bospod!“ ( 5 .  Mojz. G, 4.j In sveti Pavel  piše:

„En Gospod, ena vera, en kerst". (Efež. 4, 5.)
In Gospod Bog je to sam izrekel (5. Mojz. 32,
39.) z besedami: „Glejte, de sim jez sam, in
de ni druziga Boga razun mene". Torej je en
sam Bog. To je in je bil vselej nauk sve¬
te cerkve.  Za to resnico so sveti spričevavci
darovali kri in življenje, ker nikakor niso hotli
bogov moliti. — En sam Bog je; to nas tudi
pamet  uči Bog je namreč neskončno po-
polnama 1 :  je, nar veči dobrota;  ko bi
bilo pa več bogov, bi Bog gotovo več ne bil
neskončno popolnama bitje, nar veči dobrota,
ker bi mu bil drugi enak. Ako n. pr. rečem:
„Ta gospod je nar bogatejši", mu nihče ne mo¬
re v bogastvu enak biti. Zakaj sicer bi ne bil
nar bogatejši, ker bi mu bil vsaj še eden v bo¬
gastvu enak. Ker nas pa vera uči, deje  Bog
neskončno popolnama bitje, nar veči dobrota,

more le en Bog biti.  in ne več. — In kako bi

8  *

56

se godilo na svetu, ko bi bilo več nar višjih go¬
spodov, zapovednikov in sodnikov? Ne bilo bi
je edinosti, ne bilo bi ga reda po vesvoljniin
svetu. Zato pravi Tertulijan:  „Če Bog ni
en Bog, ga še ni". In Laktanci  je pristavil:
„Kakor ne more na eni ladii biti več kermirjev,
pri eni čedi več pastirjev, v enim panji več
matic, na enim nebu več solne, v enim telesu
več duš, ravno tako ne more več bogov biti,
ki ta svet vladajo".

Zgled. Kralj zaničljivo vpraša svetiga Arkadi¬
ja,  kako se imenuje njegov Bog, in svetnik odgovori:
»Kjer jih je več, se po imenu razločujejo; kjer je pa
le eden,  ni treba razločivniga imena: Bog je Bog«.
Na to ga silijo, malikam darovati. Ali stanovitno se
ustavlja taki strašni pregrehi. Peljejo ga na morišo;
tukaj neprestrašeniga spričevavca svete vere tako zelo
mučijo, de več pričujočih solze pretaka, viditi njegovo
terpljenje. Ko umirajoči svetnik to vidi, se oberne k
ljudstvu in na ves glas reče: »Ysi, ki me vidite terpeti,
učite se tukaj, de za časno terpljenje nič ne mara tisti,
kteri gleda v prihodnje nebeško veselje! Prosim vas ,
preden umeijem, popustite malikovanje! Zakaj vaši bo¬
govi niso bogovi. — Umirajoč vam pravi v poslednjim
trenutku svojiga življenja: En sam Bog je; zanj ter-
pim in kervavim! Zanj umreti je večno živeti«. Krist¬
jan! za to resnico bodi tudi ti pripravljen dati svoje
življenje, ako prideš v tako okolišine, do je treba spo¬
znati jo; zakaj »spoznavanje naše vere«, pravi sveti
Avguštin,  »je v tem, de pravimo: En sam Bog je«.

Vprašanje. Ali pa ni v tem enim Bogu več
oseb (peršon) ?

Odgovor. V Bogu so tri osebe: Oče, Sin
in sveti Duh.

Razlaganje. V božestvu ali v Božjim bitji
so tri osebe,  ne pa trije bogovi; zakaj tri
Božje osebe so le en Bog, ker imajo vse
tri osebe  le  eno  Božjo n at or o. „Trije so,
ki pričujejo v nebesih, Oče, Sin in sveti Duh,
in ti trije so eno", tako piše sveti Janez (I. o, 7.).
Tega pa z oslabljenim urnam ne moremo razu¬
meti, ker je skrivnost,  to je, resnica, ki nam
jo je Bog razodel, in ki jo moramo verovati,
desi je tudi ne moremo razumeti. Skrivnosti so
v vsim stvarjenji, so v nas samih, so v vsaki
vedi, zakaj bi tudi keršanski uk ne obsegal
skrivnost ? Koliko stvari je na zemlji in na ne¬
bu, ki jih z očmi vidimo, pa jih vender ne
umemo! Solnce že toliko stokrat sto let sije in
greje, pa je še zmiram enaka njegova svetloba

in gorkota. De je tako, vemo; kako je pa to,
ne vemo. Ali moremo umeti, kako na enim  me¬
stu tako mnogoverstne cvetice rastejo? Moremo
li umeti, kako se nam jedi, ki jih vživamo, v
meso in kri spreminjajo? Če pa stvarjenih reči
ne moremo popolnama umeti, kako bomo zapo-
padli Njega, ki prebiva v nedosegljivi luči!
Zato pravi sveti škof Martin:  „Skrivnosti pre¬
svete Trojice človeški um ne more umeti; še tako
izgovorni jezik ne more od nje vsiga povedati;
in ko bi se cele bukve od nje pisale in ko bi
se ves svet ž njimi napolnil, bi se ne mogla
izreči neizrekljiva modrost Božja. Kadar človeški
duh neba govoriti od veličastva Božjiga, je
ravno toliko, kakor de bi še le začel".

Zgled. Sloveči cerkveni učenik sveti Avguštin
je preiskoval skrivnost presvete Trojice; cele dni in
noči je to skrivnost premišljeval. Enkrat se sprehaja
ob morji, kar ugleda prelepiga otročiča, ki ima v roki
sreberno žlico in ž njo vodo iz morja zajema in deva
v jamico na bregu izkopano. Avguštin otroka vpraša,
kaj de počenja, in otrok odgovori, de hoče vse morje
v to jamico spraviti. »Otročiček! to ni mogoče«, mu
reče svetnik. Otrok mu pa odgovori: »Lože bom morje
zajel v to jamico, kakor boš ti preiskal neizmerjeno in
neizvedljivo skrivnost presvete Trojice«. Če pa tako
velik učenik ni mogel zapopasti te skrivnosti, kaj boš
pač ti dosegel z vertanjem in modrovanjem, o kristjan!
Torej ne beli si glave; tukaj veljajo besede svetiga
Ambroža:  »Kadar je od te skrivnosti govorjenje,

umolkne vsak glas, ne samo moj,  ampak tudi glas
angelski«.

Vprašanje. Ali pa nauk od presvete Trojice
ne nasprotva naši pameti?

Odgovor. Nauk od presvete Trojice je si¬
cer višji  od naše pameti, nikakor pa ne na¬
sprotva  naši pameti, ker ta nauk ne uči, de
je en Bog in de so trije bogovi, ampak le, de
v enim Božjim bitji so tri osebe.

Razlaganje. Cerkveni učeniki kažejo v le¬
pih podobah, de skrivnost presvete Trojice ni
zoper našo pamet in de si ne nasprotva. V po-
jasnjenje, pa tudi v oživljenje in poterjenje
tvoje vere v to preimenitno skrivnost ti hočem
nektere podobe tukaj omeniti.

Zgledi. Andrej Krečan  pravi: »Misli si zer-
kalo, ktero deržiš pri vodi proti solncu, tako de se
solnce v zerkalu vidi in ob enim iz zerkala na vodo
sveti. Tako boš vidil tri solnca ob enim: eno na ne¬
bu , eno v zerkalu, eno pa v vodi. Pen® ima svetlobo

57

od sebe, drugo v zerkalu ima svetlobo od perviga,
tretje v vodi ima svetlobo od perviga in druziga, in
vender so vse tri le eno solnce. Tako so tudi v
presveti Trojici trije: Oče in Sin in sveti Duh. Oče
je sam od sebe, Sin je od Očeta, sveti Duh je pa od
Očeta in Sina, in vender so vsi trije le eno v svetlobi,
veličastvu in božestvu«. — Ta podoba od presvete
Trojice je zunaj  tebe. Imaš pa tudi sam v sebi po¬
dobo trojediuiga Boga, — in ta podoba je tvoja neu-
merjoča duša. Zakaj, kakor je Bog v sebi le eden,
tako je tudi duša v človeku le ena; kakor je pa Bog
trojin v osebah, tako je tudi duša trojna v močeh,
ktere so: spomin, um in volja. »Po spominu«, pravi
sveti Bernard,  »smo podobni nebeškimu Očetu, po
umu Sinu, in po volji svetimu Duhu«. Tako tudi: »Ka¬
kor je Oče Bog, in je Sin Bog, in je sveti Duh Bog,
in vender v treh osebah niso trije bogovi, ampak en
Bog, tako je um duša, spomin duša in volja duša, in
vender niso tri duše v treh različnih močeh, ampak
ena sama duša je v njih«. To je nar lepši podoba pre¬
svete Trojice, ki jo ima vsak izmed nas sam v sebi.
Poglej se pa tudi sedaj v tej podobi in vprašaj se,
kako je s tvojim spominam, kako s tvojim urnam in
kako s tvojo voljo, ali si te moči vselej obračal pre¬
sveti Trojici v čast in sebi v zveličanje? Če ne, pa
danes za tordno obljubi, de boš to vsaj v prihodnje
storil!

Vprašanje, Kaj nam je pa storiti, ker skriv¬
nosti presvete Trojice ne moremo razumeti ?

Odgovor. Ponižno pokleknimo in z vsimi
angeli in svetniki molimo to prečudno skrivnost.

Razlaganje. Skrivnost presvete Trojice je
podlaga naše vere; torej v sveti cerkvi vse meri
na poveličanje presvete Trojice. Sveta cerkev
hoče, de vsak dan, vsako imenitno opravilo,
vsako molitev z zna m njem svetiga križa
v imenu presvete Trojice začenjajmo in konča-
vajmo ; v duhovnih urah ukazuje veliko veliko¬
krat prepevati „Čast bodi Očetu in Sinu
in svetimu Duhu*  presveti Trojici v čast in
hvalo; in še več, v ta namen je celo postavila
poseben praznik, praznik presvete Troji¬
ce. Ne smemo se tedaj čuditi, de so bili vsi
svetniki Božji, kakor sv. Avguštin, sv. Fran¬
čišek Ksaverjan, sveta Jera i. t. d. prav po¬
sebni častivci in molivci presvete Trojice. Na¬
mesto mnogih hočem tukaj en sam zgled pove¬
dati nam v spodbudo.

Zgled. V 16. stoletji je živel v Rimu bpgaboječ
Frančišek Folijan,  kteri je prav serčno me¬
hi presveto Trojico. Karkoli je delal, je obračal na
sveto skrivnost; karkoli je imel, je bilo tako nare¬

jeno, de mn je bilo podoba presvete Trojice. Nekdaj
gre v nar hujši poldanski vročini po mestu, kar postoji
in ves zamaknjen proti solncu gleda. Tovaršu je pa
vročina prehuda, iše sence, ter vpraša Frančiška ves
osupnjen, zakaj de postaja. »O,« mu odgovori, »mene
solnce nič ne nadlegva; njega pogled napolnuje mojo
dušo z nebeško okrepčavo. Na solncu vidim in razlo¬
čujem troje: kar je, kar sveti,  in kar žge. Njegovo
nepremenjeno bitje  toliko sto in sto let sem me spo¬
minja večniga  Očeta, njegovo sijanje  Sina, ki je
prišel ko edino prava luč na svet in je temo razpodil,
in njegovo žganje svetiga Duha, čigar ogenj  naše
duše kakor zlato v topivni peči čisti, de smo čista in
dostojna lepotija za nebesa. In kakor od solnca pri¬
haja vsa rast, vse barve in vsa lepota v natori, tako
od presvete Trojice prihajajo vsi darovi, vse milosti in
vsa lepota naše duše«. Na to na tla poklekne in zapoje
hvalnico presveti Trojici na čast. — O de bi tudi mi
z enako otročjo ljubeznijo Boga trojediniga častili, mu
služili, vse svoje opravila darovali, in vse djanje in
nehanje posvečevali! Resnično je, ako tukaj trojediniga
Boga poveličujemo, hvalimo in častimo, bomo tudi en¬
krat z angeli vred vekomoj prepevali hvalnico: »Svet,
svet, svet!«  njemu trojedinimu Bogu, Očetu, Sinu in
svetimu Duhu.

V

Življenje svetnikov: Sveta Em er en¬

cijana, devica in spričevavka.  ( 7 - 304.)

Sveta Emerencijana  je bila rimska devica in
tovaršica svete Neže. Malikovanje je zapustila, in mo¬
lila je Boga trojediniga. Nekdaj je vidila mnogo ter-
pljenje kristjanov. Sveta gorečnost se je vnela v njej,
tako de je grozovitežem očitala njih grozovitost. Na to
je bila pa kamnjana leta 304.

Molitev. Prosimo te, trojedini Bog!
na prošnjo tvoje svete device in spričevavke

58

Emerencijane ohrani in pomnoži v nas sveto
vero in daj nam ljubezen, ki je močna, ka¬
kor smert. Po Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

g4. Pir®8©wea»

Bog je naš Oče, vsigamogoeni Stvarnik nebes in zemlje.

Vprašanje, Zakaj se imenuje perva 15ožja
oseba ,,0 če"?

Odgovor. Ker je od vekomej sem rodil Si-
nii Jezusa Kristusa,  in ker je tudi nas stva-
ril in posinovil, in ker za nas vse po očetovo
skerbi.

Razlaganje. Kako veselo in zaupljivo se
smemo ozirati proti nebesam! Tam gori imamo
Očeta. Ali nam ta misel ni tolaživna in spod-
budivna? Kaj vse že pozemeljsk oče stori svo-
jimu otroku? Ali ne bo nebeški Oče še več sto¬
ril za nas? Naš Gospod Jezus sam nas prav
pogostama spominja, kako nas nebeški Oče lju¬
bi in za nas skerbi, in nas spodbuja k otročji-
mu zaupanju v Boga s tako ginljivimi besedami,

de silno pokrepčavajo vsako poterto dušo. izmed
mnogih prelepih prilik bodi omenjena leta. Pre-
ljubeznjivo nam govori v svetim evangelii: „Xe
skerbite za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi
ne za svoje telo, kaj boste oblačili. Ali ni živ¬
ljenje več ko jed, in telo več ko oblačilo? Po¬
glejte ptice pod nebam, ker ne sejejo in ne
žanjejo, in ne spravljajo v žitnice; in vaš Oče
nebeški  jih živi. Ali niste vi veliko več, ka¬
kor one ? In za obleko kaj skerbite? Poglejte
lilije na polji, kako rastejo; ne delajo in ne
predejo: pa vam povem, de še Salomon v vsi
svoji časti ni bil tako oblečen, kakor njih ena.
Ge pa travo na polji, ktera danes stoji, in se
jutri v peč verže, Bog tako oblači, koliko bolj
bo vas, maloverni! Ne skerbite tedaj rekoč:
Kaj bomo jedli, ali kaj bomo pili, ali s čim se
bomo oblačili ? Ker po tem vsim oprašujejo ne¬
verniki. Sej ve vaš Oče nebeški,  de vsi-
ga tega potrebujete". (Mat. 6.) O kako lepo ,
kako tolaživno je to! Oče nebeški ve za nas in
za naše potrebe! Ta misel je tolažila svetnike
Božje v vsih okolišinah njihoviga življenja.

Zgled. Sveti Frančišek  je stopil zoper očetovo
voljo v duhovski stan, in je razdelil med uboge vse
svoje premoženje. Zato ga je pa oče oddedval. Ali ta
sramota nikakor ni žalila svetnika, temuč mirno je re¬
kel: »Prav tako! ker nimam več pozemeljskiga očeta,
bom toliko lože molil: Oče naš, kteri si v nebesih!«
— Govorimo tudi mi tako, če nas ves svet zapusti;
sej nas Bog ne bo zapustil, ker je naš Oče.

Vprašanje. Zakaj pravimo Bogu „vsigamo-
gočni Stvarnik nebesen zemlje"?

Od govor. Bogu pravimo „vsigamogočni
Stvarnik nebes in zemlje",  ker je stva-
ril nebo in zemljo in vse kar je, io je, ker je
vse iz nič naredil — on vsi ga mogočni je
le hotel,  in  b i 1 o j e.

Razlaganje. Bog je ves svet iz nič nare¬
dil, brez priprave, brez orodja, brez pomaga¬
čev; stvaril je svet — z vsigamogočno
voljo,  kakor se bere v Razodenji sv. Janeza
(4,11.): „Ti si vse stvaril, in po tvoji volji
je bilo". Pripoveduje nam pa sveto pismo od
stvarjenja sveta tole: „V začetku je Bog stva¬
ril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in
prazna, in tema je bila nad breznam, in Buh
Božji se je sprostiral nad vodami. Io Bog je
rekel: Bodi svetloba! In bila je svetloba. In

59

Bog je vidil svetlobo, deje  bila dobra; in je
ločil svetlobo od teme, in je svetlobo imenoval
dan, temo pa noč; in bil je večer, in bilo je
jutro, pervi dan.  Tudi je Bog rekel: Bodi
terdina v sredi voda in loči vode od voda! In
zgodilo se je tako. In terdino je Bog imenoval
nebo; in bil je večer, in bilo je jutro, drugi
dan.  Bog pa je rekel: Zberd naj se vode, ki
so pod nebam, v en kraj, in naj se prikaže, su¬
ho. In zgodilo se je tako. In suho je Bog ime¬
noval zemljo, stoke voda pa je imenoval morja.
In je rekel: Zemlja naj požene travo, ki zeleni
in dela seme, in rodovitno drevje, ki rodi' sad
po svojim plemenu. In zgodilo se je tako. In
bilje  večer, in bilo je jutro, tretji dan.  Bog
pa je rekel; Naj bodo luči na terdini neba, in
naj ločijo dan in noč,  in naj bojo v znamnja
čašam in dnevam in letam, de svetijo na terdi¬
ni neba in razsvetljujejo zemljo. In zgodilo se
je tako. Bog je naredil dve veliki luči, veči
luč, de bi gospodovala čez dan, in manjši luč,
de bi gospodovala čez noč, in zvezde. In bil
je večer, in bilo je jutro, četerti dan.  Tudi
je Bog rekel: Naj rode vode živo laznino, in
perutnino nad zemljo pod terdino neba! In Bog
je stvaril velike some, in vse stvari, ki žive
in se gibljejo, ki so jih rodile vode po njih ple¬
menih, in vse ptice po njih plemenu. In bil
je večer, in bilo je jutro, peti dan.  Tudi
je Bog rekel: Zemlja naj rodi' žive stvari po
njih plemenu, živino in laznino in zverine
zemlje po njih plemenih. In zgodilo se je
tako. In Bog je rekel: Naredimo človeka po

svoji podobi in podobnosti, in naj gospoduje
čez zverino in vso zemljo in čez vso laznino,
ki se giblje po zemlji. In Bog je stvaril člo¬
veka po svoji podobi; po podobi Božji ga je
stvaril. In Bog je pogledal vse, kar je bil
naredil, in bilo je prav dobro.  In bil je ve¬
čer, in bilo je jutro, šesti dan.  Tedaj je bilo
dodelano nebo in zemlja, in vsa njuna lepota.

Bog je počival sedmi dan od vsiga svojiga
dela, ki ga je bil storil. In je blagoslovil sed-
nii dan  in ga je posvetil". (1. Mojz. 1. 2.)
Lčinio se iz poslednjih besed/ svetiga pisma,
de tudi mi šest dni v tednu delajmo, sedmi dan
P a  počivajmo in Bogu služimo.

Vprašanje. Ali je Bog svet samo stvaril?

Odgovor. Bog svet tudi o h r a n u j e in vi a-
da, de se zopet ne pokonča.

Razlaganje. Bog sveta ni samo stvaril; Bog
svet tudi ohranuje,  to je, Božja vsigamo-
gočnost dela, de svet tudi stoji, kakor in do¬
kler Bog hoče; zatorej pravi sveto pismo (Modr.
11, 26.): „Kako bi pa moglo kaj obstati, ako
bi ti (o Bog!) ne hotel? ali se ohraniti, ako
bi ti ne veleval?" — Bog pa svet tudi vlada,
to je, Bog neskončno modri skerb/ za to, de
je na svetu vse na svojim mestu, de se vse o
pravim času god/, de je vsaka stvar za druge
dobra in koristna; zlasti pa Bog skerb/ za nas
ljudi, ker vse naše okolišine tako obrača, de
moremo sveto živeti in večno zveličanje doseči.
„Božja modrost z močjo sega od kraja do kraja,
in vse prijetno vreduje". (Modr. 8, 1.) „Hva-
lite ga, solnce ino luna; hvalite ga, vse zvezde
ino luč! Naj hvalijo ime Gospodovo. — Posta¬
vil jih je za vselej in na večne čase; dal je
postavo, in ne bo prešla". (Ps. 148, 3. 5. 6.)
To skerb Božjo za vse stvari in zlasti za ljudi
imenujemo Božjo previdnost.  Bog vsiga-
mogočni in neskončno modri je tedaj, ki vse
ohranuje in vlada, ki nad nami čuje, ki okoli¬
šine vsih ljudi vreduje in večkrat tudi dozdevne
nesreče nam ljudem v prid obrača. Pota Božje
previdnosti so velikokrat čudovite, kakor bere¬
mo v zgodbah egiptovskiga Jožefa in v zgod¬
bah Mojzesovih; pa gotovo doseže svoj namen,
kdor se verno in zaupno derž/ roke Božje pre¬
vidnosti.

Zgled. Prosenca 1836 je umeri v Elberfeldu
priprost, pa veren in pobožen rokodelec. Bil je nekdaj
ta mož v trakovnici, kjer se je vse čudilo novi, po¬
sebni mašini. Grede premišljuje čudovite pota Božje v
svojim življenji, pa marsikaj se mu noče razjasniti.
Tako zamišljen reče delavcu, de naj mu pokaže pre¬
čudno mašino. Kar se verti sto in sto vreten, in suče
se nit brez števila, de se skorej človeku tema dela pred
očmi; v sredi pa stoji zaklenjena skrinja, iz ktere vse
gibanje izhaja. Rokodelec opomni, de sicer vidi vse
gibanje in sukanje, pa ne ume, kako se vse to veže
in vjema. Delavec mu pa odgovori: »Moj gospod ima
ključe od te skrinje, te vam ne morem odpreti«. Tomu
je kakor odgovor od zgorej na vprašanja njegoviga serca.
»Resnično, moj Gospod ima ključe, njemu jih hočem
pustiti«, si misli, »če tudi ne morem umeti njegovih
naredeb, dovolj mi je, de on vlada;  on stori tudi,

60

kar je sklenil, desiravno ne vem, kako;  zatorej ho¬
čem vselej po otročje zaupati v Božjo pre¬
vidnost«.  — Kristjan! govori tudi ti tako, ako ne
moreš umeti temnih in zamotanih potov previdnosti Božje.

Vprašanje. Če Bog vse vlada, zakaj je pa
toliko terpljenja na svetu?

Odgovor. Na svetu je toliko terpljenja 1)
grešnikam  v pokoro in poboljšanje, 2) pra¬
vičnim  v poskušnjo.

Razlaganje. Tudi mnogo terpljenje, ki nas
zadeva na svetu, pošilja Božja previdnost le
nam v prid. Grešnika  namreč Bog tepe, de
bi spoznal pravico Božjo, de bi se poboljšal in
k Bogu vernil; pravičniga  pa Bogsterpljenjem
očišuje in mu zasluženje množi, de bo kdej še
veči plačilo imel v prelepih nebesih. Sej je mo¬
gel tudi Kristus terpeti in tako iti v svoje ve¬
ličastvo. In sveti Pavel pravi: „Bog nas stra¬
huje k temu, kar je koristno, de dosežemo nje¬
govo posvečenje“. (Ilebr. 12, 10.)

Zgled. Bogat mož je bil hudo skušan; zakaj v
kratkim je zgubil vse premoženje, in zavolj tega je bil
silno žalosten. De bi se razvedril, gre iz mesta in se
poda na kmete. Pridši v vas ugleda kmeta, ki z lo¬
pato žito premetava. Na vprašanje, zakaj to dela, mu
kmet odgovori: »De se žito ne spridi«. — Na to pri¬
de na polje in ugleda kmeta, ki orje. Tega tudi vpraša,
zakaj to dela? In kmet odgovori: »De se perst zrahla
in de more dež in solnčno gorkoto v se jemati«. —
Gre dalje in pride v vinograd, kar ugleda gornika, ki
terte obrezava. Tudi njega vpraša, zakaj to dela?
Gornik odgovori: »De terte veliko in dobriga sadu obro-
de«. — Otožni mestnjan reče tedaj sam pri sebi: »Če¬
mu je moja duša tolikanj žalostna? Jez sim pšenica,
ki se mora premetavati, de se ne spridi. Jez sim
perst, ki se rahlja, de more sprejemati blagodar od
zgorej. Jez sim terta, ki se mora obrezavati, de do¬
briga sadu rodi za večnost«. S ponižnim sercam je pre¬
našal odslej svojo nesrečo ko kazen in poskušnjo od
zgorej. — Kristjan! tudi tebe večkrat zadene ta ali una
nadloga — ko kazen,  če si grešil, ko poskušnja,
če si pravičen, Sprejemaj tedaj z radovoljnim sercam
vsako terpljenje, ki ti bodi znamnje milosti Božje; za¬
kaj »kogar Gospod ljubi, ga pokori« (Hebr. 12, 6.),
in »človekovo serce se ponižuje, preden k časti pride«.
(Preg. 18, 12.)

Življenje svetnikov: Sveti Timotej,

škof in spričevavec.  (-j- 9 ?J

Kako radovoljno je sprejemal vsako terpljenje iz
roke Božje sveti škof in spričevavec Timotej,  čigar
spomin se danes v sveti cerkvi obhaja! Ker je pobožno
živel, ga je sveti Pavel tako rad imel, de si ga je

izvolil sodelavca v vi¬
nogradu Gospodovim,
in ga je postavil škofa
Efežanam. Skerbno in
zvesto je opravljal svojo
imenitno službo, desi¬
ravno so mu nej e ver¬
niki veliko hudiga. pri¬
zadevali. 97. leta uga¬
njajo malikovavski Efe-
žani nar hujši neumno¬
sti boginji Diani na
čast; kar stopi sveti
Timotej med nje in
jim razdira njih nespa¬
metne vraže. Ali raz¬
divjana derhal nanj
plane in ga ubije.

Kristjani pa so nje¬
govo truplo vzeli in
pokopali na holmu bliz
Efeza, in leta 337. so
njegove ostanke slo¬
vesno shranili v Carjim gradu v ondotni cerkvi dvanaj¬
sterih aposteljnov.

Molitev. Gospod! daj nam milost, de
bomo vsako terpljenje, kakor sveti Timotej,
radovoljno iz tvoje očetovske roke sprejeli in
se z otročjo ljubeznijo podvergli tvojim pre-
modrim naredbam. Po Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

Petindvajseto tefil®.

25 « Pro.seaca«

Dobri angeli v nebesih.

Vprašanje. Ktere so nar imenitniši stvari
Božje ?

Odgovor. Nar imenitniši stvari Božje so v
nebesih angeli, na zemlji pa ljudje.

Vprašanje. Kaj so angeli ?

Odgovor. Angeli  so čisti duhovi, ki imajo
um in voljo, telesa pa ne.

Razlaganje. Angeli so duhovi,  torej imajo
um in voljo, in sicer čisti ali zgoli  duhovi,
torej nimajo telesa in se ne vidijo, desiravno
so sem ter f je po spričevanji svetiga pisma telo
privzeli,  de so bili očitni ljudem, do kterih
so bili od Boga poslani. Angeli so neumerlji-

6f

vi duhovi, ki imajo de bo ona mati Odrešenikova. Angeli so Bogu
prelepe dari in čed- hvalo peli, ko je bil Odrešenik rojen. Angel
nosti; zatorej jih ve- se je prikazal Jožefu v spanji in mu je rekel,
čidel malajo v otročji de naj beži z Jezusam in Marijo v Egipt, in
ali m la d e nš ki po- po Herodeževi smerti se je zopet angel prika-
dobi, vznamnje, de zal Jožefu ter mu je rekel, de naj se verne [na
se nikdar ne starajo. Izraelsko. Ko je bil Gospod Jezus premagal
Malajo jih tudi s hudobniga duha v pušavi po štirdesetdanskim
perutnicami,  v postu, so angeli pristopili in so mu stregli. Na
znamnje, de z ve- Oljski gori se mu je angel z nebes prikazal in
seljem in hitro spol- ga je poterdil. Angeli so poveličevali Jezusovo
nujejo Božje povelje, vstajenje in njegov vnebohod. In po Božjim po-
— Angelov je brez velji angeli še zdaj z velikim veseljem poma-
števila veliko, kakor gajo v bojih, kijih  ima Jezusova cerkev na
piše prerok Daniel zemlji. Angeli tedaj Gospod Boga časte in mu
( 7 ,  10.): „ Tavžent- služijo. Zato pravi sveto pismo (Ps. 102, 20.):
krat tavžent mu jih „HvaIite Gospoda vsi njegovi angeli, ki mo¬
je streglo, in de- gočni v moči spolnujete njegovo voljo, ki po-
set tavžentkrat sto slušate glas njegoviga govorjenja". Angeli so
tavžent jih je stalo pa tudi 2) stvarjeni, de ljudi varujejo.  Pre-
okoli njega*; in so rok David  poje (Ps. 90, 11.): „Svojim ange-
po svoji različni po- lam je zapovedal zavolj tebe, de naj te varu-
polnamasti v devet
verst razdeljeni, imenujejo se namreč v svetim
pismu: angeli, veliki angeli, moči, oblasti, go¬
spostva, poglavarstva, troni, kerubini in se-
rafini.

Vprašanje. Cernu je Bog angele stvaril?

Odgovor. Bog je angele stvaril, 1) de Bo¬
ga časte in mu služijo, in 2) de ljudi
varujejo;  zato jim tudi angeli varhi  pra¬
vimo.

Razlaganje. Angeli so stvarjeni, 1) de
Boga časte in mu služijo. Angeli n e-
prenehama prepevajo Božjo hvalo:  z
velikim glasam vpijejo, kakor pravi sveti Janez
(Skrivn. razod. 7, 10. 12.): „Čast Bogu naši-
mu, ki sedi na sedežu, in Jagnjetu. — Hvala
in slava, in modrost in zahvala, čast in krepost
in moč bodi našimu Bogu od vekomej do veko-
mej. Amen". In neprenehama pojejo: „Svet,

svet, svet je Gospod Bog vojskinih trum, vsa
zemlja je polna njegoviga veličastva". (Iz. 6, 3.)

Angeli pa tudi Bogu služijo ko poslan¬
ci. Pošiljal je Gospod Bog angele k pobožnim
očakam. Zlasti so pa angeli služili Gospod Bo¬
gu o našim rešenji. Angel je Marii oznanil,,

Dušna hrana. II.

62

jejo na vsih tvojih potih*. In sveti Pavel piše
(Hebr. 1, 14.): „Ali niso vsi angeli služabni
duhovi, v strežbo poslani zavolj tistih, kteri
bodo delež zveličanja prejeli?* Sveti Vincen¬
ci Fereri pravi: „Sveti angeli imajo posebno
ljubezen do nas; kakor skozi okna gledajo k
nam, in če nas vidijo v nevarnostih in potrebah,
nam hite pomagat*. Po pravici jim tedaj pravi¬
mo angeli varili.

Zgled. Človek! koliko vrednost imaš ti, koliko
vrednost ima tvoja neumorjoča duša v Božjih očeh, ker
ti je dal angela varha!  — Več let je že, kar je
živel na Francozovskim bogat kardinal, ki je imel tako
drag biser, de so ga cenili na sto tavžent tolarjev. Ta
biser je dal kardinal nar zvestejšimu služabniku, de bi
ga skerbno hranil. Služabnik tako draziga zaklada ni
hotel deti v skrinjo, ampak ga je zmiram nosil na
persih. Kristjan! tudi tebe je izročil Gospod Bog nar
zvestejšim služabnikam, angelam varham, kakor drag
biser, kakor neprecenljiv zaklad. Sveti Jeronim  pravi:
»Velika je vrednost duš, ker ima vsaka od rojstva sem
posebniga angela varha«. Hvali tedaj na veke Boga za
to preveliko milost, in spoštuj svojo neumerjočo dušo
ter jo imej v visoki časti ko nar drajši biser!

Vprašanje. Kaj zlasti so nam dobri angeli?

Odgovor. Dobri angeli nas varujejo hudiga
na duši in na telesu, in nam pomagajo k večni-
rnu zveličanju.

Razlaganje. Dobri angeli se neprenehama
trudijo za srečo tistih duš, ki so jim v varstvo
izročene. Zlasti ljubeznjivo in zvesto varujejo
1) otrok, de bi nedolžnost ohranili; 2) nas va¬
rujejo dušnih in telesnih nevarnost; 3) nas
spremljajo na vsih potih; 4) nas odvračujejo
od hudiga in nas poterjujejo v skušnjavah; a)
nas spodbujajo k dobrimu in nas napeljujejo k
popolnamasti; 6) se vesele naše pokore ; 7) pro¬
sijo Boga za nas in prinašajo pred njegov sedež
naše molitve in dobre dela; poslednjič 8) umi¬
rajočim na strani stoje in spremljajo naše duše
v večno veselje.

Zgled. V življenji svete Frančiške E im 1 Jan¬
ke  nar lepše vidimo, kako nam angeli strežejo. Ta
sveta služabnica Božja je živela po smerti svojiga moža
v sveti samoti edino le svojimu Bogu in zveličanju svoje
neumerjoče duše, pobožno in čisto, kakor angel Božji.
S pobožnim in čistim življenjem je pa posebno milost
dosegla, de je v tesni zvezi bila z angeli v nebesih.
\ prečudni svetlobi jo je spremljal angel Gospodov na
vsih njenih potili. Neprenehama ji je stal angel ob
desnici. Kolikorkrat je molila, se ji je prikazal angel

in je nesel nje molitev pred sedež Božji, in če so jo
nadlegvali nečisti duhovi, ji je prišel angel na pomoč.
Na smertni postelji jo je angel tolažil in krepčal, in
ko je bila oči zatisnila, jo je peljal angel varli v ne¬
beško veselje. — Kristjan! živi tudi ti tako čisto in
sveto, kakor sveta Frančiška Rimljanka, in čutil boš
tudi ti pomoč in varstvo angelov Božjih, kakor ta
Svetnica.

Vprašanje. Kaj smo dolžni angelam varham
za vso to ljubezen?

Odgovor. Angele varhe smo dolžni spošto¬
vati, jih hvaležno častiti, na pomoč klicati in
po njih opominovanji se ravnati.

Razlaganje. Kakor priden učenec svojiga
učenika in rednika vselej spoštuje in časti, in
se nikdar ne prederzne vpričo njega kaj po¬
čenjati, kar bi ga žalilo, ravno tako tudi mi
svojiga nebeškiga vodnika, svetiga angela var¬
ha, vselej spoštujmo in častimo iz hvaležuiga
serca, ker nas hudiga varuje, kličimo ga z
otročjim zaupanjem na pomoč v dušnih in te¬
lesnih nevarnostih, in zvesto se ravnajmo po
njegovim zgledu in opominjanji, de ga nikdar z
greham ne bomo žalili; zakaj kakor dim prepodi
bučele in smrad golobe, tako prežene greh sve¬
tiga angela varha. Bog sam govori po Mojzesu
(2. Mojz. 23 , 20. 21.): „GIej, jez pošljem svo¬
jiga angela, de hodi pred teboj in te varuje na
potu. Glej nanj in poslušaj njegov glas, in ni¬
kar ga ne zaničuj*. In Gospod Jezus pravi
(Mat. 18, 10.): „G)ejte, de ne zaničujete kte-
riga teh malih; ker povem vam, de njih angeli
v nebesih vedno gledajo obličje mojiga Očeta,
ki je v nebesih*.

Zgled. Svet pušavnik je bil nekdaj vprašan, ka-
košniga pomočka se poprijema, de zmiram tako lepo in
veselo živi. In pobožni pušavnik odgovori: »Večkrat

gledam v angela varha, ki mi na strani stoji, ki mi v
potrebah pomaga in me v vsih okolišinah uči, kaj naj
govorim in počenjam, ki pa tudi zapisuje vse, kar in
kakor delam. Ta pogled me navdaja s svetim straharo
pred njim in me nagiba, de se vselej skerbno varujem kaj
reči ali storiti, kar bi ga žalilo«. — De bi pač vsak
kristjan imel tako spoštovanje do svojiga angela varha,
de bi ga nikoli z greham ne žalil in od sebe ne podil!

V

Življenje svetnikov: Sveta Batilda,

francozovska kraljica.  (-[- 680.)

Ta svetnica je vselej imela veliko spoštovanje do
svetih angelov, ki so jo pa tudi čudovito vodili v živ¬
ljenji in po smerti pripeljali v večno veselje. Rojen*

6S

jo bila na Angleškim. in že v otročjih letih je bila
sužnja prodana frankovskima plemenitašu. Zavolj njene
pobožnosti in modrosti jo je njen gospodar kmali toli¬
kanj čislal, de ji je izročil vse hišovanje. Tudi kralj
Klodovik II. zve njene lepe čednosti in si jo izvoli ženo
leta 649. Batilda  je sedaj kraljica; pa, desiravno
tolikanj povišana, je vender še zmiram zvesta in po¬
nižna, služabnica Božja, kakor poprej, in tudi kralja k
pobožnosti napeljuje in k blagim delam navdušuje. Pa
že v šestim letu zakonskiga stanu ji kralj umcrje. Mo¬
dro sedaj sama vlada in z vso gorečnostjo zreja tri
mlade sinovo. Ko pa pervorojeni sin Klotar doraste in
kraljevati začne, gre sveta kraljica (665) v samostan,
in preživi v njem petnajst let. Ves ta čas dela v svoji
ponižnosti kakor nar manjši dekla, in streže bolnikam
s posebno ljubeznijo. Poslednjič se ji približa dan več-
niga povračila. V sanjah vidi, kako jo spremljajo an¬
geli Božji v lepe nebesa, in kmali potem v Gospodu
zaspi leta 680.

Molitev.  Vsigauiogočni, verni  Bog!

pošlji nam svetih angelov, de nas bodo k
svetosti napeljevali in kakor tvojo zvesto
služabnico Batildo kdej v tvoje veličastvo pri¬
peljali. Po Kristusu, Gospodu našim. Amen.


Hudobni duhovi v peklu.

Vprašanje. Ali so vsi angeli gnado Božjo
ohranili ?

Odgovor. Veliko angelov se je z napuham
zoper Boga pregrešilo in gnado Božjo zgubilo.
Te napuhnjene angele, ki jih imenujemo hu¬
dobne duhove ali hudiče, je Bog vekomej za-
vergei in v pekel pahnil.

Razlaganje. Angelam je bil Bog odločil čas
poskušnje, de naj bi mu bili pokazali svojo zve¬
stobo in pokoršino. Bilo je pa veliko angelov,
bi niso hotli Bogu pokorni biti, hotli so pa biti
Bogu enaki. Ti hudobni angeli so se tedaj z
napuham zoper Boga pregrešili, in so zgubili
gnado Božjo, ter so bili odslej Bogu neskončno
svetimu grozno zoperni. „CIej, kteri njemu slu¬
žijo, niso stanovitni, in v svojih angelih je hu¬
dobijo našel“. (Job. 4, 18.) „Bog pa tudi an-
gelam, ki so grešili, ni zanesel, temuč jih je
s peklenskimi vervmi v brezen potegnil, in jih
v terpljenje izdal, de se sodbi prihranijo".
(2. Pet. 2, 4.) — Ta strašni padec angelov
nam sveto pismo tako pripoveduje: Lucifer,
nar popolniši in imenitniši med Božjimi angeli ,
ki je vzhajal kakor danica (od tod mu je tudi
ime Lucifer ali Lučnjak), je rekel v svojim
sercu: „V nebo pojdem, nad zvezdami Božjimi
bom povišal svoj prestol; pojdem nad višavo
oblakov, in enak bom Naj višji mu!“ — In vstal
je velik boj v nebesih. Mihael  in njegovi an¬
geli so se bojevali z drakonam; in drakon se
je bojeval in njegovi angeli. In niso premagali,
in njih mesto se tudi ni več našlo v nebesih,
[n doli je bil pahnjen tisti veliki drakon, stara
kača, ki se ji pravi hudič, in satan, kteri
zapeljuje ves svet.  (Iz. 14. Razod. 12.)

Vprašanje. Ali ima tedaj hudobni duh ve¬
ji*

€4

okoli kakor rjoveč lev in iše, koga
bi požerl*. In sveti Pavel  pravi
(Efez. 6,I2.J: „Ni se nam vojskovati
zoper meso in kri, ampak zoper po¬
glavarstva in oblasti, zoper gospodo-
vavce tega temniga sveta, zoper hu¬
dobne duhove v podnebji*. — Hu¬
dobni duh nas tedaj more sicer skuša¬
ti, škodovati nam pa ne more, ker se
za nas vojskuje na eni strani naš
Gospod Jezus Kristus,  ki je
premagal smert in pekel, na eni pa
naši angeli varili,  ki hudobne
duhove v moči in številu presegajo.
Po pravici primerja tedaj sveti Av¬
guštin  peklenskiga vraga s pri¬
klenjenim psam, kteri nad vsakim laja,
popade pa le tistiga, kteri se mu pri¬
bliža. In sveti Gregori  piše: „Ka-
kor je hudobni duh močan proti njim,
kteri se mu vdajo, tako je slab proti
njim, kteri se mu ustavljajo*.

Zgled. V starih zgodbah se bere,
kako zvito in prekanjeno so ravnali Be¬
nečani, de so vzeli Dobrovčanam otok
Korčulo. Benečani so imeli v oblasti prav
majhen otok, San Marko, ki je tako bliz
mesta Dobrovnika, de se z njega lahko
strelja v to mesto. Na tem otoku so Be¬
nečani po noči naredili iz lahkih brun,
desk in debeliga popirja grad, ki so mu

liko moč, ker po besedah svetiga pisma za¬
peljuje ves svet?

Odgovor. Hudobni duh ima res veliko moč;
pa nam vender ne more škodovati, le skušati
nas more, kolikor Bog pripuša in kolikor je
treba, de se naša čednost lepši pokaže.

Razlaganje. Hudobni duh ima res veliko
moč; sveti Lavrenci Justinijan  piše: „Ko
bi hudič prejel od Boga vso oblast, bi nihče
ne bil zveličan*. Zato se bere v Razodenji sve¬
tiga Janeza, de ima peklenska pošast sedem
glav in deset rogov, to je, de ima hudobni duh
posebno prekanjenost in veliko moč. Kakor
nekdaj v raji še zmiram zapeljuje hudobni duh
človeške duše s prekanjenostjo in zvijačo. Za¬
torej piše sveti Peter  (I. 5, 8.): „Bodite
trezni in čujte; zakaj hudič, vaš zopernik, hodi

dali rudečo barvo, kakor jo ima opeka ali
cegel, in so nanj postavili lesenih topov ali štukov.
Ko Dobrovcam drugo jutro ugledajo dozdevno terdnjavo,
ld je protila njihovimu mestu, se prično ž njimi pogo¬
jevati in dovolijo vse, kar Benečani hočejo, ter jim
prepustijo otok Korčulo, de zanj dobijo uni nevarni oto-
čiček. Kako so se pač sramovali, ko so kmali potem
izvedili, kako so bili prekanjeni! — Glej, kristjan! tudi
peklenski vrag enako prekanljivo ravna, de bi dobil
naše neumerjoče duše. Vender se pa ne boj; le terdno
se ustavljaj, in zmagal boš; zakaj »ravno s tem, de
se peklenski vrag take zvijače poprijema, razodeva svojo
nemoč in slabost«, kakor pravi sveti Efrem.  »Če ima
dovolj moči, zakaj se pa poprijema toliko zvijač? Te
mu namestujejo, kar mu moči manjka. Tvoja zmaga in
vragova poguba stoji le na tvoji volji. Povzdiguj roke
k molitvi, kakor Mojzes, in zmagal bodeš«.

Vprašanje. Kaj je tedaj treba storiti, de
nam zalezovanje hudobniga duha ne škoduje?

Odgovor. De nam zalezovanje hudobniga
duha ne škoduje, je treba Božje pomoči po-

63

nižno prositi in vsim skušnjavam serčno se
ustavljati.

Razlaganje. Kdor se verno in zaupno voj¬
skuje, to je, kdor Božje pomoči v ponižni mo¬
litvi prosi in se vsim skušnjavam precej in sta¬
novitno ustavlja, bo hudobniga duha vselej zma¬
gal in odpodil. Zato nas opominja sveti P a-
vel (Efež. 6, 16.}: „Pred vsim vzemite v roko
škit vere, s kterirn zamorete vse ognjene pu¬
šice hudobniga duha ugasiti"; (glej sprednjo
podobo!) in sveti Jakop  (4, 7.) pravi: »Bo¬
dite Bogu podložni; hudiču se pa ustavljajte,
in bo bežal od vas". In prelepo piše sveti Av¬
guštin:  „Ce ti vrag peto zalezuje, glej na
njegovo glavo. Njegova glava je vsak začetek
hudiga navdajanja : temu se ustavljaj , de ne
nastopi dopadajenje in privoljenje. Če mu pa
glave ne moreš streti, se mu umakni".

piše: »Nikar se ne čudimo, če resnično hrepe¬
nimo po duhovnih rečeh in pri tem veliko zo-
perniga terpimo ! Zakaj kakor razbojniki nočejo
vlomiti v hrame, kjer se pleve hranijo, ampak
kjer zlati in srebra pričakujejo, ravno tako
tudi hudič nar bolj zalezuje tiste, kteri se pe¬
čajo z duhovnimi rečmi. Kjer je veliko zale¬
zovanj , tam je čednost, in kjer človek od Bo¬
ga prejme milost, tam nastopi nevošljivost hu¬
dičeva". In sveti Frančišek Salezijan
pravi: „Psi ne popadajo domačih, ampak le
tujce; ravno tako hudi duh ne nadlegva več
tistih, kteri so že njegovi. Če tedaj zalezuje
serce, je to znamnje, de še ni njegovo; in ko¬
likor veči je čednost človekova, toliko hujših
skušnjav hudičevih se mu je bati". To je sku¬
sil tudi tisti svetnik , čigar slavno ime se danes
bere v

Zgled. Nekdaj pridejo mladi pušavniki k svetimu
Antonu,  mu tožijo mnoge in hude skušnjave, ki jih
nadlegvajo, in ga prosijo podučenja in pomoči. Očak
jim pa odgovori: »Bratje! poslušajte moje
besede. Hudič ne more petelinoviga petja
slišati, jutranje sape duhati in dnevne sve¬
tlobe gledati, to je, on beži, če se ke¬
samo in pokorimo, kakor Peter, ko je pe¬
telin pel, in če sveto ime Jezusovo pobožno
in častitljivo izrekujemo; zakaj Jezus Kristus
je svetlo solnce pravice, pred kterim mora be¬
žati poglavar teme; zato ne more slišati tega
svetiga imena. Ravno tako lahko boš ušel
hudičevimu zalezovanju na zemlji, če imaš
oči zmiram v nebesa vperte!« — Kristjan!
teh pomočkov se poprijemaj, in zalezovanje
peldenskiga vraga ti ne bo škodovalo, ti bo
še pomagalo k zveličanju.

Vprašanje. Zakaj pa hudobni jluli
pravične ljudi nar huje nadlegva?

Odgovor. Hudobni duh nar huje
nadlegva pravične  ljudi, ker nar
huje sovraži pobožnost in bogaboječ¬
nost.

Razlaganje. Brezbožne hudič le malo nad¬
legva in preganja, ali pa še celo ne, ker jih
že ima v svoji oblasti; torej mu jih ni treba
preganjati in loviti. De bi pa pobožne ali pra¬
vične dobil v svojo oblast, jim mora neprene-
liama zaderge nastavljati, in jih tedaj nadlegvati
in preganjati. Poslušaj le, kako lepo to razla¬
gajo sveti očetje! Sveti Janez Krizostom

Ta čas so divjale peklenske moči z vso silo zoper
zveste učence Jezusove in so si izmišljevale vsako gro¬
zovitost, de bi nepremakljive keršanske junake primo¬
rale zapustiti Jezusovo vero. Tudi slavniga škofa in
spričevavca svetiga Polikarpa  so silili Jezusa zatajiti;
pa zastonj. Že v mladih letih je slovela njegova po¬
božnost in učenost, tako de si ga je sveti apostelj Ja¬
nez učenca privzel in 96. leta posvetil škofa mestu
Smirni. Odslej je kazal svetnik, kako vreden je bil te
časti. Neutrudnimi je spreobračal Jude in malikovavce,

66

ki se jih je veliko veliko pridružilo keršanski cerkvi;
lakaj oznanoval je čisto besedo Božjo, ki je nejeverni-
kam globoko v serce segala in razdevala zmoto in temo.
166. leta so jeli v Aziiliudo preganjati kristjane. Verni
so prigovarjali svetimu škofu, de naj si otme življenje.
In le na to priserčno prošnjo zapusti sveti Polikarp
Smirno in se poda na kmete. Ali tukaj ga kmali izdajo,
vjamejo in v mesto peljejo. Poglavar mu na serce go¬
vori, de naj se usmili svoje starosti in naj Jezusa pre¬
klinja, de uide strašnim mukam; svetnik pa mu odgo¬
vori: »86 let mu že služim, in mi še nikoli nič žaliga
ni storil! Kako bi preklinjal svojiga Kralja, ki me je
rešil?« Na to obsodi poglavar svetnika, de naj se na
germadi sežge; ker mu pa plamen nič ne škoduje, ga
rabelj prebode. Gez tega zvestiga služabnika Kristuso-
viga tedaj ves pekel nič ni premogel.

Molit e v. Sveti škof in spričevavec
Polikarp 1 prosi za nas Boga milosti in kre¬
posti, de se tudi mi tako stanovitno in serč-
no, kakor ti, vsim hudičevim skušnjavam
ustavljamo, vse peklenske moči zmagamo in
enkrat v nebesih za stanovitno vojskovanje
venec večniga življenja dosežemo. Amen.

P^-ase?nso-a,

Perva človeka v raji.

Vprašanje. Ktera stvar Božja je za angeli
nar imenitniši ?

Odgovor. Za angeli je človek  nar imenit-
niši stvar Božja. Že David pravi: „Le malo si
ga znižal pod angele". fPs. 8, 6.)

Vprašanje. Kaj nas uči sveto pismo od
stvarjenja človekoviga ?

Odgovor. Sveto pismo nas uči, de je na¬
redil Gospod Bog človeka iz persti, in je dih¬
nil v njegovo obličje duha življenja. (A.  Mojz.
2 , 7 .)

Razlaganje. Preden je Bog stvaril človeka,
je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi,
in naj gospoduje čez ribe v morji in ptice pod
neham, in čez zverine in vso zemljo". In Bog
je hotel, de iz persti bodi telo. In bilo je. Pa
živelo še ni. Tedaj je neumerjočo dušo vanj
dihnil, in živel je pervi človek Adam.  In Go¬
spod Bog je tudi rekel: -Človeku ni dobro sa-

mimu biti;  naredimo mu pomočnico njemu  po¬
dobno". Gospod Bog je tedaj poslal Adamu
terdo spanje, in ko je bil zaspal, mu je vzel
eno od njegovih reber, in je iz rebra naredil
ženo, in jo je peljal k Adamu. In Adam jo je
imenoval Evo.  Zasadil pa je Gospod Bog prav
lep vert; imenujemo ga raj.  In v ta prijetni
vert je Bog človeka postavil, de bi ga obdelo¬
val. — Bog je stvari! človeka po svoji podobi,
to je, dal mu je na torni  h in čez  n a tor  n ib
darov, zavolj  kterih je bil človek Bogu podo¬
ben. Bog je namreč človeku vdihnil neumerlji-
viga duha,  ki  ima um  in prosto voljo; stvaril
ga je svetiga in pravičniga ali v posvečujoči
gnadi ; dal mu je posebno milost, de se poželji-
vost v njem nikoli ni bojevala zoper duha, in
de je bilo njegovo telo zdravo, terdno, in pa
še neumerjoče.

Vprašanje. Kaj se učimo iz stvarjenja člo¬
vekoviga ?

Odgovor. Iz stvarjenja človekoviga se uči¬
mo: I) Be je človek iz telesa  in iz neumer¬

joče duše:  2) de je človek po telesu  nar
imenitniši delo Božje vsigamogočnosti, po du¬
ši pa podoba  B o ž j a.

Razlaganje. Človek je nar imenitniši delo

67

vsigamogočniga Stvarnika; človek ni delo zve-
ličaniga duha, veliciga angela, svetiga kerubina
ali serafina, ampak je delo Boga samiga. Bog
tukaj ni govoril: »Angeli, naredite človeka! 4 '
ampak rekel je sam sebi, to je, vsimu Božjimu
bitju, v kterirn so tri osebe: »Naredimo člo¬
veka!^  Glej! tri osebe v Božjim bitji, pre¬
sveta Trojica premišljuje sama pri sebi in raz¬
odeva vso moč in modrost in milost, ko je
treba človeka stvariti, ne po podobi te ali une
stvari, kakor jih je že bilo brez števila na
zemlji, ampak po svoji  podobi! Človek je te¬
daj po telesu nar imenitniši delo Božje vsiga-
roogočnosti, po duši pa celo podoba Božja.

Zgle.l. Človek! premišljuj, kako čudovito je tvoje
telo narejeno, in spoznal boš, de je tvoje telo nar ime¬
nitniši delo Božje vsigamogočnosti. Sej so to še cel6
ajd je spoznali. Sloveči ajdovski zdravnik Galen  je
nekdaj rekel bogotaju Epikurju:  »Premišljuj, kako
čudovito je tvoje telo narejeno, in povej mi po tem,
če še moreš pomišljevati, ali jo Bog! Glej, sto let ti
dam odloga, de utegneš premišljevati in preiskovati, če
moreš na vsim človeškim telesu le eno skazo dobiti,
nli če moreš telesu ude tako spremeniti,. de bi mu s
tem ob enim ne vzel tudi lepote, koristi in moči. Ne
človek, le Bog sam je mogel narediti tako lepo podobo,
tako čudovito delo«. — Še veliko lepši in imenitniši
pa, kakor tvojo telo, je tvoja duša! Ona je podoba
Božja;  v njej se je sama presveta Trojica vpodobila.
Zato piše sveti Bernard:  »Duša človekova je podoba
Božja, ker je duh,  kakor Bog; ker je brez telesa,
neumerjoča, kakor Bog; ker je večnosti deležna; ker
ima um, pamet in voljo, tedaj tri moči, in vender le
eno bitje. Po pameti smo podobni Očetu, po umu
Sinu, in po volji svetimu Duhu«. — Glej, kako velik,
kako imeniten si, o človek! Spoznaj vender to vrednost
in visokost! Ti s( podoba Božja in preimenitno delo
Božje vsigamogočnosti.

Vprašanje. K čemu naj nas spodbada nauk,
'le je naša duša neumerjoča, ki nam toliko vred¬
nost in visokost daje?

Odgovor. Ker je naša duša neumerjoča in
nam daje toliko vrednost in visokost, si moramo
z  vso močjo prizadevati, de je po nobeni ceni
ne zgubimo.

Itazlaganje. Resnično, prizadevati si mora¬
mo z vso močjo, de otmemo svojo neuinerjočo
dušo; pripravljeni moramo biti raji umreti, ka¬
kor svojo dušo zgubiti, ker smo vse zgubili,
če smo dušo zgubili. Zato pravi naš Gospod
Jezus Kristus (Mat. 16, 26.): »Kaj pomaga

človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa
pogubi? Ali kakošuo inenjo bo človek dai za
svojo dušo? 44  Premišljevanje te imenitne resnice
je celo cesarje in kralje nagnilo , de so zapu¬
stili posvetni bliš in se podali v samoto, kjer
so se ostro pokorili, de bi si oteli neumerjočo
dušo. Kristjan! tudi tebi to pravim: „Otmi si
neumerjočo dušo! Le eno dušo imaš; če to
zgubiš, je vse zgubljeno — nebesa in zveli¬
čanje \“

Zgledi. Kadar je sveti Frančišek Ksaverjan
skesaniga grešnika spovedal, ga je objel in mu rekel:
»Moj sin! nikar ne pozabljaj svoje duše! Ohrani le
svojo dušo!« — Ko je nekdaj začelo goreti v hiši slo-
večiga gregovskiga malaija Zevksa in se je bilo bati,
de bi ogenj ne pokončal vsiga njegoviga premoženja,
je vpil: »Pustite goreti, kar gori, otmite mi le mojiga
Adonida!« Ta podoba je bila namreč nar lepši, ki jo je
bil zmalal. Ljubi moj! tako moramo tudi mi zastran
neumerjoče duše, te tolikanj lepe in imenitne podobe
Božje, misliti in govoriti: »Kaj de, če vse premoženje
in tudi življenje zgubim; de le dušo ohranim, sim za-
dovoljin ; ker je duša več vredna, kakor vse bogastvo
tega sveta, ker je podoba samiga Boga!«—Kristijan
Friderik,  mejni grof v Bajrajtu, je hotel vedno pred
očmi imeti visoko vrednost svoje duše in je tedaj s
perstanam v okno svoje Staniče vrezal tele besede: »Hiti
in otmi si dušo, ker na tem svetu ga ni najti praviga
pokoja!« — Kristjan! zapiši si tudi te besede, pa ne
na okno svojo hiše, ampak v serce, de jih nikoli ne
pozabiš, zlasti ne v nevarnosti in v skušnjavi; spominjaj
se svoje neumerjoče duše, kadar te v greh napeljujejo!
Stori, kakor veliki cesar Karol  V. Ko mu prilizun
hinavsko svetva, de je sedaj nar bolj priložno maševati
se, mu odgovori: »Je že prav; pa moja duša! pa
moja duša!« Torej še enkrat te opominjam: Kristjan!
ne pozabi svojo duše!

Življ enje svetnikov: Sveti Janez Kri-
zostom, škof in cerkveni učenik.

Ct 407.)

Kako dobro je spoznal ta sloveči učenik svete cerkve
visoko vrednost človeške duše! Kaj je vse storil, de bi
otel svojo dušo in pa duše svojih podložnih! Kako go¬
reče je govoril vernim, de bi jih ne pogubila popače¬
nost tistih časov! — Rojen je bil v Antiohii 847. leta
od premožnih in imenitnih staršev. Bil je sin vojaškiga
poveljnika. Že v dvanajstim letu svoje starosti je imel
goreče želje po učenosti, in je začel poslušati nar bolj
sloveče može s perviga v Antiohii, po tem pa v Atenah
na Gregovskim. Njegova učenost kmali močno slovi.
Verne se iz Aten na svoj dom v Antiohijo, kjer začne
tožbe in pravde sprejemati. Pa bistro oko njegoviga
duha kmali ugleda velike nevarnosti pravdarskiga stanu;

68

torej se pravdanju odpove in se le z branjem svetiga
pisma peča. Sedaj se v njegovim sercu čedalje bolj
zbuja hrepenenje po mirnim in svetim življenji; obleče
si spokorno obleko in se poda v samoto, kjer le za to
skerbi, kako bi serce poboljšal in otel neumerjočo dušo.
Antiohijski škof Mileči spozna učenost in pobožnost mla-
diga služabnika Božjiga; torej ga k sebi pokliče in ga
posveti v cerkveno službo, de bi bral odločene dele
svetiga pisma pri očitni službi Božji. Kmali po tem se
poda v samostan in se pridruži rcdovnikam, ter spiše
več izverstnili bukev, kakor: od duhovstva, od dovištva,
od pokore, od redovnikov. 381. lota ga škof Mileči
diakona posveti; Milecijev naslednik Flavijan pa ga po¬
sveti mašnika in mu naroči oznanovati Božjo besedo.
Dvanajst let je tako skerbno in marljivo opravljal to
službo, de je bil zavolj posebne zgovornosti sploh ime¬
novan Krizostom ali Zlatoust.  398. leta je bil sila¬
ma v Carji grad odpeljan in tam v škofa posvečen. S to
visoko častjo se je pa tudi zanj pričelo mnogo in veliko
terpljenje. Brez strahu in z moško besedo je grajal
pregrehe in hude razvade mestnjanov, zlasti pa ime¬
nitnikov, in serčno se je poganjal za uboge vdove,
M so bile po nedolžnim stiskane. S to serčnostjo in
gorečnostjo si pa nakoplje tako sovraštvo vikših, zlasti
pa cesarice Evdoksije, de je bil dvakrat iz mesta pre¬
gnan. Pa tudi pregnanstvo ne more potreti njogoviga
duha; serčno namreč pravi: »Če tudi vse zgubim, ni¬
česar se ne bojim, če le svojo dušo otmem.  česa
bi se pa tudi bal? Smerti? Kristus je meni življenje,
in smert dobiček. Ali pregnanstva? Zemlja je Gospo¬
dova in povsod je moj Bog pričujoč«. Tudi v pregnanstvu
zvesto služi Gospod Bogu, vse težave prenaša vdan v
Božjo voljo, in poslednjič izdihne svojo pobožno dušo v
Komani 407. leta.

Molitev.  Vsigainogočni, večni Bog,
ki si nas le sebi v čast stvaril, daj nam mi¬

lost, de bomo z dušo in s telesam le tebe
častili, in de bomo po zgledu tvojiga svetiga
služabnika Krizostoma pripravljeni raji vse
zgubiti, de si le neumerjočo dušo otmemo.
Po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Perva človeka zunaj raja. (Greh pervili staršev.)

v

Vprašanje. Cernu je Bog perva človeka
stvaril in jima podelil tako lepih darov na duši
in na telesu?

Odgovor. Bog je perva človeka stvaril, de
bi ga ljubila, mu služila in se tako zveličala.

Vprašanje. Ali sta bila perva človeka zmi-
ram Bogu pokorna?

Odgovor. Perva človeka nista bila zmiram
Bogu pokorna, ampak sta Božjo zapoved pre¬
lomila in tako grešila.

Razlaganje. Gospod Bog je pervima člo-
vekama v raji zapovedal, de bi ne jedla sadu
nekiga drevesa; dal jima je pa to zapoved, de
bi si z radovoljno pokoršino za vselej zaslužila
presrečni stan, v kterim sta bila stvarjena. Ali
te poskušnje nista prestala perva človeka; bolj
sta verjela kači kakor Bogu, jedla sta sad pre-
povedaniga drevesa in sta s tein Božjo zapoved
prelomila ali grešila. „Jabelka na drevesu spo¬
znanja, o pravim času utergane, bi bile zveli¬
čanje prinesle; o nepravim času pa so prinesle
smert". Tako piše sveti E fr e m.

Zgodbe svetiga pisma. To žalostno prigodbo od
greha pervih staršev nam pripoveduje sveto pismo s
temi besedami: »Gospod Bog je tedaj vzel človeka, in
ga je postavil v vert veselja, de hi ga obdeloval in va¬
roval. In mu je zapovedal, rekoč: Od vsiga drevja po
vertu jej; od drevesa spoznanja dobriga in hudiga pa
nikar ne jej; zakaj kteri dan koli od njega ješ, boš
mogel umreti. — Kača pa je bila bolj prekanjena, ka¬
kor vse živali zemlje, ktere je bil Gospod Bog stvaril.
Ona je rekla ženi: Zakaj vama je Bog zapovedal, do

bi ne jedla od vsiga drevja v raji? In žena ji je od¬
govorila: Sad dreves, ki so v raji, jeva; sadu drevesa

pa, ktero je v sredi raja, nama je Bog zapovedal, ne
jesti, in se ga ne dotakniti, de kje ne umerjeva. Kača
pa je rekla ženi: Ne bosta umerla ne; zakaj Bog ve,

de, kteri dan koli bosta jedla od njega, se vama bodo
vajne oči odperle, in bosta kakor bogova, in spo¬
znala dobro in hudo. In žena je vidila, de je drevo
dobro v jed, in lepo očem in prijetno ga gledati, torej
je vzela od njegoviga sadu in je jedla; in je dala svo-
jimu možu, in je jedel«. Tako sta Božjo zapoved pre¬
lomila in pervi greh storila. Oči so se jima odperle,
pa prepozno! ■—-

Vprašanje. Ali je bilo to prelomljenje Božje
zapovedi velik greh?

Odgovor. To prelomljenje Božje zapovedi
je bilo velik greh, ker je bilo v tem enim gre¬
hu dokaj druzih velicih grehov zapopadenih;
satanu sta bolj verjela, kakor Bogu, uperla sta
se zoper Boga, in hotla sta biti Bogu enaka.

Razlaganje. Oh, se ve de je bil ta greh
neizrečeno velik greh; v njem je bila združena
nehvaležnost in nepokoršina z nejevero in na-
puham. Desiravno sta namreč perva človeka
Boga poznala, sta vender bolj verjela kači, to
je, hudiču, kakor Bogu; uperla sta se zoper
njega, ki jima je le ljubezen skazoval, ki jima
je podelil toliko lepih darov na duši in na te¬
lesu in ji je postavil v tako prijeten in vesel
kraj; v svojim napuhu sta hotla biti Gospod
Bogu enaka. (1. Mojz. 3.) Glej, koliko grehov
je v tem enim grehu združenih! Zato piše sveti
Avguštin:  ,,B o g je bil zaničevan, kije  dal
zapoved, ki je človeka stvari!, ki ga je posvoji
podobi naredil, ki ga je povzdignil čez vse
druge stvari, ki ga je v raj postavil, ki mu je
podelil polnost vsih darov in zveličanje, ki mu
ni naložil ne več, ne težejih zapoved". — Ka¬
ko velik greh je bil tedaj greh pervili staršev! —

Vprašanje. Ivaj je greh pervima človekama
škodoval?

Odgovor. Greh je pervima človekama zelo
zelo škodoval; zgubila sta namreč čeznatorne
dari, dušne moči so jima oslabele, iz raja sta
bila izgnana, in zaslužila sta večno pogubljenje.

Razlaganje. Ker je bilo prelomljenje Božje
zapovedi tako velik greh, je Bog tudi precej
strašno hudo kaznoval Adama in Evo; zgubila
sla namreč 1) čeznatorno podobo Božjo,
1° je, kar dušo  zadeva, sta zgubila nedolžnost
'n posvečujočo gnado Božjo, Bogu sta bila zo-
Perna, in zaslužila sta večno zaveržena biti ali

Oušn« hrana. II.

v pekel priti; s čeznatorno podobo Božjo sta
pa tudi zgubila vse čeznatorne dari, ki jima
jih je bil Bog le dal, dokler bi spolnovala nje¬
govo presveto voljo, to je, kar telo  zadeva,
sta si nakopala smert, veliko težav in nadlog,
zgubila sta tudi poprejšnjo oblast čez natoro, in
iz raja sta bila izgnana; 2) natorna podoba
Bož  ja  pa je bila v njima po grehu oslabljena
in oskrunjena, to je, njun um je otemnel, de
Božjih lastnost in Božje volje nista več prav
spoznala; njuna volja  je bila bolj k hudimu,
kakor k dobrimu nagnjena, de iz svoje moči
nista mogla Božje volje spolnovati. Zato piše
sveti Gr e gori iz Nise:  „Ko je bil človek pa¬
del iz svoje visokosti, se mu je godilo, kakor
se godi tistim, ki so se globoko pogreznili v
blato; obraz se jim ves omadežva in tako ogerdi,
de jih še domači nič več ne poznajo. Ravno
tako je zgubil človek podobo Božjo, ker se je
bil pogreznil v blato pregrehe".

Zgodbe svetiga pisma. Kazni in žalostne na¬
sledke perviga greha nam sveto pismo tako pripoveduje:
»Obema so se oči odperle; in ko sta bila spoznala, de
sta naga, sta spletla figovo listje in si naredila krila.
In ko sta slišala glas Gospod Boga, ki je hodil ob
hladu popoldne po raji, sta se Adam in njegova žena

10

70

skrila pred obličjem Gospod Boga med drevje v raji.
In Gospod Bog je poklical Adama, in mu je rekel:
Kje si? On je odgovoril: Slišal sim tvoj glas v raji,
in sim se zbal zato, ker sim nag, ter sim se skril.
In (Bog) mu je rekel: Kdo ti je neki povedal, de si

nag, razun ker si jedel od drevesa, od kteriga sim ti
jesti prepovedal? In Adam je odgovoril: Žena, ktero

si mi dal v tovaršico, mi je dala od drevesa, in sim
jedel. In Gospod je rekel ženi: Zakaj si to storila?

In je odgovorila: Kača me je zapeljala, in sim jedla.

In Gospod je rekel kači: Ker si to storila, si prekleta
med vsimi živalmi in zvermi na zemlji; po svojih per-
sih se boš plazila in perst jedla vse dni svojiga živ¬
ljenja. Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo,
in med tvojim zarodam in njenim zarodam; ona ti bo
glavo sterla, in ti boš nje peto zalezovala. Tudi ženi
je rekel: Namnožil bom težave tvoje nosečnosti; v bo¬

lečinah boš rodila otroke, in pod oblastjo moževo boš,
in on bo čez te gospodoval. Adamu pa je rekel: Ker
si poslušal glas svoje žene, in si jedel od drevesa, od
kteriga sim ti jesti prepovedal: bodi prekleta zemlja v
tvojim delu, v trudu se boš od nje živil vse dni svo¬
jiga življenja. Ternje in osat ti bo rodila, in zeliše
polja boš jedel. V potu svojiga obraza boš kruh jedel,
dokler se ne poverneš v zemljo, iz ktere si vzet; zakaj
prah si, in v prah se boš povernil. •— Gospod Bog je
tudi Adamu in njegovi ženi naredil suknji iz kož, ter
ji je oblekel, in je djal: Glej, Adam je kakor kteri
zmed nas, ki ve dobro in hudo; to pa, de kje zdaj
ne stegne svoje roke, in ne vzame tudi od drevesa
življenja, in de ne je in ne živi vekomej, ga je Go¬
spod Bog pahnil iz verta veselja, de bi obdeloval zemljo,
iz ktere je bil vzet. I 11  je Adama izgnal, in je posta¬
vil pred vert veselja kerubine z ognjenim in švigajočim
mečem varovati pota k drevesu življenja.« -— Ko je
sveti Anzelm  bral to žalostno zgodbo v svetim pismu,
je ves prestrašen zavpil: »Strašno spremenjenje! Iz

kolike sreče v koliko revo!« Glej, kristjan! to so
bili žalostni in strašni nasledki eniga samiga greha!
Toliko škodo je napravil greh našim perviin staršem.

Življenje sv etnikov: Sveti cesar Ka¬

rol Veliki. Cf 814 0

Karol Veliki,  čigar god se današnji dan obhaja,
je dobro spoznal grozno nesrečo, ki jo je greh vselej
ljudem nakopaval, in si je zato močno prizadeval, de
bi pregrehe in hudobije iz svojiga kraljestva odpravil
in keršanstvo v njem razširil. y ta namen je z vso
gorečnostjo podpiral umetnike in učene, ter je z vso
marljivostjo skerbol, de bi bili njegovi podložni poduče-
vani in omikovani. Poklical je učenih mož na svoj dvor
in jim je skazoval posebno prijaznost. Še več je pa
storil cesar Karol za razširjanje in poveličevanje ker-
šanske vere. Postavil je veliko cerkva, napravil je

novih škofij in pošiljal je blagovestnikov ali oznanovav-
cov svete vere k premaganim ajdovskim ljudstvam. Dal
je tudi za deržavo veliko postav, ki so močno pospeše¬
vale lepo obnašanje njegovih podložnih. Nar lepši spo¬
min serčne pobožnosti je zapustil v ahenskim mestu,
kjer je prav rad prebival. Molit je bodil v cerkev zju¬
traj k sveti maši, zvečer, in še celo po noči. Posebne
hvale vredna je bila tudi njegova velika skerb, s ktero
je svoje otroke redil. Sinove je vadil za vojsko in za
deržavne opravila, hčere pa za domače dela, ki se jih
v tistih časih tudi nar imenitniši osebe niso sramovale.
Še tisto leto pred smertjo je pokazal, kolikanj mu je
mar časna in večna sreča njegovih podložnih. V štirih
mestih namreč so se na njegovo povabilo sošli škofje
in opati njegoviga kraljestva in so se na tanko pogo¬
vorili zastran vsiga, kaj bi bilo cerkvi v prid, kako bi
se ljudstvo nar bolje podučevalo v keršanskih resnicah,
in kako bi se pregrehe odvernilo. Poslednje leta svojiga
življenja je pobožni cesar zlasti veliko molil, obilno vbo-
gajme dajal, in pridno bukve popravljal. V svoji po¬
slednji volji je veči del svojiga premakljiviga premoženja
volil cerkvam in ubogim. Umeri je 814. leta, v se¬
demdesetim letu svojiga življenja.

Molitev. Gospod Bog! prosimo te,
daj nam prav spoznati, kako ostuden in po-
gubljiv je greh, de si bomo prizadevali z
vso gorečnostjo grehe in hudobije v sebi in
v drugih odverniti, kakor tvoj zvesti služab¬
nik,  veliki in pobožni cesar Karol. Po Kri¬
stusu , Gospodu našim. Amen.

71

tet!®*

Od izvirniga greha.

Vprašanje. AH je pervi greh samo pervim
staršem škodoval ?

Odgovor. Pervi greh ni samo pervim star¬
šem škodoval, ampak tudi nam, ki smo iz njih
rodu; nakopal nam je časno in večno smert, in
še veliko druziga hudiga na duši in na telesu.

Razlaganje. Tudi za mlajše pervih staršev
je imel ta greh strašno žalostne nasledke; za¬
kaj kakor bi bila Adam in Eva s pokoršino vse
ceznatorne dan’ ohranila za se in za ves svoj
zarod, ravno tako sta z nepokoršino vse čez-
aatorne dari zgubila za se in za nas vse, in
sta tako pahnila ves človeški rod v strašno ne¬
srečo. „Po enim človeku je prišel greh na svet,
in pogrebu smert; in tako je nad vse ljudi smert
prišla, ker so vsi v njem grešili(Rim.  5,12.)

Vprašanje. V kakošno nesrečo so pahnili
naši pervi starši ves človeški rod ?

Od govor. Nesreča, v ktero so naši pervi
starši pahnili ves človeški rod, je v tem, de je
nad vse ljudi prišel njih greh, z greham pa
tudi njegovi žalostni nasledki. — Pravi se pa
temu grehu izvirni greh,  ker iz perviga člo¬
veka v nas vse izvira, ali podedvani greh,
ker smo ga vsi podedvali od perviga človeka.

Razlaganje. Strašna je nesreča, v ktero so
nas pahnili pervi starši; zakaj 1) njih greli
s a m je prišel nad vse ljudi, tako de smo se¬
daj vsi v grehu rojeni.  „Po enim človeku",
piše sveti Pavel (Rim. 5, 12.), „je prišel greh
na svet, in po grehu smert; in tako je nad vse
ljudi smert prišla, ker so vsi v njem grešili".
In že David milo toži v petdesetim psalmu:
»Glej, v hudobii sim spočet, in v grehih me je
spočela moja mati". 2) Z greham so pa prišli
tudižalostni nasledki  nad vse ljudi, namreč:
«0 Zguba posvečujoče gnade Božje in pravice
do večniga zveličanja; zato pravi sveti Pavel
(Efež. 2, 3.): „Vsi smo bili po natori otroci
jeze", to je, vsi smo bili od rojstva sem .greš¬
niki in Bogu zoperni. b)  Nevednost, poželji-
vost in nagnjenje k hudimu; zato se že v per¬
vih Mojzesovih bukvah (8, 21.) bere: „Gut in

misel človeškiga serca sta nagnjena k hudimu
od njegove mladosti"; in sveti Pavel, ki je sam
na sebi čutil žalostne nasledke perviga greha,
toži v listu do Rimljanov (7, 23.): „Imam do-
padajenje nad Božjo postavo po notranjim člo¬
veku ; čutim pa drugo postavo v svojih udih,
ktera se bojuje zoper postavo mojiga duha,
ktera me deva v sužnost pod postavo greha,
ktera je v mojih udih", — kakor bi hotel reči:
Boljši bitje v meni ima dopadajenje nad postavo
Božjo; pa zraven tega boljšiga bitja in te boljši
postave je v meni še postava poželjivosti, ktera
se razodeva v telesu in v duši, posebno pa v
telesu; ta postava se upira, nasprotva moji-
mu boljšimu spoznanju in hotenju, ga prema¬
guje, in deva kakor sužnjiga pod oblast tiste
počutnosti, ktera se potem v vsili grehih razo¬
deva. c) Veliko težav, bolečin in nadlog, in
poslednjič smert. To je že modri Sirah (40,1.)
naznanil z besedami: „Veliko težav je vsim lju¬
dem prisojenih, in težek jarem leži nad Ada¬
movimi otroci od dne njih rojstva do dne njih
pokopa". Temu se pa ni čuditi; zakaj kakor
otroci bolniga očeta so podedvali Adamovi mlajši
tudi njegovo popačenost; ker „malopridno drevo
ne more roditi dobriga sadu". (Mat. 7, 18.)
Zato se že v pervih Mojzesovih bukvah (5, 3.)
bere: „Adam je rodil sina po svoji  podobi in
enakosti". — Ljubi moj! to ti hočem razjasniti
z naslednjim zgledam.

Zgled. Mogočen kralj je imel služabnika, ki ga
je močno močno ljubil in mu j c tedaj razodeval vse skriv¬
nosti svojiga serca. De bi mu pa ljubezen tudi v
djanji pokazal, ga povzdigne k visoki časti, in mu po¬
dari bogatili gradov v nar lepših krajih. Služabnik,
tolikanj povzdignjen, se le prehitro prevzame. Napuh
in prilizovavci ga tako preslepe, de že poslednjič po
kraljevi časti hrepeni. Kar sklene, tudi kmali stori;
upre se zoper kralja, ki ga jo tolikanj ljubil in takd
bogato obdaril. Ker je bil pa kralj veliko močnejši
memo upornika, ga je kmali zmagal. Po pravici ga
je sedaj strašna kazen zadela; z vso deržino in z vsim
svojim zarodam je bil za vselej izbrisan izmed pleme-
nitnikov, zgubil je vse gradove in posestva, in pregnan
je bil v žalostno pušavo, de bi tam z deržino vred ter-
pel in žaloval. Kdo bi pač grajal to djanje kraljevo? —
Kavno taka je z izvirnim greham. »Ako je oče suženj«,
piše sveti Bonaventura,  »so tudi otroci sužnji. To
jo lastno sužnosti, v kteri jih je oče rodil. Ali moreš
reči, de je to preostro ali krivično? Nikakor ne. Kavno

10 *

72

taka  je  z izvirnim greham, ki se derži vsiga člo-
veškiga rodu; podedvamo ga kakor kri in ga že seboj
na svet prinesemo«.

Vprašanje. Ali je bil kteri človek brez iz¬
virniga greha?

Odgovor. Le Marija,  Mati Božja in pre-
čista Devica, je bila po posebni milosti Božji
in po zasluženji Jezusa Kristusa brez madeža
izvirniga greha spočeta.

Razlaganje. Sveta katoliška cerkev je vse¬
lej imela pobožno misel, de je bila Marija pre-
čista Devica in Mati Božja brez greha spočeta.
Ko je pa več kakor šest sto katoliških škofov
pismeno pričalo, de oni in njih skerbi izročeni
verni verujejo in spoznavajo, de je bila pre-
čista Devica in Mati Božja Marija brez madeža
izvirniga greha spočeta, ter so skorej vsi željo
razodeli, naj bi sveti Oče ta nauk za versko
resnico izrekli, so sveti Oče papež Pij IX. s
preserčnim veseljem 8. Grudna 1854. leta vpričo
silno veliko škofov, mašnikov in vernih iz vsili
krajev sveta za versko resnico razglasili nauk:
de je bila Marija Devica po zasluženji Jezusa
Kristusa, svojiga Sina, vsiga omadežanja po
izvirnim grehu ovarovana in torej brez madeža

spodobilo misliti, de bi bila le en trenutek
bila pod oblastjo hudobniga duha ali v grehu
ona, ki naj bi kači glavo sterla, ona, ki so jo
sveti možje imenovali lilijo med ternjem, ona,
ki v  jo je angel Gabriel pozdravil z besedami:
„Oešena Marija, milosti polna, Gospod je s
teboj“, ona, ki naj bi pod sercam nosila Nar-
čistejšiga in Narsvetejšiga, ona, Mati Sinu
Božjiga! Zatorej hočemo sedaj in ob smertni
uri glasno in očitno pričati: „Marija je brez
greh a spočeta!“

Zgled. Aleksander Haleški,  sloveč učenik na
vseučilišu v Parizu, je sam na sebi skusil, kako se
Bog poganja za nauk, do je Marija brez greha spočeta,
in kako strahuje tiste, ki dvomijo v tem nauku. Ta
učeni bogoslovec je dolgo časa dvomil zastran te Mariine
časti in ni obhajal praznika, ki je bil že postavljen na
osmiga Grudna. Prigodilo se je pa vsako leto ravno
ta dan, de se ga je huda bolezen lotila, ki je bila
očitna svaritev Božja. Njegovi učenci so ga opomnili
te posebne okolišine in so mu prigovarjali, de naj neha
omahovati zastran tega nauka, in de naj naravnost
spozna, de je bila Marija brez madeža izvirniga greha
spočeta. Storil je to in še z obljubo se je zavezal, de
bo spisal bukve Marii brez madeža spočeti Devi¬
ci v čast,  ako se mu navadna bolezen ne poverne.
Molitev njegova je bila uslišana; bolezen se mu pri¬
hodnje leto ni povernila. Sedaj spolni svojo obljubo in
spiše bukve, v kterih zagovarja nauk od brezmadežniga
Mariiniga spočetja in vse preklicuje, kar je bil poprej
temu nauku nasprotniga rekel ali spisal. — Kaj pa de!
kteri katoličan bi namreč veseliga serca ne klical z
vso cerkvijo: »Marija, brez madeža izvirniga greha spo¬
četa, za nas Boga prosi!« Kristjan! spoštuj in časti
vselej in odkritoserčno Marijo brez greha spočeto, in
čutil boš nje mogočno varstvo v življenji in v smerti,
de se moreš tudi ti brez madeža prikazati pred sodnjim
štolam Kristusovim.

Življenje svetnikov: Sveti Frančišek
S a 1 e z i j a n,  š k o f g e n e v s k i. Q -J- 1(522.)

Poseben častivec Marije prečiste Device je bil slo¬
veči škof genevski, sveti Frančišek Salezijan,  či¬
gar god se danes obhaja. Bil je rojen 21. Veliciga
Serpana leta 1567. na Savojskim v gradu, ki se mu
je reklo Salez; od tod je tudi njegovo ime Salezijan.
Plemeniti in pa pobožni starši so si prizadevali svojiga
sina keršansko zrediti. In njih trud ni bil zastonj; že
z mladiga je razodeval posebno pobožnost in preserčno
ljubezen do Boga in do bližnjiga. Dvanajst let stariga
pošljejo v Pariz v višji šole; in v tem mestu se mla-
deneč v cerkvi sv. Štefana pred Mariinim altarjem z
obljubo zaveže, do hoče sveto čistost vedno ohraniti.
Odslej je vsak dan molil rožni venec Materi Božji v

73

čast, in ni jo opustil te lepe pobožnosti, če je tudi še
toliko imel opraviti. Ohranil se je pa tudi zato vselej
čistiga na duši in na telesu, desiravno so njegovi či¬
stosti silne nevarnosti pretile, ko se je v Padovi učil
cerkveniga in deržavniga pravoznanstva. Vernivši se v
svojo domovino prevzame s perviga pravdniške opravila
v mestu Šamberi. Njegovo ime kmali močno slovi;
ponujajo se mu visoke časti in bogate ženitve. Pa mladi
Salezijan si izvoli duhovski stan in se zdaj z vso res¬
nobo zanj pripravlja. G-enevski škof Klavdi ga posveti
mašnika, in kmali po tem ga izvoli prošta škofijske
cerkve v Genevi. K tako visoki časti povzdignjen sveti
Frančišek neutrudama oznanuje besedo Božjo in spove¬
duje z velikim pridam. Savojski vojvoda naprosi tedaj
svetiga moža, naj bi spreobernil njegove podložne v
šablejski vojvodini, ki so bili skorej vsi v kalvinske
zmote zapleteni. Sveti Frančišek se dela voljno loti;
Peš hodi po gorati deželi in iše razkropljenih ovčic Je¬
zusovih v neizrečenim terpljenji, v lakoti in žeji, v za¬
ničevanji in preganjanji. Pa njegova poterpežljivost
premaga oterpnjene serca; 72000 krivovercov se verne
v  naročje svete katoliške cerkve. Po smerti genevskiga
škofa Klavdija je bila genevska škofija svetimu Fran¬
čišku izročena leta 1602. Sveti škof je svoje dolžnosti
skerbno in zvesto opravljal; v bližnjim je Bogu služil,
in bil je vsiin vse. Ves vnet za zveličanje neu-

merjočih duš je peš obiskaval vse kraje svoje škofije.
Povsod je učil in opominjal katoličane, de naj bodo
stanovitni v svoji veri; pa tudi krivoverce je s prijazno
besedo prepričeval njih krivih naukov. Posebno je sker-
bel za uboge, bolne in zmotence, in verh tega je še
pisal bukve, v kterih je keršanska popolnamast v vsi
svoji ljubeznjivosti popisana. Povsod so znane njegove
prelepe bukve: »Filoteja, ali napeljevanje k pobožnimu
življenju«, ktere so jih že sto in sto na pot prave bo-
goljubnosti pripeljale. Ljubeznjivi svetnik je umeri v
Lionu 1622. leta v god nedolžnih otročičev; pokopan
pa je bil v Anesi v samostanu Mariiniga obiskanja,
noviga reda, ki ga je bil svetnik za ženske vpeljal.

Molitev. O Bog, spoznamo svojo
slabost in čutimo v sebi žalostne nasledke
izvirniga greha; pomagaj nam po mogočni
prošnji vselej čiste Device Marije in njeniga
pobožniga častivca, svetiga Frančiška Sa-
lezijana, de bomo tudi mi čisto živeli in kdej
čisti prišli pred tvoje presveto obličje. Po
Ki •istusu, Gospodu našim. Amen.

Trideset® l©rt!@ e

30«. Proseo.cat
Drugi člen apostoljske vere.

»In v Jezusa Kristusa, Sinu lij ego viga ediniga, Gospoda

llclŠigfci « .

Božjimu Odrešeniku je ime: »Jezus« in »Kristus«.

Vprašanje. Ali je Bog človeka za volj greha
vekomej zavergel?

Odgovor. Bog človeka ni vekomej zavergel,
ampak se ga je usmilil in mu je Odrešenika
obljubil. „Sovraštvo bom naredil med teboj in
med ženo, in med tvojim zarodam in njenim za-
rodam; ona ti bo glavo sterla, in ti boš nje
peto zalezovala 41 . 1. Mojz. 3, 15. (Žena je Ma¬
rija, mati Odrešenikova, ktera je po svojim
Sinu sterla moč in oblast hudičevo.)

Vprašanje. Ali je obljubljeni Odrešenik pre¬
cej po grehu pervih slaršev na svet prišel?

Odgovor. Obljubljeni Odrešenik je še le
štiri tavžent let po grehu pervih staršev na
svet prišel. V  tem času naj bi ljudje spozna¬
vali preveliko revo , v ktero so zabredli zavolj
greha, in iz ktere jim le Bog more pomagati, in
naj bi živo hrepeneli po obljubljenim Odrešeniku,

74

„Kadar je prišlo spolnjenje časa, je Bog poslal
svojiga Sina“, (Gal. 4, 4.) Jezusa Kristu¬
sa. Zato tudi že drugi člen apostoljske vere
od njega govori: „In v Jezusa Kristusa,
Sinu nj egoviga ediniga, Gospoda  n a-
šig  a“.

Vprašanje. Kaj pomeni ime Jezus?

Odgovor. Jezus  je po naše: Zveličar,
Odrešenik.  To ime je pa nar svetejši, nar
sladkejši in nar mogočniši med vsimi imeni v
nebesih in na zemlji.

Razlaganje. Jezus  pomeni to, kar Zve¬
ličar, Odrešenik.  Imenuje se pa Zve¬
ličar,  ker nam je po njem zveličanje došlo,
ali ker je storil, de moremo zveličani biti; in
Odrešenik,  ker nas je odrešil greha in več-
niga pogubljenja. Zato je rekel angel Gospo¬
dov Jožefu: „Marija bo rodila sina, in imenuj
njegovo ime Jezus:  on bo namreč odrešil svoje
ljudstvo od njih grehov“. (Mat. 1, 21.} Ni ga
pa svetejšiga  imena od imena Jezusoviga;
sej mu  je Bog sam dal to ime. Zato piše sveti
Pavel (Fil. 2, 8 — 10.): „Ponižal je sam sebe
in je bil pokoren do smerti, smerti pa na križu.
Zato ga je tudi Bog povišal in mu dal ime,
ktero je čez vse imena, de se v imenu Jezuso¬
vim vsako koleno pripogne teh, ki so v nebesih,
na zemlji in pod zemljo“. To ime je pa tudi nar
sladkejši in nar mogočniši  ime.

Vprašanje. Zakaj je ime „Jezus“  nar
sladkejši ime?

Odgovor. Ime „Jezus“  je nar sladkejši
ime, ker daje tolažbo in sladkost vsim tistim,
kteri to ime v resnici časte in pobožno izgo¬
varjajo.

Razlaganje. Koliko duhovno veselje je da¬
jalo sveto ime ,/Jez u s“ vsim pobožnim in sve¬
tim služabnikain Božjim! Zato so pa tudi v res¬
nici častili to sveto ime. V štirnajstih listih
svetiga aposteljna Pavla se nahaja sladko in
sveto ime „Jezus“  dvestoindevetnajstkrat. Ko-
likrat je pač izgovoril to sveto ime!  Po nje¬
govim zgledu so vsi pobožni kristjani v resnici
častili sveto ime „Jezus“; v tem imenu so do¬
bivali prečudno tolažbo v vsili nadlogah in te¬
žavah, in čutili so v svojim sercu neizrečeno
sladkost, kolikorkrat so izgovarjali to sveto ime.

Zgled. To zlasti vidimo nad svetim Bornar-
dam.  Ta svetnik pravi sam od sebe, de je ime Je¬
zus njegovimu sercu nar močneji poživljanje, njegovim
ustam slaji kakor med, njegovim ušesam nar prijetniši
glas. Zato piše: »Suha je za dušo vsaka jed, ki ni
polita z oljem svetiga imena Jezusoviga; brez okusa je,
če ni osoljena s tem svetim imenam. Če kaj pišeš, mi
ni všeč, če ne berem imena Jezusoviga;  če kaj
govoriš, mi ni ljubo, ako se tudi ime Jezus  ne sliši;
Jezus  je med v ustih, prijeten glas v ušesih, radost
v sercu«. Zatorej mu je bilo nar veči veselje od pre-
svetiga imena Jezusoviga govoriti in prepevati. — Ljubi
kristjan! o de bi bilo to tudi tvoje nar veči veselje!
Kmali kmali bi sam v sebi skusil in čutil, de ga ni
sladkejšiga imena, kakor je presveto ime Jezus.

Vprašanje. Zakaj je presveto ime Jezus
nar mogočniši ime?

Odgovor. Presveto ime Jezus  je nar mo¬
gočniši ime, ker v tem imenu prečudno moč in
podporo dobivamo v vsih dušnih in telesnih po¬
trebah in nevarnostih, in v vsih skušnjavah hu¬
dičevih.

Razlaganje. Resnično je presveto ime J e-
zus mogočno  ime; v njem je prečudna moč

75

in krepost. Sej Zveličar sam pravi: „V mo¬
jim imenu  bodo, kteri verujejo, hudiče iz¬
ganjali, nove jezike govorili, kače prijemali;
'n ako kaj strupeniga pijejo, jim ne bo škodo¬
valo; in na bolnike bodo roke pokladali, in bodo
zdravi". (Mark. 16, 17.) In na drugim kraji
pravi: „Ako boste Očeta kaj prosili v mojim
imenu, vam bo dal". (Jan. 16, 23.) Zato nam
prigovarja sveti Lavre nci Justi  ni  j a n: „Ce
si bolan, če te bolečine peko, če te napadajo
bogokletevne misli ali obupnost, če te strah
spreletuje, če te dvomi in bridkosti nadtegvajo,
izgovarjaj ali misli samo ime Jezus!  V vsaki
stiski, v nevarnostih, v strahu, na potu, v sa¬
moti, ob povodnji, kjerkoli bodi, izgovarjaj ime
Jezus,  pa ne samo v ustih, ampak tudi v
sercu! Zakaj podeljena mu je moč, ktera serce
razveseljuje in oživlja, pobožnost podpira in k
bogoljubnosti napeljuje duha tistiga, kteri v to
ime kliče“.

Zgledi. Kako mogočno je ime Jezus,  se vidi iz
prigodbe, ki se bere v djanji aposteljnov v tretjim po¬
glavji : » Peter in Janez sta šla v tempelj ob devetih,
molitevni uri. In nekiga moža, ki je bil hrom, kar
je bil na svetu, so nosili in ga posajali vsak dan pred
tempeljnove vrata, de jih je prosil vbogajme, kteri so
hodili v tempelj. Tudi Petra in Janeza je prosil, de
bi kaj vbogajme dobil. Peter pa je rekel: Srebra in
zlata nimam; kar pa imam, to ti dam. V imenu Je¬
zusa Kristusa Nazareškiga vstani in hodi! In ga je
prijel za njegovo desnico, in ga je vzdignil. In je po¬
skočil, stal in hodil; in je šel za njima v tempelj, se
je sprehajal, poskakoval in Boga hvalil. — Moč pre-
Svetiga imena Jezusoviga  se je tudi razodela v
neki prikazni, (glej sprednjo podobo!) ki jo je nekdaj
unela sveta Perpetva,  mlada gospa in mučenica. Svet¬
nica tako pripoveduje: »Vidik sim silno visoko zlato
lestvico, ki je segala z zemlje do neba, pa je bila tako
ozka, de je lo eden mogel po njej lesti. Lestvica je
imela na obeh straneh meče, sulice, šerpe, nože, tako
de so te ostrine gotovo ranile vsaciga, kteri je po njej
nemarno ali pa tako lezel, de ni imel oči zmiram na¬
vzgor obernjenih. Spodej pri lestvici je pa ležal stra-
šan zmaj, ki je vedno prežal na tiste, kteri so hotli
na lestvico iti. Saturnin,  ki je bil zavolj vere v
J e či, je bil pervi, ki je po lestvici lezel. Ko pride na
verh lestvice, se oberne in me kliče: »Perpetva, ča¬
kam te,- pa glej, de te zmaj ne popade«. Jez mu od¬
govorim: »V imenu našiga Gospoda Jezusa
Kristusa,  ne bo mi škodoval«. Na to zmaj počasi od¬
makne glavo od lestvice, in ko sim na njo lezla, mi
Jo bila njegova glava stopnja«. — Glej, tako mogočno
J e  presveto i m e Jezus;  pred njim beži peklenski duh.

Oberni se tedaj v vsili nevarnostih in skušnjavah k
Jezusu  in kliči njegovo presveto ime, in zmagal boš
vse sovražne napade peklenskiga duha. — Pa tudi v
vsih druzih dušnih in telesnih potrebah pobožno izgo¬
varjaj presveto ime Jezusovo,  in našel boš tolažbo
in pomoč. — 525. leta je bil v Antioliii tako velik
potres, de se je več hiš poderlo in de je bilo veliko
mestnjanov posutih. Komej si pa ostrašeni mestnjani
čez tri leta nekoliko opomorejo, kar se začne zemlja z
noviga tresti. Vse mesto ima še v spominu poprejšiije
nesreče, in strahu trepeta; in ker v tej veliki sili ne
dobijo ne človeške pomoči ne dobriga sveta, zapišejo
ime »Jezus«  nad vrata svojih hiš, in moč tega pre-
svetiga imena milostivo odverne vso nesrečo. — Kristjan!
zapiši tudi ti to presveto ime nad vrata svojiga serca,
in nič ti ne ho škodovalo. Moli, kakor sveti Frančišek
Salezijan: »Vtisni se, vtisni se in bodi napis našim
dušam, de bodo po tebi vredne večniga zveličanja« ! Amen.

Vprašanje. Kaj pomeni „Kristus“?

Odgovor. Kristus ali Mesija  pomeni
to, kar „Mazil  j enec“.

Vprašanje. Zakaj se Odrešenik imenuje
^Kristus" ali »Maziljenec"?

Odgovor. Odrešenik se imenuje „Kristus a
ali „Maz  ilj  e n e c“, ker je bil nar višji duho¬
ven, prerok in kralj, in „Bog ga je mazilil
s svetim Duham in z močjo“.  (Djanje
apost. 10, 38.)

Razlaganje. V stari zavezi so bili veliki
duhovni, preroki in kralji z oljem maziljeni, in
s tem so prejeli tako rekoč Božjo veljavo. Ime¬
novali so se pa vsi, kteri so bili z oljeni ma¬
ziljeni, Gospodovi maziljenci. Jezus je pa res¬
nično naš veliki duhoven , prerok in kralj. Je¬
zus je 1) naš veliki duhoven,  ker se je
za nas daroval na svetim križu, in se še vsak
dan daruje na altarji, in je tudi večno naš
srednik in besednik v nebesih; 2) naš nar
višji prerok,  ker nam je razodel skrivnosti
Božje in nas je učil vse, kar je treba verovati,
upati in storiti, de bomo zveličani; 3) naš
kralj,  ker je začetnik duhovniga kraljestva,
svete cerkve, torej je in bo vekomej naš po¬
glavar; po pravici se tedaj imenuje Mazilje-
n ec  (po gregovsko „Kristus“, po hebrejsko
„Mesija“).

Zgled. Španski kralj Filip  IH. je ležal na
smertni postelji. Terpel je silno hude bolečine na te¬
lesu , še hujši težave pa na duši. V bridkosti svojiga
serca pokliče svojiga spovednika Očeta Florencija in mu
potoži dušno in telesno terpljenje. Častitljivi mašnik

76

mu kaže podobo križaniga Jezusa ter mu tako govori:
»Kralj! tukaj imate svojiga Boga in Odrešenika. Glejte!
ta je Gospodov Maziljenec; ta je, ki ga je
Bog sam mazilil z oljem veselja  (Ps. 44, 8.);
in to sveto olje veselja, tolažbe, moči in zveličanja se
cedi z glave Maziljeniga na vsako verno dušo, in daje
žalostnim tolažbo, slabim moč, trudnim počitek, poter-
tim veselje, terpečim polajšanje, upehanim poživek,
bolnim zdravje, umirajočim serčnost in moč. Le vanj
zaupajte, in bolečine se Vam bodo polajšale, in duša se
Vam bo vpokojila!« Poln otročje vere, poln svetiga
zaupanja prime umirajoči kralj bridko martro, jo po-
ljubuje in na serce pritiska, in vidi se mu, de ima
njegova duša posebno tolažbo in poseben mir. Iz nje¬
govih ust se ne sliši druga beseda, kakor le: »Moj
Odrešenik! o Kriste! o Maziljenec Gospo¬
dov!«  — Keršanska duša! tudi na te teče to sveto
olje veselja in tolažbe z glave Gospodoviga Maziljenca.
Zatekaj se tedaj v terpljenji in v težavah k Gospodo-
vimu Maziljencu, prestrezi to sveto olje, in tvoja duša
bo dobila moč in maziljenje v večno življenje!

Življenje svetnikov: Sveta Martina,
devica in spričevavka. (-J- okoli 228.}

Sveta devica in mučenka Martina,  ki se nje
god današnji dan obhaja, je klicala z vsim zaupanjem
presveto ime »Jezus«,  in pokrepčana je bila v straš¬
nih mukah, kijih je mogla terpeti zavolj keršanske vere.
Kojena je, bila v Kirnu od plemenitih staršev. Desi-
ravno je slovela zavolj posebne lepote in veliciga bo¬
gastva, si je vender izvolila iz ljubezni do Jezusa ubožno
in zaničevano življenje. Vse svoje premoženje je razde¬
lila med uboge, in obljubila je Bogu vedno devištvo.
Ker je sveto čistost toliko ljubila, in je tako močno go¬
rela za razširjanje Božjiga kraljestva, je bila še v mla¬
dih letih izvoljena diakonisa ali cerkvena služabnica, in

v tej službi je podučevala mlade keršenke v keršanskim
nauku in je skerbela za uboge in bolne. Pod cesarjem
Aleksandram Severam je bila zatožena zavolj keršanske
vere. Prilizujejo se ji, žugajo ji; ali sveta devica se
stanovitno brani darovati malikam; zato  jo neusmiljeno
tepejo, z železnimi grebeni razmesarjajo, zveri na njo
spušajo, ki ji pa nič žaliga ne store; še v ogenj jo
veržejo, pa tudi ogenj ji ne škoduje. Nje poterpežlji-
vost v teh strašnih mukah je tolika, de se še več mu-
čivcov spreoberne in da življenje za keršansko vero.
Ko sveta devica presveto ime »Jezus«  kliče in Boga
prosi, naj bi ji dal moč v terpljenji in stanovitnost v
veri in v ljubezni, vstane potres, ki malikam tempelj-
ne podere in podobe razdrobi. Po takim bridkim ter¬
pljenji ji glavo odsekajo, in njena čista duša se preseli
v boljši domovino k svojimu preljubimu Zveličarju okoli
leta 228.

Molitev. O sveto ime Jezus! vtisni
se v nase serca, de te vedno z vso pobož¬
nostjo častimo in kličemo, in tolažbo in moč
v tebi dobivamo , kakor sveta devica in spri¬
čevavka Martina; bodi napis našim dušam,
de bodo po tebi vredne večniga zveličanja.
Amen.

Ud. Ptroseibea.

Jezus Kristus je edinorojoni Sin Boga Očeta in naš
Gospod.

Vprašanje. Zakaj se Jezus Kristus imenuje
„S i n B ožj i“?

Od govor. Jezus Kristus se imenuje Sin
Božji,  ker je druga oseba v presveti Trojici
in je rojen od Boga Očeta od vekomej.

Razlaganje. Sicer smo tudi mi otroci Božji,
kakor pravi sveti Janez v svojim pervim listu
(3, 1.): „Poglejte, kakošno ljubezen nam je
skazal Oče, de se otroci Božji imenujemo in
smo"; pa nismo otroci Bož ji po natori, in tudi ne od
vekomej, ampak smo le iz milosti posinov¬
ljeni  otroci. (Rim. 8, 14. 16.} Kristus je pa
pravi in resnični SinBožji,  ker je od ve¬
komej iz Boga Očeta rojen in je z Očetam eniga
bitja in ene natore. Sej Bog sam od njega govori:
„Moj Sin siti;  danes (od vekomej) sim te rodil"
(Ps. 2, 7.) in (Ps. 109, 3.): „Iz sebe sim te
rodil pred zgodnjo danico" (pred vsim stvarjenjem

77

ali od vekomej). Kako je pa Sin Božji od Očeta
rojenje skrivnost, ki je človeška pamet ne mo¬
re izvediti. Zato pravi sv. Efrem:  „Kakor ma-
lar ne more vpodobiti natore našiga uma ali glasu
naših ust, ker mal ne kaže glasu, ravno tako Simi
Božjiga in njegoviga večniga rojstva iz Očeta
ne moremo s pametjo izvediti". To pa je večna
resnica, de je KristusresničnoSinBožji;

„to je zmaga,
ktera premaga
svet, naša ve¬
ra; kdo je pa,
kteri premaga
svet, kakor
kdor veruje,
de j e Jezus
Sin  B ožj i V‘
tako piše že
sveti Janez v
pervim listu
(5, 4. 5.). In
kakojasno tu¬
di sicer pri¬
čuje sveto
pismo to res¬
nico! Jezusa Kristusa je imenoval Sinu Božji¬
ga  veliki angel Gabriel, ki je Devici Marii
oznanil, de bo ona njegova mati, rekoč: „Za
lega voljo bo Sveto, ktero bo rojeno iz tebe,
imenovano Sin Božji". (Luk. i, 35.) Jezus sam
Se  je pogostama imenoval Sinu Božjiga,  in
r avno tako pogostama je nebeškiga Očeta ime¬
noval svojiga Očeta. Tako je komej dvanajst
let sta r re kel Marii in Jožefu v tempeljnu: „Kaj
Je, de sta me iskala? Nista li vedila, de mo-
ram v tem biti, kar je mojiga Očeta?" In pri
Kajležu je priterdil, de je Sin Božji,  desi-
lav »o je vedil, de bo zavolj te resnice k smerti
obsojen. Tudi nebeški Oče je imenoval Jezusa
®lnu Božjiga  pri njegovim kerstu in pri nje¬
govim spremenjenji, rekoč: „Ta je moj ljubi
®' a , nad kterim imam dopadajenje". (Mat. 3,
1?: 1?, 5.) In ko je vprašal Jezus aposteljne:
»'* pa, kdo pravite de sim?" je odgovoril Si-
1Uon  Peter in rekel: „Ti si Kristus, Sin ži-
v iga  Boga!" (Mat. 16, 16.) — V svetih evan-
geliih in v listih aposteljnov se vedno ponavlja

Dušna hrana. II.

ta resnica, dejeJezusKristus Sin Božji.
— In za to resnico je toliko svetnikov dalo kri
in življenje.

Vprašanje. Zakaj se Jezus imenuje edi-
n or  oj  e ni  Sin  Boga Očeta?

Odgovor. Jezus se imenuje edinorojeni
Sin Boga Očeta, ker je on sam iz Boga Očeta
od vekomej rojen.

Razlaganje. Jezus je edinorojeni  Sin
Boga Očeta, to je, zunaj Jezusa ga ni druziga
Simi Božjiga v pravim in resničnim pomenu,
ker ni nobeniga druziga, de bi bil od vekomej
rojen iz Boga Očeta in ž njim eniga bitja in
ene natore. Zakaj če je tudi sveti Duh eniga
bitja z Očetam in v njem svoj izvir ima,  pa
vender ni njegov Sin,  ker iz Očeta in Sina
skupej izhaja, pa ni rojen. Jezus Kristus je
tedaj sam iz Boga Očeta od vekomej rojen;
Jezus Kristus sam je, kakor uči nicejska vera,
„Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pra-
viga Boga, kteri je rojen in ne storjen, kteri
je z Očetam vred eniga bitja", torej enako mo¬
gočen, enako dobrotljiv, enako popolnama, ka¬
kor Oče. Zato je rekel Jezus sam od sebe:
„Bog je svet tako ljubil, de je dal svojiga edi-
norojeniga Sinu, de, kdorkoli vanj veruje, se
ne pogub/, temuč ima večno življenje". (Jan.
3, 16.)

Zgled. Veliki mučenec Ignaci,  antiohijski škof,
je pred cesarjem Trajanain prelepo pričal, de je Je¬
zus Kristus edinorojeni Sin Božji.  Bekel je
namreč cesarju: »Z močjo Jezusa Kristusa, ki vedno
prebiva v mojim sercu, desiravno ima svoj sedež v nar
višjih nebesih, razdiram vse peklenske naklepe. — Le
en Bog je, ki je stvaril nebo in zemljo, in njegov
edinorojeni Sin je Jezns Kristus«.  — Cesar
ga vpraša: »Ali si misliš pod Srnam Božjim tistiga Je¬
zusa, ki ga jo Ponči Pilat obsodil v Jeruzalemu in je
bil križan V« — »Kesnično, Jezus je, Jezus je edino¬
rojeni Sin Božji,  Jezusa nosim v svojim sercu«,
mu odgovori Ignaci. In za to svojo vero je radovoljno
dal svoje življenje. — Ljubi moj kristjan! v tej veri
moraš tudi ti živeti in umreti. Z aposteljnam Petram
moraš spoznati: »Jezus Kristus je Sin živiga

Boga«  (Mat. 16, 16.); spoznati moraš to resnico v
sercu in v djanji, m po tem bo tudi tebe kdej Kristus
spoznal pred svojim Očetam, kteri jo v nebesih.

vprašanje. Zakaj se Jezus Kristus imenuje
„n a š Gospod"?

Odgovor. Jezus Kristus se imenuje „naš

ll

78

Gospod", ker nas je kakor Bog stvaril, in
ker nas je kakor Odrešenik  odkupil z drago
kervjo.

Razlaganje. Zavoljo dveh resnic se imenuje
Jezus Kristus „naš Gospod":  1) Ker je kakor
Bog Gospod in Stvarnik nebes in zemlje, in je tedaj
tudi naš Gospod in Stvarnik; vsi smo delo nje¬
govih rok: kar nas je, vsi smo njegovi z dušo
in s telesam. Kakor je il v lončarjevi roki,
tako smo mi vsi v roki Jezusa Kristusa, ki nas
je kakor Bog stvaril; torej je Kristus naš
Gospod.  2 )  Kristus nas je pa tudi kakor Od¬
rešenik  drago odkupil, namreč z lastno kerv¬
jo na lesu svetiga križa; torej smo mi njegova
lastina, in on je naš Gospod;  zakaj kdor
sužnja odkupi, je njegov gospod. Že aposteljni
so tedaj Jezusa Kristusa imenovali svojiga
Gospoda,  in Jezusu je bilo to všeč, ker je
rekel aposteljnam: „Vi me kličete: Učenik in

Gospod!  in prav pravite; sim tudi". (Jan.
13, 13.)

Zgled, Kristus je naš Gospod! Njemu hočemo
tedaj služiti v vsih svojih delih in v vsim svojim ter-
pljenji — vse dni svojiga življenja; kakor uboga deklica
iz Genove hočemo tudi mi klicati: »Nočem družiga
gospoda, kakor Jezusa Kristusa.«  Tega ubo-
ziga otroka so namreč morski razbojniki vjeli in več¬
krat v sužnost prodali. Poslednjič pride reva v pest
divjimu, neusmiljenimu možu, ki jo je nekiga dne tako
strašno pretepaval, de je kakor mertva obležala. Pa
čez nekaj časa se zopet zave in vstane. Kar ugleda
algirskiga škofa, ki je ravno kar prišel v mesto. Uboga
deklica k njemu teče, pred-nj pade ter mu reče: »Bodite
mi oče, in jez Tam hočem biti hči«. Škof se sirote
usmili, jo vzdigne in izroči nunam, ki jo v keršanski
veri podučujejo. Čez malo dni želi svetiga kersta, de
hi bila sprejeta v naročje svete katoliške cerkve. Ali
škof bi se radi še poprej prepričali, če je njena spre-
obernitev resnična ali ne, in jo tedaj k sebi pokličejo.
Komej pa pride deklica k škofu, že prime bridko martro,
jo pritisne na serce in vsa ginjena večkrat ponovi te
imenitne besede: »Nočem druziga gospoda, kakor Je¬

zusa Kristusa.« Na to se dotakne škofoviga perstana
in pravi: »Kakor Vi zmiram nosite ta perstan na per-
stu, kakor ga Vi prijemate in na vse strani obračate,
tako hočem tudi jez biti perstan na Božjim perstu, ka¬
dar bom prerojena v kopeli svetiga kersta«. — Krist¬
jan! kaj boš odgovoril, če ti Bog kdej to deklico na¬
sproti postavi? Bog daj, de bi tudi ti imel tako terdno
voljo, tako terden sklep! Bog daj, de bi tudi ti bil
kakor perstan na Božjim perstu, de bi bil tudi ti po-
polnama vdan v Božjo presveto voljo in njegovo pre¬
vidnost, de bi tudi ti večkrat premišljeval, de je Kri¬

stus tvoj Gospod, in de si ti njegov služabnik, de
moraš tedaj vse njegove zapovedi spolnovati in se po
njih ravnati!

v

Življenje svetnikov: Sveti Peter  No-
1 a š e a n,  s p o z n o v a v e c. (-{* 1256.)

Sveti Peter,  iz
rodovine Nolaščanskih
plemenitažev, je bil
rojen v langvedoški o-
krajini na Francozov-
skim leta 1189. Že z
mladiga je bil tako
blaziga serca do ubo-
zih, de se je milo jo¬
kal, ako je vidil be¬
rača in mu ni imel
kaj podati. Ko je ne¬
koliko odrastel, so mu
dobri starši včasi po¬
delili kak denar, de
bi mu veselje storili;
ali miloserčnimu dečku
je bilo nar veči vese¬
lje, de je uboge obda¬
roval s tem, kar si je
bil nabral. Ko pa mladimu Petru starši pomerjo, raz¬
deli svoje premoženje med uboge in se poda na Špan¬
sko. Tukaj sliši, kako hudo se godi kristjanam, ki
vjeti zdihujejo pod težkim jarmam divjih Mohamedancov
in druzih neusmiljenih sovražnikov keršanske vere. S
hvaležnim sercam se spomni neskončne ljubezni Božjiga
Zveličarja, kteri nas je vse z drago kervjo od¬
kupil iz sužnosti peklenskiga sovražnika,
in je zato naš Gospod in Odrešenik,  in sklene
rešenik biti nesrečnim jetnikam. Kar ima še premo¬
ženja, ga oberne v odkupovanje nesrečnih kristjanov. Ko
po tem prav iz serca moli in premišljuje, kako bi
se moglo takim nesrečnikam stanovitno pomagati, sklene
po Božjim navdihnjenji vstanoviti duhoven red, kteriga
udje naj bi si prizadevali rešiti nesrečne keršanske jet¬
nike, in, ko bi bilo treba, za odkupljenje jetnikov tudi
samiga sebe ponuditi. Eno in trideset let je vladal
sveti Peter svoje redovnike ter je rešil iz grozovite
sužnosti neizrečeno veliko kristjanov, ki bi bili brez
njega in njegovih miloserčnili bratov časno in morebiti
tudi večno nesrečni. Poslednjič pa pride tudi zanj dan
rešenja, pa ne iz jetništva divjih nejevernikov, ampak
iz vezi umerjočiga telesa, de bi v večnih prebivališih
prejel plačilo za dobre dela, ki si jih je nabral popot-
vaje po solzni dolini. Sklenil je sveti večer leta 1256.

Molitev. Gospod in Zveličar Jezus
Kristus! z veselim sercam verujemo in spo¬
znavamo, de si edinorojeni Sin Božji in naš
Gospod. Sprejmi našo hvalo za neskončno
ljubezen, s ktero si nas stvaril in odrešil,

in daj, de si tudi mi enako goreče, kakor
sveti Peter Nolaščan, prizadevamo rešiti jet¬
nike, zlasti tiste, ki zdihujejo v sužnosti ne-
srečniga greha in v temni ječi grozovitih
vic. Amen.

©TOitrttes®!® feerito.

1 §v©eiiciat

J ezus Kristus je pravi Bog, obljubljeni
Mesija.

Vprašanje. Od kod vemo, de je Jezus Kri-
stus pravi Bog?

Odgovor. Jezus Kristus je resnično Sin
®°žji, torej tudi pravi Bog.

Razlaganje. Iz poprejšnjiga berila smo raz¬
idi, de je Jezus Kristus resnično Sin Božji,

79

eniga bitja z Bogam Očetam ali Božjiga bitja,
torej pravi  Bog. — Že preroki  stare zaveze
so napovedovali, de bo Odrešenik pravi Bog. Tako
govori prerok Izaija  (35, 4.3 : ,,Bog sam bo
prišel in vas bo rešil". Prerok Jeremija  daje
obljubljenimi! Odrešeniku imena, ktere se le Bogu
prilastujejo; takole piše (23, 6.): .,To je

ime, po kterim ga bodo imenovali: Gospod
— Jehova — naš Pravični". Kraljevi pre¬
rok Oavid  imenuje Odrešenika Boga, ker
mu govori (Ps. 44, 7. 8.): „Tvoj sedež,
o Bog! je od vekomej do vekomej. Ti
ljubiš pravico in sovražiš krivico; zatorej
te je, o Bog! tvoj Bog (namreč Bog Oče)
mazilil z oljem veselja". Sveti Janez
Ker  st  ni  k,  veči kakor vsi preroki, ime¬
nuje Jezusa Jagnje Božje, kfero odjemlje
grehe sveta, in pravi: „Ta je, od kteriga
sim rekel: Za menoj pride mož, kteri je
bil pred menoj; zakaj on je bil poprej,
kakor jez. In jez sim vidil, in sim priče¬
val, de je ta Sin Božji". (Jan. 1, 29. 30.
34.3 — Jezus  je sam od sebe učil, de
je on pravi Bog, rekoč: „Jez in Oče sva
eno". (Jan. 10, 30.) „Kdor mene vidi,
vidi tudi Očeta". (Jan. 14, 9.) „Vse, kar
ima Oče, je moje". (Jan. 16, 15.) „Kar-
koli Oče dela, to tudi Sin tako dela. Za¬
kaj kakor Oče mertve obuja in oživlja,
tako tudi Sin oživlja, ktere hoče. Zakaj
Oče tudi nikogar ne sodi, temuč je vso
sodbo Sinu dal, de vsi časte Sinu, kakor
časte Očeta". (Jan. 5, 19. 21. 22. 23.)
„Resnično, resnično vam povem, preden
je bil Abraham, sim jez". (Jan. 8, 58.) „ln
zdaj ti, Oče! mene poveličaj sam pri sebi z ve-
ličastvam, ktero sim pri tebi imel, preden je bil
svet". (Jan. 17, 5.) Ko je Peter rekel Jezusu:
„Ti si Kristus, Sin živiga Boga", mu je Jezus
odgovoril: „Blagor ti, Simon, Jonov sin! ker

meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj
Oče, ki je v nebesih". (Mat. 16, 16. 17.) Tomaž
reče Jezusu po vstajenji: „Moj Gospod in moj
Bog!" In Jezus mu reče: „Ker si me vidil,

Tomaž! si veroval; blagor jim, kteri niso vidili
in so verovali". (Jan. 20, 28. 29.) Kako bi
bil mogel Jezus bolj določno spričevali, de je

11  *

80

on pravi Bog? Resnico svojih besedi je pa
Jezus poterdil s presvetim življenjem,  z
brezštevilnimi čudeži in s prerokovanjem.
Jezus je namreč tako sveto živel, de ga tudi
nar hujši sovražniki niso mogli nobeniga pre-
greška prepričati. Zatorej je rekel Judam:
„Kdo zmed vas me bo greha prepričal? Ako
vam resnico govorim, zakaj mi ne verujete?“
(Jan. 8, 46.) Jezus je pa tudi očitno, vpričo
vsiga ljudstva in tudi vpričo nar hujših sovraž¬
nikov iz lastne moči delal take dela, ki jih le
Bog more delati. Ako je pa Jezus iz lastne
moči delal čudeže, je vsigamogočen, torej pravi
Bog. Zatorej je rekel Judam: „l)ela, ktere

jez delam v imenu svojiga Očeta, te pričujejo
od mene. Ako meni nočete verjeti, verjemite
delam, de spoznate in verujete, de je Oče v
meni in jez v Očetu*. (Jan. 10, 25. 38.) Jezus
je tudi sam iz sebe take prihodnje reči napo¬
vedoval, ki jih le Bog more prevediti, in to
prerokovanje Jezusovo se je ali že na tanko
spolnilo ali se še zdaj spolnuje. Ako je pa
Jezus prihodnje reči sam iz sebe vedil, je vsi-
gaveden, torej pravi Bog. Zatorej je rekel
Jezus učeneam: „To pa sim vam govoril, de

se spomnite, kadar ura pride, de sim vam jez
to pravil*. (Jan. 16, 4.) — Aposteljni  na¬
ravnost uče: 1) „de je Jezus pravi  Bog“.
Sveti Janez piše v pervim listu (5, 20.): „Vemo,
de je Sin Božji prišel. Ta je pravi Bog in
večno življenje*. Sveti apostelj Pavel pravi
(Rim. 9, 5.): „Kristus, kteri je čez vse, Bog,

hvaljen vekomej*. Aposteljni uče, 2) „de ima
Jezus vso polnost Božjiga bitja*.  Sveti
Pavel piše (Kol. 2, 9.): „V Kristusu telesno

prebiva vsa polnost božestva*. Sveti Pavel
hoče reči: V Kristusu je vse Božje veličastvo,
vse veličastvo Božjiga bitja, vse Božje last¬
nosti, bistevno, resnično, kakor duša prebiva
v telesu, torej v pravim besednim pomenu, ne
le tako, kakor Bog z milostjo prebiva v pobož¬
nim človeku. In sveti Janez pravi (1, 1 — 3.):
„V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila
pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila v
v začetku pri Bogu. Vse je po njej storjeno,
in brez nje ni nič storjeniga, kar je storjeniga*.
Sveti Pavel dalje pravi (Hebr. 1, 2. 3.): „Po

svojim Sinu je Bog stvaril tudi svet, kteri, ko
je svetloba časti in podoba bitja njegoviga, vse
nosi z besedo svoje moči*. Aposteljni uče, 3) „de
naj Jezusa molijo vse stvari*. Sveti apostelj
Pavel takole piše (Fil. 2, 10. 11.): „V imenu
Jezusovim naj se vsako koleno pripogne teh, ki
so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in vsak
jezik naj spričuje, de je Gospod Jezus Kristus
v časti Boga Očeta*. In (Hebr. 1, 6.): „Vsi

angeli Božji naj ga molijo*. In ta nauk apo-
steljnov, de je Jezus Kristus eniga bitja z Bo-
gam Očetam, je Bog sam poterdil z mnogimi
čudeži, zlasti pa s tem čudežem, de se je Je¬
zusov nauk tako naglo razširil po vsi zemlji,
desiravno so bili narodi vsi popačeni.

Zgled. Goreč kristjan je nekdaj jezik zavezal takim,
ki so jo zavolj pregrešniga življenja in zavolj branja
pohujšljivih bukev tako zabredli, de so kakor neverniki
in mnogi hudobneži današnjih dni tajili božestvo Jezu¬
sovo. Rekel jim je: »Ako Jezus Kristus ni Bog, kako
so se pa tako na tanko spolnile nad njim vse prerokbe,
ki so Mesija zadevale? — Kako je mogel tako veliča¬
sten nauk izmisliti in razširiti, po kterim so ljudje tako
na tanko spožnali Boga, svoj večni namen in svoje
dolžnosti? — Kako je mogel, celo po spričevanji Judov
in ajdov, toliko in tako imenitnih čudežev storiti? —
Kako so mogli tudi učenci v njegovim imenu toliko
čudežev storiti? — Kako se je keršanska vera tako
hitro razširila po vsili krajih? — Kako je to, de vse
sile hudobnih oblastnikov nikakor niso mogle zatreti ker-
šanske vere ? — Ali niso nar pobožniši in srečniši
ljudje pravi kristjani, ki žive po naukih svetiga evan¬
gelija in so pokorni katoliški cerkvi, edini cerkvi, ki jo
je Kristus postavil?« — Zasmehovavci in bogotajci so
obmolknili. Kdo bi pa tudi ne obmolknil pri vsili teh
tako tehtnih dokazih ? Kdo bi ne spoznal z ustmi in ser-
cam, de je Jezus pravi Bog?  Sej so sveti mučenci, ld
jih je bilo brez števila, veseli terpeli nar hujši muke,
in še celo smert za to versko resnico; in večkrat je Bog
v svoji milosti s čudeži poterdil spričevanje svetih mu-
čencov. Posebno imeniten je čudež, ki se je zgodil v
Afriki 484. leta in ki ga spričuje veliko popolnama po¬
štenih prič. Arijanski kralj Hunerih je z vso grozovitostjo
preganjal nje, kteri so Kristusa Boga spoznavali. Pra¬
vovernim mestnjanam v Tipasi je tedaj ukazal jezik izro-
vati; pa ti so brez jezika ravno tako lahko in razločno
govorili, kakor poprej, ter so povsod oznanovali, d e j e
Jezus Kristus pravi Bog in eniga bitja z
Očetam.  Okoli šestdeset jih je pobegnilo v Carji grad,
kjer so jih mestnjani več let vsak dan vidili in slišali
govoriti. — Temu spoznavanju se hočemo tudi mi pri¬
družiti in vselej in povsod glasno in očitno spoznati, de
je Jezus Kristus pravi Bog in eniga bitja z
Očetam.

8t

Vprašanje. Od kod vemo, de je Jezus ob¬
ljubljeni Mesija?

Odgovor. De je Jezus obljubljeni Mesija,
vemo, ker se je nad Jezusam vse spolnilo, kar
so preroki od Mesija prerokovali, in kar je v
stari zavezi Mesija vpodobovalo.

Razlaganje. Jezus Kristus je obljubljeni
Mesija,  1) ker se je nad njim spolnilo vse,
kar so preroki več sto let pred Jezusovim pri—
kodam od prihodnjiga Mesija prerokovali, nam¬
reč a) čas in okolišine njegoviga rojstva, b)
okolišine njegoviga življenja, njegoviga terplje-
uja in njegove smerti, c) njegovo vstajenje,
njegov vnebohod in poslanje svetiga Duha, d)
razdjanje jeruzalemskiga mesta in tempeljna,
zaverženje Judov in spreobernjenje narodov,
e) vstanovljenje, razširjanje in (erpež njegove
Cerkve. — Čas Mesijeviga prihoda  je
prerokoval očak Jakop,  ki je na smertni po¬
stelji rekel četertimu sinu Judu:  »Kraljeva pa¬
lica ne bo vzeta od Juda, in vojvoda ne od nje¬
goviga ledja, dokler ne pride tisti, ki ima poslan
kiti, in Njega čakajo narodi". (1. Mojz, 49, 10.)
To prerokovanje se je ob Jezusovim času res
spolnilo; zakaj malo pred Jezusovim rojstvam
so prišli Judje ob vladarstvo, ker ga je dobil
tujic, Herodež Idumejic. Prerok Daniel  je
prerokoval, de od daniga povelja, de naj se Je¬
ruzalem zopet zida, do Mesijeve smerti bo pre¬
teklo skorej 70 letnih tednov, to je, 490 let,
r ekoč (9 , 25. 26.): „Od daniga povelja, de naj
se Jeruzalem zopet zida, do Kristusa vojvoda
ko sedem tednov in dva in šestdeset tednov.

po dva in šestdesetih tednih" (in po unih že
pred preteklih sedmih tednih, tedaj po preteklih
t>9 letnih tednih, tedaj v 70. letnim tednu) „bo Kri¬
stus umorjen". Od daniga povelja, de naj se Jeru¬
zalem zopet zida, do Jezusove smerti je pa pre¬
teklo ravno polčeterto leto manj, kakor 490 let
a !i 70 letnih tednov (kakor ima namreč navadni
teden 7 dni, tako ima letni teden 7 let). Pre¬
rok Hagej  je prerokoval, de bo drugi, pod
^orobabelam zidani tempelj veličastniši od per-
^'ga, Salomonoviga tempeljna, ker bo vanj pri¬
šel Mesija, rekoč (2, 7. 8. 40.): „To govori
Gospod vojskinih trum: Še malo časa je, in jez
kom potresel nebo in zemljo in morje in suho;

in potresel bom vse narode, in prišel bo Za¬
želeni vsi m narodam,  in napolnil bom to
hišo z veličastvam. Veči bo veličastvo te po¬
slednje hiše, kakor perve; in na tem kraji bom
dal mir". — Od Mesijeviga rojstva  so
preroki prerokovali, de bo iz Judoviga rodu in
iz Davidove hiše, de bo sveta devica njegova
mati, de bo v Betlehemu rojen, in de ga bodo
prišli molit kralji iz jutrovih dežel. Tako go¬
vori prerok Izaija  (7, 13. 14.): »Poslušajte,
Davidova hiša! Glejte, Devica bo spočela in
Sinu rodila, in njegovo ime se bo imenovalo
Emanuel" (Bog z nami). In zopet (11, 1. 2.):
»In pognala bo mladika iz Jesetove korenine*
(Jese je bil Davidov oče). „In Gospodov Duh
bo na njem počival". Prerok Mih e j pa ime¬
nuje še mesto, v kterim bo Mesija rojen, rekoč
(5, 2.): „In ti, Betlehem Efrata, majhen si med
tavženti v Judu, iz tebe mi pride Gospodova-
vec v Izraelu, in njegov izhod je od začetka,
od večnih dni". Izaija in David  vidita v
duhu iz daljne jutrove dežele priti kralje, ki
novorojenimu Mesiju darov prinesti. »Vstani,
bodi razsvetljen, Jeruzalem!" govori Izaija (60,
1. 6.); „ker pride tvoja luč, in Gospodovo veli¬
častvo nad teboj vzhaja. Povodenj kamel te bo
zagernila, dromedarji iz Madijana in Efe; vsi
bodo prišli iz Sabe, ter bodo prinesli zlata in
kadila, in bodo hvalo Gospodovo oznanovali".
In David poje (Ps. 71, 10.): »Kralji s Tarsa in
otoki mu bodo daril dajali, kralji Arabljanov in
iz Sabe darov prinašali". — Od Mesijeviga
življenja in od njegove delavnosti  so
preroki prerokovali, de bo svet mož v pu-
šavi ljudi k pokori in k poboljšanju opominjal
ter jih tako pripravljal na njegov prihod, de bo
po tem Mesija sam očitno med ljudi stopil, jih
učil, in čudeže delal, de bo na oslici slovesno
prijezdil v Jeruzalem. Prerok Mala  h ij  a je
vidil v duhu angela, to je, Božjiga poslanca
pred Mesijem hoditi in mu pot pripravljati. Pre¬
rok govori (3, 1.): »Glej, jez pošljem svojiga

angela, in bo pot pripravljal pred mojim obli¬
čjem. In zdajci bo prišel k svojimu tempeljnn
Gospodovavec, kteriga vi išete, in Angel za¬
veze, kteriga vi želite. Glej, pride, pravi Go¬
spod vojskinih trum". Prerok Izaija  (61, 1. 2.)

82

vidi Mesija učiti in besedo Božjo poterjevati
s čudeži in znamnji. ,,Gospodov Duh je nad
menoj"; govori prerok v Mesijevim imenu, „ker
me je Gospod pomazilil: poslal meje  pridigovat
krotkim, de ozdravim pobite v sercu, in ozna¬
nim jetnikam prostost, in zaperlim rešenje; de
okličem spravno leto Gospodovo, in dan maše-
vanja našiga Boga, de utolažim vse žalostne".
In maloserčnim govori prerok: „Utolažite se in
nikar se ne bojte: Bog sam bo prišel in vas bo
rešil. Tedaj se bodo slepim oči odperle, in
ušesa gluhih bodo odmašene. Tedaj bo kruljevi
skakal, kakor jelen, in jezik mutastih bo raz¬
rešen". (Iz. 35, 4 — 6.) Prerok Za barij  a (9,
9.) je vidil v duhu slovesni Mesijev prihod v
jeruzalemsko mesto. Ves navdihnjen kliče:
„Močno se veseli, hči sionska, raduj se, hči je¬
ruzalemska! Glej, tvoj kralj pride k tebi, pra¬
vičen je in ttešenik; on je reven, in sedeč na
oslici, in sicer na mladim osličinim žebetu". —
Od Mesij e vi ga terpljenja in od nje¬
gove  s m er  ti  so preroki prerokovali skorej
vse tudi nar manjši okolišine. Ginljivo popisuje
Mesijevo terpljenje prerok Izaija  (53, 2 — 8.):
„Nima je ne podobe ne lepote (terpeči Mesija);
in vidili smo ga, pa ni bilo nič očitniga, de bi
ga bili želeli, zaničevaniga in naj zadajiga med
ljudmi, moža bolečin in skušeniga v slabosti;
in kakor zakrito je bilo njega obličje, in bil je
zaničevan, zato ga nismo čislali; resnično, on
je prevzel naše bolezni, in on je nosil naše bo¬
lečine; mi pa smo si ga mislili ko goboviga in
udarjeniga od Boga in ponižaniga; on pa je bil
ranjen zavolj naših grehov, in potert zavolj na¬
ših hudobij; pokorjenje je bilo nad njim zavolj
našiga mini, in z njegovimi ranami smo bili o-
zdravijeni. Mi vsi smo bili ko ovce zašli, sle-
hern se je bil po svojim potu obernil; Gospod
pa je nanj naložil nas vsih pregreho. Darovan
je, ker je sam hotel, in ne odpre svojih ust;
kakor ovca je peljan v zaklanje, in kakor jag¬
nje, ki molči pred njim, ki ga striže, in ne od¬
pre svojih ust. Iz stiske in sodbe je bil vzet;
njegov rod, kdo bo dopovedal? — ker je bil
odrezan iz dežele živih; zavolj greha svojiga
ljudstva sim ga udaril!" Okolišine Mesijeviga
terpljenja in njegove smerti so prerokovali:

Zah arij  a (11, 12. 13.): „ Odtehtali so mi pla¬
čilo trideset srebernikov. In Gospod mi je re¬
kel: Verzi to lončarju, lepo ceno! po kteri

so me cenili. In vzel sim trideset srebernikov,
in sim jih vergel v hišo Gospodovo lončarju".
David  (Ps. 40, 10.): „Tudi človek, ki sim ž
njim v miru živel, ki sim se nanj zanašal, ki je
moj kruh jedel, je uganjal veliko zvijačo zoper
mene". Izaija  (50, 6.): „Svoje telo sim dal

njim, ki so me bili in svoje lica njim, ki so
pulili (brado); svojiga obličja nisim odvernil od
njih, ki so me zasramovali in zapljevali". In
(53, 12.): „Svoje življenje je dal v smert, in
bil je med hudobne štet, in je grehe njih veliko
nosil in za hudodelnike je prosil". David  (Ps.
21.): „Bog, moj Bog! ozri se na me; zakaj si
me zapustil? Jez pa sim červ, in ne človek;
zasramovanje ljudi, in izveržek izmed ljudstva.
Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo; z ustnicami
gibljejo, in z glavo majejo: „V Gospoda je

zaupal, naj ga reši, otme naj ga, ker ga ljubi".
Ko voda sim razlit; in vse moje kosti so se
razklenile. Moje serce je kakor raztopljen vosk
v mojim telesu. Moja moč se je usušila kakor
Čepina, in moj jezik tiči na mojim nebu. Truma
hudobnih me je oblegla. Moje roke in moje
noge so mi prebodli, vse moje kosti so razšteli.
Moje oblačila so si razdelili, in za mojo suknjo
so vadljali". In (Ps. G8, 22.): „Dajejo mi

želča v jed, in v moji žeji me napajajo s kisam".
Daniel  (9, 26.): „In po dva in šestdesetih
tednih bo Kristus umorjen". — Od Mesije¬
viga vstajenja in vnebohoda, in od po¬
sl a n j a s v e t i g a Duha  so prerokovali: I z a i j a
(11, 10.): „Njegov grob bo častitljiv". David
(Ps. 15, 10.) govori Bogu v Mesijevimu imenu:
„Moje duše (t. j. mene ali mojiga trupla) ne
boš pustil v peklu (t. j., v grobu), in tudi ne
boš pripustil svojimu svetimu viditi trohnobe".
David  (Ps. 67, 19. 34.) vidi tudi v duhu Me¬
sija v nebesa iti, rešene pravične s častjo se¬
boj peljati in ljudem z nebes darove deliti:
„Greš na višavo, vzameš seboj vjete, prejmeš
darove za ljudi". Prerok J o el (2 , 28. 29.)
vidi Mesija z nebes izliti svetiga Duha čez vse
ljudi: ,,Izlil bom svojiga Duha čez vse ljudi;
in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere,

83

vaši stari bodo sanje imeli, in vaši mladenči
bodo prikazni gledali. Pa tudi čez svoje hlapce
in dekle bom tiste dni izlil svojiga Duha". —
Od ra z d j a n j a jeruzalemski ga mesta in
tempeljna in od zaverženja Judov  je
prerokoval Daniel  v9. poglavji 26. 27. v. „Kri-
stus bo umorjen; in ne bo njegovo ljudstvo,
ktero ga bo zatajilo. In ljudstvo s prihodnjim
vojvodam bo razdjalo mesto in svetiše; in njega
konec bo razdjanje, in po dokončani vojski je
odmerjena pustota. Jenjala bo klavna in jedilna
daritev; in v tempeljnu bo gnusoba razdjanja,
in do končanja in konca bo terpelo razdjanje".
Vender se pa bodo Jakopovi ostanki spreober-
oili poslednje dni, kakor pravi prerok Ozej
(3, 4. 5.): „Veliko dni bodo Izraelovi otroci
ostali brez kralja in brez poglavarja in brez
daritve in brez altarja in razodevanja in brez
prerokovanja. Po tem pa se bodo spreober-
nili Izraelovi otroci, in bodo iskali Gospoda,
svojiga Boga, in Davida, svojiga kralja (Me¬
sija); ter se bodo strahama približali Gospodu
in njega dobrolam poslednje dni".— Od spreo¬
brnjenja narodov  so preroki prerokovali,
de bo Mesija luč nevernikam, in de bodo v
njem oblagodarjeni vsi narodi. Že Abrahamu
je Bog obljubil: „Oblagodarjeni bodo v tvojim
narodu vsi narodi na zemlji". (1. Moj z. 22,18.)
Mesiju govori Bog po preroku Izai  i (42, 6. 7.) :
»Bal sim te zavezo ljudstvu, luč narodam, de
°dpreš oči slepim, in iz zapire izpelješ jetnika,
in  iz ječe nje, ki v temi sedijo". In kralj Da¬
vid poje (Ps. 21, 28. 29.): „Vse pokrajine
z emlje se bodo vernile k Gospodu; in vsi rodovi
nevernikov bodo molili pred njega obličjem,
^akaj Gospodovo je kraljestvo, in on bo go¬
spodoval nad narodi". — Od no vi ga Božji-
ga kraljestva,  ktero bo Mesija vstanovil, so
preroki prerokovali, de se bo razširjalo in se¬
galo od morja do morja in se ohranilo do konca
sveta. »Poslednje dni", govori Izaija  (2,2.3.)
»bo vstanovljen hrib Gospodove hiše verh hri¬
bov , in s,e bo povzdignil čez griče, in vreli
bodo k njemu vsi narodi. In mnoge" ljudstva
Pojdejo t je, rekoč: Pridite, pojdimo gori k Go-
spodovimu hribu in k hiši Jakopoviga Boga, de
nas bo učil svoje pota, in de bomo hodili po

njegovih stezah; ker s Siona bo izhajala po¬
stava, in Gospodova beseda z Jeruzalema".
Ravno to pravi prerok Mi hej s pristavkam
(4, 7.): ,,In vladal jih bo Gospod s Siona od
zdaj in do vekoma". V tem novim duhovnim
kraljestvu bo Mesija vstanovil novo neker-
vavo daritev in novo duhovstvo.  Tako
govori Bog po preroku Malahii  (1, 10. II.):
„Nimam dopadajenja nad vami (duhovni judov-
skiga ljudstva), in daru ne bom sprejemal iz
vaših rok. Zakaj od solnčniga vzhoda do za¬
hoda bo moje ime veliko med narodi, in na vsih
krajih se bo darovalo, in čista daritev se bo
opravljala mojimu imenu; ker veliko bo moje
ime med narodi, pravi Gospod vojskinih trum".
Komurkoli je keršanstvo le nekoliko znano, lah¬
ko vidi,  kako na tanko so se vse te prerokbe
spolnile nad Jezusam Kristusam in nad njegovo
cerkvijo. — Spolnile so se pa nad Jezusam
(udi 2) vse podobe,  s kterimi je bilo naznano-
vano Mesijevo djanje in terpljenje. Imenitniši
podobe Mesijeve so: a ) Podobe njegoviga ter-
pljenja in njegove smerti: Abelj, Izak, egip¬
tovski Jožef, David, velikonočno jagnje, sprav¬
na daritev, bronasta kača. ,,Kakor je Mojzes
povišal kačo v pušavi, tako mora povišan biti
Sin človekov; de, kdorkoli vanj veruje, se ne
pogubi, temuč ima večno življenje." (Jan. 3,
14. 15.) 6) Podoba njegoviga duhovstva je Mel-
kizedek. c) Podoba njegoviga vstajenja: Jona;
„zakaj kakor je bil Jona v trebuhu morskiga
soma tri dni in tri noči, ravno tako bo Sin člo¬
vekov v sercu zemlje tri dni in tri noči". (Mat.
12 , 40.) d) Podobe njegove cerkve in svetih
zakramentov: Noetova barka, rudeče morje

(podoba sv. kersta), mana (podoba sv. rešnjiga
Telesa). Zato se je Kristus sam opiral na Me¬
sijeve prerokbe in podobe stare zaveze, de bi
Jude prepričal, de je on sam obljubljeni
Mesija.  Rekel jim je: „Vi preiskujete pisma,
ker menite, de imate v njih večno življenje; in
one so, ki od mene pričujejo."  (Jan. 5,
39.)

Zgled. Sveti Tomaž A k vinski se nekdaj po
naključbi snide z dvema judovskima nčenikama v hiši
nekiga kardinala. Začne se ž njima pogovarjati in jima
razlagati prerokbe in podobe, ki so Mesija
zadevale,  ter ji prepričuje, de je Mesija  že prišel,

84

in ta je Jezus Kristus. Poslednjič sklenejo, drugi
dan od tega še dalje govoriti. Sveti Tomaž moli vso
noč pred oltarjem, in preserčno prosi Boga, naj bi mi-
lostivo končal, kar je pričel. In glej! drugo jutro pri¬
deta k njemu judovska učenika, de bi bila sprejeta v
katoliško cerkev; premišljevala sta namreč resnico, in
Bog ji je razsvetlil, de sta jo tudi spoznala in sprejela.
Po njunim zgledu se je še več druzih Judov spreobor-
nilo. — Z vernim in veselim sercam spoznavajmo tudi
mi to imenitno resnico, de je Jezus Kristus o b-
lj ubij e ni Mesija, Bog vekomej,  kakor sveti
Ignaci,  čigar god današnji dan obhajamo.

Življenje svetnikov: Sveti Ignaci,

škof in mučenec, (-j- 107.) *

Sveti Ignaci  je bil učenec svetiga Janeza apo-
steljna. Močno je slovela njegova globoka ponižnost,
njegova velika gorečnost za razširjanje Božjiga kralje¬
stva in zlasti njegova serčna ljubezen do Jezusa Kri¬
stusa. Pred vsim svetam je z vesoljem spoznaval, de
je Jezus Kristus pravi Bog in obljubljeni
Mesija.  Štirdeset let je marljivo in skerbno vladal
antiohijsko cerkev, in prestal je grozovitost, s lctero je
rimski cesar Domicijan preganjal kristjane. Kar pride
rimski cesar Trajan v vojski zoper Parte 107. leta v
Antiohijo in svetiga
škofa pred se pokliče.

Ker sveti Ignaci sveto
vero stanovitno spozna¬
va, ga cesar k smerti
obsodi in ukaže voja-
kam zvezaniga v Rim
peljati in tam ljudstvu
v razveseljevanje pred
zverino vreči, de ga
razterga in požre. Ig¬
nacija razveseli to po¬
velje, in tedaj glasno
reče: »Hvala bodi tebi,
o Gospod! de si me
popolne ljubezni vred-
niga storil in me po¬
častil, de smem s tvo¬
jim aposteljnam Pavlam
železje nositi«. Z ve¬
seljem se da vkleniti,
moli za vse kristjane,
plakaje opominja ver¬
ne k stanovitnosti in
jih Bogu priporoča.

V Rim peljan pride v
mesto Smirno k sve-
timu škofu Polikarpu,
kteri je bil tudi učenec
svetiga aposteljna Ja¬
neza. Po mnogih pre-
stanih težavah dospe

poslednjič v Rim. Kristjani ga prijazno pozdravljajo, in
milo žalujejo, de jim ga bo grozovita smert tako naglo
vzela. On se pa veseli, de bo kmali z Bogam sklenjen,
in moli še za vse kristjane, de bi srečno prestali pre¬
ganjanje in živeli v pravi keršanski ljubezni. Ko ga
v gledališe pripeljejo in dva leva zarjoveta, zavpije z
močnim glasam: »Žito Kristusovo sim, naj me zverina

z zobmi zmelje, de bom čist kruh«. Sedaj grozovito
planeta leva na svetnika in ga na drobne kose razter-
gata in požreta, tako de njegoviga trupla ni druziga
ostalo, kakor nar veči kosti. Kristjani so te njegove
kosti častitljivo pobrali, v tančico zavili, v Antiohijo
nesli in v ondotni cerkvi kakor svetinje z vso častjo
shranili. (Glej naslednjo podobo!)

Molitev. Vsigamogočni Gospod, ne¬
beški Oče! z veselim sercam verujemo in
spoznavamo, kakor sveti Ignaci, de je Je¬
zus K ristus tvoj edinorojeni Sin in oblju¬
bljeni Mesija, de je pravi Bog, ki živi in
kraljuje s teboj in svetim Duham vekomej.
Amen.

*

85

Tretji člen apostoljske vere.

»Kteri je bil spočet od svetiga Duha, rojen iz Marije
Device.«

Od včlovečenja Sinu Božjiga.

Vprašanje. Kaj pomenijo besede: „Kteri je
bil spočet od svetiga Duha“?

Odgovor, Besede : „Kteri je bil spočet od
svetiga Duha" pomenijo, de se je Sin Božji
7 ‘  močjo svetiga Duha  v prečisti Devici
Marii včlovečil,  to je,  de je Jezus Kristus k
Božji natori še privzel človeško natoro ali telo
m dušo. „Beseda (edinorojeni Sin Boga Očeta)
je meso postala in med nami prebivala". (Jan.
tj 14.) In to sveto skrivnost imenujemo včlo-
v ečenje Sinu Božjiga.

Razlaganje. Kristjan! ta imenitni nauk ti
hočem še bolj na tanko razjasniti. Glej, z be¬
sedami : „Kteri je bil spočet od svetiga Duha"
verujemo in spoznavamo, de je bil Jezus Kri¬
stus, druga Božja oseba, spočet v prečisti De¬
vici Marii, to pa s čeznatorno močjo, z močjo
svetiga Duha vsigamogočniga. Rekel je namreč
angel Gabriel Marii: „Sveti Duh bo prišel v
le, in moč Narvišjiga te bo obsenčila; in za
lega voljo bo Sveto, ktero bo rojeno iz tebe,
imenovano Sin Božji".  (Luk. 1, 35.)

Vprašanje. Kaj
hočemo reči z
besedami: „Je¬
zus Kristus, Bo¬
žja Beseda, Bog
sam, se je včlo¬
večil"?

Odgovor. Z be¬
sedami : ,,Jezus
Kristus, Božja
Beseda, Bogsam,
se je včlovečil"
hočemo reči: 1)
deje Jezus Kri¬
stus pravi Bog
|j> in pravi člo-
Ve k  skupej; on, Bog od vekomej, se je v času

Dušna hrana. H.

včlovečil; 2) de ste v Jezusu dve natori,
Božja,  ker je Bog, in človeška,  ker je
človek; in 3) de ste v Jezusu tudi dve volji,
Božja in človeška;  njegova človeška volja
je pa njegovi Božji volji zmiram popolnama pod-
veržena. Zato je molil Jezus na Oljski gori:
„Ne moja, ampak tvoja volja naj se zgod P.
(Luk. 22 , 42.)

Razlaganje. Vse življenje in terpljenje Je¬
zusovo poterjuje versko resnico, de ste v Je¬
zusu dve natori. Zato piše sveti Avguštin:
„Vedno se je tako obnašal, de moramo verovati,
de je Bog in človek". Kakor človek je bil v
Betlehemu rojen, kakor Boga so ga angeli ča¬
stili v višavah; kakor človeku so mu prinesli
modri darov, kakor Boga so ga molili; kakor
človek je šel dvanajst let star v tempelj, kakor
Bog je učil Božje modrosti. Kakor človek se
je postil in je bil lačen, kakor Bogu so mu an¬
geli stregli i. t. d. Kakor človek je rekel:
„Oče je veči od mene" (Jan. 14, 28.); kakor
Bog pa: „Jez in Oče sva eno". (Jan. 10, 30.)

Vprašanje. Koliko oseb je v Jezusu, ker
ste v njem dve natori in dve volji?

Odgovor. Desiravno ste v Jezusu dve na¬
tori in dve volji, je vender v njem le ena
oseba, ta pa Božj a; ker je Božja natora
v Kristusu človeško natoro privzela in
jo neločljivo seboj zedinila;  zato mu
pravimo „vč!ovečeni  Bog". Sveti Atanazi
pravi v svoji veri: „Kakor je pametna duša in
telo en človek, tako je Bog in človek en Kri¬
stus".

Zgled. Evtih,  opat nekiga samostana v Carjim
gradu v petim stoletji, je razglasil krivo vero, de je
v Kristusu ena sama natora, ker je človeška natora z
Božjo natoro tako stopljena, de je v njej popolnama
zginila, kakor se malo medu v morji pozgubi ali malo
voska v ognji pogori. Desiravno je bila ta kriva vera
v svetim kalcedonskim zboru (451) zaveržena in pre¬
kleta, jo je vender še veliko svojeglavnežev terdilo in
zagovarjalo. Eden izmed takih Evtihijanov je bil nekdaj v
drušini in je zagovarjal krivi uk, de je v Jezusu Kri¬
stusu le ena natora, ki je sostavljena iz božestva in
človeštva. De bi to razjasnil, vzame dve železne pali¬
čici, ji v ognji razbeli in potem v eno paličico zvari.
»Ravno tako,« pravi, »ste tudi v Jezusu Kristusu
Božja in človeška natora v njegovi osebi zedinjene v eno
samo natoro.« — K sreči je bil tam tudi otrok, ki je
bil dobro razumel in si v spominu ohranil, kar je v ker-

12

86

sanskim nauku slišal. Otrok serčan vstane in reče
krivovercu: »Prijatel! grozno se motiš. — Ako vzameš
železo za podobo človeške natore, moraš vender tudi
zlato  vzeti za podobo Božje natore; ker izmed kovine
le zlato more nekoliko vpodobovati Božje veličastvo.
Vzemi tedaj namesto ene železne paličice zlato paličico,
razbeli obe in naredi iz nju le eno paličico! Sedaj te
pa vprašam: Ali bo ta paličica vsa zlata ali vsa že¬

lezna? Ali ne bo vsaka ostala, kakoršna je poprej bila?
Tukaj ste tedaj dve paličici, ena je zlata, ena pa že¬
lezna, obe pa — skupej zvarjene, če se tudi med se¬
boj silno ločite, ste vender le ena sama paličica. Taka
je tudi«, sklene otrok, »z Jezusam Kristusam. V njem
ste resnično dve natori, Božja in človeška, obe pa ste
v njem tako zedinjene, de niste dve osebi, ampak le
ena sama, namreč oseba Božja; vender se pa zavolj
tega zedinjenja njegova človeška natora v njem ni sto¬
pila v njegovo Božjo natoro, ampak obe natori ste v
njem popolnama razločne«. — Evtihijan taciga odgo¬
vora ni pričakoval in je obmolknil. — Glej! tako več¬
krat otrok osramoti nejeverne. O de bi tudi tebe, ljubi
moj kristjan! otrok ne osramotil, kar vero zadeva!

Vprašanje. Zakaj se včlovečenje Simi Bo-
žjiga le s ve timu Duhu  pripisuje?

Odgovor. Velovečenje Simi Božjiga se zato
le svetimu Duhu pripisuje, ker se svetimu Duhu
prilastujejo dela ljubezni Božje; velovečenje Simi
Božjiga je pa nar veči delo ljubezni Božje, in
zato se pri tem delu tudi zlasti sveti Duh ime¬
nuje, desiravno je delo vsih Božjih oseb to,
kar ena Božja oseba dela.

Razlaganje. Resnično, včlovečenje Simi Bo-
žjiga je nar veči znamnje ljubezni Božje do
nas ubozih ljudi; veči ljubezni nam Bog ni mo¬
gel skazati. „Bog je svet tako ljubil, de je dal
svojiga edinorojeniga Simi, de, kdorkoli vanj
veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje*.
(Jan. 3, 16.) Po pravici piše tedaj sveti Leon:
^Dobrotljivost Božja je od nekdaj skerbela za
ljudi in jim je delila brez števila milost; presegla
je pa mero poprejšnjih dobrot, ko je v Kri¬
stusu prišlo usmiljenje k grešnikam, resnica k
zmotenim, življenje samo k mertvim“.

Zgled. Španski kralj Alfonz  je dolgo časa in
serčno branil sebe in svoje ljudstvo v nekim mestu,
ktero so Mohamedanci oblegali. Stiskani Španjoli pla¬
nejo eniga dne iz terdnjave, in o tej priliki vjame
sovražnik njegoviga ediniga sina. Mohamedanci mislijo
sedaj, de je mesto v njihovi oblasti. Vjetiga peljejo
k mestu, tako de so ga mestnjani z ozidja lahko vidili,
in kličejo obleganim: »Alfonz! podaj se, če ne bo

mogel tvoj sin umreti«. — Kako hudo je bilo pač kra¬
lju, očetu pri sercu! Kako težka je bila volitev, ali
ljudstvo izdati grozovitimu sovražniku, ali pa ediuiga
sina darovati! Dolgo se vojskujete v kraljevim sercu
ljubezen do sina in ljubezen do očetnjave. Kar verze
Alfonz lastni meč čez mestno zidovje in zavpije: »Naj

umerje moj sin, de le moje ljudstvo živi! Natora mora
obnemagati, zvestoba pa premagati!« — Kristjani! ali ni
to lepa podoba vsiga tistiga, kar se je godilo pri včlo-
večenji Sinu Božjiga? Štiri tavžent let je imela Božja
pravica človeški rod v jetništvu. Kar se je slišal glas
proti nebesam: »Večni Oče! ali izdaj ljudstvo, de

prejme zasluženo kazen, ali mora pa tvoj Sin umreti«.
In glej ga nezapopadljiviga čudeža Božje ljubezni! Bog
pravi: »Moj Sin naj umerje, de le človek živi! Vze¬
mite mojiga nedolžniga, edinorojeniga Sina, ki imam
vse dopadajenje nad njim, zasramujte, bičajte, kri¬
žajte, umorite ga, de se le človeški rod reši, de živi
in se ne pogubi«. — Bog je svet tako ljubil, de tudi
svojimu lastniniu Sinu ni zanesel, temuč ga je dal za
nas vse. Koliko ljubezen smo tedaj Gospod Bogu dol¬
žni za nar veči čudež Božje ljubezni, za včlovečenje
Sinu Božjiga !

Vprašanje. Zakaj je bilo treba, de nas je
včlovečeni  Bog  odrešil?

Odgovor. Le včlovečeni  Bog  nas je
mogel resnično odrešiti; zakaj 1) le včloveče-
nimu Bogu je bilo mogoče popolnama zadostiti
razžaljenimu Bogu; 2) k temu zadostenju je
bilo pa treba ponižanja, ker je bil napuh Boga
razžalil; v Bogu pa ni mogoče ponižanje, zato
se je Bog včlovečil; ker le včlovečeni Bog se
je mogel po človeški natori ponižati, to je, ter-
peti in umreti.

Razlaganje. Že sveti Prokel, kije  zavolj
bistre glave slovel v eležanskim zboru, o tem
tako govori: „Jezus je prišel, de bi nas zve¬

ličal, in zato je mogel terpeti. Kako se je pa
moglo to zgoditi? Kakor zgoli človek  nas ni
mogel rešiti in zveličati, kakor zgoli  Bog  ni
mogel terpeti. Tedaj se je Emanuel on Bog
včlovečil,  in tako mu je bilo mogoče oboje
storiti, nas zveličati ino za nas terpeti.

Življenje svetnikov: Svečnica  ali oči—

sevanje Marije presvete Device in Matere ali
darovanje našiga Gospoda Jezusa Kristusa.

Današnji praznik se pred sveto mašo blagoslav¬
ljajo za službo Božjo odločene sveče (od tod ime: Sveč¬
nica) nam v spomin, de je Gospod Jezus Kristus, ki
seje za nas včlovečil,  prava luč tega sveta. Kaj


87

ta praznik v sebi ima,
to nam sveti evange¬
list Lukež lepo popi¬
suje, rekoč: »Ko so

bili dopolnjeni dnevi
Mariiniga očiševanja po
Mojzesovi postavi, so
prinesli Jezusa v Je¬
ruzalem, de so ga po¬
stavili pred Gospoda
(kakor je pisano v po¬
stavi Gospodovi: Vse
pervorojeno moškiga
spola bodi posvečeno
Gospodu) in de so dar
opravili, kakor je re¬
čeno v postavi Gospo¬
dovi , dve gerlici ali
dva mlada goloba. In
glej! bil je človek v
Jeruzalemu, kterimuje
bilo ime Simeon; in
ta človek je bil pravičen in bogaboječ, in je čakal ove-
seljenja Izraeloviga, in sveti Duh je bil v njem. In mu
je bilo razodeto od svotiga Duha, de ne bo vidil
smerti, dokler ne vidi Gospodoviga Kristusa. In je pri¬
šel v duhu v tempelj. In ko so prinesli Otroka Jezusa
ujegovi starši, de bi storili zanj po šegi postave, ga
je tudi on vzel na svoje naročje, ter je hvalil Boga in
rekel: Zdaj spustiš svojiga hlapca, Gospod! po svoji
besedi v miru; ker so vidile moje oči tvoje zveličanje,
ktero si pripravil pred obličjem vsili narodov, luč v
razsvetljenje nevernikam in v čast Izraelu svojimu
ljudstvu. Marii pa je rekel: Glej! ta je postavljen v
Padec in v vstajenje mnogih v Izraelu, in v znamnje,
bterimu se bo zopervalo. In tvojo lastno dušo bo
^reč presunil, de se misli razodenejo iz mnogih sere.
tu je bila prerokinja, Ana; Fanuelova hči, iz Aserje-
v l?a rodu; ta je bila zelč v letih, in je po svojim
devištvu živela s svojim možem sedem let. In ta
vdova je bila pri štiri in osemdesetih letih, ktera
šla od tempoljna, in je s poštam in molitvami noč
ln  dan Bogu služila. In ona je ravno tisto uro tje
Prišla, in je Gospoda častila, in od njega govorila
Vs im, kteri so čakali Izraeloviga odrešenja«.

Molitev. Vsigamogočni, večni Bog!
lz  dna svojiga serca te hvalimo za neiz-
1- ečeno milost in ljubezen, ktero si nam
ukazal z včlovečenjem svojiga Sina, in te
ponižno prosimo, daj nam, de se z oči-
*onim sercam pred teboj prikažemo, kakor
J e  bil tvoj edinorojeni Sin današnji dan v
na šim mesu v tempeljnu darovan. Po ravno
te '» Gospodu Jezusu Kristusu. Amen.

Kristusovo rojstvo iz Marije Device.

Vprašanje. Zakaj pravimo: „Rojen iz Ma¬
rije Device"?

Odgovor. ,,Rojen iz Marije Device" pra¬
vimo , ker je Sin Božji iz Marije prečiste De¬
vice človeško natoro vzel in iz nje rojen bil.

Razlaganje. Kakor B o g je bil Kristus ro¬
jen iz Boga Očeta od vekomej, pa brez matere;
kakor človek  je bil rojen v času iz matere, pa
brez očeta, ker je bil spočet od svetiga Duha
po čudežu, tako de je Marija  ohranila d e-
vištvo;  in zato pravimo : „Rojen iz Marije
Device";  zakaj Marija je sicer mati, ker je
Jezusa rodila; vender je pa čista devica pred
rojstvam, ob rojstvu in po rojstvu , ker ga je
spočela z močjo svetiga Duha. Jožef je bil le

88

rednik Jezusov. „Resnično“, piše sveti Avgu¬
štin,  „Marija je devica spočela, devica rodila,
in je tudi po rojstvu devica ostala. Kakor tanki
solnčni žarki steklo predere in ga vender ne
razbijejo in še celo ne pokvarijo ne, tako je
bil tudi Kristus, solnce pravice, iz Marije ro¬
jen brez omadežvanja njeniga devištva“.

Zgled. Učen mož iz dominikanskiga reda si ni
mogel razjasniti, kako more Marija mati in devica ob
enim biti, in zbujali so se mu mnogi dvomi, ko je
premišljeval vedno devištvo Mariino. Gre tedaj k bratu
Tilnu,  de bi se ž njim o tem posvetval in se mu v
molitev priporočil. Učeni dvomljivec še ni izgovoril,
in že udari Tiln s palico ob tla in reče: »Ljubi moj!
nikar ne dvomi! Marija je devica pred rojstvam«. In
zdajci požene iz tal prelepa lilija. Tiln udari drugič ob
tla in reče! »Ljubi moj! nikar ne dvomi! Marija je de¬
vica ob rojstvu«. In zopet požene prelepa lilija iz tal.
Tretjič udari Tiln ob tla in reče: »Ljubi moj! nikar
ne dvomi! Marija je devica po rojstvu«. In tudi tretjič
požene iz tal prelepa lilija. — Učeni bogoslovec se čudi
temu prigodku ter naglo odide; dvomi mu zginejo in
serce je zopet pokojno. — Kdo bi le en trenutek dvo¬
mil zastran vedniga devištva Mariiniga, ker je ona mati
Jezusa Kristusa, Sinu Božjiga? Zato pravi sveti Je¬
ronim:  »Kakor je Kristus vedni devičnik, tako je tudi
mati tega vedniga devičnika vedna devica; ona je mati
in devica skupej«.

Vprašanje. Kje je bil Kristus rojen?

Odgovor. Kristus je bil rojen v Betlehemu
v hlevu.

Razlaganje. Naš Gospod in Zveličar, Od¬
rešenik sveta, ni bil rojen v slavnim kraljevim
poslopji, tudi ne v bogati hiši, še celo v pri-
prosti koči ne, ampak na potu v bornim hlevu,
ker so ga bili zavergli vsi betlehemski gospo¬
darji. Zakaj pa to? Sveti Peter Krizolog
pravi: „Kristus je hotel rojen biti na potu, de
bi ga vsak lahko našel; ni bil rojen v domačii,
tudi ne v hiši, ampak na tujim, tako rekoč na
očitni cesti, de bi vsak brez strahu k njemu
prišel“. Hlev je bil tedaj našimu Zveličarju
rojstni kraj, slabe jasli so mu bile zibel, po¬
steljica njegova je bila iz sena in slame, ob¬
dajali so ga uboga devica Marija, ubogi rednik
Jožef, ubogi pastirji, uboga živina. Gospod ne¬
bes in zemlje pride na zemljo, in povsod ga
obdaja gola revšina in nizkost.

Zgodbe svetiga pisma. Rojstvo Jezusovo
nam sveto pismo tako pripoveduje: »Prigodilo se je

tiste dni, de je povelje prišlo od cesarja Avgusta, de
naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo pervo
pod Cirinam, oblastnikam v Siril. In vsi so šli, de so
se popisali, vsak v svoje mesto. Šel je pa tudi Jožef
iz Galileje, iz mesta Nazareta v Judejo v Davidovo
mesto, ki se imenuje Betlehem, zato ko je bil iz hiše
in rodovine Davidove, de bi se popisal z Marijo, svojo
zaročeno ženo, ki je bila noseča. Prigodilo se je pa,
ko sta tam bila, so se dnevi dopolnili, de bi porodila.
In je porodila svojiga pervorojeniga Sina, in ga je v
plenice povila in položila v jasli, ker zanje ni bilo
prostora v hiši. In pastirji so v tisti strani čuli in na
ponočnih stražah bili pri svoji cedi. In glej! angel
Gospodov je stal pri njih, in svetloba Božja jih je ob-
svetila, in so se silno bali. In angel jim je rekel:
»No bojte se; zakaj, glejte! oznanim vam veliko ve¬
selje, ktero bo vsimu ljudstvu; ker danes vam je
rojen Zveličar, kteri je Kristus Gospod, v mestu Da¬
vidovim. In to vam bodi znamnje: Našli boste dete
v plenice povito in v jasli položeno«. In zdajci jih je
bilo pri angelu množica nebeške vojske, kteri so Boga
hvalili in rekli: »Čast Bogu na visokosti, in mir na
zemlji ljudem dobre volje!« In prigodilo se jo, ko so
angeli od njih v nebesa odšli, so pastirji med seboj
rekli: »Pojdimo do Betlehema, in poglejmo to reč,
ktera se je zgodila, ki nam jo je Gospod na znanje dal«.
In so hite prišli, in našli Marijo in Jožefa in dete v
jasli položeno. Ko so pa vidili, so spoznali, kar jim
je bilo rečeno od tega deteta. In vsi, kteri so slišali,
so se čudili temu, kar so jim pastirji pravili. Marija
pa je ohranila vse te besede in premišljevala v svojim
sercu. In pastirji so se vernili in Boga častili in hva¬
lili za vse, kar so slišali in vidili, kakor jim je bilo
povedano«. (Luk. 2, 1 — 20.) Kako lepa je ta povest!
Kdo je rad ne bere ali ne posluša, če jo je že tudi
večkrat bral ali slišal! O de bi tudi vsi kristjani prav
velikokrat premišljevali to preveselo skrivnost rojstva
našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa in se ču¬
dili neskončni ljubezni Božji ter jo molili z vso poniž¬
nostjo svojiga serca!

Vprašanje. Zakaj je hotel Kristus kakor
dete rojen biti?

Odgovor. Jezus Kristus je hotel kakor de¬
te rojen biti,  1) de je mogel sin svete device
biti, 2) de bi precej vse k sebi vlekel.

Razlaganje. Jezus Kristus bi bil lahko pre¬
cej kakor odrašen mož na svet prišel v moči in
veličastvu: hotel se je pa roditi kakor dete:
1 j) d e j e mogel sin svete device biti i n o
s tem deviški stan k nar veči časti po¬
vzdigniti; 2) de bi p r e c e j vse k sebi
vlekel.  Kaj pa je ljubeznjivšiga kakor dete?
Veliciga gospoda se boji priprosti človek, stra-
hama in z vsim spoštovanjem se mu umakne na

V zalogi

Janeza Giontinita

se dobivajo tudi te bukve:

Bodi moj naslednik. Molitevne bukve za mladost in odrašene ljudi. Spisal
duhoven Celovške škofije. S podobo. Terdo vezane 34 kr., z usnjatim herbtam 42 kr.,
v usnji 60 kr., pozlačene 75 kr.

Gospod! daj jim večni pokoj! Molitevne bukve za vse, ki po svojih

ranjkih milo žalujejo. Z mašnimi, obhajilnimi in z drugimi posebnimi molitvami, pa tudi
s križevim potam in z bratovšino in odpustki za verne duše v vicah. S podobo. V
Ljubljani 1858. Z usnjatim herbtam 42 kr.

Hauber M., Sveti post, ali premišljevanje in molitve za vsaki dan svetiga

štirdesetdanskiga posta. Poleg nemškiga. S podobo. V Ljubljani, 1847. Z usnjatim
herbtam 40 kr., usnjate 70 kr., pozlačene 90 kr.

Hvala božja, ali navod, kako naj mlad kristjan Boga vsak dan časti in
hvali. Molitne bukvice za mladost. 5. natisa. V Ljubljani, 1863. Terdo vezane 25 kr.,
usnjate 56 kr., pozlačene 70 kr.

Jais, P. A., Jesus der Kinderfreund. Kleines Lelir-, Gebet- und Gesang-
Hiichlein fur Kinder. Mit vielen Bildern. 4. Auilage. Laibach, 1857. Steifband 24 kr.,
in Lederband 60 kr., mit Goldschnitt 70 kr., in goldgepresstem Pariser-Einband 56 kr.,
dergleichen mit Goldschnitt 65 kr.

Jhis P. A., Jezus prijatel otrok, ali pustite priti k meni otročiče. Bukvice
polne naukov, molitev in pesem, za svoje ljube farmančike spisal. 2. natisa. V Ljubljani,
1864. Terdo vezane 24 kr., usnjate 60 kr., pozlačene 70 kr.

Bavno tiste, nemške in slovenske. Terdo vezane 32 kr., usnjate 65 kr.,

pozlačene 80 kr.

Jaisa Tilna, bukvice polne molitev in lepih naukov, za manji in veči

mladost, kakor tudi za odrašene ljudi dobre. Poleg nemškiga. S podobami. V Ljubljani,
1861. 4. natisa. Terdo vezane 35 kr., usnjate 70 kr., pozlačene 80 kr.

Jezusa in Marije dvoje naj svetejši Serce. Molitevne bukve za vse, ki

Jezusovo in Mariino Serce pobožno častijo, in zlasti za brate in sestre teh neomadežanih
Sere. Spisala po naj boljših izvirkih Jeran in Zamejic. S 3 podobami. 4. natisa. V
Ljubljani, 1862. Z usnjatim herbtam 96 kr., usnjate 1 fl. 25 kr., pozlačene 1 11. 76 kr.
Hruh angelski. Molitevne bukvice za otročiče. Spisal duhoven Celovške
škofije. S podobo. V Ljubljani 1860. Terdo vezane 24 kr., z usnjatim herbtam 36 kr.,
usnjate 54 kr., pozlačene 68 kr.

Hruh nebeški, za otročiče. V pet koščikov razdeljen. Poleg nemškiga.

3. natisa. V Ljubljani 1860. S podobami. Terdo vezane 14 kr., 12 skupej 1 11. 56 kr.
barija dobra Mati pobožnih otrok. Z eno podobo. 3. natisa. V Ljubljani,
1861. Terdo vezane 25 kr., usnjate 56 kr., pozlačene 70 kr.

Har lepši dan, ali vredno praznovanje perviga svetiga Obhajila. 2 .  natisa.

~ V Ljubljani, 1858. Terdo vezane 25 kr., usnjate 56 kr., pozlačene 70 kr.

Hove Šmarnice, Marii prečisti Devici darovane. Nabral Janez Volčič.
Z eno podobo. V Ljubljani, 1850. Terdo vezane 35 kr., pol usnjate 42 kr., usnjate 60 kr.,
usnjate in pozlačene 75 kr.

"°t v nebeško domačijo. Mašne in obhajilne molitve za pobožne kristjane.

Poleg nemškiga. S podobo. 3. natisa. V Ljubljani, 1863. Pol usnjate 90 kr., usnjate
A 1 fl. 20 kr., pozlačene 1 fl. 70 kr.

^opek lepih mašnih in drugih molitvic za pridne šolarčke. V Ljubljani,
1857. Terdo vezane 10 kr., dvanajst skupej 1 fl. 10 kr.

SchlOr, Dr., Jezus moje želje. Molitne bukve z nauki in napeljevanjem
k pobožnimu življenju. 4. natisa. V Ljubljani, 1858. S podobo. Z velikimi čerkami
natisnjene veljajo z usnjatim lierbtam 90 kr., usnjate 1 11. 20 kr., pozlačene 1 tl. 70 kr.
— Z drobnimi-'čerkami natisnjene veljajo terdo zvezane 60 kr., z usnjatim herbtam 70 kr.,
usnjate 84 kr.j pozlačene 1 fl. 10 kr., platnene 80 kr., platnene in pozlačene 1 fl.

Sveta Jedert in Melitilda. Molitevne bukve z jutranjimi, večernimi, mašnimi

in drugimi nar potrebnišimi molitvami, kakor tudi s počeševanjem Marije Device in svet¬
nikov. V Ljubljani, 1858. Z usnjatim lierbfam 1 fl., usnjate 1 fl. 30 ‘kr., pozlačene 2 11.,
platnene 1 11. 20 kr., platnene in pozlačene 1 11. 50 kr.

Dolinar Luka, Pesmi v nedelje celiga leta, 2 .  natisa. V Ljubljani, 1863.

50 kr. Za šolske darila vezane 54 kr. Napevi za te pesmi veljajo 50 kr.

Dolinar L., Pesmi s$r godove in praznike celiga leta. 2 .  natisa. V
Ljubljani, 1861. 60 Sr. Za šolske darila vezane 65 kr. Napevi za te pesmi 60 kr.
Jeran Luka, Sveti Juri serčni vojšak. Serčnim slovenskim mladenčem.

V Ljubljani, 1851. 14 kr. Za šolske darila 24 kr.

Jeran L., Terpljenje pravičniga in pokora grešnika, z nekterimi večnimi

resnicami in prigodbami. Z 1 podobo. V Ljubljani, 1848. Terdo vezane 30 kr.

Oznanilo.

V zalogi Janeza (»iontinita v Ljubljani je na svetlo prišel in se dobiva v vsih
slovenskih bukvarnicah I. in II. zvezek  novih bukev, ki se jim pravi:


'J  za

katoliške deržine

n 1 i

keršanski Dank in življenje svetnikov

z več kakor 700 podobami.

V teh bukvah, ki jih je spisal v nemški besedi sloveči L. M e hi er, učenik latin¬
skih šol v Ratisboni, v slovenski pa A. Zameji  c, duhoven ljubljanske škofije, je ves
keršanski nauk razdeljen v berila za vse dni v letu, vsak nauk je razdrobljen v vpra¬
šanja in odgovore, posamni odgovori so bolj na tanko razloženi, in razjasnjeni s pri¬
stavljenimi čednimi podobami in z mikavnimi zgledi in povestmi iz svetiga pisma, iz
življenja svetnikov in iz vsakdanjih prigodeb. Na koncu vsaciga berila je popisano
življenje tistiga svetnika, čigar god se obhaja odločeni dan v mescu’, in je v to živ¬
ljenje vpleten nauk, ki se je poprej v berilu razlagal, in poslednjič je še pristavljena
kratka molitvica, de bi Bog branje milostivo blagoslovil. Upati je tedaj, de bodo te
bukve prava dušna brana katoliškim deržinam, kmečkim in gosposkim. — De si pa
te bukve tudi ubogi lože omislijo, se bodo v zvezkih po 5—6  pol na svetlo dajale, in
vsakimu zvezku bo cena samo 30 novih krajcerjev.

keršanski nauk in življenje svetnikov

V LJUBI JAM, ISO*.

Založil J. Giontini. Natisnil J. Rud. Milic.

^Qv§vvgyxxxxx9§§5<xxx>:xxxxxiO<xxxxxx

^0, r-  . •' 'fjs %a

^ u

A

V zalogi

Janeza Giontinita

se dobivajo naslednje bukve:

jenje m

ni kov Božjih,

kteri so bili 5. februarja 1597 na Japanskim kri¬
žani in o binkoštih leta 18(12 v Rimu slovesno
svetnikam prišteti. Veljajo 12 kr.


a

Te bukve obsegajo na 27 polah v starim
pravopisu spisane: Kratko življenjepisje svete Je¬
der* i in svete Melit ih! e; jutranje, večerne, mašne,
spovedne, obhajilne molitve; počešenje presvetiga

89

stran; ljubeznjivimu detetu pa se vsak bliža
brez strahu, z veseljem in ljubeznijo. Zato
pravi sveti Pavel (Tit. 3, 4.): »Prikazala se je
dobrota in ljubezen Boga, našiga Zveličarja".—
Ko je angel Božji pastirjem oznanoval rojstvo
Jezusovo, jim je rekel: »Našli boste dete v
plenice povito". In zdajci reko pastirji silno raz¬
veseljeni: „Pojdimo do Betlehema, in poglejmo
to reč, ktera se je zgodila, ki nam jo je Go¬
spod na znanje dal". Vzdignejo se, gredo tje,
in objemajo dete. Ako bi bil angel pastirjem
oznanil, de bodo našli mogočniga kralja, ki sedi’
na prestolu, in ima zlato žezlo v roki, in ga
obdajajo svetli knezi, in ga varuje brez števila
junakov z močnim orožjem , javaljne bi se bili
nbogi, dobri pastirji na pot napravili in Kri¬
stusa poiskali.

Vprašanje. Zakaj je prišel Jezus v tolikim
uboštvu na svet?

Odgovor. Jezus je prišel na svet v tolikim
uboštvu, de bi že ob rojstvu zadostoval za naš
napuh in za našo posvetnost, in de bi nas že
°b rojstvu učil z lastnim zgledam, kar je pozne¬
je učil z besedami: „Učite se od mene, ker jez
sim krotak in iz serca ponižen". (Mat. 11, 29.)

Razlaganje. Jezus Kristus je bil tolikanj
revno, ubogo dete: 1) ker nas je ljubil, 2)
ker nas je hotel učiti, de bodimo tudi
mi radi ubogi in ponižni.  Zato piše sveti
Bernard:  »Ljubi bratje! čemu je bilo treba,
^e se je Kristus tolikanj ponižal, de si je to-
l*ko uboštvo izvolil on, Gospod, čigar veličastvo
Je neskončno? Gotovo le zato, de bi tudi mi
ta kb storili. Že zdaj nam glasno pravi njegov
z gied, kar nam pozneje njegova beseda poreče:
»Učite se od mene, ker jez sim krotak in iz
serca ponižen".

Zgled. Bogat mož, ki je svete kraje obiskaval,
J® bil neizrečeno ginjen, ko so mu pokazali jamo, v
. ter i je bil naš Gospod in Zveličar rojen. Na obraz
| e . Padel in ponižno je molil včloveeeniga Boga. Po
em pa reče: »Tukaj, na tem temnim kraji, v tej borni
lami j 0  bil moj Odrešenik rojen; rojen je bil v uboštvu
m nizkosti! Jez pa imam vsiga dovolj in živim v obil-
čsti. Nočem dalje živeti v stanu, ki nasprotva tistimu
® an Uj v  loterim je bil moj Jezus rojen in je v njem
rvelu Na to razdeli bogastvo med uboge in se poda
samostan, v kterim je pobožno živel in srečno umeri.

O de bi vsi bogati in imenitni na zemlji prav ve-

Uušna hrana, HI.

likokrat premišljevali uboziga in ponižniga Jezusa v
jaslih in de bi se učili poterpežljivosti v množili nad¬
logah in težavah sedanjiga življenja! Ubogi in zapušeni
naj pa išejo pri njem tolažbe in moči v revšini in za-
pušenosti; sej je tudi ljubeznjivi Jezus v to solzno do¬
lino prišel kakor ubogo in zapušeno dete, ubog in za-
pušen je tukaj živel, ubog in zapušen se je zopet ver-
nil k svojimu nebeškimu Očetu! Kje bo revež več to¬
lažbe dobil, kakor pri ljubim Jezusu v jaslih? To je
tudi v vsim svojim terpljenji in preganjanji skusil sveti
škof in spričevavec Blaž, čigar god se današnji dan
obhaja.

Življenje svetnikov: Sveti Blaž, škof
in spričevavec.  (-j- 316.)

Ubožen in ponižen, kakor ljubeznjivo dete Jezus,
je bil ta pobožni škof vse svoje življenje. Zavolj nje¬
gove žive vere, zavolj njegove serčne ljubezni in zavolj
njegoviga svetiga življenja so si ga verni sr  Sebasti
enoglasno škofa izvolili. Ali kmali vstane hudo pre¬
ganjanje kristjanov pod cesarjem Dioklecijanam. V tem
strašnim preganjanji sveti škof vječene kristjane obiskuje,
tolaži, spodbuja, k mukam in k smerti pripravlja, in
pomoljene pokopava. Ko pa za Dioklecijanam cesar
Litini namestnika Agrikola v Sebasto pošlje, de bi po-
trebil vse, kar je keršanskiga, prosijo duhovni svetiga
škofa in tudi Bog ga opominja, de naj se temu pre¬
ganjanju umakne. Zato izvoli duhovnov , de bi med

tem čašam kristjane tolažili in podpirali; on pa beži
do argejskih hribov in se skrije v skalovji, kjer se
terdo posti, veliko moli in obilno premišljuje. Čez ne¬
kaj časa pridejo v te hribe Agrikolovi lovci in dobe v
skalovji svetiga škofa Blaža,  ki ga spoznajo, zgrabijo
in v mesto peljejo. Spotama je učil in več nejeverni-
kov spreobernil; tudi mnoge bolnike je z Božjo po¬
močjo ozdravil. Neki mladeneč, edini sin svoje matere

13

vdove, je požerl ribjo kožico, ki mu je v geriu obti¬
čala in je nikakor niso mogli iz njega izpraviti. Mlade-
neč je bil v smertni nevarnosti. Mati se zateče k sve-
timu Blažu in ga plakaje prosi, de bi ji ediniga sina
ozdravil. Sveti Blaž priserčno k Bogu moli, položi roke
na mladenča in ga da zdraviga materi nazaj. Zavolj
tega kličemo svetiga Blaža na pomoč v boleznih na
vratu.  — Ko svetiga škofa v Sebasto pripeljejo, se
mu Agrikola s perviga prilizuje, de bi ga nagnil k
zatajenju Jezusa Kristusa. Pa zastonj. Ker škofove
stanovitnosti ne more premakniti, ga ukaže neusmiljeno
biti in po tem v ječo zapreti. Večkrat je bil še svet¬
nik pred sodnika poklican in siljen darovati malikam;
pa nikakor niso mogli omajati njegove zvestobe do Je¬
zusa Kristusa. Poslednjič so ga djali ob glavo leta 316.

Molitev. Vsigamogočni Bog! dodeli
nam, ponižno te prosimo, de se od novo-
rojeniga Zveličarja učimo ponižnosti in krot-
kosti, kakor sveti škof in spričevavec Blaž.
Po ravno tem K ristusu, Gospodu našim.
Amen.

Vprašanje,
otročjih letih?
Odgovor.

Jezusovo detinstvo in njegova mladost.

Kako se je godilo Jezusu v

Novorojenima

Zveličarja so mo¬
lili angeli Božji,
pastirji izmed ju-
dovskiga ljudstva,
in modri iz jutrove
dežele; osmi dan po
svojim rojstvu je
bil po postavi ob¬
rezan in Jezus ime¬
novan ; štirdeseti
dan pa je bil v tem-

peljnu v Jeruzalemu

darovan. Po tem so
njegovi starši ž njim
bežali v Egipt, de
so se umaknili gro-
zovitimu Herodežu,
Jkteri je detetu Je¬

zus u po življenji stregel; po Herodeževi smerti
pa je bil v Nazaret pripeljan in tam zrejen.

Vprašanje. Kaj se je zgodilo z Jezusam,
ko je bil dvanajst let star?

Odgovor. Ko je bil Jezus dvanajst let star,
je šel z Marijo in Jožefam v Jeruzalem na ve¬
likonočni praznik in je bil tam tri dni v tem-
peljnu, nam v zgled, de imejmo veselje do hiše
Božje, do molitve in do nauka.

Zgodbe svetiga pisma. To lepo prigodbo nam
sveto pismo tako pripoveduje: »Njegovi starši so vsako
leto v Jeruzalem hodili o velikonočnim prazniku. In ko
je bil Jezus dvanajst let star, so šli njegovi starši v
Jeruzalem po navadi praznika. In ko so dnevi pretekli
in so nazaj šli, je ostal mladeneč Jezus v Jeruzalemu,
in njegovi starši tega niso vedili. Menili so pa, de je
pri drušini, in so šli dan hoda, in so ga iskali med
sorodniki in znanci. In ko ga niso našli, so se vernili
v Jeruzalem, in so gk  iskali. In prigodilo se je, de
so ga tretji dan v tempeljnu našli sedečiga v sredi uče¬
nikov, ki jih je poslušal in popraševal. Vsi pa, kteri
so ga slišali, so se čudili njegovimu umu in njegovim
odgovoram. In ko so ga ugledali, so se zavzeli, in
njegova mati mu je rekla: »Sin! kaj si nama tak<5
storil? Glej! tvoj oče in jez sva te z žalostjo iskala«.
In jima reče : »Kaj je, de sta me iskala? Nista li ve-
dila, de moram v tem biti, kar je mojiga Očeta?« In
ona nista umela besede, ktero jima je govoril. In je ž
njima šel in prišel v Nazaret, in jima je bil poko-
r e n. In njegova mati je ohranila vse te reči v svojim
sercu. In Jezus je rastel v modrosti in starosti, in v
milosti pri Bogu in pri ljudeh«. (Luk. 2, 41 — 52.)

Vprašanje. K čemu naj spodbada ta Jezu¬
sov zgled zlasti mlade ljudi?

Odgovor. Ta Jezusov zgled naj zlasti mlade
ljudi spodbada, de naj bodo radi pokorni, po¬
božni in ukaželjni, in de naj rastejo, kakor v
starosti, tako tudi v modrosti in milosti pri Bogu
in pri ljudeh.

Zgled. Pobožen otrok je dobil nekdaj v darilo
lepo podobo našiga Gospoda Jezusa Kristusa r mladih
letih, ki derži v desnici od ljubezni goreče serce. Vsak
dan je pogledaval to podobo, in je primerjal svoje serce
z Jezusovim sercam, vprašaje se: »Ali je moje serce
tudi tako, kakoršno je sveto serce Jezusovo? Ali sim
tudi podoben ljubimu Jezušku? Ali sim tako pobožen
in pokoren, ali tudi tako rad molim in se učim, ali
tudi tako rad bivam v hiši Božji, ali tudi s tako lju¬
beznijo služim Bogu in ljudem? Ali rastem, kakor v
starosti, tako tudi v modrosti in milosti?« In ta po¬
božna vaja je storila tega otroka pošteniga moža in
zvestiga služabnika Božjiga. Glej, taki) naj ravnajo
vsi otroci, vsi kristjani! Premišljuj tedaj tudi ti, ljubi
moj! prav velikokrat Božjiga otroka Jezusa in uči s 0
od njega vsili čednost, ki so kristjanu nar veči lepot*
in nar veči sreča za ta in uni svet.

91

Vprašanje. Kaj je še posebno imenitniga v
Jezusovim življenji?

Odgovor. Ko je bil Jezus trideset let star,
se je dal Janezu kerstiti v reki Jordanu, in ko
je bil keršen , so se nebesa odperle, sveti Duh
se je v golobji podobi nad Jezusam prikazal,
in Bog Oče se je oglasil, rekoč: „Ta je moj
ljubi Sin, nad kterim imam dopadajenje“. Po
tem je sveti Duh peljal Jezusa v pušavo, kjer
se je 40 dni in 40 noči postil, potlej ga je hu¬
dič skušal, in poslednjič so mu angeli stregli.
Nato je začel očitno učiti, in je poterjeval
svoj Božji nauk s čudeži, s prerokovanjem in
z  lastnim življenjem.

Vprašanje. Cernu je Jezus vse to storil?

Odgovor. Jezus je vse to storil v spriče-
vanje, de ga je res Bog poslal, in nam vsim
v  zgled, de ga zvesto posnemajmo.

Razlaganje. Jezus je delal mnogoterne ču¬
deže: vodo je v vino spremenil, dvakrat je na¬
sitil več tavžent ljudi z malo hlebi in ribami,
v etru in morju je zapovedoval, po morji je hodil
kakor po suhim, slepim je dajal, de so vidili,
gluhim, de so slišali, mutastim, de so govorili,
hromim, de so hodili, gobove je očiševal, vsa-
koršne bolnike, tudi take, ki so bili deleč od
n jega, je ozdravljal, hudiče je izganjal, in mertve
oživljal. — Prerokoval je, de bo veliko terpel,
na križu umeri in tretji dan od mertvih vstal;
aposteljnam je prerokoval, de ga bo Judež izdal,
Peter zatajil, de se jim bo po njegovi smerti
hudo godilo , de jim bo svetiga Duha poslal;
prerokoval je, de bosta Jeruzalem in tempelj
razdjana, in de se bo njegov uk povsod razši-
r *l in ohranil do konca sveta. In vse te pre-
r °kbe so se ali že na tanko spolnile ali se še
z< taj spolnujejo. — Življenje Jezusovo je bilo
hrez vsiga madeža in brez vse graje, tako, de
ga tudi njegovi nar hujši sovražniki niso mogli
nobeniga pregreška prepričati. — S čudeži, s
prerokovanjem in s presvetim življenjem je pa
Je «us pričal, de je Bog ž njim in de Bog ž
njim dela, de ga je tedaj res Bog poslal in de
je njegov nauk Božji. — S presvetim življenjem
na ® je pa tudi dal nar lepši zgled, de ga zvesto
posnemajmo. Imel je nad sabo vse čednosti v
n ar višji stopnji, zlasti pa gorečnost za čast

Božjo in za zveličanje vsih ljudi, krotkost, po¬
nižnost, poterpežljivost v vsim preganjanji in
terpljenji, dobrotljivost in usmiljenje do vsih,
celo do nar hujših sovražnikov, in pokoršino
proti nebeškimu Očetu do smerti, do smerti pa
na križu. Te čednosti lahko vsak v svojim stanu
posnema; zato je tudi Jezus rekel: „Zg!ed sim
vam dal, de ravno tako, kakor sim jez vam
storil, tudi vi storite". (Jan. 13, 15.) Premi¬
šljujmo in posnemajmo tedaj Jezusov zgled, de
bo naše serce in življenje podobno Jezusovimu
sercu in življenju. „Zakaj zastonj se imenujemo
kristjani, če Kristusa ne posnemamo", pravi
sveti Leon.

Zgled. Bogaboječ mladeneč iz Siene je imel nek¬
daj sanje. Zdelo se mu je, de stoji v visoki in pro¬
storni cerkvi, ki so nje tla bile potresene s praham in
pepelam. Velike vrata se odpro; v 'podobi ubožiga
in terpečiga  stopi v cerkev Gospod Jezus,  ki
gre proti svetišu in tam na prestol sede; kervave sto¬
pinje se v pepelu poznajo. Za, njim pride njegova de¬
viška mati,  ki stopa v stopinje svojiga Božjiga Sina,
in ko pride do njega, jo k sebi posadi na sedež. Za
njo pridejo aposteljni in učenci Gospodovi,
spričevavci in spoznovavci;  tudi ti skerbno sto¬
pajo v Jezusove stopinje, in ko pridejo do njega, jih
ljubeznjivo sprejme. Za njimi prihajajo velike trume
zvestih posnemavcov Jezusa Kristusa iz vsih ljudstev
in stanov. Pobožni mladeneč dobro ume, kako ga ta
prikazen spodbada, de naj se tem zvestim učencam pri¬
druži in de naj hodi po Kristusovih stopinjah; on tudi
stori, kakor je opominjan, in odslej še zvestejši posne¬
ma svojiga Zveličaija. — Kristjan! stori tudi ti tako;
sej se je Sin Božji zato včlovečil,  de bi  ti
pokazal pot k čednosti in svetosti z besedo in pa z
lastnim življenjem. Posnemaj ga tedaj in hodi po nje¬
govih stopinjah, de pojdeš kdej v njegovo čast in slavo!

Življenje svetnikov: Sveti Andrej

Korzini, škof.  (-j- 1373.)

Zvest posnemavec Kristusov je bil tudi sveti A n-
drej Korzini,  čigar spomin sveta cerkev današnji
dan obhaja. Bil je sin imenitnih in bogaboječih staršev
v Florenci. V mladih letih je sicer pohlepno iskal
posvetniga razveseljevanja in ni maral za Boga in za
zveličanje svoje duše. Ko pa nekdaj njegova dobra
mati pred podobo Matere Božje kleči in jo v solzah
prosi, naj bi pri Bogu sprosila spreobemjenje njeniga
nesrečniga sina, ravno Andrej pristopi in jo vpraša,
čemu se tako bridko joka. Ko izve, zakaj mati toli¬
kanj žaluje, začne sam solze pretakati in obljubi svoji
materi, de se hoče iz volka v jagnje spreoberniti. Sa¬
njalo se je namreč materi pred rojstvam tega otroka,
de bo porodila volka, ki se bo pozneje v jagnje spreo-

13 *

92

bernil. Andrej je pa tudi spolnil, kar je bil obljubil.
Pridružil se je karmelitam in odslej je zvesto hodil
po stopinjah Jezusa Kristusa in njegovih
svetnikov;  njegovo življenje je bilo sveto, nebeško,
tako de je bil izvoljen prednik svojiga samostana in
kmali po tem škof v Frizolih. K toliki časti povzdig¬
njen se je še bolj poniževal; skerbel je z vso marlji¬
vostjo za svoje ovčice, zlasti za uboge; bil je radoda¬
ren, neprenehama je molil, veliko je Cul, in prizadeval
si je za vse druge čednosti, tako de je njegova svetost
močno slovela. Po trudapolnim življenji je mirno v
Gospodu zaspal leta 1373. Njegovo truplo so pokopali
v Florenci v karmelitovski cerkvi. Urban VIII. ga je
prištel svetnikam 1629. leta in je postavil njegov god
na 4. Svečana, -r- Glej, ljubi moj kristjan! tak6 časti
Bog svoje služabnike, tako plačuje Kristus vse, kteri
ga zvestč posnemajo.

Molitev. Gospod in Zveličar Jezus
Kristus! dodeli nam milost, de, kakor sveti
škof Andrej, v tvoje svete stopinje stopimo
in z veseljem po terdih in ostrili potih tega
življenja hodimo in enkrat skozi ozke vrata
pojdemo v tvoje veličastvo, kteri živiš in
kraljuješ z Bogam Očetaui in svetim Duham
vekomej. Amen.

Svečana.

Četerti člen apostoljske vere.

»Terpel pod Poncijem Pilatam, križan bil, nmerl in v
grob položen«.

Jezusovo terpljenje na Oljski gori.

Vprašanje. Ali so vsi verovali v Jezusa?

Odgovor. S čudeži, prerokovanjem in toli¬
kanj svetim življenjem si je Jezus pridobil vse,
ki so bili dobriga serca, in ti so z veseljem vanj
verovali; veliki duhovni, pismarji in farizeji so
bili pa njegovi nar hujši sovražniki, ki so ga
vedno preganjali, preklinjali, obrekovali, dokler
niso sovraštva v njegovi kervi zadušili. Zato se
glasi v apostoljski veri četerti člen: „Terpel
pod Poncijem Pilatam, križan bil,
umeri in v grob  položen".

Vprašanje. Kje je pričel Jezus svoje ter¬
pljenje?

Odgovor. Jezus je pričel svoje terpljenje
na Oljski gori, na vertu Getzemani.

Razlaganje, Kristus je prišel ko drugi Adam,
de bi zadostil za greh perviga Adama. Pervi

93

greh je bil pa storjen na v er tu. Tam je na¬
kopal Adam z nepokoršino vsimu človeškimu
rodu nesrečo in pogubljenje; zato je tudi hotel
drugi Adam o svojim prihodu s pokoršino n a
v ertu  pričeti veliko delo našiga odrešenja.

Vprašanje. Kaj je terpel Jezus na Oljski
gori ?

Odgovor. Jezus je terpel na Oljski gori
smertne težave; po tem je bil izdan in vjet.

Zgodbe svetiga pisma. Vse to nam sveto pismo
tako pripoveduje: »Po zadnji večerji je prišel Jezus z
učenci na pristavo, ki se ji pravi Getzemani, in je re¬
kel svojim učencam: »Sedite tukaj, de grem tj e in mo¬
tim«. In je vzel seboj Petra, Jakopa in Janeza, in je
začel žalosten in otožen prihajati. Tedaj jim je rekel:
»Moja duša je žalostna do smerti; ostanite tukaj in
čujte z menoj«. In je malo dalje šel in padel na svoj
°braz, in je molil, rekoč: »Moj Oče! ako je mogoče,

na j gre od mene ta kelih; pa vender ne, kakor jez ho¬
čem, ampak kakor ti«. In pride k svojim učencam, in
jih najde spati, in reče Petru: »Tako niste mogli eno
uro z menoj čuti? Čujte in molite, do ne pridete v
skušnjavo. Duh je sicer voljan, meso pa slabo«. Spet
j® vdrugič šel in molil, rekoč: »Oče moj! ako ne

u>oro ta kelili memo iti, kakor de ga pijem, naj se zgodi
tvoja volja«. In je spet prišel, in jih je našel spati;
ujih oči namreč so bile dremotne. In jih je popustil
iu spet šel, in vtretjič molil in ravno tiste besede go¬
voril. Prikazal se mu je pa angel z nebes, kteri ga
je pokrepčal. In ko so ga smertno težave obšle, je
Priserčniše molil. Njegov pot pa je bil, kakor kervave
kaplje tekoče na zemljo. In pride vtretjič k svojim
učencam in jim reče: »Spite zdaj in počivajte! Glejte!
Približala se je ura, in Sin človekov bo izdan grešni-
kam v roke. Vstanite, pojdimo! Glejte! približal se
J e , kteri me bo izdal«. In še je govoril, in glej! Ju¬
dež, eden dvanajsterih, je prišel in ž njim velika mno¬
žica z meči in s kolmi poslana od velikih duhovnov in
starejših izmed ljudstva. Njegov izdajavec pa jim je
hil dal znamnje, rekoč : »Kterigakoli bom kušnil, tisti

Je, njega primite«. In berž je k Jezusu stopil, in je
r ekel: »Zdrav bodi, Učenik!« in ga je kušnil. In Je-
z us mu je rekel: »Prijatel! čemu si prišel? Judež! s
kuševanjem izdajaš Sinu človekoviga?« In Jezus, kije
vedil vse, kar je imelo čez-nj priti, je naprej stopil, in
Jun rekel: »Koga išete?« In so mu odgovorili: »Jezusa
hiazareškiga«. Jezus jim reče: »Jez sim«. Stal je pa
tu di Judež pri njih, kteri ga je izdal. Kadar jim je
tedaj rekel: »Jez sim«, so odstopili iu padli na tla.

S Pet jih j e  tedaj vprašal: »Koga išete?«,. Oni so pa
re ,kli: »Jezusa Nazareškiga«. Jezus je odgovoril: »Po-
v edal sim vam, de sim jez; ako tedaj mene išete, pu-
st ite te iti«. Tedaj so pristopili, in so roke na Jezusa
Ver gii in ga prijeli«. — Kdo more popisati dušne te-
žav e Jezusove, ko jc kervav pot potil? Kdo more za-

popasti bridkost, ki jo je čutil, ko ga je njegov učenec
in prijatel izdajal? —- Keršanska duša! pogosto hodi v
duhu na veri Getzemani; kadar te bridkosti obhajajo,
pojdi tj e na ta sveti vert! Pojdi tje in nič se ne boj!
ker tukaj ne stoji kerubin z ognjenim mečem, ampak
angel Gospodov s kelham tolažbe in moči. Uči se tu¬
kaj vdanosti v Božjo voljo, bodi si tvoje terpljenje še
tako veliko!

Vprašanje. Zakaj so obhajale Jezusa na
Oljski gori smertne težave?

Odgovor. Jezusa so na Oljski gori obhajale
smertne težave, ker je vidil vse grehe, ki jih
je zdaj na se vzel, in pa strašno terpljenje, ki
ga je zavolj njih čakalo.

Razlaganje. Jezus je vidil vse ostudne
grehe, ki jih je sedaj iz ljubezni do nas pre¬
vzel; vidil je strašno terpljenje, ki ga je čakalo
zavolj prevzetih grehov; vidil je gerdo nehva¬
ležnost, s ktero mu bo ljudstvo vse njegove do¬
brote povračevalo; vidil je, de jih veliko ne bo
verovalo ali ne živelo po njegovih naukih, ki
bo tedaj za nje njegovo bridko terpljenje za¬
stonj ali pa še celo v veči pogubljenje; in vse
to premišljevanje mu je napravilo tolike dušne
težave, de je kervav pot potil in nebeškiga
Očeta trikrat prosil, naj mu vzame to grenko
terpljenje, vender je pa vselej ves vdan pri¬
stavil: „Ne moja, ampak tvoja volja naj se
zgodi!“ — In prikazal se mu je angel, ki ga
je potolažil in pokrepčal.

Zgled. Kakor Jezus na Oljski gori, sprejemajmo
in prenašajmo tudi mi vse nadloge in težave vdani v
Božjo voljo: Gospod nam bo poslal svojiga angela, ki
nam bo terpljenje polajšal in oslajšal. To je skusila
sveta Klara  sama na sebi; zato je poslednje dni svoje
bolezni vesela rekla: »Ne morem se svojimu Zveličarju
dovolj zahvaliti; dal mi je kelih terpljenja; o ta kelih
je tolikanj sladak; nič me ne more žaliti, mojimu sercu
je vse preterpljivo in lahko, ker ljubi mojiga Zveličarja!«
Nikar se tedaj ne brani, ljubi moj kristjan! piti iz kelha,
iz kteriga je pil tvoj Gospod in Zveličar! — Jozefina,
edina hči premožnih staršev je bila za smert bolna, in
ni hotla več piti grenkiga zdravila, kakor je bil zdrav¬
nik zapovedal. Mati pa pokaže bolnimu otroku lepo
podobo Jezusa Kristusa na Oljski gori,  in reče:
»Ljuba moja! poglej tole podobico, kako je lepa; glej,
kako voljno jemlje ljubi Jezus kelih grenkiga terpljenja
iz rok svojiga nebeškiga Očeta in ga pije prav do dna,
samo ker nas ljubi! Ko bi ne bil spil tega kelha, bi
ne bila ozdravljena naša neumerjoča duša. Ti bi pa ne
hotla piti malo grenkiga zdravila, de bi toliko poprej

94

ozdravela? Ali te ni sram? Tvoj Jezus je do dna
spil vso grenkobo, ti bi je pa še eno žlico ne hotla
spiti? Ljuba Zefa moja! kako bi pač mogla taka biti?«
— Bolnica čudno pogleda dobro mater, nekoliko po¬
misli in seže po grenkim zdravilu, rekoč: »Dajte sem,
ljuba mati! Božja volja naj se zgodi! Zavolj Jezusa
bom odslej prav rada pila grenko zdravilo«. Po teh
besedah prime za žlico z grenko pijačo, pogleda lepo
podobico, in popije molče vso grenkobo. — Dobra mati
na to vsa vesela obesi podobico na steno bliz bolnice;
in kolikorkrat ji je dajala grenke pijače, je le na po¬
dobo pokazala, in Jozefina je mirno vzela iz roke ljube
matere grenko zdravilo, ki jo je ozdravilo na duši in
na telesu. — Kristjan! ako ti nebeški Oče, Božji zdrav¬
nik daje grenkiga zdravila hudih nadlog in težav, nikar
se ga ne brani; imej pred očmi Sinu Božjiga na Oljski
gori, in ne bo ti pretežavno, tako storiti, kakor je
on storil!

Vprašanje. Kdo je izdal  Jezusa?

Odgovor. Jezusa je izdal hudobni in la¬
komni učenec Judež Iškarjot.

(tazlaganje. Ko je bil Jezus po angelu po¬
krepčan, je mirno stopil k hlapcam velikih duhov¬
nov , ki so bili med tem na vert prišli. Stal je
pa pri njih nesrečni Judež, ki je svojiga Go¬
spoda in Zveličarja sovražnikam s kušljejem iz¬
dal za trideset srebernikov. Kakor pri zadnji
večerji, ga je tudi še sedaj Jezus preljubeznjivo
posvaril, de bi spoznal svojo hudobijo in se
je kesal, pa zastonj, ker ga je bila gerda la¬
komnost že vsiga preslepila. Pa tudi kazen se
ni dolgo odkladala. Judež spozna že drugi dan
velikost svoje pregrehe, obupa, gre iz mesta
in — se obesi.

Vprašanje. Kaj je Kristus še terpel na
Oljski gori ?

Odgovor. Grozovitnim in neusmiljenim hlap¬
cam se je dal Jezus vjeti in zvezati.

Razlaganje. Vsigamogočni, kije  čez-nj nihče
nima oblasti, je zvezan in vklenjen! Jezus je
sicer naznanil derhali, de mu brez njegove volje
nič ne morejo; ker je pa prišel čas odrešenja,
jim radovoljno da roke, de ga zvežejo in v Je¬
ruzalem peljejo. In kaj store njegovi učenci?
Oh, vsi ga zapuste, vsi zbeže! Kako bridko
je moglo to Jezusu biti! — Kristjan! pa ne ko
bi tudi ti bil izmed tistih nesrečnih, ki svojiga
Gospoda in Zveličarja izdajajo, kakor Judež, ali

ga zapušajo, kakor drugi učenci, ali ga celo
vklepajo, kakor rabeljni!

Zgled. Plemenit Rimljan je imel ediniga sina.,
ki ga je z vso ljubeznijo redil in podučeval v mnogo¬
terih učenostih, ki so bile potrebne in koristne mla-
denču iz plemenitiga rodu. Rad bi bil dal za svojiga
sina vse premoženje, še celo svoje življenje, ker se jo
nadjal, de bo kdej z otročjo hvaležnostjo in serčno lju¬
beznijo njegovi starosti podpora in čast njegovi hiši.
Sin pa, ves nehvaležen svojimu očetu, z razuzdanostjo
in požrešnostjo oskruni plemenitost svojiga rodu, in v
strašni razdivjanosti celo sklene življenje vzeti njemu,
od kteriga je bil sam življenje prejel. Hudobni sin
gre tedaj k cesarju Tiberiju  in mu po krivim zatoži
svojiga očeta, de bi se bil zarotil zoper cesarjevo živ¬
ljenje. Natolcljivi vladar pokliče stariga očeta na sodbo.
Oblečen kakor hudodelnik, vklenjen kakor suženj, ves
v solzah stoji sivi starček pred sodniki; njegov nesramni
sin pa v pisani obleki vpričo rimskiga cesarja in ča¬
stitljivih sodnikov ponavlja gerdo laž in toži, de bi se
bil njegov oče zarotil zoper cesarjevo življenje. — Se¬
re n, tako je bilo očetu ime, se oberne proti sinu, po-
rožlja z verigami in glasno reče: »Sin! tele roke so

te otroka objemale in z vso ljubeznijo nosile; in sedaj
so zavolj tebe vklenjene v železne verige. Tile lasje,
ki jih je velika skerb za tvojo srečo obelila, so sedaj
zavolj tebe grozno osramoteni in me v poslednjih zdih-
ljejih mojiga življenja v obupanje spravljajo. Tvoj je¬
zik, ki se je od mene tolikanj prijazno učil izgovarjati
perve glasove človeškiga govorjenja, sedaj plete v svoji
nezvestobi strašno laž, ki me bo sramotno pod zemlje
spravila. Ali mi tako plačuješ solze in bridkosti? Ali
mi tako povračuješ trudapolno delo ? Pa Bog naj na¬
pravi prepad med menoj in med teboj, naj razterga
vez, ki veže očeta in sina, in naj te na vse veke za-
verže spred mojih oči! Vender se ti bom v tvoji po¬
slednji stiski še prikazal, in bom strašno rožljal s temi
verigami, de ti bo po ušesih donelo in de ti bo serce
pokalo«. Še cesarja Tiberija so te besede presunile, in
ljudstvo je kamne pobiralo, de bi povernilo nehvaležnost
malopridnima sinu. — Tudi mi bi morebiti radi z Rim¬
ljani vred kamne pobirali in jih v hudobniga sina lu-
čali. Pa počakajmo še malo in ohranimo kamne za se!
Kdo je ta mož, ki nedolžen zdihuje v železji ? Ali ni
ta mož Jezus Kristus,  naš preljubi Odrešenik in
Zveličar, ki nas priserčniše ljubi, kakor kterikoli po-
zemeljski oče svoje dete ljubiti more ? Oh, koliko jih
je, ki zatajujejo svojiga Zveličarja in ga žalijo s po¬
svetnim pregrešnim življenjem, in ga vsak dan z noviga
kujejo v železje! O de bi vsaj ti, ki to bereš ali po¬
slušaš, ne bil izmed teh nesrečnežev! Premišljuj pogosto
terpečiga Jezusa na Oljski gori, premišljuj njegove
smertne težave, nesrečno izdajanje hudobniga Judeža,
in neusmiljeno vjetje nedolžniga Jagnjeta —• zlasti ee-
tertek večer, kadar zvoni v čast Jezusovim smertnim
težavam na Oljski gori, in bal se boš ljubiga Jezusa
še kdej z greham izdati in v železje vkovati.

95

Življenje svetnikov: Sveta Agata,

devica in spričevavka. (-}- 251.)

Pravi angel v
človeški podobi
se imenuje danes
v življenji svet¬
nikov, in ta je
sveta Agata,
ki je ravno tako
Bogu vdana, ka¬
kor Jezus na
Oljski gori,
kelih grenkiga
terpljenja spre¬
jela in do dna
izpila. Ta svet¬
nica je bila iz
plemenite rodo¬
vine v Sicilii in
je bila bogata z
vsimi keršanski-
mi čednostmi.
Ravno je bivala
T  katanskim mestu, kar pride tje 251. leta cesarjev
namestnik Kvincijan, de bi kristjane preganjal, kakor
je bil cesar Deei zapovedal. Kmali jo k sebi pokliče
m si vse prizadene, de bi lepo, plemenito in bogato
devico naklonil k malikovanju in de bi jo v zakon do¬
bil; ali čista nevesta Gospodova , ki je bila v priserčni
'nolitvi poterjena, se ne da zapeljati ne z obetanjem ne
1  žuganjem. Ker tedaj Kvincijan nič ne opravi, jo u-
^aže peljati v hišo nesramne ženske, ki naj bi ji misli
s prevergla; ali Agata se ne da odverniti od keršanske
Ve ‘‘e in čednosti. Lakomni in razuzdani poglavar jo te-
daj zopet ukaže pred se pripeljati, in, ker noče Jezusa
utajiti, na tezavnico deti, šibati, žgati, ji persi odre¬
ci in j 0 v  j e čo zapreti, z ostro prepovedjo, de se nikdo
n ‘ e  sme prederzniti, ji jedi, pijače ali zdravila podati.
® Polnoči pride v temno ječo sveti Peter v podobi ča-
stitljiviga starčka in prinese sveti spričevavki popolno
pravljenje. Čez štiri dni jo poglavar zopet pokliče in
J° sili darovati malikam; ona mu pa reče: »Spoznaj

Y ender vsigamogočniga Boga, kteriga jez molim. On
mo  je ozdravil vsili mojih ran, in mi je zacelil in dal

pje persi. Kako me moreš siliti, de naj ga zapustim?
Ki

od

Je muke, ni je tako bridke smerti, de bi me ločila
njega.« Sedaj se Kvincijan z noviga razserdi in
. kaže svetnico po ostrih čepinah in po žerjavici valjati,
? vso razmesarjeno in opečeno zopet v ječo peljati.
,° v ječo pride, poklekne in serčno moli, naj bi Bog
‘'Jeno dušo k sebi vzel, in po tej molitvi v Gospodu
ppl Po smerti svete Agate se je hotel* Kvincijan
pluga bogastva polastiti, ali padel je s konja v vodo
m  je utonil.

Molitev. Nebeški Oče! pošlji nain v
nadlogah in težavah svojiga angela, de po

njem potolaženi in pokrepčani tudi mi voljno
prejmemo in pijemo kelih grenkiga terpljenja,
kakor tvoj Božji Sin na Oljski gori in ka¬
kor tvoja zvesta služabnica, sveta Agata.
Po ravno tistim Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

Jezusovo terpljenje pred sodniki.

Vprašanje. Kam so gnali Jezusa z Olj¬
ske gore?

Odgovor. Z Oljske gore so gnali Jezusa
k velikima duhovnama Anu in Kajfežu, kjer so
krivo zoper njega pričali, in so ga zasramovali,
zapljevali in s pestmi bili.

Zgodbe svetiga pisma. Kristjan! poslušaj, kaj
nam o tem sveto pismo pripoveduje: »Derhal je Jezusa
nar poprej peljala k Anu,  kteri je bil poprejšnje leto
veliki duhoven in tast sedanjiga velikiga duhovna
Kajfeža. Ana ga je vprašal za njegove učence in
njegov nauk. Jezus mu ves pohleven odgovori: »Jez

sim očitno govoril in učil; vprašaj tiste, kteri so
me slišali.« Zavolj teh besedi ga eden izmed hlapcov
s pestjo za uho udari, rekoč: »Ali tako odgovarjaš
velikimu duhovnu?« Jezus mu ljubeznjivo odgovori:
»Ako sim hudo govoril, spričaj; ako sim pa prav
govoril, kaj me biješ?« — Ana je poslal Jezusa
zvezaniga k Kajfežu, kjer so se bili pismarji in
starašini sošli. Veliki duhovni pa in ves zbor so iskali
kriviga pričevanja zoper Jezusa, de bi ga umorili; pa
ga niso našli, desiravno je bilo veliko krivih prič pri¬
stopilo. Zadnjič pa ste prišle dve krive priči, in ste
rekle: »Ta je govoril: Jez morem podreti tempelj

Božji in v treh dneh ga spet sozidati«. In veliki duhoven
je vstal in mu rekel: »Ali nič ne odgovoriš na to,

kar ti zoper tebe pričujejo?« Jezus pa je molčal.
In veliki duhoven mu je rekel: »Zarotim te pri živim

Bogu, de nam poveš, ali si ti Kristus, Sin Božji?«
Jezus mu reče: »Ti si rekel. Pa povem vam: Posih-
mal boste vidili Sinu človekoviga sedeti na desnici moči
Božje in priti v oblakih neba«. Tedaj je veliki duho¬
ven raztergal svoje oblačila, rekoč: »Preklinjal je

Boga; kaj potrebujemo še prič? Glejte! sedaj ste sli¬
šali preklinjevanje. Kaj se vam zdi?« Oni pa so od¬
govorili in rekli: »Smerti je vreden«. Tedaj so mu
pljevali v obraz, in so ga za uho bili; drugi pa so ga
v obraz s pestmi tolkli, rekoč: »Prerokuj nam, Kriste!
kdo te je udaril?«

96

Vprašanje.
Kaj se je po
tem zgodilo?

Odgovor. Je¬
zus je bil drugi
dan peljan k
rimskimu ob¬
lastniku Pon-
ciju Pilatu,
kteri gaje, de
bi voljo spol¬
nil judovskim
vikšim, k
smerti obso¬
dil, desiravno
je ni našel
krivice nad
njim, ubijav-

ca Baraba pa jim je izpustil.

Zgodbe svetiga pisma. Ljubi'moj! tudi to ti
hočem ob kratkim z besedami sv. pisma pripovedovati:
»Kadar se je pa jutro storilo, so sklenili vsi veliki
duhovni in starašini ljudstva zoper Jezusa, de bi ga v
smert izdali. In so zvezaniga peljali in izdali Ponciju
Pilatu, deželnimu poglavarju. — Jezus pa je stal pred
poglavarjem, in poglavar ga je vprašal, rekoč: »Ali
si ti kralj judovski?« Jezus mu je rekel: »Ti praviš!«
In kadar je bil tožen od velikih duhovnov in starašinov,
ni nič odgovoril. Tedaj mu reče Pilat: »Ali ne slišiš,
koliko zoper te pričujejo?* In mu ni odgovoril na no¬
beno besedo, tako de se je poglavar silno čudil. Ob
prazniku pa je poglavar navado imel, ljudstvu izpustiti
eniga jetnika, kteriga so hotli. Imel je pa takrat slo-
večiga jetnika, kteri je bil imenovan Baraba. Ko so
se tedaj zbrali, je Pilat rekel: »Kteriga hočete, de vam
izpustim, Baraba ali Jezusa, kteri je imenovan Kristus?«
Zakaj vidil je, de so ga bili iz nevošljivosti izdali.
Kadar je pa sedel na sodnjim stolu, je poslala k njemu
njegova žena, rekoč: »Nič si ne dajaj opraviti s tem

pravičnim; zakaj veliko sim terpela danes v sanjah za-
volj njega. Ali veliki duhovni in starašini so prego¬
varjali ljudi, de bi prosili za Baraba, Jezusa pa pogu¬
bili. Poglavar pa je odgovoril in jim rekel: »Kteriga

teh dveh hočete, de vam izpustim?« Oni pa so rekli:
»Baraba«. Pilat jim reče: »Kaj tedaj naj storim z

Jezusam, kteri je imenovan Kristus!« Vsi reko: »Kri¬
žan naj bo!« Poglavar jim reče: »Kaj pa je hudiga

storil?« Ali oni so še bolj vpili, rekoč: »Križan naj
bo!« Ko je pa Pilat vidil, de nič ne opravi, temuč de
veči hrup vstaja, je vzel vode in si je roke umil vpričo
ljudstva, rekoč: »Jez sim nedolžen nad kervjo tega

pravičniga, vi glejte!« In vse ljudstvo je odgovorilo
in reklo: »Njegova kri pridi na nas in na naše otroke!«

Tedaj jim je izpustil Baraba; Jezusa pa jim je izdal,
de bi bil križan.«

Vprašanje. Kako je Jezus vse to terpel?

Odgovor. Jezus je vse to molče terpel, nam
v zgled, de .tudi mi molčimo, kadar nam nič ne
pomaga zagovarjati se, in potorpmio, kadar nas
po krivim preklinjajo in zasramujejo.

Razlaganje. Kaj je pač duša Jezusova ču¬
tila, ko je divja derbal vpila: „Križaj ga, kri¬
žaj ga!“ ko so po krivim tožili, obrekovali,
zasmehovali in zasramovali njega, ki druziga
ni znal, kakor blagodariti in ljubiti, ljubiti in
blagodariti? — In kako je terpel vse te kri¬
vice? — — Voljno je terpel, in molčal je. —
Keršanska duša! uči se od svojiga Gospoda in
Zveličarja voljno prenašati preganjanje, obre¬
kovanje, zasmehovanje in zasramovanje; uči se
molčati, kadar ti nič ne pomaga zagovarjati se,
uči se voljno terpeti in ljubiti tudi takrat, kadar
te po krivim preklinjajo in zasramujejo! Ako
se je učeniku tako godilo, zakaj bi se tudi u-
čencu tako ne godilo? Zato nam pravi sveti
Avguštin:  „Človek! premišljuj svojiga Zveli¬
čarja pred sodniki! Kaj sramotniga se ti more
prigodi ti, česar bi tvoj Odrešenik ne bil poprej
terpel ?‘ r

Zgled. Zvest služabnik Božji je bil silno žalosten,
ker je bil hud6 liudo obrekovan, in to obrekovanje mu
je nakopalo veliko sovraštvo in preganjanje. V bridkosti
svoje duše se oberne k Gospodu, rekoč: »Ljubi moj
Jezus! doklej boš še pustil hudobnežem tako gerdo z
menoj ravnati? Sej veš, de sim nedolžen v tem, kar
strupeni jeziki čez me govore!« Ko tako moli, se mu
zdi, de vidi našiga Gospoda in Zveličarja pred sodniki
stati in te besede govoriti: »Kaj sim pa jez liudiga
storil, de so me tako zasmehovali, zasramovali in zde¬
lovali?« — Te besede so mu tako globoko v serce
segle, de ga je veselilo, ker je bil z Jezusam vred po
nedolžnim obrekovan, preganjan in zaničevan; in ni več
žaloval, temuč hvalil je Gospoda in Zveličarja Jezusa
Kristusa, ker ga je vredniga storil, de je imel ž njim
enako terpljenje. Kristjan! posnemaj tudi ti ta lepi
zgled, in poterpi, kadar se ti krivica godi, iz ljubezni
do Jezusa, Boga in Zveličarja, ld je imel pred kri¬
vičnimi sodniki toliko hudiga prestati, pa je voljno ter¬
pel in molčal!

V

Življenje svetnikov: Sveta Doroteja,

devica in spričevavka.  (*{* 281 .)

Kakor Gospod in Zveličar Jezus Kristus, je tudi
nekdaj stala pred preganjavci in sodniki vsa poterpežljiva

97

keršanskim duhu terpimo, ki živiš in kralju¬
ješ vse veke. Amen.

Jezusovo bičanje in kronanje s ternjem.

sveta devica Doroteja,  ki je bila z mučensko
stnertjo današnji dan za nebesa rojena. Že v mladosti
j® bil Duli Božji ž njo; sloveča zavolj lepote in po¬
božnosti je živela v kapadoški Cezareji prav kakor an¬
geli. Ko pa poglavar Saprici zve, de je Doroteja krist-
jana, jo na sodbo pokliče in ji ukaže malikam daro-
Va ti; ali ne da se od keršanske vere odverniti ne z
obetanjem ne z žuganjem. Ker jo Saprici sam ne more
Premagati, jo izroči dvoma sestrama, ki ste malo po¬
prej iz strahu pred terpljenjem vero zatajile, in jima
obljubi lepo darilo, ako bi Dorotejo pregovorile, de bi
tu di ona keršansko vero zatajila. Ali kaj se zgodi?
® v eta devica omeči serce odpadnicama, de se k Bogu
y ernete in še poprej, kakor sveta Doroteja, za vero
hmerjete. Ves razkačen ukaže poglavar sveti devici
glavo odsekati. Ko sveta spričevavka to sliši, reče vsa
Ves ela: »Moj Bog in moj Gospod! nar čistejši ženin
^čje duše, Jezus Kristus! zahvalim se ti, de me v
SVe ti raj kličeš, in de me k sebi vabiš«. Imeniten mož
te besede, se ji posmeja in reče: »No, nevesta
Kristusova! pošlji mi iz raja svojiga ženina jabelk ali
rož«. Mirno mu odgovori sveta spričevavka po nagibu
f^tiga Duha: »Tvoja želja se bo spolnila«. — Teofil,
je bilo možu ime, je ravno pravil prijatlam, kaj
mu  je Doroteja obljubila, kar pride k njemu ljubeznjiv
^ladeneč in mu podil prelepih jabelk in rož, rekoč:
!> ^ a  jabolka in rože, ki ti jih Doroteja pošlje iz raja
Sv °jiga ženina!« Teolil, v terdi zimi kaj taciga viditi,
Z(la jci zavpije: »Resnično, Kristus je pravi Bog!« In
Ve sel jo dal življenje za vero v Kristusa, Sinu Božjiga.

Molitev.  Gospod in Zveličar Jezus
f^istus! dodeli nam na prošnjo svete device
ln  spričevavke Doroteje, de tudi mi vse pre¬
bujanje in obrekovanje molče in voljno spre-
Jeinljemo in iz ljubezni do tebe v pravim

D "šna hrana. III.

Vprašanje. Kaj se je zgodilo, preden je
Pilat Jezusa vojakain izdal, de bi ga križali?

Odgovor. Pilat je še poprej dal Jezusa bičati.

Razlaganje. Bičanj e j e bilo sramotno,  to¬
rej so le tolovaji in sužnji prejemali to kazen.
Zato je bilo po rimskih postavah prepovedano,
Rimljane s šibami tepsti. (Djanje apost. 22.)
Bičanje je bilo pa tudi nečloveško in gro¬
zovito;  zakaj k bičanju obsojeni so bili per-
vič s šibami tepeni, potlej z jermeni, in po¬
slednjič z volovskimi žilami, v ktere so bili vple¬
teni železni kaveljni, ki so segali do kosti. Ta¬
ko je bilo mehko in občutno telo Jezusovo vse
ranjeno in razmesarjeno. Zato pa tudi sveti
očaki to tepenje prav živo popisujejo ko nar
veči grozovitost, s ktero so nejeverni vojaki
Jezusa zdelovali. Tako sveti Bernard  besede
128. Psalma: „Na herbtu so mi kovali grešniki,
podaljševali so
svojo hudobijo“

— na bičanje
Kristusovo obrača
in piše: „Kakor

tedaj kovač na
naklu z vso močjo
kuje, tako so tudi
grozovitneži bili
nedolžniga Jezu¬
sa, de je nje¬
gova presveta kri
scurkama tekla in
visoko sikala“. —

Kdo more zapo-
pasti bolečine in
muke, ki jih je
mogel naš Zveli¬
čar pri takim grozovitim bičanji terpeti! Ker-
šanska duša! kaj pa ti terpiš za Jezusa, ki je
vse to le zavolj tebe terpel ?

14

Zgled. Sveta  Evlalija,  še le dvanajst let stara,
je močno želela za Jezusa umreti; tela je tedaj k neje¬
vernim sodnikam ter jim je očitala, zakaj tako grozovito
preganjajo vse, ki v Kristusa verujejo. Zgrabijo jo in
ji vse telo razmesarijo, kakor našimu Zveličarju; ona
pa vsa vesela reče: »Ljubi moj Jezus! kako srečna sim,
de smem nekoliko tvojiga bičanja  na svojim telesu
terpeti! Ti si po krivim terpel: jez grešnica pa bi
mogla zavolj svojih grehov vsa razmesarjena biti!« Na
to jo veržejo v ogenj, ona pa v njem Boga hvali, de
je bila vredna spoznana zanj kaj terpeti, in kmali zleti
njena duša iz telesa, kakor golob proti nebesam. Rabelj
sam je tako presunjen, de se spreobeme in keršansko
vero sprejme. — Kristjan! ako te nesreča zadeva, ako
te huda bolezen tare, spominjaj se ljubiga Jezusa, kako
ga njegovi sovražniki razmesarjajo; moli in terpi, kakor
sveta Evlalija! Vedi, de si tudi ti kriv bil Jezusoviga
bičanja, kakor piše sveti Avguštin: »Za hudobijo
je bičana pobožnost,  za neumnost je zasmehovana
modrost, za laž je moljena resnica, za krivico je ob¬
sojena pravica, za grozovitost je zdelovano usmiljenje,
za hudodelstvo je kaznovana nedolžnost, in za smert
umira življenje na Golgoti«.

Vprašanje. Kaj se je z Jezusam godilo
potem, ko je bil bičan?

Odgovor. Neusmiljeni vojaki so spletli krono
iz ternja in so jo Jezusu na glavo pritisnili.

Razlaganje. Ljubi moj! to ti hočem bolj na
tanko popisati. Po neusmiljenim bičanji peljejo
Pilatovi vojaki Jezusa v sodnjo hišo, skličejo
vso trumo, mu ogernejo škerlatast plajš, sple¬
tejo ternjevo krono in mu jo pritisnejo na glavo.
V desnico mu dajo terst; poklekujejo pred-nj
in ga zasramujejo, rekoč: „Zdrav bodi, kralj
judovski !“ Drugi vanj pljujejo, ga s pestmi za
uho bijejo, mu jemljejo terst iz roke, in ga
tolčejo po glavi, de se mu ternje še bolj vdira
v čelo in v senca. — Kako strašno terpljenje
je delalo to kronanje našimu Gospodu in Zveli¬
čarju? Zakaj ternje je bilo daljši in ostrejši,
kakor naše navadno ternje, in je prebodlo meso
in čutnice , tako de je sveta glava močno ker-
vavela. In grozoviti rabeljni so ga še zasme¬
hovali in zasramovali. Dali so mu namreč na¬
mesto žezla terst  v roko, in ogernili so mu
stergan škerlatast plajš  namesto kraljeve
obleke, in poklekovali so pred-nj, rekoč: „Zdrav
bodi, kralj judovski!“ vse to pa v zasmeho¬
vanje , ker so slišali judovske vikši Jezusa to¬
žiti, de se kralja dela; ali njih oči so bile
oslepljene, de niso umeli njegovih besedi in

njegoviga djanja. Jezus pa je terpel in molčal

— pri vsih teh neznanskih mukah in bolečinah!

— Kristjan! vdaj se tudi ti z voljnim seream
svojimu križu, vdaj se iz ljubezni do Boga
nadlogam in težavam, in izvoli si tukaj na zemlji
s Kristusam ternjevo krono, de prejmeš na
unim svetu krono večniga poveličanja.

Zgled. Hudoben človek je obrekoval sveto Ka¬
tarino  S e n e n s k o,  de nje deviška čistost ni brez

vsiga madeža, in ta gerda laž je šla po vsili hišah

tistiga mesta, kjer je svetnica bivala. To jo je silno
žalilo. Kar se ji prikaže Jezus, ki ima v desnici zlato
in z drazimi kamni vdelano, v levici pa ternjevo krono,
in jo tako nagovori: »Ljuba hči! treba ti je v raznih

časih teh dveh kron. Izvoli si eno krono, pa glej, ali

hočeš v sedanjim življenji ternjevo krono, na unim
svetu pa zlato krono!« —Sveta devica odgovori: »Go¬
spod! dolgo časa že zatajujem svojo voljo in torej le to
hočem, kar ti hočeš; zato ne smem voliti. Ako pa
vender hočeš, de odgovorim, resnično povem, de imam
v tem življenji nar raji, ako sim tebi v terpljenji po¬
dobna«. — In ko to izreče, vzame z obema rokama
ternjevo krono iz Gospodovih rok in si jo tako močno
na glavo pritisne, de je odslej več dni v resnici čutila
bolečine kakor od ternja, ki je ž njim glava prebodena.

— O de bi vsi ravno tako voljno, kakor sveta Kata¬
rina Senenska,  sprejemali ternjevo krono iz roke
Gospodove, glede na Jezusovo presveto glavo, ki je,
desiravno brez vsiga greha, vender s ternjem kronana!

v

Življenje svetnikov: Sveti Teodor

Heraklejski, spričevavec.  f-[- 31!).}

Tudi svoti Teodor Heraklejski,  čigar sporni 11
danes obhajamo, je tukaj na zemlji rad sprejel ter*

99

n Jevo krono terpljenja iz roke Božje, de bi bil
v večnosti kronan z nebeško krono. Gregi častijo
tega svetnika med tistimi svetniki, ki jih velike spriče-
vavee imenujejo. Bil je poveljnik vojskinih trum cesarja
Licinija in poglavar v Herakleji v Pontu, kjer je tudi
večidel prebival. Zvest vojak cesarjev je bil pa tudi
iskren vojskovavec za svojiga Zveličarja Jezusa Kristusa,
111  vsak trenutek je bil pripravljen dati kri in življenje
za  svojo vero, in tudi kervave vojsko niso mogle zmanj¬
šati njegove čednosti in bogaboječnosti. Ker je bil
kristjan, mu je bila po povelji cesarja Licinija glava
odsekana leta 319. Mesto Evliajta, kjer so bile nje¬
gove košice hranjene, je zavolj čudežev, ki so se pri
njegovim grobu godili, tako začelo sloveti, de je dobilo
ime Teodoropol, t. j. mesto svetiga Teodora, in cesar
Ivan I. j e  prošnji sv. Teodora pripisal popolno zmago,
kij°  je bil dobil čez Saracene leta 970. — Kristjan! bodi
tudi ti pripravljen življenje in premoženje dati za svo¬
jega Zveličarja Jezusa Kristusa in za njegovo ljubezen.
Ako ti Bog pošlje nesrečo, bolezen, nadloge in težave,
, v< %o terpi, bodi stanoviten, skerbno premaguj vso ne-
fvoljo, prosi Boga potrebne pomoči, in zmagal boš,
t 6 r prejel krono življenja, ako tukaj na zemlji nosiš s
Aristusam t e r n j e v o krono.

Molitev. Nebeški Oče! radi hočemo
tukaj na zemlji ternjevo krono iz tvoje vse-
* e j ljubeznjive očetovske roke sprejeti in z
Ve seljem nositi, kakor sveti spričevavec Teo¬
dor He raklejski. Daj nam k temu svojo po-
JUoč, Božji Zveličar! ki si bil za nas bičan
•n s ternjem kronan. Amen.

mt®  fe©rl!@e

<$. Svedamai.

Jezusovo terpljenje na križevim potu.

Vprašanje. Kako so še dalje zdelovali ra-
beI j«>' Jezusa?

Odgovor. Vojaki so Jezusu težki križ na
ran >o naložili in so ga peljali na moriše, de bi
ga križali.

Razlaganje. De bi z Jezusam ravnali kakor
s  h ud o d el ni kam,  so mu naložili težki križ
na  ramo; zakaj (adanja navada je bila, de je
“'ogel hudodelnik sam nesti križ na moriše. In
ha kd so  ž  njim ravnali grozoviti vojaki in ra-
be ljni? Slekli so mu škerlatasti plajš in so ga
°blekli v njegovo oblačilo. Prederle so se mu
*°pet vse rane in ponovile so se mu vse bole-
Clu e; in de bi njegovo terpljenje še veči bilo,

so mu pustili ternjevo krono na glavi. Oh,
kako težak je mogel pač ta križ biti, ker so ga
težile vse naše hudobije, vse pregrehe nekda¬
njih, sedanjih in prihodnjih časov, vse bogo¬
kletstva in preklinjanja, vse ubijavstva in pre-
šestva, vse goljufije in tatvine, ki so se go¬
dile od začetka in se bodo godile do konca
sveta! Ni se tedaj čuditi, de Dožji Zveli¬
čar pod težkim križem omaguje in se večkrat
na tla zgrudi, ker je ves oslabljen od po-
prejšnjiga terpljenja in od hudih bolečin , ktere
mu sklece rane napravljajo; zakaj „od  podplatov
do temena ni nič zdraviga na njem: rana in
proga in otekla bula ni ne obezana ne z zdra¬
vila m zdravljena, ne z oljem omečena*. (Iz.
1, 6.j) Torej „so primorali nekiga memo gre-
dočiga, Simona Cirenčana, ki je prišel s pri¬
stave, de je nesel njegov križ". (Mark. 15, 21.3

Vprašanje. Kaj nam vsim kliče s križem
obloženi Jezus?

Odgovor. S križem obloženi Jezus nam
vsim kliče: „Ako hoče kdo za menoj priti, naj

zataji sam sebe, in naj vzame svoj križ, in naj
hodi za menoj*. (Mat. 16, 24.j

Razlaganje. Kakor Simon Cirenčan, mo¬
ramo tudi mi
vsi za Jezu¬
sam križ no¬
siti, pa ne si¬
lama, ampak
z radovoljnim
sercam. O ka¬
ko ljubo je na-
šimu Zveli¬
čarju, ako križ
voljno sprej¬
memo in za Je¬
zusam nosimo!

Zgled. Kar¬
tuzijanec L u-
d o If pripoveduje
od služabnika
Božjiga, ki je
prav samotno in ________

pobožno živel, de je imel velike želje, Gospodu služiti in
posebno vediti, ktere dela in ktere službe bi mu bile bolj
všeč, de bi jih mogel iz ljubezni do Boga opravljati; prav
goreče in stanovitno je tedaj prosil nebeškiga Očeta, de
bi mu to razodel. Ko nekiga dne zopet iz tega na-

14 «

100

mena moli, se mu prikaže Kristus ves v ranah in bo¬
lečinah in s težkim križem obložen, rekoč: »Kar mi je
nar bolj všeč in s čimur mi moji služabniki nar bolj
strežejo, je to, de mi pomagajo ta križ nositi,
to je, de me s premišljevanjem v vsih mojih mukah in
v vsim mojim terpljenji spremljajo in moje bolečine v
svojim sercu čutijo«. Po teh besedah zgine. — To je
tedaj Gospodu všeč, de radovoljno križ za njim nosimo;
bridko je pa njegovimu sercu, ako vidi, de se križa
branimo in pred njim bežimo. — Pripoveduje se, de je
sveti Peter  iz rimskiga mesta šel, ko so začeli krist¬
jane preganjati, de bi ubežal križu, to je, terpljenju
in smerti; kar je pa srečal Jezusa Kristusa s težkim kri¬
žem obloženega, ki ga je vprašal, kam gre v tem žalost¬
nim stanu? In Jezus mu odgovori: »V Kirn grem, de
bom tam z noviga za vas križan, ker za me nočete
terpeti«. Sveti Peter se sramuje svoje boječnosti in se
hudo kesa, ter se v Kim verne, kjer je bil vreden spo¬
znan za ime in čast svojiga Zveličarja terpeti in umreti.
— Posnemali smo svetiga Petra v slabosti; kdaj ga
bomo posnemali v njegovim popolnim kesanji? Oh, ko¬
likokrat bi nam bil Kristus lahko rekel: »Z noviga

grem za vas v smert, za vas, ki nočete mojiga križa
nositi!« Nič nočemo terpeti; zavolj nar manjšiga truda
se pritožujemo in godernjamo; golo ime, gola misel na
terpljenje nas že pretresa. Smo li pravi kristjani in
učenci na križu umirajočiga Boga? Terpeči Bog! uči
nas terpeti, pomagaj nam terpeti, posveti nas s ter-
pljenjem, de bo s tvojim terpljenjem združeno in po
tvojim terpljenji posvečeno!

Vprašanje, Kako moremo nar ložje za Je-
zusam križ nositi?

Odgovor. Za Jezusam nar ložje križ no¬
simo, če nadloge in težave z voljnim in hvalež¬
nim sercam iz rok Božjih sprejemamo in vdani
v Božjo presveto voljo terpimo.

Razlaganje. Na zemlji vsak nosi svoj križ;
pa križa ne nosi vsak enako; eni zoper Boga
godernjajo, ti sicer nosijo svoj križ, pa brez
prida; eni križ radi sprejemajo in ga voljno in
vdani v Božjo voljo nosijo, in glej, ti pojdejo
tudi za Jezusam v nebeško veličastvo. Resnične
so tedaj besede svetiga Avguština: „Velikokrat
nosimo enak križ, pa ne po enakim; zato se tudi
terpljenje enako ne konča. Konec ni enak, ker
po enakim ne terpimo". O de bi pač odslej vsi
v keršanskim duhu prenašali križe in nadloge,
de nas tudi kdej pripeljejo v nebeško veličastvo!

Zgled. V sedemnajstim stoletji je slovel mož, ki
je v besednim pomenu umeval Jezusov nauk: »Kdor
hoče moj učenec biti, naj vzame svoj križ in naj hodi
za menoj«; bil je brat iz karmelitovskiga reda, po imenu
Frančišek Križanski.  Spomladi 1648. leta in v

sedeminpetdesetim letu svoje starosti je nesel težek,
lesen križ na rami iz Valisoleta na Španskim skozi fran¬
cosko deželo čez Genovo v Kim,  in od tod drugo spo¬
mlad v Benetke, kjer je šel na ladijo in se je prepeljal
v sveto deželo. Tukaj je nesel križ v Jeruzalem, v
Betlehem, v Nazaret in na goro Tabor, ter se je ver-
nil skozi Terst, Rim, Genovo in čez pirenejske gore v
Valisolet, kjer je križ postavil v samostanski cerkvi.
Kako težak križ je ta pobožni brat nosil za Kristusam!
Vender pa naš Gospod in Zveličar od nas ne tirja tako
veliciga dani, on le hoče, de radi in voljno nosimo križ,
ki nam ga on naklada, bodi si ta križ ali zopernost
ali bolezen ali nesreča ali hudo preganjanje. Kristjan!
nikar se v prihodnje ne brani svojiga križa! Nosi križ
z Jezusam, de boš tudi kdej ž njim nosil krono več-
niga življenja.

Življenje svetnikov: Sveti Janez iz

Mate, spoznovavec.  (-]- 1213.)

Kako rad je nosil križ za Jezusam veliki svetnik,
ki se danes njegov god obhaja, in ki je bil pri vsih
svojih blagih pri¬
zadevali večkrat
zaničevan in pre¬
ganjan. Janez iz
Mate je bil rojen
v Pokrajini na
Francozovskim
1153. leta od
pobožnih in ple¬
menitih staršev.

Že v mladih le¬
tih je razodeval
posebno ljubezen
do ubozih in bol¬
nih, tako de je
ves denar, ki mu
je bil v razve¬
seljevanje pode¬
ljen, z veselim
sercam dal ubo¬
gim bolnikam.

V Parizu, kjer je njegova pobožnost in modrost močno
slovela, je bil v mašnika posvečen. Ko je pa vpričo
škofa in družili mašnikov pervo sveto mašo Bogu
daroval, je imel nebeško prikazen. Prikazal se mu je
namreč angel v podobi lepiga mladenča, belo oblečen,
z rudečim in plavim križem na persih, in na vsaki
strani suženj v težkim železji, eden kristjan, eden pa
nejevernik. V tej prikazni je sveti mož zdajci spoznal,
de ga je Bog poklical v reševanje jetnikov iz rok neje-
vernikov. De bi Božjo voljo še bolje spoznal, se je
sveti Janez podal v samoto, kjer je našel svetiga Fe¬
liksa Valeškiga, kije  že več let tukaj zelo spokorno živel.
Naglo se sprijaznita in služita Bogu s čuvanjem, poštam,
molitvijo in premišljevanjem. Pušavnika se ravno po-
menkvata od neskončne dobrotljivosti Božje pri studencu,
kar pride iz goščave jelen s plavim in rudečim križem

iOi

med rogovilami. Ker se Feliks temu čudi, mu Janez
pripoveduje prikazen, ki jo je imel pri pervi sveti maši.
Na to še bolj goreče molita in poslednjič skleneta v
Rim popotvati, de bi to reč izročila novo izvoljenimu
papežu Inocenciju III. Inocencija močno veseli' ta go¬
rečnost za zveličanje neumerjočih duš, Boga serčno prosi
razsvetljenja, in glej! tudi on vidi 28. Prosenca pri
maši enako prikazen, kakor jo je imel sveti Janez pri
svoji pervi sveti maši. V tej prikazni spozna Inocenci
Rožjo voljo in zato ukaže vpeljati nov red v reševanje
jetnikov in ga imenovati: »red presvete Trojice«
leta 1198. Sveti Janez iz Mate, pervi poglavar tega
reda, je postavil pervi samostan na tistim kraji, kjer
se  je bil jelen s križem prikazal. Potem se je
podal v Tunis,  kjer je veliko sužnjev rešil ali jih
vs aj v keršanski veri poterdil in jim upanje dal, de
bodo kmali odkupljeni. Ta gorečnost mu je nakopala
sovraštvo nejevernikov, ki so ga grozovito preganjali.
Enkrat so ga celo dobili na ulicah v Tunisu vsiga v
kervi. Pa pri vsim tem je bil vesel in dobre volje,
tar se je srečniga štel, de je smel z Jezusam terpeti
111  za njim križ nositi. Ko se je bil ozdravil, se je
vernil na Francosko, kjer je obilno denarja nabral za
odkupljen]e keršanskili jetnikov iz oblasti Moliamedancov.
1210. leta je zopet šel v Tunis, kjer je bil, kakor
Pervič, z vso grozovitostjo preganjan. Odkupil je 120
sužnjev in ž njimi se je hotel po morji odpeljati; kar
Pa nejeverniki za njim hitijo, kermilo in jambor zlomijo,
jadra pretergajo in ladijo valovam izročijo. V tej sili
se zateče sveti Janez v serčni molitvi k Bogu, obesi
svoj plajš in plajše svojih bratov ko jadra in prosi Boga,
na j bo on lcermir, in vzame sveti križ v roko, ter se
Psalme prepevajo popolnama Bogu izroči. Kar vstane
vgoden veter, ki v malo dneh ladijo v Ostijo prižene.
Poslednjič je hudo oslabel, in je umeri bogat s čed¬
nostmi in velikim zasluženjem 1213. leta v eno in
šestdesetim letu svoje starosti.

Molit e v. Sveti Janez! reši nas po
Sv oji prošnji iz jetništva dušnih sovraž¬
nikov in sprosi nam milost, de bomo tako
Ve seli in radi, kakor ti, nosili svoj križ za
Sy ojim Gospodam in Zveličarjem Jezusam
Kristusam. Amen.

ŠtJMaset®

Jezusovo križanje.

Vprašanje. Kaj se je zgodilo z Jezusam,
k« je bil križ na Golgoto prinesel?

Odgovor. Ko je bil Jezus prinesel križ na
G °lgolo, so ga križali.

Razlaganje. Okoli devete ure pred poldnem
so bili Jezusa na Golgoto ali na goro mertva-
ških glav pripeljali. Na Kalvarii stoji zdaj Je¬
zus, on nedolžno Jagnje Božje, in pred njim
leži križ na tleh, na kterim ima on umorjen
biti. Piti mu ponudijo vina z grenko miro in
želčem namešaniga. S to pijačo so mamili tiste,
ktere so križali, de niso smertnih bolečin pre¬
hudo čutili. Jezus pokusi to pijačo, pa je ne
pije; nazaj jo je dal, ker je hotel pri vsi za¬
vednosti terpeti in umreti. Zdaj mu potegnejo
z raztepeniga života oblačilo, na ktero so se
bile rane že nekoliko prisušile; in pri tej priči
se mu hraste po životu odero in rane ponove.
Sedaj Jezusa znak na križ denejo, in že mu
roke in noge po križu nategujejo , že mu jih z
ostrimi žeblji predirajo, že mu jih s kladvi na
križ pribijajo, že Ijubiga Jezusa križajo. Na
to vzdignejo križ od tal, in ga po koncu zasa-
de v jamo, ktera je bila za križ že pripravljena.
Tako visi zdaj Sin Božji med nebam in med
zemljo v neznanih bolečinah, in njegova draga
kri teče iz prebitih žil na tla. O neizrečena
ljubezen Božja! Svojimu lastnimu Sinu Bog ne
prizanese, de bi rešil nas grešnike! O ljubez-
njivi Gospod Jezus Kristus! kako te moremo za
tolikošno dobroto zahvaliti, de si se za nas dal
križati? — Grešniki! pojdite v duhu na Kalva¬
rijo! Tam boste našli pokoj svojim dušam; sej
tam teče studenec večniga življenja s križa.
Umite se v kervi Jagnjeta Božjiga, in očišeni
boste svojih grehov, še bolj boste beli, kakor
sneg. In vi pravični! ozrite se na križaniga
Jezusa in nikar več ne žalujte, če vas po kri¬
vim preganjajo, obrekujejo in preklinjajo. — O
kako žalostna, pa tudi kako tolaživna je ta mi¬
sel: „Jezus je bil za nas križan!“

Zgled. Kako silne bolečine je mogel Jezus ter¬
peti, ko je bil križan, ker so mu bile roke in noge z
žeblji prebodene in so mu bili členi razklenjeni in so
mu bile žile in kite v strašnih bolečinah raztegnjene!
— V razodenji svete M e h til d e beremo, de je nekdaj
Jezusa vprašala, ktere so bile nar huji bolečine ob
njegovim bridkim terpljenji in umiranji; in Gospod ji
je na to milo odgovoril: »Strašne so bile muke, ki sim
jih čutil ob križanji, neznana pa je bila bolečina, ko
so me s tako silo razpenjali, de so lahko šteli vse moje
ude«. (Bukv. 1. pogl. 15.) — Oh kdo more umeti to
bolečino? Nar huji bolečine, ki jih kdej kdo terpi, so le

102

senca proti Je-
zusovimu ter-
pljenju! Ti pa,
ljubi moj ! se bo¬
jiš nar manjšiga
terpljenja!

Vprašanje.
Kaj se učimo
od križaniga
Jezusa?

Odgovor. U-
čimo se od kri¬
žaniga Jezusa
t e r p 6 t i in
radi in Bogu
vdani na križu
viseli, če je
to Gospodova
volja.

Razlaganje. Kristus bi bil lahko stopil s

križa, pa ni hotel, nam v zgled , de stanovitno
terpimo in voljno na križu visimo, dokler je
volja Božja. „Kristus ni stopil s križa", pravi
sveti Bernard,  „de ne umolknejo, kteri ob-
upnimu in nesrečnima pravijo: Stoj, ne beži od
križa! zakaj ti opomini bi mogli obmolkniti, ko
bi se jim moglo odgovoriti : Tudi Kristus je
svoj križ popustil!“

Zgled. Pobožna žena je bila veliko let hudo

bolna. Kar pride nekiga dne prijatlica k nji, de bi jo
tolažila. Pobožno bolnico milujo prijatlica zavolj hudih
bolečin in ji kaže Jezusa na križu, rekoč: »Prosi, prosi
križaniga Jezusa, de te resi tolikih bolečin!« Bolnico
pa prime sveta jeza, skloni se ter reče: »Kako to?
kažeš mi Jezusa križaniga, in mi svetuješ, de naj pro¬
sim Jezusa na križu, naj me reši mojih bolečin ? On
visi na križu in si ne želi ž njega, ker je to volja

nebeškiga Očeta; oh, in jez uboga grešnica naj hi

želela s križa stopiti ? O Bog me varuj kaj taciga!
Kada visim na križu, ker Bog hoče in dokler Bog hoče.
To vse in še več rada terpim, iz ljubezni do Jezusa, ker je
tako neizrečeno veliko za mo terpel!« — Kavno tako
voljno je tudi terpela sveta Joana Križanska;  v veliko
boleznih, ki jih je terpela, je bila. vselej vesela. Večkrat
jc rekla: »O ko bi mogla te kapljice kervi, ki jih še
imam, preliti iz ljubezni do tebe, Zveličar sveta! Še
več križev, še več terpljenja in grenkobe, o Gospod!
ker terpim za te, moja sladka, križana ljubezen!« Ko
je bila nekdaj zlasti po noči prav hudo bolna, je rekla:
»O kako dobra je ta noč, ni ga zdraviga uda na meni,
vsak ud ima svojo bolečino. O moj Jezus! zahvalim
se ti za to grenko terpljenje, ki mi je nar veči milost

v mojim življenji. Ako hočeš, de terpim do konca
sveta, rada terpim z neizrečenim veseljem.« Ko se
tovaršice jokajo zavolj njenih bolečin, jim odgovori:
»Ljube moje ! pustite me terpeti, de bom podobna Je¬
zusu, ki sim ga prejela. Terpljenje je nar lepši pesem,
ki jo morem peti in brenkati svojimu ljubeznjivimu
gostu Jezusu Kristusu. O Jezus! križaj me«,  dalje
govori, »pa le ti sam bodi moj križ! Na te hočem
pribita, v te hočem spremenjena biti. Živa hočem biti
pokopana, pa v tvojim Božjim Sercu; v vicah hočem
biti vse svoje žive dni,  pa v vicah tvoje Božje lju¬
bezni«. — Uči se tedaj tudi ti, moj kristjan! voljno in
vdan v Božjo presveto voljo terpeti, bodi rad na križu,
ako je to volja tvojiga nebeškiga Očeta! Sej pride za
križanjem poveličanje, in po velikim petku pride velika
nedelja.

Vprašanje. Kakošne sklepe delajmo pre-
mišljevaje Jezusa križaniga?

Odgovor. Premišljevaje križaniga Jezusa
zlasti sklenimo: 1) de bomo vender že enkrat
nehali Jezusa Kristusa z grehi vnovič na križ
pribijati, in 2 )  de bomo vender že enkrat za¬
čeli v duhu prave pokore sami sebe križati.

Razlaganje. Ob, koliko kristjanov vsak dan
vnovič križa z grehi in hudobijami svojiga Go¬
spoda in Odrešenika, njega, čigar ljubezen nima
ne konca ne kraja! O nehvaležnost! o neu-
smiljenje! Aii je vender mogoče, de kristjan
more tako neusmiljeno ravnati z Jezusam, kteri
je iz ljubezni do nas na križu umeri? Po vsi
pravici se tedaj Jezus po svetim Avguštinu
pritoži, rekoč: „Zakaj tešeš, grešna duša! v
svojim sercu težji križ za me, kakor je bil ju¬
dovski? Na judovskim križu, na kterim sim
umeri, sim imel vsaj to tolažbo, de bo moja
smert v zveličanje sveta; ali kakošen to-
lažljej morem imeti na tem križu, na kteriga
me ti z greham pribijaš?" Po pravici se Jezus
po svetim Bernardu  pritoži, ko grešnika ta¬
kole ogovori: „Ali nisim še zadosti zavolj tebe
ranjen? Zakaj mi še ti rano za rano vsekuješ?
Ob, rane, ki so mi jih Judje storili, veliko lože
prenašam, ko rane, ktere mi ti z grehi delaš!
Poglej vender, o človek! kaj za te terpim. Tebi
to rečem, ki za te umiram, tebi rečem: Po¬
glej, kaj za te terpim; poglej žeblje, ki so me
prevertali. Tako velike, ko so moje telesne bo¬
lečine, je le vender bridkost mojiga duha še
veči, ker skušam tvojo nehvaležnost. Keršan-
ska duša! prosim te tedaj, nikar več ne križaj

103

s v °jiga Boga in Zveličarja s pregrešnim živ¬
ljenjem, nikar ne delaj, kakor nehvaležni Judje,
k* so nedolžniga Jezusa na križ pribili! Poznam
pa nekoga, ki je kriv; tega pa le križaj! „Po¬
slušaj, moja duša!" pravi sveti Bernard,
»in dobro pomisli! Poznam nekoga, ki že ve¬
liko let s teboj pri ravno tisti mizi sedi, jed iz
tvoje roke jemlje, in, kolikorkrat se mu ljubi,
Se  s teboj prepira in prička. Po podedvani
pravici je tvoj hlapec, ker mu pa preveč stre¬
žeš in ga nočeš krotiti, je vzdignil peto zoper
tebe, in te je spravil v sužnost, in gospoduje
°ez te z grozovitnostjo. On svet ljubi, in za¬
ničuje Boga in moli sam sebe, in služi hudiču;
kaj

se ti zdi? Ako po pameti sodiš, mislim, de
moraš z menoj klicati: „Smerti je kriv, križaj,
križaj ga!" Nikar si tedaj ne prikrivaj, nikar
ne  odlašaj , ampak serčno in stanovitno ga pri¬
bijaj na križ — kroti, križaj svoje telo!"

življenje svetnikov: Sveta Apolonija,

devica in spričevavka.  (-j- 250.3

Današnji dan obhajamo spomin imenitne in serčne
device, svete Apolonije,  ki nam kaže, kako sami
s ebe križajmo in iz ljubezni do Jezusa na križu umi¬
rajmo. — Okoli 250. lota so začeli nejoverniki v
Aleksandrii kristjane tako hudo preganjati,. de jih jo
bilo več grozovito umorjenih, in med njimi tudi sveta
Apolonija. Kristjanam je bilo le na voljo dano, ali od
^ere odstopiti ali pa neusmiljeno mučenim biti. Pa moč
ezusa Kristusa se je lepo razodevala v kristjanih, tako
" e  so še slabe device brez strahu šle v smert, kakor

kaže zgled svete Apolonije. V malikovavnieo so jo pe¬
ljali in tam silili, keršansko vero zatajiti in malikam
darovati; ona pa reče: »Maliki so le vragi; eden pa je
pravi Bog, Jezus Kristus, in le njega smemo moliti!«
To pa nejeverce tako razkači, de jo bijejo in ji vse
zobe izderejo ter žugajo, de jo bodo živo sežgali, če se
keršanski veri ne odpove. Ali sveta devica se ne da
premakniti. Napravijo tedaj zunaj mesta veliko germado
in jo zažgo. Ko pa sveti devici vnovič žugajo, de jo
bodo živo vergli na germado, če Kristusa ne zataji, jih
spričevavka prosi, de naj malo poterpe, pa ne iz strahu,
temuč de bi mogla še enkrat prav serčno moliti. V
molitvi poterjena, skoči sveta devica sama na gorečo
germado in naglo zgori. Malikovavci so se čudili tej
devičini serčnosti, in veliko jih je potem sprejelo sveto
vero, ki sama more tako moč človeku dati.

Molitev. Gospod, nebeški Oče! do¬
deli nam milost, de vender enkrat začnemo
v duhu prave pokore sami sebe križati in po
zgledu svete Apolonije raji umreti, kakor z
greham tvojiga Božjiga Sina vnovič križati,
kteri s teboj in svetim Duham enaki Bog
živi in kraljuje vse veke. Amen.

D@.

Križ in njegov pomen.

Vprašanje. Zakaj je hotel Jezus na križu
umreti ?

Odgovor, Ker sta Adam in Eva pod dre¬
vesa m v raji  grešila, nas je Kristus hotel
odrešiti na drevesu s veti ga križa.

Razlaganje. Križ ima v sebi globoke in
čudovite skrivnosti. Poprej je bil križ sramotni
steber, na kterim so mogli umreti nar maloprid-
niši ljudje, in že v Mojzesovi postavi (5. Mojz.
21, 23.) se imenu je „preklet, kdor visi' na lesu".
Kar je pa hotel Kristus na tem sramotnim stebru
terpeti in umreti, je križ častitljiv in veličasten,
ker je znamnje neizmerne ljubezni Božje, nar
dražji lepotija na zemlji, nar močnejši orožje
zoper peklenske duhove, nar boljši pripomoček
našiga zveličanja, nar terdnejši upanje v nad¬
logah in težavah sedanjiga življenja, nar vese¬
lejši znamnje resnične sprave za nesrečniga
grešnika, nar krepkejši podpora za vse, kteri
nastopijo nevarni pot v večnost. — Zatorej pa
tudi povsod nahajamo sveti križ : na pokopališih

in v hišah, na
cestah in tra¬
tah, na polji
in v gojzdeh,
v dolinah in na
gorah, na cer¬
kvenih zvo¬
nikih in altar-
jih, na persih
junaškiga vo¬
jaka in mo-
gočniga vla¬
darja, v ro¬
kah umirajo-
čiga in mert-
viga vernika!
O sveti, o mo¬
gočni, o sladki
križ! Blagor mu, kteri ume skrivnosti svetiga
križa !

Zgled. Ko je bil nekdaj sveti Avguštin  vpra¬
šan, zakaj je liotel Kristus na križu umreti, je odgo¬
voril, kakor je bilo zgorej povedano, in je še pristavil:
»Ko bi bil Kristus kamnjan ali z mečem umorjen, bi
mogli v spomin Jezusove smerti meč ali kamen ali si¬
cer kaj taciga mučivniga orodja pri sebi nositi, kar bi
bilo neizrečeno težavno in še celo nemogoče. Prav
lahki' pa imamo pri sebi lesen ali drugačen križec, če
ne, pa lahko sveti križ na čelu storimo , in tako nam
je mogoče zmiram seboj nositi orodje našiga zveličanja«.
Glej tedaj, ljubi kristjan! po svoji Božji modrosti in iz
ljubezni do nas je izvolil Gospod Jezus smert na križu,
de moremo križ, na kterim nam je zveličanje došlo,
vedno pred očmi imeti in povsod seboj nositi. Kako
žalostno je tedaj v takih hišah, v kterih ga ni viditi
svetiga križa, veličastniga znamnja našiga odrešenja!
Pravi kristjan ne dela tako; njemu je sveti križ nar
dražji zaklad, nar veči lepotija.

Vprašanje. Kaj je tedaj sveti križ pobož¬
nima kristjanu?

Odgovor, Pobožnimu kristjanu je sveti križ
neskončna dragotina, ker je na njem Jezus Kri¬
stus terpel in umeri; sveti križ mu je sladka
tolažba v terpljenji in v smertnih težavah, moč
v skušnjavah, učenik polerpežljivosti in vsa-
koršne čednosti.

Razlaganje. O kako drag je sveti križ
pravimu kristjanu! Raji ga ima, kakor vse
pozemeljsko bogastvo, v njem dobiva tolažbo v
terpljenji in zlasti ob smertni uri, moč v skuš¬

njavah, svet in pomoč v dvomih sedanjiga živ¬
ljenja. Zato pravi sveti Bernard:  „Po pra¬
vici je križ lep;  križ se more ljubiti; križ
oveseljuje. Taka je, bratje! Kdorkoli križe
nabira, njemu poganja življenje, ki ga razve-
druje, njemu kaplja olje veselja, on dobiva di¬
šavo duhovnih darov. Križ ni nerodovitno drevo,
ampak je za tistiga, ki ga objema, drevo živ¬
ljenja, rodovitno, zveličavno drevo; kako bi
sicer to drevo rastlo na zemlji Gospodovi ¥‘

Zgledi. Sveta Genovefa  je veliko hudiga ter-
pela v pušavi. Prikaže se ji pa angel, in ji poda lep
križec, rekoč: »Genovefa! na sveti križ, ki ti ga je
Jezus Kristus z nebes poslal v tolažbo. V njem se
ogleduj in pred njim opravljaj svoje molitve! Kadar
si žalostna, tolaži se s križem; k njemu se zateci, ka¬
dar te skušnjave nadlegvajo; ako te prevzema nejevolja,
spomni se poterpežljivosti Jezusove, Iti na tem križu
visi«.— Genovefa je storila, kakor jo je bil angel pod¬
učil, in glej, v križu je dobiyala tolažbo in moč; križ
ji je bil lestvica proti nebesam in ključ do nebeških vrat.
Kako drag je tedaj sveti križ! To je dobro umela tista
pobožna deklica, ki si je izmed dedine samo lesen križ
izbrala. Drugi dedje so se ji smejali, de si ni izvolila
zlata ali srebra, dražili kamnov ali lepiga oblačila. Ali
pozneje se je pokazalo, de je bil ravno ta slabi križec
nar boljši del; zakaj v lesenim križu je bil še en križ
iz zlata in drazih kamnov. Le večerni mi, ljubi moj!
sveti križ ima v sebi nar dražji nebeške zaklade, ki so
več vredni, kakor zlato in dragi kamni. Torej primi in
terdo derži sveti križ,  de ž njim po viharnim morji
tega življenja srečno dojdeš v nebeške prebivališa. »Stori
kakor nesrečniki na morji, kise jim je ladja razbila«, pravi
bogoljuben cerkven učenik (Segneri). »Le glej, če se ladja
razbije, kako se začno skušati sred šumečiga morja. O
kako se poganjajo vsi ti nesrečniki, de bi se deske po¬
lastili ! O kako se trudijo! kako se odrivajo! In če
poslednjič zgrabijo kako bruno, — o kako terdo ga
derže! In zakaj to? Samo za to, ker je les, ki jim
življenje otme: ali z drugimi besedami, ker je les živ¬
ljenja.  Tak les je les svetiga križa. Ta les nam je ostal,
ko se nam je bila ladja razbila. Kakor nesrečniki na
morji sedanjiga življenja moramo ta les močno ceniti,
in ne le prijeti  ga,  ampak so ga tudi deržati.
Tolikanj je vreden, ker se ž njim življenje  otme, ker
se ž njim celo večno življenje  doseže. — Če kdo
izmed tistih, ki se jim je ladja razbila, les zgrabi, in
ga potem zopet izpusti', ker nima serčnosti, de bi se
ustavljal šumečim valovam, ki na širokim morji proti
njemu buče, mora utoniti, kakor bi deske ne bil zgrabil-
Le kdor se je terdo derži, dojde na brežino. Taka je
tudi s križem.  Kaj ti pomaga, če nekoliko časa z
veliko ljubeznijo križ na persi pritiskaš, če se pa po¬
tem daš skušnjavam premagati in ti sam križ iz rok
spustiš? Derži ga z vso močjo in uči se tega od

105

nesrečnika na morji, ki zavolj preteče nevarnosti vse moči
napenja, de bi si življenje otel, in se tedaj sicer da
^harnimu morju sem ter tje metati in v strašnih ver-
tincih sukati, nikdar pa lesa iz rok ne spusti. Tudi
tj ne smeš križa izpustiti!« — Dobro si to zapomni,
‘jnbi moj! objemi sveti križ in terdo ga derži! Ravnaj
P° zgledu tiste svetnice, ki se današnji dan nje god
obhaja.

v

življenje svetnikov: Sveta devica
Školastika. (-j- 543.)

Ta svetnica jc
objemala v vsih
nadlogah in te¬
žavah tega živ¬
ljenja sveti križ
in je premišlje¬
vala, % kaj je ter-
pel Jezus Kri¬
stus iz ljubezni
do nje. S tem
se je spodbujala
kpoterpežljivosti
in se je obvaro¬
vala vse žalosti,
kakor je nekdaj
sama spoznala:
»En sam pogled
na križaniga Je¬
zusa mi zdajci
vzame vse težave
in mi osladi
Vse > kar terpim«. Sveta Školastika  je bila hči
ženitnih in bogaboječih staršev v Nursii na Laškim
ln  sestra svetiga Benedikta. Že v mladih letih ni
marala za svet in njegovo veselje; nečimurnost
v  lepotičenji in v noši je sovražila, ljubila pa je sa-
^otno življenje. Večkrat je rekla: »Samota je varhinja
PJave pobožnosti«. Po zgledu svojiga brata svetiga Bc-
edikta je zbrala okoli sebe mnogo devic iz bližnjih in
Oljnih krajev, ki so se ž njo združile in so pobožno
lv ele p 0  pravilih svetiga Benedikta; in zato so se ime-
j^vale benediktinariee. Sveto Školastiko so si nune
'golile opatinjo, ker je ona goreče molila, ostro se po-
tia, samostanske postave zvesto spolnovala in tako tudi
v s vojih tovaršicah zbujala ljubezen do Boga. Svoje
sveto življenje je sklenila 543. leta v šestdesetim letu
f v °j' e  starosti ko zvesta prijatlica in častivka svetiga
viža in njega, ki je za nas umeri na svetim križu.

, v eti 'Benedikt je ravno ob smerti svoje sestre molil,
* kno mu jo bilo viditi, kako je njena duša v go-
|°bji podobi v nebesa šla k ljubimu Jezusu,-in je Boga
lv alil ter oznanil duhovnim bratam nje tolikanj srečno
s mert.

Molitev.  Milostljivi Bog! poterdi nas,
po zgledu tvoje zveste služabnice Sko-

Bušna hrana, 111.

Iastike sveti križ v ljubezni objamemo, svetu
umerjemo in le tebi služimo. Po Kristusu,
Gospodu našim. Amen.


Jezusova smert na križu.

Vprašanje. Kako je sklenil Jezus svoje sveto
življenje na križu ?

Odgovor. Jezus je terpel tri ure na svetim
križu nar hujši bolečine, in je še molil za mo-
rivce, in je poslednjič z močnim glasain rekel:
»Dopolnjeno je“, ter je izdihnil svojo dušo.

Razlaganje. Jezus je še na križu dobrote
skazoval. Molil je za svoje sovražnike, rekoč:
„Oče! odpusti jim; sej ne vedo, kaj delajo“.
Skesaniga razbojnika je potolažil, rekoč: »Go¬
tovo ti povem, še danes boš z menoj v raji“.
Svojo mater je izročil Janezu, rekoč Marii:
»Žena! glej, tvoj sin!“ in Janezu: »Glej, tvoja
mati!“ Opoldne je solnce otemnelo, in tema je
bila po vsi zemlji do treh popoldne, in tedaj je
naznanil Jezus svoje terpljenje in zapušenje,
rekoč: „Moj Bog, moj Bog! zakaj si me za¬
pustil ?“ Od preveliciga terpljenja žejin je re¬
kel:  „Žejin sim!“ Eden vojakov berž vzame
gobo, jo z jesiham napoji, na terst natakne in
k ustam pomoli. Jezus vzame nekoliko kapljic
na jezik, in reče: »Dopolnjeno je !‘ v  Potlej je
zavpil z velikim glasain: »Oče! v tvoje roke

izročim svojo dušo“. In ko je bil to izrekel,
je glavo nagnil in umeri. In glej ! zagrinjalo
v tempeljnu se je pretergalo od verha do tal;
zemlja seje  tresla, skale so pokale, grobi so
se odpirali; stotnik in kteri so ž njim Jezusa
varovali, so se silno bali in so rekli: »Resnično,
Božji Sin je bil ta! !t  Vsi pa, ki so to vidili,
so se na persi terkali in se trepetaje vernili. —
Kristjan! kako strašen je ta pogled! Jezus je
uinerl za nas na križu! Zaperte so sedaj nje¬
gove prijazne oči, ktere nikjer niso mogle brez
usmiljenja gledati nadlog in težav; umolknile so
sedaj njegove resnične usta, ki so toliko lepih
naukov oznanovale in toliko nesrečnih in žalost¬
iš

106

nih ljudi tolažile; raztegnjene so sedaj po križu
njegove roke, iz kterili je toliko dobrot med
ljudi prišlo; prederle so sedaj njegove noge, ki
so ga tolikokrat k revežem in bolnikam nosile;
prebodeno je njegovo predrago serce, ktero je
uboge grešnike tolikanj ljubilo. Kri iz svetih
ran čedalje bolj tiho kaplja, in iz odperte stranske
rane teče le še voda in kri. Gospod vsiga živ¬
ljenja je dal za nas poslednjo kapljo svoje kervi,
de nas je smerli otel in nam pridobil večno živ¬
ljenje. Dopolnjeno je, kar je mogel svet straš-
niga storiti, kar je mogla pravica nar ostrejiga
tirjati, kar je mogla ljubezen nar bogatejiga
ponuditi — dopolnjena je daritev včlovečeniga
Boga. O greli! — O pravica! Nebo in zemljo
spreletuje groza zavolj tega neznaniga prigodka.
Solnce skriva svojo svetlobo, skale pokajo, za¬
grinjalo v tempeljnu se prepara, grobi se odpi¬
rajo in mertvi vstajajo; — koga bi vse to ne
pretreslo in presunilo?

Vprašanje. K čemu naj nas spodbuja
pogled umirajočiga Jezusa?

Odgovor. Pogled umirajočiga Jezusa naj
nas spodbuja, 1) de iz dna svojiga serca Je¬
zusa molimo, in 2) de se iz vsiga serca ke¬
sajmo vsili svojih grehov.

v

Razlaganje. Ce premišljujemo neskon¬
čno ljubezen,  iz ktere je naš Gospod
Jezus za nas na križu umeri, se moramo
vsi osramoteni v prah ponižati in to neskon¬
čno ljubezen Jezusovo molili.  Pri tem
premišljevanji se nam mora ravno tako goditi,
kakor svetimu Ambrožu,  ki je pri pogledu
križaniga Jezusa molil: „Gospod! veliko si
za me storil, pa nisim pripognil kolena; svet
si stvaril in mene, in postavil si me čez
pozemeljske stvari, pa nisim pripognil ko¬
lena, de bi te molil. Ko sim te pa vidil po-
nižaniga, ranjeniga, križaniga in za me
umorjeniga, nisim nič več mogel stati, am¬
pak od tolike ljubezni premagan sim padel
na kolena in sim te molil!" — Ge pa dalje
premišljujemo, de je mogel Jezus zavolj
naših grehov  na križu umreti, mora po¬
gled križaniga Jezusa vsaciga grešnika pre¬
tresti in ga nagniti k serčnimu kesanju
zavolj storjenih grehov.

Zgledi. Sveti  Izidor,  mašnik in pušavnik v
Sketah, je bil nekdaj ves v solzah. Brat, ki gaje
vidil vsiga objokaniga, ga vpraša, zakaj se joka. On
pa reče: »Svoje grehe objokujem in njih gnusobo, ker
je mogel zavolj njih moj Bog in moj Zveličar na križu
umreti. Ko bi bili tudi Boga le ensamkrat razžalili,
bi vender ne imeli dovolj solza, de bi objokovali ostud¬
nost svojih grehov in svojo toliko nehvaležnost. « —
Sveta Terezija  je nekdaj molila pred podobo Jezusa
vsiga ranjeniga in na križu umirajočiga; kar je obču¬
tila tako hudo bolečino zavolj grehov, de je mislila
umreti. Vsa v solzah je tedaj serčno prosila Jezusa,
naj bi nikoli ne pripustil, de bi vnovič grešila, temuč
naj bi ji milostivo dodelil, de bi vsako hudo nagnjenje
in vse grešne navade zaterla. In molitev ji je poma¬
gala; zakaj odslej je vsako hudo nagnjenje lože prema¬
gala. Tak6 svetnica sama od sebe piše. — Gorje pa
grešnikam, ki jih pogled križaniga Jezusa nič ne gine.
Po pravici pravi pesnik Torkvato Taso:  »Kdor se

zdaj ne joka, se bo mogel velcomej jokati!«

Vprašanje. Ali je mogel Jezus terpeti in
umreti, ker je bil Bog?

Odgovor. Jezus je terpel in umeri kakor

107

B og in človek skupej; zakaj kakor sam Bog ni
m ogel terpeti in umreti, kakor sam človek pa
bi ne bil mogel Bogu zadostiti za naše grehe.

Razlaganje. Jezus je terpel, Jezus je umeri,
pa ne po Božji, ampak po človeški natori, ker
Kozja natora ne more terpeti in umreti. Zato
pravi sveti Janez Damaščan:  „Ker Božja

oatora ni podveržena terpljenju, tudi nikakor ni
trpela z Jezusovim telesam . . . Kakor drevo,
ki ga solnce razsvetljuje, sekira poseka, solncu
pa nič škode ne stori, tako tudi Božja natora,
k* je osebno sklenjena s človeško natoro, ni
'mela terpljenja, ktero je zadevalo človeško na-
toro“. Vender je pa v Jezusovim terpljenji
'n v njegovi smerti Božja natora neločljivo
Zedinjena s človeško natoro, ker le tako je mo-
Sel Jezus popolnama zadostiti za naše grehe.
Kazodeval je pa Jezus svojo Božjo natoro v
Sv ojim terpljenji in v svoji smerti, ker je sama
beseda njegova storila, de so vojaki na Oljski
Seri na tla popadali, ker je razbojnika na križu
*Preobernil, ker je svojo smert z nar večimi
Cl *deži poveličal, tako de moremo z rimskim
• s totnikam klicati: „Resnično, ta je Sin

K o ž j i“.

življenje svetnikov:

Sveta devica
E v fr  o z i n a. (t 470.)

Sveta Evfrozina,
ki se nje spomin danes ob¬
haja, je bila hči bogatili star¬
šev v Aleksandru na Egip¬
tovskim. V premišljevanji
nmirajočiga Jezusa jo naha¬
jala nar veči zveličanje; v
tem je čedalje bolje spozna¬
vala neskončno ljubezen Bo¬
žjo, in se je čedalje bolj vne¬
mala k ljubezni do Jezusa,
tako de si ga je izvolila že¬
nina svojiga serca. De bi ube¬
žala nevarnostim zapeljiviga
sveta in de bi le svojimu
Jezusu živela, se je podala
v samostan, kjer .je osem in
trideset let živela v ved-
nim zatajevanji same sebe
in v svetim premišljevanji
terpečiga in umirajočiga Je-
Gospodu zaspala 470. leta.

Molitev. Božji Zveličar! ki si iz lju¬
bezni do nas umeri na svetim križu, dodeli
nam milost, de nam bo tvoje terpljenje in
tvoja smert k večnimu zveličanju, kakor
tvoji pobožni in sveti služabnici Evfrozini.
Te milosti prosimo tebe, ki živiš in kralju¬
ješ vekomej. Amen.

Kako in zakaj je Jezus za nas terpel in umeri.

Vprašanje. Kako je Jezus terpel?

Odgovor. Prostovoljno in poterpežljivo je
Jezus terpel.

Razlaganje. Kristus ni bil primoran,  ter-
peli in umreti; vsimu terpljenju in tudi smerti
se je prostovoljno  podvergel iz usmiljenja
in ljubezni do nas. Zato že prerok Izaija pravi
(53, 7.): „I)arovan je, ker je sam hotel 44 .

Vprašanje. Zakaj je hotel Kristus terpeti
in umreti?

Od govor. Kristus je hotel terpeti in umreti,
de bi Božji pravici za naše grehe zadostil in
nas tako odrešil in zveličal.

Razlagati je. S prostovoljno pokor-
šino do smerti na križu  je Kristus z našo
nepokoršino razžaljenimu Bogu preobilno zado¬
stil in nas tako zasluženiga večniga pogubljenja
odrešil. Zato piše sveti Pavel (Rim. 5,19.) : „Ka-
kor je po nepokoršini eniga človeka veliko grešni¬
kov postalo: tako bo tudi po pokoršini eniga

veliko opravičenih 44 . — Za naše grehe nihče ni
mogel zadostiti, kakor sam Kristus; z greham
je bil namreč Bog neskončno razžaljen, torej
mu je šlo neskončno zadostenje, zadostenja ne¬
skončne vrednosti pa stvar Bogu ne more dati,
kakor pravj sveto pismo stare zaveze (Ps. 48,
8—10.): „Človek ne da Bogu svoje spravšine, in
ne rešivne cene za svojo dušo, ako bi se tudi večno
trudil, in ko bi tudi zatirani živel 44 . Jezusovo
zadostenje ima pa neskončno vrednost, ker je
njegovo zadostenje zadostenje velovečeniga
Boga; kolikor višji je namreč ta, ki zadosti, to¬
liko veči vrednost in zasluženje ima njegovo za-

108

dostenje. Tudi nar manjši terpljenje včlovečeniga
Boga bi bilo prav /a prav zadostilo, ker je vsako
Jezusovo delo neskončne vrednosti; „nar manjši
terpljenje, nar manjši ponižanje Jezusa Kristusa",
pravi sveti Tomaž, „bi bilo zadostilo za odrešenje
človeškiga rodu zavolj neskončne vrednosti Je¬
zusove osebe"; ali „kar je zadostilo odrešenju",
pristavlja sveti Krizostom,  „to njegovi lju¬
bezni ni zadostilo".

Vprašanje. Zakaj je pa Jezus toliko terpel?

Odgovor. Jezus je toliko terpel, de bi mi
tolikanj bolje spoznali velikost njegove ljubezni
in pogubljivost in ostudnost vsaciga smertniga
greha, in de bi tudi svoj križ toliko voljnejši
nosili.

Razlaganje. Jezusovo terpljenje in njegova
smert nam oznanuje lj) velikost njegove
ljubezni.  „Kdo more zapopasti neizmerno
usmiljenje in ljubezen", piše sveti Bernard,
„ki je v tem, de se je neskončni Gospod po¬
nižal meso nase vzeti, smerti se podvreči in
sram otno smert na križu preterpeti ?“ Resnično,
„nihče nima veči ljubezni, kakor je ta, če kdo

svoje življenje da za svoje prijatle", pravi Je¬
zus sam. Kristus je pa celo za svoje sovraž¬
nike terpel in življenje dal. Greh je namreč
Božje sovraštvo, in vsak grešnik je Božji so¬
vražnik; preden je pa Jezus terpel, smo bili
vsi grešniki, ker smo izvirni greli nad seboj
imeli, in torej smo bili vsi Božji sovražniki. Če
je pa že to velika ljubezen, de kdo umerje za
svoje prijatle; kolikošna je še le Jezusova lju¬
bezen do nas, ker je on umeri za nas svoje
sovražnike. — Jezusovo terpljenje in njegova
smert nam oznanuje 2 )  hudobo in ostud¬
nost smertniga greha.  De je greh kaj
hudiga, nam sicer že lastna vest pravi. Ze pri
kakim majhnim pregrešku nam kri v obraz stopi,
in le slišati hudo pregreho nas groza obide. In
pekel, ki ga grešnik v lastnim sercu nosi, je
strašen, de nič strašnejiga na svetu; červ, ki
grešnika, kamor koli gre, spremlja in grize, je hud,
de nič hujšiga na zemlji. Solze zapeljane ne¬
dolžnosti, prepiri po hišah, uboštvo zapravlji-
viga, ognjeno oko togotniga, zeleni obraz ne-
vošljiviga, sama kost in koža in prezgodnja
smert nečistiga človeka, vse to nam vsak dan
napoveduje, koliko hudo je greh. In vender kaj je
vse to, če pomislimo, de je greh tako strašen, de
sam vsigamogočni in vsigavedni Bog ni imel z
ničemur drugim zbrisati greha in njegovih straš¬
nih nastopkov, kakor z grenko smertjo svojiga
edinorojeniga Sina! Koliko hudo mora biti
naša pregreha, ki je Božjo pravico tako raz¬
dražila čez nedolžniga Jezusa zavolj tega, ker
se je on poroka storil za naše grehe! „Zavolj
naše hudobije je bil Jezus ranjen", pravi pre¬
rok Izaija, „in udarjen zavolj naših pregreh".
3) Jezusovo terpljenje in njegova smert nam
oznanuje poslednjič tudi še dolžnost, de
križe in nadloge toliko voljnejši pre¬
našajmo.  Hlapec ni boljši od Gospoda; če
se je našimu Gospodu tako hudo godilo, kaj
hočemo mi? Ali so pač naše bolečino tolikošne,
kolikoršne so bile bolečine našiga Jezusa? O
nikakor ne! Na Jezusu ni nič zdraviga od
glave do nog. Voljno tedaj terpimo, pimo grenki
kelih svojiga Gospoda; če smo Jezusovi tovarši
v terpljenji, bomo tudi njegovi tovarši v ne¬
beškim veselji.

109

Zgled. Iz gole  ljube-
zn '  do nas si je naložil Je¬
zus toliko in tako strašno
terpljenje. -— Sveta Angela
FoHnjska  je z vso pobož¬
nostjo in z velikim milovanjem
klečala pred bridko podobo
Jezusovo in iz serčniga usmi-
Ijenja je zavpila: »Gospod!

kaj te je vender nagnilo, de
s i toliko in tako strašno ter-
Pel?« Jezus ji pa s križa od¬
govori: »Angola! glej, kako
v isim na križu! Glej moje
vse ranjeno telo; pojdi v moje
notranje in preiskuj moje ser-
ce!  Kaj boš našla v njem?
ljubezen — čisto lju-
bezen!«  — Pa ne samo
ljubezen, ampak tudi naši
gvehi  so Jezusa nagnili, de
jo hotel za nas toliko terpeti.

Bog je mogel zavolj greha
umreti; kako ostuden, kako lra-
Je kazni vreden mora tedaj greh
hiti v Božjih očeh! To resnico
Puemišljevaje piše sveti Bernard:  »Ne potrebujem

Jvuziga dokaza, de spoznam, koliko hudo je greh. Iz
velikosti svojiga zdravila dovolj spoznavam velikost
Sv oje rane; in ker je bilo zdravilo tolikanj drago, na
tanko vem, kako nevarna in huda je bila moja bolezen.
®og tedaj — in to resnobno premišljujte, moji kristjani!

'— Bog sam, sveti in nedolžni Bog je hotel včlovečen
terpeti za te grehe, ki se jih tako malo bojimo, za
grešno veselje, ki si ga tako lahko dopušamo; Bog sam
Se  je hotel dati v smert, v nar sramotniši smert na
križu!« — Kako bi pač mogli še dalje greh ljubiti?

^ ne, Gospod Jezus! ki si umeri za naše grehe na
križu, obljubimo ti: nikdar več nočemo grešiti; daj nam
ie  k temu svojo pomoč!

življenje svetnikov: Sveta Evlalija,

devica in spričevavka. (-j- 304.)

Sloveča sveta devica Evlalija,  ki se nje spomin
uunes obhaja, je pokopana v Meridi, kjer je bila tudi
l0 jena. Ta devica je le predobro vedila, de je mogel
ez us zavolj naših grehov umreti; torej je raji grezo¬
vko smert preterpela, kakor de bi greh storila in sveto vero
zatajila. Komej dvanajst let je bila stara, ko je vesela
■p na germado, de bi dopolnila svoje terpljenje. Nik-
uar ig ra j a z m i a dimi tovaršicami, nikdar se niso sve-
di dragi perstani na njenih rokah, nikdar se ni ovijala
viata verižica okoli njeniga vratu, nikdar niso zaljšale zven-
Jive rožice njenih las; bila je vsa krotka in veličastna,
111  modrost postarniga človeka jo prebivala pod njenimi
rumenkastimi lasmi. Ko so začeli pod cesarjema Dio-
Kle mjanam in Maksiminam služabnike Božje preganjati,


ko so kristjane silili malikain darovati, je začelo Evlalii
samiga veselja serce biti. Iz svete gorečnosti je želela
z lastno kervjo spričevati sveto vero; ali mati je cula
nad njo ter jo je skrivala v hiši deleč od mesta, de bi
ji življenje prihranila. Pa Evlalija ni imela mirti. Neko
noč, ko je vse spalo, natihama vstane, duri odpre in
po skrivnih stopnicah uide. Ternje in drevesne kore¬
nine so ranile otroku noge; pa angeli so jo spremljali
in ji pomagali bežati. (Glej sprednjo podobo!) Noč je
bila silno temna, luna ni svetila; šla je pa čudovita
luč pred deklico in ji je pot razsvetljevala, kakor
ognjeni steber izraelskimu ljudstvu. Ob zoru pride v
Merido, gre k sodniku in naglo predere množico brez
strahu pred vojaki. Z veseljem in serčno pove Evlalija,
de je kristjana; ne žuganje ne prilizovanje, ne tepenje
ne drugo terpljenje je ne more odverniti od svetiga
sklepa za Jezusa življenje dati; še veselila se je svet¬
nica, ko so jo rabeljni do kervaviga tepli; rekla je:
»Gospod! odevajo me s škerlatam tvojiga terpljenja;
vsaka moja rana me spominja tebe, tvojiga presvetiga
imena«. Kmali po tem sklene svoje sveto življenje na
germadi, in nje čista duša je šla v nebesa v podobi
beliga goloba (304). V Meridi jo še nje grob, tam
počiva v marmeljnati kapeli; tje romajo verni, de svet¬
nici čast skazujejo.

Molitev. Gospod in Zveličar Jezus
Kristus! prostovoljno in poterpežljivo si ter-
pel zavolj naših grehov; dodeli nam, de bomo
tudi mi radi in voljno terpeli, kakor sveta
devica in spričevavka Evlalija, in de nikdar

110

več z greham ne razžalimo tebe, ki živiš in
kraljuješ z Bogam Očetam in svetim Duham
vse veke. Amen.

ti. Sfetanau

Sad grenkiga terpljenja in bridke smerti Jezusa
Kristusa.

Vprašanje. Kaj nam je pomagalo Jezusovo
terpljenje in njegova smert?

Odgovor. Z grenkim terpljenjem in z bridko
smertjo nas je Kristus 1) zopet z Bogam spra¬
vil, 2) nam je zopet nebesa odperl, in 3) nam
je zaslužil obilne milosti, de moremo sveti in
zveličani biti.

Razlaganje. Sad grenkiga terpljenja in bridke
smerti našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa
Kristusa je neizrečeno obiln in za nas neizre¬
čeno zveličaven; vse veke ne moremo Jezusa
dovolj hvaliti, de nam je tolike reči storil; ker
nas je 1) zopet z Bogam spravil in greha
rešil.  Zato piše sveti Pavel  (Rim. 5, 10.):
„Ko smo bili sovražniki, smo bili sprav¬
ljeni z Bogam po smerti n j e g o v i g a
Sina“.  In v Razodenji sv. Janeza se bere
(1, 5.): „Jezus Kristus nas je ljubil in nas
opral od naših grehov v svoji kervi“<
Ginljivo govori tedaj sveti Evzebi  v imenu
Jezusa Kristusa: „Clovek je v svoji nepokor-

šini roko stegnil po prepovedanim drevesu; zato
sim dal roke pribiti na drevo terpljenja, in sim
bil pokoren do smerti na križu. Pod lesam je
človek grešil,  na lesu sim jez zanj ter-
pel.  Pod sladkim drevesam je človek pa¬
del,  na grenkim drevesu sim ga jez od¬
reši 1“. — 2) Kristus nam je z gren¬
kim terpljenjem i n z bridko s m e r tj o
zopet nebesa odperl.  Zato pravi sveti
Bonaventura:  ,,Križ je ključ, ki odklepa
nebeške vrata in nas v nebesa spuša K . In
sveti Avguštin  pristavlja: „DokIer ni bilo
križa, še ni bilo lestvice v nebesa; zato ni
mogel tje priti ne Abraham, ne Jakop, ne
David, celo nihče ne. Sedaj je pa ta lest¬
vica postavljena, križ je povzdignjen, in
nebeške vrata so odperte“. Zato piše že
sveti Pavel (Hebr. 10, 19. 20.): „Bratje!
upanje imamo priti v svetiše (v nebesa) po
Kristusovi kervi, ktero novo in živo pot
(ki derži v nebesa) nam je pokazal skozi
zagrinjalo, to je, skozi svoje telo** (skozi
svojo daritev na križu; telo je bilo tako
rekoč zagrinjalo, skozi ktero je k svojim«
nebeškimu Očetu v nebesa prišel, pa ob
enim tudi zagrinjalo, skozi ktero moremo
mi k Očetu v nebesa priti}. — 3) Z gren-
k im terpljenjem in z bridko s m e r tj o
je poslednjič Kristus hudobni mu
duhu vso oblast in smerti vso grozo
vzel, in nam obilne milosti zaslužil,
de moremo sveti in zveličani biti.
Zato pravi sveti Bernard:  „Bratje! kdor-


koli križe nabira, njemu poganja življenje, ki ga
razvedruje, njemu kaplja olje veselja, on do¬
biva dišavo duhovnih darov. Križ ni nerodo¬
vitno drevo, ampak je za tistiga, ki ga objema,
drevo življenja, rodovitno, zveličavno drevo“.

Zgledi. Ljubi moj! ali hočeš ta zveličavni sad
tudi še v zgledih viditi? Poslušaj tedaj! Keršansk uče¬
nik je razlagal nevednim poslušavcam, ki so bili tudi
terde glave, veliko skrivnost našiga odrešenja, in jim
je pred vsim kazal čudoviti sad Jezusove smerti na
križu, kako smo bili namreč z Jezusovo kervjo grehov
r ešeni in očišeni. Prizadeval si je z vso močjo jim ta
uauk dobro razjasniti in je ž njimi kakor z otroci rav-
nal. Enkrat prinese na lečo skrinjico, v kteri je
bila mnogotera roba. Pokaže jim pervič nož, ki je bil
v ®s rijast. Po tem vzame steklenčico, vlije nekaj ka¬
pljic na nož, in zdajci zgine rija in nož je ves svetel.
* Glejte«, pravi dalje, »tako nečedno in omadežano,
kakor ta nož, je bilo človekovo serce zavolj greha,

* Jezusovo kervjo je bilo očišeno,
da j čisto

pa

de je se-

svetlo«. — Potem pa pristavi: »In
Se( laj so nam nebesa zopet odperte, pekla in smerti nas
“ič več ni groza; zakaj vsi smo očišeni v kervi Jezu¬
si, in na križu sta bila premagana pekel in smert«.
~~ Resnično, odkar je Kristus umeri na svetim križu,
ae  nam nič več ni treba smerti bati. Sveti Karol
® 0  r o m e j je imel prelepo podobo, namreč smert s koso.
Svetnik je obesil to podobo na steno svoje spavnice, de
“j ga ta podoba vsaj enkrat na dan spominjala grozo¬
vite smerti. Veuder mu pa ta podoba ni bila vsa všeč,
tn zato je rekel malarju, de naj popravi to podobo.
Uta]ar se je pa izgovarjal, rekoč, de na tej podobi nič
ne  najde, kar bi poprave potrebovalo, in de se tudi
ae  sme prederzniti dela tako slovečiga malarja poprav-
jati. Ali sveti Karol Boromej le svojo terdi, rekoč:
‘Tole koso, ki jo smert v desnici derži, ji je neje-
v erstvo v roko dalo; jez pa hočem, de jo izbrišeš inv
®vico namalaš, v desnico pa ključ«. — Kaj je hotel
Cvetnik s tem naznanjati? Odkar je Kristus, konec in
dopolnjenje Mojzesove postave, smert premagal, nam
Je  smert še celo vrata, skozi ktere se hodi iz ječe ne-

f le čniga sveta v hišo večniga
tedr'

a J smert ostro koso

miru. Desiravno ima
jj. ““ioni okuo  jiiosu v roki, je veuder kosa nekoli-
. groze zgubila, nje moč je zmanjšana, in prenesena
y levico, ker nam je smert Odrešenikova odperla
ata v kraljestvo večniga življenja.

^ Vprašanje. Kdo se more vdeleževali tega
ra ziga sadu grenkiga terpljenja in bridke smerti
a šiga Gospoda Jezusa Kristusa ?

Odgovor. Vsak človek  se more vdeleže-
1  zasluženja Jezusoviga terpljenja in njegove
*n»erti; ker je Kristus za vse terpel in za vse
d 161- !. „Jezus Kristus je sprava za naše grehe;

lil

pa ne samo za naše, ampak tudi za grehe
v siga sveta“.  (1- Jan. 2, 2 .)

Razlaganje. Jezus hoče, de bi se vsi vde¬
leževali zasluženja njegoviga terpljenja in nje¬
gove smerti; zakaj Kristus je terpel za nas
vse,  in je umeri za nas vse,  in je tedaj od¬
rešil vse ljudi brez razločka;  „Bog je dal
svojiga Sina za nas vse“, pravi sveti apostelj
Pavel (Rim. 8, 32.); „eden je za vse umeri
(2. Kor. 5, 14.); „Kristus Jezus je dal sam
sebe v rešilo za v s e“, (1. Tim. 2, 6.) Ali bi
se mogla ta resnica še jasniši povedati? Go¬
spod Jezus tedaj milosti in večniga zveličanja
ni samo tistim zaslužil, ki v resnici zveličanje
dosežejo, ampak vsim ljudem brez razločka.
Kako tolaživna, kako spodbudivna je ta misel
za nas vse, tudi za nar večiga grešnika !

Zgled. V življenji svetiga Filipa  N e rij  a se
pripoveduje od bogaboječe nune, de so jo poslednje dni
njeniga življenja strašne skušnjave v maloserčnost, še
celo v obupnost napeljevale, in do je vedno tožila, ka¬
kor bi bila od Boga zaveržena, in torej brez vsiga
upanja večno zveličanje doseči. Veliko se jih je priza¬
devalo nesrečno nuno potolažiti in jo poterditi v ker-
šanskim upanji, pa vse zastonj. Poslednjič prosijo sve¬
tiga Filipa, posebno serčniga in modriga moža, naj bi
ji pomagal iz obupnosti. Z nebeško prijaznostjo se pri¬
bliža bolnici ter ji reče: »Ljuba moja! za koga je pač
Sin Božji preterpel smert na križu?« Nuna mu odgo¬
vori: »Za grešnike«. — »Kdo si pa ti?« — »Velika
grešnica«. — »Blagor ti«, odgovori svetnik, »torej so
nebesa tvoje!« In te besede: »Torej so nebesa tvoje!«
so j-i tako globoko v serce segle, de je maloserčnost
nič več ni nadlegvala, in de je terdno upanje ohranila
do zadnjiga trenutka svojiga življenja. — Grešnik! ni¬
kar ne obupaj! Ako te zavolj tvojih velikih in mnogih
grehov maloserčnost ali pa še celč obupanje napada,
oziraj se s spokornim duham in polu zaupanja k Jezusu
na križu; na njem visi tvoj Zveličar, ki je umeri za
tvojo grehe! Le nikar ne zanemarjaj pomočkov prave
pokore. In kmali boš bel kakor sneg, opran v kervi
Božjiga Jagnjeta.

Vprašanje. Zakaj se pa toliko ljudi pogubi,
če je Kristus z bridko smertjo na križu vsim
ljudem zaslužil večno zveličanje?

Odgovor. Desiravno je Kristus z bridko
smertjo na križu vsim ljudem zaslužil večno
zveličanje, se jih vender veliko pogubi, ker no¬
čejo storiti, kar je potrebno, de bi dosegli večno
zveličanje.

112

Razlaganje. Bog, ki nas je brez nas stva-
ril in odrešil, nas noče brez nas zveličati; torej
smo sami krivi, če ne bomo zveličani. Bog nas
je vse odrešil; pa veliko jih je, ki ponujane
milosti nočejo sprejeti, nočejo ž njo zvesto de¬
lati, nočejo tega storiti, kar je k zveličanju
potrebno; manjka jim žive vere, ne spolnujejo
Božjih zapoved, ne prejemajo svetih zakramen¬
tov, ne opravljajo dobrih del, in tako se tudi
ne vdeležujejo Jezusoviga zasluženja. Veliko se
jih ne vdeležuje sadu svetiga križa.

Življenje svetnikov: Sveti Gregori  II.,
papež,  (-j* 731.)

Ta veliki in goreči služabnik Božji, rojen v Rimu,
je sam na sebi skusil zveličavni sad grenkiga
terpljenja in bridke smerti našiga Gospoda
Jezusa Kristusa, in je tedaj sereno želel, de bi
tudi drugi, de bi celo vsi ljudje na zemlji sami na sebi
skusili zveličavno moč Jezusoviga terpljenja in njegove
smerti. Ko je bil 715. leta papež izvoljen, si je zlasti pri¬
zadeval Jezusa križaniga vsim oznanovati, de bi se vsi
vdeleževali zasluženja Jezusove smerti. V nemške kraje je
poslal svetiga Korbinijana in svetiga Bonifacija, ki sta tam
keršansko vero razširjala in pospeševala, in tako si je
pridobil neumerljivo slavo. 731. leta je mirno v Go¬
spodu zaspal. V rimskim popisovanji keršanskih spri-
čevavcov se obhaja njegov spomin trinajstiga Svečana.

Molitev. Božji Odrešenik! nikar ne
pripusti, de bi bilo za nas zastonj tvoje gren¬
ko terpljenje in tvoja bridka smert, temuč
dodeli nam po prošnji svetiga papeža Gre¬

gorija , de bo tvoje terpljenje in tvoja smert
naši neumerjoči duši v zveličanje. ’ 5  Amen.

PeMaštMesfct® lmI@ B

C4. Svetoma.

Kaj smo Jezusu dolžni, ker je za nas terpel in umeri
in nas tako z Bogam spravil.

Vprašanje. Kaj smo Jezusu dolžni za vso
ljubezen, ki jo je do nas vsib razodel z gren¬
kim terpljenjem in z bridko smertjo ?

Odgovor. Za vso ljubezen, ki jo je naš
Gospod in Zveličar do nas vsih razodel z gren¬
kim terpljenjem in z bridko smertjo, smo dolžni:
13 Jezusa serčno ljubiti, 2} mu po otročje hva¬
ležni biti, in 3) zvesto za njim hoditi.

Razlaganje. Oh, kako moremo terpečimu
in umirajočimu Odrešeniku poverniti vse, kar
je za nas storil in terpel! Ali nismo dolžni ga
zato I) vsaj iz vsiga serca ljubiti?  Sej nas
je on poprej ljubil in sicer z neizrečeno ljubez¬
nijo nas je ljubil; ktero serce bi moglo tedaj
tako terdo biti, de bi križaniga Jezusa ne lju¬
bilo! Sej nam je že prirojeno, de svoje dobrot¬
nike ljubimo, in kdo je naš veči dobrotnik ko
Jezus Kristus? Nismo pa samo dolžni Jezusa
ljubiti, ampak tudi 2} hvaležni  mu moramo
biti  za vse milosti in dobrote, ki nam jih je
zaslužil z grenkim terpljenjem in z bridko smertjo.
V čem pa naj se razodeva ta hvala? Poslušaj,
kaj pravi sveti Hildebert:  „Ljubi ga iz vsiga
serca, in dana mu je hvala, ki jo hoče od tvoje
duše imeti. Bodi podoben udam njegoviga te¬
lesa, in povernjeno mu je, kar tirja od tvojiga
telesa. Njegovo oko je otemnelo v smerti, de
se tvoje oko od nečimurnosti oberne. Njegovo
uho je bilo odperto zasramovanju in preklinjanju,
de bi se tvoje uho odperlo prošnjam ubozih;
raztegnjene so bile njegove roke, na križ pri¬
bite so bile njegove noge, de bi bile tvoje
roke in tvoje noge uterjene v strahu Božjim-
Smertne težave je preterpelo njegovo telo, de
bi bilo tvoje umerljivo telo ud njegoviga ži-
viga telesa. Glej jo hvalo, ki jo hoče od tebe
imeti!“ 3) Poslednjič smo tudi še dolžni z a
Jezusam zvesto hoditi.  „Kristus je za nas

k.

113

ter pel«, pravi [sveti Peter (1. Pet. 2, 21.),

Va w je zapustil zgled, de hodite po njegovih
sto pinjalr‘. Kakor imajo malarji pred očmi po¬
dob,

tudi
obe

e, ki jih mislijo namalati, ravno tako imejmo
mi oči svojiga duha zmiram v Kristusa

ernjene, kako sedaj pod križem zdihuje, se¬
daj

na križu umira, kako ga sedaj neusmiljeno
k*čajo in s ternjem kronajo, sedaj krivično pre¬
sajajo in k smerti obsojajo, sedaj zasm
in

Ta
hod

zasramujejo, sedaj pa bijejo in preklinjajo.
Pogled bo v nas želje obujal za Jezusam
di, in terpljenje se nam bo oslajšalo ali
^ a J olajšalo. — Zato se že bere v druzih
°jzesovih bukvah (25, 40.): „GIej, de storiš
^ podobi, ki ti je bila pokazana na gori! ££

Jnbi moj kristjan! v vsih nadlogah in težavah
| le J na križaniga Jezusa, in stori p o pod o bi,
1  j e  bila pokazana na gori!

j , Zgled. Križani Jezus hoče od nas zlasti imeti
.. y  čednosti: ljubezen in hvaležnos t. S Fran¬
ckam,  velikim, svetnikam, večkrat pod križem po-

i>,

us »“ hrana. III

kleknimo, in polni goreče ljubezni zdihujmo,
rekoč: »Gospod Jezus! dodeli, de ognjena
in sladka moč tvoje ljubezni mojiga duha
in mojo dušo presune, de umerjem iz lju¬
bezni do tvoje ljubezni, ker si hotel iz lju¬
bezni do mene umreti!« Sicer pa tudi križe
in težave radi sprejemajmo, in voljno no¬
simo, de tako za Jezusam hodimo.
Kaka je pa kaj ta, ljubi moj kristjan! ali.
rad terpiš ? Ali sprejemaš vse križe s hva¬
ležnim sercam iz Božjih rok?  O de bi bil
enak pobožnima pušavniku, ki je nekdaj
šel v Aleksandrijo na somenj! Prišel je
namreč k možu, ki je same križce iz zlata
in srebra prodajal. Kad bi si eniga kupil,
pa se boji, de bi ne imel dovolj denarja
zanj. Vzame tedaj en križec v roko in vpraša,
koliko velja. Mož pa odgovori, de ne pro¬
daja križcov, temuč jih zastonj daje. Na
to pušavnik vesel reče: »Tako je dobro

kupiti, če ni treba nič plačati«. Osrečeni
pušavnik se še lepo zahvali, dene križec v
vrečo, in domu hiti, prodajavec pa za njim
vpije: »To je dobro, prijatel! če se za križ
hvala ve«. Drugi dan začne pušavnika
merzlica tresti, in obide ga žalost, in
križec ga nič kaj ne veseli. Vzame pa
vender križec v roko, in ga ogleduje od
vsili strani; kar najde na eni strani po-
dolgama zapisane te besede: »M e r-

zlica vsak četerti dan«.  Kmali mu
pride na misel, kaj hoče križec s temi be¬
sedami učiti. Ko merzlica preneha, se zopet verne
na terg, de bi prodajavca poiskal. Pa vse iskanje je
zastonj. Sedaj pa misli sam pri sebi, ta teržnik ni bil
pozemeljsk, ampak nebešk. Mimo zopet domu gre, se
še enkrat zahvali Bogu za svoj križ in prav voljno
terpi hudo merzlico. Dolgo, dolgo je bil bolan. Po¬
slednjič je tudi njemu bila zadnja ura; zakaj na tem
svetu vse le en čas terpi. Nebeški poslanec, ki mu
je bil nekdaj na tergu križec podaril, je spremil nje¬
govo dušo v večno veselje.

Vprašanje. S čim se moremo zlasti spod¬
bujati k serčni ljubezni in hvaležnosti do Jezusa
Kristusa in k zvestima posnemanju njegoviga
zgleda?

Odgovor, K serčni ljubezni in hvaležnosti
do Jezusa Kristusa in k zvestimu posnemanju
njegoviga zgleda nas zlasti spodbuja večkratno
in pridno premišljevanje grenkiga terpljenja in
bridke smerti našiga Gospoda Jezusa Kristusa.

Razlaganje. V pridnim premišljevanji Je-
zusoviga terpljenja dobiva nesrečni tolažbo,
grešnik zveličanje, nauka željni pravo modrost;

16


114

v 1

spomni,

pobožnimi je to sveto premišljevanje nar ljubši
in nar blagovitejši molitev, pravičnimu ogledalo
poterpežljivosti in stanovitne zvestobe do Boga.
— Zato pravi sveti Bernard:  „Terpljenje

Gospodovo premišljevati imenujem modrost; v
njem dobivam obilno zveličanje in bogato za-
služenje; iz njega zajemam sedaj zveličavno
grenkobo, sedaj nar staji tolažbo". — In
pobožen cerkven učenik nas opominja: ,,Krist¬
jan ! ako si bil razžaljen, zgodej se
de je bil tvoj Odrešenik s pestjo
v obraz bit!  Ako si v zadregah
in si ne veš pomagati, glej na
vezi, s kteriini so bile roke tvo-
jigaZveličarja zvezane! Ako te
glava hudo boli, glej na ternjevo
krono svojiga Zveličarja! Ako ti jed ne diši,
misli na njegovo pijačo iz mire in želča! Ako
ti je postelja preterda in terpljenje prehudo,
premišljuj strašno ležiše na križu!"

Zgled. Ne smemo se tedaj čuditi, de so svetniki
Božji tolikokrat in tako radi bivali pri Božjim Zveli¬
čarji na križu in de so tukaj v pobožnim premišlje¬
vanji njegoviga terpljenja iskali in dobivali tolažbe in
modrosti, moči in poterjenja. Tako je na priliko sveti
.Jeronim  vselej pod križem pisal in se učil. Nekdaj
je bil vprašan: »Zakaj de je zmiram pod križem?«

On je pa odgovoril: »To drevo življenja mi daje senco

zoper vse hudo, in mi daje sadja, ki me oživlja k
vsimu dobrimu. Pod to senco hočem zmiram ostati in
sladko sadje vživati«. — V premišljevanji grenldga
terpljenja in bridke smerti Jezusa Kristusa so dobivali
svetniki tolažbo in moč, kakor nam kaže življenje sve¬
tih spričevavcov Hiparha  in Pil  o tej  a. (Glej spred¬
njo podobo!) Ko je bil namreč cesar Galeri Maksimi-
jan Perzijane zmagal, se je nazaj grede vstavil v Sa-
mosati v Sirii 297. leta, de bi tam obhajal petdeseto
leto svojiga vladanja. Vsim mestnjanam je bilo zapo¬
vedano v tempelj boginje Fortune priti in tam bogovam
darovati. Hip ar h in Pil o tej,  imenitna po svojim
rojstvu in stanu, ki sta bila nekoliko let poprej ker-
šansko vero sprejela, sta sklenila ves čas malikovav-
skiga godovanja doma biti. V Hiparhovi hiši sta se
zaklenila in sta tukaj sedemkrat na dan molila pred
svetim križem, ki je bil obešen na steni proti solnčnimu
vzhodu, in sta se poterjevala za mučensko smert s
premišljevanjem grenldga terpljenja in bridke smerti Je¬
zusa Kristusa. In šla sta vsa- vesela in potolažena na
moriše, de bi dala življenje za svojiga Zveličarja. —
Kristjan! iši tudi ti tolažbe in moči, modrosti in zve¬
ličanja v pridnim premišljevanji Jezusoviga terpljenja

in njegove smerti, in bodi prepričan, de bodeš tudi ti,
kakor vsi svetniki, dobil vse to pri Jezusu na križu.

v

Življenje svetnikov: Sveti Valentin,

m a š n i k in spričevavec.  (-f- 273.)

Ta svetnik je tudi dobival vesolje in tolažbo v
premišljevanji grenkiga terpljenja in bridke smerti Je¬
zusa Kristusa, tako de je z lastnim življenjem spriče¬
val sveto vero. Sveti Valentin je bil mašnik v Kirnu.
Kristjani in nejeverniki so ga radi imeli in močno
spoštovali zavolj njegove prijaznosti, učenosti in po¬
sebne pobožnosti. Njegova gorečnost za čast Božjo in
za zveličanje neumerjočih duš je bila tolika, do jih
je neizrečeno veliko sprejelo keršansko vero. Zatorej
ga je mestni poglavar v ječo vergel. Ker je stanovitno
pričal vero v Jezusa Kristusa, je bil 273. leta ob
glavo djan.

Molitev.  Vsigamogočni, večni Bog •
prosimo te, dodeli nam milost, de grenko
terpljenje in bridko smert tvojiga Božjiga Sina
radi premišljujemo in v tem premišljevanji do¬
bivamo tolažbo in zveličanje, kakor sveti Va¬
lentin. Po ravno tistim Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

mm

Vprašanje. Zakaj se v četertim členu apo'
stoljske vere pristavlja: „In v grob položen®^


115

Odgovor. V četertim členu apostoljske vere
s e pristavlja: „ln v grob položen 6 , de bi bili
koliko bolj prepričani od resnice, de je Kristus
resnično umeri, to je, de se je njegova duša
°d telesa ločila.

Razlaganje. Iz tega, de je bil Jezus v
grob položen, se tolikanj jasneje vidi njegova
resnična smert in njegovo veličastno vstajenje.
Sveti Atanazi  pravi: „Kristus bi bil lahko
Sv °je telo precej od smerti obudil in oživil; pa
tega naš Zveličar ni hotel storiti, in sicer po
pravici, ker bi se potem lahko reklo, de še
onierl ni bil; torej bi bila tudi čast nestrohlji-
v °sti temna in negotova ostala, ko bi ne bilo
1110  časa preteklo med smertjo in vstajenjem 6 .

Zgodbe svetiga pisma. »Kadar se je pa večer
storil (po solnčnim zahodu, tri ali štiri ure po Jezusovi
smerti), je prišel neki bogat človek iz Arimateje, po
imenu Jožef, kteri je bil tudi sam učenec Jezusov. Ta
J e  Sel k Pilatu, in je prosil telesa Jezusoviga. Tedaj
Pilat ukazal telo dati. In Jožef je vzel telo, in ga
K zavil v čisto tančico: in ga je položil v svoj novi
p°b, kteriga je bil izsekal v skalo; in je zavalil velik
kamen k grobnim durim, in je šel. Bila je pa ondi Ma-
Pja Magdalena, inuna Marija; in ste sedele grobu nasproti.
~h' u gi dan pa, kteri je po pripravljanji, so se zbrali veliki
duhovni in farizeji k Pilatu, rekoč: Gospod! spomnili

8*o se, de je ta zapeljivec, ko je še živ bil, rekel:
i*z tri dni bom vstal. Ukaži tedaj grob obvarovati do
"Mjiga dne, de kje ne pridejo njegovi učenci in ga ne
Ukradejo in ne reko ljudstvu: Od mertvih je vstal; in

Poslednja zmota bi bila hujši od perve. Pilat pa jim
j? re kel: Imate stražo; pojdite, obvarujte, kakor veste.

111  pa so šli, in so grob obdali z varili in kamen za-
Pečatili«. (Mat, 27, 57 — 66.)

Vprašanje. Česa naj nas spominja pogreb
Kristusov ?

Od govor. Pogreb Kristusov naj nas spo¬
dnja, de tudi mi njemu vselej vredno prebiva¬
le v svojim sercu pripravimo, kolikorkrat ga
P re jniemo pri svetim obhajilu.

Razlaganje. Ljubi moj kristjan! glej, kako
Ve ličasten grob je pripravil Jožef iz Arinia-
te je  Božjimu Zveličarju! Dal ga je prav z
boviga izsekati v skalo, tako de še nihče ni bil
Vai \j položen, in potem je zavalil velik kamen
Pred grobne duri, de bi nihče ne mogel vanj iti.
*ako bodi tudi tvoje serce — vse novo in čisto

je, z močjo svetiga Duha obnovljeno in oči—
Sen ° vsih grehov), kadar vanj sprejmeš svojiga

Boga in Zveličarja; potem pa, kadar si ga
bil sprejel, serce skerbno zakleni,  de nihče ne
more vanj priti in ti vzeti tvojiga Zveličarja.

Zgled. Sveta Pavla Rimljanka,  ki je s to¬
liko pobožnostjo obiskala jasli v Betlehemu, je večkrat
tudi romala k Božjimu grobu v Jeruzalem, de bi se s
hvaležnim sercam
spominjala tiste
ljubezni, ki je
liotla za nas na
svetim križu umre¬
ti in tri dni v grobu
počivati. Ko je pa
stopila na ta sveti
kraj, je po spo¬
ročilu svetiga Je¬
ronima narprej po
ljubila kamen, k
je pri vhodu; po
tem je šla v sveto
jamo in je z vsim
zaupanjem in
vso ljubeznijo svo
je usta pritisnila
na tisti kraj , kjer
je ležalo Jezusovo
telo. Pri tem po¬
božnim djanji je .
čutilo nje serce neizrečeno sladkost, in bilo ji je,
kakor bi pila nar slaji pijačo iz studenca življenja.
— Kadar je pristopila k mizi Gospodovi, se je spo¬
minjala tega svetiga groba, in rekla je sama pri
sebi: »Gospod! tvoj grob je tako veličasten, vsekan

je v novo skalo, in nihče še ni bil vanj položen! Oh,
in jez hočem sedaj k tvoji mizi pristopiti, in ti hočem
svoje serce za grob pripraviti; oh, in ta grob je tako
pust in prazen. Sej sim že tolikokrat greh vanj polo¬
žila in sim dala grešni želji v njem prebivati! O moj
Jezus! pridi in očisti moje grešno serce, de bo vreden
grob, vredno počivališe tvojiga presvetiga telesa!« In
večkrat se je jokala pri teh besedah. — Keršanska
duša! kako podučne so te pobožne in modre besede
svete Pavle tudi za tebe! Glej! ti ne moreš romati k
Božjimu grobu v Jeruzalem; vender pa to nič ne de,
tvoj Bog tudi tega ne tirja. Sej imaš Božji grob v
sebi; tvoje serce je grob, ki tolikokrat vanj sprejemaš
Jezusa Kristusa z njegovo Božjo in človeško natoro, z
dušo in s telesam, s kervjo in z mešam. Poglej več¬
krat v serce in preiskuj ga, če je čisto in brez madeža,
de smeš presveto telo svojiga Zveličarja sprejeti in v
sebi ohraniti! Kadar se je pa preljubi Jezus s teboj
sklenil, o le poživljaj so, kakor nekdaj sveta Pavla na
Jezusovim grobu!

Vprašanje. Česa naj nas Jezusov grob še

spominja ?

16 *

116

Odgovor. Jezusov grob naj nas še tudi na-
šiga groba spominja.

Razlaganje. Pri Božjim grobu se pa tudi
spominjajmo svojiga groba; zakaj tudi naše telo
bo enkrat v grobu ležalo do veliciga dneva ve-
soljniga vstajenja. Gospodov grob je posvetil
naše grobe, in zatorej se zdaj ne smemo groba
preveč bati, ako si le resnično prizadevamo na¬
brati si v življenji duhovnih dobrot in nemin¬
ljivih zakladov.

Zgled. Bogat mož, T u d e r t i n po imenu, ,ie
nekdaj zapovedal svojimu služabniku J a k o p o n u, de
naj ravno- kar kupljene pišeta nese v njegovo hišo.
Služabnik vzame pišeta in jih nese v grob, ki si ga je
bil dal njegov bogati gospodar še v življenji napraviti
pri cerkvi svetiga Fortunata,  de bi s tem svojimu
gospodarju naznanil, de ima .tam svojo pravo hišo, in
de je treba za to hišo nabirat duhovnih dobrot in ne¬
minljivih zakladov. V teli mislih je tudi pobožni in
terpeči Job zaklical (30, 23.): »Vem, de me boš

smerti izdal, kjer je vsakimu živinni hiša pripravljena«.
— Blagor nam, ako si v življenji še o pravim času
nabiramo zakladov za grob in tedaj tudi za večnost!

Življenje svetnikov: Sveta spriče-

vavca Favstin in J o vi ta. (j- 121 j

Ta svetnika, ki sta bila brata in imenitniga
rodu, sta serčno in brez strahu oznanovala keršansko
vero v Brešii na Laškim. Nju gorečnost je nejevernike
razkačila; plemenitnik Julijan ji je dal v ječo vreči, in
ker sta-bila stanovitna v veri, sta bila strašno mučena,
od mesta do mesta v verigah vlaCena, poslednjič pa pod
cesarjem Hadrijanam zopet v Brešijo pripeljana in v
tem mestu ob glayo djana okoli leta 121. Kristjani
so sveta spričevavca z vso častjo pokopali. Pozneje so
bile nju svetinje v Brešii k očitnimu češenju izpostav¬
ljene, kjer jima še dan današnji ko svojima varhama
veliko čast skazujejo. V grobu sta tedaj dobila kraj
hladu in miru.

Molitev.  Vsigamogočni Gospod, ne¬
beški Oče! pomagaj nam pobožno in sveto
živeti, de nam bo kdej naš grob kraj hladu
in miru do dneva častitiga vstajenja. Do¬
deli nam to milost, neskončno dobrotljivi
Bog! na prošnjo svetih spričevavcov Fav-
stina in Jovita po Jezusu Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

f@. Svečana,

Peti člen apostoljske vere.

»1)611 je šel pred pekel, tretji dan od mertvih vstal«-
Jezus pred peklam.

Vprašanje. Kani je šla duša Jezusova, ko
se je bila od telesa ločila?

0(1 govor. Ko se je bila duša Jezusova ob
njegovi smerti ločila od telesa, je šla pred pe¬
kel; Božja natora pa je ostala sklenjena z dušo
in s telesam.

Razlaganje. „Kristus je šel pred  pe-
kel { ‘, to je: Jezusova duša je po njegovi smerti
šla pred pekel, namreč na tisti kraj, ki se sicer

117

* u <li »Abrahamovo naročje" imenuje, in kjer so
duše pravičnih čakale, ker so bile nebesa še
zaklenjene. — Pred Kristusovim vnebohodani so
kili trije kraji, kjer so bile duše mertvih zaperte.
®djepervič pekel  in je še zdaj in ostane veko-
me j ,  kteri je po besedah rimskima kate¬
kizma  silno strašna in temna ječa, kjer duše
pogubljenih v večnim in neugasljivim ognji s
hudobnimi duhovi vred terpe, ki se tudi imenuje
peklenski ogenj. Bile so drugič vice  in osta¬
nejo do sodnjiga dneva, namreč kraj, kjer se
duše pobožnih do odločeniga časa kaznujejo in
očišujejo, de se jim odpro vrata v večno do¬
movino, kamor nič nečistiga ne pride. Bil je
poslednjič pr e d pekel,  to je, tisti kraj,
kjer so bile duše svetih ljudi pred Kristusovim
pfihodam, in ki so ondi brez terpljenja, v ve¬
selim upanji odrešenja čakale in mirno prebivale.
*u duše teh pobožnih, ki so v naročji Abraha¬
movim Odrešenika čakale, je Gospod .Jezus
r ešil, ko je bil prišel pred pekel.

Vprašanje. Čemu je šel Jezus pred pekel?

Odgovor. Jezus je šel pred pekel: 1) duše
pravičnih tolažit in jim ravno dokončano odre¬
šenje oznanovat; 2) de bi tudi tam pod zemljo
razodeval svojo ljubezen, svojo moč in svoje
Ve ličastvo.

Razlaganje. Gospod Jezus je hotel pred
Peklam zlasti 1) duše pravičnih tolažiti
' n  jim ravno dokončano odrešenje o-
^uanovati.  Sveti Ignaci  pravi: „Samješel
P r ed pekel, pripeljal jih je pa veliko  seboj
'zpred pekla, in jih je peljal proti nebesam"
(ko se je namreč vernil v nebesa štirdeseti dan
P° svojim vstajenji). Ko se je naš preljubez-
®jivi Zveličar prikazal pred peklam, je bila ta
Ječa gotovo v raj spremenjena. Koliko veselje
J e  bilo med očaki in preroki, ki so sedaj pred
s abo vidili tolikanj zaželeniga Odrešenika! Kako
So  se veselili, kako so bili potolaženi pri Jezu-
s °vim prihodu naši pervi starši Adam in Eva,
P°hožni očak Noe, sveti očaki Abraham, Izak
m  Jakop, Mojzes, poterpežljivi Job, spokorni

—,
, a lj Dav

b

id, sveti preroki in učeniki, vse po-

°žne in bogaboječe duše, ki so tolikokrat zdi-
° v ale: „ltosite ga, nebesa, od zgorej, in

°hlaki, dežite pravičniga; odpre naj se zemlja,

in naj rodi Zveličarja". — Jezus je pa hotel
tudi pred peklam 2) razodeti svojo ljube¬
zen, svojo moč in svoje veličastvo,  de
se pred njim ,,vsako koleno pripogne teh, ki so
v nebesih, na zemlji in pod zemljo".  (Fil.
2, 10.) Zato se bere v rimskim katekizmu:
„Kdo bi se tukaj ne čudil neskončni dobrotlji¬
vosti Božji do človeškiga rodu, ki ni samo ho¬
tel nar bridkejši sinerti za nas terpeti, ampak
tudi pod zemljo iti, de je predrage duše rešil
in v zveličanje peljal?"

Zgled. Kako je Gospod Jezus s priliodam pred
pekel vnovič razodel svojo ljubezen,  svojo moč in
svoje veličastvo,  to nam kažeta sveta cerkvena očaka
Ciprijan in Janez Damaščan  v teli zgledih ali pri¬
likah. Sveti Ciprijan  piše: »Kadar mogočen kralj v

svojo oblast dobi mesto ali terdnjavo, kjer so njegovi vjeti,
je gotovo znamnje nar veči prijaznosti in ljubezni, če
po premaganim mestu ali po dobljeni terdnjavi sam v
ječe gre, verige in spone razreši in jetnike iz ječe pelje;
vsak bo hvalil njega blagoserčnost in ljubezen. Ravno
taka je s Kristusam, ki je šel pred pekel; on ni šel
doli primoran  ko jetnik, ampak iz ljubezni  ko
zmagavec in rešnik«. In sveti Janez Damaščan
pristavlja: »Z Božjo Besedo sklenjena duša je zato šla

pod zemljo, de, kakor je njim, ki so bili še na zemlji,
solnce pravice svetilo, bi tudi tistim posvetilo, ki so
pod zemljo sedeli v temi in v smertni senci; in kakor
je jetnikam, ki so bili na zemlji, rešenje, slepim spre-
giedanje ko veselo oznanilo oznanoval, ravno tako je
oznanil tudi tistim, ki so bili pod zemljo, de naj se
pred njim vsako koleno pripogne v nebesih,
na zemlji in pod zemljo«.  — Glej, kristjan! tako
se povsod razodeva Božja ljubezen, moč in čast, de bi
ga pametne stvari neprenehama ljubile, molile in po¬
veličevale !

Vprašanje. K čemu naj nas spodbada nauk,
de je šel Jezus pred pekel?

Odgovor. Nauk, de je šel Jezus pred pe¬
kel, naj nas zlasti spodbada, de sedaj v živ¬
ljenji večkrat v duhu hodimo v pekel, de ne
bomo po sinerti vanj pahnjeni.

Razlaganje. Ne pred pekel, kamor je Kri¬
stus šel (ta kraj je namreč nehal biti), ampak
v pravi pekel je treba večkrat v duhu iti; v
kraj, kjer pogubljeni vekomej gorijo in zdihu¬
jejo, v brezno strašniga terpljenja in strašne
reve, kjer Božja pravica smertni greh vekomej
kaznuje, je treba večkrat misliti; tako premišlje¬
vanje nam bo v velik prid. Pobožen učenik
pravi tedaj: „Z ognjem se lačni lev od ropa

118

odganja, in z živim premišljevanjem peklenskiga
terpljenja se hudobni grešnik od hudobije od-
vračuje 1 '. Tertulijan  pravi: »Ogenj grešne

poželjivosti se velikokrat ugasne z mislijo na ogenj
v pek!u“. Ravno tako lepo piše tudi sveti
Kr iz o s tom: „Kdor še zunaj pekla v mislih

hodi v pekel, gotovo ne bo pahnjen v pekel“.
In sveti Bernard  nas opominja: „II6di v živ¬
ljenji v pekel, de po smerti vanj ne pojdeš!“

Zgled. Opat na sinajski gori, Janez Klima  k,
vidi enkrat samostanskiga kuharja, ki je bil sicer zmi-
ram neizrečeno vesel, pri ognjiši bridko jokati, in ga
prijazno vpraša: »Zakaj se jokaš, ljubi brat?« — »Oh!«
odgovori dobri mož, »če gledam ta plamen, ki tako
kviško šviga, in ta ogenj, ki tako hudo poka, in če
vročino, desiravno nisim bliz njega, komej prestajam,
mi na misel hodi večni ogenj, ki od njega Gospod Je¬
zus pravi, de nikoli ne ugasne; in tedaj objokujem tiste,
kteri, kakor bogatin v evangelii, v peklenskim ognji
tako neznanske bolečine terpe!« — O de bi tudi mi s tem
pobožnim samostanskim kuharjem v priprostosti svojiga
serca večkrat šli v pekel in tam premišljevali strašni
ogenj, ki nikdar ne ugasne. Sveta groza bi našo dušo obha¬
jala in našimu sercu obilno dobriga sadu rodila!

Življenje svetnikov: Sveta Jul i j an a ,
devica in spričevavka.  (j-p 304.)

Tudi sveta Julijana,  ki nje god danes sveta
cerkev obhaja, jo večkrat v življenji mislila na peklen¬
sko terpljenje, in je tedaj raji hotla umreti, kakor pa
grešiti. Bila je hči nejeverskih staršev v Nikomedii.
Zavolj nje plemenitiga rodu in zavolj nje posebne le¬
pote so jo želeli nar imenitniši mladenči v zakon dobiti.
Med njimi je bil tudi Evlezi, imeniten Rimljan, ki je

od njenih staršev že dobil privoljenje, se ž njo zaro¬
čiti. Mladi snubač misli, de bo tudi Julijana besedo
dala. Sveta devica se pa modro izgovori, rekoč, de
ne more v njegove želje privoliti, dokler ne doseže
višji službe. Te pogodbe se ne ustraši Evlezi, ki ž
bogatimi darovi in obilnim denarjem kmali pride na
nar višji stopnjo cesarskiga namestnika v Nikomedii.
Julijana, ki je bila že dolgo skrivej kristjana, sedaj na¬
ravnost pove, de je kristjana in se tedaj z nikomur
ne more zaročiti, ki ni kristjan. Temu nepričakovanima
odgovoru se začudijo starši in ženin. Starši jo skušajo
z lepo in z gerdo odverniti od keršanske vere; ali ves
njih trud je zastonj. Oče jo tedaj izroči deželnima
oblastniku Evleziju, de naj po cesarski postavi ž njo
ravna. Ko Evlezi nedolžno Julijano v svojo oblast dobi,
se ji začne prilizovati, jo milovati in ji mnogotere obete
delati. Obljubi ji cel6, de sme po keršanski veri ži¬
veti, če se ž njim zaroči; tudi on bi se rad pokristja¬
nil,  pa se boji cesarjeve zamere. Na to mu Julijana
prav modro odgovori: »Ti se bojiš umerljiviga cesarja,
in jez bi se ne bala večniga Boga? Nikakor ne! Svo¬
jiga sklepa ne spremenim. Kristjana sim, in hočem ko
kristjana živeti in umreti. Z nobenim se ne zaročim,
ki ni kristjan«. Po teh besedah ves razkačen ukaže
Evlezi sveto devico grozovito mučiti. Pa nič je ne
more odverniti od zvestobe in pokoršine do Jezusa Kri¬
stusa, ne tepenje ne pečenje, no ječa ne germada, ne
kolo z jeklenimi ostmi okovano ne posoda raztopljeniga
svinca. Še le osemnajst let stara je bila poslednjič ob
glavo djana leta 804.

Molitev.  Sveta devica in spričevavka
Julijana! sprosi nam pri Bogu milost, de
mu tako zvesto in stanovitno služimo, kakoi'
ti, in de že na zemlji prav velikokrat v duhu
gremo v pekel, de po smerti ne bomo vanj
pahnjeni. Amen.

D?. Svečama.

Jezusovo vstajenje.

Vprašanje. Kaj se je zgodilo tretji dan p°
Jezusovi smerti ?

Odgovor. Jezus Kristus je tretji dan po
svoji smerti iz lastne moči,  neumerjoč in
častitljiv, kakor premagavec smerti in hudiča,
od m e r t v i h vstal.

Razlaganje. Ko se je pervi dan tedna za'
svetil (to je, v nedeljo), je vstal velik potres
pri grobu; zakaj angel Gospodov je prišel 55
nebes, in je pristopil ter kamen odvalil jn nanj

sedel.

blisk.

Njegovo obličje pa je bilo svetlo kakor
in njegovo oblačilo belo kakor sneg. Od

^ r aba pa pred njim so varili strepetali, in so
11  kakor mertvi. Angel pa je spregovoril in
r ekel ženam, ki so bile prišle gledat Jezu-
*°viga groba: „Nikar se ne bojte, zakaj vem,
Pišete Jezusa, kteri je bil križan. Ni ga tu-
vstal je namreč, kakor je rekel. Pridite
' n  Poglejte kraj, kamor je bil Gospod položen.
11  berž pojdite, in povejte njegovim učencam,
e  Jo vstal; in glejte! pred vami gre v Galilejo,
a nikej ga boste vidili. Glejte! pred sim vam
P°vedal“. In so šle berž iz groba s st ra liani in
z  velikim veseljem, in so tekle povedat njego-
v | n > učencam. In glej! Jezus jih sreča, rekoč:
8  zdravljene bodite!" One pa so pristopile in
°bjele njegove noge ter ga molile. Tedaj jim
re ž Jezus: „Nikar se ne bojte! pojdite, po-
Ve jte mojim bratam, de naj gredo v Galilejo,
° n< *i me bodo vidili^. Kadar so pa odšle, glej!

so eni varhov v mesto prišli in povedali velikim
duhovnam vse, kar se je bilo zgodilo. In so
se zbrali s starašini, se posvetovali in dali
vojšakam veliko denarjev, rekoč: ,,Recite, de
so njegovi učenci po noči prišli in ga ukradli,
ko smo spali. In če bo to poglavar slišal, ga
bomo mi pregovorili, in bomo naredili, de boste
brez skerbi". Oni pa so denarje vzeli, in so
storili, kakor so bili podučeni. In to govor¬
jenje je razglašeno pri Judih do današnjiga
dne. (Mat. 28.)

Vprašanje. Kako je Jezus aposteljne in
učence prepričal, de je res od smerti vstal?

Odgovor. Jezus se je po vstajenji mno¬
gim prikazal, namreč Petru, dvema učen-
cama, ki sta šla v Emavs, in večkrat zbra¬
nim aposteljnam. Jedel je vpričo njih, dal
se jim je dotakniti, enkrat se je več kakor
pet sto učencam na gori prikazal, in jih je
tako popolnama prepričal, de je res od smerti
vstal.

Razlaganje. Med vsimi verskimi resni¬
cami je nar bolj jasno dokazano vstajenje
Gospodovo. Na tej resnici pa tudi stoji vse
keršanstvo. Bog je previdil, de bodo neje-
verci to resnico majali in si prizadevali ž njo
keršanstvo podreti; in ravno za to je bilo
vstajenje Gospodovo popolnama spričano. Je¬
zusovo resnično vstajenje sta spričevala an¬
gela,  ki sta se prikazala pobožnim ženam,
ki so v nedeljo zjutraj k grobu prišle, in
ki sta jim naravnost povedala, de je Jezus
vstal. Jezusovo vstajenje so spričevali nje¬
govi učenci,  ki so ga po vstajenji toli¬
kokrat vidili in so ž njim govorili in jedli, in
so se tudi z roko dotikali njegovih ran. Jezu¬
sovo vstajenje spričujejo tudi mnogi  in  ime¬
nitni čudeži, ki sojih  po Jezusovim vsta¬
jenji aposteljni delali v njegovim imenu in v
spričevanje te resnice, de je Jezus od smerti
vstal, in pa neznano terpijenje, ki so ga za
vero in oznanovanje Jezusoviga vstajenja pre¬
našali do konca svojiga življenja. Spričevali
so pa tudi še poslednjič Jezusovo vstajenje nje¬
govi sovražniki,  ker z vso svojo bistroum¬
nostjo niso vedili druziga storiti, kakor vojake
podkupiti, de bi lagali in z lažjo resnico za-

120

terli, de je Jezus od smerti vstal. Pameten
človek tedaj ne more dvomiti nad Jezusovim
vstajenjem, in z veselim sercam hočemo obha¬
jati vsako veliko noč in vsako nedeljo, ki nas
sveta cerkev opominja te tolaživne resnice.

Zgled. V življenji svetnikov se bere od veliko
veliko keršanskih junakov, ki so z lastnim življenjem
spričevali to poglavitno resnico, de je Gospod od smerti
vstal. Izmed vsili teh prelepili spričevanj bodi tukaj
le eno omenjeno! Ko je cesar Maksimijan kristjane
preganjal, je keršanski vojvoda, Viktor  po imenu,
od hiše do hiše hodil in brate spodbujal k stanovitnosti
v veri in k hrepenenju po nebeškim veselji. Zgrabijo
ga pa v Masilii in ga peljejo k sodniku. Ta mu do¬
kazuje, kako neumno je, mertviga človeka (Jezusa Kri¬
stusa sodnik tako imenuje) moliti in s tem zgubiti mi¬
lost cesarjevo in zasluženje, ki si ga je pridobil v vo¬
jaški službi. Viktor mu odgovori: »Odpovem se vsim
dobičkam, ki bi se jih mogel le tako vdeleževati, de
bi bii nezvest Jezusu Kristusu, edinorojenimu Sinu
Božjimu, kteri se je tolikanj ponižal, de se je nam v
zveličanje včlovečil in je umeri, kteri je pa po svoji
smerti zopet vstal  in kraljuje z nebeškim Očetam,
ki mu je v vsim popolnama enak«. — Ene dni po¬
tem je bil Viktor ob glavo djan. — Kristjan! tako
terdno moraš tudi ti verovati Gospodovo vstajenje, ker
na tej resnici stoji vse keršanstvo.

Vprašanje. Zakaj stoji vse keršanstvo na
resnici, de je Gospod Jezus od smerti vstal?

Odgovor. Na resnici, de je Gospod Jezus
od smerti vstal, stoji vse keršanstvo, ker iz
Jezusoviga vstajenja  imenitni nauk izhaja,
de je Jezus Kristus pravi Bog in naš
Odrešenik.

Razlaganje. Ta imenitni nauk, de je Kri¬
stus od smerti vstal, je podlaga vsiga keršanstva.
Zakaj ako je Kristus resnično od smerti vstal,
je on pravi Bog; ako je pa Kristus pravi Bog,
je tudi nauk, ki nam ga je prinesel, resnično
Božji nauk, in tedaj je res vse, kar je Kri¬
stus učil. 5,Ako pa Kristus ni vstal", pravi
sveti apostelj Pavel, „tedaj je prazno naše
oznanovanje, prazna tudi vaša vera". Zato
piše sveti Avguštin:  „To ni nič poseb-
niga, ako verujemo, de j e  Kristus umeri;
to verujejo tudi ajdje, Judje in vsi brezbožniki;
to vsi verujejo, de je umeri. Vera kristjanov
je Kristusovo vstajenje; to imamo za resnico,
de verujemo, de je vstal".

Zgled. Kristus je od smerti vstal, torej je on
Bog, in zato verujemo. — V življenji svetnikov se

bere, de je sveto Marjeto  sodnik Olibri vprašal,
ktere vere je. Ko mu svetnica pove, de je kristjana,
ves v jezi zavpije: »Ali more veči neumnost biti, ka¬
kor Boga si misliti človeka, ki je bil na križ pribit?«
Sveta devica ga vpraša: »Od kod pa veš, de je bil
Kristus križan?« Olibri odgovori: »Sej vaše pisma to
uče!« »Prav tako«, odgovori sveta Marjeta, »pa v teh
bukvah se ne bere samo od Kristusoviga terpljenja,
ampak tudi od njegoviga vstajenja in poveličanja; kako
je vender to, de eno verujete, eno pa zametujete. Ne
verujemo zato, ker je terpel in umeri; o ne! ker bi
po tem takim ne imeli spričevanja za njegovo Božjo
natoro. Ali Kristus je vstal, iz lastne moči je prišel
iz groba, in te resnice se veselimo in se radnjemo in
vpijemo Aleluja! Spričal nam je s tem moč svoje Božje
natore; in zato mu verujemo in poveličujemo in hvali¬
mo njegovo ime, in dajemo življenje za njegove nauke!«
Tako serčno je govorila sveta devica, in čudil se je
sodnik njenim modrim besedam.

Življenje svetnikov: Sveti š k o f S i I vi n.
Ct 718 .)

Ta svetnik je bil sin imenitnih staršev v tuluški
okrajini na Francozovskim. Nekaj let je živel na dvoru
kralja Hilderika II. in kralja Teodorika III. Po tem je
pa svet zapustil, de bi v samoti Bogu služil. Od tega
so ljudje tolikanj bolj govorili, ker je bilo ravno poprej
že vse pripravljeno za ženitev. Pozneje je šel iz po¬
božnosti v Rim, kjer je bil v mašnika in škofa posve¬
čen, de bi nejevemikam oznanoval besedo Božjo. V
tervanski škofi! si je nar več prizadeval za razširjanje
svete cerkve; z ognjeno gorečnostjo je tukaj oznanoval
Jezusa, ki je bil križan in je od smerti vstal, in ker
je v življenji sam spolnoval, kar je z besedo učil, j 0
njegov nauk poslušavcam v serce segel, tako de se
jih je veliko spreobemilo in keršansko vero sprejelo*
Sklenil je svoje sveto življenje 718. leta v veseli®

121

upanji, de bo Jezus Kristus, ki je od mertvih vstal,
Mdi njega obudil k novirau življenju in večnirau zveli¬
čanju.

Molitev. Gospod in Zveličar Jezus
Kristus! z vstajenjem si pokazal svojo Božjo
Moč in si nam vero poživil in poterdil 5 do¬
soli, de v tej sveti veri živimo in umerjemo,
kakor sveti Silvin, ki živiš in kraljuješ vse
v ečne čase. Amen.

Jezusovo vstajenje je za nas imenitno in tolaživno.

Vprašanje. Zakaj je nauk od Jezusoviga
Vstajenja za nas imeniten in tolaživen?

Odgovor. Nauk od Jezusoviga vstajenja je
2a  nas silno imeniten in tolaživen, ker nam po¬
pljuje 1) vero, de je Kristus pravi Bog, in
upanje, de bomo tudi mi od mertvih vstali.

Razlaganje. S tem, de je Kristus iz lastne
Moči častitljiv in ncumerjoč prišel iz groba, je
razodel svojo Božjo natoro. Ali se more člo¬
vek sam v življenje obuditi in iz lastne moči
°d smerti vstati? Nikakor ne; kaj taciga je
Mogel le Kristus storiti, ker je resnično Sin
®°žji, ker je pravi Bog. Kako močno po¬
trjuje tedaj nauk od Kristusoviga vstajenja
našo vero, de je Kristus pravi Bog! 2) Pa
tu <ii upanje, de bomo tudi mi od mertvih vstali,
Ba *» ta nauk poživlja; zato piše sveti Peter:
»Bog g a  j e  obudil od mertvih, in mu je dal
Ve ličastvo, de bi bila vaša vera in upanje v
Bog«« (1. Pet. 1, 21.), in sveti Pavel  (1. Kor.
^ 13. 20. 21. 22.): „Ako pa ni vstajenja mert-
v 'h, tudi Kristus ni vstal. Zdaj pa je Kristus
»■tal od mertvih, pervina spijočih. Ker po
kovčku je smert, in po človeku vstajenje mert-
Vl h. I n  kakor v Adamu vsi umerjejo, tako bo-
tudi v Kristusu vsi oživeli“. In Jezus sam

za goro gre, ker ve, de se bode drugi dan
zopet prikazalo; kakor vertnar ni maloserčen,
če jeseni drevje perje zgubi, ker ve, de bo
prihodnjo spomlad zopet ozelenelo: ravno tako
tudi pravi kristjan ni prežaljen, ee njegovo telo
v tem življenji nadloge in bolečine terpi in se
poslednjič pokoplje, de v zemlji strohni, ker
ve, terdno veruje in upa, de bo enkrat zopet
oživljeno in bo vstalo nestrohljivo, častitljivo,
duhovno, Jezusovimu častitljivima telesu po¬
dobno. Zato smemo tudi pokojni stati na grobu
staršev, bratov, sester in dobrotnikov, ker ve¬
mo, de bomo enkrat vsi z Jezusam vstali. (Glej

P ra vi: „Jez sim vstajenje in življenje-; kdor v
Me veruje, bo živel, akoravno umerje". (Jan.
11  ? 25.) Kako vesel je ta nauk za pobožne'ver-
n ‘ k e! Za nje je ni več smerti, odkar je Kristus
v stal! Kakor tedaj nihče ne žaluje, če solnce

Du *na hran«. III.

sprednjo podobo!)

Zgled. Kaj more pobožniga človeka v njegovim
terpljenji, in umirajočiga v njegovih smertnih te¬
žavah bolj spodbujati, tolažiti in poterjovati, kakor
misel na prihodnje vstajenje? Kje je našel Job, ta

17

122

terpin, ki ga je biio v strašni bolezni vse zapustilo,
ki ga je še njegova žena zaničevala, ki so mu še pri-
jatli očitali, de si je mogel svoje terpljenje z grehi
zadolžiti, ki je v bridkosti svojiga serca zastonj klical:
»Usmilite se me, usmilite seme, vsaj vi, prijatli moji!
ker Gospodova roka me je zadela«, kje je našel Job,
ta terpin, tolažbo v svojih bolečinah in v svoji zapuše-
nosti? Le samo v misli na vstajenje. »Vem, de moj
Odrešenik živi«, vesel zavpije, »in poslednji dan bom
vstal iz zemlje; in zopet bom obdan s svojo kožo, in
v svojim mesu bom vidil svojiga Boga. Jez sam ga
bom vidil, in moje oči ga bodo gledale ..; to upanje
je hranjeno v mojim sercu«. (Job 19, 25 — 27.)

0 veselo upanje v sercu pobožniga človeka!

Vprašanje. K čemu naj nas spodbada nauk,
de je Kristus od smerti vstal?

Odgovor. Nauk od Kristusoviga vstajenja
naj nas spodbada, de tudi mi s Kristusam vsta¬
nimo, to je, iz grešniga spanja k novimu, sve-
timu življenju.

Razlaganje. Zastonj obhajamo praznik Go-
spodoviga vstajenja, če ne vstanemo k novimu,
svetejšima, Bogu prijetnišimu življenju. Po¬
kopljimo tedaj vse hude navade in vse grešno
poželenje, in išimo, kar je zgorej, po besedah
svetiga aposteijna Pavla, kteri pravi (Kol. 3,

1 — 2.): „Ako ste tedaj vstali s Kristusam,
išite, kar je gori, kjer je Kristus, sedeč na
desnici Božji; hrepenite po tistim, kar je zgo¬
rej, ne pa po tem, kar je na zemlji 11 . In na
drugim kraji (Efez. 5, 14.) pravi: „Zbudi se,
kteri spiš, in vstani od mertvili, in Kristus te
bo razsvetlil 11 , to je, zbudi se iz grešniga spanja
in daj se razsvetliti milostnimi! solneu Jezusa
Kristusa.

Zgled. Imeniten Anglež je popotval po sveti de¬
želi, in spremljal ga je Saracen, ki mu je razlagal vse
znamenitosti. Šla sta skozi lep, prijeten gojzd, ki je
bilo v njem visoko, zeleno, lepo dišeče drevje. Anglež
kviško pogleda in vidi na drevesih lepe tičke se¬
deti; pa nobeden ni pel, ampak eni so čepeli kakor
mertvi na vejah, drugi so repetnice križem deržali in
se niso gibali. Vpraša tedaj spremljavca, kaj to po¬
meni, in Saracen odgovori: »Vse leto biva v tem gojzdu
veliko tic, in njih prijetno petje se vedno razlega; ve¬
liki teden pa, ko je Kristus, veliki Bog, terpel, vse
pomerjč«. Pristavi pa še: »Veliko nedeljo pa zopet ve¬
sele vstanejo k novimu življenju«. — Če se taka godi
s ticami, ki so nespametne živalice, koliko bolj moramo
mi kristjani s Kristusam umreti (to je, grehu) in ž
njim vstati (to je, k novimu, svetejšimu, Bogu pri¬
jetnišimu življenju)! Kako naj se pa to zgodi? Glej,

tudi to ti hočem v zgledu pokazati. — Mlad človek je
srečal po veliki noči osebo, s ktero je poprej imel
grešno znanje, ki se je pa s posebno milostjo Božjo
spreobernila. Kako se ji začudi, de ga ne pogleda in
ne pozdravi, ampak kakor tujka memo njega gre! Ogo¬
vori jo tedaj on, rekoč: »Ali me nič več ne poznaš?
Sej sim ta in ta...«  Ona pa pravi: »Bodi ti tisti!
jez pa nisim nič več tista«.  — To se pravi od
mertvili vstati, če človek grešne pota zapusti, grešne
navade in grešno znanje opusti, hudo nagnjenje kroti,
in nič druziga ne iše, nič druziga ne želi kakor Kri¬
stusa in zveličanja svoje duše. Sveta katoliška cerkev,
naša ljuba in modra mati, hoče tudi od vsih svojih
otrok, de bi obhajali tako vstajenje; zatorej je iz nar
boljšiga namena zapovedala velikonočno spoved
in obhajilo,  rekoč: »Spovej se svojih grehov postav-
Ijenimu spovedniku vsaj enkrat v letu, in o velikonoč¬
nim času prejmi sveto rešuje telo«. Blagor njim, ki
slušajo glas svojiga Zveličarja, ki je od smerti vstal,
in zvesto spolnujejo modro zapoved svete matere kato¬
liške cerkve!

Ž i vij enj e s ve t n ik o v: Sveti Simeon,
škof in spričevavec.  (-j- 106.)

S čim se je tolažil sveti škof in spričevavec S i-
me o n, čigar spomin današnji dan obhajamo, v strašnih
mukah, ki jih je terpel zavolj keršanske vere? Samo *
mislijo na prihodnje častito vstajenje. »S Kristusam
hočem umreti«, je rekel, »de bom tudi s Kristusam
vstal«. — Sveti Simeon  je bil z Jezusam v rodu in
priča njegoviga djanja in življenja, vstajenja in vnebo¬
hoda. Po smerti svetiga aposteijna Jakopa je bil nje¬
gov naslednik ko jeruzalemski škof. Pet in štirdeset
let je že vladal jeruzalemsko cerkev in bil že v 120-
letu svoje starosti, ko so ga začeli preganjati. Rimljani
so namreč hotli pokončati vse, ki so bili iz Davidovig®

L

123

r °du, ker so Judje kralja in rešnika iz te hiše priča¬
kovali. Ker je bil pa sveti Simeon kristjan in ob
onim tudi iz kraljeve Davidove hiše, so ga zgrabili,
T oč dni grozno pretepali in poslednjič križali leta 106 .
y«e muke je voljno terpel — krepčala in tolažila ga
J® misel na prihodnje častito vstajenje.

Molitev. Gospod, nebeški Oče! nam
v  zveličanje je tvoj edinorojeni Sin, naš
Gospod in Zveličar Jezus Kristus, od mert-
yih vstal, de je tudi naše upanje poterdil
nam prihodnje vstajenje zagotovil; dodeli
nam, d e  se po zgledu svetiga škofa in
s pi'ičevavca Simeona s to veselo mislijo v
Vs >h nadlogah in težavah tega življenja po-
to' e pčujemo, s pravo pokoro tukaj k novirnu
življenju, tam pa k večnimu zveličanju
ln  veličastvu vstanemo. Po ravno tem Kri-
s tosu, Gospodu našim. Amen.


D®. Svečana.

Kristusove rane.

Vprašanje. Kako je Jezus o<l smerti vstal?

Odgovor. Jezus je od smerti vstal iz lastne
m °či, neumerjoč in častitljiv, ko premagavec
s ®erti in hudiča, in ozališan s peterimi ranami,
jih je prejel v svojim terpljenji.

Razlaganje. To je kaj lepa podoba! —po-
ha Jezusa Kristusa po vstajenji,  ki
8 toji od velikonočne nedelje do praznika Jezu-
s ° v iga vnebohoda na naših altarjih. Ali je še
11181  prav ogledal, ljubi moj kristjan? Pa pre-
^crzi liste nazaj do oseminštirdesetiga berila,
l er  je Kristus po vstajenji pred oči postavljen.
e j! ta podoba prav na tanko kaže, kako je
r,s tus vstal.  — Vstal je 1) iz lastne
®°či,  to je, z močjo svoje Božje natore; zato
er ži njegova desnica tri perste na kviško, nam
v  spričevanje, de je pravi Bog, in de se je z
®stno Božjo močjo zopet v življenje obudil. 2)
8 tol je neumerjoč in častitljiv«,  zato ima
s P r emenjeno telo, in zavolj tega piše sveti Pa-
Ve * (Rim. 6, 9.): „Vemo, de Kristus, ko je
Vs tol od mertvih, več ne ume rje;  smert več
116  ho čez njega gospodo vala“. — Vstal je 3)

ko premagavec sveta, smerti in hudiča;
zato ima zmagavsko bandero v roki. — Po¬
slednjič je vstal 4) ozališan s peterimi ra¬
nami.

Vprašanje. Čemu si je Kristus tudi po
vstajenji še rane ohranil ?

Odgovor. Kristus si je tudi še po vstajenji
rane ohranil: 1) v spričevanje, de je vstal s
tistim telesam, v kterim je terpel; 2) v znamnje,
de je pekel premagal; 3) v skrivno pribežališe
za spokorne in za pravične; poslednjič, 4} de
bo sodnji dan pokazal te rane pravičnim v to¬
lažbo, hudobnim pa v osramotenje.

Razlaganje. Jezus je hotel tudi po vsta¬
jenji še ohraniti rane: 1) v spričevanje, de
je vstal s tistim telesam, v kterim je
terpel;  zato je rekel Tomažu:  „Vloži svoj
perst semkej, in poglej moje roke; in podaj
semkej svojo roko, in položi jo v mojo stran,
in ne bodi neveren, ampak veren“. (Jan. 20,
27.) — Gospod je obderžal rane 2) v znamnje
svoje zmage čez pekel.  Angelski učenik

17 *

k.

124

sveti Tomaž  pravi: „V nebesih zmiram seboj
nosi rane ko znamnja svoje zmage. Kakor se
svilnata obleka lepše lesketa, če je s pisanimi
podobami pretkana, tako' se lesketajo Jezusove
rane kakor v obleki človeške natore in razode¬
vajo s teni nje notranjo lepolo“. — Jezus je
obderžal svoje rane, 3) de bi spokorniku
in pravičnimu v njih prebivališe pri¬
pravil;  spokornik naj v tem prebivališu okuša
sladkost neskončniga usmiljenja, pravični pa
sladkost neizmerne ljubezni Božje. — Poslednjič
je obderžal Jezus petere rane, 4) de jih bo
pokazal sodnji dan pravičnim v tolaž¬
bo, hudobnim pa v o sramot e nje.  Tedaj
bo pravični gledaje na Kristusove rane smel
klicati z velikim očakam svetim Avguštinam:
„Gospod! milostljivo glej na rane svojih rok;
glej, v svoje roke si me zapisal; beri pisanje
in otmi me!“ Hudobniga pa bodo ravno te rane
strašile in sramotile, ker jih je v življenji za¬
ničeval in v njih ni hotel iskati pribežališa.

Zgled. Ljudstva so od nekdaj imele to navado,
de so prededi plemenitnili rodovin v svoje gerbove
podobe in v svoje častne znamnja sprejemali spominke
imenitniga djanja, ki je slavilo njih življenje. Tako se
pripoveduj e od Bogomira Zarobljenca,  grofa bar-
celonskiga, de je po junaškim in srečnim bojevanji
zoper Saracene podal kralju L u do viku Pobožnimu
svoj pozlačeni širit, de bi mu privolil gerbovo znamnje
nanj napraviti. Ko ga kralj vidi vsiga v ranah, iz
kterili je še kri tekla, molče pomoči štiri perste svoje
desnice v kri junaškiga vojšaka, in naglo napravi štiri
rudeče čerte na svetlim Skitu, ki so bile odslej gerbova
podoba barcelonskih grofov. Ravno tako — če smemo
pozemeljske reči primerjati z nebeškimi -— je obderžal
Odrešenik človeškiga rodu, zmagavec smerti in hudiča,
svoje rane, de bi bile gerbova podoba in čast vsim
tistim kristjanam, ki so njegovi, in ki še vedč in si
k sercu jemljo, de so iz milosti od njega prejeli de-
dino večniga zveličanja.

Vprašanje. K čemu naj nas spodbada mi¬
sel, de je Kristus rane iz ljubezni do nas ohra¬
nil?

Odgovor. Ker je Kristus rane obranil iz
ljubezni do nas, je treba prav velikokrat v njih
pribežališa iskati in v njih tako rekoč prijeten
šotor narediti.

Razlaganje. Sveti Cip rij a n piše: „ Božji
Zveličar je obderžal svoje rane, de bi skozi
odperto stransko rano  lože prišli v njegovo

serce, v kterim je prebivanje tolikanj sladko in
prijetno“. Kadar se nam je vojskovati zoper
peklenskiga vraga, zoper popačeni svet in zoper
hudo poželjivost, se tedaj zatekajmo v Jezu¬
sove rane; ž njimi je sam zmagal, ž njimi bo
tudi nam zmago dodelil, v sveti stranski rani
nas bo branil zoper vse nevarnosti na duši in
na telesu. Ravnajmo po zgledu svetiga Avgu¬
ština,  kteri sam od sebe pravi: „Kolikorkrat
me skušnjave nadlegvajo, se zatekam k Jezu¬
sovim ranam in bežim v serce Božjiga usmi-
Ij en ja a .

Zgledi. K ako sladko in koristno je prebivati v
Kristusovih ranah! Ko je bil nekdaj sveti grof Elea-
zar  vprašan, kje. nar raji prebiva, je odgovoril: »Jez
prebivam v ranah Jezusa Kristusa; tam vesel živim po
željah svojiga serca, in ne želim si boljšiga prebivališč
na zemlji vse svoje žive dni«. — Ravno tako se bere
od plemenite in zveličane Marije Klavdije  P o n ta¬
lij  er  s k e iz Burgundije, de je beže iz domače dežele
vprašana bila, ali je ni velika žalost obšla, ko se je
poslavljala pri prijatlih in znancih, in je odgovorila:
»Odkar sim si izvolila nar svetejši prebivališe v Jezu¬
sovih ranah, sim v njih tudi našla Burgundijo, svojo
domačo deželo, in vse svoje prijatle in znance, in sicer
s toliko radostjo, de mi še pol ure ni bilo dolg čas,
še celo en trenutek ne«. -— To vemo tudi od svotig®
Bonaventura.  Ko je bil še vikši vsili samostanov
svojiga reda, si ni želel boljši stanice, in ko je bil
pozneje kardinal, si ni želel druziga poslopja za pre¬
bivanje, kakor nar svetejši rane Jezusa Kristusa. V te
rane je bil z vso ljubeznijo zamaknjen in sulico pre'
mišljevaje je govoril te besede: »Kako srečna je bil®
sulica, lu je smela Jezusovo sveto stran in njegov®
preljubo serce odpreti! O ko bi bil jez na mestu tiste
sulice, nikdar bi se ne bil dal nazaj potegniti, ampak
rekel bi bil: To bodi moje prebivanje vse veke; til
hočem ostati; zakaj to prebivanje sim si izvolil«. —'
Blagor nam tedaj, ljubi moj kristjan! če se prav veli'
kokrat zatekamo v Jezusove rane; v njih bomo dobival}
moč in tolažbo! Gorje pa grešnikam, ki bo nad nji ® 1
vse Jezusovo terpljenje zgubljeno zavolj njih nejever 6
in nespokomosti! Kristusove rane jih bodo sodnji da 11
tožile; Božji sodnik jim jih bo kazal, rekoč: »Te ran 6
so glasno spričevale mojo Božjo natoro; zakaj ste z 3 '
nemarjali to pričevanje? Te rane so bile studenci i® r
obilniših milost; zakaj niste zajemali iz njih? Te ran 6
so bile pribežališa za grešnike; zakaj se niste k nji®
zatekali? Glejte, te rane so tudi vaše delo; z gre®
ste jih odperli; torej poglejte me, ki ste me križali’
poglejte rane, ki ste mi jih napravili; poglejte stran>
ki ste jo prebodli! Po vas in za vas je bila odpert®’
pa niste Kotli vanjo iti!« Kristjan! nikar ne presliši’
grešnik! nikar ne zanemarjaj teh resnobnih besedi sv®'
jiga Zveličarja!

125

Življenje svetnikov: Sveti škof

M a n s v e t. (-]- 680.)

Sveti Man s vet,  ld se danes njegov spomin ob-
“ a j a > je bil po rojstvu Rimljan. Zavolj njegovih
Prelepih lastnost mu je bila izročena škofij a v Mi¬
ranu. Nar raji je prebival v Jezusovih ranah, in
P 1 ' 1  sercu svojiga Božjiga Zveličarja je dobival moč in
wlažbo v vsili potrebah in nadlogah tega življenja. Tako
J e  silno napredoval na potu keršanske čednosti in po-
Polnamasti, in slovel je tudi zavolj nenavadno učenosti
v  keršanskih resnicah. Devet let jo vladal milansko
škofijo z vidnim blagoslovam Božjim, dokler ni bogat
8  bednostjo in zasluženjem sprejet bil k ljubimu Jezusu
v  večno veselje okoli leta 680.

Molitev. Gospod in Zveličar Jezus
jfristus! v vsih nadlogah in težavah tega živ-
oenja se hočemo zatekati v tvoje svete rane;
“odeli nam, de bomo v njih, kakor tvoj zve-
? tl  služabnik Mansvet, vselej dobivali moč
' n  tolažbo, ki živiš in kraljuješ vse večne
c ftse. Amen.

Sa©iapeM@s®t® fearil®.

Šesti člen apostoljske vere.

1 Gori je gel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta
vsigamogočniga*.

Kristusov vnebohod.

Vprašanje. Koliko časa je bil Jezus še po
Sv °jim vstajenji na zemlji ?

Odgovor. Jezus je bil po svojim vstajenji

še štirdeset dni na zemlji, in je govoril z učenci
od Božjiga kraljestva.

Vprašanje. Kaj se je zgodilo štirdeseti dan
po Jezusovim vstajenji?

Odgovor. Jezus je šel štirdeseti dan po
svojim vstajenji vpričo svojih učencov na Olj¬
ski gori iz lastne moči z dušo in s telesam v
nebesa.

Razlaganje. Jezus je poklical aposteljne iz
Galileje v Jeruzalem, in je šel od tod ž njimi
v Betanijo. Potem jih je peljal na Oljsko goro,
de bi začel svoje poveličanje tam, kjer je bil
začel svoje terpljenje. Tukaj razprostre svoje
roke nad njimi, jih blagoslovi, in po tem se
začne vpričo njih navkviško proti nebesam
vzdigovati. Učenci stermijo in žalostni gledajo
za njim. Poslednjič ga svetel oblak njih očem
odmakne. In šel je v nebesa. Ko so aposteljni
le še proti nebu za njim gledali, kar stojita dva
angela v belih oblačilih pri njih, in jim rečeta:
„IVložje Galilejci! kaj stojite in gledate v nebo?
Ta Jezus, kteri je bil vzet od vas v nebo, bo
tako prišel, kakor ste ga vidili iti v nebo“.
Učenci so Jezusa molili, in so se z velikim ve¬
seljem v Jeruzalem vernili.

Vprašanje. Zakaj je šel Jezus v nebesa?

Odgovor. Jezus je šel v nebesa: 1} De
je obhajal popolno zmago čez smert in hudiča,
in de je šel po mnogim terpljenji v svoje veli¬
častvo; 2) de nam je tam prebivališe pripravil;
3) de nam je poslal svetiga Duha; 4) de je naš
besednik in srednik pri Očetu.

Razlaganje. Kristus je tedaj šel v nebesa
1) De je obhajal popolno zmago čez
smert in hudiča in deje šel po mnogim
terpljenji v svoje veličastvo.  „PonižaI
je sam sebe**, piše sveti apostelj Pavel v listu
do Filipljanov (2, 8 — 11.), „in je bil pokoren
do smerti, smerti pa na križu. Zato ga je tudi
Bog povišal, in mu dal ime, ktero je čez vse
imena, de se v imenu Jezusovim vsako koleno
pripogne teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod
zemljo, in de vsak jezik spričuje, de je Gospod
Jezus Kristus v časti Boga Očeta“. 2) De
nam je tam prebivališe pripravil.  Pri
zadnji večerji je rekel Jezus aposteljnam: „V
hiši mojiga Očeta je veliko prebivališ. Ako bi


126

tako ne bilo, bi vam bil povedal; ker grem vam
mesto pripravit. In ko odidem in vam mesto
pripravim, bom spet prišel, in vas bom k sebi
vzel, de boste tudi vi, kjer sim jez". (Jan. 14,
2. 3.) 3) De nam je poslal svetiga Duha,
kar je Jezus sam povedal, rekoč: ,,Resnico vam
povem: Za vas je dobro, de jez grem. Zakaj
ako ne grem, Tolažnik ne bo k vam prišel; ako
pa grem, vam ga bom poslal". (Jan. 16, 7.)
Poslednjič, 4) deje naš besednik  in  sred-
nik pri Očetu.  Zato piše sveti Janez v svo¬
jim pervim listu (2, 1.): „Moji otročiči! to

vam pišem, de ne grešite. Ako je pa kdo gre¬
šil, imamo besednika pri Očetu, Jezusa Kristusa,
Pravičniga; in on je sprava za naše grehe; pa
ne samo za naše, ampak tudi za grehe vsiga
sveta". In sveti Pavel pravi (Hebr. 9, 24.):
„Jezus ni šel v svetiše z rokami storjeno, ki je
podoba praviga svetiša, ampak v nebesa, de se
zdaj za nas kaže obličju Božjimu". Sveti Tomaž
to še bolj jasno razlaga rekoč: „Sin Božji za nas
govori, ker Očetu sveto človeštvo in vse skriv¬
nosti svojiga življenja na zemlji kaže in mu raz¬
odeva želje, ki jih ima zavolj našiga zveličanja".

Zgled. Sveta  Mehtilda  je v praznik Kristuso-

viga vnebohoda žalostna premišljevala svojiga Zveličarja,
ki je šel k Očetu, in je tako rekoč za njim vpila:
»Gospod! zakaj nas zapušaš?« In zdelo se ji je, ka¬
kor bi ji Gospod Jezus te besede govoril: »Glej, s

tem, de grem v nebesa, bom ljudem besednik in sreč¬
nik pri svojim Očetu. Če zvest oskerbnik prihodke svo¬
jiga gospoda urno nabira in vidi, de njegovimu gospodu
kaj primanjkuje, vzame od svojiga in mu nadomesti.
Tako tudi jez. Karkoli človek dobriga stori, stoterno
darujem svojimu' Očetu, in kar primanjkuje, nadomestni-
jem od svojiga, de njegovo dušo z neprecenljivim bo-
gastvam izročim svojimu Očetu vpričo vsih svetnikov«. —'
Kako zveličavna je ta misel: Jezus je naš zagovornik,

naš srednik in naš besednik pri nebeškim Očetu!

Vprašanje. Kaj nam tedaj pomaga ve d iti,
de je Jezus v nebesa šel?

Odgovor. Misel, de je šel Jezus v nebesa,
naj napolnuje naše serce z veseljem, zaupanjem
in hrepenenjem po nebesih.

Razlaganje. Serce vsaciga kristjana se
more sedaj veseliti,  ker vemo, de za terplje-
njem pride veselje. Jezus Kristus, ki je terpel
toliko zasmehovanja, toliko zaničevanja, toliko
zasramovanja, toliko neznanih bolečin in še celo
nar sramotniši smert, gre v nebesa v svoje ve¬
ličastvo. Tako bomo tudi mi kdej s Kristusam
poveličani, če tukaj ž njim voljno terpimo. -—
Pa tudi z otročjim zaupanjem  se smemo
v dušnih in telesnih potrebah k Jezusu Kristusu
obračati in, če smo grešili, k njemu se zatekati,
ker je Kristus sedaj naš besednik in sred¬
nik  pri nebeškim Očetu. ,,Otročiči!" nam toli¬
kanj ljubeznjivo prigovarja sveti Janez, „nikar
ne grešite; ako je pa kdo grešil, imamo besed¬
nika pri Očetu, Jezusa Kristusa, Pravičniga"
In sveti Bernard  nas spodbuja k serčniniu
zaupanju, rekoč: „Ako si ne upaš oberniti se
k Bogu Očetu, se pa oberni k Jezusu Kristusu,
ki nam je srednik dan.  Kaj vse bo prejel
tak Sin od taciga Očeta?" — In kdo bi posled¬
njič z vsim sercam ne hrepenel po nebeški
domačii,  kjer živi Jezus, naš pervorojeni brat,
v veličastvu Očetovim in kjer je tudi nam pri¬
pravil prebivališa? Kjer je Bog, naš Oče,
Kristus, naš brat, tam je naša prava domovina-

Zgled. V življenji svetiga Pamfila  se tudi ber 0
od več ajdovskih mladenčev, ki so keršansko vero spi' 6 '
jeli. Kmali se je pa razglasilo, de so se pokristjanili, &
vlekli so jih pred sodnika. Ko so bili med drugi®
tudi vprašani, kje je njih domovina, je odgovoril ede 11


127

izmed njih v imenu vsih: »Nebesa so naša  domo-
v  i n a; tam gori nad zvezdami prebiva naš Bog in Zve¬
ličar; šel je pred nami, in nam je tam prebivališa pri¬
pravil; kjer tedaj on prebiva, tam je tudi naša domo¬
vina«. In vsi so z veselim glasam za njim zavpili:
‘Resnično! tam gčri je naša domovina — le tje hre¬
peni naše serce!« In ko so jih neusmiljeno mučili, so
Povzdigovali oči proti nebesam in so se tolažili, rekoč:

nebesih je naš Bog in Zveličar, v nebesih je naša
večna in veličastna domovina. Pojdimo tje, de bomo
k® prebivali vse večne čase!« — Kristjan! ta misel
na J tudi tebe tolaži in pokrepčuje v vsih nadlogah in
težavah tega življenja; z veselim sercam se oziraj proti
nebesam in misli si: »Tukaj na zemlji sim le popotnik
111  tujic; tam gori, kjer prebiva moj Bog in Zveličar,
j 3 ® je tudi meni prebivališe pripravljeno!« Večkrat si
jemlji k sercu besede svetiga Pavla: »V poterpljenji
tecimo k boju, ki nam je postavljen, in glejmo na Je-
Zus a, kteri je križ preterpel, in sedi na desnici sedeža
ttožjiga«. (Hebr. 12.) — Ta misel je tudi moč in serč-
la, st dajala pri vsim terpljenji in preganjanji svetima
"Vheriju, čigar spomin se danes obhaja.

^'vljenje svetnikov: Sveti škof Ev-

h e r i. C1' 738.)

Sveti Evheri  je bil rojen v orleanskim mesti
na  fTancozovskim. Njegovi starši so bili plemenitigi
, pa tudi, kar še več velja, prav pobožniga serca
l nzadovali so si tedaj z vso močjo, mladiga sina prai
p °t>ožno zrediti. Njih želje so se jim brez veliciga trudi
8 P°lnile, ker je bil Evheri bistre glave in bogoljubniga ser
^ ® mu je bilo tedaj lahko vedno napredovati v posvetu
Milosti, pa tudi v keršanski čednosti. Kinali je spo'
lla t> kako nečimurno je vse posvetno. Odpovedal si

je tedaj svetu, in si je izvolil samostansko življenje, de
bi toliko vamiši dosegel večne zaklade in nebeško ve¬
selje. Pa že čez šest let ga je deželski poglavar Ka¬
rol Martel primoral sprejeti vladanje orleanske škofije.
Novoposvečeni škof je z vso skerbjo in zvestobo spolnoval
svoje imenitne dolžnosti. Ves je gorel za čast Božjo
in njegove svete cerkve. Svoje obilne dohodke je obra¬
čal ubogim in sirotam v podporo, in v prid škofijske
cerkve, ki je nje pravice serčno in resnobno branil zo¬
per krivično djanje deželskiga poglavarja. S tem se je
pa zameril mogočnimu vladarju tako, de je bil na
Nemško v Kolin pregnan. Z mirnim sercam vzame
sveti škof popotno palico v roko, rekoč: »Sej smo
vsi le popotniki na zemlji; rad grem od
mesta do mesta— proti nebesam, kjer je
moja domovina, kamor je moj Zveličar pred
menoj šel«.  Šest let je živel v pregnanstvu, dokler
se ni 788. leta njegova blaga duša iz bridkost in težav
tega sveta preselila v nebeško veselje, kjer ni ne pre¬
ganjanja ne žalovanja, ne solza ne bolečin.

Molitev. Božji Zveličar, ki si pred
nami šel v nebesa, de si nam tamkej pri¬
pravil prebivališe, dodeli, de nam bo po
zgledu svetiga škofa Evherija zemlja le tuja,
nebesa pa prava domovina, de si bomo tudi
z vso močjo prizadevali tje priti, kamor si
pred nami šel, ki živiš in kraljuješ vse veke.
Amen.

liri!®.

Jezusova oblast in njegovo veličastvo v nebesih.

Vprašanje. Kako je nebeški Oče svojiga
Sina in našiga Odrešenika v nebesih sprejel?

Odgovor. Nebeški Oče je svojiga Sina in
našiga Odrešenika Jezusa Kristusa z neizreče¬
nim veseljem sprejel. Rekel mu je sesti na
njegovo desnico; zato se glasi druga polo¬
vica šestiga člena v apostoljski veri: »Sedi na
desnici Boga Očeta vsigamogočniga“.

Vprašanje. Kaj hočemo reči z besedami:
„Sedi na desnici Boga Očeta vsigamogočniga^?

Odgovor. Z besedami: »Sedi na desnici
Boga Očeta vsigamogočniga“ hočemo reči: Je¬
zus Kristus je sedaj tudi po človeški natori
povišan čez vse stvari in se vdeležuje Božje
oblasti in Božjiga veličastva.

Razlaganje. Sveti Avguštin  piše: »An¬
geli so le služabniki Božji; zato stoje okoli

128

njegoviga sedeža in čakajo njegovih  po¬
velj,  de bi jih spolnovali; Kristus je pa Sin
Božji; zato sedi na sedežu na desnici
Očetovi".  S temi besedami uči sveti očak,
de Kristus z Bogam Očetam živi in kraljuje v
nebeškim veličastvu vse veke, ker je kakor Bog
Očetu enak, kakor človek pa čez vse stvari po¬
višan. Že sveti Pavel (Efez. 1, 20 — 22.) je
to naznanil s temi besedami: „Bog je Kristusa
od mertvih obudil, in ga posadil na svojo des¬
nico v nebesih, čez vse poglavarstvo in oblast
in moč in gospostvo in vsako ime, ki se ne ime¬
nuje le na tem svetu, ampak tudi v prihodnjim,
in je vse podvergel njegovim nogam, in ga je
postavil glavo čez vso cerkev". In sveti Janez
Damaščan  razlaga te besede takole: „Ce

pravimo : „Kristus sedi na desnici Boga

Očeta", nočemo reči, de je desnica Očetova kaj
telesniga. Desnico ali levico v pravim pomenu
imajo le tisti, ki so na kraj navezani, ne pa
Neizmerni. Zato naznanjamo z besedo: Riče¬
tova roka", čast in slavo Božje natore, v kteri
je že od vekomej bil Sin Božji, ki je z Očetam
enako resnični Bog, in to čast in slavo je pa
tudi sedaj, ker se je bil včlovečil, po telesu
v posest vzel*.

Vprašanje. Ali nas je Kristus tukaj na
zemlji zapustil, odkar je bil v nebesa šel?

Odgovor. Desiravno Jezus ni več vidno pri
nas pričujoč, nas vender ni zapustil, ker nam
je obljubil, de bo pri nas vse dni do konca sveta.

Razlaganje. Gospod Jezus nas ni zapustil;
še zmiram ga veseli bivati med človeškimi otroci.
Po svoji Božji natori je in bo povsod pri nas
do konca sveta. Sveti Mak ari nam to po-
jasnuje v tej priliki: „Če oči v solnce obračaš,
vidiš solnce samo na nebu; svetlobo pa in gorke
žarke pošilja solnce na zemljo in razširja s tem
gorkoto in rodovitnost na vse kraje. Tako je
tudi Gospod šel čez nebes nebesa in je postav¬
ljen čez vse oblasti, gospostva in moči; oči ima
pa obernjene na človeške serca na svetu, de bi
te, ki od njega pomoči pričakujejo, pripeljal tje,
kjer je on sain". — Prav posebno je pa Božji
Zveličar kakor Bog in človek skupej pri nas
pričujoč — v zakramentu presveti ga
rešnjiga telesa;  v tem zakramentu ga lahko

vsako uro obiskujemo, ž njim v otročji ljubezni
govorimo, in tolažbe in mini pri njem išemo.

Zgled. K cesarju Otonu prideta enkrat dva moža,
ki sta se zavolj njive pričkala, čigava naj bi bila, in
prosita, naj bi cesar sam to pravdo razsodil. Ker sta
pa oba vsak svojo tcrditev s prav veljavnimi dokazi
podpirala, in je bilo tedaj težko kaj razsoditi, vladar
v svoji modrosti tole stori. On sam vloži ceno za njivo,
in potem enimu prisodi njivo, enimu pa denar da, in
takd sta šla oba zadovoljna domu. Eavno tako si lahko
mislimo, de je bila nekdaj pravda med nebesi in med
zemljo, kdo bo Jezusa posestval. Nebesa so hotle Je'
zusa ko svojiga nazaj imeti, ker se mora verniti tje,
od kodar je bil prišel, zemlja ga pa ni hotla od tod
pustiti, ker se je prostovoljno včlovečil, in je na zemlj*
prebival in nje sad vžival, in ker je zemlja njegovo kri
pila in njegovo telo v svoje naročje sprejela; nebeški
kralj je tedaj obema voljo spolnil, ker je vidno v ne'
besa šel, nevidno pa, vender ravno tako resnično, kakor
Bog in človek, z dušo in s telesam, s kervjo in z me'
sam ostal na zemlji v zakramentu presvetiga rešnjig 9
telesa. Kakor pa nebeški prebivavci Narvikšiga večno
molijo in vživajo in v tem vživanji zveličanje imajo,

rešnjiga telesa; pobožne molitve na čast presvete
Trojice, terpljenja Jezusoviga, prečiste Device Ma¬
lije, angelov in svetnikov; litanije od terpljenja
Jezusoviga, od presvetiga imena Jezusoviga, od
presvetiga serca Jezusoviga, od nar čistejšiga Ma-
riiniga serca, lavretanske litanije, litanije vsih svet¬
nikov; molitve v raznih okolišinah in potrebah, za
bolnike, umirajoče in rnertve; molit v e o praznikih
Gospodovih; sveti križev pot očeta Leonarda Portu-
Mavriškiga. Veljajo pa te bukve z 19 podobami
ozalisane in na (133 straneh natisnjene — zvezane
z usnjatim herbtam 1 gobi, v usnji 1 gold. 30 kr.,
z zlatim obrezkam 2 gold., tiste na platnicah lepo
pozlačene 2 gold, v platnu z barvanim obrezkam
1 gold. 20 kr., z zlatim obrezkam 1 gold. 50 kr.
Dobivajo se tudi pri vsili slovenskih bukvarjih.

[a za

Ker se bliža konec šolskiga leta, vabim ča¬
stitljivo duhovšino, kakor tudi gosp. vodje šol in
učitelje, naj od mene pripravnih daril za pridno
katoliško mladost kupijo. Imam na izbiro lepih
!i molitnih in po vestnih bukvic prav po ceni. D va¬
ji Uajst skupej jih velja od 2, 3, 4, 5 do 6 gold.
^ Vsa k im u vezilu pridajam 100 podob-
šin svetnikov za priklado.

Breyiarium Romanum etc. 4 vol. 8. Viennae. 1842.

16. fl. — 4 vol. 4 t0 - Mechlinae 1848. Cena 30 — 40 fl., v 2
zvezkih 25 — 30 fl. Ta brevir je z debelimi čerkami natisnjen. —
4 vol. 8. Oeniponte 1848. 14 fl. — 4 vol. 8. Campidonae 1863.
16 fl. Vez usnjata.

Breviarium itiner. Ratisbonae, zvez. 4 fl. 80 kr.

Horae diurnae. 18. Viennae, usnjate 2 fl., pozla¬
čene 3 fl., — 18. Campidonae, usnjate 2  fl. 40 kr., pozlačene 3 fl*
20 kr., — 18. Mechlinae 1843. usnjate 2  fl. 40 kr., pozlačene 3 fl-
20 kr.

Missale Romanum. Fol. Viennae, Pragae, Ra-

tisbonae, Venetiis, Mechlinae, Campidonae, 16 — 26 fl., pozlačene
25 — 36 fl. — „Proprium Missarum w  za ljubljansko škofijo je vsi®
mašnim bukvam pridjan.

Missale Romanum. 4 t0  usnjat. 12 — 20 fl.
Missae defunctorum. Fol. 1851. Viennae, Ratis-

bonae, Pragae, Campidonae, pol usnjate 2 fl. 24 kr. — 2 fl. 50 kr^
usnjate 3 fl. — 3 fl. 40 kr.

Officium in nativitate Domini et hebdomade sancta.

Z vižami in nemškim podučevanjem na svetlo dal R. Schlecht. 8*
Nordling. 1850, usnj. 2 fl. 50 kr., pozlač. 3 fl. 20 kr. — 8. Vien-
nae 1841, usnj. 2 ii. 10 kr., pozlačen. 3 fl. 15 kr.

Schloer Dr. A., Clericus orans atque medi ta us.

Libellus precum usui seminariorum clericalium proxime destinatus, sed
etiam omnibus clericis conveniens etc. Graecii 1841. Usnj. 1 m
40 kr., pozlačen. 2 fl.

Mašne tablice, prav čedno napravljene, 48 kr. do

4 fl.


Založil J. Giontini. Natisnil J. Rud. Milic«

:xxxRxxxxxx^x:

i

I« J. Griontini iit laldad) |tn& 3« ftakn:

in 14 @tationen, jebe 33" ttnb 26" breit in pradjtboHent Oclfar*
benbrucf birecte auf Scintoanb. $)3rcižJ fitt alte 14 Stationen auf žBlinte
raknen gefpannt 200 fl ofterr. 2Bdk- Serfelbe ift nad) ten Originalen
te« ^Profeffor« partner  in ter Subttnggfirdje p attundjen in Delfarben*
britcf fo tdufdjenb aučgefubrt, baf? faunt basi 2litge be3 $enner$ biefe
©ilber bon tturflidjen ©elgemdlben unterfcbeiben fantu

3tt 2M'etrad)t biefer gebtegettat 2luefuf)nut^
bat audj ©e. (šmittar, ber .ftarbtttal uub ©rjbtf^cf
i'oit SBtett, -dcvv ©Otmar Mtitter Dctt žftauf^er,
btefent frommett Utttentdtmat feitten ©d)utt attga
beiben laffctt mtb babfelbe a Hat Alirclnut jur 2ltt=
fdtaffuttg aitempfiddat.

2)ie p biefem ftreujfoege erfbrberlidjen Ofakncn ttterben in  ter*
fc^tcbenen 2lučftaffmmgen ju ben billigften $reifen fckeuni# beforgt

tako naj tudi prebivavci na zemlji Narvikšiga v taber¬
nakelj n u nepreneliama verno molijo in pri svetim ob¬
hajilu vredno in ponižno vživajo, in po tem bodo vsi
čutili, de nas Gospod Jezus ni zapustil.

Vprašanje. Kdo se bo vdeleževal Jezuso-
v >ga povišanja in poveličanja?

Odgovor. Kdor se tukaj vdeležuje Jezuso¬
vega ponižanja in že na zemlji kakor v nebe¬
sih živi, se bo tudi vdeleževal Jezusoviga po¬
višanja in poveličanja.

Razlaganje. „S Kristusam bo le ponižni
povišan", pravi sveti Bernard,  „zakaj kdor se
ponižuje, bo povišan. Zatorej bodimo ponižni,
de na visočino pridemo! Zakaj le ponižnost je
P r ava pot k povišanju, in ni je druge poti, ka¬
kor ponižnost.  Kdor po drugi poti hodi,
J e  bolj poniževan, kakor poviševan. Le sama
Ponižnost povišuje in pelje v življenje". — Kdo
Pa s Kristusam ne pojde v nebeško veličastvo?
Ka to vprašanje nam je odgovoril sveti Av¬
guštin,  rekoč: „Vedimo, ljubi moji! de s

Kristusam ne gre kviško ne napuh, ne lakom¬
nost, ne nečistost, ne druga hudobija; zakaj z
učenikam ponižnosti ne gre kviško napuh, ne
hudobija z začetnikam dobrotljivosti, ne nečistost
s  Sinam prečiste Device".

Zgled. Ako hočeš tedaj, moj kristjan! z ljubim
“Ozusam v nebesa iti in tam vdeleževati se njegoviga
Ve Učastva, ponižuj se in večkrat.pojdi v duhu
? K r i s t u s a m v nebesa,  de že tukaj na zemlji ka-
0l ' v nebesih živiš; zato nas opominja sveti apostelj
a vel :  »Tšite, kar je gori, kjer je Kristus, sedeč na

es nici Božji; hrepenite po tistim, kar je zgorej, ne
P a  po tem, kar je na zemlji«. (Kol. 3, 1. 2.) Priza-
ev ajmo si tedaj za nebeške darove, za čednost in večno
Zveličanje, ne pa za pozemeljske. — Sveti Mak ari
leksandrijski je tako živel, de je mogel s Kristusam
r višan biti. Bil je ves ponižen.  Kadar je bil za-
c evan, je rekel: »S Kristusam hočem ponižan biti, de
k j® tudi ž njim povišan«. Vse njegovo življenje je

kal

žel

0  v resnici nebeško, to je, bolj je živel v nebesih,
, or  na zemlji; v nebesih so bile vso njegovo misli in

^ obernil k svoji duši, rekoč: »Varuj se, duša moja!
j na zemljo priti! V nebesih imaš svojiga Boga

J®- Ako se je hotel s kako drugo rečjo pečati, se

z  nebes

8v fr° Liegove izvoljene. Le v nebesih je 'Človek raž-
g tljevan, le tam je varen in resnično srečen, le tam svojiga
1  J? a  Popolnama ljubi«. — O do bi vsi posnemali ta,
Vel!-. Z8 t led , de se  kudi kdej vdeleževali Gospodoviga

UilJna hran«. IV.

129

Življenje svetnikov: S v e t a EI e o n o r a,
angleška kraljica,  (-j- 1292 .)

Kakor sveti'

Malcari je imela
tudi sveta E le fl¬
uor a, angleška
kraljica, ld se njej
god danes obhaja,
vse misli in želje
v nebesih, tako
de je bilo nje, živ-]
ljenje na zemlji
prav za prav ne¬
beško življenje,

Desiravno kraljica
je bila vender vsa
ponižna, debi
bila kdej  s Kri-'
s t u s a m. p o v i-
šaiia. Po snrerti
svojiga moža, krt-
lja Henrika EU.,
se je podala 1273.

leta v

lože služila svojinui Bogu.

nunski samostan, de bi tam
S pobožnim in svetim živ¬
ljenjem je dajala prelep zgled vsim svojim tovaršicam.
Bila je v samostanu devetnajst let, dokler ni 1292.
leta pobožno in sveto umerla in .se preselila v veselje
Gospodovo.

Molitev.  Neskončno milostljivi Bog!
dodeli nam moč, de bo naše življenje že tu¬
kaj na zemlji pravo nebeško življenje, in de
se bomo pred teboj poniževali, kakor zveli¬
čana kraljica Eleonora, de bomo kdej po¬
višani in deležniki moči in veličastva tvojiga
Božjiga Sina, ki sedi na tvoji desnici in s
teboj in svetim Duham živi in kraljuje vse
veke. Amen.

tl. Svtinnau

Sedmi člen apostoljske vere.

»Od ondot bo prišel sodit žive in mertve«.

Od poslednje sodbe.

Vprašanje. Kaj sta rekla angela aposteljnam,
ki so za Jezusam žalostni v nebesa gledali?

Odgovor. Angela, ki sta se prikazala apo¬
steljnam pri Jezusovim vnebohodu, sta jim rekla:
„Možje Galilejci! kaj stojite in gledate v nebo?
Ta Jezus, kteri je bil vzet od vas v nebo, bo

18

130

tako prišel, kakor ste ga vidili iti v nebo". (Djanje
apost. 1, H.)

Vprašanje. Čemu bo Jezus zopet prišel?

Odgovor, Jezus bo zopet prišel, de bo so¬
dil žive in mertve; zato se glasi sedmi člen
apostoljske vere: ,,Od ondot bo prišel sodit

žive in mertve 44 .

Razlaganje. Jezus Kristus bo zopet
prišel,  in sicer ko sodnik.  (Glej sprednjo
podobo!) To je sam povedal z razločnimi be¬
sedami, rekoč: „Kmali po stiski tistih dni pa
bo solnce otemnelo in luna ne bo dala svoje
svetlobe, in zvezde bodo padale z neba, in
moči nebeške se bodo gibale. In takrat se bo
prikazalo znamnje Sinu človekoviga na nebu;
in tedaj se bodo jokali vsi rodovi na zemlji, in
bodo vidili Sinu človekoviga priti v oblakih neba
z veliko močjo in veličastvam. in bo poslal svoje
angele s trobento in z velikim glasam , in bodo
zbrali njegove izvoljene od čveterih vetrov, od
konca do konca neba 44 . (Mat. 24.) Inna  drugim
kraji (Mat. 25.) pravi Jezus sam od sebe:
„Kadar pride Sin človekov v svojim veličast¬
vu in vsi angeli ž njim, takrat bo sedel na
sedežu svojiga veličastva. In zbrali se bodo
pred njim vsi narodi, in jih bo narazen ločil,
kakor pastir loči ovce od kozlov. In bo ovce
postavil na svojo desnico, kozle pa na levico.
Takrat poreče kralj tistim, kteri bodo na nje¬

govi desnici: Pridite, blagodarjeni

mojiga Očeta! posedite kraljestvo,
ktero vam je pripravljeno od začetka
sveta. Zakaj lačen sim bil, in ste
mi dali jesti; žejin sim bil, in ste mi
dali piti; tuji c sim bil, in ste me pod
streho vzeli; nag sim bil,  in ste me
oblekli; bolan sim bil, in ste me
obiskali; v ječi sim bil, in ste k meni
prišli. Tedaj mu bodo pravični od¬
govorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te
vidili lačniga, in smo te nasitili? ali
žejniga, in smo te napojili? Kdaj
smo te vidili tujiga, in smo te pod
streho vzeli? ali naziga, in smo te
oblekli? Ali kdaj smo te vidili bol-
niga, ali v ječi, in smo k tebi prišli?

In kralj bo odgovoril in jim rekel:

Resnično, vam povem, kar ste storili kterimu teh
mojih nar manjših bratov, ste meni storili! Potlej
poreče tudi tistim, kteri bodo na levici: Poberite
se spred mene, prekleti! v večni ogenj, kteri je
pripravljen hudiču in njegovim angelam! Zakaj
lačen sim bil, in mi niste dali jesti; žejin sim
bil,  in mi niste dali piti; tuj sim bil,  in me
niste pod streho vzeli; nag sim bil, in me

niste oblekli; bolan in v ječi sim bil, in ine

niste obiskali. Tedaj mu bodo tudi oni odgovo¬
rili, rekoč: Gospod! kdaj smo te vidili lačniga,
ali žejniga, ali tujiga, ali naziga, ali bolniga,
ali v ječi, in ti nismo postregli? Takrat jim bo
odgovoril, rekoč: Resnično, vam povem, kar

niste storili kterimu teh nar manjših, tudi meni
niste storili! In ti pojdejo v večno terpljenje,
pravični pa v večno življenje 44 . Jezus je tedaj
na tanko razodel nenavadne znamnja, ki se bodo
pred njegovim prihodam godile, kakor tudi na¬
men svojiga druziga prihoda, de bo namreč ves
svet sodil. In resničnost svojih besedi je še
Jezus poterdil opiraje se na svojo nepremakljivo
zvestobo rekoč: „Nebo in zemlja bosta prešla,
moje besede pa ne bodo prešle 4 *. — Resnično, Je¬
zus bo zopet prišel — to so tudi verovali in učil'
Gospodovi a postelj ni. Tako govori sveti Pavel
ajdovskim modrijanam v Atenah: „Bog zdaj

oznanuje ljudem, de naj vsi povsod pokoro de¬
lajo; zato ker je odločil dan, v kterim bo sodil

131

svet po pravici, po možu, ki ga je v to posta¬
vil, kar je vsim verjetno storil, ker ga je od
mertvih obudil". (Djanje ap. 17, 30. 31.) In
sveti Janez; pravi vsim vernim: ^Otročiči!

ostanite v Kristusu Jezusu (po stanovitnosti v
pravi veri in v resnični ljubezni), de bomo imeli
zaupanje, ko se prikaže (k sodbi), in ne bomo
osramoteni ob njegovim prihodu". (1. Jan. 2,
28.) — Kar je Jezus učil in kar so aposteljni
oznanovali,'— to je verovala in oznanovala tudi
katoliška cerkev  od začetka do današnjiga
dne v svetih zborih, v pridigah svojih škofov
•o mašnikov, v vsili svojih katekizmih, in v spi¬
sanih molitvah, s kterimi svojo vero spoznava.
Verska resnica je tedaj, de bo Jezus Kri¬
stus še enkrat prišel,  sodit žive,  to je,
pravične, in me rt ve, to je, hudobne.

Vprašanje. Kako bo Jezus svet sodil?

Odgovor. Jezus bo svet tako sodil: 1) pri¬
šel bo v oblakih neba z veliko močjo in častjo;
2) potem nas bo ostro sodil po vsim , kar smo
Mislili, želeli, govorili, storili, in kar smo do-
kriga opustili; poslednjič 3) bo sodbo izrekel
c ez pravične in hudobne.

Razlaganje. 1) „Vemo za trojni prihod Go¬
spodov", pravi sveti 11 er n ar d, „za prihod k
človeku, v  človeka in. zoper  človeka. Pervič
je prišel v mesu in v slabosti; drugič prihaja
v  duhu in moči; poslednjič bo prišel v slavi
v veličastvu".  „Takrat se bo prikazalo
8 *tamnje Simi človekoviga na nebu", se bere
Pri svetim Matevžu (p. 24.), „in tedaj se bodo
J°kali vsi rodovi na zemlji, in bodo vidili Simi
elovekoviga priti v oblakih neba z veliko močjo
111  veličastvam". 2) Potem nas bo Jezus ostro
s  o d i 1 po vsim, kar smo mislili, ž e-
leli, govorili, storili, in kar smo do¬
bri g a opustili,  kakor je Kristus sam pove¬
dal ( Mat. 12, 36.) : ,,Povem vam pa, de za
v sako prazno besedo, ktero bodo ljudje govorili,
bedo odgovor dajali sodnji dan". Razodelo se
k° tedaj sodnji dan, karkoli smo dobriga in
1'udiga storili; še celo naj skrivnejši misli in
^Ije našiga serca, tudi milosti, ki so nam bile
Podeljene, bo Bog razodel. Zakaj „nič ni skri-
kar bi se ne razodelo; tudi nič skrivniga,
8r  bi se ne zvedilo". (Luk. 12, 2.) „Gospod

bo razsvetlil, kar je v temi skritiga, in bo misli
sere razodel". (1. Kor. 4, 5.) Poslednjič 3) bo
čez vse sodbo izrekel;  pravičnim poreče:
»Pridite, blagodarjeni mojiga Očeta! posedite
kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka
sveta!" hudobnim pa: „Poberite se spred mene,
prekleti! v večni ogenj, kteri je pripravljen
hudiču in njegovim angelam !“ In ti pojdejo v
večno terpljenje, pravični pa v večno.življenje.
(Mat. 25.)

Zgled. Sodnji dan bodo vsi naši grehi pred vsim
svetam razodeti. Marsikomu se bo tedaj taka godila,
kakor tistimu dvorniku, ki je živel na dvoru cesarja
Ferdinanda  I. Ta cesar je imel posebno veselje do
lepih in dražili ur. Enkrat povabi cesar svoje dvornike,
de bi ogledavali njegove ure, ki so bile na mizi razpo¬
stavljene. Vse se čudi umetno narejenim uram in se jih
ne more dovolj nagledati. Med ogledavanjem dobi en
dvornik željo po eni izmed teh ur, in v mislih, de ga
nihče no vidi, jo hitro k sebi spravi. Cesar je to na
pol vidil. Pokliče tedaj tatu in se začne ž njim prav
prijazno pogovarjati. Kolikor dalj pa pogovor terpi, to¬
liko veči nepokoj tat razodeva; zakaj vidil je, de bo
ura kmali pri koncu, in vsak trenutek se je mogel bati,
de. bo ura bila in njegovo tatvino cesarju razodela. Po¬
slednjič se kolesca stečejo, ura bije, tat je osramoten
in samiga strahu trepeta, ker je njegova tatvina vsi
cesarski družbi razodeta. — Še veliko bolj se bodo
mogli sramovati, in še veliko večiga strahu bodo tre¬
petali sodnji dan marsikteri kristjani, ko bodo vse njih
nar skrivnejši misli, vse še tako skrite želje njih serca
vpričo Kralja nebes in zemlje, in pa vpričo vse nebeške
družbe, vpričo vsili angelov in ljudi razodete. Kristjan!
ali se morebiti pri grešnih mislih in željah izgovarjaš
z goljufivo tolažbo, »de jih nihče ne vidi in zanje ne
ve?« O. bodi prepričan, de pride ura, ko bo začela ura
tvoje slabe vesti biti in bo pred Bogam in pred ljudmi
razodela vse tvoje hudobne misli, domišljave in želje.
Gorje tebi — to uro! Sramote, strahu in trepeta boš
rekel goram: Padite na me! in hribam: Pokrite me!

Vprašanje. Kdaj bo prišel Jezus k posled¬
nji sodbi?

Odgovor. „Tistiga dneva in tiste ure nihče
ne ve, tudi ne angeli nebeški, ampak sam
Oče". (Mat. 24, 36.)

Razlaganje. V svoji neskončni modrosti nam
Bog tega dneva ni razodel. „Xam v prid", pravi
sv. Avguštin,  „nam je Bog prikril sodnji
dan, de bi bil človek zmiram pripravljen, pri¬
čakovati tega, kar ve, de pride, pa ne ve, kdaj
pride". — Ko bi vedili, deje  sodnji dan še

deleč, bi se jih gotovo veliko izmed nas nič ne

18 *

132

pripravljalo na sodbo; ko bi pa vedili, de je
sodnji dan že bliz, bi marsiktera duša obupala
in v obupanji šla k sodbi. Nar bolje je, če si
prav živo mislimo, de se sodnji dan naglo
bliža,  iu če življenje tako obravnavamo, de
ne maramo za to, kdaj ravno pride dan vesoljne
sodbe.

Zgled. Častitljiv mašnik jo zadnjo nedeljo cer-
kveniga leta svojim ovčicam resnobno in ginljivo razlagal
evangeli od poslednje sodbe in živo popisoval strahoto,
tega dneva. S pomočjo milosti Božje so njegove be¬
sede poslušavcam močno v serce segle. — Kmali po
pridigi pride k njemu očitna grešnica. V solzah in tre¬
petaje pravi častitljivimu mašniku : »Duhovni oče! oh,
strašne reči ste mi danes povedali. Moja dnša je močno
zadeta, silno sim ranjena. Vse ste razložili od straš-
niga dneva poslednje sodbe, le tega ne, kdaj bo pri¬
šel nad ves človeški rod ta strašni dan jeze
Božje.  Za pet Kristusovih ran Vas prosim, duhovni
oče! le še to edino mi povejte .'« — Mirno odgovori pridi¬
gar na to čudno vprašanje: »Kaj bi po tem počela?«
— »Oh!  poboljšala bi svoje življenje,« odgovori greš¬
nica; »k Bogu bi se vernila, greh bi zapustila in ob¬
žalovala, noč in dan bi spokorne solze pretakala, kakor
Magdalena bi se vergla k Jezusovim nogam, jokala bi
jokala in pa bridko jokala zavolj brezštevilnih pregreh,
in serčnobi ga prosila, de mi bodi milostljiv pri sodbi!«
Služabnika Božjiga te besede skesane grešnice močno
ginejo, zakaj le predobro vidi, de jo je milost Božja
zadela, in zato ji reče z vso krotkostjo in ljubezni¬
vostjo prelepe besede svetiga Avguština:  »Glej, ljuba
duša! to je vse eno, ali veš ali ne, kdaj pride sodnji
dan; živi tako, kakor bi lnnali prišel; stori, kar bi
storila, ko bi že jutri bil sodnji dan, in ne bo se ti
treba bati Sodnika!« — Te besede ljubeznjivigadušniga
pastirja so vpokojile serce mlade, pa sedaj po milosti
Božji skesane grešnice, gre tedaj tje, se pripravi za
vesoljno spoved in tako tudi za sodnji dan: in odslej
ni več hodila po temi ostudniga greha, temuč je go¬
reče delala z gnado Božjo in je tako zopet našla svo-
jiga Boga in mir svoje vesti. — Grešnik, grešnica,
pojdi tje in ravno tako stori!

Življenje svetnikov: Sveta 31 a rje ta

Kortonska, spokornica.  (-j- 1297.)

Resnično, nič nas ne more bolj od greha odvra-
čevati in k pokori in k poboljšanju našiga življenja
spodbujati, kakor misel na smort in na strašno sodbo
Božjo. To vidimo nad sveto spokornico Marjeto
K or tonsko,  ki se njen god današnji dan v sveti
cerkvi obhaja. Marjeta se je rodila v Alvijanu na To¬
skanskim leta 1249. Komej osem let stara je zgubila
svojo mater, kar je bilo za njo velika nesreča, ker je
za materjo tudi umerla nedolžnost njeniga serca. Do¬
bila je za rajno mater hudobno mačeho, ki prehuda,
oče pa predober, sta močno kriva bila, de se je de¬

klica tako globoko v grehe pogreznila. Soznani se z
mladenčem plemeuitiga rodu, pa ražuzdaniga življenja,
ž njim ubeži v bližnje mesto Montepulcijano, kjer je
devet let v ostudnih grehih ž njim živela. En dan se
poda mladi plemenitnik iz mesta, vzame njeniga psička
seboj, ter ji obljubi kmali se verniti. Tretji dan kužek
sam priteče, vedno cvili in jo seboj spravlja. Gre te¬
daj za kužejem, ki začne na nekim kraji v germovji raz¬
kopavati. Marjeta dračje in perst odpravi in zagleda —
ranjeno, že vse červivo truplo svojiga nesramniga to-
varša, ki so ga razuzdanci ravno zavolj nje ubili.
Vsa prestrašena pri tem pogledu ostermi, svet strah
Božje pravice jo obide, in iz globočine svojiga serca za¬
vpije: »Oh nesrečnež, kje je pa tvoja duša?-- Oh,

že stoji pred Božjim sodni kam!«  Živo vidi
sedaj pred seboj strašno ostudnost nesramniga življenja,
bridke solze serčne žalosti se ji vderejo po licu, in pri
tej priči sklene odsihimil spokorno živeti. Gre tedaj v
Kortono, kjer se skesano in odkritoserčno spove grehov
vsiga svojiga življenja in očitno pokoro dela. Po tri¬
letni pokori je bila sprejeta v število spokornih sester
tretjiga reda svetiga Frančiška, kjer se je tri in dvaj¬
set let ostro pokorila s poštam, z molitvijo, z bičanjem
in z jokam, dokler se ni ko sveta spokornica prikazala
pred Božjiga sodnika Jezusa Kristusa leta 1297.

Molitev.  Milostljivi Bog, ki si svojo
služabnico Marjeto s pota pogubljenja pri"
peljal na pot zveličanja, bodi tudi nam mi"
lostljiv in dodeli nam gnado, de njo,  ki
smo jo posnemali v grehu, tudi v pokofi
posnemamo in se tako pripravljamo na sod¬
nji dan, po Kristusu, Gospodu našim. Amen*

133

ittrltaf©M@s©f@ feari!®,

tS. Svečana*

Od posebne sodbe.

Vprašanje. Ali je zunaj poslednje sodbe
tudi še kaka druga sodba?

Odgovor. Zunaj poslednje sodbe je tudi še
Posebna  sodba, pri kteri je duša vsaciga
oloveka precej po njegovi smerti sojena.

Razlaganje. Posebna sodba je tista sodba,
Pri kteri je duša vsaciga človeka precej po
ločitvi od telesa posebej sojena. Precej po
8 uierti je človek sojen; zakaj tako piše sveti
^avel: ^Človeku je odločeno enkrat umreti ,
P° tem pa sodba“. (Hebr. 9, 27.) Pri tej
s °dbi je Bog sodnik, duša je tožena, angel

Va rh je priča, hudič pa tožnik. (Glej spred¬
lo podobo!) Človek je sojen po vsim, kar
dobriga ali hudiga mislil, želel, govoril
in  storil, ali kar je dobriga opustil ali slabo
°Pravil. To je posebna sodba.  Tako vemo
l 55  svetiga pisma, de sta bila ubogi Lazar
neusmiljeni bogatin  precej po smerti sojena;

Lazarja so nesli angeli precej po njegovi smerti
v naročje Abrahamovo, bogatin pa je bil po¬
kopan v pekel. (Luk. 16.)

Vprašanje. Zakaj bo pa konec sveta še
očitna  sodba?

Odgovor. Konec sveta bo tudi še očitna
sodba: 1) de bo Jezus pred vsim svetam po¬
veličan, 2) de bodo vsi ljudje spoznali Božjo
modrost in pravico, in 3) de bodo pobožni pre¬
jeli zasluženo čast, hudobni pa zasluženo sra¬
moto.

Razlaganje. Zunaj posebne sodbe bo tedaj
tudi še vesoljna ali očitna sodba: 1) de bo
Jezus pred vsim svetam poveličan;
zato pravi Kristus sam: „Vidili bodo Sinu člo-
vekoviga priti v oblakih neba z veliko močjo
in veli čast  vam". In sveti očaki večkrat
govore od tega, de bo Kristus sodnji dan pri¬
šel ko sodnik z veliko močjo  in  v e li¬
ca  s tv  am,  de bo pred vsim svetam poveličan
on, ki je bil na zemlji tolikanj preganjan in
zaničevan. Sveti Gregori Veliki  piše: „V
veličastvu  bodo vidili njega, kteriga niso
hotli viditi v ponižnosti; in tisti, kteri sedaj
zatilnika svojiga- serca ne pripogujejo pred nje¬
govo pričujočnostjo, bodo toliko strašneje čutili
njegovo moč". 2) De bodo vsi ljudje spo¬
znali Božjo modrost in pravico,  ka¬
kor sveti pevec poje (Ps. 49, 6.): „Nebesa
bodo oznanovale njegovo pravico;  zakaj
Bog je sodnik“. Zastran tega piše sveti Ciril
Jeruzalemski:  »Veliko morivcov mirno umerje
na postelji; tu praša slabi človek: Kje je tukaj
pravica Božja? Marsikteri morivec je kriv pet¬
deset morij, umerje pa le za eno; kje je za¬
dostil za unih devet in štirdeset, če ni po smerti
sodbe, če ni povračila?" 3) De bodo po¬
božni prejeli zasluženo čast, hudobni
pa zasluženo sramoto.  Sveti Tomaž Vi-
lanovljan  pravi: »Čednost je vredna plačila
in časti za to, kar je človek natihama in ne-
vidama dobriga storil, in venderle je čednost
tukaj velikokrat zaničevana in preganjana ; greh
pa, ki je vreden kazni in osramotenja, je tu¬
kaj velikokrat obdarovan in močno čislan. Torej
mora na unim svetu sodba biti, ki vse po¬
ravnava".

134

Zgled. častitljiv mašnik, ki je veliko cluhovrtijo
prav marljivo oskerbaval in je bil ves goreč za zveli¬
čanje svojiga bližnjiga, je hotel sam vediti, kako se
verni obnašajo, in je tedaj po noči ali po dnevu hodil
na take kraje, kjer mn je bilo mogoče gledati zader-
žanje teh kristjanov. Kako se je pa čudil, ko je po¬
vsod samo slabe pogovore slišal, in so ženske tako
razuzdano tovaršijo imele, kakor bi bile nejoverke;
dekleta so se le lišpale, in se'le od kratkiga časa in
od posvetniga veselja pogovarjale; možje so se hvalili
s tem, kar so bili liudiga storili, in večkrat tudi s tem , kar
so bili dobriga opustili. Primerjal je to, kar seje po svetu
godilo, s tem, kar je sicer slišal, in vidil je, 'de je na
svetu veliko hinavšine in goljufije; sklenil je tedaj du¬
hovno pastirstvo popustiti in v samoti grehe nesrečnih
ljudi objokovati.— Tak je svet, in si je skorej povsod
enak. Treba je tedaj na unim svetu sodbe, de se laž
odkrije in de tako vsi ljudje spoznajo Božjo
modrost in pravico.

Vprašanje. Kaj stoji na posebni sodbi?

Odgovor. Na posebni sodbi vse stoji , ker
se pri njej sklene človekova sreča ali nesreča
za vse večne čase.

Razlaganje. „Kamor drevo pade, tam ob¬
leži 1 ', to je, kamor je duša človekova obsojena,
v nebesa ali v pekel, tam bo vekomej ostala.
Kar Jezus sklene pri posebni sodbi, velja za
večne čase, ker Sin Božji, on vsigavedni, po-
polnama pozna vrednost ali nevrednost vsake
duše, in, ker je nespremenljiv, svoje sodbe ne
more preklicati. Pri vesoljni sodbi se bo to,
kar je bilo pri posebni sodbi sklenjeno, samo
očitno vsimu svetu oznanilo in čez telo izreklo,
ki se bo z dušo neločljivo zopet sklenilo; kar
pa dušo zadeva, se za njo Božja sodba precej
po posebni sodbi spolni.

Vprašanje. Kaj nam je storiti, de nas o-
čitne in posebne sodbe ne bo groza ?

Odgovor. De nas očitne in posebne sodbe
ne bo groza, se 1) tukaj sami sodimo , to je,
skerbno si vest izprašujmo in pogosto, pa ske¬
sano in odkritoserčno se spovedujmo svojih
grehov Božjimu namestniku; 2 )  pripravljajmo
se na sodbo s pobožnim življenjem in z do¬
brimi deli.

Razlaganje. De nas sodnjiga dne ne bo
groza, se moramo 1) tukaj  sami soditi,  to
je, prav pogosto in skerbno si moramo vest iz¬
praševati, pa tudi vsih grehov se kesati, in od¬
kritoserčno se jih spovedati mašniku , Božjimu

namestniku; zato piše sveti Avguštin:  „Hodi
v duhu na sodnji stol, bodi si sam sodnik in
govori: Gospod! spoznam svoje hudobije, in ne
bo se ti bati večniga Sodnika". 2 )  Priprav¬
ljati se moramo na sodbo s pobožnim
življenjem in z dobrimi deli;  zakaj „pred
peklenskimi vratmi stoji", pravi ravno tisti sveti
učenik, „usmiljenje in ne pusti nikogar v ječo
vreči, ki je usmiljenje skazoval". — Tako se
je pripravljala na sodnji dan sveta Elizabeta,
hči ogerskiga kralja. Ko so ji nekdaj dvorne
gospe odsvetovale v bolnišnice hoditi, bolnikam
streči in za uboge skerbeti, kakor bi se take
dela ne spodobile njenimu imenitnimu stanu,
je predobro odgovorila: „Jez se pripravljam na
sodnji dan,  de sodniku, ki mu bo treba odgovor
dati, lahko porečem: Glej, Gospod! tolikokrat
sim te lačniga nasitila, žejniga napojila, na-
ziga oblekla, bolniga obiskala in ti postregla*
Bodi mi tedaj milostljiv sodnik!“ Tako se je
pripravljal na sodnji dan tudi tisti svetnik, či¬
gar god danes obhajamo.

v

Življenje svetnikov: Sveti Peter
Damijan, škof.  (-j- 1072.)

Ta sloveči učenik svete cerkve je bil rojen v Ra¬
veni na Laškim okoli 990. leta od ubozih, pa poštenih
staršev, ki so mu pa že v pervi mladosti umerli. N®'
stareji brat ga po smerti staršev k sebi vzame, pa n«
ko brata, ampak ko sužnja. Ni mu dajal dovolj hrane,
še potrebne obleke ne. Poslednjič mu je čcl6 ukazal
svinje pasti. Na paši je večidel molil. Enkrat najde

135

denar, pa ne more izvedi ti, čigav de je. Močno ga mika
81  kaj kupiti, ker je bil ves stergau in lačen. Ali
Premaga se; sveto mašo za rajne starše najme z naj¬
denim denarjem. Kmali po tem se ga njegov drugi
krat Damijan usmili, ga s hrano in pošteno obleko previdi
ln  ga v šolo pošlje, de bi se kaj naučil. Mladeneč bistre
glave in pobožniga serca je v vsili učenostih tako lepo
Napredoval, de je bil v malo letih slaven učenik. Po
lem si jo izvolil samostansko življenje v Avelaui. Za
1° življenje je ves gorel. Bil je vsim bratam lep
z gled prave svetosti in keršanske modrosti, tako de so
s * ga opata izvolili leta 1051. Pa že naslednje leto je
kil v Eim poklican, kjer so ga sveti oče papež Štefan
IH- izvolili kardinala in škofa v Ostii. Ne da se po¬
dati, kaj vse je sveti mož v prid svete cerkve storil.

ves trud si je pa le to milost sprosil, de se je
smel vemiti v samostan leta 1062. Služil je pa še
z ®iram sveti cerkvi nekaj z ginljivim in živim ozna-
Novanjem besede Božje, nekaj z izverstnimi bukvami,
7  jih je spisoval, zlasti pa s pobožnim in ostrim živ-
Ijeujem in s prelepimi čednostmi. Ubogim je bil pravi
8ce , ker jih je obilno obdaroval, jih večkrat k jedi va-
“H ln jim z lastnimi rokami stregel. Tako se je pri¬
pravljal na sodnji dan,  ki ga pa ravno zavolj tega
Ni bilo groza. Umeri je v Florenca leta 1072.

Molitev. Gospod! prosimo te, daj nam
Sv ojo milost, de se s ponižnim življenjem in
z  deli kersanskiga usmiljenja na sodnji dan
Po zgledu tvojiga zvestiga služabnika Petra
timijana pripravljamo, in se kdej polni za¬
upanja pokažemo pred tvojim sodnjim štolam,
bilten.

A.

Od vic.

Vprašanje. Kam pridejo duše po posebni
s °dbi ?

Odgovor. Popolnama čiste duše pridejo pre-
Ce j v nebesa, hucfebne v pekel, še ne popol-
tla, ha čiste pa v vice.

Razlaganje. 1) Popolnama čiste duše
Padejo precej po posebni sodbi v nebesa,  kjer
^ivajo pravi mir, neizrečeno veselje in zveličanje
111  Vekoma gledajo obličje Božje, kakor Jezus sam
pNavi (Mat. 5, 8.): »Blagor njim , kteri so či-
serca; ker oni bodo Boga gledali^. 2)
is te duše, ki so pri posebni sodbi
* 4v eržene,  pridejo v pekel;  kakor bi tre¬

nil, so pahnjene v pekel, prav ko uni bogatin,
ki je umeri in je bil precej pokopan v pekel.
(Luk. 16, 19 — 26.) 3) Tistim dušam pa,
ki so za pekel predobre, za nebesa pa
še premalo čiste, so vice  odločene, kjer
časne kazni terpe za grehe, ki se jih v živ¬
ljenji še niso dosti spokorile, in kjer se malih
grehov dočišujejo, dokler niso popolnama vredne

gledati obličja Božjiga. (Glej sprednjo podobo!)
In od teh vic bomo v današnjim berilu bolj
obširno govorili, ker bo od nebes in od pekla
pozneje govorjenje.

Vprašanje. Od kod vemo, de so vice?

Odgovor. De so vice, vemo: 1) iz sve-
tiga pisma, 2) iz nauka svete kato¬
liške cerkve,  in 3) nekoliko tudi iz lastne
pameti.

Razlaganje. 1) Sveto pismo  dosti raz¬
ločno govori od vic.  Že v makabejskih bu¬
kvah beremo, de je poslal Juda Makabej dva¬
najst tavžent drahem srebra v Jeruzalem, de
bi se daritev opravila za grehe pobitih; „zakaj“,
sveti pisavec pristavlja, »sveta in dobra je mi-

136

sel moliti za mertve, de bi bili grehov re¬
šeni". Ta molitev za mertve se gotovo opira
na vero, de je zunaj nebes in pekla še tretji
kraj, kjer se duše dočišujejo; zakaj zveličani
duhovi molitve nič več ne potrebujejo, pogubljenim
v peklu pa molitev nič več ne pomaga. Če je
tedaj Juda venderle naprosil daritev za pobite,
je mogel tudi verovati, de se more mertvim z
molitvijo in daritvijo terpljenje polajšati in o-
krajšati. S tem se tudi vjema, kar je Kristus
učil. Tako govori pri svetim Matevžu (o, 26.)
od ječe, ki človek ne pojde iz nje, dokler ne
plača zadnjiga vinarja. Torej mora biti tudi
kraj, iz kteriga je človeku še mogoče priti, če
je svoj dolg, zadnji vinar poplačal in se spo¬
koril; ta kraj pa ne more biti pekel, ker iz
njega se nihče ne more rešiti. — Pri sv. Ma¬
tevžu (12. pogl.) pravi Kristus : „Kdor govori
zoper svetiga Duha, mu ne bo odpušeno ne na
tem svetu, ne v prihodnjim". Torej se po smerti
vender še grehi odpušajo. V nebesih se pa to
ne more zgoditi, ker „nič omadežaniga ne pojde
v nebeško kraljestvo" (Ilazod. 21, 27.) in ker
v nebesih ni pokore; še manj pa v peklu, iz
kteriga se nihče ne more rešiti; torej se to godi
v vicah, kjer se more Božji pravici za male
grehe še zadostiti in odpušenje dobiti. 2) De
so vice, je tudi vselej verovala in učila sveta
cerkev. Sv. G rego ri naravnost pravi: „Vem,
de se bodo mogli nekteri po tem življenji v vi¬
cah pokoriti*. In že Origen  je zastran vic
tole učil: „Ako človek tje pride in veliko do¬
brih del seboj prinese in samo nekoličkaj greha,
se ta malost ko svinec v ognji raztopi in očisti,
in kar ostane, je zlato. In kolikor več svinca
kdo tje prinese, toliko bolj in dalj se žge*. —
Enako govore in pišejo tudi vsi drugi očetje in
učeniki svete cerkve, kakor sv. Avguštin , sv.
Ambrož, sv. Bernard in drugi. 3) Naša lastna
pamet  mora ta nauk svete cerkve od vic z
veseljem sprejeti; nekako takole mora misliti in
govoriti: „Ker nič omadežaniga ne more iti v
nebesa, mora vender za tiste, ki so Bogu slu¬
žili in le v majhnih rečeh se pregrešili, po
smerti srednji stan med nebeškim veseljem in
peklenskim terpljenjem biti. Ali jih bo morebiti
Bog s hudobnimi v pekel pahnil ? Pa kako bi

se moglo misliti, de bo on neskončno pra¬
vični , on neskončno usmiljeni, on nar do-
brotljivši Oče svoje otroke, ki velikih grehov
niso storili, pahnil k velikim grešnikam, de bo
te, ki so Boga ljubili, pahnil k tistim, ki so
ga sovražili, de bo te, ki so za nebesa ži¬
veli , pahnil k tistim , ki so le peklu služili,
de bo svoje prijatle pahnil k svojim neprijatlam!
Ali jih bo s popolnama čistimi duhovi v nebesa
vzel? Pa tudi to bi se ne vjemalo z njegovo
pravico, ker še niso popolnama čisti. Torej
mora tretji kraj biti, ki se v njem za nebeško
veselje dočišujejo duše tacih ljudi, ki sicer v
gnadi Božji umerjo, pa imajo vender še male
grehe nad sabo, ali se pa svojih grehov v živ¬
ljenji niso še dovolj spokorili.

Zgled. Kaj more človeški pameti bolj primerno
in za keršansko serce bolj tolaživno biti, kakor nauk
od vic? Gaume,  slaven učenik svete cerkve na Fran'
cozovskim, pripoveduje: »Poznal sim Luterana, ki g a

je naša vera v vice pokatoličila. Bil je z bratam v
gostijah. Med jedjo mu pa ljubi brat umerje. Ta to¬
likanj nagla smert ga je močno in neprenehama skerbela-
Njegova duša je tolažbe in podpore zelo potrebovala; vedil
je, de je za nebesa treba popolne čistosti; ali njegova
vera mu zunaj nebes in pekla ni kazala treijiga kraja.
Njegove skerbi so se mu v strašne težave spreverglo;
ni ga imel več miru; po dnevu je bil ves zamišljen,
po noči ni mogel spati, upanje mu je zginjalo. Vidno
je hujšal, in bližal se je grobu, grobu svojiga brata, v
kterim bo tudi on počival. — Prijatli so naganjali
zdravnika, de naj mu popotvanje nasvetva. Mladi Ško-
tec se je tedaj po zdravnikovim svetu podal na Fran-
cozovsko. Jez sim bil ž njim na ravno tisti ladiil
kmali se začneva pogovarjati, naglo se soznaniva i»
sva si bila posebno prijazna. — Ko na suho stopiva,
greva v ravno tisto gostivnico stanovat; čez malo dni
mi razodene, zakaj tako močno žaluje, ker mu jo nam¬
reč brat umeri in se zelo boji, de bi ne bil vekomej
pogubljen on, ki ga je tolikanj ljubil! ... »Oh!« m'
reče vernih duš dan, »iz ljubezni do brata hočem spre¬
jeti vašo vero. O! če morem moliti za svojiga brata,
tedaj bom zopet oživel, živel bom, de bom vsak dan
zveličanja v nebesih prosil za tistiga, ki sim ga na
zemlji tolikanj ljubil! . . . Vaša vera uči, de si mo¬
remo tudi po smerti še pomagati; vaše molitve jemljo
grobu grozno tihoto; vi ste še v družbi s tistimi, ki
so ta svet zapustili; vi poznate človeško slabost, tisto
slabost, ki ni pregreha, pa tudi ni brez vsiga ma¬
deža ; med nebesi in zemljo vam je Bog razodel
kraj za oči še vanj  e. V njem je morebiti moj
brat, jez hočem biti katoličan, de ga iz tega kraja >' e '
šim, de se tukaj tolažim, de si polajšam breme, ki me

137

teži; ne bom je več čutil teže, če morem moliti«. —
Vernil se je v katoliško cerkev. — Glej, kristjan! kako
telaživen je nauk naše svete, katoliške cerkve od vic!
— (Kako moremo dušam v vicah pomagati, se bo bolj
tanko in obširno govorilo pri občestvu svetnikov.)

Vprašanje. Kaj nam pomaga nauk od vic?

Odgovor. Nauk od vic nam pomaga, 1}
Boga bolje spoznati , in nas 2) spodbada k
Cu ječnosti in k spokornosti.

Razlaganje. Nauk od vic nam pomaga 1)
spoznati Roga, neskončno svetiga
' n  pravičniga,  ki pred njegovo obličje še
Pravični ne smejo priti, ako imajo tudi le nar
®anjši madež nad seboj, kadar se iz tega sveta
ločijo; ob enim nam pa ta nauk tudi kaže Bo-
* j o ljubezen in milost,  ki svojih otrok
rekomej ne zaverže, ampak jih v vicah očišuje
'0 pokori, de popolnama očišeni in spokorjeni
Sl uejo iti v nebeško veličastvo. Zato pravi sveta
Katarina iz Genove:  „Kako revni in zapu-
s eni bi bili, ko bi Bog, ki tako neskončno dobrot¬
ljivo za naše ozdravljenje skerbi, ne bil napravil
Posebne bolnišnice za dušne bolezni,
bamreč vic!“ — 2) Nauk od vic naj nas pa
Ihdi spodbada k čuječnosti, k spokor¬
no s t i in sploh k pobožnimu  ž i v-
lj  en  j u,  de se nam ne bo treba na unim svetu
Pokoriti.

Zgled. Vernih duš dan je slaven pridigar zveste
P°slušavce takole ogovoril: »Kaj je pač današnji
ban za nas vse nar imenitniši?  Ali morebiti
teolitev za mertve? ali daritev svete maše? ali sveto
obhajilo? ali odpustki, ki jih za duše v vicah danes
kujemo ? — O ne; vse to je sicer lepo in dobro, pa
5a r imenitniši to še ni. — Kaj je tedaj nar imenitniši?
r" To, ljubi moji! je nar imenitniši, de po¬
božno in sveto živimo,  de med tem, ko za
Ve Oie duše molimo in si prizadevamo jih iz vic rešiti,
sami vanje ne pridemo«. — Kristjan! dobro si to o-
teani v spominu. Sveto živi,  de ti kdej ne bo
tr eba z ubogimi dušami v vicah groznih bolečin terpeti!

življenje svetnikov: Sveti Matija,

apostelj.  f-j- okoli leta 74.}

Ako hočemo ubežati vicam in sploh terpljenju v
j^žnosti, moramo živeti in delati za Boga-in njegovo
kakor sveti apostelj Matija,  čigar god se danes
? baja. Bil je izmed 72 učencov Jezusovih in se
6  l^av zvesto in goreče dcržal svojiga Gospoda in U-
^ et Uka. Po Jezusovim vnebohodu so se vernili enajsteri
Posteljni in učenci z Oljske gore v Jeruzalem. Vsi

hrana. IV.

so bili eniga duha in stanovitni v molitvi z Marijo,
materjo Jezusovo, in z drugimi vernimi, in so pričako¬
vali sv. Duha. Tiste dni je vstal Peter v sredi učen¬
cov in jim rekel, de naj na Judeževo mesto druziga
aposteljna izvolijo in sicer izmed teli mož, kteri so z
Jezusam hodili, namreč od začetka njegove učitve
do njegoviga vnebohoda, de bo mogel pričati, kar
je Jezus učil in delal, in zlasti njegovo vstajenje.
To govorjenje je bilo vsim všeč. Aposteljni so imeno¬
vali dva, Jožefa, kteri je bil imenovan Barzaba, s prim-
kam Pravični, in Matija; ker pa niso vedili, kteriga
izmed nju bi izvolili, so molili, rekoč: »Ti, Gospod!

ki poznaš vsili serca, pokaži, kteriga si izvolil izmed
teh dveh, de prejme mesto te službe in aposteljstva,
od kteriga je odpadel. Judež, de je .šel v svoj kraj«.
In so vadljali za nji, in vadljej je zadel Matija, in
je bil prištet enajsterim aposteljiiam. Po binkoštih je
precej začel sveti evangeli oznanovati, in sicer s per-
viga v judovski deželi, potlej v Kapadocii, oh hvalin-
skim morji, in poslednjič v zamurski deželi; in po vsili
teh krajih je neizrečeno veliko ljudi pridobil Jezusu
Kristusu. Okoli 74. leta, je bil kamnjan, in po tem
mu je bila glava odsekana.

Molitev. Gospod! stoj nam nastlani,
de z enako gorečnostjo, kakor tvoj zvesti
služabnik in apostelj Matija, živimo, samo
za tebe in za tvojo Božjo čast delamo in
tako strašnimu terpljenju v vicah ubežimo,
ki živiš in kraljuješ na veke. Amen.


138

Šestinpetdeseto &©rfi @ 0

se. §¥©eiiiit® 0

Osmi člen apostoljske vere.

Verujem v svetiga Duha.

Sveti Duh jo pravi Bog in tretja oseba v presveti
Trojici;

Vprašanje. Po kom in kje se vdeležujemo
Jezusoviga odrešenja?

Odgovor. Jezusoviga odrešenja se vdele¬
žujemo po svetim Duhu in sicer v katoliški
cerkvi, ki ji je Kristus ravno zato svetiga Duha
obljubil in poslal.

Razlaganje. Z odrešenjem nam je Kristus
nebesa odperl in s svojim presvetim življenjem
nam je pokazal pot, ki derži v nebesa; de pa
tega pota ne zgrešimo, nam je treba vodnika, in
de na potu proti nebesam ne opešamo, nam je
treba moči in podpore. To vse nam je dano
po svetim Duhu;  zato za naukam od odre¬
šenja precej nasledva nauk od svetiga Duha;
zakaj brez njegove pomoči bi nič ne mogli sto¬
riti za večno življenje, kakor uči sveti Irenej,
rekoč: „Kakor suha perst ne rodi sadu, ce se
ne omoči, ravno tako tudi mi nikoli ne bomo
obrodili sadu večniga življenja brez rose od
zgorej, brez svetiga Duha"; resnično, le pregola
resnica je to; brez pomoči svetiga Duha se ni¬
kakor ne moremo proti nebesam vzdigovati.

Zgled. Kolibri, ki je nar manjši izmed vsih ti¬
čev, je večkrat oči obračal proti svetlimu solncu in je
želel njegovo svetlobo in lepoto v bližnjavi gledati. Ali
kolikorkrat je kviško sferčal — vselej je bil njegov trud
zastonj; zakaj njegove moči so bile preslabe, de bi v
tako višavo priletel. Žalosten je sem ter tje ferčal,

kar mu nenadama orel naproti prileti. Zdajci se spravi
uboga, slaba tičica orlu na herbet, in ta jo je nesel z
vso lahkoto kviško in kviško k veličastnimu solncu,
dokler ni, vsake nesreče obvarovana, dospela, kamor so -
jo gnale serčne želje. — Človek! ta uboga, slaba tičica
si ti! Tvoja moč je preslaba, de bi se povzdignil k
solncu večne pravice. Prileti pa nebeški  gol  o b
(glej zgornjo podobo!), sveti Duh,  tebi na pomoč
in te nese z nebeško močjo na perutah vsigamogočue
milosti kviško in kviško, dokler vsili dušnih sovražnikov
obvarovan ne prideš tje, kjer se ti spolnijo serčne želje.

O de bi se vsi temu Božjimi! golobu dali nesti k ne¬
beškim višavam večniga veselja!

Vprašanje. Kdo je sveti Duh?

Odgovor. Sveti Duh je pravi Bog, tretja
oseba v presveti Trojici, ki od vekomej izhaja
od Očeta in Sina.

Razlaganje. Sveti Duh je 1. pravi Bog.
To resnico pa vemo od tod, ker tudi njemu sveto
pismo prilastuje Božje lastnosti, Božje dela, Božje
ime in Božje češenje. — Prilastujejo se mu 1)
Božje lastnosti: a) Vsigamogočnost: „Darovi so
mnogoteri, Duh je pa eden. Vse to pa dela en in
ravno tisti Duh,  kteri deli slehernimu, kakor
hoče". (1. Kor. 12, 4. 11.) bj Vsigavednost:
„Nam je Bog razodel po svojim Duhu; zakaj
Duh vse preiskuje, tudi globokosti Božje. Tako
tudi, kar je Božjiga, nihče ni spoznal, kakor
Duh Božji". (1. Kor 2, 10. 11.) c) Vsigapri-
čujočnost: „Gospodov Duh vesoljni svet napol-
nuje". (hModr. 1, 7.) d) Neskončna resničnost:
„Kadar pride on, Duh resnice, vas bo učil vso
resnico". (Jan. 16, 13.) — Prilastujejo se mu
2) Božje dela, ker po besedah svetiga pisma
sveti Duh naš um razsvetljuje, našo voljo k
dobrimu nagibuje, in nas posvečuje, kar pa le
Bog, in nihče drugi ne more. ^Posvečeni ste v
Duhu našiga Boga*. (1. Kor. 6, 11.) — 3)
Sveti Duh je v svetim pismu naravnost Bog
imenovan. Apostelj Peter  je rekel Ananiju-'
^Zakaj je skušal satan tvoje serce, de si lagal
s veti mu Duhu?  Nisi lagal ljudem, ampak Bogu"*
(Djanje apost. 5, 3. 4.) In sveti Pavel pravi:

„Ali ne veste, de ste tempelj Božji,  in de
Duh  Božji v vas prebiva?" (1. Kor. 3, 16.)
— 4) Svetiga Duha je treba po Božje ča¬
stiti.  Po Jezusovim povelji (Mat. 28, 19.)
smo namreč keršeni v imenu Očeta in Sina ia
svetiga Duha: torej smo dolžni svetiga Duh*

130

favno tako častiti, kakor Očeta in Sina. — II.
Sveti Duh je tretja oseba v presveti Trojici,
ki se loči od Očeta in Sina. Tako uči Jezus,
ki pravi: „Jež bom Očeta prosil, in vam bo dru-
ziga Tolažnika dal, de pri vas ostane vekomej,
kluba resnice". (Jan. 14, 16.) Jezus tukaj
jasno govori od treh različnih oseb: Oče bo
poslal, Sin bo prosil, sveti  Duh  bo poslan.
— III. Sveti Duh izhaja od Očeta in
Sina skupej,  kakor uči Jezus, rekoč: »Ka¬
dar pride Tolažnik, kteriga vam bom jez po¬
slal od Očeta, Duh resnice, kteri od Očeta iz¬
haja, on bo pričeval od mene". (Jan. 15, 26.)
.vTretja oseba izhaja od Očeta in Sina ,“ pravi
Tertulijan,  „kakor sad izhaja iz korenine in
iz drevesa; korenina je začetek, ki drevo rodi;
iz korenine in iz drevesa izhaja sad". In And rej
Krečan  piše: „Misli si zerkalo, ktero deržiš
pri vodi proti solncu, tako de se solnce v zer-
kalu vidi in ob enim iz zerkala na vodo sveti.
Tako boš vidi 1 tri solnca ob enim: eno na nebu,
eno v zerkalu, eno pa v vodi. Pervo ima sve¬
tlobo od sebe, drugo v zerkalu ima svetlobo od
perviga, tretje v vodi ima svetlobo od perviga
in d ril žiga,  in vender so vse tri le eno solnce.
Tako so tudi v presveti Trojici trije: Oče in Sin
in sveti Duh. Oče je sam od sebe, Sin je od
Očeta, sveti Duh je pa od Očeta in Sina
skupej". — Ravno to je vselej učila sveta
katoliška cerkev  zastran svetiga Duha,
ker v veri razločno terdi, „de je sveti Duh
Gospod in oživljavec, kteri iz Očeta in Sina iz¬
haja, kteriga z Očetam in Sinam vred in
e nako molimo in častimo".

Zgled. Dva carigrajska patriarha, Foči  (866)
111  Cerulari  (1043) sta tajila nauk svete cerkve,
de »sveti Duh izhaja iz Očeta in Sina«,
111  sta se ločila od rimske cerkve. Kdor se ni hotel
h J čiti od rimske cerkve in njeniga nauka, je bil grozo¬
te preganjan. Tako so Gregi v Carjini gradu vojsko
napovedovali' svetimu Duhu, pa tudi on njim. Šiba
kozja jih je zadela. Mohamed H. je oblegel leta
^453. z brezštevilnimi vojaki veliko mesto Carji grad.

■' silno kervavih bojih so poslednjič Turki zmagali,
ln  sicer 29. Veliciga Travna imenovaniga leta, tedaj
rav m> dan svetiga Duha ali bi n kontno
J 1 e  d e 1 j o. Dvakrat so bili Turki odgnani, ali pri
fctjiro naskoku so premagali. Cesar Konstantin XI.
v *fže od sebe škerlatasti plajš, se zažene med sovraž¬

nike, junaško umerje, in ž njim padejo nar boljši Gregi.
Tri dni so Turki morili, ropali in žgali; četerti dan jo
prišel Mohamed v mesto, se je polastil cesarskiga se¬
deža, in častita cerkev svete Zofije je bila spreobernjena
v mohamedanski tempelj. Odsihmal se Gregam slaba
godi, ker jih zmagavci hudo stiskajo. — Glej, kristjan!
tako Bog kaznuje tiste, ki se tako hudo pregreše zoper
svetiga Duha.

Življenje svetnikov: Sveta Valburga,

J  devica, (f ?79.)

Svetiga Duha je pobožno častila in molila sveta
Valburga,  ki se nje god danes obhaja. Dobro je
poznala človeško slabost in revo, in se je tedaj vedno
zatekala k svetimu Duhu, ki jo je pa tudi pripeljal na
višavo keršanske popolnamasti in večniga zveličanja. —
Valburga je bila hči Itiharda, bogatiga in iiiienitniga
Angleža, in sestra sv. Vunibalda in Vilibalda. Boga¬
boječi starši so hčerko v strahu Božjim redili; pa tudi
ona sama je po svetosti hrepenela. V vshn njenim
djanji in nehanji ni bilo nič otročjiga, nič nečimurniga,
nič nespodobniga; sama nedolžnost in svetost jo je bila.
Že v pervi mladosti se je popolnama vdala Jezusu Kri¬
stusu; torej je sramožljiva devica v nekim samostanu
skrita živela, de bi čistost in nedolžnost lože ohranila
in v popolnamasti rastla. Po smerti. svoje matere Bone,
ki je bila sestra svetiga Bonifacija, je bila k bratama
na Nemško povabljena, de bi tam vpeljala samostan¬
sko življenje za device. Vesela zapusti sveta Valburga
domačijo, vzame seboj trideset pobožnih devic imenit-
niga rodu, ki so vse želele pod vodstvam njenih bratov
sveto živeti. S posebno Božjo pomočjo pridejo bogo-
ljubne device čez nevarno morje na Nemško leta 748.
S perviga je živela s tovaršieami v Turingii, dokler se
ni 754. leta ž njimi podala v Bavarijo. S pomočjo svetih
bratov je v samostanu tako modro gospodovala, de so jo
tovaršice kakor mater ljubile, in de so jo vsi ondotni

19 *


140

prebivavei močno spoštovali. Po smerti njeniga brata
Vmiibalda (760) ji je bilo tudi vodstvo mniškiga sa¬
mostana izročeno. Z besedo in z djanjem je dajala vsim
prelep zgled prave keršanske čednosti, in zato ji je
tudi Bog posebne darove delil. Po mnozih težavah in
nadlogah je v visoki starosti mimo v Gospodu zaspala
in je prejela večno plačilo leta 779.

Molitev. Sveti Duh, resnični Bog,
ki izhajaš iz Očeta in Sina, prosimo te po¬
moči in razsvetljenja, de sveto življenje svete
Valburge posnemamo, de se bomo enkrat
z njo vred vekomej v nebesih veselili. Amen.

m.

Sveti Duh — naš posvečevavec in tolažnik.

Vprašanje. Zakaj se tretja oseba v pre¬
sveti Trojici imenuje sveti Duh?

Odgovor. Tretja oseba v presveti Trojici
se imenuje 1) Duh,  de se od pervih dveh oseb
razločuje; imenuje se 2) sveti  Duh, ker je
tretja oseba sama neskončno sveta in nas po¬
svečuje, ker je sveti Duh začetnik našiga po¬
svečenja in delivec čeznatornih darov; zatorej
piše sveti Pavel ( 1 . Kor. 6, 11 .): »Posvečeni
ste v Duhu našiga Boga“.

Vprašanje. Kje zlasti razodeva sveti Duh
svojo moč?

Odgovor. Sveti Duh zlasti razodeva svojo
moč 1) v katoliški cerkvi,  ker jo nevidama
do konca sveta uči, posvečuje in vlada, in 2)
v duši pravičniga človeka,  ker ga
razsvetljuje, posvečuje, poterjuje in tolaži;
zato se tudi imenuje Posvečevavec  in
Tolažnik.

Razlaganje. Sveti Duh zlasti razodeva
svojo moč 1) v katoliški cerkvi, kiji
je bil poslan binkoštni praznik,  ko
je prišel nad aposteljne v podobi gorečih je¬
zikov (glej sprednjo podobo!); to svojo moč
pa zlasti kaže s tem, de cerkev uči, posve¬
čuje in vlada.  Sveti Avguštin pravi: „Kar
je duša človekovimu telesu, to je sveti Duh
Kristusovimu telesu— sveti katoliški cerkvi;
zakaj sveti Duh ravno to dela v cerkvi, kar
dela duša v posamnih udih človekoviga tele¬
sa* (namreč oživlja, nagibuje, vodi in vlada).
2) Sveti Duh posebno tudi še prebiva in
dela v duši pravičniga človeka,
ker ga razsvetljuje, posvečuje, po¬
terjuje in tolaži.  Prav je tedaj prišel
sveti Duh v podobi gorečih jezikov
in v viharji;  zakaj sveti Duh ravno to
dela v človekovi duši, kar delata ogenj in vi¬
har v natori. Kakor namreč plameni močno
okoli sebe segajo, vse vžigajo in prežigajo,
kar je nedraziga, pokončajo, kar je p»
draziga, čistijo, raztapljajo in prenavljajo, tako
sveti Duh človeški rod prenavlja. In kakor vihar
sapo škodljive soparice očišuje, in morje d°
dna premetava, de se vse ne usmradi, de ne
začne kuga razsajati, ravno tako tudi le Duh
Božji ustavlja hudobijo, nar hujši kugo v Bo¬
žjim kraljestvu.

Zgled. Že perve keršanske čase je sveti Duh to

141

delal v keršanski cerkvi in v posamnih vernih. Ko-
rincani so bili namreč še večidel malikovavci in torej
«ar ostudnišim pregreham vdani; bili so prešestniki,
JKehkuži, tatje, lakomniki, pijanci, preklinjevavci. Veliko
Kjih je pa sprejelo keršansko vero, in sedaj se je nad
n jimi pokazala moč svetiga Duha; po njem so bili oči¬
tni, posvečeni in opravičeni. Zato piše sveti apostelj
Bavel spreobemjenim Korinčanam (1. Kor. 6, 11.): »Taki
grešniki ste sicer nekteri bili, ali oprani ste, ali
Posvečeni ste, ali opravičeni  ste  v imenu Go¬
spoda našiga Jezusa Kristusa, in v Duhu našiga
Boga«.  — »Kristjan! glej moč svetiga Duha!« nam
kliče sveti Kriz  o. sto  m. »Glej, kako sveti Duh vse
grehe odjemlje in tiste, ki so bili poprej z lastnimi
Pregrehami popolnama znižani, zopet naglo k nar višji
časti povzdiguje! Po svetim Duhu namreč dobivamo
°dpušenje grehov; po njem smo očiševani vsili grešnih
Čadežev; po njegovih darovih se spreobračajo v
a Kgele tisti ljudje, kteri se dajo njegovi gnadi voditi.
Tolika

je moč svetiga Dulia ! Kakor navadni ogenj mehki
K spreobrača v terdo posodo, tako tudi ogenj svetiga Duha
^ a je dobri duši veči terdnost, kakor jo ima železo, če
l e  bila tudi poprej mečji od ila, tako de greh sedaj
Poterjeni duši nič več ne more škodovati. Človek pa,
k* je bil malo poprej še z greliam omadežan, dobiva z
Milostjo svetiga Duha veči svetlobo, kakor jo ima soln-
Ce «- Kako drage in tolaživne so te besede, ki jih je
govoril tako velik in svet učenik! *

Vprašanje. Ali pa sveti Duh dušo vsa-
Cl ga človeka obiskuje s č e z n a t o r n i m i da-

f o v i ?

Od govor. Sveti Duh s čeznatornimi darovi
** e  obiskuje duše vsaciga človeka, ampak le
|>sto dušo, ki je brez smertniga greha, in le to-
‘k° časa, dokler je brez smertniga greha.

Razlaganje. Po besedah svetiga pisma Duh
°^ji ne prebiva v hudobni  duši, to je, v duši
V f liciga grešnika, ampak levduši, kije  brez smert-
greha, in le toliko časa, dokler je brez smert-
greha; zakaj smertni greh odpodisvetiga Duha
'h oskruni tempelj Božji. Zato pravi sveti Pa-
„Ako pa kdo tempelj Božji oskruni, ga bo
°°g končal; zakaj tempelj Božji je svet, kar
ste vi“. (l. Kor. 3, 17.) Torej tudi na nas
de Duh Božji v nas prebiva ali ne; dušo
ftoramo namreč očistiti vsaciga smertniga greha, če
njim omadežana; če je pa z Božjo pomočjo
rez  smertniga greha, jo moramo čisto'ohraniti;
tem bo Duh Božji v nas prišel in pri nas

Uč*^ Binkoštno nedeljo so prosili tovarši zve-
ni ^ a  Jordana,  naslednika svetiga Dominika, naj

bi jim lepih naukov dal. Jordan je bil ravno bolan in
ni mogel veliko govoriti. Ukaže tedaj prinesti kozarec
vode, ki jo izlije, namesto nje pa vina nalije. Na to
jim reče: »Mende veste, kaj to pomeni. De bi se v
to posodo vina nalilo, se je moglo izliti, kar je poprej
v njej bilo. Današnji dan so bili aposteljni napolnjeni
s svetim Duham, ker so bili slovo dali svojimu duhu;
pojdite tje in ravno tako storite!« -— Kristjan! ali veš
tedaj, kaj ti je treba storiti, de ho Duh Božji v te pri¬
šel in v tebi prebival? Svojimu lastnimu
duhu,  to je svojimu grešnimu nagnjenju in poželenju,
grehu sploh se moraš odpovedati in tako svetimu Duhu
prostor pripraviti v svojim sercu. Zato je tudi sveti Ber¬
nard  nekdaj rekel možu, ki se je hotel pri njem
svetosti naučiti: »Prinesi Bogu prazno  serce (to je,
serce, ld je brez vsiga greha in brez vsiga prostovolj-
niga grešniga nagnjenja), de ga more sveti Duh na¬
polniti !«

Življenje svetnikov: Sveta devica

Matilda,  (f  1160.)

Po tem nauku svetiga Bernarda se je zvesto rav¬
nala sveta Matilda,  ki se nje god danes obhaja.
Očistila je serce vsili posvetnih želja, de je sveti Duh
sam v njem prebival. Matilda, hči grofa Bertolda
Andeškiga, je bila rojena okoli 1125. leta. Komej pet
let stara je bila že nunam v Disenu pri amerskim je¬
zeru izročena. Mlada devica je kmali posebno pobož¬
nost razodevala. Z natančno pokoršino, z otročjo po¬
nižnostjo, s popolnim zatajevanjem, in z vedno v Bogu
zbranim duham je bila vsim tovaršicam lep zgled. Ko
je bila toliko starost dosegla, de je smela slovesne
obljube storiti, se je ž njimi za vse čase Gospodu po¬
svetila, in kmali po tem so si jo nune sprednico izvo¬
lile. K toliki časti povzdignjena se od svojih podložnih
ni hotla ločiti, kakor samo v tem, de je z veči goreč-


142

nostjo svoje dolžnosti spolu o vala, in ni pripustila, de
bi jo duhovne hčere imenovale, sprednico ali mater, am¬
pak le sestro. Čez malo časa so nune disenskiga sa¬
mostana razodevale nenavadne čednosti, ker jim je bilo
življenje svete Matilde vedno pred očmi. Stiskanim,
zlasti pa ubogim sirotam je z materno ljubeznijo po¬
magala. Imela je pa tudi veliko terpljenja v svojim
življenji; zlasti hude bolezni so jo terle, ki jih je pa
vse voljno prenašala iz ljubezni do terpečiga Jezusa.
Pred smertjo je še srečo imela, de je prejela svete za¬
kramente za umirajoče, in preselila se je v večno ve¬
selje k Gospodu, kterimu je zmiram s toliko zvestobo
služila, 31. Veliciga Travna leta 1160.

Molitev. Ponižno te prosimo, vsiga-
mogočni, večni Bog! dodeli nam milost, de
svoje serce očistimo vsili posvetnih želja,
kakor tvoja zvesta služabnica Matilda, in
de ga vsaciga greha obvarujemo, de more
sveti Duh vanj priti in v njem prebivati.
Po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

27« Svfečgn.t«

Darovi s v e t i g a Duha,

Vprašanje. Ktere darove zlasti daje sveti
Duh tistim, kteri pobožno žive?

Odgovor. Tistim, kteri pobožno žive, sveti
Duh zlasti daje svojih sedem darov.

Vprašanje. Kteri so sedmeri darovi sve-
tiga Duha ?

Odgovor. Sedmeri darovi svetiga Duha so :
1) dar modrosti, 2) dar umnosti, 3) dar sveta,
4) dar moči, 5) dar učenosti, 6) dar pobožno¬
sti, 7) dar strahu Božjiga.

Razlaganje. Sveti Bonaventura  ime¬
nuje te sedmere darove svetiga Duha, ki jih
že prerok Izaija fli,  2.) našteva, »sedmere
ognjene žarke,  ki vse razsvetljujejo, ogre¬
vajo, prešinjajo in razbeIujejo“. To so pa darovi
svetiga Duha tudi v resnici; to boš spoznal,
moj kristjan! če te darove posebej premišlju¬
jemo. Pervi dar svetiga Duha je dar mo¬
drosti.  Ta dar svetiga Duha dela, de svoje
želje od posvetnih reči k nebeškim dobrotam

povzdigujemo, de tedaj svojiga zveličanja samo
v Bogu išemo. Ta dar je tista čeznatorna Iuc ?
s ktero nečimurnost vsiga posvetniga kakor v
čistim zerkalu spoznavamo in le v Bogu in v
Božjih rečeh svoj mir in svoje veselje imamo.

Zgledi. Dar modrosti ima tedaj tisti, kteri neči'
murnost vsiga posvetniga spozna in zato le po večnih
in nebeških dobrotah hrepeni. Ta dar modrosti je imel
kralj Salomon.  On Boga ni prosil ne bogastva,
časti, ne dolziga življenja, ampak modrosti, in ko jo J e
bil od Boga prejel, je rekel: »Vidil sim, de vse pod
solncam je slabo, in vse nečimurnost in obtežnost duha«;
(Prid. 2, 17.) — Ta dar modrosti so imeli sveti
trije kralji,  ki so iz daljnih krajev prišli Jezuse
molit, in zato se jim po pravici pravi trije m o d r )■
—- Ta dar je tudi imel sveti Pavel,  kterimu je bilo
vse zguba proti visokimu spoznanju Jezusa Kristusa,
Gospoda njegoviga, za kteriga voljo je vse zgubil 111
imel za blato, de bi Kristusa pridobil (Fil. 3, 8.),
kteri je želel ločiti se od telesa, de bi bil pričujoč pfl
Gospodu. (2. Kor. 5, 8.) — Ta dar modrosti so imoh
vsi svetniki,  ki so se vsimu posvetnimu odpovedal 1 ,
de bi jih nič ne motilo v skerbi za zveličanje. — Ta dat
modrosti je zlasti imela sveta Olimpija;  zato j e
rekla: »Prizadevati si hočem za pravo keršansko in<£
drost; nič več nočem ljubiti sveta in njegovih dobrot,
amp.fk le Boga in večnih dobrot hočem odslej iskati«'

Razlaganje. Drugi dar svetiga Duha je d a r
umnosti,  to je, posebno razsvetljevanje s ve'

tiga Duha, s kterim verske resnice umevamo>
kolikor je mogoče hašimu oslabljenimu Duhu, ltl
spoznavamo imenitnost in lepoto Božjih skrK'
nost, de jih z veseljem verujemo, če tudi našo
pamet presegajo. Tega dani je že David pr<*'
sil,  rekoč: »Daj mi pamet, in preiskoval boi* 1
tvojo postavo, ter jo spolnoval iz vsiga serca' 1 '
CPs. 118, 34.) — Tretji dar svetiga Duha j e
dar sveta,  to je, tista čeznatorna luč, s ktefO
v dvomih spoznavamo, kaj je nam ali bližnji** 1
k časti Božji in k dušnimi! zveličanju koristno
in potrebno.

d«

Zgledi. I) a r umnosti  je zlasti imela svet* 1
Katarina.  (Glej naslednjo podobo!) Ta devica J®
živela v četertim stoletji v egiptovski Aleksandrih Ces&
Maksimin jo je zavolj keršanske vere pred se poklic^
Ona je pa tako razumno in zgovorno dokazovala,
je keršanska vera k zveličanju potrebna, de je ces^ 1
petdeset nar slavniših modrijanov poklical, naj bi
prepričali, de njena ne velja. Modrijani so tedaj sv<*
Katarino pregovarjali, de naj malikam daruje. Sv®
devica pak jim je keršansko vero tako modro, serč 1 * 0
in ljubeznjivo priporočevala in resnico, de je en s* 1 *

L

143

'

tako jasno dokazovala, de soi prazno vero popu¬
li in iz ljubezni do Jezusa ž njo vred smert preter-
Peli. — Ta' dar ,so imele tudi druge svetnice, kakor
^eta Katarina Senonska,  sveta Terezija,
®yeta Brigita,  ki jim je bilo dano gledati skrivnosti
£° ž je, de se je nad njimi spolnilo, kar pravi sveti
avel: »Kar je nespametno pred svetam, je Bog izvolil,
“ e .bi osramotil modre; in kar je slabo pred svetam,
j® izvolil Bog, de bi osramotil, kar je mogočniga; in
je neimenitno in zaničljivo pred svetam , je izvolil
“°8', in kar nič ni, de bi razdjal, kar je, de, kdor
Se  hvali, naj se v Gospodu hvali«. (1. Kor. 1, 27 — 31.)
j" Dar sveta  je bil podeljen svetimu pušavniku An-
0 bu,  svetimu 15 er n ar du, svetimu Pambonu,  in
°hko drugim svetmkam, ki so vsak primerljej, če je
,. še tako zamotan, tako srečno razsodil, de so, kakor
'trenil, vsi dvomi zginili, kakor černi oblak pred
Jhično svetlobo. — O de bi bil tudi ti, moj kristjan!
^ darovan z daram umnosti in sveta, de bi vse le za
°&a in za  čednost razsodil, in tako sebi in drugim
Pomagal v večno veselje !

^ Razlaganje. Četerti dar svetiga Duha je
ar  moči,  ki dela, de- slabotni človek vse
aa, lIoge iu težave tega življenja serčno in voljno
en aša, in de ga nobena skušnjava in nobeno
pPljenje ne more od čednosti odverniti. —
dar svetiga Duha je dar učenosti,
j. na,u  razjasnuje dolžnosti svete vere-in nam
,j e * e  Pot proti nebesam in nas pripravne dela,
moremo tudi druge v keršanskih dolžnostih
očevati. — Sesti dar svetiga Duha je
r  pobožnosti,  ki v nas dela, de se

serčno radi v sveti molitvi z Dogam pogovar¬
jamo, ga hvalimo in poveličujemo in ie v njem
miru in zveličanja išemo in ga tudi imamo.

Zgledi. Dar moči  se je.  razodeval nad svetim
Pavlam,  ki sam od sebe pravi: »Kadar sim slab,
takrat sim močan« (2. Kor. 12, 10.), in v sveti go¬
rečnosti kliče; »Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristu¬
sove? Ali nadloga? ali stiska? ali lakota? ali nagota?
ali nevarnost? ali preganjanje? ali meč.? Pri vsim
tem pa premagamo zavolj njega, kteri nas je ljubil«.
(Rim. 8, 35. 37.) Dar moči so imeli vsi sveti Spriče¬
vali,  ki so vse, tudi življenje raji zgubili, kakor de
bi se dali ločiti od ljubezni Božje, ktera je v Kristusu
Jezusu. Dar moči so imeli sveti spoznovavci  in
svete device,  ki so se serčno odpovedali svetu in
njegovimu poželenju in so se junaško vojskovali zoper
meso in zoper hudiča, in so v preganjanji in terpljenji
še veselje vživali. — Dar učenosti  so zlasti imeli
sveti očaki in cerkveni učeniki, sveti Krizostom,
ki je besedo Božjo tako čudovito oznanoval, de so iiiu
dali ime Zlatoust; sveti Avguštin,  ki nam v svojih
bukvah še sedaj razjasnuje nar globokeji resnice naše
svete vere; sveti Ambrož,  sveti J e r o n i m, sveti
G r e g o r i Veliki, sveti Tomaž  A k v i n s k i,  ki je
od svojiga visokiga nauka dobil ime »angelski učenik «,
in toliko družili služabnikov Božjih, kakor sveti B e r-
nard,  sveti Janez Kapistran,  sveti V i n-
c e n c i P e r e r i, ki je Božje nauke tako živo oznano¬
val , de se je več ko sto tavžent hudobnežev spreobernilo,
in de je okoli pet in dvajset tavžent Judov in osem
tavžent Turkov keršansko vero sprejelo. — Dar p o b o ž-
n o s ti, ki sveti Pavel od nje pravi, »de je za vse ko¬
ristna, in ima obljubo sedanjiga in prihodnjiga življenja«
(1. Tim. 4, 8.) — ta dar je imela prerokinja Ana,


144

»ktera ni Sla od tempeljna, in je s poštam in moli¬
tvami noč in dan Bogu služila«. (Luk. 2, 36. 37.) Ta
dar je bil že v mladosti toliko svetnikam podeljen, ka¬
kor svetimu Vaclavu,  svetimu Aloj  z i j u,  sveti
T e r e z i i, sveti Rozi  L'tras k i,  ki je svojiga duha
vedno pri Bogu imela, če je cula ali spala, če je de¬
lala ali počivala, če je bila v cerkvi ali na ulicah.
Vsak dan je po dvanajst ur molila in tudi v nar Rujih
stiskah. Med molitvijo je bila za svet mertva; ni ne
vidila, ne slišala; nepremakljivo kakor skala je klečala.

Razlaganje. Sedmi dar svetiga Duha je
dar strahu  B o žj  i ga, to je, tisti otročji strah,
ki Boga čez; vse ljubi in se nič bolj ne boji,
kakor Boga z nar manjšim greham razžaliti; —
tisti strah, ki je podlaga našiga zveličanja, ker
nas z nezaupnostjo do nas samih navdaja in k
zvestimu spolnovanju Božjih zapoved naganja;
tisti strah, ki mu je obljubljena sreča na tem in
na unim svetu: „BIagor mu, kdor se boji Go¬

spoda !“ (Ps. 4it, 1.) „Kdor se Boga boji, se
mu bo dobro godilo, in bo oblagodarjen v dan
svoje smerti". (Sir. i, 19.j Blagor mu, kdor
ima dar strahu Božjiga! Ta dar vse druge
darove obsega; ta dar človeka pred Bogatil o-
pravičuje; zakaj „Gospodov strah je vir živ¬
ljenja" (Preg. i4, 27.), ^začetek modrosti"
(Sir. 1, 16.). Ta dar svetiga Duha je imel
svetnik, čigar god danes obhajamo.

Življenje svetnikov: Sveti L e and er,

seviljski  š k o f. (-j- 596.)

Sveti L e a n d e r je . bil rojen v Kartageni na
Španskim. Njegovi starši so bili silno imenitni. Ker
je poznal človeško slabost, je bil vedno v njem sveti
strah, de bi kje Boga ne razžalil. De bi se umaknil
nevarnostim zapeljiviga sveta, je že v mladih letih šel
v samostan, kjer je kmali slovel zavolj učenosti in
svetosti. Po smerti seviljskiga škofa so ga tedaj eno¬
glasno zvolfli višjiga pastirja seviljske škofije. Sedaj
se je neprenehama poganjal za čast Božjo zoper ari¬
jansko krivoverstvo, ki so mu bili Goti na Španskim
vdani. In res je imel srečo, de je veči del Arijancov v
katoliško cerkev nazaj pripeljal; zato ga Španci imenu¬
jejo svojiga aposteljna. Po neprenehanim delu za čast
Božjo in za slavo svete cerkve je mirno v Gospodu za¬
spal leta 596.

Molitev.  Sveti Duh! pošlji nam svo¬
jih sedem darov, de tudi mi, kakor sveti
Leander, veliki španski apostelj, neutrudama
delamo za Boga in njegovo sveto cerkev.
Po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Od nenavadnih darov in od sadu svetiga Duha.

Vprašanje. Kteri so posebni in nenavadni
darovi svetiga Duha?

Odgovor. Posebni in nenavadni da'
rovi  svetiga Duha so tisti darovi, ki jih sveti
Duh le nekterim deli, de se keršanska vera
hitreje razširja; kakor: dar čudežev, daf
prerokovanja, dar jezikov in svete
zgovornosti,  ktere so bili aposteljni i* 1
drugi svetniki prejeli.

Razlaganje. Sveti Duh je večkrat p o-
sebne in nenavadne darove  delil tistimi
ki si jih je Božja previdnost v to izvolila, de
so pravo vero in Božje kraljestvo na zendj 1
razširjali. Tako je sveti Duh posebne darove
dal aposteljn  am,  ki so binkoštni praznik
govorili v mnogoterih jezikih,  tako d e
jih je vsak slišal v svojim jeziku govorit*
(Djanje apost. 2, 4. 8.), ki so čudeže de¬
lali,  ker so bolnike ozdravljali (Djanje apost*
3. 9.) (glej naslednjo podobo!) in tudi mertve
oživljali, kakor Tabito (Djanje apost. 9.) * n

145

Evtiha (Djanje apost. 20.J, ki so poslednjič tudi
prihodnje reči prerokovali.  (Djanje
apost. 21, 11.j) Nenavadne darove svetiga
Duha so tudi mnogokrat imeli pervi krist¬
jani,  in pa tudi kristjani poznejših časov,
če je bilo treba. Tako je slovel zavolj daru
jezikov, prerokovanja in čudežev sveti Fran¬
čišek Ksaverijan, ki si gaje  bil Gospod
izvolil, de je razširjal sveto vero v daljnih de¬
želah. Dar jezikov je tudi imel sveti Vincenci
Eereri.  Desiravnoje namreč ta veliki svetnik
s anio v valenškim jeziku besedo Božjo oznano-
v al, so ga vender umeli ljudje mnozih narodov,
k* so ga poslušali, in njegove pridige so jim
kile v velik prid. Nekaj enaciga beremo od
svetiga Dominika  in od družili svetnikov.
Take nenavadne darove  deli sveti Duh
k nekterim vernim, de ž njimi koristijo in Božje
namene pri ljudeh doveršujejo. — Če me pa
v prašaš, zakaj dan današnji le malokdaj slišimo
0( i teh darov, n. pr. čudeže delati i. t. d., ki
s ° jih pervi kristjani tako mnogokrat imeli, ti
°dgovorim z Gregorijem Velikim:  „Znam-

nja in čudeži so bili le potrebni, ko se je cer¬
kev

začenjala; s čudeži namreč se je mogla
v era v  začetku podpirati in oživljati, de je
r astla. Sej tudi mi prilivamo ravno zasajenim

drevesam, dokler ne vidimo, de so
se v zemlji dobro vkoreninile, in po¬
tem prilivanje opušamo“.

Vprašanje. Kako se vidi v nas
in nad nami, de prebiva Duh Božji v
našim sercu?

Odgovor. De prebiva Duh Božji
v našim sercu, se vidi iz sadu  sve¬
tiga Duha,  ki je:  „ljubezen ,

veselje, mir, poterpežljivost, milo-
serčnost, dobrotljivost, prizanašljivost,
krotkost, zvestoba, zmernost, zderž-
nost, čistost". (Gal. o, 22. 23/)
Razlaganje. Resnično, kjer pre¬
biva Duh Božji, tam se razodeva
ljubezen,  prava ljubezen do Boga
in dobližnjiga, veselje  nad Bogarn
in nad vsim, kar Boga zadeva, mir
z Bogam, seboj in z bližnjim, po¬
terpežljivost  v vsih nadlogah in
težavah sedanjiga življenja, miloserčnost,
dobrotljivost, prizanašljivost, krot¬
kost  proti bližnjimu, zvestoba, zmernost,
zderžnost  in poslednjič nar lepši čednost,
sveta čistost.  Kteri nebeški sad bi se pač
mogel pogrešati tam, kjer sveti Duh naše serce
z milostjo oživlja in napolnuje?

Zgled. Pobožen oče je sedel z otrokam pod dre¬
vesam, ki je bilo polno sadja. »Ljubi moj !« pravi oče,
»česa potrebuje to drevo, de ga teža ne polomi?« Sin
odgovori: »To drevo potrebuje roke, ki bi ž njega sadje
pobrala«. In na to pravi oče: »Sveti Duh je sadno

drevo, kije polno nebeških darov, in dobro pripravljeno ser¬
ce je roka, ki te darove ž njega jemlje«. — Skerbi tedaj
zato, keršanska duša! de bo tvoje serce pripravljeno
sprejeti svetiga Duha; in kmali boš čutil, de od tega
nebeškiga sadniga drevesa dobivaš sad svetiga Duha.

Vprašanje. Kdo je tedaj kriv, če se ta sad
svetiga Duha v nas ne razodeva?

Odgovor. Mi sami smo krivi, če se ta sad
svetiga Duha v nas ne razodeva.

Razlaganje. Ljubi kristjan! sami smo krivi,
če se sad svetiga Duha v nas ne razodeva, ker
v grehu tičimo in tako svetimu Duhu branimo
priti v naše serce. „Ne more se zdaniti‘ c , pravi
keršansk učenik, „dokler tema ne zgine; ravno
takti tudi čednost ne more rasti, dokler hudo-

Db,

*na hrana. IV.

bija v človeku prebiva.

Se le če se hudobija
20

146

odpravi, pride Duh Božji v naše serce, in ga
napoinuje z ljubeznijo, ki pelje v življenje, in
je že sama življenje!•* Ako tedaj hočemo, de
bo sveti Duh k nam prišel in v nas ostal, mo¬
ramo greh  iz serca odpraviti.

Zgled. Ko je bil oče cesarja Kaligula umeri, so
nesli njegovo truplo k gennadi, de bi ga na nejej po
rimski navadi sežgali in po tem pokopali. Vse truplo
se je že vpepelilo, samo serce ne, ki se ga ogenj ni
hotel lotiti. Pokličejo tedaj zdravnike; in ti so kmali
našli, de je bil v tem sercu nekak strup, ki ni hotel
goreti. Zdravniki strup odpravijo, in zdajci se je tudi
serce vpepelilo, kakor drugo truplo. Ali morebiti po¬
prej ogenj ni bil dovolj močan ? O ne, le serce ni
bilo pripravno. Gorje nam tedaj, ako nas ogenj svetiga
Duha ne more prestvariti, ker mu strup nesrečniga
greha brani delati v našim sercu; mi sami smo krivi!
— Odpravimo tedaj iz serca strup, ki je greh; va¬
rujmo se, de tempeljna svetiga Duha v sebi ne oskru¬
nimo; če ne, »nas bo Bog končal«, pravi sveti Pavel
(1. Kor. 3, 17.); po zgledu svetiga Alojzija  prosimo
vsak dan svetiga Duha pomoči in razsvetljenja, in zdajci
bo prišel Duh Božji v naše serce in bo z veseljem v
njem prebival.

v

Življenje svetnikov: Sveti Ožbalt,

v i š j i š kol'  v .Jo r k u. (j- 992.)

Sad svetiga Duha, namreč: ljubezen in veselje, mir
in poterpežljivost, miloserčnost in dobrotljivost, priza-
našljivost in krotkost, zvestoba in zmernost, zderžnost
in čistost — vse te čednosti nahajamo združene v sve¬
tim škofu Ožbaltu,  čigar spomin sveta cerkev današ¬
nji dan obhaja. Njegov stric, sveti Odo n, kanterburski
vikši škof, ga je prav skerbno redil. Že 972. leta je

bil sveti Ožbalt vikši škof v Jorku, in si je v tem
imenitnim stanu močno prizadeval, de bi povsod razširil
keršansko čednost in učenost; njegovo obnašanje je bilo
vsim nar lepši zgled. V svoji ponižnosti je večkrat u-
bogim noge umival; in ko zopet enkrat ravno to po¬
božno delo opravlja, izdihne svojo dušo okoli leta 992.

Molitev. Bog sveti Duh! daj nam
vživati tvoj zveličavni sad, de mir in veselje,
ljubezen in miloserčnost, prizanašljivost in
poterpežljivost, dobrotljivost in krotkost, zve¬
stoba in zmernost, zderžnost in čistost v nas
prebiva, de moremo sveto živeti in srečno
umreti, kakor tvoj zvesti služabnik Ožbalt.
Po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

C.

Deveti člen apostoljske vere.

»Sveto, katoliško cerkev; občestvo svetnikov«.

Kaj je prava cerkev in kako se je začenjala.

Vprašanje. Zakaj je nauk od svete cerkve
tesno sklenjen z naukam od svetiga Duha?

Odgovor. Nauk od svete cerkve je tesno
sklenjen z naukam od svetiga Duha, ker je
sveti Duh prav posebno delaven v sveti cerkvi.

Razlaganje. ,, Sveti Duh je cerkvi duša“,
piše sveti Avguštin:  „on dela v cerkvi, kar
dela duša v vsih udih eniga telesa“. Prav je
tedaj , de se za naukam od svetiga Duha pre¬
cej pristavlja nauk od svete cerkve.

Vprašanje. Kaj je sveta, katoliška cerkev?

Odgovor. Sveta, katoliška cerkev je vidna
družba vsih pravovernih kristjanov pod vidnim
poglavarjem, rimskim papežem, kteri ene nauke
verujejo in ene zakramente prejemajo.

Razlaganje. Beseda „cerkev“  (ki je po¬
sneta iz gregovske besede: „kiriakon“, in to
iz „kiriu o i k o s“, to je „Gospodova
hiša“)  tukaj ne pomeni le hiše Božje, kamni-
tiga tempeljna, zidaniga ali leseniga poslopja*
ampak občino ali vidno družbo vsih pravovernih
kristjanov na zemlji, kteri ene nauke verujejo*

k

147

ene zakramente prejemajo, in imajo eniga po¬
glavarja, rimskiga papeža, ki je naslednik sve-
tiga Petra in ki so mu vsi škofje podversteni,
ki so nasledniki družili aposteljnov.

Vprašanje. Kako se je sveta cerkev za¬
čela ?

Odgovor. Sveta cerkev se je takole začela:
Ko so bili aposteljni prejeli svetiga Duha, so
®li po vsim svetu, so povsod učili in kerševali,
tako so se na več krajih pričele keršanske ob¬
čine, ktere so ali aposteljni sami vladali ali pa
starejši, ki so jim jih bili aposteljni prednike
Postavili, in vse te posamne keršanske občine
skupej so bile ena velika keršanska družba pod
onim poglavarjem — svetim Petram.

Zgodbe svetiga pisma. Začetek svete cerkve se

po zgodbah svetiga pisma lahko tako pripove¬
duje: Deseti dan po Jezusovim vnebohodu,
osnkostni praznik, je prišel sveti Duh nad.
aposteljne v podobi ognjenih jezikov. Vsi pre-
stvarjeni so začeli Boga hvaliti in velike Božje
dela oznanovati. Bilo je pa zavolj praznika
veliko Judov v Jeruzalemu zbranih iz vsili
krajev, iz Perzije in Arabije, iz Egipta in
Cirene, iz male Azije in Grecije, celo iz Birna.
Kadar se je pa ta glas zaslišal, se je mno¬
žica sošla, in se je zavzela, ker jih je slišal
vsak v svojim jeziku govoriti. In vzdignil se
je zmed enajsterih sveti Peter ter je razkladal,
od kod to čudo pride, in kako je Bog Kri¬
stusa, kteriga so bili umorili, povišal in po¬
stavil sodnika živih in mertvih. Ginjeni so
vprašali: »Kaj nam je storiti?« In sveti
Peter jim odgovori: »Spokorite se, in daj se
kerstiti sleliern izmed vas v imenu Jezusa
Kristusa v odpušenje svojih grehov«. In bilo
jih je tri tavžent, kteri so vero v Jezusa
sprejeli in so bili keršeni in so tako stopili
v družbo Jezusovih učencov. Binkoštni praz¬
nik se je tedaj Jezusova cerkev prav lepo
razodela in je bila vterjena za vse čase. Število
vernih v Jeruzalemu je pa rastjo od dne do
dne, ker poseben strali je prišel nad vse
dušo in veliko znamenj in čudežev se je go¬
dilo po aposteljnih. Zlasti veliko jih jo vero
sprejelo po čudežu, ki sta ga bila storila
aposteljna Peter in Janez uad hromim člove-
kam pri tempeljnovih vratih; na besedo: »V
imenu Jezusa Kristusa Nazareškiga vstani in
hodi!« je namreč vstal in hodil in Boga
hvalil. Takrat je sveti Peter stermečimu ljud¬
stvu zopet govoril od Jezusa, kteri je vtem ču¬
dežu svojo moč razodel; in na to se je
pomnožilo vernih število na pet tavžent.
Pričelo se je pa veliko preganjanje Jezusove cerkve v
Jeruzalemu, in razkropili so se verni po Judeji in
Samarii, in učenci so ozrianovali Jezusovo vero celo po
Fenicii in Sirii, in napravile so se nove družbe vernih
zlasti v Damasku in v Antioliii. Dvanajst let po Kri¬
stusovim vnebohodu so se pa aposteljni razšli po vsim
svetu, in so učili in kerševali, in so si pridruževali
vse, kteri so verovali in so se dali kerstiti. Iz teh
družba so se na veliko krajih spočele keršanske občine,
ki »so bile stanovitne v nauku aposteljnov, in združene
v lomljenji kruha in v molitvah, in vse, kar so verni
imeli, je bilo vsih« (Djanje apost. 2, 42. 44.); »in
množica vernih je bila eniga serca in eniga duha; tudi
nihče ni rekel od tega, kar jo imel, de je kaj njego-
viga, ampak vse je bilo med njimi vsih«. (Djanje apost.
4, 32.) Predniki  teh keršanskih občin so bili apo¬
steljni,  ki niso le učili in kerševali, ampak so tudi
ukazovali, zapovedi dajali, žugali, sodili, kaznovali,
nevredne iz keršanske družbe paliali (1. Kor. 5, 5. in
1. Tim. 1, 20.) in spokorne zopet sprejemali (2. Kor.

30 *

148

2, 10.). In ko so se keršanske občine množile, so
jim aposteljni postavljali škofe z oblastjo in poveljem,
de naj tudi oni druge v svoje namestnike posvečujejo
in postavljajo z ravno to oblastjo in z ravno tem po¬
veljem. — Sv. Pavel in Barnaba sta postavila starejših
(škofov in mašnikov) po vsili cerkvah, in sta molila in
se postila, in jih Gospodu priporočevala, kakor nam
pripoveduje djanje aposteljnov (14, 22). In sveti Pa¬
vel piše Titu  (1, 5.): »Zavolj tega sim te popustil
na Kreti, de postaviš po mestih starejše« (škofe in
mašnike). Vse te posamne občine so bile med seboj
v tesni zvezi: verovale so ene 'nauke, prejemale so ene
zakramente in bile so vse skupej ena velika keršanska
družba pod enim poglavarjem svetim Petram;  ta
družba je bila imenovana katoliška  ali vesoljna cer¬
kev  ali z eno besedo cerkev.

Vprašanje. Ali ima tedaj sveta
cerkev svoj začetek od aposteljnov?

Odgovor. Sveta cerkev nima svo-
jiga začetka od aposteljnov, ampak
od Jezusa Kristusa,  ki jo je
postavil; (glej sprednjo podobo!)

Aposteljni so le Jezusovo  povelje
spolnili; zapovedal jim je bil namreč,
po vsim svetu iti, učiti, kerševati in
keršene vladati v edinosti s pogla¬
varjem svetim Petram.

Razlaganje. Jezus K r i s t u s j e
tedaj začetnik svete cerkve,
ker je aposteljnam izročil vso ob¬
last, ktero je sam imel,  rekoč:

„Kakor je Oče mene poslal, tudi jez
vas pošljem 1 ', in ker jih je poslal
njegov nauk  po vsim svetu ozna-
novat,  povsod kerševat in ker¬
šene vladat pod vidnim po¬
glavarjem, svetim Petram.

Zato je rekel aposteljnam pred svojim
vnebohodam: „Dana mi je vsa oblast v nebesih
in na zemlji. Torej pojdite, in učite  vse narode,
in keršuj  te  jih v imenu Očeta in Sina in svetiga
Duha. Učite jih spolnovati vse,  karkoli
sim vam zapovedal". (Mat. 28, 18 — 20.) In
že poprej jim je bil rekel: „Kdor vas posluša,

mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene zani¬
čuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega,
kteri me je poslal". (Luk. 10, 16.) S tem te¬
daj, de je izročil Jezus  aposteljnam vso
s v oj o o b 1 as t in de jih je poslal po vsim
svetu,  je vložil dno svoji cerkvi in je torej

sam nje začetnik; aposteljni so mu bili le orodje
pri vstanavljanji njegove cerkve.

Zgled. Častit pridigar iz Jezusove družbe je nek¬
daj razlagal svojim poslušavcam čudovitno poslopje ker-
šanske cerkve v tej podobi: »Gospod Jezus je
začetnik svoje cerkve;  on je ladijo naredil in ji
je dal aposteljne za kermarje (med njimi perviga sve¬
tiga Petra), verne za vojake, zakramente namesti orožja,
čednosti namesti pušic, križ namesti jadernika; vgodni
veter pa, ki jo žene proti pravi deželi, je sveti Duh«.
Kako lepa je ta podoba! Pomni tedaj, kristjan! de je
sveta cerkev resnična Božja naprava; Sin Božji sam
jo je vstanovil, in sveti Duli jo še zmirej vlada in jo
bo vladal do konca sveta. Spoštuj tedaj sveto cerkev!
Iz serca jo ljubi in časti!

Življenje svetnikov: Sveti Svitbert,
škof in apostelj v Frizii.  (-j- 713.)

Kako močno je ljubil sveto cerkev veliki svetnik,
čigar god se danes obhaja! Ni poznal veči sreče, kakor
nejeverne ljudstva spreobračati in v sveto cerkev pri-
peljavati. Rojen na Angleškim je bil nekaj časa pod
vodstvam pobožniga in svetiga mašnika Egberta.
Ves goreč za zveličanje neumerjočih duš in ves hrepe¬
neč nejevernikam sveti evangeli oznanovati, jih kerševati
in v sveto cerkev sprejemati, ni imel miru, dokler ni
šel v Frizijo, kjer se je brez števila malikovavcov spre-
obemilo, ki so bili po svetim kerstu sprejeti v kralje¬
stvo Božje. Ko jih je bil tako veliko pripeljal v ka-

149

toliško cerkev, je šel v samoto, de bi se k smerti pri¬
pravljal. In tako je sklenil svoje sveto življenje v
samostanu, ki ga je bil sam postavil, leta 713.

Molitev. Gospod in Zveličar Jezus
Kristus, ki si postavil katoliško cerkev na
zemlji, daj nam, de jo bomo ljubili, v njej
živeli, delali in umerli, kakor nje z.vesti in
dobri otroci, po zgledu tvojiga svetiga slu¬
žabnika Svitberta, ki živiš in kraljuješ vse
' r ečne čase. Amen.

St §mš©®»

Naprava Jezusove cerkve.

Vprašanje. Kako je napravil Jezus svojo

cerkev ?

Odgovor. Jezus je aposteljne  svoji
cerkvi prednike postavil, kterim je izročil u-
civ no, duhovsko in pastirsko službo; hotel je,
de naj bi to trojno službo opravljali pod vid-
Il, ni poglavarjem;  poslal jim je tudi svetiga
Kha, de jih vodi in vlada.

Razlaganje. Gospod Jezus Kristus je te-
d a J, kakor že vemo, 1) aposteljne svoji
? e r k v i prednike  postavil, rekoč: „Kakor
d e  Oče mene poslal, tudi jez vas pošljem" (Jan.

21.j in jim učivno, duhovsko  in  pa-
s ^i'sko službo  izročil, to je, dal jim je
°blast in povelje, učiti, darovati in svete
p ft kramente deliti, in verne vladati.
°stavil jim je 2 )  vidniga poglavarja,  pod
Cl S a r vodstvam naj bi aposteljni svojo službo
opravljali. De bi pa mogli vsi skupej te svoje
črnosti zvesto spolnovati, izročene nauke in
^‘losti zvesto hraniti in tudi drugim deliti, jim
^. e  *0 poslal svetiga Duha,  de bi jih vodil
)n  vladal.

s , Zgled. Veličastna, čudovitna je naprava keršan-
0  o cerkve; (glej sprednjo podobo!) kdor jo bolj natanko
w edu J e ’ se mu 1)0  godilo, kakor Angležu v naslednji
d J°vesti. Krivoveren Anglež je vprašal katoliškiga
ko“ l ° Vlia v  l jOI1( lonu: »Kaj je katoliška cerkev? Ka-

jjf 13.  Pa je?« In duhoven mu odgovori: »Bog je

et| dk katoliške cerkve, Sin Božji je nje odrešenik,

sveti Duh je nje posvečevavec; presveta Devica je nje
kraljica, angeli so nje varili, svetniki nje besedniki;
očaki so nje deblo, preroki nje vidci, aposteljni nje
vterdniki, papež je nje glava, kardinali so nje sveto-
vavci, škofje nje pastirji, mašniki nje glas, diakoni nje
oskerbniki, mali diakoni nje služabniki; mučenci so
nje spričevavci, učeniki nje luč; spoznovavci so nje
moč, mnihi in pušavniki nje podpora, svete device
nje lepota, verni nje otroci. — Kerst je nje zibel,
sveta birma nje moč, zakrament presvetiga rešnjiga
telesa nje hrana; sveta pokora in sveto poslednje
olje ste nje zdravilo, sveto mašnikovo posvečevanje
je nje sodnja oblast, sveti zakon nje semeniše. — De¬
setere Božje zapovedi so nje zidovi, nje lastne zapovedi
nje nasipi, evangeljski svetje nje zunanje obzidje. —
Telo našiga Gospoda Jezusa Kristusa je nje zaklad, ne¬
zmotljivost nje znanje, evangeli nje porok, edinost nje
vez, vesoljnost nje pečat, sveto pismo nje spričevanje,
izročilo nje terdnost. — Zbori so nje čast, resnica je
nje vodilo, krotkost nje duh, gorečnost nje studenec,
molitev nje hramba, poterpežljivost nje zmaga. —
Vera so nje vrata, upanje nje pot, ljubezen nje konec,
milost našiga Gospoda je nje bogastvo, čistost nje cvet.
Pravičnost je nje lepota, modrost nje oko, serčnost ali
močnodušnost nje roka, zmernost nje telo. — Pravični
so nje veselje, greh je nje stud, grešniki so nje milo-

150

vanje. Krivoverci so nje žalost. Judje nje žive priče,
in spreobernjenje vsili je nje vedno zdihovanje in vedna
molitev k Bogu. Stanovitnost njenih udov je njeno hre¬
penenje, poveličanje Božjiga imena je njena slava. Pre¬
sveta Trojica je skrivnost njeniga češenja, včlovečeni
Sin Božji je nje daritev, svete šege so nje lepotija. —
Zemlja je lije pregnanstvo, križ je nje delež, nebesa so
nje domovina. — Jezus Kristus je nje ženin, njega
vpnčnost je nje slava, konec sveta je dan njeniga po¬
veličanja. Kje vojskovanje je na zemlji, nje terpljonje
v vicah, nje poveličanje v nebesih«. — Tako je govo¬
ril z vso vnemo katoliški duhoven in njegove besede so
globoko v serce segle krivovernimu poslušavcu. — Pro¬
sil je še obšimišiga podučenja in čez nekaj tednov je
bil sprejet v naročje svete cerkve. — O ko bi pač
hotli vsi nejeverniki in krivoverci to prelepo in preču¬
dno napravo vidniga kraljestva Božjiga na zemlji premi¬
šljevati, gotovo bi z vesoljem hiteli v nje naročje!

Vprašanje. Čemu je postavil Jezus svoji
cerkvi vidniga poglavarja,  ker je on sam
nje poglavar?

Od govor. Jezus je postavil svoji cerkvi
vidniga  poglavarja, de se v njej edinost
ohrani.

Razlaganje. Jezus Kristus je v resnici po¬
glavar svoje cerkve, pa neviden,  in tak je in
ostane, dokler bo njegova cerkev terpela. Ho¬
tel je pa tudi, de naj ima po njegovim vnebo¬
hodu njegova cerkev tudi vidniga  poglavarja,
ker je viden poglavar neogibljivo po¬
treben, de se v cerkvi edinost ohrani.
Sveti Jeronim  pravi: „Ladija mora imeti

kermarja, hiša gospodarja, in vojska vojvoda,
čigar povelju je vse pokorno; ravno tako mora
tudi vsa cerkev vidniga  poglavarja imeti".
Izverstno piše zastran tega tudi sveti Ambrož:
„Ce kdo ugovarja, de je cerkev zadovoljna z
enim poglavarjem in ženinam — Jezusam
Ivristusam,  in de zunaj njega nobeniga dru-
ziga ne potrebuje, radi in lahko odgovorimo.
Kakor nam Gospod Kristus ni Je začetnik po-
samnili zakramentov, ampak tudi njih nevidni
delivec (on je namreč, kteri keršuje in odvezuje);
in kakor je vender le postavil ljudi vidne delivce
zakramentov; ravno tako je tudi cerkvi, ki jo
on sam s svojim Duham vlada, človeka posta¬
vil namestnika in izverševavca svoje oblasti.
Ker vidna cerkev potrebuje vidniga poglavarja,
je Odrešenik Petra postavil poglavarja in pa¬
stirja vsih vernih".

Zgledi. Celo nekteri nasprotniki katoliške cer j
kve so spoznali, de je cerkvi treba vidniga poglavarja)
de se v njej edinost ohrani. Tako piše učeni protte
stant Pustkuhen:  »Če je bil Jezusov namen, vse svoja
učence po vsim svetu v eno Božjo deržino združiti)
mora ta vidna družba gotovo tudi vidniga poglavarja
imeti; zakaj vidna cerkev brez vidne glavo bi bila na
pol, ne pa celo telo. K svoji nar veči škodi je doslej
pogrešala protestantovska cerkev te pogoje, ki je vsaki
družbi tolikanj potrebna. Od tod toliko razporov in pi' e "‘
pirov, ki so bili v njej od njeniga perviga začetka m
so ji žugali z bližnjim poginam«. — Še Molanhtoni
Lutrov pomagavec, je bil zavolj velike razpertije
protestanti prisiljen spoznati v listu do francoskig*
kralja Frančiška I.: »Pred vsim spoznamo, deje  cer'
kvena vlada prav koristna; de jo treba škofov za vla'
danje pastirjev in de mora rimski papež čez vse škof®
biti«. — Z radovoljnim sercam se tedaj podverzim®
vidnimu poglavarju keršansko cerkve ko zvesti katoli'
čani, ker dobro'vemo, de brez vidniga poglavarja 1
cerkvi ni prave edinosti. To vidimo tudi iz življenj 3,
svetiga papeža Simplicijana,  čigar god danes ka*
toliška cerkev obhaja.

Življenje svetnikov: Sveti S i m p I i CI?
papež,  (-j-483.)

Ta svetnik je bil rojen v Tiburu ali v Tivoli'
Pod svetima papežema Le'onam in Hilarijem je tak®
bogaboječe živel, de je bil po smorti svetiga Iiilarij®
na stol sv. Petra povzdignjen leta 467. Tačas se j®
zlasti, očitua potreba pokazala, de ima cerkev Božja |lil
zemlji vidniga poglavarja; hudi viharji so namreč b**'
čali zoper keršansko cerkev in sveto vero. Divje lj u “'
stva, ki so bile katoliški cerkvi sovražne, so kak®*;
povodenj derle po zahodnih deželah ter so za sabo P«'
šale nejeverstvo in krivoverstvo, tako de bi se hU

151

cerkvi Božji na zemlji in edinosti v veri velika škoda
godila, ko bi ji ne bil Gospod Bog svetiga Simpli-
cija  dal vidniga poglavarja. Ta je z vso močjo bra¬
nil cerkev Božjo in je čul, de se je čistost in edinost
v veri ohranila. Petnajst let je vladal ta svetnik cer¬
kev Božjo z vso skerbjo, ki jo more nar višji pastir
imeti, in je poslednjič mirno v Gospodu zaspal leta 483.
Njegovo telo je bilo 2. Sušca položeno v cerkev svetiga
Petra.

Molitev. Gospod in Zveličar Jezus
Kristus, ki si dal svoji sveti cerkvi tako
lepo napravo in pred vsim vidniga pogla¬
varja, dodeli nam po prošnji svetiga papeža
Siinplicija, de se tvoje svete cerkve vselej
zvesto deržiino in smo njenimu vidnimu po¬
glavarju z otročjo ljubeznijo pokorni, kteri
živiš in kraljuješ vse veke. Amen.

Sveti Peter — vidni poglavar keršanske cerkve.

' Vprašanje. Koga je Gospod Jezus svoji
cerkvi postavil vidniga poplavarja?

Od govor. Gospod Jezus je postavil svoji
cerkvi svetiga aposteljna Petra  vidniga pogla¬
varja.

Vprašanje. Od kod vemo, de je Gospod
Jezus svoji cerkvi svetiga aposteljna Petra po¬
stavil vidniga poglavarja?

Odgovor. De je Gospod Jezus svoji cerkvi
postavil svetiga aposteljna Petra vidniga pogla¬
varja, vemo 1) iz Jezusovih besedi  in 2)
iz  m n o z i h d j a n j.

Vprašanje. Kako vemo iz J e z u s o v i li
besedi,  de je svoji cerkvi postavil svetiga
»posteljna Petra vidniga poglavarja?

Odgovor. Iz Jezusovih besedi vemo, de je
svoji cerkvi postavil svetiga aposteljna Petra
vidniga poglavarja, i) ker je Kristus svojo cer¬
kev postavil na P e t r a ko na pravi vkladni
kamen,  2 )  ker je Petru posebej izročil ključe

nebeškiga kraljestva,  in 3) ker je
samo njemu dal povelje, vso njegovo čedo
vladati.

Zgodbe svetiga pisma. Sveto pismo nam vse
to takole pripoveduje: Prišel je pa Jezus v kraje Ce-
zareje Filipove in je vprašal svoje učence rekoč: »Kdo,
pravijo ljudje, de je Sin človekov?« Oni pa so rekli:
»Nekteri, deje  Janez Kerstnik, nekteri pa, de Elija,
nekteri pa, de Jeremija, ali prerokov kdo«. Jezus jim
reče: »Vi pa, kdo pravite, de sim ?« Odgovoril je Simon
Peter  in rekel: »Ti si Kristus, Sinživiga Boga«. In
Jezus je odgovoril in mu rekel: »Blagor ti, Simon, Jonov
sin! ker meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj
Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jez povem tebi: Ti si
Peter, in na to skalo bom zidal svojo cerkev,
in peklenske vrata je ne bodo zmagale. In tebi bom
dal ključe nebeškiga kraljestva;  in karkoli
boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih, in
karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih«.
(Mat. 16.) Ali ne kažejo te besede prav razločno, de
je Kristus aposteljna Petra svoji cerkvi postavil vidniga
poglavarja, ker gaje svoji cerkvi izvolil vkladni  ka¬
ra e n in mu  izročil ključe nebeškiga kralje¬
stva?  Resnično, le sovražniki svete cerkve morejo kaj
taciga tajiti. —- Tudi po svojim vstajenji je Gospod Jezus
naravnost povedal, de naj bo apostelj Peter  vidni
poglavar njegove cerkve. Učenci so se namreč iz Je¬
ruzalema podali v Galilejo, kakor jim je bil Jezus re¬
kel. Ondi se jim je prikazal pri tiberijskim jezeru,
jim je blagoslovil ribji vlak in je jedel ž njimi. Ko
so odjedli, reče Jezus Simonu Petru:  »Simon Jane¬
zov! me ljubiš bolj kakor tile?« Mu reče: »To je de,
Gospod! ti veš, de te ljubim«. Mu reče: »Pasi moje
jagnjeta!« Mu reče spet: »Simon Janezov! me ljubiš?«
Mu reče: »To je de, Gospod! ti veš, de te ljubim«.

Mu reče: »Pasi moje jagnjeta!« Mu reče vtretjič:

»Simon Janezov! me ljubiš?« Peter je bil žalosten,
ker mu je vtretjič rekel: »Me ljubiš?« in mu je rekel:
»Gospod! tivseveš; ti veš, dete ljubim«. Mujerekel:
»Pasi moje ovce!« (Jan. 21, 15 —17.) Ali se ne
vidi iz vsiga tega, de je hotel Jezus od Petra veči
ljubezen in stanovitnost, ker mu je tudi vikši službo
izročil, kakor drugim aposteljnam ? Besede: »Pasi

mojo jagnjeta, pasi moje ovce!«  pomenijo:
»Bodi pastir vse moje Cede!« — Ker je bil sveti
Peter izvoljen vkladni kamen  Jezusove cerkve, je
Kristus zanj prosil, de bi ne jenjala njegova vera, in
mu je zapovedal, de naj aposteljne poterjuje v veri. Pri
zadnji večerji je namreč rekel Gospod Petru:  »Simon,
Simon! glej, satan vas je hotel imeti, de bi vas pre¬
sejal kakor pšenico. Jez pa sim prosil za te, de ne
jenja tvoja vera; in ti, kadar se boš nekdaj spreobernil,
poterdi svoje brate«. (Luk. 22, 31. 32.) — Povej sam,
ljubi moj! ali bi bil mogel Gospod Jezus bolj razločno
govoriti? Ali ni dovolj jasno povedal, de je sveti
Peter vidni poglavar njegove cerkve?

r  152

Vprašanje, Kako se vidi tudi iz mnogih
djanj,  de je Kristus svoji cerkvi svetiga Pe¬
tra postavil vidniga poglavarja?

Odgovor. De je Kristus svoji cerkvi apo-
steljna Petra postavil vidniga poglavarja, se
vidi iz tegale: 1) Ker je sveti Peter po Kri¬

stusovim vnebohodu res opravljal opravilo vid-
niga poglavarja, in 2 )  ker ga je sveta cerkev
tudi vselej spoznala poglavarja aposteljnov in
pastirja vse Kristusove dede.

Razlaganje. 1) Sveti Peter je po
Kristusovim vnebohodu res oprav¬
ljal opravilo vidniga poglavarja.
To se vidi iz tistih djanj, ki nam jih sveto
pismo pripoveduje: On je zapovedal volitev

noviga aposteljna namesti Judeža; on je bin-
koštni praznik pervi očitno govoril in je po be¬
sedah svetiga Efrema  zagovarjal verne in
aposteljne, ki so bili njegovimu varstvu izročeni,
to pa ko vikši, ki je tega imena vreden; on je

bil zavolj Jezusoviga imena z Janezam vred
pervi vječen; on je pervi čudež storil in j e
pervo kazen izrekel Ananiju; on je pervi neje-
vernikam odperl nebeško kraljestvo, ker je bil
stotnika Kornelija sprejel v Jezusovo cerkev;
on je po besedah svetiga Krizostoma  ka¬
kor vojvoda v vojski popotval k vsim občinami
de jih je v veri poterjeval; zavolj njeg 3
je šel sveti Pavel v Jeruzalem, de bi g 3
vidil in počastil, in je bil petnajst dni p rl
njem; on je v pervim cerkvenim zboru v Jeru¬
zalemu pervi razodel svojo misel zastran Moj'
zesove postave. (Djanje apost. 15.) Vse
dovolj spričuje, deje sveti Peter po Je¬
zusovim vnebohodu res opravljal o-
pravilo vidniga poglavarja. — 2)
Sveta cerkev je tudi vselej spoznal 3
aposteljna Petra poglavarja apostelj'
nov in pastirja vse Kristusove  če  (le¬
že aposteljni in učenci Gospodovi
spoznali, de je sveti Peter njih poglavar. Njeg a

153

ucenci večidel sami ga naravnost  imenu¬
jmo; tako se bere n. pr.: „P e t e r z enajste-
(Djanje apost. 2, 14.) Vsi evange¬
listi  aposteljna Petra  vselej p e r v i g a
'Menujejo,  kadar aposteljne naštevajo. Tako
Se  n. pr. bere pri svetim Matevžu (10, 2.):
»Dvanajsterih aposteljnov imena pa so te: Pervi
Simon, imenovan  Peter" i. t. d. Enako
J e  pa tudi vsa cerkev  vselej spoznala, de je
a postelj Peter  njen vidni poglavar. Tako p.
Origen  imenuje Petra perviga zmed dvanajsterih,
Poglavarja aposteljnov, terdno skalo, na ktero
J e  Kristus cerkev postavil. Sveti Ci prija  n
°d njega piše: „Na eniga je postavil Gospod
Sv °jo cerkev in njemu je zapovedal, de naj
P a se njegove ovce. Peter je dobil pervo mesto,
de je očitna ena Kristusova cerkev in eno uče-
bištvo. Kdor zapusti Petrov stol, na kterim
s i°ji cerkev, ali sme on še misliti, de je ud
Kristusove cerkve?" Svetimu E fr e mu je
Deter „jezik učencov, glas pridigarjev, oko a-
Posteljnov, čuvaj nebes, pervorojeni, ključar".
Enako govore od svetiga Petra vsi cerkveni
očaki, llavno tako pravi od svetiga Petra pervi
^osoljni cerkveni zbor v Niceji:  „Peter

J 6  pervak, poglavar aposteljnov". Celo kri¬
voverci  pervih keršanskih časov so spoznali,

je sveti Peter imel v Kristusovi cerkvi nar
višji oblast, ker so terdili, de so svojo višji
°t»la.st čez učence prejeli od aposteljna Petra.
Kmed takih krivovercov je bil n. pr. Man.
Kristjan ! ali ni tedaj nespametno, če pri vsim
tem terdnim spričevanji nasprotniki katoliške
cerkve še taje, de je Gospod Jezus svoji cer-
^vi svetiga Petra postavil vidniga poglavarja?

nismo velikoveč dolžni Bogu hvalo dajati,
* er  je postavil svojo cerkev na tako terdno
s kalo, na Petra,  skalo? Ali se ne bomo serčno
Veselili, de smo udje tiste cerkve, ktera je ravno
žat o terdna in nepremakljiva, ker ima vidniga
P°glavarja? V nar veči srečo in čast si ho-
eemo tedaj šteti, de smo otroci katoliške cerkve,
akor sveta cesarica Kunigunda,  ki se nje
S°d danes obhaja.

življenje svetnikov: Sveta Kunigunda,

cesarica in devica,  (i* 1040.)

Ta velika služabnica Božja je bila hči grofa

D u»na hrana, IV.

Luksemburškiga. Hedviga njena mati jo je prav skerbno
zrejala ter je mlado hčerko zgodej k vsim čednostim
napeljevala. De bi spolnila želje svojim staršem, se
je zaročila Kunigunda  z bavarskim vojvodam H e li¬
rikam,  poznejšnjim rimskim cesarjem, ki ga katoliška
cerkev tudi med svetnike šteje. Oba sta pa deviško
čistost tako zelo čislala, de sta drugi dan po poroki
obljubo storila, tudi v zakonskim stanu deviško čistost
ohraniti. Med čednostmi deviške cesarice zlasti slovi
resnična ponižnost, stanovitna gorečnost v molitvi, spo¬
korno življenje, velika radodarnost v povišanje Božje
časti. Ali njeno pobožnost je mogla tudi težava posku¬
siti, kakor zlato v ognji. Hudobni dvorniki so se pre-
derznili cesarico obrekovati, kakor de bi bila cesarju ne¬
zvesta. Celo v cesarjevim sercu so si prizadevali hud

sum zbuditi. Lahko si je misliti, kako je čisto cesa¬
rico tako obrekovanje bolelo. Vender je še nekaj časa
poterpožljivo molčala. Ko pa vidi, koliko pohujšanja iz
tega obrekovanja vstaja, hoče svojo nedolžnost spričati
in pohujšanje obrekovavcov popolnama popraviti. Ukaže
tedaj razbeljenih lemežev prinesti in jih zaporedama na

tla položiti. Nato stori sveti križ in gre s terdnim

zaupanjem v Božjo pomoč bosa petnajst korakov deleč
po žarečim železji — brez vsiga poškodvanja. Cesar
in ves njegov dvor ostermi nad tem čudežem, se kesa
svojiga suma in jo kleče prosi odpušenja. Kunigunda
prav serčno Boga hvali, de je uslišal njeno molitev, in
odpusti vsim obrekovavcam. Precej po smerti cesarja
Henrika sklene Kunigunda samotno in duhovno živeti,
vender ni mogla svojiga sklepa pred letam spolniti.
Pa še tisti dan, ko so po rajnim cesarji obletnico ob¬
hajali, se je podala v nunski samostan, kteriga jo bila
poprej postavila in bogato obdarila. Petnajst let je
prav sveto v samostanu živela, dokler ni mirno v Go¬
spodu zaspala leta 1040. Nje truplo so položili k
njenimu možu v veliki cerkvi bamberškiga mesta.

21

154

Molitev. O Bog! ki si dal
sveti Kunigundi spoznati nečimurnost
vsiga posvetniga, dodeli nam po nje
prošnji, de tudi mi necimurnost vsiga
pozemeljskiga spoznamo, in le tebe in
tvojo sveto cerkev ljubimo, ki si jo zidal
na Petra, skalo, ki živiš in kraljuješ
vekomej. Amen,

§yis@§ii>

Eimski papež — naslednik svetiga Petra.

Vprašanje. Ali je bil tudi še po Pe¬
trovi smerti v Jezusovi cerkvi viden po¬
glavar potreben?

Odgovor. Tudi po Petrovi smerti je
bil in je še vedno potreben vidni poglavar
v Jezusovi cerkvi; zakaj kakor mora stalni
kamen vedno v hiši ostati, de se hiša ne
podere, tako mora tudi vidni poglavar v
cerkvi vedno ostati.

Razlaganje. Vidni poglavar je stalni
kamen, na kteriga je Kristus svojo cerkev posta¬
vil; če pa mora cerkev, kakor jo je Kristus
postavil, vedno ostati, mora 1) tudi skala,  na
ktero je Kristus cerkev zidal, t. j. vidni po¬
glavar  vedno ostati, ki ga je bil on sam po¬
stavil, de bi cerkev vladal; zakaj kakor bi se
mogla hiša podreti, ko bi se ji vzel stalni ka¬
men; ravno tako bi se mogla tudi cerkev po¬
dreti, ko bi seji  vzela skala,  na ktero jo je
Gospod zidal. 2) Ako je bil vidni poglavar
potreben, ko je bila cerkev še majhna, in ko
še ni bilo krivoverstev ali jih je le malo bilo;
koliko potrebniši je bil po tem, ko se je bila
cerkev razširila, ko so se bile krivoverstva
in ločine namnožile, de se edinost ohrani v Kri¬
stusovi cerkvi mnogim zopernikam nasproti,
kteri so jo hotli raztergati.

Vprašanje. Kdo je tedaj po smerti svetiga
Petra vidni poglavar v keršanski cerkvi?

Odgovor. Po smerti svetiga Petra je vidni

poglavar Jezusove cerkve sveti oče, papež?
kteri je pravi naslednik svetiga Petra na ško¬
fijskim stolu v Rimu.

Razlaganje. Učeniki pervih keršanskih ča¬
sov nam spričujejo, de je sveti Peter svoj ško¬
fijski stol v Rimu postavil in tam križan bil?
zatorej je vsak pravi rimski škof (glej sprednjo
podobo!) naslednik svetiga Petra v časti in
oblasti, ki jo je prejel od Kristusa, in tedaj
tudi nastopnik v njegovim naj višjim pastirstvu?
t. j. vidni poglavar Jezusove cerkve. Zavolj
tega je bil rimski škof od nekdaj imenovan škof
škofov, veliki duhoven, namestnik Kristusov?
poglavar svete cerkve, sveti oče, papež (oče)*
— Cerkveni očaki razločno uče, de je rim'
ski škof pravi naslednik s v e t i g a
Petra, in torej tudi pravi poglavar
keršanske cerkve.  Tako piše n. pr. sveti
Ciprijan:  „Na Petra je postavljena vsa cer'
kev zavolj edinosti. Ta apostelj je stalni ka-

155

m cn in središe vse cerkve. Svoje predstvo je
prenesel na rimsko cerkev; zato je nje škofijski
stol Petrov stol, rimska cerkev perva in nar
imenitniši. Z njenim škofam morajo vsi škofje
v  zvezi biti—  Enako govori tudi več cerkve-
n *h zborov; tako pravi n. pr. florentinski
cerkveni zbor: „Sklenili smo, de ima sveti a-
postoljski stol, rimski papež, višji pastirsko
oblast po vsi zemlji, in de je naslednik svetiga
Petra, perviga aposteljna, pravi namestnik Kri¬
stusov, poglavar vse cerkve, oče in učenik vsih
kristjanov".

Zgled. Ko je Milet med vernimi razpertijo delal,
sveti Jeronim  ni vedil, s lcom bi vlekel. Obernil se
Je tedaj do papeža, svetiga Damasa,  de bi od njega
dober svet dobil. — »Jez sim sovernik tistiga«, tako

piše, »ki sedi na stolu svetiga Petra; vem, de je
cerkev na to skalo postavljena. Kdor je Jagnje zunaj
te hiše, se omadežva; kdor se ne zateče v Noetovo
barko, pogine- v vesoljnim potopu. Tukaj je cerkev v
tri dele pretergana, in vsak me hoče na svojo stran dobiti,
bte vem, kje je resnica; med tem pa glasno vpijem:
x  J e z se doržim tistiga, kteri sedi na stolu
Sv etiga Petra«.  — Tako se moramo tudi mi kakor
fvesti katoličani vedno deržati naslednika svetiga Petra
111  ob cerkvenih razpertijah z učenim in svetim Jeroni-
ruam glasno vpiti: »Jez se deržim tistiga, kteri sedi na
Stolu svetiga Petra«.

Vprašanje. K čemu naj nas spodbada nauk,
de je rimski papež naslednik svetiga Petra?

Odgovor. Nauk, de je rimski papež nasled¬
ek svetiga Petra naj nas spodbada, de pri¬
srčno spoštujmo in ljubimo in se zvesto deržimo
Sy etiga rimskiga stola, namestnika Kristusoviga,
Sv etiga očeta, rimskiga papeža.

Zgled. Posnemanja vreden zgled v tej zadevi
? a ui daje sloveči Irec Oko n el, ki se je tako goreče
e nioško poganjal za slavo svete, katoliške cerkve na
trškim. Nekdo ga je pital s papeževcam, de bi ga o-
s raniotil. Zdajci se oberne in mu brez strahu odgo-
v °ri: »o revež! meniš li, de me žališ, če me s

® a Peževcam pitaš? O ne, še častiš me. Kesnično, pa-
f e ževcc sim, to je, moja vera sega po nepreneliani
Ve rsti papežev do Jezusa Kristusa. Torej sim res pa-
Peževoc. Ko bi ti ne bil tako kratke pameti, bi lahko
poznal, de je v verskih zadevah bolje papežu, kakor
p%, boljo papeževi kroni, kakor kraljevimi žezlu,
Mi® škofovi palici, kakor meču, bolje mašnikovi obleki,
^kor posvetni suknji, bolje cerkvenim zboram, kakor
državnim zboram v pokoršini biti. Sram te bodi, de
^rkrnaš ne prave vere ne prave razumnosti, torej molči«.
~~~ To se pravi, zvesto se deržati papeža in svete ka¬

toliške cerkve. Kristjan! poganjaj se tudi ti z enako
serčnostjo za sveto cerkev zoper vse tiste, kteri hočejo
nje nauke in naprave zasramovati in gerditi!

Življenje svetnikov: Sveti Kazimir,

poljski kralj e vič.  (-j- 1483 .)

Danes obhaja sveta cerkev spomin svetiga Kazi¬
mira,  kteri nam je zgled prave čednosti in svetosti,
in še posebno tudi zgled otročje ljubezni in
p o k o r š i n e do rimskiga  papeža.  Bil je
sin poljskiga kralja Kazimira III. in pobožne kraljice
Elizabete. Bojen je bil 5. vinotoka 1458. Njegova
mati si je z vso skerbjo prizadevala svojimu mla-
dimu sinku pravo živo ljubezen do Boga in do vsih
čednost vdihniti, in ga prav keršansko zrediti. Najela
je tudi bogoljubnih učenikov in rednikov, de bi
kraljevič v pobožnosti in v vednostih enako rastel. Pri-
serčno je bil vdan svojim učenikam in prav željno je
poslušal njihove nauke. Prizadevanje pridnih staršev
in modrih učenikov je pri njem obilno dobriga sadu
obrodilo. Moliti, cerkev obiskovati in se učiti je mla-
diga kraljeviča nar bolj veselilo. Že otrok je bil pri¬
jeten Bogu in ljudem. In kakor v letih je rastel tudi
v modrosti in pobožnosti. Z otročjo ljubeznijo jo častil
presveto Devico Marijo. Njej v čast je naredil
prelepo hvalno pesem, ktero je potem vsak dan molil.
(Ta pesem je latinska in se tak6 začenja: »Omni die

dic Mariae mea laudes anima!« — Vsak dan hvali
Marijo duša moja!). Kako malo je maral za vso po¬
svetno čast in slavo, nam kaže ta prigodba. 1471.
leta so si Ogri svetiga Kazimira kralja izvolili. Po¬
slanci mu pridejo tedaj krono ogerske dežele ponujati,
ker pa oče in kraljevič nočeta v to privoliti, jima za¬
čno s tem žugati, de bodo Turka na pomoč poklicali.
Tako prisiljen pošlje kralj Kazimir svojiga 13 let sta-

21 *

156

riga sina z veliko vojsko na Ogersko, de bi mogel na¬
stopiti vladarstvo tiste kraljevine. Ko pa kraljevič izve,
de se mn hoče pravi ogerski kralj s 16000 vojaki usta¬
viti, in de ta vojska papežu Sikstu IY. ni po volji, se
verne na Poljsko, de bi kervi svojih vojakov ne preli¬
val brez potrebe, in de bi se p o k o r n i g a sina
skazal proti svetimu Očetu.rimskimu papežu.
Spoznal je pa, de je v človeku vedna vojska, ker meso
ima poželenje zoper duha, duh pa zoper meso; zato je
svoj život zmiram krotil, de bi mogel duh tolikanj lože
v njem gospodovati'. Med drugimi čednostmi se je nad
njim zlasti svetila deviška čistost, ktero je neomadežvano
ohranil do konca svojiga življenja. Goreče je tudi že¬
lel sveto, katoliško cerkev bolj razširjati. V serce ga
je bolelo viditi razkolnijo med slovanskimi brati, in po¬
gosto je premišljeval, kako bi se dali od nas odločeni
bratje v naročje svete katoliške cerkve priklicati. Spro-
sil je torej od svojiga očeta ukaz, de v poljski kralje¬
vini tisti, ki niso s katoliško cerkvijo zedinjeni, ne
smejo ne novih cerkev zidati, ne starih popravljati.
Tako, si je mislil, bodo razkolniki prisiljeni katoliške
cerkve obiskovati, katoliški nauk poslušati in se katoli-
čanam pridružiti. Ubogim je bil zmiram prijatel; ka¬
kor svoje otroke jih je ljubil; zato so ga tudi imenovali
očeta ubogih. Po svoji moči jim je pomagal, de bi
revšino lože preterpeli, in prav prijazno se je ž njimi
pogovarjal, kar pa dvomikam ni bilo všeč. Ali blaziga
Kazimira to ni motilo; ter je rekel posvetnim služab-
nikam: »Knezu ni nič pristojniši, kakor Kristusu v

njegovih ubogih služiti. Kar mene tiče, si ne želim
veči časti, kakor služiti nar bornišimu siromaku«. Ka¬
zimir še ni bil 26 let star, ko mu Bog hudo bolezen
pošlje. Po Božjim razodenji je izvedil dan svoje smerti.
Prav skerbno se je pripravljal na ta preimenitni čas. Z
vso pobožnostjo prejme sv. zakramente za umirajoče,
vzame še bridko martro v svoje roke, jo poljubi rekoč:
»Gospod! v tvoje roke izročim svojo dušo«, in njegova
čista duša zapusti svoje čisto prebivališe, in hiti v ne¬
beško veselje 4. Sušca 1483. Sto in dvajset let po
njegovi smerti so odperli njegov grob. Našli so nje¬
govo telo nestrolmjeno, in so ga prenesli v Vilno, kjer
še dan današnji počiva. Poljci častijo tega svetnika
kakor posebniga varha syoje dežele.

Molitev. Sveti Kazimir! spvosi nam
pri Bogu to milost, de se kakor pokorni
otroci svete cerkve voljno podveržemo sve¬
timu očetu rimskimu papežu kakor pravimu
nasledniku svetiga Petra, de vse posvetno
malo čislamo in si le za neminljivo nebeško
veselje prizadevamo. Po Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

. Sušea.

Cerkveno podverstenje ali duhovska vlada.

Vprašanje. Ali so mogli tudi aposteljni
imeti naslednike?

Odgovor. Tudi aposteljni so mogli imeti
naslednike, ker le tako se je mogla v cerkvi
ohraniti trojna duhovska služba, ktero jim j e
bil Jezus izročil.

Razlaganje. Kakor je cerkvi viden poglavar
zmiram potreben, ravno tako se mora tudi v
njej zmiram ohraniti trojna služba,  ki je
bila vsakimu aposteljnu izročena, namreč učivna,
duhovska in pastirska služba. Jezus je pa ho¬
tel, de naj aposteljni to trojno službo izročijo
svojim naslednikam, de se po njih vedno hrani
do konca sveta; ko je namreč Jezus obetal
biti pri aposteljnih vse dni do konca sveta, j e
gotovo tudi mislil na njih naslednike, ker a-
posteljnam ni dal obljube, de bodo živeli na
zemlji do konca sveta.

Vprašanje. Kteri so pravi nasledniki apo-
steljnov?

Odgovor. Pravi nasledniki aposteljnov so
škofje,  kteri so prav posvečeni in so v zvezi
s cerkvenim poglavarjem, papežem. Zato že
sv. C i prija  n piše: „Aposteljnov nasledniki

smo in vladamo cerkev Božjo z enako oblastjo 4 ^
Vprašanje. Kakošno oblast imajo tedaj
škofje?

v

Odgovor. Škofje imajo ravno tisto oblast*
ktero so imeli aposteljni, namreč oblast učiti*
darovati, svete zakramente deliti in cerkev Bo¬
žjo vladati, pa le s papežem, svojim po-
glavarjem, in pod papežem.

Razlaganje. Kakor pravi nasledniki apo¬
steljnov imajo škofje tudi ravno tisto trojno
oblast, ktero so imeli aposteljni sami, namreč
oblast, uk Božji oznanovati in razlagati, vsak
nasproten uk pa zavračevati in zametovati, —’
daritev svete maše opravljati, svete zakrament®
deliti, posvečevati in blagoslavljati, — cerkc^
Božjo vladati, torej zapovedi dajati in kazn*
deliti, pa le v zvezi s papežem, svoji ’ 111
poglavarjem, in pod papežem,  ker vsak

157

škof vlada svojo škofijo, ki so mu jo izročili
sveti oče, rimski papež, in ker škofje včasih
*We imajo, de se zastran občjiga prida svete
Cerkve posvetujejo in v zvezi s papežem dolo¬
čujejo in zapovedujejo.

Zgledi iz svetiga pisma. Že a,posteljni so vo¬
lili in posvečevali v Jezusovim imenu škofe  in so jim
izročevali tisto trojno oblast, ki so jo bili sami prejeli
°d Kristusa. Tako je izvolil in posvetil n. pr. sveti
^avel Tita,  škofa na otoku Kreti, in Timoteja,
škofa v Efezu, in jima je dal za nju vikši pastirsko
službo modre nauke, ki jih beremo v listih do Timo¬
teja in Tita. Poslednjimu piše na priliko: »Zavolj

tega sim te popustil na Kreti, de to, kar manjka, na¬
praviš, in postaviš po mestih mašnike, kakor sim ti
tudi zapovedal. — Govori in opominjaj in svari z vso ob¬
istjo« i. t. d. (Tit. 1, 5: 2, 15.), in Timoteju:
* Zavolj tega te opominjam, de obudi gnado Božjo,
ktera je v tebi po pokladi mojih rok. — Oznaniij be-
Sedo, ne jenjaj, bodi si priložno ali nepriložno; prepri¬
čuj, prosi, svari z vsim poterpljenjem in ukam!« i. t. d.
(2. Tini. 1, 6: 4, 2.) V Miletu, kamor je bil sklical
Prednike efežanske cerkve, jim je rekel: »Pazite na se
ll f na vso čedo, v kteri vas jo sveti Buh škofe posta¬
ji. vladati cerkev Božjo, ki jo je pridobil s svojo
kervjo«. (Djanje apost. 20, 28.) Enako so delali
šlco fje, ld so jih bili aposteljni postavili, to je, v Je¬
lovim imenu so postavljali na svoje mesto škofe, in
a ko je še dan današnji.

Vprašanje. Po kom opravljajo škofje svojo
® ,l ‘žbo v posamnih občinah ali duhovnijah svoje
škofije?

Odgovor. Škofje opravljajo svojo službo v
posamnih občinah ali duhovnijah svoje škofije
po mašnikih ali duhovnih pastirjih, ki so jih oni
poslali.

Razlaganje. Kakor je bil Gospod dvanaj¬
sterim aposteljnam izvolil dvainsedemdeset učen-
cov, de bi jim pomagali Božjo besedo ozna-
novati i. t. d., ravno tako so tudi aposteljni
volili in posvečevali starejše ali mašnike
škofam v pomoč. Tako beremo n. pr. od Pavla
in Barnaba:  „Postavila sta jim bila mašnikov
po vsih cerkvah z molitvijo in postam“. Ravno
tako so pa tudi delali škofje, ki so jih bili a-
posteljni postavili, in tako je še dan današnji.
Še zmiram pošiljajo škofje mašnike ali duhovne
pastirje v posamne občine ali duhovnije in jim
dajo oblast, de smejo duhovno službo opravljati.

Vprašanje. Kakošno podverstenje je tedaj v
cerkvi Božji na zemlji?

Odgovor. V cerkvi Božji na zemlji je to
lepo podverstenje: škofje so papežu podversteni,
mašniki škofam, verni pa mašnikam. To se ime¬
nuje cerkveno podverstenje ali duhov¬
na vlada.  (Glej sprednjo podobo!)

Razlaganje. Katoliška cerkev je res pre¬
čudna v svojim lepim p o d ver s t e nj i; tako je
cerkev, po besedah svetiga Klemena, po-


158

dobna vojski, v kteri so prostaki stotnikam pod-
versteni, stotniki polkovnikam, polkovniki pa
vojvodu; tako je cerkev dobro vravnana, ne-
prederljiva bojna versta, ki vse sovražne na¬
pade odbija; tako se poslednjič ohranuje edi¬
nost in lepi  red  po vsi cerkvi.

Vprašanje. Ktere dolžnosti izvirajo vernim
iz tega cerkveniga podverstenja?

Odgovor. Iz cerkveniga podverstenja izvi¬
rajo vernim vse tiste dolžnosti, ktere izhajajo
iz oblasti duhovnih prednikov.

Razlaganje. Kakor je bilo že večkrat opom¬
njeno, je dal Gospod Jezus aposteljnam trojno
oblast 1) učiti, 2) darovati in svete zakramente
deliti, in 3) vladati. Iz tega izhaja vernim
dolžnost, de 1) to, kar njih duhovni predniki
uče, radi poslušajo in zvesto spolnujejo; 2) de
so pogosto in s pobožnostjo pri sveti maši, in
de svete zakramente goreče in vredno prejemajo;
poslednjič 3) de se njih duhovnimu vodstvu v
radovoljni pokoršini podveržejo, jih ko po¬
slance in namestnike Božje spoštujejo in hva¬
ležno častijo, in se jih nepremakljivo zvesto
deržijo.

Zgled. Ko je grozoviti Hunerik, arijanski vladar,
preganjal katoličane, so ti razodevali posebno serčnost
in stanovitnost v veri, kakor tudi močno ljubezen
in zvesto pokoršino do svojih duhovnih
prednikov.  Zgodovina pripoveduje, de je ljudstvo
hodilo za pregnanimi škofi in mašniki z vošenimi sve¬
čami v roki. Matere so nosile otročiče v naročji in so
jih pokladale spoznovavcam k nogam in so jokaje go¬
vorile: »Komu nas boste prepustili, če hitite v

smeri; ? kdo nam bo otroke kerševal ? kdo nas bo spove¬
doval? kdo nam bo grehe odpušal? kdo nas bo po
smerti pokopaval? kdo bo za nas sveto daritev opravljal?
Oh, ko bi smele tudi me z vami iti!« — Kako gin-
ljiva je ta zvestoba, kako močna je ta ljubezen vernih do
očetov in služabnikov svete cerkve ! Oh, kako se zgub¬
lja dandanašnji ta zvestoba!

Življenje svetnikov: Sveti Friderik,

opat. (f 1070.)

Zelo nas osramotuje v tej zadevi sveti Friderik,
čigar spomin se danes obhaja. Ta svetnik je bil ves
podložen in z vsim spoštovanjem in z vso ljubeznijo
vdan svojim duhovnim vikšim, in desiravno je bil slo-
večiga in imenitniga švabskiga rodu, je vender razode¬
val otročjo ljubezen in posebno ponižnost. Zavolj nje¬
govih lepih čednost so ga izvolili opata samostanu hir-
šavskimu na Virtemberškim. Na tako imenitno stopnjo

bil poln goreče ljubezni do Boga in do bližnjiga. Te'
žave, ki jih je zavolj obrekovanja molče terpel, so m<J
pletle lepi venec, s kterim je sklenil svoje sveto žiV'
ljenje leta 1070.

Molitev. Sveti Friderik, zgled prave
ponižnosti in podložnosti! za nas Boga
prosi, de bomo tudi mi v zvesti ljubezni
in vdanosti podložni duhovnim vikšim, ki
nam jih je Bog postavil. Po Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

P©ttiš®§tte©t@ terlto,

§u)š©a„

Prava cerkev je edina in sveta.

Vprašanje. Koliko cerkev je Kristus vsta-
novil ?

Odgovor. Kristus je le eno cerkev vsta-
novil.

Razlaganje. Kakor je Kristus le eno vera
učil, le en kerst postavil, tako je tudi le en®
cerkev vstanovil. „En Gospod, ena vera, en
kerst“. (Efež. 4, 5.) Torej Jezus povsod in vselej
le od ene cerkve govori. Tako pravi pri sve¬
tim Matevžu (16, 18.): „Na to skalo bom zi¬
dal svojo cerkev" (ne cerkve).  Enako go"
vore tudi aposteljni le od ene cerkve, ki j e

159

Kristus sam sebe zanjo dal. (Efez. 5, 25.) Oni
imenujejo cerkev Kristusovo telo;  ker

pa Kristus le eno telo, je tudi le eno
Cerkev vstanovil. Tako uče tudi vsi cerkveni
očaki. Sveti Ciprijan  piše n. pr.: „En sam
Kog je in en sam Kristus in ena sama  cer¬
kev in en sam stol, ki je z Gospodovo besedo
® a  skalo postavljen 1 '.

Vprašanje. Ali se pa ta ena cerkev more
s Poznati?

Odgovor. Ta ena cerkev se more spoznati,
^ er  je v i d n a.

Razlaganje. Ta ena cerkev, ki jo je Kri¬
stus vstanovil, mora vidna  biti ali taka, de jo
v sak i z  njenih vidnih znamenj lahko spozna;
®*cer bi ne bil mogel Kristus večniga pogub¬
ljenja zažugati tistim, kteri nočejo cerkve po¬
skušati, ker pravi (Mat. 18, 1?.): „Ako greši
z °per tebe tvoj brat, povej cerkvi. Če pa cer-
^ Ve  ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in
°®*tni grešnik!" Ko bi cerkev ne bila vidna
v  svojih prednikih in udih, v oznanovanji in spo-
Zt »ovanji svojiga uka. v darovanji, in v deljenji
svetih zakramentov, bi ne bilo mogoče po za¬
jedi Kristusovi in po nauku aposteljnov pred-

nikam svete cerkve pokoršine skazovati, njeniga
nauka poslušati in njenih zakramentov se vde-
leževati.

Vprašanje. Po kterih vidnih znamnjih se
pa more spoznati prava Kristusova cerkev?

Odgovor. Prava Kristusova cerkev se more
spoznati po teh štirih znamnjih: 1) de je edi¬
na, 2) sveta, 3) katoliška ali vesoljna,
4} ap ost oljska.

Razlaganje. Prava cerkev mora biti 1)
edina,  ker vsako kraljestvo, ktero je samo
zoper sebe razdeljeno, bo razdjano. (Luk. 11,
17.); 2) sveta,  ker je njen začetnik Jezus
Kristus svet, ker je njen nauk svet, ker ima
svete zakramente, in ker je nje namen, vse
ljudi posvečevati; 3) katoliška ali vesoljna,
ker je postavljena za vse ljudi, za vse čase in
kraje (Mat. 28, 19.); 4) apostoljska,  ker
veruje in uči, kar so aposteljni verovali in učili,
in ker so njeni škofje pravi nasledniki apostelj¬
nov. (Efez. 2, 20.)

Vprašanje. Ktera cerkev ima vse te znamnja?

Odgovor. Le naša katoliška  cerkev ima
vse te znamnja; le ona je edina, sveta, ka¬
toliška in apostoljska.

Vprašanje. Kako je naša cerkev edina?

Odgovor. Naša cerkev je edina, ker ima
vselej in povsod eniga poglavarja, eno vero, eno
daritev, ene zakramente. (Glej sprednjo podobo!)

Razlaganje. Naša katoliška cerkev je po¬
vsod edina v nauku;  kar ona uči v tem ali
v unim kraji, uči po vsim svetu; povsod o-
pravlja ona ravno tisto daritev, povsod deli ravno
tiste sedmere svete zakramente, in katoličani
imajo povsod eniga poglavarja, rimskiga papeža.
Pojdi tedaj, ljubi moj! v Azijo ali v Afriko, v
Ameriko ali v Avstralijo, povsod boš slišal v
katoliški cerkvi ravno tiste nauke, boš prejemal
ravno tiste zakramente, se boš vdeleževal ravno
tiste daritve, povsod boš imel ravno tistiga po¬
glavarja, rimskiga papeža.

Zgled. Edinost v katoliški cerkvi je čudovitna in
tolaživna. — Bilo je jeseni 1845. leta. Nemškiga
mladenča mikajo zlate gore, ki jih misli v Ameriki
najti. Vzame tedaj. palico v roko, de bi popotval v
daljno tolikanj hvaljeno deželo. S težkim sercam
zapusti svojo ljubo domačijo in le sladko upanje sre-

160

čne prihodnosti mu more nekoliko polajšati grenko
ločenje od ljubih prijatlov in znancov. Čez kakih de¬
set tednov vpervič stopi na novi svet. Neznana groza
spreletuje njegovo dušo, sam stoji tu in zapušen, brez
prijatla in svetovavca; z žalostjo misli na vse, ki jih
je zapustil, ki jih je ljubil in ki so njega tako pri-
serčno ljubili. Sprehaja se po Novim Jorku, imenitnim
mestu severne Amerike. Zel6 se čudi nemški tujic
tako veličanskim poslopjem v mestu in hodi brez na¬
mena po lepih prostornih ulicah in cestah. Kar sliši
zvon peti, ld se mu dozdeva, de ga prijazno vabi.
Naš popotnik ne presliši njegoviga glasu, gre tje, in
glej, katolišk mašnik v veličastni obleki pristopi k al-
tarju, de bi opravljal sveto daritev nove zaveze. Res¬
nobno, in slovesno prepevajo pevci »Gospod, usmili se«
in na to mašnik z močnim in prijetnim glasam zapoje
»Gloria in excelsis Deo«. S.vetiga veselja pade nemški
tujic na kolena in poveličuje Božjo moč in veličastvo.
Ves zamaknjen more le reči: »O sveta, nebeška cerkev!
Kakor v moji rojstni deželi, tako govoriš tudi tukaj ravno
tiste besede, obhajaš ravno tiste skrivnosti in oznanuješ
ravno tisto Božjo besedo! O prečudna edinost!
Zlatih gora, ki sim si jih obetal, nisim našel; pa
imam zopet svojo vero in svojo cerkev in nje bla¬
goslove in nje tolažbo! Bog ga bodi zahvaljen! Več
ne potrebujem!« —- S solznimi očmi je zapustil hišo Božjo
v Novim Jorku in si je iskal svoje sreče.

Vprašanje. Kako je naša cerkev sveta?

Od govor. Kaša cerkev je sveta, 1) ker je
njen začetnik svet, 2) ker je njen nauk svet,
3) ker ima svete zakramente, 4) ker svoje
verne k svetosti napeljuje, 5) ker so zmirej
svetniki v njej , ki je Bog njih svetost poterdil
s čudeži in z nenavadnimi darovi.

Razlaganje. Katoliška cerkev  je sve¬
ta; kdo namreč more tajiti, de je svet njen
začetnik,  Jezus Kristus, edinorojeni Sin
Božji, in de je svet nauk,  ki ga je prinesel z
nebes, in de nas posvečujejo zakramenti,  ki
jih je postavil? Dalje katoliška cerkev vse
verne napeljuje k svetosti.  Sveti
Janez lvrizostom  pravi: „Cerkev je boljši,

kakor Noetova barka. Ta je živali sprejela in
ohranila; cerkev pa živali sprejema in jih spre¬
obrača. Vanjo gre jastrob, in iz nje pride
golob; vanjo gre volk, in iz nje pride jag¬
nje; natora se sicer ne spremeni, pa hudobija
se odpravi". Zato primerja ta sveti očak
cerkev z duhovno lekarnico, v kteri lahko do¬
bi, kdorkoli hoče, zdravila za ozdravljenje
svoje bolne in ranjene duše. Zatorej so bili

tudi zmirej svetniki  v katoliški cerkvi. To
nar lepše kažejo te bukve same, ki jih prebiraš;
zakaj vsak dan ti ob kratkim pripovedujejo živ¬
ljenje eniga svetnika, in v bukvah, ki se ji®
pravi ,,Življenje svetnikov", je nekteri dan vec
kakor sedem svetnikov naštetih; ali poglej v
„Domač koledar slovenski", ki sta v njem
vsak dan večidel po dva svetnika zaznamovana!
ali pa vzemi v roko navadno pratiko in glej?
koliko svetnikov je v njej namalanih! Vsi 6
so otroci svete katoliške cerkve, vsi so le v
njej in po njej svetost dosegli. Ali ni tedaj
katoliška cerkev  sveta? Tudi današnji
dan nam z noviga spričuje to resnico; zakaj
cerkev obhaja danes slovesni spomin svetnikov,
kakor: svetiga škofa Grodeganga, svete Kolete,
svetiga opata Fridolina, dvainštirdeset svetih
spričevavcov pod Saraceni i. t. d. Med vsinn
temi pa hočemo samo življenje svete Kolete
premišljevati.

Življenje svetnikov: Sveta devica

Koleta, popravi javka reda svete  Klare*
(f 1447.)

Sveta Koleta  je
bila hči pošdeniga te¬
sarja. Rojena je bila
v Korbinu na sever¬
nim Francozovskim leta
1380. Njen oče je bil
posebno miroljuben in
zelo usmiljen do ubo-
zih, in nje mati je bila
tolikanj pobožna, de se
je s privoljenjem spo¬
vednikovim vsak dan
spovedovala in obha¬
jala. To pobožnost je
od matere podedvala
mlada hčerka, ki je
kmali močno rastla v
keršanski čednosti in
popolnosti. Zaničevala
je vse, kar počutno-
sti streže. Med tem,
ko so se posvetni o-
troci razveseljevali, se jev tihi samoti pobožno pogovor'
jala z nebeškim ženinam Jezusam Kristusam; le T
njem je dobivala veselje in zveličanje; samo njemu f
služila v molitvi in z ostrim zatajevanjem. Čez nekaj
časa ji je Bog razodel svojo voljo, de naj popravi i' c "
svete Klare. Pokorna Božji volji se poda v razne dežele,

161

stori vse, kar je bilo treba za popravo imenovaniga
reda in vstanovi sedemnajst novih samostanov in družba.
V samostanih, ki so ji bili podložni, je povsod ponovila
duha svetiga Frančiška.  Umerla je 6. Sušca 1447
v  Gentu.

Molitev. Dodeli nam, vsigamogočni,
y ečni Bog! moč in terdnost, de v naročji
^oje svete,  katoliške cerkve milosti, ki se
v  njej hranijo, zvesto prejemamo, in tako
svetost in zveličanje dosežemo, kakor tvoja
Zv esta služabnica Ko let a. Po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našim. Amen.


Prava cerkev je vesoljna in apostoljška.

Vprašanje. Ali je naša cerkev tudi kato¬
liška ali vesoljna?

Od govor. Naša cerkev je gotovo kato¬
liška ali vesoljna,  ker se je po vsim svetu
r &zširila in se vedno širi.

Razlaganje. Naša cerkev je vesoljna,
W čas  zadeva; zakaj ona terpi vse čase od
Kristusa sein; nihče ji ne more očitati, de bi
Se  bila pričela z odpadam ali z ločitvijo, kakor
druge verske ločinke; še nje nar hujši sovraž¬
niki ne morejo povedati časa, ob kterim bi bila
Zginila cerkev, tudi za en sam dan ne. V e-
s °ljna  je pa tudi še, kar čas zadeva, ker je
Izmerjena vsakimu času in se ne spreminja.

je tudi vesoljna,  kar zadeva kraj,
k e r se je razširila po vsim svetu;  ona je
'irevo, ki je izrastlo iz gorčičniga zerna in se-
svoje veje razprostira po vsi zemlji. Zato
kiše sveti Avguštin:  „Cerkev ne pozna mej,
k a kor ta ali una deržava ali kakor krivoverske
l *ružbe, ki jih obsega dežela ali kraljestvo;
° na  se razteguje na vse ljudi, na vse narode.
0(1  jutra do večera, od poldne do polnoči je
Cerkev svetila z lučjo svete vere in je,pokon-
temo malikovavstva, kije  zemljo pokrivala".
Katoliška cerkev je vesoljna,  kar zadeva
ra j, ker se še vedno širi;  še vedno
s Polnuje ona povelje Gospodovo: ^Pojdite, in

Dui »» hran,. IV.

učite vse narode \“  V njej so namreč družbe
za razširjanje svete vere, kakor: propaganda
v Rimu, semeniše za vnanje misijone v Parizu
i. t. d., ki imajo ta namen, de bi se katoliška
cerkev po vsim svetu in pri vsih ljudstvih in
narodih razširila. (Glej sprednjo podobo!) Naša
cerkev je poslednjič vesoljna, ker vse veruje,
kar je Jezus Kristus učil, in ima vse zakra¬
mente, ki jih je bil Jezus Kristus postavil.

Zgled. Goreč katoličan je dal nasprotnikam ka¬
toliške cerkve, ki so terdili, de ona ni vesoljna, tale
odgovor: »Vse človeško je omejeno s čašam in s kra¬
jem. Kadar ta čas preide, ono zgine, kakor cveteča
trava, ki danes cvete, jutri se pa v peč verže. Ali
kakor gotovo je katoliška cerkev edina in sveta, tako
gotovo ne more ona s čašam omejena biti. In kakor
gotovo ni omejena s čašam, tako gotovo ni omejena
s krajem. Ona ni cerkev za to ali uno ljudstvo, za ta
ali uni del sveta, ampak za vse narode in za vse
kraje sveta. Ni ga ljudstva, ki bi bilo omiko naših ča¬
sov od drugod prejelo, kakor od nje. Le ona spre¬
obrača divjaka v omikaniga človeka; le ona povzdiguje
omikanigana čedalje višji stopnjo omikanosti. Ona ima pravo
postavo vsaciga napredovanja, zunaj nje je le rakova pot.
Ne, de bi ona zaničevala to, kar ima vsak narod posebniga
v nravih, v umetnosti in v vednosti, vse to ona še le

22

162

resnično omikuje in oblažuje. Ona posvečuje posebno
življenje posamnih ljudi in celih narodov, in ravno zato
ona ne pozna ne kraja, ne časa, ne omahljivosti člo¬
veških misel. Kratko reči, naša cerkev je vesoljna,
kakor nohena družba, ki se tudi cerkev imenuje, ni in
ne more biti«. In ta katoličan ima prav, ljubi moj!
ker vse stoletja dovolj spričujejo resnico njegovih be¬
sedi; vse stoletja nam glasno in določno pravijo, de
je naša sveta cerkev vesoljna ali katoliška,  in
zatorej bodimo veseli in Bogu vekomej hvaležni!

Vprašanje. Alije  naša cerkev tudi apo¬
stoljska?

Odgovor. Naša cerkev je tudi apostolj¬
ska,  ker ima le tiste nauke, tiste zakramente,
in tiste prednike, ki jih je od apostelj-
nov prejela.

Razlaganje. Naša cerkev je apostoljska;
ker 1) veruje in uči, kar so aposteljni verovali
in učili; vse, kar vemo in verujemo od Boga,
od presvete Trojice, od včlovečenja Jezusoviga,
od svetih zakramentov, od svete maše, od vic
i. t. d., to so učili aposteljni in tisti, ki so ž
njimi živeli; za njimi so njih pravi nasledniki
izročevali ravno ta nauk, tako de je še dan
današnji nauk katoliške cerkve apostol  j sk,
ker od aposteljnov izvira. Cerkev je pa 2)
tudi zato apostoljska,  ker imamo v njej
neprenehano versto od škofa do škofa, od pa¬
peža do papeža, od Pija IX. do sv. Petra.
Glede na to resnico, de je katoliška cerkev a-
postoljska, pravi sloveč učenik: „Kolika tolažba
je to za otroke Božje, kako prepričavno to doka¬
zuje resnico, če vidijo, de je sedanji papež v
Rimu v neprenehani versti zvezan s Petram,
ki ga je Kristus aposteljnam postavil pogla¬
varja! Kaka zveza! Kako izročilo! Kaka ču-
dovitna versta!“

Zgled. Zraven katoliške sosede na Irskim je nek¬
daj sedela nekatoličanka in je pletla. Kakor možje,
tudi žene le prerade govore od tacih reči, ki jih prav
ne umejo. Tudi una nekatoličanka pogovor naglo
oberne na nekaj noviga, ter pravi: »Jez ne morem
verjeti, de bi bil vaš sedanji papež naslednik svetiga
Petra«. Soseda ji pa odgovori: »Jez pa ne verjamem,
de hi bila poslednja nit v tvojim klobčiču enaka tisti,
ki si jo ravno okoli pletenke ovila«. Nekatoličanka
ne ume tega ugovora in se smeja njenim besedam.
Vpraša tedaj una: »Kako me boš nasprotne reči pre¬

pričala?« — »Prav lahko«, ji nasprotnica odgovori,
»odvi ves klobčič, in našla boš, de je od konca do

konca le ena nit«. »Prav tako«, odgovori soseda,
»odvi enkrat vso versto papežev, in našla boš neprene¬
hano versto do svetiga Petra«. — Kristjan! beri 1«
zgodbe svete cerkve, in našel boš, de je katoliška cer¬
kev apostoljska,  de je bil Petrov naslednik okoli
66. leta Lin, Linov naslednik Klet okoli 78. leta,
Kletov naslednik Klemen I. 91. leta, potlej Klemenom
naslednik okoli leta 100. Evarist, Evaristov naslednik
109. leta Aleksander I., Aleksandrov naslednik 119-
leta Sikst I. in tako se snuje versta do Pija IX. Ka¬
kor papeži, imajo tudi škofje naslednike v neprenehani
versti; zato piše sveti Irenej:  »Mi jih lahko našte¬
jemo, M so jih aposteljni škofe postavili, in ti so do
današnjiga dne nasledniki aposteljnov«.

Življenje svetnikov: Sveti Tomaž

A.k vinski,  c er  k v e ni  u č e n i k. (-j- 1274 .)

Današnji dan se obhaja spomin svetiga cerkvenig®
učenika, ki je od Kristusa in njegove svete katoliške
in apostoljske  cerkve tako učeno in lep6 pisal, de
mu je Kristus sam s križa rekel: »Tomaž! dobro s 1
pisal od mene«. Ta učenik je sveti Tomaž AkviU'
s ki. Kojen je bil od preimenitnih staršev v neapoli'
tanskim kraljestvu 1225. leta. Njegov oče Landutf
grof Akvinski, je bil v rodu sicilski, aragonski in fran¬
coski kraljevi rodovini; njegova mati Teodora je bil®
hči grofa Teota. Komej pet let stariga dečka dajo
starši kasinskim mnibam, de bi ga dobro zrejali.
pobožni možje so ga lepo podučevali v sveti veri in y
družili vednostih. Okoli 1236. leta se poda Tomaž y
Neapelj na novo napravljene visoke šole. V tem mestu
se je skerbno varoval vsake zapeljive tovaršije ter S1
je z molitvijo in čuječnostjo čisto serce obranil. Ko so
njegovi součenci posvetniga veselja iskali, je Tomaž ah
v cerkvi molil, ali pa se doma učil, ali pa je kaj drU'
žiga spodobniga opravljal. Zato je v pobožnosti in u '

163

čenosti tako rastel, de so se mu čudili součenci in uče¬
nki. Ko je bil sklenil, dominikanam se pridružiti, ga
v jameta njegova brata na potu proti Parizu in ga ma¬
teri kakor jetnika pošljeta. Prosijo ga, žugajo mu, de
bi ga odvernili od njegoviga sklepa; pa vse zastonj.
Stergajo mu mniško obleko; on se pa hoče raji s ko¬
sovi mniškiga oblačila pokrivati, kakor kaj druziga
oblačiti. Ena njegovih sestra, ktero je po pismih k
enakim mislim pripravil, je bila pozneje opatinja kapo-
vanskiga samostana. Stanovitna molitev mu je duha
vedno poterjevala in ga tolažila pri toliko krivicah, ki
So  mu jih prizadevali. S pomočjo svojih sester je iz
&rada izbezal in tako zopet prišel v Neapolj leta 1244.
Od tod je šel v Rim, v Pariz in poslednjič v Kolin,
bjer je več časa slovečiga bogoslovca Alberta Velikiga
Poslušal. 1245. leta je bil poklican v Pariz, kjer je
nčenje doveršil. Zavolj njegove učenosti so ga v Pa-
mzu učenika postavili, desiravno se jo silno branil,
ra čas jo dal na svetlo več bukev, s kterimi je razo¬
ri tako učenost in tako bistroumnost, de so ga za-
Ce b imenovati »angelskiga učenika.«  Na povelje
Papeža Urbana IV. je spisal duhovne ure za praznik
Presvetiga Rešnjiga Telesa tako priprosto, lepo in gin-
jivo, de se je vse čudilo, častil je pa tudi goreče
zakrament svetiga rešnjiga telesa. Ne samo po dnevu,
ampak pogosto tudi po noči je nekoliko ur molil ta pre¬
iti zakrament. Plamen njegove ljubezni do Jezusa
s ® mu jo vidil na obličji, zlasti, kadar je daritev svete
maše opravljal, tako de je vnemal enako ljubezen v
8 ®rcu pričujočih, ki so ga vidili. Silno je želel prav
Veliko duš k Gospodu nazaj
Pvipeljati, in Bog je pode-
njegovim besedam toliko
®°č, de se jim nihče ni
J?°gel ustaviti. Velike mno-
Zlce  so se zbirale

Sovih
luč

pridigah

pri

še

nje-

celo

ije, izmed kterih se jih jo
veliko čudovito spreobernilo.

Pravil svojiga reda se jo
zvesto deržal. Bil je zmi-
mui vesoliga serca. Vse ga
^ spoštovalo zavolj njegove
b f ijaznosti, ljubeznjivosti ,
bmiižnosti in pokoršine. Po¬
dali

so mu papeži večkrat
^ 8 °ke časti, ali v svoji
P°'džnosti se jih jo vselej u-
vanil. Ropotvaje k lugdun-
8 kimu zboru je bil prisiljen
Zavolj bolezni v cistercijskim
atflostanu ostati. Tukaj je
f®jel z vso pobožnostjo za-

ra mente umirajočih in nje- . 107 .

?! J va duša se je preselila v srečno večnost leta 1-74.
a  njegovim grobu se je več čudežev zgodi o.

Molitev. Vsigamogočni, večni Bog.

daj nam milost, de od tebe in od tvoje svete
katoliške in apostoljske cerkve vselej tako
goreče, tako živo in tako častitljivo govorimo
in pišemo, kakor veliki učenik te cerkve
sveti Tomaž Akvinski. Po Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

§UŠ(

Te čvetere znamnja se ne nahajajo zunaj prave cerkve.

Vprašanje. Ali imajo te čvetere znamnja
tudi verske družbe, ki so se ločile od katoliške
cerkve ?

Odgovor. Od katoliške cerkve ločene ver¬
ske družbe nimajo teh čveterih znamenj; one
niso ne edine, ne svete, ne katoliške, ne apo¬
stoljske.

Vprašanje. Zakaj od katoliške cerkve lo¬
čene verske družbe niso edine?

Odgovor. Od katoliške cerkve ločene družbe
niso edine, ker nimajo eniga samiga vidniga po¬
glavarja, in tudi ne ene same vere.

Razlaganje. Kakor v deržavi ni edinosti in
lepiga reda, če nima poglavarja, ravno tako tudi
od katoliške cerkve ločene verske družbe ne

22  *

164

morejo biti edme, ker nimajo vse eniga po¬
glavarja; v vsaki deželi je namreč nje vladar
tudi poglavar nekatoliških družba; torej nimajo
vse eniga poglavarja, in zato tudi ne edinosti.
— Zraven tega ima pa še vsak nekatoličan po
svoji krivi misli pravico, sveto pismo razlagati,
kakor hoče, in verovati, kar hoče, in tako mo¬
rajo biti po besedah svetiga Pavla (Efež. 4,
14.) ^omahljivi otroci in sem ter tje majani od
vsakiga vetra uka“. Še mogoče ni, de bi bili
nekatoličani edini v veri; velikoveč kraljuje med
njimi duh razpertije in z dražbe  (glej
sprednjo podobo!), — ki meče ogenj razpertije
med prepiravce.

Zgledi. Zunaj katoliške cerkve je ni edinosti.
De te prepričam od te resnice, ljubi moj! ti hočem tu¬
kaj od protestantovske cerkve nekoliko povedati. Pro¬
testantje še v nar imenitniših verskih resnicah niso
edini. Luterani vorvajo, de je v Jezusu Kristusu ena
sama oseba; Kalvin in Beca sta pa učila, de ste v
Jezusu Kristusu dve osebi, kakor Nestori. Kalvin se
je prederznil Boga imenovati začetnika vsaciga greha;
Luterani pa pravijo, de je to strašna zmota; Luter je
terdil, de je Kristus tudi po človeški natori vsigapri-
čujoč, kar sta pa Kalvin in Cvingli tajila. Kalvin
je najdel v svetim pismu tri zakramente: sveti kerst,
sveto obhajilo in sveto pokoro. Cvingli je zavergel
sveto pokoro, in je sprejel samo sveti kerst in sveto
obhajilo i. t. d. Ali se more še od edinosti govoriti
pri tako nasprotnih mislih? — Zato je protestant Su-
kov očitno spoznal, de se pri protestantih vse križem,
nar različniši in nasprotniši uči, ne le v bukvah, am¬
pak pogosto tudi pri podučevanji mladosti in na priž¬
nicah. In že saksonski vojvoda Juri  je odgovoril
vprašavcam, kaj li verujejo nasprotniki katoliške cerkve:
»Vem sicer, kaj Luterani sedaj verujejo; kaj bodo pa
verovali prihodnje leto, ne morem vediti«.

Vprašanje. Ali so od katoliške cerkve lo¬
čene verske družbe svete?

Odgovor. Od katoliške cerkve ločene ver¬
ske družbe niso svete; ker 1) njih začetniki niso
bili sveti; 2 )  ker so veliko verskih resnic in
zakramentov zavergli, nasproti pa učili nauke,
ki svetosti zopervajo; poslednjič 3) ker ne mo¬
rejo spričati, de bi bil kdo izmed njih svetnik,
ki bi bila njegova svetost s čudeži poterjena.

Razlaganje in zgledi. — Poglejmo 1) z a-
četnike,  n. pr. protestantovskih družba, in
vidili bomo, de nikakor niso bili sveti. Mar¬
tin Luter,  1484. leta rojen na Saksonskim, je

stopil v red sv. Avguština in je v triindvajsetim
letu svoje starosti Bogu obljubil ubožnost, či¬
stost in pokoršino. čez nekaj let je Bogu stor¬
jeno obljubo prelomil in je nuno Katarino z®
ženo vzel. Tak je bil začetnik protestantov.
Janez Kalvin,  drugi začetnik protestantov,
je bil mašnik in je začel krive nauke učiti Iz¬
leta, tedaj dvajset let pozneje, kakor Luter.
Tudi on je prelomil obljubo vedne čistosti in j e
vzel vdovo za ženo. Torej sta bila začetnik 3
protestantov nezvest umili in nezvest mašnik.
— 2) Zavergli  so  veliko verskih resni c ih
zakramentov,  učili so pa nasproti nauke, ki
svetosti zopervajo. Tako je n. pr. učil Luter,
de že vera sama  zveliča, in Kalvin je terdil,
de je Bog od vek o mej nektere ljudi b r e z
njih  z a d o 1 ž e n j a za večno pogubljenje od¬
ločil, nektere pa za večno zveličanje. Kak®
škodljiv je tak nauk! Kdo bi si po tem takim
še prizadeval za svetost? Po tem nauku bi
namreč človeku, če je enkrat odločen za večno
pogubljenje, vender nič ne pomagalo, ko bi še
tako sveto živel. Poslednjič 3) ne morejo ® e
eniga svetnika izmed sebe skazati, kteri bi bil
svoj nauk in svoje poslanje s čudežem spričalj
vsi svetniki, ki se n. pr. v protestantovski® 1
koledarji nahajajo, so vzeti iz katoliške cerkve«
Kako bi se tedaj moglo tukaj od svetosti go¬
voriti?

Vprašanje. Ali je ktera nekatoliška verska
družba vesoljna?

Od govor. Nobena izmed nekatoliških verskih
družba ni vesoljna, ker so se še le v poznejših
časih pričele in so se zopet v več ločin razce-
povale, izmed kterih ni nobena po vsim svet®
ali med vsirni narodi razširjena, in se tudi ved¬
no ne razširja, kakor je bil Kristus zapoved®*'
Ene so se pričele pred tri sto, druge pred d ve
sto in nektere še le pred sto ali pa celo še
pred malo leti; veliko jih je, ki so se komej na¬
čele, in so zopet zginile. — Tudi ni nobena v® 1 '
ga Jezusoviga nauka ohranila.

Vprašanje. Ali se morejo od katoliške cer¬
kve ločene verske družbe imenovati a p °"
stoljske?

Odgovor. Od katoliške cerkve ločene ver-

165

s ke družbe se ne morejo imenovati apostolj¬
ske,  ker so se še le dolgo po aposteljnih pri¬
čele in sicer z ločitvijo od prave apostoljske
Cerkve.

Razlaganje. Od vsih nekatoliških verskih
družba lahko povemo, kdaj so se ločile od prave
a posioIjske cerkve, n. pr. Manihejci v tretjim,
Arijevci v četertim, Husovci v petnajstim, Lute-
rani in Kalvinovci v šestnajstim stoletji i. t. d. To-
re j nimajo pravih naslednikov aposteljnov in
tedaj tudi ne od Kristusa poslanih učenikov ali
pastirjev. Zastran tega piše že Tertulijan:
»Odpadniki naj nam pokažejo verste svojih pa¬
pirjev; naj nam jih dajo viditi nazaj grede od
škofa do škofa do pervih časov svete cerkve,
de nimajo druziga začetnika, kakor aposteljne
P* apostoljske može, ki so ž njimi živeli. Če
tega ne morejo skazati, naj resnici v spriče-
Va >ije spoznajo, de njih cerkev ni prava, ker ni
a postoljska“.

Zgled. Le katoliška cerkev more skazati, de je
a Postolj ska;  vse druge verske družbe so se še le
Pozneje, nektere še celo pred nekterimi leti pričele.
Kako resničen je bil tedaj odgovor, ki ga je bil dal
katoličan, lcteri je prebival med protestanti! Ko so ga
Namreč vprašali, če se ne boji med krivoverci pokopan
kiti, je odgovoril: »Nikakor ne; kopljite le nekoliko

čevljev globokeje, in prišli boste do samih katoličanov«.

življenje svetnikov: Sveti Janez, du¬
hovni oče usmiljenih bratov,  (-j- 1550.)

Silno srečniga se je štel v naročji edine,  svete,
katoliške in apostoljske cerkve  sveti
Janez,  čigar spomin danes obhajamo. Rojen je bil
1495. leta na Portugalskim. Imel je uboge, pa po¬
božne starše. Devet let star zapusti očetovo hišo in
Pride na Špansko, kjer služi poštenimu in pobožnimu
Niožu. Ker je bil Janez delaven, bogaboječ in prilju¬
den , so ga vsi radi imeli. Ali te lepe čednosti so mu
zginile, ko jo bil stopil v vojaški stan, v kterim se
Nedolžnost le prerada zgubi, ako človek sam nad seboj
Ne čuje. Slabi zgledi tovaršev so ga zapeljali v pre¬
grešno življenje. Ko je 1536. leta vojska zopet ne¬
hala, se je Janez vernil na Špansko, kjer se je resnično
Poboljšal in z Bogam spravil. De bi se za grehe spo¬
koril, zapusti domovino in hoče v Afriki keršanskim
s «žnjim pomagati in za sveto vero umreti. Ali roka
gospodova ga zopet na Špansko pripelje. V Granadi
3’ e  začel ubogim bolnikam streči in za nje milili darov
Nabirati. Milošnja se mu je tako obilno dajala, do je
za  njo kupil hišo, ktero je kmali napolnil z bolniki in
reveži. Ni pa skerbel le za njih telesno srečo, ampak

tudi za njih dušno zveličanje. Pridružilo se mu je več
pomočnikov pri tem keršanskim delu, in ti so se ime¬
novali usmiljeni bratje.  To je bil začetek
družbe usmiljenih bratov, ki skorej po vsih deželah bol¬
nikam strežejo. Imel je pa sveti Janez veliko sovraž¬
nikov; vender ga to ni motilo pri njegovim keršanskim
delu. »Svojim sovražnikam moram vender enkrat od¬
pustiti«, je rekel, »ako hočem zveličan biti, ali prej ali
poznej; mar to precej storim«. Ogenj svete ljubezni,
ki je gorel V njegovim sercu, je bil tako velik, de se
je v plamenu goreče bolnišnice nepoškodvan mudil, do¬
kler niso bili iz nje vsi bolniki rešeni. Od velikih
skerbi in velikiga truda je sveti Janez hudo zbolel in
mirno v Gospodu zaspal 8. Sušca leta 1550. Njegove
poslednje besede so bile: »Jezus! v tvoje roke izročim

svojo dušo«.

Molitev.  S hvaležnim sercarn spo¬
znamo, Gospod in Zveličar Jezus Kristus!
de je le naša cerkev resnično edina, sveta,
katoliška in apostoljska, in te prosimo, do¬
deli nam milost, de po zgledu svetiga Ja¬
neza kakor zvesti in dobri otroci tvoje cerkve
živimo in umerjemo, kteri živiš in kraljuješ
vse veke. Amen.

©seniišistteet® S>©rtte e

t«, §y)š@ab

Katoliška cerkev je .edino prava in edino zveličavna
cerkev.

Vprašanje. Ker ima le katoliška cerkev te
čvetere znamnja, kaj iz tega izhaja?

166

Odgovor.  Ker  ima  le katoliška cerkev
te čvetere znamnja, torej 1) je le ona prava,
le ona zveličavna cerkev, in 2) je vsak
dolžan ud katoliške cerkve biti in
ostati, če hoče zveličanje doseči.

Razlaganje. Ker ima le katoliška cerkev
znamnja prave  cerkve, je gotovo le ona
prava cerkev; ako je pa le ona prava cer¬
kev, je tudi samo ona zveličavna, ker le
resnica more zveličati; zato piše sveti Avgu¬
štin:  „Zunaj katoliške cerkve moreš vse imeti,
samo zveličanja ne; moreš imeti čast, moreš
imeti zakramente, moreš peti aleluja, moreš
reči amen, moreš verovati v Očeta in Sina in
svetiga Duha; zveličanja pa nikjer ne moreš
najti, kakor samo v katoliški cerkviker  samo
ona je „steber in terdnost resnice",  ki
zvesto hrani zaklad večne resnice. (Glej na¬
slednjo podobo!) Iz tega pa izhaja, 2) d e je
vsak dolžan ud katoliške cerkve biti
in ostati, če hoče zveličanje doseči.
Te dolžnosti nas uči Jezus sam, rekoč (Mat.
18, 17.): „Če pa tvoj brat cerkve ne posluša ,

naj ti bo kakor
nevernik in očit¬
ni grešnik", in
(Mark. 16, 16.):
„Kdor ne veruje
(aposteljnam in
njili pravim na-
slednikam) , bo
pogubljen") Po
pravici se tedaj
imenuje katoli¬
ška cerkev e di-
nozveli Čavna.

Zgled. Celo
nekatolioani spozna¬
jo, de katoliška cer¬
kev ni v zmoti, kar
tiče poglavitne na¬
uke, in de se zastran zveličanja v njej nikomur ni treba bati.

*— Vojvodičina Elizabeta Kristina Volfenbitelska se je imela
omožiti s Karolam avstrijanskim, poznejšnjim cesarjem
Karolam VI. Katoliški ženin je pa liotel od neveste
luteranke, de naj se verno v katoliško cerkev. Posvetva
se tedaj nevesta z luteranskimi bogoslovci, de bi si
vest vpokojila. Protestantovski učeniki sklenejo v
Helmstetu, de katoličani niso v zmotah, kar tiče njih

poglavitne nauke, in de se človek v njih veri more
zveličati. — »Če je temu tako«, pravi vojvodičina, k°
sliši to razsodbo, »se nič več ne obotavljam, in juto*
sprejmem vero rimske cerkve, ker nje učeniki od pr 0 '
testantovske vere enako ne terdijo, de bi se moglo J
njej večno zveličanje doseči; v tako imenitni zadevi j°
namreč nar bolj pametno deržati se tiste cerkve, ki i® a
po Vaši lastni razsodbi veči gotovost«. Kavno takih
misel je bil nje oče, in se je vernil ž njo vred v na¬
ročje svete, katoliške cerkve. — Kako srečni smo te¬
daj, de smo prejeli preveliko milost, biti udje prave,
edinozveličavne cerkve!

Vprašanje, K čemu naj nas spodbada nauk,
de je naša cerkev edinozveličavna ?

Odgovor. Nauk, de je naša sveta, katoliška
cerkev edinozveličavna, naj nas spodbada, de
častimo in ljubimo katoliško cerkev, kakor svojo
mater, in kažimo v vsim življenji, de smo pravi
otroci katoliške cerkve, de smo zvesti kato¬
ličani.

Razlaganje. Kristjan, ki to bereš, veseli
se, de si ud prave, edinozveličavne  cer¬
kve; spoštuj, časti, ljubi pa tudi svojo
cerkev!  Bodi ji vdan z otročjo ljubeznijo,
kakor dober otrok nar boljši, nar ljubeznjivši
matere. Le pomisli, kaj ti je vse tvoja sveta,
katoliška cerkev! Ona ti je nar skerbnejši
mati; ona ti je še več, kakor tvoja telesna
mati, ker ta te je k srnerti rodila, una pa k
življenju. Tvoja telesna mati ti ni mogla več
dati, kakor de si človeški otrok; cerkev pa te
je posvetila v otroka Božjiga. Od svoje te¬
lesne matere si le mleka in hrane prejemal za
svoje telo; cerkev pa te hrani in živi z besedo
Božjo in z angelskim kruham. Torej spoštuj in
ljubi svojo duhovno mater, sveto, katoliško cer¬
kev, ktera te ne zapusti, če že tudi tvoj oče
in tvoja mati zdavnej počivata v černi zemlji,
in ktera ti je vsikdar z molitvijo, tolažbo in po¬
močjo na strani v življenji, v srnerti in po
srnerti! Naj svet govori, kar hoče; ti se derži
svoje matere, edinozveličavne cerkve. Ona ti
bodi zvezda, ki te vodi; ona ti bodi znamnje,
ki ti daje gotovost; ona ti bodi ladija, ki t e
po viharnim morji tega življenja varno pelj e
v presrečno deželo! — Vender pa še ni dovolj,
de svojo sveto cerkev spoštuješ in ljubiš, ka¬
zati moraš tudi v vsim svojim življenj'?

de si dober otrok svete matere ka¬
toliške cerkve, de si zvest katoličan;
t° se le materi veselje dela, ako vidi, de se
oirok lepo vede.

Zgledi. V življenji svetnikov nam med veliko
drugimi posebno lep zgled zvestiga in dobriga otroka
svete, katoliške cerkve daje sveta Terezija.  Kako
srečno in oblagodarjeno se je štela ta svetnica v ua-
r °čji svete katoliške cerkve! Zato .ji je pa bila tudi
vdana z nepremakljivo zvestobo in ljubeznijo. Veliko¬
krat je klicala: »O kako me veseli, de sim otrok ka¬

toliške cerkve! Kako neizrečeno drago mi je ime ka¬
toliške kristjanke, ki ga imam! Sveta cerkev, nevesta
Odrešenikova, mati Božjih otrok, učenica resnice, delivka
darov, zakladnica milost Božjih, — nikoli nikdar te ne
tona pozabila! Naj se mi raji jezik k nebesu prisuši,
na .i mi raji desnica oterpne, kakor de bi pozabila tvoje
ljubezni, tvoje zvestobe! Le to si hočem prizadevati, de
bom vekomaj tvoj zvesti in pokorni otrok«. — Umiraje

imela slajšiga tolažila, terdnejšiga upanja, kakor be¬
sede: »Umerjem kakor hči katoliške cerkve«. O de

to tudi ti, ljubi moj kristjan! kakor dober in zvest
°trok svoje matere svete katoliške cerkve živel, de en¬
krat umiraje enako tolažbo najdeš, kakor sveta Terezija,
to« kakor svetnica, ki nje god danes obhajamo, in ki
Se  jo tudi v življenji in ob smerti kazala zvesto hčer
Svete cerkve; ta svetnica je sveta Frančiška.

vij en j e svetnikov: Sveta Frančiška,

v d«va in duhovna mati darovanih,

(f 1440.)

kor pa razdirala zakonsko edinost, v kteri je z možem
štirdeset let živela. Mnoge nesreče, ki so njo in nje
deržino zadevale, in ki jo je Gospod ž njimi skušal in
nje čednost očiševal, je terpela s keršansko voljnostjo;
nadloge nikakor niso poderle nje dušniga miru; veliko¬
krat je še vsa vdana govorila s pobožnim J o b a m:
»Gospod je dal, Gospod je vzel. Ne žalujem zavolj te
zgube, ker je Bog tako hotel. Naj mi Bog pošlje,
kar mi hoče, vselej bom hvalila in poveličevala njegovo
presveto ime«. Tako je mislila in govorila, ko je bil
nje mož iz mesta pregnan, ko ji je smert otroke vzela.
Po smerti svojiga moža se je pridružila darovanim,
ki je bila njih red vstanovila. Gospč te družbe se pa
imenujejo darovane,  ker se vstop v njih družbo
darovanje imenuje. Frančiška je dajala vsim svojim
duhovnim sestram lep zgled prave pobožnosti ter je
sklenila svoje sveto življenje 1440. leta. Še poslednje
zdihljeje svojiga življenja se je srečno štela, ker ji je
bila milost podeljena, de more umreti v naročji svete,
edinozveličavne cerkve.

Molitev. Gospod in Zveličar Jezus
Kristus! tudi mi se srečne štejemo, de si
nas po svoji neskončni milosti sprejel v na¬
ročje svoje svete, edinozveličavne cerkve;
dodeli nam le milost, de v njej tudi pobožno
živimo in srečno umerjemo, kakor tvoja
sveta služabnica Frančiška, kteri živiš in
kraljuješ vse veke. Amen.

®ev®ti»ie§tl®§®t® !®pi!®.

Ktero dolžnost imajo nekatoličani, in kako se nam je
proti njim obnašati.

Vprašanje. Ktero dolžnost naklada nekato-
ličanam resnica, de je katoliška cerkev edino-
zveličavna ?

Odgovor. Ker je katoliška cerkev edino-
zveličavna, so nekatoličani dolžni verniti se v
naročje svete, katoliške cerkve.

Razlaganje. Ker more človek le v pravi,
katoliški cerkvi zveličan biti, vse nekatoličane
ostra in sveta dolžnost veže verniti se v na¬
ročje svete, katoliške cerkve; kakor so bili
namreč vsi pokončani, kteri o vesoljnim potopu
niso bili v Noetovi barki (glej naslednjo po¬
dobo!), ravno tako se bodo tudi vsi pogubili,
kteri niso v barki katoliške cerkve. Sveti Ci-
p r i j a n pravi: „Njemu Bog ne bo Oče, komur

168

cerkev ni mati;“ in sveti Jeronim  pristavlja:
„Kdorkoli je Jagnje zunaj te hiše, je neposve-
čenec. Kdor ni v Noetovi .barki, se pogubi v
pridirajočim vesoljnim potopu“.

Vprašanje. Ali bodo tedaj vsi nekatoličani
pogubljeni?

Odgovor. Med nekatoličani se mora razlo¬
ček delati: nekteri so iz lastniga zadolženja v
verskih zmotah, nekteri pa ne.

Razlaganje. Iz lastniga zadolženja
krivoverni  so: 1) Kteri katoliško cerkev
poznajo in so od nje resnice prepričani, pa se
nočejo vanjo verniti; 2) kteri bi jo lahko spo¬
znali, ko bi si hotli kaj prizadevati, pa iz vne-
marnosti ali iz druzih slabih nagibov nočejo
resnice iskati. — Krivoverni brez last¬
niga zadolženja  so, kteri katoliške cer¬
kve ne poznajo, pa vender odkritoserčno resnice
išejo in med tem po svoji vesti Božjo voljo
spolnujejo. Ti poslednji niso sicer v vidni zvezi
s katoliško cerkvijo, vender so pa v duhu ž
njo sklenjeni, in se vdeležvajo njenih milost.
Pri vsim tem pa morajo biti brez marsikterih dobrot
naše svete vere, n. pr. brez daritve svete maše,
brez praviga svetiga obhajila, brez mašnikove
odveze, brez zakramentov za umirajoče i. t. d.

Zgled. De so res med nekatoličani taki, ki svo¬
jih verskih zmot niso krivi,  vidimo iz tega
zgleda. V začetku petiga stoletja je živel v Masilii
učen in zgovoren mašnik, po imenu S a 1 v i n. V enih

bukvah govori od vere Gotov in Vandalov,
ki so bili vsi tisti čas v Arijevim zelo raz¬
širjenim krivoverstvu rojeni in zrejeni. N®,
de bi vse brez razločka krive štol, še le od
njih pravi: »Tujci nič ne vedo, kakor kar so
slišali od svojih učenikov. Vsa njih postava J 0
v prejetim besednim poduku in v izročilih*
Oni so sicer krivoverni, pa tega še ne ved6.
Prav gotovo je pri nas resnica; oni pa m 0 '-
nijo, de je samo pri njih. Tako se motijo,
pa ne vedama. Kakošno kazen bodo prejeli
sodnji dan za to zmoto? To ve sam sodnik
Božji«. — Tako piše ta keršanski učenik-
Varuj se tedaj, ljubi moj kristjan! pogubovati
drugoverce; prepusti sodbo Gospod Bogu, kteri
naše serca tehta.

Vprašanje. Kako se obnašajmo proti
krivovernim?

Od govor. Proti krivovernim se vse¬
lej z odkritoserčno ljubeznijo obnašajmo in po¬
magajmo k njih špreobernjenju z lepim življe¬
njem in z molitvijo.

Razlaganje. Prava, resnična ljubezen
nar bolj pridobiva cerca, in lepo, spodbud-
ljivo ker sansko življenje  krivovernike
nar bolj prepričuje od resnice naše svete vere;
torej se proti njim nar poprej z odkritoserčno
ljubeznijo obnašajmo in svetimo jim s pobočnim
življenjem. Pa tudi molitev  ima posebno moč,
zlasti molitev, ki jo za druge iz keršanske
ljubezni  opravljamo; torej tudi pridno k
Bogu molimo za zmotene brate in radi podpi¬
rajmo misijonske družbe, ki se pečajo s spre¬
obračanjem nejevernikov in krivovernikov.

Zgled. Ljubeznjivo obnašanje proti drugoverca 00
je nar pripravniši pripomoček, jih od resnice naše ver 0
prepričati in jih nagniti k vernitvi v naročje svete,
katoliške cerkve. — V egiptovski pušavi je prebival 0
veliko pravovernih očetov. Živel je tam tudi kriv 0 '
verec v samotni hišici, pa deleč preč od unih očetovi
bil je izmed Manihejcov, ki so tudi imeli svoje duhovi) 0
in pušavnike. Manihejic je hotel v daljne kraje V°'
potvati; zgrešil je pa pot v pušavi, noč ga je prehi'
tela, in poslednjič je vender dospel do hišice pravover-
niga pušavnika. Dolgo časa stoji pred durmi in pr 0 '
mišljuje, ali bi se smel prederzniti v hišico stopiti i®
prenočiša prositi. Pa viharno vreme in strah pr e( *
zvermi, ki njih rjutje sliši, ga primora poskusiti; str 3 '
hama in lahno poterka. Pravoverni odpre duri in zdaj 01
spozna razglašeniga krivovernika; vender ga pa prijazn 0
sprejme, v hišico pelje, pred-nj postavi živeža, kolik 0 *
ga ima, moli ž njim pred jedjo, je ž njim in mu P rl '

169

pravi dobro posteljo. Po noči premišljuje Manihejic
sam pri sebi: »Ta mož me dobro pozna; ima me za

krivo vernika — in vender je tako ljubeznjiv in dobrot¬
ljiv proti meni! Naši bi ga ne bili tako prijazno spre¬
jmi- On je resnično služabnik Božji; to razodeva nje¬
govo djanje. Sej je ljubezen nar gotovši znamnje
Pravili učencov Gospodovih, znamnje, ki ga je Jezus
sam povedal«. — Zjutraj pade krivovernik svojimu
gostivniku pred kolena in reče: »Odslej hočem tudi

tvoje vere biti; bodiva prijatla!« Sprijaznila sta se
' e< iaj, prav velikokrat sta se obiskovala in sta bila
vselej vesela v Gospodu. — Tako je bila z ljubeznijo
duša pridobljena, ki bi bila z neprijaznim in terdim
obnašanjem še le poterjena v svojih zmotah.

Vprašanje. Ali pa se smemo že samo za-
Vo !j tega nadjati večniga zveličanja, ker smo
otroci katoliške, edinozveličavne cerkve?

Odgovor. Samo zavolj tega, ker smo otroci
katoliške, edinozveličavne cerkve, se še, ne
s »ienio nadjati večniga zveličanja; če smo namreč
•oertvi udje  katoliške cerkve, to je, če le
§rehu živimo, ne moremo nič druziga pričakovati,
kakor le večniga pogubljenja.

Razlaganje. Oh, koliko gnjilih in mertvih
udov je v katoliški cerkvi, ki se sicer katoli-
rane imenuj  ej  o,  pa po katoliško ne ži vij o in
s ' tako z grehi večno pogubljenje nakopujejo!
Njim velja beseda Gospodova (Mat. 12.):
»Otroci kraljestva bodo pahnjeni v vnanjo temo“.

Zgled. Goreče si tedaj prizadevaj za katoliško
^vljonje,  ljubi moj! če ne ti nič ne pomaga, ka¬
toličan imenovan  biti. Aleksander Veliki je
lle kdaj zvedil, de je eden izmed njegovih vojakov ž njim
®Oiga imena, de pa njegovo obnašanje nikakor ni Ale-
KSandrovimu podobno. Resnobno reče tedaj temu malo-
8er «niku: »Ali se ne imenuj več Aleksandra, ali se

P a  obnašaj po Aleksandrovo!« Ravno tako nam kliče
na ša mati, sveta, katoliška cerkev: »Ali se ne ime-

llu J več katoličana,  ali pa živi kakor katoličan!«

biti;

v

življenje svetnikov: Sveti š t i r-
deseteri  s p r i č e v a v c i. (-j- 320.)

Ti junaški Kristusovi vojaki niso botli udje svete
cerkve samo imenovani, ampak tudi v djanj:
. , zatorej so zanjo dali kri in življenje. Zvesto sc
rižili ti serčni vojaki cesarju Liciniju, in pridobili sc
11  marsiktero zmago. Premagali so pa poslednji«
, Ul |i sami sebe ter so se brez strahu razodeli katoliške
. ^tjane. Niso darovali malikam, ampak stanovitni sc
J1 h v veri v eniga praviga Boga. Ne obetanje, ne
%anje jih ni moglo nagniti, de bi zatajili sveto vero
farjev namestnik Agrikola jih tedaj obsodi k počasn:

Du ®na hrana.

IV.

smerti. Slelierniga s kamnjem po ustili bijejo, in jih
zvečer nage na led bližnjiga jezera postavijo, do bi
tam po noči zmerznili. Bila je pa liuda zima in mer-
zel sever je silno vlekel. Ne deleč od njih je stala na
bregu hiša, v kteri je bila topla kopel za tiste pri¬
pravljena, kteri bi liotli od mraza premagani malikam
darovati. Stanovitni vojaki na ledu sede kličejo Boga
na pomoč, rekoč: »Štirdeset nas je prišlo na jezero,

Gospod! Daj nam vsim venec zmage, in nobeniga naj
ne manjka pri venčanji«. Bliz njih je bila straža, de
bi nobeden izmed teh štirdeset vojakov ne mogel uiti.
Nekoliko ur je že minulo, ali spričevavci ne prenehajo
Boga prositi in hvaliti. Vsi stražniki pozaspljo razun
eniga, kteri je namesti družili Cul. Kar ugleda čudno
prikazen. V idil je mučence s posebno svetlobo obdane
in angele iz nebes priti, ki so vsaldmu vojaku en ve¬
nec prinesli, in mu ga na glavo djali. Samo eden ni
dobil venca. Neverni stražnik se tej prikazni močno
čudi in premišljuje, zakaj temu samimu ni bil dan ve¬
nec. Kar pa vidi eniga izmed štirdesetih z leda v
kopel teči. Ali kmali odpadnika šiba Božja zadene.
Po vsili udih ga začne tergati, in v groznih bolečinah
stori nesrečno smert. Namesti njega se pa pridruži
keršanskim vojakam stražnik, ki zdajci vidi angela iz
nebes priti z ravno tako lepim vencam, kakor so ga
drugi dobili. Drugi dan so namestniku vse naznanili,
kar se je preteklo noč godilo. Hitro ukaže vsili štir¬
deset z jezera pripeljati, jim kosti potreti in jih na
germadi sežgati. To se je godilo v Sebastah v mali
Armenii leta 320.

Molitev. Vsigamogočni, večni Bog!
dodeli nam keršansko stanovitnost, de tudi
mi z enako serčnostjo sveto vero spozna¬
vamo, kakor sveti štirdeseteri spričevavci, in

23

170

de nismo le katoličani imenovani, temuč de
tudi kakor katoličani živimo in umerjemo.
Po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

DD. Susea.

Kako se cerkev razširja in oliranuje.

Vprašanje. S čim katoliška cerkev še zla¬
sti spričuje, de je prava cerkev in delo Božje?

Od govor. De je katoliška cerkev prava
cerkev in delo Božje, se zlasti še iz tega vidi,
ker se je tako hitro razširila in tako čudovitno
ohranila, desiravno se je mogla vojskovati z
močnimi vnanjimi in domačimi sovražniki.

Razlaganje. Nauk aposteljnov je tako zma¬
goval, de se je keršanska cerkev neizrečeno
hitro razširila po vsim svetu, desiravno so Judje
in nejeverniki, kralji in cesarji vse storili, de
bi ustavili nje razširjanje, ker so iz samiga so¬
vraštva kristjane tri sto let grozovito preganjali
in si niso mogli dovolj muk izmisliti (glej jih v
naslednji podobi), de bi zveste kristjane od
vere odvernili. — Ko je pa nehalo preganjanje
svete cerkve, so se vzdignili zoper njo novi,
enako močni in nevarni sovražniki, krivoverci
namreč, kteri so se od katoliške cerkve ločili in
v posebne družbe razklali. Ko so se pa te
krivoverske družbe spočenjale in zginjale, je

stala katoliška cerkev nepoškodvana, terdna ka¬
kor skala sredi viharniga morja; nje sovražniki
so poginili, ona je pa ostala nepremagana; ni¬
koli ni zgubila zmage. Ravno to je pa nova
spričba, de mora katoliška cerkev edino prava
biti, ker jo Bog sam tako čudovitno brani in o-
hranuje, in iz tega moramo tudi spoznati, de
ona ni človeško, ampak Božje delo.

Zgled. Ko so liotli starejši izraelskiga ljudstva
aposteljne zavolj Jezusoviga uka umoriti, jim je rekel
G a m a 1 i e 1, učenik postave: »Pomislite dobro, kaj. ho¬
čete storiti; zakaj če je od ljudi to delo, se bo raz-
derlo; če je pa od Boga, ga ne boste mogli razdreti«'
Odkar je bil Gamaliel to izrekel, je že preteklo več
kakor osemnajst sto let, in Jezusov nauk še terpi in j 8
razširjen po vsim svetu, desiravno ga vedno sovražijo
in zatirajo. Spoznati moramo tedaj, de je naša cerkev
Božje delo,  če ne bi se bila že kdaj razderla.

Vprašanje. Od kod vemo, de sveta, kato¬
liška cerkev tudi v prihodnje ne bo premagana?

Odgovor. De sveta, katoliška cerkev tudi
v prihodnje ne bo premagana, vemo iz določnih
besedi Jezusovih, kteri pravi; »Peklenske
vrata je ne bodo zmagale".

Razlaganje. Sveta, katoliška cerkev nikdar
ne more biti premagana. Sveti Anzelm  pravi!
»Ladija svete cerkve more pač z valovi pokri-
vana biti; ne more se pa potopiti, ker je Kri¬
stus pri njej". Kristus sam ji je obljubil?
rekoč: »Peklenske vrata je ne

bodo zmagale".  Ona že stoji več kakor
osemnajst sto let, in še vselej seje ta obljuba Go -

spodova spolnila. Pre*
lepo piše o tem sveti
Krizostom:  „  Sveti
Duh vlada cerkev s
svojo pomočjo; zato se
ne postara, se ne
tare . . . Kristus j e

rekel: »Peklenske vrata

u

je ne bodo zmagale •
Lože bi se pokončale
nebo in zemlja, kakor
cerkev. Ona se vojskuje?
ne more pa biti prema'
gana. Viharji vstajaj 0 ?
ali ona se ne potopi?
valovi je ne morejo


171

gerniti. Pušice se vanjo spušajo, pa je ne mo¬
rejo prebosti; mašine zoper njo postavljajo, ali
n je stolp se ne podere. Tul bo hudič izpraznil,
Cerkve pa vender ne bo poškodval. Toliko se
j'h je že vanjo zaganjalo, pa še nihče je ni
premagal. Zopet lepše sveti, kakor solnce".

Zgledi. Arabljani pripovedujejo od velike pi¬
ramide , de so jo egiptovski kralji napravili pred
Vesoljnim potopam, in de je bila sama izmed vsili člo¬
veških del, ki se je o vesoljnim potopu ohranila. Jez
P a  poznam drugo piramido, ki je še terdnejši kakor

in ta je sveta, katoliška cerkev, ki se je ohra¬
nila zoper strašne valove Arijeviga in Nestorijeviga
krivoverstva, pokončevanja svetih podob, muhame-
aanstva, verske prekucije ali Lutroviga in Kalvinoviga
krivoverstva in poznejših napadov, M so merili na nje
P°gubo. — Zatorej je mogel celo Napoleon nekdaj
na šenhelenskim otoku slovesno 'izreči: »Narodi me-

1110  idejo, prestoli se podirajo, — cerkev sama
stoji«.  — Kako tolaživna je ta misel za vsaciga
z vestiga katoličana! če moramo velikokrat viditi, kako
aašo sveto, katoliško cerkev toliko sovražnikov napada
111  preganja, se lahko tolažimo z mislijo: »Cerkev more
f^er preganjana biti, pa ne premagana; ker je še pe¬
klenske vrata ne bodo zmagale«.

Vprašanje. Ali niso tudi čudovitno delo druge
Ve rske družbe n. pr. protestantovska, ki so se
hitro in deleč razširile?

Od govor. Druge verske družbe niso nika¬
kor čudovitno delo, ker so se zavolj druzih
Vz rokov tako hitro razširjale, kakor katoliška
Cerkev. Vera, ki so jo učili aposteljni, se je
Povsod razširjala, desiravno je vernim nar težji
ln  nar ostreji dolžnosti nakladala; to je tedaj
čudovitno delo. Nauk pa, ki so ga Luter in
n Jegovi prijatli učili, se je tako naglo in tako
deč razširjal, ker se je njih počutnosti prile¬
pi in ker je grešnimu nagnjenju človekovimu
v eči prostost pripušal. Tako je n. pr. Luter
^cii? de post in druge zatajevanja nič ne po¬
dajo, de dobre dela niso potrebne k zveli-
l ' an .jw, de vedno čistost ohraniti ni mogoče, in
e  je tedaj tudi duhovnam pripušeno v zakon¬
ik' stan stopiti; odpravil je sveto spoved i. t. d.
1  se tedaj čuditi, ako pomislimo spačeno na-
° r ° človekovo, de se je tako hitro. in deleč
^zširil ta nauk.

, , Vprašanje. Od kod pa pride, de je toliko
r i y ih ver na svetu?

Odgovor. De je toliko krivih ver na svetu,

se ne smemo čuditi; zakaj Kristus in aposteljni
so jih naravnost in večkrat napovedovali.

Razlaganje. Tako govori n. pr. Kristus
pri svetim Matevžu (24, iij :  „l n  veliko kri¬
vih prerokov bo vstalo, in jih bodo veliko za¬
peljali". Sveti Pavel  piše Timoteju (II. 4,3.):
»Prišel bo čas, ko zdraviga nauka ne bodo ter-
peli, temuč si bodo po svojih željah izbirali
učenike, kteri ušesa zgačejo, in bodo od resnice
ušesa odvračali, k basnim pa se bodo obračali".
Bog dopuša krive vere 1) zato, de se po od¬
padu slabih in malovrednih kristjanov sveta
cerkev očišuje gnjilih in okuženih udov, ktere
ude pa ji Bog obilno donamestuje s povračanjem
krivovercov in s spreobračanjem neverskih ljud¬
stev. Zgodovina nam pove in vsakdanja skuš¬
nja nas uči, de le nevedni — v keršanskih
resnicah malo podučeni — le slabi, malovredni
kristjani, ki nočejo po naši sveti veri živeti,
tedaj le smeti odpadajo od naše svete cer¬
kve; učeni možje ravniga serca, ki resnice
išejo, pa se izmed krivovercov vanjo vračajo,
in neverske ljudstva k njej pristopajo. — Bog
dopuša krive vere 2) tudi zato, de se nauki
naše svete cerkve, ki jih nove krive vere pod-
kopavajo, tolikanj bolj natanko razlagajo, dolo¬
čujejo in s terdnimi dokazi poterjujejo. Koli-
korkrat se je kaka nova kriva vera začela, je
Bog obudil v svoji sveti cerkvi učene in po¬
božne pa tudi svete može, kteri so s svojo
učenostjo novo vero ko laž in zmoto dokazali
in zavergli, nauk svete cerkve pa so z mnozimi
spričljeji iz svetiga pisma, iz pisem svetih cer¬
kvenih očakov in iz določil svetih cerkvenih
zborov ko golo in neoveržljivo resnico poterdili.
3) Napadi krivovercov sicer sveto cerkev po-
tresajo, podreti pa je venderle ne morejo, sej
ji še koristijo v tem, de se še bolj uterjuje in
enako drevesu še globokeje svoje korenine za¬
ganja, nje udje pa, kteri še niso popolnama
mertvi, se predramijo in za svojo sveto vero
serčno poganjajo; kakor namreč vihar, blisk
in tresk zemljo potresajo, škodljivih izparic o-
čišujejo, in rodovitno delajo, drevje pa uterju-
jejo, de svoje korenine še globokeje zaganja:
tako tudi krivoverski napadi sveto cerkev po¬
tresajo, de se še bolj uterjuje, nje ude pa dra-

17

mijo, de se svoje vere tolikanj bolj živo zave¬
dajo in se zanjo tolikanj bolj serčno ponašajo.
4) Butanje krivovercov v sveto cerkev nam po¬
slednjič tudi očitno spričuje, de je na skalo
zidana, tedaj nepremagljiva. Zato vpraša sveti
Krizostom:  ,,Zakaj Gospod ne brani, de bi

se njegova cerkev ne napadala? On tega ne
brani, ker hoče nje moč pokazati. Ko bi je
nihče ne napadal, bi lahko kdo rekel, de bi se
že dala premagati, ko bi se kdo zoper njo voj¬
skoval . . . Kristus ni rekel: „Peklenske vrata
se je ne bodo lotile", ampak: ,,Peklenske vrata
je ne bodo zmagale".

Molitev. Gospod, ki si nam dal ve¬
selo obljubo, de tudi peklenske vrata tvoje
svete cerkve ne bodo zmagale, dodeli nam,
de jo ljubimo in po svoji slabi moči vselej
branimo zoper nje sovražnike, kakor tvoj
zvesti služabnik Sofroni. Po Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

m.

Občestvo svetnikov, in sicer vojskovavna cerkev.


Vprašanje. Ali obsega sveta katoliška cer¬
kev samo verne na zemlji?

Odgovor. Sveta katoliška
cerkev ne obsega samo vernih
na zemlji, ampak tudi še uboge
duše v vicah in izvoljene v
nebesih, ki so vsi med sabo
po duhovno zvezani, in to
duhovno zvezo pravovernih
kristjanov imenujemo obče¬
stvo svetnikov.

Vprašanje. Kaj je tedaj
občestvo svetnikov?

Odgovor. Občestvo svet¬
nikov je duhovna zveza pra¬
vovernih kristjanov na zemlji?
ubogih duš v vicah in izvolje¬
nih v nebesih, ki so vsi sku-
pej udje eniga telesa (svete,
katoliške cerkve), čigar glava
e Kristus, in ki so tako med
sabo sklenjeni, de se duhovnih
brot eniga uda tudi drug 1
udje vdeležvajo.

Iz ravno omenj eniga vzroka so sveti cerkvi tudi
silo delali mnogi krivoverci (Evtihijani in Monoteličani),
ko je živel sveti Sofroni,  čigar spomin danes obha¬
jamo. Vender pa sveta cerkev ni bila premagana; za¬
kaj sveti Sofroni, rojen v Damasku, je bil v keršanskih
resnicah tako razsvetljen, de je vse krivo nauke zmagal.
Zavolj zaslug, ki si jih je pridobil z junaško branitevjo
svete, katoliške cerkve, so ga izvolili vikšiga škofa je-
ruzalemskiga. Svoje sveto življenje je sklenil leta 639.

Razlaganje. Sveti Pavel primerja prav lep 0
ude svete cerkve s človeškim telesam, ker piše-
„Kakor imamo v enim telesu veliko udov, vSI
udje pa nimajo ravno tistiga opravila; tako n» s
je veliko eno telo v Kristusu, slehern pa s 11 ] 0
eden druziga udje“. (Rim. 12, 4. 5.) Udj e
tega telesa niso le katoličani na zemlji, amp 8 ^

L


173



Vprašanje. Zakaj se
udje tega občestva ime-
ni, j e J 0  »svetniki"?

Odgovor. Udje tega
občestva se imenujejo
svetniki,  ker so vsi
zakramentu svetiga ker-
sta posvečeni in k sve¬
tosti poklicani, in ker je
veliko njih že doseglo
popolno svetost. „Po
njem, ki vas je poklical
je svet, tudi vi v
vsim svojim obnašanji
sveti bodite". (1. Pet. 1,
15.) In sveti Pavel ime¬
nuje vse pravoverne
kristjane že na tem svetu
svetnike.

hidi svetniki v nebesih in uboge duše v vicah.
Kristus pa je glava tega veliciga duhovniga
tel esa. Sedaj pa dobro pomislite! Vsi udje
c loveškiga telesa so z mešam, kitami in žilami
^ed sabo sklenjeni, de so si v pomoč. Posta¬
jo, če se noga s ternjem rani, se zdajci pri¬
pogne vse telo, de pride nogi na pomoč: oči gle¬
dajo, kje je noga ranjena, usta vprašajo, kaj je
^oriti, ušesa zvesto poslušajo, roke sežejo po ra¬
njenim delu,  denejo mazilo nanj in ga obežejo.
»^e en ud kaj terpi, vsi udje ž njim terpe, in če
Se  poveličuje en ud, se vesele ž njim vsi udje".
(K Kor. 12, 26.) Kar se pa godi na natornim
^lesu, to se godi tudi na duhovnim telesu, ki je
Ce rkev Božja, družba vsili svetnikov v nebesih,
zemlji in na kraji očiševanja, ki so vsi ka-
s°r udje eniga telesa med seboj zvezani; vsak
u d udu pomaga, pa tudi vsak ud pri udu po¬
joči iše.

Vprašanje. Ktere so duhovne dobrote, ki
Se  j*h vsi udje svete cerkve vdeležvajo?

Odgovor. Duhovne dobrote, ki se jih vsi
u dje svete cerkve vdeležvajo, so: 1) Jezusov
2) sveti zakramenti, 3) daritev svete
‘aaše, 4 } molitev, 5) dobre dela in zasluženje
Ver nih kristjanov.

Vprašanje. Kteri so udje svete cerkve, ki
so med seboj sklenjeni in združeni?

Odgovor. Udje svete cerkve, ki so med
seboj sklenjeni in združeni, so ti: 1) Verni na
zemlji, ki so k svetosti poklicani in se še za
njo vojskujejo (vojskovavna cerkev);
23 svetniki v nebesih, ki so že pri Bogu in so
večno zveličanje že dosegli (poveličana cer¬
kev);  3) duše v vicah, ki še terpijo in se
čistijo, in popolnama očišene v nebesa pojdejo
(terpeča cerkev).

Vprašanje. Kakošno zvezo imamo verni na
zemlji med seboj ?

Odgovor. Verni na zemlji molimo eden za
druziga in si z dobrimi deli pomagamo.

Razlaganje. Ker smo kakor udje svete, ka¬
toliške cerkve med sabo v zvezi, se vdelež-
vamo molitve, dobrih del in zasluženja pravo¬
vernih kristjanov. Zato piše sveti Pavel
(1. Kor. 12, 24.): »Bog je tako zložil telo, de
ud za ud enako skerbi". In sveti Jakop  nas
opominja, rekoč (5, 16.): „Molite eden za

druziga, de boste ohranjeni; veliko namreč pre¬
more stanovitna molitev pravičniga".

Zgled. Sveti pušavnik M a k a r i je podložne
brate večkrat spodbadal k delu ali k molitvi, rekoč;

L

174

»Bratje! eni delajmo, eni pa molimo! Kteri molijo,
molijo tudi za tiste, kteri delajo, in tisti, kteri delajo,
delajo tudi za tiste, kteri molijo; zaklada namreč, ki
ga moj krat nabira, se tudi jez vdeležvam«. -— Zakaj
je pobožni pušavnik tako govoril? Zato, ker je dobro
vedil, kaj je keršansko občestvo; spoznal je, de smo
vsi v ljubezni s Kristusam združeni; torej smo tako
rekoč v sercih vsili, ki Boga ljubijo, v jezikih vsili, ki
Boga hvalijo, v rokah vsih, ki se k molitvi sklepajo
i. t. d. Sej smo vsi udje eniga telesa, čigar glava je
Kristus Jezus.

Vprašanje. Zakaj imenujemo cerkev Božjo
na zemlji vojskovavno cerkev?

Odgovor. Cerkev Božjo na zemlji imenu¬
jemo vojskovavno  cerkev, ker se cerkev
Božja na zemlji sploh zmiram vojskuje z otroci
tega sveta, in s peklenskimi močmi, in ker se
mora tudi še posebej vsak posamni ud za svoje
zveličanje bojevati in vojskovati zoper meso,
zoper svet in zoper hudiča. (Glej sprednjo
podobo!)

Razlaganje. Cerkev Božja na zeml ji se po pra¬
vici imenuje vojskovavna  cerkev; ker 1) se
je ona sama od začetka sem neprenehama mogla
vojskovati z otroci tega sveta in s peklenskimi
močmi. Kakor je mogel Gospod od jasel do
križa neprenehano preganjanje terpeti , tako je
imela tudi Gospodova cerkev, kakor smo že v
poprejšnjim berilu vidili, vse čase svoje sovraž¬
nike, ki so dihteli pretenje in morijo zoper Go¬
spodovo nevesto in bi bili jo radi popolnama
pokončali. Komej se je bila pričela keršanska
družba, že so se vperli zoper njo Judje in ne-
jeverniki, poglavarji in narodi, in so divjali z
mečem in ognjem, z ječo in verigami zoper nje
ude, de bi jih primorali vero zatajiti. In ko je
bilo preganjanje jenjalo, so vstajali krivoverci
v naročji svete cerkve in so ji jemali po sto in
sto nekdaj zvestih otrok. To je bilo hudo vojsko¬
vanje skozi vse stoletja od Arija do današnjiga
dneva. Ali se ne imenuje tedaj po pravici cer¬
kev Božja na zemlji vojskovavna  cerkev?
Pa tudi 2) vsak posamni  ud  svete cerkve
se ima še posebej za svoje zveličanje bojevati
in vojskovati zoper  meso, zoper svet in
zoper hudiča.  „Neprenehama se mora člo¬
vek vojskovati s temi tremi sovražniki", pravi
sveti Janez Križanski:  »Svet je nar slabeji

sovražnik; hudič se le težko spozna; meso p*
je nar terdovratniši; njegovi napadi terpe, do¬
kler stari človek ostane. De more človek vsa-
ciga izmed teh sovražnikov premagati, je treba
z vsimi tremi se vojskovati". Kako se nam J®
pa bojevati s temi sovražniki, de jih bomo zma¬
gali, nam nar lepše kaže zgled tistiga velicig®
svetnika, od kteriga nam danes pripoveduje

v ,

Življenje svetnikov: Sveti Gregor*

Veliki, papež. (604.)

Tudi ta svetnik se je mogel vojskovati zoper svet,
zoper meso in zoper hudiča. Svet je premagal, ker
ga je zaničeval, mesti, ker ga je zatiral, hudiča, ker j 0
molil in se terdno Boga deržal. Bojen je bil v Kim°
544. leta od imenitnih in pobožnih staršev. Že v
mladih letih ga je izvolil cesar Justinijan poglavarja
rimskiga mesta. Po svojim stanu se je oblačil v zlat°
in svilo. Skazovali so mu nar veči čast. .Kmali P a
vidi, de mu je ta služba nevarna v vojskovanji zop 01 ;
zgorej imenovane tri sovražnike; in de bi torej na svoj 1
duši lahko nar veči škodo terpel. Zato razdeli svoj 0
drago obleko in vse premoženje ubogim, in stopi v sa¬
mostan reda svetiga Benedikta, ki ga je sam napravil
v očetovi hiši v Kirnu. V samostanu je neutrudljiv 0
duhovne bukve prebiral, premišljeval, pisal in molil'
Postil se je z vso ostrostjo; ali kolikor ostrejše je sa® 1
seboj ravnal, toliko več usmiljenja je drugim skazoval-
Enkrat vidi posebno lepe sužnje na tergu na prodaj, 111
tergovca vpraša, od kod ima te ljudi. Slišati, de s °
Angleži, vpraša dalje, če so Angleži kristjani. »Ni s °
kristjani ne«, odgovori tergovec, »ampak malikovavci«'
»Oh škoda«, izdihne Gregori, »de so ti lepijflj 11 ^ 0
sužnji hudičevi«. Zdajci se poda k papežu Benedikt®

175

ga ponižno prosi, de bi duhovnov poslal na Angle¬
ško nevernikam sveti evangeli oznanovat. Celo sam
sebe ponudi k temu svetimu delu. Benedikt v to z
veseljem privoli. Ali komej sveti Gregori z nekoliko
tovarši iz mesta odide, že ljudstvo papeža živo prosi, de
na j tolikanj ljubljeniga Gregorija zopet nazaj pokliče.
Sveti Gregori se sicer verne iz pokoršine, pa vender
ZI *uram to željo ohrani v svojim sercu, de bi ob pri¬
tožnim času nevernim Angležem pomagal, praviga Boga
poznati in častiti. Papež Pelagi II. ga pošlje v Carji
§ r ad, de bi tam v njegovim imenu cerkvene zadeve
Poravnal. To opravilo je srečno opravil, in je tudi on-
^otniga škofa Evtibija zopet pridobil katoliški cerkvi,
"o smerti papeža Pelagija je bil Gregori enoglasno pa-
Pož izvoljen. Ne da se popisati vse, kar je storil ta
^eliln naslednik svetiga Petra, ko je sedel na prevzvi-
senim prestolu. Takrat je v Bimu huda kuga razsa-
jala. ]>r a  opominovanje svetiga Gregorija so začeli
Rimljani resnično pokoro delati, in Bog jim je hudo
šibo zopet odvernil. Veliko si je prizadeval svojo hišo
tako vravnati, de bi bila vsim keršanskim hišam v
z gled. Prav pogosto in z vso gorečnostjo je oznanoval
® es ®do Božjo. Cerkveno petje je popravil, kakor ga še
Sedaj po latinsko imamo. Krivovercam se je ustavljal,
“Jer je i e  mogel. Serčno je branil cerkvene pravice,
jih hotli posvetni glavarji kratiti. Keršansko ve¬
li 0  je vpeljal v različne, dežele, zlasti na Angleško,
5 a mor je poslal učeniga in bogaboječiga mniha Avgu-
stina z nekterimi pomagavci, ki so toliko nevernikov
spreobernili, de se jc moglo na Angleškim več škofij
Napraviti. Posebno skerb je imel za uboge, in vsak
jj ai1  je jedlo pri njegovi mizi po dvanajst revežev. Ka-
, r  je on sam le po nebeških dobrotah hrepenel, tako
J 6  tudi v pridigah opominjal: »Če tudi ne morete vsiga
^Pustiti, kar imate na svetu, vender pa časne dobrote
e  tako obderžite, de si morete tudi za, večne dobrote
Prizadevati. Ko si je bil s čednostmi, z učenostjo in
^modrim vladanjem svete cerkve zaslužil primek »Ve-
riki«, i n  ko je bil junaško premagal meso, svet in
®riiča, je po trudapolnim delavnim življenji oslabljen v
Gospodu zaspal 12. Sušca 604. leta.

Molitev, Vsigamogočni, večni Bog!
preveč skušamo, de je naše življenje
y°dno vojskovanje zoper svet, zoper meso
111  zoper hudiča; pomagaj nam, de te so-
Vr ažnike srečno zmagamo in kdej zmagavski
Ve nec v nebesih prejmemo, kakor veliki in
SVe d papež Gregori. Po Kristusu, Gospodu
^ašinj. Amen.

Občestvo svetnikov, in sicer terpeča cerkev.

Vprašanje. K občestvu svetnikov se štejejo
tudi uboge duše v vicah  (glej naslednjo
podobo!); torej je vprašanje: Kakošno zvezo
imamo verni na zemlji z dušami v vicah?

Odgovor. Verni na zemlji za duše v vicah
Boga prosimo, in jim 1) z daritvijo svete
maše, 2) z molitvijo, in 3) z drugimi
dobrimi deli  pomagamo, duše v vicah pa iz
hvaležnosti za verne na zemlji Boga prosijo.

Vprašanje. S čim moremo tedaj dušam v
vicah posebno pomagati?

Odgovor. Dušam v vicah moremo posebno
z daritvijo svete maše  pomagati.

Razlaganje. Daritev svete maše nar več
pomaga, de so uboge duše poprej iz vic rešene.
Zatorej piše sveti E f r e m: „Mertvim se ve¬
lika pomoč skaže z daritvami, ki jih živi oprav¬
ljajo. Ali še nikoli nisi vidil v sodu vina tisti

176

čas, kadar grozdje na terti zori? Kadar še
živi grozd v vinogradu zori, vre mertvo vino
v sodu. Tako in še bolj čutijo mertvi, ako se
jih v sveti ljubezni spominjamo 14 . Že v stari zave¬
zi so opravljali daritev za mertve, kar dovolj
spričujejo besede svetiga pisma (2. Mak. 12,
43.):  „Juda (Makabej) je napravil biro, in je
poslal dvanajst tavžent drahem srebra v Jeru¬
zalem, de bi se daritev opravila za grehe mert-
vih, ker je dobro in pobožno mislil od vstajenja 11 .
— V katol.iški cerkvi  pa se je vselej
opravljala daritev svete maše za mertve, ker je
zmiram verovala, de se ž njo ubogim dušam v
\icah obilno pomaga. Zato je tudi rekla sveta
Monika  svojimu sinu Avguštinu in mašnikam,
ki so jo na smertni postelji vprašali, kam naj
pokopljejo njeno truplo: „Položite moje truplo,
kamorkoli hočete; le to vas prosim, de se me
spominjate pri alta rji Gospodovim 14 .

Zgled. Ne more se pa tudi tajiti, de se z da¬
ritvijo svete mase ubogim dušam nar bolj
iz vic pomaga. To resnico spričuje zgled iz živ¬
ljenja svetiga moža, ki je bil skozi in skozi trezen in
previden. Pred učencam svetiga Filipa  Ne  rij  a,  Id
mu je bilo ime Alfonz,  je nekdaj po končani
službi Božji kar naenkrat stal Janez Animuccio,
ld je oskerboval godbo v Vatikanu in večkrat tudi v
cerkvi svetiga Pilipa. »Sporoči«, mu reče, »Filipu
mojo prošnjo, de naj se mene pred Gospodam
spominja«.  Še le, ko je bil zopet ravno tako naglo
zginil, je prišlo Alfonzu na misel, de tega moža ni več
med živimi, ampak, de je že pred tremi leti umeri.
Filip pa, ki ni odlašal spolniti, kar je mertvi želel,
reče čez nekaj dni bratam svoje družbe: »Naš prijatel
Animuccio je že dosegel svoj namen«. — Kristjan!
bodi rad k sveti maši in daruj jo nebeškima Očetu za
uboge duše v vicah, in, če uterpiš, daj tudi sem ter
tje za sveto mašo, de se opravi vernim dušam v to¬
lažbo, ker se jim ne more dati veči tolažba in veči
polajšanje, kakor z daritvijo .svete maše.

Vprašanje. S čim se ubogim dušam še iz
vic pomaga?

Odgovor. Ubogim dušam se tudi še z mo¬
litvijo  iz vic pomaga.

Razlaganje. Tudi z molitvijo  moremo
ubogim dušam veliko pomagati; zatorej se že
bere v družili makabejskih bukvah (12, 46.):
,,Sveta in dobra je misel moliti za mertve, de
bi bili grehov rešeni 11 .  K molitvi za
mertve nas tedaj spodbada sveti Ambrož,
rekoč: „Ne z žalovanjem, ampak z molitvijo,

ne z jokanjem, ampak z daritvijo priporočujte
Gospodu duše mertvih!“ In sveti Ciril pristav¬
lja: „Molimo za mertve; zakaj njih duše do¬

bivajo v molitvi veliko polajšanje 11 .

Zgled. Koliko molitev mertvim pomaga, vidimo
iz tega zgleda. Ko je sveta Ludgarda  slišala, de
je umeri častitljivi opat v Funijaku, po imenu Simon,
je šla v svojo molitno izbico, kjer je pokleknila vo-
Boga priserčno prosila, naj bi bil vender milostiv duši
rajniga opata. Po veliko molitvah se ji prikaže Kristus
ter ji reče: »Zaupaj, hči! zavolj tebe hočem milosti?
biti njemu, za kteriga prosiš«. Ludgarda še več in se
bolj goreče moli, tako, de se ji Kristus vdrugič prikaze
in jo tolaži z veselo obljubo, de bo kmali kmali iz vic rešena
duša, za ktero tako pogosto in tako pridno moli. Sveta
Ludgarda s to obljubo še ni vpokojena in reče v sveb
priprostosti: »O Jezus, Gospod mojiga serca! ni ®0'
goče, de bi bila potolažena; gotovo ne bom nehala j®'
kati, dokler mi ne daš duše, za ktero prosim«. S temi ?
serce segajočimi besedami tako rekoč premagan se J 1
prikaže Kristus z dušo vred, za ktero je Ludgarda tak®
priserčno prosila, in reče: »Glej, hči! sedaj hodi mirna;
tule imaš namreč dušo, za ktero si me toliko, tak®
dolgo in tolikokrat prosila, de bi bila iz ognjenih vi®
rešena«. Sveta Ludgarda se verže Jezusu k nogam,
in se mu iz vsiga serca zahvali za to milost; rešen*
duša pa se zalivali sveti Ludgardi in zgine v velik 1
svetlobi. — Kristjan! ali te ta prigodba, ki se nam
pripoveduje v življenji svete Ludgarde, ne spodbada \
pogostni molitvi za uboge duše v vicah? Moli, ®°°
za nje rad in pogosto, de poprej pridejo v nebešk®
veselje; glej, sej je to tebi v prid, ker bodo po tem
tudi one za te pri Bogu prosile.

Vprašanje. S čim moremo še pomagati du¬
šam v vicah?

Odgovor. Dušam v vicah moremo tudi
z dobrimi deli  pomagati.

Razlaganje. S poštam, z milošnjo, s pr e '
jemanjem svetih zakramentov, z darovanjem od¬
pustkov vernim dušam v vicah k pridu in 1>
drugimi dobrimi deli moremo tudi veliko velik 0
pomagati njim, kteri so pred nami šli v večno«*'
Zato pravi sveto pismo (Prid. 3, 33.): „Vod*
goreč ogenj pogasi, in milošnja se greha 10
ustavlja; 11  in s t a r i T o b i j a je rekel svojin 10
sinu: „Deni svoj kruh in svoje vino na pokopa'
liše pravičniga 11  (Tob. 4, 18.); s tem je hote
reči: „Ako pravični umerje, mu napravi pogreb'
šino na njegovim pokopališu, ter daj siromaka 10
jesti in piti in stori jim še kaj druziga dobrih 81
de bo mertvimu v prid 11 . — Lepo govori o t e ' n

Sveti križev pot

8  14 štacijoni, ki je na olji malan in brez roma 24  palcov širok in 30
Palcov visok, — z lepo pozlačenimi podobarskimi [romi, s pozlačenimi verhi
h križci pa je 29  palcov širok, in 35 palcov visok. Velja 243  gold.
n °v. denarja.

Sedem svetih zakramentov,

podob lepo na olji in na pleh zmalanih po 9 palcov širokih in i2
Palcov visokih. Veljajo 31 gold. 50 kr. nov. denarja.

S 7  lepo pozlačenimi romi pa veljajo 37  gold. 80 kr. nov. dn.

Dobe se tudi tukaj na izbiro oljnate podobe na platnu in plehu z
r °ftii in brez romov, svete in druge podobe po prav nizki ceni.

Kalvarija,

^i premišljevanje Jezusoviga terpljenja v petnajst
Riževih potih, z navadnimi molitvami in prelepimi

štacijonskimi podobami.

^ Usnji vezane 1 gold. 77  kr.,  z zlatim obrezkam 2  gold. 30 kr., v
^ Usnji in s 14 podob. 1 gold. 50 kr., v usnji in z 1 podobo 1 gold.
k*'* v pol usnji in z 1 podobo 95 kr., brez podob terdo vezane 76  kr.)

Sveti post,

ali premišljevanje in molitve za vsaki dan s veti ga
štirdesetdanskiga posta, z lepo podobo, v Ljubljani, 184?

Na pol usnjate 40 kr.

Sl er Dr. Napeljevanje vesoljno ali veliko spoved

opravljati. V Ljubljani, 1844. 16 kr.

Nastran, P. J., Sveta pokora ali sedem postnih

pridig;, ktere je pridiga val v letu 1846. V Ljubljani, 1849. 20  kr*

Sveti križev pot od zveličaniga Patra Leonarda

iz Portu Mauricio iz ojstrejšiga reda svetiga Frančiška — 1,1
sveta maša z drugimi molitvami. V Ljubljani, 1861. Z usnjati® 1
herbtam 50 kr.

Vodilo grešnikov, spisal častitljivi oče Ludvik

Granaški, redovnik sv. Dominika. 2  zvezka, vsak zvezek 80 kr-

Lavretanske litanije, spisala Jožef Kerčon i * 1

Janez Volčič. Usnjate 1 gold. 20  kr.

Preces et Hymni in usum studiosae juventutič*

CoIIegit Antonius Globozhnik, Catecheta Gymnasii LabacensiS*
V T  usnji vezane I gold.

Domači ogovori, za vse praznike celiga cerkve"

ni ga leta, ktere so spisali visokočast. gospod Fil. Jak. Kafl°l'
Mehko A r ezane 1 gold. 40 kr.

Darek, pridni mladosti podelil And. Praprotnik*

3 zvezki vkup 1 gold., 1 zvezek 40 kr.

Sv. Anton pušavnik. - Za šolske darila. 40 kr.



4 ^-

<<


XXX

keršanski nauk in življenje svetnikov

V LJUBLJAN1 1  1865,

Založil J. Giontini. Natisnil J. Rud. Milic.

sind nachstehendc tlicologische Werkc grosstentlieils zu bedeutend herabgesetztcn Prcisen pi haben'

Leben d er V at er und Martyrer,

nebst anderer vorziiglichen Heiligen, von Alban Butler. 2.  Auflage. 20  Bande neM
einem Bande Universal-Register. Mainz 1838 — 1853. Als Anhang daz« :

Die Deste des Herrn

und ihre Feier in der katholischen Kirchc
N. W e i s s, Domeapitular in Speier,  2,

Werke zusammen 2 3 dicke Bande. Preis

Faber, P. F. W. , Alies fiir Jesu, oder die
leichten Wege zur Liebe Gottes. Ein Detrach-
tungsbuch fiir fromme Ghristen. Mit einem Stahl-
stiehe. Regensburg 1860. 2 fl.

Eminerich, A. R., Leben der heil. Jungfrau Maria,
nach der Verfasserin Betrachtungen, herausge-
geben von C. Brentano. Miinchen 1854. 2 fl.

Gorres, G., Marienlieder zor Mai - Andacht.
Miincben 1853. 48 kr.

Krabinger, J., Basilius des Grosse« auserlesene
Homilien. Aus dem Griech. Landsli. 1839. 40 kr.

Aubineau, L., Die Diener Gottes. Aus d. Franz.
Schaffh. 1860. 1 fl. 32 kr.

Das Herz des Menschen ein Tempe! Gottes
oder eine Werkstatte des Satans in 10 Figuren
sinnbildlich dargestellt. Berlin. 24 kr.

Schuster bibl. Geschichte des alte« und neuen
Testamentes im Auszuge tur Volksschulen. Mit
einer Karte von Palastina, Pramienband 60 kr.

Ackermann, Dr. F., Introductio in libros sacros.
Edit. secunda. Viennae 1839. 2 11.

Gassner, Andr., Ausfiihrlicher Unterricht liber
die Ehe fiir Brautleute und Verelieliclite, nebst
einem kurz gefassten Brautunterricht. 2. ver-
mehrte Auflage. Schaffh. 1855. In Leinvvand mit
Goldschnitt 1 fl.

Ligouri, A. M., Handbuch fiir Priester, nebst
Anhang: „Anleitung zur Vollkommenheit fiir
Weltpriester“. Gtilpen 1846. Halbleinvvandband
1 fl. 60 kr.

Gaume, Dr., Die Religion in der Zeit und in
der Evvigkeit. Aus d. Franz. Regensburg 1856.

Fleurv, histor. Katechisuius. II. Tlieil die Glau-
benslehren der christl. Religion enthaltend.

, dargestellt von Dr. A. Ra s s und D r ’
Auflage. 2  Bande. Mainz i835. Beid e
46 fl. 56 kr.

Riggel, J., Des Christen VVaitdel im Erdentli 8 ^
und seine Sehnsucht nach der himmli sC ' ,e
Heimath. 16. Aufl. Stuttg. 1861. 90 kr.

Fischer, M., Sechs Kriige VVasser oder W el ®
fiir Braul- und Eheleute auch fiir ledige
sonen. Ein freundlicher Wegweiser zum gh* c
lichen Ehestande. 2. Aufl. Luzern 1858.

Bischofberger, Th., De benedictionibus et ex® r
cismis eccIesiiE catholicse libri duo. Mon<*
1858. 60 kr.

Posl. Dr., Leben der heiiigen Katharina
Siena, Jungfrau aus dem dritten Orden "
heil. Dominikus. Passau 1841. In Halble‘‘ e
band 80 kr.

Bibl. Geschichte des alten und neuen Testau 1 ® 11 ^
in frariz. Sprache mit vielen Kupfern. — Titejj?*,

B

fehlt, sonst complet. Halblederband 1 (I. 2®^

icht iiber das Leben und Wirken der Di® 11 ^
Gottes, deren feierliche Heiligsprecbung in L
zu Pfingsten 1862 erfolgt. I. Die japanesis®
Martvrer. II. Leben und Werke des unbescl'
ten Trinitarier-Monches P. Michael. Reg® 11
hurg 20 kr.

Ehrlich, Dr. Job., Leitfaden fiir VorlesU' 1 ^!
iiber die allgemeine Einleitung in die d |e0 ,jf|i /
tVissenscbaft und die Theorie der **

sebe W

gion und Offenbarung als I. Theil der Fi* 11 '
mental-Theologie. Prag 1859. 1  fl. 68 kr-

- lift

— — , Leitfaden fiir Vorlesungen

die Offenbarung Gottes als Thatsache der #

schichte. II. Theil der Fundamental-TheoFto,

Die Offenbarung Gottes in der Zeit vor G
stus. Prag 1860. 1 fl. —

Marx, L., Ein Dutzend kurzer Lebensges®I" C

177

sveta  Brigita:  „Kakor se veseli'lačni jedi,
ki pride v njegove usta, in žejni pijače, nagi

in

°Weke, in bolni postelje, v ktero ga položijo:
tako se veselijo duše v vicah dobrih del, ki
jih za nje opravljamo; vdeležvajo se namreč
dobriga, ki se za nje na svetu godi". *

. Zgled. Sanci,  leonski kralj, je umeri, ker mu
le bilo zavdano. Kraljica Gvida, njegova žena, ki ga
J e  močno ljubila, je od sebe djala kraljevo lepotijo in
l e  šla v samostan, de bi tukaj Bogu služila in z večim
Pridam duši svojiga moža pomagala. Po noči in po
dnevu je goreče molila, in ob sobotah se je vselej po¬
stila Materi Božji na čast. In glej! ravno v soboto,
je zanj molila, se ji prikaže Sanci v černi žalovavni
obleki in strašno terpeč. Zahvali se ji za njeno moli-
tev  ter jo prosi, de naj še bolj goreče in še več zanj
rtl °h- »Oh!« pravi, »draga žena! ko bi ti mogel po-
Tedati, kako strašno jo moje terpljenje v vicah, o kako
bl _tvoje usmiljenje s tvojim Sancijem še dojemalo! Oh!
P' 1  Božji milosti, pomagaj mi, Gvida! pomagaj mi!«
v° tej prikazni kraljica štirdeset dni neprenehama moli in se
Posti, in čez štirdeset dni se ji kralj zopet prikaže v nebeški
svetlobi ter ji reče: »Sedaj sim rešen terpljenja. To
Se  imam tebi zahvaliti, pobožna kraljica! Bog naj te
zato vekomej oblagodarja! Stanovitna bodi v pobož¬
nosti! Premišljuj kazni uniga sveta, pred vsim pa ve¬
rstvo nebeško, kamor grem pred teboj, de to tam priča¬
njem in za te Boga prosim!« — Kristjan! posnemaj
v z gled, de bo v prid tebi in ubogim dušam v vicah!
^'vljenje svetnikov: S veta Evfrazija,
devica.  (-j- 410.)

Enak zgled, kakor
kraljica Gvida, nam
je tudi dala sveta E v-
frazija,  ki nje spo¬
min danes obhajamo.
Bila je prav imenit-
niga rodu; bila je
namreč hči Antigona,
ki je bil cesarju Teo¬
doziju v bližnjim rodu.
Že v pervih letih svoje
mladosti si je Gospoda
izvolila ženina. Veliko
bogastvo, ki ga je po
očetu podedvala, je
razdelila revežem na
zemlji v pomoč in v
prid ubogim  du¬
ša  m v v i c a h,  ter
je zveličanja iskala v
samostanu," kjer je
bila nar lepši zgled
prave ponižnosti, volj¬
ne pokoršine, neoma-

6usna hrana. V,

dežane čistosti, ostriga pokorjenja in resnične keršan-
ske ljubezni. Bila je v tridesetim letu svoje starosti,
ko jo je Bog poklical v večno veselje okoli leta 410.

Molitev. Sveta devica Evfrazija! za
nas Boga prosi, de po poti keršanske čed¬
nosti za tabo hodimo in zlasti tisto ljubezen
posnemamo, ki si jo skazovala do revežev
na zemlji in do ubogih duš v vicah, de bomo
kdej tudi mi, kakor ti, k večnimu plačilu
poklicani. Po Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

114. <SHlŠ©i)»

Občestvo svetnikov, in sicer poveličana cerkev.

Vprašanje. K občestvu svetnikov se po¬
slednjič tudi še in prav posebno štejejo svet¬
niki v nebesih;  vpraša se tedaj: Kakošno
zvezo imamo verni na zemlji s svetniki v ne¬
besih ?

Odgovor. Verni na zemlji svetnike v
nebesih  častimo in na pomoč kličemo, svet¬
niki v nebesih pa za verne na zemlji in za duše
v vicah Boga prosijo.

Razlaganje. Če svetnike častimo in na po¬
moč kličemo, bodo za nas Boga prosili in nas
s svojim obilnim zasluženjein podpirali, ker njih
sveta ljubezen do nas se ni pomanjšala, ampak
se je spopolnila; zato imajo vse usmiljenje z
našimi skerbmi in težavami, ki sojih nekdaj sami
nad sabo skušali, in radi uslišujejo naše proš¬
nje, ker nam pri Vsigamogočnim rešenja iz nad¬
log išejo, če pa to ni v Božji previdnosti, nam pa
tolažbe in močne gnade prosijo, de moremo
skušnjave prestati in si za nebesa zasluženja
pridobiti. Oni poznajo nevarnosti, ki prete na¬
šim dušam; sej so se mogli oni sami nekdaj ž njimi
vojskovati, in sedaj v nebeškim veselji še bolj
čutijo, kakor mi, koliko more človek na zemlji
dobiti ali zgubiti, če je v tem vojskovanji zma¬
gal ali je pa bil premagan; zato za nas Boga
prosijo.

Zgled. V družili makabejskih bukvah beremo od
verjetnih sanj, ki jih je imel pobožni Juda Ma-

24

178

kabej, ko so ravno njega in njegovo ljudstvo močnejši
vojskine trume sirskiga kralja Demetrija hudo stiskale,
in je bila vera in domača dežela v nar veči nevarnosti.
Videnje je pa bilo tako: Onija,  kteri je bil vikši

duhoven, dober in dobrotljiv mož,  častitljive podobe,
pameten v zaderžanji in prijeten v govorjenji, ki je bil
od mladosti v čednostih izurjen, je roke razprosterl in
molil za vse judovsko ljudstvo. Po tem se je prikazal
tudi drugi mož, zavolj starosti in slave čudovit in
z veliko lepoto obdan. Onija pa je spregovoril, rekoč:
»Ta je prijatel bratov in Izraeloviga ljudstva; ta je,
ki veliko moli za ljudstvo in za vse sveto mesto,
Jeremija,  prerok Božji«. In Jeremija je stegnil
desnico, in je dal Judu zlat meč, rekoč: »Prejmi sveti
meč, dar od Boga; ž njim boš posekal sovražnike mo-
jiga ljudstva Izraeloviga«. Spodbujen tedaj s tem vi¬
denjem se je Juda junaško vojskoval zoper sirskiga voj¬
voda Nikanorja, in bilo je Sirijanov pobitih pet in tri¬
deset tavžent, in tudi Nikanor je padel s svojim orožjem.
— Tako tudi za nas svetniki Boga prosijo in nam po¬
magajo v vojskovanji zoper dušne sovražnike, de jih
lože premagamo. (Glej sprednjo podobo!)

Vprašanje. Kdaj nas tolaži vera v občestvo
svetnikov ?

Odgovor. Vera v občestvo svetnikov nas
tolaži 13  v življenji in 2) ob smerti.

Razlaganje. Kako povzdiguje serce pravo-
vernimu kristjanu tolaživna misel, de je v tesni

zvezi s toliko pravičnimi in poveličanimi brati!
Kako zveličavna je ta misel zanj i) že v živ¬
ljenji,  če se ozira proti nebesam, in tam vse
svetnike Božje  gleda, ki zanj prosijo in mu
dobrotljivo pomagajo; in če zopet gleda v vice
in si misli, de more terpečim prijatlam v kraji oči-
ševanja z molitvijo, z daritvijo svete maše in
dobrimi deli bolečine polajšati, čas njih ter-
pljenja okrajšati ali jih celo iz vic rešiti! Kako
tolaživna in zveličavna je zanj ravno ta misel
tudi 2) ob smerti,  ker sme pričakovati, de
bodo svetniki  v nebesih Bogu svoje zasluženje
zanj darovali, de toliko hitreje in toliko gotovše
pridejo v nebeško veličastvo, in de ga cerkev
Božja na zemlji  tudi po smerti ne pozabi;
temuč ga podpira z molitvijo in z daritvijo svete
maše, dokler ne doseže večne slave in dokler
ni na večne čase sklenjen z vsimi svetniki v
nebesih!

Zgled. Kako tolaživna in zveličavna je vera v
občestvo svetnikov, vidimo iz življenja pobožne, pa tako
hudo skušane Marije Stuartove,  škotijske kraljic®-
Ko so jo k smerti obsodili, je bila vsa mirna in j e
samo prosila dovoljenja spoved opraviti pri spovedniku,
ki je bil ž njo vred v ravno tistim gradu zapert. Kar
se sicer nar hujšimu hudodelniku dovoli, to so odrekli
tej nesrečni kraljici, — mogla je umreti — brez spoved'
nika. Poslali so ji pa anglikanskiga duhovna v ječo, de bi
jo učil nove vere in jo še pred smertjo anglikanski® 11
krivovernikam pridružil. Ali s kako serčnostjo se kra*
ljica temu hudobnimu namenu ustavi! »V katoliška
cerkvi sim rojena«, reče, »v njej sim zrejena, v njej
hočem tudi umreti; nikoli nikdar ne bom stopila >®
tega zveličavniga občestva svete cerkve, ki
so nje udje tudi na unim svetu še v ljubez 111
med sabo sklenjeni in se ubogi duši po m a*
ga z molitvijo in z daritvijo svete maše.«
— Na to pritisne bridko martro na svoje serce in vs»
potolažena reče: »Kako bi se mogla moja roka Jezusov®
podobe dotakniti, de bi se moje serce od ljubezni do nje'
gane  vnelo!« — Brez strahu gre na moriše in vdan®
v Božjo voljo moli ravno besede 30. Psalma: »V tvoj®
roke izročim svojiga duha!« in glava se ji odseka-
Glej, tako mirno more katoličan živeti in umreti, ke®
je prepričan, de je ud občestva svetnikov!

Življenje svetnikov: Sveta Matild®’

nemška cesarica,  (-j- 968.)

Za sveto Matildo,  ki se nje god danes obhaja, j 9
bila misel, de je ud v občestvu svetnikov, zelo tolaživna 1 ®
spodbudna k svetimu življenju. »Jez sim v občestva
svetnikov«, tako je večkrat govorila, »torej si mora®®

179

tudi za sveto živ¬
ljenje prizadeva¬
ti«. In po čemur
je hrepenela, je
tudi dosegla z
milostjo Božjo;
hilaje velika svet¬
nica. Matilda je
hila hči grofa
Teodorika, mo-
gočniga kneza sa-
ksonskiga, Zavolj
njenih izverstnih
čednost jo je v
zakon vzel Hen¬
rik Tičar, ki je
hil pozneje nem¬
ški cesar. Pa de-
siravno je bila
Matilda k tako

^ r ls °ki časti povzdignjena, je bila vender zmirej ponižna.

svojim visokim stanu se je še bolj prepričala, de je
posvetno nečimurno, in de je samo Boga ljubiti in
ttjeinu zvesto služiti prava modrost; zatorej je rada
golila in Boga hvalila. Ubogim, bolnikam in jetnikam
| e  bila prava mati; iz serca rada jim je stregla, in jih
tudi učila nadloge voljno terpeti. V sreči in nesreči je
tuzodevala močnodušnost; bila je namreč v vsili rečeh
■“ožji volji vdana. Še umirajo je oči proti nobesam
Povzdigovala, dokler ni v Gospodu zaspala 14. Sušca
96 8. leta ravno tisto uro, ob kteri je navadno milo¬
be delila. Njeno truplo so položili k njenimu rajnimu
®°žu cesarju Henriku v Kvedlinburgu.

Molitev. Gospod, nebeški Oče! s
® v aležnim sercam spoznamo, de smo pokli—
c f n i k občestvu svetnikov; pomagaj nam, de
& ! z enako gorečnostjo, kakor sveta česa¬
la Matilda, vse svoje življenje prizadeva-
za resnično svetost in za večno zveli-
c anje. Po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

^o ni v občestvu svetnikov, in kaj se nam je iz tega
učiti.

Vprašanje. Kteri ljudje na zemlji niso v
°bčestvu svetnikov?

Od govor. V občestvu svetnikov niso: 1)
^ er i niso udje prave cerkve, 2 )  kteri so iz-
°bčeni.

Razlaganje. V občestvu svetnikov niso:
1) Kteri so od katoliške cerkve ločeni, kakor:
krivoverci  ali z m o t e n c i,  kteri so nauk
svete cerkve zavergli, in razkolniki,  kteri
se ne derže pravih vikših, zlasti ne vidniga
poglavarja prave cerkve. To se tako ve; kdor
namreč ni družnik kaciga mesta ali kake so¬
seske, se tudi ne more vdeležvati dobrot,
dobičkov in vžitkov tega mesta ali te soseske,
kakor od telesa ločen ud ne more več od njega
moči prejemati. 2) Tudi niso v občestvu svet¬
nikov vsi tisti, kteri so iz cerkve izobčeni,
ki jih je cerkev zavolj kake velike pregrehe iz
sebe pahnila.

Zgled. Kako huda kazen je človeku iz občestva
svetnikov pahnjenimi! biti, vidimo iz tegale zgleda. Ce¬
sar Teo dozi Veliki  je v nagli jezi zapovedal 7000
Tesaloničanov, brez razločka, če so nedolžni ali krivi,
ob glavo djati, ker je bil v njih mestu njegov-namest¬
nik umorjen. Ker je bil cesar ravno v Milanu, mu je
škof tega mesta, sveti cerkveni učenik Ambrož,  list
pisal in to pregreho očital; ali Teodozi za to ni veliko
maral. Gre pa ob. pervi priložnosti po navadi v cer¬
kev, de bi z. drugimi vernimi vred svete skrivnosti ob¬
hajal. Ali sveti Ambrož se mu ustavi, rekoč: »Cesar!
mende ne veš, kako ostudna je tvoja pregreha, ker se
prederzneš sem priti. Kako si vender upaš, v svetiše
strašniga Boga stopiti in v nedolžno kri pomočene roke
razprostreti in sveto telo Jezusa Kristusa prejeti? Verni
se, cesar! in k toliko ubojem, kterih si se kriviga sto¬
ril, nikar ne pridevaj še noviga greha, oskrunjenja Go¬
spodove hiše!« — Teodozi se hoče izgovarjati s kraljem
Davidam, ki je tudi hudo grešil in vender milost dose¬
gel; ali sveti Ambrož mu odgovori: »Če si Davida po¬
snemal v grehu, posnemaj ga tudi v pokori!« — Teo¬
dozi je mogel cerkev zapustiti. Umakne se v svoj
grad in osem mescov se no da nič več viditi. Pa s
pekočim sercam toži večkrat svoje notranje bolečine nar
bolj zaupljivimi! dvomiku Rufinu, ter zdihuje: »O nihče
ne moro umeti, kaj moja duša terpi«. — Ko se med
tem približujejo božični prazniki, ga premaga hrepenenje
po cerkvi. »Tempelj Gospodov«, kliče, »je odpert nar
manj Šimu mojih podložnih, meni pa je zapert!« — Prosi
tedaj svetiga škofa, naj ga zopet sprejme v občestvo
svetnikov, in dela očitno pokoro. — Oh, koliko grešni¬
kov je, ki se sami izobčujejo in ne čutijo te prevelike
zgube!

Vprašanje. K čemu naj nas ta nauk spod¬
buda ?

Odgovor. Ta nauk naj nas spodbada, de se
ne smemo po nobeni ceni ločiti od družbe svet¬
nikov, ne s krivoverstvam, ne z nejeverstvam,

34*

480

ne s hudobnim življenjem, de ne bomo gnjili
udje katoliške cerkve, suhe veje na drevesu,
ktere se odsekajo in v ogenj veržejo.

Razlaganje. Že v dvanajstim berilu sim ti
pokazal, ljubi moj! kako ostudno in p o-
gubljivo  je, vero zatajiti, pravo vero za¬
pustiti in se tako od prave cerkve ločiti. To
tudi tukaj zopet velja. Kterikoli se ločijo od
občestva svetnikov, se ločijo ob enim tudi od
Boga in tako padejo v večno gogubljenje; za¬
kaj „kdor hoče živeti od duha Kristusoviga 44 ,
pravi sveti Avguštin,  „mora biti na telesu
Kristusovim 14 , to je, mora biti v Jezusovi cer¬
kvi, v občestvu svetnikov; kdor ni na telesu
Kristusovim, on umerje in se pogubi, kakor ud,
ki je ločen od živiga telesa. Po nobeni ceni
se tedaj ne smemo ločiti od prave, edinozveli-
čavne cerkve ali od občestva svetnikov.

Zgled. Svoti pušavnik A g- a t o n je imel pred
očmi nesrečo tacih, ki se prostovoljno ločijo od prave
cerkve; torej se nobene reči ni tako močno bal, kakor ob-
dolženja, de je krivoverec. Enkrat pride k njemu več
bratov; slišali so od njegove globoke ponižnosti, in so
ga liotli skušati, če ima res to čednost. »Oče!« mu
rečejo, »veliko se jili nad teboj pohujšuje,- pravijo nam¬
reč, de si ves napuhnjen in de druge zaničuješ in ob¬
rekuješ, de bi tvoja lastna luč toliko lepše svetila.
Prav veliko jih tudi terdi, de z ostudnimi pregrehami
nečast delaš svoji sivi starosti«. Agaton odgovori:
»Spoznam, de sim velik grešnik pred Bogam«. In na
to na tla pade ter brate prosi, naj bi zanj klicali v
usmiljenje Božje. Ker bratje vidijo, de s temi obdol-
ženji nič ne opravijo, ga začnejo z noviga dolžiti, re¬
koč: »Prav veliko jih tudi govori, de si od vere
odstopil in de si krivoverstvu vdan«.
Ko častitljivi starček to sliši, ga zgrabi sveta jeza, in
ves resnoben odgovori: »Desiravno imam veliko gre¬

hov nad sabo, zaveržen krivoverec vender nisim; Bog
me varuj kaj taciga!« — Bratje sedaj pred-uj padejo,
ga prosijo odpušenja ter ga vprašajo, zakaj je vse ob-
dolženja tako mirno poslušal, le obdolženja krive vere
ne ? In sveti starček odgovori: »Une perve obdolženja
sim iz ponižnosti preterpel, de bi me za grešnika imeli,
ker je tudi Jezus preterpel vse zasramovanje Judov, de
nam je dal zgled ponižnosti. Besedi pa, s kterimi ste
me imenovali krivoverca, nisim mogel prenesti, ker je
krivoverstvo ločitev od Boga. Krivoverec se loči od
praviga in živiga Boga, in se druži s hudičem in nje¬
govimi tovarši; če Kristusa zapusti, nima več Boga, ki
bi ga prosil odpušenja!« — Agaton je prav mislil,
ljubi moj! Kdor od vere odstopi, preterga poslednjo
vez, ki ga z Bogam veže; on je v pravim pomenu brez¬

božen, in njegovo pogubljenje se skorej ne more odver*
niti. Varuj se tedaj te grozovitne hudobije, keršan-
ska duša!

Življenje svetnikov: Sveti papež Ž a-
harij  a. (-j- 752.)

Ta svetnik, čigar spo¬
min se danes obhaja, je
bil rojen na Gregovskim,
in je močno slovel za-
volj učenosti in pobož¬
nosti. Po smerti Grego¬
rija III. so ga enoglasno
izvolili papeža leta 741.

Kar poglavar svete ka¬
toliške cerkve si ni le
za njo obilno zaslug pri¬
dobil, ampak tudi za
deržavo. Ker je le pre¬
dobro spoznal grozno ne¬
srečo tistih, kteri niso v
občestvu svetnikov, to
je, v sveti katoliški cer¬
kvi, je zlasti za to
skerbel, de bi še ne¬
verni narodi sprejeli ker-
šansko vero. Zatorej je
pošiljal mašnikov v mno¬
ge dežele, med njimi
tudi svetiga Bonifacija,
van. Zaharija je sklenil svoje zaslužno življenje leta 752.

Molitev. Oče nebeški! ponižno t e
prosimo, pripelji tiste , ki te po veri še » e
poznajo, v kraljestvo milosti in resnice, v
kterim mi po tvojim usmiljenji živimo, de te
s Si n a m in svetim Duham vred kdej v kra¬
ljestvu vecniga veličastva, v občestvu svet¬
nikov vse večne čase ljubimo in hvalimo1
Amen.

P©ttas©i©Hil©s©f@ l©rtl® e

f@. §U)Š@S).

Deseti člen apostoljske vere.

»Odpušenje grehov«.

Vprašanje. Kako se sklepa ta deseti člen
apostoljske vere z naukain od občestva svet¬
nikov ?

Odgovor. Deseti člen apostoljske vere se
z naukam od občestva svetnikov tako sklepa t

Ker človek kakor grešnik ne more ne k občestvu
Sv etnikov priti ne živ ud v tem občestvu biti,
S' mora pred vsim prizadevati za odpušenje
grehov; zato tudi precej za naukam od občestva
svetnikov nasledva deseti člen apostoljske vere:
»Odpušenje  gr  e Ji o v".

Vprašanje. Kaj nas uči deseti člen apo-
st °ljske vere ?

kteri nas je obla-
godaril z duhovnim
blagodaram, z ne¬
beškimi darovi v
Kristusu, v kterim
imamo odrešenje po
njegovi kervi, od-
pušenj e grehov
po bogastvu nje¬
gove gnade!" — V
sveti cerkvi se nam
pa ne odpušajo sa¬
mo eni grehi, am¬
pak vsi,  tudi nar
veči in nar hujši;
Jezus je namreč re¬
kel : „K a r k o 1 i

boste razvezali na
zemlji, bo razve¬
zano tudi v nebe¬
sih".— To odpuše-
nje grehov se nam
pa le zavolj Je-
zusoviga zaslužen j a daje in samo
v njegovi cerkvi. „Samo v njej",
pravi sveti Avguštin,  „se grehi odpušajo,
zunaj  nje  pa  ne;  ker je le ona prejela sve-
tiga Duha, brez kteriga se grehi ne odpušajo".
Kako tolaživna je za nas vse tale misel: „V
sveti, katoliški cerkvi moremo od¬
pušenje svojih grehov dobiti"!  Nik¬
dar ne smemo tedaj obupati, in ko bi bili naši

Odgovor. Deseti člen apostoljske vere nas
de je Kristus svoji cerkvi dal oblast, grehe
0( jpušati. Rekel je namreč aposteljnam: „Prej-
® ll * e  svetiga Duha. Kterim boste grehe odpu-
so jim odpušeni; in kterim jih boste za-
er žali, so jim zaderžani". (Jan. 20 , 22. 23.)

Razlaganje. V katoliški cerkvi je tedaj o d-
J* u  š e n j e grehov;  ker je namreč sveta cer-
ev  zato postavljena, de pomaga našim dušam
V Vs ih višjih potrebah, se gotovo v njej ne sme
J*°grešati to, kar je grešni duši nar bolj potrebno,
^»ireč odpušenje grehov.  Zato piše
® v ’eti Pavel  (Efez. 1, 3. 7.): »Hvaljen bodi
U °g in Oče Gospoda našiga Jezusa Kristusa,

grehi še tako veliki in še tako mnogi.

Zgled. S o f r o n i nam pripoveduje čuden zgled,
iz kteriga se lahko učimo, de se v sveti cerkvi
vsi, tudi nar veči grehi odpušajo.  »Bil je«,
tako pripoveduje, »v tebenski pušavi (na Egiptovskim)
tolovajski glavar, po imenu David.  Ta je počenjal
nar hujši grozovitosti in njegovo tolovajstvo je bilo tako
razglašeno, de se je vsak tresel pred njegovim imenam.
Tega veliciga liudodelnika pa je pripeljalo Božje usmi¬
ljenje k spreobernjenju. Šel je v samostan, kjer se je
silno ostro pokoril, v solzah Boga milosti prosil, se
spovedal svojih grehov, med kterimi je bilo več skriv¬
nih umorov, in angel mu reče v spanji: »David!

grehi so ti odpušeni«.  In služil je še dalje mi-
lostivimu Bogu, in bil je velik svetnik«. — Desnično,
vsak grešnik naj sliši veselo resnico, de ima Jezusova
cerkev oblast, grehe odpušati! Ni ga tako veliciga

182

greha, de bi se ne mogel odpustiti; velikost grehov
nikdar ne bo presegla velikosti Božjiga usmiljenja;
samo odlašati ne smemo spreobernjenja k Bogu do tiste
noči, v kteri nihče ne more več delati.

Vprašanje. Kaj nam pa je storiti, de se
nam bodo grehi odpustili ?

Odgovor. De se nam bodo grehi odpustili,
moramo 1) pravo pokoro delati, iu 2) vredno
prejeti tiste zakramente, ki jih je Kristus po¬
stavil v odpušenje grehov.

Razlaganje. Bog je sicer neskončno usmi¬
ljen in je vselej pripravljen, nam po svoji cer¬
kvi vse naše grehe odpustiti; ali on tudi od
nas hoče 1) resnično pokoro, popolno
spreobernj  enj  e;  zato pravi Gospod Jezus
nam vsim: „Ce se ne spokorite, boste vsi po¬
ginili*. (Luk. 13, 3.) 2) Kristus je postavil v
odpušenje grehov dva zakramenta,  namreč
sveti ker st in sveto pokoro;  ta zakramenta
moramo tedaj vredno prejeti, sveti kerst,  če
še nismo keršeni, še ne sprejeti v keršansko
cerkev, pokoro pa, če smo nedolžnost svetiga
kersta zgubili in dušo z grehi oinadežali; zakaj
„če duša nečimurnosti sveta zapusti in se poko¬
riti začne*, pravi sveti Bernard,  „jo bo njen
Ženin zopet prijazno pogledal*.

Zgledi. Kako so je treba k Bogu spreoberniti,
ako hočemo odpušenje grehov doseči, nam sveto pismo
prelepo kaže v znani povesti od spokorne Magda¬
lene  (glej sprednjo podobo!) in v izverstni priliki od
zgubljeniga sina.  Povedati ti pa tudi hočem iz
življenja en zgled, iz kteriga lahko vidiš, do vsak
greh usmiljenje najde, ako se ga skesano
spovemo.  — Žena ne ravno dobriga imena gre enkrat
skozi cerkev, de bi si pot prikrajšala. Vidi pa tukaj
veliko ljudi se shajati in kaj nenavadniga pričakovati.
Sama radovedna, kaj se ima tukaj goditi, hitro sede,
kjer je še ravno prostor. Množica je čedalje veči, in
že je toliko ljudi okoli nje, de ne more več iz cerkve
iti. Kar pride misijonar na lečo in prelepo govori od
imenitne resnice, kako milosti v je Bog proti
grešnikam.  Večkrat ponavlja besede: »Vsak greh
najde usmiljenje, če se ga le človek skesa
in spove«.  Ženo, M vse prav zvesto posluša, te be¬
sede nar bolj ginejo. Ko je pridiga končana, se gnjete
žena skozi množico in se približa pridigarju ravno, ko
z leče pride. »Ali je res, duhovni oče!« vpraša vsa
ginjena, »de vsak greh usmiljenje najde?«  —
»Kaj pa de,«  odgovori pridigar, »le kesati  se  je
treba grehov; Bog odpusti vsim brez raz¬
ločka«.  — »Ali hi pač Bog tudi meni odpustil?«

vpraša žena; »že petnajst let živim v nar večih grehih«.
— »Tudi vam bo Bog odpustil«, pravi misijonar, »ako
se svojih grehov kesate in jih opustite«. »Če je tem®
tako«, reče žena, »Vas pa prosim, spovejte me 111
odločite mi uro, ob kteri naj pridem«. — »Še danes
Vas lahko spovem«, odgovori misijonar; »pripravite se;
bom precej prišel«. — Misijonar ji pokaže spovednico,
in se kmali verne, de hi jo spovedal. Spoved je ter-
pela več ur do terde noči. Ko hoče domu iti, se spre-
misli, in sklene do jutranje zarije v cerkvi ostati;
de bi po noči domu grede zopet v greh ne padla.
Drugo jutro jo najdejo mertvo v kapelici Matere Božje;
klečala je in nje obličje je bilo do tal pripognjeno; tla
so bile mokre od solza, ki jih je pretakala; svoje greha
je tako bridko objokovala, de je od žalosti umerla.
Misijonar, ki ga pokličejo, spozna, de je to tista žena,
ki so je pred ta večer spovedovala, in se čudi velikosti
usmiljenja Božjiga, in iz tega ginljiviga zgleda z n°'
viga vidi, de vsak greh usmiljenje najde.

V sveti katoliški cerkvi moremo tedaj odpušenje svojih
grehov doseči. Kolika sreča, kolika tolažba za nas vsej
Bodi tedaj iz serca Bogu hvaležen, ljubi moj kristjan,
ker ti toliko milost po svoji cerkvi daje; spolnuj P a
tudi vestno vse, kar je potrebno, de dobiš odpušenj^
pri Bogu! Hodi rad, pa vredno pripravljen k spovedi,
de se tudi tebi poreče: »Zaupaj, sin! grehi so ti od'

pušeni«.

Življenje svetnikov: Sveti Heribeft)

vikši škof v Kolinu.  (-j- 1021.)

Tudi sveti škof Heribert,  čigar spomin se da-
nes obhaja, je večkrat grešnikam na serce pokladal ve*
selo resnico od odpušanja grehov, in jih je s tem velik®
spreobernjl k Gospod Bogu. Ta svetnik je bil roje ' 1
od prav imenitnih staršev v Vormsu na Nemškim.
otrok je razodeval veliko veselje do molitve. V učen®'

183

je pa tako rastel, de so ga tisti čas med nar bolj
učene može šteli. Zatorej mu je izročil tadanji rimski
eesar Oton III. nar imenitniši opravila. Zoper njegovo
Voljo so ga izvolili vikšiga škofa v Kolinu. Šel je
v  Rim, kjer je bil poterjen in je prejel plašček
Vjkšiga škofa. Ko se je v Kolin vemil, je poslal znam-
uje vikšiga škofa pred svojim prihodam v mesto,
kamor je po tem v ponižni obleki in bos šel. — Kar
viiši škof je z lepimi zgledam spodbadal vso svojo čedo
ker jih j e s  pridigami vnemal za Boga in sveto življenje,
kopolnama se je zatajeval in je zlasti slovel zavolj po¬
lnosti, krotkosti in ljubezni. Ko se je zavolj dolge
8u še lakota pričela, je razdelil med uboge in potrebne
Vee, kar je imel, denar in žito. 1021. leta je hodil
P° škofu in si je nakopal vročinsko bolezen. Prinesli
s ° ga v Kolin, kjer je prejel svete zakramente, in
kniali potem je umeri v Gospodu. Pred smertjo je še
Spovedal, de naj dajo ubogim, kar je za nje odločil v
°Porold, ki jo je bil že zdavnej poprej naredil.

Molitev. O Bog! usmili se nas na
Prošnjo svetiga škofa Heriberta, in dodeli
po svoji sveti cerkvi nar veči milost,
}d si jo v njej shranil, kteri živiš in kralj u-
jes vse veke. Amen.

f?. §u)i©a.

Enajsti člen apostoljske vere.

»Vstajenje mesa«.

Gotovost in negotovost naše smerti.

Vprašanje. Zakaj si zlasti prizadevajmo,
dobimo odpušenje grehov?

Odgovor. De dobimo odpušenje grehov, si
*lusti prizadevajmo zato, ker bomo vsi umerii in
d e j zopet vstali; gorje nam tedaj, ko bi v
Srehih umerii!

, Vprašanje. Kaj se to pravi: Umerii
b °m 0 ?

Odgovor. Umerii bomo,  se pravi: Naša
Usa  se bo ločila od telesa in od vsih poze-
^Ijskih reči.

Razlaganje. Duša ne more umreti; ona se
Ver ue k Bogu, ki jo je bil vstvaril; in.zato za-
duša telo in se loči od njega, kakor od
ohljive hišice, in ga sleče kakor obnošeno ob-
* 0,  To ločitev duše od telesa imenujemo

,smer t a .  Duša se pa ne loči le od telesa,
ampak od vsih pozemeljskih reči; ob smerti
mora človek vse pozemeljsko zapustiti, lepoto,
denar, blago, čast, bogastvo i. t. d., ko bi tudi
njegovo serce še toliko po njih hrepenelo ali
na nje bilo navezano. Že nekdanji modrijani
so to popisovali v prav primerjeni priliki od
lovskiga psa in od plena. „Lovec“, pravijo,
„kaže divjino psu in ga ščuje, de za njo teče
in jo zgrabi. Komej pa pes divjino zgrabi, in
sicer ne brez truda in brez ran, že pride lovec
in mu jo vzame, in, če ni dobro zučen, ga še
celo po rebrih vdari, de jo spusti. Enako kaže
tudi duh tega sveta človeku vse veličastvo in
ga vabi se ga polastiti, ker mu pravi: Jahaj,
dirjaj, tekaj, delaj, sukaj se! Ko pa ubogi
človek po mnogim trudu in strahu in pomanj¬
kanji, večkrat zoper svojo vest, prav velikokrat
proti koncu svojiga življenja doseže, kar je
želel, pride neizprosljiva smert, ki vse konča
in mu vse pridobljeno silama vzame“.

Zgled. Ob smerti moramo vse zapustiti, kar
imamo; smert nas silama loči od zemlje in od vsiga
pozemeljskiga blaga in veselja. — Aleksander
Veliki  je na stnertni postelji služabnikam ukazal ga
v rakvo (trugo) tako položiti, de mu bo roka iz nje
visela, de vsi, ki so ga poprej v bogastvu vidili, sedaj
tudi vidijo, de je šel s praznimi rokami iz sveta, in de
od vsih zakladov nič druziga ni prinesel v grob, kakor
prazno roko. — Resnično, tako se godi vsim ljudem,
tudi kraljem in cesarjem. Brez usmiljenja nam smert
vse vzame, kar smo pozemeljskiga imeli; s praznimi
rokami nas pošlje pod zemljo.

Vprašanje. Ali moramo vsi umreti?

Od govor. Vsi moramo umreti.

Razlaganje. Smert je nam vsim go¬
tova;  zavolj greha pervili staršev je namreč
Božja pravica čez vse ljudi sodbo sklenila:
„Ljudem je odločeno enkrat umrete*’. (Hebr. 9,
27.) „Po enim človeku je prišel greh na svet,
in po grehu smert, in tako je nad vse ljudi
smert prišla, ker so vsi v njem grešili 44 . —
„Smert je tedaj plačilo za greh 44 . — „V druzih
rečeh 44 , pravi Debusi  v svojim novim Mariinim
mescu, „je vender še zmirej nekaka negotovost
zastran te ali une okolišine. Tako pravijo n. pr.:
Morebiti dobim to pravdo; morebiti bom zopet
ozdravel, morebiti —; tukaj pa ne velja „mo-

184

rebiti". Živi še tako zmerno, imej še tako
modre zdravnike, vživaj še tako zdrave in tečne
jedi: umreti moraš; človeku je to odločeno.
Stari umirajo, pa tudi mladi; bogati umirajo,
pa tudi revni; nevedni umirajo, pa tudi učeni;
Marija je umerla, Jezus Kristus je umeri, in
tudi mi, tudi mi bomo enkrat umerli. Pride
ura, ob kteri se poreče od mene, ki to pišem,
in od tebe, ki to bereš: „Ali že veš novico?
Ta in ta je umerF.

Zgled. Imeniten Perzijan, Hormizda  po imenu,
je prišel v Eim, veliko mesto rimskiga cesarstva, ter
je ogledoval vso njegovo lepoto in blišobo. Cesar ga
vpraša, kako mu je Itim všeč, in ali bi ga ne veselilo
tukaj zmiram ostati in se vseliti. — Gospod! odgovori
modri Perzijan, nič se ne more primerjati z lepotami,
ki so jih vidile moje oči; vender pa, če smem odkrito-
serčno govoriti, me vsa ta blišoba ni ne oslepila ne

ganila. Sredi spominskih stebrov, slavnih vrat, gradov,
tempeljnov in druzih veličanskih poslopij, ki jih i« ia
to slavno veliko mesto, sim vidil grobove, in ker mor*
človek v Rimu umreti, kakor v Perzii, zgubljajo ceno
v mojih očeh vse rimske lepote. — Taka je, povsod
so grobovi; pojdi le, moj kristjan! na pokopališa v va¬
seh in v mestih (glej sprednjo podobo!) vsi ti ozna-
nujejo grenko resnico: »Vsi moramo umreti«.

Vprašanje. Ali vemo, kdaj, kje in kako
bomo umerli ?

Odgovor. Ne vemo ne, kdaj, kje in kako
bomo umerli.

Razlaganje. Kakor gotova nam je smeri;
tako negotovo je, kako, kje in kdaj bomo umerb-
Ne vemo, kako  in kje  bomo umerli, če za
dolgo merzlico ali za rano, če za strelo ali za
mertudam, če na suhim ali na morji, če v po¬
stelji ali na tleh, če v vodi ali v ognji, če na
potu ali v cerkvi, če doma ali na tujim. Tega
nihče ne ve. — Ravno tako ne vemo, kdaj
bomo umerli, če v dvajsetih letih ali pozneje;
če že danes ali jutri, če v mladosti ali starosti-
Tega nobeden ne ve; samo to vemo iz vsak¬
danje skušnje, de jih prav veliko nenadama n-
merje in de smert sedaj tega sedaj uniga po¬
bere. Nihče naj se tedaj ne zanaša na svojo
mladost! Le malo malo jih je, ki visoko starost
dosežejo; ali se pa ozri po veliki množici! Ah
vidiš mar veliko sivih glav? Ko se je smeri
pervič prikazala, so bili štirje ljudje na zemlj 1,
Abelj je bil nar mlaji, in vender se je smeri
ravno njega lotila.

Zgled. Vsi moramo umreti, to vemo; pa nobeden
ne ve ne dneva ne ure. — Pred veliko leti je sedelo
v gostivnici več mož, ki so se prijazno pogovarjali se¬
daj od te sedaj od une reči. Med drugim so se tudi p.°'
menkvali od smerti in nje negotovosti. To je de, pray 1
sicer že prileten, pa vender še močan mož, ure svojo
smerti ne vemo; to pa vender lahko rečem, de dan eS
ne bom umeri. Eni mu sicer ugovarjajo, de se tudi to
ne more za gotovo terditi; kako lahko namreč meri«®
ali sicer neprevidena nesreča naglo konča človeku živ¬
ljenje! Uni pa le terdi, de danes ne bo umeri. -7"
Družba ima kmali zopet druge pogovore, dokler se unb
ki je poprej tako prederzno govoril, domu ne verne-
Vsim še voši lahko noč in jutri zopet srečen shod-
Dve minuti pozneje se sliši v gostivnico težek padec-
Pivci se zganejo in hitijo z lučjo gledat, kaj hi bil®'
in — kaj vidijo? Tovarša mertviga pod stopnica« 11-
V temi je padel čez stopnice in si je glavo razbil-

i 185

Mišljeni in molče gredo gostje narazen, in ali domu
P e de ali pri merliču si je gotovo vsak mislil: Prav

■l e  govoril Gospod Jezus: »Ne veste ne dneva ne ure«.

Kristjan! koga ne bo presunila taka prigodba? Kdo
‘ z n J e  ne vidi, kako negotovo je, kako in kje in kdaj
umerli?

z ‘ v Ijenje svetnikov: Sveta Jedert,

devica in opati n j a, (-j- 659.)

De preterdno je bila prepričana od resnice, de
Moramo vsi umreti, de pa ne vemo, kje, kdaj in kako
bonm umerli, sveta Jedert,  ki se nje spomin danes
° J ' ia ja, in je pa tudi tako sveto živela, de se ni bala
® er ti, temuč je še smertne ure željno pričakovala.
i: 1 * a  je hči vojvoda brabanškiga in rojena leta 626.
Ka stla je vsa nedolžna in že zgodej je obljubila Jezusu
T edno devištvo. Dvanajst let stari vojvodičini ponuja
kralj Dagobert imenitniga, ženina, sina slovečiga
V( jJvoda; ona pa sramožljivo in resnobno odgovori r
5 uada bi bila kralju pokorna, ko bi si že ne bila dru-
Zl ? a  ženina izvolila. Svoje serce in vse svoje želje sim
Jezusu, Sinu Narvišjiga; zraven njega ne morem
111  ne smem še druziga umerjočiga ženina imeti«. Po
očetovi smerti je naredila z materjo vred iz hiše star-
, ev _ samostan. Njima so se pridruževale tudi druge
, ev Ke imenitniga rodu. Ita, mati Jedertina, je bila
Goljena sprednica, in pozneje ji je bila nje hči po¬
močnica dana, Desiravno je bila ta še le 21 let stara,

y e v ®nder že razodevala posebno razumnost in čednost
s yoji službi. Živela je čisto kakor angeli, veliko je
^ °lila in se postila, bila je prijazna do podložnih, rado¬
na do ubozih, do tujcov in do bolnikov. •• Po smerti
^ 0 i e  matere je izročila vnanje zadeve in domače opra-
a  drugim modrim nunam, sebi pa je le prideržala
dstvo duhovnih vaj, tako de je odslej lahko več časa

n “»n« hrana. V.

molila in sveto pismo premišljevala. Ko je bila ne¬
varno zbolela, je nune prosila, de so drugo opatinjo
izvolile, in tudi še v bolezni je dajala nar lepši zgled
prave pobožnosti. Desiravno je sveto živela, se je ven-
der še posebej pripravljala k srečni smerti. Umerla
je mirno po sveti maši, med ktero je bila obha¬
jana, 17. Sušca. 659. Jokale so se njene tovaršice za
njo; ali veseli so spremili nebeški angeli njeno dušo v
večno veselje. Njeno svetost je Bog poterdil z mno¬
gimi čudeži.

Molitev- Nebeški Oče! prosimo te,
dodeli nam milost, de tako pobožno in sveto
živimo, kakor sveta devica in opatinja Jedert,
de se nam smerti ne bo treba bati. Po
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

fe®ril(3) e

Smert pravičniga in grešnika,

Vprašanje. Kaj je smert  pravični mu?

Odgovor. P r a v i č n i m u je smert angel
mirti, ki ga pelje iz solzne doline v prelepe ne¬
besa in ga venca z večnim plačilam. (Glej
naslednjo podobo!)

Razlaganje. „Draga je pred Gospodovim
obličjem smert njegovih svetih“, poje že kraljevi
pevec David  (Ps. 115, 6.). Resnično, draga
je smert pravičnih; z veseljem namreč sprejema
Gospod svoje služabnike, de njih vojskovanje
in zmago vekoma plačuje. Ali ni tedaj smert
pravičnimi: angel miru, ki ga pelje iz solzne
doline v prelepe nebesa? — Pobožni veruje z
aposteljnam Petram,  de ob smerti popusti po-
zemeljsko prebivališe in se preseli v večno sta-
novališe. (2. Pet. 1,14.) — Pobožni veruje z apo¬
steljnam P a vla m, de se mu ob smerti razvežejo
vezi, ki ga na zemljo navezujejo. „Želje imam raz¬
vezan in s Kristusam biti, kar bi bilo veliko bolje“.
(Fil. 1, 23.) — Pobožnimu je smert, kakor a-
posteljnu Jakopu,  žetev. Kakor kmet poter-
pežljivo čaka, de žito dozori; tako tudi pobožni
poterpežljivo čaka prihoda Gospodoviga. (Jak.
5, 7.) — Pobožnimu je smert, kakor aposteljnu
Pavlu,  dan praznovanja. Hrupa in razmiš¬
ljanja polno je bilo življenje. Kar pa zginejo

186

delavniki in prazniki se začnejo. Velika tihota
je. Sobota je, delopust velikiga svetiga dne in
večniga življenja. (Hebr. 4, 10.J — Pobožnimu
je smert, kakor aposteljnu Janezu,  trenutek,
v kterim bomo Gospoda vidili in bomo njemu
podobni. (1. Jan. 3, 2.) — Pobožnimu je smert
ženitvanje. Kraljev sin ima ženitnino. Jez
sim tudi povabljen na ženitnino, govor/ po¬
božni, in obleče nar lepši in nar dražji obleko.
Približal se je pravi čas, in on gre med svate
k veseli večerji, in ta čas je smert. (Mat. 22.)
— In tako umerje pobožni kristjan z veselim
sercam in dušnim miram. On se pripravi na
pot. Sveta cerkev ga pomazili, de se očisti
vsih madežev in deje  tako vreden gledati obličje
Božje; ona ga pomazili s svetim oljem, de
prejme večno Jezusovo kraljestvo, kakor se
tudi kralji pomažejo, ker imajo skerbeti za pra¬
vico. Vesel in miren umerje pobožni; kakor
luč v njegovi roki sveti njegova duša. Če se
tudi njegovo truplo v perst pokoplje, vender še
njegov duh živi in nikoli ne umerje.

Zgledi. Ko je sveti Peter  iz  Alk  ant  ar  e ču¬
til, de se mu smert bliža, je padel na kolena in glasno
zapel psalm: »Veseli me, kar mi je bilo rečeno: Sto¬

pili bomo v svetiše Gospodovo«. — Ko je sveti Jero¬
nim  vidil, de se približuje smertna ura, je z veselim
obličjem ogovoril okoli stoječe: »Nikar ne žalujte! Ve¬
selite se Velikovec z menoj; ker to je resnično prijetni
čas; to je dan veselja, ki mi je dražji, kakor vsi drugi
dnevi mojiga življenja; danes mi bo Gospod spričal

resnico svoje obljube, in moja duša, ki je tukaj
v pregnanstvu živela, pride danes z Jezusovo ker-
vijo rešena v svojo pravo domovino«. — Brez-
božni angleški kralj Henrik  VIII. je nekdaj
postavil 10.000 goldinarjev na glavo pobožni?®
in katoliški cerkvi vdaniga kardinala Regi'
n a 1 d a P o 1 a. Ko je kardinal to slišal, se J e
zelo začudil in je rekel svojim prijatlam: »Kako
more kralj tolike želje imeti, mi življenje vzeti! Sej
bi sam rad krnali umeri. Ne vem, kaj bi mi se
življenje drago in ljubo delalo. Ali kaj im®
smert strašniga, de bi seje  bali* Ali hoče kralj»
de umerjemV Naj mi le vzame življenje, ako J 0
Bogu všeč; s tem me ne bo nič bolj razžalil ,
kakor ko bi me silil, obleko sleči in spat iti«-
— Glej, tako govore pravični od smerti! »Kdor
se Gospoda boji, se mu bo na koncu dobro g°'
dilo«. Pobožnimu je tedaj resnično ravno tako
umreti, kakor trudnimu spat iti.

Vprašanje. Kaj je smert grešniku?
Odgovor. Grešniku  je smert grozovito 8
napovedovavka strahu in obupanja, ki ga pel) e
pred neskončno pravičniga Sodnika.

Razlaganje. Grešniku je smert strašna bu-
divka; ona ga kliče in pelje izmed hudobnežeVj
od posvetnih veselic k ostrimu, večnimu Sod¬
niku. Zato pravi sveti pevec  (Ps. 33, 22.) :
„Smert grešnikov je silno huda 6 ; in sveti P a '
,vel  piše (Hebr. 10, 31.): „Strašno je pasti v
roke živiga Boga 6 . — „Smert je“, po besedah
svetiga Avguština,  „ravno tako huda hudim«!
kakor je dobrimu dobra; ker so o(l telesa ločenč
duše pobožnih v pokoji, duše brezbožnih pa terp e
mnoge muke, dokler ne bodo trupla pobožnih
zopet obujene v večno življenje, trupla brezbožnih
pa v večno smert, ki se imenuje druga smert“*

Zgled. Kralj H e r o d e ž je ukazal betlehemske
otroke pomoriti, veliciga duhovna Aristobula zgrabit 1
in vtopiti, svojo ženo Marijano, njeniga očeta in bra-
ta, in še celo svoje tri sinove in svojo tašo ob glav®
djati, veliko imenitnih deržavnih služabnikov in tri st®
vikšili vojakov podaviti in dva pravdnika sežgati, 1«
ta terdovratni hudobnež še na smertni postelji ni misld
na pokoro in poboljšanje svojiga življenja, temuč je še
svojo sestro in njeniga moža k sebi poklical in ji ta¬
kole ogovoril: »Vem, de se bodo Judje moje smert*
veselili in radovali; hočem jim pa to veselje podreti i**
storiti, de bodo ob moji smerti jokali in žalovali. Nar
imenitniši Jude sim sklical in v ječo zaperl. K®'
dar dušo izdihnem, pošljita vojakov, de zaperte Jud®
naglo pomore, in tako bo vse judovsko kraljestvo, in s®
celo vsaka posamna hiša tudi z nevoljo grenke solz®

482

Pretakala zavolj moje smerti. —• Bolezen ga je silno
oslabila; noge so mu neizrečeno otekale; po telesu so
se  mu spušali turovi, ki so bili zelo gnojni in smerdljivi
* n  polni červov; skušal je sam sebe umoriti, pa so mu
»ranili. — Umeri je — za strašno lakoto v preklinjanji
1,1  »hupanji. — Glej, kristjani tako umerje grešnik.

Vprašanje. Kaj nam je storiti, de nas ne
zadela strašna smert grešnikov, ampak srečna
s Wert pravičnih?

Od govor. Prav pogosto mislimo na smert in
dobro se pripravljajmo na smertno uro.

Razlaganje. Večkrat na smert misliti, je
izrečeno koristno; tako premišljevanje je že
” la rsikoga spreobernilo. Koliko mlačnih duš, ko-
■k°  grešnikov je to zveličavno premišljevanje
* dobrimu spodbudilo, v samostane spravilo in
v  večno veselje pripeljalo! Torej pravi sveti
Zvonim:  „Nič ti bolj ne pomaga zatajevati se
v  vsih rečeh, kakor misel, kako kratko in ne¬
gotovo je naše življenje. Pri vsim, karkoli po¬
nujaš, imej smert pred očmi!" In sveti Lav-
* e,1 ci Justinijan  nas opominja: „Človek!
P°gosto misli, de že umiraš, ker veš, de moraš
Umreti! Pomisli, kako se bodo oči vderle, kako
°do žile v telesu oterpnile, kako se bo serce
!. bolečinah vtopovalo! Tako premišljevanje na-
8l § a  duha obuja in oživlja v nas ponižnost".
n  sveti KI i mak pristavlja: „Misel na smert
e * a  nas vse poterpežljive v trudu in delu, in
J ar eja, de se zasramovanja še bolj veselimo". —
tem koristnim premišljevanji so se tedaj tudi
^ a dil e vse  p 0 b 0 žne duše, kar jim je bilo v velik
dll bovni prid.

k *gledi. Pobožen pušavnik je bil nekdaj vprašan,
110  se je treba na dobro smert pripravljati, in je od-
j t|  or d: »Misli vsako jutro, de je to tvoj poslednji dan,
Po i 8 ! 1 ''" večer, de je to tvoja poslednja noč, in ravnaj
te J misli!« — Sveti Janez,  aleksandrijski vikši
$ e J  ' si  je dal zgodej grob pripraviti, rekel je pa, de
y 1° sme  P re ^ n .i e 8' ovo  smertjo popolnama dodelkti.

a  praznik, ko je imel slovesno službo Božjo, so
t[ e  ■ delavci k njemu priti in ga vprašati, če hoče,
v e  Se n jegov grob dodela, ker po Jezusovim nauku ne
Dj 5® dneva ne ure, ob kteri bo Gospod prišel. Sveti
^ P° tera  ukazal zopet nekoliko dalje delati na nje-
grobu, in se je pri tem živo spominjal poslednje
lis e ' 1{avi10 ta  svetnik je tudi večkrat šel na pokopa-
s  glodat, kako mertve pokopujejo, in je vernim pri-
° Cev al premišljevanje grobov in mertvaških trug, ker

je to silno koristno. — Marija Ana,  pobožna nuna,
je imela v svojim stanovanji mertvaško trugo, v ktero
naj bi jo po njeni smerti položili, in je vsak večer dolgo
v njej ležala, preden je šla spat. Po dnevu pa je imela
pred očmi mertvaško glavo, na kteri so bile to besede
zapisane: »Spomni se, de sim bila nekdaj to, kar si ti
zdaj! Ne morem ti pa povedati, kaj sim zdaj!« Draga
je bila njena smert pred Gospodovim obličjem in za njo
neizrečeno srečna, ker se je na njo dobro pripravljala.
Kristjan! tudi ti boš srečno umeri, če večkrat na smert
misliš, in se na smertno uro dobro pripravljaš.

Življenje svetnikov: Sveti Edvard,

angleški kralj.  (/j- 978.)

Kdor v Bogu živi, bo
tudi srečno v Bogu umeri.

To vidimo nad svetim kra¬
ljem E d v a r d a m, čigar
spomin danes obhajamo. Bil
je kraljeviga rodu na Angle¬
škim, kteri je več svetnikov
štel. Nj egova mati E g e 1 f e 1 d a
ga je z vso skerbjo zrejala za
Boga in za nebesa, mu je
pa že umerla, ko je bil ko-
mej sedem let star. Blagi
kraljevič je sedaj dobil ma¬
čeho Al fr id o in po poli
brata Etelreda.  Edvard,
stareji sin, je bil nastopnik
svojiga očeta, angleškiga
kralja leta 975. Kar kralj,
je še zvesteje in še bolj go¬
reče služil svojimu Bogu.

Bil je tudi v kraljevi obleki
ves ponižen, Bogu vdan,
čist, zmeren, pravičen, ljubeznjiv in prijazen proti vsa-
kimu in zlasti dobrotljiv do ubozih. — Njegova mačeha
pa je bila nejevoljna, de ni bil nje sin Etelred
kralj; pasla je tedaj hudobne misli v svojim sercu, kako
bi mladiga kralja s poti spravila, de bi svojiga sina na
kraljevi prestol povzdignila. In le prehitro je tudi res
dobila priliko, izpeljati svoj hudobni naklep; dalajesve-
tiga kralja skrivaj umoriti 978. leta, ko je bil še le
16 let star. Svetiga Edvarda  pa smert ni nepri-
pravljeniga našla, ker je zmiram v Bogu živel; torej
je tudi umeri v Gospodu, ki je svojiga zvestiga služab¬
nika kmali s čudeži poveličeval.

Molitev. Sveti kralj Edvard! prosi
zame, de, — bodi moja smert nagla, kakor
tvoja, ali bodi drugačna, vselej sveto umer¬
jeni , in potem s teboj v nebeškim kraljestvu
večno hvalim Boga, Kralja kraljev. Amen.

25 *

188

@a«tis§feMi©§©t(a> teti©*

19* Šiit®*

Vstajenje je mogoče in gotovo.

Vprašanje, Mertvo truplo se pokoplje; ali
bo pa potem zmirani ostalo v zemlji?

Odgovor. Človeško truplo ne bo ziniram
ostalo v zemlji; poslednji dan ga bo namreč
Bog zopet obudil in za vselej z dušo sklenil,
od ktere ga je bila smert ločila. To resnico ima
v sebi enajsti člen apostoljske vere: „V e ru¬
jem v vstajenje  raesa“.

Vprašanje. Kako je mogoče, de bodo zo¬
pet oživele trupla, ki so se v prah spremenile?

Odgovor. Kakor je bilo Bogu mogoče iz
prahu narediti človeško truplo, ravno tako mu

•je mogoče zopet oživiti truplo, ki se je v
"prah spremenilo.

Razlaganje. Mogoče je, de bodo zopet
oživele trupla, ki so se v prah povernile;
ker glej ! Božja vsigamogočnost naše v prah
spremenjene ude ravno tako lahko obudi k
življenju, kakor jih je nekdaj pervimu člo¬
veku iz prahu naredila. Zato piše že sveti
Pavel v pervim listu do Korinčanov (V'’’
35.36.): „Pa poreče kdo: Kako bodo vstali
inertvi? ali s kakošnim telesam bodo prišli?
Xeumnež, kar ti seješ, ne oživi, če popred
ne umerje^. — Stvarjeni svet in pamet
nam jasno spričujeta, de je vstajenje
mogoče.  Ali mar stvarjeni svet nima po¬
dob našiga prihodnjiga vstajenja? „Svet-
loba“, pravi sveti Gregori,  „se vsak dan
očem umakne, kakor bi umerla, pa se zo¬
pet poverne, kakor bi zopet vstala; d 1
drevje zgubi svojo zelenjavo, in se zopet
ponovi, kakor bi zopet vstalo; tudi seme
umerje in strohni, in zopet oživi in kali“-
— Kar se tolikokrat in tako razvidno godi
z Božjimi stvarmi, kako de bi se ne moglo
to zgoditi s človekam, ki je nar imenitni® 1
stvar Božja na zemlji? —

Vprašanje. Ali je pa tudi gotovo, de
bomo vsi vstali ?

Odgovor. Gotovo je, de bomo vsi vstali-

Vprašanje. Od kod vemo resnico, de bom 0
vsi vstali?

Odgovor. Resnico, de bomo vsi vstali;
vemo iz svetiga pisma.

Razlaganje. Versko resnico od vstajenj®
mesa spričuje sveto pismo na več krajih. Tak°
se bere pri svetim Janezu  (5 , 28.29.): „U rS
pride, ob kteri bodo vsi, ki so v grobeh, sli"
šali .glas Sinu Božjiga. In bodo prišli, kteri
dobro delali, v vstajenje življenja,  kter 1
so pa hudo delali, v vstajenje obsojenj® ‘
In Daniel  pravi (12, 2.): „Veliko izmed teh;
ki spijo v prahu zemlje, se bo zbudilo;  etl1
k večnimu življenju, eni pa k osramotenj 11  *
Ravno tako piše sveti Pavel  (1. Kor.

20 — 22.): »Zdaj pa je Kristus vstal odmertvih;
pervina spijočih. Ker po človeku je smert, ]{l

189

P° človeku vstajenje mertvili. In kakor v Adamu
umerjejo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oži-
v eli“. Ko (), ne  bilo vstajenja, bi bila prazna
naša vera, in mi bi bili še v grehih. — Ker
imamo tako razvidne spričevanja v svetim pismu,
m oremo po pravici reči: „Bolj smo prepričani,
bomo vstali iz svojih grobov, kakor pa, de
bomo vstali iz svojih postelji.

Zgled. De jo vstajenje mesa mogoče in gotovo,
Je dokazoval sveti Gr e gori nejeverniku nasproti, ki
Je to resnico tajil, ker si je mislil, de mertvo in v prali
spremenjeno truplo ne more več oživeti. Takole je ogo-
v oril nejevernika: »Ti ne veruješ v vstajenje! Pa glej
Vstajenje v stvareli, in spoznaj resnico iz tega, kar se
Povsod vidi do današnjiga dne! Kakor veš, je sedaj
zuna. Drevje je kakor posušeno; kje je namreč listje
smokevniga drevesa? Kje grozdje vinske terto? Ali
le stvari, po zimi mertve, spomladi zopet ozelene, in
kadar pride čas, se jim kakor od smerti obujenim zopet
moč življenja. Zakaj Bog, ki je vidil tvojo nejevero,
Uje dal v teh vidnih stvareh vsako leto podobo
Vstajenja,  de bi vidil, kaj se godi z neživimi stvar-
in de bi tako veroval, de se tudi z živimi stvarmi
more zgoditi in se bo zgodilo«. — Ljubi moj! ne more
Se  tedaj tajiti vstajenje; ker se ta resnica tako jasno
v svetim pismu, in ker jo tako razvidno oznanuje
stvarjeni svet. Le hudobnež noče nič vediti od vsta¬
ja, ker bi mu mogla vera v vstajenje grešno živ¬
ljenje vstaviti ali ga vsaj prestrašiti. Le kdor živinsko
ži vi, noče nič slišati od vstajenja, in želi, de bi v zemlji
trohnel kakor živina; boji se namreč tega, kar pride
2a  vstajenjem, — sodbe. Prav dobro je tedaj odgo¬
voril vikši vojak brezbožniku, ki je tajil vstajenje: »Ta
človek gotovo živi kakor živina, ker misli, de bo kakor
klvina v zemlji ostal«. Tolažbe poln je pa nauk od
Vstajenja za pravičniga.  Kako tolaživna je bila tudi
resnica za veliciga svetnika, čigar praznik se danes v sveti,
katoliški cerkvi tako slovesno obhaja, za svetiga Jožefa!

življenje svetnikov: Sveti Jožef, red¬
nik našiga Gospoda Jezusa Kristusa.

Sveti J o ž e f je bil iz debla nar imenitniših očakov
m kralja Davida. Oče mu je bil Jakop, stari oče pa
Platan. Bil je ubožcu, in zato si je s težkim delam
kruh služil. Prebival je v Nazaretu, majhnim mestu v
Zabulonovim rodu na ■ Galilejskim, in je tam tesaril.
"Veto pismo nam malo pripoveduje od njegoviga živ¬
lja; p a  to malo je zadosti, de iz tega lahko spozna-
110  njegovo posebno popolnost in svetost, kar naj naše
Se rce z nar večim spoštovanjem do njega navdaja. Po
? ar °ki z Marijo, pročisto Devico, je bil izvoljen rednik
Varli včlovečeniga Sinu Božjiga. Sveti evangeli mu

madeža v njegovim življenji. Jožef je živel z Marijo
v nar lepšim miru, in je služil Bogu s pravo čednostjo,
ter je redil sebe in svojo ljubo deržino s pridno in
neutrudljivo delavnostjo. Pred rojstvam in po rojstvu
Jezusa Kristusa je imel marsiktero bridkost in težavo
terpeti; tolikanj bolj se je pa veselil in čudil, ko je
o darovanji Jezusa Kristusa v jeruzalemskim tempeljnu
slišal, kar je Duh Božji od Mariiniga Deteta prerokoval
po starčku Simeonu in po prerokinji Ani. Ker sveti
evangeli v povesti od ženitnine v Kani nič ne govori
od Jožefa, je verjetno, de je bil umeri, preden je začel
Jezus očitno učiti. Umirajočim je on zlasti zgled in
pomočnik. Zatekaj se tedaj, ljubi moj! večkrat v živ¬
ljenji k svetimu Jožefu, de ti sprosi srečno smertno uro
in tako tudi veselo vstajenje  sodnji dan.

Molitev.  Prečisti ženin Marije Device,
sveti Jožef! sprosi mi gnado, tako čisto in
pravično živeti, kakor ti, in stori, de bom
v Jezusovih in Mariinih rokah umeri, kakor
ti, de bom kdej po vesoljnim vstajenji s te¬
boj in ž njima vekoma sklenjen. Amen.

m

nar

r/  veči hvalo daje, ker ga imenuje pravičniga.
v ®sto je spolnoval vso postavo Božjo in ni ga bilo

190

Zgled. Prerok Ezehiel  je vidil ?
zamaknjenji vstajenje mertvili. To videnje
popisuje on sam s temi besedami: »Gospo¬
dova roka je bila nad menoj, in me j®
peljala v dubu Gospodovim, in me je spu¬
stila na sredi polja, ki je bilo polno kosti.
In me je peljala skozi nje povsod okrog »
bilo jih je pa silno veliko na polji, in so
bile močno suhe. Tn mi je rekel: Sin člo¬
vekov! meniš li, de bodo te kosti oživelo?
In sim odgovoril: Gospod Bog, ti veš! In
mi je rekel: Prerokuj od teh kosti, in ji®
reci: Suhe kosti, poslušajte Gospodovo be¬
sedo ! To govori Gospod tem kostem: Glejte,
jez bom duha v vas poslal, ter boste oži¬
vele. Z žilami vas bom obdal, in meso
bom dal na vas izrasti, in kožo bom čez
vas raztegnil, in duha vam bom dal, in
boste oživele; in zvedile boste', de sim jez
Gospod. In sim prerokoval, kakor mi j 0
bil ukazal; ko sim pa prerokoval, je šu®
vstal, in glej gibanje; in kosti so šle k
kostem, sleherna k svojimu sklepu. In si®
gledal, in glej, žile in meso so šle na nje;
in koža se je razpela čez nje po verhu;
duha pa še niso imele. Na to mi je re¬
kel: Prerokuj duhu, prerokuj, sin člove¬
kov! in govori duhu: To pravi Gospod Bog:
Od štirih vetrov pridi, duh! in dihni v te
pobite, de oživijo. In prerokoval sim, ka¬
kor mi je bil zapovedal; in duh je šel
vanje, in so oživele, in stopile na svoje
noge — prav silno velika truma«. (Ezeh.
87, 1 — 10.) •— Enako videnje je imel tudi
sveti Janez,  ki ga popisuje v skrivni®
razodenji: »In sim vidil velik bel sedež,
in njega, ki je na njem sedel, spred kte-
riga obličja sta pobegnila zemlja in nebo,
in jima ni bilo mesta najti. In sim vidil
mertve velike in male stati pred sedežem . • •
In morje je dalo mertve, kteri so bili v
njem; in smert in pekel sta dala svoje
mertve, ki so bili v njima; in so bili so¬
jeni vsakteri po svojih delih«. (Eazod. 20, 11 — 13.)

moji©«

Kako bo vstajenje.

Vprašanje. Kako bodo mertvi vstali ?
Odgovor. Gospod Bog bo poslal poslednji
dan svoje angele s trobento; ti bodo klicali
mertve: „Mertvi! vstanite in pridite k sodbi!“
In kakor bi z očmi trenil, bodo mertvi vstali.
(1. Kor. 15, 52.)

Vprašanje. Kakošne bodo telesa po vsta¬
jenji?

Odgovor. Po vstajenji ne bodo vse teles*
enake. Telesa pravičnih bodo namreč nestroh-
ljive, neumerjoče, častitljive, duhovne, Jezuso-
vimu častitljivimu telesu podobne ; telesa hudobnih
bodo sicer tudi nestrohljive vstale, pa bodo
ostudne, pogubljene, v večni ogenj veržene.

Razlaganje. De po vstajenji ne bodo vse
telesa enake, uči sveti Pavel, rekoč: „GIejte!

191

skrivnost vam povem: Vsi bomo sicer vstali,
♦ode spremenjeni ne bomo vsi" (1. Kor. 15, 51.),
>0 na drugim kraji: „Jezus Kristus bo spre¬
menil naše revno telo, ker ga bo vpodobil svo-
jiniu častitljivimu telesu" (Fil. 3, 21.). — Ka¬
kor solnce ob belim dnevu, tako se bodo tudi
pravični  svetili v kraljestvu nebeškiga Očeta.
Prečudna svetloba jih bo obdajala in zaljšala.
^si drugačni bodo poslednji dan hudobni,  ki
s ° se oskrunili z vso ostudnostjo in z vso sra¬
moto. Sami sebi bodo delali grozo in terpljenje.
Kakor se loči prijetna solnčna svetloba od Černe
n °či, tako različno bo vstajenje pravičnih in
grešnikov. — Poveličane telesa pravičnih bodo
Po nauku svetiga aposteijna Pavla (1. Kor. 15,
— 44.) zlasti te štiri lastnosti imele: 1) Ne-
“trohljivost  ali n e um  e rij  i v o st. „ Sej e se
te *o v trohljivosti, vstalo bo v nestrohlji-
v  o s t i £C . 2) Svetlost in častitljivost.
«Seje se v nečasti, vstalo bo v časti". 3) Gib¬
kost in urnost.  „Seje se v slabosti, vstalo
ko v terdnosti". 4) Duhovnost.  „Seje se-
živalsko telo, vstalo bo duhovno  telo". (Du¬
hovno telo, pravi sveti Avguštin,  se ne ime¬
tje zato , kakor de bi se spremenilo v duha,
$Wp»k zato, ker bo duhu popolnama podložno,
ker bo brez vse slabotnosti, betežnosti in vsaciga
madeža, in bo vekoma živelo.) Prelepo podobo
♦“ga spremenjenja nam daje gosenica. Kdo bi
mislil, de bo iz gosenice kdej metulj ? Kakor
Pa gosenica svojo pervo obleko sleče in ko metulj
v eliko lepši obleko obleče, tako boš tudi ti, ker-
“anska duša! z veliko lepšim oblačilam obdana.

Zgled. To čudovito spremenjenje se jo vsaj ne¬
koliko pri nekterili svetnikih precej po smerti pokazalo,
kakor pri sveti Lidvini,  pri svetim Frančišku  Asi-
z  i .j a n u in pri družili. Ko je bil sveti Frančišek svojo
*lšo izročil v roko Božje, se je vse spremenilo, kar je
kilo pomanjkljivima na njegovim telesu; zginile so gerbe
“jegove visoke starosti, namesti njih se je svetila na
“jeni lepota prijetne mladosti; njegove oči so bile tako
Prijazne, de nihče ni mislil, de bi bil že mertev. Vse
i f;  k njemu vrelo, de bi ga vidili; bil je prelepa po¬
doba poveličaniga  telesa. Blozi,  ki to pripoveduje,
Pravi, de še niso nič čudovitnejSiga vidili; telo svet¬
nikovo je vso poprejšnjo prijetnost ohranilo, in ni jelo
P° navadi trohneti. — Sveti Peter Damijan  nam
Pripoveduje od Romualda,  sina ravenskiga vojvoda,
s e je nekdaj prav pobožno priporočal svetimu škofu

in spričevavcu Apolinariju,  ki se mu jena to naglo
prikazal v škofovski obleki in v nebeški svetlobi.
Kolikorkrat je pozneje ltomuald vidil solnce vzhajati,
se mu je zdelo solnce v primeri z uno svetlobo kakor
pozemeljska luč. — O kako neizrekljivo mora biti ne¬
beško veličastvo! Prizadevajmo si tedaj, ljubi moji! za
keršansko, pobožno in pravično življenje, de se kdej
tudi nad nami spolnijo Gospodove besede: »Pravični se
bodo svetili kakor solnce v kraljestvu svojiga Očeta«.

Življenje svetnikov: Sveti Joakim,

spoznovavec.

Kakor solnce v kraljestvu nebeškiga Očeta se bo
svetil po vstajenji sveti Joakim,  čigar spomin danes
obhajamo; on je namreč prištet pravičnim,  in nje¬
gove posebno imenitne čednosti z vso hvalo popisujeta
sveta očaka Epifani in Janez Damaščan.  S pra¬
vičnim in bogaboječim življenjem si je zaslužil toliko
milost Božjo, de je bil izvoljen oče prečiste Device
Marije. Če že častimo može, ki so imenitniga rodil,
koliko češenje nam je še le skazovati svetimu Joakim«,
ker si ga je Sin Božji sam izvolil očeta svoje prebla-
žene Matere, in ker se bo gotovo med pravičnimi iu
svetniki s posebno svetlobo svetil! Zatorej se hočemo
k tebi oberniti, o sveti Joakim! in tebe na pomoč
klicati.

Molitev. Prosi za nas, ki si z Go¬
spodam tako bliz v rodu, de tukaj pobožno
in sveto živimo in se kdej med svetniki
Božjimi svetimo v kraljestvu nebeškiga Očeta.
Po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

192

If.

Čemu bodo vstale naše telesa, in k čemu naj nas
spodbada ta verska resnica.

V

Vprašanje. Čemu bodo naše telesa zopet
vstale ?

Odgovor. Naše telesa bodo zopet vstale:
1) De se bo tudi telo vdeležvalo plačila ali
kazni, kakor se je vdeležvalo dobrih ali hudih
del; 2) de bo Kristusova zmaga čez smert
popolna.

Razlaganje. Naše telesa bodo tedaj zopet
vstale: 1} De se bo tudi telo vdeležvalo
plačila ali kazni,  kakor se je vdeležvalo
dobrih ali hudih del; zato piše sveti Pavel
( 2 .  Kor. 5, 10.) : „Mi vsi se moramo pokazati
pred sodnjim štolam Kristusovim, de prejme
slehern v svojim telesu,  kakor je storil
ali dobro ali hudo “. — in Ludovik  iz  P on  te
pravi: „Na zemlji se velikokrat telo pokopuje
z veliko častjo, ko je duša pred Bogarn po¬
gubljena; temu nasproti se pa velikokrat telo
sramotno v grob deva, desiravno je z dušo

vred Bogu služilo in ga po-
veličevalo; torej je prav*
de je en dan (vesoljniga
vstajenja) odločen, ko bo
z dušo tudi telo sojeno 4 *.

2) De bo smert  po  Kri'
stusu popolnama  zrn*'
ga  n a. „Kadar bo pa to
umerljivo obleklo neumer-
Ijivost", pravi zopet sveti
Pavel  (1. Kor. 15,54.55.)>
„takrat se bodo spolnile
besede, ktere so pisane.'
Požerta je smert v
zmagi. Smert! kje j e
tvoja zmaga? Smert.
kje je tvoje zelo?“
Vprašanje. K čemu naj
nas spodbada nauk od vsta¬
jenja mesa ?

Odgovor. Nauk od vsta¬
jenja mesa naj nas spodbada: 1) de nikar pre¬
več ne žalujmo, če nam prijatli odmerjejo, 2)
de vse telesne bolečine in celo tudi smert voljn 0
terpimo, 3) de svoje telo vselej spoštujmo.

. Razlaganje. Vera v vstajenje naj nas to¬
laži, kadar nam odmerjejo starši»
bratje, prijatli, dobrotniki,  de nikdar
preveč ne plakajmo, in „ne žalujmo, kakor unb
kteri upanja nimajo". (4. Tes. 4, 12.) „Nikaf
ne žalujmo po mertvih 4 *, pravi sveti Ciprijan?
„ampak hrepenimo za njimi! Ni spodobno obla'
čiti se v černo obleko, če uni v nebesih bel®
obleko nosijo 44 . Ni tedaj prav, če kristjani pre¬
več žalujejo, kadar jim njih dobrotniki in prijati*
umerjo, ker tako preveliko žalovanje razodeva
preslabo upanje v prihodnje veličastno vsta¬
jenje. 2) Vera v prihodnje vstajenje naj na*
spodbada, de vse telesne bolečine
celo tudi smert voljno terpimo.  Kak®
strašne muke so terpeli makabejski bratje*
Jezike so jim odrezali, roke in noge odsekal*)
kožo z glave potegnili, in ko so še dihali,
jih pekli v razbeljeni ponvi. Pa z vsim ten*
mučenjem jih Antijoh ni mogel pripraviti, de h*
od vere odstopili. Kaj jih jevender delalo tak°

193

močne, tako stanovitne, tako nepremakljive?
Misel na prihodnje vstajenje.  To so
sami spoznali pred kraljem Antijoham; rekli so
namreč vsi: „Ti prehudobnež! nas sicer v pri¬
čujočim življenji moriš; ali Kralj sveta nas bo,
ker umerjemo zavolj njegovih postav, ob vsta¬
jenji  obudil k večnimu življenju'*. (2. Mak.

9.) Bodimo tedaj pokojni in veseli, ker ve¬
mo, de bomo od mertvih vstali. Slabo sicer je
sedaj naše telo, umerje, pride v grob in strohni;
pa ne bojmo se tega preveč, sej bo kdej vstalo;
m če sveto živimo, bo častitljivo vekoma. 3} Vera
v  vstajenje mesa naj nas spodbada spoštovati
svoje telo;  nikoli nič hudiga, vselej pa le
dobro ž njim delajmo, zlasti pa vedno sra-
Možljivi in čisti bodimo; zato nas opominja
sveti Pavel  (1. Kor. 6, 20.): „ Častite in nosite
Hoga v svojim telesu“, to je, častite Boga, ki
ga v sebi nosite, s čistim, spodobnim življenjem,
ker bo telo z dušo vred ali vekoma plačevano
ali pa vekoma kaznovano.

Zgledi. Sveti škof in spričevavec Ignaci  je
unel neizrečeno veliko terpeti. Pa pri vsim terpljenji
Je bil v sercu tako pokojin in vesel, de si nič bolj ni
želel, kakor terpljenja ali pa smerti. Od kod je prišlo,
( le se sveti Ignaci ni bal umreti, de je še s pokojnim
Ui veselim sercam smerti čakal? To serčnost mu je
dajala sama misel na vstajenje  k novimu, bolj Šimu
m večnimu življenju. »Veličastno je za me«, pravi,
»de pride moje telo v zemljo; de ko lepši solnce v
Bogu zopet prisijem«. — Kristjan! to pokojnost naj
tudi tebi daje misel na prihodnje vstajenje, kadar si v
Uadlogah in težavah! Glej pa tudi, de svoje telo vselej
spoštuješ in nikoli nič hudiga ž njim ne delaš! Bog
y aruj, de bi oči, ušesa, jezik, roke in druge ude kdaj
v  zlo obračal, temuč »daj svoje iide služiti pravici v
Posvečenje« (Rim. 6, 19.), de enkrat tudi prejmejo
Plačilo za pravico, ki jo večno življenje! Posnemaj v
lom lepi zgled, ki nam ga je dal zvesti služabnik Božji
•Jakop,  imenovan »Pohabljenec«. (Glej sprednjo po¬
dobo!) Hotli so tega svetnika prisiliti, de bi bil z j e-
z ikam  Jezusa zatajil, z rokami  malikam kadilo
'Požgal, z nogami  podobo križaniga Jezusa potaptal;
il B ustavil se je morivcam z vso serčnostjo, rekoč: »Ka¬
ko morete od mene pričakovati, de bom v zlo obračal
u de, ki so mojimu Bogu v službo posvečeni? Izderite
rn ' jezik, odsekajte mi roke in noge; storite mi to, pa
v ®uder no bom zatajil svojiga Gospoda in Boga«. In
Ua to ga začnejo mučiti, in ga mučijo celih "devet ur;
l, d za udam mu od telesa sekajo; sveti pričevavec pa
stanovitno terpi in pravi poln sladkiga, notranjiga ve-
Se Ba: »Le pojdi tje, moja roka! le pojdi tj e, moja noga!

^»šna hrp.na.  V.

le pojdi tje, moj jezik! Sodnji dan- ob vstajenji mertvih
ho vas vse večni Stvarnik zopet našel in v veličastno
telo sklenil. Gospodu ste služili, in Gospod vas ho tudi
za to poplačal«. — Blagor nam, če te poslednje be¬
sede sodnji dan tudi svojim udam lahko porečemo!

Življenje svetnikov: Sveti Benedikt,
opat.  (-j- 543.}

Ali ni tudi voliciga in imenitniga svetnika, čigar
spomin se danes v katoliški cerkvi obhaja, misel na
prihodnje vstajenje v vsili nadlogah in težavah tolažila
in spodbadala, dušo in telo čisto ohraniti in obvarovati
vsaciga greha? Ta zvesti služabnik Božji, sveti Be¬
nedikt,  je bil rojen okoli 480. leta v Nurzii, mestu
spoletanske vojvodine. Njegovi starši, imenitniga rodu in
silno bogati, pošljejo sina v Rim, kjer je hodil v šolo
do šestnajstiga leta svoje starosti. Ko pa razuzdano
življenje rimske mladosti spozna, sklene svet zapustiti,
de bi se ne pogubil, temuč de bi si telo in dušo čisto
ohranil za sodnji dan in za prihodnje vstajenje. Poda
se tedaj iz Rima v samoten, pust kraj, kjer cele tri
leta preživi in sicer še v veči ostrosti, kakor nekdanji
pušavniki. Čez tri leta ga najdejo pastirji v berlogu
med stermim pečevjem. Benedikt jim besedo Božjo
tako živo oznanuje, de jih veliko k Bogu spreobeme.
Svetost njegoviga življenja se hitro razglasi. Od vsili
krajev ljudje k njemu vrejo, do bi jih v pobožnosti
podučoval. V bližnjim samostanu opat umerje; mnihi
pridejo k njemu in ga prosijo, naj prevzame vodstvo
njih samostana. Ponižni služabnik Božji se brani ter
se izgovarja s premladostjo in s prevelikim razločkam
med svojini in njihovim življenjem. Ne nehajo ga pa
prositi, dokler v njih željo ne dovoli. Ali v kratkim
se razvajeni mnihi naveličajo njegove ostrosti, njego¬
viga opominjanja in svarjenja, in mu pijačo ostrupijo,
de bi se ga iznebili. Po Božjim razsvetljenji spozna

26

194

svetnik njih hudobo, stori sveti, križ čez pijačo, in ku¬
pica se razleti. On pa mirno vstane, in jim toliko
grešno djanje ljubeznjivo očita, rekoč: »Bog Vam bodi
milostiv, bratje! Zakaj ste mi to storili? Sej sim
Vam poprej povedal, de je velik razloček med Vašim
in mojim življenjem. Pojdite in poišite si vikšiga, ki
tako živi, kakor Vi; mene ne morete več imeti«. Po
teh besedah zapusti samostan in se poverne v svojo
pušavo. Bog mu kmali pošlje družili učencov, ki ga
prosijo, naj jih vodi po potu popolnosti. Z nebeško
modrostjo jih podučuje v vsih čednostih, in število u-
čencov raste od dne do dne. Torej postavi več samo¬
stanov, v ktere učence razdeli, ki jim posebne redovne
postave spiše, po kterih so v kratkim veliko svetost
dosegli. Po tem se poda na goro Kasino, kjer je
malikovavsko ljudstvo v kratkim pokristjanil. Na tej
gori je postavil sloveč samostan, ki se po njej kasinski
samostan imenuje. Ta samostan je prav za prav zače¬
tek benediktinskiga reda, ki že več ko trinajst sto
let po vsim svetu slovi, izmed kteriga šteje sveta cer¬
kev veliko veliko škofov, kardinalov, papežev, učenih
mož in svetnikov. Sveti Benedikt je umeri 543. leta
21. Sušca.

Molitev. Vsigamogočni, večni Bog!
prosimo te, podpiraj nas s svojo milostjo,
de telo in dušo vselej čisto ohranimo, kakor
sveti Benedikt, de bo na dan vesoljniga
vstajenja naše telo z dušo zopet sklenjeno
in ž njo v večno veselje poklicano. Po
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Dvanajsti člen apostoljske vere.

»In večno življenje. Amen«.

Vekoma bomo živeli, ker je naša duša neumerjoča.

Vprašanje. Kaj verujemo s poslednjim čle—
nam apostoljske vere?

Odgovor. S poslednjim členam apostoljske
vere verujemo, de je za vse ljudi večno življe¬
nje, ktero bo pa različno, kakor si je že bilo
njih pozemeljsko življenje ali dobro ali pa hu¬
dobno.

Razlaganje. Po vesoljnim vstajenji se bodo
mertvi zbrali pred sodnjim štolam Božjim, de
bodo slišali veliko poslednjo razsodbo večniga
zveličanja ali večniga pogubljenja. Pravični

pojdejo v večno življenje,  hudobni pa v
večni ogenj. — Zatorej je za naukam od vsta¬
jenja precej ta poslednji člen apostoljske vere,
ki govori od večniga življenja pravičnih
in od večniga terpljenja pogubljenih.

Vprašanje. Od kod vemo, de bomo tudi še
po smerti živeli?

Odgovor. De bomo tudi še po smerti živeli,
vemo, ker je naša duša neumerjoča;  to
nam spričuje 1) Božje razodenje, 2) duhovna
natora naše duše, 3) naše lastno čutilo in 4)
naša lastna pamet.

Razlaganje. Mi smo neuinerjoči;  to
nam spričuje 1) neoveržljivo Božje razo-
denje.  Že v modrostinih bukvah ( 2 ,  23.)
beremo: „Bog je človeka stvaril neumerljiviga,
in po svoji podobi in podobnosti ga je naredil*'
In pridigar (12, 7.) pravi: „Prah se poverne
v svojo perst, iz ktere je bil; duh pa se verne
k Bogu, ki ga je bil dal". In kako živo opo¬
minja Jezus svoje učence in vse verne (Mat-
10, 28.): „Ne bojte se njih, kteri telo umore,
duše pa ne morejo umoriti;  temuč bojte
se veliko bolj (istiga, kteri more dušo in tele
pogubiti v pekel*. Dalje poreče Gospod sodnj 1
dan tistim, kteri bodo na levici: „Poberite se
spred mene, prekleti! v večni  ogenj*. K 3 '
košen pomen bi pač imele te besede, ko bi naše
duše vekoma ne živele? Ali kako bi mog e ^
Bog kaj taciga izreči, ko bi naše duše ne bd e
neumerjoče? — In kaj druziga je vse delo n 3 '

195

siga odrešenja, kakor neprenehano spričevanje,
de so naše duše neumerjoče?  Ali bi bil
Pač Jezus na zemljo prišel in se podvergel to-
iikinm in tako mnogimu poniževanju in terpljenju,
ko bi naše duše  ne bile neumerjoče?  Ne¬
umerjočnost človeške duše se tedaj ne more
tajiti, ker nam Božje  ra  z ode  nje  to resnico
tako jasno spričuje. — 2) Sej pa tudi ne more
drugač biti, če le dušo samo  premišljujemo.
t)uša je namreč duhovne natore,  ona je
duh in nima nič enaciga s telesnimi stvarmi;
terej ne more strohneti ali se razdeliti, kakor
telo, ona nikoli nikdar ne more umreti,
°na je neumerjoča.  — 3) Ko bi naša
duša ne bila neumerjoča , bi bili mi ljudje nar
Desrečniši; Bog je namreč dal naši duši hrepe¬
nenje po tem, kar je neskončno; od tod pride,
de v tem življenji prav za prav nikoli ne mo¬
remo v resnici veseli biti; ker „n i m a m o
m i r u, dokler v Bogu  ne  p o č i v a m o“.
^a zemlji za našo dušo ni prave zadovoljnosti;
Umiram le po nebesih hrepeni. (Glej sprednjo po¬
dobo!) Tako spričuje tedaj tudi naše lastno
Čutilo  neumerjočnost naše duše. — Poslednjič
d) mora zdrava pamet  spoznati, deje  naša
duša neumerjoča. Ali nam bi bil pač Bog do¬
delil tako lepe darove na duši in na telesu samo
sato, de bi umerli in poginili, kakor nespametna
divina? Kako bi mogla dalje Božja pravica
pripušati, de hudobneži velikokrat v tem živ¬
ljenji imajo vso mogočo pozemeljsko srečo,
zdravje, čast in premoženje, med tem ko so
Pravični z boleznijo, revšino, zaničevanjem in
Preganjanjem stiskani, ko bi ne bilo večnosti,
v  kteri bodo imeli pravični večno  veselje,
hudobni pa večno  terpljenje? Vsaka zdrava
Pamet mora tedaj spoznati, de je človeška
duša neumerjoča.

Zgled. Enoj Silvi nam pripoveduje od kneza,
"j je živel na Avstrijanskim in je bil triindevetdeset
; et  star; vse svoje življenje druziga ni delal, kakor
^del, pil, igral in se razveseljeval, kar je bilo le mo-
k°fie; nikoli ni skušal, kaj je uboštvo, reva, bolečina
1)1  nesreča, in čelnič njegoviga življenja je nepronehama
Sonil vgodni veter. Ko pa poslednjič umerje in se
k)figova smert sporoči cesarju Frideriku  IV., reče
^ »Tukaj imam nar jasneji dokaz od neumerjoč-
n0s ti človeške duše  in od prihodnjiga večniga

življenja; zakaj pravični Bog mora tam marsikaj po¬
ravnati, ker tukaj vidimo, kako liudobni brez kazni
uteko, in dobri brez plačila umerjo«. — »Ako tedaj
vidiš, ljubi moj kristjan! (nas opominja sveti Krizo-
stom),  de se dobrim na zemlji liudo in hudobnim do¬
bro godi, pomni, de je večnost in tedaj večno povra¬
čilo!« Le neumnež, ki pravi, de ni Boga, more tudi
terditi, de ni večnosti in večniga življenja.

Vprašanje. K čemu naj nas spodbada nauk,
de je naša duša neumerjoča?

Odgovor. Nauk, de je naša duša neumer¬
joča, mora grešnika pretresati, pobožniga pa k
dobrimu še bolj spodbadati in v terpljenji po-
terjevati in tolažiti.

Razlaganje. Kako mora hudobneža  pre¬
tresti misel: „Moja duša je neumerjoča; živela
bo na veke, pa bo tudi terpela vse večne čase!“
Zatorej hudobneži tako radi taje večno življenje
ali neumerjočnost človeške duše, in sicer zato,
de bi toliko lože po svojim spačenim poželenji
živeli. Neizrečeno tolaživen in vesel je pa ta
nauk od neumerjočnosti človeške duše za p o-
božniga,  ker ve, de za tem revnim življenjem
pride drugo, neizrečeno zveličano življenje,
kjer bo vsaka čednost svoje plačilo prejela in
se bo vse terpljenje v veselje spremenilo.

Zgledi. Vekoma bomo živeli,  ker  je naša
duša neumerjoča.  Hudobnež pa le prerad taji to
resnico, ker ga z grozo napolnuje zavolj storjenih hu¬
dobij. Ko je vikši vojak spoznal nekoga, ki ni imel
vere v večno življenje, je rekel: »Ta človek gotovo živi
kakor živina, ker misli, de bo kakor živina v zemlji
ostal«. — Toliko bolj tolaživna je pa ta resnica za
pobožniga; ona ga spodbada in tolaži v vsili nadlogah
in težavah tega življenja. Ko so nejeverniki svetiga P i o-
nija  v smert peljali, so ga vprašali, zakaj tako biti,
in odgovoril jim je: »Vi se motite; jez ne grem v

smert, ampak v življenje«.  In kako resnične so
bile njegove besede, je še njegovo mertvo truplo spri¬
čevalo. Ko so ga bili namreč z žeblji na bruna pribili
in mu pod nogami zakurili, so ga samiga pustili umi¬
rati. Ko ogenj ugasne, se vernejo rabeljni na morišč
in vidijo, de je svetnikovo truplo sicer mertvo, pa z
ognjem nikakor ne poškodvano; njegovo obličje  je
še celd kakor živo.  — Pobožna mati jo svojiga
mladiga sina Simforijana  spodbadala k stanovit¬
nimi! spričevanju svete vere in mu je tako prigovaijala:
»Ljubi moj otrok! misli na večno življenje;  ozri
se v nebo in glej Njega, ki tam gospoduje; življenje se
ti ne bo vzelo, ampak le v boljši spremenilo«. In ve-

26  *

196

sel je šel otrok v smert. — Glej, kristjan! tako spod¬
budna, tako vesela je misel na neumerjočnost naše duše
in na večno življenje v nebesih za pobožniga in pra-
vičniga.

Življenje svetnikov: Sveti Nikolaj,

p u š a v n i k. (-j- 1487.)

Sveti služabnik Božji Nikolaj, pušavnik, čigar
spomin danes obhajamo, se je tudi večkrat tolažil z
mislijo na neumerjočnost in na večno življenje v nebe¬
sih; zlasti se je pa ž njo tolažil v svoji poslednji,
silno hudi bolezni. — Bojen je bil od bogaboječih star¬
šev v Sakselnu v Švajci. Od mladih nog je bil ves
resnoben, pa vender tudi krotak, pohleven in ljubeznjiv.
Desiravno je prav pridno delal, je vender tudi veliko
molil in se terdo postil. Oženil se je s pobožno ženo.
Imel je osem otrok, ki jih je v strahu Gospodovim
zrejal. V vojski je bil junašk in blagoserčen vojak.
V mirnih časih je opravljal devetnajst let opravila de-
želniga svetovavca in sodnika, in si je pridobil vsili
spoštovanje in hvaležnost. 1467. leta se je vernil v
domače hribe, kjer so mu njegovi bili naredili hišico
in kapelico. Tukaj je molil in se postil. Več kakor
dvajset let ni druge jedi vžival, kakor vsak mesec en¬
krat presveto Jezusovo telo. Ko so se' Š vaj carji med
sabo prepirali in si z vojsko žugali, je šel iz samote
mir priporočevat; in lepo so se spravili nasprotniki.
Poslednjič ga je huda bolezen še bolj tesno sklenila z
nebeškim Očetam. Prejel je svete zakramente in je 70
let star mimo v Gospodu zaspal 22. Sušca 1487.

Molitev. Gospod Bog! dal si nam
neumerjočo dušo in poklical si nas vse k
večni luči; pomagaj nam, de svoje neumer-
joče duše otmemo in večno življenje dose¬

žemo, kakor tvoj zvesti služabnik, Nikolaj,
po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

IS.

Nebeško veselje.

Vprašanje. Kakošno bo večno življenje pra¬
vičnih ?

Odgovor. Večno življenje pravičnih bo ne-
prenehano, neizrečeno zveličanje. (Glej na¬
slednjo podobo!)

Razlaganje. Večno življenje pravičniga člo¬
veka je vse drugačno, kakor tudi nar srečnejši
življenje na zemlji. V tem življenji se človek
šteje srečniga, če ima lepo, drago obleko.
V večnim življenji pa delajo obleko angelske
roke. V to obleko oblečen se sveti vsak svet¬
nik, ne v nečimurnim zlatu in srebru, ampak v
svetlobi, v kakoršni se je prikazal Kristus na
taborski gori. — V tem življenji ima človek
veliko veselje nad lepim stanovanjem,
ki je narejeno iz lesa in kamenja. Svetniki v

197

v ečnim življenji pa stanujejo v mestu, „ki je
n jegov zid iz draziga kamna, in njegove vrata
155  biserov, in njegove ceste čisto zlato enako
čistimu steklu". (Razod. 21.3 — V tem življenji
c ^oveku silno veselje dela blišeče zlato in
s r  e b e r n i žvenk.  Ali sčasama se tudi ti
skladi končajo, v večnim življenji so pa shra¬
njeni neminljivi zakladi. — V tem življenji je
eloveku zdravje nar veči dobrota; in vender je
gotovo, de smert vse časno življenje le prehitro
konča. V večnim življenji pa izvoljeni nič ne
v edo od bolezni, pa tudi nič ne od smerti.
»Bog bo obrisal vse solze od njih oči, in smerti
ne bo več, tudi ne bo več ne žalovanja, ne
v pitja, ne bolečine; ker poprejšnje je minulo".
(Bazod. 21, 4.) Pravični bodo neizrečeno zve¬
ličanje vekoma vživali.

Vprašanje. Kako se pravi temu kraju, kjer
imajo pravični večno zveličanje?

Od govor. Kraju, kjer imajo pravični večno
sveličanje, se pravi „n e b e s a".

Razlaganje. Kraj, kjer so pravični večno
Zveličani, ima v svetim pismu več imen; nar
v ®čkrat se imenuje ta kraj „nebesa“;  imenuje
s e pa tudi še: raj, kraljestvo Božje, večno ve-
selje, večno plačilo, hiša nebeškiga Očeta,
nebeški Jeruzalem, sionska gora, mesto živiga
Boga, nebeška domovina i. t. d. — Sveti Janez
nam popisuje v svojim razodenji (_21. pogl.)
nebesa v podobi „m e s t a, ki ima velik in vi-
s °k zid iz draziga kamna, in dvanajst vrat iz
^anajst biserov. In ulice so čisto zlato. In
mesto ne potrebuje ne solnca, ne lune, de bi
Sv etile v njem, ker ga veličastvo Božje raz-
Sv etljuje. Njegove vrata se ne zapirajo po
^nevu, in noči ni tamkej. V njem je veličastvo
'n čast narodov".

Vprašanje. Kakšno je nebeško veselje?

Odgovor. Izvoljeni bodo 1} Boga gledali,

bodo imeli vse dobro in vživali večno vese¬
li® in veličastvo, in 3) bodo v neizrečeno veseli
Bružhi pri angelih in svetnikih.

Razlaganje. V nebesih je neizrečeno veliko
v eselje; pravični bodo namreč tam 1} Božje
Ustnosti in njegovo presveto voljo veliko bolj

popolnama, kakor tukaj na zemlji spoznali in se
zavolj tega spoznanja močno veselili: z obličja
v obličje bodo Boga gledali,  ljubili in vži¬
vali. Sveti apostelj Pavel  pravi (1. Kor.
13, 12.): „Zdaj vidimo skozi zerkalo kakor v
megli; takrat pa bomo vidili od obličja v obličje.
Zdaj spoznam le nekoliko; takrat pa bom spo¬
znal, kakor sim bil spoznan". In sveti Janez
piše v pervim listu £3, 2.): „Vemo, de bomo,
kadar se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo
vidili, kakoršen je". O kdo nam more razložiti,
kaj se pravi: „Boga gledati"!  „Kaj li
vidi", kliče sveti Avguštin,  „kdor vse v
Bogu, večni luči, gleda! Če Boga vidimo, vi¬
dimo tudi nebeško veselje, veselo večnost,
večno zveličanje i. t. d." — 2) V nebesih ne
bodo imeli nobene, tudi nar manjši težave ali
zopernosti ne, imeli bodo pa vse dobro  in
vživali večno veselje in veličastvo.
„Bog bo obrisal vse solze od njih oči, in smerti
ne bo več, tudi ne bo več ne žalovanja, ne
vpitja, ne bolečine, ker poprejšnje je minulo".
(Jlazod. 21, 4.) ,,Napili se bodo od obilnosti
tvoje hiše; in s potokam svoje radosti jih boš
napajal". (Ps. 35, 9.) „Kaj bo imela duša pra-
vičniga v sladkim raji?" vpraša sveti Bona¬
ventura,  in on odgovori: „Zdravje brez bo¬
lezni, mladost brez starosti, sitost brez studa,
svobodo brez sužnosti, lepoto brez madeža,
neumerljivost brez terpljenja, preobilnost brez
pomanjkanja, mir brez razpertije, varnost brez
strahu, učenost brez meje, čast in hvalo brez
graje, veselje brez žalosti". — 3) Vse to ve¬
selje bomo pa vživali z vsimi angeli
in svetniki vred.  „Tam so trume angelov",
pravi sveti Efrem,  „tam so prestoli Gospo¬
dovih učencov, sedeži prerokov, žezla očakov,
venci spričevavcov, množice škofov in mašnikov,
kraljev in knezov, prebivališa pravičnih". Pre¬
srečni bomo v njih družbi, zakaj če nam je že
na zemlji toliko veselje biti v družbi pobožnih,
blagoserčnih mož; koliko veči zveličanje bomo
še le imeli v družbi vsih angelov in svetnikov!
— Pa še nekaj, ljubi moj! vse to veselje se
ne bo nikdar pomanjšalo, ne bo nikdar prene¬
halo, ne bo nikdar minulo, terpelo bo vekoma.

198

^Pravični pojdejo v večno  življenje 17 . (Mat.25,
46.) Ravno to pa dela, de je nebeško veselje
še le pravo veselje. Zakaj „ni mogoče, de bi bil
človek v resnici srečen", pravi sveti Bernard,
„če ni prepričan, de bo sreča stanovitna* 7 . Ko¬
likor veči je dobrina, ki jo imamo, toliko hujši
je misliti, de bi jo kdej utegnili zgubiti. Vli¬
vanje vsih časnih dobrot greni žalostna skušnja,
de jih bo treba kdej in morebiti kmali zgubiti.
V nebesih se kaj taciga ni treba več bati. Po
pravici moramo tedaj reči: »Nebesa so presrečno
prebivališe polno nekaljeniga veselja, brez vsiga
terpljenja, skozi vso večnost".

Zgled. Vsiga tega veličastva in zveličanja v ne¬
besih se. je spomnil sveti Fulgenci,  ko je laški kralj
Teodorik  porvič prišel v rimsko mesto v veliki slavi
in neznani blišobi in obdan z več sto svetlo oblečenimi
dvorniki. »Bratje!« pravi Fulgenci pri tem pogledu
ves vesel svojim tovaršem: »Kako lepo se nam bo kdej
nebeški Jeruzalem svetil, ker je že rimsko mesto na
zemlji tako lepo! In s kolikim veličastvom bo kdej Je¬
zus Kristus svoje spoznovavce in svetnike v nebesih
obdal, če že tukaj na zemlji služabnikam prazne neči-
murnosti tako blišobo daje!«

Vprašanje. Ali moremo zapopasti to večno
zveličanje ?

Od govor. Večniga zveličanja ne moremo
zapopasti. Sveto pismo pravi: »Oko ni vidilo,
uho ni slišalo, in v serce človekovo ni prišlo,
kar je Bog pripravil tem, kteri ga ljubijo 17 .
(1. Kor. 2, 9.)

Razlaganje. Ni ga človeka, ki bi mogel
nebeško veselje z živo besedo popisati. Sveti
Avguštin  pravi: „Ta slava, ta lepota, to ve¬
ličastvo, ki bo naše zveličanje, se ne more ne
misliti, ne čutiti, ne popisovati; kar je Bog pri¬
pravil svojim prijatlam, presega vso vero, naše
upanje in našo ljubezen, naše želje in naše
hrepenenje. To zveličanje se more sicer do¬
biti, pa ne dovolj ceniti; zaslužiti se da, po¬
pisati pa ne". In že veliko poprej je pisal
sveti Pavel  (1. Kor. 2, 9.): „Oko ni vidilo,
uho ni slišalo, in v serce človekovo ni prišlo,
kar je Bog pripravil tem, kteri ga ljubijo".

Zgled. Hi er okel  pripoveduje od bebca, ki je
po mestu hodil in z vso močjo vpil: »Hiša je na pro¬
daj!« Kolikorkrat šo ga pa ljudje vprašali, kakošna je
hiša in ktera, je pokazal kos opeke, rekoč: »Til le je

kos od hiše, ki je na prodaj; iz tega lahko veste, ka¬
košna je vsa hiša«. -— Skorej ravno tako malo vemo
od velike hiše presvetle luči in neznaniga veličastva)
ki jo imenujemo nebesa. To hišo moremo pridobiti)
pribojevati, zaslužiti, kupiti; ne moremo je pa zapopasti)
ne moremo je gledati. Vse, kar vemo, je le nekoliko;
kar nas vera uči od nebeškiga veličastva, deleč presega
naše misli; in če si prizadevamo nebesa popisati, mo¬
remo samo kos opeke pokazati namesti hiše same, 111
z aposteljnam Pavlam moramo reči: »Oko ni vidilo,
uho ni slišalo, in v serce človekovo ni prišlo, kar J e
Bog pripravil tem, kteri ga ljubijo!«

Vprašanje. Ali bodo v nebesih vsi izvoljeni
enako veselje imeli?

Odgovor. V nebesih ne bodo imeli vsi iz¬
voljeni enaciga veselja; ampak »vsak bo lastno
plačilo prejel po svojim delu". (1. Kor. 3, 8.)
»Kdor namreč pičlo seje, bo tudi pičlo žel; i°
kdor seje v obilnosti, bo tudi v obilnosti žel u -
(2. Kor. 9, 6.)

Razlaganje. Kakor kralj po dobljeni zmag 1
svoje zveste služabnike različno plačuje po njih
gorečnosti in delu; ravno tako bo tudi veči nje¬
govo plačilo, in veselje v nebesih, kteri je tu¬
kaj na zemlji več dobriga storil. Kako bi tud 1
moglo dete, ki je precej po svetim kerstu umerlo*
v nebesih imeti enako siavo, kakor sveti Stefani
ki je bil iz ljubezni do Jezusa kamnjan ! — Tu
pa ne dela ljubosumnosti ali zavidnosti med
svetniki; ker je med njimi nar lepši edinost
in nar čisteji ljubezen.  Sveti Frančišek
Salezijan  pravi: „Če ima oče več sinov in č e
jih vse enako oblači, mlajši ni nevošljiv starejim«b
ker ima ta več sukna v svoji obleki, kakor oni
sej ve, de mora tako biti. Ravno tako se svet¬
niki v nebesih ne zavidajo zavolj veči slave!
sej so vsi zveličani, in vsi vedo, de vsak vživa?
kar je zaslužil".

v

Življenje svetnikov: Sveti Viktorijan>
spričeva  v e c. (-j- 484.)

Koliko slavo mora v nebesih imeti sveti ViktO'
rij  a n,  čigar spomin danes obhajamo, ker je tako i' at
za Kristusa terpel in umeri! Bil je sin zelo imenitni 1
staršev v Adrumetu. Hunerik, vandalski kralj v Afrikb
ki je bil Arijevec, je Viktorijana tolikanj spoštoval,
ga je postavil poglavarja kartaginskimu mestu. Ko J 0
bil pazvedil, de je katoličan, si je bil na vso moč P 1 ' 1 '
zadeval pridobiti ga za Arijevo krivo vero. Sporočil m*
je, de ga bo kakor nar ljubšiga služabnika z vsin 11

199

'kbrotami obsipal, če katoliško vero zapusti in se Arijev-
Ca *i pridruži. Viktorijan pa moško odgovori poslancam,
*skoč: »Povejte kralju, do imam vse zaupanje v Jezusa
^istusa, in de me tedaj kralj more obsoditi k ognju,
. zverinam ali k drugimu terpljenju, kakor mu je ljubo
111  drago. Nikoli nikdar pa ne bom zapustil katoliške
^kve, v kteri sim bil keršen. Ko bi .tudi ne imel
Mčakovati srečnejiga življenja, bi vender ne mogel
jdti nehvaležen svojimu Bogu, kteriga po njegovi mi¬
riti poznam in kteri me je obdaroval z nar dražjimi
ttarovi«. — Tak junašk odgovor je kralja razkačil;
bsodil je Viktorijana k nar grozovitnejšim mukam,
letnik jih jo voljno terpel in si je takd pridobil večno
Ve selje v prelepih nebesih.

Molitev, Ponižno te prosimo, Go-
s P°d! dodeli nam milost, de se tudi mi tako
Sei 'čno in stanovitno bojujemo, kakor tvoj
ŽVft sti služabnik Viktorijan, de bomo kdej
r° v  srečnim vojskovanji sprejeti v večno, ne¬
mško veselje, po Kristusu, Gospodu našim.

Kako si moremo nebesa pridobiti.

Vprašanje. Kako si moremo ne-
Jiešku veselje pridobiti?

Odgovor, Nebesa in večno zveli¬
čanje si moremo pridobiti s silo, s
kupljenjem, s tihim, pobožnim življe¬
njem, z revšino in s terpljenjem, zlasti
pa s hrepenenjem po nebesih in s po¬
gostnim premišljevanjem nebeškiga ve¬
selja.

Razlaganje. Sveti Bernard  pravi,
de moremo po štirih potili v nebesa
priti. Eni jih s silo na se potegnejo,
eni jih kupijo, eni jih ukradejo, eni
so v nebesa tako rekoč siljeni. Kteri
nebesa s silo na se potegnejo , so tisti,
kteri vse zapuste in za Kristusam ho¬
dijo; kupijo jih, kteri častno premo¬
ženje iz ljubezni do Kristusa ubogim dajo, in si
s tem zakladov za nebesa naberejo; ukradejo
jih, kteri dobre dela na skrivnim delajo; v ne¬
besa so tako rekoč siljeni, ktere revšina in
terpljenje tare in očišuje.

Vprašanje. S čim se tedaj pervič morejo
nebesa dobiti ?

Odgovor. Pervič se morejo nebesa dobiti
s pobožnim, svetim življenjem.

Razlaganje. Če že tukaj na zemlji živimo
kakor v nebesih; če pri vsim svojim djanji in
nehanji le to pred očmi imamo, kar zadeva čast
Božjo, zveličanje naše duše, časno in večno
srečo našiga bližnjiga; če se grešnimu poželenju
in nagnjenju ustavljamo, in če si z vso močjo
prizadevamo nebeško kraljestvo nase potegniti;
če imamo vedno v mislih resnico, de je pot
tesen in ozke vrata, ki derže v nebesa; če se
trudimo z deli keršanskiga usmiljenja si zaklad
v nebesih pripraviti: gotovo smemo pričakovati,
de nas bo Bog v svoji ljubezni in milosti sprejel

200

v prebivališe nebeške slave in nezmernima ve¬
ličastva.

Zgled. Tako pobožno in sveto je živela, sveta
Elizabeta; njeno obnašanje na zemlji je bilo nebeško;
njeno serce je bilo polno ljubezni do Boga in do bližnjiga.
Kar je imela, je dala ubogim, de bi si pripravila za¬
klad v nebesih. (Glej sprednjo podobo!) Nekdaj so ji
očitali preveliko radodarnost proti ubogim; ona je pa
odgovorila: »Nage moram oblačiti, de mi Bog kdej v
nebesih da oblačilo večne slave in časti; lačne moram
nasitovati, de me Bog nasituje s preobilnostjo svoje
hiše; žejne moram napajati, de tudi Bog mene kdej
napaja z nebeškim veseljem«, [n ko so jo vprašali,
zakaj hude nadloge, ki so jo zadevale, tako voljno terpi,
je odgovorila s keršansko serčnostjo: Nebeško kraljestvo
silo terpi, in le silni ga na se potegnejo«. — Pri vsim
tem je pa vselej varno hodila po tesnim potu, ki derži
v nebesa, in si je to pot tako ozko in nevarno mislila,
kar je le mogoče. »Če si popotnik«, tako je govorila,
»misli, de je berv, po kteri mora iti, tesneji, kakor je

v resnici, ne bo nikoli padel v vodo; lahko se mu P 3
primeri, de pade v vodo, če si most širji misli, kakor
je. Bavno tako bomo oteti, če si pot proti nebesa©
tesneji mislimo, kakor je; pogubili pa se bomo, če si
to pot preširoko mislimo«. Ljubi moj kristjan! če tako
živiš, kakor sveta Elizabeta, verjemi mi, de si našel
nar pripravnejši pomoček, nebesa si pridobiti.

Vprašanje. S čim si moremo drugič nebesa
pridobiti ?

Odgovor. Nebesa si moremo drugič prido-
biti z voljnim prenašanjem nadlog in težav teg 3
življenja.

Razlaganje. Nadloge in težave so kraljev
pot proti nebesam ; zakaj kakor je mogel Kri'
stus terpeti in skozi terpljenje iti v svoje veli'
častvo, ravno tako moremo tudi mi le skoz*
terpljenje priti k nebeški slavi in časti; le s Kal'
varije se gre v nebesa.

Zgled. Sveti Frančišek Serafinski je bil
nekdaj hudo bolan. Terpel je silne bolečine v glavi j®
pa še nevarne skušnjave. Mislil sije, de taciga terpljenj 3
ne bo mogel več dolgo prenašati. Kar sliši glas, 1°
mu pravi: »Frančišek! ko bi bila zemlja čisto zlato
vse morje drago mazilo, vse gore in vsi hribi s a© 1
dragi kamni; ali bi ne terpel rad še toliko, ko bi m°'
gel tako bogastvo pridobiti? Sveti Frančišek pa od'
govori: »Gospod! taciga bogastva jez nisim vreden«.
glas dalje govori: »Glej, večno življenje je to bogastvo.
M sim ti ga pripravil, in te bolečine, ki jili sedaj ter-
piš, so med tem zastava«. Odslej je sveti Frančišek
voljno terpel vse bolečine. — Keršanska duša! kdo bi rad
ne terpel še toliko in toliko, de bi si pridobil nebeško
veselje? Zakaj vse »terpljenje sedanjiga časa se ne da
primeriti prihodnji časti, ktera bo nad nami razodeta«-
(Rim. 8 , 18 .)

Vprašanje. S čim si moremo tretjič prid 0 '
biti nebeško veselje?

(M govor. Nebeško veselje si moremo tretj* c
pridobiti s hrepenenjem po nebesih in s pogostni® 1
premišljevanjem nebeškiga veselja.

Razlaganje. Kdor pogosto hrepeni po ° e '
beškim veselji, in kdor večkrat premišljuje ° e '
besa in neminljive zaklade nebeške, mora stu'
diti vse pozemeljsko in z veseljem čakati p rl '
hodnjiga povračila. Sveti Avguštin  pravi-
„P°glej tičice; če prav visoko lete, jih 1 ° vf?c
ne more doseči. Ravno tako si tudi ti obvar°'
van posvetne nečimurnosti, če so tvoje m* 8 * 1
vedno v nebesa obernjene“, Kdor pogosto P°

201

nebesih zdihuje, se bo tudi sčasama do njih
višave povzdignil.

Zgled. Imenitniši Judje so nosili v babilonski
sužnosti na desni roki zlat perstan, v kteriga je bilo
ime jeruzalemskima mesta vrezano, in, kadar jib je za-
volj jetništva huda žalost obhajala, so gledali na perstan,
de bi jih spomin na Jeruzalem potolažil. Tudi mi ži¬
vimo v tuji deželi, in stiskajo nas nadloge in težave,
id se vsak dan spreminjajo. Če je pa Jude v njih te¬
žavah že spomin na jeruzalemsko mesto tolažil, ali ne
bomo mi kristjani v nadlogah in zopernostih še veliko
veči tolažbe dobivali, če se spominjamo nebeškiga Je-
vuzalema, večniga mesta Božjiga, v kterim bodo izvoljeni
veselje vživali, ki presega vse naše misli in želje, in
vdkoli ne mine? Imejmo tedaj sveto in goreče hrepe¬
nenje po nebeškim Jeruzalemu v svojim sercu, de bomo
bdej v njem prebivali in se večno veselili v družbi
vsili svetih angelov, izmed kterih je posebno imeniten
Veliki angel, čigar god se danes obhaja v sveti cerkvi.

Kadar je hotel Bog svojimu ljudstvu razodeti kako
Ve bko skrivnost, je to sporočil po velikim angelu Ga¬
brielu.  Za nas grešne ljudi je pa nar imenitniši
skrivnost včlovečenje Jezusa Kristusa in naše odrešenje,
^šenje človeškiga rodu je naznanil veliki angel Gabriel
v  treh različnih dobah. Narprej je bil poslan k pre-
r °ku Danielu, kteri je z judovskim ljudstvam zdihoval
v  babilonski sužnosti, in, ko je ravno z vso gorečnostjo
m °lil za svoje nesrečno ljudstvo, mu je naznanil čas,
v  kterim bo obljubljeni Odrešenik rojen iii bo rešil
® v °je ljudstvo. V drugo je bil poslan k duhovnu Za-
bsriju, ko je ravno Bogu v tempeljnu daroval, in mu
J® napovedal rojstvo, velikost in poklic svetiga Janeza.

hrana. V.

Tretjič je bit poslan k Marii, prečisti Devici, ki jo je
pozdravil, rekoč: »Češena, guade polna, Gospod je s
teboj, žegnana si med ženami!« Ko Marija to sliši, se
prestraši, in premišljuje, kaj bi pomenilo to pozdravljenje.
Angel ji pa reče: »Ne boj se, Marija! ker milost si
našla pri Bogu. Glej, Sina boš dobila, in imenuj nje¬
govo ime Jezus. Ta bo velik in Sin Narvišjiga ime¬
novan. Gospod Bog mu bo dal sedež Davida, njegoviga
očeta, in njegovimu kraljestvu ne bo konca«. Marija
angelu reče: »Kako se bo to zgodilo, ker sim Bogu
vedno devištvo obljubila?« Angel ji odgovori: »Sveti
Duh bo prišel v te, in moč Narvišjiga te bo obsenčila.
Za tega voljo bo Sveto, ki bo rojeno iz tebe, Sin Božji
imenovano. Glej, tudi Elizabeta, tvoja teta, bo v svoji
starosti, in sicer že čez tri mesce, sinu dobilaj ker pri
Bogu ni nič nemogoče«. Tedaj Marija pravi: »Glej, dekla
sim Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi«. In angel
je šel od nje. — Iz vsiga tega se vidi, de je bil sveti
veliki angel Gabriel pošiljan v nar imenitniših in nar
svetejših zadevah; zatorej cerkveni učeniki po pravici
mislijo, de je Gabriel eden nar vikših nebeških duhov,
kar tudi poterjuje njegovo ime »Gabriel«, to je, »Moč
Božja«.

Molit e v. Vsigamogočni, večni Bog!
kteri si izmed vsili svetih angelov izvolil ve-
likiga angela Gabriela, de je napovedoval
včlovečenje tvojiga edinorojeniga Sinaj do¬
deli nam milostljivo, de se bomo kdej ž njim
veselili v nebeškim veličastvu. Po ravno tem
Gospodu našim Jezusu Kristusu. Amen.

ŽSaiše®.

Peklensko t’erpljenj'e.

Vprašanje.^Kakošno bo večno življenje hu¬
dobnih ?

Odgovor. Večno življenje hudobnih bo živ¬
ljenje brez milosti in veselja, življenje polno
strašniga terpljenja.

Razlaganje. Kakor bodo pravični večno in
sicer neizrečeno zveličano živeli, ravno tako
bodo tudi hudobni ali brezbožni,  to je, tisti,
kteri v sovraštvu Božjim  ali vsmertnim grehu
umerjo, večno  živeli, tode njih življenje bo
življenje brez milosti in veselja,  živ¬
ljenje polno strašniga terpljenja,  živ¬
ljenje, ki se prav za prav ne more življenje

27

202

imenovati, ampak nar grozovitniši smert. Za¬
torej tudi sveto pismo (Razod. 21, 8.) to živ¬
ljenje imenuje drugo, večno smert. „Boječi pa,
in neverni, in prekleti, in ubijavci, in nečistniki,
in vražarji, in malikovavci, in vsi lažniki bodo
imeli svoj del v gorečim, ognjenim in žveplenim
jezeru; kar je druga  smert".

Vprašanje. Kje bodo hudobni vekoma ter¬
peli?

Odgovor. Hudobni bodo v peklu vekoma
terpeli.

Vprašanje. Od kod vemo, de je pekel?

Odgovor. De je pekel, vemo iz svetiga
pisma.

Razlaganje. Sveto pismo nam jasno spri-
čuje, de je pekel, in nam ga tudi popisuje. Sveto
pismo namreč pravi, de je pekel „kraj terpljenja“
(Luk. 16, 28.}, kjer bodo pogubljeni „terpeli noč
in dan vse veke" (Razod. 20, 10.). Sveto pismo
dalje pravi, de „bodo prekleti šli v večno terplje¬
nje" (Mat. 25, 46.), de „bodo verženi v pekel
neugasljiviga ognja, kjer njih červ ne umerje in
njih ogenj ne ugasne" (Mark. 9, 45.), de „bodo
otroci kraljestva pahnjeni v vnanjo temo; ondi

bo jok in škripanje z zobmi". (Mat. 8, 12.)
Na besede svetiga pisma se opiraje je tedaj
sveta katoliška cerkev vselej učila, de je pekel,
in je izobčila vse tiste, kteri so pekel tajili.

Zgled. Kdor pekel taji, gotovo brezbožno živi;
taji ga namreč le zato, ker se ga boji. Ko je bil nekdo
vprašan, zakaj v pekel ne veruje, je odgovoril: »Ko bi
v pekel veroval, bi mogel sam vanj iti, in zato n®
verujem«. — Sej je veliko ljudi, še celo kristjanov, ki
bi radi imeli, de bi ne bilo pekla, de bi po tem brez
vsiga strahu greli na greli nakladali. Nikar jim n®
verjemi, ljubi moj! njih pot derži v pogubljenje.

Vprašanje. Kakošno terpljenje je v peklu?

Odgovor. Neizrečeno strašno terpljenje j e
v peklu; pogubljeni so namreč 1) zaveržem
spred Božjiga obličja; 2) neizrečeno veliko hu-
diga bodo terpeli na duši in na telesu; 3) so
v družbi hudobnih in zaverženih duhov, in vse
to 4) bodo terpeli vekoma, to je, brez vsig»
konca, brez upanja‘kaciga poiajška ali rešenja-
(Glej sprednjo podobo!)

Razlaganje. Moj Bog! kdo more peklensko
terpljenje prav popisati? Kdo more našteti vse
strašne kazni pogubljenih? Kakor se ne more
prav popisati zveličanje izvoljenih v nebesih,
ravno tako se ne morejo prav popisati kaznb
ki jih morajo pogubljeni v peklu terpeti. Vender
jih pa hočemo bolj na tanko premišljevati, ko¬
likor nam je to mogoče. De bi nas le to pre¬
mišljevanje s svetim straham navdajalo!

Vprašanje. Ktero je pervo terpljenje v peklu?

Odgovor. Pervo peklensko terpljenje j e
to, de so pogubljeni zaverženi spred Božjig a
obličja in pahnjeni iz družbe izvoljenih.

Razlaganje. Jezus poreče hudobnim sodnjj
dan: »Poberite se spred mene, prekleti! v veču*
ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njegovih
angelam". (Mat. 25, 46.) Kadar grešnik ta sve|
zapusti in stopi pred sodnji stol Kristusov, v ^‘
vso lepoto Božjo in zapopade vse njegove
brote; odperle so se namreč nebesa, za kter e
je bil stvarjen, in dano mu je za en trenutek
gledati njih veličastvo. Ali zdajci je veržeu
spred Božjiga obličja za vse večne čase.
ločiti se mora od njega, in ta ločitev bo terp e ^
vekoma! O neizrečeno velika zguba! O kako ne* ž "

203

rečeno hudo kesanje bo združeno s to zgubo! —
ftavno tako bo grešnik pahnjen iz družbe vsih
izvoljenih v nebesih; zatorej je rekel Abraham
bogatinu v peklu: „Med nami in med vami je
v elik prepad postavljen, de, kteri hočejo od tod
k vam iti, ne morejo, in tudi ne od ondot sem
priti«. (Luk. 16, 26 .J

Zgled. Kralj David  je prepovedal A b s a 1 o m u,
de naj mu nikoli več pred oči ne pride. To je pa
Absaloma tolikanj bolelo, de je poslal Joaba k kralju,
de bi mu rekel: »Zakaj sim prišel iz Gesura? Boljši
bi bilo ondi biti; prosim tedaj, stori, de vidim kraljevo
obličje! Ako se pa še spominja moje hudobije, naj me
umori!« (2. Kralj. 14.) —- Kralj Filip  II. je vidil
Plemenitnika svojiga kraljestva v cerkvi nespodobno
stati in mu je rekel: »Nikdar več se mi ne smete pri¬
kazati pred moje obličje!« To je pa plemenitnika tako
Presunilo, do je domu pridši serčne bolečine umeri.
Kako bo še le pogubljene presunil glas Božji: »Poberite
Se  spred mene, prekleti! v večni ogenj«. — Kristjan!
kdor Boga zgubi, vse zgubi. Ne pekel, ne tema, ne
Ogenj ni še pravi pekel; pravi pekel je bolečina, de je
grešnik Boga zgubil; ta zguba mu je peklensko terpljenje;
to terpljenje je po besedah svetiga B e r n a r d a tako ve¬
liko, kakor Bog sam, to je, neskončno. Človek! kako
moreš še greh na greh nakladati in tako lahkomišljeno
s Vojiga Boga zgubljati?

Vprašanje. Ktero je drugo peklensko ter¬
pljenje?

Odgovor. Pogubljeni bodo drugič neizrečeno
v eliko hudiga terpell na duši in na telesu.

.Razlaganje. Resnično, pogubljeni bodo neiz-
r ečeno veliko hudiga terpeli i) na telesu;
Gospod Bog jih bo namreč vergel v ognjeno
Poč, „kjer bo jok in škripanje z zobmi“. (Mat.
13, 42.) ?) J 0 k in škripanje z zobmi je v peklu“,
Pravi sveti Gregori Veliki;  „škripati mo-
* a jo zobje, ki so se tukaj požrešnosti veselili;
J°kati morajo oči, ki so se tukaj poželjivo po
Prepovedanih rečeh'obračale ; vsi udje morajo
trpeti, če so služili takim pregreham, ki se z
Vs akim udam posebej lahko delajo. — 2) Pa
Mi terpljenje na duši  bo neizrečeno veliko;
Stranj  a bolečina in obupnost bo namreč po-
gubljene mučila , ker se bodo spominjali vsih
Udobij, ki so jih bili storili, in vsih milost, ki

jih v slabo obračali; neznana žalost in brid-
* 0st  jih bo navdajala, ker so sami krivi, de so

zgubili večno zveličanje. „Njih červ ne umerje**'.
(Mark. 9, 43.)

Zgled. Očeta Lalemanta  so Irokezi vjeli. Ti
divjaki so deli okoli njegoviga telesa susiga lubja in so
ga zažgali. Bil je še mlad in močan; in zatorej ga
ogenj dolgo časa ni mogel končati. Divji Irokezi so
mu tedaj oči staknili in sedemnajst dni pod-nj in zraven
njega žerjavico devali. Kako strašna smert! Ali je pa
to peklensko terpljenje? O ne! V peklu je pogubljeni
v ognjeno jezero vtopljen. »Naredil jih boš kakor ognjeno
peč«. (Ps. 20, 10.) Kri mu vre v žilah, mozeg v ko¬
steh. — Strašno terpljenje imajo pa še tudi pogubljeni,
ker jih huda vest  zmiram peče in jim neprenehama
očita hudobije in pregrehe, ki so jih v pekel pahnile.
Sveto pismo pravi, de je to terpljenje červ, ki ne
umerje.  — Pod papežem Klemenam VIII. je bil živ,
pa na videz mertev človek pokopan v cerkvi »Santa
Maria de Monticelli«. Kar se v raki zbudi, in kliče na
pomoč, tava v temi, zadeva na mertvaške kosti, in sko-
rej že obupa, ko mu še o pravim času pomoč dojde,
ker ravno merliča v rako prineso. Vprašali so ga po tem,
kakošne sanje ali prikazni je imel ob svoji nezavednosti.
In odkritoserčno odgovori: »V mladih letih sim iz jeze
nekoga umoril; to se mi je neprenehama očitalo; ven
in ven sim slišal žuganje: »Prav prav, morivec! prišel
je čas, de prejemaš, kar si zaslužil!« — To je ter¬
pljenje pogubljenih. O strašno terpljenje peklensko! Bog
bodi hvaljen, de še živimo, de nas še ne obdaja noč,
v kteri ne more nihče več delati! Z vso gorečnostjo
si v prid obračajmo čas, ki nam ga Gospod še daje,
in precej se zatecimo k prečisti Devici Marii,  de nam
pomoli svojo milostljivo roko in nas potegne s pogublji-
viga pota. Sej danes obhajamo nar lepši Mariin praznik:
Oznanjenje Marije Device.

Življenje svetnikov: Oznanjenje Ma¬
rije Device.

Marii,  prečisti Devici, je oznanil veliki angel
Gabriel,  de bo spočela od svetiga Duha in rodila
Sinu Narvišjiga. Desiravno pa prečista Devica ni mogla
umeti, kako se bo to zgodilo, ker je bila Bogu vedno
čistost obljubila, se je vender vsa ponižna vdala v Božjo
voljo, rekoč: »Glej! dekla sim Gospodova; zgčdi se mi
po tvoji besedi!« Danes tedaj se je Beseda včlove-
čila,  de bi bili mi rešeni greha, večne smerti in pe-
klenskiga terpljenja. Kako velika, nezapopadljiva skriv¬
nost je to! Ni se nam več treba bati večniga terpljenja
v peklu, če si le v resnici prizadevamo dobroto Jezu-
soviga odrešenja v prid si obračati.

Molitev.  Vsigamogočni, večni Bog!
kteri si hotel, de prečista Devica Marija po
oznanjenji tvojiga angela spočne tvojiga edino-
rojeniga Sina, po otročje te prosimo, daj nam

204

posnemati njeno sveto življenje, de uidemo
peklenskimu terpljenju in večno zveličanje
dosežemo, po ravno tistim Jezusu Kristusu,
tvojim Sinu, Gospodu našim. Amen.

Peklensko terpljenje je večno.

Vprašanje. Kaj peklensko terpljenje še bolj
povikšuje?

Odgovor. Peklensko terpljenje še bolj po¬
vikšuje to, de morajo pogubljeni vse te kazni
in bolečine terpeti v strašni družbi hu¬
dobnih in zaver Ženih duhov.

Razlaganje. Kako mora peklensko terpljenje
povikševati to, de so pogubljeni v družbi samih
hudičev in druzih zaverženih brezbožnih hu¬
dobnežev! Oh, kdo bi mogel le nekoliko po¬
pisati to strašno družbo? Resnično, ni je zanjo
primerjene podobe, ni je primerjene prilike.
V spisih svete Brigite  se bere, de je nekdaj
Gospoda vprašala, zakaj se hudiči vidno ne
prikazujejo. In Gospod ji je odgovoril: „Ko
hi se njih strašna gerdoba vidila, kakoršna je

sama na sebi, bi človek omedlel; njegovo telo
bi se treslo in trepetalo ; samiga strahu bi mogel
umreti". Pogubljeni pa ne vidijo le eniga hudiča,
ampak brez števila hudičev! Radi bi oči zatisnili?
pa ni mogoče ; radi bi si jih izderli, pa jih ne
morejo. Neprenehama morajo gledati gerde te¬
lesa druzih zaverženih brezbožnikov in strašne
podobe hudičev. Kako strašno terpljenje!

Vprašanje. Kaj poslednjič pekel še le prav
za prav pekel dela?

Odgovor. Pekel še le prav za prav to pe¬
kel dela, de je peklensko terpljenje večno.

Razlaganje. Kako strašna je ta resnica:
,,Peklensko terpljenje je večno"! „Iz pekla ga
ni rešenja", pravi sveto pismo. Če je pogubljeni
pahnjen v brezno peklenskiga terpljenja, se mu
žrelo zapre in se nikdar več ne bo odperlo.
V peklu so sicer vrata za vhod, pa ni vrat za
izhod. Kdor pride v pekel, ne more nikdar več
iz njega priti, ker je peklensko terpljenje večno!
— De je peklensko terpljenje večno, je verska
resnica, ki nam jo Bog sam na toliko krajih
svetiga pisma oznanuje in razodeva: „Poberite
se spred mene, prekleti! v večni  ogenj!" (Mat.
25, 41.) „In ti pojdejo v večno  terpljenje^-
(Mat. 25, 46.) „Terpeli bodo večne  kazni v
pogubljenji". (2. Tesal. 1, 9.) „Noč in dan ne bo
ugasnila (goreča smola), večno  se bo valil njo
dim". (Iz. 34, 10.) Večno  je tedaj peklensko
terpljenje, in ravno večnost dela, de je terpljenj e
peklensko. Kdor se enkrat pogubi, se za vselej
pogubi! Oh, kako dolgo terpi to vselej? No¬
beden ti ne more tega popisati, ljubi moj! R e
nekoliko se more to naznaniti.

Zgled. Sloveč misijonar, po imenu Jakop  Bi' 1 '
d en, je imel poljudno zgovornost, polno vneme in gbj'
Ijivili podob. Ko je nekdaj govoril od smerti, je VP l1
z močnim in donečim glasam, de ga je lahko umevalo
deset tavžent ljudi pod milim nebam: Ali pa veste>

kaj je večnost? Večnost je ura, ki nje trep etiket)
v ponočni tihoti neprenehama le to besedo govoi 1 -
»Zmiram! Zmiram! Zmiram! Zmiram!« In če ta fi8 s '
ki se vedno ponavlja, kdo izmed zaverženih v neznani 111
strahu ^vpraša: »Koliko je ura?« mu odgovori
druziga nesrečneža: »Večnost je«. — Cesar Karol  *•
je zapustil posvetno veličastvo in je šel v samostan, d
bi se bolje za smert pripravil. Rolikorkrat je pa tuhflJ
ure ogledaval, je vselej mislil na večnost peklo 11

205

s kiga terpljenja, in dozdevalo se mu je, kakor de
ki trepetikeljni njegovih ur ven in ven ponavljali besedo:
1  Zmiram! Zmiram!« (Glej sprednjo podobo!) — O ljubi
tooj kristjan! ko bi pač vedil, kaj se pravi, »večnost —
'' r ečno terpeti«, bi lahko umel, de stokrat sto let se še
da s trenutkam primeriti. Ko bi rekel angel po¬
gubljenemu : »Iz pekla boš prišel čez toliko sto let, kolikor
J® kapljic v vodi, peres na drevesih, peska ob morji«,
ki imel pogubljeni veči veselje, kakor berač o sporo¬
čilu, de mu je kraljestvo izročeno. Te stoletja bodo
hamreč prešle in se neskončno velikokrat ponovile, in
Pekel se bo zmiram z noviga pričenjal. — O večnost!
^večnost! o večni pekel! Kako je vender mogoče, de
ljudje v te verujejo in vender še groše? Kristjan! po¬
misli, de pekel tudi tebe čaka, če grešiš. Pod tvojimi
pegami že gori večni peklenski ogenj, in oh! ta čas,
ko to bereš, koliko duš vanj pada! Pomisli, de, kdor
i e  enkrat v pekel prišel, nikdar več ne more iz njega
P r iti. in če si morebiti že pekel zaslužil, o zahvali se
^Uostivimu Bogu, de te še ni vanj pahnil, poboljšaj se
Jrez  odlašanja, obžaluj svoje grehe in poprimi se vsili
Pripomočkov, ki so ti za zveličanje potrebni!

Vprašanje. Kako se to vjema z Božjim

Odgovor. Prava razmera je med za-
dolženjem in kaznijo; sej se dalji ali
kraji čas v kaznovanji ne sme vselej
ravnati po tem, kako dolgo je grešenje
terpelo. Sej tudi deželska gosposka mo-
rivca, čigar pregreha je velikokrat v
enim trenutku storjena, po postavah k
smerti obsodi in ga tako za vse čase iz človeške
družbe verže. — Vsi ugovori tedaj nič ne po-
magajo; terdna resnica je, de peklenske kazni
večno terpe.

Življenje svetnikov: Sveti Ludger,

škof. (f 800 .)

Sveti Ludger,  čigar spomin se danes obhaja, je
večkrat premišljeval večnost peklenskiga ter¬
pljenja,  kar ga jele še bolj spodbadalo Bogu zvesto
služiti. Bil je imenitniga rodu v Frizii in -učenec slo-
večiga Alkuina. Že v mladih letih je ves dan molil in
bral. Ko je bil pozneje pervi monasterski škof in apo-
stelj Saksoncov in Frizov, je ves gorel za čast Božjo
in za zveličanje svojiga bližnjiga; molitev, branje du¬
hovnih bukev in oznanovanje svetiga evangelija je bilo
njegovo edino opravilo po noči in po dnevu. Tiho ne¬
deljo 809. leta je prav zgodej pridigval, ob devetili
maševal, in zvečer še eno pridigo imel, v kteri je na¬
povedal, de bo to noč umeri, in jo željo razodel, de naj
ga pokopljejo v verdenskim samostanu. Prerokovanje se
je spolnilo. O polnoči ga je Gospod poklical v boljši
življenje. Njegova smert je bila smert pravičniga.

usmiljenjem, de Bog zavolj eniga smert-
niga greha človeka večno kaznuje?

Odgovor. Resnica, de Bog zavolj
eniga samiga smertniga greha človeka
večno kaznuje, se prav dobro vjema z
Božjim usmiljenjem, ker Bog ni le usmi¬
ljen, ampak je tudi pravičen. V svojim
neskončnim usmiljenji Bog večno pla¬
čuje tudi eno samo djanje popolne lju¬
bezni in popolniga kesanja. V svoji ne¬
skončni pravičnosti pa Bog večno kaznuje
tudi en sam smertni greh, ki je tako re¬
koč neskončen, ker ž njim neskončno
Božje veličastvo žali zanikerna stvar, ki
razžaljenja noče preklicati ali obžalovati.

Vprašanje. Ali je pa po tem takim
prava razmera med zadolženjem in kaz¬
nijo, med naglim pregrešenjem in večnim
terpljenjem?

206

Molitev. Sveti
škof Ludger! sprosi
nam pri ljubim Bogu
milost, de v živ¬
ljenji prav pogosto
premišljujemo več¬
nost peklenskiga ter-
pljenja, de Bogu
zvesto služimo in
se tako obvarujemo
strašnih in večnih
peklenskih kazen, po
Kristusu, Gospodu
našim. Amen.


Kako se moremo pekla obvarovati.

Vprašanje. Ali so vsi pogubljeni sami krivi
svojiga pogubljenja ?

Od govor. Vsi pogubljeni so svojiga po¬
gubljenja sami krivi, ker morejo vsi ljudje zve¬
ličani biti, če hočejo z gnado Božjo zvesto
delati.

Razlaganje. Kdor je v pekel zaveržen, je
svoje nesreče sam kriv, ker more vsak zveli¬
čanje doseči, če z gnado Božjo zvesto dela.
Zato se že bere v Sirahovih  bukvah (15,
18.) : »Človek ima pred seboj življenje in srnert
(dobro in hudo); kar hoče,  mu bo dano“.
In sveti Pavel  piše Timoteju: »Bog hoče, de
bi bili vsi ljudje zveličani, in k spoznanju resnice
prišli. Zakaj en Bog je, tudi en srednik med
Bogam in ljudmi, človek Kristus Jezus, kteri je
dal sam sebe v rešilo za vse“. (I. 2, 4 — 6.)
Silno napčno in grešno je tedaj govoriti: „Ako
me Bog hoče zveličati, bom zveličan, če si tudi
sam nič ne prizadevam; ako me pa Bog hoče
pogubiti, mi tudi moje dobre dela nič ne bodo
pomagale''. Naslednji zgled nam bo to bolj živo
razkazal.

Zgled. Učeniga frančiškana Dunsa Škota  J 8
nekdaj srečal kmet, kteri je strašno preklinjal, in sicer
zato, ker sta mu bila vola prepočasna. Bistroumni
čiškan je kmeta zavolj preklinjanja posvaril in mu J 8
naravnost povedal, de bo pogubljen, če te grešne na-
vade ne opusti. To pa kmeta še bolj razkači. Ves
nejevoljin pravi: »Kaj mi žugate z večnim pogublje-

njem? Če je Bog sklenil, zveličati me, kar mora ž®
sedaj vediti, ker je vsigaveden, bom gotovo tudi zveh-
čan; če je pa sklenil pogubiti me, mi vse moje djanj 8
in nehanje nič ne pomaga, gotovo bom pogubljen. To¬
rej je pač vse eno, če kolnem ali ne«. — Pobožni
ga voljno posluša ter mu odgovori: »Prijatel! če J 8
temu tako, kakor praviš, zakaj se pa peljaš na pob 8
njivo obdelovat? zakaj tam seme seješ? zakaj se tako
nad volama jeziš? Če je pa Bog sklenil, de boš veliko
žita nažel, ki že poprej vse ve, kar se zgodi, se
tudi zgodilo, — orji ali ne orji, sej ali ne sej, pelji so
z volama na njivo ali bodi doma. Če je pa sklenil;
de nič ne boš nažel, ne boš nič pridelal, trudi in p 0 ^
se, kolikor ti je ljubo in drago. Poskusi le enkrat)
pelji se zopet domu, pusti polje neobdeleno, in desiravn®
ne vem, kaj je Bog sklenil, pa ti vender povem, de kar
nič ne boš nažel. Vedi tedaj: Bog je le tedaj sklenil
ti sad dati, če pridno delaš. Kavno tako je tudi Bo?
sklenil, zveličati te, če njegove zapovedi spolnuješ, i n
pogubiti te, če brezbožno živiš«. Ta jasni dokaz je ven¬
der kmet zapopadel. — Gola resnica je to, moj kristjani
Kdor se pogubi, je svojiga pogubljenja sam kri y )
ker se ni hotel truditi in zvesto delati z obilnimi gu a '
dami, ki mu jih je Bog ponujal. Poprimi se tedaj;
ljubi moj! o pravim času tistih pomočkov,  s kterim 1
se moreš pekla obvarovati.

Vprašanje. S kterimi pomočki se morem®
pekla obvarovati?

Odgovor. Pomočki, s kterimi se morem®
pekla obvarovati, so zlasti ti trije: 1) nedolžni
2) spokorno življenje in 3) večkratno premi'
šljevanje peklenskiga terpljenja.

Vprašanje. S čim se moremo tedaj pervič
pekla obvarovati?

Odgovor. Pervič se moremo z nedolžnim
življenjem pekla obvarovati.

Razlaganje in zgled. Ako hočemo peklu uith
moramo pred vsim, kakor je bilo že rečeno, 55
gnado Božjo marljivo delati in v prid si obril'
čati darove, ki jih Bog naši duši ponuja, to
nedolžno ali pobožno moramo živet 1 *
S tem so svetniki Božji ušli peklenskimu t er '
pljenju, s tem so dosegli nebeško veličastv®*
Mislimo si na priliko svetiga Frančiška  B® r '

m

Sija* Kako pridno je delal ta svetnik z gnado
Božjo! Z neomadežvano kerstno nedolžnostjo je
stopil v zakonski stan, iz zakonskiga stanu v
duhovski stan in iz duhovskiga stanu v grob.
Kdor tako živi,  moj kristjan! njemu se ni treba
bati pekla. — Če smo pa grešili, ali se nam
ni več mogoče peklu ubraniti? O pač, Bogu
bodi hvala! tudi grešniki se še morejo pekla
obvarovati.

jemo, bomo gotovo tako živeli, de kdej ne bomo
v pekel pahnjeni. Zato nas sveti Bernard
tako goreče opominja: „Pogosto hodi v življenji
v pekel, de ti ne bo treba po smerti vanj iti!*
In sveti Janez Krizostom  pravi: „Nobeden
izmed tistih, kteri imajo pekel pred očmi, ne
pojde v pekel, in nobeden ne uide peklu, kteri
ga v življenji zaničuje in nanj ne misli“. Zavolj

Vprašanje. Kteri je drugi pomoček, s kte-'
se moremo peklenskiga terpljenja obvarovati ?
Odgovor. Pokora je drugi pomoček, s kte-
se moremo peklenskiga terpljenja obva¬
rovati.

Razlaganje in zgled. Resnično, spokorno
življenje  je edini pomoček, s kterim se mo-
re nio peklu ubraniti, če smo grešili, če smo pot
srečne nedolžnosti zapustili. Ako hočemo tedaj
Po storjenim smertnim grehu peklu uiti, ne
Smerno prave pokore odlašati.  Gorje
grešniku, kteri pokoro od dneva do dneva od-
Kša! Zelo se je bati, de bo v grehih umeri in
So večno pogubil. — Pobožniga pušavnika so
**®kdaj učenci vprašali, kdo je nar veči neumnež
svetu. Pušavnik jim je pa odgovoril, rekoč:
»Nar veči neumnež je, kdor smertni greh stori
lf i si tedaj kratko veselje v večno terpljenje
Premeni; kdo namreč ve, če bo Bog njegovo
Serce nagnil k pravi pokori? Drugi nar veči
Neumnež je, kteri gre v smertnim grehu spat
111  greha ne obžaluje iz ljubezni do Boga in
kuna resnične volje spovedati se, kakor hitro
bo mogoče*. — Zapomni si to, ljubi moj kristjan!
1,1  delaj pokoro, če si grešil; obžaluj svojo pre¬
greho, preden greš spat, de uideš peklu in nje-
govimu strašnimu terpljenju.

Vprašanje. Kteri je tretji pomoček, s kte-
f| m se moremo peklenskiga terpljenja obva-

rovati ?

Odgovor. Peklenskiga terpljenja se moremo
tr etjič obvarovati, če pekel in njegovo terpljenje
Prav pogosto premišljujemo.

Razlaganje. Ta pomoček je kaj dober! Ako
že v  življenji prav pogosto tako rekoč v pekel
Sremo in strašno terpljenje zaverženih premišlju¬

tega so tudi svetniki Božji prav pogosto v duhu
hodili v pekel, de bi jih premišljevanje peklen¬
skiga terpljenja njim v zveličanje pretresalo;
predobro so namreč vedili, df nas misel na
peklensko terpljenje od hudiga odvračuje in k
dobrimu spodbuja.

Zgledi. V življenji svetnikov se bere, de je imel
sveti cerkveni učenik Janez Krizostom  v svojim
prebivališu peklensko terpljenje namalano. Kolikorkrat
so ga tedaj skušnjave nadlegovale, kolikorkrat je hodil
spat ali je zopet vstajal, tolikokrat je obračal oči na to
strašno podobo. Prav pogosto je hodil v življenji v pekel,
de bi mu po smerti ubežal. — Sveti Avguštin  si je
peklenski ogenj in jok zaverženih tako živo pred oči
postavljal, de je vedno v strahu Božjim živel, in de je
tudi druge opominjal v Gospodovim strahu živeti. Njegov
pregovor jo bil: »Pekla se bojim«. — Če se je cel<5
svetnikam Božjim tako potrebno in koristno zdelo, pekel
in njegovo terpljenje prav pogosto premišljevati; ali ne
bo tako premišljevanje toliko potrebniši in koristniši za
te in za nas vse, ljubi moj kristjan!?

v  V

Življenje svetnikov: Sveti Rupert,

škof.  (f 718.)

Tudi sveti Rupert,  čigar god se danes obhaja,
se je obvaroval peklenskiga terpljenja, in je prišel V
družbo vsih svetnikov in izvoljenih v nebesih, ker se
je zvesto poprijemal pomočkov, ki so bili zgorej ime¬
novani. Rojen je bil v sedmim stoletji na Francozovskim,
in že zgodej je bil škof v Vormsu. Njegovo pobožno,
sveto življenje je tudi francoske kralje poteijevalo v
zvestobi in v keršanski veri. Kar je z besedo oznanoval,
je tudi učil v življenji in z djanjem; in samo to je
imenoval svojo lastino, kar je. bil med uboge in reveže
razdelil. Pa ni samo za svoje podložne skerbel, ampak
tudi v daljne dežele je šel oznanovat sveti evangeli.
Tako je prišel 697. leta na prošnjo bavarskiga vojvoda
Teodota II. v tadanje veliko mesto Ratisbono, kjer je
keršansko vero s takim pridam oznanoval, de so sveti
kerst prejeli vojvoda, njegovi otroci in služabjiiki in
veliko njegoviga ljudstva. Iz Ratisbone je šel sveti
Rupert v tiste kraje, kjer je dan današnji Solnigrad.
V tej okrajini je postavil cerkvico svetimu aposteljnu
Petru v čast. Po tem je pa prosil vojvoda Teodota,

208

de naj mu da tisti kraj, kjer je nekdaj stalo rimsko
mesto Juvavija. Vojvoda je uslišal njegovo prošnjo, in
s pomočjo dvanajst duhovnov je sveti Rupert vso okra-
jino spreobernil k sveti katoliški veri. Po pravici
se tedaj imenuje bavarski apostelj. Postavil je več
Božjih hiš; nar bolj sloveča je cerkev vAltetingu, kjer
je iz malikovavskiga tempeljna sedanjo kapelico naredil.
Sklenil je svoje sveto življenje, ktero je neprenehama
daroval Bogu v čast in v zveličanje svojiga bližnjiga,
27. Sušca 718.

Molitev.  Vsigamogočni, večni Bog!
ponižno te prosimo, dodeli nam svojo ^milost,
de pobožno in spokorno živimo in se v živ¬
ljenji večkrat v duhu v pekel podajamo, de
po smerti vanj ne pridemo. Usmili se nas,
o Bog! na prošnjo svetiga škofa Buperta, po
svojim edinorojenim Sinu, Jezusu Kristusu.
Amen.

Od štirih poslednjih reči.

Vprašanje. Kako imenuje sveto pismo s m ert,
sodbo, nebesa in pekel,  ki smo jih dozdaj
premišljevali?

Odgovor. Smert, sodbo, pekel in nebesa
imenuje sveto pismo „štiri poslednje  reči <c .

Vprašanje. Zakaj se imenujejo smert, sodba,
pekel in nebesa ,,štiri poslednje  rečč 1 ?

Odgovor. Smert, sodba, pekel in nebesa
se imenujejo štiri poslednje  reči, ker člo¬
veka konec njegoviga pozemeljskiga življenj®
čakajo, ali z drugimi besedami, ker so te reci
poslednje  med vsimi, ki nas ljudi zadevaj®-

Vprašanje. Ali so štiri poslednje reči 2®
nas imenitne?

Odgovor. Štiri poslednje reči' so za na*
dokaj imenitne, ker nam je njih pogostno pre¬
mišljevanje neizrečeno koristno?

Vprašanje. Zakaj nam je premišljevanj®
štirih poslednjih reči tolikanj koristno?

Odgovor. Premišljevanje štirih poslednjih
reči nam je tolikanj koristno, ker nas 1) od
hudiga odvračuje, in 2) k dobrimu  spod¬
il a da.

Razlaganje. Resnično, nič nas ne more bolj
od hudiga odvračevati,  kakor spomin n®
štiri poslednje reči. Zato nas že opominja modri
Sir ah ( 7 , 40.): „V vsili svojih delih se spo¬
minjaj svojih poslednjih reči, in vekomej n®
boš grešil“. In sveti Ambrož  piše: „Večkr®^
pojdi v duhu v svoj grob (misli na smert)
sodbo, pekel in nebesa), de svoje oči od neči-
murnosti sveta obračaš in se bojiš Boga žaliti-

Zgled. Sveti Janez KIimak  pripoveduje: Imel 1
smo na. hribu Horebu v samostanu brata, ki je P®
mlačnim in nerednim življenji hudo zbolel in se dolgo 111
zavedil. Ko je zopet okreval, je zaperl duri in je od'

209

silimal še dvanajst let živel vedno le v samoti in pri
Pičli hrani. (Glej sprednjo podobo!) Ko je bil ta čas
Potekel, je z noviga zbolel. Tedaj je rekel, de naj mu
riuri odpro, in bratje so se zbrali pri njegovi smertni
Postelji ter so. ga prosili, de bi jim za slovo dobrih
n aukov dal. Pušavnik pa jim tole reče: »Ne zamerite,
bratje! Nikoli ne bo mogel greha storiti, kdor se
spominja smerti, sodbe, pekla in nebes!« Prav tako
l e > moj kristjan! Nikdar ne more grešiti, kdor misli
na  štiri poslednje reči. Kolikorkrat te tedaj k grehu
v abi svet, meso ali hudič, vselej misli na smert in
s °dbo, na pekel in nebesa, in zbal se boš greha, ka-
k°r strupeniga gada.

Razlaganje. Misel na štiri poslednje reči
na s pa ne odvračiije samo od lnjdiga, ampak
11 a  s tudi k dobrimu spodbada.  Zato zo-
Pet pravi sveti Ambrož:  „Z mislijo na štiri
Poslednje reči, s tem priprostim in lahkim po¬
sekam si boš vsak dan pridobil nestrohijivo
krono v nebesih". Kako močno je poterjevala
Smisel svetiga Pavla  v nar hujšim vojsko-
Va nji! V pervim listu do Korinčanov v devetim
Poglavji ta sveti apostelj tako govori: „Vsak
P a , kteri se na premaganje skuša, se vsiga
*derži, in oni sicer, de strohljivo krono prej¬
mejo, mi pa nestrohijivo. Jez tedaj tako tečem,
be kakor nepremišljeno, se tako bojujem, ne
kakor de bi po vetru mahal; ampak tarem svoje
te| d, in ga v sužnost devam, de, ko druge učim,
Sa m ne bom zaveržen".

Zgled. Na kako visoko stopnjo keršanske čednosti
‘J 1  popolnosti jo prišel sveti Jeronim!  Po kterim potu ?
^mo po večkratnim premišljevanji štirih poslednjih reči.
v  ta namen je posvetni hrup zapustil in jo šel v nar
P^teji samoto; več let je tukaj prebival med zverinami
f 1  je neizrečeno ostro živel. Ko je bil pa, vprašan, za-
N tako ostro živi, je odgovoril: »Mertvim se, de me
jKi smert  ne bo umorila; sam sebe sodim, de ne bom
/bj pri poslednji sodbi obsojen; zapiram se v to jamo,
,® kdej ne bom zapert v strašni pekel, kjer bo jok in
tipanje z zobmi; odrekujem si posvetno veselje, de
Se  jfii kdej ne odreče nebeško veselje«. Posnemaj, ljubi
ril °j kristjan! ta izverstni zgled svetiga Jeronima in
P°Sosto premišljuj štiri poslednje reči; tako boš čedalje
rastel v keršanski čednosti in popolnosti, in si boš
trobil nestrohijivo krono v nebesih, kakor uni svetnik,
c %ar spomin danes obhajamo.

Življenje svetnikov: Sveti Guntram,
kralj,  (f 593.)

Sveti Guntram  je bil sin Klotarja I. in vnuk
Klodovika I. in svete Klotilde. Ko je bil 561. leta
prejel krono orleansko in burgundsko, je dajal nar
lepši zgled prave pobožnosti. Svoje bogastvo je zlasti
obračal ubogim v pomoč in v čast Božjo. Več cerkva
je dal na svoje stroške zidati in olepšati. Ta pobožni
kralj je imel posebno spoštovanje do škofov, ki jih je
kakor svoje očete častil in se ž njimi posvetoval. Ne¬
zmerno ljubezen do nbozih je zlasti razodeval ob kugi
in lakoti. On ni samo svojim ukazoval, de naj bolnikam
strežejo, kolikor le morejo, ampak sije tudi sam prizadeval
z molitvijo in poštam jezo Božjo potolažiti; po noči in
po dnevu je molil, prav pogosto je premišljeval
poslednje reči,  in jokaje je prosil Boga milosti in
odpušenja in rešenja iz nadloge, ki je deželo stiskala
zavolj njegovih grehov, kar je v svoji ponižnosti mislil.
— Ta dobri in sveti kralj je v Gospodu zaspal 28.
Sušca 593. leta, v 68. letu svoje starosti in v 32.
svojiga kraljevanja. Na njegovim grobu se je veliko
čudežev zgodilo.

Molitev.  Vsigamogočni, večni Bog!
dodeli nam, de bomo tudi mi po zgledu sve¬
tiga kralja Guntrama štiri poslednje reči člo¬
vekove prav pogosto premišljevali, se vsa-
ciga greha skerbno varovali in v dobrim
čedalje bolj rastli, po Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

fcusna hrana. V.

28

A

Drugo poglavje.

Kako z Bogam govorimo,

ali

nauk od moliire.


Kaj jc molitev in kako se razdeljuje.

Vprašanje. Od česa se je govorilo v per-
v im poglavji dušne hrane za katoliške deržine?

Odgovor. V pervim poglavji se je govorilo
°d Božjiga razodenja in od vere; učilo se je,
^ko je Bog z nami govoril, in kako je vse to

kratkim v apostol j ski veri  zapo-
Padeno.

Vprašanje. Od česa govori drugo poglavje?

Odgovor. Drugo poglavje govori od mo-
*'tve;  v tem poglavji se tedaj obširno odgo-
Va *ja na imenitno vprašanje: „Kako z Bogam
§0 v o r im  o ?“

Vprašanje. Ali pa moremo z Bogam go-
v °riti ?

Odgovor. Se ve de; po otročje in polni
Spanja moremo z Bogam govoriti v molitvi;
"'olitev je namreč povzdigovanje duha k Bogu,
***’> kar je vse eno, pogovor z Bogam.  (Glej
Vfi liko podobo 0

Razlaganje. Molitev je povzdigovanje
11  k a k Bogu.  Zato pravi sveti Avguštin:
”*aj druziga je molitev, kakor vzdigovanje
od pozemeljskiga k nebeškimu, iskanje
te 5 a , kar je zgorej ?“ Molitev je pogovor
f 11  o ga  m;  moliti namreč ni nič druziga, ka-
ti " r  z Bogam govoriti. „Molitev je prijazna ob-
j°j a ) sklenitev človeka z Bogam", pravi sveti
' , a 11  e z K1 i m a k. Moliti morejo le nar ime-
n,t niši stvari, angeli in ljudje. Solnce, luna in

zvezde, živali na zemlji in vse druge bitja so
sicer tudi stvari Božje in Bogu v čast slvar-
jene; moliti pa ne morejo. Kako tolaživna je
ta misel: Mi moremo z Bogam govoriti!
Mogoče nam je z Bogam govoriti v pobožni,
otročji molitvi! Odkar je bil pervi greh storjen,
in odkar je raj zapert, ne moremo drugač z
Bogam govoriti, kakor z molitvijo.

Zgled. Sveti Frančišek Salezijan,  genevsld
škof, je nekdaj otrokam razlagal veselje pervih staršev
v raji. »Nar veči veselje je bilo«, pravi, »de sta
smela Adam in Eva z ljubim Bogam samim hoditi in ž
njim kakor z dobrim očetam govoriti«. — Kar zdihne
en otrok: »Oh! ko hi še sedaj tako bilo! Kako rad

bi z Bogam samim govoril in kako lepo bi bilo z Bo¬
gam samim se sprehajati!« Svetiga škofa zelo veseli
to milo zdihovanje otrokovo in pravi smehljaje: »Nič
se ne boj, ljubi moj! če smo tudi raj zgubili zavolj
perviga greha, ljubiga Boga pa vender nismo zgubili,-
povsod je pri nas, in vsako uro in na vsakim kraji
lahko ž njim govorimo — namreč v molitvi. V molitvi
se z Bogam sprehajamo, kakor otroci z dobrim očetam!«
— Zaupaj tedaj, keršanska duša! V molitvi nam je
mogoče z Bogam govoriti in pri njem tolažbe in veselja,
miru in zveličanja dobivati!

Vprašanje. Zakaj pa govorimo z Bogam v
molitvi ?

Odgovor. V molitvi z Bogam govorimo, de
Boga, svojiga nar vikšiga Gospoda, častimo,
za prejete dobrote hvalimo,  in ga potrebnih
dobrot prosimo;  zato je molitev trojna: ča¬
sti vna, h v ali vna in p rosi vna.

Razlaganje. V molitvi z Bogam govorimo, 1)
de ga častimo.  Boga častiti se pravi, Boga
se veseliti zavolj njegove neskončne popolna-
masti in ga zavolj tega poveličevati in moliti.

Boga, svojiga nar vikšiga Gospoda, častiti, je

28 »

212

nar svetejši dolžnost; za to smo namreč vstvar-
jeni, in to bo kdej v nebesih naše večno opra¬
vilo; tam bomo z nebeškimi trumami Gospod
Boga neprenehama častili in poveličevali, rekoč:
„Svet, svet, svet!“ (Razod. 4.) — Kakor mo¬
ramo Boga častiti zavolj njegove neskončne
popolnamasti, ravno tako ga moramo 2) tudi
hvaliti  za vse dobrote in milosti, ki nam jih
v svoji neskončni ljubezni tako obilno daje.
Nehvaležnost je gerda pregreha, hvaležnost
pa nam nar lože novih dobrot pridobiva. „Tako
radodaren je Bog“, pravi sveti Krizostom,
„de nam več dobrot skazuje, če vidi, de dar z
dobrim in hvaležnim sercam sprejme¬
mo". Eva je bila Bogu hvaležna za
rojstvo Kajnovo, in Bog ji je za to še
kaj boljiga dal, namreč Abeljna, pra-
vičniga. — Poslednjič v molitvi tudi še
zato z Bogam govorimo, de ga 3) pro¬
simo  potrebnih dobrot. K temu nas
Kristus sam spodbada, rekoč (Luk.

11, 9.): „Prosite, in se vam bo dalo;
išite, in boste našli; terkajte, in se
vam bo odper!o“. Kdor tedaj ne prosi,
tudi nič ne prejme.

Zgledi. Sveto pismo je polno častivnili,
hvalivnih in prosivnih molitev. Tako veliki
kralj Ilavid neprenehama časti in poveličuje
Gospod Boga v psalmih. »Hvalo Gospodovo
bodo moje usta oznanovale«, pravi, »in vse
meso naj hvali njega sveto ime ven in ven,
vekomej in vekomej«. (Ps. 144, 21.) —

»Hvalil te bom, Gospod! iz vsiga serca;
oznanoval bom vse tvoje čuda; veselil se
bom in radoval v tebi; tvojimu imenu, Nar-
višji! bom hvalo pek. (Ps. 9, 2. 3.) —

Trije mladenči na Babilonskim so v ognjeni
peči Boga častili in hvalili, rekoč: »Častite
Gospoda, Ananija, Azarija, Misael; hvalite
in povišujte ga čez vse na vekomej, ker nas
je otel iz srede gorečiga plamena!« (Daniel
3, 88.) — Tako je tudi Gospod Boga poveli¬
čevala Marija prečista Devica, rekoč: »Moja du¬
ša poveličuje Gospoda, in moj duh se veseli v
Bogu, mojim Zveličarji. Zakaj velike reči mi je storil on, ki
je mogočen in sveto njegovo ime«. (Luk. 1, 46 — 49.) —
In sveti apostelj Pavel  vabi vse k hvali Božji, rekoč
(Efez. 5, 19. 20.): »Pojte in prepevajte Gospodu v svojih
sercih, in dajajte vselej hvalo za vse Bogu in Očetu v
imenu Gospoda našiga Jezusa Kristusa«. — In kako
lepo je sklepal aragonski kralj Alfonz  častivno,

hvalivno in prosivno molitev, ko je molil: »Gospod!
tvoje sveto ime poveličujem in te hvalim,  ker si
se ozerl na mojo nizkost in me nisi prištel nespametnim
živalim, ampak si me storil človeka, in še celo kristjana
in verh tega vladarja kraljestva, v kterim lahko v tvo¬
jim imenu dobrote skazujem. Prosim  te, dodeli mi
milost, de težke dolžnosti svojiga stanu zvesto spolnu-
jem!« — Po tem lepim zgledu tudi mi Gospod Boga
vselej častimo in poveličujmo, in ga hvalimo za vse
njegove milosti in dobrote in vsak dan ga zopet novih
dobrot prosimo, ker jih v svoji slabosti tako zelč po*
trebujemo.

v

Življenje svetnikov: Sveti opat E v-

staži,  (-j- 628.j)

Življenje tega svetnika je bilo neprenehana časti'
tev, hvalitev in prositev; molitev mu je bila nam ree
življenje in veselje. Bil je plemenitiga rodu v B ur '
gundu in učenec svetiga Kolumbana. Pod takim uf 0 '
nikam se je krnali privadil molitve, ponižnosti, zataj 6 '
vanja in pokorjenja. 611. leta je bil izvoljen nasledi« 15
svetiga Kolumbana in sprednik 600 mniliov, ki s0  ^

213

kakor očeta spoštovali. Njegova gorečnost se pa ni
samo v samostanu razodevala. Oznanoval je tudi sveti
evangeli prebivavcam gorenjiga Burgunda, med kterimi
je bilo veliko nejevercov in krivovercev. 617. leta je
tudi prišel na Bavarsko, kjer se mu je veliko pobožnih
ui svetih mož pridružilo, ki so po njegovim uku in
ogledu za zveličanje svoje duše skerbeli. Ta sloveči
premagavec krivih ver in zvesti služabnik Gospodov je
Umeri 628. leta.

Molitev. Gospod, nebeški Oče! do¬
deli, de bo tudi naše življenje neprenehana
častitev, hvalitev in prositev, kakor življenje
tvojiga svetiga služabnika Evstazija, de te
bomo tudi kdej smeli večno častiti in pove¬
ličevati v nebeški slavi, po Jezusu Kristusu,
Gospodu našim, kteri s teboj in svetim Du¬
ham živi in kraljuje vse večne čase. Amen.

§u)š@§i.

Kako prijetna in močna je molitev.

Vprašanje. Kaj pomaga pobožnimu molitev,
ker je pogovor z Bogam?

0(1 govor. Molitev pobožnimu serce s po¬
sebnim veseljem napolnuje, ker čuti, de je Bog
pri njem, ki ga z nebeškimi darovi obdaruje.

Razlaganje. „Glej, človek! kolika sreča te
je došIa“, pravi sveti Kr iz os to m, „kolika
čast, ker smeš zaupljivo z Bogam hoditi, s Kri-
stusam govoriti! Noben jezik ne more razložiti,
kako prijetna in zveličavna je ta zaupljiva ob-
hoja z Bogam v nebesih“. Kaj si pa moremo
tudi prijetnišiga in slajšiga misliti, kakor z Bo¬
gam govoriti, ž njim odkritoserčno in z otročjim
zaupanjem pogovarjati se, kakor sin, kakor hči
* očetam? — Zatorej svetniki Božji na zemlji
U*so imeli večiga veselja, kakor v pobožni mo¬
litvi pred Bogam klečati in mu svoje serce od¬
krivati. Pogosto so čutili v molitvi Božjo bliž—
n javo in sladkost. (Glej naslednjo podobo!)

Zgledi. V molitvi je dobivala sveta vdova Mar¬
ala  veliko tolažbe in veselja, in večkrat je terdila,
? e  v molitvi, v pogovoru z Bogam veliko več veselja
111  sladkosti čuti, kakor je poprej v posvetnih veselicah
črtila. — Sveti Gerhard  je dobival v molitvi v po¬

govoru z Bogam toliko sladkost, de se je le silno nerad
od molitve ločil. Večkrat je razodeval želje pridružila
se njim, kterih edino opravilo je bilo, noč in dan Boga
hvaliti in častiti. >0 kako srečni so tisti«, je večkrat
rekel, »kterih poklic in edino opravilo je molitev in
hvala Božja!« — Koliko tolažbo, koliko veselje je
dobival v molitvi sveti pušavnik Anton!  Velikokrat
je prečul cele noči v molitvi, v tihim, svetim premišlje¬
vanji ; in če so mu potem o svitu žarki vzhajočiga
solnca razsvetljevali temno jamo, je pobožni služabnik
Božji večkrat klical: »Prelepo solnce! zakaj me motiš
v molitvi?« — Tako je osrečevala molitev svetnike
Božje. Kristjan! moli ravno tako, kakor svetniki, in
tudi ti boš čutil pri molitvi v svojim sercu enako ve¬
selje in sladkost.

Vprašanje. Kaj molitev še pomaga?

Odgovor. Prava, pobožna molitev ima tudi
še neko posebno  moč  v sebi.

Razlaganje, Ni je čudovitniši, močnejši,
prijetniši in človeku koristniši reči, kakor je
molitev, ki se iz čistiga in skesaniga serca ka¬
kor kadilo k Bogu povzdiguje. Molitev nas z
Bogam združuje, nam nadloge in težave polaj-
šuje, nas v slabosti pokrepčuje, nam čednost
povikšuje, nebeške vrata odpira, peklenske moči
premaguje, kratko reči: molitev je vsiga-
mogočna.  Močen in mogočen je kralj; vse

314

se mora po njegovi volji ravnati. Močen in mo¬
gočen je med živalmi lev, ki v moči vse druge
zmaguje, pred čigar rjutjem se vse trese in tre¬
peta. Močna in mogočna sta med pervinami ogenj
in voda; ta vse podere in razdere; uni pa v
enih urah cele mesta vpepeli. Močno med pija¬
čami je vino; pa močneji in mogočniši, ka¬
kor vse to je molitev,  molitev pravičniga
namreč, ker molitev še vsigamogočniga Boga
zmaguje. Ni ga tedaj boljšiga pomočka, s kte-
rim se grehi zatirajo in čednosti pridobivajo,
kakor je molitev. Prav lepo piše od moči' dobre
molitve sveti Efrem:  „Molitev ustavlja pre¬
vzetnost, ugasnje žejo po maševanji, zatira ne-
vošljivost in vpeljuje pobožnost. Molitev daje
človeku moč, hiši srečo. Molitev je devici pe¬
čat, zakonu zvestoba, popotnikam orožje, spi-
jočim straža, čujočim zaupnost, polju rodovit¬
nost, mornarjem otetba. Molitev zagovarja ob¬
sojene, razvezuje zvezane, tolaži žalostne; mo¬
litev je zakonskim krona in mertvim pokoj. Mo¬
litev je korenina brezštevilnih dobrot in močnejši
od kraljeve moči. Nič mlačnosti in bridkosti tako
zelo ne odganja, kokor molitev. Kdor v brid¬
kosti moli, pride v njegovo dušo veliko veselja.
Molitev je grešnikam mati; ta matijih ozdravlja
s solzami, ki jih pretakajo^.

Zgled. Če tedaj radi in pridno molimo, ne bomo
zgrešili pota proti nebesam. — »Ali imaš vse, kar ti
je treba za popotvanje?« je nekdaj vprašal oče svojiga
sina pred ta večer, ko je imel po svetu iti. — »Vse«,
odgovori sin, »samo popotnih bukvic ne!« »Ene  po¬
potne bukvice so«, pravi oče, »ki ti po vsim svetu
pomagajo!« Vzame molitne bukve  in mu jih da,
rekoč: »Ljubi moj! če boš pridno molil, te Bog ne bo
zapustil; on bo s teboj in te bo blagoslavljal in te
branil v sleherni nevarnosti«. — Kristjan! le verjemi,
če pridno in pobožno moliš, se boš gotovo ubranil ne¬
varnostim zapeljiviga sveta, ker te bo Gospod, tvoj Bog,
milostljivo varoval; kolikorkrat moliš, je Bog pri tebi.

Življenje svetnikov: Sveti Janez Kli¬
ma k, opat.  (j-j- 605.)

Moči dobre molitve ni kmali kak svetnik tako zelo
sam na sebi skušal ali nad drugimi razodeval, kakor
sveti Janez Klimak,  čigar spomin danes obhajamo.
Besnico teh besedi spričuje tale zgled iz njegoviga živ¬
ljenja. Enkrat pride k njemu mnih, po imenu Izak,
ki so ga hude skušnjave zoper čistost skorej v obupanje
pripravile. Jokaje mu nesrečni človek razodene hudo

vojskovanje, ki mu ga ostudne skušnjave prizadevajo.
Sveti Janez Klimak mu reče: »Ljubi moj! zateciva se
k Bogu v molitvi!« in zdajci oba poklekneta in prosita
pomoči z nebes, in glej! odsihmal Izaka nečisti duh
nič več ni nadlegoval. Koliko moč ima tedaj molitev
pravičniga! — Ta veliki in sveti služabnik Božji je
bil rojen v Palestini okoli leta 525. Komej sedemnajst
let star si je izvolil duhovski stan in se je pridružil
mniliam na sinajski gori. S pobožnim življenjem je da¬
jal vsim sobratam nar lepši zgled. Ko je bil devet¬
najst let v samostanu preživel, je šel v pušavo, kjer
je molil, delal, in pobožne pesmi prepeval, kakor se je
bil v samostanu navadil. Premišljevanje, molitev, post
in zaupanje v Jezusa mu je bilo orožje zoper hude
skušnjave. Vse je delal iz ljubezni do Boga, kteriga
je vedno pred očmi imel; njegovo življenje je bilo vedna
molitev, ker si je zmirej prizadeval Božjo voljo spolniti.
Njegova svetost se je kmali razglasila. Mnogi so h
njemu prihajali in so ga prosili, de bi jih učil ravno
tako pobožno živeti. Tudi sinajski mnihi so prišli, i®
niso jenjali ga prositi, dokler jim ni bil obljubil, ji® 1
opat biti. Odsihmal je imel ta kraj posebno srečo. Na
njegovo prošnjo je minula lakota, izsušeno zemljo je na¬
makal rodovitni dež, in bogaboječnost se je zelo raz¬
širjala. Tukaj je spisal bukve, ki se jim pravi »N6'
beška lestvica«,  ali po gregovsko »Kliinaks« (od
tod njegov primek »Klimak«), V teh bukvah je naz® a “
nil nar pripravniši pomočke, po kterih je človeku mo¬
goče priti do nar višji duhovne popolnosti. Zraven dru¬
žili naukov je učence posebno tudi učil, de naj bi si
prizadevali nar poprej en pregrešek zatreti, in še l 0
po tem se druziga lotiti. Tako sveti Janez ni le sker-
bel za svoje zveličanje, ampak tudi za zveličanje svojih
podložnih, dokler ga ni Bog 80 let stariga k sebi po¬
klical. Ysi učenci so po njem jokali, kakor otroci P°
svojini očetu.

215

Molitev. Gospod! daj tudi nam v
Sv oji milosti in v svojini usmiljenji čutiti moč
Prave molitve, in dodeli, de bomo tako pridno
dolili, tako pobožno živeli in tako srečno
Otnerli, kakor sveti Janez Klimak. Prosimo
* e  po Jezusu Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

§aii©ie

Molitev je potrebna.

Vprašanje. Ali je molitev potrebna?

Od govor. Molitev je v s im. kteri se svoje
pameti že prav zavedo, k zveličanju potrebna.

Vprašanje. Zakaj je molitev vsim k zveli¬
čanju tolikanj potrebna?

Od govor. Molitev je vsim k zveličanju to¬
likanj potrebna, ker nam je Bog po molitvi pre¬
veliko dobrot in milost obljubil.

Razlaganje. Segneri  pravi: „Kakor si
Nerodovitni kraji v svojih potrebah le s tem
pomagajo, de se neprenehano pečajo z boga¬
tejšimi deželami, ravno tako si naša zemlja v
svoji revšini le s tem pomaga, de ima nepre-
Nehano občenje z nebesi, kar se godi z nepre-
Nehano molitvijo". Resnično, molitev nam je k
'iobovnimu življenju tako potrebna, kakor jed
'N sopenje k telesnimu življenju. Zato nam je
t«di naš Gospod Jezus Kristus tako terdo z a-
Povedal  moliti, in sicer z besedo,  rekoč:
»De je treba vselej moliti in ne jenjati;" (Luk.
Dl, 1.) ^Prosite, in se vam bo dalo!" (Mat. 7,
pa tudi z lastnim zgledam,  ker je sam
Ve likokrat cele noči premolil. (Luk. 6, 12.)
(Glej naslednjo podobo !) Zraven tega nam je
P a  tudi Bog preveliko dobrot in milost po molitvi
°tyjubil; zakaj brez molitve ne dobivamo po¬
sebnih gnad, de smo v dobrim do konca sta-
n °vitni. „Bog bo dal dobriga duha njim, kteri
§ a  prosijo". (Luk. 11, 13.) Po pravici imenu-
■J e J° tedaj sveti očetje molitev vodotok,  skozi
Veriga V si darovi z nebes človeški duši dota-
^jo; verigo,  po kteri se k Bogu vzdigujemo

s kterim nebeško kraljestvo odklepamo in nje¬
gove vrata odpiramo; ozidje,  za kterim mo¬
ramo vse napade svojih dušnih sovražnikov od¬
bijati. Ne moliti, in vender ne grešiti, ne mo¬
liti. in vender dobro stanovitno delati, ne moliti,
in vender večno zveličanje doseči, se pravi
Boga skušati in čudeža od njega čakati; se
pravi hoteti brez oči viditi, brez jezika govoriti,
brez ušes slišati, brez nog hoditi. Glej, tako
potrebna nam je tedaj molitev.

Zgled. Bog bi nam sicer lahko brez molitve dal
vse dobro; pa noče. On je naš Gospod in naš Bog;
zato hoče prošen biti, de toliko bolj spoznamo, de smo
njegove stvari. On je naš Oče, in hoče tedaj od nas,
svojih otrok, kakor vsi modri starši delajo, de vse od
njega izprosimo, de tako tudi spoznamo, de nam on sam
daje vse dobrote in milosti, ki so nam k časni sreči in
k večnimu zveličanju potrebne in koristne. V tej za¬
devi dela Bog kakor nekdaj Lacedemonci z otrčci, ki
jim kruha niso v roko dajali, ampak so ga pokladali
na visoko bruno, in če so bili otroci lačni, so mogli z
loki v kruh meriti in streljati, dokler ga niso zadeli
in z bruna spravili, to pa zato, de so se v streljanji
z mladiga urili. »Glej, moj sin!«  so rekli, »to je kruh!
Ako ga hočeš imeti in jesti, prav! le meri vanj in glej,
de ga z bruna zbiješ«. — Glej! govori tudi Bog, ne-

216

beški Oče, svojim posinovljenim otrokam, glej! moja
neskončna milost in pomoč je vsako uro, vsak trenutek
za te pripravljena,- ako jo hočeš imeti, le meri vanjo,
povzdigni k meni svoje serce, moli in kliči, in dobil boš
toliko milost, kolikor jih boš zadel in z vredno moli¬
tvijo mene prosil! Če pa tega ne storiš, če me še pro¬
siti nočeš, pa terpi lakoto, in pogubo svoje duše svoji
lastni zanikernosti pripiši.

Vprašanje. Kaj izhaja iz nauka, de nam je
molitev potrebna?

Odgovor. Iz tega nauka izhaja, de smo
dolžni moliti,  ali z drugimi besedami: ker
nam Bog nič noče dati brez molitve, moramo
pridno moliti;  ker samo „kdor prosi, bo
preje  F.

Razlaganje. »Vzemi ribo iz vode“, pravi
pobožni pisavec S karameli,  „in kmali jo boš
vidil umirati pred svojimi očmi'; popusti molitev,
in kmali boš umiral pred Rogam in njegovo mi¬
lostjo. Kakor je namreč voda ribi telesno živ¬
ljenje, tako je molitev človeku duhovno življenje.
Kakor bi pa dalje riba, ako bi bila obdarovana
s pametjo in vero, imenitno dolžnost imela, iz
vode ne hoditi, de si življenje ohrani; ravno
tako je kristjan ter do zavezan, ne
opusa ti molitve, zdihovanja in proš¬
nje,  ker na tem stoji njegovo sedanje dušno
življenje — stan gnade Božje, in prihodnje ne-
umerljivo življenje večniga veličastva''. Molitev
nam je tedaj sveta dolžnost,  ki jo pridno
in radi spolnujmo; zakaj kdor ne prosi, tudi nič
ne prejme.

Zgled. Kavno imenovani pisavec nam to razlaga
v tej priliki: »Misli si kralja, ki ima prav dobrotljivo
serce, ki bi hotel iz usmiljenja do ubozili, ki v njegovi
deržavi žive, vse s potrebnim oskerbovati, in bi tedaj
vsim svojim namestnikam in gosposkam zapovedal, iz
kraljeve blagajnice vsim ubogim preskerbeti hiš, de bi
v njih prebivali, obleke, de bi se oblačili, živeža, de
bi se živili, in to njegovo voljo in obljubo očitno po
vsih krajih oznaniti. Ko bi pa ti ta čas srečal ster-
ganiga berača, ki se mraza trese in lakote umira, in
bi ga vprašal, zakaj se ne poprimo kraljeve dobrote,
on bi pa odgovoril: »Nočem prositi, česar potrebujem«,
kaj bi rekel takimu človeku'? Kekel bi mu: »Prav se
ti godi, če gladu omedluješ in mraza umiraš; tvoja
lenoba je tega kriva«. Eavno to je, kar moram tudi
tebi reči. Nebeški kralj ti je obljubil dati duhovnih
dobrot za tvoje zveličanje in za popolnamast tvoje duše,
in to obljubo je oznanil vsimu svetu v čveterih evan-

geliih. Ti si ubožec, od kteriga govorim, ki je brez
obleke keršanskih čednost, merzel v službi Božji, ne-
skerben in nemaren v obvarovanji pred greham, ker 91
nočeš prizadevati, de bi Božje pomoči neprene-
hama in iz vsiga serca prosil, to je, molil;
Prav se ti tedaj godi, tako tudi jez rečem, če nikoli
v popolnosti ne rasteš, ali če celo nazaj greš z nevar¬
nostjo pasti v brezno«. — Kristjan! ali ne vidiš 12
tega, de smo dolžni moliti?  Gorje tedaj njemu, ki
ne moli! Njegovo življenje je podobno drevesu brez
mezge, njegove dela padajo na tla, kakor jeseni rumeno
suho perje. Manjka mu luči za njegoviga duha, pr®*
viga miru za njegovo serce in moči za njegovo voljo.
Bodimo tedaj vselej zvesti in pridni v spolnovanji te
imenitne dolžnosti, v molitvi, kakor svetnica, ki se njo
spomin danes obhaja, namreč sveta B alb in a.

Življenje svetnikov: Sveta B albina*
(levica in spričevavka.  (-j- 130.)


Ta svetnica je bila hči rimskiga stotnika Kvirin*
in je živela kakor nje oče perve leta svoje mladosti v
temi nejeverstva; ali Božje usmiljenje je kmali oba pri¬
peljalo k luči keršanske vere in jima je podelilo venec
spričevavcov. Kvirin je bil namreč ječar vjetih krist¬
janov, in je premišljeval njih imenitne čednosti, lju-
beznjivost, pobožniga keršanskiga duha in njih nepre¬
makljivo stanovitnost. Ti njih prelepi zgledi so se nje-
govimu sercu tako prilegali, de je tudi sam sprejel
keršansko vero in se je dal kerstiti svetimu papeža
Aleksandru I., ki je bil tudi med vjetimi kristjani. Po
Božji milosti razsvetljena je tudi njegova hči verovala
v Jezusa Kristusa, in je tudi od svetiga Aleksandra
sveti kerst prejela. Odsihmal je neprenehama spolno-
vala keršansko dolžnost molitve ko goreča nevesta Kri¬
stusova. — Spreobernjenje stotnikovo se je kmali raz¬
glasilo; novi namestnik Avreli ga pred se pokliče, ,n

^tholischer Katechismus fiir Stadt- und Land-
schulen. Nr. II. 10. Aufl. Regensburg 1853.15 kr.

^leiner katholischer Katechismus Nr. III. 11.
Aufl. Regensburg 1857. 9 kr.

^'ntzel, Mich., Geschichte des heil. Bernard.
Von Abbe Ratisbone. 2 Bande, miti Stahlstich.
Regensburg 1843. 1 fl. 20 kr.

^ U( iuet, Bischof, Die vollkommene Fran, ein
Muster fiir Christen besonders fiir Frauen und
Jungfrauen, oder das Leben von Anna Maria
Taigi. Giilpen. 3(5 kr.

^ es  Teufels Rundschau auf Erden. Rosenh. 1861.
12 kr. Zvveite Rundschau. 1862. 15 kr.

® c hmid, Christ., Biblische Geschichte des alten
und neuen Testamentes, mit katechetischen Fra-
gen etc. nebst einer Beschreibung von Palastina.
21. Aufl. mit 49 Holzschnitten. Graz 1861 50 kr.
Dasselbe 8. Aufl. 30 kr.

Schlor, Dr. A. Der Kleriker in der Einsamkeit,
oder Ignalianisclie E.vercitien. Graz 1844. lfl 6 kr.

® a hor Joh., Allgemeine Einleitung in die Schrif-
ten des alten Testamentes. Graz. 24 kr.

b

° a btain, L., Die Moral des Evangeliums im
Vergleich mit den verschiedenen philosoph. Mo-
ralsvstemen. Aus dem Franz, von Gaisser. Tii-
bingen 1856. 1 fl. 50 kr.

Kloth, G., Der heil. Kirchenlehrer Aurelius
Augustinus. 2 Bande. Aachen 1840. 2 fl. —

'Rbert, J. P., Philothea, oder Anleitung zu ei-
nem frommen Leben. Aus dem Franz, des
heil. Franziskus von Sales. 3. Aufl. Wien 1854.
72 kr.

Nelk, Th., Geschichte der Kirche Jesu Christi.
Regensberg 1836. Halblederband 2 fl. 30 kr.

Pletz, Jos., Erklarung aller in dem vorgeschrie-
benen Evangelienbuche vorkommenden Episteln,
zum Gebrauche fiir Katecheten und Lehrer.
3 Theile in 1 Band. Wien 1853, in Leinwand
geb. 80 kr.

Keller, V., Ideale fiir alle Stande, oder Sitten-
lehre in Bildern. Aarau 1831. 40 kr.

Royavmont, Catholischer Geschicht-Spiegel, das
ist: Historischer Auszug aller Begebenheiten
d. alten u. neuen Testamenta, mit vielen Holz-
schnitten. Sulzbach 1751. 30 kr.

Scaramelli, Anleitung in der mystischen Theo-
logie. Aus d. Ital. Regensburg 1855. 3 Bande
5 fl. 76 kr.

Kistemaker, Dr., Die heiligen Schriften des
neuen Testaments. Graz 1828. Halblederband
1 fl. 20 kr.

Barthel, C., Katechismus fiir die reifere kath.
Jugend. Breslau 1843. 20 kr.

Passy, P., Ermahnung iiber das, was man nach
einer Generalbeieht zu tliun bat. Wien 1842
12 kr.

—, —, Verbindlichkeit des kath. Christen zum
ofteren Gebrauche der hochheiligen Communion.
Wien 1842. 12 kr.

Hirscher, Dr. J., Betrachtungen iiber sammtliche
Evangelien der Fasten mit Einschluss der Lei-
densgeschichte. Fiir Seelsorger und jeden ge-
bildeten Christen. 6. Aufl. Tiibingen 1839.
Leinwandband 1 fl. 20 kr.

Tli

ne $aurus sacerdotum et clericorum. Venet. 1822.
j 50 kr.

e °nhard, Joh. M., Ausfiihrliches kath. Religions-
y Handbuch. 4. Aufl. Wien 1854. 1 fl. 50 kr.
as cotti, P. Cl., Enchiridion Juriš canonici.

Romae 1852, in Halblederband 3 fl. 70 kr.
eil *iartz, Jos., Pius IX. auf dem Wege zum
Kalvarienberg. Giilpen 1861. 24 kr.

e hensgeschichte, kurze, des heil. Alphons Maria
r, von Liguori, nebst Festandachten. Giilpen 20 kr.
°ffine, P. ?  Christkath. Unterrichtungsbuch, oder
kurze Auslegung aller sonn- und festlaglichen
Episteln und Evangelien. Festtaglicher Theil.
q  Augsburg 1802. Lederband 20 kr.

., Fromme Betrachtungen žur Erbau-
«ng in den Tagen des Schmerzes und Wehmuth.
2. Aufl. Dresden 1835, 30 kr.
a V a , Dr. B., Manuale di Costumatezza cri-
8 tiana. Halblederband 40 kr.

* e  Psalmen Davids, nebst ihrer Auslegung
E & III. Band. Quart. Prag 1713. Lederbande.

40 kr.

Versuch emes gemeinniitzigen Unternchtes in der
christlichen Glaubenslehre. 18 kr.

Waldner, Pat., Jos., Buch des Lebens, worin
die unendliche Liebe Jesu den Menschen vor-
gestellt. Čoln 1799. 18 kr.

Unterkircher, C., Hermeneutica biblica generalis.
Oeniponti 1831. 54 kr.

Storia del Testamento vecchio e nuovo. 2 Theile
in 1 Band mit vielen Bildern. Venezia 1835.
40 kr.

Muratori, Die wahre Andacht des Christen.
Augsbg. 1775. Lederband 20 kr.

Reichenberger, Andr., Christkatholischer Reli-
gionsunterricht. Nach der Anleitung des fiir
die kais. kon. Erblander vorgeschriebenen
Normal-Katechismus. 2 Theile in 1 Band. Wien
1815. 50 kr.

Schnappinger, B., Die heil. Schrift des neuea
Bundes mit vollstandigerklarenden Annierkungen,
4 Bande. Graz 1818. 1 fl. 50 kr.

Katechismus von Neapel oder katechetischer Un-
terricht im Christenthume. 2 Bande Wien
1788, 60 kr.

Tranz, Jos.^ Geschichte der altesten Oflfenha-

JI

Frint, Jac., Religionshandbuch fiir die gebilde-
ten Stande. 3 einzelne Bande. Wien 1808.
60 kr.

Muchar, A., Die heiligen Weihen. Graz 1829.
20 kr.

Kellrmr, M., Die Gebote Jesu Christi. 2. Aufl.
1790. 16 kr.

Compendium Ritualis Labacensis. Tergesti 1757.
16 kr.

L’ Exercice de la constance Chrestienne. Pra-
gue 1707. 20 kr.

Hauber, Micb., Andachtsiibungen fiir verschiedene
Stande, fur Leidende, Kranke und Sterbende.
Miinchen 1832. 20 kr.

—, —-, Andachtsiibungen far die Frohnleich-
nams-Octav. Munchen 1832. 20 kr.

—, — , Andachten fur die Advent- und Weih-
nachtszeit. Miinchen 1832. 20 kr.

—-, —, Andachtsiibungen fiir die heil. Oster-
und Pfingstzeit. Miinchen 1832. 20 kr.

Gletler, F., Praktischer Krankenbesuch, denen
Herren Seelsorgern gewidmet. Wien 1791.
40 kr.

Jakob, L. H., Die allgemeine Religion. Ein
Buch fiir gebildete Leser. Halle 1797. 50 kr.
Hochgelobt sei die allerheiligste Dreieinigkeit.
Kath. Gebetbuch. Munchen 1832. Lederband
30 kr.

Baldauf, P., Das Pfarr- und Dekanat-Amt mit
seinen Rechten und Pflichten in den k. k.
osterreich. Landern. Mit Formularien von Ge-
schiifts-Aufsatzen und Tabellen. 6 Bande. 3.
Aufl. Graz 1846. 2 11. —

Bedentschitsch, Joh., Gottliche Anstalten zur
Beseligung der Menschen und ihre Vollendung
durch Jesum. Laibach 1828. 40 kr.

Christenlehrbuch fiir kath. Seelsorger, Katechet®
und Lehrer. 3 einzelne Bande. Munchen 18" '
50 kr.

Von der Erkenntniss Jesu Christi. 2 Ban^ e '
liaibach, (J. Retzer) 1804. 80 kr.

Batz, J. F., Lehrbuch der christkatholisch^
Religion in Fragen und Antworten. Bambus
1812. 20 kr.

Wanker, F., Christliche Sittenlehre. 2 Band 0,
Wien 1803. 1 11.

Hermanu , J., Die Tugendlehre des Christe«'
thums oder praktischer Theil der Lehre J eS
und seiner Apostel. Munchen 1807. 30 kr-

Ritus celebrandi Missam privatam secunduB 1 '
Clagenf. 10 kr.

Schneider, C., VVorterbuch uber die bi blišči
Sittenlehre. Cilli (J. Jenko) 1794. 40 kr.

Historia insignis indulgent. Portiuncula etc. I' a '
baci (J. Eger). 16 kr.

Auslegung der christi. Lehre oder UnterweisUi>'
gen in den Grund\vahrheiten der Religion-
Lederbande. Wien 1781. 1 11. 20 kr.

Pouget, F., Kath. Untervveisungen nach

Weise einer Christenlehre. 3 Halblederbai ,< * e '
Augsburg 1779. 1 H. —

Kurzgefasste Geschichte des alten Testament'
10 Franzbande. Wien 1770. 2 11. —

Le Bret, J., Magazin zum Gebrauch der

ten- und Kirchengeschichte, vornemlich ® .
Staatsrechts katholischer Regenten in Anseh^J 1 *
ihrer Geistlichkeit. 7 Lederbande. Ulm D'

2  11 .

Preuves de la Religion de Jesus-Christ. 4
derbande. Pariš 1752. 1 11. —

Segneri, P., La Manna deli’ anima. o einzel'* 6
Biinde. Venezia 1766. 1 11.

Kirchenmusik-Ordnung. Wien 1828. 20 kr.

»Sander, H., Von der Giite und VVeisheit Gottes
in der Natur. Carlsruhe 1780. 40 kr.
Schmidt, Lese- und Gebetbuch fiir Kranke. 2-
Aufl. Wien 30 kr.

Vogel, M., Monatliche Vorbereitung zu einem
heil. Tod. 4. Aufl. Čoln 1756. 20 kr.

Bibl. Geschichte fiir Kinder, 3 Bande. Miinchen
1821. 36 kr.

Giftschiitz, C., Leitfaden zum kath. Religions-
Unterrichte fiir die erwachsene Jugend. 5. Aufl.
Wien 1816. 30 kr.

De T imitation de Jesus-Christ. Pariš 1702.

20 kr.

Guyon, Abt, Geistl. Bibliothek nach Art dog-
matischer und moralischer Unterweisungen iiber
die ganze Religion. 8 Bande in Halbleder.
Augsb. 1786. 2 fl. —

Saggio della Dottrina de Padri Greci.

4782. 20 kr.

Massillon, M., Oeuvres. 11 Halblederban^ 6 '
Pariš 1775. 2 fl. —

Wagner, Basilius, Kirchen- und Schulkatech 6 *’®
nach sokratischer Lehrart auf jede Woche
Schuljalires eingetheilt. 4 Biinde. Graz ^

Missale Romane. 8 V0 - Berlin 1841, in Ledei'b al1
5 fl. —

Horae Diurnae. Onartausgabe mit sehr gi'° sse, ft
Druck. Mechliniae 1849, in Leder mit Goidscb 111
8 fl. —

Liturgik, oder Erklarung der gottesdienstl.
lungen der kath. Kirche. Prag 1858. 48

Stepischnegg, Dr. J., Abhandlungen iiber
ligion und Kirche. Graz 1857. 2 fl. —

■ll

i

;xXxxxxxaXxxxx'

;xxxx:

>x&«x:

ixS»<:

,xxxxi

san

;xxxxxxxxxxx)6<x^

keršanski nauk in življenje svetnikov

v LJUBLJANI > 1866

Založil J. Giontini. Natisnil J. Rud. Milic.

V zalogi

Janeza Griontinita

se dobivajo naslednje bukve:

Ahacel Mat. Koroške in Štajerske pesmi. Ne¬

koliko popravljene in na novo zložene. Tretji pomnoženi natis. 72  kr.

Bihler Anton. Cerkveno leto ali pesmi z napevi

za vse nedelje in praznike. Z napevi vred 72  kr.

Vijte, ču j te, kaj žganje dela. Prigodba žalostna

in vesela za Slovence. Z eno podobo. Poslovenil Felicijan Globočnik.
22  kr.

Drobtinice za novo leto. Učiteljem in učencam,

staršem in otrokam v poduk in kratek čas. Leto 1847, 1849, 1850,
1851, 1854 po 88  kr. Leto 1855 po 1 gl. 40 kr. Leto 1856—
1858 po 1 gl. 6  kr.

Bog nikomur dolžen ne ostane. Po nemškim.

Z eno podobo. 28 kr.

Slovenski Groflfine ali Razlaganje cerkveniga leta.

Izdalo društvo sv. Mohora. Z dovoljenjem visoko častitiga Lavantin-
skiga knezoškofijstva. Mehko vezane 1 gl. 6  kr.

Keršanski mladeneč ali ogledalo pobožniga življe¬

nja. Za mlade in odrašene ljudi. 42 kr.

Likar A. Sveti zakon. Kaj je, od kod in pa

ktere dolžnosti naklada. Ženinain, nevestam, posebno pa zakonskim v
poduk, po mnogih izvirkih. 52 kr.

Majer Mat. Pesmarica cerkvena ali svete pesmi?

ki jih pojo ilirski Slovenci na Štajerskim, Krajnskim, Koroškim, Go¬
riškim in Benečanskim 5  in nektere molitvice in sveti križev pot. 36 kr.

Angelska služba za ndadenče k sveti maši streči.

Mehko vezane 5 kr.

Sv. evangeli z molitvami in branjem za vse ne¬
delje, praznike in imenitniši godove celiga leta. Polusnjate 1 gl. 40 kr - 5
usnjate 1 gl. 75  kr., usnjate z zlatim obrezkam 3 gl. 15 kr.

217

* e r sveto vero stanovitno Spoznava, ga ukaže grozo¬
vito terpinčiti in poslednjič ob glavo djati. Sveta cerkev
'JMiaja njegov spomin 30. Sušca. — Balbina ni dolgo
živela po smerti svojiga očeta. Tudi njo je sodnik
vreli poklical in silil keršansko vero zapustiti in ma-
iitam darovati. -Pa poterjena od zgorej je brez strahu
^poziiavala, de je Jezus Sin živiga Boga, in je poter-
‘lila to spoznanje z lastno kervjo leta 130.

Molitev. Sveta Balbina! za nas
Boga prosi, de tudi mi dolžnost molitve
zvesto spolnujemo ter z besedo in djanjem
Jezusa Kristusa vselej in povsod spoznamo
Sinu živiga Boga. Daj nam k temu moč
l, i serčnost, o Bog! po ravno tistim Kri¬
stusu, Gospodu našim. Amen.

1 Migi) TTPiviMu

Lastnosti dobre molitve.

Vprašanje. Kako moramo moliti ?

Odgovor. Moliti moramo: lj prav priprav¬
ljeni, 2) pobožno, 3) ponižno, 4) z zaupanjem,
°) vdani v Božjo voljo in 6) stanovitno.

Vprašanje. Kaj se pravi: Moliti moramo
Prav pripravljeni?

Odgovor. ^Moliti moramo prav pripravljeni",
Se  pravi: Pred vsim moramo pomisliti, de v
'“olitvi z Bogain  govorimo; torej moramo pred
'Molitvijo posvetne skerbi odpraviti, in si prav
Živo pred oči' postaviti Boga vsigapričujočiga
111  vsigavedniga. „Pred molitvijo pripravi svojo
dušo, in ne bodi, kakor človek, kteri Boga
skuša." (Sir. 18, 23.)

Razlaganje. Kdor hoče z imenitnim gospo¬
dam govoriti, poprej svoje misli zbira, in dobro
P r evdarja, kaj bo govoril, kako bo prosil, in
se celo premišljuje, kako se bo obnašal. Koliko
^°lj je pa tega premišljevanja treba, kadar ho-
Ce mo moliti! Zakaj tukaj ne govorimo s člove¬
čni, ne s pozemeljskim kraljem ali imenitnikam,
^pak z Bogam, nar vikšim kraljem nebes in
pred kterim se pripogujejo vše kolena.
^at 0  p rav i tudi sveti  |) u h: „Pred molitvijo pri¬
stavi svojo dušo, in ne bodi, kakor človek,

DuJoa hrana. VI.

kteri Boga skuša!" [Sir. 18, 23.) Citrar poprej
strune vbere, in potlej še le citra pred velikim
gospodam; ravno tako moramo tudi mi citre
svojiga serca vbraii, de bo glas Narvikšimu
prijeten. — Pred molitvijo zberi tedaj svoje
misli in se spomni, de si vpričo Boga, ki te
vidi, ki sliši in ve, karkoli misliš, govoriš in
delaš.

Zgled. Kako se je treba k molitvi pripravljati,
nas uči lepi zgled svetiga Bernarda  opata. Kolikor-
krat je šel molit v cerkev, je duri terdo za sabo
zapori, rekoč: »Skerbi in posvetne misli! ostanite tačas
tukaj zunaj, dokler se ne vernem; ■ ker imam sedaj
resnobno, imenitno opravilo«. (Glej sprednjo podobo!)

- Delaj tudi ti tako, ljubi moj kristjan! Odpravi vse
posvetne misli, vse časne skerbi, kadar greš molit, in
vberi svoje serce k pobožnosti; ta je namreč druga last¬
nost, ki jo mora naša molitev imeti, de bo Bogu pri¬
jetna in nam pomagljiva.

Vprašanje. Kdaj je naša molitev pobožna?

Odgovor. Naša molitev je pobožna,  ka¬
dar pri molitvi v Boga in v to mislimo, kar go¬
vorimo, in pa tudi v sercu čutimo, kar z besedo
izrekujemo.

Razlaganje. Kadar molimo, mora naša duša
ravno to misliti, hoteti in želeti, kar z besedo
govorimo. Gospod Jezus govori pri svetim Ja¬
nezu (4, 24.): „Bog je duh, in kteri ga molijo,
ga morajo v duhu in resnici moliti". Bog gleda
pri molitvi na serce, ne pa na ustnice. „Pri
molitvi se mora glas bolj iz serca, kakor iz ust

29

218

slišati", pravi sveti Bonaventura.  Samo ble¬
betanje pri Bogu nič ne velja. „To ljudstvo me
časti z ustnicami, njih serce je pa deleč od
mene", je očital Jezus Judam. (Mat. 15, 8.)
Varujmo se tedaj razmišljenja pri molitvi! Za¬
kaj če smo razmišljenja sami' krivi ali če se mu
prostovoljno vdamo, se nam v greh šteje. Vse¬
lej se vojskujmo zoper razmišljenje s tem, de
vnanje časne reči in posvetne skerbi, ki le pre-
rade naše misli tudi med molitvijo nase vlečejo,
iz glave izbijamo, kolikor je mogoče, in si prav
živo pred oči postavljajmo Boga vsigapričujoči-
ga in vsigavedniga. — Kadar molimo, pravi
keršansk učenik, si moramo na eni strani mi¬
sliti angela varha, kteri našo molitev v bukve
življenja zapisuje, če je plačila vredna; na eni
pa hudiča, kteri jo zapisuje v bukve pogubljenja,
če je kazni vredna. Tako bomo gotovo vse raz¬
mišljenje odbijali, ter bomo v duhu zbrani in
pobožno molili.

Zgled. Pobožno in serčno je molil sveti Ber¬
nard;  nobeni reči se ni dal v molitvi motiti, in raz¬
mišljenje med molitvijo mu je bilo neskončno razžaljenje
Božje. »Bogu veliko krivico delam«, pravi on sam,
»če ga prosim, de naj usliši mojo molitev, ki je vender
sam ne slišim, ko jo opravljam. Prosim ga, de naj
gleda na me; vender pa jez ne gledam ne na se, ne
nanj, ampak (kar je nar huje) še blata prinašam pred
njegovo obličje, če prazne in nečedne reči v svojim
sercu hranim in redim«. — Uči se tedaj od svetiga
Bernarda pobožno moliti, ljubi moj kristjan! Bodi pre¬
pričan, de Bog ne bo gledal na tvojo molitev, če sam
na njo ne gledaš, to je, če ves razmišljen in brez po¬
božnosti moliš.

Vprašanje. Kdaj je naša molitev ponižna?

Odgovor. Naša molitev je ponižna,  ka¬
dar smo prepričani, de smo zlasti zavolj svojih
grehov pred Bogam vsi nevredni, in de nam
Bog le iz samiga usmiljenja dobrote skazuje.

Razlaganje. Kadar molimo, se moramo po¬
nižati in zlasti spoznati svojo slabost in ne¬
vrednost. „Če molimo", pravi sveti ‘Avguštin,
„smo berači, ki Boga milošnje prosimo. Ko bi
berač ves prevzeten miliga daru prosil, kaj bi
pač dobil? Namesti miliga daru gotovo ostro
svaritev zavolj prevzetniga, nespodobniga obna¬
šanja. Taka se godi tudi njemu, kteri po¬
nižno  ne moli". — Abraham  je prosil za

nesrečne Sodondjane in Gomorce, rekoč: „Go-
voril bom s svojim Gospodam, desiravno sini
prah in pepel". — David,  veliki in mogočni
kralj, je v ponižnosti svojiga serca le predobro
spoznal svojo revšino in slabost; zatorej je kli¬
cal, ko je pred‘Bogam klečal in molil: „Jez pa
sim revež in ubožec; Gospod skerbi za me;
moj pomočnik in moj varh si ti; moj Bog, ne
mudi se!" (Ps. 39, 18.) — Preblažena Devica
Marija  se je imenovala deklo Gospodovo,
rekoč: ,,Glej! dekla sim Gospodova; zgodi se
mi po tvoji besedi". Kadar molimo, se mo¬
ramo pa tudi še s tem poniževati, de svojo
greš n ost in nevrednost  spoznavamo. Spo¬
minjajmo se molitve farizejeve in cestninarjeve.
(Luk. 18.) Uni je prevzetno molil in je povzdi¬
goval zasluženje svojiga posta in svoje molitve.
Ta je pa ponižno  molil, na persi seje  terkal,
in si še ni upal oči proti nebesain povzdigniti,
ampak rekel je: „Bog, bodi milostljiv meni
grešniku!" Molitev farizejeva je bila zaveržena;
očitni grešnik je bil pa uslišan. Uni si je s
prevzetnostjo pogubljenje nakopal, ta pa je bil
opravičen zavolj svoje globoke ponižnosti. —
Kako rad je tudi uslišal Gospod Jezus prošnjo
stotnikovo, ki je rekel v ponižnosti svojiga
serca: „Gospod! nisim vreden, de greš pod mojo
streho, ampak reci le z besedo, in moj hlapec
bo ozdravljen". — »Molitev tedaj", moramo
reči s svetim Bernardam,  „ki se opravlja za
večno življenje, mora iz ponižnosti  izhajati
in se opirati na Božje usmiljenje, kakor je spo¬
dobno".

Zgled. Ferarski knez se je zelo razserdil nad
Benečani, ki so mu bili veliko krivico storili, in ji®
je zato pretil z veliko nesrečo. Vse prošnje niso mogl®
njegove jeze ohladiti. Kar si Frančišek  Da  n da  L
moder mož, iz ljubezni do domače dežele nekaj prav
posebniga izmisli, de bi razžaljeniga kneza z Benečani
zopet spravil. Kavno so bile očitne gostije pri knezu;
kar pride Dandal v obednico s težkimi verigami okoli
vratu, leze po vsih štirih pod knezovo mizo in začne
po tleh drobtine pobirati. S tem je hotel kneza opo® - ;
niti kananejske žene, ki je, ker je Kristus le še ni
uslišal, s ponižnostjo njegovo serce omečila in je tak«
dosegla, kar je prosila. Knez je bil tudi res z Banda-
lovo ponižnostjo omečen in je odpustil Benečanam.
Pridi tudi z nami v hišo Gospodovo, keršanska p°'
nižnost!  spremljaj nas, kolikorkrat molimo, in po®a-

gaj nam Gospoda omečiti in nagniti k usmiljenju in
prizanašanju! Sej vemo, de le »molitev ponižniga člo¬
veka oblake predere« (Sir. 35, 21.), in de si ti, o
Gospod! prevzetnim ustavljaš!

Življenje svetnikov: Sveti Hugo,

škof grenobelski. (-j- 1132.j)

/i vso pobožnostjo in ponižnostjo je tudi molil sveti
škof H u g o , čigar spomin sveta cerke v danes obhaja;
Pa kaj? stanovitna molitev, živo opominjanje in poduče-
Vanje so bili posebni pomočki, s kterimi je svojo čedo
obvaroval tadanje spačenosti. Ta svetnik je bil rojen
aa Francozovskim 1053. leta. Njegovi starši so bili
bnenitniga rodii in bogaboječi. Ko je bil šole s častjo
dokončal, je prejel mašnikovo posvečevanje. Kmali po
tem je bil izvoljen korar v valenškim mestu, kjer si je
pobožnim in svetim življenjem pridobil spoštovanje in
ljubezen vsili mestnjanov. Desiravno se je sveti mož
branil, jo bil vender 1080. leta škof grenobelski izvo¬
ljen, in odslej je neutrudama delal za zveličanje neumer-
jočih duš, ki so bile njegovi skerbi izročene, ter se je
z  vso močjo ustavljal tadanji popačenosti in spridenosti.
®vetimu Brunotu je dal v dar pusti, samotni kraj pet
milj deleč od Grenobel, de je tam vstanovil kartuzijanski
r ed. Pozneje se jo tudi on sam pridružil temu redu
in je v škofijski hiši prav po kartuzijansko živel — v
■božnosti, pokorjenji in molitvi. Bil je pa tudi ubogim
Ptavi oče in se je serčno poganjal za pravice svete
cerkve. Tolike čednosti pa niso bile brez terpljenja in
Poskušaj e; »kogar namreč Gospod ljubi, ga pokori«.
Zraven veliko vnanjih zopernost jo sveti Hugo več ka¬
kor štirdeset let na svojim telesu terpel Hude bolečine
v  glavi in v želodcu, na duši pa veliko skušnjav. Ter-
b e l je pa vdan v Božjo voljo in bojeval se je s ker-
šunsko 'serčnostjo; zato je pa tudi prejel krono večniga

219

življenja, kamor ga je bil Gospod poklical iz pozemelj-
skiga terpljenja 1. Maliga Travna 1132.

Molitev. Gospod! prosimo te, do¬
deli nam milost, de bomo tvojiga zvestiga
služabnika Hugota posnemali v njegovi go¬
reči molitvi in v njegovi keršanski poter-
pežljivosti, de tudi mi kdej prejmemo krono
večniga življenja, po Kristusu, Gospodu
našim. Amen.


Poslednje tri lastnosti dobre molitve.

Vprašanje. Kdaj molimo  z zaupanjem?

Odgovor.  Z zaupanjem molimo, kadar
verujemo in terdno pričakujemo, de bo Bog,
ki je vsigamogočen in sama ljubezen, uslišal
našo molitev, kolikor je to uslišanje njemu v
čast in naši duši v zveličanje.

Razlaganje. Vera. in upanje ste potrebne
lastnosti dobre molitve; brez vere in upanja
molitev ni prava in ne more pomagati. Zato
pravi tudi sveti Avguštin:  „Ako peša tvoja
vera,  peša tudi tvoja gorečnost v molitvi;
kako bo namreč molil, kdor ne veruje?* In sveti
Bernard  piše: „Naše zaupanje daje mero
milostim, ki jih od Boga prejemamo; ako je
naše zaupanje veliko, bomo tudi veliko milost
prejeli. Zakaj Božje usmiljenje je neizsušljv
studenec; kdor k njemu prinaša veči posodo
zaupanja, bo tudi iz njega več milost zajemal.
Olje svojiga usmiljenja vlivaš, o Bog! v posode
zaupanja polne*. Zato pravi že sveti apostelj
Jakop (1, 6-): „Prosi naj pa z zaupanjem brez
vsiga pomišljanja*. Kako bi pa tudi molili brez
vere in zaupanja? Sej v molitvi prosimo Boga,
ki je vsigamogočen in sama ljubezen, ki nam
tedaj more dati vse dobro in nam zavolj
Jezusa  tudi hoče dati, kar nam je naš Go¬
spod in Zveličar sam naravnost zaterdil, rekoč:
„ltesnično, resnično, vam povem: Ako boste
Očeta kaj prosili v mojim imenu, vam bo dal*.
(Jan. 16, 23.)

Zgled. Ko ie bil sveti Janez Kr ižanski  opat

29 *

220

v samostanu v Barzi, kjer se je mogel zavolj velike
nbožnosti tega samostana samo na Božjo previdnost za¬
našati , mn je nekdaj samostanski oskerbnik naznanil,
de bo treba postelj izprositi, ker je bilo osemnajst sa¬
mostanskih ljudi za kugo zbolelo, ki je takrat razsajala.
Sveti Janez odgovori: »Iz serca želim, de bi bilo bol-
nikam postreženo; želim pa tudi, de bi ljudem zunaj
samostana ne bili nadležni. Sej imamo Gospoda v hiši,
kteri nam more pomagati, in obernimo raji v molitev
tisti čas, ki bi ga z beračenjem potratili«. Tedaj gre
molit  in v molitvi s takim zaupanjem  Gospodu
potrebo svojih ljudi toži, de je bilo že to noč in drugo
jutro dvajset blazin in druge posteljske priprave v sa¬
mostan poslanih. Toliko premore molitev, ki je polna
zaupanja. »Nikar tedaj ne zgubljajte svojiga zaupanja,
ktero ima veliko plačilo!« pravi sveti apostelj Pavel
v listu do Hebrejcev. (10, 35.)

Vprašanje. Kdaj molimo vdani v Božjo
sveto voljo?

Odgovor. Vdani v Božjo sveto voljo
molimo, kadar Bogu prepušamo, de naj nas po
svoji previdnosti ali usliši, ali pa ne.

Razlaganje. Sveti Frančišek S a 1 e-
zijan  pravi: „Boga ne smemo prositi, de bi
na tem ali unim kraji, tako ali tako, ta ali uni
čas, ta ali uni dar prejeli. Naša prošnja in
želja mora splošna biti. Bogu ne smemo uka¬
zovati; kakor nevedni in omamljeni bolnik nima
pravice modrimu zdravniku velevati, ktero zdra¬
vilo naj. mu da. Prosimo tedaj le tistih reči,
ki so po Božji volji in naši duši v zveličanje")
Tako je molil gobovi pri svetim Lukežu.  (o,
12») On ni vpil: „Gospod! ozdravi me!“ am¬
pak: „ Gospod! ako hočeš, me moreš očistiti".
Tako je tudi Kristus molil na Oljski gori: „Oče!

ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih; pa
vender ne, kakor jez hočem, ampak kakor ti".
(Mat. 26, 39.)

Zgled, Vilhelm Lugdunski  pripoveduje, de
je nekdaj pušavnik na svojim vertu zelenjave zasadil
in po tem Boga serčno dežja prosil, ker je mislil, de
je dež potreben njegovim sadežem. Kmali po tem j e
prosil lepiga vremena, in zgodilo se je, kakor je želel-
Tako je več časa za svoj vertec vselej tisto vreme do¬
bival, ki ga je želel; ali kako se je čudil, de njegova
setev ni rastla. S perviga je mislil, de je to leto sploh
slaba letina; ko je pa pozneje druziga pušavnika obi¬
skal in na njegovim vertu vse prav lepo vidil rasti,
mu je potožil svojo nadlogo in je še pristavil: »Sej sim
vender vselej ravno tisto vreme imel, ki sim'ga želel«.
Uni pušavnik mu odgovori: »Prijatel! jez mislim, de
te je Bog udaril, ker si mu tako rekoč ukazoval, ka-
košno vreme naj ti pošilja, in ker si pozabil vdati
se v njegovo presveto voljo.«  — Varuj se te¬
daj, ljubi moj kristjan! v molitvi Gospodu kaj velevati,
ampak moli ves vdan v Božjo presveto voljo! Poslušaj,
kaj pravi sveti Ambrož:  »Kakor bolnik zdravniku po-
polnama zaupa, in mu prepusti, kakošne zdravila naj
mu zapisuje in kako naj ga ozdravlja, tako moramo
tudi Božji modrosti in dobroti prepustiti, kdaj in kako
naj nam pomaga.«

Vprašanje. Kdaj je naša molitev stan  o-
v i t n a ?

Odgovor. Naša molitev je stanovitna,
kadar ne jenjamo moliti, če tudi nismo precej
uslišani.

Razlaganje. „Bog hoče prošen, priganjali,
tako rekoč siljen biti“, pravi sveti Gregorij
zato nas velikokrat pusti dolgo čakati. To od-
kladanje pa ni odrekanje, ampak prav koristna
poskušnja. Bog nam hoče s tem gorečnost v
molitvi pomnožiti, našo zvestobo poskusiti, in
nas učiti njegove darove prav ceniti. Bodi te¬
daj stanoviten v molitvi!

Zgledi. Sveta Monika,  mati svetiga Avgu¬
ština,  je veliko in dolgo, po noči in po dnevu molila
za spreobernjenje svojiga sina. Velikokrat je že serčnost
zgubljala ter je obupovala in dvomila, ali bo Bog njeno
molitev uslišal; in vender ni nehala moliti. Poslednjič
je bila uslišana; njen sin se je spreobemil, in je bil
pozneje nar imenitniši učenik svete, katoliške cerkve in
svetnik v nebesih. Tako plačuje Bog stanovitnost v mo¬
litvi. To vidimo tudi iz prav veliko zgledov v svetim
pismu. Uni slepec  ob potu pri Jerihuntu ni jenjal
vpiti: »Jezus, sin Davidov, usmili se me!« desiravno

so ga spredej gredoči svarili, de naj molči; on pa j®
še bolj vpil: »Sin Davidov, usmili se me!« In zavolj
te stanovitnosti je bil poslednjič uslišan. — Tako j®

22i


tudi prosila kananejska žena. (Glej sprednjo podobo!)
Jezus se je namreč uganil v kraje Tira in Sidona. In
glej! kananejska žena je prišla iz tistih krajev, in je
v pila za njim, rekoč: Usmili se me, Gospod, sin Da¬
vidov! moja hči veliko terpi od hudiča. On pa ji ni
besede odgovoril. In njegovi učenci so pristopili in ga
Prosili, rekoč: Odpravi jo, ker za nami vpije. On pa
Je odgovoril in rekel: Nisim poslan, kakor le k zgu¬
bljenim ovcam Izraelove hiše. Ona pa je prišla, in ga
Je molila, rekoč: Gospod, pomagaj mi! On pa je od¬
govoril in rekel: Ni prav jemati kruha otrokam, in ga
P s am metati. Ona pa je rekla: Kaj pa de, Gospod!
Se ,j tudi psički jedo drobtine, ktere padajo od mize njih
gospodov. Tedaj je Jezus odgovoril in ji rekel: O žena!
velika je tvoja vera. Zgodi se ti, kakor hočeš. In njena,
bči je bila zdrava od tiste ure. (Mat. 15.) — Prav po¬
seben, v resnici čudovit zgled stanovitnosti v molitvi
"um poslednjič kaže sveti Janez Krizostom  tistiga
!Uertvoudniga  v evangelii, kije osemintrideset
let ozdravljenja čakal in je ležal pri ovčji kopeli v Je¬
ruzalemu , pa ga ni imel človeka, de bi ga, kadar se
Je voda skalila, v kopel djal, dokler mu Jezus ne reče:
Vstani, zadeni svojo posteljo in hodi! Po tem sveti
°eak poln svete vneme zavpije: »Sram nas bodi, moji
kristjani! sram nas bodi! Mertvoudni je čakal osem-
trideset  let, de bi zdravje dobil; in desiravno se
rvu želja ni spolnila, pa ne zavolj njegove lenobe, am-
Puk zavolj hitrosti družili, ki so ga prehitevali, vender
Srčnosti ni zgubil; nikoli se ni naveličal čakati, nikoli
obupal nad ozdravljenjem. Mi pa, če smo k večimu
Jeset dni Boga prosili, in nismo bili uslišani, smo pre¬
cej mlačni in maloserčni, in nehamo moliti!« Kristjan!
ni kar tako na^lo ne zgubljaj serčnosti v molitvi! Bodi
stanoviten, in vedi, de gotovo še pride ura, ko boš
'Slišan, če je le to, česar prosiš, k tvojimu zveličanju
Potrebno ali vsaj koristno.

življenje svetnikov: Sveti Frančišek
* a vljan, oče manjših bratov, (-j- 1508.)

Koliko milost je prejel ta svetnik, čigar god svetil
Ce rkev danes obhaja, z molitvijo, ki jo je poln zaupanja,
^Jan v Božjo voljo in stanovitno opravljal! To vidimo
lz  ujogoviga življenja. Eojen jo bil v Pavli, majhnim
^estu v Kalabrii na spodnjim Laškim, 1416. leta, in
Je bil sin ubozih, pa zelo bogaboječih staršev. Ko je
Frančišek trinajst let star, so ga starši pripeljali
v  samostan svetiga Marka, de bi ondotnim očetain fran-
ejškanam stregel. Odsihmal še je privadil ostriga živ-
|j 6n ja, in ni več od njega odstopil. Pozneje je šel v
, ll u in v Asizi, kjer je v spokornosti še bolj rastel,
U? Poslednjič si je še izvolil v prebivališe skalnato jamo
b * iz  Pavle. Tukaj si je s pobožnim življenjem toliko
Pšencov pridružil, de je 1458. leta z dovoljenjem vikši-
8a  Škofa postavil samostan in cerkev, in je tako vsta-
P° v il nov zelo oster duhovni red mnihov, ki jih je ime-
1()v al nar manjši brate. K trem navadnim obljubam je

pridjal četerto obljubo, se vsak dan ravno tako terdo
postiti, kakor v štirdesetdanskim postu. Te pravila je
poterdil papež Sikst IV. leta 1474. In hitro se je
razširjal red svetiga Frančiška Pavijana po laških de¬
želah , kjer je svetnik velike čudeže delal. Francoski
kralj Ludovik XI., ki je bil hudo bolan, je poklical
svetiga moža v svoj grad. Ko pride služabnik Božji v
kraljevo hišo, ga Ludovik kleče prosi, de naj Boga
zanj moli, de bi mu življenje podaljšal. Sveti Fran¬
čišek sicer moli za kralja, pa mu tudi kmali očitno
pove, do je Bog sklenil, ga iz sveta poklicati; zato ga
opominja, se vdati v Božjo voljo, vest v zakramentu
svete pokore očistiti, in ničesar opustiti, kar je k srečni
smerti potrebno. Kralj se poslednjič po molitvi in pri¬
govarjanji svetiga Frančiška popolnama vda v Božjo pre¬
sveto voljo in se resnično pokori, dokler v Frančiško¬
vih rokah svojiga življenja ne sklene. Ko sveti Fran¬
čišek 91. leto svoje starosti doseže, sam čuti, de se
mu smert bliža. Zapre se tedaj tri mesce v ozko sobico,
se le z Bogam in z večnosljo peča, prejme z vso po¬
božnostjo svete zakramente za umirajoče in v Gospodu
■zaspi 2. Maliga Travna 1508.

Molitev. Sveti Frančišek Pavijan!
za nas Boga prosi, de tako pobožno in
sveto živimo, in s takim zaupanjem, tako
vdani v Božjo voljo in tako stanovitno mo¬
limo , kakor ti. Daj nam k temu svojo
pomoč, Gospod, nebeški Oče! po Kristu¬
su, svojim Sinu, Gospodu našim. Amen.

222

Tr!M®wti©§@1t© Mrtto«

Zakaj naša molitev tolikokrat ni uslišana.

Vprašanje. Zakaj naša molitev tolikokrat
ni uslišana?

Odgovor. Naša molitev tolikokrat ni usli¬
šana, 1) ker pravili dobrot  ne prosimo , in
2) ker prav  ne molimo.

Vprašanje. Kdaj ne prosimo pravih
dobrot?

Odgovor. Pravih dobrot ne prosimo, kadar
le denarja, bogastva, časne sreče ali družili
posvetnih dobrot prosimo, ne pa tega, kar je
Bogu v čast in naši duši v zveličanje.

Razlaganje. »Neumnež je“,  pravi sveti
Krizostom,  »kdor, ako mu je na voljo dano,
namesti draziga zlata slabi svinec izvoli, kdor
indijanske bisere zaničuje in nalaš malovredne
mišeljne nabira, kdor je zadovoljen s kislimi
drenuljami in šipki, desiravno bi lahko narslaji
sadje vžival. Kratko reči, neumnež je, kdor
nima ne želje ne hrepenenja po nar koristnišim
in nar potrebnišim, kar more dobiti". In ven-
der je veliko tacili neumnežev ; zakaj prav
veliko jih le prosi denarja in bogastva in časne
sreče; na svoje grehe, na zveličanje in nebesa
pa še ne mislijo. »Veliko jih v molitvi kliče
Boga na pomoč", pravi sveti Avguštin, „pa ne
kakor Boga. Hočejo namreč imeti od Boga ta-
cih reči, s kterimi kažejo, de ne išejo časti
Božje, ampak kaj druziga, kar bi po tem v
svojim poželenji lahko vživali. Gospod Boga
si delajo svojiga podložniga, svojiga služabnika,
hlapca svoji poželjivosti, svojimu napuhu, svoji
lakomnosti in svojimu nečistimu življenju". —
Kako bi Bog uslišal take prosivce ?

Zgledi. Ko je bil francozovski kralj Ludovik XI.
hudo bolan, je poslal cerkvi svetiga Evtropija bogatih
darov, de bi se tam zanj molilo. Opat ondotniga sa¬
mostana pošlje kralju na njegovo povelje cerkveno mo¬
litev, ki se je zanj molila pri daritvi svete maše. Ker
e pa našel kralj v molitvi, de je bilo v njej govor¬
jenje od telesniga in dušniga zdravja, mu to ni bilo
všeč, in je rekel: »Eno za drugim, in vsako v svo¬
jim času! Ne smemo od Boga preveč ob enim prositi!
Za zdaj je treba telesniga zdravja; kar dušo zadeva,

k temu se bo drugikrat prilika dobila!« — Koliko
kristjanov je podobnih temu kralju, — ker prosijo l 0
pozemeljskili dobrot, za zveličanje svoje duše in z*
nebeške dobrote pa le malo marajo! Ali se je po te®
takim čuditi, de Bog njih molitve ne usliši ? — Tud'
v svetim pismu imamo zgled, ki nam to resnico p®'
jasnujo. Kralj J ero boam  je stegnil svojo roko pr<$
preroku Božjimu, in zdajci se mu je posušila; kakor
hitro pa to čuti, reče preroku: »Prosi zame,  d 0
se mi moja roka zopet ozdravi!«  Kralj ®'
prosil odpušenja svojih grehov, ker se je hotel prerok*
Božjiga lotiti, ampak ozdravljenja svoje roke. Le n*
svojo roko je mislil, na svojo dušo pa kar nič ne. Tako
tudi mi prav velikokrat delamo. Ako terpimo škodo
pri denarji in blagu, pri hiševanji in gospodarjenji, P rl
živini in setvi, žalujemo in plakamo, pritožujemo * 0
zavolj slabili časov, zavolj bolezni, ki nas je zadela!
tečemo k preroku nove zaveze, k mašniku namreč i®
kličemo: Prosi za me, de se mi škoda, ki sim j°

terpol, zopet popravi, de spet zdravje dobim i. t. d.
Na svojo dušo pa kar nič ne mislimo in celo nič 110
maramo, kako se ji godi. To pa nikakor ni pr* v -
Bog nas ne usliši, ker pravih dobrot ne prosi'
mo.  Večkrat bi nam še bilo v nar veči nesrečo, ko
bi nam ljubi Bog nespametne prošnje uslišal. Ako ho*
češ tedaj, ljubi kristjan! uslišan biti, prosi pred vsi®
tacili reči, ki zadevajo čast Božjo in tvoje zveličanj®!
časnih reči pa le prosi, kolikor pomagajo k povišanj®
Božje časti in k zveličanju tvoje duše. Zato nas op®"
minja Gospod Jezus : »Išite nar poprej Božjiga kralj®'
stva in njegove pravice, in vse to vam bo priverženo«-

Vprašanje. Kdaj prav  ne molimo?

Odgovor. Prav ne molimo, kadar molim 0
brez priprave , brez pobožnosti, brez vere i®
zaupanja, brez vdanosti v Božjo sveto vo!j°i
brez stanovitnosti, kratko reči, naša moliti
ni prava , če nima zgorej imenovanih šes*
lastnost.

Razlaganje. Oh, koliko kristjanov prav ® e
moli! Nekteri molijo polni razmišljenja in p°"
svetnih skerbi, nekteri brez kesanja in pobolj'
sanja; veliko jih moli brez vse pobožnosti?
polni znotranje merzlote in mlačnosti; veliko j’* 1
je, ki jim manjka vere in zaupanja, vdanost'
v Božjo voljo in stanovitnosti; veliko jih J e
poslednjič, ki Boga z ustini časte, z življenja**
ga pa preklinjajo. Kako bi mogel pač Bog
molitev uslišati? Sveti Avguštin  pravi: „V S, J
kteri pregrešno žive, Boga preklinjajo, če tud'
njih jezik molči. Kaj pomaga, če tvoj jež'* 1
sveto pesem prepeva, tvoje življenje pa le kl e '
tev in hudobijo razodeva?^

223

Zgled. Glej tedaj, ljubi moj kristjan! de vselej
Plav  moliš; zakaj molitve, ki ni pobožna, ponižna itd.,
ne  more Bog uslišati. V starih zgodbah se pripoveduje,
^ so nekdaj Rimljani tri čudne može poslali v Bitinijo; eden
J® namreč imel putiko ali protin v nogah, drugi je imel
°bezano glavo, tretji pa je bil ves leniga in vnemarniga
serca. Katon, te ljudi viditi, pravi: »Ti poslanci
^majo ne nog, ne glave, ne serca!« — Taka se tudi
lahko godi z našo molitvijo, ki jo pošiljamo k Bogu,
de bi nam oskerbovala naše nar imenitniši zadeve. Ako
naša molitev ne stoji terdno v veri in zaupanji, nima
nog;

naša molitev je brez glave, če no mislimo na to,
v molitvi govorimo; naša molitev je brez serca,

če

ni pobožna. Take molitve se ve de Bog ne uslišuje.

Vse drugač je molil sveti škof Rihard,  čigar
&°d se danes obhaja; on je znal pravih dobrot in prav
Prositi; zatorej je tolikanj rastel v čednosti in učenosti.
®1 je sin zelo imenitnih staršev na Angleškim. Že
otrok je imel veliko veselje do molitve in do pobožniga
*j lv ljenja. Za igre in drugo razveseljevanje, ki je mla¬
dosti tolikanj ljubo, on ni maral. Dragi čas je obra¬
bi v učenje in v službo Božjo, njegovo serce je gore-
0  v ljubezni do Boga in do bližnjiga. Kmali ga je
Poklical sveti Edmund, kenterburski vikši škof, v svojo
Sofijo, v  ktori mu je izročil naj imenitniši opravila.
Sirarn je bil sveti Rihard svojimu vikšimu škofu zvest
Prijatel in spremljavec; še v pregnanstvo je šel ž njim
?? Prancozovsko, kjer je bil mašnik posvečen. Ko se je
na Angleško vernil. ie bil zopet kenterburgkimu vik-

šiirv

hi škofu tajnik in kmali po tem čičesterski škof. Od-
? e j ga je bila le skerb njemu izročena čeda; obiskoval
ie  bolnike, mertve je pokopaval, ubogim je polajševal

njih revšino. Besedo Božjo je velikokrat in z veseljem
in tako živo oznanoval, de se mu je vidilo, kako vi¬
soko stopnjo pobožne molitve je bil dosegel. Zavoljo
posebne zgovornosti je dobil povelje verne spodbuja«
za vojsko zoper Saracene; ali na potu se ga je lotila
merzlica. Ker je čutil, de se mu smert bliža, se je
zanjo pripravljal z vso gorečnostjo, dokler ni bil v do-
verski bolnišnici v Gospodu zaspal 3. Maliga Travna
1253. Papež Urban IV. ga je prištel svetnikam.

Molitev. Nebeški Oče! dodeli nam
milost, de bomo vselej prav molili in le
pravih dobrot prosili, kakor sveti škof Rihard,
de tako prejmemo vse to, kar nam je ko¬
ristilo k večnimu zveličanju, po Kristusu,
Gospodu našim. Amen.

4. dtligi Travna.

Znotranja in zunanja molitev.

Vprašanje. Kako moremo moliti?

Odgovor. Moliti moremo , ali samo n o-
t r a n j e , ali pa ob enim tudi vnanje.

Vprašanje. Kdaj je molitev samo notra¬
nja?

Od govor. Molitev je samo notranja, ka¬
dar same misli svojiga duha in želje svojiga ser¬
ca k Bogu povzdigujemo.

Razlaganje in zgledi. Po pravici se imenuje
molitev povzdigovanje serca k Bogu;
ker moremo moliti, desi tudi ustnic ne gibljemo,
če le serce govori. Tako je molila nekdaj k
Gospodu Ana,  mati Samuelova. V pervih
bukvah kraljev £ 1 , 13.) se namreč bere: „Ana
je v svojim sercu govorila, glas pa se celo ni
slišal". Tako je molil David,  ki pravi £Ps.
26, 8.): „Moje serce ti je reklo: Moje obličje
te iše“; ravno tako je molil Mojzes  in veliko
družili pobožnih. Molimo tudi mi tako ; živo se
spominjajmo Boga, njegovih popolnost in dobrot;
imejmo v sercu čutilo nar večiga spoštovanja in
hvaležne ljubezni do Boga; mislimo pri vživanji
vsaciga Božjiga dani ali nedolžniga veselja na
Boga, od kteriga pride vsak dober dar in vsako
popolno darilo; pri vsakdanjih delih in nadlogah

324

obujajmo in imejmo dobri namen in gorečo željo
v svojim sercu, de bi bilo vse k časti Božji
in k zveličanju naše duše. Tako moremo moliti
vsak čas in na vsakim kraji, med delam in v
počitku, v družbah in v samoti, brez nar manj-
šiga zgledovanja in brez strahu, de bi nas za¬
sramovali brezbožni ljudje. To notranjo mo¬
litev, te pobožne čutila, želje, ždihljeje naše
duše on Vsigapričujoči in Vsigavedni ravno tako
sliši, kakor nar glasneji besede, in jih ravno
tako vidi, kakor nar živejši gibanje našiga te¬
lesa; neizrečeno so mu všeč, in gotovo niso
brez sadu, kakor ni bilo brez sadu zdihovanje
pobožne Ane in bogaboječiga Davida.

Vprašanje. Kako se notranja molitev še
imenuje ?

Odgovor. Notranja molitev se tudi še ime¬
nuje premišljevanje.

Vprašanje. Kaj je premišljevanje?

Od govor. Premišljevanje je živo prevdar-
janje življenja in terpljenja Jezusoviga, Božjih
lastnost ali druzih skrivnost svete vere in več¬
nih resnic, de bi se nam v sercu obudile po¬
božne čutila, zlasti pa dobri in terdni sklepi.

Razlaganje. Premišljevati moremo vse res¬
nice in skrivnosti svete vere, vse molitve in
čednosti, vse prošnje v Gospodovi molitvi, vse
dobrote Božje, poslednje reči človekove, živ¬
ljenje in terpijenje Jezusa Kristusa in njegovih
svetnikov, vse vesele in žalostne prigodke, ki
nam jih Bog pošilja ali dopuša. Kadar premiš¬
ljujemo, imamo prav živo Boga pred očmi, po
tem obračamo duha in serce na odločeno skriv¬
nost ali resnico 5  po tem se vprašamo, če smo
doslej po tej resnici ali dolžnosti živeli ali ne;
na to se ponižujemo pred Gospodam in se ke¬
samo svojih pregreškov ter delamo resnični in
terdni sklep se poboljšati; poslednjič prosimo
Boga moči spolniti te svete sklepe in mu hvalo
dajemo, deje o premišljevanji našiga duha  raz¬
svetljeval in našo voljo nagiboval. — Ta notranja
molitev ali premišljevanje nam je neizrečeno
potrebno in koristno. Premišljevanje nas uči
Boga prav spoznati in ljubiti; po premišljevanji
se živo zavedamo svojiga imenitniga poklica na

zemlji; premišljevanje nam še le prav razjasnuje>
kako visoka, kako sveta, kako tolaživna je naša
sveta vera, ter nam svete želje obuja in čednosti
v serce zasaja. Resnično , brez premišljevanja
človek sam sebe ne more prav spoznati; pi' e-
mišljevanje je namreč ogledalo, ki nam kaže
vse madeže, kteri našo dušo oskrunjajo. Kdor
ne premišljuje, ne spozna svojih pregreškov m
slabost, in zatorej jih tudi ne studi. Kdor p a
rad premišljuje, bo jasno vidil svoje pregreške
in nevarnosti, ki prete njegovimu zveličanju;
in ker jih vidi, bo tudi mislil na pomočke k pO'
boljšanju in zveličanju. Zato so pa tudi svet¬
niki Božji s tolikim veseljem premišljevali, 111
po noči in po dnevu znotranjo molitev opravljali-
Sveti Avguštin  pravi: „Vsi svetniki so le 0
molitvijo in s pobožnim premišljevanjem svetost
dosegli; vse njih življenje je bilo vedna molitev
in vedno premišljevanje".

Zgledi. Ko je
že vse počivalo in
terdo spalo, je sv.
papež Celestin  ve¬
likokrat iz postelje
vstal, ter se je v
tihim premišljevanji
pečal z Bogam in
zveličanjem svoje du¬
še; velikokrart je pre¬
mišljeval do polnoči.

(Glej ga v podobi!) —

Desiravno je sedel
David  na kraljevim
prestolu in je imel-
veliko opravil z vla¬
danjem svojiga kra¬
ljestva, je vender po
sedemkrat na dan
molil, kakor je sam
rekel; po noči je
vstajal, ter je molil«
in premišljeval. Po
navdilmjenji svetiga
Duha je spisal svete pesmi, ki se še sedaj v sveti cer'
kvi prepevajo, in jih psalme imenujemo. — Več slov®'
čihvladarjev, kakor Karol Veliki, sveti Budovi*
in sveti Henrik  in drugi, so po več ur na dan,
celo po noči molili in premišljevali. — Karol  V. nI
samo poslednje dni svojiga življenja, ko se je bil v
pokoj podal, pogosto premišljeval, ampak celo v množi
vladijskih opravilih in skerbeh ni zanemarjal notraiij
molitve, tako de so že v tridesetim letu njegove st*'

225

ros ti od njega pravili: »Cesar več z Bogam govori, ka-
k°r z ljudmi«.— Ljubi moj kristjan! ali bi se ne mogel
tudi ti naučiti te tolikanj koristne in zveličavne molitve
ln  vsak dan vsaj eno četert ure premišljevati? Tvoj du-
sni  pastir ti bo rad posodil take bukve ali ti jih bo
Tsa j nasvetval, ki ti bodo k premišljevanju pomogljive.

Vprašanje. Kdaj je naša molitev vnanja?

Od govor. Naša molitev je vnanja, ka-
^ a r misli svojiga duha in želje svojiga serca k
Bogu povzdigujemo in ob enim tudi z besedo
Prekujemo.

Razlaganje. Ne samo z dušnimi, ampak
tudi s telesnimi močmi moramo Boga hvaliti in
Poveličevati; z modrim Siraham (51, 30.) mo-
r& mo klicati: „Gospod mi je dal jezik; ž njim
§ a  bom hvalil in iz obilnosti pobožniga serca
" a j usta govore, to je, z notranjo molitvijo več-

sklepajmo vnanjo molitev. Z besedo moliti
J e  namreč dobro in potrebno, ker s tako mo-
'itvijo sami sebe k pobožnosti vnemamo, drugim
P a , ki molitev slišijo, lep zgled dajemo in jih
k molitvi spodbujamo. — Sveto pismo nas mno-
S°kra( spodbada k vnanji molitvi. In ni ravno
P r etežko te dolžnosti vnanje molitve s pridam
s Polnovati; ker Gospod Bog pri vnanji molitvi ne
gleda na besede, ampak na duha in priprostost
® a šiga serca.

Zgled. Pobožna duša moli, in nje molitev se le
^velikokrat nespametna dozdeva posvetnim ljudem, in
^rsikteri gre memo nje in se ji posmehuje; in vender
? Ve likim dopadenjem 'Gospod nanjo gleda, in angeli
, °šji imajo posebno veselje nad priprosto molitvijo. Ta-

0  je bil tudi nekdaj dober mož, kije  namesti molitve
■^teval a b c, in ko je bil 25 čerk izgovoril, je pri-
vs :  »Gospod! naredi iz teh čerk besede, ki so ti
, še e, in te prosim le, kar je tebi dopadljivši, meni pa

oristniši. Kaj je pa to, sam bolje veš, kakor jez«. — V
molitvi je bila nar veči modrost, in iz nje se je
^odevalo nar veči zaupanje, — nar svetejši ljubezen.

Kristjan! ako ne veš, kako bi molil, stori, kakor
14  Pobožni mož, ali če si v molitvi celo nič ne moreš
lagati, če besedi ne dobiš, de bi z Bogam govoril,
Vze mi v roke molitevne bukve  in beri v njih s
j^ožnostjo; Gospodu bo tvoja vnanja molitev dopadla,

11  ^slišal te bo.

' vl jenje svetnikov: Sveti Izidor, ve¬
liki škof seviljski.  (-j* 636.)

n  Sveti Izidor,  veliki škof, čigar spomin se da-
^  v cerkvi obhaja, je premišljeval in molil  več

1  Po dnevu, pa tudi po noči. Dosegel je pa tudi z

Oušna hrana. VI.

molitvijo in stanovitno pridnostjo veliko učenost in po¬
sebno zgovornost. Rojen je bil v Kartageni na Španskim
od imenitnih staršev. Že otrok je imel nar veči veselje
do molitve. Njegov brat Leander, veliki škof seviljski,
mu je bil ljubeznjiv vodnik na potu keršanske čednosti
in učenosti, v kteri je toliko rastel, de so ga po bra¬
tovi smerti kralj, duhovšina in ljudstvo zoper njegovo
voljo izvolili vikšiga škofa; zakaj pokazal je že bil po¬
sebno gorečnost v spreobračanji krivovercov, tako de je
še celo svoje življenje v nevarnost postavil. Povišan k
toliki časti je nar pervo Boga goreče prosil krepke, po¬
moči. Potlej se je dela lotil in se je z vso močjo trudil,
de bi slabo obnašanje ljudi popravil, katoličane poter-
dil, krivoverce spreobernil. Vstanovil je več učilnic, de
bi se mladost učila čednosti in vednosti. Sam si je od¬
ločil nekoliko ur, ob kterih je druge podučeval v Bož¬
jih skrivnostih; in tako se je zgodilo, de je imela v
malo letih njegova škofija veliko svetih in učenih mož.
Ildefonz, škof v Toledu, in Bravli, škof v Saragosi,
nar bolj sloveča vikši pastirja tadanje cerkve, sta bila
njegova učenca. De bi se pa tudi po njegovi smerti
ohranilo, kar je učil, je spisal več učenih in koristnih
bukev, v kterih je resnico katoliške vere dokazal in
krivoverske uke overgel. Štirdeset let je že skerbel za
zveličanje svojih podložnih; kar čuti bližnjo smert.
Odslej s toliko veči gorečnostjo moli, se posti in dru¬
ge dobre dela opravlja. Vse svoje premoženje reče
med uboge razdeliti, kterim je bil vse žive dni lju¬
beznjiv oče. Potlej se da v cerkev nesti, prejme v spo¬
korni obleki sveto obhajilo in sveto poslednje olje, in
da vsim pričujočim zveličavne opomine in nauke. Tri
dni po tem mirno v Gospodu zaspi leta 636.

Molitev. Vsigamogočni, večni Bog!
daj naui pravo gorečnost v molitvi, de ima¬
mo, kakor sveti škof Izidor, tolažbo in ve-

30

226

selje v pobožnim pogovoru s teboj, v pre¬
mišljevanji in zunanji molitvi, dokler se ne
pridružimo zveličanim duhovam. Po Kristu¬
su , Gospodu našim. Amen.

IPstffilevrfteet® lente.

1. Miga Travna«

Vprašanje. Kdaj je treba moliti?

Od govor. Jezus pravi: „de je treba vse¬
lej moliti, in ne jenjati“ (Luk. 18, 1.), in sveti
Pavel pristavlja: ^Neprenehama molite".

Razlaganje. Molimo tedaj brez prene¬
hanja;  kakor je Bog zmiram pri človeku in mu
neprenehama deli svoje milosti, ravno tako bodi
tudi .duh človekov zmiram pri Bogu. Zato je bilo
tudi življenje veliko svetnikov vedna obhoja z Bo-
gam, neprenehana molitev; zvesto so se ravnali
po zapovedi Gospodovi, de je treba vselej mo¬
liti in ne jenjati. Sveti opat Teodozi  je tako
pridno in stanovitno molil, de je celo v spanji
gibal svoje ustnice, kakor bi v resnici molil, in
res ni jenjal moliti, dokler ni jenjal živeti.

Vprašanje. Ali je pa mogoče pri toliko
opravilih in delili neprenehama moliti?

Odgovor. Mogoče nam je neprenehama mo¬
liti, če pogos tarna misli in želje k Bogu povzdi¬
gujemo in mu darujemo vse dela in opravila,
križe in težave, žalost in veselje.

Razlaganje. Če vse, kar koli počenjamo,
iz ljubezni do Boga delamo, če vse misli, be¬

sede in dela z dobrim namenam Bogu posveču¬
jemo, in mu darujemo vse križe in težave, ža¬
lost in veselje, kratko reči, če se ravnamo p°
nauku sv. aposteljna Pavla, ki pravi: „Ali jeste
ali pijete ali kaj druziga delate, vse k časti
Božji delajte", če tedaj tako živimo in dela¬
mo, de vse za Boga delamo, kakor je tudi
Bog vse za nas storil, molimo nepreneha¬
ma.  In kako lahko darujemo Gospod Bogu
vse djanje in nehanje! Pobožen zdihljaj?
kratka molitev: „Gospod! kakor je tvoja
volja!" „Vse k tvoji veči časti!" i. t. d. j e
dovolj, de se z Bogam sklenemo, in tako j e
vse naše djanje in nehanje neprenehana mo¬
litev. „ P ra vi kristjan", govori sveti Klemen
Aleksandrijski,  „vselej in zmiram moli,
sicer ne tako, de bi se mu vidilo; pa nioh
v sercu, ko se peča z drugimi ljudmi, ko
se sprehaja, ko dela in ko počiva. Z neiz'
rekljivimi zdihljeji kliče k Očetu, in Oče j e
bliz njega, ko vanj kliče".

Zgledi. Kako moremo  neprenehama  moliti;
nam kažejo svetniki Božji v brezštevilnih zgledih. Ne-
prenehama je molila sveta deržina, Jožef in Marij*
z Božjim Detetam, ker so pri vsakim delu serce k Bo¬
gu povzdigovali. (Glej zgornjo podobo!) Nepreneha®*
je molil sveti Ludovik Bertrand.  Vsak dan j e
molil štiri ure, dve dopoldne in dve popoldne. Po dne¬
vu je opravljal mnoge kratke molitvice in je tako svoje
serce k Bogu povzdigoval; zmiram je bila njegova duš*
z Bogam sklenjena, ali je molil ali delal, ali jedel ali
pil, ali je počival ali spal. — Neprenehama je molu
sveti B a Ido m er, kovač, ki je kovaje govoril:
imenu Božjim!« — Neprenehama je molil sveti Kli'
mak,  kuhar. Ta je vsak dan jedi pripravljal za 23^
oseh brez tujcov. Ker je bil pa zmiram vesel, ga nekdo
vpraša, če ni včasi pri tolikim delu čmeren. On pa od¬
govori: »Nikakor ne! vedno si mislim, de vse za Bog*
kuham, ker nam Kristus pravi: »Kar ste storili kteri® u
mojih nar manjših bratov, to ste meni storili«. — Svet*
Magdalena Paciška,  sprednica nunskiga samostan*;
je večkrat na dan vpraševala nune: »Čemu šivaš? če®
pleteš nogovice, čemu kuhaš, čemu predeš, čemu 1 )0 '
metaš? i. t. d.« In nune so odgovarjale, kakor s ®
bile podučene: »Bogu v čast«. — To tedaj, uioJ
kristjan! se pravi neprenehama moliti. Kavno tako tu*
ti lahko neprenehama moliš, če vse djanje in nehanj®
posvečuješ z dobrim namenam ali s pobožnimi zdihljOJ 1 ’

kteri kakor pušice oblake prederč, in ti marsijcterik 11
več zasluženja pridobijo, kakor veliko družili molit®^

Vprašanje. Kdaj je treba še posebno molih

Odgovor. Posebno je še treba moliti: p re

d

227

v sakim imenitnim opravilam, v skušnjavah in
nadlogah, zjutraj in zvečer, pred jedjo in po
J e( ii, kadar k molitvi zvoni' i. t. d.

Razlaganje. Pri vsakim imenitnim početji,
v  skušnjavah, v nadlogah in težavah, o prega-
n janji, kratko reči, v vsih potrebah se zate¬
kajmo k molitvi. Sveti Kriz o stom  piše: „Ako
te  hude strasti nadlegvajo, ali te dolga bolezen
trpinči; ako te bridka revšina tare, ali te ma-
sevavni sovražniki preganjajo, ali te druge ne¬
teče na duši in na telesu stiskajo, zatekaj se
k molitvi, in ona te bo varovala in poterjevala.
Ako hočeš svoje dolžnosti spolnovati, in v čed¬
nosti in pobožnosti rasti, zatekaj se k molitvi,
In  prejel boš potrebne milosti. Brez molitve pa
ne moreš prebiti, kakor riba ne more živeti
brez vode“.

Zgled. Resnično, brez molitve bomo malo oprar
v di ali pa še celo nič ne. — K očetu Alvarecu,
ki je bil nekdaj sprednik silno revniga samostana, je
Večkrat prišel hišnik ves obupljiv, ker ni vedil, kako
b* dobil potrebniga živeža. — »Zakaj imaš vender tolike
skerbi ?« mu reče enkrat Alvarec; »ali si že potožil naše
Potrebe Gospodu našimuBogu?« Hišnik odgovori, de še
111  utegnil moliti. In sprednik mu reče: »Molitev
ttio.ra biti pervo opravilo!  Pojdi v svojo izbico
111  moli, in potem se »verni k meni! Ali mar misliš,
'k* ta deržlna nima Gospoda? Ima ga ima, ki se mu
draga zdi, in je ne bo pustil poginiti! Pojdi v miru
ln  pomisli, de sreča naše hiše ne stoji le na tvojim
biševanji«. — To je prelep nauk za nas vse, moj kristjan!
ne smemo početi brez Boga, brez molitve; zakaj
nas Gospod ne blagoslovi, če nam 'on ne pomaga,
ka ni teka, je ni pomoči. Zatekaj se tedaj vselej v mo¬
dri k Bogu; moli v vsili potrebah in nadlogah, moli
Alutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi i. t. d. (V na-
s mdnjih berilih bode od tega obširniši govorjenje.)

življenje svetnikov: Sveti Vincenci
F e r e r i, spoznovavec.  (-j- 1419.)

Življenje tega svetnika, čigar god se danes ob-
kaja, j 0  bilo ved na molitev;  s tem, de je vse svoje
i Janje in nehanje na Boga obračal, je v resnici molil
k fe z prenehanja. Sveti Vincenci Fereri  je bil rojen
j 35 ?, leta v Valencii na Španskim od plemenitih in
.°gaboječih staršev. Že v desetim letu svoje starosti
Spodbujal Vincenci svoje starše in znance s svojo
Priserčno ljubeznijo proti Jezusu in Marii, s_ poštam in
z  radodarnostjo do ubozih. Po željah svojiga serca
.P' Vincenci v osemnajstim letu svoje starosti v do-
^•nikanski red,  in je bil nekoliko časa za učenika in
Pridigarja v raznih samostanih svojiga reda na Špan-
lni - Jedro njegovih pridig so bile nar imenitniši res¬

nice svete vere,
štiri poslednje
reči, in bridko
terpljenje našiga
Gospoda Jezusa
Kristusa. Vse to
je tako živo po¬
pisoval, de so se
poslušavci po
vsim životu tresli
in glasno jokali.

Ni ga bilo tako
terdovratniga
nejevernika, ni
ga bilo tako
oterpnjeniga
grešnika, de bi
ga njegove pri¬
dige ne bile gi-
nile. Zato je ver-
ljivo, kar se bere, de je na
Judov in osemnajst tavžent Saracenov k pravi veri, in
še več grešnikov k pravi pokori spreobernil. Iz Špan-
skiga je bil poklican na Francosko, potlej na Laško ,
Nemško in Anglikansko. V duhu svetiga Janeza Kerst-
nika je povsod oznanoval pokoro v odpušanje grehov,
v misel jemaje poslednjo sodbo. Bog mu je podelil
dar prerokovanja, čudežev in jezikov. Povsod je mir
delal med visokimi in nizkimi. Kadar se je bližal mestu,
kamor se je bil napovedal, so mu naproti prišli knezi
in imenitniki, škoije in duhovni, in so ga spremili v
cerkev. Ta veliki svetnik, izvoljena posoda v roki
Gospodovi, nar izverstniši pridigar, je neizrečeno veliko
storil Bogu v čast in njegovi cerkvi v slavo. Njegovo
življenje je bilo nar terdnejši, spričevanje njegovih nau¬
kov. Umeri je 1419. leta, in že 1455. leta ga je pa¬
pež Kalist III. svetnikam prištel.

Molitev. Veliki služabnik Božji, sveti
Vincenci Fereri! sprosi tudi nam milost, de
se naučimo neprenehama moliti, vse djanje
in nehanje, vse terpljenje in veselje Gospod
Bogu darovati , de kdej prejmemo večno
plačilo v nebesih. Amen.

6. Rflaltg® Travma.

Jutranja molitev.

Vprašanje. Zakaj je treba precej zjutraj
k Bogu moliti?

Odgovor. Treba je precej zjutraj k Bogu

moliti: i) ker nam je jutranja molitev neizre-

30*

228

ceno potrebna in koristna, in 2) ker smo dolžni
Gospod Bogu pervine vsaciga dneva darovati.

Razlaganje. Jutranja molitev nam je 1) n e-
i zreč en o potrebna in koristna.  Kakor
telo, ki je v spanji počilo, zjutraj potrebuje
jedi, de more delati, tako potrebuje tudi duša
zjutraj zgodaj duhovne brane, de more svoje delo
k časti Božji opravljati, stanovitno se vojskovati,
svoje nadloge in težave voljno prenašati. Ta du¬
hovna jutranja hrana je jutranja molitev.
„Kdor hrepeni po modrosti", pravi Modri, „daje
svoje serce, de o zoru čuje pri Gospodu, kteri
ga je vstvaril, in moli pred obličjem Naj višjiga".
— Zjutraj moramo moliti, ker 2) smo dolžni
zlasti pervine vsaciga dneva Bogu da¬
rovati.  Perve daritve so mu nar bolj všeč; po
teh mu vse druge posvečujemo; po teh že za¬
rana dobivamo blagoslov z nebes; one so mi¬
lostna rosa, ki nam moč daje k opravljanju
vsih del, kakor Izraelcam, ki so zjutraj mano
nabirali, po dnevu pa jo vživali in se ž njo po-
krepčevali. Zato nas Gospod Bog sam spodbuja
k jutranji molitvi, ker nam govori po preroku
Arno z u (4, 4.): „Zjutraj nosite svoje darove".
In že pri Sirahu  (32, 18.) je Bog razločno
povedal, kako koristna je jutranja molitev, re¬
koč: „Kteri pri Gospodu čujejo, bodo blagodar
našli".

dneva; ker ves dan bo njegov, ki se ga je pervi pola-
stil«. Glej, ljubi moj kristjan! tako potrebna in ko¬
ristna je vsim jutranja molitev. Ž njo si lahko zaslu¬
žimo veliko srečo za ta svet in’za večnost.

Vprašanje. Ker je jutranja molitev toli¬
kanj koristna, kaj iz tega izhaja?

Zgledi. Pobožni in sveti služabniki Božji so do¬
bro poznali veliko korist jutranje molitve, in šteli so
si tedaj v sladko in sveto dolžnost zjutraj zgodaj svo-
jiga Boga hvaliti in častiti. Že kralj David  je z vso
pridnostjo opravljal jutranjo molitev, rekoč: »O Bog,
moj Bog! s svitam vred čujem k tebi; mojo dušo žeja
po tebi, kako dostikrat moje meso po tebi«. (Ps. 62.) —
Sveti Janez,  oče usmiljenih bratov, je o svitu obi-
skaval bolnike v bolnišnicah, in jih je opominjal Bogu
hvalo dajati, ker tičice po vertu že dolgo Boga hva¬
lijo. — Kadar je sveti Frančišek Serafinski
zjutraj slišal tiče prepevati, je rekel svojim tovaršem:
»Naši krilati bratje že hvalijo svojiga Stvarnika in mu
pojo zahvalnico za ohranjeno življenje. Ali se bomo dali
tičem osramotiti?« — Star pušavnik je večkrat rekel:
»Kakoršna je jutranja molitev, takošen je tudi ves dan.
Slaba molitev, slab dan; mirna, Bogu dopadljiva moli¬
tev, miren, Bogu dopadljiv dan!« To je pa tudi gola
resnica, ki jo vsakdanja skušnja poterjuje. »Zakaj mo¬
litev«, pravi Janez KIimak,  »imenujejo očaki po
pravici ogledalo; tvoja molitev ti namreč razodeva ves
tvoj dušni stan. Pol dneva si je pridobil, kdor je
zjutraj priserčno molil. Daj tedaj Bogu pervine vsaciga

Od govor. Ker je jutranja molitev tolikanj
koristna, je ne smemo nikoli opustiti, in moram®
tedaj vse odpraviti, kar bi nas v spolnovanj'
te dolžnosti motilo. (Glej zgornjo podobo!)

Razlaganje. Hudobni duh dobro ve, kak®
koristna nam je jutranja molitev; zato nas ž
vso močjo od te pobožnosti odvračuje ali na g
vsaj v njej moti. Ali nas v postelji zaderžuje?
de po tem ne utegnemo moliti, ali nam, kadar
vstanemo, mnoge in potrebne opravila pred ° c>
postavlja, de se kar naglo brez molitve k del 11
podamo. O! peklenski duh je prekanjen; on no¬
če, de bi človek dan precej z Bogam začel?
ker ve, de bi mu bilo po tem le pretežko dus e
zapeljati. Zatorej tukaj vso svojo moč napenja?
in velikokrat zmaga. O nikar se ne daj vjeh
njegovim zankam! Ge imaš še tako silno delo?
govori vender poprej z Bogam! Kolikor potreb'
niši, kolikor silniši je delo, toliko bolj potrebo-

229

ješ Božje pomoči in Božjiga blagoslova: in tre¬
nutki, v kterih opravljaš jutranjo molitev, za
te gotovo ne bodo zgubljeni, ampak ti bodo v
korist in blagoto.

Zgled. Sloveči pridigar Hunolt  nam pripove¬
duje, kako si hudič prizadeva, de bi nas odveroil od
jutranje molitve.—Pobožen, častitljiv mož izmed tistih
Pušavnikov, ki so nekdaj jutranjo molitev skupej oprav¬
ljali , po dnevu pa jerbase pletli ali enake dela oprav¬
ljali, je vidil enkrat hudiča po noči, kako je njego¬
vim tovaršem orodje in protje razmetaval. Pobožen
pušavnik ga vpraša: »Kaj vender počenjaš? Čemu bo
ta šara in zmešarija?« Hudobni duh mu odgovori: »Tvo¬
jim tovaršem pripravljam razmišljenje, de, kadar vsta¬
nejo, to orodje ogledujejo in se mu čudijo, in so bolj
Vnemami in kesni za molitev, in, ko razmetano robo
spravljajo, na jutranjo molitev popolnama pozabijo«. —
Glej, tako dela dušni sovražnik! Sicer se ne prikazuje
vselej tako vidama, nevidama pa ima z nami posebno
veliko opraviti. Nikar se torej ne daj motiti, moj ljubi
kristjan! in nikdar ne opušaj jutranje molitve.

Vprašanje. Kaj naj obsega naša jutranja
molitev ?

Odgovor. Naša jutranja molitev naj obse¬
gu 1} priserčno hvalo za dobro spanje in za
podaljšano življenje, 2) dobre sklepe za ves
^an, 3) prošnjo za potrebno varstvo in pomoč.

Razlaganje. „Precej, ko se zbudimo, se
moramo Stvarniku zahvaliti", pravi sveti Je¬
ronim;  in to je pervo , kar moramo v jutranji
molitvi storiti, Bogu se moramo zahvaliti
2 a sladko spanje, ki nam ga je dal. Spanje
Je v resnici dar Božji; kdor ne more spati,
to  pač dobro ve; zatorej se je treba posebno
Nahvaliti Gospodu za spanje, ki nas je to¬
likanj poživilo. Zahvaliti se je pa tudi treba
z a novi dan,  ki smo ga doživeli. Oh, po noči
Jih je več sto umerlo; prišla je za nje noč, v
kteri nihče ne more več delati; nam pa je dal
Gospod v svojim usmiljenji novo milost, dal
n am je doživeti novi dan; koliko hvalo smo mu
S!a  to dolžni! S to hvalo moramo pa tudi terdni
8 klep  združiti, de hočemo novi dan le Bogu
v  čast in svoji duši v zveličanje obračati; in
k** sami iz sebe nič ne moremo, moramo Boga
Prositi potrebniga varstva in potrebne pomoči,
^ako so zjutraj molili vsi svetniki, tako je zlasti
m °iil Ludovik Granaški.  „Bog, moj Bog!
f svitam vred čujem k tebi!" (tako se glasi njegova
hiranja molitev.} „0 pervim svitu hočem na te

misliti in se s teboj pečati! K temu me naganja
nar priserčniši hvaležnost, ki sim ti jo dolžan
za toliko dobrot. Ti sam si delivec toliko milost,
ti si morje vsili popolnost, brezno vsiga veliča¬
stva, večni vir nezmerne ljubezni in neskončniga
usmiljenja. Ti si edini Bog, nar svetejši, kralj
kraljev! Ti si mi oče, ohranovavec in posve-
čevavec! Ti si mi vse v vsim, ker si moj Bog!
Kako ti bom pa povernil vse te dobrote, moj
Gospod in moj Bog? Oh, ko bi jez sam v sebi
imel vse serca človeške, de bi te ljubil z vsimi
temi serci skupej, bi ne bilo dovolj, de bi ti
le nekoliko časti skazal, ki sim ti jo dolžan.
Vender ti pa darujem vse svoje serce, in ti
hvalo dajem, kolikor mi je mogoče. Ves hočem
tvoj biti danes in vselej; nikdar več nočem sa-
miga sebe iskati, ampak le tebe v vsim in po
vsim. Ker pa sam iz sebe ne morem tako dobriga
dela storiti, te prosim potrebne pomoči. Stvari
v meni novo serce, ki le tebe iše in ljubi; daj
mi voljo , ki si nar bolj goreče prizadeva tvoje
zapovedi spolnovati! Daj mi um, ki po noči in
po dnevu le na te misli! In tako hočem le do¬
bro delati — do poslednje ure tukaj na zemlji.
Amen".

Življenje svetnikov: Sveti opat  Vil-
h e 1 m. (f 1203.)

Sveti opat
Vil h el m, čigar
god danes sveta
cerkev obhaja, je
vsako jutro Go¬
spod Bogu v po¬
božni molitvi ska-
zoval hvaležnost in
ljubezen. Sploh je
bil ta svetnik sta¬
noviten v molitvi,
krotak, pohleven,
posebno je ljubil
samoto in se je
močnppokoril. Vil-
helm je bil rojen
v Parizu 1105.
leta in zrejen v
samostanu, v kte-
rim je bil njegov
brat Hugo opat. Ko je bil šole dokončal, si je izvolil
duhovski stan. Potem je bil korar pri sveti Genovefi
v Parizu, in na to opat v Ešilu na Danskim. Desi-
ravno toliko povišan je vender stanovitno molil in ostro

230

živel. Tudi ni bil brez terpljenja; nekteri mogočniki so
ga namreč preganjali, in imel je hude notranje skuš¬
njave; pa s poterpežljivostjo in krotkostjo je vselej zma¬
gal in je poslednjič prejel za stanovitno vojskovanje
prelepo plačilo v nebesih leta 1203.

Molitev. Dodeli nam, o Bog! na
prošnjo svetiga Vilhelma, de ti vsako jutro
in vse dni svojiga življenja posvečujemo,
tako de le tebi živimo in umerjemo, po
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

?» Rliltfl Travna.,

Molitev pred jedjo in po jedi.

Vprašanje. Zakaj je treba moliti pred jedjo
in po jedi ?

Odgovor. Pred jedjo in po jedi je treba
moliti, ker vse dobro prihaja od Boga, ki ga
moramo njegovih darov prositi, in ki mu mora¬
mo za prejete dobrote hvaležni biti.

Razlaganje. Vsak dober dar pride od zgo-
rej in potrebuje blagoslova Božjiga; tudi jedi,
ki jih vživamo, prihajajo od Boga, Bog nam
jih daje; zatorej je tudi prav in spodobno, de
pred vsako jedjo in po vsaki jedi k Bogu mo¬
limo. Ali bi ne imenovali tujca prederzniga
in neotesaniga, ko bi se meni nič tebi nič k
naši mizi usedel, jedel, in zopet vstal brez
vsake zahvale? Nikar se tedaj ne sramuj sto¬
riti, kar je tvoj Zveličar sam storil, kteri je
vselej blagoslovil jedi, ki jih je sam vžival
ali s kterimi je druge nasitoval. — To dolž¬
nost nam zaterjuje tudi sveti Pavel, ker piše
(1. Kor. 10.); „Ali jeste ali pijete, ali kaj dru-
ziga delate, vse k časti Božji delajte“. Resni¬
čno, ako nam Bog naših jedi ne blagoslovi,
bomo mogli lakoto terpeti; kar nas moi'e toliko
bolj priganjati pred jedjo in po jedi k Bogu
moliti.

Zgled. 6 . Maliga Serpana 1846. leta se je pri¬
petila velika nesreča za veliko okrajino zgomjiga Pa-
latina na Nemškim. Zvečer ob šestih se je prikazal na
nebu strašen oblak, ki je pretil nesrečo in pokončanje
lepim in bogatim setvam na ‘polji, ki so posebno to
leto obilno žetev obetalo. Res začne toča strašno biti;
ves jok in stok, vsa prošnja in molitev, vse zdihovanje
in plakanje nič ne pomaga; v desetih minutah je vsa
prelepa setev pokončana. — Živel je pa v tej okrajini

tudi bogaboječ gospodar, ki je imel veliko otrok in med
njimi tudi dva že precej odrašena sinova, ki mu nista
liotla več prav pokorna biti. Zlasti sta se rada umikala
molitvi pri jedi; ravno ob molitvi ju je bilo povsod
treba; hitro sta mogla še kaj opraviti ali v hlevu ali v
delavnici ali kje drugej. Ko pa ta nesrečni dan dobra
gospodinja prinese na mizo malo večerjo, se snidejo
vsi k molitvi; vsih obrazi so žalostni, vsili oči so ob¬
jokane. Ta žalostna prigodba da modrima gospodarju pri¬
liko, jih resnobno opominjati, rekoč: »Ali ste danes
vidili, kako zelo je treba Boga pred jedjo in po jed 1
prositi njegoviga očetovskiga blagoslova in mu hvalo
dajati za vsakdanji kruh? Oh! če nam On odtegne
svojo roko, s čim vas bom živil? On nam mora mizo
pogrinjati, On nam mora jedi dajati; če ne vsi za
gladam umerjemo. Zapomnite si to, in kolikorkrat v
prihodnje vživate dar Božji, bodi si tudi le košček kru¬
ha, vselej hvaležno povzdignite serce in oči proti nebe-
sam. Prepričan sim namreč, de nam je ljubi Bog da¬
našnjo nesrečo samo zavolj tega poslal, ker je tolik®
ljudi, kteri imenitnih darov in dobrot nebeških nič vec
ne cenijo in Očeta tam gori ne prosijo in ne hvalijo;
k mizi hodijo, kakor prešič k svojimu koritu«.— Otroci
so si te besede očetove prav k sercu vzeli, in tudi si'
nova, poprej v molitvi zanikerna, odslej nista mudila
molitve pred jedjo. Zapomni si to tudi ti, moj kristjan-
Kdor namreč ne moli, tudi ne prejme.

Vprašanje. Ali smemo iz strahu ali sr3'
možljivosti pred ljudmi molitev pred jedjo in p°
jedi opušati?

231

Odgovor. Nikdar ne smemo opušati molitve
pred jedjo in po jedi ne iz mlačnosti ne zavolj
za sniehovanja ne iz strahu pred ljudmi. (Glej
prednjo podobo!)

v

Razlaganje. Žalostno je slišati, deje  to-
liko kristjanov, ki molitev pred jedjo in po jedi
°pušajo in se je še celo sramujejo; zato se pa
* u di ni čuditi, de iz toliko hiš Božji blagoslov
z gine, in namesti njega reva in nesreča vanjo
Pride. „Nič ne bo manjkalo tisti hiši“, pravi
*veti Kriz o stom,  „v kteri z Bogam začenjajo
111  končujejo; reva in nadloga pa pride tje,
Kjer Boga pozabijo".

Zgled. Nikdar/tedaj ne opušaj molitve pred jed-
1° in po jedi, ljubi moj kristjan! Zvesto spolnuj to
sveto dolžnost, in ne daj se premotiti ne po slabim
^ledu ne po zasmehovanji toliko mlačnih in nevernih
kristjanov. Ustavljaj se jim z vso resnobo in serčnost-
1°) kakor uni stari lončar. Ta jo bil nekdaj na že¬
pnini. Bilo je pa tam tudi veliko vnemarnih mladenčev.
"reden se usede za mizo, tiho moli. Reče mu pa en
8Va t posmehovaje: ».Telite, pri vas doma vse moli?« —
kaj še! Tse mende ne!« — »Kako, de ne vse?« —
, vse pri nas ne moli; v svinjaku imam dve svi-
"Ji, ki nikoli ne molite, kadar hočete jesti«. Mladeneč
ot) «iolkne in ne spregovori več z dobrim starim krist-

Jaiiam.

Vprašanje. Kaj naj obsega molitev pred
Jedjo in po jedi?

Odgovor. 1 )  Pred jedjo prosimo Boga, de
naj

nam svoje dari blagoslovi; 2) po jedi ga
Priserčno hvalimo za dodeljene dan’ in dobrote.

Razlaganje. „Ne smemo jedi vživati", pravi
Sv eti Jeronim,  „dok!er nismo molili, in kadar
s ®o jo bili zavžili, se mu iz serca zahvalimo".
^ e j tedaj doma ali kje drugej, zaznamvaj se
Pred jedjo in po jedi z znamnjem svetiga križa,
1,1  povzdigni roke k Gospodu v prošnjo in hvalo;
* a ko spoznavaš svojo vero in daješ čast Bogu,
0( 1 kteriga vse dobro prihaja. In potem nikoli
116  boš brez Božjiga blagoslova.

*

^ lv ljenje svetnikov: Zveličani Her¬
man Jožef, koran  (-j- 1236.)

^ Zveličani Herman,  rojen od ubogih staršev v
Solinu, je že v dvanajstim letu svoje starosti stopil v
postan redovnih korarjev. S poštam, pokorjenjem,
Ponižnostjo in molitvijo je dosegel nar veči stopnjo pre¬
seljevanja. Nikoli ni jedel, preden ni bil
er ca in rok povzdignil proti nebesa m. Ta

pobožni služab¬
nik Božji je imel
posebne dušne
darove, pa tudi
dolge skušnjave.
Mater Božjo je
po otročje častil,
in spomin na
skrivnostno včlo-
večenjeSiuuBož-
jiga mu je navdi¬
hoval nar bolj
gorečo ljubezen
do Jezusa, Ne¬
izrečeno je hre¬
penel po zaniče¬
vanji in poniže¬
vanji, in njegovo
obnašanje je bilo
tako priprosto,
de so ga posvetnjaki pitali z neumnežem. Herman je
umeri 7. Maliga Travna 1236. Zavolj njegove čistosti
so ga imenovali Jožefa. Na več nizkozemeljskih krajih
prištevajo Hermana svetnikam njegoviga reda.

Molitev. Nikdar nočemo pozabiti tvoje
dobrote, o Gospod! s ktero nas nasituješ
in napajaš; s tvojim zvestim služabnikam
Hermanam Jožefam hočemo tvojo ljubezen
vedno poveličevati, in vselej serce in roke
hvaležno proti nebesam povzdigovati, koli—
korkrat bomo tvoje dan' vživali. Po Kristu¬
su, Gospodu našim. Amen.


Molitev ob zvonjenji.

e

Vprašanje. Zakaj je treba moliti, kadar
zjutraj, opoldne in zvečer k molitvi zvoni?

Odgovor. Kadar zjutraj, opoldne in zve¬
čer k molitvi zvoni, je treba moliti, 1) de se
pobožno in hvaležno spominjamo včlovečenja
Simi Božjiga; 2) de presveto Devico Marijo
častimo in se njenimu varstvu priporočujemo.

Razlaganje. Sveta katoliška cerkev ima
prelepo, ginljivo navado. Trikrat na dan nas z
zvonjenjem opominja, s hvaležnim sercam mi¬
sliti na preveliko dobroto včlovečenja
Sinu Božjiga,  in pa tudi na presveto
Devico,  po kteri nam je došlo zveličanje

232

sveta. Besede v tej molitvi so že tako stare,
kakor sveto pismo samo, iz kteriga so vzete.
De naj pa vsaki dan zjutraj, opoldne in zvečer k
angelovima češenju zvoni, je zapovedal papež
Urban  II. v Ivlermontu 1095. S to lepo navado je
hotel križansko vojsko Marii v varstvo pripo¬
ročiti. Te svete vojske so sicer minule, na njih
mesto so pa stopile mnoge druge stiske in nad¬
loge kristjanov, in prav za prav je vse življenje
svete cerkve in sleherniga kristjana vedno voj¬
skovanje. Zato so naslednji papeži to navado
ohranili in ji velike odpustke podelili.

Vprašanje. Kako je treba angelovo češe-
nje opravljati?

Odgovor. Angelovo češenje vselej pridno
in pobožno molimo, ker nas spominja nar ime-
nitniši skrivnosti našiga odrešenja in nam pri¬
dobiva dopadajenje in mogočno varstvo prebla-
žene Device Marije. (Glej sprednjo podobo!)

Razlaganje. Čudno je, de se nekteri krist¬
jani te molitve sramujejo. Turk se trikrat na
dan oberne proti Meki, de se zahvali svojimu
preroku za svojo vero; — kako gerdo je tedaj,
ce se katoličan sramuje ob zvonjenji se odkriti,
nar veči skrivnost svoje vere hvaležno poveli¬

čevali in se priporočevati mogočnimu varstvu
Marije Device! Ze zato nikoli ne opušajmo
te pobožne molitve, ker so ž njo mnogi cerkveni
odpustki sklenjeni, in ker Mati Božja velikokrat
tiste, kteri to molitev pridno in pobožno oprav¬
ljajo, z mogočno prošnjo bogato obdaruje, ka¬
kor se vidi iz nasiednjiga. zgleda.

Zgled. Mrak že pokriva hribe in doline, kar
zazvoni angelovo češenje  v malim zvoniku pušav-
nikove koče in voši lahko noč vsim trudnim in obteže¬
nim. Tudi pušavnik opravi svojo molitev, povzdigne
svoje serce k Jezusu in Marii in.se ravno misli na slamo
k počitku vleči, kar nebeška svetloba obsije njegovo 'sta-
nico. Sama Mati Božja  se mn prikaže. Ogernjena
je s plajšem. Kakor zlate zvezde so vanj povsod vtkane
zlate besede »Ave Maria« —»Gešena Marija«.
Pobožni pušavnik se temu zelo čudi. Marija  pa od¬
pre usta in pravi: »Glej! temu plajšu si ti dal prijetno
olepšavo! Tvoj sveti angel varh je vanj vtkal z zlatimi
čerkami vsako če še n o m arij  o , ki si me ž njo po
otročje počastil. Kmali bo olepšava te moje obleke do¬
končana, in potem si bodi svest večniga plačila!« Ma¬
rija  zgine; pušavnik pade na kolena, povzdigne ves
vesel svoje roke in pravi: Marija res nikogar ne po¬
zabi, kteri jo pobožno časti.

Vprašanje. Kaj molimo, kadar zvoni an¬
gelovo češenje?

Odgovor. Kadar zvoni angelovo češenje,
molimo: 1) „AngeI Gospodov je oznanil
Marii, in spočela je od sveti ga Duha"-
Češena Marija i. t. d. 2) Glej, dekla Go¬
spodova sim, zgodi se mi po tvoj  i be¬
sedi". Gešena Marija i. t. d. 3) „In Beseda
je meso postala, in je med nami pre¬
bivala".  Gešena Marija i. t. d. Zvečer se še
moli en očenaš in ena češenamarija za duše v
vicah.

Življenje svetnikov: Sveti Dionizi?

škof v Korintu,  (f  v 2. stoletji.)

Današnji dan obhaja sveta cerkev god svetig a
Dionizija.  On je bil škof v Korintu pod cesarjem
Markam Avrelijem, in se prišteva pastirjem in cerkve¬
nim prednikam, ki so v drugim stoletji nar bolj sloveli
zavolj čednosti in zgovornosti. Z veliko gorečnostjo j®
podučeval verne, ki so mu bili izročeni; pisal je pa tudi
do raznih cerkva liste polne keršanskiga duha, ki so s 0
pa večidel pozgubili. Gregi časte tega svetnika kakor
spričevavca, ker je mogel za vero toliko terpeti; ver '
jetno pa je, de je v miru umeri, zato ga mi častim 0
kakor spoznovavca 8. Maliga Travna. Silo ostro J®
živel sveti Dionizi; milo je bilo pa njegovo obnašanj®

P r oti drugim, zlasti proti odpadnikam. Z ljubeznijo jih
l e  zopet Bogu pridobival, in z molitvijo jim je prosil
^ožjiga usmiljenja. Sploh mu je bila molitev nar ljubši
opravilo, in pogosto je poveličeval s hvaležnim sercam
^ezapopadljivo skrivnost včlovečenja Sinu
® ož ji ga.

Molitev. Nebeški Oče! tudi mi hoče¬
jo po zgledu tvojiga pobožniga in svetiga slu¬
žabnika Dionizija s hvaležnim sercam skriv¬
nost včlovečenja tvojiga Sirni poveličevati,
žlasti pa, kadar angelovo češenje zvoni. Daj
nam, te ponižno prosimo, k temu svojo mi¬
lost, in dodeli nam, de se tudi sadu včlo-
v očenja tvojiga Božjiga Simi vdeležujemo,
Po ravno tistim Kristusu, Gospodu našim.
Amen.


Večerna molitev.

Vprašanje Kdaj je treba še zlasti moliti ?
Odgovor. Zlasti je še treba moliti zvečer,
Preden gremo spat.

Vprašanje. Zakaj je treba moliti, preden
§remo spat?

Odgovor. Preden gremo spat, je treba še
*°liti, de se Gospod Bogu zahvalimo za do-

Dušna hrana, VI.

233

brote, ki smo jih po dnevu prejeli, in de ga
prosimo varstva po noči.

Razlaganje. Kakor so v Jeruzalemu vsako
jutro in vsaki večer v tempeljnu darovali, ravno
tako pošiljajmo tudi mi zjutraj in zvečer svojo
molitev kakor dišeče kadilo Gospod Bogu. To
že zahteva dolžnost prave hvaležnosti.
Ali bi mar ne bili neizrečeno nehvaležni, ko bi
se k počitku podajali brez spomina na dobrote,
ki nam jih je Bog po dnevu skazoval? „Ti daš
ubogima beraču košček kruha za večerjo", pravj
sveti Bernard,  „in glej! on ne gre od tvojih
vrat, preden se ti stokrat ne zahvali. In Bog te
je ves dan nasitoval, ne samo zvečer, ampak
tudi zjutraj in opoldne, in ti hočeš brez zahvale
v posteljo iti? — Tvoj hlapec, tvoja dekla ti
vosi lahko noč, in ti se jim lepo zahvaluješ, če
ti tudi samo vošilo ne more lahke noči dati. In
Gospoda, kteri ti lahke noči ne more le vošiti,
ampak ti jo tudi dati, ne pozdravljaš, in se mu
ne zahvaluješ? O! kolika spačenost! Kolika ne¬
hvaležnost taciga serca!" — Pa ne samo hva¬
ležnost, ampak tudi naš lastni prid  nas spod-
bada k večerni molitvi; noč ima namreč svojo
moč, torej potrebujemo Božjiga varstva,  in
zato moramo zopet moliti. Zavolj tega piše Ter-
tulijan:  „Kadar solnce zahaja in noč nastaja,
je molitev zelo potrebna, de se povzdigujemo k
Jezusu Kristusu, ki je pravo, večno, nikdar
zahajoče solnce, de nam njegov žarek (tudi po
noči) vedno sveti, in de se ne zgubimo v večno
noč". — Ni ga pa tudi časa, ki bi bil bolj pri¬
praven za molitev, kakor je tiha noč, v kteri
moremo iz serca govoriti z nebeškim Očetam;
nobeniga človeka oko nas ne gleda, nobeniga
človeka uho naših besedi ne posluša. Le an¬
gel Gospodov pri nas stoji, de naše molitve k
sedežu Narvišjiga prinaša. Že zavolj tega nik¬
dar ne opušajmo večerne molitve.

Zgledi. V tem nam daje naš Gospod Jezus nar
lepši zgled. Nar raji si je zvolil večerne ure k mo¬
litvi. Kadar je bil nehal učiti, je ves truden začel mo¬
liti, in našel je nar slaji pokoj v večerni molitvi. Več¬
krat je premolil pol noči, pa še tudi vso noč. Po nje¬
govim zgledu so ravnali tudi pervi kristjani; nikoli niso
šli počivat brez molitve. Kavno tako so vselej delali
vsi pobožni kristjani. Sveti Frančišek Salezijan,
škof v Genevi, je po večerji eno uro bral svojim po-

31

234

slam iz svetih
bukev, in bra¬
nje je sklenil
z večerno mo¬
litvijo, na to je
še le šel v svojo
stanico, in je mo¬
lil zornice. Sveti
Aloj  zi  je vsaki
večer več ur kle¬
čal pred podobo
prečiste Device
Marije (glej po¬
dobo!) in je
opravljal ve¬
černo molitev z
angelsko pobož¬
nostjo. —Krist¬
jan! ali ne boš
tudi ti posne¬
mal teh prelepih
zgledov in Go¬
spod Boga hva¬
lil in molil in
ljubil, preden
greš spat?

Vprašanje. Kaj je tedaj treba v večerni
molitvi storiti ?

Odgovor V večerni molitvi je treba i) Bo¬
ga zahvaliti za prejete dobrote; 2) pomisliti,
kako smo te dobrote obračali, potem grehe ob¬
žalovati in terdno skleniti nič več ne grešiti;
3 )  za prihodnjo noč v Božje varstvo se pripo-
ročevati.

Razlaganje. Pred vsim se je treba v ve¬
černi molitvi 1) Gospod Bogu za prejete
dobrote zahvaliti.  „Koga bi ne bilo sram",
piše sveti Ambrož,  „če ima le še količkaj člo-
veškiga čutila, dan končati brez psalmov in
molitev, ker vender vidi, de tudi nar manjši
tičice svojimu Stvarniku še zahvalno pesem
žvergole, preden denejo glavo pod peruti?" —
Potem 2 )  vest preiskujmo  ter se vpra¬
šajmo, kako smo obračali dobrote Božje, ka¬
ko smo svoje dolžnosti spolnovali i. t. d.; ako
nam vest kaj očita, prosimo Boga milosti in
odpušenja; in poslednjič 3J priporočujmo
se Bogu v mogočno varstvo,  de se nam
po noči nič hudiga ne zgodi ne na duši ne na
telesu.

Vprašanje. Kaj je tedaj pri vsaki večerni
molitvi posebno storiti?

Odgovor. Pri vsaki večerni molitvi je zlasti
potrebno izpraševanje vesti,  i) ker brez
izpraševanja vesti ne pridemo k pravimu spo¬
znanju samiga sebe in se ne moremo v poniž¬
nosti ohraniti, in 2) ker bi brez izpraševanj*
vesti svoje zveličanje v nar veči nevarnost po¬
stavljali.

Razlaganje. Nikdar ne opušajmo večerni'
ga izpraševanja svoje vesti; ker 1) le tako
moremo sami sebe prav spoznati.  Zato
piše sveti Efrem:  „Vsak večer pridno premi¬
šljuj in preiskuj, kako si delal in kupčeval ?
kaj si za dušo, kaj za nebesa dobil ali zgubili
Ali ne prešteva igravec, ali ne prešteva kupec
zvečer svojih dohodkov in stroškov, svojig®
dobička in svoje zgube? In vender jima gre le
za časni dobiček ali za časno škodo! Koliko
bolj bi si mogel ti, ljubi kristjan! vsak večer
odgovor dajati, ker ti gre pri tvojih opravilih
za neumerjočo dušo, za večno zveličanje ali za
večno pogubljenje; in ker tako nar lože spo¬
znavaš svoj dušni stan! — 2) Zelo nevarno
je zvečer izpraševanje svoje vesti' o-
pušati.  O koliko duš je večno pogubljenih)
ker so opušale tako sveto pobožnost! Nagi*
smert jih je spijoče v smertnim grehu zgrabila)
in jih je precej v pekel pahnila. Ko bi bih
zvečer vest izprašali in kes obudili, bi bili do¬
bili odpušenje svojih grehov, in bi se bili ob¬
varovali večne nesreče. — Kako potrebno j e
tedaj izpraševanje vesti zvečer! Sveti Bazil*
pravi: „Ker nas smert lahko po noči ncprevida-
ma prehiti, moramo svojo dušo Gospodu pripo-
ročevati, de, ako smert naglo pride, vsaj ne-
previdama ne pride".

Zgled. Že ajdovski Kimljan Seneka,  eden nar
modrejših mož v tistim času, je spoznal, kako potreb'
no je se vsaki dan izpraševati, in osrametuje v t eia
veliko sedanjih kristjanov. Vsaki večer si je izpraš^
val vest, preden je šel spat. »Silo si delam«, pravi;
»in se vsaki dan sodim — zvečer, ko je luč ugasnjen*'
in moji sladko spijo. Premišljujem ves pretečeni da«
in preiskujem vse besede in dela; nič si ne prikrivam
in ne zamolčujem; kaznujem se, ako najdem, de sim sC
pregrešil, in si rečem: »Glej, de kaj taciga nič več
storiš!« — Kako lepo je pač delal ta ajdovski modrijan
O de bi tudi mi pri večerni molitvi nikdar ne pozabi®
svojiga notranjiga dušniga stanu, in de bi v duhu V°'
nižani in poterti Boga prosili milosti in pomoči! j) 0 '
snemajmo v tem veliko in sveto spokomico Marij 0

235

Egipčanko, ki sveta cerkev nje god danes obhaja
® ki p 0  svojim spreobernjenji nikdar ni opustila vsaki
“an svoje vesti izpraševati, svojiga dušniga s tanil pre¬
mišljevati in svojih grehov bridko objokovati.

življenje svetnikov: Sveta Marija

Egipčanka, spokornica. (-j- okoli 43i.)

, Marija, ro¬
jena v Egiptu, je
komej dvanajst let
s kira, svoje starše
Zapustila in ubeža¬
la v mesto Aleksan¬
drijo, kjer je se¬
demnajst let razuz¬
dano živela. Nek¬
daj vidi veliko ljudi
iz Egipta in Libije
Proti morju hiteti.

Ea vprašanje, kam
Sredo, ji nekdo od¬
govori: »V Jeru¬
zalem, kjer se bo
dez malo dni slo¬
vesno obhajal god
Povišanja sv. kri¬
za«. Marija se jim
Pridruži, pa no iz pobožnosti, ampak iz gole radoved¬
nosti. Pa kaj se zgodi? Ko pride do cerkve v Jeru¬
zalemu, ji nekaka nevidna moč brani vanjo stopiti.
Večkrat si prizadeva z vso močjo v cerkev priti, pa
zastonj. Beče ji tedaj notranji glas, de zavolj razuz-
daniga življenja ne more svetiga križa viditi. Marija
Začne zdaj na ves glas zdihovati in milo jokati, in vsa
skesana prosi preblaženo Devico Marijo , naj bi ji pri
. °gu sprosila milost, do bi smela sveti križ viditi,
m obljubi resnično poboljšanje in stanovitno pokoro.
Ea to še enkrat poskusi in stopi brez zaderžka v cer-
* e v. Tukaj se verže uboga grešnica na tla, počasti s pobi¬
li 1  sercam sveti križ, in se zopet verne k Mariini podobi
Pii vratih, zahvali Mater Božjo in ponovi obljubo res-
jdčniga poboljšanja. Po tem gre čez Jordan v pušavo,
, a kor ji pravi notranji glas. Sedeminštirdeset let je
Evela v pušavi ob Jordanu v nar ostrejši pokori in je
jniela v hrano le koreninice in zeliša. Pa kakor je 17
let v grehih preživela, tako je Gospod Bog pripustil,
d e  jo je satan ravno toliko let z nar hujimi skušnja-
Va mi motil. Ali sveta spokornica se je stanovitno voj-
^°vala in je bila potlej skušnjav rešena in je Gospod
E°gu do konca zvesto služila. Vse to je povedala v hvalo
E°žjiga usmiljenja mnihu Cozimu, ki jo je v pušavi do-
Prosila'ga je, de naj jo prihodnji veliki četertik
nahaja. Cozim pride ob napovedanim času "in ji podeli
‘mi svetejši zakrament. Ko pa Cozim drugo leto tje
bride, najde njeno mertvo truplo in zraven njega pisa¬
nj e > iz kteriga je spoznal njeno ime in začetek njeniga

s Preobemjenja.

Molit e v. Velika in sveta spokornica
Marija Egipčanka, za nas Boga prosi, de
tudi mi vsaki dan, vsaj pri večerni molitvi
svojo vest izprašujemo, svoje grehe spo¬
znamo in obžalujemo in po potu prave po¬
kore večno zveličanje dosežemo. Amen.

Travm®.

Kje je treba moliti.

Vprašanje. Kje lahko molimo?

Od govor. Povsod lahko molimo; ker je ves
svet hiša Božja in ker nas vsigapričujoči Bog
povsod sliši.

Razlaganje. Moliti moramo in moremo na
vsakim kraji,  pod milim neham in v tihi sa¬
motni koči, na polji in v hiši, v svetovavnici
in v delavnici. „Jez napolnujem nebo in zemljo**,
govori Gospod pri preroka Jeremii 23 , 24. —
Prelepo piše sveti Krizostom  vernim v An-
tiohii: „Hodi po tergu ali sedi v sodivnici,
vender lahko moliš. Bodi v delavnišnici in oprav¬
ljaj svoje delo, in vender svojo dušo zmiram
lahko Bogu daruješ. Služabnik, ki kupuje, ki
v hišo ali iz hiše hodi, kuhar in drugi morejo
dobro moliti, če tudi (brez lastniga zadolženja)
v cerkev ne pridejo. Zakaj ni ga kraja, de bi
ga Bog zaničeval, on hoče samo — pobožno
serce in čisto dušo. Sv. Pavel je molil v železji in
v sponih, tudi v ječi, in je vender ječo potresel".

Zgled. Sveti Frančišek Salezijan  je po¬
vsod, kjerkoli je hodil ali stal, vse vidne stvari pre¬
mišljeval in se k Bogu povzdigoval; njegov zgled nam
kaže, de lahko povsod  molimo. Ako je vidil lopo
polje, je rekel: »Mi smo polje, ki ga je Bog obdelo¬
val, de tudi mi sad obrodimo«. — Ako je vidil veli¬
častno cerkev, je rekel: »Mi smo tempelj živiga Boga:
zakaj tedaj naših duš svete čednosti ne lepšajo?« —
Ako je vidil lepe cvetice, je rekel: »Zakaj cvetje naših
čednost sadu ne rodi?« — Ako je vidil lepe in drage
podobe, si je mislil: »Ni je lepši stvari, kakor duša,
ki je po Božji podobi vstvarjena«. — Ako je vidil lep
vert, je rekel: »Kdaj bo vert naše duše, dobro obde¬
lan in ozališan, cvetel v lepih čednostih in rodil dobre
dela?« — Ako je vidil studenec, je zdihoval po sreč¬
nim dnevu, ko bomo neprenehama pili iz studenca .Te-

31  *

236

zusoviga.— A ko je vidil reko, si je mislil: »Kdaj poj-
demo k Bogu kakor reke, ki teko v morje?« -— Sploh,
ni je bilo stvari, de bi njegoviga duha ne bila povzdi¬
govala proti nebesam in sklep ala z Bogam, kteriga je
ljubil iz vsiga serca. — Glej, moj kristjan! tako tudi
ti povsod  lahko moliš. Vse stvari te k Bogu po¬
vzdigujejo , če ga le resnično ljubiš.

Vprašanje. Kje je pa treba še posebno
moliti ?

Odgovor. Posebno je treba moliti v cer¬
kvi.  (Glej sprednjo podobo!)

Vprašanje. Zakaj je treba posebno v cer¬
kvi moliti ?

Odgovor. V cerkvi je treba posebno mo¬
liti:  1) Ker je cerkev zlasti hiša za mo¬
litev;  2) ker imamo v cerkvi nar lepši priliko
svojiga bližnjiga k molitvi spodbujati, in 3) ker
je z d r u žena  molitev posebno močna in koristna.

Razlaganje. Posebno radi molimo v cerkvi;
zakaj 1) cerkev je zlasti hiša Božja in kraj
za molitev, kakor Kristus sam pravi (Mat. 24,
13.); v cerkvi resnično prebiva naš Bog v nar
svetejšim zakramentu, in v cerkvi nam Bog nar

raji; deli svoje milosti. Simeon  in Ana  sta
v tempeljnu vidila zveličanje sveta. Marija
Egipčanka  bi se bila javeljne spreobernila?
ko bi ne bila šla v cerkev v Jeruzalem; na tem
kraji ji je Bog skazal svojo milost. — 2)
cerkvi pa nimamo le prilike k molitvi, ampak
tudi priložnost, de eden druziga k pobož¬
nosti vnemamo.  3) Tudi združena mo¬
litev, ki jo le v cerkvi  moremo opravljati)
je zlasti močna in koristna, kakor Jezus Kri¬
stus sam uči, rekoč: „Ako se dva zmed vas
zedinita na zemlji, se jima bo, za ktero rec
leoli prosita, zgodila od mojiga Očeta, kteri J e
v nebesih**. (Mat. 18, 19.) Če že združena mo¬
litev dveh učencov toliko premore, koliko bo se
le zmogla molitev cele občine? — Zato p> s ®
tudi sveti Kr iz os to ni: „Sicer tudi v samot*
lahko moliš, pa ne tako, kakor v cerkvi, kjef
se prošnje enoglasno k Bogu pošiljajo. Ne bo8
tako uslišan, če samo za se, kakor če z brat*
vred moliš; zakaj tukaj je nekaj več, namreč
edinost, soglasje in vez miru“.

Zgledi. Že pervi kristjani so se tedaj vsaki dan
k molitvi shajali, ker so bili prepričani, de združena
molitev veliko pomaga in nebeškiga Očeta tako rekoč
mora jo uslišati. Zato piše že Tertulijan:  »Shaja s e
nas veliko, de kakor silna vojska z združeno močjo n*
z enim glasam molimo in pri Bogu uslišanje svojih
prošnja dosežemo. Po tem takim moramo tako rekoč
Vsigamogočniga, Nepremagljiviga, in mu silo delamo>
de nas usliši. In glej! ta sila mu je še celo pri'
jetna«. — Sveti cesar Henrik  je sicer veliko molil
na tihim doma; pa vender je nar raji molil v.cerkvi;
očitna molitev ga je v sercu veselila, in opravljal J°
je s tako pobožnostjo, s takim spoštovanjem, de je vse
spodbujal. Ko je bil nekdaj v Štrasburgu v škofijskf
cerkvi pri duhovnih molitvah, je bil tako ginjen, de S1
je štel za nar veči srečo in za nar lepši opravilo Bog 0
vsaki dan čast in hvalo prepevati. Ker pa zavolj dru¬
gotnih opravil sam ni mogel vsaki dan hvalnic prepe;
vati, je vložil veliko premoženja za več korarjev, de 1°
to zanj in v njegovim imenu opravljali; zakaj le p re '
dobro je vedil, kako koristna in močna je združena
molitev v cerkvi. Nikar se tedaj ne daj tistim zape¬
ljati, kteri pravijo: »Povsod človek lahko moli! čem°
je treba v cerkev hoditi? Doma, pod milim neham "j
tu je tako lepo in prijetno in tiho in mirno, tu človek
prav iz serca k Očetu kliče«. To je sicer prav 10
lepo, pa vender moramo še prav posebno v cerkvi
moliti; ker tukaj Bog prav posebno prebiva (glej spre 0 '
njo podobo!), tamkaj nar raji in nar obilniši deli svoje
darove. Hodi tedaj rad v hišo Božjo! Tukaj te sped'

237

kuja lepi zgled vernih v molitvi, in velikokrat boš
Užival zveličavni sad združene molitve, kakor una svet-
mca, ki nje god danes obhajamo.

Življenje svetnikov: Sveta Me h tilda,
devica in opati n j a. (j-j- okoli 1300.)

Ta svetnica je bila vselej žalostna, kadar jo jo
bolezen, ali kaj druziga zaderževalo združeno molitev
opravljati, ker je le predobro vedila, kako koristna je
očitna molitev. Sveta M e h til d a in sveta Jedert,
njena sestra, ste bile rojene na Saksonskim. Bile ste
grofinji in cesarju Frideriku II. bliz v rodu. — Meh-
lilda je bila zrejevana pri benediktinaricah v Kodalsdorfu
iu je z mladih nog razodevala lepo, sveto življenje in
s kud nad posvetno nečimurnostjo. Vse se je čudilo
11  j eni pokoršini in njeni ljubezni do spokomiga življenja.
^ svoji ponižnosti se je ogibala vsiga, kar bi utegnilo
^zgledovanje obujati. Nikoli ni hotla iz samostana iti
1,1  je tedaj, dovolj stara, slovesne obljube storila. Kmali
Petem jo pošljejo v Disen na Bavarsko, kjer so jo za-
y°lj njenih izverstnih čednost opatinjo izvolili. — Ker
j® bila takrat v samostanu Edelstetenu v Švabii velika
Mlačnost, so jo škoije tje poslali, de bi v samostanu
z °Pet lepo življenje vpeljala; in kmali je to dosegla
Uekaj z ljubeznjivim opominjanjem in podučevanjem, ne¬
kaj pa z lastnim prelepim zgledam. Posebno skerbno
»® gledala, de so nune zvesto opravljale združeno mo-
htev v samostanu in v cerkvi. — Sveta Meh tilda ni
*Uiela druge postelje, kakor malo slame; nje hrana je
bila pičla; vodno je imela kaj opraviti, ali je molila,
ali  svete bukve brala, ali z rokami delala. Bila je tudi
Ponižaniga in potertiga duha zavolj svojih" grehov, in
j l k je vedno objokovala. Ko je bila za smert bolna,
Je  večkrat tožila, de ne more z dobrimi sestrami zdru-
Ze ue molitve opravljati; tolika je bila njena gorečnost
v  molitvi, Umerla je v Disenu okoli leta 1300.

Molitev. Daj nam, o Bog, enako
gorečnost do molitve, kakor jo je imela tvo¬
ja zvesta služabnica Mehtilda, de vselej in
povsod molimo, in doma, pa še tudi po¬
sebno v cerkvi tvoje sveto ime hvalimo in
častimo, ki živiš in kraljuješ vekoma. Amen.

Btdipro ItetI®*

M). Miga Tpavcta.

Za koga je treba moliti.

Vprašanje. Za koga moramo moliti?

Odgovor. Moliti moramo za vse ljudi: za
žive in mertve, prijatle in neprijatle, dobre in
hudobne, krivoverce in nejevernike, posebno
pa za starše, brate in sestre, dobrotnike, du-
hovsko in deželsko gosposko.

Razlaganje. Verni kristjan ne moli samo
za se, ampak se v molitvi tudi spominja svoji-
ga bližnjiga. K temu nas resno opominja sveti
Pavel, ker piše (X Tim. 2, 1 — 2.): „Prosim
vas tedaj pred vsimi rečmi, de naj se opravljajo
prošnje, molitve, priporočanja in zahvaljenja za
vse ljudi, za kralje in vse oblastnike, de bi
mirno in pokojno živeli v vsi pobožnosti in či¬
stosti". Moliti moramo tedaj 1) za vse brez
razločka,  brez ozira na vero in rod, za pri¬
jatle in neprijatle, za pravične in grešnike, za
krivoverce in nejeverne, za žive in mertve;
zlasti pa moramo moliti 2) za kralje, za du¬
hov s k e i n deželske oblastnike, de
ohranijo mir v deržavi in v cerkvi.  Še
prav posebno pa morajo 3) moliti otroci  za
svo'je starše in starši za svoje otroke.

Zgledi. Tertulijan  pripoveduje, s koliko go¬
rečnostjo in pobožnostjo so že pervi kristjani molili za
deželske oblastnike, za mir in pokoj po vsim svetu.
»Mi kristjani molimo«, pravi, »z očmi proti nebu po¬
vzdignjenimi, z razprostertimi rokami, z odkrito glavo
za vse cesarje; prosimo, de bi jih Gospod Bog dolgo
ohranil pri življenji, de hi dodelil njih hiši mir, cesar¬
stvu varnost, vojski serčnost in hrabrost, svetovavstvu
zvestobo in pravičnost, ljudstvu čednost in pobožnost,
vsimu svetu pokoj in edinost, in de hi spolnil dobre
želje cesarju in vsim pravičnim ljudem«. — Posebno
močna je molitev staršev za otroke.  Sveta
Monika  je jokaje molila za spreobernjenje svojiga sina
Avguština,  in je prosila pobožne in modre može,

238

naj bi skerbeli za zveličanje njegove duše. Sveti škof
Ambrož,  do kteriga se je tudi obernila, ji reče:
»Zaupaj! Sin, ki zanj toliko solza pretakaš pred Bo-
gam, se ne more pogubiti«. In je prav govoril. Ko
je pozneje milost Božja Avguština vsiga prenaredila, je
sam spoznal materi, rekoč: »Vaši molitvi se moram po¬
sebno zahvaliti, de mi je Bog tega duha dodelil«. Iz
hvaležnosti in ljubezni n a j pa tudi otroci za svoje
starše molijo k Bogu,-  tako je delal sveti Avgu¬
štin.  Ko se je bil k Gospodu spreobernil in podal
na pot keršanske čednosti, kako goreče je pač molil in
Boga prosil, naj bi obilno oblagodaril njegovo mater
za vso ljubezen in skerb, ki jo je imela zavolj njega!
In ko mu je bila mati umerla, je pogosto pretakal
solze, in se ni mogel joka zderžati, kolikorkrat se je
spomnil nje krotkosti, ljubeznjivosti in prijaznosti, nje
resnično keršanskiga obnašanja. Nikdar je ni pozabil
pri sveti maši in priporočal jo je v molitev vsim ver¬
nim, ki bodo brali bukve njegoviga izpovedovanja. —
Kako se pa more tudi ljubezen staršev in otrok lepše
razodevati, kakor če starši za otroke in otroci za starše
k nebeškimu Očetu molijo!

Vprašanje. Zakaj moramo p*
tako goreče eden za druziga moliti ?

Odgovor. Eden za druziga mo¬
ramo goreče moliti, ker je 1 } dobro
in koristno za nas same in za tiste?
za ktere molimo, in 2) ker je Bo¬
gu neizrečeno dopadljivo.

Razlaganje. Priprošnje  ima¬
jo posebno moč. Sej priprošnja več'
krat že pri ljudeh veliko pomaga-
To nam kaže n. pr. življenje sve-
tiga papeža Leona Veliciga?
od kteriga se spodej še več pripo¬
veduje: on je s svojo priprošnjo
Rim otel, ker je grozovitiga Atila
k vernitvi nagnil. (Glej sprednjo po¬
dobo!) Sveti Pavel  pa naznanja
zlasti dva vzroka, zavolj kterih
nas tako živo opominja moliti za
vse ljudi in zlasti za oblastnike?
ker pravi: 1) „To je dobro" ih
2) „j e dopadljivo pred B o-
gam,  našim Zveličarjem, kteri hoče,
de bi bili vsi ljudje zveličani > n
prišli k spoznanju resnice". Res¬
nično , dobro nam je in korist¬
no;  zakaj nikoli bolje za se ne
moliš, kakor kadar za druge moliš-
Ti daruješ svojo molitev za vse
druge kristjane, in vsi drugi krist¬
jani darujejo svojo molitev za tebe; ti morebiti
sem ter tje mlačno in razmišijeno moliš, in vec
sto in sto pobožnih kristjanov gorečo in priserčno
molitev opravlja za tebe. Tedaj priprošnja pred
vsim nam samim  pomaga; pomaga pa tudi ti¬
stim, za ktere molitev opravljamo;  ve¬
likokrat jim namreč Bog na našo prošnjo podeli
milosti, kterih ga prosimo, n. pr. milosti spreo-
bernjenja ali prave vere i. t. d. Ob enim je pa tudi
ta molitev Gospod Bogu neizrečeno do¬
padljiva;  zakaj ta molitev izvira i z lj ub e z uh
zato piše sveti Krizostom:  „Za se moliti » aS
tako rekoč natora naganja, za druge moliti J e
pa vselej delo Božje milosti. De kdo za se
moli, je ponatorno, njegova reva ga k tenu 1
sili; za druge moliti, je pa delo nar čisteji U u "
bežni". Me smemo se tedaj čuditi, de ima p r *'
prošnja toliko moč pri Bogu, kakor nam sp! 1 '

m

c «je n. pr. bratovšina za spreobernjenje greš¬
nikov i. t. d.

Zgled. Po noči in po dnevu je molil sveti
Frančišek Salezijan  za grešnike, za nej e vernike
® krivoverce, ki jih je bilo veliko njega dni; pri vsaki
daritvi svete maše, ki jo je opravljal, se jih je spo¬
minjal ter jih je priporočal z vso gorečnostjo milosti
Božji. O kdo jih more našteti vse nesrečneže, ki jih je
rešil s svojo molitvijo? Veliko sto in sto jih je, ki jih
Je otel pogubljenja! Kako dopadljiva je mogla tedaj biti
njegova molitev Gospod Bogu,’ ki jo je tako obilno bla¬
goslovil! Kako koristna in zveličavna je bila njegova
molitev za otete, ker so tako ubežali večnimu pogublje¬
nju! Kako zveličavno je bilo pa tudi za svetiga Fran¬
čiška Salezijana samiga, ker je toliko sto in sto otetih
duš tudi zanj prosilo pred sedežem Božjim! — Ako
tedaj hočeš, ljubi moj kristjan! de ti bo tvoja molitev
Pomagala, nikar ne pozabljaj v molitvi svojih sobratov!

V

življenje svetnikov: Sveti Leon Ve¬
liki, papež.  ( -J- 461.)

Sveti papež Leon,  čigar god danes sveta cerkev
°ohaja, nikoli ni pozabil v svoji molitvi Boga prositi
za  vso cerkev in za vse verne; ker je dobro vedil, ko¬
liko moč ima priprošnja. — Ta svetnik je bil konec
cetertiga stoletja v Kirnu rojen in že zgodej zavoljo
modrosti in svetosti veliki diakon izvoljen. Papeža Cele¬
stin in Sikst, ki sta ga zavolj prelepih lastnost zelo
čislala, sta se ž njim v nar imenitniših cerkvenih opra¬
vilih posvetvala. Z globoko modrostjo je odkril zmote
^estorijeve, in se jim je z vso močjo ustavil. 440. leta
je bil Leon poslan v Galijo, de bi pomiril Bcija in
-^Ibina, vojvoda rimska, ki sta se bila sperla. V tem
času je umeri v Kirnu sveti Sikst. Enoglasno je bil

je čudilo njegovi modrosti, zgovornosti, vedni delavno¬
sti, in vse ga je spoštovalo zavolj njegove svete go¬
rečnosti, visoke čednosti in djanske ljubezni. S svo¬
jim postavnim obnašanjem je sklepal ponižnost in po¬
hlevnost, in v nar hujili nadlogah je ohranil veselo
serce, ki je posebno tistim lastno, kteri imajo čisto
dušo in terdno keršansko zaupanje. Atila, grozoviti-
ga kralja Hunov, ki se je sam imenoval šibo Božjo,
in jo je ravno hotel proti Rimu udariti in ga pokon¬
čati, je Leon s svojo modrostjo in zgovornostjo nag¬
nil, de se je mimo vernih Kavno tako je malo let po
tem sveti Leon vandalslriga kralja Genserika spro-
sil, de ni mesta požgal, mestnjanov. moril in cerkev
poderl. Kar je ta veliki svetnik še dalje storil v po-
vikšanje Božje časti, v hrambo prave vere in v tolažbo
in srečo svojih podložnih, se ne more vse dopovedati.
To je gotovo, de je bil eden nar bolj učenih, močno-
dušnih in svetih papežev, M so kdaj vladali katoliško
cerkev. Ko je bil 21 let cerkveni poglavar, ga je
Gospod poklical k večnimu plačilu lota 461. .

Molitev. Sveti papež Leon, veliki slu¬
žabnik Božji, ki je bila tvoja priprošnja že
tukaj na zemlji tolikanj mogočna, prosi tam
pred sedežem Božjim za nas uboge popotni¬
ke, de vsi čutimo moč tvoje priprošnje v
življenji in ob smerti. Amen.

Gospodova molitev.

flt. flMpi Travna.

Visoki pomen Gospodove molitve.

Vprašanje. Ktera molitev je nar imenitniši
in nar veličastniši?

Odgovor. Nar imenitniši in nar veličastniši
molitev je „Očenaš“ ali »Gospodova mo¬
lite  v a  in sicer 1) zavolj svojiga začetnika,
2) zavolj svojiga obsega, in 3) zavolj svoje
ljubeznjivosti in moči.

Vprašanje. Zakaj je očenaš tolikanj veli¬
časten zavolj svojiga začetka?

Odgovor. Očenaš je tolikanj veličasten za¬
volj svojiga začetka, ker je to molitev učil naš
Gospod Jezus Kristus;  zato se tudi ime¬
nuje »Gospodova molitev".

Razlaganje. Naš Gospod Jezus Kri¬
stus  sam  nas je učil to nebeško molitev. (Mat.

240

6, 9 — 13.) (Glej zgorej stran 210. veliko po¬
dobo!) Vse stoletja so ljudje skušali moliti, z
besedo in s ponašo, s petjem in z vpitjem, z
daritvijo iu s plešam, z gostovanjem in z mu¬
čenjem. Pa kakošna je bila vsa ta molitev?
Večidel brez vse tolažbe, brez vsiga prida. —
En učenec je nekdaj gledal Jezusa, ki je mo¬
lil; vidilje, kako goreče, kako pobožno Gospod
Jezus moli; vidil je, de on učenik resnice je
tudi učenik molitve. Učenec se le čudi in ima
silno hrepenenje ravno tako goreče in priserčno
moliti, kakor njegov Gospod; zato se mu pri¬
bliža poln zaupanja in ga milo prosi: „G osp o d,
uči nas moliti!« (Luk. 11.) Uči nas moliti
tako priserčno, kakor ti in le ti sam znaš! In
Jezus se prijazno oberne k svojim učencam ter
jim reče (Mat. 6, 7. i, d.): „Kadar molite, ni¬
kar veliko ne govorite, kakor malikovavci, ker
menijo, de bodo zavolj svojih veliko besedi
uslišani. Ne bodite tedaj njim enaki; zakaj vaš
Oče ve, kaj potrebujete, preden ga prosite. Vi
tedaj tako molite: Oče naš, kteri si v ne¬
besih, posvečeno bodi tvoje ime. Pridi
k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja
volja, kakor v nebesih, tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh. In
odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi
odpušamo svojim dolžnika m. In ne vpe¬
lji nas v skušnjavo, temuč reši nas
hudi  ga. Amen«. — O res nebeška, čudovito
močna molitev! Odkar jo je Jezus molil, jo je
za njim že molilo brez števila ljudi, in vsi mo¬
rajo spoznati: Ni je veselejši, lepši, skrivnost-
nejši, imenitnejši molitve, kakor je molitev Go¬
spodova. „Kaj čuda?« kliče Tertulijan;  „Bog
sam je znal, Bog sam je mogel tedaj učiti,
kako hoče prošen biti«.

Vprašanje. Kako je očenaš po svojim
obsegu  nar izverstniši in nar imenitniši molitev ?

Odgovor. Očenaš je po svojim obsegu nar
izverstniši in nar imenitniši molitev, ker obsega
vse, kar od Boga upamo, in kako in kaj Boga
prosimo.

Razlaganje. Očenaš ima neizrečeno veliko
v sebi, „ta molitev je j e d ro v s ih molitev«,
pravi pobožen duhoven; „Očenaš mi je zapo-
padek nebeških in pozemeljskih do¬

brot,  bistri studenec Božjih milost, ve¬
likanski zvon,  ki mi nebeške moči na pomoč
kliče zoper moje sovražnike, mojim ustam dra¬
ga mana,  ki se ne da povžiti, mojim ušesam
preprijetno brenčeča  h ar  p a,  mojimu ser¬
cu dragotina,  ki presega zlato in drage kamne.
Kaj vse imam v očenašu! Zlati  k I j u č do Božjih
shramb, veliki ključ  do nebeških vrat, list,
s kteri m smem iti na ženitvanje  Jag'
nje to v o«. S posebno vnemo nam popisuje
imenitnost in lepoto Gospodove molitve pobož¬
ni in častitljivi Tomaž Kempčan,  rekoč:
„Med vsim, kar je lepo, ni nič lepšiga, kakor
čistost; med učenostmi je ni višji, kakor mo¬
drost; med pobožnimi bukvami ni koristniših,
kakor življenje Jezusa Kristusa; med molitvami
in hvalami Božjimi ni boljših in svetejših, ka¬
kor je očenaš. — Gospodova molitev presega
vse molitve svetnikov, vse čutila bogoljubnih
duš; obsega vse govore prerokov in prijetne
besede svetih pesem. Ta molitev prosi vsih po¬
trebnih reči, hvali Boga po vrednosti, predira
oblake, se vzdiguje nad angele, nosi duha k
nebesam in sklepa dušo z Bogam. Blagor nje¬
mu, kteri premišljuje vse besede Gospodove,
zlate besede v očenašu!«

Zgled. Resnično, ni je lepši, ni je izverstniši)
ni je imenitniši molitve, kakor je sveti očenaš.  T°
nam kaže naslednja dogodba. V bukvah od sedem da¬
rov se pripoveduje od prav pobožne žene, ki je v
škofijski cerkvi v prav skritim kotu z veliko gorečnostjo
kleče molila očenaš in tla s solzami močila. Škof ti-
stiga kraja, svet mož, je vidil goloba priti z nebes, ki
je njene solze nabiral in zopet proti nebesam nosil*
Škof to večkrat vidi, tedaj pokliče ženo k sebi in j°
vpraša, kakošne molitve opravlja; in ona mu vse razo¬
dene. Škof ji pa reče: »O kako bi bila srečna, ko bi
znala psalme moliti!« Ona se psalmov nauči, škof P*
odslej ne vidi ne solze, ne goloba. Vzame ji tedaj
psalme in ji reče molitev po navadi opravljati. Ona 1°
stori, in škof vidi, de se je zdajci vernila poprejšnji
pobožnost, solze in golob. — Spoznaj iz tega,
moj kristjan! de je Gospodova molitev med vsimi
litvami nar izverstniši zastran svojiga obsega,  pa tud 1
zastran svoje moči.

Vprašanje. Kako je očenaš nar imenitni 1
molitev zastran svoje moči?

Odgovor. Očenaš je nar imenitniši molite^
zastran svoje moči, ker pri Bogu neizrečen 0
veliko velja, več, kakor vse druge molitve.

241

Razlaganje, Gotovo ima Gospodova moli¬
tev neizrečeno veliko veljavo pri Bogu, veči,
kakor vse druge molitve, ker nas Kristus opo¬
minja, de prosimo v njegovim imenu, in gotovo
komo prejeli, kar ga prosimo. Nikdar pa ne
Molimo bolj v Jezusovim imenu, kakor kadar
Celo z njegovimi lastnimi besedami molimo. Ni
Je tedaj močneji molitve, kakor Gospodova mo¬
štev. Zato piše keršanski učenik: „ Očenaš nam
Je tako rekoč priporočivni list Gospoda Jezusa
do nebeškiga Očeta. Kako bi nebeški Oče ne
slišal besedi, ki so prišle iz nar svetejšiga serca
M iz prečistih ust njegoviga Božjiga Sina!“

Zgled. Ker ima Gospodova molitev v Božjih
°čeh toliko veljavo in ravno zato toliko moč, jo mora¬
mo pred vsakim imenitnim opravilam in tudi sicer prav
Pridno moliti; očenaš nam bodi molitev čez vse moli¬
jo, in velikokrat bomo čutili nje posebno moč. V Se-
r Upu na Nemškim je živel pošten kmet, ki je bil pri-
fednik mirivne sodnije; in kdor se je mislil pravdati,
l e  mogel še poprej pred to mirivno sodnijo priti, ko bi
Pilo morebiti še mogoče brez pravde v ljubezni in pri¬
dnosti razpertijo odpraviti. En dan prideta pred to
sodnijo dva soseda, ki sta hotla začeti pravdo, ki bi
kila dolgo terpela in več stroškov prizadevala, kakor
to bila vsa reč vredna. Mirivni sodniki so mirili, ko¬
likor so le mogli; ali človek je človek, soseda sta po¬
slušala, pa nič nista marala, terda sta bila kakor ka¬
men. Pošteni kmet pa nima mini, in čez nekoliko dni
Se  enkrat pokliče soseda in nektere dobre prijatle, ko
ki morebiti sedaj njegova dobra beseda jima bolj v
s e i'ce segla. Ko so že vsi skupej in čakajo, de bo za-
C ®1 od pravde govoriti, reče: »Ljubi moji! naši spred-
Mki so imeli navado en očenaš pobožno moliti, preden
s° začeli tako imenitno opravilo. Storimo tudi mi tako.

to se odkrije, sklene roke in moli: »Oče naš, kteri
Sl  v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime!« in vsi drugi
* a  njim molijo do: »In odpusti nam naše dolge, kakor
‘Mii mi odpušamo svojim dolžnikam«, in do »Amen«. —
‘Soseda«, pravi kmet, »ali se hočeta res. pravdati?« —
“Useda nekoliko časa molčita; na to reče eden izmed
*yu: »j ez S e hočem spraviti!« in drugi: »Jez tudi!«

sežeta si v roko, in v kratkim času je bilo vse po-
Mvnano. — Kdo je to storil, kmet iz Serupa, ali oče-
naš? — Glej, moj kristjan! toliko moč ima očenaš ali
Gospodova molitev.

* * v 1 j e  n j e svetnikov: Sveti Ceno, ve¬
ronski škof.  (-J- 380.)..

Sveti Ceno,  čigar god se danes obhaja, je bil
Ves * Prepričan od moči Gospodove molitve;  zato
36  Pa tudi v vsib potrebah in nadlogah to preimenitno
Molitev molil, in skorej vselej je bil uslišan. Ceno je
11  Po rodu Afrikanec. Veronski škof je bil izvoljen

Dušna hrana* VI.

362. leta pod cesarjem
Julijanam. Kar škofje
bil poterpežljiv v nad¬
logah, oster do samiga
sebe, ponižen in sker-
ben pastir svoje cede.

Kerstil in birmal je ve¬
liko nejevernikov, in
vojskoval se je z veli¬
ko gorečnostjo in srečo
zoper arijansko krivo¬
verstvo. Poslednjič je
s pomočjo Božjo skorej
vso škofij o otrebil brez -
božniga krivoverstva
in praznoverniga ma-
likovavstva. Med čed¬
nostmi je vernim nar bolj priporočal ljubezen do ubozih-
»Ako denar ubogim daste«, jim je rekel, »boste v ne¬
besih veliko obrest prejeli. Kdo je pač bogateji, kakor
človek, komur hoče Bog sam dolžnik biti?« •— Po ta¬
kim modrim in skerbnim vladanji svoje škofije je Ceno
poslednjič prejel plačilo v nebesih 12. Maliga Travna 380.

Molitev.  Vsigamogočni, večni Bog!
dodeli nam milost, de z enako gorečnostjo,
kakor sveti škof Ceno, dolžnosti svojiga
poklica spolnujemo, v vsili nadlogah in po¬
trebah pa pomoči v Gospodovi molitvi iše—
mo in nje moč okušamo, — po ravno tistim
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

1)8. SMga Tirava«.

Predgovor v očenašu.

Vprašanje. Koliko delov ima očenaš?

Odgovor. Očenaš ima ogovor in Se¬
dem prošenj,  izmed kterih perve tri zlasti
povišanje Božje časti zadevajo, poslednje štiri
pa našo srečo in srečo vsih naših bližnjih za
dušo in telo, za večnost in sedanjost.

Vprašanje. Zakaj se očenaš začenja z
ogovoram?

Odgovor. Očenaš se začenja z ogovoram,
ker je to prav in spodobno, kakor namreč,
kadar imenitniga gospoda kaj prosimo , ne pra¬
vimo precej: „Dajte mi denarja, dajte mi kru¬
ha F i. t. d., ampak ga poprej s kratkimi bese¬
dami ogovarjamo, ravno tako je tudi prav in

32

242

spodobno, de ljubiga Boga s pravim imenam
počastimo, preden ga prosimo.

Vprašanje. S kterimi besedami ogovarja¬
mo tukaj Boga?

Odgovor. Boga tukaj ogovarjamo s temi
besedami: „Oče naš, kteri si v nebesih!"

Vprašanje. Česa nas spominja beseda
„0 če"?

Odgovor. Beseda „Oče“  nas spominja,
de je Bog riaš Oče, in de moramo tedaj k nje¬
mu moliti z otročjim spoštovanjem, z otročjo
ljubeznijo in z otročjim zaupanjem. (Glej sprednjo
podobo!)

Razlaganje. Bog je naš Oče,  tako do¬
brotljiv in usmiljen, de ga ni taciga očeta na
vsim svetu; on je naš Oče, ker nas je stvaril
in posinovil (to vse je že bilo bolj natanko
razlagano str. 58.) in te vesele resnice nas je
hotel Gospod Jezus pred vsim opomniti; zato
nam je zapovedal moliti: „Oče naš!"  — Be¬
seda „Oče“  zbuja v nas otročje spoštovanje,
priserčno ljubezen in terdno zaupanje. „De bi
Gospod Jezus v nas ljudeh prav živo ohranil
otročje zaupanje", pravi sveti Frančišek Sa-
lezijan,  „ni dal Gospod Bogu druziga imena,

kakor preljubo ime „Oče". Lahko bi ga bil imeno¬
val: Stvarnik, Gospod, Veličastvo;  p a
tega ni storil, ker te imena tudi ostrost obsegajo,
in bi torej v nas lahko obudile nekako boječ-
nost. Beseda „Oče"  pa spominja ljubezni in
obuja zaupanje, in zato je beseda „Oče" v
molitvi perva postavljena". — O preljubo i« ie
„Očel ((  Bogu, Neizrekljivimu, je že dovolj, če
rečemo: „0 č e.'" in druziga imena mu ni treba
dajati; dovolj je, če rečemo: „0 č e \ a  in že so
njegove oči v nas obernjene, njegove ušesa so
k našim prošnjam nagnjene, njegovo serce,
njegova ljubezen je za nas vneta, njegove ro¬
ke so z darovi napolnjene, in njegovi angeh
so že pripravljeni nam jih podeliti. Kdo bi te¬
daj ne molil z otročjo ljubeznijo, s priserčni®
zaupanjem?

Zgled. Pošten kmet je bil silno obožal nekaj P°
požaru, nekaj po toči, nekaj po družili nesrečah; č e '
dalje huje gajeterla njegova nezadolžena revšina, in ®
vedil, kje bi iskal tolažbe in pomoči v svoji nadlogi i®
stiski, ko je vidil ženo in otroke tako milo jokati i®
tako hudo stradati. Kar mu pride na misel iti v bliž¬
nje mesto in usmiljenja prositi bogatiga kneza, ki J e
tam prebival. Kar sklene, tudi stori. Napravi se i®
gre proti mestu. »Kaj pa porečem temu velikimu g°'
spodu? kako ga hočem ogovoriti, de kake neumne n e
naredim?« Tako se grede sam poprašuje, in kolikor
bolj premišljuje, toliko bolj ga skerbi. Poslednji 0
pride do knezoviga grada in vanj stopi; kar mu serce
bije, viditi toliko blišobo, in se zopet vpraša: »Oh! kaj
vender porečem imenitnimi! gospodu, kako ga hoče®
ogovoriti?« Še zmiram si nič ne more odgovoriti, i®
trepetaje hodi po prostornih, prelepih mostovžih g 011
in doli. Kar zagleda tam zadej prijazno domačo kape'
lico. »Stoj!« si misli, »sedaj si jo zadel; nočem v 00
ogovarjati pozemeljskiga kneza, kar mi tolike bridkost 1
dela; k nar višjemu Gospodu v nebesih se hočem ober'
niti; pri njem pa že vem, kako ga moram ogovorih!
če njemu rečem: »Oče naš, kteri si v nebesih ! 4
mu je že dovolj«. — Ves srečen v tej misli pokleki
in potoži Bogu, Knezu vsih knezov, vse svoje nadlog 0
in težave. Po opravljeni pobožni molitvi se verne
mii ves potolažen in v sladkim upanji, de mu bode
nebeški Oče gotovo pomagal. Kdor pa v Boga zaup®;
ne bo osramoten. Ko se bliža svoji vasi, mu napro * 1
priteko njegovi otroci in mu z veseljem sporoče, ®
jim je blagi knez iz mesta poslal obilno denarja in 7,1
veža. (Knez je bil namreč zvedil nesrečo uboziga, P°
šteniga kmeta in se ga je usmilil.) To slišati povzdig 11 ®
ubogi kmet iz hvaležnosti solzne oči proti nebesaim
unimu milostivimu Knezu, ki ga je smel ogovoriti
zaupljivo besedo »Oče«.  Glej, kristjan! kako lahko

243


B°gam govorimo. Ni nam treba preveč skerbeti, s kte-
besedami ga bomo ogovarjali; ni se nam treba
^ati, ampak s priserčnim zaupanjem, kakor otroci, se
smemo bližati in mu le reči: »Oče naš!«  — ICako
tesno nas že te besede vežejo z Bogam!

Vprašanje. Zakaj pravimo Bogu naš Oče?
Od govor. Bogu pravimo naš Oče, ker je
^°g Oče vsih ljudi, in moramo tedaj vsi kakor
bratje eden za druziga moliti.

Razlaganje in zgled. Bog je nam vsi m
Oče, in mi smo njemu otroci. „Vsi ste otroci
Božji*, pravi sveti Krizostom;  „zato bodite
e aiga serca in eniga duha, de morete vredno
reči: Oče naš!“ In že pri preroku Mal a hi i
Se  bere ( 2 ,  10.j: „Ali ni en oče nas vsili?
Ali

nas ni e n Bog vstvaril ?“ Torej smo vsi
bratje in sestre  med seboj. „Pod tem Oče-
tam“, pravi sveti Avguštin,  ,,sta gospod in
blapec brata; pod tem Očetam sta vojvoda in
Vo jak brata; pod tem Očetam sta bogatin in
revež brata. Vsi verni na zemlji imajo razne
°cete, eni plemenite, eni neplemenite; pa vsi
kličejo eniga Očeta, ki je v nebesih*. Bavno
z &to nas je učil naš Odrešenik moliti: „Oče
haš“, ne pa „Oče moj*. — To bratovsko lju¬
bezen nahajamo posebno že pri pervih krist¬
janih;  imeli so se med sabo kakor bratje in
Se stre in so tedaj po pravici molili: „Oče  naš!*
A T i je tedaj molitve Gospodu bolj prijetne, ka¬
kor je molitev, ki izvira iz ljubezni, in ni je
niočneji molitve, kakor je združena molitev; za¬
kaj kjer vsi za eniga molijo in eden za vse,
Se  vdeležuje vsaki sadu lastne in tuje molitve,
kadar torej moliš, ljubi moj kristjan! vklepaj v
»»olitev vse ljudi ko svoje brate ino sestre, de
P° pravici kličeš in moliš: „Oče naš!*

Vprašanje. Zakaj pravimo: „Kteri si v
»ebesih«?

Odgovor. »Kteri si v nebesih*, pravimo
*ato, 1} ker Bog, desiravno je povsod priču-
l°č, vender posebno v nebesih prebiva, kjer
bomo enkrat z obličja v obličje gledali (1.
k°r. 13, 12.); 2) ker smo tukaj na zemlji le
Popotniki in imamo v nebesih svojo pravo do¬
lino; 3) ker moramo pri molitvi duha in serce
k nebesam povzdigovati.

Razlaganje. 1) Besede: »Kteri si v ne-

es 'h“, je Kristus po nauku kardinala Hugo-

na  zato pristavil, de se tako loči pravi Bog,
ki zlasti v nebeškim veličastvu prebiva, od vsih
malikovavskih bogov na zemlji. Malikovavci so
imeli bogove v morji, na hribih, v rekah in
studencih i. t. d.; „naš  Bog  pa  je“, kakor že
David  poje, „v nebesih*.  Resnično, naš
Bog posebno  prebiva v nebesih,  kjer ga
bomo po besedah svetiga Pavla (1. Kor. 13,12.)
kdej „gleda!i od obličja v obličje*, desiravno je
po svoji vsigapričujočnosti povsod — v nebesih
in na zemlji. 2.) Ker molimo k Očetu , kteri
je v nebesih,  s tem spoznavamo, de smo tukaj
na zemlji le popotniki, in de je naša prava do¬
movina v nebesih. Kjer je naš Oče, tam mo¬
ramo tudi mi biti. Sveti Avguštin  je torej
velikokrat klical: „Tje gori moram priti! O kako
zaničljiva se mi dozdeva zemlja, če proti ne¬
besam gledam!* — In že ajdovski modrijan
A n a k si man d er je pogostama na potu posta¬
val in na zvezde kazaje rekel: „Tam je moja
domovina!* — 3) Poslednjič molimo: „Oče naš,
kteri si v nebesih*,  tudi zato, de nas te
besede berž spominjajo, de moramo pri mo¬
litvi duha in serce k nebesam povzdi¬
govati.  „Kadar molimo*, pravi sveti Ber¬
nard,  „moramo iti v nebeško dvorano, v veli¬
častno poslopje, kjer sedi Kralj kraljev na bli—
šečim sedežu in ga obdaja brezštevilna vojska
zveličanih duhov*. — Tako ima tedaj vsaka
beseda v ogovoru Gospodove molitve svoj po¬
sebni pomen. Kako tolažljiva je za nas misel:
„()četa imamo v nebesih*.  V žalosti in
veselji naj nas torej ta misel tolaži in spod¬
buja.

Zgled. Johana iz Orvieta,  pozneje v redu
svetiga Dominika zgled posebne svetosti, je že v mla¬
dih letih razodevala zelo bistriga duha, in je veliko¬
krat tako modro odgovarjala, kakor bi se bilo smelo
pričakovati le od odrašenih oseb, ki so že veliko po¬
polnost v keršanskim življenji dosegle. Zgodej je vzela
nemila smert bomimu otroku ljubljeniga očeta. Žalostna
mati je tedaj prav pogosto vodila deklico ob nedeljah
in praznikih na grob nepozabljiviga očeta, kjer jo mo¬
lila za njegovo neumerljivo dušo. Enkrat je bila mati
v sercu silno žalostna in je bridko tožila, de je Bog
njenimu otroku tako hitro vzel ljubiga očeta. Kar Jo¬
hana dobro mater za roko prime ter pravi: »Ljuba
mati! ali ne veste, de imamo tam gori še eniga očeta,
nebeškiga Očeta, ki je tolikanj ljubeznjiv in do¬
brotljiv?  Sej ste me učili moliti: »Oče naš, kteri

33  *

1

244

si v nebesih«. — Te priproste besede pobožniga
otroka so žalostni materi tako v serce segle, de se je
uboga vdova z veselim pogledam ozerla narprej proti
nebesam, potem na otroka, ki ga je objela z vso lju¬
beznijo, in si je solze obrisala in odslej nič več ni
godemjala zoper naredbe Božje previdnosti. — Oziraj
se torej tudi ti, moj kristjan! v vsili nadlogah in te¬
žavah proti nebesam; tam je tvoj večni Oče,  kteri te
ne bo nikdar zapustil.

v

Življenje svetnikov: Sveti Her ni e ne¬
gi ld, kraljevič in spričevavec. (-j-586.}

S pobožnim pogle¬
dam k nebeškimu Očetu
se je tudi v nadlogah
in težavah prav veliko¬
krat tolažil in pokrep-
čeval sveti Hermene-
gild,  čigar spomin da¬
nes obhajamo. Bil je
sin arijanskiga kralja
Leovigilda na Španskim
in v krivoverstvu zrejen.
Pozneje se je Hermene-
gild oženil z Indegundo,
francosko kraljevičino,
ld je bila goreča kato¬
ličanka in je prav bo¬
gaboječe živela. Inde-
gunda si je veliko pri¬
zadevala svojiga moža
kraljeviča Hermenegilda
preoberniti k pravi ka¬
toliški veri. K temu ji
je sveti škof Leander
pomagal, ki je posled¬
njič res toliko opravil, de se je Hermenegild arijanskim

zmotam očitno odpovedal in v katoliško cerkev vernil.
Leovigild se je pa tako razserdil, de je žugal Hermene-
gildu cel<5 življenje vzeti, ako se k očetovi veri ne verne.
Serčni kraljevič pa sporoči očetu, de je pripravljen mu
v vsih drugih pravičnih rečeh vselej pokoren biti; kar
pa sveto vero zadeva, raji krono in žezlo, kraljestvo in
vse posvetno popusti, kakor de bi od nje le nekoliko
odstopil. Oče tedaj začne Hermenegilda preganjati, in

ga poslednjič v hudo ječo verže. Hermenegild pa se k
Bogu oberne, pogleda proti nebesam in reče: »Če me

tudi moj pozemeljski oče zametuje in preganja, imam
vender še Očeta tam gori v nebesih; on se bo za me
poganjal in me branil«. — Ker se tedaj Hermenegild
katoliške vere zvesto derži in noče velikonočniga obha¬
jila prejeti iz roke arijanskiga škofa, ga nečloveški oče
ukaže umoriti 13. Maliga Travna 586.


Molitev. O Bog! ti si naš Oče —
to nam daje tolažbo in upanje. Dodeli nam
le milost, de bomo tudi mi, kakor sveti

Hermenegild, vedno tvoji zvesti otroci. —'
Po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

illttfl fwii,

Perva prošnja v očenašu.

Vprašanje, lvaj prosimo v pervi prošnji 1
„P  o s v e č e n o bodi tvoje i m e“ ?

Odgovor. V pervi prošnji prosimo, de bi
se Božjimu imenu nikdar nečast ne godila, te-
muč, de bi Boga mi in vsi ljudje prav spoznali;
ljubili in častili.

Razlaganje. Bog je naš Oče, in mi s m o
njegovi otroci; to smo razvidili iz ogovora v
očenašu. Iz lega pa izhaja, de nič bolj ne že¬
limo , kakor de bi nebeškiga Očeta mi in vsi
ljudje hvalili in ljubili, častili in poveličevali;
in de bi mu nihče nikoli nečasti ne delal. Prav
po tej misli piše Ludovik  iz Gr  a nad  e:  „K er
sim že prejel otroštvo Božje, je moja perva i®
nar imenitniši dolžnost, de slavo tvojiga svetig®
imena, zmago tvojiga kraljestva in spolnitev
tvoje volje povsod in neprenebama pospešujem t4,
— De bo tedaj resnica to, kar govorimo v
pervi prošnji Gospodove molitve, ne sme¬
mo samo z besedami zadovoljni biti, temuč sl
moramo po svoji moči prizadevati vse svoje
življenje, de bo Božje ime 1) v nas in 2) v
druži  h,  posvečevano, t. j. de bomo mi i®
drugi ljudje Boga čedalje bolj spoznavali, lju"
bili in molili.

Vprašanje. Kako moremo Božje ime v sebi
posvečevati?

Odgovor. Božje ime posvečujemo sami v
sebi,  če Bogu samimu čast dajemo in Božj e
ime posvečujemo z besedo in z djanjem.

Razlaganje. Božje ime posvečujemo sam 1
v sebi, če Gospod Bogu samimu vsel e J
čast dajemo  in vse svoje dobre dela, vse
svoje čednosti, vse svoje dušne in telesne P°'
sebne lastnosti za Božje dari imamo; če z U 8 '
vidam kličemo: „Ne nam, Gospod! ne nam;
ampak svojimu imenu daj čast !“  (Ps. 113,
ali s preblaženo Devico Marijo : „Velike r eCl

245

n >i je storil on, ki je mogočen, in sveto nje¬
govo ime". (Luk. 1, 49.) Zato piše sveti Ber¬
nard:  ,,Vedi, o človek! ako Gospod Bogu ne
daješ časti, si tat, ker Bogu jemlješ, kar je
bjegoviga. Ne tako, o človek! ne tako! Bogu
s amimu bodi čast in hvala—  Božje ime sami
v  sebi  posvečujemo, če Boga hvalimo in
c astimo,  kakor svetniki v nebesih, ki nepre-
behama pojo: Svet, svet, svet! (glej sprednjo
Podobo!) in če Božje ime vselej z nar ve-
c *m spoštovanjem  izr  eku  jem  o. Prav po-
Se bno pa moramo Božje ime posvečevati z do¬
zirni deli, kakor nas opominja Gospod Jezus,
re koč: „Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi,
de vidijo vaše dobre dela, in časte vašiga
Očeta, kteri je v nebesih". (Mat. 5, 16.) Kaj
® a m pomaga, ako z besedo govorimo: po¬
svečeno bodi tvoje ime!"  z djanjem pa
Ooga preklinjamo in mu nečast delamo? Besede
^ez djanja so studenec brez vode, drevo brez

sadja.

Zgled. Sveti Frančišek  je Božje ime vselej
z  »ar večim spoštovanjem izrekoval. Ako je sem ter tje
J * a  tleh našel listek, na ktorim je bilo zapisano ime
Bož je, ga je pobral in z velikim spoštovanjem shranil
v svoji stanici na pripravnim kraji. Ukazal jo tudi
Sv °jhn podložnim ravno tako storiti. — O de bi tudi

mi, ljubi moj kristjan! ta lepi zgled posnemali, zlasti
pa z vsim svojim djanjem in nehanjem  poveli¬
čevali sveto ime Božje, kar se po besedah Origenovih
nar laglje zgodi, če vse, karkoli delamo in terpimo,
Bogu v čast darujem o. »Zastonj molimo: »Posvečeno
bodi tvoje ime!«  pravi sveti Avguštin,  »če s svo¬
jim življenjem Boga preklinjamo in mu nečast delamo.
Ako namreč trezen in pijan pevec skupej pojeta, kako-
šno petje je to? Eavno taka je z našo molitvijo, če
usta govore: »Posvečeno bodi tvoje ime!«  naše
življenje je pa takošno, de ž njim Boga preklinjamo in
Bogu nečast delamo. Taka molitev ne more Gospod
Bogu prijetna biti; zakaj le sebi v čast nas je vstva-
ril«. (Iz. 43, 7.)

Vprašanje. Kako moremo v drugih  Božje
ime posvečevati?

Odgovor. V  drugih  posvečujemo Božje
ime, če svojiga bližnjiga z besedo in djanjem
k dobrimu spodbadamo in od bogokletstva in
vsaciga'greha, kolikor je mogoče, odvračujemo.

Razlaganje. Prav velikokrat lahko Boga
poveličujemo in njegovo ime posvečujemo, če
druge k čednosti in pobožnosti z besedo in
zgledam spodbadamo; zlasti moremo z lepim,
pobožnim zgledam neizrečeno veliko k časti
Božji storiti; zakaj „ena unča zgledov je več
vredna", pravi sveti Frančišek Šale zija  n,
„kakor sto liber besedi". — Sicer pa Božje
ime v druži  h tudi s tem posvečujemo, de jih
odvračujemo od bogokletstva in vsaciga
greha.  „Ako Gospoda svojiga Boga ljubiš iz
vsiga serca", pravi sveti Bernard, „in ko
bi vidil,  de ga preklinjajo in zaničujejo, de
njegoviga imena ne posvečujejo, ampak mu gro¬
zovito nečast delajo, povej mi: ali bi mogel kaj
taciga z mirnim sercam terpeti?" Nikakor ne!
Z vso močjo bi se mogli poganjati za čast
Božjo in za posvečevanje njegoviga imena.

Zgled. Brezbožen človek se je prederznil vpričo
svetiga Jeronima  Božje ime preklinjati. Sveta neje¬
volja zgrabi Jeronima, ki prederzneža z vso močjo
svojiga duha ostro posvari, rekoč: »Psi lajajo za svo¬
jiga gospoda, in ti bi hotel, de bi jez ne lajal za
resnico Kristusovo? Kako bi mogel jez molčati, kjer
se Božje sveto ime preklinja ? Bog obvaruj! Umreti
morem, molčati pa ne morem«. To se pravi z močjo
govoriti Božjimu imenu v čast! To se pravi v sveti
gorečnosti moliti: »Posvečeno bodi tvoje ime!«
O kolikokrat imaš tudi ti, ljubi moj! doma in zunaj
doma, v gostivnicah in na potu priložnost Božje ime
poveličevati in se za njegovo čast poganjati, posebno

246

zasmehovavcam svete vere nasproti, ki jih dan današnji
že v toliko krajih nahajamo.

v

Življenje svetnikov: Sveti Tibjurci in
njegova tovarša Valerij a n in Mjaksim,
spričevavci. (  t 229.)

Imena teh svetih spričevavcov, ki se nam njih
življenje in terpljenje danes v bukvah spričevavcov pripove¬
duje, so imeli kristjani vselej v velild časti; iz njih življenja
se namreč prav jasno vidi, kako se more Božje ime z
besedo in djanjem posvečevati in poveličevati. Valerijan
se je oženil s sveto Cecilijo, in nje solze so ga spreobernile
k Jezusu Kristusu. Imel jo brata, ki se mu’je reklo Ti-
burci,  in tega sta on in njegova žena, sveta Cecilija, s
podučevanjem in molitvijo spreobernila, de je zapustil
temo grozniga malikovavstva in stopil v sveto keršan-
sko cerkev. — Valerijana in Tiburcija so ko kristjana
zgrabili in pred cesarjeviga namestnika pripeljali, kteri
je oba k smerti obsodil. Briča, ki ji je peljal na mo-
riše in mu je bilo ime Maksim,  so njuni pogovori
in njuna serčnost tako ganili, de je očitno spoznal Je¬
zusa Kristusa. Vsi trije so dali življenje za sveto Je¬
zusovo vero, in so prejeli prelepi venec mučeniške
zmage v nebesih leta 229. Ali bi bili pač mo¬
gli lepše posvečevati in poveličevati ime
Božje?

Molitev. Gospod, nebeški Oče! po¬
nižno te prosimo moči, de tudi mi v svojim
življenji tvoje sveto ime vselej z besedo in
djanjem poveličujemo, in kdej povračilo v
nebesih prejmemo,
njegova tovarša. —
našim v  Amen.

C§. HDaOligft Travent.

Druga prošnja v očenašu.

Vprašanje. Kaj prosimo v drug*
prošnji /Gospodove molitve:  „Pridi k
nam tvoje kraljestvo 11 ?

Odgovor. V drugi prošnji Gospo-
dove molitve prosimo,  1)  de  bi  se  Božje
kraljestvo okolinas razširjalo; 2)d e
bi  Božje kraljestvo v nas prišlo;
3) de bi po tem življenji vsi prišli  v
Božje kraljestvo nad nami.

Razlaganje.  Božje kraljestvo
je trojno, namreč Božje kraljestvo  okoB
nas, v nas in nad nami. Torej prosi'
mo, 1)  de  bi se Božje kraljestvo
okoli nas, to je, sveta katoliška
cerkev, čedalje bolj razširjalo«
Ne smemo zadovoljni biti s tem, de snio
sami po milosti Božji udje svete cerkve, ampak
moramo tudi želeti in prositi, de bi katoliška cer¬
kev s svojimi zveličavnimi nauki in zakramenti tud*
tje prišla, kjer še toliko ljudstev brez svete vere
živi. (Glej naslednjo podobo!) Prizadevajmo si P a

kakor sveti Tiburci in
Po Kristusu, Gospodu

247

tudi; kolikor moremo, za razširjanje svete cer¬
kve, za razširjanje svete vere in za olepšanje naših
hiš Božjih; toliko raji bo potem ljubi Bog uslišal
n ašo molitev, ako k njemu kličemo: „Pridi k nam
tvoje kraljestvo".  Prosimo pa tudi 2) d e bi
s e Božje kraljestvo, to je, kraljestvo
Božje milosti, v nas razširjalo.  Prav
veliko jih je v sveti katoliški cerkvi, in vender
s e pogubijo, ker ne živijo v stanu posvečujoče
gnade Božje. Zato prosimo tudi še, de bi se v
n as razširjalo kraljestvo milosti Božje, to je, pro¬
simo, naj bi Bog v našim notranjim kraljestvo
greha in hudobije zaterl, vse nesvete želje, vse
grešne besede, vse dela grozne teme odpravil, in
tako gospodovanje hudičevo v nas pokončal, in
'te bi s čednostjo in dobrimi deli po svoji vsiga-
^ogočni gnadi v nas kraljeval. — Poslednjič
h  prosimo tudi še, de bi nam bilo enkrat
dodeljeno kraljestvo Božje nad nami,
to je, prosimo, de bi po tem življenji vsi prišli
v nebeško kraljestvo. Tako je prav velikokrat
toolil sveti Frančišek Asizijan,  rekoč:
»Pridi k nam tvoje kraljestvo, de v nas s svojo
gnado gospoduješ in nas pripelješ v svoje kra¬
ljestvo, kjer je gledanje tvoje vpričnosti, po¬
polna ljubezen do tebe, veselo združenje s teboj,
v ečno vživanje tvojiga bitja". — Tako tudi mi
Prav pogosto molimo, zlasti pa si z vso močjo
Prizadevajmo, de se sveta katoliška cerkev če¬
dalje bolj razširja.

Zgled. Sveti  Frančišek Ksaverjan se je
j^dil, ko je vidil, kako so se francoski in španski
*^pci z nevarnostjo svojiga življenja po morji vozili,
d® bi obogateli. »Kako?« pravi, »ali je mogoče, de
®° ti možje bolj vneti za časno srečo in minljive za¬
klade, kakor jez, de bi Bogu duš pridobil in njegovo
kraljestvo razširil? Vsaki dan molim: »Pridi k nam
t^oje kraljestvo!«  pa sim tako len in zanikem
kaj

početi za razširjanje tega Božjiga kraljestva!« Ta
prišel ga je spodbodla, de je vzel v roko popotno pa-
Hco in je šel v Indijo in v Japan, de bi tam pridobil
duš za Božje kraljestvo. Kakor na perutih vetrov ne-
Sen  — hiti vesel v daljno Azijo, v rndijo, na moluške
ot °ke, na Kitajsko in Japansko. Ne ustrašijo ga ne
Varnosti na suhim, ne na morji, ne pušave ne gore,
viharji ne sovražne ladijo, ne lakota ne žeja, ne
d. iv je ljudstva. — S križem v roki, brez vsiga dru-
? l Sa orožja — hiti tje, de bi svet pridobil za Kristusa
111  njegovo sveto cerkev in ljudstva pripeljal v veselo
Prostost otrok Božjih. Frančišek sam spreoberne dve
’ n  Petdeset kraljestev,  postavi križ tri tav-

žent milj  v okrogu in kersti z lastno roko skorej
en milijon  malikovavcov in muhamedanov! Ves vnet
za čast Božjo je povsod postavil Gospodovo bandero.—
Ali se to ne pravi z besedo in djanjem moliti: »Pri¬
di k nam tvoje kraljestvo?!«  Koliko parni sto¬
rimo za razširjanje Božjiga kraljestva?

Vprašanje. Ali moremo tudi mi kaj storiti
za razširjanje svete katoliške cerkve?

Odgovor. Tudi mi lahko pripomagamo k
razširjanju svete katoliške cerkve nekaj z mo¬
litvijo nekaj z milošnjo ali s podporo misijon¬
skih družba.

Razlaganje. Mi sicer ne moremo kakor
sveti Frančišek Ksaverjan  in sto in sto
drugih misijonarjev iti v daljne kraje, de bi tam-
kej oznanovali Božje kraljestvo; vender pa mo¬
remo vsaj moliti,  de bi Božja cerkev na zemlji
čedalje bolj rastla, in de bi ljudje Božje za¬
povedi čedalje zvesteje spolnovali; vsaj more¬
mo moliti,  de bi Božje kraljestvo k nam pri¬
šlo , tudi morde moremo tiste svete može in
keršanske junake, ki' gredo v daljne dežele za
misijonarje (glej sprednjo podobo!), podpirati z
denarjem, ki ga z dobrim sercam v ta namen
darujemo. Ko bi tako delali, bi druge prošnje
v očenašu ne molili samo z besedo, ampak bi
jo tudi s svojim djanjem poterjevali. Odkar je
več misijonskih družba, nam gotovo ne manjka
lepe priložnosti v djanji pokazati, kako nam je
razširjanje svete cerkve pri sercu.

Zgled. Amerikanska roparica, ladija, ki je ime¬
la oblast od pomorskiga vojvodstva, sovražne kupčijsko
ladije jemati, se je pred nekoliko leti polastila v irski
ožini ladije s premogam, in vodnik ladije roparice je
šel v izbico irske ladije pogledat, kaj vse je z ladijo
dobil. Kar ugleda pušico z napisani: Misijonska
pušica.  Amerikanec vpraša, kaj to pomeni. Irec se
boji za ladijo in premoženje, ker so Amerikanci takrat
vjete ladije požigali, in odgovori z globokim zdililjejem:
»Sedaj je vse proč! — .Tez in moji ubogitovarši smo
vsako nedeljo dvojačo v to pušico devali v pomoč po¬
božnim katoliškim misijonarjem, kteri nejevernikam sveti
evangeli oznanujejo«. — »To je lepo«, pravi na to
Amerikanec, »res mi je to všeč«. — Malo pomisli,
seže Ircu v roko in mu reče: »Vam pa tudi ne bom

nič žaliga storil, in tudi ladijo še imejte«. Odide in
Irca pri miru pusti. — če so že pravičnimu možu
taki nesamopridni, keršanski darovi v razširjanje svete
vere tolikanj dopadljivi, de jih pohvali in poplača: ko-
likanj so še le nebeškimi! Očetu všeč, in kako obilno
jih bo kdej poplačal! Posnemajmo tedaj tudi mi lepi

348

zgled teh verlih katoliških Ircov in devajmo na stran
vsaki teden, zlasti v nedeljo, ki je dan Gospodov, če
ne dvojače, vsaj en krajcar, če nam je mogoče v pod¬
poro misijonskim družbam, ki so tolike hvale vredne
in toliko dobriga sadu rode. Potem bomo še le prav
molili: »Pridi k nam tvoje kraljestvo!«

V

Življenje svetnikov: Sveta Lidvina,
devica. (-j- 1433.)

V življenji svet¬
nikov se bere danes
od svetnice, ki bodi

zgled vsim bolnikam
in terpincam; ta svet¬
nica je devica Lidvi¬
na,  ki se je v dol¬
gim in hudim terpljenji
pogosto proti nehesam
ozirala in je molila:
»Kada terpim, le stori
mi, o Bog! de kdej

tudi pridem v tvoje

kraljestvo, v kraljestvo
večne slave v nebesih«.
— Bojena je bila 1380
v mestu Šidamu v Ho-
landii. Že z mladigaje
imela posebno pobož¬
nost do preblažene De¬
vice Marije, in že v

dvanajstim letu svoje
starosti se je Gospod Bogu darovala z dušo in s tele-
sam, zavezala se je z obljubo vedne čistosti. 15 let
stara je po zimi en dan na ledu stala, in je svoje
verstmice radostno gledala, kako so se po šegi ondotne
dežele dersale. Kar jo ena izmed njih neprevidama s
tako silo verze, de si eno rebro zlomi. Od te dobe se

je začelo njeno terpljenje. Bolečina je prišla za bole¬

čino, bolezen za boleznijo. Zdravili so jo sicer, pa
vse zastonj. Veliko let ni mogla ne hoditi ne stati,
ne uda brez nar hujši bolečine ganiti. Ako je kaj jedla
ali pila, ji je to le nove bolečine delalo. Osem in tri¬
deset let je terpela nar hujši bolečine. Terpela je pa
vse to s prečudno poterpežljivostjo; premišljevala je
namreč grenko terpljenje in bridko smert našiga Gospoda
Jezusa Kristusa; premišljevala je tudi, kaj so sveti spri-
čevavci iz ljubezni do Boga preterpeli, premišljevala je
še posebno veliko in večno plačilo, ki ga je Bog ob¬
ljubil za kratko terpljenje. To premišljevanje je sto¬
rilo , de se je sveta Lidvina popolnama vdala v Božjo
voljo, in je Boga hvalila v nar večih bolečinah, in je
še celo prosila več terpljenja. Po prestanim terpljenji
jo je Bog sprejel v svoje kraljestvo, v kraljestvo večne
slave in ji je dal venec večniga življenja 15. Maliga
Travna 1433.

Molitev. Radi hočemo vse terpeti,
o Gospod! kakor velika terpinka Lidvina;

dodeli nam le, de pride k nam tudi tukaj
kraljestvo tvoje Božje milosti in kdej kralje¬
stvo večne slave v nebesih. Amen.

Tretja prošnja v očenašu.

Vprašanje. Kaj prosimo z besedami:  „/  g o-
di se tvoja volja, kakor v nebesih, ta¬
ko na zemlji"?

Odgovor. V tretji prošnji prosimo, de I®
nam Bog gnado dal, i) njegovo sveto voljo vse¬
lej in povsod tako pridno in zvesto spolnovati*
kakor jo angeli in svetniki v nebesih spolnujejo*
in 2) v Božjo voljo se vselej popolnama vdati*
to je, prosimo, de bi se Božja volja zgodila
1) v nas, in 2) z nami.

Vprašanje. Kdaj se zgodi Božja volja v

nas?

Odgovor. Božja volja se zgodi v nas,  če
Božjo voljo tako pridno in zvesto spolnujeniO;
kakor angeli in svetniki v nebesih.

Razlaganje. Na zemlji smo zato, de volj«
Božjo, to je, Božje zapovedi zvesto spolnuje-
mo; to je naš edini in nar višji namen na ten*
svetu; tako zvesto in pridno, kakor nebeščani*
Božje povelja spolnovati, to je podlaga našig a
prihodnjiga zveličanja. Ni je torej reči’, ki b>
pred Bogam imela višji ceno, kakor zvesto i®
natančno spolnovanje njegove svete volje. Zat®
pravi Kristus (Mat. 7, 21.): „Ne vsak, kteri »®
pravi: Gospod, Gospod! pojde v nebeško kra¬

ljestvo; ampak, kteri stori voljo mojig a
Očeta, kije  v nebesih,  tisti pojde v ne¬
beško kraljestvo". — Prelepo piše o tem svet 1
Ambrož:  „Vojak si ne napravlja sam popot'’

niga lista in ne gre tje, kamor bi sam rad šeb
in se ne postavi tje, kamor bi se sam rad p°"
stavil; Bog obvaruj! on sprejema vse te uka# e
od svojiga poveljnika in jih natanko spolnuje.'"
Tako moramo tudi mi po tistim potu hoditi 1®
na tistim mestu se vstaviti, kteriga nam jeB°£
pokazal; voljno se moramo vdati Božjim zap°'
Vedim in poveljem, to je, zvesto in natank 0

L

249

Moramo spol n o vati njegovo sveto vo-
Ijo. Le tako se bo zgodilo, kar prosimo, ka¬
dar molimo: „Zgbdi se tvoja volja, ka-
Ur v nebesih, tako na zemlji".

Zgledi. Nar lepši zgled v zvestim spolnovanji
"Ožje volje nam je dal Gospod Jezus sam. V svojih
Podukih, v svojim trudu in terpljenji, v svojih mukah
hi bolečinah ni druziga delal, kakor to, "kar nas je
hoil v očenašu moliti, rekoč: »Z g bdi se tvoja vo-
kakor v nebesih, tako na zemlji«.  Zato
1® pa tudi večkrat govoril: »Moja jed je, de sto-

r nn voljo tega, kteri me je poslal, in de dopolnim nje¬
govo delo. — Nisim prišel z nebes, de bi delal svojo
*»ljo, ampak voljo tistiga, kteri me je poslal«. (Jan.
d' 6.) Po njem so se tudi ravnali vsi svetniki Božji;
Posvetili so se, ker so spolnovali voljo Božjo. Zveliča-
1)1  Henrik  S u z o je po noči in po dnevu vestno spol-
n °val voljo svojiga nebeškiga Očeta; prijetno in lahko
hhi je bilo, Božje zapovedi tudi v nar manjših rečeh
spolnovati. Zatorej je večkrat rekel: »Bog noče, de bi
hheli obilno spoznanje Božjih reči; hoče pa, de v vsim
njegovo voljo storimo in se njegovi sveti volji v vsim
P°dveržemo«. Sveta Katarina Senenska  je vselej,
* a darje molila očenaš, posebno povdarila besede: »Zgodi
Se  tvoja volja, kakor v nebesih*, tako na
? e mlji!«  Pogosto je postala in se vprašala: »Kaka
Je 2  menoj ? Ali se v meni tudi vselej zgodi Božja
V( %?« s temi besedami se je spodbujala k zvestimu
®P«lnovanju Božje volje. — Kristjan! spolnovanje Bo-
iJe  volje bi gotovo tudi tebi vselej bilo sveta in pri-

Dušna hrana. VI.

jetna dolžnost, ko bi se pogosto vprašal v tretji proš¬
nji Gospodove molitve: »Kaka je z menoj? Ali se v
meni tudi vselej zgodi Božja volja?«

Vprašanje. Kdaj se zgodi Božja volja z
nami ?

Odgovor. Božja volja se zgodi z  nami, če
se v Božjo voljo vselej popolnama vdamo.

Razlaganje. Bog nam velikokrat pošilja bo¬
lezni, nesreče, nadloge in težave. Ce tedaj s
ponižnim sercam k Bogu kličemo: „Gospod!
zgodi se tvoja volja!"  in se voljno podver-
žemo vsim tem Božjim naredbam, se zgodi z
nami volja Božja. Kristus sam nas je učil vdati
se v Božjo presveto voljo, rekoč: „Oče! ne

moja, ampak tvoja volja  naj  se  zgodi!'*'
(Glej sprednjo podobo!) K tej voljni vdanosti v
Božjo presveto voljo nas spodbadasveti Krizo-
stom,  rekoč: „Nikoli ne preiskuj Božjih skle¬

pov! Nikoli ne poprašuj, kaj je storil? Ali za¬
kaj je to storil? Dovolj ti bodi vediti, deje bilo
to ali uno njegova sveta volja. Naj pošlje dež
ali sneg, vročino ali mraz, grom ali točo, naj
da ali naj vzame, vselej se zgodi s teboj
volja Božja;  misli in govori: „Zgddise
tvoja  volja!"

Zgledi. Častitljivi oče Rodrigu  ec  nam pri¬
poveduje tole lepo prigodbo. Pobožen kmet je imel
poseben blagoslov Božji, tako de mu ni škodovala ne
toča ne slana na njegovim polji, in je veliko več žita
pridelal, kakor njegovi sosedje. Enkrat ga vprašajo, od
kod ima tako srečo, on pa pravi: »Temu se ni treba

čuditi, ker imam vselej takošno vreme, kakoršniga si
želim«. Halje ga vprašajo, kako je to mogoče? On
pa odgovori: »Jez imam svojo voljo popolnama skle¬

njeno z voljo Božjo; moja volja in volja Božja je ena
volja,; in ker je vse leto tako vreme, kakoršniga Bog
hoče, bodi si dež ali sneg ali slana i. t. d., je tudi
vreme zmiram tako, kakoršniga jez hočem«. O prelepa
čednost vdanosti v Božjo sveto voljo! — De bi pač
vsi posnemali priprostiga kmeta! — Ravno tako lep
zgled nam je v tem tudi dala sveta J e d e r t. Če
je očenaš molila, je večidel trotjo prošnjo zaporedama
ponavljala, rekoč: »Zg&di se tvoja volja! zgodi se tvo¬

ja volja! zgodi se tvoja volja!« — Tako ravno moli
en dan; kar se ji prikaže Gospod Jezus. V desnici
ima zdravje, v levici pa bolezen, ter ji reče: »Izvoli si,
moja hči! kar hočeš, zdravje ali pa bolezen!«— Kaj
si bo pač izvolila? Mendegotovo zdravje? Nikakor ne.
Torej bolezen? Tudi ne. Ker še ne ve, kaj ji je Gospod
namenil, pravi: »Gospod! ne moja, ampak tvo¬

ja volja naj se zgodi!«  — To pa je nar lepši

33

250

glas, če ud na telesu svete cerkve nar raji to sprejme,
kar mu glava hoče podeliti; to je nar izverstniši go¬
vorjenje, če ud glavi pravi: »Zgodi se tvoja vo¬
lja!«,  — Vsi vdani v Božjo presveto voljo so umerli
tudi uni sveti mučenci, ki njih spomin danes obha¬
jamo.

I?« RDilliga Tntfiia.

Četerta prošnja v očenašu.

Ko je bil Decijan,  grozovit preganjavec krist¬
janov, cesarjev namestnik na Španskim, je bilo osem¬
najst spričevavcov en dan v Saragosi 304. leta muče¬
nih. Perva med njimi je bila sveta devica Enkratida.
Rojena je bila na Portugalskim. Ko jo je oče Kotel
omožiti, je skrivej zbežala in je šla brez strahu pred
poglavarjem Decijanam v Saragoso, kjer so bili krist¬
jani strašno preganjani; še toliko serčnost je imela, de
mu je njegovo grozovitost očitala. Decijan se je silno raz¬
kačil, in jo je dal bričem v roke, kteri so jo neizre¬
čeno grozovito mučili. Ali vsa vdana v Božjo sveto
voljo je v neznanih bolečinah in mukah vesela klicala:
»Gospod! zgodi se tvoja volja!« dokler ni za ranami v
ječi umerla 16. Maliga Travna 304.

Molitev. O Bog! daj tudi nam tako
pobožniga in vdaniga duha, kakor tvoji
zvesti služabnici Enkratidi, de se v vsim
svojim terpljenji voljno vdamo v tvojo sveto
voljo ter veseli kličemo in molimo: „G os pod!
zgodi se tvoja volja“.  Amen.

Vprašanje. Kaj prosimo v četerti prošnji!
.»Daj nam danes naš vsakdnji kruh' 4 ?
Odgovor. V četerti prošnji prosimo, de bi
nam Bog dal, kar vsaki dan potre¬
bujemo za dušo  in za telo.

Razlaganje. V pervih treh proš¬
njah Gospodove molitve prosimo le ta¬
kih reči, ki zlasti zadevajo Božjo čast
in slavo; v naslednjih prošnjah pa pro¬
simo tudi takih reči, ki tičejo našo
lastno telesno in dušno srečo; prosim 0
vsakdan jiga kruha, odpušanja grehov,
rešenja skušnjav in vsaciga greha. V
četerti prošnji  tedaj prosimo vsak¬
danjiga kruha, to je, prosimo, naj bi
nam Bog dal, kar vsaki dan potrebu¬
jemo za telo in za dušo.  Prosimo
tedaj, ker smo po telesu pozemeljski
in po duhu nebeški, dvojiga kruha: p °-
zemeljskiga,  namreč jedi, pijače,
prebivališa, obleke, in nebeškig*
kruha,  namreč gnade Božje, Božjo
besede in nebeškiga kruha v zakra¬
mentu svetiga rešnjiga Telesa. (Glej naslednjo po¬
dobo !)

Vprašanje. Zakaj nas je učil Jezus pro¬
siti le samo kruha?

Odgovor. Jezus nas je učil prositi le sam°
kruha, de ne išimo sladkarij in posvetnih raz¬
veseljevanj, temuč de bodimo zadovoljni z na r
potrebnišim, kakor piše sveti apostelj Pavel
Timoteju (ji. Tim. 6 , 8.): „Ako imamo živež
obleko, bodimo s tem zadovoljni".

Vprašanje. Zakaj nas uči Jezus molih 1
„Daj nam danes naš vsakdanji  kruh"?

Odgovor. Jezus nas uči moliti: „Daj nai°
danes naš vsakdanji  kruh", 1) de Boga le po¬
trebnih reči prosimo, ne pa bogastva, ktero J e
našimu zveličanju tolikanj nevarno; 2) de mo¬
ramo Boga vsaki  dan  kruha prositi, ker g a
vsaki dan potrebujemo.

251

Vprašanje. Zakaj nas uči' Jezus moliti:
»Daj nam danes  naš vsakdanji kruh"?

Odgovor. Z besedo „danes“  nas Jezus
°pominja, de ne skerbimo preveč za prihodnost,
W smo le popotniki na zemlji in moramo tedaj
y saki dan pripravljeni biti, ako nas Bog pokliče,
v  večnost iti.

Vprašanje. Zakaj nas uči Jezus moliti:
»Daj nam",  ne pa: „Daj mi* ?

Odgovor. Z besedo „nam“  nas Jezus opo¬
rja,  de si moramo, kakor bratje in sestre
v sakdanjiga kruha eden drugimu radi želeti in
v °šiti, in od svoje obilnosti ubogim in potrebnim
Satani iz keršanskiga usmiljenja radi dajati.

Razlaganje. Ali more pač bogatin očenaš
s  pridam moliti, ako pri svoji preobilnosti ubo-
*'ga brata brez pomoči pusti? Nikoli nikdar ne!
Sveti Avguštin  pravi: „Gospod hoče bogatiga
Po ubogim zveličati in zvestobo svojiga delivca
Poskusiti. Uboziga pusti v uboštvu, de ga po¬
kusi; postavil je tudi bogatiga, dega  po ubogim
Poskusi*. Gorje bogatinu, kteri te poskušnje
ne  prestoji! Nad njim se bo spolnila Gospodova
keseda: „Ložej je kameli iti skozi šivankino
uho , kakor bogatimu priti v Božje kraljestvo".

Zgled. Kadi dajajmo kruha ubogim in ne pu-
šajmo jih nikoli lakote terpeti, ker lakota je huda; zato
nas jo učil Jezus moliti: »Daj nam«,  ne pa: »Daj
mi«. — Lep zgled v tem nam je dal burgundski
vojvoda,  vnuk francoskiga kralja Ludovika XIV. On
je že v mladosti razodeval posebno dobro serce. — En
dan se sprehaja po cestah versaljskiga mesta; ljudstvo
je bilo v veliki potrebi zavolj slabe letine. Od vsih
strani prihajajo k njemu ubožci, tako, de je mošnja
kmali prazna. Ali marsikterimu se vidi iz vdertih
oči in blediga, susiga obraza, kako je kruha lačen.
Viditi tako revo, je vojvoda v sercu ginjen, seže po
križcu na persih, vzame več dražili kamničkov iz njega
in jih da plemenitimi! spremljavcu, rekoč: »Prodajte to
in storite, de bodo ti kamni kruh!« Glej, kristjan!
tako tudi mi lahko večkrat svoj kruh delimo z ubo¬
gimi in nesrečnimi.

Vprašanje. Zakaj nas Jezus poslednjič uči'
moliti: „Daj nam naš kruh"?

Odgovor. Jezus nas uči moliti: „Daj nam
naš kruh“,  v znamnje, de smemo Boga le Pi¬
ciga kruha prositi, ki je res naš,  to je,  ki
smo si ga zaslužili po poštenim potu ali s kup¬
čijo ali s pridnim delam, in si ga nismo prido¬
bili s krivico , z zatiranjem ubožcov , vdov in
sirot, z odertijo, goljufijo ali tatvino. Tak kruh
je tuja lastnina, velikokrat obtežena z nar huj¬
šim prekletstvam; in zato ne smemo nikdar ta-
ciga kruha prositi; zakaj Jezus pravi, de pro¬
simo: „l)aj nam naš kruh".

Zgled. Kar pogubljivši in strašneji kruh je
kruh krivičnikov in odertnikov. Pobožni in čudodelni
Oče Matej a Bascio je bil enkrat v Benedkab v gostije
povabljen k krivičnimu pravdniku. Ko pa kruh v roke
vzame, izžme iz njega čisto kri, jo pokaže svojimu
krivičnimu gostivniku in mu reče: »Glej, kakošen kruh
ješ! Pot in kri ubožcov, vdov in sirot vživaš, in si še
upaš k nebeškimu Očetu moliti: »Daj nam naš kruh!«
Pretresi se pri teli besedah, in misli na strašni kruh,
ki je rudeč od kervi nesrečnežev, misli na kruh, Id ga
ješ!« Te grozivne besede v resnici veljajo vsim odortni-
kam in vsim tistim, kteri uboge in sirote zatirajo in
se z njih pičlim premoženjem bogatijo.

Vprašanje. Ali prosimo v očenašu samo
kruha za telo ?

Odgovor. V očenašu ne prosimo samo kru¬
ha za telo, ampak tudi še nadnatorniga,
duhovniga  kruha, kruha za dušo,  na¬
mreč gnade Božje, Božje besede in
nebeškiga kruha v zakramentu sve-
tiga resnjiga Telesa. (Glej sprednjo podobo!)

33  *

252

Razlaganje. Ker nimamo samo telesa, am¬
pak tudi neumerjočo dušo, v četerti prošnji
Gospodove molitve ne prosimo le kruha za
telo,  ampak tudi za dušo.  Ta je pa trojin:
Pervi  kruh za dušo je gnada Božj  a,  je po¬
božna molitev  in sveto premišljevanje;
drugi  kruh za dušo je Božja beseda,  kakor
Kristus sam uči, rekoč: „Clovek ne živi le od
kruha, ampak od vsake besede, ktera pride iz
ust Božjih". (Mat. 4, 4.) V tem pomenu pravi
tudi sveti Avguštin:  „Božja beseda, ktera se
nam vsaki dan lomi, je vsakdanji kruh". To¬
rej tukaj Boga prosimo, de bi dal svojo čisto
besedo vselej po pobožnih duhovnih oznanovati,
in de bi nam naklonil svete bukve, ki bi nas
od hudiga odvračevale, k dobrimu spodbadale
in v nas duhovno življenje ohranile. — Tretji
kruh za našo dušo je poslednjič, in sicer prav
posebno tisti kruh,  od kteriga Kristus sam
pravi: „Jez sim kruh življenja; kdor k meni
pride, ne bo lačen, in kdor v me veruje, ne
bo nikoli žejin. A ko kdo je od tega kruha, bo
živel vekomej". (Jan. 6 , 35. 52.) Torej pro¬
simo še poslednjič v četerti prošnji tis ti ga
večniga in nebeškiga kruha,  ki je prišel
z nebes, Jezusa Kristusa v zakramentu
svetiga rešnjiga Telesa.

Zgledi. Kadar prosimo kruha za telo, ne smemo
pozabiti nebeškiga kruha. — Henrik Suzo,  pobožen
dominikan, je pred jedjo molil: »Ljubi Jezus! vabim
te; moje serce je lačno tebe, poživi me s telesno jedjo,
pa tudi s svojo nebeško vpričnostjo!«  Tn vpričo
Jezusa je vžival pičlo jed, in vsaki grižljej, ki ga je
vžival, je bil po Kristusu blagoslovljen, je bil Zveli¬
čarju v glasno hvalo. — Tudi sveti kralj Ludovik
nam bodi v tem lep zgled. Ko je bil ta pobožni slu¬
žabnik Božji v križanski vojski vjet in v oblasti sorij-
skiga sultana, je skorej vsaki dan prejel Jezusa v za¬
kramentu svetiga rešnjiga Telesa, in ves oveseljen je
večkrat rekel: »To je moj vsakdanji kruh, kruh, ki
mi moč daje v ječi pri vsili mojih nadlogah in teža¬
vah!« — Blagor nam, ako tudi mi s takim hrepenenjem
in s tako ljubeznijo prav pogosto Gospoda v presvetim
zakramentu prejemamo in govorimo: »Gospod! daj nam
danes naš vsakdanji kruh, ki je prišel z nebes!« —
Po tem nebeškim kruhu je tudi hrepenel tisti svetnik ,
čigar god se danes obhaja, namreč sveti papež A ničet.

Življenje svetnikov: Sveti papež in

spričevavec Anicet.  (-j- 173.)

Ta svetnik je bil naslednik svetiga Pija na pa¬
peževim stolu in je slavno vladal cerkev Božjo od

165 — 173. Če
tudi kervi ni prelil
za vero, je ven-
der terpel veliko
nadlog in težav;
zato so mu dali
priimek spri  C e-
v a v e c. V Rimu
ga je obiskal sveti
Polikarp, s kte-
rim se je posve¬
toval zastran ime¬
nitnih naukov in
naprav svete cer¬
kve.— Sveti A ni¬
čet je svojo čedo
vselej obvaroval
krivoverstva in je
brez vse 'škode
ohranil zaklad sve¬
te vere. Na smertni
postelji je še en¬
krat prejel kruh
življenja  s sve¬
tim hrepenenjem
in posebno pobožnostjo, in je zaspal v Gospodu 173, de
bi večno vžival in gledal tistiga, kteriga je tolikokrat
bil prejel v svoje serce pri svetim obhajilu.

Molitev. Gospod, nebeški Oče!
prosimo te, daj nam vsakdanji kruh za telo,
pa tudi za našo neumerjočo dušo, zlasti
nas pa poterdi ob smertni uri, kakor si po-
terdil svojiga zvestiga služabnika, svetiga
papeža in spričevavca Aniceta, s kruha®
življenja, ki je Jezus Kristus v presveti®
zakramentu, hvaljen vekoma. Amen.

Mig® Traii.

Peta prošnja v očenašu.

Vprašanje. Kaj prosimo v peti prošnji:
„lnodpustinamnaše dolge, kakor tud*
mi odpušamo svojim dolžnika  m"?

Odgovor. V peti prošnji prosimo, de bi
nam Bog grehe odpustil ravno tako, kakor tudi
mi iz serca odpustimo vsim, kteri so nas raz -
žalili.

Razlaganje. Ne, de bi bili hvaležni
vsakdanji kruh, za vsakdanje dobrote, ki na®

253

J'h Bog tako obilno daruje, ga še žalimo vsaki
z nehvaležnostjo in z mnogoterimi grehi;
*ato precej molimo: „In odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam!" V
te j peti prošnji prosimo, de bi nam Bog vse
a aše grehe tako odpustil, kakor tudi mi iz serca
opustimo vsim, kteri so nas razžalili. Torej
‘•sti, kteri nočejo odpustiti svojimu bližnjimu,
*°di pri Bogu ne smejo upati odpušenja; veli-
k°več sami sebe obsojujejo, kolikorkrat očenaš
ni °lijo. „Odpusti svojimu bližnjimu", beremo
2e  pri Sirahu (28, 2.), „ako te je razžalil; in
tedaj bodo tudi tebi, ako prosiš, grehi odpu-
šeni«.

Vprašanje. Zakaj nas uči Jezus prositi
°dpušenja grehov?

Odg ;ovor. Jezus nas uči prositi odpušenja
§rehov, ker smo vsi brez razločka grešniki in
tor ej odpušenja potrebujemo.

Razlaganje. Resnično, vsi smo grešniki in ve-
^okrat veliki grešniki; še pravični večkrat pade;
55810  pravi že Pridigar  (7, 21.): „Ni ga pra-
yičn(g a  človeka na zemlji, de bi delal dobro,
,n  bi ne grešil". In sveti apostelj Janez  pravi :
»A.ko rečemo, de greha nimamo, sami sebe za¬

peljujemo , in resnice ni v nas". (Jan. 1, 8.)
To so tudi spoznali vsi bogaboječi možje v
stari in novi zavezi in so klicali: „Gospod! od¬
pusti nam naše dolge".

Zgledi. Že kralj David  je zdihoval po noči in
po dnevu in se je jokal in plakal: »Ne pomni grehov
moje mladosti in moje nevednosti. Po svoji milosti se me
ti spominjaj, zavolj svoje dobrote, o Gospod!« (Ps. 24, 7.)
Kavno tako je tudi prosil skesani cestninar  v tem-
peljnu: »Gospod! bodi milostljiv meni grešniku!« —
»Odpusti mi moj dolg!« tako je prosila tudi Marija
Magdalena,  pri Jezusovih nogah. — In kolikokrat
je molil sveti Bernard,  ki se po vsi pravici sme
imenovati nedolžen angel, ves ponižan in potert v duhu:
»Odpusti nam naše dolge!« — Večkrat je rekel sam
sebi: »Kako morem oči povzdigovati k Očetu, ki je to¬
likanj dober, jez sin, ki sim tolikanj hudoben! Naj toče
iz mojih oči potok solza! Sramota naj pokriva moje
obličje, naj zginja moje življenje v žalosti in moje leta
v zdihovahji čez mene samiga !« Ali ne bomo tudi
mi iz dna svojiga serca žalostni klicali: »Oce! od¬
pusti nam naše dolge!«  Človek! poglej se, kjer
se hočeš! Oh, povsod nahajaš na sebi pomanjkljivosti
in pregreške, dolge in grehe, pregrehe in hudobije!
Zato se nihče ne sme sramovati molit(in prositi: »Od¬
pusti nam naše dolge!«

Vprašanje. Kdaj nam bo Bog odpustil naše
dolge?

Odgovor. Bog nam bo odpustil naše dolge,
če tudi mi odpustimo svojim dolžnikam, to je,
tistim, kteri so nas razžalili; zato nas uči Jezus
moliti: „In odpusti nam naše dolge, kakor
tudi mi odpušamo svojim dolžnikam".

Razlaganje. Sveti Avguštin  piše: „Bog
je storil zavezo z nami grešniki in sicer s temi
besedami: Ako ti odpustiš njim, kteri so te raz¬
žalili, ti tudi jez odpustim tiste grehe, s kte-
rimi si me razžalil; ako pa ne odpustiš, tudi od
mene ne pričakuj odpušenja". — Gospod Jezus
nam je razjasnil to preimenitno resnico v pri¬
liki od neusmiljeniga hlapca  (glej sprednjo
podobo!), kterimu je njegov gospod odpustil tako
velik dolg, kteri je pa svojiga sohlapca zavolj
sto denarjev vergel v ječo, dokler ne bo spla¬
čal dolga. Ko pa gospod izve, kaj je storil
neusmiljeni hlapec, ga pokliče in mu reče: »Hu¬
dobni hlapec! ves dolg sim ti odpustil, ker si
me prosil, ali nisi bil torej tudi ti dolžan usmi¬
liti se svojiga sohlapca, kakor sim se tudi jez
tebe usmilil?" In njegov gospod se je razserdil

254

in ga je izdal trinogam, dokler ne bo poplačal
vsiga dolga. ,,Tako“, pristavlja Jezus, „bo tudi
moj nebeški Oče vam storil, ako ne odpustite
vsakteri svojimu bratu iz svojih sere*. Za¬
stonj kličeš tedaj, moj kristjan! k Bogu v
nebesih: „0 d pusti nam naše dolge!*  ako
si terd do svojiga bližnjiga in imaš v svojim
sercu jezo in sovraštvo do njega; Velikovec
moliš Gospodovo molitev sebi v pogubo, ker
Boga prosiš, de bi ti odpustil ravno tako,
kakor  ti  odpušaš.

Zgled. Sveti Janez Mil o d arnik je večkrat
opominjal imenitniga gospoda iz Aleksandrije, de bi se
spravil s sovražnikam, in ker ga je terdovratniga vidil,
ga je k sebi poklical, v kapelo peljal in tam maševal.
Zunaj služabnika ni smel nobeden v kapelico priti. Ta¬
čas je bila navada, de je mašnik pri sveti maši glasno
molil 'očenaš s pričujočimi vred. Ko pride do prošnje:
»In odpusti nam naše dolge!« obmolkne svetnik in po¬
migne služabniku, de naj tudi molči, tako de je gospod
sam molil besede: »In odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam!«
Kar se obeme sveti mož k njemu in mu reče z Iju-
beznjivo krotkostjo: »Mislite, Vas prosim, na to, kar
ste ravno molili! Ko ste ga prosili odpušenja, ste rekli,
de tudi Vi odpustite tistim, kteri so Vas razžalili«.
Gospod ostermi, kakor bi bilo vanj trešilo, in v ofie-
našu done te besede kakor grom na njegove ušesa.
Zdajci pade k nogam svetnikovim in mu reče: »Vaš
hlapec je pripravljen storiti, kar mu boste zapovedali«.
Gre tje in se brez obotavljanja spravi s svojim sovraž-
nikam. Kristjan! pojdi tje, in ravno tako stori, de
Gospodove molitve y prihodnje ne moliš, več svoji duši
v pogubo!

v

Življenje svetnikov: Sveti spričeva-
vec Apoloni, zagovornik keršanske
vere.  (-j- okoli 185.)

Sveti Apoloni  jo bil po spričevanji svetiga Je¬
ronima rimsk svetovavec, je imel veliko veljavo in še
pri nevernikih je slovel zavolj posebne učenosti. Ko jo
bil pa spoznal keršansko vero in prelepe čednosti krist¬
janov, se je z veseljem keršanstva - poprijel. Eden nje¬
govih sužnjev, Sever po imenu, je naznanil stetiga
Apolonija zavolj keršanske vere Perenisu, prijatlu cesarja
Komoda. Svetnik je pa odpustil svojimu tož¬
niku iz serca, ker je dobro vedil, de nam
Bog le odpusti, če tudi mi odpustimo svo¬
jim razžalnikam.  Vesel je pričakoval trenutka, ko
bo vreden spoznan, za Kristusa umreti. — Pereniš
zdajci pokliče svetiga Apolonija in ga iše z vso zgo¬
vornostjo odverniti od keršanske vere. Ker pa svetnika
nikakor ne more omajati v njegovi stanovitnosti, ga
pošlje rimskim starašinam. Apoloni jim izroči izversten
govor, v kterim keršansko vero jasno in razločno za¬

govarja, in ker se nikakor ne da premotiti, ga k
smerti obsodijo in ob glavo denejo Okoli leta 185.

Molitev.  Vsigamogočni, večni Bog'
dodeli nam duha keršanske ljubezni, de tudi
mi, kakor sveti spričevavec Apoloni, svojin 1
sovražnikam in razžalnikam iz serca odpu-
stimo in v resnici molimo: Odpusti nam naše
dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolž"
nikam! — Po Kristusu, Gospodu našim-
Amen.

It. (Miga Travma.

Šesta prošnja v očenašu (in sicer od skušnjav).

Vprašanje. Kaj prosimo v šesti prošnji-'
„In nas ne vpelji v skušnjavo  ?“

Odgovor. V šesti prošnji prosimo: 1)
bi Bog skušnjave ali vse to od nas odverniG
kar nas v greh zapeljuje, in 2) de bi nam
v skušnjavah moč dal, se jim ustaviti in
premagati.

255

Razlaganje. V peti prošnji smo Boga pro-
s 'li odpušenja grehov; v tej šesti prošnji pa
Prosimo pomoči, de bi se v greh ne vernili, in
torej kličemo: „ln nas ne vpelji v skuš¬
njavo!"  to je, prosimo, de bi Bog vse skuš¬
njave in grešne nevarnosti od nas odvernil ali
de bi nam vsaj moč dal se jim ustaviti in jih
lagati, če jim ne moremo ubežali.

Vprašanje. Kaj je skušnjava?

Odgovor. Skušnjava je okolišina ali pri¬
čka, v ktero po volji Božji, ali pa po njego-
Vl ® dopušenji pridemo in v kteri moramo izvo¬
di, ali hočemo Bogu ali svetu služiti, ali se
kočemo po Božji ali po popačeni lastni volji
r nvnati.

Vprašanje. Kolikere so skušnjave.

Odgovor. Skušnjave so dvoje: dobre  in
k u d e.

Vprašanje. Ktere so dobre skušnjave?

Odgovor. Dobre skušnjave so skušnje, ki
J| k Bog sam ljudem pošilja, de imajo priložnost
^odevali ljubezen do Boga in svojo čednost
s ploh.

Razlaganje. Bog sam nam večkrat pošilja
‘ s kušnj e , to pa iz nar modrejšiga namena: 1) de
ftas  v ponižnosti ohrani;  v skušnjavi na¬

mreč spoznavamo svojo
slabost, de sami iz sebe
nič ne premoremo, kar
tiče naše zveličanje, to¬
rej beži napuh iz serca,
in se radi ponižujemo.
2) De našo zvestobo
poskuša in našo ne¬
zvestobo kaznuje.
„Gospod, vaš Bog, vas
skuša", se bere že v
5. bukvah Mojzesovih
(13, 3.), „de bi bilo
očitno, ali ga ljubite,
ali ne, iz vsiga svojiga
serca in iz vse svoje
duše". 3) D e našo go¬
rečnost v dobrim
in naše za služe¬
nj e množi;  zakaj
vsako vojskovanje, vsako zatajevanje, ktero je
za čednost potrebno, daje prihodnjimu vencu
novo lepotijo; torej nam pomaga venec dople-
tali vsaka skušnjava, ki jo premagamo. Take
skušnjave so nam tedaj koristne;., Gospod Bog nam
jih pošilja v zveličanje", pravi sveti Krizo-
stom;  zakaj kakor je vojska vojaku koristna,
de more namreč v njej pokazati svojo serčnost
in si pridobiti zmagavni venec: ravno tako so
tudi skušnjave koristne kristjanu, de pridobi,
nebeško kraljestvo in doseže nebeško zmagavno
krono. „Gornik obrezuje vinsko terto," pravi
častitljivi oče Rodrigu  e c,  „de toliko več ob¬
rodi; ravno tako obrezuje tudi Bog, kteri se v
evangelii primerja vinogradniku, svoje terte, to
je, poskuša svoje izvoljene, de toliko obilniši
sad pravičnosti rode". Če tedaj molimo: „ln
nas ne vpelji v skušnjavo!"  nikakor no¬
čemo, de bi nas Bog obvaroval teh dobrih in
koristnih skušnjav; sej so ravno te skušnjave skuš¬
nje naše čednosti, in znamnje , de našima Bog
rad. Brez teh dobrih in koristnih skušnjav ga
tedaj še nikoli ni bilo svetnika; ravno nar veči
svetniki so bili velikokrat nar huje skušani,
kakor Abraham, Job, Tobija in drugi.

Zgledi. Ko se je v rimskim svetovavstvu vpra¬
šanje postavilo, ali bi se Kirnu tolikanj sovražno karta-

256

gensko mesto poderlo, je Scipion Afrikanec  zoper
misel vsili svetovavcov terdil, de nej stoji to mesto,
če je tudi še tako sovražno Kirnu; zakaj uno mesto,
je prav modro pristavil, z močnim orožjem vedno spod¬
buda rimsko junaštvo. Kavno tako so skušnjave vedno
spodbadanje k čednostim; skušnjave nas namreč v čed¬
nostih vadijo in poterjujejo. Kako se bomo vadili v
poterpežljivosti, če nismo, draženi k nejevolji? Kako v
ponižnosti, če nismo vabljeni v napuh? kako v čistosti,
če nismo skušam k nasprotnimu grehu ? Ni' se torej
čuditi, de so svetniki marsikterikrat še celo Boga pro¬
sili tacih poskušinj in skušnjav. Svet pušavnik, ki mu
ni več prizadevala skušnjava, ki ga je poprej dolgo časa
nadlegvala, je milo tožil Bogu, rekoč: »Gospod! ali
nisim več vreden zavolj tvoje ljubezni terpeti in v ža¬
losti biti?«—-Kristjan! dobro si to zapomni in nikdar
ne moli, de bi bil brez tacih skušnjav, ki so ti ko¬
ristne in zveličavne; zakaj to bi se reklo Boga pro¬
siti: »Vzemi mi priliko k vojskovanju, in torej tudi
priliko k zmagovanju in k dosegi zmagovavniga venca
v nebesih!«

Vprašanje. Ktere so hude  skušnjave?

Odgovor. Hude  skušnjave so vse to,
kar nas v greh napeljuje.

Razlaganje. V  greh nas Bog ne more
vabiti, ker je sama svetost in zatorej neskončno
studi vse grehe. „Xihče, ko je skušan,
ne reci, de je od Boga skušan; zakaj Bog
se ne da skušati v hudo, in tudi nikogar ne
skuša", pravi sveti apostelj Jakop  (i,  13.).

Te hude skušnjave nam delajo nekoliko naši
notranji  sovražniki (naše hudo nagnjenje
in poželenje, ali naše meso), nekoliko naši
vnanji  sovražniki (to je, svet in hudič). Le
v tem pomenu nas Bog pelje v skušnjavo, de
te notranje in vnanje skušnjave dopuša, ali de
nam zaslužen)e množi ali pa de nas ponižuje in za
grehe kaznuje. Teh hudih  skušnjav želimo
rešeni biti, kadar molimo : „In nas ne vpe¬
lji v skušnjavo“,  ali pa vsaj moči od zgo-
rej prosimo , de te skušnjave premagamo.

Zgled. Oh, kdo more pač našteti vse skuš¬
njave, ki nas povsod v življenji nadlegvajo? (Glej
sprednjo podobo!) Skuša nas naše meso  ali hudo
poželenje, zakaj »meso poželi zoper duha« (Gal. 5,
17.) in »vsak je skušan, kadar jo od svojiga pože¬
lenja vlečen in vabljen« (Jak. 1, 14.); skuša nas
svet,  to je, hudobni ljudje s svojim pregrešnim
govorjenjem in življenjem, v spotikljej nam je tudi
bogastvo, nečimurna čast, revšina, in druge posvetne
reči, ker »vse, kar je na svetu, je poželenje mesa,
in poželenje oči,  in napuh življenja, kar ni iz
Očeta, ampak iz sveta. In svet prejde in nje¬

govo poželenje. Kdor pa stori voljo Božjo, ostane
vekomej«. (Jan. 16, 17.) Skuša nas tudi hudič,  ki
nam pamet slepi, vero slabi in prelomnikam Božjih za¬
poved obeta veselje iu srečo; zato nas opominja sveti
Peter  v svojim pervim listu (5, 8.): »Bodite trezni in
čujte; ker hudič, vaš zopernik, hodi okoli kakor rjoveč
lev in iše, koga bi požerl«. Zavoljo tega je sveti K a-
siodor  tolikokrat in tako priserčno Boga prosil moči
in zmage v skušnjavah. Večkrat je rekel; »Vojsko¬
vanje je hudo, ker je skrivno, in ker se je treba voj¬
skovati z močnejim, — ker se zalezovanje hudobnig a
duha ne moro spoznati, ker zopernik ne počiva in g a
ni nič sram; zakaj če je tudi premagan, vender ne
odjenja, Velikovec se verne toliko silnejši, kolikor moč¬
nejši ga odpodimo z milostjo Božjo. Zato nam je pač
treba moliti: »Gospod! ne vpelji nas v skuš¬

njav o«.

Življenje svetnikov
Leon  IX. (-j-

Sveti papež

1054.)


Danes obhaja sveta cerkev spomin svetiga papež®!
ki se ni le samo zoper vse skušnjave,  zoper vse
sovražnike svojiga zveličanja serčno vojskoval, amp a
tudi zoper sovražnike cerkve Božje. In ta sveti pap eZ

257

je Leon IX., ki je bil iz vojvodske hiše Dapsburgove
v Alzaeii. Bojen je bil 1002. leta in pri svetim kerstii
mu je bilo dano ime Bruno. Pobožna mati ga je redila
za Boga in za nebesa, in je imela veliko veselje nad bo¬
gaboječim in pokornim Sinam. Njegovo učenje je bilo
tako izverstno, de ga je tulski škof Bertold zavolj
njegove pobožnosti in učenosti izvolil korarja škofijske
cerkve. 1026 so ga zavolj prelepih čednost izvolili
tulskiga škofa in 1048 so ga celo na papežev stol po¬
sadili. Kar papež Leon IX. imenovan je bil v cerkvi
Božji prava lepota in svetla luč; z gorečnostjo in po¬
božnostjo, serčnostjo in krotkostjo je poveličeval apo-
stoljski sedež. Z vso močjo se je ustavljal razvadam
in Berengarjevimu krivoverstvu, zato je imel več cer¬
kvenih zborov na Francoskim in Nemškim in je v
Gospodu zaspal 19. Maliga Travna 1054.

Molitev. Gospod, nebeški Oče! po¬
magaj nam, de se tudi mi, kakor sveti
papež Leon, zoper vse skušnjave, zoper
vse sovražnike našiga zveličanja in tvoje
svete cerkve serčno vojskujemo in s tvojo
milostjo zmagamo, po Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

moramo pa tudi pred vsim, kar take skušnjave
dela, kakor: lenoba, nezmernost, napuh in ne-
čiinurnost i. t. d. Naglo bezanje in zaničevanje
je pervi in nar imenitniši pomoček zoper skuš¬
njave. Kolikor bolj človek vabljenje k grehu
premišljuje, toliko nevarniši je vojskovanje, to¬
liko težji in negotovši je zmagovanje. Zaničevati
moramo skušnjavca, ga ne poslušati in ga pre¬
cej zaverniti. „Koj v začetku se ustavi!* to
je zlato pravilo. Dokler je rastlina še majhna,
jo je lahko iztrebili; kadar je pa drevo dorastlo,
kdo ga more pripogniti?

Mrli®*

Hiitga Turnim

Šesta prošnja v očenašu (in sicer od pomočkov zoper
skušnjave).

Vprašanje. Ali je pa že dovolj, če k Bogu
Molimo: „1 n nas ne vpelji v skušnjavo*?

Odgovor. Ni še dovolj, če k Bogu molimo :
»ln nas ne vpelji v skušnjavo*; poprijemati se
Moramo tudi pomočkov,  de skušnjavo z Božjo
pomočjo premagamo.

Vprašanje. Kteri so ti pomočki ?

Odgovor. Ti pomočki so zlasti trije: 1) beg,
2) čuječnost in 3} molitev.  „Čujte in mo¬
lite*, pravi Kristus, „de v skušnjavo ne padete*.
(Mat. 2«, 41.)

Zgled. Nekdaj pride mlad pušavnik, ki je bil
v hudih skušnjavah, k očaku in ga prosi pomočka zo¬
per skušnjave. In častitljivi starček mu odgovori: »Ako
prideš v skušnjavo, moj sin! stori tako, kakor po zimi
delaš, če pri ognjišu stojiš in iskra na te pade, ko se
greješ; gotovo iskre radovedno ne gledaš, ampak jo
zdajci otreseš, ker bi se kmali obleka vžgala. Z enako
hitrostjo moraš tudi odganjati tiste misli, ktere ti hu¬
dobni duh v glavo daje, in občutke, ki ti jih v sercu
vzbuja; zakaj prave peklenske iskre šo, ktere, če le
malo časa terpe, ubogo dušo sežgč in vpepelijo«. — Ites-
nično, to je nar boljši pomoček, moj kristjan! bežati
moramo; posnemajmo v tem prelepi zgled, ki nam ga
daje egiptovski Jožef.  Zbežal je in je raji plajš
popustil, kakor bi se v skušnjavo podal, in kako lepa
je bila njegova zmaga! (Glej sprednjo podobo!)

Vprašanje. Kteri je pervi pomoček zoper
skušnjave ?

Vprašanje. Kteri je drugi pomoček zoper
skušnjave ?

Odgovor. Pervi pomoček zoper, skušnjave

3^ h e g.

Razlaganje. Resnično, bežati moramo pred
hudimi skušnjavami; kdor bi jih namreč iskal,
h* nevarnost ljubil in v njej poginil. Bežati

Dušna hran«. VII.

Odgovor. Drugi pomoček zoper skušnjave
je čuječnost.

Razlaganje. Ako vojak spi,  bo kmali pre¬
magan; čuti je treba in zmiram moramo priprav¬
ljeni biti sovražnika, ki se nam bliža,  sprejeti

34

258

in serčno se ga lotiti. Zato nas opominja naš 'A
Gospod, rekoč: „Cujte,  de v skušnjavo ne pa¬
dete!" De nam je pa mogoče čuti, moramo
pridno delati, zmerni biti v jedi in pijači, telo
krotiti in počutke mertviti.

Zgled. Po tem potu je sveti Anton  pušavnik
zmagal vse skušnjave. Ko ga enkrat učenci vprašajo,
kteriga orožja je treba, de se hudičeve skušnjave pre¬
magajo, jim reče: »Verjemite mi, bratje! satan se

trese pred čuječnostjo pobožnih duš ter se boji mo¬
litve, posta, radovoljniga uboštva, usmiljenja in po¬
nižnosti, zlasti pa goreče ljubezni do Jezusa Kristusa;
in samo znamnje njegoviga križa mu že more orožje
vzeti in ga v beg zapoditi«. — To orožje imej tudi ti,
moj kristjan ! in zmagal boš skušnjavo.

Vprašanje. Kteri je tretji pomoček zoper
skušnjave ?

Odgovor. Tretji pomoček zoper skušnjave
je molitev in bogaboječnost.

Razlaganje. Posebno izversten in sploh po-
terjen pomoček zoper skušnjave je pobožna,
otročja molitev,  sklenjena s terdnim zaupa¬
njem v Boga in v njegovo očetovsko pomoč.
„Kdor v Gospoda zaupa", pravi kraljevi pevec
David,  „ne bo osramoten". Kdor rad moli in
v strahu Božjim pred Gospodam hodi, kdor
svete zakramente pogosto in vredno prejema, v
skušnjavi ne bo premagan. Zato nas Gospod
Jezus zopet opominja, rekoč: „MoIite,  de v
skušnjavo ne padete!" Sveti opat Janez  je
tedaj svojim podložnim dal tale nauk: „V skuš¬
njavi moramo k Bogu bežati, v njegovo naročje
in njegovo serce teči". In sveti Avguštin
pravi: „Kakor hitro začneš moliti, nehaš gre¬
šiti; in kakor hitro sklepaš roke k molitvi, beži
skušnjava iz tvojiga serca". Besnica je tedaj:
kdor rad moli in zmiram v strahu Božjim pred
Gospodam hodi, v skušnjavi ne bo premagan.

To kaže tudi naslednji zgled.

Zgled. Zmed duhovnov, ki sta bila v kraljevi
hiši in zavolj poštenosti zelo spoštovana, je kralj sam
eniga vprašal: »Ali je res, de imata pri sebi zeliše,
s kterim se hude želje odvračujejo?« Duhoven odgovori:

»Kes je, kar se je kralju povedalo«. Na vprašanje:
»Kako se imenuje to- zeliše?« odgovori duhoven: »Ze¬
liše, ktero ima moč odganjati nečiste misli in želje, se
imenuje strah Božji,  in ima ravno tako moč, kakor
dim ribjih jeter, ki jih je Tobija djal na žerjavico«. —
Zapomni si to, moj kristjani Kdor se Boga hoji, se v
skušnjavi ne ho pogubil.

i vij e nje svetnikov: Sveta devica in
op at in j a Neža.  (f 1317.)

To troje orožje: beg, čuječnost in molitev je
imela tudi sveta devica in opatinja Neža,  ki se nje
spomin danes obhaja, in premagala je skušnjave hu-
dobniga sveta, poželjiviga mesa in prekanjeniga satana.
Rojena v Toskani 1274. leta je zgodej svet zapustila
in se podala v samostan, kjer je neprenehama cula nad
.počutki, se ostro pokorila in pridno molila. Komej
šestnajst let staro, so nune v Prozenu opatinjo izvolile-
Odslej je bila vsim lep zgled v vsih čednostih, in po
pravici se sme reči, de je ona s čednostmi svet ravno
tako razsvetljevala, kakor sveta spričevavka Neža z ju-
naštvam. Kar je ta v trinajstim letu svoje starosti
hitro prestala, to je una svetnica delala z hepreneha-
nim pokorjenjem, dokler ni v štirdesetim letu svoje
starosti pobožno in sveto umerla leta 1317.

Molitev. Prosimo te. Gospod! do¬
deli nam na prošnjo svete device Neže, de
se tudi mi srečno vojskujemo zoper vse
skušnjave z begam, s čuječnostjo in z mo¬
litvijo in po prestanim boji prejmemo večno
plačilo v nebesih; po Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

ifl. Miga Travna,

Sedma prošnja v očenašu.

Vprašanje. Kaj prosimo v poslednji proš¬
nji: „Temuč reši nas hudiga"?

259

Odgovor. V sedmi prošnji prosimo , de bi
*>as Bog obvaroval vsiga hudiga na duši in na
telesu, zlasti pa greha in večniga pogubljenja.

Razlaganje. V tej poslednji prošnji molimo
tedaj k Bogu, naj bi nas obvaroval bolezni,
uboštva, toče , dragine , lakote , vojske in vsih
drugih dušnih in telesnih nesreč, če namreč k
našimu dušnimu zveličanju niso potrebne ali ko¬
ristne ; prav posebno pa prosimo, naj bi nas
Bog rešil greha , ki je nar veči in edino pravo
hudo na zemlji.

Vprašanje. Zakaj je pa greh nar veči hudo
na zemlji ?

Odgovor. Greh je nar veči hudo, ker stori
človeka časno in večno nesrečniga.

Razlaganje. Oh, koliko nesrečo je napra¬
vil greh v nebesih!  Zavolj greha je bilo to¬
liko angelov pahnjenih v peklensko brezno. Ko¬
liko nesrečo je napravil greh na zemlji!  Zakaj
greh je pripravil na ta svet uboštvo in revšino,
nadloge in težave, terpljenje in vsakoršne bo¬
lezni in še celo bridko smert; greh je raj spre-
nienil v solzno dolino. In še zmiram dela greh
človeka nesrečniga na duši in na telesu, za ta
svet in za večnost; greh oskruni namreč v člo¬
veku podobo Božjo in ga stori sovražnika Bo-
žjiga; mu vzame vse dobre dela in notranji mir
že tukaj na zemlji in ga pahne po tem življenji
v večno pogubljenje. Sveti Avguštin  pravi:
»Grešnik zgubi zveličanje, za ktero je stvarjen ,
'n najde revo, za ktero ni stvarjen*. Škodo,
hi jo dela greh na zemlji, vidimo na mertvoud-
nini v svetim evangelii. (Mat. 9,1 — 8.) De
hi nas namreč podučil, de bolezni in druge ne-
Sr eče, ktere nas zadevajo, velikokrat iz grehov
Ovirajo, Gospod Jezus mertvoudniga ni hotel
°zdraviti, dokler mu ni bil grehov odpustil.
(Glej naslednjo podobo!) Tako tudi dan današnji
greh še zmiram nakopuje ljudem nesrečo in po¬
gubljenje. Treba nam je torej prav iz serca
m oliti: „G ospod! reši nas nar večiga h u-
^ 'ga, gr e h a!“

Zgledi. Ni ga večiga hudiga na širokim svetu ,
kakor je greh. To resnico je s krepko besedo spoznal
s yeti Martin,  ko so ga na potu v Panonijo razboj¬
niki napadli. Že sučejo meče proti mladenču in ga
h°čejo umoriti;-sveti mladeneč pa brez strahu in z ve¬

selim obrazam smerti pričakuje. Eden izmed razbojnikov
mu tedaj reče: »Kaj se nič ne bojiš umreti?« »One«,
pravi mladeneč, »nič druziga se ne bojim, kakor le
ediniga —greha«. Svetniki Božji so bili tedaj priprav¬
ljeni raji stokrat umreti, kakor en samkrat grešiti; za¬
kaj le predobro so spoznali, de že tudi en sam smertni
greh njih neumerjočo dušo umori in pogubi. Nekdaj
so v imenu brezbožniga cesarja silili Kristusoviga spri-
čevavca, samo enkrat kaj storiti, kar bi bilo zoper nje¬
govo vest in zoper Božje zapovedi. »Le enkrat, gospod?«
odgovori junaški spričevavec. »To je ravno tako, ka¬
kor bi se komu reklo: Nič druziga nočem od tebe, ka¬
kor de si daš en samkrat glavo odsekati«. — Resnično,
en sam smertni greh vzame duši vse življenje.

Vprašanje. Kdaj smemo upati odpušenje
tega strašniga hudiga, greha?

Odgovor. Odpušenje nar večiga hudiga,
greha, smemo le upati, če imamo v sercu stud
nad greham in resnično voljo, se ogibati hudih
priložnost in poprijemati se keršanskih pomoč-
kov, in se tako zoper greh vojskovati.

Razlaganje. Ko bi holli greha rešeni biti,
pa bi greha ne studili in bi se ne ogibali greš¬
nih priložnost in se ne poprijemali keršanskih
pomočkov, bi bili enaki človeku, ki bi v moč¬
virji tičal in na pomoč klical,  sam si pa ne pri¬
zadeval iz njega priti, temuč, ko bi mu kdo
roko pomolil, bi se še le globokeje pogrezoval.

34 *

260

Brez prida bomo tedaj k Bogu molili: „Reši
nas hudiga!“  če se sami greha ali bližnje
priložnosti k grehu ne ogibljemo, če se ne za¬
tekamo k nebeškimti zdravniku Jezusu in pri
njem zdravila zoper greh ne išemo, če prave
pokore ne delamo in greha ne studimo.

Zgled. Sveti  Atanazi  nam pripoveduje v živ¬
ljenji svetiga pušavnika Antona  tole prigodbo, ki jo
je, kakor terdi, iz ust tega imenitniga moža samiga
slišal. — Sveti Anton sliši nekdaj močno terkati na
vrata svoje koče; tedaj stopi iz nje in ugleda pred sabo
moža strašne velikosti in grozovitiga, skorej de ne
čudniga obraza. Kdo si ? ga vpraša Anton. Tisti, od¬
govori strašni mož, ki ga satana imenujete. Kaj ho¬
češ ? zavpije nad njim serčni pušavnik. —• »Jez bi rad
vedil, zakaj me tvoji učenci in toliko družili na zemlji
zasramujejo, preklinjajo in vse hudo vošijo, kolikorkrat
se jim kaj hudiga primeri?« — Ni čuda, odgovori
Anton , de te kolnejo , ker si začetnik vsiga hudiga.
— Lažeš, zavpije pošast; jez nisim kriv, de ljudje
greše, ker nič ne premorem zoper tiste, ki se mi
ustavljajo; oni sami so krivi svoje pogube, ker moje
zapeljevanje poslušajo, eden druziga zapeljujejo in se v
hude priložnosti in pregrehe pogrezujejo; in torej naj
sami sebe tožijo zavolj grehov, ne pa mene! — Reče
in zgine pušavniku spred oči. Resnično, le zato, ker
ljudje sami hočejo in se bližnjih priložnost k grehu ne
ogibljejo, le zato tolikokrat in tolikokrat grešijo. "Vsi ti
pa tudi zastonj molijo: »Gospod! reši nas hu¬
diga!«  —r "Vse drugači je ravnal svetnik, čigar god
danes obhajamo.

Z i v 1 j e n j e s v e t n i k o v: S v e ti A nz e I m, ve¬
liki škof kanterburski.  (+ 1109.)

Ta svetnik je iz vsiga serca greh studil in se je
vsiga ogibal, kar bi ga v greh vabilo in mikalo. Ve¬

likokrat je govoril tele imenitne in posnemanja vredne
besede: »Ko bi bil na eni stran pekel pred menoj, na
drugi strani bi me pa greh vabil in mikal, bi vender
raji živ v pekel skočil, kakor pa greh storil«. Kdor
tako misli in govori, gotovo s pridam moli: »Reši
nas hudiga!«  — Sveti An z el m, eden izmed
nar slavniših mož katoliške cerkve v dvanajstim stoletji,
je bil rojen v Aosti na Piemonteškim leta 1033. Nje¬
gova bogaboječa mati ga je napeljevala k pobožnosti in
je v njegovo mehko serce vsajala take nauke, ki so
mu bili pozneje vodila k svetimu življenju. Po smerti
svoje matere je bil v službi Božji merzel in len in se
je vdal posvetnim veselicam. Posebna prigodba je ven¬
der nesrečniga otela. Njegov oče ga je začel sovražiti
in preganjati. Anzelm si je vse prizadeval očeta poto¬
lažiti, pa zastonj. Poslednjič je bil primoran očetov
dom zapustiti. To je mladenču oči odperlo. Sedaj je
objokoval zmote svoje mladosti in se je vse svoje živ¬
ljenje zanje pokoril. Ko mu je bila smeri; njegoviga
očeta oznanjena, je svet popolnama zapustil in se je
pridružil benediktinam v Beku. Že čez tri leta je bil
izvoljen prednik samostanu. Vsi so ga spoštovali za¬
volj njegove ljubezni in krotkosti, zavolj njegove raz¬
umnosti in ponižnosti. Pozneje so si ga celo opata izvolili-
On pa ni nič spremenil Svojiga poprejšnjiga življenja, le
hrepenel je po veči svetosti ini popolnosti. Po smerti Lan-
frankovi je bil povišan na škofijski stol kanterburski
na Angleškim leta 1093. Odslej je imel hude in dolge
vojske s kraljem, kteri je v pravice katoliške cerkve
segal in jih zatiral. Šest mescov pred smertjo je mo¬
čno oslabel, in, ko ni mogel več hoditi, so ga vsaki
dan v cerkev nesli, ker je imel neizrečene želje vsaj
pri sveti maši biti, ki je sam nič več ni mogel oprav¬
ljati. Umeri je veliki teden 21. Maliga Travna v 76.
letu svoje starosti.

Molitev. Gospod! daj nam spoznati,
kako neizrečeno ostuden je greh, de se ga
ravno tako bojimo in ogibljemo, kakor sveti
Anzelm, in vselej s pridam molimo: „Reši
nas hudiga ! a  Amen.

StmdhmMjstO) hmM,

tl«, OMtgt Titovmi.

Besedica »amen«.

Vprašanje. Kaj pomeni besedica „amen <ir ,
s ktero sklepamo Gospodovo molitev ?

Odgovor. „Amen“, hebrejska beseda, po*
meni: „Zgodi se!“  ali: „Z godil  o se  bo“,
kar prosimo.

Razlaganje. Že prerok Jeremija  (28,6.)
je nekdaj rekel Ananiju: „Amen! Tako naj

261

st on Gospod! Naj poterdi Gospod tvoje be- sliši imenovati ime svojiga sina, in usliši razumniga
sede!“ Ravno to hočemo tudi mi reči z bese- prosivca. — Toliko moč ima tudi molitev tistih, kteri

dic o „8111611“, ki jo pristavljamo očenašu; prav
Za  prav hočemo ž njo reči: „Zgodi se!" ali:
»Spolni, o Gospod! kar smo te prosili! Poterdi
besede svojiga Božjiga Sina, ki smo jih za

molijo v imenu Jezusovim.  Koliko veči moč bo šele
imela tvoja molitev, o kristjan! če celo moliš z bese¬
dami Jezusovimi?

Vprašanje. Kaj se poslednjič učimo iz

hjim govorili v očenašu!" Resnično, ne smemo vsiga tega, kar smo slišali in brali od Gospo-
dvomiti, de bo Gospod Bog tudi spolnil, kar dove molitve?

S a  prosimo v očenašu; sej prosimo z besedami

Odgovor. Iz nauka od Gospodove molitve

°žjiga Sina; ,,.Oče pa", pravi sveti ( iprijan,  S p 0 znajmo visoki pomen in moč te molitve in
»pozna besede svojiga Sina, in ako nam da, mo ]j mo  p rav  radi in z vso pobožnostjo to nar

.o?°lL ga ^ PrOSim0 .. V  . KriS i U l 0 : V ' m  ‘T nU; k 1 0llk ° izverstniši in nar lepši molitev.

°ze prejmemo, kar ga prosimo z besedam
Kristusovimi  samimi? — Gotovo, z veseljem

Razlaganje. Kako imenitna, kako lepa je

bo na nas ozerl (glej naslednjo podobo!), če Gospodova molitev! „Kako kratka v besedah,
8 liši besede svojiga Sina".

in kako obširna v obsegu!" pravi Tertulijan.
„Ona ne obsega samo molitve, kakoršna mora
. biti, ne samo praviga pota Boga častiti, in

' v Aj ■y~ , ~  reči, kterih sme človek prositi, ampak vse,
kar je Gospod učil in zapovedoval, tako
de je res v njej ves evangeli kratko zapo-
paden. Na to molitev naj se opirajo vse
druge molitve; s to molitvijo naj se vse druge
sklepajo". — Kristjan! ne moreš je tedaj lepši
in koristniši molitve moliti, kakor je Gospo¬
dova molitev. Moli jo pa tudi vselej z vso
pobožnostjo in spoštljivostjo; misli, kaj govo¬
riš, in ne pozabljaj, de smo jo prejeli od Go-
: spoda samiga. Posnemaj tale prelepi zgled!
F lam en vil,  perpinjanski škof, sreča en
Zgled. Kako rad nas usliši nebeški Oče, če ga d an  pobožno vertnarico in jo vpraša, kako k
Hj prosimo v imenu ali še celo z besedami njegoviga

Sina

raziasnuie tale prilika. Nekdaj prideta dva moža . . ....  . ,,

k  kralju ' prosit pomoči. Oba imata enako prošnjo in n J en,h  " st  tako  P obozno le P° razlago Gospo-
čaw„ i—i-- - a --- —dove  molitve! Spoznal je, de še nikoli ni

Gospodu moli. Pa kako se je čudil slišati iz

ea kata kralja s trepečim sercam v zaslišavnici. Kralj
Pride , in pervi prošnik mu prav ponižno in z lepimi
bedami pove, kaj bi rad imel. Ali kralj ga resnobno
v Praša: »Kako ? ker te ne poznam, ali imaš seboj
kako priporočivno pismo ali imaš kaciga znanca v kra-
ijevi hiši, ki bi te mi priporočil in za te prosil?«
žalosten in potert mu prosivec pove, de ne. — Kralj
Pa dalje govori: »Torej ti prošnje ne morem uslišati,
k ®r te kar nič ne poznam in tudi nisi poiskal prijatla,
k r bi hotel za te prositi«. — Na to naznani drugi
Prošnik svojo prošnjo in pristavi: »Sicer nisim vreden,
f. e  bi m i uslišal to prošnjo, mogočni kralj! Pa tvoj

slišal tako lepo moliti. — Priprosta, pobožna
vertnarica pa takole moli: „Oče naš, kteri
si v nebesih!  Kako srečna sim, o moj Bog!
tebe imeti očeta, in koliko veselje mi dela mi¬
sel, de bodo kdej nebesa moje prebivališe! O
moj Bog! dodeli mi milost, de ko tvoj otrok nikdar
razuzdano ne živim; nikdar ne pripusti, de bi
storila kaj taciga, kar bi mi vzelo toliko srečo!
Posvečeno bodi tvoje ime!  Moj Bog,

'-ribi sin, ki ga imaš tolikanj rad, me je sem poslal j e z sim le uboga ženska, in torej sama ne mo-
) n  mi je obljubil, de mi boš dal vse, karkoli te bom rem  posvečevati tvojiga imena; želim pa, de bi
v njegovim imenu. V imenu tvojiga preljubiga ^ ^ ^ osve čevano. - Pridi k

, n a tedaj te prosim, de svojo prošnjo milostljivo uslisis. . . i n  t

zavolj mene, ampak zavolj svojiga sina mi daj, kar nam tvoje kraljestvo.  Želim, o moj Bog.
te  prosim!« — In kralj se prijazno posmelilja, ko de odslej v mojim sercu s svojo milostjo kra-


262

ljuješ, de kdej vekoma s teboj kraljujem v tvo¬
jim veličastvu. — Zgodi se tvoja volja,
kakor v nebesih, tako na zemlji!  Moj
Bog, tvoja sveta volja je, de si kruh služim
z delam svojih rok;  Gospod! zadovoljna sim s
tem srečnim stanam, in bi ga ne hotla spreme¬
niti z drugim zoper tvojo presveto voljo! Naj
se zgodi v vsim tvoja sveta volja! — D a j
nam danes naš vsakdanji kruh!  Moj
Bog, prosim te trojniga kruha; kruha tvoje
Božje besede, de me učiš, kaj mi je storiti;
nebeškiga kruha pri svetim obhajilu, ki mi po-
krepčuje dušo, in kruha, ki ga potrebujem, de
si telo hranim in ohranim; in obljubim ti, o
moj Bog! de bom, kar ne potrebujem, prepu¬
stila tistim, ki potrebujejo. — In odpusti
nam naše dolge, kakor tudi mi o d p u-
šamo svojini dolžni kam!  Gospod! vem, de
sim jih veliko razžalila, priserčno jih prosim
odpušenja; njim, kteri so mene razžalili, odpu¬
stim tudi iz serca. Prosim te, o moj Bog!
stori jim vse dobro, kar si sama vošim, in mi-
lostivo mi odpusti vse moje grehe! In nas ne
vpelji v skušnjavo!  Gospod! vidiš, koliko
sovražnikov me obdaja, in kako težko se jim
brez tvoje pomoči branim; prosim te iz vsiga
serca, daj mi moč, de srečno premagam vse
hudo skušnjave. — Temuč reši  nas  hu¬
di  ga!  Prosim te, o moj Bog! reši me nar ve-
čiga hudiga, namreč greha, ki mi sam more
vzeti tvojo milost. — Amen.  Prosim te, o moj
Bog! s to besedo, stori mi, kakor sim te ravno
prosila <{ . — V tem duhu sta gotovo tudi molila
svetnika, ki se nju spomin danes obhaja.

Življenje svetnikov: Sveti Soter
(-j- 177) in sveti  Kaj  (+ 296), papeža in
spričevavca.

Sveti Soter  je sedel na papežev stol 173. leta
in je bil žalostnim vselej milostiv oče. Z velikim ve¬
seljem je podpiral uboge, zlasti tiste, kteri so zavolj
Jezusa preganjanje terpeli. Po zgledu svojih spredni-
kov je tudi milodare pošiljal daljnim cerkvam, posebno
Koriričanam. Ta sveti papež si je zmiram z vso močjo
prizadeval ohraniti čisti nauk, zato se je stanovitno
ustavljal krivovernim Montanistam, ki so . se že pod
njim začeli upirati zoper sveto cerkev. Poslednjič je
življenje dal za sveto vero leta 177. — Sveti Kaj je
bil papež izvoljen leta 283. Rojen je bil v Dalmacii
in je bil v rodu cesarju Dioklecijanu. O preganjanji

kristjanov, ki je terpelo dve leti, je ta sveti papež
spoznovavce in spričevavce neprenehama spodbadal k
stanovitnosti. De bi se cedi ohranil, se je umaknil
preganjanju. Umeri je pa že 296. leta po mnogi®
terpljenji, ki ga je bil prestal za Kristusa in njegovo
sveto vero.

Molitev. Dodeli nam, Gospod! tako
živo vero, tako pobožniga duha, kakor
svetima spričevavcama Soteru in Kaju, de
tako sveto živimo, tako vdani v Božjo voljo
terpimo in tako pobožno molimo , kakor ona,
de vse molitve zaupljivo sklepamo z bese¬
dico : Amen !

Angelovo češenje.

it. M.aftga Travna.

Prelepi obseg in visoka starost angeloviga češenja-

Vprašanje. Ktero molitev večidel očenaš«
pristavljamo ?

Odgovor. Očenašu večidel pristavljamo a n-
gelovo češenj e ali cešenomarijo,  ki se
tako glasi: „Č e š e n a 31 a r i j a, gnade polna*
Gospodje s tabo. Žegnana si med že¬
nami, in žegnan je sad tvojiga telesa*

263

Jezus. Sveta Marija, Mati Božja!
prosi za nas grešnike zdaj in našo
sniertno uro. Amen^.

Vprašanje. Zakaj pristavljamo očenašu
angelovo češenje?

Odgovor. Očenašu pristavljamo angelovo
češenje : 1) Ker se moramo za Bogam, svojim
Očetam, zlasti k Marii, svoji Materi, obračati,
de našo molitev z mogočno priprošnjo podpira;
2) ker je angelovo češenje prelepa molitev,
tar lahko vidimo iz njegoviga obsega, iz
ajegove visoke starosti in častitlji¬
vosti, in iz njegove moči.

Razlaganje. Resnično k Marii  se moramo
obračati; ona nam bo podpirala slabo molitev z
aiogočno priprošnjo pri svojim Božjim Sinu.
»Veste", pravi sveti Ciril,  „de smejo tisti v
kraljevo hišo hoditi, za ktere se kraljica po¬
ganja, in de ti prejmejo, karkoli prosijo. In
tako bomo tudi mi prejeli, karkoli hočemo, ako
Oam je Božja Mati pomočnica, srednica in be¬
sednica pri Kralji, ki ga priserčno za nas prosi'*'.

Vprašanje. Koliko delov ima češenamarija?

Odgovor. Češenamarija ima tri dele: 1)  po-
z dravljenje velikiga angela Gabriela,  ki je
°*nanil Marii, de bo ona mati Jezusova; 2) po-

zdravljenje tete Elizabete,  ki jo je Marija
obiskala; in 3) besede, ki jih je sveta cerkev
pristavila.

Razlaganje. Ne človek, ampak angel  nas
je učil te molitve (glej sprednjo podobo!); zato se
pa tudi imenuje: „angelovo  češ  en  j e“. Ali
ne vidimo že iz tega, kako imenitna je ta mo¬
litev ? Angelovo češenje ima pa tudi še v sebi
besede tolikanj oblagodarjene Elizabete,  ma¬
tere svetiga Janeza,  in besede nezmotljive
svete cerkve.  Kolikorkrat tedaj češenomarijo
molimo, govorimo ravno to, kar sta govorila
sveti veliki angel Gabriel  in sveta Eliza¬
beta;  hvalimo in poveličujemo Mater Božjo ter
jo prosimo pomoči v življenji in smertno uro,
kakor nas uči sveta katoliška cerkev; gotovo
je prelepa ta molitev!

Zgled, Nekdanji Rimljani so imeli to navado,
de so, kolikorkrat so sosednima ljudstvu vojsko napo¬
vedali, človeka poslali, ki je okovano in kervavo sulico
zagnal čez mejo v sovražno deželo; nasproti pa so no¬
sili v roki zeleno oljkovo vejico, kadar so delali mir
in zavezo. Tako so si ajdje pred Kristusam mislili
Boga večidel šerditiga maševavca, kteri-je neprenehama
kervave sulice v ljudi metal in spravne daritve tirjal,
dokler ni prišel nebeški poslanec, kteri je kraljevi De¬
vici in po njej vsimu človeškimn rodu podal oljkovo
vejico miru in blagovitosti, ker jo je pozdravil, rekoč;
»Češena Marija, mir bodi s teboj!« — O blaživno po¬
zdravljene, ki je bilo preblaženi Devici in po njej nam
vsim z nebes prineseno! To pozdravljenje je jutranja
zarja našiga zveličanja, oljkova vejica našiga miru in
našiga odrešenja. Kako lepa je tedaj molitev, če Ma¬
rijo pozdravljamo z besedami svetiga veliciga ang'ela
Gabriela!  Zato pravi tudi častitljivi Tomaž  K e m p-
čan  od te molitve: »Angelovo češenje, ki je po na¬
vdihu svetiga Duha napravljeno, je primerjeno vrednosti
in svetosti Marije Device. Ta molitev je majhna v be¬
sedah , visoka v skrivnostih, kratka za izgovarjanje,
obsežna v svoji moči, slajši od medu in dražji od zlata,
— to molitev hi mogli vedno v sercu premišljevati, s
čistimi ustnicami prav velikokrat brati in izgovarjati.
Pa gorje zaničevavcam, gorje nepobožnim in razmišlje-
nim molivcam, ki zlatih besedi ne pretelitujejo in me¬
dice ne okušajo, in zatorej češenomarijo tolikokrat brez
premislika in brez časti izgovarjajo!«

Vprašanje, Ali je že stara ta navada, de
Marijo z angelovim češenjem pozdravljamo?

Odgovor, Pobožna navada, Marijo pozdrav¬
ljati z angelovim češenjem, je že silno stara.

Razlaganje. Iz starih cerkvenih obredov
in iz spisov svetih očetov vemo, de je bila v

264

katoliški cerkvi od nekdaj splošna navada M a-
rijo z angelovim češenjem pozdravljati. „Jezus
sam", tako piše pobožen duhoven, „še ni molil
angeloviga češenja ; pa je to molitev spolnoval,
ker je svojo Mater vsaki dan večkrat pozdrav¬
ljal. On ji ni govoril: „Gnade si polna"; ker
je bila že sama njegova vpričnost zanjo polnost
vsih milost. On ji ni govoril: „Gospod je s te¬
boj", pa je bil pri njej in desiravno Gospod ji
je bil podložen. On ji ni govoril: „Zegnana si
med ženami", pa z ljubeznijo, ktero ji je vedno
skazoval, ji je dajal čutiti, kako neizrečeno je
obfagodarjena. On tudi ni govoril: „Jez , tvoj
sin, sad tvojiga telesa, sim žegnan", pa razo¬
deval ji je, kako visoko ceni njeno materno
ljubezen. Ge tedaj češenomarijo molimo, ji
pravimo to, kar je Jezus pri Marii delal; za¬
kaj Sin Božji je trideset let spolnoval to, kar
v češenimarii govorimo". Torej se ni čuditi,
de so presveto Devico iMarijo že perve ker-
šanske čase pozdravljali z angelovim češenjem.

Zgledi. Že v starim obredstvu,.v molitvah, ki
se pripisujejo svetimu aposteljnu Jakopu,  se nahaja
to češenj e Marije Device, in sveti Krizostom,  'cari¬
grajski škof, ki je živel v četertim stoletji in se za-
volj zgovornosti imenuje Zlatoust, moli pri sveti maši
Marii  na čast s temi besedami: »Resnično, vredno je
in prav, de poveličujemo tebe, Božjo Porodnico, vselej
preblaženo in brezmadežno Mater našiga Boga, ki si
častitljivši od kerubinov, in brez primere veličastnejši
od Serafinov, ker si brez omadežanja svojiga devištva
Boga rodila; tebe, pravo Božjo Porodnico, hvalimo :
Češe n a Marija, gnade polna! Gospod je s te¬
boj; žegnana si med ženami in žegnan je
sad tvojiga telesa, ker si rodila Zveličarja
naših duš«.  — Iz tega se tedaj vidi, de je ange¬
lovo češenje že v četertim  stoletji molil preslavni
škof vzhodne cerkve, in je bila ta molitev že zapove¬
dana, ker je bila že sprejeta v mašo, v službo Božjo.
Ali ne bomo tedaj angeloviga češenja v tolikanj veči
časti imeli ? in ali ne bomo te molitve z enako goreč¬
nostjo in z enako pobožnostjo molili, kakor kristjani v
pervih keršanskili časih?

Življenje svetnikov: Sveti A d a I b e r t,
škof v Pragi, s prideva  ve  c. ('-J- 997.)

Med tiste pobožne Mariine častivce, kteri so Ma¬
ter Božjo velikokrat in z veseljem pozdravljali z ange¬
lovim češenjem, se po pravici šteje tudi sveti Adal-
bert,  čigar god se danes obhaja. Rojen je bil od
imenitnih staršev na Pemskim leta 956. Ko'mu  Bog
že v pervih letih smertno bolezen pošlje, se obernejo
njegovi starši k Materi Božji, ga polože na njen altar

in obljubijo, de hočejo tega svojiga ediniga preljublje'
niga sina v duhovski stan dati, ako mu presveta De'
vica sprosi ljubiga zdravja. Njih molitev je bila ušli'
šana. Za smert bolno dete je ozdravelo in starši so
zvesto dopolnili svojo obljubo. V Magdeburgu se j e
učil s tako slavo, de je bil v duhovski stan sprejet in
v mašnika posvečen 983. Poslednjič je bil zavolj svoje
učenosti in pobožnosti povikšan na škofijski sedež v
Pragi. Kar škof je le dobre in pobožne dela opravljal,
je bil zderžen, resnoben in oster proti sebi, ljubeznji?
in usmiljen do družili, ponižen in zvest proti Bogu,
je skorej vsak dan besedo Božjo oznanoval, je tolažil
bolnike in jetnike in je svoje dohodke obračal v inilO'
dare za uboge in za cerkvene potrebe. Ker se pa nje'
govi podložni, ki so bili malo poprej zapustili teo^
nejeverstva, naukam in postavam zvestiga vikšiga p a '
stirja niso hotli podvreči, je šel v Rim , de bi dobil
od papeža privoljenje, svojo škofijo zapustiti. Štiri leta
je živel v velikim keršanskim mestu pobožno in spo'
komo, dokler niso Pražani poročnikov k njemu poslali,
s ponižno prošnjo , de bi se vernil v Prago , ker j9*
je resnična volja, njegovo opominjanje zvesto spolno'
vati. Po papeževim povelji gre Adalbert zopet v Prag 0,
Pražani ga sicer z velikim veseljem sprejmejp. Ko P a
začne sveti škof Čehe k poboljšanju opominjati, in ^
le nič ne marajo, zopet gre v Rim leta 995. Ali
sveti oče mu zopet ukažejo v Prago se verniti, vender
pa sme v kterokoli drugo deželo iti in tam Jezusovo
vero oznanovati, če pri Čehih nič ne more opraviti.
že na potu zve, de ga Čehi sedaj še bolj sovražijo-
Poda se tedaj na Ogersko, kjer veliko prebivavco?
spreoberne, in tudi vojvoda Gejza; in poslednjič g re
na Poljsko, kamor ga je vojvoda Boleslav poklical,
bi ondotnim malikovavskim Porusam vžgal luč sveto
vere, ki je pa sedaj še niso hotli sprejeti, ampak s °
svetiga škofa umorili leta 997.

265

Molitev. Dodeli nam, o Bog! na
prošnjo svetiga škofa in mučenca Adalberta,
de presveto Devico Marijo v življenji po¬
gosto in radi pozdravljamo z angelovim če¬
menjem , de v smerti dosežemo njeno ma¬
terno varstvo in pomoč. Amen.

:4. Mig® Tptfro®.

Moč angeloviga češenja.

Vprašanje, iz česa še lahko spoznamo
imenitnost angeloviga češenja ?

Odgovor. Imenitnost angeloviga češenja
tudi še lahko spoznamo iz moči, ki jo ima ta
molitev , kar nam spričuje toliko svetih Marii¬
nih častivcov in častivk.

Razlaganje. Kdor je kdej molil angelovo
češenje s pobožnim duham in z otročjim zaupa¬
njem do Matere Božje, je gotovo tudi skusil,
de ima ta molitev sveto in nebeško moč v sebi.
Tomaž Kempčan  tedaj pravi: ,,Kadar pre¬
sveto Devico z angelovimi besedami ogovorim
in pravim: Češ ena Marija!  se vesele ne¬
besa; zemlja se čudi, satan beži, pekel se
trese, otožnost mine, veselje se verne, serce
se taja ljubezni in sveta pobožnost ga ogreva,
kesanje vanj pride in upanje ga oživlja; res¬
nično, tako tolažbo čutim v svojim sercu, de
ne morem z besedo izreči 11 . — In M a r h a n c i
P>še: v Ali bi rad spoznal moč angeloviga če¬
šnja? Vedi tedaj! Ono je nebeško zdra-
v Uo,  ki dušo zoper smerlni pik peklenske kače
v nruje in zoper njeno moč brani; ono je šiba,
s  ktero moreš to silno nevarno kačo po glavi
v dariti in njene sovražne napade premagati 11 .

Zgled. Zatekajmo se tedaj v vsili skušnjavah in
nadlogah k Marii  in pozdravljajmo jo z angelovim ce¬
zijem. — Pobožen človek je imel nekdaj škorčka, ki
je med drugim tudi naučil izgovarjati lepo pozdrav-
*i e nje: »A v e Maria!«  če je kdo na duri poterkal,
J? tičica naglo in prijazno odgovorila: »Av„e Maria!«
( ' 6  jo je kdo ogovoril, je hitro odgovorila:- »A v e Ma¬
ni a!« Primerilo se je pa, de je bila enkrat kletka od-
Porta in. ob enim tudi okno v sobi; ko bi trenil, je
blla  tičica zunaj. Ko pa tičica sem ter tje ferči in se
v le pi naravi dobljene svobode veseli, glej 1 kar pride

Dušna hrana, VII.

ropna tiča in
že hoče uboziga
škorčka zgrabiti.

Ves v strahu sem.
ter tje ferfoli, in
iše svojimu gro-
zovitimu sovraž¬
niku uiti; pa za¬
stonj ! Nevarnost
je čedalje veči;
uboga živalica si
ne ve več po¬
magati ; z vso
močjo začne vpiti:

» A, v e Maria!

A v e Maria!«

In glej čuda! vsa
osupnjena — se
ropna tiča verne-
in zbeži. Prera-
dovedni škorček
se ves vesel zavolj srečne otetbe oberne proti domu in
pride zopet v svoje poprejšnje stanovanje. — Oh, ko¬
liko ljudi je podobnih tej nespametni tičici, ker tudi
kakor zgubljeni sin očetovo hišo zapuste in gredo, ka¬
mor jih hudo poželenje vleče, Prišli so . že do peklen¬
skih vrat, in povsod jih lovi nar hujši ropar, Luci¬
fer,  in jih iše požreti. O kako prav bi vsi ti storili,
ko bi z ubogim škorčkam Marijo pozdravili in rekli:
»Ave Maria!«  Tega nebeškiga pozdravljenja pe¬
klenski ropar ne more terpeti; ubežal bi, in preganjana,
duša bi se zopet vernila v očetovo hišo, k lepimu in
poštenimu življenju. — Molimo tedaj radi in pogosto:
»Česena Marija!«  V vsaki skušnjavi in nevarnosti,
v vsaki nadlogi in težavi kličimo: »Češ ena Marija!«

Vprašanje. Kaj nam je tedaj storiti, ker
ima angelovo češenje toliko moč v sebi ?

Odgovor. Ker ima angelovo češenje toliko
moč v sebi, to molitev prav pogosto, prav
radi in prav pobožno molimo.

Razlaganje in zgledi. ,,Zgled veliciga an¬
gela Gabriela  in svete Elizabete 11  (glej
sprednjo podobo!) „naj nas spodbada k pozdrav¬
ljanju Marije Device 1 *, pravi kardinal Hugo;
„zakaj ona ni tako neprijazna, de bi pozdrav¬
ljenja ne povernila 11 ; kolikorkrat jo pozdravimo,
tolikokrat nam skaže v zahvalo kako dobroto.
Zato so svetniki Božji tako radi molili angelovo
češenje. Alfonz Rodrigu  ec  ga je molil,
kolikorkrat je ura bila; sveta Katarina  Se¬
nen  s k a je pogostokrat, po stopnicah gori ali
doli grede, pokleknila na posamne stopnice in
je v otročji priprostosti molila angelovo češenje,

35

266

de bi ž njim Mater Božjo hvalila in častila.
Nekaj posebno eudovitiga se pa pripoveduje iz
življenja svetiga Tomaža Akvinskiga.  Ta
svetnik je že v otročjih letih prečisto Devico
Marijo tolikanj spoštoval, de je njej na čast
listek kakor naj drajši reč vedno pri sebi imel,
za kar pa nihče ne vedil. Ko njegova rejnica
to zapazi, ga lepo prosi, de naj ji pokaže ta
listek, pa zastonj. Se celo materi ga nerad in
le pod zapovedjo otročje pokoršine pokaže.
Kako se pa mati začudi, ko ugleda na popirčku
angelovo češenje, ali češenomarijo zapisano.
Ker se pa pobožni otrok boji, de bi se ta njemu
nar ljubši molitev drugim ne kazala, jo hitro
hoče nazaj imeti, in, ko jo dobi, jo naglo
požre, de bi je le več ne zgubil. Na to pa
vstane govorica: „Ta otrok bo velik častivec
Marije Device". In ljudje so prav imeli; ta
otrok je bil pozneje sloveči mož, ki si je pri¬
dobil ime: „angelski  učenik**, — kteri je
Marii v čast veliko govoril in pisal in se z vso
močjo poganjal za Mariino češenje. — O de bi
imeli vsi kristjani duha svetiga Tomaža, če
tudi ne morejo ravno toliko storiti, kolikor je
on storil. O de bi vsi kristjani angelovo češe¬
nje ko svetinjo častili, ko dragotino vselej v
ustih imeli in v duhovnim pomenu zavživali, se
ž njim živili, ga v meso in kri spreminjali , de
bi bil ta duh,  ta  misel, ki veje v češenimarii,
njih duh, njih  misel.

Življenje svetnikov: Sveti Juri, spri-
č e v a v e c. (]-j* okoli 303.)

Današnji dan se obhaja god svetiga Jur j a. Tega
svetnika, kteriga Gregi veliciga mučenika imenujejo, in
njegov spomin vsako leto slovesno obhajajo, sveta ka¬
toliška cerkev že od nekdaj časti ko nar bolj slovečiga
spričevavca keršanske vere. Dojen je bil v Kapadocii
od plemenitih in keršanskih staršev. Po smerti svojiga
očeta je šel z materjo v Palestino, nje rojstno deželo,
je stopil v vojaški stan in je dobil pri vojski cesarja
Dioklecijana imenitne službe. Ko je pa cesar začel
kristjane preganjati, je vojašini slovo dal in se je brez
strahu poganjal za kristjane zoper grozovito in krivično
ravnanje mogočniga cesarja. Na to je bil v temno
ječo veržen in drugi dan po strašnim mučenji zunaj
mesta ob glavo djan. Tega svetnika večidel malajo na
konji sedečiga, ki ima pod nogami zmaja premaganiga.
To pa pomeni, de je svetnik z živo vero premagal sa¬
tana, ki ga sveti Janez v razodenji imenuje zmaja.
Zavolj mnogih zmag v vojskah, ki so jih kristjani na

prošnjo tega svetnika dobivali, se je njegovo češenje
zelo razširjalo in množilo. •—- Kako se je pač sveti Jun
tako srečno vojskoval in je tako slavno zmagoval? Go¬
tovo se je pogosto Marii priporočal, gotovo jo je po¬
gosto pozdravljal z angelovim češeujem, in Marija se
mu je hvaležno skazovala; izprosila mu je nebeško to¬
lažbo in pomoč, de je bojevanje srečno prestal in vse
opovire svojiga zveličanja slavno zmagal.

Molitev. Tudi mi te pozdravljamo,
o nebeška kraljica Marija! z angelovim če-
šenjem; pozdravljaj nas tudi ti, de skusimo
moč angeloviga češenja, in se tukaj na
zemlji srečno vojskujemo, kakor sveti Juri,
dokler ne dosežemo venca nebeškiga veli¬
častva. Amen.

Mtgi Travma.

»Češena si!«

Mariino češenje poterjuje sveto pismo in pamet.

Vprašanje. Kaj hočemo reči, kadar Ma¬
rijo ogovarjamo z  besedama: „Cešena  si“*

Odgovor. Kadar Marii pravimo: „Češen a
si!“  je ne le samo pozdravljamo, ampak j°
tudi častimo in blagrujemo, ker je bila v pla¬
čilo svojiga zasluženja in svojih čednost povi¬
šana v Mater Sinu Božjiga.

267

Razlaganje. Nesrečo, ki jo j'e nekdaj za¬
vrženi angel, Lucifer,  po zapeljanji perve
Matere Eve napravil vsimu čioveškimu rodu,
naj bi drugi angel, Gabriel  (glej zgornjo po¬
dobo!), zopet s teni popravil, deje  prinesel ve¬
selo sporočilo, de bo Marija mati Odrešenikova,
kakor piše častitljivi Beda:  ,,Dober angel je
govoril z Marijo zavolj zveličanja ljudi, ker je
hudoben angel z Evo govoril zavolj pogubljenja
ljudi". — Angel Gospodov sam tedaj se prikaže
Poln svetiga spoštovanja in pozdravi  Marijo!
£akaj bi je tedaj mi ne pozdravljali,  zakaj
hi je mi ne č as t i 1 i z o t r o č j o p o b ož n o s tj o,
her j'je  R°g sam toliko milost dodelil? G e-
Senje  Marije Device (ne pa molj e nje,  ka-
kar nespametni ali pa hudobni nasprotniki naše
svete vere neprenehama vpijejo)), je bilo od
Nekdaj verska, bistevna resnica v katoliški
Cerkvi; to češenje je namreč uterjeno v sve¬
tim pismu in po cerkvenih očakih, je
Pametno in koristno.

Vprašanje. Kako je češenje Marije De-
y ice uterjeno v svetim pismu?

Odgovor. Gešenje Marije Device je v sve¬
tim pismu tako uterjeno, de moramo,  kakor
P f avi keršanskučenik, ali sveto pismo raz-
tcrgati ali pa Marii k nogam pasti.

Razlaganje. Več krajev v svetim pismu
na m razodeva to češenje Marije Device. Ze

na pervih straneh svetiga pisma stoji zraven
grešnika Adama Kristus  Odrešenik, drugi
Adam,  in zraven grešnice perve matere Eve
Marija,  druga Eva. Skorej jih ni bukev v
svetim pismu, v kterih bi se ne omenjala Kri¬
stus in Marija. V mnozih podobah jemlje sveto
pismo Marijo v misel. Ali mar ponižnost Este-
rina,  serčnost in zmaga J ud iti n a ni podoba,
ki Marijo naznanja ? Pa tudi določne izreke
nahajamo že v stari zavezi, ki zadevajo Ma¬
rijo, Mater Božjo. Od nje govori veliki pre¬
rok Izaija:  „Gospod sam“, pravi, on, „vam bo
dal znamnje (odrešenja). Glejte, devica bo spo¬
čela in sinu rodila in ime mu bo Emanuel" (t. j.
Bog z nami). In prerok Mi hej tolaži žalostne
narode s tistim srečnim čašam, „v k ter im bo
porodnica porodila".  (Mih. 5.) Kdo je ta
porodnica? Kdo drugi, kakor Marija, prečista
Devica, sveta Božja Porodnica? — Še večkrat
pa govori sveto pismo nove zaveze od Marije
in nje češenja. V novi zavezi nahajamo po-
zdravljenje angelovo: Češena si Marija! i. t. d.
in besede pobožne Elizabete, ki 31arijo imenuje
Mater svojiga Gospoda.  Ko bi bila Ma¬
rija navadna žena, ali bi ji bil Gospod angela
poslal? Ko bi Marija ne zaslužila češenja, ali
bi jo bil Bog sam kdej tako visoko častil? In
ali nam ne pripoveduje sveto pismo , de je bil
Kristus, Sin Božji, sam svoji Materi Marii pod¬
ložen in de je na njeno prošnjo pervi čudež
storil? de jo je vselej priserčno ljubil in častil
in še s križa zanjo skerbel? Ali se ne vidi iz
vsiga tega dovolj očitno, de je češenje
Marije Device v svetim pismu popol-
nama uterjeno?  Resnica je tedaj, kar je
uni keršanski učenik rekel: ,,Ali moramo sveto
pismo raztergati ali pa Marii k nogam pasti".

Zgled. Leonardo,  pobožen malar, je dobil
povelje Mater Božjo namalati. Preden se pa dela loti,
pade na kolena in moli: »Nebeška kraljica! kako te
hočem vredno malati? Tvojo hvalo že oznanujejo pre¬
roki stare zaveze, tvoje veličastvo pripoveduje sveto
pismo. Tebe je Bog Oče častil, Sin Božji ljubil in
sveti Buh nevesto izvolil. Kako , bi te tedaj vredno
malal?« In na to začne kleče  Mariino podobo malati;
in kolikorkrat je to podobo malal, ni nikoli drugače delal,
kakor le kleče,  ker je bil ves presunjen od otročjiga
spoštovanja do Marije, nebeške kraljice. In kmali je
bila končana podoba, izverstno, prelepo delo. —Krist-

35 *

268

jan! ali ne prevzema tudi tebe enako spoštovanje do
Marije, če premisliš, kako je nje češenje že v svetim
pismu uterjeno ?

Vprašanje. Ali se pa to češenje Marije
Device tudi s pametjo vjenia?

Odgovor. Češenje Marije Device se s pa¬
metjo popolnama vjenia ; zakaj če Sina ko Boga
in Odrešenika častimo, moramo vender tudi
njegovo Mater častiti: tega pameten človek ne
more tajiti; ravno s tem, de Mater častimo,
častimo Sitni samiga.

Razlaganje in zgled. Ko bi nas tudi sveto
pismo ne napeljevalo Marije častiti, bi nas
mogla že naša pamet k temu priganjati: ker
namreč vemo, de je Kristus naš Bog in Gospod,
in Marija njegova Mati, nam že pamet pravi,
de jo moramo častiti; če Sina častimo, moramo
tudi Mater častiti. Neumno je tedaj ugovarjati,
de Mariino češenje čast jendje Kristusu. O ne,
ravno s tem , de Mater častimo, častimo Sinu
samiga. — Ra tis bo n, ki se je po čudoviti
prikazni Matere Božje 1842. leta iz judovstva
spreobernil k keršanski veri, je odslej ves go¬
rel za Mariino češenje. V svetim serdu zoper
vse tiste, ki hočejo Materi Božji čast kratiti,
takole piše: „Kako je vender to, o moj Bog!
de toliko z Jezusovo kervjo odrešenih ljudi
češenje krati preblaženi Devici, ki je nje serce
kri dalo? Kako je mogoče, de ti ljudje, ki se
videzno tako terdo derže čerke svetiga pisma,
ravno pri Marii prestopajo zapoved svetiga
pisma, ki vender vsim ljudem veleva svojo
mater častiti?  Zakaj tako ravnajo? Boje
se,  pravijo, de bi ne jemali Sinu, kar
dajo Materi; boje  se,  de  bi  Marii, časti
ne skazovali, ki so jo Kristusu dolžni.
Ali je pa ta boječnost tudi pametna? Ali je
keršanska ? Ali je natorna? Ali je to v človeški
natori, de sin materi časti ne privoši? Ali je
sin bolj češen, če se njegovi materi čast jemlje,
de bi se njemu sarnimu dala? Ali bi bil pač
Kristus dopustil, de bi se bili njegovi učenci
vnemamo in merzlo obnašali do tiste Matere,
ki jo je sam v toliki časti imel? ....  Kako
čudno je vender to! Ljudje, ki se imenujejo
učence Kristusove, terdijo, de hodijo za Kri-
stusam ; in de bi ga poprej našli, zapuste Ma¬

rijo! De bi Sina bolj ljubili, nehajo Mater lju¬
biti!! Kakor de bi se ljubezen do Jezusa ne
vjemala z ljubeznijo do Marije, kakor de bi
nam Jezus ne bil zapovedal ljubiti svojigabliž-
njiga, kakor de bi Devica, hči Božja in Mati
Kristusova ne bila tudi sestra, mati ljudi!" Ka¬
ko nespametno tedaj vsi ravnajo? Kako pa¬
metno  pa je nasproti češenje Marije Device?

v ,

Življenje svetnikov: Sveti evangelist
Marka,  (f 68.)

Sveti evangelist Marka,  čigar god se danes v
sveti cerkvi obhaja, je gotovo prečisto Devico Marijo
posebno častil in hvalil. — Tega svetnika je še le po
Jezusovim vstajenji sveti Peter spreobernil k keršanski
veri. Spremljal je pozneje svetiga Pavla in Barnaba
na njunim apostoljskim popotvauji. Bil je tudi s sve¬
tim Pavlam v Bimu obakrat, ko je bil ta apostelj v
ječi. Tukaj je zopet v tesneji z vežo stopil z apostelj'
nam Petram, kteri je bil ravno takrat v Bimu, kakor
sv. Pavel, ter je svetiga Marka spodbudil, de naj piše
evangeli, kteriga pod njegovim imenam imamo. Cez
nekoliko časa pride sveti evangelist bliz naših krajev
v staro, imenitno mesto Oglej, od kodar. je luč svete
vere veliko Slovencarn prisijala. Okoli 49. letu g a
pošlje vidni poglavar svete cerkve na Egiptovsko, de
bi ondi sveto vero razširjal, kar je tudi z veliko go¬
rečnostjo storil. Čez 11 let si izvoli stanovitni sedež
v Aleksandrii, kjer se je keršanstvo tako vkoreninilo»
de so nejeverniki v svoji togoti sklenili svetiga Marka
umoriti. Kar sklenejo, tudi store. V praznik, ki so
ga obhajali maliku Serapiju v čast, začno serditi mali'
kovavci na vso moč kričati, de se mora narprej ©ali'
lejic (tako so imenovali svetiga Marka), kakor nar veoi

269

sovražnik njihovih bogov poiskati in Serapiju darovati.
Zdajci ga gredo iskat in ga najdejo pred altarjem,
kjer je nekervavo daritev opravljal. Hitro mu veržejo
Tfi rv okoli vratu, ga vlačijo kakor zver od jutra do
večera po mestnih ulicah, in ga poslednjič zaprejo v
temno, smerdljivo ječo. Sveti spričevavec odpira le
sv oje usta, de Boga hvali, ker je bil vreden spoznan,
za njegoviga imena voljo kaj terpeti. Ko se drugi dan
zasveti, že pridejo grozoviti hudobneži, ga zopet iz
ječe peljejo in kakor poprejšnji dan vlačijo in tezajo,
dokler svoje duše ne izdihne •—- 25. Maliga Travna
leta 68.

Molitev. Marija, Mati Božja, ki si
v svetim evangelij prerokovala, de te bodo
odslej srečno imenovali vsi narodi na zemlji,
častimo in poveličujemo te; zakaj nič ni 1)olj
pametno,  kakor to , ker si rodila Zveli¬
čarja naših duš, ki živi in kraljuje z Bogarn
Očetarn v edinosti svetiga Duha vekoma.
Amen.

(Mig® Tmtoimd.

Češenje Marije Device je že silno staro.

Vprašanje. Ali je češenje Marije Device
že staro ?

Odgovor. Češenje Marije Device v cerkvi
Božji je že toliko staro, kolikor cerkev sama.

Razlaganje. Nasprotniki naše svete vere
v ečkrat terdijo, de se je češenje Marije Device
še le v četertim  stoletji začelo. Njim pa od¬
govori častitljivi Evzebi,  emisenski škof: »Od¬
kar luč katoliške vere svet razsvetljuje, so vsi
Uarodi, ki so verovali v Jezusa Kristusa, tudi
presveto Mater Marijo častili, in jo blagrovali
s  pobožnimi deli, ki so jih ji v čast skazovali,
de bi S e dopolnilo nje lastno prerokovanje:
»Odslej me bodo srečno imenovali vsi narodi
Ua zemlji". — In kardinal Hugo  piše: „Ni ga
ljudstva, ni ga rodu, ni ga stanu, ki bi ne bil
Pripomogel k spolnjenju te prerokbe. Judje in
a j tl j e, Gregi in divji narodi, možje in žene,
Ve hki in mali, bogati in ubogi, so Marijo hva-
Hli in klicali; nebesa in zemlja, angeli in ljudje
s ° se skušali v njenim češenji. Vsi nebeščani
Se  ji uklanjajo zavolj nje visoke časti in neiz¬

rečene sreče; vsi ljudje na zemlji stavijo za
Dogam nanjo nar veči zaupanje, in verne duše,
ki se še za ostanke svojih grehov pokore v
vicah, po njej zdihujejo. Ona je lepota nebe-
škiga Jeruzalema, veselje in radost verniga
ljudstva in čast vsimu človeškimu rodu".

Zgledi. Resnično, od nekdaj je bila prečista
Devica Marija  v cerkvi češena. Ali kdo bi mogel le
dvomiti, de niso že aposteljni otročjiga spoštovanja do
Matere svojiga Gospoda in učenika v sercu imeli ?
Preiskujmo po tem življenje tistih svetnikov, Id so bili
učencj. aposteljnov, in našli bomo, de so vsi Marijo
pobožno častili. Sveti Polikarp,  sveti Ignaci,  sveti
Klemen  Rimski, sveti Irenej  — ti vsi so častili
Marijo ko Mater Božjo in ko mogočno pomočnico in
besednico. Sveti Metodi  iz tretjiga stoletja ves vnet
govori od prečiste Device Marije in od češenja, ktero
ji gre. »Kako naj tvoje veličastvo hvalim' z besedami,
ktere bi bile tebe vredne!« pravi. »O materinska De¬
vica, o deviška Mati! Ti si preveč nad ljudi povišana,
kakor de hi te mogel človeški jezik vredno hvaliti! Hči
Davidova, Mati mojiga Gospoda in Boga! hvaliti te ho¬
čem vsaj z besedami tvojih očetov; misli in podobe ho¬
čem vzeti iz svetiga* pisma« i. t. d. — :  Kdo tedaj ne
vidi, de je češenje Marije Device silno staro, toliko
staro, kolikor sveta cerkev sama?

Vprašanje. Kaj nam je tedaj storiti?

Odgovor. Zgled vsili svetih in bogaboječih
katoličanov posnemajmo, in Marijo, prečisto
Devico, vselej z otročjo pobožnostjo in lju¬
beznijo častimo, kakor jo časte angeli in svet¬
niki v nebesih. (Glej zgornjo podobo!)

Razlaganje. »Vse stvari v nebesih in na
zemlji so dolžne tebe častiti, o Devica Marija!

270

ker si sedež Božjiga veličastva", piše sveti
Gregori; to sveto dolžnost tudi mi radi in z
veseljem spolnujmo; vse nesrečneže pa, ki se
sramujejo Marijo častiti, naj spametva naslednja
povest. — Ko so se nekdaj učenci v Mariinih
bratovšinah združevali, je bil v Milanu mlade-
neč, ki si je v čast štel prečisti Devici po¬
svečeno in za občje molitve odločeno kapelo
posebne dni v tednu z lastnimi rokami čediti,
plahte stepati in altar zaljšati. Enkrat se je s
tem opravilam ondi tako dolgo mudil, de so že
učenci tam memo v šolo šli. Tovarši ga gledajo,
ko ravno prah in smeti’ v svoj svilnati plajš
deva in iz kapele nese. In prederzna mladost
se mu začne posmehovati, rekoč: „Glejte po-
božniga materiniga serčka in bogaboječiga po-
svetnjaka, ki na obe plati omahuje in iz samiga
napuha ga je sram njegove ponižnosti!" Mla-
deneč pa serčno odgovori: „Oe nočete drugače
imeti, bom pa zanaprej očitno delal, kar sim
doslej na tihim opravljal, ker sim mislil, de je
tako bolje. Pač nespameten je, kogar
je sram služiti presveti Devici!"  Res¬
nično, nespameten je, kdor se taciga češenja
sramuje! Ni ga pa tudi praviga katoličana, ni
ga veliciga svetnika Božjiga, ki bi ne bil ob
enim poseben častivec Marije Device. Skušnja
celo uči, de slabi katoličani narprej nehajo
Marijo častiti, pobožni protestantje pa narprej
začno Mater Božjo v časti imeti. Nikoli nikdar
se tedaj ne sramujmo tega češenja; ker dozdaj
še nihče ni spričal, de bi bilo to češenje komu
škodovalo; poslednje tri stoletja pa in zgledi
mnozih so dokazali, de je opušenje tega češenja
keršanstvu vselej mnogoterno škodo napravilo.

v

Življenje svetnikov: Sveti Fidel Sig-
marinški, spričevavec. 1622 .J

God tega svetnika se je sicer že obhajal pred
dvema dnevama; pa njegoviga življenja ne moremo
zamolčati, ker je bil prečisti Devici Marii, posebno
vdan. Pripoveduje se namreč, de je zunaj družili moli¬
tev vsak dan opravljal Mariine psalme in je njej v čast
nosil škapulir. Vsak Mariin praznik je imel navado
prejeti zakrament svete pokore in svetiga rešnjiga te¬
lesa, de si je vest očiševal nar manjših madežev in
dušo poterjeval v vsim dobrim. — Sveti Fidel  je bil
rojen v Sigmaringi leta 1577. Od svojih otročjih let
je brez graje živel. Svojo pervo nedolžnost je desiravno
med mnogimi nevarnostmi neoskrunjeno ohranil. Učil

se je tako pridno, de je bil vselej pervi med součenci-
Modroslovstva se je učil v Friburgu, v Vilingif jp a
pravoslovstva. Pozneje je bil pravdnik zlasti ubogim-
Bil je pa tudi pobožen vodnik mladenčem plemenitiga
rodu, ki jih je z molitvijo in zgledam krivih potov ob¬
varoval in k otročji ljubezni do Jezusa Kristusa nape¬
ljeval. Kmali je pa pravdanje popustil, in se je pri¬
družil kapuciuam. V zatajevanji samiga sebe, v mo¬
litvi, v postu in spokornim' življenji je bil vreden
naslednik svetiga Frančiška in velik častivec Marije
Device. Oster do sebe, je bil krotak in ljubeznjiv
proti drugim. Poslednjič je bil poslan v Grizijo , de
bi se ondi močnimu razširjanju krivoverstva ustavljal
in katoličane v pravi veri poterjeval. Vse terplje-
nje in tudi vsako smertno nevarnost zaničevaje jo sveto
vero oznanoval in krivoverce spreobračal, dokler ga
niso sovražniki svete vere z mečem umorili 24. Maliga
Travna 1622. Z besedami: »Jezus! Marija! Usmili se
me, o Bog!« je izročil svojo dušo v roke svojimu
Stvarniku.

Molitev. Sveti Fidel, posebni časti-
vec Marije Device, prosi za nas, de rnilo-
stivo Mater Božjo Marijo vselej z besedo
in z djanjem častimo, kakor ti, in še ob
poslednjim zdihljeji svojiga življenja sladke
imeni „Jezus in Marij  a“ z ljubeznijo io
zaupanjem izrečemo, de bomo z Jezusam
in Marijo vekoma združeni v nebeškim ve¬
ličastvu. Amen.

271

Miga Travctt.

Od posnemanja Marije Device.

Vprašanje. Kako Marijo nar lepše častimo ?

Odgovor. Marijo nar lepše častimo, č e
njene čednosti zvesto posnemamo.

Razlaganje. Zastonj Marijo častimo in jo
na pomoč kličemo, če njenih čednost ne posne¬
mamo, če velikoveč v grehih živimo in tako
njeniga Božjiga Sinu zopet in zopet na novo
križamo. „Kakor tisti ni dober podložen svoje
kraljice", pravi pobožni duhovnik S karameli,
»kteri ji veliko žalosti napravlja in se zoper
življenje njeniga sina zarotuje: ravno tako se
tisti ne more imenovati pravi Mariin častivec,
kteri ji napravlja nar veči bridkost, ker s svo¬
jimi grehi smert njeniga Sina ponavlja". Narprej
moramo tedaj greh sovražiti in čednost ljubiti,
de nam bo češenje Marije Device koristilo, to
je, prečisto Devico Marijo in njeniga Božjiga
Sina moramo v čednostih posnemati, jima po¬
dobni biti. Sveti Tomaž  Vi  lan  o vi  jan  pravi,
de sta si bila Mati Božja in njen Sin Jezus
močno podobna v obrazu, v obnašanji in djanji;
de nas bo tedaj Marija spoznala svoje sinove
•n hčere, mora tudi nad nami dobiti kaj taciga,
kar je podobno njenimu Božjimu Sinu in njej sami.

Zgled. Ludovik Pobožni  (glej naslednjo po¬
dobo!) je bil sin Karola Veliciga in njegov naslednik v
kraljevanji, pa tudi v pobožnosti do Matere Božje. Z
Vso gorečnostjo sije  prizadeval imenitne Mariine, čed¬
nosti posnemati in ji od dne do dne podobniši biti v
svetim življenji. V ta namen je zmiram nosil njeno
Podobo na sercu, jo je večkrat ogledaval in se tako
z miram z noviga spodbadal k zvestimu posnemanju Ma¬
rije Device. Če so zveri lovili, se je marsikterikrat od
dvornikov ločil, de je bil sam, je stopil s konja, je
Vz el Mariino podobo z vratu, jo je obesil na drevo,
ter je pred njo z vso častjo pokleknil, de bi tako ne¬
beški kraljici svoje spoštovanje razodel; in vselej jo je
Prosil, naj bi mu vender izprosila milost, de bi bil
njej i n  njenimu Božjimu Sinu v ponižnosti in pobožnosti
čedalje podobniši. In kolikokrat je pač .to prošnjo do
Prečiste Device ponavljal! In resnično, ta pobožni
kralj je v ponižnosti in pobožnosti toliko stopnjo dose-
S®!, de ga po pravici imenujemo zvestiga naslednika
"krije Device. — Ljubi moj!  časti tudi ti Marijo s tem,
d e  pridno posnemaš njene prelepe čednosti, in tvoje kli¬

canje v Mariino prošnjo in pomoč gotovo ne bo zastonj.
»Ne odlašaj za Marijo v vsaki čednosti hoditi«, opo¬
minja vratislavski škof Henrik, »mi smo tako rekoč bolj
dolžni Mariine čednosti posnemati, kakor je bila ona
dolžna nam s čednostmi svetiti; zakaj pokoršina se
bolj spodobi nam Gospodovim služabnikam, kakor njej,
Gospodovi Materi; ponižnost bolj pristuje nam grešni-
kam, kakor njej, brezmadežni Devici; pokora je bolj
potrebna nam krivim, kakor njej, ki je bilo vse njeno
življenje nedolžno ; in tako zastran vsili družili čednost«.

Vprašanje. Kdo ima tedaj krive misli za¬
stran češenja Marije Device?

Odgovor. Zastran češenja Marije Device
imajo krive misli vsi tisti, kteri menijo, de je
že dovolj , če vsak dan Marii v čast kako če-
šenomarijo ali kako drugo molitev opravijo; de
se tako ne morejo pogubiti, hodi si njih življe¬
nje še tako malopridno.

Razlaganje. Tolikanj blaživno in zveli¬
čavno češenje Marije Device res nekteri pre-
silujejo in napak umevajo , in sicer s tem, ker
mislijo, de že dovolj store za svoje zveličanje,
in de se ne morejo vekoma pogubiti, če vsaki
dan Materi Božji v čast le kako češenomarijo
ali kako drugo molitev opravljajo , bodi si njih
življenje kakoršnokoln Kar tiče to napčno
češenje Matere Božje, piše zopet sloveči du¬
hovnik Skarameli:  „Kakor se med denarji
tisti nar raji ponarejajo, ki nar več veljajo,
in med dragimi kamni tisti, ki se nar manjkrat
nahajajo; ravno tako se tudi rado godi, de

272

Mariino češenje , ker neizrečeno veliko pomaga
večno zveličanje doseči, innogoterno pačijo hu¬
dobni ljudje, kteri imajo od tega češenja tako
misel, ki njih nagnjenju ravno toliko streže,
kolikor Mariinimu duhu nasprotva; ali s priza-
djanjem lnidobniga duha, kteri vernim vsiluje
popolnama krive ali napčne misli od tega češenja,
de bi jim nič ne koristilo.

Zgled. K slavnoznanimu pridigarju Hunoltu
pride nekdaj vetrast mladeneč, ki je posvetniga veselja
pohlepno iskal in se v grehih in hudobijah valjal. Z
vso resnobo skerbniga očeta naznanja pobožni pridigar
nesrečnimi! mladenču žalostni stan njegove duše ter ga
opominja, de naj poboljša svoje življenje. Mladeneč pa
se smej a in pravi: »Gospod duhovni oče! sej molim
vsaki dan svojo molitev k prečisti Devici Marii; ona
me bo že varovala, de se ne pogubim, če. tudi še to¬
likokrat v greh padem«. Resnobno mu odgovori častit¬
ljivi duhoven: »Ljubi moj! tvoje misli zastran češenja
in pomoči Marije Device so grozno napčne. Meniš li,
de te bo varovala, če se prederzno grehu vdaš? Neum¬
než ! pojdi tje in verzi se z mosta v derečo reko in
zanašaj se na pomoč svoje na bregu stoječe matere,
skoči v ogenj, in kliči očeta na pomoč, de ne zgoriš!
Če se sam vedno z noviga v grehe zakopavaš in si
tako sam nebesa vedno z novimi pahi zapiraš, po tem ti
Bog sam ne more pomagati, te ne more zveličati,
in Marija  bi mar imela veči moč, kakor Stvarnik?«

— Te besede si vzame mladeneč k sercu in gre v se.
Odslej Marijo posebno s tem časti, de njene čednosti
zvesto posnema in si tako časno in večno srečo uterdi.

— Človek! nikar tedaj ne greši s prederznim, zanašanjem
na Mariino pomoč; zakaj ta prederznost je ravno tako
pregrešna., kakor una,  s ktero v Božjo milost grešimo.

Življenje svetnikov: Sveta Cita, de¬
vica, dekla.  (-j* 1272.)

Danes .obhajamo spomin svetnice, ki Marije ni
samo častila, ampak jo je tudi zvesto posnemala; zakaj
kakor Marija, je bila tudi ona prava dekla Gospodova.
In ta svetnica je devica in dekla Cita.  Rojena je bila
1212. leta na Laškim od ubozih, pa pobožnih staršev.
Komej dvanajst let stara, je začela služiti pri imenitnim
mestnjanu, čigar hiša je bliz cerkve svetiga Frigidijana
stala, in v tej službi je bila celih 48 let do konca
svojiga svetiga življenja. Tukaj je bila Cita nar lepši
zgled vsim ženskam, posebno deklam. Pokazala jim je,
kako je tudi poslam mogoče sveto živeti, če se greha
varujejo in s priprostim sercam iz ljubezni do Boga
svoje dolžnosti spolnujejo. Zjutraj se je vsa Bogu da¬
rovala in je bila, kolikorkrat ji je služba pripustila, z
vso pobožnostjo pri sveti maši. Svete zakramente je
pogosto prejemala, vsili nevarnih veselic se je skerbno
ogibala, ob počitku je prebirala duhovne bukve, in po¬
gosto je z vso gorečnostjo in pobožnostjo molila pred

podobo Matere Božje, de bi si hjeniga varstva in njene
pomoči izprosila in se s premišljevanjem njenih čednost
spodbadala k zvestimu posnemanju. Zmirani je imela
Boga pred očmi, svoji gospodi je bila vselej brez vsiga
mermranja pokorna , pri vsakim še tako težavnim dela
je bila vedno vesela; nadloge in težave, krivico ib
preganjanje je molče in voljno terpela, in svoje telo
je prav ostro krotila. Za deviško čistost se je toliko
bala, de vpričo uje nikdo ni smel nespodobne besedice
ziniti. Do ubozih in bolnih je imela toliko ljubezen,
de je vse,  kar ji je odločeniga živeža ostalo, s privo¬
ljenjem svoje gospode med nje razdelila in še celo
skorej ves svoj zaslužek potrebnim razdala. Veliko si
je tudi prizadevala tovaršice grehov obvarovati in zgub¬
ljene zopet na pravo pot pripeljati; in njeno opomi¬
njanje, je spremljal posebni Božji blagoslov. Umerla j 0
po kratki bolezni in po prejemi svetili zakramentov vsa
vdana v Božjo presveto voljo 27. Maliga Travna 1272-
Po mnozih čudežih, ki so sb zgodili na klicanje svet 0
Cite, ostane slava te svete dekle v keršanski cerkvi v
večnim spominu.

Molitev. Dodeli nam, o Bog! t e
prosimo, milost in pomoč, de po zgledu
svete device Cite nebeško kraljico Marijo ž
otročjo pobožnostjo častimo in njene prelepe
čednosti zvesto posnemamo. Po Kristusu,
Gospodu našim. Amen.

273

gg. HDaDiSf« Travm).

»Marija!«

Visoki pomen in sladkost svetiga Mariiniga imena.

Vprašanje. Kaj pomeni ime ^Marija"?

Oti govor. Po razlaganji svetih cerkvenih
°čakov ima ime »Marija" zlasti tri pomene:

pomeni: „morje“,  2) „gospa“, in 3)
»morska  zvezda 1 '.

Razlaganje. Za presvetim Jezusovim
'menam ga ni na zemlji svetejšiga imena , ka¬
kor ime Marija.  „Veličastno ime Marija,
ki je bilo dano Materi Božji", piše sveti Jero¬
nim,  „ni bilo na zemlji iznajdeno, tudi ne s
oloveško voljo dano ih odbrano, kakor je to
s icer navada, če se komu ime daje. Ime Ma-
ri ja je prišlo z nebes in je bilo Materi Božji
dano po povelji Gospodovim". — To sveto ime ima
Pa v sebi te tri pomene: i) pomeni „morje“;
»>n resnično se mora Marija imenovati  morje",
pravi sveti Albert Veliki,  »namreč morje
milost, ki jih je prejela od Boga, in ki jih Bog
Zo Pet po njej drugim deli". — 2} Pomeni ime

Dušna hrana. VII.

Marija »gospa", »kraljica".  V tej zadevi jo
ogovarja sveti Bonaventura s temi besedami:
„Ker je s teboj nar mogočniši Gospod, si sama
mogočna Gospa, ker po njem in pri njem vse
premoreš". — Poslednjič 3) pomeni Marija:
„morska zvezda".  Kakor tisti, kleri se po
morji vozijo, večkrat na severno zvezdo gle¬
dajo , de ne zajdejo od prave poti, tako mora¬
mo tudi mi, ki nas vihar in nevihta na velikim
morji semtertje goni, svoje oči in serca obra¬
čati na Marijo , to skrivnostno morsko zvezdo
(glej sprednjo podobo!), de z njeno lučjo in po¬
močjo srečno dosežemo večno zveličanje.

Zgled. Blagoserčni misijonar Gabriel M a 1 a-
grida  se je nekdaj (1749. 1.) iz Amerike nazaj peljal
v Lisabon. Ladija je že bliz mesta. Velika množica
mestnjanov stoji na bregu in pričakuje ladije. Kar
ostane na morji strašen vihar. Jaderniki se zlomijo ,
jadra se raztergajo, bruna pokajo in se jamejo razkle¬
pati; ladija z ljudmi je v nar veči nevarnosti, nihče
ne upa otetve. Malagrida sam ne obupa. Vzame v
roko podobo Matere Božje, ktero je v amerikanskih
pušavah zmiram pri sebi imel, jo dene na veliki ja-
dernik in opominja mornarje, de naj se s ponižnim
in spokornim duham zatekli <k Marii, tej morski
zvezdi,  ki gotovo btme iz viharjev in srečno pripelje
k bregu vse, ki vanjo zaupajo. In glej! kmali vihar
potihne, in ladija brez nevarnosti k bregu pritisne,
ljudje srečno na suho stopijo, in'gredo z mestnjani
vred v veliko cerkev Bogu se zahvalit s priserčno mo¬
litvijo. — Ljubi moj kristjan! zatekajmo se tudi mi v
vsili viharjih sedanjiga življenja k Marii,  ona nas bo
gotovo otela in izpeljala iz vsih nevarnost dušnih in
telesnih.

Vprašanje. V čem se nar lepše razodeva
visoki pomen Mariiniga imena?

Odgovor. Visoki pomen Mariiniga imena
se nar lepše razodeva v posebni ljubeznji-
vosti,  ktero so od nekdaj občutili vsi po¬
božni častivci tega svetiga imena, kolikorkrat
so ga s častjo izrekli.

Razlaganje. Ime arija" je sladko
in Ijubeznjivo,  vsi pobožni častivci Marije
Device nam to jasno spričujejo; še celo angeli
Božji vživajo posebno sladkost, če to sveto ime
prav velikokrat slišijo, kakor pravi Rihard od
sv. Lavrencija.  V visoki pesmi je namreč za¬
pisano, de angeli Božji trikrat vprašajo: »Kdo
je ona,  ki se iz pušave vzdiga kakor dimni
steber iz dišav mire in kadila in mnogoteriga

36

274

prahu dišavarjeviga? Kdo je ona, ki pride
kakor vzhajoča zarja, lepa kakor luna, izvo¬
ljena kakor solnce, strašna kakor zverstena
vojskina truma? Kdo je ona, ki pride iz pu-
šave, polna ovese)jenja“? In Rihard  odgovori:
„K er je tudi angela m sladkost ime Ma-
riino prav velikokrat slišati; zato se
ne utrudijo po njem  p o p r a š e va  t i“.

Zgledi. Koliko sladkost so čutili v svojim sercu
svetniki Božji, če so milo ime Mariino izrekovali! —
Zveličani Henrik Sušo  je terdil, de, kadar Mariino
ime izreče, njegovo zaupanje neizrečeno raste in se v njem
priserčna ljubezen vnema; terdil je, de se to sladko ime
kakor med iz satovja v njegovi duši cedi, in zato je
klical samiga veselja: »O sladko ime, o Marija! kaj
si še le ti, če je že tvoje ime tako milo in lju-
beznjivo?!« — Enako čutilo nar slajšiga veselja je
občutil tudi sveti Bernard,  kolikorkrat je izgovoril
sveto Mariino ime. Zato kliče: »O velika, o sveta, o
hvale vredna Devica Marija! Tvoje ime je tako sladko
in ljubeznjivo, de ga nihče ne more imenovati, de bi
se veči ljubezen do tebe in do Boga, ki ti ga je dal,
vnjem ne vnela«. In sveti Alfonz Ligvorijan,  ki
je toliko lepiga pisal od Mariiniga veličastva, ta po¬
božni in zvesti častivec nebeške kraljice skorej nima
dovolj besedi, de bi nam popisal sladkost  in veselje,
česar je bilo njegovo serce polno, kadar je izgovoril
sveto Mariino ime. Svoje dotične čutila je pisavec v
naslednji prelepi pesmi zapisal:

Marija! o sladko ime

Je tvoje, Mati in Devica!

Stvarem Gospa, nebes kraljica
Napolni z upanjem serce;

Marija! o sladko ime!

Marija! o sladko ime!

Si nam Zveličarja rodila,

Nebeške vrata odklenila;

Odrešeni te vsi časte;

Marija! o sladko ime!

Marija! o sladko ime!

Si mati milosti nam dana

Pomoč kristjanov imenvana;

V potrebah tebi se zroče;

Marija! o sladko ime!

Marija! o sladko ime!

Ti sprosiš grešnim spokorjenje,

Pred Bogam milim odpušenje;

V skušnjavah k tebi pribeže,

Marija! o sladko ime!

Marija! o sladko ime!

Ko nam ločenje se oznani,

Nam ti stojiš zvesto na strani,

Oči mertvaške zastoje,

Marija! o sladko ime!

Tudi ti, moj kristjan! boš enako veselje in slad¬
kost občutil v svojim sercu, če z enako ljubeznijo in
pobožnostjo, kakor svetniki Božji, sveto Mariino ime
izgovarjaš in častiš.

Življenje svetnikov: Sveti V i t a 1»
spričevavec v Raveni,  (-j- okoli leta 62.)

Kolikokrat je tudi
sveti Vital,  čigar
spomin danes obhaja¬
mo, sveto Mariino ime
z ljubeznijo in pobož¬
nostjo izrekel in v tem
občutil veselje in slad¬
kost v svojim sercu!

Sveti Vital, rojen Mi-
lanec, je bil oče svetih
bratov Gervazija in
Protazija.  Ko gaje
bila Božja previdnost
pripeljala v Baveno, se
je primerilo, de je bil
kristjan, Ur si cin po
imenu, k smerti obsojen,
kerje vero v Jezusa očit¬
no pričal; vender so pa
nekoliko časa mislili,
de bo sveto vero za¬
tajil , ker se je neko¬
liko zganil, ko je ugle¬
dal strašne muke, ki so se mu pripravljale. Vital
se prestraši zavolj nevarnosti svojiga keršanskiga so¬
brata, ne vidi terpljenja, ki njemu samimu preti, am¬
pak mu hiti naproti in ga priserčno prosi, de naj ni¬
kar ne zamudi prilike, ki mu bo pridobila nezvenljiv 1
venec. Ursicin si zopet serce stori, in gre brez strahu
v smert, Vital vzame truplo svetnikovo in ga pokoplje ' l
vso častjo. Ko sodnik Pavlin to izve, ukaže Vitala za¬
preti. Po groznim mučenji ga živiga sežgd. Sveti
Vital je veliki pomočnik ravenskiga mesta; tukaj se
hranijo njegovi sveti ostanki v prelepi cerkvi, ki jo je
cesar Justinijan temu svetniku na čast sozidal 547.
leta in ki je sedaj lastina sloveče benediktinske opatije-

Molitev.  Veličastno in sladko j e
tvoje sveto ime, o Marija! Prosi za nas?
de tvoje ime z otročjo pobožnostjo častimo
in vanj velikokrat in z zaupanjem kličemo i
kakor sveti spričevavec Vital, sedaj v življa'
nji in smertno uro. Amen.

275

Moč svetiga Mariiniga imena.

Vprašanje. Iz česa še spoznamo visoki
pomen svetiga Mariiniga imena?

Odgovor. Visoki pomen svetiga Mariiniga
imena tudi še spoznamo iz posebne, čudo¬
vite moči,  ki je v tem svetim imenu.

Razlaganje. Zunaj Jezusoviga imena, po
besedah Rihardovih, ni imena, v kterim bi se
tolika pomoč dobivala, in ktero bi ljudem toliko
milost delilo, kakor le ime Marija. Na Mariino
ime se lahko obernejo besede svetiga Ber¬
narda,  ki pravi: „Ce ga oznanujemo, je luč,
ki nas razsvetljuje; če ga v sercu premišljujemo,
je hrana, ki nas okrepčuje; če ga kličemo, nam
daje pomoč v vsili potrebah 14 . — Se celo hu¬
dobni duhovi imajo, kakor piše častitljivi To¬
maž Kempčan,  tolik strah pred nebeško
kraljico Marijo, de, če le nje ime slišijo, pred
njim, ki ga izreče, beže, kakor pred požirav-
nim ognjem. Koliko moč ima tedaj sveto ime
Marija!  To prav posebno vidimo iz naslednje

dogodbe, ki je sveta cerkev v nje spomin vpe¬
ljala praznik Mariiniga imena.  (Glej k temu
sprednjo podobo!)

Povest. Prilika k praznika Mariiniga imena je
bila tale: 1683. leta so Turki Dunaj oblegali. Sovraž¬
nikov je bilo toliko in njih bojevanje tako srečno, de
ga ni bilo več upanja za nesrečno mesto, in de je ce¬
sar Leopold I. svoje veliko mesto zapustil in zbežal.
V tej hudi sili se je vse zatekalo k Marii. Povsod so
častitljivo in goreče klicali sveto ime Mariino. Dan
njeniga veseliga rojstva so pa še bolj goreče molili.
Mestnjani in vojaki kličejo združeni nebeško kraljico na
pomoč, in glej, njih molitev je uslišana; že ugledajo
na daljnih homcih vihrajoče bandera. Bil je pobožni
poljski junak Sobieški,  ki se je s hrabrimi Poljci
Dunaju bližal. Vojska je bila majhna, pa pobožnost
junaškiga vojvoda in vojakov ji je pridobila varstvo
Narvišjiga. 12. Kimovca je bil Sobieški pri sveti maši,
pri kteri je sam stregel, kleče in s križem rokami na
persih in prejme presveto rešnje Telo, in potem sebe
in vse svoje vojake slovesno v Mariino varstvo pripo¬
roči in prejme sveti blagoslov. Po tem gre skozi vse
verste in vpije: »Serčno pojdimo naprej, ker
smo pod brambo Božje Matere; v boji kli¬
čimo sveto ime Mariino!«  Kmali ugledajo stan
nejevernikov; njih brezštevilne množice in njih germe-
čiga streljanja se Poljci nehote ustrašijo ter spoznajo,
de jim le sam Bog more zmago dati. Boj se začne;
kristjani napadejo sovražnika s tako silo, de poglavar
Tartarjev ves preplašen pobegne in tudi veliciga povelj¬
nika, ki same togote z zobmi škriplje, seboj vleče; in
v malo urah so velike sovražne trume razkropljene.
Pobitje je bilo toliko, de je bilo vse bojiše z merliči
pokrito. Kdor je hotel ubežati, je v reki Donavi uto¬
nil. Živež, orožje, bandera, vse to zmagavec pobere.
Sobieški gre v veliki slavi v mesto, precej se poda v
cerkev Gospodu se zahvalit s hvalnico: »Tebe, Boga, hva¬
limo«, ki jo je sam zapel. Odslej je zmiram pri sebi imel
podobo prečiste Device Marije. — V večni spomin
prave hvaležnosti za to dobroto je zapovedal papež
Inocenci  XI., de naj se po vsim svetu pervo nede¬
ljo po malim šmarnu slovesno obhaja praznik svetiga
imena Mariiniga.

Vprašanje. Kaj se iz tega učimo ?

Odgovor. Iz tega se učimo, de prav ve¬
likokrat in pobožno izgovarjajmo tolikanj mo¬
gočno in sveto Mariino ime.

Razlaganje, K temu nas že spodbada sveti
Albert Veliki,  rekoč: „Ako te obdajajo le¬
me, in ne najdeš pota, se ozri na tisto, ki te
more razsvetliti; kliči Mater Božjo in izreci
sveto ime „Marija“! — Ako te nadlegvajo mesene
skušnjave, in si v nevarnosti premagan biti in
v grešno slast privoliti, izreci sveto ime „Ma-

3G*

276

rija“, in izvedi! boš, de se ne imenuje zastonj
Marija!“ — In zveličani Peter Kanizi  piše:
„Če je bilo kdaj kaki stvari dano lepo in milo
ime, ktero je vredno, de se velikokrat natisku-
je, piše, hvali in poveličuje, je gotovo tako ime
sveto ime Marija. O de bi ga velikokrat imeli pred
očmi! O de bi se velikokrat slišalo iz naših ust,
de bi velikokrat donelo v naše ušesa! O de bi se
vselej z nar globokejim spoštovanjem izgovarjalo!"

Zgledi. Kar to tiče, delajmo po zgledu veliciga
papeža Inocencija  III. On je neizrečeno veliko za¬
upanje stavil v sveto Mariino ime; v vsaki sili in ne¬
varnosti ga je klical z vso pobožnostjo in z otročjim
zaupanjem. »Marija se. imenuje zvezda,  in ta zvezda
mi sveti proti nebesam«, je velikokrat rekel. »Po teh
dveh, po lesu in po zvezdi  morejo ladije k kraju
priti, namreč, po veri v sveti križ in po moči tisto
luči, ki nam jo je rodila Marija, morska zvezda«. —-
Posebno. radi pa izgovarjajmo sveto . Mariino ime na
smertni postelji, kjer se njegova čudovita moč nar bolj
razodeva. To nam kaže življenje svetiga K amil a he¬
lija.  Že v zdravih dneh je ta sv,etnik pogosto opo¬
minjal svoje tovarše, de naj večkrat reko umirajočim
klicati sveto ime, Jezusovo in Mariino. In ko je bil
sam na smertni postelji, je tudi zvesto spolnoval, kar
je v življenji tolikokrat umirajočim priporočal; vedno
je namreč izgovarjal sveto ime Jezusovo in Mariino s tako
priserčno pobožnostjo, de se je ljubezen do Jezusa in do
Marije vnemala v vsih, ki so ga slišali. In kako lepo
je umeri! Križem roke na persili, oči obernjene na po¬
dobo Jezusovo in Martino je svojo dušo izdihnil; na
njegovim obličji se je svetil nebeški mir. Njegove po¬
slednje besede so bile: Jezus in Marija!  -— Pro¬
simo Gospod Boga velike milosti, de med poslednjimi
besedami, ki pridejo iz naših ust, bodi sveto ime
Marija.  »O  sladka smert, o varna smert«, kliče sveti
Alfonz Ligvorijan,  »ki jo tako zveličavno ime
spremlja in varuje! Le tistim, ki jih hoče zveličati,
daje Bog milost, de morejo to ime smertno uro izreči«.
Blagor tedaj njemu, kteri sveto Mariino ime prav po¬
gosto in prav pobožno v življenji in na smertni postelji iz¬
govarja, kakor svetnik, čigar spomin danes obhajamo.

Življenje svetnikov: Sveti P e t e r, s p r i-
čevavec.  (f 1252.)

Bojen v Veroni 1205. leta je ta svetnik že otrok
svoji sveti veri prelepo spričevanje dajal. Kornej dvaj¬
set let star je stopil v red svetiga Dominika in je be¬
sedo Božjo s tolikim pridam oznanoval, de se je veliko
zmotencov na pravo pot vernilo. Hudobnež ga je gerdo
obrekoval, pa kmali so spoznali njegovo nedolžnost, in
sveti mož se je odslej s toliko veči gorečnostjo in serč-
nostjo poganjal za. pravo vero in lepo obnašanje, de se
je sto in sto grešnikov in krivovercov spreobernilo.
Bog mu je k temu podelil dar čudeže delati, prihodnje

reči prerokovati, in
celo misli ljudi spo¬
znavati. Terdovratni
krivovercipaso imeli
njegove čudeže za
sleparijo. Eden iz¬
med njih se čelo
bolniga dela, pošlje
po svetiga moža in
ga prosi zdravja.

Svetnik mu pa tako
govori: »Jezus Kri¬
stus , kteriga po ka¬
toliški veri oznanu-
jem, ti zopet zdravje
daj, če si res bo¬
lan; če me pa ho¬

češ slepiti, ti daj,
de resnično zboliš«.

Zdajci se hudobneža
vročinska bolezen
loti in ga strašno
hudo ima. Nesreč¬
než spozna svojo hu¬
dobijo in prosi svetnika odpušenja. On se ga usmili)
ga ozdravi in ga tako k pravi veri spreoberne. Po¬
slednjič mu je Bog še to milost skazal, de je bil vre¬

den spoznan za sveto vero svojo kri preliti leta 1252-
Umiraje je še molil apostoljsko vero, in njegov ,duh se
je preselil v tisto večno življenje, ktero je tolikokrat
spoznaval v poslednjim členu apostoljske vere.

Molitev. Sveta Devica in Božja
Porodnica Marija! kličemo tvoje sveto in
mogočno ime in te prosimo tvoje materne
priprošnje pri Jezusu, tvojim Sinu, de tudi
mi sveto vero vselej tako serčno in nepre-
strašeno spoznavamo, kakor sveti Peter, in
za njo kri in življenje darujemo. Amen.

Ud« Tpavrot.

»Gnade polna!«

Marija — posoda polna milosti.

Vprašanje. Zakaj pravimo Marii „g  n a d e
polna"?

Odgovor. Marii pravimo „g n a d e polna"?
ker je ona 1) posoda polna milosti in
2) delivka milost.

277

Vprašanje. Kako je Marija posoda pol¬
na milosti?

Odgovor. Marija je posoda polna mi¬
losti:  13 ker je bila že pred svojim rojstvam
£ milostjo napolnjena, 2 ) ker je v milosti vedno
rastla, in 3 ) ker je rodila začetnika vse milosti.

Vprašanje. S ktero milostjo je bila Marija
že pred svojim rojstvam  napolnjena?

Odgovor. Marij a je bila brez madeža,
brez greha spočeta;  le ona sama med vsimi
človeškimi otroci ni hila omadežana ne z izvir¬
nim ne s kakim drugim greliam.

Razlaganje. Že v spočetji nam je Marija
milosti polna;  ker je bila od perviga tre¬
nutka svojiga spočetja lilija brez ternja, to je,
ker je bila brez madeža, brez greha
spočeta.  (Glej naslednjo podobo!) Zato pravi
zveličani Frančišek Suarec:  „Marija je v
pervirn trenutku svojiga spočetja več dobrot in
milost prejela, kakor vse duše svetnikov, še
celo več, kakor vse verste angelov, ker jo je
tudi Bog bolj ljubil, kakor vse svetnike in zve¬
ličane duhove". — Ta nauk od neomadežaniga
spočetja Marije Device se opira na sveto
pismo', na ustno izročilo in na vero svete ka¬

toliške cerkve. Ali bi pač v grehu, tedaj v
oblasti hudobniga duha le en trenutek mogla
biti ona, ki naj bi kači, to je, hudiču glavo
sterla, ona, Mati Odrešenikova, Mati Simi
Božjiga? Ali bi se pač spodobilo, pravijo sveti
učeniki, de bi bila z greliam omadežana ona, ki
je bila izvoljena Mati Zveličarjeva, kteri naj bi s
svojo smertjo razdjal kraljestvo greha in hudiča?
Nikakorne. — Marija je tedaj brez greha
spočeta;  to nam mora že zdrava pamet po¬
vedati, in torej je resnica, kar smo zgorej rekli:
Marija je polna milosti,  ker je bila že
pred rojstvam  z milostjo napolnjena.

Zgled. Ko je bila 8. Grudna 1854 verska res¬
nica od brezmadežniga spočetja Marije De¬
vice  slovesno razglašena, so se priserčno veselili
vsi pobožni in pravi Mariini častivci, in veliko radost
je razodevala vsa katoliška cerkev. Bili so pa tudi
nejeverni prederzneži, kteri so ta tolikanj tolaživni nauk
zasmehovali. Med vsimi brezbožniki, kakor se je bralo
v časnikih, o novim letu 1855, je nar linje počenjal v
Solnim gradu mladeneč, ki je bil zavolj svojiga bo¬
gastva in svoje telesne moči silno prevzeten in ošaben.
V gostivnici je vpričo druzih posvetnjakov,, ki nič ne
molijo, pa v svoji prederznosti vse razsojujejo, brez¬
madežno spočetje  zasmehoval in tako gerdo govo¬
ril , de se je še nekaj pričujočih pohujševalo. Kaj se
pa zgodi? Kmali po tem jaha ta prederzni zasmeho-
vavec ves dobrovoljen svojiga konjiča. Ko pa prijaha
v nunski dolini bliz gostivnice »Pri petelinu« do kam-
nitniga znamnja Marije Device brez madeža spočete,
ga konjič s tako močjo tresi v znamnje, de si persi
in roke in noge polomi, in se nič ne zave. Čez ene
dni umerje mladeneč v groznih bolečinah. — Uči se iz
te dogodbe, ljubi moj kristjan! kako se Gospod Bog sam
poganja za čast vselej brezmadežne Device in
Matere Marije  in vesel in očitno spoznaj s katoliško
cerkvijo, deje  bila Marija brez madeža spo¬
četa,  in de je že zavolj tega milosti polna.

Vprašanje. Zakaj tudi še Marijo  ime¬
nujemo milosti polno?

Odgovor. Marijo tudi še imenujemo milo¬
sti polno,  ker je v milosti vedno rastla , in
ker je rodila začetnika vse milosti.

Razlaganje. Marija ni le zavolj tega mi¬
losti polna,  ker je bila že pred svojim roj¬
stvam  z milostjo napolnjena, ampak tudi zato,
ker je 1 ) v milosti vedno rastla,  ker je s
pobožnim življenjem, z dobrimi deli posvečujočo
gnado Božjo čedalje bolj množila, in je tako
dosegla nar višji stopnjo svetosti in pravice.

278

Zato poje že sveti pevec (Ps. 44, 3.): „Lepši
si podobe ko človeški otroci, prijetnost je izlita
na tvoje ustnice; zatorej te je Bog oblagodaril
vekomej". In sveti Peter Krizolog  piše:
„Drugi svetniki so sicer prejeli delce Božje mi¬
losti, ali v Mariino serce se je razlila vsa njena
polnost", Marija je milosti polna, 2 )  ker je
rodila začetnika vse milosti.  Ali more¬
biti ni milosti polna ona, ki je pod sercam no¬
sila Gospoda vse milosti? „Prečista Devica Ma¬
rija", pravi sveti Tomaž Akvinski,  „je
prejela toliko polnost Božjih milost, de se je
nar bolj približala njih začetniku; in ravno zato
je spočela njega, ki je poln milosti".

/»'led. Že v stari zavezi je bil v vsili rečeh
obilno oblagodarjen Obededom,  ki je hranil v svoji
hiši skrinjo zaveze, podobo prečiste Device Marije. Ko¬
liko bolj mora še le Marija,  živa skrinja Božja, ki
je nosila v sebi začetnika vsih milost in dobrot, biti obla-
godarjena v vsih čednostih, milostih in darovih, ki so
edino neminljivo bogastvo, edini zaklad za večnost! —
Po pravici imenuje tedaj sveta cerkev Marijo »Mater
milosti Božje«;  zakaj le od nje veljajo v pravim
in popolnim pomenu besede svetiga pisma: »Kteri me
je vstvaril, je počival v mojim šotoru«
(Sir. 24.). —- Z veselim sercam tedaj prav veliko¬
krat pozdravljajmo prečisto Devico Marijo z besedami:
»Gnade si polna!«

Življenje svetnikov: Sveta Katarina
Sen ens ka, d e vica.  f-J- 1380.)

Kdo more pač
povedati, kolikokrat je
ta svetnica, ki se nje
god danes obhaja, M a-
rijo,  Mater Božjo,
pozdravljala z beseda¬
mi: »G nad e s i p o 1-
na!«  — Sveta Ka¬
tarina  je bila rojena
v Seni na Toskanskim
1347. leta. Že z mla-
diga se je nepreneha-
ma vadila v nar lepših
čednostih; Bog pa ji je
tudi vedno delil po¬
sebne milosti. Še le
pet let staro so zavolj
njene tihote, pohlevno¬
sti in pobožnosti ime¬
novali malo svetnico.
Ko je bila 1362. leta
v tretji red svetiga Do¬
minika sprejeta, si je

z vso gorečnostjo prizadevala za duhovno popolnost.
Odslej je namreč še samotneje iu ostreje živela. Kruh
in zeliša so bile njen edini živež, voda nje pijača, dve
deski brez žimnice in slamnice nje postelja. Život si je _ z
ostro verigo opasala, ktero je le nekaj ur pred svojo
smertjo po spovednikovim povelji od sebe djala. Le eno
ali dve uri je po noči spala, vse druge ure je premo¬
lila in Božje skrivnosti premišljevala. Trikrat na dan
se je bičala, in večkrat do kervaviga. Tako ostro je
živela od osemnajstiga leta do svoje smerti. Prizadeval
si je pa tudi peklenski duh jo zmotiti z grozno hudimi
skušnjavami. Svetnica pa se je še bolj pokorila in je še
več molila; ali pri vsim tem ji ni dal pokoja. Nazad¬
nje se ji prikaže Kristus Gospod, kteriga tako ogovori:
»Gospod! kje si bil toliko časa? Zakaj si me zapustil?«
— »V tvojim sercu sim bil«, ji Kristus odgovori. Ka¬
tarina reče: »Kako si bil v mojim sercu, ktero je bilo
polno tako gerdih misel«? — »Ali si pa vanje privo¬
lila? Ali si jih rada imela?« jo Kristus vpraša. »Oh
ne!« zdihne Katarina. »Nar hujši terpljenje mi je bilo,
jih tudi le čutiti«. — »In ravno to«, pravi Kristus,
»je tvoje zasluženje. Jez sim te gledal, kako si se
vojskovala, in sim ti pomagal«. Odslej so minule pe¬
klenske skušnjave, in nastopile so zanjo nar veselejši
prikazni Jezusove, Mariine in družili svetnikov. Pre¬
sveto rešuje Telo je vsak dan prejela, pa vselej z novo
pobožnostjo. Čudovito je bilo, de ji je sveto obhajilo
tudi telesno življenje hranilo. Gotovo je, de enkrat od
pepelnice do vnebohoda ni druge hrane vživala, kakor
samo presveto rešnje Telo. Iz ljubezni do Jezusa se
je vadila tudi v delih keršanskiga usmiljenja. Jela je
tedaj bolnikam streči. Med drugimi je stregla dvema
ženama, izmed kterih je ena imela gobe, ena pa raka.
Poslednji je smerdljivi gnoj iz ran iztiskala in jih ž
vodo izmivala. Ali, — kdo bi mislil? — ravno ta
žena, kteri je s toliko ljubeznijo stregla, jo jo zasra¬
movala, klela, in gerdo obrekovala. Prikaže se ji pa
Kristus z dvema vencama, z zlatim in ternjevim, ter ji
reče: »Kteriga hočeš imeti« ? Katarina odgovori: »Gospod!
v tem življenji želim tebi enaka biti; s teboj terpeti je
moje veselje«. Keče in seže po ternjevim vencu in si ga
sama na glavo dene. Še veči ljubezen je kazala do
teh, kteri so bili na duši bolni. Veliko je za nje mo¬
lila in se obilno pokorila, in glej! spreobernilo se je
z Božjo milostjo veliko grešnikov. Za neko žensko,
ktera je bila za smert bolna, in vender ni nehala Ka¬
tarine sovražiti, je tri dni k Gospodu molila in mu
poslednjič rekla: »Ne pojdem s tega mesta, dokler mi
te duše ne daruješ«. In Kristus jo je uslišal. Sovraž¬
nica se je resnično spreobernila in srečno umerla. Dal
ji je Bog tudi posebno modrost, zavolj ktere jo slovela
pri ljudstvu, pri cerkvenih poglavarjih in tudi pri po¬
svetnih oblastnikih. Po hudi bolezni, v kteri je Boga
vedno hvalila , je sveto umerla v 33. letu svoje starosti.
Njene poslednje besede so bile: »Gospod! v tvoje roke
izročim svojo dušo !«

Molitev. Presveta Devica Marija,
posoda vse milosti! pozdravljamo te s tisto
otročjo pobožnostjo, s ktero te je tolikokrat
pozdravljala sveta Katarina Senenska, in te
prosimo, sprosi nam pri Bogu tiste milosti,
ki so nam potrebne k pobožnimu, svetimu
življenju, pri Jezusu, svojim Sinu, ki bodi
hvaljen vekoma. Amen.

fl. \Mlelga Travma.

Marija — delivka Božjih milost.

Vprašanje. Ali presveta Devica samo za
se hrani milosti, ki jih je tako obilno od Boga
prejela ?

Odgovor. Presveta Devica ne hrani samo
fca se Božjih milost, ampak jih tudi rada deli
svojim pobožnim in gorečim častivcam.

Razlaganje. O kako me veseli, ljubi moj
kristjan , de ti morem razlagati to tolaživno res¬
nico ravno danes perviga Veli ci g a Trav¬
na,  torej pervi dan tistiga mesca, kteriga po¬
božni in goreči katoličani prav posebno Marii¬
nimi! češenju posvečujejo, ker ob tako imenovanih
prijetnih „Š mamicah"  Mariine prelepe čed¬
nosti premišljujejo, nje moč in velikost hvalijo
'n poveličujejo in jo pomoči prosijo. Kako močno
le mora pač la misel, na ktero se današnje
berilo opira: „Marija je delivka Božjih
, nilost“  — kako močno, pravim, te mora pač ta
niisel spodbadati, de pridno hodiš k tem prele¬
pim šmarnicam! Ako pa v mestu, v tergu, v
v asi, kjer stanuješ, nimaš prilike hoditi k šmar¬
nicam , pa vzemi tole „Dušno hrano“ v roke in
s i sam napravi šmarnice tako, de vsaki dan eno
berilo od „češenemarije« in od druzih molitev in
Pobožnost Marii Devici v čast (je pa ravno
enointrideset beril od 23. Maliga Travna do 23.
'eliciga Travna, torej za enointrideset dni
n 'esca Veliciga Travna napravljenih)
"7 pazno prebereš in se priporočiš prečisti De-
vici  v varstvo. Bodi prepričan, de taka pobož-
n °st za te ne bo brez prida; sej je Marija
Selivka Božjih milost.

279

Vprašanje. Ktere milosti dobivamo po Marii
prečisti Devici?

Odgovor. Marija prečista Devica pri Bogu
sprosi, de se v pravičnih posvečujoča gnada množi,
grešnikam pa zgubljena gnada zopet nazaj da.

Razlaganje. Za Marijo, prečisto Devico,
ga ni večiga veselja, kakor če nam more od
obilnih svojih milost kaj podeliti. To resnico nam
spričuje brez žteviia veliko Materi Božji oblju¬
bljenih darov, ki jih tolikokrat nahajamo na tistih
milostnih krajih, kjer se Marija prečudovito ska-
zuje milosti polno, Mater Božjih milost. — Na
teh krajih dobivajo pravični  novo moč in nove
milosti, grešniki  pa resnično spreobernjenje.
Po pravici govori tedaj sveti TomažAkvinski:
„Marija ni bila samo za se, ampak tudi za vse
ljudi polna milosti: vsak svetnik je sicer prejel
milosti, de je nekterim pomagal k zveličanju;
ona pak je bila ž njimi tako obilno napolnjena,
de je vsimu svetu pomagovala k zveličanju, kar
je za Jezusam le njej lastno".

Zgled. Ko posebno Mater milosti Božje, ki iz
nje radodarnih rok milosti tako rekoč sijejo,
nam pred oči stavi Marijo tista čudovita svetinja brez-
madežniga spočetja, ktera je tako močno razširjena, in
ki se nam nje začetek takole pripoveduje. Proti koncu
1830. leta je vidila novinka v duhovnim redu usmilje¬
nih sester v Parizu med molitvijo podobo, ktera je
prečisto Devico Marijo tako pred oči stavila, kakor se
mala Marija brez madeža spočeta, po koncu stoje z
razproštertimi rokami. Iz njenih rok so se izpušali ne¬
izrečeno svetli žarki. V tem trenutku sliši glas, ki ji
pravi: »Tile žarki so znamnje milost, ki jih Marija lju¬
dem izprosi«. Okoli in okoli podobe je bilo zapisano
z zlatimi čerkami: »O Marija, brez greha spo¬
četa! prosi za nas, ki k tebi pribežimo!«
Ene trenutke potem se oberne podoba, in na nje drugi
strani ugleda novinka — pisme M, ki se mu je iz
srede križ vzdigoval, in spodej sveto serce Jezusovo in
Mariino. Vse dobro ogledavši sliši glas: »Po tej po¬
dobi se mora svetinja napraviti, in tisti, kteri jo bodo
nosili p<> cerkveno prav blagoslovljeno in bodo uno
kratko molitvico pobožno molili, bodo pod posebnim
varstvam Matere Božje«. — Ta prikazen je očitno spri-
čevanje za silno veliko milost, ki jih po Marii dobi¬
vamo. To pak ni samo prikazen, le podoba ostalo,
ampak se je tudi vresničilo. Sto in sto vernih, kteri
so to čudovito svetinjo nosili z otročjim zaupanjem in
s svetim spoštovanjem brezmadežniga spočetja Marije
Device, so že okušali presladki sad svojiga pobožniga
duha; skusili so, de iz Mariinih  rok preobilno mi¬
lost dohaja vsim, kteri se zaupljivo k njej zatekajo.

280

Vprašanje. Kaj se iz  tega učimo, ker nam
Marija tako rada milosti deli ?

0(1 govor. Ker nam Marija tako rada mi¬
losti deli, jo prav pogosto in pobožno prosimo
milost, ki so nam k zveličanju potrebne; pra¬
vični naj prosi, de bi se mu posvečujoča gnada
Božja množila, grešnik pa, de bi zgubljeno
gnado zopet dosegel.

Razlaganje. Tudi k temu nas zopet spod-
bada sveti Tomaž Akvinski,  rekoč: „Zate-
kaj se k milostni Materi Marii! Po njej moreš, o
kristjan! v vsih nevarnostih vsake nesreče otet
biti, in po prošnji te preblažene Device zveli¬
čanje doseči; zakaj ona je tisti skrivnostni stolp
Davidov, s kteriga visi deset sto škitov, to
je, gotova pomoč v vsih nevarnostih. Tudi
pri vsakim dobrim djanji moreš od nje pre¬
jeti pomoč in podporo; zakaj ona pravi: „V
menije  upanje življenja in kreposti“. — Zla¬
sti naj se pa grešnik zateka k milostljivi Ma¬
teri Božji, de po njej zopet dobi zgubljeno
gnado.

Zgled, k' svetimu Bernardu  pride velik greš¬
nik in mu premilo toži, kako ga serce peče zavolj ve¬
likih in veliko storjenih grehov. Ves objokan pravi
skesani grešnik: »Ni mogoče, de hi še kdej pri Bogu
dobil odpušenje in milost!« — Poln usmiljenja mu
sveti učenik odgovori: »O kaj še, ljubi moj! obupati
ti pač ni treba; zakaj glej! če se tudi bojiš, de bi pri
Bogu še kdej milosti ne dosegel, pa vender upaj, de
jo boš pri Marii dobil! Sej se ne imenuje zastonj »mi¬
losti polna«;  angel Božji sam ji je dal to ime«- Po

teh besedah vzame v roko sveto pismo in poiše pri
svetim Lukežu besede, ki jih je govoril angel Gabriel
prečisti Devici Marii:  »Ne boj se, Marija! ker mi¬
lost si našla pri Bogu!« ■— »Ali umeš te besede,
ljubi moj!« dalje govori sveti očak, »Marija je milost
našla?« Kako to? Ali je kdaj milost zgubila, de jo je
zopet našla ? Bog obvaruj! Sej človek tudi lahko dobi,
kar so drugi zgubili. Glej tedaj, moj prijatel! ti si
tisti, ki si z greham zgubil milost Božjo; Marija je
tvojo zgubljeno milost našla. Nikar tedaj ne omahuj,
ne obupaj! Napravi se, in teci k Materi Božji; padi
pred njo na kolena in reci ji: »Mati milosti Božje! oh,
glej mene uboziga! Jez sim zgubil milost Božjo, ti p a
si jo našla. Mati! Mati! daj mi zopet zgubljeno mi¬
lost! dobodi mi spravo s svojim Božjim Sinam, in bodi
mi še zanaprej varstvo in podpora, de zopet tako lab-
komišljeno ne grešim, in ne padem in milost nebeškiga
Očeta tako hudobno ne zametujem!« — Tako je govo¬
ril sveti učenik, in v sercu ginjeni grešnik teče k Ma¬
rii in moli in prosi, kakor mn je bil sveti Bernard
nasvetoval. Po tem je svoje grehe resnično objokoval,
se ostro pokoril in srečno umeri. Hvaležno je spoznal
še na smertni postelji, deje Marija milosti polna
in Mati usmiljena za sleherniga grešnika. —- Grešno
serce! nikar tedaj ne obupaj, če so tvoji grehi veliki
in obilni! Zateci se k Marii, milostljivi Materi, in prosi
jo; ona ti bo zgubljeno milost zopet dobila, ker ona
je delivka milost Božjih.

Življenje svetnikov: Sveta a po s t el j 4 *

na Filip  (-j- 80.) in Jakop (f 62.

Danes obhaja sveta cerkev god apošteljnov Filipa
in .lak op a Mlajši  g a. Filipa, ribiča iz Botzajde,
galilejskiga mestca pri genezareškim jezeru, si je Go¬
spod Jezus zavolj njegoviga blaziga serca učenca izvo¬
lil. Same besede: »Hodi za menoj«,  in preljubeznjivi
pogled Jezusov so bili že dovolj, de je Filip brez odloga
vse zapustil in za Jezusam šel. Po pridnim prebiranji in
premišljevanji postave in prerokov, in po resnični pobož¬
nosti je bilo njegovo serce že pripravljeno v Jezusu pravig®
Mesija spoznati. Pa to mu ni bilo zadosti, de je bil
sam pridružen Gospodovim učencam, želel je tudi drug®
enako srečne storiti. Imel je dobriga, bogaboječiga in
pošteniga prijatla, ki mu je bilo Natanael ime. K
njemu hiti in mu reče z velikim veseljem: »Njega, od
kteriga je pisal Mojzes v postavi in preroki, smo našli,
Jezusa iz Nazareta«. Drugo leto svojiga učenja si j®
Gospod izvolil Filipa aposteljna, in ga je zelo ljubil
zavolj njegove zvestobe. On je bil, kteriga je Kristus
v pušavi vprašal: »Od kod bomo kupili kruha, de bi
ti jedli?« In Filip mu je odgovoril: »Za dve sto de¬
narjev kruha jim ni dosti, de bi vsakteri kaj malig®
dobil«. In Jezus je s čudežem nasitil okoli pet tav-
žent mož. — Po tem, ko je bil Jezus Lazarja čudo¬
vito obudil, in je v Jeruzalem častito Sel, pridejo nek'
teri neverniki k Filipu in mu rekč: »Jezusa bi radi
vidili«. Filip pride in pove Andreju; Andrej pa in

28i

Filip sta povedala Jezusu. Pri
zadnji večerji je omenil Jezus
učencam svojiga Očeta, in Fi¬
lip mu reče: »Gospod! pokaži
nam Očeta in nam je dosti«.
Jezus pa mu odgovori: »Filip!
kdor mene vidi, vidi tudi Očeta«.
V Frigii, kjer je sveti evangeli
oznanoval, je bil križan in na
križu s kamnjem pobit. To se
je zgodilo 80. leta.

J a k o p Ml aj š i je bil sinAlfejev
in brat Juda Tadeja in Simona,
ki je bil po njegovi smertiškof
v Jeruzalemu. Po Jezusovim
vnebohodu mu je bila jeruza¬
lemska cerkev v skerb izročena.
Sveti Jakop je bil v spolnova-
nji svojih škofovskih dolžnost
tako moder in pravičen, de so
ga vsi aposteljni častili, vsi
Terni ljubili in še celo boljši Judje spoštovali. Kolikor
Teč se jih je pa po njegovi gorečnosti spreobračevalo,
toliko bolj so ga tudi sovražili pismarji in veliki du¬
hovni; pa še toliko sovraštvo, še toliko preganjanje ni
rioglo serčniga aposteljna v njegovi gorečnosti zaderže-
Tati.. Vsako opoviranje mu je gorečnost le še povikše-
Talo, vsako terpljenje zavolj Jezusa Kristusa ga je v
Poterpežljivosti le še potegevalo. Ni se skrival pred
r azserjenimi sovražniki, ampak z zlato plošico, ktero
jo na čelu nosil, se je očitno razodeval Jezusoviga
Učenca. Vikši zbor mu reče iti na tempelj in ljudstvu
očitno povedati, de Jezus ni Mesija. Zvesti Gospodov
Učenec gre sicer na verh tempeljna, priča pa brez strahu
Tsirmi ljudstvu, de Jezus križani, pravi Mesija in Sin
•Božji, je od smerti vstal in sedi sedaj na desnici ne-
heškiga Očeta, ter bo enkrat zopet prišel sodit žive in
Oiertve. Farizeji pa vsi razkačeni ga primejo in s tem-
Mjna veržejo. Na tleh si še sveti apostelj na kolena
Pomaga, roke in oči proti nebesam povzdigne, in po
z gledu svojiga Gospoda na glas moli: »Gospod, odpusti
j'm; sej ne vedo, kaj delajo«. Judje pa ga začnejo
® a mnjati, in eden izmed njih ga z valjarjem tako ne¬
usmiljeno po glavi udari, de se pri tej priči mertev
z grudi. To se je zgodilo 62. leta po Kristusu, v 96.

^tu njegove starosti.

Molitev. Marija, delivka milost Bo¬
žjih! k tebi se zatekamo in te prosimo, de
Pravičnim pomnoženje posvečujoče gnade,
n am grešnikam pa zgubljeno gnado sprosiš
P 1 '! Jezusu Kristusu, svojim Sinu, kteri z
Petani in svetim Duham živi in kraljuje na
Vse  veke. Amen.

I«, ^©01©%® Vmmmi.

»Gospod je s teboj«.

Od tesne sklenitve Gospodove z Marijo in Mariine z
Gospodam.

Vprašanje. Kaj pomenijo besede: , ; Go-
spod j e s teboj"?

Odgovor. Besede : „Gospod je s teboj"
pomenijo, de je Bog prav posebno sklenjen s
prečisto Devico Marijo, ker je ona ljuba hči
nebeškiga Očeta, prava Mati Sinu Božjiga in
nar čisteji nevesta svetiga Duha. (Glej naslednjo
podobo!)

Razlaganje. Sklenitev Gospodova z Ma¬
rijo je trojna: 1) po polnosti milost Božjih,
2) po včlovečenji Sinu Božjiga, in 3} po ne¬
beškim veličastvu, ktero jo sedaj z Bogam po-
polnama sklepa. Po pravici je tedaj rekel ve¬
liki angel Gabriel Devici Marii: ,,Gospod je s
teboj!" — Zares, Gospod, to je, Bogtrojedini,
je z Marijo; ona je namreč preljuba hči nebe¬
škiga Očeta, prava Mati Simi Božjiga in preči-
sta nevesta svetiga Duha. Janez Kartagena
od tega tako govori: »Gospod je s teboj , Ma¬
rija! zakaj s teboj je vsigamogočnost nebeškiga
Očeta, ki te je rodovitno storil. S teboj je
modrost Sinu Božjiga, ki te je pripravil, de si

Dušna hrana, VII.

282

mu bila vredna Mati. S teboj je čistost svetiga
Duha, ki te je ob spočetji in rojstvu ohranil
prečisto in neomadežvano Devico. S teboj je
Oče, ki te je od vekoma izvolil mater življenja.
S teboj je Sin, ki je hotel pod tvojim sercam
prebivati. S teboj je sveti Duh, ki te je hotel
napolniti z vsimi nebeškimi darovi in jih po tebi
deliti vsimu svetu.

Zgledi. Vse življenje prečiste Device Marije nam
spričuje, de je bil Gospod ž njo;  sej ga je nosila
pod svojim sercam in v svojim duhu; pri vsili imenit¬
nih skrivnostih odrešenja nahajamo Jezusa pri Marii.
»Gospod je s teboj,  o Devica!« piše pobožni uče¬
nik svete cerkve, »ko ga pridejo pastirji iskat, in mo¬
dri molit; našli so namreč Dete pri Marii,
njegovi Materi. Gospod je s teboj,  kov  Egipt
bežiš in tam prebivaš. Gospod je s teboj,  ko ga
v tempeljnu daruješ, in ga Simeon in Ana molita.
Gospod je s teboj,  ko ga dvanajst let stariga mla-
denča v tempelj pelješ, pa desiravno si ga zgubila, ga
venderle še tudi tačas nosiš v svojim sercu. Gospod
je s teboj,  ko pervi čudež stori, in vodo v vino
spremeni, ko zakon posveti v znamnje, de naj vsi za¬
konski Jezusa in Marijo na ženitvanje vabijo in njuniga
blagoslova prosijo. Gospod je poslednjič  s te¬
boj, ko je križan, ko umerje in zopet vstane, ko ti je
mogel reči: »Vstal sim in sim sedaj pri tebi in hočem
odslej pri tebi ostati, vekoma s teboj sklenjen po ne¬
beškim veličastvu!« Tako je bil tedaj Gospod zmiram
z Marijo; kdo je mogel biti zoper njo? Svet in meso
in hudobni duh niso nič mogli zoper njo opraviti.

Vprašanje. Kako si je pa prečista Devica
Marija pridobila toliko milost, de je bil Gospod
zmiram ž njo?

Odgovor. Prečista Devica Marija si je to
milost, de je bil Gospod zmiram ž njo, s tem
pridobila, de je bila tudi ona zmiram z Gospo¬
dam, to je, de je zmiram v svetosti hodila
pred Gospodam svojim Bogam.

Razlaganje. Marija se nikoli ni z greham
od Boga ločila; nihče se, ni bolj v Boga po¬
greznil in se tesneje z Bogam sklenil, kakor
Marija. Gospod je bil z Marijo in Marija je
bila z Gospodam , in le v tem presrečnim ze¬
dinjenji je bilo mogoče, de je dosegla tako vi¬
soko stopnjo svetosti in popolnosti in nar višji
čast Matere Božje in Kraljice nebeške. Glej !
toliko premore sklenitev človeške duše z Bogam>
toliko premore popolno izročenje v presveto
voljo večniga in neskončniga Boga! Marija je
čutila in ž njo vsi svetniki, kako sladko je
človeku z Bogam zedinjenimu biti.

Zgledi. Ce prebiramo življenje pobožnih in bo¬
gaboječih duš, vidimo, kolika sreča jim je dohajala iz
tesne sklenitve z Bogam. Boga imeti jim je bilo veliko
veči zaklad, kakor vse pozemeljsko blago in bogastvo.
— Kadar je bil sveti Frančišek Serafinski  ves
združen s svojim Bogam in Gospodam, samiga nebe-
škiga veselja ni mogel popisati blagovitosti, ktero j®
čutil v svojim sercu. Edino, kar je mogel govoriti,
je bilo: »Moj Bog in moje vse!«  Pač stokrat j«
ponavljal te besede ves vnet svete ljubezni in s tako
veselim obrazam, de je bil bolj angelu, kakor človeka
podoben. — Sveti Ignaci,  začetnik jezuitovskiga reda.
je po pravici od sebe govoril, rekoč: »Jez sim z
Bogam, in Bog je z menoj«;  zakaj živel je le v
Bogu. Pa je tudi ni pozemeljske reči, de bi bil zanjo
dal to presrečno zedinjenje. Le predobro je vedil, kaj
se pravi, Boga imeti in z Bogam biti. Zato je več¬
krat sebi in svojim duhovnim tovaršem rekel: »Če imam
zlato in srebro, kaj imam? in doklej bom to imel? če
pa Boga imam, če je Bog z menoj, in jez z
Bogam,  kaj imam?« In odgovoril je sam sebi: »Rož®
brez ter lij a — ogenj brez dima — posestvo
brez konca!«  — V enakim duhu piše tudi Tomaž
Kempčan:  »Brez Jezusa biti«, pravi, »je strašen
pekel, biti pri Jezusu, je rajsko veselje. Ako je J e '
zus pri tebi, ti nihče ne more škodovati. Kdor je n a '
šel Jezusa, >je našel velik zaklad, nar veči dobroto.
Kdor Jezusa zgubi, on preveč zgubi, več, kakor o eS
svet. Kdor živi brez Jezusa, je nar ubožniši pri vsi®
bogastvu; kdor je pa ž njim sklenjen, je nar bogatejši
pri vsim uboštvu«. (2. bukve 8. pogl.) — Tako P re '
srečne so se šteli svetniki Božji v zedinjenji z Boga®
svojim Gospodam! Koliko srečnejši je bila še le Marija,
ker je bil v pravim pomenu te besede Gospod ž nj°’
in je bila ona z Gospodam! — Oh, in mi si tako malo

283

prizadevamo za to presrečno zedinjenje z Bogam! Ve¬
liko jih je sicer, ki bi se radi Boga deržali; pa bi
tudi še radi s svetam bili v prijaznosti. Ali kdor ni
ves z Bogam, je že zoper Boga. Gorje njim, ki svoje
serce tako neusmiljeno dele med Bogam in med svetam!
Gospod Bogu samimu dajmo svoje serce, in svesti si
kodirno, de bo Gospod tudi vselej z nami, kakor z
ktarijo.

Življenje svetnikov: Sveti A ' a n a z i,
škof.  (373.)

Od svetiga Atanazija,  čigar god danes cerkev
obhaja, smemo tudi po pravici reči, de je bil Gospod
Vselej ž njim, ker je bil tudi on vselej z Gospodam,
to je, ker je zmiram v svetosti pred Bogam hodil.
Sveti Atanazi je bil rojen v egiptovskim mestu Aleksan-
drii od imenitnih in bogaboječih staršev. Že mladeneč
jo rad bral sveto pismo in si je prizadeval za popolno
spoznanje keršanskih resnic, pa tudi za bogaboječnost
In pravo pobožnost. Sveti Aleksander, škof aleksandrij¬
ski, ga postavi med cerkvene služabnike, de bi mu bil
v pomoč zoper krivoverne Arijane, in ga vzame seboj
v Nicejo, kjer je bil vesoljni cerkveni zbor leta 325.
Tam je sveti mladeneč arijansko zmoto tako svetlo in
Meno dokazal, de so se vsi čudili njegovi učenosti.
Odslej so ga pa krivoverci toliko huje čertili in z vso
močjo do smerti preganjali. Škof Aleksander pa je na
»inertni postelji prosil duhovne in verne, de naj mu
ljubiga Atanazija naslednika izvolijo. To željo je svetimu
škofu duhovstvo in ljudstvo z veseljem spolnilo. Kmali
Se  je pa tudi očitno vidilo, de ga je Bog sam ver¬
nim. dal, ker je bil toliko skerben pastir svojim ovči-
j a, n, in tako ljubeznjiv oče ubogim in sirotam. Vsako
ioto je skorej vso škofijo obhodil in povsod Jezusov
ttauk oznanoval. Silno ostro je živel in se neprene-

hama postil. Vsi pravoverni so ga v resnici častili in
ljubili. Krivoverci pa so ga iz nevošljivosti in so¬
vraštva obrekovali in pri cesarji Konstantinu tako hudo
tožili, de je bil poslednjič pregnan na Nemško v me¬
sto Trevir leta 336. Cesar je pred smertjo spoznal
svojo krivico, in po njegovim sporočilu je bil sveti
Atanazi zopet nazaj poklican v svojo škofijo. Gosposka
in ljudstvo, mestnjani in seljaki so z velikim veseljem
sprejeli svojiga ljubiga škofa. To veselje pa ni bilo
prazno veselje, ampak se je razodevalo v djanji. Obilno
so dajali vbogajme, vdovam in sirotam se je dokaj po¬
magalo. Več mladenčev in devic je sklenilo Bogu bolj
popolnama služiti in so si izvolili brezzakonski stan.
Njegove občine so bile eniga duha v pravi pobožnosti
in v resnični ljubezni. Pa 35,5. leta so ga cesarski
vojaki zopet pregnali iz Aleksandrije. Prebival je tedaj
v pušavi in je pisal veliko učenih bukev za katoliško
vero zoper krivoverstvo. 362. leta je bil zopet nazaj
poklican k svoji cerkvi, kjer je mirno živel, dokler ni
373. leta umeri. Bil je 46 let škof, in se po pravici
imenuje steber katoliške cerkve.

Molitev. O Bog, dodeli nam mi¬
lost, de že tukaj vedno s teboj sklenjeni
živimo, kakor Marija, prečista Devica, in
kakor sveti škof Atanazi, de se kdej veko¬
ma s teboj združeni veselimo v nebesih.
Amen.

\Mtelga Tmtoiid«.

»Žegnana si med ženami«.

Marija — blažena in blaživka.

Vprašanje. Zakaj pozdravljamo Marijo z
besedami: »Žegnana si med ženami"?

Odgovor. Marijo pozdravljamo z besedami:
»Žegnana (blažena) si med ženami", 1) ker je
nar bolj oblagodarjena med vsimi ženami, in 2)
ker nam je nar veči blagost ali srečo prinesla.

Vprašanje. Kako je Marija nar bolj obla¬
godarjena med vsimi ženami ?

Odgovor. Marija je nar bolj oblagodarjena
med vsimi ženami , ker je bila izmed vsih žen
ona izvoljena Mati Božja, in ker je le ona
Mati in Devica ob enim.  (Glej naslednjo po¬
dobo !)

Razlaganje. Beseda »žegnana" pomeni
tukaj »blažena", ali »oblagodarjena*. Po

37  *

284

pravici moremo in
moramo Marijo i-
menovati »blaže-
no“, „o b lag o-
darj eno“ ali »nar
bolj srečno 8
med vsimi ženami:
1) Ker je bila
izmed vsih žen
izvoljena Mati
Božja, in 2) ker
je le ona Mati
in Devica ob
enim.  Zato pravi
sveti Peter  Kri¬
zo 1 o g: „Prečista
Devica je v resnici
blažena; vredna je
bila namreč z močjo
svetiga Duha spočeti in venec devištva vselej
ohraniti. Marija je blažena, ker je imela čast,

Dete, ki je bilo Bog, spočeti, in ostati kraljica
vsih devic. Marija je blažena, zakaj ona je
veči kakor nebo, močneji kakor zemlja, zmož-
nejši kakor vse stvarjeno, ker je spočela njega,
ki svetove ohranuje in je njen Stvarnik, in ker
je redila njega, ki živi vse stvari".

Zgled. Častitljivi pridigar Avguštin iz Leo-
nise  je z vso vnemo poveličeval Marijo prečisto De¬
vico; njej v čast in hvalo je imel več govorov, in ko
nekdaj razlaga besede angeloviga češenja: »Žegnana
si med ženami!«  začne z vso gorečnostjo tako
govoriti: »Marija je v resnici češena in blažena

med vsimi ženami; zakaj nje ni zadelo preklet¬
stvo, ki je zadelo vse druge žene, in je zato pre¬
jela milosti, ki jih nobena druga žena ni prejela. Ma¬
rija je ostala Devica, in je bila vender pri vsim tem
rodovitna, ker je postala Mati Božja; ona je Božje Dete
spočela brez vsiga grešniga madeža, in ga je brez
truda in težave nosila in brez bolečine rodila«. Na to
kliče s svetim Bernardam:  »Blažena si, o Devica!

med vsimi ženami, ker nisi podveržena splošnimu pre¬
kletstvu ženskiga spola ! Blažena si med ženami; zakaj
ne boš ostala nerodovitna; mati boš, pa venderle de¬
vica; nosila boš sad pod svojim sercam, pa brez težave;
rodila boš, pa brez žalosti«. Ali ne bomo tudi mi pre-
čiste Device Marije s tako vnemo poveličevali in je v
svetim veselji pozdravljali z besedami angelovimi:
»Žegnana si med ženami?«

Vprašanje. Zakaj je Marija še nar bolj
oblagodarjena med vsimi ženami?

Odgovor. Marija je tudi še nar bolj obla-
godarjena med vsimi ženami, ker nam je pre-
obilno blagost ali srečo prinesla;  ro¬
dila nam je namreč Odrešenika sveta in je s
tem vzela od zemlje prekletstvo, ktero je Eva
nad njo prinesla.

Razlaganje. Marija je rodila Zveličarja
sveta; tako je bil ves svet otet večniga po¬
gubljenja, in tako je nam vsim Marija v Kri¬
stusu prinesla preobilno blagost; torej ni bila
le ona sama blažena, ampak je tudi nam vsim
podelila od te svoje blagosti. Prelepo piše o
tem sveti Avguštin:  „Marija je v resnici
blažena med ženami; prinesla nam je namreč
blagoslov. Eva je bila mati greba, Marija mati
milost; Eva nam je škodovala s tem, de nam j®
smert prinesla, — Marija nam je pomagala s tern,
de nam je zopet življenje pripravila; una nas
je ranila, ta nas je ozdravila.

Zgledi. Ko je bila Jahela  pokončala so vraž-
niga vojvoda Sisara, sta pela Debora, ki je sodila ljud¬
stvo tisti čas, in Barak, izraelski vojvoda: »Blagoslov¬
ljena bodi med ženami Jaliela, žena Haberjeva, in bodi
blagoslovljena v svojim šotoru«. (Sodu. 5 , 24.) — K°
je bila Judita  rešila izraelsko ljudstvo iz rok grozo-
vitiga Holoferna , ji je rekel Ozija, poglavar izraelski:
»Oblagodarjena si od Gospoda, nar višjiga Boga, pred
vsimi ženami na zemlji. Danes je tvoje ime tako po¬
višal, de ne bo prešla tvoja hvala iz ust ljudi«, in
blagrovali so jo vsi z enim glasam, rekoč: »Ti si
slava Jeruzalemu, ti veselje Izraelu, ti čast našiinu
ljudstvu ! Moško si ravnala, in poterjeno je bilo tvoje
serce, ker si čistost ljubila. Zato te je tudi roka Go¬
spodova poterdila, in zato boš oblagodarjena vekoma«.
S toliko veči pravico hvalimo mi Marijo,  prečisto
Devico, po zgledu Gabrielovim, rekoč: »Blažena si
med ženami!«  Zakaj ona ni le sovražniku judov-
skiga ljudstva, ampak nar hujšimu sovražniku vsiga
človeškiga rodu, satanu, kači v raji, glavo sterla in
nas s tem vse rešila večniga pogubljenja. — Radi hva¬
limo tedaj tudi mi z vsimi cerkvenimi učeniki in očala
Marijo blaženo in oblagodarjeno med vsimi ženami.

v

Življenje svetnikov: Najdenje svetig 8
križa.  (Leta 327.)

Sveta Helena,  mati cesarja Konstantina Veli'
ciga, je blaženo Devico Marijo resnično častila in J®
posnemala. Priserčno je pa tudi želela najti in častiti
sveti križ, na kterim je naš Zveličar Jezus Kristus
terpel in umeri in z grenko smertjo ves svet odrešil;
Desiravno že okoli 80 let stara gre v Jeruzalem, in 81
skerbno prizadeva najti sveti križ. Poprašuje kristjane,
kteri so prebivali v Jeruzalemu, pa oni ji nič ne vedo

285

povedati, kje bi bil sveti križ. Nej e verniki so na¬
mreč na verku hriba, kjer je Jezus umeri, postavili ma¬
lika. Sveta cesarica ukaže malika podreti in ondi glo¬
boko kopati. In glej! najdejo tri križe ene podobe in
■velikosti; in ker je napis z žeblji vred nekoliko od kri¬
žev odločen ležal, niso vedili, kteri bi bil križ Jezusov.
Sveti Makari, tadanji jeruzalemski škof, Boga goreče
Prosi, de bi jim s čudežem sveti križ pokazal, ter
cesarici in drugim kristjanam nasvetuje, de naj se s

slednjim dotaknejo kaciga bolnika, ker je terdno upal,
de ga bo Bog uslišal. Neso tedaj križe k bolni gospe;
dotaknejo se je s pervim in drugim križem, pa ji nič
ne odleže; ko se je pa s tretjim križem dotaknejo,
zdajci ozdravi in vstane vpričo škofa, cesarice in vse
množice ljudstva. Vsi pričujoči s cesarico in svetim
škofam vred pokleknejo, Jezusa hvaležno molijo in
spodobno časte sveti križ, na kterim je bil umeri,
kavno tam, kjer so našli sveti križ, ukaže sveta He¬
lena prav lepo cerkev sozidati, in vanjo polovico sve¬
tiga križa, predrago ozališaniga, shraniti, drugo po¬
lovico pa ga pošlje svojimu sinu Konstantinu, kteri ga
z  veliko častjo shrani v prelepi cerkvi, ktero je v Kirnu
sozidal. Spomin na to veselo dogodbo se tedaj danes
v sveti cerkvi slovesno obhaja.

Molitev. O Bog! ki nam v pre¬
dragim najdenji svetiga križa spomin svojiga
bridkiga terpljenja obujaš; dodeli nam, de
Po tebi, ki si za nas na svetim križu umeri,
v ečno življenje dosežemo. Kteri živiš in
kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti svetiga
^uha, Bog vekoma. Amen.

4. Tptvnt.

»In žegnan (blažen) je sad tvojiga telesa, Jezus«.

Jezus, čez vse hvaljeni v nebesih in na zemlji, sad
Marije, prečiste Device.

Vprašanje. Zakaj so v angelovim
češenji pristavljene besede: „In žegnan
je sad tvojiga telesa, Jezus"?

Odgovor. Besede: „In žegnan je
sad tvojiga telesa, Jezus" so v angelo¬
vim češenji pristavljene v znamnje, de
se Mariino češenje ne da ločiti od Kri-
stusoviga češenja , in de drevo zavolj
sadu, to je, Mater zavolj Sinu hvalimo.

Razlaganje. Besede: „sad tvojiga
telesa"  so neizrečeno imenitne in imajo
veliko skrivnost v sebi. Po sadu se
ceni drevo. „To je dobro drevo", pra¬
vijo, „rodi namreč dober sad". Ravno
taka je tudi z Jezusam in Marijo. Ma¬
rija bi nikdar ne bila blažena imenovana,
ko bi ne bila rodila tako blaženiga sadu , ki je Je-
zus Kristus,  pravi Bog, hvaljen vekoma!

— E v a je vzela sad in nam je smert prinesla

— Marija  je dala sad in nam je življenje
prinesla. Ali ne bomo veseli klicali z Eliza¬
beto: „BIažen je sad tvojiga telesa?"  —
Se eno okolišino moramo tukaj pomisliti. Kri¬
stus  se ne imenuje blaženi med možmi, kakor
se Marija  imenuje blažena med ženami; sploh
in brez vsiga omejenja se imenuje „blaženi“
v znamnje, de je na vse strani visoko česen
in hvaljen v nebesih in na zemlji, in de se
Stvarniku stvar ne sme primerjati. Prav je
tedaj klicalo vse ljudstvo, ko je Gospod Jezus
slovesno šel v Jeruzalem, česar nas sveta cer¬
kev cvetno nedeljo  spominja, rekoč: ^Hva¬
ljen bodi, kteri pride v imenu Gospo¬
dovim!"  (Glej naslednjo podobo!)

Zgledi. Sveti Bernard  je prav pogosto pre¬
mišljeval besede Elizabetine: »Blaženje  sad  tvo¬
jiga telesa!«  Ves zamišljen v sveto skrivnost —
je po tem premišljevanji govoril: »O Marija, drevo
milosti polno v novim raji! O Jezus, dragi sad na
tem drevesu življenja! kako velika, kako krepčavna,

286

kako zdravilna je moč tega nebeškiga sadu! Pravič¬
nimi! daje milost, grešniku odpušenje.
Pravični na zemlji! ali se boste še obotavljali in ne
boste hiteli k Marii vživat sadu njeniga telesa? —
Grešniki v tej solzni dolini! ali se boste še branili
sadu, ki vam ranjene serca celi, bolečine jemlje, vam
pekočo vest hladi, vam dušni mir deli, vam bolezni
ozdravlja in vam moč daje, de se morete verniti v hišo
Očetovo ?« — Komu bi to prijazno opominjanje svetiga
Bernarda v serce ne segalo!

Vprašanje. Kaj nam je tedaj storiti ?

Odgovor. Vsi, karkoli nas je, bodimo si
pravični ali grešniki,  se zatekajmo v
sleherni nevarnosti in skušnjavi k Marii, pod
njenim maternim varstvam , kakor pod košatim
drevesam išimo pomoči in brambe in nasitujmo
se z blaženim sadam tega drevesa.

Razlaganje. Marija  sama nas vse vabi,
de se k njej zatekajmo in se z njenim sadam
poživljajmo, ker nas kliče z modrim Siraham
(24, 26.) rekoč: „Pridite k meni vsi, kteri
me želite, in nasitite se mojiga sadu!* Kdo bi
ne sprejel tega prijazniga vabila ? Zatekaj se
tedaj k Marii, duša moja! Kadar si v nevar¬
nosti ali v skušnjavi; sej je Marija veli-
čansko drevo,  ki svoje veje, po besedah
svetiga Bonaventura,  na široko in visoko
razprostira, do vsih ljudi, do vsih angelov, in
še celo do Boga nar Vikšiga. Pod tem dreve¬
sam dobdš pomoč in varstvo. Sad tega dre¬
vesa pa je Jezus;  on te okrepčuje in po-
terjuje v hudim boji, de zmagaš in po zmagi
prejmeš venec večniga življenja. Veliko svet¬
nikov je, ki so že sami skusili, kako dobro in
koristno je, Jezusa in Marijo v otročjim za¬

upanji hvaliti in častiti z besedami svete
Elizabete: »Blažen je sad tvojiga te¬
lesa,  Jezus* 1 . V spodbudo ti hočem,
ljubi moj kristjan! en sam zgled povedati.

/gled. T omaž Kempčan  sam od sebe
pripoveduje, de je enkrat po opravljenih duhovnih in
telesnih opravilih šel k počitku. Komej pa zaspi)
se ga lotijo strašne in ostudne sanjarije, ki ga po¬
slednjič tolikanj nadlegvajo, de se zavolj njih pre¬
budi. Pa tudi še zdaj ne jenja silna skušnjava;
peklenski duh si velikoveč z vso močjo prizadeva
zvestiga služabnika Božjiga zapeljati. Tomaž si že
ne more več pomagati; kakor po navadi se tudi v
tej skušnjavi zateče k Marii, prečisti Devici, in za¬
čne moliti angelovo češenje. Z vso gorečnostjo moli:
»Če šen a, Marija!«  — Ali skušnjava ne odjenja;
še veči se mu dozdeva, odkar je začel moliti. Tomaž
se pa ne da zmotiti; moli tedaj dalje : »M i 1 o s 11
polna!«  Skušnjavec mu še huje prizadeva. Tomaž
moli dalje: »Gospod je s teboj!«  Nevarnost ni
nič manjši. »Blažena si med ženami!«  Skušnjava
še terpi. Ko pa izgovori besede: »In blažen je
sad tvojiga telesa, Jezus«,  zdajci potihne
strašni vihar v njegovi duši, vse nespodobno podobe
zginejo, in Tomaževo serce je popolnama mirno in po¬
kojno. Zmagal je v hudim vojskovanji, in njegova
duša se veseli v Jezusu, svojim Zveličarji. — Kristjan!
pojdi tje, in ravno tako stori!

Življenje svetnikov: Sveta Monika,

vdova,  (-j- 387.)

K Jezusu, blaženimu sadu Marije D e '
vice,  se je tudi prav velikokrat zatekala sveta M o-
nika,  ki njen god sveta cerkev danes ohhaja. Ta
svetnica, mati svetiga Avguština,  je bila rojena od

287

keršanskih staršev v Afriki leta 332. Z mladiga je že
rada molila in vbogajme dajala. Govorila je vedno le
pošteno in sramožljivo. Njena obleka ni bila gizdava.
Kakor je bila sveta Monika zgled devicam, ravno tako
je tudi v zakonu dajala lep zgled ženam. Do svojiga
moža, ki je bil nejeverriik, silno nagle jeze in razu-
zdaniga življenja, seje  tako modro obnašala, de ga
nikdar ni bilo prepira med njima. S poterpljenjem in
pohlevnim opominjanjem, posebno pa z gorečo molitvijo
je sveta Monika od Boga milost dosegla in priserčno
vesolje doživela, de se je njen mož k pravi veri spre-
obernil in je ves čas po tem bogaboječe živel, 'dokler ga
ni Bog po prejetim svetim kerstu k sebi vzel. Zapu¬
stil ji je troje otrok, ki jih je z vso skerbjo keršansko
redila. Stareji sin Avguštin  ji je nar več žalosti
prizadeval, ker je razuzdano živel, kakor poprej njegov
oče, in je še v manihejske zmote zabredel. Grenke
solze je prelivala in noč in dan molila za spreober-
njenje svojiga Avguština, tudi drugim, posebno duhov-
nam, ga je priporočala v pobožno molitev. Ko je ne¬
kdaj priserčno molila za zgubljeniga sina, ji reče
pobožen škof: »Kakor resnično živiš, sin, kteri svoji
materi toliko solz prizadeva, ne more pogubljen biti«.
In Avguštin se tudi res ni pogubil. Spreobernil se je
v Milanu, kamor je tudi mati za njim prišla. Namenila
se je sveta Monika, od tod s svojim spreobernjenim
sinam v Afriko se poverniti. Ko pa prideta do mesta,
ki se mu je reklo »Ostija«, se loti matere huda mer-
zlica. Poslednji čas se pobožno pogovarja z Avguštinam
in mu pravi: »Ljubi moj sin! svet me nič več ne ve¬
seli. Želela sim le dočakati tvojiga spreobemjenja;
Bog mi je želje milostivo spolnil. Kada zdaj umerjem,
posebno ker vidim, de si se svetu odpovedal in se
popolnama Bogu v službo dal«. Malo pred smertjo
je še prosila, de naj se je spominjajo pri altarji Go¬
spodovim, in je mirno v Gospodu zaspala v šestinpet¬
desetim letu svoje starosti.

Molitev. Sveta Monika, ki si z
materno prošnjo sprosila spreobernjenje svo-
jimu sinu, prosi tudi za nas, de se resnično
k Bogu spreobernemo, in se kdej večno ve¬
selimo vživaje blaženi sad Marije Device,
ki je Jezus Kristus , hvaljen vekoma.
Amen.

§. V©W§® Tmtoii«.

»Sveta Marija, Mati Božja 1«

Marija je Mati Božja.

Vprašanje. Zakaj je katoliška cerkev an-
gelovinm češenju pristavila besede: „Sveta

Marija, Mati Božja! prosi za nas grešnike
zdaj in našo smertno uro. Amen!“?

Odgovor. Katoliška cerkev je angelovimu
češenju pristavila besede: „Sveta Marija i. t. d.“,
de nas s tem uči: 1) Kaj nam je od Marije
verovati, in 2) kaj nam je od Marije
upati. — Od Marije  nam je namreč vero¬
vati,  de je Mati Božja in tedaj našiga poseb-
niga češenja vredna: od Marije nam je upati
pomoč v življenji in ob smerti, zdaj in našo
smertno uro.

Vprašanje. Kako je Marija „Mati
Božja"?

Odgovor. Marija je resnično „Mati
Božja",  ker je rodila Jezusa Kristusa,
kteri je Bog in človek skupej,  in kte-
riga molijo vsi angeli in svetniki. (Glej sprednjo
podobo!)

Razlaganje. Marija je v pravim in besed¬
nim pomenu „Mati  Božja**. Zatorej je že
angel rekel Marii: „Sveto, ktero bo ro¬
jeno iz tebe, bo imenovano  Sin  Božji a .
In sveti Janez Damaščan  piše o tem: „Iz
Marije je tedaj rojen Sin Božji in včlovečeni
Bog, ne človek, ki je Boga le nosil, ampak

288

Bog v mesu; ne s spremenjenjem natore, ampak
s sklenitvijo po osebnosti. — Kako bi tedaj ne
bila Božja Porodnica ona, ki je iz sebe rodila
včiovečeniga Boga? Ona je prav in resnično
Mati Božja". — Ta imenitni nauk je sveta ka¬
toliška cerkev vselej stanovitno terdila in v več
cerkvenih zborih zoper krivoverce z vso go¬
rečnostjo zagovarjala. Tako je bil brezbožni
nauk krivoverniga Nestorija,  kteri je pre¬
sveti Devici Marii jemal ime: „B o ž j a Porod¬
nica", „Mati Božja",  v efežanskim zboru
zaveržen, in ko so se cerkveni očetje 451. leta
sošli v Kalcedonu v Bitinii, je bila JJestorijeva
kriva vera vnovič zaveržena, in zbrani očetje
so enoglasno vpili: „Sveta Devicaje Mati
Božja! — Devica Marija je Mati
Božja! — Marija je Mati Božja! Kri¬
stus je Bog! Marija je njegova Mati !“
— Resnično, le nejevera in hudobija more pre¬
čisti Devici iMarii jemati visoko čast in imenitno
ime Matere Božje in Božje Porodnice.

Zgled. Med nejevernimi malopridneži, ki so
prečisti Devici jemali nebeško čast in ime Matere Božje,
je bil zlasti gregovski cesar Konstantin  K o p r o n i m.
De bi tudi druge v krivo vero zapeljal, si je izmislil
tole smešno dokazovanje. Mošnjo, polno zlata, je
kviško deržal, in je popraševal ljudi, ki jih. je hotel
podučiti, koliko bi bila mošnja vredna. Kadar je bil
odgovor dobil, je mošnjo izpraznil, in jih je vnovič
vprašal, koliko je zdaj mošnja vredna. Bavno taka je,
jim poslednjič reče, z Božjo Porodnico, z Ma¬
terjo Kristusovo.  Dokler je Zveličarja nosila pod
svojim sercam, je bila blažena med ženami in tedaj
vredna vsiga češenja; po njegovim rojstvu pa je ne¬
halo to njeno spredstvo. Komu se ne gnusi ta strašna
prederznost, ki tako neslano spodbija svete pravice
Gospodove Matere? Ali bi ne smel po tem takim
vsaki sin svoji materi reči, de mu je bila mati le,
dokler ga je redila s kervjo svojiga serca; odkar je
pa odrastel, mu ni več mati, ampak mu je tujka?
Kako globoko in svetlo je bilo nasproti spoznanje une
žene, ki je vsa vesela izmed množice povzdignila svoj
glas in rekla: »Blagor telesu, ki te je nosilo!« Ta
žena nikakor ni mislila, kakor krivoverni gregovski
cesar, in torej ni rekla: »Blagor telesu, dokler  te
je nosilo«; ampak njeno besede zadevajo pretečeno, pa
tudi vso brezkončno prihodnost. Ona je srečno imenovala
Mater, ki je nje Sina pred očmi imela, čigar nauke
je slišala; in zato so te njene besede sveti cerkvi toli¬
kanj drage in imenitne, zato veleva tudi vernim ne-
prenehama moliti v angelovim češenj!: »Sveta Marija,
Mati Božja!«

Vprašanje. Kakošna dolžnost izhaja za

nas katoličane iz nauka, de je Marija Mati
Božja ?

Odgovor. Dolžni smo, versko resnico svete
cerkve, d e j e Marij a Mati  B ožj  a,  z ve¬
seljem pričati in serčno zagovarjati.

Razlaganje. Vselej in povsod z veseljem
spoznavajmo, de je Marija Mati Sinu Rožjiga,
torej Mati Rožja, Rožja Porodnica. Po zgledu
efežanskiga cerkveniga zbora kličimo: „Spo-
znamo, de je naš Gospod Jezus Kristus edino-
rojeni Sin Božji, popolnama Bog in popolnama
človek od vekoma rojen od Očeta — po svoji
Božji natori; v času pa rojen iz Marije Device
— po svoji človeški natori. Zedinile ste se
dve natori; zatorej spoznamo eniga  Kristusa,
eniga  Sina, eniga  Gospoda. In po tem
pomenu tudi spoznamo, de j e sveta Devica
Božja Porodnica".

Zgled. Za Mariino čast Matere Božje  se
je serčno poganjal sveti Maksimin. Ta svetnik je bil
nekdaj pervi služabnik cesarja Konštancija; ker mu
pa vest ni dopustila pri krivoverskim cesarji v službi
biti, si je izvolil mnišld stan. Cesar si je prizadeval
Maksimina v krivoverstvo zapeljati, pa zastonj. Verže
ga tedaj v ječo, in ga poslednjič prežene v Tratijo.
Grede v pregnanstvo pride ravno v tisti kraj, kjer je
vojska šotore razpela. Med vojaki so nalaš razglasili,
de je opat Maksimin Mater Gospodovo preklinjal; mi¬
slili so namreč, de ga bodo po tem takim vojaki kar
raztergali. Vojaki pa, veliko boljši kristjani memo
cesarja in njegovih prilizunov, ne de bi mu kaj žaliga
storili, ga še prosijo blagoslova. Maksimin poklekne in
moli v sredi obilne množice vernih vojakov ter jim
prosi blagoslova z nebes. Na to mu reče eden izmed
množice: »Oče! pripovedujejo nam, de Jezusove
deviške Matere nočete imenovati Matere
Božje;  za Božjo voljo Vas prosimo, odpravite to
pohujšanje!« Maksimin zopet poklekne, povzdigne roke,
in ginjen do solz na ves glas govori: »Kdorkoli še
ne spozna, de je Marija, sveta, tolikanj
oblagodarjena Devica, Mati Božja, nad-uj
naj pride prekletstvo Boga Očeta, in Sina,
in svetiga Duha, vsih nebeških moči in
vsili svetnikov sedaj in vse veke!«  — Solze
stopijo pričujočim v oči, in od vsih strani se sliši glas:
»Častitljivi Oče! kolika krivica se Vam godi!« — To
spričevanje katoliške vere zastran prečiste Device Ma¬
rije je iz sedmiga stoletja. O de bi tudi mi z enako
serčnostjo, z enakim veseljem vselej in pred vsim sve-
tam spoznavali: »Marija je Mati Božja, ker je Mati
našiga Gospoda Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog
vekoma!«

289

Življenje svetnikov: Sveti papež

Danes obhaja katoliška cerkev god svetiga moža,
ki je prečisto Devico, Marijo prav posebno častil ko
Mater Božjo in Božjo Porodnico in je do nje vse za¬
upanje imel. Ta svetnik je v lavretanske litanije vpletel
besedi: »Pomoč kristjanov«  in je za pervo nedeljo
mesca vinotoka postavil praznik rožniga venca v zahvalo,
de so kristjani 1571. leta na Mariino prošnjo tako
slavno zmagali Turka, nar hujšiga sovražnika keršanske
vere. Ta sveti in pobožni častivec Marije Device je
papež Pij V. Bojen je bil 1504. leta 27. Prosenca
od plemenitih in bogaboječih staršev v mestu Insubrii.
Njegovo mladost je lepšala nar čisteji nedolžnost in
goreča pobožnost. Prizadeval si je z vso močjo za
učenost in pravo svetost. Štimajst let star je stopil
v red svetiga Dominika. Bil je neizrečeno poterpežljiv,
v resnici ponižen, silno oster do samiga sebe, goreč v
molitvi, in v spolnovanji svojih dolžnost tako natančen,
de je bil že postarnim mniliam v zgled. Svojiga serca
ui kar nič navezoval na pozeineljsko, iri evangeljsko
Ubožnost je razodeval v vsi popolnosti. 1556. leta ga
Je papež Pavel IV. izvolil škofa in eno leto pozneje
kardinala, dcsiravno mu toliko povišanje ni bilo ljubo,
vsa vnanja čast je njegove čednosti le še bolj, povzdi¬
govala in ga še močneje spodbadala k stanovitnosti v
"avadnih pobožnostih. Tolika njegova svetost je pač
^služila, de je bil 1566. leta na papežev sedež povi-
san. Pri njegovi varčnosti mu je bilo mogoče obilno
podpirati uboge in bolnike in k podučevanju keršanske
Radosti veliko pripomagati. Po toliko lepih in blagih
djanjih ga je Gospod k sebi poklical v nebeško veli¬
jo leta 1572.

Molitev, Mogočna Devica Marija!
Mati Božja si in vse premoreš pri Bogu;
prosi tedaj za nas, de tudi mi po zgledu

Uuin« hran«. VII.

svetiga papeža Pija pobožno živimo in dobre
dela opravljamo in kdej pridemo v nebeško
veselje po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Marija je tudi naša Mati.

Vprašanje. Ktera vesela resnica izhaja
za nas iz nauka, de je Marija Mati Božja
ali Mati Jezusova?

Odgovor. Iz nauka, de je Marija Mati
Božja ali Mati Jezusova, izhaja za nas vesela
resnica, de je Marija tudi naša Mati.

Razlaganje. Po vsi pravici smemo reči,
de je Marija tudi naša Mati; i) ker je na¬
mreč Kristus naš brat, je njegova Mati
tudi naša Mati.  Zato pravi sveti A n zel m:
„0 Gospa! če je bil Sin Božji po tebi naš brat,
ali nam nisi ti po njem Mati?® In sveti Avguštin
uči', de je Marija, ker je Mati Kristusova, že
tudi ob enim Mati njegovih udov,  ki so
ž njim kakor z glavo tesno sklenjeni. 2) Ma¬
rija je naša Mati, ker nam pridobiva
življenje v milosti Božji, ako jo po¬
božno častimo.  Zato častitljivi Skarameli
prelepo piše: „BoIj kakor Evi se Marii  spo¬
dobi ime: Mati živih;  zakaj če je bilo
naši pervi nesrečni materi dano tolikanj lepo
ime, ker smo po njej po^edvali to trohljivo
življenje, se to slavno ime veliko več spodobi
Marii,  novi Evi,  naši presrečni Materi, ki
svojim častivcam pridobiva nar imenitniši živ¬
ljenje milosti Božje, nar srečnejši življenje
prave slave in jim je gotova zastava, de so
izvoljeni za večno zveličanje®.

Zgledi. Sveti Alfonz Marija Ligvorijan,
od kteriga smo že večkrat povedali, de je Marijo pri-
serčno častil, je preblaženo Devico Marijo vselej ime¬
noval svojo Mater. On nam pa tudi resnico, d e j e
Marija zares naša Mati,  takole razlaga: »Po-
pisovaje rojstvo Jezusa Kristusa pravi sveti Lukež  od
Marije: In je porodila svojiga pervorojeniga
Sina.  Če evangelist pravi, de je Marija porodila
svojiga pervorojeniga Sina, je mogla še druge sinove
imeti; — vera nas pa uči, de Marija ni imela dru-
zik pravih sinov kakor le Jezusa; ona mora tedaj še

3S

290

duhovne otroke imeti, in ti otroci  smo  mi«. —
Kavno to je razodel Gospod tudi sveti Je de rti;  ko je
namreč ta svetnica enkrat brala zgorej povedane besede
v evangelii svetiga L u k e ž a, ni mogla razumeti, kako
more evangelist Jezusa imenovati pervorojeniga Mariiniga
Sina, ker je bil le Jezus Kristus Mariin Sin. In Bog
ji je razodel, de je bil Jezus njen pravi pervorojeni
Sin, de so pa vsi ljudje v duhovnim pomenu
pozneje rojeni Mariini otroci.  — O kako vesela
je ta misel: »Marija je naša Mati!«

Vprašanje. K čemu naj nas spodbada ta
misel: „  Marija je naša Mati“ ?

Odgovor. Ta misel: „ M arija je naša Mati**-
naj nas spodbada k otročjimu zaupanju v Ma¬
riino varstvo in pomoč.

Razlaganje. Kakor sp otrok z ljubeznijo
in zaupanjem k materi zateka, tako smemo tudi
mi pri Marii pomoči iskati (glej sprednjo podobo!);
sej je Marija naša Mati.  „0 srečno zau¬
panje, o gotovo pribežališč ! c ‘ pravi zopet sveti
Anzelm;  „Mati mojiga Boga je ob enim tudi
moja Mati. Kako terdno smemo tedaj zveliča¬
nja pričakovati, ker nam ga bo dal naš dobri
brat in naša usmiljena Mati!“ in sveti Ber¬
nard  pristavlja: „Eva nam je bila neusmiljena
mačeha; zakaj po njej je peklenska kača na¬
vdihnila perviga človeka z morivnim strupam;
Marija pa nam je prava Mati, ker nam je pri¬

pravila zdravilo k zveličanju. Po uni je bil
človek zapeljan, po tej pa spravljen. Cernu bi
se slabotni človek bal Marii se približevati?
Ona ni terdoserčna, ni odljudna, ampak je Iju-
beznjiva in usmiljena. Preberi ves evangeli, in
ako najdeš na njej le nar manjši znamnje ter-
doserčnosti ali nejevolje ali ostrosti, anaj se je
in beži pred njo! Ako pa dobiš pri njej ma¬
terno serce, ktero je tolikanj ljubeznjivo, do¬
brotljivo in usmiljeno, kakoršno gotovo doboš,
bodi hvaležen Njemu, kteri ti je iz predobrote
dal srednico, na kteri ni nič ostriga, nič od-
Ijudniga!“ — Zatekaj se tedaj k Marii z otroč¬
jim .zaupanjem; bodi prepričan, de te bo varo¬
vala, kakor Mati svojiga otroka.

Zgled. To nam kaže življenje svete Terezije.
Ko je vidila ta svetnica svojo pravo mater umirati,
poklekne vpričo veliko družili ljudi in priserčno prosi
Marijo, de ji bodi odslej Mati. »Bebeškiga Očeta čez
vse češena volja je«,  glasno moli, »de zgubim svojo
ljubo, drago pozemeljsko mater. , O Marija! ozri se na
slabiga otroka in sprejmi me v svojo skerb in ljubezen!
Bodi mi dobra Mati in pelji me k sebi in k svojimu
Sinu, k mojimu Božjimu bratu Jezusu Kristusu. Ka¬
kor pokoren otrok bom slušala tvoj materni glas«.
Tako je govorila mlada Terezija; in kar je tukaj ob¬
ljubila, je tudi zvesto spolnovala v svojim življenji.
Ona je bila Marii pokorna hči; in Marija ji je bila
dobra in skerbna Mati — bolj, kakor more ktera
koli pozemeljska mati kdej skerbna biti. Vidno je bilo'
Mariino varstvo pri vsakim početji svete Terezije. Iz
hvaležnosti in otročje ljubezni je tedaj tudi Marijo
izvolila varhinjo vsim samostanam , ki jili je bila ona
vstanovila. — Verjemi mi, moj kristjan! kdor je zvest
otrok Matere Božje, kdor goreče posnema njene lepe
čednosti, bo v vsim svojim življenji našel poterjeno
veselo resnico, de je Marija tudi naša Mati.

Vprašanje. K čemu naj nas še spodbada
resnica, de je Marija naša Mati ?

Odgovor. Resnica, de je Marija naša
Mati, naj nas tudi še spodbada k nasprotni
ljubezni.

Razlaganje in zgled. Le iz ljubezni je
Marija naša Mati postala. „Po besedah Kri¬
stusovih : Glej, tvoja Mati!  je postala
Marija z a volj velike ljubezni,  ki jo je
imela do nas, Mati svetiga Janeza, pa tudi
Mati vsih ljudi“, piše sveti Bernardin  Se¬
ne  n s ki. Z materno ljubeznijo objema vse
svoje otroke. Spodobi se tedaj, de tudi nii
nj o priserčno ljubimo, kakor kdej dober otrok

291

more ljubiti svojo dobro mater; Ijubioiojo, ka¬
kor sveti Stanislav Kostka.  Kadar je ta
svetnik le slišal imenovati Marijo, mu je že
gorelo serce in obličje v sveti ljubezni. En¬
krat gre z mašnikam iz Jezusove družbe po¬
častit podobo Matere Božje. Mašnik ga vpraša,
kako Marijo ljubi. In sveti mladeneč odgovori :
„0 moj Oče! kaj vam hočem na to odgovoriti,
kakor le: Marija je moja Mati!  O moj
kristjan! zakaj bi Marije ne ljubili? Sej je
tolikanj Ijubeznjiva Mati,  de ji ni enake na
zemlji!

Življenje svetnikov: Sveti Janez

Damaščan,  cerkveni učenik, (j -J- 780.)

Kakor ljubi dober sin svojo mater, tako je ljubil
bi častil tudi sveti Janez Damaščan,  čigar god
s e danes obhaja, Mater Božjo Marijo; zakaj z vso močjo
svojiga duha se je ustavljal brezbožnim in hudobnim
Podiravcam svetih podob Kristusovih, Mariinih in družili
Cvetnikov. — Sveti Janez je bil rojen v Damasku od
Plemenitih in bogatih staršev. Že v mladosti je zani¬
čeval posvetno čast in veselje; zatorej ni maral za
častne službe in je šel v pušavo, de bi si tolikanj bolj
Prizadeval za keršansko popolnost. Prednik v samo¬
stanu svetiga Saba izroči svetiga Janeza starimu mnihu,
bi ga učil Bogu prav služiti. In pobožni starček
ga takole uči: »Daruj Bogu svoje dela in svoje ter-

Pljenje; spravi iz serca vse dopadenje nad sabo in nad
svetam; nikoli se z nobeno rečjo ne hvali, ker iz sebe
ft ič nimaš; ne zanašaj se na svojo modrost in čuj nad
S0 boj; brez potrebe nikdar nič ne piši in ne govori, de

te napuh ne bo skušal, tudi tedaj , kadar kaj dobriga
govoriš«. Sveti Janez se lepo zahvali učeniku za to¬
liko moder nauk, pridno moli, bere, svete reči premi¬
šljuje, pa tudi vse naročene dela zvesto opravlja. Po
željah svojih vikših se začne sveti Janez zopet upirati
zoper zaničevavce svetih podob in zoper druge sovraž¬
nike svete vere in z nebeško modrostjo spiše veliko
bukev katoličanam v podučevanje, in tako si je prido¬
bil častito ime cerkveniga učenika. Pri vsim svojim
pečanji z učenostjo pa ni pozabil vaditi se v pravi
pobožnosti in keršanski popolnosti, in tako je mirno v
Gospodu zaspal okoli leta 780.

Molitev. Preblažena Devica Marija!
bodi naui Mati in /.a nas Boga prosi, de
si pri svojih posvetnih opravilih tudi za pravo
pobožnost prizadevamo in kdej po zgledu
svetiga Janeza Damaščana srečno v Go¬
spodu umerjemo. Amen.

»Prosi za nas !«

Od Mariine prošnje in pomoči.

Vprašanje. Zakaj prosimo Marijo : „Prosi
za nas"?

0(1« ;ovor. Zato prosimo Marijo z besedami:
„Prosi za nas!" ker vemo, de nam je mogočna
besednica in pomočnica pri Bogu ; zakaj ona
more in hoče  za nas prositi. (Glej naslednjo
podobo!)

Vprašanje. Od kod vemo, de Marija nno r e
za nas prositi in nam pomagati ?

Odgovor. De Marija more  za nas pro¬
siti in nam pomagati, vemo od tod, ker je ona
Mati Božja  in tedaj pri svojim Božjim
Sinu vse premore.

Razlaganje. Marija je Božja Mati,
kakor smo se prepričali v stope tindvajsetim
berilu. Če je pa Marija Božja M ati,  go¬
tovo pri svojim Božjim Sinu  vse premore.
„Ker so Mariine prošnje", pravi sveti Alfonz
L i g vo r i j a n, „materine prošnje, so za Jezusa ne¬
kake povelja; zatorej tudi ni mogoče , de bi ne
bila uslišana, kadar prosi". In že sveti Ciril
piše: „Veste, de smejo tisti v kraljevo hišo
hoditi, za ktere se kraljica poganja , in de ti

3S *

292

prejmejo, karkoli prosijo. In tako bomo tudi
mi prejeli, karkoli želimo, ako nam je Mati
Božja pomočnica, srednica in besednica pri
Kralji, ki ga priserčno za nas prosi“.

Zgled. Ko so bili rimskiga vojvoda Koriolana
njegovi zoporniki po krivici k smerti obsodili, je skrivej
pobegnil k sovražnikam in zopet prišel z obilno vojsko
pred mesto in je Rimljanam pokončanje vsiga mesta
napovedal. V sil n im strahu pošiljajo Rimljani može za
možmi k Koriolanu in mu ponujajo veliko veliko de¬
narja, ako jim prizanese. Pa vse zastonj. Poslednjič
gre njegova mati k njemu in ga prosi pomilostenja.
In glej! komej mati izgovori, ji vse dopolni. Še
tisti dan gre spred mesta in Rim je otet. Ako ta
divji nejevernik svoji materi ni mogel prošnje odreči,
kako bi pa nar ljubeznjivši in nar svetejši Sin Božji
mogel kaj odreči svoji preljubljeni Materi ? »Nikakor
ne!« pravi sveti Bernard,  »nikoli še ni bilo sli¬
šati, de bi bil kdo zapušen, kteri se je prošnji svete
Matere Božje pobožno priporočal«. — Zaupaj tedaj ,
ljubi moj kristjan! v Mariino  pomoč, ker je Mati
Božja;  kakor Mati Božja more  za nas prositi, —
kakor Mati Božja nam m o r e pomagati.

Vprašanje. Od kod vemo, de Marija hoče
za nas prositi in nam pomagati?

Odgovor. De Marija hoče  za nas prositi
in nam pomagati, vemo od tod, ker je ona tudi
naša Mati  in tedaj za svoje otroke gotovo
hoče prositi in jim pomagati.

Razlaganje. Marija hoče  za nas prositi,
Marija nam hoče  pomagati; sej je milost¬
ljiva Mati, dobrotljiva Devica.  „Sej je
Marija naša Mati",  pravi sveti Bonaven¬
tura;  „more li mati svojih otrok pozabiti?" —
Premišljevaje neizrečeno ljubezen in dobrotlji¬
vost, ki jo Marija svojim otrokam razodeva,
kliče že večkrat omenjeni sveti Bernard:
„Marija, ta Devica, ki ji ni enake, je vsim
vse postala; iz preobilne ljubezni hoče vsim
dolžna biti;  vsim je privolila priti k njenimu
maternimu sercu, de se vsi rdeležujejo njene
obilnosti. Jetnik dobiva pri njej rešenje, bol¬
nik zdravje, žalostni tolažbo, grešnik odpušenje
grehov, pravični milost, nebeški angeli veselje
in zveličanje. S kolikim otročjim zaupanjem
se tedaj bližajmo tolikanj milostljivi MateriK

Zgled. Ta prevelika dobrota in ljubezen pre-
čiste Device Marije, s ktero nam tolikanj rada pomaga,
se je posebno lepo razodela v Kani Galilejski, kjer je
bila ženitnina. A posteljni so bili na ženitnim, tudi
druzih svatov je bilo veliko; pa nobeden ni imel tolike
ljubezni in tolike skerbi, kakor Marija. Desiravno je
nobeden ni prosil, gre vender k svojimu Božjimu Sinu
in ga prosi pomoči. »Vina nimajo«, reče Jezusu z
milim glasam; in glej! uslišana je bila. — Če Marija
tako milostno pomaga, desiravno je nobeden ni prosil;
koliko bolj bo pomagala, ako jo z otročjim zaupanjem
pomoči prosimo! — Vselej se tedaj zanesi na Ma¬
riino dobrotljivost;  sej nam hoče pomagati, ker
je naša Mati.  »Že takrat, ko je Marija še v tej
solzni dolini živela«, pravi sveti Bonaventura,  »je
bila neizrečeno usmiljena in milostljiva do revnih; ko¬
liko bolj pa sedaj, ko zveličana v nebesih kraljuje!
Kolikor bolje sedaj brezštevilne reve ljudi pozna, toliko
bolj razodeva z dobrotami svoje preveliko usmiljenje.
Sej je naša Mati. More li mati svojih otrok pozabiti?«

V

Življenje svetnikov: Sveti Stanislav,

škofinspričevavec.  (-j- 1079.)

Sveti Stanislav,  čigar god danes sveta cerkev
obhaja, je bil rojen na Poljskim od plemenitih in bo¬
gaboječih staršev leta 1030. Že v mladosti je prav
rad molil in se pogosto postil; prav posebno je pa ča¬
stil sveto Mater Božjo Marijo in je imel vse zaupanje
do nje, ker je vedil, de mu ta preljuba Mati more in
hoče pomagati v vsili potrebah. Ravno tako se je pa
tudi pridno učil in je slovel zavolj učenosti v cerkvenih
pravicah in'v  bogoslovji. Sveti Lam b e rt, krakovski
škof, ga je zavolj teh lepih lastnost tnašnika posvetil
in kmali po tem korarja izvolil. Čez nekaj časa mu
je bilo izročeno oznanovanje besede Božje, in sveti Sta¬
nislav je to preimenitno dolžnost s takim pridam spol-

293

noval, de se je ljud¬
stvo sploh začelo bolj¬
šati, m de jih, je več
sklenilo svet zapustiti
in za Jezusam hoditi.
Vsi so imeli zaupanje
do njega. Ni se tedaj
čuditi, de so ga po
smerti svetiga Lam-
berta enoglasno izvo¬
lili njegoviga nasled¬
nika. Dolgo se je
branil te previsoke ča¬
sti ; ko so ga pa vcnder
bili preprosili, je po
tem zvesto opravljal vse
svoje opravila. Vse
duhovnije svoje škofije
je sam obiskoval, in
si za dušni in telesni
prid svojih ovčic po vsi
moči prizadeval, svoje
premoženje mod uboge delil, bolnike z besedo in djanjem to¬
lažil. Sploh je bilo njegovo življenje tako pobožno , de ga
je vse le svetiga škofa imeuovalo. Brez strahu stopi ta sveti
škof celd pred razuzdaniga in hudobniga kralja Bole-
slava n. in mn očita njegovo veliko pohujšanje. Ker pa
Vse svarjenje nič ne pomaga, ga poslednjič izobči ali
od. družbe pravovernih kristjanov odloči. To pa terdo-
vratniga kralja tako silno razkači, de ves divji v cerkev
svetiga Mihaela dirja in tam pred altarjem svetimu
škofu glavo z mečem razkolje leta 1079.

Molitev. Presveta Devica Marija!
po zgledu svetiga škofa in spričevavca Sta¬
nislava imamo do tebe vse zaupanje, ker
Vemo, de nam v vsili nadlogah in potrebah
haoreš in hočeš pomagati; za nas prosi, de
ham Bog da tisto serčnost, ktera se zoper
krivico vojskuje in pogubljivo strast s sveto
Božjo postavo zmaguje, de zopet pravica
in lepo keršansko življenje na zemlji kraljuje.
Amen.

vsi grešniki in ker je Marija posebno pri¬
bežališč grešnikov.  (Glej sprednjo podobo!)

Razlaganje. Vsi smo grešniki, in kdor
pravi, de nima greha, sam sebe goljufa, in res¬
nice ni v njem. Zato moramo vsi k Marii kli¬
cati: „Pr6si za nas grešnike!"  Marija je
namreč posebno pribežališe grešnikov.
Sveti Janez Damaščan  pravi: »Bog je Ma¬
rijo odločil v pribežališe vsiin, kteri so s svo¬
jimi hudobijami smert zaslužili; in ona posebno
rada pridobiva gnatlo popolne spreobernitve in
sprave z Bogam tistim grešnikam, kteri se ji
priporočujejo, kar spričuje brez števila veliko
ljudi, ki so po njeni prošnji dosegli spreober-
njenje in zveličanje". — Zato sveti Bona¬
ventura  Marijo primerja z golobam, kteri je
v Noetovo barko prinesel oljkovo vejico, znamnje

\Mklga Travni«*

»Prosi za nas grešnike!«

Marija pribežališe grešnikov. _

Vprašanje. Zakaj prosimo Marijo: »Prosi
Za  nas grešnike"?

Odgovor. Zato prosimo Marijo z bese-
dami: »Prosi za nas grešnike", ker smo

miru in sprave; in sveti Bernardin Senen-
ski  pravi, de je Marija čudovita mavrica, ki
jo je Bog po vesoljnim potopu postavil v oblake
v znamnje odpušenja in sprave. Papež Ino¬
cenci  III. j 0  imenuje luno, po kteri se raz¬
ganja tema vsake pregrehe. Pobožni Ludo-
vik Blozi  misli, de ga ni tako ostudniga greš¬
nika na zemlji, kterimu bi presveta Devica z

294  '

veseljem ne pomolila svoje roke in mu ne od-
perla naročja svojiga usmiljenja, ako jo pomoči
prosi. Zatorej recimo s pobožnim pesnikam:
Ob slepoti — grešni zmoti, — k tebi kličemo.
Spravo sebi — mi po tebi — najti upamo. —
O kraljica, — pomočnica, — mati vernikam! —
V nadlogi — smo ubogi! — Oh, pomagaj nam!

Zgled. K svetimu Alfonzu  L i g v o r i j a n u
pride velika grešnica in mu toži vsa objokana, kako
strašno revna je njena duša. Sveti Alfonz ima pri-
serčno usmiljenje s to skesano Magdaleno in ji po na¬
vadi priporočuje, de naj se zateče k Materi Božji, ki
je pribežališe grešnikov. »Zaupaj, moja hči!« ljubez-
njivo govori svgtnik poterti duši, »zaupaj! Pokazal ti
bom pot, po kterim se zopet lahko verneš k svojimu
nebeškimu Očetu. 'Glej! mater imamo; Marija  ji je
ime; in ta je posebno pribežališe grešnikov. Kaj ne
stori mati za svoje otroke V Ako eden njenih otrok pade,
ali ne popusti vsih drugih in ne teče k unimu, ki je
padel? Kako si prizadeva mu bolečine polajšati in
umazane ročice in ude očediti! Teci k tej ljubeznjivi
Materi! Ona ti bo pomagala iz greha vstati in bo z
materno skerbljivostjo očistila tvojo ogerjeno dušo«. Mo¬
dru svet Alfonzov ni bil brez prida; grešnica je šla in
storila, kakor ji je bilo rečeno; in živo je čutila, de je
Marija posebno pribežališe grešnikov. — Zateci se tedaj
tudi ti, grešno serce! ' k Marii,, ki je pribežališe greš¬
nikov! Poslušaj opominjanje svetiga Bernarda,  kteri
vsim grešnikam pravi: »Grešnik! če te straši velikost
in ostudnost tvojih pregreh; če te huda vest peče; če
te strah pred sodbo spreletuje; če stojiš ob stermečim
breznu notranje zapušenosti ali celo na kraji grozne
obupnosti, kliči Marijo! Sej jo ona ubogim grešnikam
lestvica v nebesa«.

Vprašanje. Kaj je treba storiti grešniku,
kteri bi rad pri Marii pribežališe dobil ?

Odgovor. Grešnik, kteri bi rad pri Marii
pribežališe dobil, se mora svojih grehov res¬
nično kesati in terdno skleniti, svoje življenje
poboljšati.

Razlaganje. Kdor se svojih grehov ne kesa
in nima resnične volje nič več ne grešiti, bo pri
Marii zastonj iskal pomoči in pribežališa. Sveti
Alfonz Ligvorijan  pripoveduje, deje  velik
grešnik enkrat k Marii zdihoval, rekoč : »Ma¬
rija! pokaži, de si moja Mati!* — in de mu je
prečista Devica odgovorila: »Pokaži, de si moj
sin!* — Marija je tedaj zares pribežališe greš¬
nikam, pa le tistim, kteri imajo resnično voljo
poboljšati se; ona deli dari in milosti Božje, pa
le svojim zvestim služabnikam, ne pa svojim

očitnim sovražnikam. Veliko je pomagala prošnja
kraljice Estere pri Asveru; ali je pa zavolj tega
prosila za hudobniga Amana? — Desiravno se
ji je do tal uklanjal in jo milo prosil, je bil
venderle obešen. — Edina pomoč in bramba
Izraelcov je bila skrinja zaveze, in vender je
bilo pod velikim duhovnani in sodnikam Helijem
30000 mož pobitih, desiravno so imeli skrinjo
zaveze seboj. (1. Kralj. 4.) »Temu se ni ču¬
diti", pravi Teodoret,  „ker so sicer skrinjo
zaveze častili, pri vsim tem pa veliki grešniki
bili". Skrinja zaveze je podoba Marije prečiste
Device; torej se tudi lahko pogubi tisti, kteri
v to skrinjo zaveze prederzno zaupa, svojih
grehov pa ne zapusti., Res je sicer, de se jo
na njeno prošnjo že marsikak grešnik čudovito
spreobernil in zveličal; pa dobro vedi, de je
bil čudež! Ali se smeš tudi ti na tak čudež
zanašati? Po tem takim bi bilo tudi bolj pa 1 *
metno, ko bi gorniki sode z vodo napolnili in
čakali, de bi jim Kristus na Mariino prošnjo
vodo v vino spremenil, kakor pa, de se v no-
gradih tolikanj trudijo. Prederzno v Mariino
varstvo in pomoč grešiti je tedaj ravno tako
napčno, kakor je prederzno v Božjo milost gre¬
šiti (kakor je bilo že zgorej v 117. berilu po¬
vedano).

Življenje svetnikov: Sveti Florijan,
spričevavec.  (-j- 290.)

295

Katoliška cerkev obhaja danes slavno prikazen
svetiga veliciga angela Mihaela,  ki se je zgodila pod
papežem Gelazijem I. na gori Gargani, in ki je njej
na čast škof v Šipon tu na tej gori lepo cerkev dal zi¬
dati. Ker se od te prikazni le malo ve, bom pa tukaj
popisal življenje svetiga Florijana,  čigar god se je
že 4. dan tega mesca obhajal. Ta svetnik je bil rojen
na spodnjim Avstrijanskim v tretjim stoletji. Živel je
pod grozovitima cesarjema Dioklecijanam in Maksimija-
nam, ktera sta keršansko vero po vsim rimskim cesar¬
stvu zatirala. Bil je stotnik v cesarski vojski, pa tudi
goreč kristjan. Ko tedaj zve, de Akvilina, cesarski
namestnik na zgornjim Avstrijanskim, kristjane strašno
preganja, gre po nagibu svetiga Duha precej tje k pre¬
ganjanim bratam, de bi jih v veri poterdil. Na potu
ga srečajo vojaki, ktere je oblastnik poslal kristjanov
iskat. Sveti Florijan jim reče: »Če kristjanov išete,
tudi jez sim kristjan, le peljite me k oblastniku«. Brez
odloga ga ženo k poglavarju, kteri mu zapove malike
moliti in jim darovati, ako si hoče življenje oteti. Sveti
Florijan pa mu odgovori: »Tega nikdar ne storim; le
spolni cesarsko povelje!« Poglavar ga tedaj ukaže sleči
in neusmiljeno tepsti; on pa pravi: »Kavno zdaj daru¬
jem svojimu Jezusu, ki me je v tem poterdil in k to¬
liki časti povzdignil«. To poglavarja še bolj razkači
in ga reče še huje tepsti in z železnimi grebeni po ple-
čah razmesariti; pa tudi v tem strašnim terpljenji sveti
Florijan Boga hvali in časti, in glasno priča, de je
kristjan. Ker tedaj oblastnik vidi, de tako ž njim nič
ne opravi, ga k smerti' obsodi in zapove ga vtopiti v
vodi Aniži. Ves vesel se oberne sveti Florijan proti
solimnimu vzhodu, priserčno moli in svojo molitev sklene
s temi besedami: »Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!«
Na to ga vojaki zvežejo, mu kameri na vrat obesijo in
ga v vodo veržejo. Tako je dal sveti vojak časno živ¬
ljenje za večno veselje. Njegovo truplo je voda vergla
na veliko skalo; Valerija, pobožna gospa, ga na skriv¬
nim vzame in na svoji pristavi blizo Linča pokoplje.
Bog je svetiga spričevavca po mnogih čudežih očitno
poveličal, in verni se mu posebno priporočajo v nevar¬
nostih na vodi in v požaru, pa še bolj, de bi ne prišli
v  pekel, v tisti ogenj, ki vekoma gori, »in nikdar ne
ngasne«. (Mark. 9, 43.)

Molitev. Mi ubogi grešniki, ki se
t Marii z otročjim zaupanjem zatekamo, te
Prosimo, o Bog! obvaruj nas na prošnjo pre-
čiste Device Marije in svetiga Florijana vsili
^šnih in telesnih nevarnost — po Kristusu,
Gospodu našim. Amen.


S>. Tpavctau

»Prosi za nas zdaj!«

Marija — naša pomočnica v življenji.

Vprašanje. Kaj hočemo reči z besedami:
„Prosi za nas zdaj"?

Odgovor. Z besedami: „Prosi za nas zdaj  K
bi si radi izprosili Mariino varstvo in pomoč v
življenji,  in tedaj prosimo Mater Božjo, de
bi za nas dobrotljivo skerbela, dokler smo po¬
potniki v tej solzni dolini, kakor skerbi mati za
svojiga otroka.

Razlaganje. Besedica „zdaj“  v angelo¬
vim češenji je imenitna. Zdaj,  dokler živimo,
je čas milosti in usmiljenja; po tem življenji
pride čas ostre pravice. Tam nam Marija nič
več ne more pomagati; zakaj sodbo  je Oče le
Sinu dal; Marii pa je usmiljenje izročil. Zato
piše sloveči Gerson:  „Božje kraljestvo je

usmiljenje in pravica.  Bog je pa usmi¬
ljenje in pravico ločil, ter je dal kraljestvo pra¬
vice, to je, sodbo svojimu Sinu, kraljestvo mi¬
losti in usmiljenja pa Marii, ker je hotel, de
ljudje vse milosti, ki jih dobivajo, le iz Mariine
roke prejemajo, in de jih Marija po svoji volji
deli". Tako so poterjene besede kraljeviga
pevca: „Pri Bogu je mogočnost, in pri tebi je
usmiljenje". (Ps. 61 .)  V tem življenji tedaj, do¬
kler terpi čas milosti, nam more Marija poma¬
gati; zatorej zdihujmo k njej: „Prosi za nas
zdaj,  to je,  pomagaj nam v tem življenji
na zemlji,  Mati milosti Božje in Božjiga u-
smiljenja! in izprosi nam potrebne gnade k po-
božnimu in svetimu življenju, de pri sodbi, ko
neha čas tvoje milosti in tvojiga usmiljenja, ne
trepečemo pred pravico večniga Sodnika!"

Vprašanje. Kdaj se v življenji zatekajmo
k Materi Božji?

Odgovor. K Materi Božji se zatekajmo v
vsili potrebah in nevarnostih tega življenja.

Razlaganje. De nam Marija zlasti v tem
življenji skazuje ljubezen in usmiljenje, nam
spričuje sto in sto veselih prigodil, in sveta cer¬
kev sama to poterjuje z besedami, ki jih v lav-

2%

retanskih litanijah tolikokrat nahajamo, in ki
jih bomo pozneje vse obširno razlagali. Zato
pravimo Marii: Zdravje bolnikov, pribe-
žališegrešnikov, tolažnica žalostnih,
pomoč kristjanov.  V zdravji in v bolezni,
v vsih potrebah in nevarnostih tega življenja se
tedaj k Marii zatekajmo in zdihujmo, rekoč:
„Prosi za nas zdaj!“  Z veseljem ravnajmo
po opominjanji svetiga Bernarda,  kteri pravi:
„V vsih nevarnostih, v vsih potrebah, v dvo¬
mih misli na Marijo, kliči Marijo! Marija bodi
vselej v tvojih ustih in v tvojim sercu ! In de
ti njena prošnja pomaga, posnemaj zgled nje-
niga nebeškiga življenja! Kdor 'za njo hodi,
ne zajde; kdor njo kliče, ne obupa; če te ona
derži, ne boš padel; če te ona varuje, se ti ni
treba nič bati; če te ona vodi, se ne boš utru¬
dil. — Marija ima odperto naročje svojiga usmi¬
ljenja, de od njene obilnosti vsi prejemajo: jet¬
nik rešenje, bolnik zdravje, žalostni tolažbo,
grešnik odpušenje, pravični nove milosti“.

Zgled. Opat  Paladi  nam pripoveduje dogodbo,
ki lepo spričuje mogočno varstvo Marije Device v vsih
potrebah in nevarnostih tega življenja.
Mestnjan iz Aleksandrije, ki je bil sploh spoštovan za-
volj keršanskiga življenja in še posebno zavolj radodar¬
nosti, se je namenil po opravkih v Carigrad popot-
vati. Njegova žena ga spremi do ladije in slovo jemaje
vpraša: »Komu nas priporočaš za ta čas? Komu si
nas v varstvo izročil?« Mož odgovori: »Materi Božji
vas priporočam; prečisti Devici Marii sim vas izročil v
varstvo«. Čez naglo dni sedi žena doma pri mizici in
dela po navadi, in šest let stara hčerka' zraven nje,, in
glej! edini hlapec, ki so ga imeli, je hotel o tej pri¬
liki gospodinjo in njeniga otroka umoriti, vse blago po¬
brati in po tem pobegniti. Že stoji hudobnež z veli¬
kim nožem na pragu zapertih dur,  kar oslepi in ne
more ne naprej ne nazaj. Zastonj kliče gospodinjo, de
bi ven prišla, in zato tako zdivja, de sam sebe zakolje;
vender pa ne umerje, dokler sodniku ne pove, kaj hn-
diga je hotel početi. — Ljubi moj! ta čudovita pri-
godba naj te spodbada, de tudi ti sebe in svoje vselej
priporočaš v mogočno varstvo Matere Božje; in prepri¬
čal se boš, kako resnične so besede, ki jih je govoril
sveti Bernard: »Če te Marija derži, ne boš padel; če
te ona varuje, se ti nič ni treba bati«.

Vprašanje. Kdaj pa še prav posebno iši-
mo v življenji pomoči in varstva pri Marii?

Odgovor. Prav posebno išimo pomoči in
varstva pri Marii v skušnjavah zoper sveto vero
in zoper sveto čistost.

Razlaganje. Nar bolj  potrebujemo Mariine
pomoči in brambe vskušnjavahzoper sveto
vero.  Če nas tedaj dvomi zastran verskih rps-
nic obhajajo, k Marii tecimo in kličimo: „Prosi
za nas zdaj!“  Marija je vse upore zoper sveto
vero vselej slavno zmagala, tako de sveta cer¬
kev sama od nje pravi: „Veseli se, Devica
Marija, vse krivoverstva si sama zaterla po
vsim svetu". — Enako nevarne so tudi skuš¬
njave zoper sveto čistost;  išimo tedaj
tudi pri Marii pomoči, po zgledu svetiga
Alojzija  (glej sprednjo podobo!), kadar nas me¬
seno poželenje v greh vabi, in zdihujmo k njej
s svetim Janezam Damaščanam,  rekoč:
„Pridi, Mati mojiga Zveličarja! Pridi, in »o
bom gorel v ognji hude skušnjave, — pri vsih
zankah hudobniga zalezovanja bom nesreče ob¬
varovan, — pri vsih viharjih in valovih greš-
niga poželenja me ne bo strašila nevarnost uto¬
niti! Nič se ne bojim, če si ti moja varhinja?
— ne trepečem zavolj svoje slabosti, če me ti
poterjuješ. Tvoje ime je moj škit, tvoja pod¬
pora moje orožje, tvoja pomoč moj meč. S te¬
boj se sovražnika serčno lotim; s teboj ga o-
sramoteniga odpodim in slavno zmagam“.

^Ieury, L. Sveta povestnica. Iz laškiga poslo¬

venil Š. Kocijančič. 36 kr.

kranaški L. Vodilo grešnikov. 2 zvezka. 1 gl.

60 kr.

kaffol F. J. Domači ogovori po prazniških evan-

^Teliih za verne ljudi na deželi. 1 gl. 40 kr.

kavretanske Litanije razložene po nar boljših iz¬
virkih za počeševanje prečiste Device Marije, zlasti v mescu velikim
travnu s sveto mašo in z drugimi navadnimi molitvami. Spisala Jožef
Kerčon in Janez Volčič. Usnjate 1 gl. 20 kr., z zlatim obrezkam
i gl. 70  kr.

'ledeni križ, kterimu je pridjano popisovanje Pa-

lestine ali svete dežele in hoje Jezusove po sveti deželi. 3. natis.
15 kr.

^Vukapolne pripovesti za slovensko mladost. 2.

natis. 15 kr.

Oče naš, povest za keršansko mladost in keršan-

sko ljudstvo. 50 kr.

IVeees et Hymni, in usum Studiosae Juventutis.

Polusnjate 1 gl., usnjate 1 gl. 20 kr., z zlatim obrezkam 1 gl. 50 kr.

Skrinja nebeških zakladov za spokorne duše. Pol-

usnjate 1 gl., usnjate 1 gl. 40 kr., z zlatim obrezkam 1 gl. 75  kr.

^oave F. Podučne povesti. Poslovenil S. Kocijan-

čič. 50 kr.

^Uiid J. Zgodovinski katekizem, ali celi keršan-

sko-katolški nauk v resničnih izgledih iz zgodovine za cerkev, šolo in
dom. V 7  treh delih. 3 gl. 57  kr., polusnjate 4 gl. 20 kr.

^tibil J. Pridige ino drugi slovenski spisi. 70  kr.
W 0 lf. Slovensko - nemški besednjak. 2 zvezka.

4 gl., z usnjatim herbtam 5 gl. 20 kr.

297

Zgledi, Marija nas posebno rada pod¬
pira v skušnjavah zoper sveto vero. Od
te resnice je bil sveti Frančišek Ksa-
v  o rij  a n popolnama prepričan. Kadar je
tedaj razlagal apostoljsko vero, je po vsa¬
dim členu veleval peti: »Sveta Marija, Mati
®ašiga Gospoda Jezusa Kristusa! izprosi nam
°d svojiga preljubiga Sina gnado, de ta člen
keršanske vere terdno verujemo!« — Pri
Marii pa išimo tudi pomoči in varstva v
v sih skušnjavah zoper sveto či¬
stost.  Ravnajmo se v teh skušnjavah po
z gledu svetiga Tomaža Vilanovljana.

Tega svetnika je hudobni duh pogosto strašno
hudo skušal in nadlegval, tako de jo bil
Večkrat zavolj tolike stiske silno otožen.

Edino, kar mu je v tem žalostnim stanu
vselej moč in pomoč dajalo, je bilo zateka¬
nje k prečisti Devici Marii. Zato nam pa
tudi v svojih bukvah takole svetva: »Če
nas hudič skuša, moramo tako ravnati, ka¬
kor pišeta, ki se hitro koklji pod peruti
skrijejo, ako jastreba ugledajo. Ravno tako
Uioramo tudi mi, kakor hitro čutimo, de
nem skušnjava preti, neutegama pod Ma¬
jino varstvo bežati in k njej klicati: »O
nioja Kraljica in Mati! ti nas brani; za¬
kaj za JBogam nimamo druziga pribežališa
kakor tebe, ki si naše edino upanje, naše edino pribeža¬
le, ki imamo v te vse zaupanje!«

v

Življenje svetnikov: Sveti Gregori

^azijanški, cerkveni učenik in vikši
škof v Carjimgradu. (/j- 389.)

Sveti Gregori,  čigar god se danes obhaja, je
lz med nar svetlejših luč katoliške cerkve, in ima zavolj
®voje posebne učenosti v keršanskih resnicah častno ime:
E og oslove  c. Rojen je bil bliz mesta Nazijanza v
Kapadocii; zato se mu tudi Nazijanšlu pravi. Njegov
°oe Gregori, njegova mati Nona, njegov brat Cezari in
njegova sestra Gorgonija se vsi štejejo med svetnike,
■haiiko se tedaj ve, kako skerbno in bogaboječe so sveti
starši tudi Gregorija zrejevali. V Atenah se je sveti
Pregori učil in se tam soznanil s svetim Bazilijem. V
Pobožnosti in pridnosti enaka sta si bila tudi priserčna
Ptijatla. Varovala sta se razuzdanih tovaršev, igranja,
Postopanja in druzih napak, ki so pri mladosti toliko¬
krat nahajajo. Le dva pota sta jima bila znana, v
s olo in pa v cerkev. Po dokončanih šolah se je Bazili
; ’ e rnil v svojo domovino; sveti Gregori pa je ostal v
Menah, kjer je mladost v lepi zgovornosti podučeval.
bez nekaj let se tudi sveti Gregori verne v svojo do¬
movino. Mašnik posvečen gre k svojimu prijatlu Bazi-
'bu v samoto, kjer sta silno ostro živela, Boga častila
1)1  sveto pismo premišljevala. Tolikanj pobožna sta se
Sotevo tudi priporočevala prečisti Devici Marii, ktera

hrana. .

jima je tolikokrat pokazala, de je n a šte^p oTn o čh i'c’a
v življenji.  Kar škof v Sasimi in pozneje v Car¬
jimgradu si je močno prizadeval s pisanjem in oznano-
vanjem besede Božje krivoverstvo čisto iztrebiti in pravo
vero k poprejšnji časti povzdigniti. Iz ljubezni do miru
sklene poslednjič Carjigrad zapustiti in se v svoji do¬
movini za smert pripravljati. Pred odhodam gre še v
škofijsko cerkev in verne tako ginljivo spodbada k po¬
božnimi! življenju, de vse plaka. Po pravici so pa tudi
tako silno žalovali za svetim škofam, ki je bil ubogim,
vdovam in sirotam nar boljši oče, vsim ovčicam sker-
ben pastir, moder učenik in nar lepši zgled prave po¬
božnosti. Z vso močjo ga hočejo še obderžati; on pa se
ne da pregovoriti, ampak gre na morje in jo v svojo
domovino odrine. Od visoke starosti in neprenehaniga
truda je pa toliko oslabel, de je le malokdaj iz postelje
mogel. Njegova nar veči tolažba je bila moliti in pa
svete reči premišljevati. Pisal je tudi še mnoge bukve
zoper krivoverce, de bi tolikanj bolj katoličane v veri
poterdil. Po dopušenji Božjim ga je hudobni duh celo
v starosti v nar gerših rečeh skušal; pa s poštam in
molitvijo ga je vselej premagal. Ravno tako je Bog
pripustil, de je bil hudobno obrekovan. On se pa ni
jezil, ampak jo svoje poštenje pohlevno zagovarjal in za
svoje sovražnike molil. Nar manjšiga greha se je skerbno
varoval, in za nar manjši pregrešek se je ostro poko¬
ril. Enkrat se mu dozdeva, de je v neki reči več go¬
voril, kakor je bilo treba; hitro si sam za pokoro na¬
loži, štirdeset dni z nikomur ne besedice govoriti, in to

39

298

prostovoljno pokoro je tudi zvesto spolnil. Po toliko
svetim življenji je devetdeset' let star mirno v Gospodu
zaspal.

Molitev. Sveta Marija, naša pomoč¬
nica v življenji! izprosi nam pri Bogu, ki
mir čez vse ljubi, de tudi v naše serca
vlije prelepi dar srečne miroljubnosti, de edi¬
nosti nikdar ne razdiramo in kdej večno ve¬
selje vživamo pri Jezusu, Gospodu našim.
Amen.

D@. tpavma.

»Prosi za nas — našo smertno uro! Amen«.
Marija — naša pomočnica v smerti.

Vprašanje. Zakaj na koncu angeloviga če-
šenja še pristavljamo besede: ,Jn našo smertno
uro“?

. Ji

Odgovor. Na koncu angeloviga češenja še
pristavljamo besede: „ln našo smertno uro“,
ker so smertno uro skušnjave večkrat nar hujši,
vselej pa nar nevarniši, in tedaj ravno ta tre¬
nutek nar bolj potrebujemo Mariine tolažbe in
pomoči.

Razlaganje. Hudo terpljenje nas čaka na
smertni postelji; pekoča vest zavolj storjenih
grehov, strah in trepet zavolj prihodnje sodbe,
negotovost našiga zveličanja napravlja težave
našimu sercu. K vsimu temu
pristopijo še hude skušnjave pe-
klenskiga duha, kteri ravno v
tem strašnim trenutku poslednjič
vse svoje moči napenja, de bi
pridobil našo neumerjočo dušo.
Povzemimo vse to in mislimo
še na telesno terpljenje, ki je
že tako z boleznijo združeno —
oh! kdo še ne bo spoznal, de
smertno uro posebne moči in po¬
moči potrebujemo, de na koncu
pozemeljskiga popotvanja ne
zgrešimo praviga pota proti ne¬
beški domovini ? Marija, ki nam
je v življenji tako dobra Mati,
nam hoče tudi v smerti usmiljena
biti; odkar je vidila umirati svo-
jiga preljubiga Sina, želi tudi
vse svoje druge otroke viditi
umirati. Ali bi mogla pač kaka
mati svojiga otroka v smerti za¬
pustiti? O ne! Marija svojih
zvestih sinov in hčer, svojih
pobožnih služabnikov in služab¬
nic gotovo takrat ne zapusti,
kadar njene pomoči nar bolj po¬
trebujejo; sto in sto zgledov nam
to poterjuje. Imejmo tedaj do
Matere Božje vselej otročje zaupanje in prav
pogosto se ji priporočujmo, rekoč: „Prosi
nas grešnike našo smertno uro!“

Vprašanje. Ktere gnade dobivajo umirajoči
po Mariini prošnji?

Odgovor. Umirajoči dobivajo po Mariini
prošnji mnoge gnade v telesni  in v dušni
prid. (Glej zgornjo podobo!)

A

299

Vprašanje. Ktere so nar imenitniši gnade
tel esu v prid?

Odgovor. Prečista Devica Marija izprosi
svojim zvestim služabnikam voljno poterpljenje
v  bolečinah in jim večkrat oslajša smertho uro.

Razlaganje. Skušnja nas uči, de sejeMa-
r, ja umirajočim sama prikazala, jih v terpljenji
tolažila in jim smertno uro oslajšala. Sveti
Janez,  oče usmiljenih bratov, je prečisto De¬
vico Marijo zmiram pobožno častil. Ko se mu
Je smertna ura približala, je priserčno želel
v iditi svojo ljubo Mater. Marija se mu je tudi
r es prikazala in mu rekla: „Janez! to uro ne
zapustim svojih služabnikov". Njegova smert
Je bila zato tudi tolažljiva. Ko prejme sveto
popotnico iz roke granaškiga veliciga škofa,
v stane, poklekne, objame bridko martro, reče:
»Jezus! v tvoje roke izročim svojo dušo!“ in
toirno v Gospodu zaspi. Goreči jezuit Bineti
pripoveduje, de mu je umirajoč Mariin služab¬
nik rekel: „Oče, ko bi vedili, kako vesel sim
zdaj, de sim Materi Božji služil! Oh, ne mo-
r em Vam popisati, kako veselje zdaj čutim!"
— In oče Suarec,  tudi jezuit, je tako rad in
Vesel umeri, de je pred smertjo rekel: „Ne bi
bil mislil, de je smert tako sladka". Zakaj pa?
Ker je Marijo vselej po otročje častil. —
Kristjan! spoznaj iz tega, kako Mati Božja
svojim služabnikam smert oslajšuje!

Vprašanje. Ktere gnade izprosi Marija umi¬
vajočim svojim služabnikam v dušni prid?

Odgovor. Marija umirajočim svojim služab¬
nikam v dušni prid zlasti izprosi, de ne umer¬
jajo brez svetih zakramentov, in de zalezova¬
nje peklenskiga duha srečno zmagajo.

v

Razlaganje. Ge prečisti Devici Marii v živ¬
ljenji zvesto služimo, smemo terdno pričakovati,
Je nam bo na smertni postelji vso potrebno po-
nioč k zveličanju naše duše  izprosila. Pod
njenim varstvam lahko govorimo s prerokam
Zavidam (Ps. 22, 4.) : „Ako bi ravno po smertni
senci hodil, se ne bom bal hudiga, ker si ti z
*n e noj;  tvoja šiba in tvoja palica ste me tola¬
žile", to je, otet sim zalezovanja peklenskiga
^nha, kteriga si odpodila s svojo šibo in s svojo
Palico. — Mati Božja nam zlasti izprosi, de

prejmemo svete zakramente za umirajoče, in
nas podpira v vojskovanji zoper hudobniga duha.
Zato pravi sveti Ant o n in: „Vsi sovražniki
beže od smertne postelje, kadar se prikaže ne¬
beška Kraljica. O, če je Marija z nami, kdo
je zoper nas?" In sveti Bonaventura  pri¬
stavlja: „Marija pošilja svojim umirajočim slu¬
žabnikam veliciga angela Mihaela in vse druge
angele v pomoč, de jih branijo hudičevih skuš¬
njav, in de sprejmejo duše tistih, ki so se tukaj
na zemlji Materi Božji prav posebno priporo-
čevali".

Zgled. Kako Mati Božja svojim zvestim služab¬
nikam na smertni postelji v hudičevih skušnjavah po¬
maga, nam ginljivo pripoveduje zgodovina kapucinsldga
reda. Brat Anton  je bil hudo bolan; pošlje tedaj po
svojiga spovednika in mu reče: »Prihodnjo saboto bom
umeri«. Spovednik ga vpraša, od kod to ve. Bolnik
odgovori: »Moja gospa mi je to povedala, in zato sim
vesel«. Pa še tisto noč se hudič z vso silo vanj za¬
ganja. Od strahu in bridkosti hoče iz postelje skočiti,
in zavolj šuma mu priteko bratje na pomoč. Vidijo ga
trepetati in slišijo ga čudne besede govoriti: »Ni res,
kar praviš; sej sim se za to pokoril in sim vse pover-
nil. Bes je sicer, de sim brez privoljenja v samostanu
jabelko vzel in enkrat vino pil, pa sim za to pokoro
delal«. Iz teh besedi so bratje spoznali, de ga pri
skrivni sodbi hudič toži; vidili so pa tudi, de ga nekdo
preč vleči hoče. Ali zdajci pride Marija na pomoč in
ne zapusti svojiga služabnika v tem boji; prikaže se
mu s svetim Frančiškam in s svetim Antonam, mu
serce dela in vraga odpodi. Umirajoči brat vse to pri¬
poveduje, ko se zopet zave, zdaj neprenehama hvali
Marijo in tudi brate spodbada, de bi ž njim vred Ma¬
ter Božjo hvalili. V miru in pokoji je čakal sabote,
dokler ni ravno ta dan med zvonjenjem k angelovimu
češenju ves vdan v Gospodu zaspal. — Talce pomoči
Matere Božje smeš tudi ti, ljubi moj! smertno uro pri¬
čakovati, ako v življenji Marijo zvesto in priserčno ljubiš;
zakaj Marija ne more smertno uro svojim otrokam ne¬
zvesta biti, pravi sveti Alfonz Ligvorijan,  če so ji
zvesto služili in jo s pogostno pobožnostjo častili.

Življenje svetnikov: Sveti Antonin,
veliki škof florentinski,  (f 1459.)

Sveti Antonin,  čigar god danes obhajamo, in
ki je bil rojen v Florenci 1389. leta, je posebno častil
Mater Božjo; pripoveduje se namreč v njegovim živ¬
ljenji, de so ga že otroka velikokrat vidili v cerkvi
klečati pred podobo prečiste Device Marije, in de je
njene duhovne ure tudi kakor vikši škof vsaki dan mo¬
lil, desi je tudi imel veliko opravil. Za Mariino čast
je tolikanj gorel, de je ukazal ostro kaznovati krivo-

39 *

300

verca, kteri jo je preklinjal in se ni hotel spreoberniti.
•— Sveti Antonin je prav posebno ljubil uboštvo; nje¬
gov pregovor je bil: »Naslednik aposteljnov ne sme
druziga bogastva imeti, kakor pobožnost«. Skerbno je
popraševal ubogih, de bi vsim pomagal. Sam je ubožno
živel, vse svoje premoženje pa je razdelil med uboge,
rekoč, de ni njegovo, ampak ubozih. Posebno je sker-
bel za domače uboge, ktere je bilo sram prositi, ki so
pa resnično potrebnejši in vrednejši od nadležnih bera¬
čev. Pravijo, de je sveti škof eno nedeljo šel po mestu
memo revne hišice in je vidil nad njo angele Božje v
velikim veselji. Čudi se in gre v hišico in najde ubogo
vdovo in tri hčere slabo oblečene. Usmili se jih in
odslej dobivajo od njega lepo pomoč. Čez nekaj mes-
cov gre zopet memo tiste hiše in vidi nad njo namesti
angelov gerde hudiče silno vesele. Ustraši se, stopi v
hišico, in najde mater in hčere v slabi tovaršii, v
smehu in praznim igranji. Nevredne ostro posvari in
k poprejšnji pridnosti priganja, in ker je izvedil, de
uboštvo nedolžnost ohrani, obilnost pa velikokrat pogubi,
je bil po tem previdniši, in je vselej dobro premislil in
izprašal, komu in koliko je treba pomagati. Pa kakor
je bil sveti Antonin ubogim in nesrečnim dobrotljiv
oče, tako je bil tudi skerbon in zvest v spolnovanji
vsili svojih imenitnih dolžnost, dokler ni v Gospodu za¬
spal leta 1459. Svojo smertno uro je čutil posebno
pomoč Marije Device, ktero je v življenji tako po otročje
častil.

Molitev. O Marija, pomočnica umi¬
rajočih, pomagaj tudi nam našo smertno uro,
kakor si pomagala svojimu zvestimu služab¬
niku Antoninu, in zatisni nam kakor ljuba
Mati naše oči, de jih zopet v večnosti od¬
premo in z veseljem gledamo lepoto nebe¬
ških prebivališ. Amen.

ti Vefiietga Ttrmct®«.

Angelovo češenje zjutraj, opoldne in zvečer.

Vprašanje. S kterimi molitvami katoliški
kristjani prečisto Devico Marijo memo češene-
marije še prav posebno častimo?

Odgovor. Katoliški kristjani prečisto De¬
vico Marijo memo češenemarije še prav po¬
sebno častimo s temi štirimi molitvami: 1.

angelovim češenjem zjutraj, opoldne in zvečer,
2. z rožnim vencam, 3. z lavretanskimi litani¬
jami in 4. z molitvijo: „Češena bodi, Kraljica".

Vprašanje. Zakaj mo¬
limo trikrat na dan ob
zvonjenji: „Angel Go¬
spodov" ali angelovo če¬
šenje ?

Odgovor. Trikrat na
dan molimo ob zvonje¬
nji: „A n g e 1 Gospo¬
dov"  ali angelovo če¬
šenje, de se hvaležno
spominjamo Jezusoviga
včlovečenja, in de ča¬
stimo Marijo, Mater Go¬
spodovo.

Razlaganje. Trikrat na dan nas sveta cer¬
kev z zvonjenjem (Glej sprednjo podobo!) spo¬
minja včlovečenja Jezusoviga v prečisti Devici
Marii, in nam priliko daje Boga hvaliti za to
skrivnost njegove ljubezni, in častiti Marijo,
Mater našiga Odrešenika. Ta pobožna navada
je že silno stara. Papež Urban  II. je 1095.
leta zapovedal zvonjenje k angelovimu češenj' 1
zjutraj in zvečer; pozneje (1456) je ukazal pa¬
pež Kali  st  III. tudi zvonjenje opoldne. Od
začetka so ob trikratnim prenehanji z zvonam
le češenomarijo molili; pozneje so pa pred vsako
češenomarijo postavljali še predpev, tako de
se v treh predpevih časti’ skrivnost Jezusovig a
včlovečenja.

Vprašanje. Kako se glasi pervi predpev ' n
kaj obsega?

Odgovor. Pervi predpev  se tako glasG

301

„Angel Gospodov je oznanil Marii, in
spočela je od svetiga Duha“; v teh be¬
sedah je naznanjen Božji sklep ali Božja volja,
de se je njegov edinorojeni Sin za nas včlo-
večil.

Razlaganje. Med vsimi Adamovimi hčerami
je bila le Marija pri Bogu vredna najdena,
Odrešenika sveta spočeti in roditi. Po angelu
je bila tedaj vprašana, če hoče Mati Odrešeni-
kova biti; na voljo ji je bilo dano , to ponudbo
sprejeti ali pa odbiti. Brez greha bi bila smela
Marija to ponudbo odbiti, ker bi bila to iz po¬
nižnosti storila; ali bi se bil pa po tem Sin Božji
tudi včlovečil? Kaj bi se bilo z nami nesreč¬
nimi zgodilo, ko bi bila Marija to ponudbo od¬
bila ? Vsi bi še sedeli v temi in v smertni senci,
pokopani bi bili v grehih in hudobijah, bili suž¬
nji hudičevi, otroci jeze Božje in pogreznili bi
se po smerti v peklensko brezno. Pa glej!
Marija premišljuje angelovo pozdravljenje, in
angel čaka njeniga odgovora. Marija govori,
in kar govori, to nam pove drugi predpev.

Vprašanje. Kako se glasi drugi predpev in
kaj ima v sebi?

Odgovor. Drugi predpev  se glasi: „G lej,
dekla Gospodova sim, zgodi se mi po
tvoji besedi!"  in ima v sebi Mariino pri¬
voljenje.

Razlaganje. Marija sprejme tedaj angelovo
ponudbo, ona privoli in hoče biti Mati Odreše-
nikova. O koliko veselje za nebesa! Kolika
tolažba za zemljo! Komej Marija te besede:
„Zgodi  se  mi"  izreče, že tudi zapusti večna
Beseda Očetova nebeško veličastvo, pride na
zemljo in s skrivnostno močjo svetiga Duha
meso nase vzame iz prečiste Device Marije; v
tem trenutku se je včlovečil Sin Božji.
Zato nastopi sedaj tretji predpev.

Vprašanje. Kako se glasi tretji predpev in
kaj obsega?

Odgovor. Tretji predpev  se glasi: „In
Beseda je meso postala in je med nami
prebivala";  s temi besedami. poveličujemo
včlovečenje Sinu Božjiga.

Razlaganje. Po pravici se pripognemo s
kolenam pri besedah tega tretjiga predpeva in

molimo Sinu Božjiga pod sercam Marije De¬
vice; zakaj včlovečenje Sinu Božjiga je za nas
nar častitljivši, nar veselejši in nar tolaživniši
skrivnost. Sej se je Sin Božji le iz ljubezni
do nas včlovečil, de bi nas, ki smo bili njegovi
sovražniki, rešil greha in večne smerti, le z
Mariinim privoljenjem je bilo mogoče, de se je
Sin Božji včlovečil; torej imajo pobožni krist¬
jani lepo navado, na koncu angeloviga češenja
pristavljati besede: „Hvala bodi Bogu in
Marii  K' Prav, Bogu in Marii bodi hvala!
Po Marii nam je bila podeljena nar večignada:
„včlovečenje Sinu Božjiga".  Z vese¬
ljem tedaj pokleknimo in s hvaležnim sercam
hvalimo in poveličujmo to preveliko skrivnost,
ktera bodi češena vekoma!

Zgled. Posnemajmo v tem prelepi zgled svete
Marije Magdalene Paciške,  ki je priserčno ča¬
stila presveto skrivnost Jezusoviga včlovečenja. S hva¬
ležnim sercam, z objokanimi očmi je bila skorej nepre-
nehama zamaknjena v premišljevanje neskončne ljubezni,
ki jo je Jezus s tem razodel, de je sedež svojiga ne-
beškiga Očeta zapustil in z močjo svetiga Duha v Ma¬
riino naročje prišel. Toliko češenje je imela do te
svete skrivnosti, de so našli na njenim sercu vdolbene
besede: »Et Yerbum caro factum est« (in Be¬
seda je meso postala).  — Kadar moli mašnik te
besede pri sveti maši, se vselej s kolenam do tal pri¬
pogne; kadar se pri veliki maši poje »et incarnatus
est« (in je meso na se vzel), se vsi duhovni pri altarji
odkrijejo in spoštljivo z glavo priklonijo — kako se pa
obnašaš ti, ljubi moj kristjan! kadar zvoni k a n ge¬
lov imu češenju  in ko te to zvonjenje spodbada k
hvaležnima spominu na preveliko skrivnost Jezusoviga
včlovečenja? Trikrat na dan te sveta cerkev spominja
te neizrečene dobrote; kolikokrat pa ti na njo misliš?
Trikrat na dan bi se mogel s kolenam pripogniti pri
besedah: »In Beseda je meso postala«,  in hva¬
liti neskončno ljubezen svojiga Boga! Oh! kako nehva¬
ležno je obnašanje toliko kristjanov! Pokriti hodijo po
ulicah in cestah in se nič ne zmenijo, kadar zvoni k
angelovimu češenju. Kolika nehvaležnost! kolika sle¬
pota!

Vprašanje. Zakaj pa zvoni k angelovimu
češenju trikrat:  zjutraj, opoldne in zvečer?

Odgovor. K angelovimu češenju zvoni tri¬
krat: zjutraj, opoldne in zvečer, de bi se krist¬
jani prav pogosto spominjali te skrivnosti Je¬
zusoviga včlovečenja.

Razlaganje. Zjutraj zgodaj te iz spanja
budi prijetno zvonjenje: „Češena Marija!"

302

in angel tudi tebe pozdravlja, rekoč: „Človek!
spominjaj se ljubezni svojiga Boga, ki se jeza
te včlovečil. Ne pozabljaj danes svojiga odre¬
šenja in posvečenja, ne oskrunjaj danes svoje
človeške natore z greham, ampak čisto jo ohrani,
ker jo je sam Sin Božji nase vzel, de bi jo
kdej tudi v nebesih poveličal!“ — In opoldne
se zopet iz zvonika glasi: „Češena Marij  a!“
de bi v skerbeh in v trudu pri svojih mnogih
opjavilih ne pozabil, de si kristjan, ki svojiga
serca ne sme na pozemeljsko navezovati; krist¬
jan, ki ne sme pozabiti, de je odkupljen z drago
ker-vjo včlovečeniga Sinu Božjiga; — kristjan,
kteri mora v nar hujšim delu svoje serce k
Bogu povzdigovati in pomoči in podpore, sreče
in blagoslova prositi njega, kteri se je zanj
včlovečil. — Zvečer zopet iz zvonika doni:
„Cešena Marijah  de se ne daš zapeljati k
delam teme, de Boga hvališ za vse dobrote, ki
si jih čez dan vžival, in de pomisliš, kako se
ho kdej tudi pri tebi zmračilo in de boš mogel
iti v večnost.

Zgled. Sploh prav pogosto molimo angelovo če¬
šenj e in hvaležno se spominjajmo velike skrivnosti Je-
zusoviga včlovečenja. Hugo,  junaški vitez, se je na¬
veličal nečimurniga sveta in jo hrepenel po svetejšim
življenji. Gre tedaj k opatu in ga priserčno prosi, de
bi ga v samostan sprejel in le mniškim bratam pridru¬
žil. Ali opat bi rad v število očetov sprejel tako ja-
kiga vojaka. Zato opat zapove mnihu viteza učiti, kako
se duhovne ure molijo; vender si pa vojak pri učenji
ctruziga ne zapomni,: kakor le te sladke besedi: »A v e
Maria!  (Češena Marija!) »A v e Maria!«  je bilo od¬
slej njegovo lovsko pozdravljenje, »Ave Maria!«  nje¬
gova molitev in njegov pregovor. »Ave Maria!«  je
zdihoval stojo in grede; »Ave Maria!«  je še v
sanjah govoril. »Ave Maria!«  je bila njegova
jutranja molitev, in večerna molitev mu 'je bila
tudi »Ave Maria!«  Njegova poslednja beseda na
smertni postelji je bila: »Ave Maria!«  Še na nje¬
govim grobu je bila lilija in na vsakim peresu je bilo
zapisano z zlatimi čerkami: »Ave Maria!« — »Če¬
šena Marija!«  bodi tedaj tudi naša jutranja in ve¬
černa molitev, naša molitev ob belim dnevu in v terdi
noči.

v

Življenje svetnikov: Sveti Mamert,
škof.  (-j* 477.)

Sveti Mamert,  vijenski škof na Francoskim, či¬
gar god se danes obhaja, je gotovo pogosto molil an¬
gelovo češenje in s hvaležnim sercam poveličeval skriv¬
nost Jezusoviga včlovečenja. Sej je sploh rad in ve¬

liko molil. V mno¬
gih in velikih
nadlogah, ld so
takrat zadevale
vijensko mesto, je
zlasti v molitvi
iskal pomoči; v-
peljal je namreč
prosivne ob¬
hode  ali proce¬
sije , kakor jih
imamo še dan da¬
našnji križev te¬
den ali tri dni
pred vnebohodam
Kristusovim, in
je tako odvemil
šibo Božjo od ne-
srečniga mesta:
Sveti Mamert
je umeri leta 477.

Molitev. Sveti škof Mamert! za nas
Boga prosi, de vsi prav radi molimo in z
enako ljubeznijo in hvaležnostjo včlovečenje
Jezusovo poveličujemo, kakor ti, de Bog
milostivo od nas odverne vse nadloge in vse
dušne in telesne nevarnosti — po Jezusu
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

tl. Tfdvim).

Kožni venec: kaj je in kako je bil vpeljan.

Vprašanje. Kaj je sveti rožni venec?

Odgovor. Sveti rožni venec  je silno
lepa in koristna molitev, ki ima v sebi 15 stav¬
kov in vsak stavek 1 očenaš in 10 češenamarij,
v ktere se vpletajo nar imenitniši skrivnosti na-
šiga odrešenja.

Razlaganje. Kar so duhovnu bukve psal¬
mov, to je vsakimu neduhovnu, ki ne zna brati,
sveti rožni venec; zato ima tudi v sebi petnajst¬
krat deset ali 150 češenamarij. Ta molitev je
že od nekdaj v navadi, kakor nam zgodovina
spričuje. De je pa rožni venec hvale vredna,
Bogu prijetna in koristna molitev, razodeva nje
obsežek. Rožni venec obsega namreč vse, kar¬
koli nam je svetiga in visokiga, naši sveti veri
primerniga in Marii v čast in hvalo. V  začetku

303

spoznavamo svojo vero , po tem prosimo Boga
v imenu Jezusovim in z njegovimi besedami,
in častimo Marijo s pogostnim ponavljanjem an-
geloviga češenja. Zraven tega pristavljamo v
posamnih odstavkih, ki obsegajo po 10 češena-
marij , za svetim imenam „J e z u s“  nar imenit¬
niši skrivnosti svetiga odrešenja. Svet rožni
venec je tedaj prav koristen in lahak pomoček
za notranjo in vnanjo molitev, ktero je katoliška
cerkev poterdila, in jo od tistih mal še zmiram
opravlja in priporoča.

Vprašanje. Koliko delov ima sveti rožni
venec?

Odgovor. Po različnih skrivnostih, ki se
vpletajo, ima sveti rožni venec tri dele: ve¬
seli, žalostni in častiti del.

Razlaganje. Po različnih časih cerkveniga
leta se vpleta v sveti rožni venec petnajst
skrivnost,  ktere obsegajo nar imenitniši skriv¬
nosti iz življenja Jezusoviga in njegove pre¬
svete Matere Marije. Po teh skrivnostih tedaj
delimo rožni venec v tri dele, kteri so: 1) ve¬
seli  del, kteri obsega tolikanj vesele skrivno¬
sti spočetja, rojstva in detinstva Jezusoviga;
2) žalostni  del, kteri obsega tolikanj žalostne
skrivnosti Jezusoviga terpljenja in njegove smerti;
in 3) častiti  del, kteri obsega tiste skrivnosti,

ki zadevajo po¬
veličanje Je¬
zusovo in nje¬
gove presvete
Matere. P e r-
vi del molimo
od adventa do
štirdesetdan-
skiga posta,
(lruziga  v
postu in tret-
jiga  od ve¬
like noči do
adventa. Ker
so tedaj tako
nar imenitniši
•skrivnosti na¬
še svete vere
kakor lepo dišeče rože v venec spletene, se ta
Molitev po pravici imenuje rožni venec.

Roža ima namreč zeleno perje, bodeče
ternje in prelepo cvetje.  Tudi sveti rožni
venec ima zeleno perje, to je, vesele
skrivnosti, bodeče ternje, to je, ža¬
lostne  skrivnosti, prelepo cvetje, to
je, častite  skrivnosti. To zeleno perje , bodeče
ternje in prelepo cvetje je z vloženimi očenaši
in češenamarijami v prijazen venec spleteno.

Vprašanje. Kdo je vpeljal sveti rožni venec ?

Odgovor, Sveti rožni venec, kakoršniga
sedaj imamo, je vpeljal sveti Dominik  v tri¬
najstim stoletji. (Glej sprednjo podobo !)

Razlaganje. Sveti rožni venec ima svoj za¬
četek v pervih keršanskih časih. Ze pervi
kristjani so večkrat ponavljali Gospodovo mo¬
litev, in de se niso ušteli, so imeli pušavniki
kamničke ali zerna. Tako pripoveduje Paladi
od opata Pavla,  de je vsak dan tristokrat mo¬
lil Gospodovo molitev in de je pri vsakim oče-
našu kamniček spustil v nederje, de bi se ne
zmotil. Pozneje so imeli jagode na vervici, ki
so jo večkrat na vratu nosili. Kakor pri oče-
našu, so tudi kmali ravnali pri angelovim če-
šenji, ktero so bolj in bolj sklepali z očenašem.
Sveti rožni venec pa, kakoršniga sedaj imamo ,
je vpeljal sveti Dominik  v trinajstim stoletji.
Prilika pa je bila ta: Na Španskim so večidel
gospodovali Mavri, ki so bili mahomedanske
vere in so kristjane hudo stiskali. Na dolenjim
Francoskim in v nekterih krajih laške dežele se
je razširjalo krivoverstvo Albigencov, kteri so
tajili včlovečenje Jezusovo, zakrament svetiga
zakona in mašnikoviga posvečevanja in vse druge
zakramente, in so še celo terdili, de sveta ni
Bog stvaril, ampak hudič. Ker so ti krivoverci
tudi še učili, de naj deželski oblastniki pogra¬
bijo cerkveno premoženje, so jih veliko dobili
na svojo stran. Ta stiska katoliške cerkve hudo
skerbi svetiga Dominika in milo toži Gospodu
svojo bridkost. En dan zopet ves žalosten
kleči in priserčno moli; kar sliši v duhu glas:
„Dominik! ako hočeš grešnike spreoberniti, vabi
jih k Marii  in uči jih moliti sveti rožni venec“.
Svetnik nemudama začne ravnati po notranjim
navdihnjenji in verne opominja, de naj se k
Marii zatekajo in naj molijo k njeni časti sveti
rožni venec, ki ga jih je tolikokrat učil. In

304

glej! to je pomagalo. Albigencov se je veliko
število vračevalo v katoliško cerkev, in nar
terdovratniši grešniki so se pokorili. Veliko ško¬
fov je po tem vpeljalo to molitev v svojih škofijah,
in kmali jo je vesoljna cerkev poterdila in ver¬
nim vedno z vso močjo priporočevala, in je v
ta namen še poseben praznik postavila.

Molitev. Sveta Devica Marija, ki te
v svetim rožnim vencu pobožno častimo,
sprosi nam pri Bogu milost in pomoč, de
tudi mi po zgledu mladiga spričevavca sve-
tiga Pankracija Jezusa, tvojiga Sina, serčno
spoznavamo in zanj vse, tudi svoje živ¬
ljenje darujemo. Amen.

Življenje svetnikov: Sveti Pankraci,
spričevavec.  (-j- 304.)

Veliko cerkva po laških, angleških, francozovskih,
španskih in nemških krajih ima ime tega svetnika, či¬
gar spomin danes obhajamo. Sveti Pan¬
kraci  je bil rojen v Prigii od premož¬
nih staršev, ktere mu je pa smert zgo-
dej vzela. Stric Dionizi vzame Pankra¬
cija k sebi in ga ima kakor lastniga
sina. Čez nekaj let se Dionizi preseli v
Eim,  de bi si Pankraci pridobil potrebne
učenosti. Takrat so bili v Rimu kristjani
silno preganjani in veliko jih je bilo gro¬
zovito pomorjenih. Viditi, kako so bili
kristjani stanovitni v veri in kako so za
njo nar huji bolečine serčno terpeli, gresta
k svetimu očetu rimskimu papežu, se
dasta podučiti v keršanskih resnicah, in
dovolj podučena prejmeta sveti kerst. Rada
bi dala svoje življenje iz ljubezni do Je¬
zusa; zato skleneta sama od sebe k ce¬
sarju iti in se mu razodeti kristjana, kar
jima pa sveti papež ni dopustil. Zato sta
pa toliko skerbneje prav po keršansko ži¬
vela; svoje obilno premoženje sta stiska¬
nim in preganjanim kristjanam v pomoč
obračala, in neverne prijazno nagovarjala,
de bi sprejeli keršansko vero. Komej eno
leto kristjan je Dionizi za smert zbolel in je prejel od
Boga za kratki trud obilno plačilo. Pred smertjo je
še Pankracija opominjal, keršansko vero serčno pričati
in tudi smert raji preterpeti, kakor od svete vere od¬
stopiti. Pankraci terdno obljubi, de se hoče Jezusa
zvesto deržati, in svojo obljubo tudi na tanko spolni.
Še le 14 let star je bil cesarju zatožen, de zaničuje
rimske bogove. Cesar Dioklecijan ga zdajci pokliče,
in ker ga ne more ne s prilizovanjem ne z žuganjem
od keršanske vere odverniti, ga ukaže ob glavo djati.
Pobožna gospa Oktavila je njegovo sveto truplo po noči
vzela in z veliko častjo pokopala leta 304. Sveti Gre-
gori Turonski piše, de so še ob njegovim času vsa-
ciga, ki je imel prisegati, peljali k grobu sv. Pankra¬
cija; kdor se je prederznil po krivim priseči, je ali na-
naglama umeri ali je bil pa od hudiga duha obseden
in strašno terpinčen.

\Mleiga Travma.

Rožni venec: njegova izverstnost in moč.

Vprašanje. Zakaj sveta cerkev vernim tako
goreče priporoča sveti rožni venec?

Odgovor. Sveta cerkev vernim tako goreče
priporoča sveti rožni venec, ker je ta molitev
1) prav izverstna in 2) prav močna.

Vprašanje. Kako je sveti rožni venec prav
izverstna molitev?

Odgovor. Sveti rožni venec je prav i z "

305

verstna molitev 1) zavolj svojiga svetiga
in spodbudniga zapopadka in 2) zavolj svoje
prostote.

Razlaganje. Sveti rožni venec je izversten
1) zavolj svojiga zapopadka;  zakaj vse,
kar ima v sebi, je sveto in spodbudno.
Ima namreč v sebi, kakor je bilo že zgorej po¬
vedano, nar popred apostolsko vero,  ki
obsega vse verske resnice; po tem oče naš,
tisto prelepo molitev, ktere nas je že Gospod Je¬
zus sam učil; potlej angelovo češenje, ki ima
svoj začetek v nebesih, ki s tolikanj lepimi be¬
sedami hvali Jezusa in Marijo , in ki nas pri¬
poroča mogočni prošnji Matere Božje. S tem
sklepamo precej v začetku prošnjo, de bi se v
nas obudile in pomnožile nar imenitni ši
čednosti,  vera, upanje in ljubezen, in po¬
slednjič pristavljamo nar lepši in g imenitniši
skrivnosti iz življenja in terpljenja
Jezusoviga in Mariiniga.  Povej mi zdaj
sam, ljubi moj kristjan! ali ni vse to prav
sveto in spodbudno?  — Sveti rožni venec
je pa tudi še izversten 2) zavol j svoje pro¬
stote;  sej je ta molitev n eizr eče n o umevna.
Kmet in gospod, ta, ki se ni učil ne brati ne
pisati, kakor tudi uni, ki je izurjen v vsih ved¬
nostih in učenostih, otrok in odrašeni to molitev
•ahko ume in si jo v spomin vtisne, zato je
posebno pripravna za skupno pobožnost doma
in v cerkvi, pri slovesnih obhodih in na Božjih
potih.

Zgledi. Sveti rožni venec so pa tudi vselej radi
m pobožno molili imenitni in neimenitni, učeni in ne¬
seni. Ferdinand  II., rimsko-nemški cesar, je verh
^ga, de je bil vsak dan pri dveh svetih mašah, in je
Veliko druzih molitev opravljal, vsak dan še tudi mo-
tol sveti rožni venec. Kraljica Blanka  iz Kastilije
le molila vsak dan ves rožni venec. Sveti Frančišek
§alezijan  je še učenec v Parizu v cerkvi svetiga
“tefana pred podobo prečiste Device Marije obljubil
Sv eto čistost vedno ohraniti, in se je zavezal Materi
■džji v čast vsak dan moliti sveti rožni venec, kar je
Mi ves čas svojiga življenja na tanko spolno val. Spo¬
jna vreden je odgovor, ki ga je nekdaj ta svetnik dal
Sv ojimu tajniku. Nenavadne opravila so ga namreč za¬
drževale, de ni utegnil moliti svetiga rožniga venca
0,3  navadni uri, in zato je še le po noči hotel dopolniti

sveto dolžnost. Njegov tajnik, to viditi, ga prosi,

d naj svoj rožni venec na jutrajšnji dan odloži, ker
Se dj počitka potrebuje. Sveti škof mu pa odgovori:

Dušna hrana. VIII,

»Prijatel! ne smemo odkladati na jutro, kar še ob pra¬
vim času lahko storimo«. — Sveti rožni venec je tudi
prav rad molil sveti Berkmans.  Ta je imel zmiram
molek pri sebi. »Tri zaklade imam«, je rekel, »s kte-
rimi bi rad umeri: bridko martro, molek in pa pravila
svojiga reda«. In res je umeri z molkam v roki.
Blagor mu, kdor to pobožnost rad in goreče opravlja,
ker je v njej velika, blagovita moč.

Vprašanje. Kako je v rožnim vencu ve¬
lika, blagovita moč? ali kako je rožni venec
močna  molitev ?

Odgovor. Rožni venec je močna  molitev,
ker je Bog njim, kteri sveti rožni venec goreče
molijo, po Mariini prošnji že n eš te vil n e mi¬
losti in dari  dodelil in jih še zmiram deli.
(Glej sprednjo podobo!)

Razlaganje. Zgodovina in življenje svetni¬
kov nam pričate, de je že veliko njih, kteri so
sveti rožni venec pobožno molili, na prošnjo
prečiste Device|Marije od Boga prejelo v živ¬
ljenji brez števila milost in darov, v skušnjavi
in nevarnostijčudovito pomoč, na smertni po-

40

306

stelji posebno poteijenje v keršanskim upanji
in sladko notranjo tolažbo. Po pravici je tedaj
sveti Alfonz Ligvorijan  hvalil sveti rožni
venec, rekoč: „Koliko dobriga imajo ljudje tej
lepi molitvi pripisovati! Koliko jih je bilo po
njej grehov rešenih, koliko k svetiniu življenju
napeljanih! Koliko njih, ki so zdaj v nebesih,
je imelo srečno smert zavolj te molitve!" To
čudovito moč svetiga rožniga venca ti hočem
sedaj, ljubi moj kristjan! v nekterih zgledih
pokazati , de boš tolikanj raji molil to prelepo
molitev.

Zgledi. Sveti  Frančišek Ksaverijan seje
ravno iz Melijapora odpravljal, kar pride kupec k njemu
ter ga prosi blagoslova in dani v prijazni spomin.
Svetnik mu nima druziga dati, kakor molek, ki ga je
imel okoli vratu, in mu reče: »Ta molek ti ne bo
brez prida, ako imaš zaupanje v Mariino
prošnjo«.  Ta kupec pride kmali v nevarnost; zakaj
ladija, na kteri se je peljal, je bila na skalo zagnana
in razbita. Mornarji in popotniki so večidel utonili; le
eni so se skale terdo deržali; med njimi tudi kupec z
molkam. De bi lakote ne pomerli, sklenejo ti vreči se
na deske razbite ladije in prepustiti se valovam s tem
edinim upanjem, de jih morebiti valovi proti suliimu
požend. Kupec, polu zaupanja v Mariino pomoč, derži
Frančiškov molek v rola in se ne boji utoniti, doMer
ima sveti rožni venec. Komej ga deske po vodi neso,
se že več ne zave in misli, de je pri svetim Frančišku
v Melijaporu. Kako se čudi, ko se zopet zave in se
vidi na neznani brežini. Ne vidi pa ne tovaršev ne
desk, k’terim je izročil svoje življenje. Memogredoči
mu povedd, de se tej brežini pravi Negapatan. Z ve¬
seljem in čudenjem vsim pripoveduje, kako čudovito je
bil otet. — Enaka dogodba se pripoveduje v bukvah,
ki se jim pravi: »Skrivnosti, kako se morejo vse mi¬
losti dobiti«. Pobožni pisavec pravi, de so o potresu
ženo izvlekli izpod poderte liiše. Duhoven je namreč
ukazal odpraviti kamne in je našel pod njimi to ženo
z otročičema v naročji, ki so bili vsi nepoškodovani in
popolnama zdravi. Ko je bila žena vprašana, kteri
pobožnosti pač pripisuje to čudovito otetbo, je odgovo¬
rila, de je imela navado vsak dan sveti rožni venec
moliti in cerkvico Matere Božje obiskovati. — Fran¬
coska prekucija 1830. leta je pokončala srečo marsi-
kake deržine. Bila je med drugimi tudi doslej prav
srečna deržina, ki je pa zavolj imenovane prekucije
prišla v veliko pomanjkanje. Oče zboli in umerje. Na
to se tudi matere loti smertna bolezen. Vsa vdana v
Božjo voljo prejme svete zakramente. Njen edini sin,
mladeneč okoli 18 let star, sedi konec postelje mraza
dergetaje in ves objokan. Pri tem pogledu se vderete
materi dve debele solzi iz medlih oči. »Ljubi moj sin!«
mu reče, »Božja volja je! ... Danes te moram za¬

pustiti ....  v eni uri ...  . morebiti v enih minu¬
tah . . . čutim, de je moje življenje pri kraji . . . Bog
ti bodi oče, in prečista Devica Marija ti bodi mati!«
Umirajoča zopet počiva, vzame izpod zglavja molek ter
ga pomoli svojimu sinu, rekoč: »Drugi zapušajo svojim
otrokam zlato in srebro; jez ti pa zapustim edino upa¬
nje, de se bova zopet vidila pri ljubim Bogu, ... in
glej, moj sin! to je zastava mojiga upanja! ... Na
tale molek! . . . Moli ga vsak dan in spominjaj se
mene in tiste, kteri sim te izročila, Matere Božje! . . .
Ali mi obljubiš to, Alfonz?« Sin poljubuje dragi spomi¬
nek, zdihne iz dna svojiga serca in reče: »Obljubim
vam, ljuba mati! obljubim ... do poslednjiga zdihljeja
svojiga življenja!« ... — »Moj sin! blagoslovim te«,
odgovori mati, »Bog te obvaruj do trenutka, ki naji bo
za vselej zopet sklenil!« Pri teh besedah poljubi sina
na čelu, ga objame in izdihne svojo lepo dušo. —
Uboge sirote se usmilijo dobre serca, ki zanj ljubeznjivo
skerbijo, dokler si ne izvoli vojaškiga stanu, v kterim
je sicer rastel v vojaški kreposti, pa je tudi slabel v
keršanskim življenji. Brezbožni tovarši so mu vzeli nar
drajši zaklad, sveto vero. Od vse pobožnosti, ki jo je
opravljal v mladih letih, mu ni druziga ostalo, kakor
le obljuba — ki jo je bil storil svoji umirajoči materi.
Vsak dan je molil svoj rožni venec bodi si v hiši ali
v šotoru ali pod milim nebam. Tisti večer pred ker-
vavo bitvijo pri Inkermanu pride Alfonz po dolgim trudu
v okopih ves spehan v svoj šotor. Zavije se v plajš,
leže na terdo posteljo in kmali zaspi. Zbudi ga pa
čez kako uro dirjanje tik njegoviga šotora. Alfonz se
na pol po koncu vzdigne in posluša, kaj bi bilo. »Nič
ni nič!« pravi in hoče zopet leči, kar se roka dotakne
molka njegove matere. »Vojak je mož beseda, obljubil
sim, moram tudi spolniti! . . .« Tako sam sebe spod-
bada, poskoči s postelje, se vsede na skrinjieo in začne
moliti sveti rožni venec. Kar mu zgine trudnost, ki
mu je poprej kakor svinec v udih tičala. Ali med mo¬
litvijo ga vedno nadlegvajo misli: »Poprej sim to ve¬
roval . . . Moja mati so tudi verovali . . . Kaj je bilo
bolje, moja nekdanja vera ali moja sedanja nevera?
... Ali se mi blede ? . . . Urno, urno naprej, de kmali
končam«. Alfonz zopet jagode prebira, pa poprejšnje
misli se mu zmiram z noviga vsilujejo. »Kaj je p a
imenitniši«, govori z močnim glasam, »ponižati se pred
Bogam, kakor sim storil v mladosti, kakor sta storila
moj oče in moja mati, ali tako živeti, kakor zdaj živim,
brez skerbi za Boga in za večnost! ... Pa spravite
se mi, neumne misli, jutri še enkrat pridite, če že ho¬
čete!« — »Zakaj pa ne danes, gospod poveljnik!« se
oglasi duhoven, ki je memo grede slišal ta samogovor-
»Ali ste Vi tukaj, duhovni oče!« zavpije Alfonz, »in ste
me poslušali?« in pomoli duhovnu roko, v kteri je š®
molek deržal. — »Oh! sej molite rožni venec!« P raV1
duhoven. »Doslej ste bili sicer šteti med perve junake,
ali, kolikor vem, k pobožnim vas doslej nobeden 111
štel«. — »Resnično, Vam povem«, odgovori poveljnik’
»23 let je že, kar je ta molitev edina moja služba Božj a '

ki sim jo opravljal in sicer samo le v spomin na svojo
mater«. — »Nič ne de«, pristavi duhoven, »ta zve¬
stoba ne bo brez plačila!« — Alfonz pripoveduje du¬
hovnu vse svoje zgode. Ko konča, ga prime duhoven
še enkrat za roko in ga vpraša z ginjenim glasam:
»Kako pa, ali bomo odgovora na pervo vprašanje še do
jutriga čakali?« — »O ne! Previdnost Božja Vas je
k meni pripeljala, de se spolni prerokovanje moje ma¬
tere. Z nebeškim ključem v roki mi ne bodo branili v
lepe nebesa. Spovejte me!« Poveljnik poklekne, se ves
skesan in čisto spove in sveta odveza njegovo dušo zo¬
pet z Bogam spravi in ji podeli poprejšnjo moč in to¬
lažbo svete vere. Duhoven in častnik se poslednjič ob¬
jameta in solze jima lica polijejo. »Kako bogato ded-
šino so Vam pobožna mati zapustili!« — Bog blago¬
slovi spomin pobožnih mater! — »Če me tudi zadene
svinec ali meč sovražnikov«, pristavi Alfonz, »moj
popotni list je podpisan. Pokazal bom nebeški ključ,
in upam, de ga bodo na unim svetu ravno tako
radi spoznali, kakor ste ga Vi tukaj spoznali. Z Bo¬
gam, duhovni oče!« — Alfonz se ne more več zder-
žati, ves ginjen pade na kolena k svoji postelji, kakor
je nekdaj klečal pri postelji svoje matere in ji svojo
poslednjo otročjo zahvalo izreče. Drugi dan je bila
strašna bitev. Francoz slavno zmaga Husa pri Inker-
ttianu. Tudi Alfonz jo bil v tej bitvi, pa ni ga bilo
več nazaj. Našli so ga med ubitimi. Njegova desnica
je deržala za meč, levica pa je bila na persih in v njej
molek njegove matere. — Ni so tedaj čuditi, de je
sveta cerkev rožni venec z obilnimi odpustki  obdaro¬
vala; ž njimi nas spodbuda, do bi pogosto in radi to
molitev opravljali, ker je od njo velike koristnosti pre¬
pričana. V zdravji in v bolezni molimo tedaj radi sveti rožni
Venec; — dobivali bomo v njem veliko moči in tolažbe.

Življenje svetnikov: Sveti škof Ser—
vaci. (*j* 384.)

Danes obhaja sveta
cerkev spomin svetiga
S e r v a c i j a, škofa v
Tongernu. 37 let je o-
skerboval svojo škofijo z
vso zvestobo. Serčno se
je ustavljal Arijevim zmo¬
tam in si je z vso močjo
prizadeval ohraniti v svoji
cerkvi katoliško vero. Po
tem je prestavil svoj stol
v Mastriht in je prosil v
solzah in molitvah, v ču-
jah in postih Boga, de
bi potolažil jezo njegovo
in tako odvornil sovra¬
žnika od Galije. Ker mn
je pa Bog razodel svoj
sklep, de hoče Galce za-
volj njih grehov z vojsko

307

pokoriti, se je vdal v Božjo voljo in je sklenil svoje sveto
življenje 13. Veliciga Travna 384.

Molitev. O Marija, kraljica svetiga
rožniga venca, ki njim, kteri to molitev pobožno
opravljajo, vselej svojo materno ljubezen in
pomoč skazuješ. pomagaj tudi nam, de bomo
kakor sveti škof Servaci, dolžnosti svojiga
stanu zvesto spolnovali, enkrat pa večno
plačilo prejeli po Jezusu Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

Lavretanske litanije.

Vprašanje. Ktero molitev sklepamo z ro¬
žnim vencam ?

Odgovor. Z rožnim vencam sklepamo lav¬
retanske litanije,  ki imajo svoje ime od
tod, ker so jih nar poprej v Iavretanski cerkvi
Matere Božje molili ali prepevali.

Razlaganje, Ako hočemo povedati, zakaj
so te litanije v čast Matere Božje dobile ime
„Iavre tanske"  litanije, moramo pogledati v
zgodovino, ktera nam tole pripoveduje : Ze pervi
kristjani so imeli v veliki časti tisto hišo v Na-

40*

308

zaretu, v kteri je bila Marija rojena, kjer jo
je veliki angel Gabriel pozdravil, in kjer je to¬
liko časa živel Jezus z Marijo in Jožefam.
Aposteljnam je bila ta hiša— hiša molitve, in sveta
Helena  cesarica je sozidala nad to hišo ve¬
ličastno cerkev. Do 1291. leta so hodili v Na¬
zaret verni kristjani, celo kralji, kakor sv.
Ludovik, imenitni in učeni možje, de bi Mater
Božjo v njeni lastni hišici počastili. Ker so
pa tisti čas Turki verne tako stiskali, deje bila
pobožnim romarjem vsaka pot do Mariine hi¬
šice zaperta, je Bog svojim angelam, ki Marijo
v nebesih hvalijo in častijo (glej sprednjo po¬
dobo!), zapovedal, hišico vzdigniti z njeniga
mesta in jo daleč na ta kraj jadranskiga morja
bliz Reke na Tersat prenesti. Ravno takrat je
bil tersaški duhovni pastir Aleksander hudo bo¬
lan. Njemu se prikaže Mati Božja v spanji in
mu razodene, de je to njena prava hišica iz
Nazareta, in v spričevanje te resnice mu zdravje
dodeli. On in še drugi trije pravični in pošteni
možje sveto hišico prav skerbno po vsili plateh
zmerijo, in gredo v Nazaret, kjer se popolnama
prepričajo, de svete hišice zares ni več v Na¬
zaretu, de pa stalni zid še stoji, ki se z Ma¬
riino hišico na Tersatu popolnama zlega, kar
tiče mero, kamenje in zidanje. Slava te hišice
se kmali deleč okoli razglasi in vedno več krist¬
janov roma v to hišico, kar jo čez 3 leta in 7
mescov angeli vnovič vzdignejo in čez jadransko
morje v gojzd bliz mesta Rakenati v jakinskim
okraji prenesejo. Ta gojzd je bil lastina bogate
in pobožne gospe „Lavrete“,  in od tod se je
začela ta sveta hišica imenovati „lavretan-
ska  hišica“. Čez osem mescov je bila še en¬
krat prestavljena na hribec, in sicer ravno na
tisti kraj, kjer je še dan današnji v Loretu.
To se je zgodilo tisti večer pred praznikam
Mariiniga rojstva pod papežem Bonifacijem Vlil.
leta 1295. Ta zgodba je sicer čudovita, pa je
tudi do čistiga spričana in poterjena v dalma¬
tinskih in jakinskih pismih, v veljavi nar ver-
jetniših zgodovinarjev, tako de bi se mogla vsa
človeška vera, vsa zgodovinska veljava zavreči,
ko bi hotli nad to zgodbo dvomiti. Sveta cer¬
kev je še celo za 10. dan mesca Grudna lastne
ure v duhovskim molitevniku zapovedala v spo¬

min prenesenja te hišice iz Nazareta v Loreto,
in molitev, ki jo sveta cerkev v teh urah moli,
je za nas prav podučivna. Molitev je pa ta;
„0 Bog, ki si hišo presvete Device s skriv¬
nostjo včlovečene Besede posvetil in jo s ču¬
dežem v naročje svoje cerkve prenesel, dodeli,
de se iz hiš grešnikov odtergamo in bomo vre¬
dni prebivati v tvoji sveti hiši v nebesih“. Ali
ni to prelepa molitev ? — O de bi bile tudi naše
hiše posvečene s keršanskim življenjem, s pra¬
vico in s straham Božjim! O de bi hišo svoje
duše, svoje telo, v čistosti in časti ohranili, de
se enkrat zopet z dušo sklenjena tudi prestavi
v nebeško kraljestvo!

Vprašanje. Ali so lavretanske litanije tudi
priporočevanja vredna molitev?

Od govor. Lavretanske litanije so gotovo
priporočevanja vredne; zato je katoliška cerkev
to molitev obdarovala z odpustki, in prečista
Devica Marija ima nad to molitvijo posebno
dopadajenje, tako, de je njim,  kteri te litanije
pobožno molijo, že veliko milost izprosila.

Razlaganje. De so lavretanske litanije vsiga
priporočevanja vredna molitev, se vidi že iz
tega, de sveta katoliška cerkev sama
to molitev priporočuje in z mnogimi
odpustki obdaruje.  Kdor namreč te lita¬
nije pobožno in skesano moli, dobi po določbi
papeža Pij a VII. 30. Kimovca 1817, 300 dni
odpustka; kdor jih pa vsak dan moli, dobi po¬
polnama odpustek ob peterih nar večih Mariinih
praznikih: spočetja, rojstva, oznanjenja, očiše-
vanja in vnebovzetja Marije Device, ako ob teh
praznikih zakrament svete pokore in svetiga
rešnjiga telesa vredno prejme in v papežev na¬
men v kaki cerkvi navadne molitve za popol¬
nama odpustek opravi. Ti odpustki se morejo
tudi dušam v vicah v prid oberniti. — Pa tudi
Gospod Bog je na prošnjo prečiste Device Ma¬
rije že večkrat podelil obilne milosti njim, kteri
so lavretanske litanije pobožno molili, kakor nam
kaže naslednji zgled.

Zgled. Preslavno je ime karmelita Dominik 3,
Kucola,  ki si je na Španskim, Laškim in Nemškim
z vso gorečnostjo prizadeval za čast Božjo in njegov 0
svete cerkve, ki so mu verstniki pripisovali zasluženj 0
slovite zmage, ktero je dobila katoliška vojska na P 0 '

309

lim hribu, in ki je 1580. leta na Dunaji v Gospodu
zaspal. Od njega se bere, de ga je nekdaj z več to-
varši na potu v Valencijo noč prehitela. Nebo je bilo
vse oblačno, tako de nobena zvezda ni mogla Černe teme
razsvetljevati, steza je bila od deževja tako močvirna,
de so se njegovi tovarši skorej pri vsaki stopinji po-
grezvali in de ni mogel nobenimu nobeden pomagati.
V tej stiski oberne Dominik  svoje oči proti • nebesam,
začne moliti lavretanske litanije, tovarši pa za njim mo¬
lijo : in glej! prikaže se jim nad glavo svetla luč, ki
jim stezo razsvetljuje, tla pod nogami so terdneji, in
tako gredč še dve španski milji, dokler ne pridejo zdravi
v Valencijo. — Učimo se iz tega: Ako prečisto Devico
Marijo v rožnim vencu ali v lavretanskih litanijah ali v
kaki drugi molitvi s pravo pobožnostjo
na pomoč kličemo, tudi nam ne bo zgi¬
nila luč svete vere, naša hoja bo terdneji;
z veseljem bomo spoznali in skusili, de
nam je dala Božja previdnost v temi, v
nadlogah tega življenja nebeško mater in
vodnico, kije  tolikanj ljubeznjiva, do¬
brotljiva in mogočna, de more pomagati
vsim, ki se njeni prošnji izločujejo.

Vprašanje. Kaj obsegajo lav- —jf"
retanske litanije?

Odgovor. Lavretanske litanije
obsegajo hvalne imena, s kterimi
kličemo prečisto Devico Marijo, in
zmed kterih so ene po besedi,
ene pa ko podobe  umevati.

prebiva“. — Ene zmed teh hvalnih imen so po
besedi umevati, ene pa so podobenske;  kaj
pa pomenijo, bomo razlagali v naslednjih berilih.

Življenje svetnikov: Sveti Bonifaci,
spričevavee.  (-j- okoli leta 307.)

V življenji svetnikov se bere danes od svetiga
spričevavca Bonifacija.  On je bil rimsk mestnjan
in je več let imel grešno zvezo z Aglajo, plemenito in
bogato gospo. Poslednjič ga milost Božja omeči, de
se svojih grehov resnično kesa in terdno sklene svoje
življenje poboljšati in še celo svojo kri za Kristusa pre¬
liti. Kar sklene, tudi zvesto spolni. Poda se iz Birna

Razlaganje. Marii se v lavretanskih lita¬
nijah nar lepši podobe prilastujejo in ž njimi
njena hvala izrekuje; po vsakim hvalnim imenu
se pa precej v njeno prošnjo priporočujemo,
rekoč: „Za nas Boga prosi! £ ‘  — Ljube in
pomenljive imena, ki se v teh litanijah Marii
prilastujejo, so večidel vzete iz svetiga pisma,
iz bukev, ki se jim pravi : Visoka pesem, in ž
njimi so že cerkveni očetje Marijo imenovali.
Tako med drugimi že Andrej Jeruzalem¬
ski  govori: „Marija! sedaj si postala skrinja
zaveze,  v kteri je pravi Bog počival; sedaj
si postala barka,  v kteri je Božji Noe člo¬
veški rod pogina rešil; sedaj si postala ča¬
stitljiva posoda,  v kteri se hrani živi kruh,
ki je prišel iz nebes; sedaj si postala du h ovni
r aj, v kteriga je postavljen pravi Adam, Zve¬
ličar sveta; poslednjič si zlata hiša,  v kteri
se je Bog včlovečil, in pozemeljske nebesa, v
kterih je Bog svoj sedež postavil, de med nami

v Cilicijo v mesto Tarz, kjer je ravno cesar Maksimijan
Galeri kristjane grozovito preganjal. V Tarzu gre Bo¬
nifaci brez strahu naravnost na moriše k svetim spriče-
vavcam, jih objema in poljubuje in k stanovitnosti spod-
bada, rekoč: »Terpljenje je kratko, plačilo pa večno.
Prosite za me, zvesti služabniki Božji, de naj Bog meni
velikimu grešniku dodeli milost vdeležiti se vašiga ter-
pljenja in vaše zmage«. Neverni sodnik Simplicijan to
vidi in sliši in zdajci ukaže mu ga pripeljati. Na vpra¬
šanje: »Kdo si?« serčno odgovori: »Kristjan sim; Bo¬
nifaci mi je ime; veselim se milosti Božje, po kteri ti
kristjani za Jezusa umirajo, in želim ravno te sreče de-
ležin biti«. Sodnik se na to silno razserdi in ukaže Bo¬
nifacija nar "pervo z železnimi grebeni po vsim životu
tergati, po tem hodeče ternje za nohti vtikati in mu v
usta razbeljeniga svinca vlivati. Med tem strašnim ter«
pljenjem Bonifaci oči v nebesa povzdiguje in glasno
kliče: »Hvala bodi tebi, Gospod Jezus Kristus, Sin
Božji!« Simplicijan še bolj razkačen ukaže velik kotel
s smolo napolniti, jo razpustiti in v vrelo smolo Boni¬
facija vreči, ki se mu pa nič hudiga ne zgodi. Po¬
slednjič mu rabelj glavo odseka. Tako neprestrašeno je
dal sveti Bonifaci svoje življenje za Jezusa okoli leta
807.

310

Molitev. O Bog, ki si hišo presvete
Device s skrivnostjo včlovečene Besede po¬
svetil in jo s čudežem v naročje svoje cer¬
kve prenesel, dodeli, de se po zgledu sve-
tiga spričevavca Bonifacija iz hiš grešnikov
odtergamo in bomo vredni prebivati v tvoji
sveti hiši v nebesih — po Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

StepetlirtrMeseta Iterite.

fli.

Kaj je Marija po določnih hvalnih imenih v lavretan-
skih litanijah za se.

Vprašanje. Kaj naznanjajo določne hvalne
imena, ktere prečisti Devici Marii prilastujemo
v lavretanskih litanijah?

Odgovor. Določne hvalne imena v lavre¬
tanskih litanijah naznanjajo : 1) Kaj je Marija
za se, 2) kaj je Marija nam,  in 3} kaj je
Marija v s im pravičnim.

Vprašanje. Kaj je tedaj Marija po teh
hvalnih imenih za se?

Odgovor. Marija je 1) sveta, 2) Mati,
3) Devica.

Vprašanje. S kterimi besedami je Marija
v lavretanskih litanijah „sveta“  imenovana?

Odgovor. V lavretanskih litanijah je Ma¬
rija »sveta 44  imenovana z besedami: »Sveta
Marija, sveta  Mati Božja, sveta  devic De¬
vica 44 .

Razlaganje. Kakor v vsakih, tako tudi v
lavretanskih litanijah nar popred kličemo in pro¬
simo usmiljenja trojediniga Boga, Očeta in Sina
in svetiga Duha, s čemur razodevamo, komu
le gre nar vikši čast, od koga le izvira naše
zveličanje in odrešenje, od koga le izhaja vsak
dober dar in vsaka milost, na koga le stavimo
vse svoje zaupanje in komu le veljajo vse naše
molitve. Po tem še le se obernemo v lavre¬
tanskih litanijah k Marii in jo začnemo na po¬
moč klicati, rekoč: „Sveta Marija! Sveta
Mati Božja! Sveta devic Devica! 44  S
temi izreki hočemo zlasti Mariino svetost prav
povzdigovati in vredno hvaliti. Marija je pa
tudi v resnici sveta;  sveta že posvojim imenu
»Marija 44 ,  kteriga, kakor misli sveti Jeronim,
niso ljudje si izmislili, ampak je bilo z nebes
prišlo in Božji Materi po Gospodovim povelji
dano; Marija je sveta po svoji vrednosti,
ker je Mati Božja; sveta je pa tudi za volj
svojiga pobožniga, svetiga, d e vi¬
ški g a življenja, ker je Devica vsi h
devic.  (Glej sprednjo podobo!)

Vprašanje. S kterimi izreki imenujemo Ma¬
rijo v lavretanskih litanijah »Mater 44 ?

Odgovor. Marijo v lavretanskih litanijah
desetkrat »Mati"  imenujemo; kličemo jo nam¬
reč: »Mati Kristusova 44 , „Mati milosti Božje 44 ,
„Mati prečista 44 , „Mati brez madeža", „Mati ne¬
dolžna 44 , „Mati presveta", »Mati ljubeznjiva 44 ,
»Mati prečudna 44 , „Mati našiga Stvarnika 44 ,
„Mati našiga Odrešenika 44 .

Razlaganje. Marija je „Mati Kristu¬
sova";  sej je rodila Kristusa, včlovečeniga
Boga, in zato jo po pravici hvalimo in na po¬
moč kličemo ko »Mater Božjo 44  in »Mater
Kristusov  o“. Pravimo pa tudi še Marii
»Mati milosti  Božje 44 , ker je rodila Jezusa,
začetnika vse milosti, ker je ona sama od Boga
prejela obilnost Božje milosti, in tudi nam lahko
vsako milost Božjo sprosi, kar smo že zgorej

pri besedi: »milosti si polna" dokazali. — Pra¬
vimo ji »Mati preči s ta"; ker njena duša ni
bila nikdar z nobenim greham, z nobeno nepo¬
polnostjo omadeževana. Marija se tudi imenuje
»Mati brez madeža", »Mati nedolžna",
,,M ati presvet  a", ker je Devica pred  po -
rodam, v porodu in po porodu. — Marija je
»Mati ljubeznjiva",  ker je sveta čistost in
sleherna čednost njenimu svetimu obličju neiz¬
rekljivo lepoto dajala, ker si je s prelepimi
čednostmi pridobila ljubezen in dopadajenje pred
Bogam in pred ljudmi, ker je v njenim sercu
gorel ogenj Božje ljubezni, in ker je z dobrot¬
ljivostjo, krotkostjo in prijaznostjo razodevala
djansko ljubezen do bližnjiga. Pravimo ji po¬
slednjič »Mati prečudna",  ker se je v
njej zgodil nar veči čudež, včlovečenje Sinu
Božjiga, včlovečenje tistiga, po kterim je vse
vstvarjeno; zato se Marija tudi imenuje »Mati
našiga Stvarnika", »Mati naši g a
Odrešenika"  pa, ker je rekel angel Go¬
spodov od sadu njeniga telesa: »On bo odrešil
svoje ljudstvo od njih grehov".

Zgled. De je Marija prava Mati, in sicer neizre¬
čeno dobra, ljubeznjiva in prečudna Mati, vidimo iz te
le povesti: Bila je nekdaj pobožna deklica; imela je
dobro mater, in ta jo umerla, in možje so jo nesli in
so jo pokopali. Deklica pa so joka in žaluje in vpije:
»O mati, o moja dobra mati! Kdo mi bo dajal jesti in
piti? Kdo bo za me skerbel? Zapušena sim na svetu
in nobeden se me ne usmili«. In deklica gre v gojzd
in ugleda kapelico Materi Božji posvečeno in poklekne
pred njeno podobo in moli: »O Marija, ljuba Mati ne¬
beška! moja mama so mertvi, in nimam nikogar, kteri
bi se mene usmilil. Uboga sirota sim, o nikar me ne
zapusti v moji potrebi!« In glej! kapelica je vsa raz¬
svetljena, in deklica sliši lepo petje, kakoršniga še ni¬
koli ni slišala, in diši ji lepši dišava kakor pomladan¬
sko cvetje. In prikaže se ji devica. Imela je obleko
beleji od snega, in zlato krono na glavi, in angeli so
bili okoli nje, ti so lepo peli. In devica se ji milo
smehlja in reče: »Dete moje, glej, jez sim Marija,
Mati Božja,'in  sim uslišala tvojo prošnjo. Odslej ti
hočem biti mati«. Ih Devica se dotakne z roko dcte-
toviga čela in zgine. In deklici je bilo serce potola¬
ženo in je šla vesela iz kapelice proti domu. In Ma¬
rija, Mati Božja, je bila odslej z deklico, in jo je va¬
rovala vsih nevarnost na duši in na telesu, in bila je
Pobožna in čista in sramožljiva. In po smerti je vzela
Marija deklico k sebi v nebesa, in jo je zopet dala
njeni materi, ki je bila tudi ondi. — Kristjan! zatekaj
Se  tudi ti k tej ljubeznjivi, prečudni Materi; ona ti bo

311

mati in te bo vpeljala v nebeško veličastvo, kjer je na
vse veke pri svojim Božjim Sinu.

Vprašanje. S kterimi besedami Marijo v
lavretanskih litanijah hvalimo in častimo ko
»Devic  o" ?

Odgovor. V lavretanskih litanijah hvalimo in
častimo Marijo ko »Devico"  s temi besedami:
»Sveta devic Devica", »Devica modra", »Devica
častitljiva", »Devica hvale vredna", »Devica
mogočna", »Devica usmiljena", »Devica verna".

Razlaganje. Marija se imenuje »devic
Devica",  ker je bilo njeno devištvo nena¬
vadno , edino in popolno nenavadno,  ker
je perva izmed svojiga ljudstva čistost toli¬
kanj čislala, de je zoper navado judovsko
storila obljubo vedne čistosti; edino,  ker je
bila Devica in Mati ob enim; popolno,  ker
je bila Devica na telesu in v duhu, v mi¬
slih, v besedah in v djanji. — Marii pravimo
»Devica modra",  ker je imela pri vsim
svojim djanji in nehanji le večni namen pred
očmi in si je v to nar pripravniši pomočke
volila; imenujemo jo »Devico častitljivo
in hvale vredno";  ali se ne spodobi, de
častimo in hvalimo tisto, ktera je od Sinu Bo¬
žjiga in še celo od presvete Trojice same toliko
časti in hvale prejemala in še prejema? Marija
se tudi še imenuje »Devica mogočn  a",-
ktera žena ali devica bi bila namreč mogočniši
od Marije, M a t e r e Božje,  Matere tistiga ,
ki ima vso oblast  v nebesih in na zemlji?
Marija je pa tudi »Devica usmiljena",
ker je bila že v življenji polna ljubezni, krot-
kosti in dobrotljivosti proti svojimu bližnjimu,
in še sedaj v nebesih ji je zelo mar naša sreča
na duši in na telesu. Marija je poslednjič tudi
v resnici »Devica verna",  ker nikdar ni
pešala njena vera, nikdar ni omahovalo njeno
zaupanje v Boga tudi v nar večih nadlogah ne,
in ker je bila vselej zvesta svojimu Bogu, svo¬
jimu Odrešeniku in vsim svojim služabnikam.
Vse, kar je Gospod hotel, to je spolnovala do
smerti; ne sebi, ampak Bogu je v vsih rečeh
čast in hvalo dajala. Kako zvesta je biia Ma¬
rija v spolnovanji maternih dolžnost do Jezusa,
svojiga Sina! Zvesta je pa tudi Marija proti
vsim svojim služabnikam, ker jim pomaga v

312

stiskah, nadlogah in skušnjavah in pa še po¬
sebno ob smertni uri. In tako je Marija Devica
vsih devic, zgled in prijatlica vsim devicam,
kakor nam sveti Gregori Veliki  v tej po¬
vesti pripoveduje.

Zgled. Nedolžna deklica, ki ji je bilo ime Muza,
je bila vedno vesela, včasih še prevesela, tako de je
vpila in razsajala. Kar naenkrat je pa tako resnobna
in molčeča, in spolnuje svoje male dolžnosti tako na¬
tanko, in se proti vsakimu tako krotko in modro ob¬
naša, de ta prečudna sprememba njenim staršem in ro-
dovincam skerbi dela in bi radi izvedili, od kod to iz¬
haja. Ko jo le prosijo in poprašujejo, jim pove, de se
ji je prikazala Mati Božja, ki jo je spremljalo veliko
devic, in jo je vprašala, ali bi bila rada sprejeta v šte¬
vilo teh nebeških nevest? — in de je po privoljenji
slišala to le opominjanje: »Popusti tedaj otročjo lahkot
mišljenost; bodi pobožna in modra, in čez trideset dni
te bom sprejela«. Kakor je deklica tukaj govorila, se
je tudi zgodilo. Ko trideset dni preteče, Muza nevar¬
no zboli; zdajci pa vesela zavpije: »Pridem, nebeška
gospa! pridem!« In na to izdihne svojo dušo in je
sprejeta v nebesa v število svetih devic. O ko bi vsi
mladenči in vse device enako radi kakor nedolžna Muza
slušali materno opominjanje Marije prečiste Device! Go¬
tovo bi tudi njih duše v nebeško veličastvo sprejela
Marija, Devica vsih devic in prijatlica vsih deviških duš.

v

Življenje svetnikov: Sveti Izidor,

kmet.  (-j- 1170.)

Zvest služabnik Božji in pobožen častivec Marije,
Matere Božje in prečiste Device, je bil sveti Izidor,
čigar god danes obhajamo. Njegovi starši so bili sicer
ubogi, pa bogaboječi kmetje v Madridu, velikim mestu

španjolskim, kjer je bil rojen okoli leta 1110. Kedili
so svojiga sina v strahu Božjim z besedo in djanjem.
Izidor je rastel v nedolžnosti in bogaboječnosti, v pre¬
prostosti in ponižnosti svojiga serca; bil je terden mla-
deneč in je šel služit k plemenitimu mestnjanu, ki ga
je poslal na svojo pristavo, de bi tam polje obdeloval.
Opravljal je to službo do konca svojiga svetiga življe¬
nja. Zakon je sklenil z bogaboječo devico, Marijo Tu-
ribijo. Bog mu je dal sina, ki je pa kmali umeri. Po
tem se je z dovoljenjem svoje žene ves čas svojiga živ¬
ljenja zderžal zakonske postelje. Izidor je bil vsakdan
pri sveti maši, in njegov gospodar mu je to rad privo¬
lil, ker s tem ni nič zamudil in je imelo vse njegovo
delo poseben blagoslov Božji. Drugi hlapci so ga si¬
cer iz nevošljivosti gospodarju tožili, de pozno na delo
hodi in veliko zamuja; pa gospodar njegov se je sam
prepričal, de je bilo polje, ktero je Izidor obdeloval,
veliko gorši in rodovitniši, kakor druzih lilapcov, in še
celo pripovedujejo, de je vidil angele, kteri so mu pri
oranji pomagali. Izidor je imel posebno dva keršanska
nauka pred očmi, in blagor njemu, kteri ji zvesto spol¬
nuje! Ta nauka pa sta: »Išite nar poprej Božjiga kra¬
ljestva in njegove pravice, in vse to (časno potrebno)
vam bo priverženo!« (Mat. 6, 33.) in: »Vsak naj
pridno dela s svojimi rokami, kar je dobro, de bo imel
kaj podeliti potrebnimu«. (Efež. 4, 28.) Izidor ni slo¬
vel po svetu, njegovo življenje je bilo tiho, skrito v
Kristusu, pa je bilo polno Božje milosti in zasluženja,
in je mirno v Gospodu zaspal leta 1170. Tudi nje¬
gova žena je pobožno živela in pet let pozneje v veliki
svetosti umerla.

Molitev.  Z otročjo ljubeznijo, kakor
sveti Izidor, te častimo, milostljiva Mati
Božja in prečista Devica Marija j prosi za
nas, de tudi tvoje prelepe čednosti posne¬
mamo. Amen.

EtoiisttatrMiSitO) lerite.

n.  Travma.

, Kaj je Marija nam po hvalnih izrekih v lavretanskih
litanijah ?

Vprašanje, Kaj je Marija nam po hvalnih
izrekih v lavretanskih litanijah ?

Odgovor. Marija je nam:  1) začetek

našiga veselja, 2) zdravje bolnikov, 3) pribe¬
žališč grešnikov, 4) tolažnica žalostnih, in 5)
pomoč kristjanov. (Ker je bilo že zgorej str*
293. razlagano, deje  Marija posebno  pri¬
bežališč grešnikov;  bomo tukaj le druge
štiri hvalne izreke razlagali.)

313

Vprašanje. Zakaj imenujemo Marijo
četek našiga veselja 41 ?

Odgovor. Marijo imenujemo „zač
našiga veselja",  ker je mati njega, ki nas
je rešil večniga pogubljenja in nam je odperl
vrata v nebeško veselje.

Razlaganje in zgled. Ko je bila junaška
Judita  Holoferna premagala in se v Betulijo
Vernila, se je vse veselilo in Boga hvalilo,
rekoč: „Gospod te je oblagodaril s svojo močjo,
ker je po tebi v nič storil naše sovražnike".
Veselje nad to zmago je bilo v Izraelu še celo
toliko, de je veliki duhoven Joakim prišel z
Vsimi svojimi duhovni iz Jeruzalema v Betulijo
in je Juditi srečo vošil, rekoč: „Ti si slava

Jeruzalema; ti veselje Izraela, ti čast našiga
ljudstva". — »In ljudstvo", pravi sveto pismo,
je bilo veselo pred svetišem, in tri mesce se
je veselje te zmage z Judito obhajalo. Praznični
»lan te zmage pa so Hebrejci sprejeli v število
svetih dni". Ali ne porečete tedaj sami: „Ako
je bila Judita Izraelcam začetek njih veselja,
kolikanj bolj nam mora biti Marija začetek veliko
^išjiga veselja, ker jo je Gospod še z veči
»ločjo oblagodaril kakor Judito, ker nas je

®uana hran«. VIII.

sad njeniga telesa, Jezus, rešil večne smerti?
Komu bi Marija ne bila začetek našiga veselja,
ker je ona tudi zdravje bolnikov?

Vprašanje. Kako je Marija „zdravje
bolnikov?"

Odgovor. Marija je zdravje bolnikov, ker
je že brez števila bolnikov po Marii tolažbo in
pomoč prejelo in še celo na njeno prošnjo
zdravje zopet dobilo.

Razlaganje. V svetim pismu sicer ne be¬
remo, de bi bila Marija bolnika ozdravila, pa
pojdimo le v cerkev, ki je Materi Božji na čast
postavljena, premišljujmo mnoge obljubljene
podobe, berimo življenje svetnikov, in dobili
bomo dovolj spričevanj, de je prejelo brez
števila bolnikov pri Marii v svojim terpljenji
tolažbo in polajšanje, in marsikterikrat na njeno
prošnjo še celo zdravje na duši in na telesu.
Izmed vsili zgledov le eniga tukaj povemo, in
sicer iz naših časov.

Zgled. B i 1 b a v a na Španskim je v koleri z vso
okrajino vred strašno terpela. Soseskini možje so zato
sklenili v čast Marii, ki jo vsi imenujemo »zdravje
bolnikov«,  in ki jo vsak Biskajan priserčno ljubi
in časti, 8. Kimovca ali v praznik njeniga rojstva, slo¬
vesen obhod napraviti. Ni ga bilo še v tem kraji tako
veliciga, tako slovesniga in veličastniga obhoda, kakor
je bil ta, in glej! strašna kuga je tako hitro jenjavala,
de čez osem dni nobeden več ni zbolel za kolero ne v
Bilbavi ne v okrajini; strašna morivka, ki je toliko ža¬
losti napravila, je zginila. Imeli so očitno zahvalo , in
de bi se tolike dobrote vedno spominjali, so nekteri go¬
reči verni sklenili svetinjo v spomin te dogodbe nare¬
diti: Svetinja kaže na eni strani prečisto Devico Ma¬
rijo z napisam: »8. Kimovca smo k njej zdihovali«, in
na nasprotni strani besede: »Odpravila nam je kugo
16. ravno tega mesca 1855«. — Ali se ne bomo te¬
daj, moji kristjani! z zaupanjem k Marii v bolezni ober-
nili in k njej vpili: »Marija, zdravje bolnikov,
prosi za nas!«?  Bodi sam ali naj bodo drugi bolni,
zatekaj se v molitvi k Marii; skusil boš, de je Marija
»zdravje bolnikov«.

Vprašanje. Zakaj se Marija imenuje
»tolažnica žalostni  h" ?

Odgovor. Marija se imenuje „t o 1 a ž n i c a
žalostnih",  ker v vsaki nadlogi, v vsaki
stiski in v vsaki potrebi za nas skerbi in nam
pomaga, ako k njej kličemo: „Za nas Boga
prosi"!

Razlaganje in zgled. »Poseben pomoček", piše
S karameli,  „v dušni otožnosti, v maloserčnosti

41

314

in nezaupnosti je zaupanje na prečisto Devico
Marijo; ona razganja z nebeško lučjo temoto
žalosti, in daje zopet mir nepokojniin sercam".
Koliko kristjanov je že to skusilo v dušnih te¬
žavah in bridkostih! Ko seje sv. Frančišek
S a lezi  jan  v Parizu še učil, se je posebno
v Mariino prošnjo izročal. Enkrat ga začne
neizrečeno skerbeti njegovo izveličanje, misli si,
deje  že zgubljen, in ta grozovita misel ga straši
in straši in ga skorej v obupnost pripravi, celo
njegove telesne moči hirajo in v resnici je bila
huda ž njim. In mladenečgrev cerkev k svetimu
Stefanu, kjer ga je podoba prečiste Device
Marije že tolikokrat z zaupanjem navdajala.
Tukaj pade na kolena in se priserčno priporoča
Mariini prošnji. Komej neha moliti, že zgine
vsa dušna bridkost, serce mu je polajšano, mir
in pokoj sevanj zopet verne. — Glejte, Marija
je zares tolažnica žalostnih.

Vprašanje. Zakaj imenujemo Marijo po¬
slednjič „p o m o č n i c o k r i s tj a n o v“ ?

Odgovor. Marijo imenujemo „pomočnico
kristjanov^,  ker pomaga kristjanam zoper
sovražnike keršanske vere vojskovati se in
zmagovati.

Zgled. Iz naslednje zgodbe se vidi, de je Ma¬
rija posebna pomočnica kristjanov. (Glej
sprednjo podobo!) Bilo je 1571. leta, ko se je začel
turški cesar Selim  II. z Benečani vojskovati zavolj
otoka Cipra, de bi vso Evropo dobil v svojo oblast in
tako zaterl keršansko ime na zemlji. Nevarnost je bila
velika, in zavolj tega je bilo treba edinosti med ker-
šanskimi poglavarji. Sveti Oče so tedaj spodbadali vse
evropejske oblastnike, de bi se skupej vojskovali zoper
nar hujšiga sovražnika kristjanov; pa njihoviga glasu
niso hotli slušati. Le Španjoli in Benečani so si po¬
magali; njim so sveti Oče tudi še svojo malo vojsko
pridružili, in tako so odjadrale keršanske bojne ladije
pod Ivanam A vstrij anskim,  sinam cesarja Karola
V., in so šle nad veliko močnejši turško ladijevje. Rav¬
no ta čas so imeli udje bratovšine svetiga rožniga ven¬
ca, ki jo je bil sv. Dominik vpeljal, povsod slovesne
obhode, de bi se vojska po Mariini prošnji
srečno končala.  Keršanski vojaki sami so se izro¬
čili Mariinimu varstvu, preden se je začel kervav boj
na morji pri Lepantu 7. Vinotoka 1571. Dan te ime¬
nitne bitve so bili sveti Oče papež Pij v. v zboru
kardinalov, kar stopijo k oknu, gledajo proti nebu, in
kar naenkrat z veseljem zavpijejo: »Pustimo svoje opra¬
vila! Le zahvalne molitve pošiljajmo proti nebesam za
zmago, ki jo je Bog ravno kar podelil keršanskim voj¬

skam!« In v resnici se je bilo zgodilo to, kar je svet¬
nik v toliki daljavi gledal v svojim duhu. Kristjani so
bili popolnama zmagali. Po papeževim povelji je bil z
velikim veseljem v litanije sprejet hvalni izrek: »P o-
močnica kristjanov!«  in je bil vpeljan praznik
svetiga rožniga venca. Po Gregorii XIII. je bil ta praz¬
nik zapovedan vsimu keršanskimu svetu in se obhaja
pervo nedeljo mesca Vinotoka. — Tako je tedaj pripo¬
mogla Marija nekdanjim kristjanam k zmagi zoper so¬
vražnike njih vere. Bodi »kristjan«  v resnici in v
pravim pomenu te besede, in tudi ti boš vedno skušal
Mariino pomoč na tem pozemeljskim popotvanji! Verjemi
mi: Marija se ne imenuje zastonj »pomočnica krist¬
janov«.  Močno je vselej branila keršanstvo zoper vse
sovražnike svete vere, zoper vse krivoverstva, in je vidno
pomagala njim, ld so se v takim verskim vojskovanji
potegovali za čast keršanske cerkve.

V

Življenje svetnikov: Sveti Janez, Ne-
pomučan, spričevavec.  (-]- 1385.)

Velik svetnik in gotovo tudi velik častivec prečiste
Device Marije se nam imenuje danes v življenji svetni¬
kov, in ta je sveti Janez Nepomučan,  spričevavec
svete molčečnosti. Velikokrat mu je bila Marija tolaž¬
nica in pomočnica. — Sveti Janez je dobil svoj priimek

od rojstniga kraja Nepomuka na Pemskim, kjer je 1330.
leta na svet prišel. Nekoliko odrašen je prav rad mo¬
lil in pri sveti maši stregel. V šoli in doma se j 0
pridno učil in toliko učenost dosegel, de so ga poter-
dili dohtarja svetiga pisma in cerkvenih pravic. Maš-
nik posvečen je oznanoval besedo Božjo v Pragi s tako
močjo, de so se Pražani sploh začeli poboljševati. h®
iz ljubezni do ubozih je prevzel službo milostnika i®
spovednika pri kraljici Joani, hčeri Alberta Bavarskig a ’
ki je imela zavolj grozovitosti svojiga moža veliko P°'

315

terpeti. Tudi na tej stopnji je svetnik vse srečno
opravljal in si je vsili spoštovanje pridobival. Le kralj
Venceslav, ki je podložnim v veliko pohujšanje silno
razuzdano živel, je imel skrivno jezo do svetiga moža.
Kralju se je čudno zdelo, de kraljica tako pogosto k
spovedi hodi, in mislil je celo, de mu je ona ravno tako
nezvesta, kakor je on njej bil. Zato je hotel od sve¬
tiga Janeza z lepo izvediti, kaj se mu kraljica spove¬
duje. Sveti Janez se te prederzne radovednosti zelo
prestraši in kralju naravnost pove, de raji vse, tudi
smert preterpi, kakor nar manjši reč iz spovedi razo¬
dene. Ker pa kralj s prilizovanjem nič ne opravi,
ukaže svetiga mašnika v ječo vreči, in z baklami po
životu neusmiljeno žgati. Serčen spričevavec v tolikim
terpljenji svoje oči proti nebesam povzdiguje in pogosto
kliče svete imeni »Jezus in Marija«. Kralj je posled¬
njič prepričan, de sveti Janez njegove hudobne volje po.
nobeni ceni ne spolni, in ga tedaj zapove o mraku v
reko Voltavo vreči. Ako ravno po noči storjena, ven¬
dar ni skrita ostala ta strašna hudobija. Lepe lučice
kakor svetle zvezde so namreč obdajale sveto truplo.
Vse je hitelo k vodi, pa nobeden ni vedil, kaj to po¬
meni. Drugo jutro najdejo truplo svetiga Janeza. Ko-
rarji ga sperviga denejo v bližnjo cerkev, in ga po¬
tem slovesno proneso v škofijsko cerkev, kjer so ga
Verni kakor svetnika častili, Bog pa ga je poveličal z
mnogimi čudeži. Čez 300 let ga vzdignejo iz groba,
in najdejo njegov jezik nestrohnjen. Svetnikam slovesno
prištet je bil leta 1729. Še dandanašnji ta sveti spri¬
čevavec deleč po svetu slovi, in ga z velikim pridam
na pomoč kličejo, ki na postenji krivico terpe ali so v
nevarnosti očitniga zasramovanja ali imajo hude skuš¬
njave zoper čisto ali popolno izpovedanje svojih grehov.

Molitev. Marija, začetek našiga ve¬
selja, zdravje bolnikov, pribežališe grešni¬
kov, tolažnica žalostnih, pomočnica kristja¬
nov ! za nas Boga prosi, de po zgledu sve¬
tiga Janeza Nepomučana o pravim času go¬
vorimo in o pravim času molčimo in bomo
kdej prišteti tistim svetnikam, kteri se z je¬
zikam niso pregrešili, — po Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

Kaj je Marija po določenih hvalnih izrekih v lavretan-
skih litanijah vsim pravičnim.

Vprašanje. Kaj je Marija vsim pra¬
vičnim?

Odgovor. Marija je vsim pravičnim stare
*n nove zaveze »kraljica";  zato se imenuje

v lavrelanskih litanijah: kraljica angelov,
očakov, prerokov, aposteljnov, mar-
ternikov, spoznovavcov, devic, vsih
svetnikov, brez madeža izvirniga
greha spočeta. (Glej zgornjo podobo)!

Vprašanje. Zakaj je Marija  »kraljica
angelov"?

Odgovor. Marija  je  „k ral ji  ca angelov",
ker jih presega v slavi, svetosti in časti.

Razlaganje. Marija presega vse angele
Božje in je njih »kraljica"  že zavolj neiz¬
rekljive slave,  ker je Mati Božja, to je,
Mati tistiga, ki je vstvaril vse angele. Zato
pravi sveti Bernard:  ,,Častite, vi angeli!
Mater svojiga Kralja, ker Dete, ktero je ona,
čista Devica, rodila, kot svojiga in našiga
Kralja molite". —Marija presega angele v sve¬
tosti,  in je tedaj njih kraljica, ker je njena
čistost, njena ponižnost veliko veči od čistosti,
ponižnosti angelov, ker je vsigamogočnost Božja
Marijo, ^milosti polno", pred vsimi drugimi
stvarmi ozališala z nar obilnišiini gnadami, in
ker je hotel začetnik vse svetosti, vse čistosti
v njej prebivati, ne pa v kterim angelu. Zato

imenuje sveti E fr e m Marijo svetejši od Ke-

41 *

316

rubinov in Serafinov, in sv. Peter Damijan
jo imenuje čez vse angelske kore povzdignjeno
Devico. — Marija presega tudi angele v časti,
ker jo angeli sami časte kakor svojo ^kralj  ico“.
Pri Tobii si je angel vse češenje prepovedal;
s kolikim spoštovanjem se je pa angel približal
Marii, ko ji je prinesel češenje po Gospodovim
povelji! S kako lepimi besedami jo je pozdra¬
vil in počastil, ker je dobro vedil, de govori z
Materjo svojiga Boga, s svojo gospo in kra¬
ljico !

Vprašanje. Zakaj se imenuje Marija kra¬
ljica očakov, prerokov in apostelj-
nov^?

Odgovor. Marija se imenuje ,,kraljica o-
čakov, prerokov in aposteljnov^, ker je 1) pre¬
segla očake  v ponižni veri in v svetim hrepe¬
nenji po Odrešeniku; 2) ker je bila nevesta
svetiga Duha, preroki  pa le njegovi služab¬
niki, in 3) ker je bila Mati Kristusova, a po¬
stelj  ni  pa le prijalli Kristusovi. Kot kraljica
presega tedaj vse očake, preroke in aposteljne.

Vprašanje. Zakaj se Marija imenuje ,,k r a-
1 j i c a m a r t e r n i k o ?

Odgovor. Marija se imenuje »kraljica
m ar  t e rn  i k o v“, ker je več terpela, kakor vsi
sveti marterniki.

Razlaganje. Po nauku cerkvenih učenikov
je bilo Mariino terpljenje veči, kakor vse bo¬
lečine, ktere so prestali spričevavci Jezusove
vere; zakaj sedmeri meči so ji prebodli serce.
Meč žalosti je Marijo prebodel, ko ji je Simeon
prerokoval: »Tvojo lastno dušo bo meč presu¬
nil*". Meč žalosti jo je prebodel, ko je mogla
v Egipt bežati in tam prebivati. Meč žalosti
jo je prebodel, ko je bila preljubeznjiviga Je¬
zusa zgubila. Meč žalosti jo je prebodel, ko
je srečala Jezusa s težkim križem obloženiga.
Meč žalosti jo je prebodel, ko je vidila Jezusa
na križu umirati. Meč žalosti jo je prebodel,
ko je vojak Jezusovo stran s sulico odperl. Meč
žalosti jo je prebodel, ko je svojiga preljubez¬
njiviga Sina mertviga v naročji deržala in ko
so Jezusa v grob pokladali. Sveti spričevavci
so le malo časa terpeli, ene ure ali ene dni;
Marija je pa terpela vse svoje življenje ! Vsaka
beseda, s ktero se je zopervalo njenimu Sinu,

ji je prebodla serce; vsaka rana, ki jo je vi¬
dila na razmesarjenim telesu Jezusovim, je ra¬
nila tudi njeno dušo , stokrat in stokrat je ter¬
pela smertne bolečine, ni ji pa slabost vzela
zavednosti, še pod križem je stala, de bi vsako
bolečino posebej in z noviga čutila.

Zgled. Kristjan! misli na to terpljenje Mariino,
kadar moliš v lavretanskih litanij ali: »Kraljica mar-
ternikov, za nas Boga prosi!«  Varuj se pa
tudi njeniga Božjiga Sina z grehi žaliti in ji tako bo¬
lečine ponavljati! — Pripoveduje se, de je imel mlade-
neč priserčno pobožnost do žalostne Matere Božje, do
kraljice marternikov. Enkrat pa v greli pade in po tem
zopet premišljuje podobo žalostne Matei-e Božje, ki ji
sedem mečev serce prebada; kar ugleda namest sedem
osem  mečev v njenim sercu, in precej spozna, de je
ta osmi meč njegov storjeni greh. — Oh, s koliko
mečmi, ali če ne z mečmi, pa z bodali, če ne z bodali,
pa z nožmi, če ne z nožmi, pa s koliko šivankami pre¬
bodeno bi ugledali Mariino serce, ko bi nam dano bilo
viditi brezštevilne grehe, s kterimi je Kristus vedno ža¬
ljen in vnovič križan in Mariino ljubeznjivo serce z no¬
viga ranjeno! Kristjan! nikar ne bodi izmed unih ne¬
srečnežev, kteri greh na greh nakladajo in tako vedno
ponavljajo Jezusovo terpljenje in Mariine bolečine! Za¬
stonj bi tedaj klical Marijo: »Kraljica marterni¬
kov, za nas Boga prosi!«

Vprašanje. Zakaj se poslednjič Marija ime¬
nuje v lavretanskih litanijah ^kraljica spo-
znovavco  v*, „k r a 1 j i c a d e v i c*", „k r a-
Ijica v s ih svetniko v*, ^kraljica brez
madeža izvirniga greha spočeta*?

Odgovor. Marija se imenuje v lavretanskih
litanijah „kraljicaspoznovavcov, de¬
vic, vsi h svetnikov in brez madeža
izvirniga greha spočeta*,  ker pre¬
sega vse spoznovavce  v čednostih, vse
device  v nedolžnosti in čistosti, vse svet¬
nike  v svetosti in ker je bila s posebno mi¬
lostjo Božjo obvarovana vsaciga madeža izvir¬
ni ga greha.

Razlaganje. Marija je kraljica s p o-
znovavcov,  ker nobeden izmed vsih svetih
spoznovavcov ni imel tolike vere, toliciga za¬
upanja, tolike ljubezni do Boga in do bližnjiga?
tolike gorečnosti v molitvi, tolike ponižnosti?
tolike ljubezni do sovražnikov, tolike spokor-
nosti, tolike vdanosti v Božjo presveto voljo?
kakor Marija. — Ona je kraljica devic*
ker je začetnica deviškiga stanu in „nese ban-

317

dero pred vsimi devicami", kakor pravi sveli
Avguštin, in ker je bila po besedah svetiga
Bernarda pripravljena, odpovedati se raji veliki
časti matere Božje, kakor deviški čistosti. Ma¬
rija je tudi kraljica vsili svetnikov,  ker
je vse svetnike v milosti, prednosti, čednosti in
zasluženji deleč presegla. Poslednjič je Ma¬
rija kraljica brez madeža izvirniga
greha spočeta,  ker je bila v pervim tre¬
nutku svojiga spočetja s posebno milostjo Božjo
zavolj zasluženja Jezusa Kristusa, Zveličarja
človeškiga rodu, čisto obvarovana vsaciga ma¬
deža izvirniga greha, kar je posebno znamnje
njene visokosti, velikosti in prednosti pred vsimi
stvarmi.

Življenje svetnikov: Sveti Brun on,

škof v Vircburgu.  (-j- 1045.)

Sveti Bruno  n,  čigar god se danes obhaja, je bil
sin Konrada, vojvoda Korošlriga. Skerbno je bil zrejevan,
in že z mladiga učenosti in k pravi pobožnosti nape¬

ljevali. Koliko je rastel v vednostih in v bogaboječ¬
nosti, se vidi iz njegovih bukev, ki jih je spisal o psal¬
mih in cerkvenih pesmih. — Zavolj posebnih čednost je
bil 1033. leta povzdignjen na škofijski sedež v Vircburgu
»a Nemškim. Kar škof je vladal svojo ljubljeno čedo s
keršansko modrostjo in z vso gorečnostjo čujočiga pa¬
stirja čez enajst let. Svoje premoženje je med uboge
razdajal ali je pa ž njim nove cerkve zidal in stare
popravljal. Škofijska cerkev svetiga Kilijana v Virc¬
burgu je še sedaj nar lepši znamnje njegove pastirske
gorečnosti in djanske ljubezni. Vdan v Božjo voljo je
n merl leta 1045. Čez 200 let je šel slovez čudežev,

ki so se zgodili na njegovim grobu, po vsim Nemškim
in Laškim; zato je bil svetnikam prištet, kakor se bere,
pod papežem Inocencijem IV.

Molitev. Sveta Marija, kraljica vsih
svetnikov, brez madeža izvirniga greha spo¬
četa! sprosi nam pri Bogu milost, de tudi
mi po zgledu svetiga škofa Brunona svoje
premoženje le ubogim bratam in sveti kato¬
liški cerkvi v prid obračamo in si tako ne¬
beško veličastvo kupimo. Amen.

St@@gsmt!tri<fe§©t@

D®. Vwiwi.

Pomenljive imena Mariine v lavretanskih litanijah:

1) podoba pravice, 2) sedež modrosti Božje.

Vprašanje. Ktere so pomenljive imena Ma¬
riine v lavretanskih litanijah?

Odgovor. Pomenljive imena Mariine so te:
Podoba pravice, sedež modrosti Božje, posoda
duhovna, posoda časti vredna, posoda vse sve¬
tosti, skrivnostna roža, turn kralja Davida, turn
slonokosteni, hiša zlata, skrinja miru in sprave,
vrata nebeške, zgodnja danica". — Te imena
so večidel vzete iz visoke pesmi, kakor je bilo
že zgorej povedano, in imajo visok pomen v
sebi, kakor bomo is2 naslednjiga razlaganja raz¬
vidih.

Vprašanje. Zakaj se Marija imenuje „p o-
doba pravic  e 1 *?

Odgovor. Marija se imenuje „p o d o b a
pravice",  ker ima nad sabo vse čednosti, ki
se štejejo k keršanski pravičnosti. (Glej na¬
slednjo podobo !)

Razlaganje. Marija se imenuje podoba
ali ogledalo  pravice zato, ker v njenim svetim
življenji kakor v ogledalu vidimo vse svoje po¬
manjkljivosti in nepopolnosti, in jih po zgledu
njene popolnosti moremo in moramo popravljati.
Kakor nam ogledalo kaže naše vnanje, naše
telo, naše obličje in našo obleko, ravno tako
vidimo tudi svoje notranje, svojo dušo in njeno
lastni jo, ako imamo kakor ogledalo pred duš¬
nimi očmi Mariino pravico ali sveto življenje.
Ker je Marija zgled vsili čednost, vidimo,
ako se ž njo primerjamo, kterih čednost še
nimamo, in ker ima Marija vse čednosti v nar

318

višji stopnji, moremo primerjaje svoje čednosti
z Mariinimi čednostmi spoznati, koliko je še
pomanjkljiviga v našili čednostih. — Kako dobro
bo tedaj za nas, ako prav pogosto gledamo v
to podobo, v to ogledalo pravice !

Zgled. Pobožna mati je imela nečimurno in ošabno
hčer, ki se ni mogla v ogledalu zadosti nagledati. Z
bridkostjo vidi mati, kako njena hči od dne do dne
raste v nečimiirnosti in posvetnosti, in premišljuje z
vso resnobo, kako bi mogla svojiga otroka na boljši
misli pripraviti. Gre tedaj na božjo pot v bližnjo cer¬
kev Marijo Pomočnice in priserčno tukaj priporoča svojo
nesrečno hčer Marii prečisti Devici. Pri cerkvi so bile
svete podobe na prodaj; ena med njimi, ki jo Marijo
Devico ko podobo pravice pred oči stavila, je bila po¬
božni materi posebno všeč. Kupi tedaj to podobo in,
ko pride domu, sname ogledalo in obesi na njegovo
mesto prelepo Mariino podobo. Kmali pride nečimurna
hči in se hoče zopet ogledovati v zerkalu; ali kako se
čudi ugledavši na njegovim mestu vse drugo ogledalo ,
Marijo  namreč, podobo pravice!  Z veseljem vidi
mati, kako močno je ta podoba njeno hčer ginila, in ta
srečni trenutek ji je prijetna prilika dati hčeri prelep
nauk. »Glej, ljuba moja!« pravi z vso resnobo, »to
bodi odslej tvoje ogledalo; v njem se ogleduj vse dni
svojiga življenja! Marija ti bodi zgled; podoba pra¬
vice  naj ti kaže, kako gerda je nečimurnost in posvet¬
nost, kako lepa in veličastna pa čednost in ljubezen do
Boga! Zatiraj nečimurniga duha in posnemaj lepe čed¬
nosti Marije, našiga prelepiga zgleda!« To modro ob¬

našanje in moško govoijenje pobožne matere je hčer vso
prenaredilo, de je bila odslej vsa v resnici bogaboječa
in pobožna. — O de bi bila v vsaki deržini Marija
tisto ogledalo, v kterim se vsi ogledujejo in po kterim
se vsi ravnajo! Sej imamo navadno ogledalo, de svoje
obličje ogledujemo in obleko na sebi popravljamo, ko¬
liko bolj nam je treba duhovniga oglodala,  ve¬
ličastne podobe in lepiga zgleda, v kterim lastnijo svoje
duše spoznavajmo in po kterim jo omikujmo in spopolnuj-
mo ! Ali ni dušna lepota več vredna, kakor telesna ?
To duhovno ogledalo bodi tedaj nam vsim Marija, ki
se imenuje in je tudi v resnici »podoba pra¬
vice«.

Vprašanje. Zakaj se imenuje Marija ^se¬
ti ež modrosti Božje*?

Odgovor. Marija se imenuje „sedež mo¬
drosti Božje",  1) ker si jo je Jezus Kristus
sam, on, večna modrost,  v prebivališe izvo¬
lil, in 2) ker je bila Marija vsa napolnjena z
duham nebeške modrosti.

Razlaganje. Marija je sedež modro¬
sti Božje;  sej se je v njenim deviškim te¬
lesu včlovečila večna Modrost Božja,
Jezus Kristus, in je devet mescov počivala v
njenim deviškim naročji kakor na sedežu; Ma¬
rijo je pa tudi sveti Duh sam obsenčil in na¬
polnil z nebeško modrostjo,  tako de se
pri njej, to je, po njeni prošnji dobiva prava
modrost, notranje razsvetljenje in dober svet,
de moremo po pravi poti hoditi proti nebeški
domačii. Ako tedaj hočeš pravo modrost doseči,
ljubi moj kristjan! zatekaj se k Marii in prosi
jo: „Sveta Marija, sedež modrosti

Božje, za nas Boga prosi!"

Zgled. Henrik Dilson  je stopil v Jezusovo
družbo; bil je pa tako slabe pameti, de se ni mogel
nič iz glave naučiti. Ves žalosten zavolj te dušne sla¬
bosti poklekne pred podobo Marije prečiste Device, ji
za vselej daruje dušo in telo in vse svoje moči, in,
glej! kar na enkrat je imel tako dober spomin , de si
je cele pridige zapomnil in jih je še čez leta iz glavo
znal, bil je pa tudi tako razumen v verskih rečeh, do
so nar modrejši bogoslovci v Jezusovi družbi spoznali,
de zajema svoje čudovito razlaganje iz nar globokejig®
in čistejiga studenca. — Prečista Devica Marija mu jo
izprosila pri Bogu dar modrosti in umnosti;  ni
se zastonj priporočal Marii, ki je sedež modrosti
Božje;  tudi mi ne bomo zastonj iskali pri Marii pravo,
nebeške modrosti; izprosila nam jo bode pri njem, 1°
si jo je izvolil v sedež, če le s pobožnim sercam P°
tem daru hrepenimo, kakor Henrik Dilson,  ali kakor
svetnik, čigar god danes obhajamo.

319

Ž i v 1 j e n j e s v e t n i k o v : SvetiFeliks
Kantalicijan, kapucinski brat v
R i m u. (+ 1587.)

Tudi ta svetnik, ki je bil 1515 v Kantalicii na
Laškim od ubozih , pa bogaboječih staršev rojen in ni
bil v znanostih izučen, je dosegel s priserčnim češenjem
Marije prečiste Device pravo, nebeško modrost. Bil je
namreč ves vdan Materi Božji. Tiste dni pred Marii¬
nimi prazniki se je postil ob kruhu in vodi; ob sabo-
tah je molil vse psalme in vsak dan sveti rožni ve¬
nec. Sploh so ga imenovali »ljubeja prečiste Device«
zavolj obilnih milost, ki jih je od nje dobival. — Štiri
leta po sprejetji v kapucinski red je bil v Eim poslan,
de bi tam mile darove za kapucinski samostan pobiral.
To službo je celih štirdeset let tako zvesto in ponižno
opravljal, de so ga sploh svetnika imenovali in vsi,
tudi kardinali in papeži v veliki časti imeli. Vsak dan
je bos hodil po mestu in je nabiral milih darov. Ka¬
dar koli je šel iz samostana, je rekel svojimu tovaršu,
ki ga jo spremljal: »Ljubi brat! le molek v roke, oči

naj bodo k tlam ober-
njene, serce pa v nebo
povzdignjeno«. Tako
so bile njegove misli
povsod z Bogam skle¬
njene. Več ko stokrat
na dan je rekel: »D e o
gratias!«,  to je,
»hvala Bogu!« ne le,
kadar je dar prejel, am¬
pak tudi, kadar se mu
je kaj neprijetniga pri¬
petilo. Jemal je nam¬
reč iz Božje roke vse
s hvaležnim sercam.
Milih darov, kterih je
obilno dobival, je malo
kaj za se potreboval,
ker se je skorej ves
čas postil in je silno
spokorno živel. Imel
je pa veliko ljubezen
do bližnjiga. Žalostne
je tolažil, slabe k do-
brimu spodbadal, grešnike k pokori budil. Živo jim je
kazal nevarnost, še v veči grehe zabresti ali celo v gre¬
hih nesrečno umreti. Posebno ljubezen jo še razodeval
do bolnikov in ubozih staršev. Po dnevu je obiskoval
uboge in bolnike v mestu, po noči je stregel bolnikam
v samostanu. Desiravno je bil v velikih nevarnostih,
je vender deviško čistost neomadežvano ohranil, ker je
bil silno sramožljiv, oster do samiga sebe, pobožen in
velik častivec prečiste Device Marije. Večkrat je dru¬
gim pravil: »Ne znam brati, le samo šest čerk po-
*uam, pet rudečih in eno belo; pa te so mi zadosti k
Zveličanju«. Petere rudeče čerke so mu bile petere

rane Jezusove, ktere je vedno premišljeval, de bi čedalje
bolj Jezusa ljubil; bela čerka pa je bila čistost Jezu¬
sove matere Marije, ktero je s čistim življenjem pri-
serčno častil. Tako sveto je živel do svojiga 72. leta,
dokler ni Bogu dopadlo zvestiga služabnika po hudi
bolezni k sebi poklicati. Z jasnim obličjem je sveti
Feliks svojo dušo izdihnil leta 1587.

Molitev. Sveta Marija, podoba pra¬
vice, sedež modrosti Božje! izprosi tudi nam
pri Bogu tisto nebeško modrost, s ktero je
bil napolnjen tvoj goreči častivec sveti Fe¬
liks , de po njegovim zgledu le Božje časti
išemo in kdej v terdnim zaupanji v Božjo
milost umerjemo. Amen.

ti. Tp&vib®.

Pomenljive imena Mariine v lavretanskih litanijah: 3)
posoda duhovna, 4) posoda časti vredna, 5) posoda vse
svetosti, 6) skrivnostna roža.

Vprašanje. Zakaj se Marija v lavretan¬
skih litanijah imenuje posoda duhovna, po¬
soda časti vredna, posoda vse sve¬
tosti?

Odgovor. Marija se imenuje v lavretanskih
litanijah posoda duhovna, posoda časti
vredna, posoda vse svetosti, ker je
imela v sebi nar dražji zaklad, Zveličarja sveta,
in je bila zmirej polna svete, goreče pobožnosti.

Razlaganje. Ne skazujemo samo vsiga če-
šenja narsvetejšimu zakramentu, v kterim se je
Sin Božji vernim v hrano zapustil, ampak imamo
tudi v časti posode, v kterih se ta presveta
skrivnost opravlja ali hrani. Koliko bolj se
spodobi, de Marijo, ki je v njenim nar čistejim
naročji Gospod hotel prebivati, ko duhovno
in časti vredno posodo  poveličujemo! Sveto
pismo imenuje tudi kristjane, v ktere se je Božja
milost ali čednost v obilnosti razlila, posode
te milosti ali čednosti.  Tako pravi sveti
Pavel v drugim listu do Timoteja ( 2 , 21.):
„Ako se kdo očisti, bo častitljiva, posvečena
posoda, in koristna Gospodu, za vsako dobro
delo pripravna". Marija pa je bila zmiram
polna svete, goreče pobožnosti; kako po pravici

320

se tedaj imenuje »posoda vse svetosti"!
•— Pa tudi mi, ljubi kristjani! bodimo posode
milosti Božje, posode prave pobožnosti; zato
nas že sveti apostelj v pervirn listu do Korin-
čanov (6, 20.) opominja, rekoč: »Častite in
nosite Boga v svojim telesu Kaj nam je tedaj
storiti ? Odgovor na to vprašanje nam bo dala
naslednja povest.

Zgled. K svetimu Bernardu  pride nekdaj mož,
ki bi se rad od njega prave gvetosti naučil, ter ga
vpraša, kaj mu je storiti, de dobo milost Božjo in lju¬
bezen do pobožnosti in do molitve. Svetnik pa mu
kratko odgovori, rekoč: »Prinesi Bogu prazno  serce,
de ga more sveti Duh napolniti in v posodo milosti in
pobožnosti prestvariti«. Prazno  mora tedaj biti tvoje
serce, ljubi moj kristjan, ki to bereš ali poslušaš!
prazno vsiga nečistiga poželenja, prazno
vsih posvetnih skerbi;  zato že sveti apostelj Pa¬
vel Tesaloničane (I. 4, 3—5.) opominja, rekoč: »To je
volja Božja, vaše posvečenje, de se zderžite nečistosti,
de vsak vas ve svoje telo ohraniti v svetosti in časti,
ne po gnanji poželenja, kakor neverniki, kteri Boga ne
poznajo«. — Marija je imela vse čisto serce; zato je
pa tudi bila posoda duhovna, posoda časti
vredna, posoda vse svetosti.  Tudi ti bodeš du¬
hovna in častitljiva posoda, moj kristjan! ako v svojo
dušo ne pustiš nič grešniga, nič nečimurniga; tedaj do-
boš milost Božjo in ljubezen do pobožnosti. Prosi te
milosti, kadarkoli Marijo kličeš: »Posoda duhovna,

posoda časti vredna, posoda vse svetosti,
za nas Boga prosi« !

Vprašanje. Zakaj se Marija imenuje:
»Skrivnostna roža"?

Odgovor. Marija se imenuje »skriv¬
nostna roža 4 ,  ker je Marija med vsimi
ljudmi, med vsimi pravičnimi, svetniki in izvo¬
ljenimi to, kar je roža med cveticami. (Glej
sprednjo podobo!)

Razlaganje. Boža je med vsimi cveticami
nar čudnejši, nar lepši, nar prijetniši, ona je
kraljica med cveticami. Vsim narodam je roža
podoba nedolžnosti in čednosti. Roža se raz¬
cveta iz germa, ki je ves ternjev, in še perje
tega germa je kosmato in bodeče; roža sama
pa je nežna in mehka. Ona nima nič kosmatiga,
nič bodečiga od germoviga stebla in perja, ona je
prečudno delo Božje vsigamogočnosti: tudi Marija
je čudež milosti Božje, ki jo je, desiravno je bila
grešniga Adamoviga rodu, vender madeža izvirni-
ga greha obvaroval in neomadežvano ohranil (udi
med popačenimi ljudmi. Nar lepši cvetica je
roža po barvi in nar prijetniši po duhu. Roži
daje lepoto njena bela in rudeča barva, in Ma¬
riino dušo dela lepo nedolžnost, čistost in lju¬
bezen do Boga in do bližnjiga. S temi last¬
nostmi je sklepala vse čednosti, ki so bile pred
Bogam nar prijetniši dišava. Marija je roža v
duhovnim pomenu — duhovna ali skriv¬
nostna roža.  Z rožami se zaljšajo device, iz
rož napravljamo prijetno dišavo, iz rože nabi¬
rajo čebele nar slaji med. Bodi tedaj tudi tebi?
moj kristjan! v prid ta duhovna roža! Nosite
jo, tako rekoč, pri sebi, keršanski mladenči in
dekliči! in, kakor se roža razcveta med ternjem
in vender ona sama ni ternjeva, ravno tako tudi
vi, desiravno rastete med mnogim pohujšanjem
in v zelo popačenim času, vender s pomočjo
milosti Božje prelepo nedolžnost neomadežvano
ohranite. Vadimo se v keršanskih čednostih in
bodimo po besedah aposteljnovih »prijeten duh
Kristusov!" in, kakor čebele iz rože med na¬
birajo, tudi mi iz duhovne rože  serkajnio
med čistosti, ponižnosti, pokoršine in pobožnosti;
nabirajmo si na njenim zgledu vse čednosti, ki na s
pred Bogam prijetne delajo! Posnemajmo v tem sve-
tiga papeža Celestina, čigar god danes obhajamo*

321

Življenje svetnikov: Sveti Peter Ce¬
lestin, papež. (-{- 1296.)

Ta svetnik je razširjal s pobožnostjo in svetostjo
prijeten duh pred Bogam, kakor roža. Rojen je bil od
pobožnih staršev v Apulii. Že z mladiga je razodeval
znamnja prihodnje svetosti in učenosti. Komej dvajset
let star je šel v pušavo, kjer se je pri starim pušav-
niku pušavskiga življenja izverstno naučil. Čez deset
let gre v Iiim in je mašnik posvečen. Na to stopi v
red svetiga Benedikta, pa v kratkim z dovoljenjem svo¬
jih vikših zopet gre v pušavo, kamor s svojim pobož¬
nim življenjem več učen-
cov, tudi imenitniga stanu *
privabi. Sozida si tedaj
cerkvico svetimu Duhu v
čast in zraven nje postavi
samostan za prebivališe.
Od tod je začel sloveti
celestinski red, kterigaje
poterdil papež Gregori IX.
Ta red, v kterim so bile
pervotne ostre pravila sve¬
tiga Benedikta vpeljane,
se je deleč po svetu raz¬
širjal. On sam, začetnik
tega reda, je postavil
šest in trideset samosta¬
nov. Njegovo življenje je
bilo silno spokorno in
v resnici ponižno. Zato
ga je pa tudi Bog očitno
povikšal. Po smerti pa¬
peža Nikolaja IV. so
namreč kardinali pušav-
nika Petra Celestina eno¬
glasno izvolili cerkveniga
poglavarja. Pa čez pet
ttescov se odpove tej časti s terdnim sklepam se zopet
v pušavo verniti. Umeri je leta 1296. Vse svoje žive
dni je priserčno častil Marijo, to duhovno rožo,  ki
ga je njena dišava v samoti večkrat oživljala. Zato se
tudi pripoveduje, de se mu je prikazala prečista Devica
Marija z evangelistam in aposteljnam svetim Janezam,
ko je ravno duhovne bukve pobožno bral.

Molitev. Milostna Mati Božja, skriv¬
nostna roža! oživljaj tudi nas, kakor svojiga
zvestiga častivca, svetiga papeža Celestina,
s prijetnim duham svojih čednost in izprosi
nam pri Bogu milost, de tudi mi s pobož¬
nim življenjem, kakor nebeške rože, pri¬
jetno dišavo razširjamo na zemlji; de bomo
kdej prestavljeni v nebeški raj. Amen.

berila.

-Tetvmt.

Skrivnostne hvalne imena Mariine v lavretanskih lita¬
nijah : 7) turn kralja Davida, 8) turn slonokosteni.

Vprašanje. Zakaj se Marija imenuje  „turn
kralj a D a v i d a“ ?

Odgovor. Marija se imenuje  „ t u r n kralja
Davida", 1) ker je po visokosti in lepoti
čez vse ljudi povzdignjena, kakor je bil turn
kralja Davida povzdignjen čez vse poslopja je-
ruzalemskiga mesta, in 2) ker je ona varno
pribežališe in močna bramba zoper sovražnike
našiga zveličanja , kakor je bil turn kralja Da¬
vida varno pribežališe in terdno braniše zoper
sovražnike judovske dežele.

Razlaganje. Vsim narodam je bil turn
podoba lepote in visokosti, pa tudi pribežališa
v nevarnostih pred pretivnimi sovražniki;
zatorej so že od nekdaj v terdnih mestih
zidali turne, de bi jim dajali veči veljavo,
veči lepoto, in de bi mestnjani o sovraž¬
nikovim napadu imeli pribežališe in brambo.
Med druzimi turni je bil pa posebno imeniten
in sloveč turn kralja Davida, kije  bil sozidan
na visoki skali sijonske gore. Na njem so vi¬
seli škili in vse orožje močnih; visoko je bil
povzdignjen čez vse mestno zidovje; bil je vsimu
mestu lepota in bramba zoper sovražnike. (Glej
naslednjo podobo!) Kakor je tedaj ta turn z
visokostjo in lepoto presegal vse zidovje in je
bil Izraelcam posebno braniše zoper sovražnike,
ravno tako presega tudi Marija z visokostjo in
vrednostjo, z lepoto in velikostjo vse ljudi in
nam je terdna bramba zoper sovražnike našiga
zveličanja; po pravici se tedaj Marija imenuje
(po Vis. pesm. 4, 4.) turn Davidov.  K temu
turnu, k tej močni brambi se zatekajmo, kadar
nas nadlegvajo sovražniki našiga zveličanja; k
njej hitimo v skušnjavah in nevarnostih. Zato
piše sveti Tomaž A k v inski:  „Kristjan f
v vsaki nevarnosti moreš vsiga zlega rešen biti
in po prošnji prečiste Device Marije zveličanje
doseči; zakaj ona je skrivnostni turn Davi¬
dov,  na kterim visi jezero škitov, to je, go¬
tova pomoč v vsaki nevarnosti". Zato nas tudi

sveta cerkev uči moliti: „Pod tvojo pomoč pri—

43

Dušna hrana. VIII,

322

bežimo, o sveta Božja Porodnica 1 '! In sveti
Alfonz Ligvorijan  pravi: „Ko bi ljudje
na to mislili, de bi v skušnjavah z zaupanjem
Mariino ime klicali, gotovo bi nikoli ne padli".
To nam poterjuje tudi naslednja prigodba.

Zgled. Leta 1635. je pridigoval v Biimi sloveči
Oče Zuki,  kteri je z vso priserčnostjo častil Marijo
prečisto Devico. V praznik njeniga brezmadežniga spo¬
četja je med drugim v pridigi rekel, de, kdorkoli hoče
čistost ohraniti in svojo dušo oteti, se mora zatekati k
Marii, ki je tur n Davidov.  V tem turnu se vse¬
lej dobiva varstvo in pomoč v vsih skušnjavah in ne¬
varnostih zoper sveto čistost in zoper vse sovražnike
našiga zveličanja sploh. »Kadar koli sto skušani«, je
pristavil, »skrite se v ta tuni, in kličite k Marii: Pre¬
sveta Devica! darujem ti oči in ušesa, roke, usta in
serce. Pomagaj mi, de nikdar ne razžalim Boga in tebe,
moja varliinja! Presveta Devica! v skušnjavi sim; po¬
magaj mi, moja Gospa! Jez sim Jezusov in Mariin, ki
sim se jima daroval«. — Plemenit mladeneč, ki je ži¬
vel v nečistosti in se jo doslej le še zmiram v stare
grehe povračeval, če je tudi svete zakramente večkrat
prejemal, sliši te besede pridigarjeve. —- Prišel je nam¬
reč v Eim k spovedi — in terdno sklene po tem pri-
serčnim opominjanji se ravnati. Odslej moli vsak dan
to molitvico in se v vsaki skušnjavi zateka k Marii,
in glej! vselej se čuti tako močniga, de ga tudi nar
hujši skušnjave ne morejo več x  greh zapeljati. —
Glej, kristjan! kako močna hramba nam je Marija;
urno se tedaj zatekaj v ta Davidov turn, kadar te za¬
lezujejo sovražniki tvojiga zveličanja; tam boš v zavetji
iu boš otel svojo dušo.

Vprašanje. Zakaj se Marija v lavretan-
skili litanijah imenuje „turn  sl o n o k o st  e n i“ ?

Odgovor. Marija se imenuje „turn slo-
nokosteni",  ker je slonova kost zavolj svoje
belote in terdnosti podoba nar veči lepote in
vrednosti, čistosti in moči Matere Božje.

Razlaganje. Slonova kost ali slonov zob
se da gladiti in likati, kakor zerkalo; zato so
si premožni nekdaj hiše zavolj veči imenitnosti
s slonovo kostjo zališali. Tako se bere v sve¬
tim pismu , de si je kralj Ahab naredil slono-
kosteno hišo, in prerok Amoz je Izraelcam za¬
volj njih pregreh zažugal to kazen: „Zginile
bodo hiše slonokošene". (Ani. 3, 15.j Tudi
kralj Salomon si je napravil visok sedež iz
slonove kosti in ga je prevlekel z nar svetlejšim
zlatarn. (3. Kralj. 10, 18.) In tako se tudi
Marija v duhovnim pomenu imenuje „turn slo-
n okosteni"  ; zakaj na Marijo obračajo cer¬
kveni učeniki tiste besede iz visoke pesmi , s
kterimi ženin svojo nevesto hvali, rekoč: „Tvoj
vrat je kakor slonokošen stolp". (Y 7 isok. pes.
7, 4.) „Sej je vender", pravi sveti Peter Da¬
mijan,  „slonova kost posebno pripravna, de
se kaj draziga iz nje naredi, in tako delo je
bolj čislano, kakor vse druge dela. Slonova
kost se sveti v prečudni čistosti in slovi' zavolj
velike terdnosti; kaj je pa čisteji, kakor tisto
devištvo, kteriga žele gledati prebivavci nebe-
škiga kraljestva? kaj je močneji, kakor moč tiste
Device, ktero je Gospod izvolil orodje, de bi
se sterla moč peklenska" ? — Po tem takim je
Marija v resnici slon okosteni turn,  ker je
po lepoti in beloti podobna slonovi kosti;  sej
se nič ne more meriti z njeno nedolžnostjo, či¬
stostjo in vrednostjo. Marija je pa tudi podobna
turnu  po moči in stanovitnosti svoje duše, ker
je bila terdna in stanovitna v dobrim in po¬
slopje njenih čednost je stalo na nar boljši pod¬
lagi , na nar globokejši ponižnosti in nar moč-
neji veri, ker je bila nepremagljiva v vsih
skušnjavah, v vsili nadlogah in težavah, tudi
pod križem je stala in ni omahovala. Povej nii ?
kristjan! ali se Marija ne imenuje po pravic*
„turn slonokosteni" ?

323

Zgled.  Marija je v resnici slonokosteni turn, in
tudi mi ji bodimo podobni v čistosti in močno-
dušnosti;  pogosto se priporočujmo Marii, de nam te
obedve čednosti izprosi; ravnajmo se po zgledu svete
device in spričevavke Justine.  Ta je bila pod Dio-
klecijanam zavolj vere zatožena. Njeni grozovitni pre-
ganjavci in posebno čarovnik Ciprijan so si z vso močjo
prizadevali, de bi sveto devico ob nar lepši čednost, ob
devištvo pripravili. Ali Justina pade na kolena, ter
priserčno in z zaupanjem zdihuje k Materi Božji, re¬
koč: »O Marija, turn slonokosteni, varhinja nedolžnosti!
pomagaj mi, de tudi jez čista in neomadežvana osta¬
nem, kakor slonova kost, in terdna, kakor turn, zoper
vse sovražnike svojiga zveličanja in zoper vse prega-
njavce svoje nedolžnosti in svojiga življenja!« In glej,
zdajci ji pride pomoč od zgorej. Justina je bila, kakor
pripoveduje sveti Gregori iz Nazianza, na prošnjo Ma¬
rije prečiste Device rešena iz nesramnih rok tistih, kteri
so ji liotli devištvo vzeti, in je bila tudi oteta slepij
Ciprijanovih, ki jo je hotel prekanjeno v nečistost zape¬
ljati; pa še več, Ciprijan se je celo spreobemil in je
dal življenje za Jezusa. Tako mogočna je prošnja Ma¬
riina ! Kristjan! ali se ne boš tudi ti priserčno in z
zaupanjem zatekal k Marii in jo prosil, de te z mo¬
gočno prošnjo čistiga  ohrani kakor slonovo  kost
in te m o č n i g a stori kakor turn  zoper vse sovraž¬
nike tvojiga zveličanja?

V

Življenje svetnikov: Sveti Ber¬

nardin S e n e n s k i. (-j- 1444.J

Ta svetnik, čigar god danes obhajamo, je veliko¬
krat skusil, de je Marija turn kralja Davida,
turn slonokosteni;  v tem turnu se je branil zoper
svet, meso in hudobniga duha, ki so ga na vso moč
skušali, kakor nam to kaže vse njegovo življenje. Sveti
Bernardin  je bil rojen 1380. leta v Masi pri Seni.
Njegov oče je bil mestni poglavar in zelo premožen.
Bernardin še ni bil sedem let star, ko so mu starši
umerli. Po njih smcrti ga je sestra rajne matere k sebi
vzela in prav skerbno in keršansko zrejevala. Posebno
ga je učila pridno moliti in s čistim življenjem Boga
in presveto Devico Marijo častiti. Njene svete nauke jo
Bernardin z veseljem poslušal in zvesto spolnoval. Do-
briga otroka je nar bolj veselilo moliti, se učiti in pa v
cerkev hoditi. Ob nedeljah in praznikih je imel lepo
navado veliko otrok sklicati in jim praviti ravno to, kar
je v cerkvi slišal, pa tako ljubeznjivo, de so se poslu-
šavci, otroci in odrašeni, jokali in se mu čudili. Iz,
Vsiga njegoviga djanja in nehanja se'jo vidilo, do ima
posebno ljubezen do lepe sramežljivosti in nebeške či¬
stosti. Nikoli ni bilo slišati iz njegovih ust nespodobne
besede, in če jo kaj pohujšljiviga slišal, je bil ves ža¬
losten, in je gerde jezike hudo posvaril.'" Nar prederz-
nejši učenci so se ga bali. Če so imeli slabe pogovore,
in se je on bližal, so si berž rekli: »Tiho, tiho, Ber¬
nardin pride«. Pa se je tudi priserčno priporočal Ma¬

teri Božji, de bi ga v nedolžnosti ohranila. Zato se’je
tudi vsako saboto Marii prečisti Devici v čast postil in
več družili dobrih dol opravljal. Ob njegovim času je
bila strašna kuga. Če ravno gosposkiga stanu in še le
dvajset let star, gre Bernardin iz ljubezni do bližnjiga
v bolnišnico, kjer je štiri mesce kužnim bolnikam z ne¬
varnostjo svojiga življenja neutrudama stregel. Na to
razdeli svoje premoženje med uboge in stopi v red sve-
tiga Frančiška Serafina. Čez dve leti mu izroče nje¬
govi vikši pridigovanje. Zavolj slabili pers in hripo-
viga glasu od začetka ni bil prav pripraven za to ime¬
nitno službo; pa na prošnjo prečiste Device Marije je bil
kmali tako terduiga zdravja in je imel takč močan glas,
de je beseda Božja iz njegovih ust kakor na dve strani
oster meč poslušavcam v serce segala. Kakor apostelj
je bodil Bernardin po laški deželi od mesta do mesta
in je pridigoval z vso gorečnostjo in vselej tudi z ve¬
likim pridam. Tako je v nekim mestu ostro govoril
zoper kvartanje, in je škodo in nesrečo, ki iz te igre
izhaja, tako živo popisoval, de po tem noben mestnjan
nič več ni hotel kvartati. Prodajavec, od kteriga so
kvarte kupovali, se na to Bernardinu pritoži, de nobe-
niga zaslužka nima in ne ve kaj početi. Sveti Bernar¬
din mu svetuje, de naj namesti kvart podobe Jezusoviga
in Mariiniga serca in družili svetnikov nareja. Mož ga
uboga, in čez malo časa sam pove, de je iz svetih po¬
dob več skupil, kakor iz kvart. Nar močnejši orožje v
pridigah mu je bilo sladko ime Jezusovo, ktero je na
svetli tablici (JUS — Jesns Hominum Salvator — Je¬
zus Odrešenik ljudi) kazal svojim poslušavcam. Nje¬
gova zadnja beseda je bila sladko ime Jezus in Marija
in je umeri 20. Vclieiga Travna 1444, in šest lot po
njegovi smcrti ga je katoliška cerkev svetnikam slovesno
prištela.

Molitev. Sveta Devica Marija, turn
kralja Davida, turn slonokosteni! k tebi se

42 *

324

zatekamo, kakor sveti Bernardin Senenski,
v vsih dušnih in telesnih nevarnostih; ohrani
nas po svoji prošnji čiste kakor slonovo
kost, in stori nas močne, kakor turn, zoper
vse sovražnike našiga zveličanja. Amen.

Sto©a©iaitlpi@seto

it Vettotga

Skrivnostne hvalne imena Mariine v lavretanskih lita¬
nijah: 9) Hiša zlata, 10) Skrinja miru in sprave.

Vprašanje. Zakaj pravimo Marii: „Hiša
z 1 a t a“ ?

Odgovor. Marii pravimo: „H i š a zlata“,
ker je bila napolnjena z zlatarn svete ljubezni
in čistosti, in je imela še več ko zlati zaklad
Božjih milost ali gnad.

Razlaganje. Salomon  je več poslopij
napravil, pa med vsimi ste bile nar imenitnim
dve hiši: hiša, ki jo je bil Rogu, in hiša, ki
jo je bil sam sebi sozidal. Vsaka zmed teh
dveh hiš se je lahko imenovala zlata hiša; za¬
kaj v teh dveh hišah je bilo vse iz zlata, celo

stene so bile z nar čistejim zlatarn prevlečene
in vse orodje v hiši je bilo iz zlata. Kakor
je bila pa ta hiša Božja (Salomonov tempelj),
ker je imela namen napolnjena biti z veličast-
vam Božjim, pa tudi una druga hiša, v kteri je
hotel Salomon svoj prestol imeti, med vsimi
poslopji nar veličastniši: tako je bila tudi Ma¬
rija z več kakor zlatimi zakladi ozališana, nam¬
reč z bogastvam Božjih milost. Ker je zlato
tudi podoba ljubezni in čistosti, je bila Marija
v resnici hiša zlata  (glej zgornjo podobo!);
ker vse misli, besede in djanja so pri njej iz¬
virale iz ljubezni Božje, kakor čisto zlato iz
ognja. Napravimo tudi mi Bogu zlato hišo,
to je, čisto serce,  de bo mogel s svojo gnado
v nas prebivati. Imejmo čiste misli in čiste
dela. Le ljubezen do Boga in do bližnjiga bodi
vodilo našim delam! Bodimo tedaj v duhovnim
pomenu zlati v mislih in v djanji!

Zgled. Alfonz Modri,  aragonski kralj, sloveč
zavolj pobožniga keršanskiga življenja, je malo pred
božičem popotvaje obiskal španskiga viteza, kteri ga je
neizrečeno slovesno sprejel, pa je bil zavolj pohujšlji-
viga življenja zelo razglašen. Pred odhodam mu tedaj
reče kralj: »Blagi vitez! prav slovesno in častitljivo
ste me sprejeli. Lepa hvala Vam! Ali v malo dneh
pride Kralj kraljev  in hoče sveti večer pri Vas ob¬
hajati. Zato ozališajte za njegovo sprejetje svoje serce
ravno tako lepo, kakor ste svoj grad zavolj mene oza-
lišali«! In vitez je storil po tem modrim svetu svojiga
verliga kralja. Božični praznik jo prišla milost Božja
v njegovo serce. Storimo tudi mi tako, in prenaredimo
svoje serce v zlato hišo,  ki je kakor Marija ozali¬
šana z zlatarn Božje milosti in svete ljubezni! Z vese¬
ljem bo potem Gospod Jezus v našim sercu rojstni god
obhajal in v njem prebival, kakor v tisti zlati hiši, Id
je Marija, Mati Božja.

Vprašanje. Zakaj pravimo Marii:„S kr inj a
mi rti i n sprave"?

Odgovor. Marii pravimo: „Skrinja mini
in  sprave 11 , kerjevnjej  počival, ne le kakor
v skrinji stare zaveze kamnitne tabli z Božjimi
zapovedmi, ampak Božji zapovednik sam, kteri
je z nami sklenil novo zavezo.

Razlaganje. Skrinjo miru in sprave so
imeli Izraelci v veliki časti, kakor nar veči
svetiše; Bog sam, Gospod vojskinih trum, si jo
je izvolil prebivališe med ljudstvam. V tej
skrinji ste bile hranjene kamnitne tabli z dese¬
terimi zapovedmi, v spomin zaveze, ktero je bil

325

Bog sklenil z Izraelam na sinajski gori. Bila
je ta skrinja judam pribežališe v nadlogah, mo¬
gočna bramba zoper sovražnike. Vode v Jor¬
danu so se razdelile, zidovje mesta jerihunškiga
je razpadlo, ko se je bila približala skrinja za¬
veze. Malik Dagon se je zgrudil, ko so bili
Filistejci zraven njega postavili skrinjo zaveze.
Pa kaj? Ta skrinja je bila v toliki časti, de je
rekel Salomon Abjatarju, ki je bil smert za¬
služil: „Ti si sicer mož za smert, pa danes te
ne bom umoril, ker si nosil skrinjo Gospod
Boga". Ta skrinja zaveze je lepa podoba Ma¬
rije prečiste Device, ker si jo je sam Sin Božji
izvolil mater, in ker je ona zapovedi Božje zmi-
ram v svojim sercu nosila in zvesto spolnovala,
in še več, ker je nosila pod svojim sercam za-
povednika samiga, Jezusa Kristusa, kteri je z
nami sklenil novo zavezo. In kakor so judje
dobivali obilno pomoč od skrinje zaveze, ki je
bila le podoba presvete Device; koliko gnad
bomo še le mi prejeli po Marii, ki je bila živo
stanovanje nar Svetejšiga? Zatekaj se tedaj z
otročjim zaupanjem k Marii; ona ti bo izprosila
od Boga potrebne gnade, de moreš zvesto
spolnovati zavezo, ki si jo bil sklenil z Bogam
pri svetim kerstu. Priserčno jo časti, in raz¬
delile se bodo vode težav in nadlog, de jih
srečno prestaneš; razdjalo se bo sovražno me¬
sto poželjivosti in slabih navad, de jih lože
premagaš; razdrobil se bo malik, ki gaje more¬
biti dozdaj tvoje serce ljubilo in molilo; ako je
namreč Marija, skrinja miru in sprave, v tvojim
sercu, zgubi satan svojo moč, in ko bi bil tudi
časno in večno smert zaslužil zavolj svojih gre¬
hov, ti bo Gospod vender prizanesel; kakor
Salomon Abjatarju, tudi tebi usmiljeni Bog po¬
reče: „Ti si sicer smerti kriv; pa te nočem
pokončati, ker nosiš v sebi Marijo, skrinjo
Božjo, skrinjo zaveze, skrinjo miru in sprave".
O kako tolaživna je za nas ta misel!

v

življenje svetnikov: Sveti Hospici,
pušavnik. (7- 681 .)

Sveti  Hospici,  čigar god današnji dan obhajamo,
i e  gotovo na mogočno prošnjo Marije Device prejel
Boga posebno milost, de se je tolikanj zatajeval in
■k tako sveto živel. Vedil je namreč, de je Marija
hiša zlata in skrinja miru in sprave, in se

je zato gotovo prav
pogosto k njej za¬
tekal. — Ta svetnik
je prebival v starim
zidovji podertiga
stolpa pri Vila-
franki v današnji
francoski Pokrajini.
Njegova spokorna
obleka je bila ra-
šasta. Z velikimi
^železnimi verigami
Vsi je krotil uporno
/telo. Vžival je le
\kruh in dateljne.
Postni čas se je še
veliko ostreje poko-
ril.Tako je živel ve¬
liko let v samoti in
ije bil ves vdan v
Božjo presveto vo¬
ljo. Od Boga je
dobil dar čudežev
in prerokovanja. Poslednjič čuti, de se mu bliža smertna
ura. Prosi tedaj, de se mu verige s telesa vzamejo.
Potem pade na obraz in moli dolgo časa. Na to leže
na klop, in mirno v Gospodu zaspi 21. Veliciga Travna
681. Avstadi, škof iz Nice, ga je pokopal; v niškim
mestu se tudi hranijo njegovi sveti ostanki.

Molitev. Marija, hiša zlata, skrinja
miru in sprave! bodi nam besednica in po¬
močnica, de tudi mi tako pobožno in sveto
živimo, kakor sveti pušavnik Hospici, ker
vse nečimurno zaničujemo in le po nebesih
hrepenimo, kjer ti, o nebeška Kraljica! v
družbi vsili svetnikov in vsih izvoljenih vži-
vaš plačilo za svojo svetost vse veke. Amen.

't° Tptvm®.

Skrivnostne hvalne imena Mariine v lavretanskih lita¬
nijah: 11) vrata nebeške, 12) zgodnja danica.

Vprašanje. Zakaj pravimo Marii „vrata

nebeške"?

Odgovor. Marii pravimo „v r a t a ne¬
beške",  ker je Mati Jezusa Kristusa, kteri
nam je zopet nebesa odperJ.

Bazlaganje. Jezus sam je pot, po kterim
nam je mogoče v nebesa priti; zato pravi sam

326

od sebe: „Jez sini pot; nihče ne pride k Očetu,
kakor po meni". Pa ravno ta Jezus je kakor
skozi vrata po Marii prišel na svet; torej sme¬
mo reči: Marija nam je dala tistiga, kteri nam
je zopet nebesa odperl; po pravici jo tedaj
imenujemo „vrata nebeške".  Za kogar pa
Marija prosi Jezusa, njemu nebeških vrat ne bo
zaklepal. Zato piše že sveti E fr e m : „Ime Ma¬
rija je tistimu, kteri ga pobožno kliče, ključ
od nebeških vrat". In sveti Fuigenci  ime¬
nuje Marijo nebeško  lestvico.  „ Vsaka
lestvica", pravi, „ima dvojin namen; po njej se
more z visočine v globočino lesti in z globočine
na višavo. Po tej lestvici je prišel Bog k nam
na zemljo, de moremo mi ljudje zopet k njemu
po Marii v nebesa priti". O kako tolaživna je
za nas ta misel! Po Marii moremo v nebesa
priti! Marija je nebeška lestvica in vrata
nebeške.  Časti jo tedaj vselej, ljubi moj krist¬
jan ! z vso priserčnostjo; prosi jo pomoči v
vsih potrebah in nadlogah, priporočaj ji vse
svoje pota, in prosi jo, de te skozi nevarne
valove tega življenja pripelja v kraj večniga
veselja.

Zgled. Pri Marzilji, slovečim primorskim mestu,
je sterma pečina, ki je na njenim verhu majhen grad.
V zidovji je pa kapela s podobo Matere Božje. K tej
kapeli romajo tisti, kteri se mislijo na široko morje po¬
dati, de se poprej Marii prečisti Devici in Materi Božji
v varstvo priporoče; hodijo pa na ta grad tudi tisti,
kteri so se z morja srečno vernili, de se tam za var¬
stvo zahvalijo. Pravih mornarjev je le malo; ali vsi
smo mornarji v skrivnostnim pomenu, ker vsi smo go¬
njeni po viharnih valovih mnogoterniga življenja, in si
išemo sreče in veselja ali vsaj notranjiga miru. In tako
vsi čutimo potrebo, na tem silno nevarnim potu Marii
prečisti Devici v varstvo se priporoče vati, ktera vsim,
ki imajo na zemlji vojskovanje in terpljenje, z nebeškim
usmiljenjem in. materno ljubeznijo na strani stoji, in
ktero katoliška cerkev v lepi pesmi: »Ave maris stella«
s priserčno ljubeznijo in častjo pozdravlja, rekoč: »Cc-
šena, morska zvezda,  Mati Božja sveta, ino vselej
Devica, srečni vhod nebeški«!  — Po Marii bomo
tedaj gotovo dosegli kraj večniga zveličanja in pojdemo
skozi nebeške vrata v večno veličastvo, ako z zaupa¬
njem vanjo kličemo in jo v življenji posnemamo.

Vprašanje. Zakaj se Marija tudi še ime¬
nuje „zgodnja danica"?

Odgovor. Marija se tudi še imenuje ..zgod¬
il j a d a ni ca", ker seje  z Mariinim rojstvam

napočil dan milosti in svetlobe in je kmali po¬
tem sijalo Solnce pravice, Jezus Kristus sam.

Razlaganje. Zgodnja danica napoveduje
bližnji dan. Kadar se prikaže zgodnja danica
na nebu, zginja temna noč; za njo namreč
kmali sijejo solnčni žarki; ona tolaži tudi uboge
bolnike, kterim je noč dolga in težko pričaku¬
jejo beliga dneva. Po pravici se primerja te¬
daj Marija zgodnji danici, ker je njeno rojstvo
napovedovalo dan milosti in svetlobe; za njo
je namreč kmali posijalo Solnce pravice, Jezus
Kristus sam, ki razsvetljuje vsaciga, kteri pride
na ta svet. V Marii je bil tedaj začetek vsiga
veselja, vsiga zveličanja, vse tolažbe, vsiga
blagoslova, ki ga prejemamo po Jezusu. &c
nam sveti kakor zgodnja danica z neba in nas
tolaži na temnili potih tega življenja. Njeno
veličastvo nam spričuje, de je tudi nam pri'
pravljeno boljši življenje, če po njenim zgledu
Boga ljubimo in njemu služimo. Marija nam j e
prijazna zvezda, na ktero glejmo v žalosti?
skušnjavah in nadlogah, in mislimo si: „To j fi
čas naše poskušnje; enkrat pa nam bo zazoril
večno veseli dan". Marija je prijazna zvezda?
na ktero glejmo v temi pregrehe in brezbož-

32 ?

»osti, de nas njena luč pripelje k resničninm
kesanju in k pravi spokornosti in tako k Solncu
pravice v nebesih; kadar se Marija, zgodnja
danica, prikaže, mora zginiti noč pregrehe in
hudobije. (Glej zgornjo podobo!)

Zgled. Častitljivi služabnik Božji Janez Ev¬
zebi Niremberg  iz družbe Jezusove je bil enkrat
na vse jutro poklican k bolniku, ki je bil z mladiga
do visoke starosti vsiiu pregreham vdan in je nalaš po¬
čenjal take hudobije, s kterimi je mislil — z grozo to
zapišemo, — Boga nar huje žaliti. Se zdaj, akoravno
bliz groba, je bil terdovraten do vsiga lepiga opomi¬
njanja. Tisto noč pred spreobernjenjem pa, ko ravno ni
mogel spati in je revno pojemal, stoji, kakor bi trenil,
svetla gospa pred njim, ki ga resnobno in milo ob enim
pogleda in potem zopet hitro zgine. Svetel pogled nebeške
Gospe ga je presunil v dnu njogoviga serca, in on, ki
si nikoli ni vesti izpraševal, vidi sedaj razločno in jasno
vse svoje pretečeno življenje, in pa tudi število in ve¬
likost vsili svojih grehov v taki ostudnosti in obilnosti,
de se ga neznana žalost loti in se mu potoki solza iz
oči udero. Ali zvezda, ki mu je še konec njegoviga
življenja posvetila, ga je tudi obvarovala obupanja. S
priserčno žalostjo zavolj storjenih grehov se zbudi v
njem tudi terdno zaupanje v Božje usmiljenje. Častit¬
ljivi oče Evzebi  se čudi naglimu spreobernjenju tega
zastaraniga grešnika, ki se v zakramentu svete pokore
popolnama z Bogam spravi in potem še pet dni živi
ves vdan v Božjo presveto voljo in poslednjič mirno
umerje pod varstvam tisto, ki mu je še zadnjo uro oči
odperla in kakor prijazna zgodnja danica svetila v
temni noči njegoviga brezbožniga življenja, de je srečno
stopil v veselo večnost. — O nebeška zgodnja danica!
sveti tudi nam, kadar pride naša smertna ura! Hiti
nam na pomoč in tolaži nas, o presveta Marija! kadar
se bodo nad nami samimi prikazovale znamnja bližnje
trohnobe; kadar nam udje oterpnejo, jezik obmolkne,
oči oledene, takrat se nam skaži tolaživno zgodnjo da-
nico, ki nam napoveduje dan večniga počitka v Bogu!

Življenje svetnikov: Sveta Julija,

devica in spričevavka.  (-j- 439.)

Danes obhajamo spomin svete device in spriče-
vavke J u 1 i j e. ltojona je bila v imenitnim kartagin-
skim mestu v Afriki okoli leta 420. Bila je hči bo¬
gatih staršov, pa je tako nedolžno in sramožljivo živela,
de je bila vsim nar lepši zgled bogaboječe device.
439. leta je krivoverni kralj Vandalov, Genzerih po
imenu, kartaginsko mesto premagal, mestnjane sebi
sužne storil in v sužnost prodajal. Med njimi je bila
tudi pobožna devica Julija. Kupil jo je poslednjič ne-
yerni Evzebi v Sirii. Ker -je bila gosposkiga rodu,  se
ji je s perviga hudo zdelo, neverniku služiti; pa kmali
Se  je vdala v Božjo voljo in se je tolažila z zgledam
hreljubiga Zveličarja, kteri je zavolj nas hlapčevsko
Podobo na se vzel. V nar večih težavah se je živo

spominjala bridkiga torpljenja in smerti Jezusove. Vse
dela je prav pridno opravljala, v nar manjših rečeh je
bila zvesta, svojimu gospodu pokorna, z vsakim člove-
kam prijazna, tako de si je spoštovanje vsili, posebno
pa svojiga gospoda pridobila. Kar ji je od dela časa
ostalo, je molila in pa pobožno bukve brala. S tem
in pa s poštam in čuječnostjo je deviško čistost zvesto
ohranila. Popotvaje na Francosko se pripelje njen go¬
spod k otoku Korsiki, kjer je bilo še vse v temi neje-
verstva in so ravno otočani malikam darovali. Evzebi gre
z nevernimi služabniki k malikovavcam; Julija pa na ladii
ostane, in jokaje moli za slepe nejevernike. Ko Feliks
otočni poglavar izve, de je Julija kristjana, jo ukaže k
sebi pripeljati ter jo iše z obetanjem, potem s tepenjem
in drugim mučenjem od keršanske vere odverniti. Ona
pa odgovori: »Prava prostost je v službi Jezusovi; po
nobeni ceni ne prodam te prostosti«. Kazkačeni pogla¬
var jo reče poslednjič križati, in tako serčna devica
svojo dušo na križu izdihne.

Molitev,  Sveta Marija, vrata nebe¬
ške, zgodnja danica! sveti mi na potu sve¬
tosti in pravičnosti, de z nepremakljivo zve¬
stobo Jezusu tvojimu Sinu služim , živim in
umerjeni, kakor tvoja zvesta služabnica,
sveta Julija, in enkrat pojdem skozi nebeške
vrata v večno veličastvo. Amen.

. Stefriistštipdeseto lepile.

li. VeJteiga Tirovnia.

Češena kraljica.

Vprašanje. S ktero molitvijo še velikokrat
častimo Marijo Mater Božjo?

328

Odgovor. Marijo Mater Božjo še tudi ve¬
likokrat častimo z molitvijo, ki se ji po latinsko
pravi: „Sa!ve Regina" ali po slovensko: „Če-
šena kraljica" in se tako glasi: „Češena bodi,
kraljica! mati milosti, življenje, sladkost in
upanje naše, bodi češena! K tebi vpijemo za-
pušeni Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni
in objokani v tej dolini solz. Oh, oberni tedaj,
naša pomočnica! svoje milostive oči v nas; in
pokaži nam po tem revnim življenji Jezusa, bla¬
ženi sad tvojiga telesa: o milostiva, o dobrot¬
ljiva, o sladka Devica Marija"!

Razlaganje. Koliko lepiga, imenitniga in
veseliga je za nas ljudi v tej molitvi: ^Češena

kraljica" zapopade-
niga! Marija se nam¬
reč v njej imenuje
mati milosti in
sladkost našiga
življenja,  ker je
nam v zveličanje ro¬
dila Kristusa, ki nam
je pravo življenje,
veselje in usmiljenje;
imenuje se naše u-
panje,  ker na njeno
mogočno prošnjo in
pomoč za Bogam vse
zaupanje stavimo; i-
menuje se naša slad¬
kost,  to je, naše
veselje in naša ra¬
dost; kdo bi namreč
ne imel veselja 'nad
Marijo, preljubo Materjo Sinu Božjiga? Kdo
bi je tako ne pozdravljal, ker jo je Jezus sam
kakor svojo Mater z otročjo priserčnostjo lju¬
bil! (Glej pristavljeno podobo!) V svetim ve-
selji tedaj prav velikokrat molimo: „Češena
kraljica"; ker Marija sama prav rada sliši to
molitev in jih ne pusti brez plačila, kteri jo
pridno molijo in z molitvijo pobožno življenje
sklepajo. To vidimo iz naslednjiga zgleda.

Zgled. Oče A vrijem  a pripoveduje od uboge
pastarice, ki je imela v sercu posebno ljubezen in če-
šenje do prečiste Device Marije. S pašnika je veliko¬
krat tekla v bližnjo cerkvico Matere Božje in je tam z

otročjo pobožnostjo molila »Češena kraljica«. Večkrat
je natergala cvetic na polji, je spletla venec in ga ovila
okoli podobe Matere Božje ter je govorila v otročji pri-
prostosti: »O ljuba Mati moja! rada bi ti dala na glavo
zlato, z dragimi kamni ozališano krono; ker sim pa
uboga, moraš že s tem slabim cvetličnim vencam zado¬
voljna biti; sprejmi ga tedaj v znamnje moje ljubezni
do tebe!« Tako in enako je uboga devica ljubo Kra¬
ljico častila in ji služila. Poslušaj pa, prijatelj kako
je Marija temu dobrimu otroku ljubezen povernila. Pa-
starica zboli za smert. Na slabi postelji leži v revni
koči, ki sama stoji pri cesti. Starši imajo potrebne
opravila na polji in zato pustijo uboziga otroka brez
vse postrežbe in ne mislijo, de se mu konec življenja
naglo bliža. Dobra deklica živo čuti, de bo kmali skle¬
nila, pa se vidi vso zapušeno, in bi vender še tako
rada prejela svete zakramente. Priserčno prosi tedaj te
milosti Marijo, njo, ki jo je vse življenje tako otročje
ljubila in častila. In glej! nebeška Mati usliši ponižno
prošnjo. — Dva misijonarja prideta po ravno tem potu;
vsa trudna od predolziga popotvanja — stopita mašnika
v revno kočo in ugledata nedolžno deklico že skorej v
smertnih bridkostih. O kako ji bije serce samiga ve¬
selja! »Bodita mi pozdravljena, poslanca Božja!« jima
tiho reče, »moja dobra nebeška Mati vaji je k meni
poslala. O ne zapustita me v smertnih težavah, pode¬
lita mi še svete zakramente; dajta mi Jezusa za po¬
potnico v večnost!« Z veseljem spolnita pobožna slu¬
žabnika Božja svete želje dobri deklici. Eden jo spo¬
veduje, eden pa gre v bližnjo cerkev in ji prinese Je¬
zusa v presvetim zakramentu za poslednjo popotnico.
Po svetim opravilu se še prijazno in krotko posmehlja
in reče s slabim glasam: »O milostiva, o dobrot¬
ljiva, o sladka Devica Marija!«  — O kako
obilno plačilo daje Marija svojim pobožnim častivcam!

Vprašanje. Kdo je začetnik te lepe mo¬
litve?

Odgovor. Začetnika te lepe molitve sta
prav pobožna častivca milostne Matere Božje
Marije: Herman Sključeni in sveti
Bernard.

Razlaganje. To prelepo hvalno pesem, ki
je v katoliški cerkvi že več stoletij v navadi,
je naredil Herman Sključeni  iz grofovske
rodovine. Sključeni se je imenoval, ker je bil
na vsim telesu zelo reven in polomljen. Imel
je veliko učenost, ki jo je od Boga prejel po
Mariini prošnji, kakor je sam spoznal. Zato
je verjetno, de mu je bila lepa pesem „Češena
kraljica" po svetim Duhu navdihnjena. Po¬
slednje besede: „o milostiva, o dobrotljiva, 0
sladka Devica Marija"! je pa pristavil sveti
Bernard.  Toše nam tako pripoveduje. Rimski

329

cesar in veliko knezov so imeli zbor v špa-
jerskim mestu. V ta zbor je tudi prišel papežev
poslanec Bernard,  sveti opat svetlodolski. Z
vso častjo so ga sprejeli vsi duhovni in velika
množica ljudstva in so ga peljali v škofijsko
cerkev, kjer je pri vstopu „Češena kraljica«
zapel in spel. Ko to pesem spoje in se pri¬
bliža velikimu altarju, na kterim se je lesketala
podoba Matere Božje, poklekne in poje: „0
milostiva«! Vstane, gre nekoliko bliže k korar-
skimu altarju, zopet poklekne in poje : „0 do¬
brotljiva« ! Poslednjič pred velikim altarjem zo¬
pet poklekne in poje : „0 sladka Devica Marija« !
Na to je tudi sveti Bernard slišal, kakor pra¬
vijo, Mariin glas: „Pozdravljen bodi,
Bernard«! V večni spomin vise v špa-
jerski škofijski cerkvi še dan današnji
tri svetilnice, na kterih so zapisane be¬
sede: O clemens, o pia, o dulcis Virgo
Maria! to je: „0 milostiva, o dobrot¬
ljiva, o sladka Devica Marija«! — In
tako sim ti, ljubi moj! ob kratkim raz¬
lagal lepe molitve Marii v čast  in
ti v njih pokazal imenitne čednosti, mo¬
gočnost in ljubezen milostne Matere
Božje in sicer ravno v enointride-
setih berilih.  To sim pa storil za to,
de imaš za vse dni mesca V e 1 i c i g a
Travna  duhovno branje in premišlje¬
vanje in de tako sam za se doma lahko
obhajaš tolikanj prijetne in koristne
šmarnice.  Imej tedaj otročje češenje do Ma¬
tere Božje, ker se je vselej Marija mater ska¬
kala vsim, ki so jo priserčno in odkritoserčno
ljubili in častili. Kakor vsi pobožni Mariini
častivci je to skusil tudi sveti škof Dezideri,
čigar življenje se nam danes ob kratkim pri¬
poveduje.

v

življenje svetnikov: Sveti Dezideri,
škof in spričevavec.  C*}* 411.)

nar višji Pastir Jezus Kristus, ker je svoje tolikanj lju¬
bil, de je dal zanje svoje življenje. Ko so divje aj¬
dovske ljudstva priderle v tisti del Galije ali sedanje
francoske dežele, kjer stoji mesto Langer in kjer je
imel sveti škof Dezideri svoj sedež, in so tam strašno
škodo delali, jim je šel z duhovšino naproti, de bi njih
divjost utolažil; pa ni mogel nič opraviti, ampak on in
tovarši so bili ubiti okoli leta 411. Z mučeniško
smertjo si je pridobil palmo mini in krono večniga živ¬
ljenja.

Molitev.  O milostiva, o dobrotljiva,
o sladka Devica Marija! V dolgi versti sve¬
tih premišljevanj smo spoznali tvojo velikost
in tvoje veličastvo, tvojo dobrotljivost in mo¬
gočnost; polni otročjiga zaupanja zdihujemo

tedaj k tebi, sprejmi nas vse za svoje otroke,
bodi nam mati, bodi nam srednica in pomoč¬
nica! Pelji nas skozi to solzno dolino, de
tudi mi, kakor sveti škof in spričevavec De¬
zideri, enkrat palmo miru in krono večniga
življenja prejmemo in se vekoma veselimo v
vživanji blaženiga sadu tvojiga telesa, Je¬
zusa, ki bodi hvaljen vse veke. Amen.

Ta sveti škof se je v svojim duhovskim pastiro-
Va »ji zvesto ravnal po zgledu ljubezni, ki ga je bil dal

Dušna hrana. VIII,

43

Kaj je Bog storil v naše posvečenje in zveličanje, in kaj še dela.

Tretje poglavje.

-■» » »r. K g ; a g aM | ^

Kaj je Bog storil v našef posvečenje in zveličanje,

in kaj še dela,

a 1 i

nauk od (j nad e in od svetih zakramentov .

14. Travn®.

Od gnade sploh.

Vprašanje. Od česa je bilo govorjenje v
pervim in drugim poglavji naše dušne hrane ?

Odgovor. V pervim in drugim poglavji je
bilo govorjenje od tega, ,,kako je Bog nam
govoril" in „kako moramo mi Bogu go¬
vorit  F.

Vprašanje. Kaj pa obsega tretje poglavje?

Odgovor. Tretje poglavje obsega vpra¬
šanje: Kaj je Bog storil v naše posve¬
čenje in zveličanje in kaj še zmiram
dela?

Vprašanje. Kaj je storil Bog v naše po¬
svečenje in zveličanje in kaj še zmiram dela?

Odgovor. Bog je postavil svete zakra¬
mente, de po njih posvečuje in zveličuje vse
tiste, ki jih vredno prejemajo, in še zmiram
Bas posvečuje in zveličuje po svetih zakra-
Bientih in tudi še posebno s svojo Božjo mi¬
lostjo. (Glej veliko podobo!)

Vprašanje. Od česa govori tedaj tretje
poglavje ?

Odgovor. Tretje poglavje govori od gnade
in od svetih zakramentov.

Razlaganje. Nauk od gnade in od svetih
Zakramentov je za nas neizrečeno imeniten in
tolaži ven. Sej je gnada vezilo, k-i nas z lju¬
bim Bogam veže; sej je gnada naši duši živ¬
ljenje; ker je naša duša brez gnade v smerti,
v  večni smerti. Gnada daje naši duši tisto

svetost, bi rekel, tisto podobo, de se moremo
pred Bogam kakor pravi otroci Božji prikazati;
ona še le daje našim delam tisto zasluženje,
naši volji tisto moč in popolnost, ki je sama
sebi prepušena nikdar ne more doseči ; zakaj
slabi smo iz lastne moči, ali močni smo v Kri¬
stusu Jezusu po Božji milosti.

Zgled. Ahil  je bil, kakor pripovedujejo nekda¬
nji Gregi, pervi med junaki, ki so Trojo oblegali; pa
njegova zmožnost ni bila v njegovi moči, ampak v nad¬
zemeljskim orožji, ktero mu je bil po ajdovski misli en
iznajden bog skoval. To orožje 'ga ni težilo, ampak
kakor na perutih ga je vzdigovalo; zato je tako urno
tekal, zato je imel tako silno in železno moč. Krist¬
jan! v tej stari pravlici je skrita večno nova, nebeška
resnica. Karkoli s človeško močjo delamo, je težavno,
okorno in revno; ali iz nadzemeljskiga orožja gnade
Božje, ki nam jo je Gospod Jezus zaslužil, izvira ne¬
premagljiva moč, ki z nar manjšim trudam nar veči
delo dopolni; nebeško orožje gnade Božje nas ne teži,
ampak nas kakor na perutih vzdiguje; to nebeško orožje
je podobno tistim pušicam nekdanjih junakov, ki gotovo
zadenejo, če Smo tedaj tudi slabi iz lastne moči,
vender premoremo vse z milostjo Jezusa Kristusa
križaniga.

Vprašanje. Kaj je pa gnada ali milost
sploh ?

Odgovor. Gnada ali milost sploh je do¬
brota, je dar, do kteriga nimamo pravice, je
dobrota, ki se nam skaže, dar, ki se nam da,
le iz ljubezni in dobrovoljnosti, dar, ki ga ne
moremo tir j ati, ker ga nismo zaslužili.

Vprašanje. Kaj je tedaj gnada ali milost
Božja?

Odgovor. Gnada ali milost Božja  je dar
ali dobrota, ki jo daje Bog človeku na duši ali

na telesu iz dobrovoljnosti, dobrotljivosti in

' 43 *

332

usmiljenja brez njegoviga zasluženja, to je, ki
je človek nima pravice od Boga tirjati.

Vprašanje. Kako se tedaj gnada razde-

luje ?

Odgovor. Gnada je natorna in nadna-
torna, vnanja in notranja, naravnostna
in n e naravnost  na.

Razlaganje in zgledi. Ako nam milost Božja
podeli kterokoli časno dobroto, kije  v prid
našimu telesu  ali našimu čas ni mu živ¬
ljenju,  se imenuje ta gnada natorna gnada;
ako je pa kakorkoli našimu dušnimu zveličanju
v pomoč in pospeh, se imenuje nadnatorna
gnada.  Ako Bog človeku k zveličanju od
zunaj  pomaga, se imenuje ta gnada vnanja,
ako mu pa v njegovim notranjim  za zveli¬
čanje kaj stori, se imenuje notranja gnada.
Tako je oznanovanje besede Božje vnanja gnada,
ker se v tem od zunaj človeku k zveličanju
pomaga; ako pa beseda Božja človeku v serce
seže in mu pamet razsvetli in voljo nagne, de
se tudi ravna po slišanim nauku, je ta gnada
notranja, ker se to v njegovim notranjim godi.
Včasih dobi človek poklic k veri ali spreober-
njenje od Boga samiga, kakor sveti apostelj-
ni,  zlasti sveti apostelj Pavel, potem stotnik
Komeli,  desni razbojnik Dizraa, to je na¬
ravnostna gnada.  Večidel nam pa Bog
svoje gnade deli’ po druzih ljudeh ali rečeh,
kakor po oznanovavcih svete vere — tako je
poslal Filipa k dvorniku, mogočnimu služabniku
etijopske kraljice Kandace fDjanje apost. 8.),
svetiga Narcisa k sv. Afri —, ali po keršan-
skih starših, dobrih učenikih, gorečih pridigar¬
jih in dušnih pastirjih, pobožnih spovednikih,
dobrih bukvah ali lepih zgledih, ali tudi po
hudih nadlogah, splošnih šibah, boleznih, ter-
pljenji in druzih nesrečah, ali tudi velikokrat
po majhnih okolišinah, ktere imajo v nas tako
moč, de verujemo, se spreobernemo in spoko¬
rimo ali ostro življenje začnemo, in to je po¬
tem nenaravnostna gnada.

Vprašanje. Od ktere gnade je tukaj po¬
sebno govorjenje ?

Odgovor. Tukaj je posebno govorjenje od
notranje, nadnatorne gnade,  torej od
tiste pomoči, ki nam jo Bog zavolj Jezusoviga

zasluženja daje k našimu večnimu zveličanju.
Ta gnada je 1) pomagljiva ali delavna ali
memogredoča,  ker memogrede naši duši k
zveličanju pomaga, in 2) posvečujoča,
stanovitna,  ali gnada opravičenja,  ker
v duši ostane, jo zališa in lepša. — Vse to bo
v naslednjih berilih obširno razlagano. Dane*
preskočimo k življenju svetnikov in si ravno
razlagani nauk v njem pojasnimo.

v

Življenje svetnikov. Sveta Johana,
učenka Kristusova.

SP—?Sveta Johana  je bila žena Herodoviga oskerb-
nika Kusa. Gospod Jezus je to bolno ženo ozdravil-
Tako je bilo nje serce za sveto vero pridobljeno. Od¬
slej se je zvesto deržala Božjiga Zveličarja in je po¬
božno in sveto živela, dokler ni mimo v Gospodu za¬
spala. To je vse, kar vemo od te svetnice iz evangelij®
svetiga Lukeža (8, 3.). V tem kratko popisanim živ¬
ljenji se nam razodeva Božja milost mnogoterim. Gospod
Jezus je sveti Johani bolezen ozdravil, to je bila na¬
torna  gnada, ker je zadevala telo ali časno živ¬
ljenje.  Oznanoval ji je svoj Božji nauk; to je bil®
nadnatorna, vnanja gnada,  ker je Jezus 0
tem od zunaj  pomagal sveti Johani k njenimu duš¬
nimu zveličanju;  ob enim ji je pa tudi um raz¬
svetlil in voljo  nagnil, de je njegov Božji nauk spre¬
jela; in to je bila nadnatorna in notranja  gnada«
pomagljiva ali delavna  gnada. Ko je bila posled¬
njič Johana Jezusov nauk spoznala in se tedaj k ker-
sanski veri spreobernila, je odslej pobožno in sveto ži¬
vela in je umerla v posvečujoči gnadi.

Molitev.  Dodeli, o Bog! de tudi
mi, kakor sveta Johana, klicanje Tvoje m 1 '

333

losti slišimo in v posvečujoči gnadi živimo
in umerjemo, po Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

:S. Vtflfeiga Tpavdia.

Od pomena in potrebnosti delavne gnade.

Vprašanje. Kaj je delavna gnada?

Odgovor. Delavna gnada je tista gnada,
s ktero nam Bog um razsvetljuje in voljo
nagib uje,  de se hudiga varujemo, dobro pa
hočemo in storimo.

Razlaganje. Djanska gnada dela tedaj v
v človeku, kar solnce v svetu. (Glej nasled¬
njo podobo!) Solnce razsvetljuje zemljo in
druge zvezde premičnice , in ima še posebno
moč, s ktero jih nase vleče, de se okoli njega
kakor okoli svojiga središa sučejo. Enako dela
tudi gnada Božja v človekovi duši; ona raz¬
svetljuje um in nagibuje in vleče voljo
kdobrimu. Zato piše sveti Avguštin  : „Gnada
dela, de spoznamo, kar je storili, in storimo,
kar spoznamo; de verujemo , kar je ljubiti, in
ljubimo, kar verujemo". Če nam delavna gnada
razsvetljuje  um,  se imenuje razsvetlju¬
joča,  če nam pa s svojo močjo budi voljo,
se imenuje budivna  gnada.

Zgled. Že kralj David  je zdihoval k Bogu
za delavno gnado, to je, de bi mu Bog um razsvetlil
in voljo nagnil k dobrimu, rekoč: »Daj mi pamet,
in preiskoval bom tvojo postavo, ter jo spolnoval iz
vsiga serca. Nagni moje serce  k svojim spriče-
vanjem«. (Ps. 118, 34. i. d.) — Tako tudi ti, ljubi
moj kristjan! večkrat prosi gnade Božje, ker je nam
vsim neogibljivo potrebna.

Vprašanje. Zakaj nam je delavna gnada
tako potrebna?

Odgovor. Delavna gnada nam je tolikanj
potrebna, ker brez nje ne moremo za svoje
zveličanje nič začeti, nič nadaljevati, nič kon¬
čati.

Razlaganje. Kako potrebna nam je gnada
Božja k zveličanju, že sveti Pavel v listu do
Filipljanov (2, 13.} uči, rekoč: „Bog je, kteri
dela v vas hoteti in dopolniti u .  In sveti Irenej

piše: „Gnada Božja nam je tako potrebna, ka¬
kor suhi zemlji voda. Brez dežja ne more trava
rasti, ne cvetica cvesti, ne drevo si opomoči,
ne sad obroditi. Tako se tudi mi ne moremo
brez gnade Božje v čednosti vaditi in sadu
obroditi (k svojimu zveličanju)".

Zgled. Sveta Katarina iz Genove  je le
predobro spoznala to slabost in nezmožnost človekovo,
kteri nima gnade Božje. Zato je velikokrat tožila: »O
moj Bog ! sama iz sebe ne morem nič dobriga storiti;
zmožna sim le hudo spolniti. Oh, ko bi me Gospod
ne podpiral zmiram z gnado svojo, kaj bi bilo z me¬
noj« ! Pri raznih pomotah, ki jih je sem ter tj e iz
slabosti storila, je večkrat rekla: »Glej, že spet moje

djanje« ! — Tudi sveti apostelj Pavel  je čutil to
človeško slabost in je zato v svoji ponižnosti v listu do
Bimljanov (7, 18 — 24.) zapisal te imenitne besede:
»Vem, de v meni, to je, v mojim mesu, dobro ne
prebiva; zakaj hoteti je sicer v meni, storiti pa dobro,
tega ne najdem. Imam namreč dopadajenje nad Božjo
postavo po notranjim človeku; čutim pa drugo postavo
v svojih udih, ktera se bojuje zoper postavo mojiga
duha, ktera me deva v sužnost pod postavo greha, ktera
je v mojih udih. Jez nesrečni človek! kdo me bo
rešil od telesa te smerti« ? Oh, kdo zmed nas vsih
ne čuti v sebi te slabosti in ne spozna, kako potreb¬
na je gnada Božja!

Vprašanje. Ali pa Bog daje tudi vsakimu
človeku potrebno gnado?

Odgovor. Bog daje vsakimu človeku do¬
volj gnade, de more njegove zapovedi spol-
novati in večno zveličanje doseči.

Razlaganje. „Bog hoče, de bi bili vsi
ljudje zveličani in k spoznanju resnice prišli",
tako piše sveti apostelj Pavel. (1. Tim. 2, 4.)
Če pa Bog hoče, de bi bili vsi zveličani, gotovo
tudi vsim daje svojo pomoč, de morejo zveličani
biti. »Resnično, Bog nam tudi res daje svojo
pomoč", pristavlja sveti Krizostom; zato pravi
sveti apostelj Pavel (1. Kor. 10, 13.): »Bog
je zvest, ki vas ne bo pustil skušati bolj kakor
premorete, temuč bo storil tudi s skušnjavo

334

izid, de jo zmagate" — to je, Bog ne pusti,
de bi bili čez svojo moč skušani, in nam v
skušnjavi še pomaga, nas podpira in poterjuje,
de zmagamo, ako z Božjo gnado delamo in
nam tedaj ne manjka dobre volje, zaupanja,
ponižnosti in poterpežljivosti. Prav lepo piše
o tem sveti Efrem:  „Zaklad milosti Božje je
podoben bogatimu studencu, ki daje dovolj vode
vsakimu, kteri hoče iz njega zajemati. Stude¬
nec ne brani nobenimu, ako hoče, iz njega piti".
Torej je resnica, kar pravi sveti Avguštin:
„Bog nikoli ne zapusti človeka, ako človek po¬
prej Boga ne zapusti", in sveti Bernard:
„Tožimo, de nam gnade manjka; ali bi pa mo¬
rebiti ne tožila gnada z veči pravico, de ji nas
manjka" ?

Zgled. Gnade Božje nam tedaj ne manjka, ko
bi jo le tudi vselej radi sprejemali, in se po njej rav¬
nali. Pušavnika sta kopala dobro černo perst in ker
nista imela voza in živine, sta nosila perst v vrečah
na vert, de bi zemljo zboljšala. Mlajši pušavnik je bil
zavolj pekočiga solnca in sitnih muh tako nejevoljin,
de je le neprenehama godemjal. »Ljubi moj!« mu reče
stareji, »prosi vender Boga poterpežljivosti«. »Sej sim
ga že velikokrat prosil«, odgovori mlajši, »pa njegova
gnada mi vender ne pomaga«! Stareji molče dalje
koplje, dokler zopet vreče ne napolni in potem reče:
»Pomagaj mi vrečo na ramo zadeti«! Mlajši mu vrečo
z vso močjo zadej na ramo pomika. Stareji jo pa
spredej zopet navzdoli vleče, de vreča na tla pade.
»Kaj je to«? zavpije mlajši. »Moja pomoč ti nič ne
more koristna biti, če jo nalaš zopet oviraš« I — »Glej«,
pravi stareji, »taka je z Božjo pomočjo. Bog nam
zmiram svojo pomoč ponuja. Ce pa z gnado Božjo ne
delamo, ampak se ji ustavljamo, kaj nam more potem
gnada Božja pomagati« ? — Vidiš tedaj, kristjan! de
nam gnade Božje nikoli ne manjka, če jo le tudi radi
sprejemamo in hranimo. Bavnajmo se v tej zadevi po
zgledu tistiga svetnika, čigar god danes obhajamo,
namreč svetiga papeža Urbana,  ki ni le sam pridno
delal z gnado Božjo, ampak je tudi druge spodbadal,
de naj zvesto delajo z Božjo pomočjo.

Živ 1 j en j e svetnikov: Sveti Urban,

papež in spričevavec. (-j- 230.j

Sveti Urban  je bil sin rimskiga mestnjana. Že
v mladosti je bil goreč kristjan, in že takrat je pred
sodniki neprestrašeno pričal, de le po Jezusovi veri
more človek zveličanje doseči. Leta 223. je bil za raj¬
nim Kalistam rimski papež izvoljen pod cesarjem Ale¬
ksandram. Cesar kristjanam ni veliko prizadeval; to¬
liko huje so pa njegovi oblastniki kristjane preganjali.
Posebno grozoviten je bil oblastnik Almahi, kterimu je

bilo izročeno rimsko mesto in njegova okolica. Po vsih
krajih je ukazal kristjane loviti in pred se goniti. Sveti
Urban je ravno z dvema mašnikama in tremi dijakoni
molil na grobih svetih spričevavcov, kar ga Almahijev
služabnik zaleze in svojimu gospodu zatoži. Oblastnik
jih ukaže vjeti, pred sodbo pripeljati in potem v. ječo
vreči. Ko verni zvedo, de je njih oče zapert, ga mi-
lujejo, po noči obiskujejo, vso noč ž njim molijo in
Boga hvalijo, in ob zoru še le domu gredč. V kratkim
oblastnik svetiga Urbana in njegove tovarše zopet pred
se pokliče, in mu očita smert svete Cecilije, njeniga
ženina Valerijana in njegoviga brata Tiburcija, kterim
je sveti papež serčnost delal raji vse, tudi smert pre-
terpeti, kakor pa Jezusa zatajiti; tudi ga popraša, kje
bi bilo veliko bogastvo, ktero sta sveta Cecilija in Va-
lerijan imela. Z vso resnobo svetnik odgovori: »Tisti,
od lcterih govoriš, se niso pogubili, ampak so dosegli
nebeško kraljestvo. Spoznaj vender, oslepljeni! večniga
Stvarnika, kije Cecilija iz ljubezni do njega bogastvo ubo¬
gim razdelila in smert vesela prestala. V smerti se pogubi
le tisti, kteri Stvarniku ne dopadejo zavolj krive vere
in hudobnih del«. Na to so bili sveti spričevavci zo¬
pet v ječo peljani. Vso noč so Boga hvalili in molili
in potrebne pomoči prosili. To viditi in slišati tudi
njih varh Antolin po imenu želi kristjan biti. Sveti
Urban ga z veseljem kersti in potem birma. Poslednjič
reče oblastnik svetiga Urbana in tovarše v tempelj bo¬
ginje Dijane peljati, de bi ji darovali, in če mu volje
ne spolnijo, jih ob glavo djati. Sveti papež spodbada
tovarše k stanovitnosti v tem poslednjim terpljenji, re¬
koč: »Glejte, sedaj nas kliče Gospod k sebi, z beseda¬
mi: Pridite k meni, ki se trudite in ste obteženi; j eZ
vas bom poživil«! Ko pred tempelj pridejo, serčno
sveti Urban vojakam reče: »Nikakor ne bomo molih
malikov; le storite z nami, kakor vam je ukazano«. l n
pri tej priči so jim glave odsekali leta 230.

Molitev. Bog, ki od tebe vse do¬
bro prihaja in nam obilno svojo milost da¬
ješ, dodeli nam na prošnjo svetiga papeža
in spričevavca Urbana moč, de tvojo gnado
vselej «z radovoljnim sercam sprejmemo in ž
njo zvesto delamo, po Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

StošesttaštirdlesdtO)

g<£. \Mi©iga Travnu.

Kako se obnašajmo zastran gnade Božje.

Vprašanje. Kaj mora človek sam storiti,
de se mu goada Božja zmiram daje in mu k
zveličanju pomaga?

Odgovor. Človek mora 1) pogosto in po¬
božno Boga gnade prositi, 2) ž njo zvesto de¬
lati.

Razlaganje. Bog daje vsakimu človeku
tiste gnade, ki so mu k zveličanju potrebne,
pa ne daje vsih gnad brez vse pogoje. Nektere
gnade dobi človek le, če k Bogu zanje moli
in če s prejeto gnado dela.  Če tedaj z
gnado ne dela, tudi naslednje nenavadne gnade
ne prejme. Kakor se tedaj vsa veriga razdere,
če se le en sam klep iz srede vzame, ravno
tako tudi ena sama zanemarjena gnada lahko
razterga celo versto Božjih gnad in pride za to
nepokoršino večno pogubljenje. Z gnado ravna
Gospod Bog, kakor moder gospodar. Ako vidi
gospodar pozno zvečer v hiši goreti svečo, ki
ni nobenimu v prid ne za vhod ne za izhod ne
za delo; ako posli nič ne delajo, ampak le spe,
jim luč ugasne; čemu bi li nepridama gorela ?
»Leni hlapci^, si misli, „bodo že vidili, od kod
luč dobijo, kadar se bodo zbudiliRavno  tako
dela Gospod Bog z lučjo svoje gnade; ako se
je nočeš poprijeti, ne de bi se iz grehov izko¬
pal, ne de bi začel hoditi po potu keršanske kre¬
posti, ampak v nespokornosti terdovraten ostaneš,
v pregrehah prostovoljno živiš in -spiš v svoji
lenobi in mlačnosti do dobriga, ti vzame svojo
gnado; čemu bi li ta luč nepridama svetila? In
Potem glej, kdo ti novo luč prižge.

335

Vprašanje. Kaj moramo tedaj nar pervo
storiti, ako hočemo Božjo gnado prejeti?

Odgovor. Ako hočemo gnado Božjo pre¬
jeti, je moramo pogosto, celo vsak dan Boga
prositi; ker tudi tukaj velja beseda Gospodova:
»Prosite, in se vam bo dalo“.

Razlaganje in zgled. Desiravno Gospod
Bog človeku naproti pride s svojo gnado in mi¬
lostjo, vender tudi hoče, de ga mi kličemo in
prosimo. To je skušnja naše ljubezni. Tako
je prišel Jezus učencama, ki sta šla v Emavs,
ljubeznjivo naproti; pa je hotel zopet naprej
iti. Ko sta ga pa prosila, de naj pri njima
ostane, je precej privolil. Tako nam Bog tudi
velikokrat podari svojo gnado; desiravno ga
nismo prosili; velikokrat se nam pa dozdeva,
de nam Bog hoče svojo gnado zopet vzeti, de
se nam hoče umakniti. Tedaj ga moramo pa
vabiti in prositi, de naj pri nas ostane. — Ali
si pa to tudi vselej storil, moj kristjan? Oh,
škoda de ne! Poslušaj, kaj ti pravi sveti Bo¬
naventura:  Ko bi eno leto neprenehama
suša terpela, ali bi ne prosil priserčno dežja?
Glej, suša tvojiga serca terpi pri tebi že 20 —
30 let, in ne prosiš dežja gnade svetiga Duha?
O kako nespameten si vender, o človek! Moli
vender odslej pridno za gnado Božjo; zakaj če
nam Bog tudi vsim obilno milost podeli, vender
tudi hoče, de ga prosimo, preden nam jih podari.

Vprašanje. Kaj moramo še storiti, de nam
gnada Božja k zveličanju pomaga?

Odgovor. De nam gnada Božja k zveli¬
čanju pomaga, moramo ž njo zvesto delati; ker
„Bog, kteri nas je vstvaril brez nas", pravi
sveti Avguštin,  „nas noče zveličati brez nas".

Razlaganje. V skrivnim razodenji (3? 20.)
govori Gospod Bog sam: „Glej! stojim pri vra¬
tih in terkam. (Glej naslednjo podobo!) Ako kdo
moj glas posluša in mi vrata odpre, pojdem
noter k njemu in bom ž njim večerjal in on z
menoj". »Gospod Bog ti moli roko", pravi
sveti Krizostom,  »daj mu svojo"! Gospodu
moramo tedaj vrata svojiga serca odpreti in mu
roko podati k zvesti sodelavnosti; le tako nam
bo njegova gnada k zveličanju pomagala. »Naš
pomagavec je sicer Gospod" , piše sveti A v-
guštin;  »pa pomaga se le temu,  kteri si tudi

336

sam kaj prizadeva ; ker Bog v nas ne dela
zveličanja, kakor bi bili mertvi kamni ali lake
reči, kterim ni bila stvarjena ne pamet ne prosta
voljah — Lepa podoba nebeških gnad, s kte-
rimi moramo delati, je mana.  Padala jez neba,
kakor se nam gnada od zgorej daje; de se je
pa mana mogla vživati, je bilo treba še marsikaj
storiti; mogli so jo pobirati, mleti, in še le
s pridnostjo za vživanje pripravljati. Taka je
tudi z gnado Božjo; zvesto moramo ž
njo delati;  le tako nam bo k zveličanju po¬
magala. To vidimo v veliko zgledih.

Zgledi. David je delal z gnado, ko je na
besedo preroka Natana  svoje grehe spoznal in se je
resnično pokoril; in Bog mu je odpustil njegovo hudo¬
bijo. — NinivIjani  so delali z gnado, ko so na
.opominjanje preroka Jona  pokoro delali v rasovniku
in pepelu. — Magdalena, Cahe j in desni raz¬
bojnik  na križu so delali z gnado, ker so se spre-
obernili; in vsi so dobili milost in odpušenje. Tudi
sveti Pavel  je zvesto delal z gnado, zato je smel sam
od sebe reči: »Več sim delal, ko vsak njih; tode ne
jez, ampak gnada Božja z menoj«. (1. Kor. 15, 10.)
Nespametno bi bilo tedaj, ko bi hotli vse od gnade
Božje pričakovati, sami bi pa nič ne hotli storiti. En
rimsk vojak, kteri se je hotel v očitnim gledišu boriti,
se je zelo bal in je tedaj vprašal boginjo Minervo, če

bo vender zmagal, in dobil je odgovor: »Nič se ne
boj, in zmaga bo tvoja« ! S to obljubo poterjen gre
serčno svojimu nasprotniku naproti, kteri ga pa precej
tako močno udari, de se skorej na tla zgrudi. V za¬
upanji na obljubo boginje Minerve se pa nič ne brani
svojimu nasprotniku, kteri ga bije in bije, dokler ga
’ ne premaga in na tla ne verže. Sedaj roke proti nebu
moli in milo toži, rekoč: »Kje je zvestoba bogov?
Zmaga mi je bila obljubljena, in sedaj ležim premagan
na tleh« ! Sliši pa odgovor: »Zakaj si bil len ? zakaj
se nisi serčno boril? Bogovi le pridnimu pomagajo«!
To bodi tudi nam rečeno, ljubi moj kristjan! Bog nas
hoče neskončniga zasluženja svojiga edinorojeniga Sina
vdeležiti, de moremo zveličani biti; on pa tudi hoče,
de mi delamo po svoji moči z gnado, ki nam jo daje.
Bog pomaga le pridnim, le takim, kteri si za zveli¬
čanje prizadevajo. On nam je pokazal pot, ki pelje
v življenje, on nam je dal zapovedi; mi pa moramo
po tem potu hoditi in te zapovedi spolnovati; ker
sveto pismo pravi: »Ako hočeš iti v življenje, spolnuj
zapovedi« ! Bog nam je obljubil zmago čez vse so¬
vražnike našiga zveličanja in nam hoče dati krono več-
niga življenja. Če pa v mlačnosti in lenobi roke kri¬
žem deržimo in se ne vojskujemo zoper sovražnike svo-
iiga zveličanja, ne bomo nikoli zmagali; ker brez
vojskovanja je ni zmage, brez zmage ni krone. Bog
pomaga le njim, kteri si prizadevajo, in le, kdor je do
konca stanoviten, bo zveličan. To zopet vidimo na
svetniku, čigar god danes sveta cerkev obhaja; in ta
svetnik je Filip Neri.  Prejel je venec, ker seje
jako vojskoval in je bil v gnadi Božji stanoviten do
konca. r

Življenje svetnikov: Sveti Filip Neri,

mašni  k. (j- 1595.)

Sveti Filip Neri  je bil rojen v Florenci
leta 1515. Že v pervih letih se je tolikanj dobriga
kazal, de so mu sploh rekli »blagi Filipek«. Svojim
staršem je bil v vsim na tanko pokoren. Moliti in Božjo
besedo poslušati ga je pred vsim veselilo. Do osem-
najstiga leta je bil pri očetu v Florenci; po tem pa
je šel na Neapolitansko, kjer je imel bogatiga strica
teržnika. Ali kupčijstvo Filipu ni dopadlo; zato j®
šel z dovoljenjem svojiga strica v Rim, de bi ondi du-
hovske šole opravil. Ta čas je začel Filip svoje ostro
življenje, kterimu je bil zvest do konca. Postil se j e
tako terdo, de je bil velikokrat tri dni teš. S poštam
je sklepal molitev, premišljevanje, čujo in pogostno obi¬
skovanje sedmerih velikih rimskih cerkev. Tudi bolnikam
v bolnišnicah je stregel ter uboge in nevedne v ker-
šanskih resnicah podučeval. Leta 1552. je prejel ma-
šnikovo posvečenje. Odslej se je vsiga vdal dušnimi!
pastirstvu. Z vso pridnostjo je oznanoval sveti evangelij
in je z vso gorečnostjo grešnike z Bogam spravljal- v
ta namen je tudi vpeljal društvo oratorijanov ali ®°'
livcov, ker so se med drugimi dobrimi deli zlasti k
molitvi spodbadali. On je bil vsim vse. Ubogim J e

337

bil ljubeznjiv oče; nikoli ni siromaka brez daru pustil,
in takim, kteri so se prositi sramovali, je sam svoj
dar na dom nesel. Ljubezen do Jezusa je bila v njem
tolika, de je bil med sveto mašo in v premišljevanji
velikokrat s telesam - nad zemljo povzdignjen. Enkrat
se je njegovo serce tako razširilo ter je bilo svete go¬
rečnosti tako polno, de mu je dve rebri zlomilo in nad
druge vzdignilo, kakor so to po njegovi smerti našli.
Stanovitno se je ogibal tudi zaslužene časti. Deviško
čistost je do smerti neomadežvano ohranil. Mater Božjo
je posebno častil in tudi druge spodbadal k nje češenju.
Dano mu je bilo razločevati duhove in prihodnje reči
prerokovati in bolnike čudovito ozdravljati. Vsim je
bil lep zgled pokoršine, uboštva, zatajevanja in sleherne
čednosti, dokler ni z gorečim zdihovanjem k Bogu
svojiga svetiga življenja sklenil leta 1595.

Molitev. Gospod, nebeški Oče, de¬
livec vsih gnad! prosimo te, dodeli nam k
večnimu zveličanju tolikanj potrebno gnado!
Obljubimo ti, de bomo odslej ž njo zvesto
delali in si jo v zveličanje tako vestno obra¬
čali, kakor tvoj pobožni služabnik sveti Filip
Neri; poterdi nas,- o Bog! po Jezusu Kri¬
stusu, svojim Sinu, kteri živi in kraljuje vse
veke. Amen.

i?. \Mtoiga

' Česa se nam je v oziru gnade Božje zlasti ogibati.

Vprašanje. Česa se v oziru gnade Božje
»lasti ogibajmo ?

Dušna hrana, IX.

Odgovor. V oziru gnade Božje se zlasti
treh reči ogibajmo : 1) glasu gnade Božje ne
preslišujmo, 2) gnadi Božji se ne ustavljajmo,
3) ne prevzemajmo se ne zavolj gnade Božje
ne zavolj lastne moči.

Vprašanje. Kaj se to pravi: Ne presli¬
šujmo glasu gnade Božje?

Odgovor. To se pravi: Opominjanja in
svarjenja Božjiga, s kterim nas Bog k sebi
vleče, ne smemo zanemarjati.

Razlaganje in zgled. Gospod Bog nas k
sebi vleče z mnogimi vnanjimi dogodbami, z
naglo smertjo, boleznijo, srečo in nesrečo, daje
nam svojo gnado po raznih potili. Zdaj pride
k nam gnada Božja kakor zvezda,  ki prijazno
in mirno na nebu vzhaja (glej naslednjo po¬
dobo !j, zdaj kakor pušica,  ki nenadama serce
zadene, zdaj kakor pohleven  dež  ek, ki suho
zemljo omeči, zdaj kakor kiadvo,  ki skale
razbije. Ne bodi vnemam proti takimu svar¬
jenju Božjimu; ker nič ni nevarnejši, kakor ne
spoznati dneva Božjiga obiskanja. Zgled v tem
nam je nesreča jeruzalemskiga mesta.
Jeruzalem je imel tolikokrat Božjiga Zveličarja
v svojim zidovji; vidil je njegove čudeže, slišal
je njegov zveličavni nauk, in vender ni veroval
vanj, še sovražil in preganjal ga je do smerti.
Zato je Gospod Jezus milovaje govoril: Jeru¬
zalem, Jeruzalem! kolikokrat sim hotel zbrati
tvoje otroke, kakor koklja zbira svoje pišeta
pod perute, in nisi liotel ££ ! (Mat. 23, 37.)

Vprašanje. Kaj hočemo reči o tem: Ne
ustavljajmo se gnadi Božji?

Odgovor. Gnade Božje nikar od sebe ne
odganjajmo ne iz lahkomišljenosti, ne iz mlač¬
nosti in še celo ne iz hudobije.

Razlaganje. Gnada Božja človeške volje
ne sili, ampak ji pusti vso prostost; zato nam
je mogoče gnadi Božji se ustavljati, pa gorje
nam, ako to storimo! Božja gnada bi nam po¬
tem ne bila v zveličanje, ampak v pogubljenje;
hudo rano bi s tem vsekali svoji duši. Zato
nam kliče sveti Krizostom:  „Ne bercaj z
nogo proti ostnu, de se ne raniš"! In kralj
David  (P s .  94, 8.) nas opominja: „Danes ,
ko njegov glas slišite, nikar ne zakerknite svo¬
jiga serca". Terdno sklenimo Božji gnadi nik-

u

338

dar zapirati vrat svojiga serca , nikdar umiko-
vati roke, ako nam Bog svojo roko ponuja.
Oh, kolika hudobija bi bila, ko bi se ustavljali
milosti Božji!

Zgled. V Sicilii je
bil bogat lmpec, ki je
imel grešno znanje z za-
nikerno žensko. Posled¬
njič jo vzame v svojo
bišo in pozneje jo še
vlači seboj po kupčij škili
potih. Usmiljeni Bog mu
pošlje hudo bolezen, de
bi mu odperl dušne oči.
Zavolj priserčniga prigo¬
varjanja duhovniga očeta
jo iz hiše spodi in ob¬
ljubi resnično poboljšanje.
Pa komej se ozdravi, jo
že zopet k sebi vzame.
Kmali potem vstane hud
on ž njo v ladii. Ladija
se razbije. Tender ima z nesramno tovaršico vred še
srečo, de zagrabita desko. Več dni plavata po razdiv¬
janim morji, priserčno obžalujeta svoje pregrehe, in
obetata Bogu, ako ji otme, se ločiti brez odloga in ostro
pokoro delati. Tako prideta srečno na suho, in se tudi
res ločita. Pa čez malo dni pozabita prestaniga strahu,
se zopet poišeta in zopet živita, kakor poprej. Posled¬
njič ga Bog zopet z nevarno boleznijo obiše. Zdrav¬
niki nimajo upanja, de bi ga ozdravili. Pošlje tedaj
po spovednika in zanikerno žensko brez usmiljenja iz
hiše spodi. Tudi obljubi vse Bogu in spovedniku, in
vsak verjame, de mu je resnica; vse se veseli njegovi-
ga spreobernjenja. Ko se mu pa čez nekaj dni zboljša
in mu zdravniki povedo, de je ni več nevarnosti, precej
pokliče vlačugo, jo prosi odpušenja zato, ker jo je bil
iz hiše spodil, ji poda roko, — in — um er j e. —
Kristjan! spoznaj iz te prežalostne dogodbe, kako ne¬
varno in strašno je ustavljati se gnadi Božji! Gnada
ima svojo mero; ako je ta polna, nam kaže Bog na¬
mesti milosti svojo jezo I

Vprašanje. Kaj ima v sebi to: Ne pre¬
vzemajmo se ne zavolj gnade Božje ne zavolj
lastne moči?

Odgovor. To ima v sebi, de se ne smemo
čez druge povzdigovati in si nič ne domišljevati
ne zavolj dušnih ali telesnih dobrih lastnost,
zmožnost in spretnost.

Razlaganje. Vse, kar smo in imamo, je
dar Božje milosti; zato moramo zmiram ponižni
biti in svojo slabost spoznati, še celo tedaj, ko
bi imeli tudi nar lepši zmožnosti in nar več

gnad Božjih. Sej niso naša Iastina, ampak le
spravljeno blago. Ako bi bili zavolj Božjih
darov prevzetni, bi nam jih Bog vzel, in nas
za to tudi tepel. „Ako kralj pri revežu zaklad
shrani", pravi sveti Makari,  „ga tisti, pri kte-
rim je shranjen, ne sme imeti za svojo lastino
in ga tudi ne sme zapravljati, ampak mora
vselej svojo revšino spoznati; ker zaklad ni
njegov, ampak mogočen gospod, kralj, mu ga
je dal hraniti in ga bo zopet hotel nazaj imeti,
kadar mu bo dopadlo. Ravno tako morajo tudi
tisti, kteri so od Boga darove prejeli, misliti,
morajo ponižni biti in svojo revšino spoznati.
Ko bi se hotel revež s tujim zakladom bahati,
in bi se zavolj njega prevzemal, kakor de bi
bil njegova Iastina, bi mu kralj zaklad vzel".

Zgled. Bil je pušavnik, kteri je milo jokal, ka¬
dar je slišal, de se je kdo izmed tovaršev hudo pre¬
grešil, in je govoril: »On danes, jez jutri! zakaj jez
sim človek, kakor on; in če še nisim padel, je to le
od tod, ker me posebna gnada Božja podpira«. —•
Tako moramo tudi mi misliti, ljubi moj kristjan! in
Gospod nam ne bo vzel svoje pomoči; ker »poniž¬
ni  m u daje Bog svojo gnado; prevzetnimu se pa ustav¬
lja«. Naj ti bo v tem zgled pobožna in ponižna dekla
Gospodova, ki se nje god danes obhaja.

v

Življenje svetnikov: Sveta Marija

Magdalena Paciška, devica,  (-j- 1607.)

Sveta Marija
Magdalena Pa¬
ciška  je prelep
zgled pobožnosti in
svetosti; pri vsih
obilnih gnadah, ki
jih je od Boga do¬
bivala, je bila zmi¬
ram ponižna in
svojim močem nič
ni zaupala. Bojena
je bila 1566 v
Florenci in je z
mladiga hodila po
potu keršanske po¬
polnosti. Še preden
je znala brati, je
po cele ure molila.

Ko je v šolo bo¬
dila , so ji vsak
dan kaj jedi na pot
dali; ali ona je vse
razdajala ubogim in /
nesrečnim, ki sojo

vihar na morji, kjer je bil

339

srečevali. Komej sedem let stara se je že hudo zata¬
jevala, in je od dne do dne rastla v pobožnosti in sve¬
tosti. Kada je prebirala Jezusovo življenje in terpljenje ;
zato se je pa tudi vnela velika ljubezen do Jezusa v
njenim sercu. Zatorej se ji je že v desetim letu njene
starosti dovolilo pristopiti k mizi Gospodovi. In ta dan,
dan perviga svetiga obhajila, je bil zanjo nar veselejši,
kakor je sama velikokrat rekla. Kmali po tem je
Bogu deviško čistost za vselej obljubila. Dvanajst let
stara je že spokorno obleko nosila, na golih tleh le¬
žala, si po noči ternjevo krono na glavo dajala, in
svojo mlado telo, kakor je že vedila, pokorila, vse zato,
de bi Jezusa tolikanj zvesteje posnemala. V sedem¬
najstim letu svoje starosti se je pridružila nunam kar-
melčankam v Florenci in zapustivši vso pozemeljsko
blišobo si Jezusa ženina izvolila. Odsihmal je bila sem
ter tje Božje ljubezni tolikanj vneta, de je bridko mar-
tro v roke vzela in glasno govorila: »O ljubezen čez
ljubezen! nikoli te ne bom nehala ljubiti« ! Nar huje
ji je bilo slišati, če je kdo Boga žalil. Vsak dan je
za nevernike in grešnike molila, in druge dobre dela
za nje Bogu darovala. Za zveličanje bližnjiga je hotla
vse hudo prestati in, ko bi treba bilo, v peklu goreti,
ko bi le tudi ondi še Boga mogla ljubiti. Svoj život
je pokorila s pogostnim bičanjem in tako terdim poštam,
de je dveindvajset let samo ob kruhu in vodi živela in
le ob nedeljah malo postnih jedi vživala. Pri vsim
tem je Bogu dopadlo svojo zvesto služabnico z mno¬
gimi nadlogami obiskati. Celih pet let je imela noč
in dan nar huji skušnjave, pa serčno jih je'premago¬
vala, in nikoli ni bila pobitiga serca. Večkrat je vzela
v roke podobo Jezusovo ali Mariino ter jo prisrčno
poljubovala in Boga pomoči prosila. Tri zadnje leta
svojiga življenja jo tudi razne hude bolezni prestala;
iz ust ji jo padel zob za zobam, glava jo je močno
bolela in vročinska bolezen se je je lotila. Pa vse
bolečine jo voljno terpela in poterjena z gnado Božjo
je večkrat rekla: »Gospod! torpeti, ne umreti«! Po¬
slednjič je sprejel Gospod Jezus njeno sveto dušo v
nebeško kraljestvo 25. Veliciga Travna 1607. Njeno
telo je do današnjiga dne nestrohljivo.

Molitev. O Bog! v žalosti spozna¬
jo, de smo velikokrat glas tvoje gnade pre¬
slišali in se tvoji milosti ustavljali; o Gospod!
prosimo te, ne glej na to našo hudobijo in
ne jemlji nam svoje gnade! Poterdi nas, in
zvesto ti hočemo odslej služiti in te ženina
svojimu sercu izvoliti po zgledu svete Mag¬
dalene Paciške. Amen.

Travma.

Od posvečujoče gnade Božje; kaj je nje zaumen.

Vprašanje. Kaj je posvečujoča gnada
Božja?

Odgovor. Posvečujoča gnada Božja je ne¬
zaslužen, nadnatoren dar, ki ga sveti I)uh daje
naši duši, ki nas prenaredi iz grešnikov pravične,
otroke Božje in dediče nebeškiga kraljestva.

Razlaganje. Posvečujoča gnada je tedaj
1) „n e z a s 1 užen*  dar, ker je popolnama pro¬
stovoljno darilo usmiljene ljubezni Božje, ker si
je ne pridobimo  z natornimi močmi in je tudi
s pomočjo djanske gnade prav za prav ne za¬
služimo.  Zalo piše sveti apostelj Pavel
(Rim. 3, 24.): „Vsi so opravičeni zastonj po
njegovi milosti, po odrešenji, ktero je v Kri¬
stusu Jezusu"; in (Tit. 3, 5—7.): „Ne iz del
pravičnosti, ktere smo mi storili, ampak po svo¬
jim usmiljenji nas je zveličal v kopeli prero-
jenja in ponovljenja svetiga Duha, kteriga je v
nas obilno vlil po Jezusu Kristusu , Zveličarji
našim, de smo z njegovo gnado opravičeni, de¬
ležniki po upanji večniga življenja". In sveti
Avguštin  pravi: „Gnada Kristusova se ne
daje ko plačilo  zazasluženje, ampak zastonj;
ravno zato se ji pravi gnada".  —Posvečujoča
gnada je 2) „nadnatoren*  dar, ker Bog
človeku ž njo daje nadnatorno  življenje,
ktero v nas ostane, dokler smertniga greha ne
storimo. Zato se tudi posvečujoča gnada proti
djanski gnadi imenuje stanovitna.  — Po¬
svečujoča gnada 3) opraviči človeka,  to je,
ga prestavi iz grešniga stanu v stan pravičnosti
in svetosti; zato se tudi imenuje „gn a d a opra¬
vičenj  a".

Vprašanje. V čem je tedaj bistvo opra¬
vičenja?

Odgovor. Bistvo  opravičenja je v tem,
de se nam greh odpusti in smo Bogu dopadljivi.

Razlaganje. Gnada opravičenja nam vzame
greh in nam dodeli dopadajenje Božje; zato
ima opravičenje v sebi: 1) odpušenje vsih,
vsaj smertnih grehov in pa tudi odpušenje več-

340

ne kazni, in 2) posvečenje in ponovljenje no-
tranjiga človeka, kakor to zopet sveti Pavel
(1. Kor. 6, 11.) uči, rekoč: „Oprani ste ali
posvečeni ste ali opravičeni ste v imenu Go¬
spoda našiga Jezusa Kristusa in v Duhu našiga
Boga £< . Opravičenje stori tedaj v duši člove¬
kovi ravno to, kar stori solnce, če v temoto
posije; zdajci zgine vsa tema, in luč in svet¬
loba je povsod, kamorkoli njegovi žarki sežejo.
Tako mora tudi iz duše opravičeniga zginiti vsa
tema grehov in hudobij, in povsod nastopi v
njej luč in svetloba notranjiga posvečenja in
ponovljenja.

Zgled. V bukvah Makabejcov se pripoveduje,
de je poslal Nehemija, ker je hotel dozidani tempelj v
Jeruzalemu posvetiti, duhovne k vodnjaku, kjer je bil
po razvaljenim mestu skrit ogenj, kteri je neprenehama
gorel v tempeljnu. In desiravno niso našli ognja, am¬
pak gosto vodo, jim je vender Nehemija ukazal zajeti
in prinesti, in ž njo pokropiti altar in derva in kar je
bilo nanje položeno. Kadar se je to zgodilo, in je pri¬
šel čas, de je solnce posvetilo, ktero je bilo popred za
oblakam, se je vžgal velik ogenj, tako de so se vsi
čudili. In duhovni so peli hvalne pesmi, dokler ni bil
dar sežgan. — Ta dogodba je imenitna podoba opra¬
vičenja v njegovim bistvu, kaj od nas jemlje in kaj
nam deli. Gosta voda v globočini je pregrešnost in
brezbožuost; solnčni žarek iz večnih višav je obnavlja¬
joča moč svetiga Duha; luč, ki jo ta žarek vžge, je
zveličavno veselje in krepostna moč. Kadarkoli žarek
posvečujoče gnade v človeško serce posije, mora zginiti
vsa nesnaga pregreh in hudobij, vžgati se mora plamen
ljubezni, pobožnosti in svetosti, in odslej ima Bog do-
padajenje nad opravičenim.

Vprašanje. Ker nam posvečujoča
gnada greh odjemlje, ter nas posvečuje
in opravičuje in otroke Božje dela, kaj
se iz tega učimo?

Odgovor. Iz tega, de nas posve¬
čujoča gnada dela otroke Božje, se
učimo, de je posvečujoča gnada naši
duši nar dražji, nar imenitniši dar.

Razlaganje. Resnično, ni ga draž-
jiga, ni ga imenitnišiga dani za našo
dušo, kakor je posvečujoča gnada. Ali
hočeš vediti, ljubi moj kristjan! koliko
je ta gnada vredna? Toliko je vredna,
de bi ti brez posvečujoče gnade vsa
Jezusova prelita kri nič ne pomagala.
Gnada je oblačilo tvoji duši, v kterim
jo Bog tolikanj ljubi, de jo za svojo
nevesto spozna; ona ti je denar, s kterim si mo¬
reš nebesa kupiti; in če kdej pred sedež Božji
nič druziga ne prineseš, kakor posvečujočo gnado,
ti mora Bog nebesa dati, ker si s posvečujočo
gnado prejel del Božje natore; v stanu posveču¬
joče gnade si namreč otrok Božji, nad kterim
oko svetiga angela varha z veseljem čuje. (Glej
sprednjo podobo!) Zato tudi sveti očetje ne
morejo dovolj besedi dobiti, de bi visoko vred¬
nost posvečujoče gnade spodobno popisali. Ime¬
nujejo jo luč dušam, solnce sercam. Kaj je
pa lepši od luči? ali kaj svetlejši od solnca?
Imenujejo jo tudi studenec, ki izvira v večno
življenje, svetlo zlato, ki človeku vse njegove
dela pozlati, biser, zaklad, ki je vreden, de ga
človek kupi z vsirn premoženjem, ki ga ima.
Sveti Tomaž Akvinski  imenuje posvečujočo
gnado „del Božjiga bitja“, in sveti Hilari pravi,
de je posvečujoča gnada nar lepši nevestina
obleka, s ktero sveti Duh oblači dušo ko vredno
nevesto Kristusovo.

Zgled. Pripovedujejo, de so nekdaj turški ce¬
sarji svojim ljubljencam drago, z zlatarn pretkano obla¬
čilo v dar dajali. Kdor je nosil to obleko, je brez
nevarnosti popotval po vsim cesarstvu. Vse vrata so
se mu odpirale, vojaki so se mu umikovali, ravno tako,
kakor cesarju samimu. Srečen je bil tedaj v cesarstvu,
kdor je bil tako obleko v dar dobil. Pa veliko sreč¬
nejši je duša, ki je ni umeri ji vi človek, ampak večni
Bog ozališal z drago obleko posvečujočo gnade v znam-
nje svoje neskončne ljubezni in dobrotljivosti; ker j®
sedaj duša tempelj svetiga Duha, živ ud telesa Jezu-

341

soviga, ki se vdeležuje Božje natore in je prijetna Bož¬
jim očem in vsim nebeščanam; sedaj je otrok Božji in
odpirajo se ji vrata nebeške; ker kakor otrok Božji je
deležnica Božja in sodeležnica Jezusa Kristusa. — Za-
volj imenitnosti posvečujoče gnade Božje so jo tudi
svetniki Božji čez vse cenili, kakor vidimo iz življenja
svetiga škofa Germana, čigar god se danes obhaja.

Življenje svetnikov: Sveti German,
škof v Parizu, (-j- 576.)

Sveti German  je bil rojen konec petiga stoletja
na Francoskim. Božja previdnost je tako obernila, da
je prišel otrok, ki je bil čudovito pri življenji ohranjen,
k svojimu stricu Skopilijonu, pobožnimu mašniku, kteri
ga je prav skerbno zrejeval. German se je pridno
učil in je razodeval posebno pobožnost. Rastel je v
nedolžnosti in prijaznosti pri Bogu. Tako lepo se je
zaderžal, de je bil poslednjič mašnik posvečen, škof
Hektari ga je Icmali potem postavil opata samostanu
svetiga Simforijana. Kar opat je svoje podložne bolj
z lastnim zgledam vodil, kakor pa z besedo. Ubogim
je bil silno dobrotljiv. Enkrat pridejo berači vbogajme
prosit, pa jim niso imeli kaj dati, razun kruha, ki je
bil za mnihe pripravljen. Sveti German ga ukaže med
■ubogo razdeliti. Nekterim mniham to ni bilo po volji,
in so začeli zoper svojiga opata godernjati; sveti opat
pa gre molit, in glej! še tisti dan je poslala dobrotnica
dva koša kruha v samostan, in drugi dan so pripeljali
dva voza raznih jedil, de so bili nevoljni mnilii bolj
osramoteni in k večimu zaupanju v Boga opominjani.
Leta 555. so ga škofa v Parizu izvolili in postavili.
Ta imenitna duhovska služba ga ni nikakor spremenila,
ampak živel je kakor poprej ponižen,« ubožen in ves
ljubeznjiv; nar voci lepota mu je bila obleka posveču¬
joče gnade Božje. Poravnaval je prepire med deželskimi
oblastniki. Ubogim je bil usmiljen oče, in neutrudama

je delal v vinogradu Gospodovim. Tako doseže osemde¬
seto leto svoje starosti, in Bog sam mu razodene dan nje¬
gove smerti. V svoji izbi si da zapisati: »2 8. Veliciga
Travna«.  To je bil namreč dan, kteriga mu je Bog
naznanil in kteriga je hotel v vednim spominu imeti. In
res je sklenil svoje sveto življenje ravno ta dan, kte¬
riga mu je Bog napovedal leta 576. Njegovo sveto
truplo je pokopano v imenitni opatii, ktera se po njem
imenuje opatija svetiga Germana, Njegova prelepa raka
je iz zlata in srebra in bogato z dragimi biseri in
kamni ozališana; veliko lepši kakor njegova raka se
bo pa kdej svetnikovo telo svetilo v svetli obleki tam
gori v nebeškim veličastvu.

Molitev. O Bog, delivec vsili mi¬
lost, dodeli, de vso pozemeljsko lepoto za¬
ničujemo in se zališamo z obleko posveču¬
joče gnade, de se tudi mi kdej, kakor sveti
škof German, v veličastnim oblačilu svetimo
v nebeškim kraljestvu, po Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

Mtažga Tirnem©,

Kako dobi grešnik posvečujočo gnado. (Opravičevanje.)

Vprašanje. Kako dobi grešnik posvečujočo
gnado ali po kterih stopnjah spreobrača Bog
grešnika?

Odgovor. Po nauku svetiga tridentinskiga
zbora je šest stopinj, po kterih Bog odrašene
po navadnim k spreobernjenju in opravičenju
pripravlja. 1) Grešnik sliši Božjo besedo, Božje
obetanje in žuganje, in sveti Duh ga v sercu
zbudi in gine, de veruje ali ima za resnico vse,
kar je Bog razodel, zlasti, de po Jezusu Kri¬
stusu opravičenje dobimo. 2) Ta vera stori
v grešniku, de ga zavolj njegoviga hudobniga
stanu strah  obide pred Božjo pravico in
sodbo. Ali s pomočjo svetiga Duha ima tudi

3) zaupanje  v Božje neskončno usmiljenje,
de Bog grešniku zavolj zasluženja Jezusa Kri¬
stusa grehe odpusti. V tem sladkim upanji, de
pri Bogu je pomoč in odrešenje, začne grešnik

4) Boga, ki je vir in začetek vse pravice in
svetosti, ljubiti. Iz ljubezni izvira 5) kes,  stud
in sovraštvo greha. Zal mu je, de je greh
delal in Boga žalil in si prizadeva vso storjeno
škodo popraviti in pohujšanje poravnati, ia 6)

342

sklene raji vse, tudi smert terpeti, kakor
Božje zapovedi še kdej prelomiti in Boga žaliti.
In kar sklene, tudi stori; greh namreč 7) po-
polnama zapusti,  novo življenje začne, po
Božjih zapovedih živi, in tako Bogu zvesto
služi, in v svetih zakramentih, v zakramentu
svetiga kersta namreč, če še ni keršen, ali pa
v zakramentu svete pokore, če je že bil keršen,
prejme posvečujočo gnado Božjo ali opravičenje,
to je, odpušenje grehov in večnih kazen, in
notranje posvečenje, tako de je zares pravičen,
Bogu dopadljiv, otrok Božji in dedič nebeškiga
kraljestva.

Razlaganje in zgled. Ta nauk ti hočem,
ljubi moj! še bolj razjasniti s priliko ali z na-
torskim zgledam. Glej, prestopanje iz grešniga
stanu v stan posvečujoče gnade Božje je ne¬
kako podobno prestopanju stvarjene natore iz
zime v spomlad. De se namreč zimska zemlja
spremeni v lepo spomladansko polje, jo morajo
pred vsim solnčni žarki ogrevati. Zmerznjena
zemlja se omeči, terda ledena skorja se otaja
in teče v neštevilnih potočkih čez skalovje in
doline v globočino; iz zemlje klije zelena trava,
cvetice se prikazujejo, nar pervo tiha ponižna
vijolica, potem njene druge sestrice, in z ve¬
seljem gleda oko omlajeno zemljo. — Ali ni ta
spremen zimske zemlje v pomladansko polje
lepa podoba spreobernjenja iz grešniga živ¬
ljenja v stan pravice in svetosti? Narpervo
mora grešnika žarek Božje milosti ogreti, nje¬
govo terdo serce se omeči; po licih se udero
spokorne solze; nastopijo tudi dobre misli in
terdni sklepi. Ponižnost, ki je vijolici podobna,
se nar pervo prikaže, potem priraste lepo cvetje
vsih čednost, in Božje oko gleda z dopadaje-
njem na to oživljeno dušo.

Vprašanje. Pri kom nahajamo te stopnje
opravičevanja?

Odgovor. Te stopnje opravičevanja naha¬
jamo pri vsih spreobernjencih , pri vsih pobož¬
nih in svetih spokornikih.

Razlaganje. V življenji vsih svetih in
pobožnih spokornikov vidimo stopnje opraviče¬
vanja, po kterih so bili iz grešnikov pravični
storjeni ali po kterih so prišli iz grešniga stanu
v stan posvečujoče gnade Božje. Bog jih je

s svojo predhajno gnado priganjal, de so se k
njemu oberniii, v Boga verovali, in so imeli
strah pred Božjo pravico, pa tudi upanje v
Božje neskončno usmiljenje in so tedaj začeli
Boga ljubiti, grehe studiti in sovražiti, Bogu
zvesto služiti, in so prejeli v zakramentu sve¬
tiga kersta,  ali če so bili že keršeni, v za¬
kramentu svete pokore posvečujočo
gnado.  To vidimo na priliko v življenji sve-
tiga Avguštin  a , svete Marije Egiptov¬
ske,  svete spokornice in spričevavke Evdo-
ksije,  svetiga Ignacija  in veliko družili. Vsi
so bili iz grešnikov spokorniki, iz spokornikov
svetniki, otroci Božji in dediči nebeškiga kra¬
ljestva.

Zgled. V veči razjasnjenje, kako se opraviče¬
vanje godi, povem še zgodbo iz življenja svetiga A v-
guština,  za čigar spreobernjenje je njegova mati
toliko solz pretočila. Avguštin je bil namreč delj
časa v Rimu, kjer je razodeval nenavadne dušne darove,
pa tudi duhovni napuli in meseno poželenje. Po pre¬
vidnosti Božji pride iz Rima v Milan. V tem mestu
sliši hvaliti pridigarja svetiga škofa Ambroža.  Plodi
tedaj njegove pridige poslušat, sicer le iz radovednosti,
ali polagama se njegovo notranje čudovito spremeni.
Med tem se dolgo sam sabo hudo vojskuje. V tem
vojskovanji se verze en dan pod smokvo na vertu in
začne bridko jokati zavolj svojiga omahovanja. Kar
sliši glas : »Vzemi in beri! Vzemi in beri«! Oštermi
in poskoči in odpre bukve listov svetiga aposteljna

343

Pavla. In zdajci ugleda besede: »Kakor po dnevu
pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v
nečistosti in nesramnosti, ne v kregu in nevošljivosti;
temuč oblecite Gospoda Jezusa Kristusa, in ne strezite
mesu v poželenji«. In zdajci spregleda, njegovo serce
je z žarkam Božje milosti popolnama spremenjeno in
spreobernjeno. Odslej raste od dne do dne v svetosti
in kmali slovi po vsih keršanskih deželah njegova mo¬
drost, njegovo zatajevanje samiga sebe in njegova po¬
nižnost in sveti v cerkvi Božji že trinajst stoletij kakor
Svetla luč na nebu toliko vernim, zlasti pa bogoslovcam.
(Glej sprednjo podobo!) — Enako spremenjenje naha¬
jamo v življenji vsih svetili spokornikov, ki so bili iz
grešnikov pravični.

Življenje svetnikov: Sveti otrok
Ciril, spričevavec v C e z are ji v
K a p a d o c i i. (-j- 250.)

Milost Božja je tudi svetiga otroka Cirila, čigar
god danes katoliška cerkev obhaja, čudovito prepeljala
iz teme malikovavstva in praznoverstva k luči prave
vere, in kako sročniga se je štel mladi Ciril v luči te
zveličavne vere! Nič ga ni moglo od njo odverniti. Ko
namreč njegov nejeverni oče izve, de Ciril, njegov sin,
ki je bil skrivej v keršanski veri podučen, noče mali¬

kov moliti, ga preklinja in tepe in poslednjič od hiše
spodi. Sveti otrok pa se zato ne zmeni, ampak reče:
»Kar so mi oče vzeli, je le malo proti temu, kar mi
ko vera Jezusa Kristusa povernila«. Oblastnik cezarej-
s kiga mesta izve', kako se otrok Ciril obnaša, in ga
ukaže pred se pripeljati. Prizadeva si na vso _ moč
odverniti ga od keršanske vere. Žuga in prilizuje so
mu. Pa vse zastonj. Straši ga z ognjem in mečem;

ali sveti Ciril odgovori s keršansko serčnostjo: »Ne
bojim se ne ognja ne meča. Želim v nebesa priti, kjer
bo Bog moje večno plačilo. Le hitro me umori, de
grem iz sveta k svojimu Bogu«. Brez usmiljenja ga
ukaže na to oblastnik umoriti, in sveti Ciril je z ve¬
seljem dal svoje življenje za Jezusa pod rimskim ce¬
sarjem Decijem leta 250.

Molitev. Dodeli nam, o Bog! dar
solza, de po zgledu svetih spokornikov svoje
grehe objokujemo, iz grešniga stanu v stan
svetosti in pravičnosti pridemo, in ti odslej
z nepremakljivo zvestobo, kakor sveti Ciril,
služimo, de nas od tvoje ljubezni nikdar ne
more ločiti ne ogenj ne meč, ne nobena
druga stvar, po Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

Trafiia.

S čim se posvečujoča gnada Božja v nas slabi ali po¬
polnama zgubi.

Vprašanje. S čim se posve¬
čujoča gnada Božja v nas slabi in
s čim se popolnama zgubi?

Odgovor. Posvečujoča gnada
Božja se v nas slabi z odpust¬
ljivim,  popolnama zgubi se pa s
smertnim greham.

Razlaganje. Žez odpust 1 j i-
vim ali malim  greham se posve¬
čujoča gnada Božja, če tudi ne v
bistvu, pa vsaj v svoji moči slabi
in se tako nje popolnama zguba
pripravlja; popolnama zgubi
se pa s smertnim greham;
ker Gospod govori po preroku Eze-
hielu (18,20.): „Duša, ktera greši,
naj umerje“. In sveti B a žili
prav lepo govori: „Kakor dim če¬
bele odpodi, kakor smrad golobe
odžene: tako odpravi tudi nesrečni, ostudni
greh svetiga Duha, tega nebeškiga goloba, in
njegovo milost iz našiga serca". Vsak smertni
greh je tedaj meč, ki vez med Bogam ia člo-
vekam preseka; in tako se s smertnim gre¬
li a m posvečujoča gnada Božja zopet zgubi;

344

kakor namreč strela v natori razdeva in pokon-
čuje Cg Ie j zgornjo podobo!): ravno tako tudi
smertni greh v duši, ki je ozališana s posve¬
čujočo gnado Božjo.

Zgled. Sveta  Terezija je bila že v pervi mla¬
dosti zgled nar lepših čednost in posebne pobožnosti.
Njeni starši so jo skerbno redili v strahu Božjim, in
ona je vidno rastla v keršanski popolnosti. Ali v dva¬
najstim letu njene starosti ji umerje bogaboječa mati,
in odslej se je njeno življenje vse spremenilo. Dobi¬
vala je namreč različne bukve za branje; iz radoved¬
nosti je prebirala vse, in še nar raji, kakor je sama
rekla, posvetne bukve, izmišljene povesti ali tako ime¬
novane romane. Pa hitro ji zgine Božja ljubezen iz
serca in namesti nje se vseli vanjo posvetni duh;  sedaj čuti
v sebi hudo nagnjenje k nečimurnosti in lastni ljubezni;
zbudi se v njej želja gledati in gledana biti, in rada
ima lišpanje in razveseljevanje. Gotovo bi bila prišla na
kraj peklenskiga brezna, ko bi se je Bog ne bil usmilil
in bi je ne bil nazaj poklical s pregrešnih potov. —
Tako jemlje greh človeku ljubezen Božjo in ga posled¬
njič prestavi iz stanu gnade Božje zopet v stan Božje
jeze. — Zato nas opominja sveti Janez  v svojim per-
vim listu (2, 15.): »Ne ljubite ne sveta ne tega, kar
je v njem. Ako kdo svet ljubi, ni Očetove ljubezni v
njem«. — Glej, keršanska duša! koliko nesrečo ti greh
napravi. Posvečujočo gnado ti ali popolnama vzame
ali vsaj v tebi oslabi. Oh, prosim te, ogibaj se vsaj
smertniga greha! Ali ni morebiti nar veči hudobija, če
drago oblačilo posvečujoče gnade s smertnim greham
omadežvaš ali popolnama pokončaš ? Obleko, ktero je
imela devica pri poroki, tudi še žena visoko ceni in jo
skerbno hrani. Kaj bi se pa moglo reči od žene, ktera
hi svojo nevestino obleko nalaš omadežvala ali v pričo
svojiga moža z nogami teptala? Ali bi ne zaslužila
imena »nesramnica« ? Ali bi si ne nakopala serda svo¬
jiga moža? Kaj se bo pa zgodilo tebi, keršanska duša!
ako drago obleko posvečujoče gnade, ki te dela dopad¬
ljivo Bogu in vsim zveličanim duhovam, lahkomišljeno
in brezvestno z greham omadežvaš ? Oh, zgodilo se ti
ho, kakor unimu človeku v svetim evangelii, kteri ni
imel svatovskiga oblačila!

Vprašanje. Ali more človek za gotovo
vediti, če ima posvečujočo gnado ?

Odgovor. Človek ne ve za gotovo, če ima
posvečujočo gnado; so pa nektere znamnja, po
kterih more to z vso verjetnostjo vediti.

Razlaganje. Sveto pismo pravi: „(Jlovek
ne ve, ali je ljubezni ali serda vreden". Iz teh
besedi se vidi, de noben človek gotovo in brez
zmote ne ve, ali je v posvečujoči gnadi Božji
in večniga zveličanja si svest; ker to more
človek le po posebnim razodenji Božjim zvediti
(Trid. zbor). Vender pa imamo nektere znam¬
nja, po kterih moremo to z nekako verjetnostjo
vediti. Tako znamnje je, če imamo resnične
želje po keršanski popolnosti. Ravno tako znam-
nje je tudi, de smo v gnadi Božji, če imamo
le nad Bogam veselje, ali če Bogu z veseljem
služimo in radi od Boga in nebeških reči go¬
vorimo aii tako pogovarjanje radi poslušamo.
Sej že pregovor pravi: „lz obilnosti serca usta
govore". Ako imaš Boga in njegovo gnado v
sercu, bo tudi v tvojih ustih, to je, v tvojih
besedah, in veselilo te bo, če pride v tvoje
ušesa, to je, če slišiš pogovor od Boga. Po¬
slednjič je popolna vdaja v Božjo sveto voljo
in želja umreti, kadar Bog hoče, tudi znamnje,
de smo v gnadi Božji; ker ima ta vdanost svoj
vir v gnadi Božji. Kjer ni gnade, tam je upor¬
nost; kjer je pa gnada, tam je tudi popolna
vdanost.

Zgled. Sloveči pridigar Hunolt  je nekdaj zbra-
nimu ljudstvu tako govoril: »Nobeden sicer ne ve, ali
ima posvečujočo gnado, pa vender moremo to s člo¬
veško gotovostjo soditi. De mi streha nad menoj sedaj
lahko na glavo pade in mi jo zmečka, de se lahko vsa
cerkev podere in nas vse ubije, to ni nemogoče, tudi
ni k temu čudeža treba, to se lahko po natornim potu
zgodi. In vender, ko hi zavolj tega vselej trepetaje
na prižnico hodil in hi zmiram gledal na streho, de bi
mi na glavo ne padla; ali ko bi kdo zmed vas zavolj
tega doma ostajal in bi ne hotel več v cerkev hoditi,
ali ko bi le trepetaje v njej čakal, kdaj se bo cerkev
poderla; ali hi ne bil tak strah nespameten? Glej, ta
cerkev že tako dolgo stoji in se ni poderla, tudi »e
vidimo na oboku nevarnih razpok; zato hodiš brez
strahu vanjo; imaš človeško gotovost,  de se ne
ho poderla. Enako gotovost ima pobožen krist¬
jan,  de je v gnadi Božji, in to gotovost mu daje
njegova vest.  Ako hoče svojo dušo oteti, ako im* 1
resnično voljo Bogu dopasti, Boga ljubiti, Božjo voljo
spolnovati, ako mu vest ne očita veliciga greha, kteriga
bi že ne bil obžaloval in se ga spovedal, ako iro a

345

terdiii sklep, tudi eniga smertniga greha po noheni
ceni ne storiti, in je to svojo voljo že delj časa razo¬
deval s tem, de je Božje zapovedi spolnoval, sme upati,
de je Bogu ljub, de je v gnadi Božji«.

Življenje svetnikov: Sveti Ferdinand,
španski kralj. (*j- 1252.)

Ta svetnik, čigar god
danes obhajamo, je živel in
umeri v posvečujoči gnadi
Božji; njegovo življenje je
bilo namreč življenje v Bogu,
in greha se je bal, kakor
strupene kače. Sveti Fer¬
dinand  III., španski kralj,
je bil pervi sin kralja Al¬
fonza Leonskiga in je bil
rojen okoli leta 1199. Nje¬
gova pobožna mati je po-
dedvala po smerti svojiga
očeta kastilijansko kraljestvo,
prepustila je pa krono svo-
jimu osemnajst let starimu
sinu Ferdinandu, kteriga je
bila v strahu Božjim zredila.
V resnici je tudi Ferdinand
odslej razodeval veliko go¬
rečnost za sveto vero in si
je močno prizadeval za vse
čednosti. V njegovi kraljevi hiši je bila sicer dostojna
blišoba, bila je pa tudi lepa poštenost in tihota; on
sam je bil zgled keršanskiga moža in očeta. Puntarji
so iskali mladiga kralja v. razpertijo in vojsko z očetam
zapeljati; ali dobri sin je na vso moč delal, de se je
z očetam z lepo spravil. Po smerti svojiga očeta Al¬
fonza je dobil Ferdinand tudi leonsko kraljestvo (1230).
Odslej se je še z veči močjo vojskoval zoper nejevernike
(Saracene, Mavre). Vzel jim je mnoge mesta in dežele
in poslednjič cele kraljestva, ki so bile poprej lastina
španskih kraljev. Imel je pa toliko srečo v vojsko¬
vanji, ker se je poganjal za čast Božjo in razširjanje
prave vere, pa tudi vselej Boga ponižno pomoči prosil
in se Marii priserčno priporočal ter vsako zmago Bogu
Pripisoval. Njegova vojska je vedno imela pri sebi
Podobo Matere Božje, kakor je tudi on sam nosil Ma¬
riino podobo na svojih persih. Po dobljeni zmagi je
vselej modro poskerbel, kar bi bilo potrebniga za vter-
jevanje in razširjanje svete vere. V ta namen je sozidal
Po mnogih krajih lepe cerkve in samostane in je več
škofij vstanovil z dovoljenjem rimskiga papeža. Neje-
vernikov in krivovercov ni terpel v svojim kraljestvu.
Zavolj dolge vojske njegovi podložni niso bili z davki
Preobkladani. Tudi cerkveniga premoženja se ni hotel
dotakniti, desiravno so mu svetovavci prigovarjali, de
Ila j z dobro vestjo cerkveno blago za vojsko oberne;
°'%ovoril jim je: »Od cerkve in duhovšine ne želim ne

Dušna hrana. IX.

zlata ne srebra, temuč le, de za me molijo«. Ponižni
in pobožni kralj se je pa tudi ostro pokoril, terdo se
je postil in je nosil spokorno obleko, in je sploh kazal,
de more človek v vsakim stanu Bogu zvesto služiti.
V poslednji bolezni je sveti kralj z vso pobožnostjo
prejel svete zakramente za umirajoče in je poln zau¬
panja izročil svojo dušo njemu, za kteriga čast se je
na svetu tako goreče vojskoval, 30. Veliciga Travna
1252. Papež Klemen X. ga je 1671 slovesno svet-
nikam prištel.

Molitev. Prosimo te, Gospod, ne¬
beški Oče! razsvetli naš um in poterdi našo
voljo, de nesrečo smertniga greha spoznamo
in ga studimo ko nar veči hudo, ker nam
vzame posvečujočo gnado Božjo in ž njo
večno zveličanje; le tebi hočemo živeti in
umreti, o Bog! kakor tvoj zvesti služabnik,
sveti kralj Ferdinand, po Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

@C. Travma.

Sad posvečujoče gnade: dobre, zaslužne dela.

Vprašanje. Kaj je sad opravičenja?

Odgovor.  Dobre, zaslužne dela so
sad opravičenja.

Razlaganje. Kadar je človek opravičen in
ima tedaj posvečujočo gnado Božjo, se pokaže
tudi sad tega opravičenja, namreč: dobre,
zaslužne dela,  to je take dela, ki jih iz
ljubezni do Boga opravljamo in s kterimi si večno
življenje služimo. Zato pravi sveti Izidor:
„Pobožni in pravični so rodovitne dre¬
vesa, in sad,  ki ga rode, so dobre dela“.
Ravno to je že učil Gospod Jezus, rekoč:
„Vsako dobro drevo rodi dober sad“. (Mat.
7, 17.). Pa sej mora to tudi tako biti, ker je
opravičeni kakor živa mladika z živo terto J e-
zusam Kristusa  m sklenjen; torej ni mogoče,
de bi ne rodil sadu in sicer nar boljšiga sadu.
Prav primerna je podoba, ki jo je zapisal sveti
Janez Klimak  zastran te resnice, rekoč :
„Človeka, kteri dišavo pri sebi ima, bodo ljudje
kmali spoznali, de take reči nosi, če tudi noče
spoznan biti; tako bo tudi tisti, kteri ima gnado
Božjo, kmali spoznan, de jo ima, to pa iz go¬
vorjenja in djanja“.

45

346

tudi  zaslužne dela ?

Odgovor. Dobre dela imenujemo tudi za¬
služne dela,  ker nam zaslužijo 1) pomno-
ženje posvečujoče gnade Božje, in 2) večno
zveličanje, kakor sveti tridentinski zbor (6. sej.)
naravnost uči.

Razlaganje, Z dobrimi deli, ki jih oprav¬
ljamo v stanu posvečujoče gnade Božje, si za¬
služimo: 1) po m nože nje posvečujoče
gnade;  kakor si namreč časno blago množimo,
ako ž njim modro gospodarimo, ravno tako si
množimo posvečujočo gnado, ako dobre dela
opravljamo, in kakor daje vaja in trud našimu
telesu veči moč, vidu veči bistrost, sluhu veči
tankost in umu veči svetlost, tako se množi tudi
v nas z Božjo pomočjo posvečujoča gnada, ako

dobro delamo. Zato pravi naš Zveličar:
„Vsakimu, kteri ima, se bo dalo, in bo
obilno imel". (Mat. 25 , 29.) Zato nas
vse opominja sveti Duh: „Kdor je pravi¬
čen, bodi še pravičnejši, in kdor je svet,
bodi še svetejši"! (Skrivno razod. 22,11.)
— Večno zveličanje  je drugo plačilo,
ktero si zaslužimo z dobrimi deli, ki jih
opravljamo v stanu posvečujoče gnade
Božje. To resnico terdi že sveti apostelj
Pavel (2. Tim. 4, 7—8.), rekoč: „Dobro
sim se vojskoval, tek dokončal, vero ohra¬
nil. Zdaj mi je prihranjena krona pravice,
ktero mi bo dal Gospod, pravični sodnik,
tisti dan; pa ne le meni, ampak tudi tistim,
kteri ljubijo njegov prihod". V tem po¬
menu piše tudi sveti Bonaventura:
„Dobre dela (ki še v stanu posvečujoče
gnade opravljajo) so vrata v nebeško
domovino".  Kdo bi si tedaj z vso močjo
ne prizadeval priti v stan posvečujoče
gnade, de bi tako prav veliko zaslužnih
del za nebesa opravljal! Zato nas tako
priserčno spodbada k opravljanju veliko
dobrih del sveta Katarina iz Genove,
rekoč: ,,Ko bi človek vidil, kako nezmerno
plačuje Gospod na unim svetu dobro, ktero
tukaj dela, bi svoj um in svojo pamet in
svojo voljo samo v to obračal, de bi dobre
dela opravljal, ko bi bile tudi še tako te¬
žavne".

Zgled. O de bi pač vsi slušali to opominjanje
in veliko veliko dobrih del opravljali po zgledu vsih
svetnikov in vsih pobožnih kristjanov, kteri so si z
opravljanjem dobrih del odperli vrata nebeške ; torej po
pravici imenujemo nebeški ključ vsako dobro delo, ktero
storimo v gnadi Božji. Mniški brat, ki je v samostanu
več let obleko oskerboval in narejal, pride na smertno
posteljo. Umiraje prosi svoje sobrate, de bi ž njim
vred v grob deli šivanko, s ktero je šival. »Glejte jo
šivanko«! pravi: »Upam, de si bom ž njo odperl ne¬
besa; ker sim k veči časti Božji opravljal vse, kar si®
ž njo delal«. — Resnično, ljubi moj kristjan! kolikor-
krat daš vbogajme ali postrežeš bolniku ali žalostni# 3,
potolažiš ali si odrečeš kako veselje iz ljubezni do Boga :
tolikokrat položiš denar v roke Božje; Gospod jih sprav¬
lja v hranilnici za nebeško kraljestvo; in ko ti jo kdej
odpre, glej, sami zlati so v njej. Kako lep zaklad si
si pridobil! Kako se boš tedaj veselil! — Hiti in nar
biraj, vsak dan, vsako uro!

347

Vprašanje. Od kod imajo dobre dela, ki
jih v gnadi Božji opravljamo, svojo zaslužnost
ali notranjo ceno?

Odgovor. Dobre dela, ki jih v gnadi Božji
opravljamo, imajo svojo notranjo ceno le od
neskončniga zasluženja Jezusa Kristusa, ki smo
s posvečujočo gnado njegovi živi udje.

Razlaganje. Od Boga tedaj, od neskon¬
čniga zasluženja Jezusa Kristu¬
sa,  čigar živi udje smo s posvečujočo gnado,
dobivajo naše dobre dela svojo veliko ceno,
tako de si ž njimi služimo pomnoženje posve¬
čujoče gnade in večno zveličanje. Zato pravi
Gospod Jezus sam: „Jez sim terta, vi mladike.
Kdor ostane v meni in jez v njem, on rodi
veliko sadu; ker brez mene ne morete nič sto¬
riti". (\Jan. 45, 5.) Od kod ima mladika svoje
življenje? Ali ne od terte? Čigava je tedaj
zasluga, ako mladika grozdje rodi? Vse naše
dobre dela imajo tedaj svojo zaslužnost od
Jezusa Kristusa,  žive terte, in s to terto,
s Kristusam, moramo mi, mladike, zedinjeni
biti, de moremo dober sad roditi.

Zgled. Resnico, de imajo vse naše dobre dela
svojo zaslužnost ali svojo veliko ceno le od Boga, od
neskončniga zasluženja Jezusa Kristusa, nam kaže ker-
šansk učenik v tem zgledu ali v tej podobi. Misli si,
pravi, de je pred teboj velik kup ponarejeniga denarja.
Kaj li pomaga ta denar ubogimu ? — Nič! S takim
denarjem ne more dolga plačati, si ne more nič še tako
potrebniga kupiti; pri celim kupu denarja je on ven-
derle revež in berač. — Kaj pomagajo tudi vse dela,
ce imajo sicer videz kake čednosti, jim pa manjka z a-
služenja Kristusoviga,  od kodar še le svojo no¬
tranjo ceno od Boga dobivajo ? Take dela so ravno
podobne unimu ponarejenimu denarju; ž njimi se tudi
nar manjši greh ne more zbrisati in se ne more kupiti
nar manjši veselje v nebesih. Svetu, ki le na vnanje
gleda, morebiti take dela kaj veljajo, ne pa Bogu, ki
gleda na njih notranjo ceno.

v

Življenje svetnikov: Sveta Petronila,
devica.

Sad posvečujoče gnade Božje se je prav lepo
razodeval v življenji svetnice, ki se nje god danes
0 Miaja; vse njeno življenje in djanje je..namreč nepre¬
trgana versta dobrih in zaslužnih del. Sveta devica
Petronila  se je svetila kakor zvezda med pervimi
učenci in učenkami Gospodovih aposteljnov. Tadanji
kristjani so bili pa posebno goreči v ljubezni do Boga

in do bližnjiga. Ži¬
vela je v Rimu in
imenuje se duhovna hči
svetiga aposteljna Pe¬
tra, ker jo je v ker-
šanslri veri podučil in
kerstil; torej se je po
njem Petronila imeno¬
vala. Ko je bila v
Gospodu zaspala, so
jo pokopali poleg ar-
dejanske ceste, kjer so
pozneje njej v čast po¬
stavili tako imenitno
cerkev, de so se Rimci
pod papežem Grego¬
rijem III. in njegovimi
nasledniki v to cerkev
shajali k slovesni službi
Božji.

Molitev. Prosimo te, o Bog! dodeli
nam na prošnjo svete device Petronile, de ti
v gnadi Božji služimo in v svojim življenji
veliko dobrih in zaslužnih del storimo, po
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

1 RS@l!H)ife§.

Lastnost dobrih del.

Vprašanje. Kaj
je potrebno k
dobrimu, zasluž-
nimu delu?

Odgovor. K do-
briinu zaslužni-
mu deluje dvoje
potrebno: 1) stan
gnade Božje, 2)
dobri namen.

Zgled. Rajni škof
Vitman  iz Rezna
(f 1833.) je bil
nar lepši zgled kre¬
posti in pobožnosti,
ljubezni do Boga in
do bližnjiga. (Glej
pristavljeno podo¬
bo !) Storil je ne-

45 *

348

izrečeno veliko dobriga; pa nikdar ni iskal v svojih
delih svoje časti ali človeške hvale, ampak le časti
Božje in zveličanja svojiga bližnjiga; vse je storil v
ljubezni do Boga in iz ljubezni do Boga, to je, v
stanu gnade Božje in iz dobriga namena,  in
to ste ravno tiste dve lastnosti, ki ste potrebne k našim
dobrim delam, de so Bogu dopadljive in nam v večno
življenje zaslužne.

Vprašanje. Kaj se pravi to: Dobre dela
moramo opravljati v stanu gnade Božje?

Odgovor. To se pravi: Dobre dela moramo
opravljati v ljubezni Božji,  ker imamo
namreč zavolj posvečujoče gnade ljubezen in
dopadenje Božje in smo z Bogam sklenjeni.

Razlaganje. Le tiste dobre dela, ki jih
opravljamo v stanu posvečujoče gnade Božje,
imajo veljavnost pred Bogam, so nam zaslužne;
dokler je človek v smertnim grehu, ne more nič
zaslužniga za nebesa storiti. Deni v temni noči
na eno stran zlato, na eno pa železo; postavi
na eno stran nar lepši, na eno pa nar gerši
podobo, in povej mi potem, kaj je dražji in kaj
je lepši? Ne moreš mi naznaniti ne cene ne
lepote, ker v temi ne moreš z očmi nič ločiti.
Drage so v Božjih očeh dobre dela človekove
o belim dnevu, to je, v stanu gnade Božje,
opravljene. Karkoli človek stori v gnadi Božji,
mu je zaslužno. Kako revna je pa duša, ki v
temi dela! Karkoli delaš v tej temi, je brez
sadu, nima plačila pri Bogu. Kristjan! v raz-
jasnjenje te resnice ti bodi tole vzgled! Vzemi
kos papirja in piši v eno versto sto ničel za-
poredama. Vse ničle nič ne veljajo brez enote;
vse ničle ne pomenijo nič, če se številka pred
nje ne postavi. Tako šest ničel zaporedama nič
ne velja; ako pa od leve strani enoto pred nje
postaviš, imaš milijon. Taka je tudi z našimi
mislimi, željami, besedami in deli; ako jih ima¬
mo brez Boga, brez posvečujoče gna¬
de,  niso nič, ne veljajo nič in nimajo nič za-
služenja; ako jih pa imamo z Bogam, to je,
v stanu posvečujoče gnade, so nam v blagoslov
in zasluženje. Kakor jeseni, ko se nam solnce po-
lagama umikuje in mraz dojema, sadje in listje
z dreves pada, ravno tako tudi duša grešni¬
kova, ako se mu umakne Bog, solnce pravice,
omerzne v ljubezni in je brez vsih dobrih del;
ker je človek v smertnim grehu otrok jeze Božje,

ne more za nebesa nič zaslužniga storiti, kakor
drevo jeseni ne more sadu roditi.

Vprašanje. Ali je pa kar brez vsiga sadu
dobro delo, ktero je storjeno v smertnim grehu?

Odgovor. Dobro delo, v smertnim grehu
storjeno, ni ne brez vsiga sadu. Desiravno tako
delo ni zaslužno za večno življenje, pa vender
Boga naklanja, de raji podeli posvečujočo gnado;
s takimi deli človek dobi od Božje milosti gnado
spreobernjenja, nekterikrat si pa tudi odverne
časne kazni.

Razlaganje. Če tudi dela, v smertnim grehu
storjene, niso zaslužne za nebesa (pravi pri¬
digar Hunolt), vender ne smemo nehati jih
opravljati, moliti, k sveti maši hoditi, vbogajme
dajati i. t. d. Ravno zato, ker si v grehih, to¬
liko pridnejše opravljaj dobre dela. Če imaš
zlomljen železen drog, ali ga precej preč veržeš?
Gotovo ne; pa vender ni več za rabo. Alt če
se ti denar po sredi prelomi, ali ga precej za-
veržeš? In vender ni več veljaven denar; nič
ne moreš ž njim kupiti. Čeravno zlomljene,
imate te dve reči še zmiram svojo vrednost.
Enaka je z dobrimi deli, ki jih človek v smert¬
nim grehu opravlja; niso sicer pripravne za
nebesa, niso veljaven denar za srečno večnost
in ne zaslužijo plačila; vender joa niso zastonj,
ampak imajo nekaj vrednosti. Z njimi si nam¬
reč pridobiva človek časno srečo in se vadi v
dobrih delih. Zakaj se vadijo vojaki, ki so v
miru in se jim ni bati sovražnika, v orožji in
se borijo in streljajo, kakor bi že res sovraž¬
nika imeli pred sabo ? Zakaj strelci velikokrat
streljajo v tarčo, desiravno bi mogli v hosti
zverino streljati? Ali ni oboje prazno delo?
Nikakor ne, ta vaja je zato, de so vojaki spret¬
nejši v vojskovanji in strelci srečnejši v stre¬
ljanji, de, ako se sovražnik bliža ali zver pri¬
kazuje, uni toliko gotovši zmago, ti pa plen
dobe. Ravno tako so tudi koristne dobre dela
njemu, kteri je v smertnim grehu. Če mu tudi n e
pomagajo k večnimu življenju, mu pa pomagajo
k veči spretnosti, te dobre dela tudi po tem, ko se
z Bogam spravi, opravljati in si tako večno zve¬
ličanje zaslužiti. Dobre dela pa tudi še pravično
jezo Božjo nekoliko časa odvračujejo, de grešnik
ni precej, kakor je zaslužil, z naglo smertju

349

udarjen; dobre dela so tako rekoč zagraja, če
tudi iz samih mertvih trupel narejena, za ktero
se more še nekaj časa zoper sovražnike braniti,
dokler ne dobi nove pomoči.

Zgledi. De so nam dobro dela, če tudi brez
posvečujoče gnade opravljene, vender zelo koristne, ker
večkrat časne kazni odvračujejo, vidimo iz več zgledov.
Tako nam pripoveduje sveto pismo od Judov:  »Ven¬
der ker so se ponižali, se je odvernila od njih jeza
Gospodova, in niso bili popolnama pokončani; ker tudi
v Judu so se našle dobre dela«. (2. Kron. 12, 12.)
Tako tudi od Ahaba:  »Ali nisi vidil Ahaba poniža-
niga pred menoj? Ker se je tedaj ponižal zavolj mene,
ne bom pripravil nesreče v njegovih dneh, ampak v
dneh njegoviga sina bom poslal nesrečo njegovi hiši«.
(3. Kralj. 21, 29.) Tudi v občni zgodovini imamo tak
zgled. Koka Gospodova se je vzdignila nad hudobno
Predegundo,  ženo frankovskiga kralja Kilperiha.
Troje otrok ji je kuga v enih mescih pobrala. Začne
tedaj z vso resnobo premišljevati svoje pregrešno živ¬
ljenje in reče možu: »Doslej nama je Bog prizanašal,
če sva ga tudi zelo žalila, sedaj pa naji nar huje tepe,
ker nama otroke jemlje. Odverniva šibo Božjo in raz¬
deliva med uboge s terdobo nagrabljeno bogastvo«.
Kilperih zmanjša prevelike davke in razdeli med uboge
obilno darov. Na prošnjo ubozih se je umaknila pra¬
vica milosti Božji. Kraljica dobi še eniga sina, kteri
je pozneje na Francoskim kraljeval po imenu Klotar
II. — Tako obdaruje Bog tudi v smertnim grehu stor¬
jene dobre dela. Ta resnica naj nas spodbada dobro
storiti tudi takrat, kadar smo brez posvečujoče gnade,
še tolikanj bolj delajmo dobro, de se nas Bog usmili
in nam da gnado praviga spreobernjenja.

Vprašanje. Kaj se pravi: Opravljajmo dobre
dela iz dobri ga namena?

Odgovor. To se pravi: Delajmo dobro
zavolj Boga, iz ljubezni do njega.

Razlaganje. Pri vsih naših dobrih delih,
pri vsih naših opravilih nar več velja dober
namen; dober namen posvečuje tudi nar manjši
delo in mu daje vrednost in zasluženje v Božjih
očeh. Po pravici se tedaj reče: »Dobri namen
spremeni svinec v zlato**. — Kakor malar na¬
vadni les pozlačuje ali posrebruje, tako moremo
tudi mi nar manjši opravila, tako rekoč, pozla¬
titi, to je, posvetiti in zaslužne storiti z do¬
brim nam e nam.  Gospod Jezus sam uči, de
dober namen veliko veliko velja, rekoč: „Kdor-
koli da piti komu zmed teh nar manjših le
kozarec merzle vode v imenu učenca, resnično
vam povem, ne bo zgubil svojiga plačila**. (Mat.
40, 42 .) —  Obujajmo tedaj večkrat po dnevu

dobri namen, posebno pa zjutraj. To se lahko
z malo besedami opravi, kakor: „0 moj Bog
in Gospod! vse k tvoji veči časti**! ali: »Go¬
spod, zavolj tebe** ! ali:  „Iz ljubezni do tebe,
o Bog**! ali: „0 moj Bog! darujem ti vse svoje
misli, besede in dela k tvoji časti** i. t. d.

Zgled. »Oh, kako bom zveličan? Ko bi le vedil,
kaj bi mogel storiti jez, ubogi, nevedni človek, de bi
dosegel Božje dopadajenje in zveličanje svoje duše«!
Tako je zdihoval po noči in po dnevu maloveren pu-
šavnik, in si je to silno k sercu gnal. Kar se mu
prikaže angel in mu prijazno reče za njim iti. Pušav-
nik se vzdigne in gre za angelam. Prideta pa k slabi
bajti; uboga, pa prijazna deklica umiva z veselim obra-
zam umazane-tla v revni koči in vesela prepeva: »Go¬
spod ! vse tebi v čast«! Tiho gresta memo in prideta
v veliko, 'lepo cerkev. Tukaj ravno oznanuje sloveč
pridigar Božjo besedo pred veliko množico ljudstva —
s tako močjo in vnemo, de se vse čudi in jih veliko
solze pretaka in so mnogi k poboljšanju nagibovani.
Pridigar zapusti lečo in gre ravno memo naših popot¬
nikov, pa z obnašanjem, ki le prejasno kaže, koliko si
domišljuje zavolj svoje zgovornosti in kako visoke misli
ima sam od sebe. — Kar angel začne govoriti in reče:
»Povej mi, prijatel! kdo je več storil pred Bogam —
uboga deklica ali sloveči pridigar« ? Brez pomislika
odgovori pušavnik: »Kaj ne — izverstni pridigar«?
— »O kako se motiš, ljubi moj« ! mu odgovori angel;
»ker Gospod Bog gleda pred vsim na pobožniga
duha, na dobri namen;  ta dela naše djanje Bogu
dopadljivo in nam zaslužno. Zapiši si to v serce. Po
tem živi in ravnaj«! — Taka je, ljubi moj kristjan!
Kar človek iz ljubezni ne stori, nima nič vrednosti.
Dela, ki se tudi po vnanjim dozdevajo dobre, pa se ne
opravljajo iz dobriga namena, so podobne lepim jabel-
kam, ki se obesijo na strupeno drevo. Drevo, na kterim
je tako sadje, je sicer na videz lepo, pa ne dobiva nič
vrednosti po takim sadji, bodi si še tako lepo in dobro,
ker ni izrastlo iz njegove korenine in tedaj ni njegovo.
Kdorkoli drevo natanko ogleduje, koj spozna, de je
sadje nanj privezano. Jabelka se tudi ne bodo dolgo
ohranile na tujim drevesu, ker jim manjka redivniga
soka. In če mu tudi še toliko časa lepoto dajejo, ali
bo kaj boljši zato? Strupeno drevo je in ostane. Kavno
tako človek, ki se zališa z dob rimi  deli, ktere ne izvi¬
rajo iz ljubezni njegoviga serca, še nima zavolj njih
kreposti, njegovo serce je in ostane strupeno.

v

Življenje svetnikov: Sveti opat

E n ek  o. (-J* 1057.)

Kodovitno drevo na Božjim vertu polno dobriga
sadja, to je, polno dobrih del, ki jih je opravljal v
gnadi Božji in iz dobriga namena, je bil sveti Eneko,
opat v samostanu Božjiga Zveličarja v Onii na Špan¬
skim, ki se njegov god danes obhaja. Ta svetnik je
živel ves za Boga in za svoje podložne, zlasti je bi

350

oče ubogim in tolažnik bolnikam. Nar veči zasluženje
si je pa pridobil pri Bogu in pri poglavarjih v deželi,
de si je prizadeval razpertije in sovraštva odpraviti.
Umeri je v svetosti leta 1057.

Molitev. Dodeli nam, o Bog! de bomo
tudi mi rodovitne drevesa na tvojim vertu, kakor
sveti opat Eneko, in sad rodimo v ljubezni in
iz ljubezni do tebe, sad za večno življenje —
po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

!. Rtainlfeiie

Potrebnost in različnost dobrih del.

Vprašanje, Ali mora vsak kristjan dobre
dela opravljati ?

Odgovor. Vsak kristjan mora dobre dela
opravljati; 1) ker brez dobrih del je vera
kristjanova mertva; 2) ker brez dobrih del ne
more posvečujoča gnada v nas biti in ostati;
3) ker si moramo z dobrimi deli nebesa za pla¬
čilo in krono pridobiti.

Razlaganje. Glej, moj kristjan ! kako po¬
trebne so nam dobre dela ! 1) Brez njih
namreč naša vera nima nič vrednosti;
„vera brez del je meriva*'' , pravi sveti apostelj
Jakop  (2, 26.) In sveti Jeronim  piše:
„Keršanska vera je lepa svetilnica; olje v njej
so dobre dela. Kakor je pa svetilnica, bodi si
še tako lepa in draga, brez vsake koristi, če

zavolj pomanjkanja olja ne more goreti in sve¬
titi, tako tudi vera nič ne pomaga, če se v do¬
brih delih živa ne razodeva". »Kaj pomaga,
bratje moji", piše sveti Jakop, „ako kdo pravi,
de ima vero, del pa nima? Ga bo li vera mo¬
gla zveličati? — Kakor je telo brez duše mertvo,
tako je tudi vera mertva brez del".-—2) Brez
dobrih del ne moreposvečujočagnada
v nas biti in ostati;  ker z dobrimi deli
moramo gnado opravičenja razodevati in jo ob
enim v sebi množiti in hraniti. Kakor se ogenj
po dimu naznanja, tako se mora tudi posve¬
čujoča gnada po dobrih delih razodevati; ako
se ta sveti ogenj v nas ne ohrani z dobrimi
deli , ugasne. Zato piše učeni S u a r e z :
^Ogenj brez gorkote ugasne, sneg brez mraza
se staja, sapa brez gibanja se spridi, voda
brez tečenja se usmradi: ravno tako se manjša
in poslednjič zgine Božja gnada in ljubezen
v našim sercu brez dobrih del". 3) Z do¬
brimi deli si moramo poslednjič ne¬
besa za plačilo in krono pridobiti;
kdor pride k Bogu s praznimi rokami, ne prejme
od njega krone življenja. Zato pravi Gospod
Jezus sam: „Vsako drevo, ktero ne rodi do-
briga sadu, bo posekano in v ogenj verženo".
(Mat. 3, 30.) Kako nespametno delajo tedaj
tisti, kteri zanemarjajo dolžnost opravljati do¬
bre dela, nam kaže naslednji zgled.

Zgled. Enkrat je dal knez dvorskimu noretu
palico, rekoč: »Ako dobiš večiga norca, kakor si ti,
mu daj tole palico«. Ene leta preteku; kar zboli knez
in nore ga obiše. (Glej naslednjo podobo!) Bolnik mu
reče, de ga bo kmali zapustil. In nore ga vpraša:
»Kam pa greš« ? — »Na uni svet«, odgovori knez. —
»Kdaj se boš pa zopet vernil ? Ali v enim mescu« ?

— »O ne«. — »Ali v enim letu« ? — »Tudi ne«.

— »Kdaj pa«? — »Nikoli«. — »S čim si se pa
preskerbel za tako daljno potovanje in za prebivanje
na tistim kraji, kamor greš«? — »S prav nobeno rečjo« !

— »Kako to«?  odgovori nore, »na mojo palico! Ali
misliš v večnost iti, in nisi nič storil in poskerbel,
kako bi srečno živel na unim svetu, iz kteriga nikoli
nazaj ne prideš? Na mojo palico; ker jez take neumne
še nobenkrat nisim storil. Ti si veči norec, kakor jez«.

— Ali ni resnice govoril ta nore? Ali more pač kdo
nespametniši biti od človeka, kteri se hoče pred Boga®
prikazati s praznimi rokami — kakor drevo brez sadu?
Opravljaj tedaj, keršanski prijatel! dobre dela, dokler
je dan; pride noč, ko ne boš mogel več delati.

351

Vprašanje. Ktere dobre dela je zlasti treba
opravljati ?

Odgovor. Zlasti je treba opravljati tiste
dobre dela, 1) ktere so v Božjih in cerkvenih
zapovedih vsim krisljanam zapovedane, 2)  ktere
so k spolnovanju dolžnost našiga stanu potrebne
in koristne.

Razlaganje. Koliko dobrih del moremo vsak
dan, še celo vsako uro storiti, ako Božje in
cerkvene zapovedi vselej zvesto in iz svete
ljubezni spolnujemo in dolžnosti svojiga stanu
z veseljem in gorečnostjo opravljamo ? Bog nič
nenavadniga od nas ne tirja. Zato piše ker-
šansk učenik naše dni : „Nikar si ne domi¬

šljajte, de po Božji volji žive samo tisti ljudje,
kteri take dela delajo in take čednosti spolnu-
jejo, ki jih vsak vidi, vsak čisla in vsak obču¬
duje. O ne, nar manjši zvezdo, ki na nebu visi
in se nar manj sveti in jo ljudje komej ugledajo,
je Gospodova roka ravno tako tje postavila,
kakor veličastno solnce, ki vse razsvetljuje,
greje in oživlja. Nar manjši zvezda služi Bogu
ravno tako, kakor solnce. Ravno tako služi
Uogu hišni oče, ki natihama skerbi za srečo

svojih otrok; hišna mati, ki po noči in po
dnevu otroke verdeva; hišni gospodar, ki
čuje nad posli; hišna gospodinja, ki svoje
opravila po hiši modro opravlja; umetnik, ki
se peča z umetnijo in svoje delo z vso prid¬
nostjo nareja; rokodelec, ki v delavnici sedi
in cel dan silno trudno in težavno delo ima;
dninar, ki je z nar težjim bremenam obložen;
orataj, ki polje obdeluje in živino redi; hlapec,
ki na povelje svoje gospode zdaj to zdaj uno
dela; dekla, ki jedi pripravlja in mnogotere
dela v hiši opravlja; kratko reči, kdor karkoli
po svojim stanu dela, bodi si še tako majhno
in slabo, spolnuje voljo Božjo in opravlja te¬
daj dobro, Bogu dopadljivo delo'*'. — O koliko
dobrih del moremo opravljati, koliko zakla¬
dov si moremo vsi za nebesa nabirati, če le
zares hočemo!

Vprašanje. Ktere dobre dela nam sveto
pismo posebno priporoča?

Odgovor. Sveto pismo nam posebno pri¬
poroča moliti, postiti se in vbogajme
dajat  i.

Razlaganje. Tri nar imenitniši dobre dela
so: moliti, postiti se, vbogajme dajati.
Z besedo moliti  si pa tukaj mislimo vse po-,
božne djanja, ki jih Bogu in svetnikam v čast
opravljamo; pri besedi postiti  se  si ne mi¬
slimo le pri jedi in pijači pritergovati si, ampak
svoje pregrešne nagnjenja berzdati, pripušeniga
veselja zderžati se in sploh vse nadloge in te¬
žave voljno prenašati; in pri besedi vbogaj¬
me dajati  si mislimo vse telesne in duhovne
dela keršanskiga usmiljenja. K pridnimu oprav¬
ljanju teh treh dobrih del nas že spodbada
sveti Rafael,  veliki angel, v prelepim nauku,
ki ga je dal stariinu in mladimu Tobiju, rekoč:
„BoIjši je molitev s poštam in z milošnjo, kakor
spravljati zaklade zlata". In sveti Bernard
nam z vso močjo priporoča delati te dobre dela,
rekoč: „Tri reči so, kterih se morajo zderžati
vsi, kteri hočejo opravičeni biti. Pervič se mo¬
ramo zderžati hudobnih del, drugič meseniga
poželenja, tretjič posvetnih skerbi. So pa tudi
tri reči, za ktere si moramo prizadevati, ki jih
tudi Gospodova pridiga na gori obsega: miloš-
nja, post, molitev.  Hudobnim delam naj

se dela usmiljenja nasproti postavljajo, zoper
meseno poželenje naj se rabi post, in na mesto
posvetnih skerbi naj stopi ljubezen Božja in
pogostna molitev". — S posebno gorečnostjo
opravljajmo tedaj zlasti te tri dobre dela: m o-
liti, postiti se, vbogajme dajati;  — na¬
birajmo si ž njimi veliko zakladov za nebesa in
lučajmo veliko jabelk čez plot, kakor uni stari
vertnar, od kteriga se nam tole pripoveduje.

Zgled. Star vertnar je bil ubogim zelo dobrot¬
ljiv in marsikako petico, za ktero bi si bil lahko omi¬
slil novo obleko, lepo hišno orodje ali kako veselje, je
dal revežem, ki so ga pomoči prosili. Govoril je pa
večidel tele besede: »Bom
pa zopet jabelko vergel
čez plot«. Enkrat ga vpra¬
šajo, kaj te čudne besede
pomenijo. In vertnar pri¬
poveduje: »Ejega dni po¬
kličem otroke na vert in
jim privolim sadje pod
drevjem pobirati in jesti,
kolikor se jim ljubi, pre¬
povem jim pa kaj v tor¬
bico spraviti in seboj vzeti.

Eni so bili pa tako pre¬
kanjeni in so lučali nar
lepši jabelka čez plot,
de bi jih zunaj zopet do¬
bili. Ti dečki so sicer
'gerdo delali in jih nikoli
več na vert nisim pustil.

Kakor pa čebela tudi iz
marsikteriga strupeniga sadeža med serka, tako sim se
tudi jez kaj dobriga naučil iz tega hudiga djanja. Glej,
mi pride na misel, z nami ljudmi na svetu je enaka,
kakoršna z otroci na tem vertu. Blago tega sveta
smemo sicer vživati, pa nič ne smemo seboj vzeti.
Kar pa damo ubogim, veržemo tako rekoč čez plot
in bomo enkrat zopet dobili unstran plota,  v
večnosti«. — Kristjan! pomni ta modri nauk; odreci
si, kakor ta dobri vertnar, marsikako veselje, zatajuj se,
posti  se, de moreš vbogajme dajati,  in bodi pre¬
pričan, de bo potem tudi Bog rad uslišal tvojo mo¬
litev;  ker sveti Avguštin  pravi: »Ako hočeš, de se
tvoja molitev  k Bogu povzdigne, ji naredi dve re-
petnici: post in milošnjo.

v

Življenje svetnikov: Sveta Blandina,
devica in spričevavka.  (-{- 177.}

Danes se obhaja spomin svetih spričevavcov, ki
so bili mučeni na Francoskim v Lugdunu pod cesarjem
Markam Avrelijem v drugim stoletji in se jim pravi:
sveti Pot in škof, sveti Sankt  diakon, sveti A tal in

sveta devica in dekla Blandina.  Vsi so bili pridni V
molitvi, v zatajevanji samiga sebe in v keršanski lju¬
bezni do bližnjiga; prav posebno so se pa skazovali z
junaškim spričevanjem svete vere. Vsa grozovitost in
hudobija nejevernikov si ni mogla izmisliti terpljenja,
ki bi bilo omajalo stanovitnost teh zvestih služabnikov
Božjih; vsi so radi dali življenje za Kristusa. Juna¬
kinja med njimi pa je bila sveta dekla Blandina.
Vsi, posebno njena gospodinja, so se bali, de bi ne
zgubila stanovitnosti, ker je bila slabiga in bolehniga
života. Ali Bog ji je dal tako serčnost, de so tudi
neverniki nad njo stermeli. Od jutra do večera so jo
hudo terpinčili; pa neusmiljenci so se poprej naveličali
terpinčenja, kakor ona terpeti. Med terpljenjem je kli¬
cala samo to: »Kristjana sim;  med nami se nič hu¬

diga ne počenja«. To je njeno slabo telo z višji P°"
močjo napolnilo. Bičajo jo, na križ jo razpnejo, in P°
tem zverem veržejo, in ker še živi, jo v ječo zaprejo >
grozno tepejo, na razbeljen železen stol posadijo i n
poslednjič ob glavo denejo. Taciga in toliko terpljenj a
še ni prestala ženska, kakor sveta Blandina.  Umerl a
je leta 177.

Molitev. Dodeli nam, o Bog! na
prošnjo svete device in spričevavke Blan-
dine serčnost in moč, de z molitvijo, zata¬
jevanjem in keršanskim usmiljenjem krono
večniga plačila dosežemo — po Kristusu,
Gospodu našim. Amen.

~*fIi«Ierogr*phit

3 JLC •

353

S.

Kaj je zakrament, in koliko reči je k zakramentu treba.

Vprašanje. Kako moremo dobiti gnado
Božjo, ki nam je tolikanj potrebna?

Odgovor. Gnado Božjo, ki nam je tolikanj
potrebna, moremo dobiti v svetih zakra¬
mentih.

Razlaganje. Sicer moremo od Boga gnado
dobiti, če ga ponižno in s pravim sercam pro¬
simo, kakor je bilo že v drugim poglavji pove¬
dano; ker po besedah svetiga Avguština  „se
vzdiguje naša molitev v nebesa, in z nebes zato
prihaja Božja milost**; pa navadno, naravnost
in gotovo se nam daje gnada Božja v svetih
zakramentih; ti so vodotoki, po kterih nam pri¬
teka milost Božja.

Vprašanje. Kaj je zakrament?

Odgovor. Zakrament je vidno znamnje ne¬
vidne gnade Božje, ki ga je postavil Jezus
Kristus v naše posvečenje.

Razlaganje. Beseda ^zakrament" pomeni
sploh  kaj svetiga in skritiga, sveto skriv¬
nost. V tesnim  pomenu je pa zakrament
vidno znamnje nevidne gnade Božje, ki ga je
postavil Jezus Kristus v naše posvečenje. —
Zatorej morajo pri vsakim zakramentu biti tri
reči: i) vidno znamnje, 2) nevidna

gnada Božja, 3) postavljenje po Je¬
zusu Kristusu.

Vprašanje. Kaj je tedaj pred vsim po¬
trebno k zakramentu?

Odgovor. K zakramentu je pred vsim po¬
trebno vnanje ali vidno znamnje,  to je, pri
vsakim zakramentu mora nekaj biti, kar se čuti,
namreč tvarina ali reč, ki se vidi, in besede,
ki se slišijo.

Razlaganje. Ker smo počutni ljudje, ker
smo iz telesa in duše, je Bog, po besedah sve¬
tiga Kri z os torna, v svoji modrosti za dobro
spoznal, nam podeliti gnado, ki je vsa du¬
hovna,  nevidna, po vnanjih, vidnih  znam-
njih, de počutni človek ve, de in kdaj se mu
podeli notranja gnada, in de se mu naznanja
posebna gnada, ki jo v vsakim zakramentu po-

Dušna hrana, IX,

sebej prejme. Zato je pri vsakim zakramentu
nekaj, kar se čuti, kar je očitno, namreč reč
ali djanje,  ki se vidi, in besede,  ki se sli¬
šijo. To, kar se vidi, se imenuje tvarina,  to,
kar se sliši, s lovil  o svetiga zakramenta. Tako
je na priliko pri svetim kerstu voda, pri sveti
birmi sveta krizma, pri svetim rešnjim telesu
podobe kruha in vina i. t. d. tvarina,  besede
ali slova pa, ki se ob enim govore, kakor na
priliko pri svetim kerstu: „Jez te kerstim v
imenu Očeta in Sina in svetiga Duha", so slo-
vilo. Ako manjka ene zmed teh reči, tvarine
ali slovila, ko bi na priliko kdo kerševal brez
vode, ali ko bi sicer keršenika z vodo oblival,
pa bi ob enim ne govoril besedi: „Jez te ker¬
stim v imenu Očeta in Sina in svetiga Duha",
bi to ne bilo zakrament. „Če pristopi beseda k
tvarini, je še le zakrament", pravi sveti Av¬
guštin.

Vprašanje, Kaj je drugič potrebno k za¬
kramentu ?

Odgovor. K zakramentu je drugič po¬
trebna nevidna gnada Božja.

46

354

Razlaganje in zgled. Sveti zakramenti niso
le prazne znamnja, ampak močne ali delavne
znamnja, ki tedaj ne naznanjajo le gnade, am¬
pak tudi dele gnado, ktero naznanjajo, če le
sami' nje delavnosti ne opoviramo. Vnanje znam-
nje pri zakramentu se vidi, notranja gnada
se pa ne vidi, in vender je to, kar se pri za¬
kramentu ne vidi, veliko veči, kakor je to, kar
se vidi. — Sveti Ambrož  je enkrat kerstil
odrašeniga človeka in po tem mu je priserčno
govoril, rekoč: „Vidil si, kar moreš viditi s te¬
lesnimi očmi; nisi pa vidil tega, kar je vnanje
v duši delalo, ker se to ne vidi. Kar se ne
vidi, je veliko imenitniši, kakor to, kar se vidi;
ker to, kar se vidi, je časno, kar se ne vidi ,
je pa večno". — Zares, kar se pri svetih za¬
kramentih sliši in vidi, je le majhna reč; velike
so pa gnade, ki nam jih dele, če jih vredno
prejmemo.

Vprašanje. Kaj je tretjič potrebno k za¬
kramentu?

Odgovor. Tretjič je k zakramentu potrebno
postavljenje po Jezusu Kristusu.

Razlaganje. Le Bog, le Jezus Kristus
more po vidnih znamnjih nevidno gnado delili;
ker ne človek ne angel nima oblasti čez gnado
Božjo. Zato morajo sveti zakramenti po Jezusu
Kristusu postavljeni biti. „Kdo je začetnik sve¬
tih zakramentov", vpraša sveti Ambrož,  „če
ne Jezus Kristus? Alijih  nismo z nebes dobili" ?
Posebno nam pravijo sveti očaki v svojih bu¬
kvah, de nam je Kristus gnado Božjo zaslužil
z neskončnim zasluženjem svoje smerti na križu
in de nam on to zasluženje po svetih zakra¬
mentih deli. Tako piše sveti Avguštin:  „Evan-
gelist je kaj pripravno besedo izvolil, ker ni
rekel: Stran Gospodova je bila prebodena, am¬
pak odperta  (glej sprednjo podobo!), de se
je tako rekoč odperl vhod v življenje,  od
kodar imajo zakramenti v cerkvi  svoj za¬
četek, brez kterih nobeden ne more iti v večno
življenje".  Ravno zato imajo sveti zakra¬
menti svojo moč tudi le od Kristusa in njego-
viga neskončniga zasluženja. Kristus je za¬
četnik svetih zakramentov; on je tako rekoč
studenec, sveti zakramenti so pa posode, s kte-
rimi iz tega studenca zajemamo.

Zgled. Gospod Jezus, on nebeški zdravnik, je
iz same ljubezni do nas svete zakramente postavil ko
nebeško zdravilo za našo bolno dušo. — Bil je zdrav¬
nik v deželi, ki je zelo slovel zavolj svoje vednosti in
ljubezni do ljudi. Dežela pa, v kteri je živel, je bila
silno velika, in vse polno bolnikov je bilo v hišah po
mestih in vaseh. Nekteri so bili namreč neozdravljivi,
nekteri so pa sicer že ozdraveli, pa se jim je čez nekaj
časa bolezen zopet povernila. Mnogi zdravniki so vse
poskušali, de bi jih ozdravili, pa niso nič premogli
zoper kužno bolezen. Šel je pa izvedeni in dobri zdrav¬
nik v revne bolniške prebivališa; in ubožci so se mn
v serce usmilili. In glej, pripravil je sedem želiš;
te je dajal bolnikam, de bi jih rabili vsak po svoji
bolezni. In ozdraveli so, kteri so jih prav rabili; kteri
jih pa prav ali celo niso rabili, so umerli. Ko pa tudi
prebivavci v druzih deželah od izvedeniga in dobriga
zdravnika slišijo , ga prosijo in vabijo tudi v svojo de¬
želo. In usmiljeni zdravnik pride k njim, jim prinese
sedmere dobrotljive zeliša,  jih tolaži in zdravi.
In brez števila nesrečnih je vživalo zeliša in na ves
glas hvalilo njega, ki jih je otel smerti in groba, in
vse stoletja se bodo v hvaležnosti in ljubezni spomi¬
njali prijazniga zdravnika in njegovih sedmerih zdravilnih
želiš. — Prijatel! vprašaš me, kdo je ta izvedeni in
prijazni zdravnik? — Jezus Kristus  je ta zdravnik.
Velika dežela je zemlja z mnogim terpljenjem; bolniki
so zmotenciin prostovoljni grešniki; sedmere zeliša
so pa sedmeri sveti zakramenti;  mnogi drugi
zdravniki so modrijani vsih časov, kteri so sicer podu-
čevali v spoznanji praviga Boga in večniga zveličanja,
pa svoje učenosti niso jemali iz svetiga evangelija.
Tujci iz vsih dežel pa so neštete množice ljudi, ki
imajo že več stoletij Jezusov nauk in njegove zakra¬
mente , v kterih so vselej moč in zveličanje dobivali;
kakor tudi‘sveta kraljica Klotilda,  ki se danes njen
god obhaja, nam vsim kaže, koliko moč imajo zakra¬
menti, ako jih vredno prejemamo.

v

Življenje svetnikov: Sveta Klo¬

tilda, perva keršanska kraljica na
Francoskim,  (-j- 545.)

Sveta Klotilda,  francoska kraljica, je bila hči
Kilperika, burgundovskiga kralja. Že v pervi mla¬
dosti je bila sirota, ker je stric Gondebald vse njene
pomoril zunaj ene sestre; vender je pa imela veliko
srečo od Boga, deje  bila v katoliški veri zrejena, de-
siravno je med arijanskimi krivoverci živela, V po¬
svetnim šumu in pozemeljski blišobi, kakor je po kra¬
ljevih hišah že sploh navada, je ohranila nedolžnost in
čistost, ker je pridno molila in v strahu Božjim hodila.
Francoski kralj Klodovik I. sliši, kako modra, ponižna
in prijazna je Klotilda, in sklene jo v zakon vzeti.
Pošlje tedaj imenitniga in razumniga dvornika, Avre-
lijana po imenu, v Burgund, de bi oznanil Klotildi
njegovo željo. Ker Avrelijan v tej reči želi sam ž

355

njo govoriti, pa izve, de noben moški v njeno prebi¬
vanje ne sme, se kakor ubožec vstopi med berače, ki
so pričakovali milošnje pred kapelico, kjer je bila Klo-
tilda pri sveti maši. Pobožna Klotilda pride iz kapele
in uboge po navadi obdaruje; poslednjič pa tudi
Avrelijan pristopi, ter ji razodene, kdo je in po
kaj je prišel. Klotilda se zavzame nad to ponudbo,
ker je bil Klodovik nejovernik; vender pa nekoliko
pomisli in reče : »Kraljeva volja je sicer prav velika
čast za me; ker je pa kralj nejevernik in jez kristjana,
ne morem privoliti. Ako se pa hoče kralj pokristjaniti,
se ne ustavljam«. Klodovik sprejme z veseljem to
sporočilo in obljubi malikam slovo dati. In tako sta
bila poročena z veliko slovesnostjo leta 493. Klotilda
je tudi kakor kraljica vse dolžnosti svete vere zvesto
spolnovala. Da si v kraljevim poslopji postaviti kape¬
lico, de bi lože svoje molitve opravljala. Tudi se je
ostro pokorila, obilno vbogajme dajala, nad podložnimi
skerbno čula, in si posebno prizadevala kralja s po¬
hlevnostjo in ljubeznijo pridobiti keršanski veri. Večkrat
je ž njim govorila zastran tega, pa so le še ne more
spreoberniti. Ko je pa v hudim boji z Alemani, nek¬
danjimi Nemci, in v veliki sili Jezusa Kristusa na
pomoč pokliče, kakor mu je kraljica nasvetvala, in
njegovi vojaki srečno zmagajo, se da svetimu Kemigiju
v keršanski veri podučiti in kerstiti leta 496. Po
kraljevim zgledu je tudi veliko podložnih sveti kerst
prejelo. Sveta kraljica pa ni še zadovoljna, iz never-
niga kralja le kristjana, hoče ga tudi svetnika storiti.
Zato je bila njena perva skerb, kralja v keršanski čed¬
nosti ohraniti, podpirati in k višji keršanski popolnosti
peljati. Po njegovi smerti je sveta Klotilda še 24 let
kakor vdova živela v vednih molitvah, "postih, premi¬
šljevanji nebeških resnic in se je s pogostno prejemo
svetih zakramentov pripravljala na pot v večnost, ka¬
mor je z veseljem šla leta 545.

Molitev. Prosimo te, o Gospodi
dodeli tudi nam milost, de si na tem poze-
meljskim popotvanji po zgledu svete Klotilde
prav pogosto moč dobivamo z vredno pre¬
jemo svetih zakramentov, de tudi mi ove-
seljeni pojdemo v večnost — po Kristusu,
Gospodu našim. Amen.

4. Rožnika.

Od. delavnosti svetih zakramentov.

Vprašanje. Kaj delajo v nas sveti zakra¬
menti?

Odgovor, Sveti zakramenti nas posveču¬
jejo, ker nam posvečujočo gnado ali z noviga
dele ali pa s množe; verh tega nam pa še vsaki
zakrament deli posebno,  djansko gnado, za-
volj ktere je postavljen.

Razlaganje. Duša ima svoje bolezni, ka¬
kor telo. Nar hujši dušne bolezni so mlačnost,
oterpnjenost za svete reči, gobe ostudniga greha,
posvetne želje in rane v vsakdanjim vojskovanji.
Zoper vse te bolezni nam je pripravil usmiljeni
Jezus zdravila iz olja in vina svojiga zasluženja,
iz svoje drage kervi; te zdravila so iz nebeške
lekarnice, ki jih ni bilo nikjer na zemlji dobiti,
in ki jih Gospod pošilja svojim ubogim, dokler so
še deleč od njegoviga obličja. Sveti Duh jih pri¬
pravlja in nam jih deh' po svoji milosti. Zato
je tudi njih moč vsigamogočna,  in
ozdravljajo vse bolezni in vse, tudi smertne
rane. Ali je pač kdo , kteri bi še ne bil skusil
moči, ki jo imajo sveti zakramenti, ako jih je
vredno prejel? Sveti zakramenti nam posve¬
čujočo gnado ali z noviga dele  ali  pa
m n o ž e ; verh tega nam še vsaki zakrament
deli posebno, djansko gnado,  zavolj ktere
je postavljen. Tako nam da na priliko sveti
kerst  zraven posvečujoče gnade tudi še po¬
sebno gnado, ktera je potrebna, de moremo ko
otroci Božji po nauku svetiga evangelija živeti;
sveta birma  nam ne množi le posvečujoče
gnade, ampak nam deli tudi še posebno gnado,

46 *

356

ki najn je potrebna, de moremo sveto vero
vselej očitno spoznati in pričati in se zanjo po¬
ganjati, in taka je pri vsili zakramentih.

Zgled. Pravijo, de so bile nekdaj. na otoku
Kreti zdrave vode (glej zgornjo podobo!), ktere so da¬
jale boliiikam zdravje, zdravim moč, gerdim obrazam
lepoto, in ostarelim mladost, ako so se prav rabile. —
Ali nimamo tudi v sveti katoliški cerkvi tacih zdravilnih
voda? Ali nimajo sveti zakramenti enake moči v našo
dušo, kakoršno so imele zdrave vode na otoku Kreti
v telo ? Sej so sveti zakramenti tiste zdravila, ktere
bolni duši grešnikovi posvečujočo gnado in ž njo zdravje
dele, dušo pravičniga pa, ki je že ozališana s posve¬
čujočo gnado, še bolj poterjujejo, ktere duši zgubljeno
lepoto zopet dajo in v grehih zastaraniga človeka zopet
pomladijo in oživijo za Boga in pravičnost.

Vprašanje. K čemu naj nas spodbada tolika
delavnost in svetost svetih zakramentov?

Odgovor, Tolika delavnost in svetost za¬
kramentov naj nas spodbada, de od njih vselej
z velikim spoštovanjem govorimo in jih pogosto
in vredno prejemajmo.

Razlaganje, Zarobljene: in ljudje nagle
jeze imajo velikokrat grešno navado, de v jezi
besedo „zakrament“  izgovarjajo. S tem pa
svetim zakramentam veliko nečast delajo. Tudi

so taki zanikerneži,
kteri za svete zakra¬
mente malo marajo in
jih le prejemajo, ka¬
dar moraj  o. Tudi to
je žalostno znamnje
sedanjiga časa. Ko
bi bila kje jama, v
kteri bi se čisto zlato
kopalo, o koliko bi
jih tje teklo in bi ne
gledali na trud in ne¬
varnost, de bi le obo¬
gateli: še bogatini bi
tje šli, de bi si še
več bogastva nagra¬
bili. V svetih zakra¬
mentih se dele ne¬
beške, večne dobrote,
— in kako malo jih
je, ki ponje hodijo!

Zgled. Kako se Bog
mašuje nad takimi, kteri svete zakramente zaničujejo,
nam kaže zgodovina nad Mihaelam  III., carigrajskim
cesarjem. Tega kneza je z mladiga njegova mati, ce¬
sarica Teodora, prav lepo in keršansko zrejevala. Ko je
pa rastel v starosti, je otresel jarm materne krotitve;
hodil je po svetovanji hudobnežev in ni več mislil na
perve modre nauke svoje matere. Še celč tolikanj se
je spozabil, de je svete in Božje reči zaničeval in za¬
sramoval. Tako je hotel, de je nekdo v gledišu cari-
grajskiga vikšiga škofa v duhovski obleki pred oči sta¬
vil in pa obdan od mnogih, ki so škofe igrali, in je
ukazal, de naj se napravi vesela igra iz častitljivih
cerkvenih šeg in zlasti iz opravljanja svetih zakramen¬
tov. — To se je zgodilo ravno v praznik Gospodoviga
vnebohoda. Ali glej, zdajci začne morje strašno šumeti
in zemlja se trese in veliki steber, ki ga je cesar Ju¬
stin postavil, se zverne in vse ljudstvo je zbegano in
trepeta v strahu! Vender pa — nesrečniga cesarja
vse to nič ne predrami; v svoji oterpnjenosti ne studi
svojiga greha in še zmiram zaničuje in zasramuje svete
reči, dokler mu Božja pravica cesarstva in življenja ob
enim ne vzame: umorili so ga namreč njegovi lastni
sinovi, ko je ravno za mizo sedel in v pijanosti cer¬
kvene šege in opravila zasmehoval. — Gorje njemu,
kteri svete zakramente oskrunja in zaničuje! Pisano
je: »Slehern človek, ki se bliža posvečenim rečem, ka¬
dar je nečist, naj pogine pred Gospodam«. (2. Mojž-
22, 3.)

357

Življenje svetnikov: Sveti K viri n,

škof in spričevavec. (-j- 309.)

Ves drugi zgled spoštovanja do svetih zakramen¬
tov in do skrivnost naše svete vere nam je dal sveti
škof K v i r in, čigar god danes obhajamo. Kolikorkrat jih
je namreč delil ali sam prejemal ali od njih .govoril,
je vse to le z nar večim spoštovanjem opravljal. Bil
je sveti Kvirin škof v Sisku, velikim in močnim mestu
nekdanje Panonije, ki je pa sedaj le majhno mesto na
Hrovaškim, ondi kjer se Kolpa v Savo izteka. Sveti
škof je zavolj svoje mučeniške smerti tako slovel, de
ga sveti Jeronim z veliko pohvalo imenuje. Maksim,
oblastnik v gorenji Panonii, ki je imel v Sisku svoj sedež,
zapove škofa tega mesta prijeti. Sveti Kvirin, kterimu
njegovi prijatli to povelje razodenejo ih beg nasvetvajo,
mesto zapusti in se poda v varnejši kraj, od kodar bi
še mogel svojo čedo oskerbovati. Ali vojaki ga že
bliz mesta vjamejo in pred oblastnika postavijo, kteri
mu ukaže malikam darovati; daroval je pa on svoje
življenje za sveto vero. Pošlje ga namreč Maksim v
Sabarijo k velikimu oblastniku Amanciju, de bi ga ka¬
kor nepokorniga cesarskim postavam k smerti obsodil.
Amanci vpraša Kvirina: »Ali je res, kar mi je oblast¬
nik Maksim od tebe pisal, de bogove zaničuješ« ?
Sveti škof mu odgovori: »Pred oblastnikam Maksimam
sim pričal praviga Boga, in tudi pred teboj njega sa-

miga pričam; tega molim in
bom molil, ker on sam je edini
pravi Bog; noben človek me
ne bo ločil od njega«. Ko
Amanci vidi, de nič ve opravi,
zapove mu na vrat navezati
mlinski kamen in ga v vodo
vreči. Po čudoviti Božji na-
redbi je še nekaj časa verh
vode plaval in kristjane opo¬
minjal, de naj bojo stanovitni
v veri, nevernike pa , de naj
bi spoznali iz tega čudeža pra¬
viga Boga. Poslednjič moli, de
bi ga Bog k sebi vzel, in mlin¬
ski kamen ga potopi. In voda
je sprejela njegovo telo, nje¬
gova duša pa je šla k Gospodu
v večno veselje leta 309.

Molitev. Dodeli
nam,  o Gospod! de v
življenji prav velikokrat
skusimo čudovito moč
tvojih svetili zakramentov,
in daj nam v nesreči po-
terpljenje, de s posne¬
manjem tvojiga pobožniga
in svetiga služabnika Kvirina tebi dopademo
in se kdej nebeškiga veselja vdeležimo,
kteri živiš in kraljuješ Bog vekoma. Amen.

Koliko je svetih zakramentov in kako se med sabo
ločijo.

Vprašanje. Koliko zakramentov je Kristus
postavil ?

Odgovor. Kristus je postavil sedem za¬
kramentov, in ti so: 1) sveti kerst, 2) sveta
birma, 3) sveto rešnje telo, 4) sveta pokora,
5) sveto poslednje olje,  G) sveto mašnikovo
posvečevanje, 7) sveti zakon. (Glej stran 330,
veliko podobo!)

Vprašanje. Od kod vemo, de je Jezus
postavil sedem  zakramentov?

Odgovor. De je postavil Jezus sedem
zakramentov, vemo: 1) iz svetiga pisma, 2) iz

358

svetih očakov, 3) iz izročila od katoliške cer¬
kve ločenih verskih družb, in 4) iz nauka ka¬
toliške cerkve.

Razlaganje. Sedem svetih zakramentov je,
ne več in ne manj; to vemo 1) iz svetiga
pisma,  ker ono omenja vse zakramente, če ne
po imenu,  pa vsaj po reči,  kakor bomo po¬
zneje pri vsakim zakramentu posebej vidili. 2)
Tudi v bukvah svetih očakov  je razločno
govorjenje od sedem svetih zakramentov. 3}
Rusi in Gregi in vse tiste verske družbe, ki so
se v pervih stoletjih od katoliške cerkve ločile,
imajo tudi sedem svetih zakramentov, kar očitno
kaže, de je nauk od sedem  zakramentov tako
star, kakor cerkev sama. Poslednjič 4) je tudi
katoliška cerkev  vselej učila, deje sedem
svetih zakramentov, in je vsaki čas krivoverne
spoznala tiste, kteri tega ali uniga zakramenta
niso hotli sprejeti. Ker je pa cerkev, ta „ste-
ber in terdnost resnice"  (1, Tim. 3, 45.),
vedno terdila in učila, de je sedem svetih za¬
kramentov, ali ne bomo tudi mi ko zvesti otroci
svete katoliške cerkve z veselim in hvaležnim
sercam sprejeli tega nauka?

Zgled. De je sedem svetih zakramentov, je
bilo naravnost določeno v petnajsti seji konstan-
škiga  zbora, v florentinskim  zboru v pismu do
Armencov in v Tridentu  v sedmi seji. Sedaj vem,
je rekel pobožen katoličan, de nisim v zmoti, če se v
svoji veri deržim cerkve, ktero je Jezus Kristus po¬
stavil in ktero so aposteljni učili; tiste cerkve, ki se
je njen nauk v kratkim času z Božjo močjo razširjal
po vsim svetu in ki jo Gospod čudovito brani in va¬
ruje; tiste cerkve, ki so njen nauk od pervih do da¬
našnjih časov nar veči svetniki in nar bolj učeni možje
sprejeli. Koliko prednost imam kakor katoličan pred tako
imenovanimi protestanti, kteri imajo le dva zakramenta,
kerst in to, kar oni večerjo imenujejo! Kako hvaležen
sim svojimu Bogu, de me je sprejel v katoliško eerkev,
kjer milostni studenec svetih zakramentov v vsi obil¬
nosti teče! — Tako misli in govori tudi ti, ljubi moj!
in bodi Bogu hvaležen za gnade, ki ti jih v sveti ka¬
toliški cerkvi daje v sedem svetih zakramentih.

Vprašanje. Zakaj je Kristus ravno sedem
zakramentov postavil ?

Odgovor. Kristus je ravno sedem  zakra¬
mentov postavil, ker jih je ravno toliko treba k
čeznatornimu življenju naše duše.

Razlaganje. Sedem  reči je treba člo¬
veku, de si more na tor no življenje ohraniti
ter ga sebi in bližnjimu v prid obračati. Člo¬
vek mora rojen biti,  on mora rasti, hrano
dobivati,  v bolezni zdravila  vživati, opešane
moči zopet pokrepčevati,  biti morajo go¬
sposke,  ktere imajo veljavo in moč skerbeti
za vesoljne potrebe, in poslednjič se mora člo¬
veški rod po postavnim rojstvu ohraniti in mno¬
žiti.  Vse to je pa tudi potrebno k duhov¬
ni mu, čeznatornimu  življenju, in to nam
kaže, de je ravno sedem svetih zakramentov
treba. V svetim kerstu  prejme duša z noviga
čeznatorno življenje; sveta birma  nam da moč
in rast v gnadi Božji; sveto rešnje telo  je
nebeška hrana našim dušam; v sveti pokori
zopet nazaj dobimo po grehu zgubljeno zdravje;
sveto poslednje olje  zbriše še druge naše
grehe in nam pokrepča dušne moči za smertne
težave; sveto mašnikovo posvečevanje  da
oblast deliti čeznatorno življenje v svetih za¬
kramentih, in sveti zakon  ohranuje in množi
verne.

Vprašanje. Kako se sveti zakramenti med
seboj ločijo?

359

Odgovor. Sveti zakramenti se med seboj
ločijo 1) po potrebnosti, 2} po svetosti,
3^ po delavnosti.

Razlaganje. Sveti zakramenti se med se¬
boj ločijo 1) po potrebnosti,  to je, eni za¬
kramenti so potrebnejši kakor drugi; eni zakra¬
menti niso vsim potrebni. Nar potrebnejši
zakrament je sveti k er st, ker brez svetiga
kersta ne more nobeden zveličan biti in ne more
nobeden druziga svetiga zakramenta prejeti. Za
svetim kerstam je nar potrebnejši sveta pokora
tistim, kteri so po svetim kerstu smertno grešili;
potem pride sveto rešnje telo, potlej sveta birma
in za nevarne bolnike sveto poslednje olje.
Sveto mašnikovo posvečevanje in sveti zakon
sta zastran potrebnosti poslednja, ne kakor bi
bila njuna vrednost manjši, ampak ker sta sicer
za vesoljno cerkev in za človeški rod potrebna,
ne pa za vsaciga človeka posebej. 2) Po sve¬
tosti  je nar imenitniši in nar svetejši zakra¬
ment svetiga rešnjiga telesa, ker je v njem
resnično pričujoč Jezus Kristus sam, začetnik
vse svetosti in vsih svetih zakramentov, in sveti
angeli pred njim poklekujejo in ga molijo (glej
sprednjo podobo!). Zato imenuje sveti Dionizi
ta zakrament „skrivnost  vsih skrivnost«. Za
svetim rešnjim telesam pride sveto mašnikovo
posvečevanje, ker da oblast, zakrament svetiga
rešnjiga telesa in vse druge svete zakramente
opravljati; potem sveti kerst, sveta birma, sveto
poslednje olje, sveti zakon, kakor je namreč
vsak zakrament posebej v tesneji zvezi s sve¬
tim rešnjim telesam. — Poslednjič 3) se ločijo
sveti zakramenti po delavnosti.  Nekteri za¬
kramenti dele namreč posvečujočo gnado Božjo
z noviga, nekteri jo pa le množe ; eni vtisnejo
duši neizbrisljivo znamnje, drugi pa ne.

Vprašanje. Kako tedaj zakramente na¬
vadno delimo ?

Odgovor. Zakramente navadno delimo : 1)
vzakramente mertvih  in v zakramente ži vi h,
2) v zakramente, ki jih človek sme le enkrat,
in v zakramente, ki jih sme večkrat  prejeti.

Razlaganje. 1) Kar tiče dušni stan  ti¬
stih, za ktere so sveti zakramenti postavljeni,
jih delimo v zakramente mertvih in v za¬

kramente živih.  — Sveti kerst  in sveto
pokoro  imenujemo zakramenta mertvih, ker
grešnika, ki je na duši mertev, k duhovnimu
življenju obudita ter mu posvečujočo gnado
Božjo, ki je duši življenje, z noviga delita.
Sveto birmo,  sveto rešnje telo,  sveto
poslednje olje,  sveto mašnikovo po¬
svečevanje  in sveti zakon  imenujemo za¬
kramente živih,  ker morajo tisti, ki jih prej¬
mejo, posvečujočo gnado Božjo ali duhovno
življenje  že imeti. 2) Svete zakramente
tudi še delimo v take, ki jih človek sme le
enkrat,  in v take, ki jih sme večkrat  pre¬
jeti. Sveti kerst, sveta birma in sveto mašni¬
kovo posvečevanje se smejo le enkrat  pre¬
jeti, ker duši vtisnejo neizbrisljivo znamnje;
drugi zakramenti se smejo večkrat  prejeti.

Vprašanje. Kaj je to neizbrisljivo
znamnje ?

Odgovor. To neizbrisljivo  znamnje je
posvečenje in čast, ki večno ostane ali v po¬
veličanje ali v pogubljenje.

Razlaganje. Sveti kerst, sveta birma in
sveto mašnikovo posvečevanje vtisnejo, kakor
smo zgorej rekli, duši neizbrisljivo znam¬
nje,  po kterim se od druzih loči. Sveti
kerst namreč vtisne znamnje v cerkev Božjo
sprejetiga kristjana,  sveta birma znamnje
vojšaka Kristusoviga  in sveto mašnikovo
posvečevanje znamnje služabnika Kristu¬
soviga.  Te znamnja se sicer s telesnimi očmi
ne vidijo, ker je to razločevanje čisto duhovno;
ali Božje oko jih dobro vidi; te znamnja nam
bodo ali v zveličanje ali pa v pogubljenje, ka¬
kor smo gnade zgorej imenovanih treh zakra¬
mentov obračali ali dobro ali slabo. — Te
znamnja so tudi neizbrisljive,  to je, te
znamnja se nikoli nikdar ne morejo pokončati,
ker človek, kteri je enkrat kristjan, mašnik ali
služabnik Jezusa Kristusa, ne more več nehati
kristjan, mašnik ali Kristusov služabnik biti.
Ravno zavolj tega se tudi ti zakramenti ne
morejo več ponavljati, ker človek ne more z
noviga biti to, kar je že. Te neizbrisljive
znamnja se morejo sicer zaničevati, in se le
prevečkrat zaničujejo, de bi tako ne bilo! po¬
končati se pa nikdar ne morejo.

360

Zgled. Neizbrisljive znamnja se ne morejo po¬
končati ne z velikim greham ne z iznejeverjenjem ne s
tem, ko bi kdo iz duhovstva stopil ali se še tako slo¬
vesno odpovedal keršansld veri; večno ostanejo duši
vtisnjene ali v zveličanje ali v pogubljenje. To resnico
nam spričuje tale zgodba. Cesar Julijan  je dvajset
let po prejetim svetim kerstu od vere odstopil in se je
povernil v malikovavstvo. Ker je dobro vedil, de je
prejel pri svetim kerstu in pri sveti birmi znamnje, ki
bo njegovi duši vekoma vtisnjeno ostalo, se je botel
tega znamnja znebiti. Očitno je tedaj daroval živali,
ki so bile malikam v čast zaklane, in je ukazal, de so
kri zaklanih žival nadnj razlili, tudi se je s kervjo
pomazal in je umil svoje roke v njej, in je mislil, de
je tako pokončal in zbrisal znamnje, ktero je bil prejel
pri svetim kerstu in pri sveti birmi. Ali neumnež je
zastonj divjal zoper znamnje, ktero je bilo njegovi duši
v teh svetih zakramentih vtisnjeno. Tega dušniga znam¬
nja ne izbriše nobena nečistoba, nobena hudičeva iz¬
najdba, nobena peklenska zvijača, večno se ga bo der-
žalo, mu odstop od vere očitalo, v maševanje zoper
njega vpilo, ga še bolj sramotilo in begalo, in ko bo
vstal sodnji dan, se bo mogel spoznati keršeniga krist¬
jana, vojšaka Kristusoviga, in to znamnje mu bo sodbo
le še ostrilo, ker je od vere odstopil in se zoper Kri¬
stusa, ne pa zanj vojskoval, ampak nezvesto in sra¬
motno je zapustil bandero zveličanja. — Toliko bolj se
bo pa svetilo to neizbrisljivo znamnje nad tistimi, kteri
kakor pravi kristjani žive in umeijo, kteri tako delajo
in se tako obnašajo, kakor veliki in sveti škof Boni-
faci,  čigar god se danes obhaja.

v

Življenje svetnikov: Sveti Bonifaci,
škof in spričevavec. (-}- 755.)

Sveti Bonifaci  je bil rojen od imenitnih staršev
na Angleškim leta 680. Pobožno življenje in lepo
učenje nekterih mnihov, ki so bili prišli v hišo njego-
viga očeta, je dobrimu otroku tako dopadlo, de je dobil
veliko nagnjenje do samostanskiga življenja. Po dolgi
prošnji mu še le starši privolijo in gre v ekseterski
samostan. Ves goreč za čast Božjo in za zveličanje
neumerjočih duš miluje ljudstva, ki so bile še maliko¬
vanju vdane. Zatorej sklene domačo deželo zapustiti
in nevernikam sveti evangeli oznanovati. Dobi tedaj od
svojiga škofa priporočivno pismo do papeža Gregorija II.
in popotva v Rim,  kjer od svetiga očeta privoljenje in
blagoslov k oznanovanju svetiga evangelija prejme. V
Bavarii, Frankonii, in Turingii je sveto vero oznanoval,
verne poterjeval, mlačne vnemal, malikovavce spreobra¬
čal in kerševal. Leta 723. gre vdrugič v Kirn, kjer
ga papež Gregori II. z nar večim veseljem sprejme in
škofa posveti. Z vso gorečnostjo je spreobračal odslej
nevernike v Hesii do 732. leta, in to leto ga je po¬
stavil papež Gregori III. vikšiga škofa za Nemčijo. Po
tem pride zopet v bavarsko deželo, poterdi mašnike in
verne, in marsikaj stori k veči časti Božjiga kraljestva.
Bavarijo je razdelil v štiri škofije in je imel zbor v
Reznu, de bi se z dotičnimi škofi posvetoval zastran
marsikake poprave v cerkvenih rečeh. 741. leta mu
je bila izročena škofija v Moguncii, kjer je do 754.
leta za izveličanje svoje čede neutrudama in stanovitno
skerbel. To leto gre z nekterimi serčnimi možmi v
Frizijo sveti evangeli oznanovat. Veliko jih spreoberne
in kersti in novospreobernjencam odloči binkoštno ne¬
deljo, de bi jim podelil sveto birmo. Pod milim nebam
v zato postavljenim šotoru pričakuje sveti Bonifaci krist¬
janov v molitvi, kar malikovavci neusmiljeno planejo
nanj in na njegove tovarše. Služabniki ga hočejo bra¬
niti; ali sveti Bonifaci želi za Kristusa umreti in jim
ne pripusti, de bi ga branili. Z evangelskimi bukvami
gre divjakam naproti in jih serčno ogovori. Malikovavci
ga pa ne poslušajo, ampak eden izmed njih ga z
mečem s tako silo prebode, de se pri tej priči
mertev na tla zgrudi. Tako pomorijo tudi njegove
tovarše in okoli 52 kristjanov 5. Rožnika 755.

Molitev.  Poveličaj tudi v nas, o
Bog! kakor v svojini zvestim služabnika
Bonifacii, neizbrisljivo znamnje, ki je bilo
vtisnjeno naši duši pri svetim kerstu in pri
sveti birmi, de se po svetim in pobožnim
življenji prikažemo v nebesih v svetlobi in
veličastvu vsih svetnikov in izvoljenih — p°
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

361

Stotnika).

Od podelitve in prejeme svetih zakramentov.

Vprašanje. Kdo sme svete zakramente de¬
liti ?

Odgovor. Svetih zakramentov ne smejo
deliti vsi ljudje brez razločka, ampak le tisti,
ki so v to poklicani, ki imajo oblast od Boga,
namreč š k o f j e in m a š n i k i katoliške cer¬
kve.  Le en zakrament, ker je vsim k zveli¬
čanju potreben, sme v sili in nevarnosti vsak
veljavno deliti — namreč sveti ker st.

Razlaganje. Oblast, deliti svete zakra¬
mente, so prejeli aposteljni od Kristusa samiga;
zato piše sveti Pavel  (1. Kor. 4, 1.): „Vsak
naj nas ima ko služabnike Kristusove in de¬
livce Božjih skrivnost".  Torej ne mo¬
rejo vsi kristjani brez razločka deliti svetih
zakramentov, ampak le nasledniki aposteljnov,
škofje,  in njih pomočniki, m a š n i k i. To
resnico spričuje tudi sveti tridentinski zbor,
rekoč: ,,Kdor pravi, de imajo vsi kristjani oblast,
besedo Božjo in svete zakramente opravljati,
bodi izobčen"! (Sej. 7.  zakon. 10.) In že
sveti Ambrož  je pisal: „Velik razloček je

med duhovskim in neduhovskim stanam. Skriv¬
nosti stare zaveze so bile veliko manjši, kakor
skrivnosti nove zaveze, in vender so jih le od¬
ločene osebe smele opravljati. Samo duhovni
iz Aronove rodovine so smeli to službo oprav¬
ljati, in ker se je Ozija prederznil v to službo
segati, ga je Bog očitno udaril".

Vprašanje. Ali pa more tudi pregrešen
mašnik svete zakramente veljavno deliti?

Odgovor. Tudi pregrešen mašnik more svete
zakramente veljavno deliti, ker sveti zakramenti
nimajo moči od mašnika ali delivca , ampak od
Kristusa.

Razlaganje in zgled. Človek, kteri svete
zakramente deli, je samo služabnik Kristusov
(1. Kor. 4, 1.); Kristus keršuje, birma in od¬
vezuje po njem. Zato tudi pregrešen delivec
ne more zakramentu moči vzeti; ko bi bilo tudi
njegovo življenje z gerdimi hudobijami oskru-

Dušna hrana. IX.

njeno, ko bi bilo tudi njegovo serce brez
vere in pobožnosti, ko bi tudi naravnost od
greha prišel, vender zakrament, ki ga tak
človek deli, — velja; ker ni nič, kteri sadi,
in nič, kteri priliva, ampak Bog je, kteri
rast daje. Dobro seme, pravi sveti Avguštin,
naj ga sejavec seje s čistimi ali nečistimi ro¬
kami, vender klije in raste in sad rodi. In sveti
Gregori Nazijanški  pravi: Bodi si ce¬
sarjeva podoba vrezana v zlat ali v železen
perstan, če je le v vsaciga po enakim vrezana,
je pečat, in, ako se oba pečata v vosk vtisneta,
sta si oba enaka, in ne ve se, kteri pečat je
od zlatiga in kteri od železniga perstana. —
Gekin iz roke malopridniga človeka ravno toliko
velja, kolikor iz roke pobožniga. Dušo, kteraje
bila v strahu, de bi bila odvezo in obhajilo
prejela iz rok nevredniga mašnika, in je zato
mislila, de se ni vdeležila moči svetiga zakra¬
menta, je sveta Brigita tako le podučila: „Nič
se ne boj; bodi vratar še tako gobov , ven der

362

more, če ima ključe, ravno tako odpreti kakor
zdravi. Ravno taka je tudi z odvezo in svetim
obhajilam".

Vprašanje. Kaj je pa potrebno k vredni
in koristni prejemi svetih zakramentov?

Odgovor. K vredni in koristni prejemi
svetih zakramentov je treba vredne priprave,
ki je v tem, de človek sam sebe preiše in svete
zakramente z živo vero, s terdnim upanjem in
z gorečo ljubeznijo, s pravo notranjo in vnanjo
pobožnostjo prejme. Posebno naj vsak za to
skerbi, de odpravi vse, kar bi delavnost svetih
zakramentov opoviralo, in de zvesto stori vse,
kar more k popolni pripravi pripomoči. — Ka¬
kor aposteljni pri zadnji večerji, se moramo
tudi mi obnašati, kadar prejemamo svete za¬
kramente ; nikdar pa ne smemo Judežu enaki
biti. (Glej sprednjo podobo!)

Razlaganje. Svete opravila se morajo sveto
opravljati; zato je treba k svetim zakramentam
prostovoljno in z veseljem, z vero, upanjem in
ljubeznijo, s ponižnostjo in pobožnostjo pristo¬
piti. Kako zelo se pregreše tisti, kteri svete
zakramente samo iz navade prejemajo, ker se
ta ali uni praznik obhaja, ker so v to ali uno
bratovšino zapisani, ali ker cerkev tako zapo¬
veduje, in si ne prizadevajo za vredno pripravo!
Zlasti je treba odpraviti vse, kar bi
opoviralo delavnost svetih zakramen¬
tov, in storiti vse, kar pomaga k vredni
prejemi svetih zakramentov.  Ogenj ima
moč žgati; mokre dreva pa ga zaderžujejo, de
ne more nad njimi svoje moči razodevati. Ko¬
likor suheji so dreva, toliko bolj je ognju mo¬
goče nad njimi svojo moč pokazati. Tudi za¬
kramenti bodo v nas toliko veči moč razodevali,
kolikor skerbneje odpravljamo opovire in svoje
serce pripravljamo. Solnce prijazno sije v naše
prebivališa; če pa solncu vanje branimo s tem,
de okna zazidamo ali z zaturnicami zapremo,
se ve de ne more svoje moči razodevati; sla¬
nica je temna, če tudi solnce zunaj lepo sije.
Taka je tudi v našim sercu, če se za svete
zakramente prav ne pripravljamo in nalaš bra¬
nimo, de bi milost Božja vanj ne prišla.

Zgled. Keršanska devica, ki je hotla pobožna
biti, pa tudi s svetam deržati, je svete zakramente

večkrat prejemala, pa ni čutila v sebi tiste zveličavne
in čudovite moči, ktera se razodeva v njih, kteri jih
vredno prejemajo. To tedaj enkrat bridko toži svojimu
spovedniku. On jo pa tako poduči: »Kdor k okrep-
čavnimu zdravilnimu studencu veči posodo prinese, more
iz njega več zajeti, kakor kdor le majhno posodo pri¬
nese. Kdor nobene posode seboj ne prinese ali pa le
prevotljeno, zanj studenec zastonj teče. Ko bi pa kdo
celo ostrupljeno posodo seboj prinesel in bi nar boljši
vodo iz nje pil, bi celo svoje življenje zgubil. — Kavno
taka jo z gnadami svetih zakramentov, kakor se človek
bolj ali manj vredno pripravlja ali jih celo nevredno
prejema«. — Mlačno kristjano so te besede pretresle,
ker je spoznala, de je sama kriva, ako sveti zakramenti
v njej ne razodevajo zveličavne moči. — Sam si tedaj
kriv, moj kristjan! če moči svetih zakramentov v sebi
ne čutiš. Trikrat gorje pa zlasti tistim, kteri svete
zakramente celo nevredno  prejemajo! »Zelo velika
pregreha«, pravi sveti Janez  1) a m a š č a n, »pregreha,
ktera kristjanam strašne kazni nakopuje, je nevredna
prejema svetih zakramentov. Kteri jih oskrunjajo, bodo
vekoma pili iz kelha Božjiga maševanja«. O de bi se
vsi k prejemi svetih zakramentov vselej tako vredno
pripravljali, kakor sveti Norbert,  čigar god se danes
obhaja!

Življenje svetnikov: Sveti Norbert,

vikši škof v Devinu.  (-J- 1134.)

Sveti Norbert  je bil rojen od bogatih in ime¬
nitnih staršev na Nemškim v mestu Santenu leta 1080.
V mladosti je bil ves posveten in je le nečimurniga
veselja iskal, dokler se ga Bog ne usmili in ga po-
polnama ne spreoberne. Enkrat jaha s svojim hlapcam
v bližnjo vas na dobro voljo. Naenkrat se vzdigne
velik vihar, ki napoveduje hudo uro. Norbert konjiča
spodbode in v skok jezdi; kar se zabliska in ravno

363

pred njegovim konjem v zemljo tresi. Konj se ustraši,
silno poskoči in Norberta tako na tla verže, de eno
celo uro kakor mertev leži. Ko se zopet zave in vidi
nevarni stan svoje duše, ves v solzah zavpije kakor
nekdaj Savel: »Gospod! kaj mi je storiti«? In zdi se
mu, kakor bi slišal besede: »Ogibaj se hudiga, in de¬
laj dobro; iši miru in hiti za njim«. Te besede sprejme
Norbert ko Božji glas in sklene jim pokoren biti.
Eesnično poboljšan začne Bogu v spokornim življenji
služiti. V mašnika posvečen se pripravlja na pervo
daritev svete maše štirdeset dni z molitvijo, poštam in
drugimi pokorili. Po opravljeni daritvi svete maše od
minljivosti in nečimurnosti vsiga posvetniga tako gin-
ljivo govori, de je vse v solzah. Svoje premoženje
razdeli med uboge, obleče suknjo iz ovčjih kož, se
prepaše z vervjo in hodi po mestih in vaseh in ozna-
nuje pokoro. Laonski škof Jernej mu ponudi sa¬
motni kraj Premonstrat  v prebivališč, kjer sa¬
mostan naredi, in tako se začne premonstra-
ški red.  Premonstrani žive po pravilih svetiga Av¬
guština in imajo belo obleko v znamnje, de so po¬
klicani k angelskimu opravilu, Gospod Boga na zem¬
lji s hvalnicami poveličevati. Zavolj svoje svetosti in
zgovornosti v oznanovanji besede Božje je bil sveti
Norbert izvoljen naslednik devinskiga vikšiga škofa
Eogerija. Vda se Božji volji, in gre, kakoršen je, v
škofijsko mesto, slabo oblečen, bos in od ostriga posta
prepaden. Z neizrečenim veseljem ga Devinci sprejmejo.
Po opravljeni molitvi v cerkvi gre v svoje prihodnje
stanovanje. Vratar mu pa brani, ker misli, deje  berač;
in ko pričujoči zavpijejo: »Kaj delaš? To so naš vikši
škof«! se močno prestraši. Sveti Norbert mu pa pri¬
jazno reče: »Ne boj se, ljubi moj! ti me bolj poznaš
ko vsi drugi, de nisim vreden te velike službe«.
Vikši škof nič ne odjenja od svojiga ostriga življenja;
bil je kakor poprej ubožen in ponižen. Duhovne in
ljudstvo je napeljeval k bogaboječnosti in pobožnosti in
jim je dajal nar lepši zgled ljubezni, krotkosti in po-
terpežljivosti. Po dolgi bolezni je umeri ves vdan v
Božjo presveto voljo v 53. letu svoje starosti, 6. Eožnika
leta 1134. Njegovo truplo počiva sedaj v veliki cer¬
kvi v Pragi.

Molitev. Nebeški Oče! dodeli nam
milost, de vselej in v vsih okolišinah svojiga
življenja tvoj glas slišimo in zvesto spolnu-
jemo v sreči in v nesreči, kakor sveti Nor¬
bert j poterjuj nas pogosto z vredno prejemo
svetih zakramentov, de pozemeljsko popot-
vanje srečno končamo in pridemo k tebi,
kteri živiš in kraljuješ vekoma: Amen.


Od svetiga kersta.

Pomen in bistvo svetiga kersta.

Vprašanje. Kaj je sveti kerst?

Odgovor. Sveti kerst je pervi in nar po-
trebniši zakrament, v kterim je človek z vodo
in Božjo besedo od izvirniga greha in od vsih
drugih pred kerstam storjenih grehov očišen in
v Jezusu Kristusu kakor nova stvar k večnimu
življenju prerojen in posvečen.

Vprašanje. Ali je sveti kerst res zakra¬
ment?

Odgovor. Sveti kerst je res zakrament, ker
ima sveti kerst vse znamnja praviga zakramenta,
ki so te: 1) postavljenje po Jezusu Kristusu,
2) vidno znamnje, 3) nevidna gnada Božja.

Vprašanje. Ali je res Jezus Kristus po¬
stavil sveti kerst?

Odgovor. Jezus Kristus je res postavil
sveti kerst, in sicer po nauku svetih očetov
takrat, ko se je dal Janezu v Jordanu kerstiti.
Zapovedal  je pa sveti kerst še le, ko je
pred vnebohodam aposteljnam govoril: „Pojdite,
učite vse narode in keršujte jih v imenu Očeta
in Sina in svetiga Duha"! (Mat. 28, 19.)

Razlaganje. Sveti očetje in po njih rimski
katekizem uče, de je Kristus sveti kerst že
takrat postavil, ko se je dal Janezu v Jordanu
kerstiti. (Glej naslednjo podobo!) „Kristus se
je dal kerstiti*, pravi sveti Gregori Nazi-
janški,  „in je stariga Adama v vodi pokopal
in zlasti vodo posvetil, de ima moč posvetiti
tiste, kteri so keršeni"; in sveti Avguštin
piše: „Ker se je Jezus Kristus v vodi potopil,
je prejela voda moč, odmiti vse grehe". —
Povelje ker še vati  je pa dal Jezus svojim
učencam še le o svojim vnebohodu, rekoč:
„Meni je dana vsa oblast v nebesih in na
zemlji. Pojdite, učite vse narode in keršujte
jih v imenu Očeta in Sina in svetiga Buha".
(Mat. 28, 18. 19.)

Vprašanje. Kaj je pri svetim kerstu vidno
znamnje?

47 *

364

Odgovor. Pri svetim kerstu je vidno znamnje:
voda, kakoršna je sama na sebi, in 2) be¬
sede, ktere je Gospod Jezus zapovedal.

Razlaganje. De je kerst veljaven, se mora
kerševati s pravo  vodo, ali kakoršna je
sama na sebi,  — bodi si studenčnica, po¬
točnica, deževnica, snežnica, kapnica, — de le
ni umetno narejena iz cvetic ali želiš, kakoršna
je rožna ali kolonijska voda. Zato pravi Kri¬
stus: „Kdor ni prerojen iz vode  in iz svetiga
Duha, ne more iti v Božje kraljestvo" (Jan.
3, 5.); in služabnik etijopske kraljice Kandace,
kteri je bil čez vse njene zaklade, je rekel
učencu Filipu : „Glej, voda ! kaj zaderžuje ker-
stitime"? (Djanje apost. 8, 36.) Zapovedano
je pa zunaj sile rabiti nalaš v to posvečeno
kerstno vodo. Perve keršanske čase so ker-
šenike v vodo vtapljaii ali so jih pa z vodo
kropili ali oblivali; dandanašnji je zapove¬
dano glavo na temenu obliti. Y r  sili je pa
dovolj, de se kak ud z vodo tako oblije,
de voda s kože teče; vender pa se mora, če
otrok živ na svet pride, še glava obliti s to
pogoj o : Če nisi keršen, te kerstim i. t. d. —
Besede,  ktere se pri svetim kerstu rabijo, so
te: „Jez te kerstim v imenu Očeta in Sina in
svetiga Duha"; in te besede je Jezus Kristus
sam svojim učencam na jezik položil, ker jim
je zapovedal, vse narode učiti in kerševati v
imenu Očeta in Sina in svetiga Duha.

Vprašanje. Zakaj je Gospod Jezus v ker-
ševanje odločil vodo, kakoršna je sama na sebi?

Odgovor. Gospod Jezus je odločil v ker-
ševanje vodo, kakoršna je sama na sebi, zato,
ker se povsod dobiva, in ker je ob enim lepo
znamnje nevidnih gnad svetiga kersta.

Razlaganje in zgled. Gospod Jezus je
v svoji modrosti hotel, de naj se keršuje z
vodo, kakoršna je sama na sebi, ker se taka
voda povsod nahaja, in ker prav lepo in ču¬
dovito naznanja nevidne gnade svetiga ker¬
sta; kakor namreč voda telo madežev umije,
tako umije kerst dušo njenih madežev, to je
grehov; in kakor voda telo oživlja, tako tudi
kerst dušo oživi, ker ogenj pregrešne pože-
Ijivosti večidel ugasne. — Sveti Efrem
piše: „Voda je podoba greha; v vesoljnim po¬
topu je bila voda kazen , v Kristusovim kerstu
pa je rešilo". Neprecenljiva je tedaj voda, s
ktero je človek keršen, in po pravici je govoril ne¬
kdaj francoski kralj Ludovik Pobožni:  „Tri
periša vode, s kterimi sim bil nekdaj keršen, so
dražji, kakor kraljeva krona, ki jo sedaj na
glavi nosim". Sej je Bog v kerstno vodo vse
nebeške zaklade vtopil in vse njene kaplje v
neprecenljive bisere spremenil; ker sveti kerst
keršeniku čudovite in zveličavne gnade podeli.

Vprašanje. Ktere gnade deli' sveti kerst?

Odgovor. Pri svetim kerstu je človek od
izvirniga greha in vsili drugih pred kerstam
storjenih grehov očišen in v Jezusu Kristusu
kakor nova stvar prerojen in posvečen.

Zgled. Velike in čudovite so gnade svetiga
kersta, in njih razlaga bi preveč prostora vzela za da¬
našnje berilo; zato jo ohranim za jutrišnji dan in danes
povem le tole zgodbo, iz ktere lahko vidimo, kako ime¬
nitne gnade sveti kerst človeku podeli. — Keršansk
oblastnik, kteri je proti koncu osmiga stoletja na Ko¬
roškim gospodoval, vojvoda I n g o, je napravil svojim
mogočnim, ki so bili še malikovanju vdani, velike go¬
stije, pa je tudi povabil veliko podložnih nar nižjiga
stanu, kteri so bili v keršanski veri dobro vterjeni. Ti
poslednji so jedli pri vojvodovi mizi in so pili drage
vina iz zlatih in srebernih posod, plemenitniki pa so
sedeli na mostovžu in na dvorišu, in so le slabe jedi
dobivali in slabo vino v perstenih skledicah. Serčni
in pošteni plemenitniki viditi to skerbno pripravljeno
zasramovanje, stopijo v silnim serdu pred vojvoda in
se zavolj te sramote bridko pritožijo. Vojvoda je pa
ravno čakal njih godernjanja. »Kaj pa hočete« ? ji®
odgovori, »na kaj se zanašate? Vi sicer prebivate v
gradovih, vi pijete iz polnih kup in močno rožljate z

365

mečmi in sulicami; ti kmetje pa žive pri slabi hrani in
mirnim delu v svojih malih in sajastih kočah; pa so
pri vsim tem boljši memo vas. Ker so namreč Kri¬
stusov evangeli sprejeli in so bili pri svetim ker-
stu očišeni,  so njih duše čiste in svetle, in zato
sim jih vzel k svoji mizi; vi pa, ki v nagnusnim ma¬
likovanji in v brezbožnih zmotah terdovratni ostanete,
ste černi in nečisti in ste mi ostudni, zato sim tudi
zapovedal, de naj se vam le s perstenimi posodami po¬
streže. Za take, kakoršni ste vi, so že dobre«! —
Glej, kristjan! tudi v Božjih očeh so keršeni čisti in
svetli in imajo posebno čast biti med povabljenimi k
nebeški večerji, ker so pri svetim kerstu dobili posebno
milost biti otroci in dediči Božji, kar ti bom v nasled¬
njim berilu razjasnil.

V

Življenje svetnikov: Sveti Robert,
opat. (y lio9.j)

Kako se bo tudi ta svetnik, čigar god danes ob¬
hajamo, vekoma veselil nebeške večerje! Skusil je, kako
zveličavne so gnade svetiga kersta, in ker je zvesto
hranil kerstno gnado, je podedval nebeško kraljestvo.
— Sveti Kobert  je bil rojen v Jorku na Angleškim.
Z'mladiga ga je veselilo moliti in učiti se. Stopil je
v duhovski stan, je prejel mašnikovo posvečenje, in
poslan je bil v rojstni kraj za duhovniga pastirja. Ker
je pa samoto ljubil, je duhovnijo popustil in se je pri¬
družil mniham svetiga Benedikta. Pet let po storjenih
slovesnih obljubah je bil izvoljen opat samostana Nove-
eerkve v Nortumberlandu, in je za samostan prav po
očetovsko skerbel do konca svojiga življenja, ktero je
sklenil leta 1159.

Molitev. Gospod, moj Bog! doslej
sim se bolj pečal s svetam, kakor s tvojo

sveto postavo in z dolžnostmi svojiga stanuj
odslej pa se hočem nar raji samo s teboj
pečati; po zgledu svetiga opata Roberta
hočem tvoj otrok biti in ostati, za kteriga
si me sprejel pri svetim kerstu, de bom tudi
kdej dedič nebeškiga kraljestva, po Kristusu,
Gospodu našim. Amen.


Gnade svetiga kersta.

Vprašanje. Kaj posebniga dela sveti kerst
v notranjim človekovim?

Odgovor. Sveti kerst dela v notranjim
človekovim to dvoje: 1) reši keršenika
hudiga, 2) mu podeli posebne dobrote.

Razlaganje. Že včeraj smo na to vpra¬
šanje kratko odgovorili in rekli, de je človek v
zakramentu svetiga kersta izvirniga greha in
vsih drugih pred kerstam storjenih grehov oči-
šen in v Jezusu Kristusu kakor nova stvar k
večnimu življenju prerojen in posvečen. Iz tega
vidimo, de nas sveti kerst hudiga reši in
nam posebne dobrote podeli.  Zato piše
že sveti Kazili:  „Sveti kerst razodeva dvojno
moč. On razdere v nas telo greha in sad smerti,
ki ga greh v njem rodi, in postavi kraljestvo
svetiga Duha in rodi v nas tisti sad, kije njemu
lasten

Vprašanje. Kteriga hudiga reši sveti kerst?

Odgovor. Sveti kerst reši človeka izvir¬
niga greha in vsili drugih pred ker¬
stam storjenih grehov,  in pa tudi vsih
časnih in večnih kazen.

Razlaganje. Človek je v zakramentu sve¬
tiga kersta vsiga greha  očišen, to je, pri
svetim kerstu dobi človek odpušenje izvirniga
greha in vsih drugih grehov, če jih je kaj pred
kerstam storil, in pa tudi odpušenje časnih
in večnih kazen.  To nam je Bog že razo¬
del po preroku Ezehielu  (36, 25.), rekoč:
„Iz!il bom na vas čiste vode, de bote od vsih
svojih gnusob očišeni“. In sveti Peter  je rekel
Judam, kteri so ga pri njegovim pervim govoru

366

vprašali, kaj jim je storiti: ^Spokorite se, in
daj se kerstiti slehern zmed vas v imenu Je¬
zusa Kristusa v odpušenje svojih grehov".
(Djanje apost. 2, 38.) In de se pri svetim
kerstu tudi odpušajo časne in večne kazni,
uči papež Evgeni  IV., rekoč: „Gnada svetiga
kersta je odpušenje vsih kazen, ki so za greh
prestati. Zato se keršenim ne sme zadosto-
vanje za poprejšnje grehe nakladati, ampak oni
pridejo, če umerjo, preden greh store, precej v
nebesa in Boga gledajo". — To je pa tudi o-
čitno; v zakramentu svetiga kersta je namreč
človek prerojen in ves nov človek, in kakor tak
nima več zadostovati za grehe in za zadolženje
stariga človeka. Verh tega se pa človek pri
svetim kerstu tudi s Kristusam sklene in se te¬
daj vdeleži zasluženja in popolniga zadostenja
Kristusoviga. — Prav lepo nam to dvojno gnado
svetiga kersta kerstna voda pred oči stavi.
Kakor voda očišuje in ugasuje,tako  tudi
kerst očišuje vsih grehov  in u g as  uje  ob
enim ogenj v vicah in v peklu,  to je,
odpuša časne in večne kazni.  Zastran teh
gnad kliče sveti Klemen Rimljan:  „Bežite k
tej vodi! Le ona more ugasniti moč prihodnjiga
ognja".

Zgled. Bog je časi s čudeži razodel, kako se
duša pri svetim kerstu vsih grehov očisti in neizrečeno
lepoto dobi. Tako pripoveduje častitljivi pisavec To¬
maž Boc,  in to zgodbo so tudi drugi pošteni možje
zapisali: »Leta 1296. pride tartarski kralj Kasan  z
veliko vojsko v Armenijo, in je hotel pokončati vso

deželo z ognjem in mečem, ko bi mu armenski kralj
ne dal svoje edine hčere v zakon. Yender je pa
Kasan, ki je bil nevernik, privolil v prošnjo svoje ne¬
veste, de je smela po keršanski veri živeti. Čez eno
leto je kraljica dete povila, ki je pa bilo, o groza!
spačeno, gerdo in černo. Kasan v svoji praznovernosti
misli, de je njegova žena prešestnica, in obsodi mater
in dete k smerti v ognji. Nesrečna mati le še prosi
privoljenja to dete kerstiti. Kralj ji privoli; in glej!
komej je dete keršeno, se vse vnanje spremeni, dete je
neizrečeno lepo in čedno. Zavolj tega čudeža pusti
Kasan materi in detetu življenje in še tudi on sam
prejme sveti kerst«. — De je ta zgodba verjetna, raz-
vidimo tudi iz življenja svete Otilije,  ktera je pri
svetim kerstu spregledala. (Glej sprednjo podobo!) Kavno
tako se godi pri svetim kerstu z vsakim človekam: on,
čigar duša je z greham vsa ogerjena in spačena, dobi
pri svetim kerstu nepopisljivo lepoto, čistost in nedolž¬
nost, de se ga nebesa vesele in Bog sam ima nad
njim dopadenje.

Vprašanje. Ktere posebne dobrote  deh'
sveti kerst človeku ?

Odgovor. Sveti kerst deli človeku posebno
te tri dobrote : 1) pri svetim kerstu je človek
prerojen in posvečen, 2) postane otrok Božji
in dedič nebeškiga kraljestva, 3) postane ud
Kristusov in svete cerkve.

Vprašanje. Kaj se pravi to: ^Človek je
pri svetim kerstu prerojen in po¬
svečen"?

Odgovor. To se pravi: Človek je po du¬
hovno k novimu, svetimu življenju prestvarjen.

Razlaganje in zgled. Pred kerstam človek
v grehu živi, življenje v grehu pa je dušna
smert; v zakramentu svetiga kersta je človek
greha rešen, in tedaj duša zopet oživi, duša je
prestvarjena za Boga in za nebesa. Po pravici
imenuje sveto pismo to spremenjenje „prero-
jenje", in ker se to spremenjenje zgodi v duhu
in s posvečujočo gnado svetiga Duha, se ime¬
nuje „duhovno prerojenje")  — „Ne roj¬
stvo, ampak prerojenje", pravi sveti Avguštin?
„stori kristjana, ker nobeden ni svojih grehov
očišen s telesnim, ampak z duhovnim rojstvam l< >
— Misijonar oče Smet  pripoveduje, de se i»u
je dal kerstiti osemdesetletni starček, kteri je
odslej v resnici pobožno živel. Čez dve leti
pride na smertno posteljo, in ko ga vprašajo,
koliko je star, odgovori: „Samo dve leti, ker
svoje življenje štejem od tistiga časa, kar sim

367

bil v svetim kerstu za Boga rojen; osemdeset
let poprej ni bilo življenje, je bila smert". O
kako resnično je, kar je govoril ta pobožni
starček!

Vprašanje. Ktera je druga dobrota, ktero
nam sveti kerst deli ?

Odgovor. Druga dobrota, ktero nam sveti
kerst deli, je ta, de smo po svetim kerstu otroci
Božji in dediči nebeškiga kraljestva.

Razlaganje. Sveti kerst stori, de smo
otroci Božji in dediči nebeškiga
kraljestva.  Zato piše sveti Pavel  (Gal.
3, 26.): „Vsi ste otroci Božji po veri, ktera je
v Kristusu Jezusu: zakaj kterikoli ste v Kri¬
stusu keršeni, ste Kristusa oblekli". Ako smo
pa otroci in sinovi Božji, smo tudi dediči ne¬
beškiga kraljestva; „kdor je namreč sin, je tudi
delež po Bogu". (Gal. 4, 7.) Keršen otrok je
kakor kraljev otrok v zibeli, ki je krona gotovo
njegova, če tudi za to nič ne ve. Po pravici
se sme tedaj reči: „Kdor je zapisan v kerstne
bukve, je tudi zapisan v bukve življenja. Kdor
se tedaj pogubi, od njega se prav za prav ne
more reči, de zveličanja ni dosegel, ampak de
ga je zopet zgubil, in de je bilo njegovo ime,
ktero je že v bukvah življenja stalo, zopet iz¬
brisano. Keršeni človek torej prav za prav
življenja ne bo z noviga dosegel,  ampak —
ali ga bo ohranil  ali pa zgubil".

Zgled. Po svetim kerstu smo otroci
Božji. Kolika tolažba za nas! —- Od svetiga  Lu-
d o vika  se pripoveduje, de je svoje otroke po svetim
kerstu vselej poln svetiga veselja v svoje naročje vzel
in priserčno poljubil, rekoč: »Ljubi otrok! poprej si
bil moj otrok, sedaj si pa Božji  otrok. Bog bodi
hvaljen vekoma«! — Po svetim kerstu smo pa tudi
dediči nebeškiga kraljestva.  Zgorej ime¬
novani misijonar oče Smet  pripoveduje: »Vidil sim
enkrat mlado gospo sedeti pri grobu svoje hčere. Go¬
vorila je s siroto, ktero je sprejela za svojiga otroka
in ktera je bila še le keršena. »Glej, moj otrok«! pravi
in kaže proti nebesam, »glej, kako srečen je človek,
če je keršen! Moja mala Klementina je sedaj v nebe¬
sih, in če umerješ, jo boš tam zopet vidila; ker po
svetim kerstu smo vsi dediči nebeškiga kralje¬
stva«.  — Glej, ljubi moj kristjan! s takimi zveličav¬
nimi mislimi se lahko pobožni kristjan tolaži in po-
terjuje.

Vprašanje. Ktera je poslednjič tretja do¬
brota, ktero nam sveti kerst deli?

Odgovor. Tretja dobrota, ktero nam sveti
kerst deli, je ta, de se sklenemo s Kristusam
in z njegovo cerkvijo.

Razlaganje. Pri svetim kerstu s e človek
sklene s Kristusam in se pridruži nje¬
govi cerkvi.  „Vsi“, pravi sveti Pavel,
„kteri ste keršeni v Kristusu, ste eno telo s
Kristusam". „V enim Duhu smo vsi v eno telo
keršeni". Kakor udje Kristusoviga telesa smo
po svetim kerstu z nar veči slovesnostjo spre¬
jeti v Jezusovo cerkev, zunaj ktere ga ni zve¬
ličanja, in dobimo tedaj pravico vdeleževati se
vsih v Jezusovi cerkvi hranjenih milost, vsih
molitev, daritev in del svete cerkve in vsih ver¬
nih, ker je vse, kar se v Jezusovi cerkvi moli,
daruje in dobriga dela, vsi keršanski občini
lastno in se teh dobrot tudi vsak verni vdele-
žuje. Kako imenitna in zveličavna je ta gnada
svetiga kersta!

Vprašanje. Ali se pri svetim kerstu tudi
slabost in poželjivost v nas pokonča?

Odgovor. Pri svetim kerstu se slabost in
poželjivost v nas ne pokonča; le zadolženje
poželjivosti se keršenimu odpusti, poželjivost
pa ostane v vojskovanje,  pravi sveti
Avguštin.

Razlaganje in zgled. Bog je tudi po svetim
kerstu v nas pustil človeško slabost in poželji¬
vost, de se vedno v zaupanji na Božjo milost
vojskujemo in tako zmago in zmagavno krono
dobimo; in pa tudi zato, de se vedno za svojo
čednost bojimo in zavolj svojih zopernikov ču-
jemo. Tako je delal Gospod Bog tudi z Izra¬
elci. Rešil jih je sicer sužnosti egiptovske,
je pogreznil Faraona in njegovo vojsko v morje,
vender pa Izraelcov ni jkar naravnost peljal v
obljubljeno deželo, ampak jih je poprej še po¬
skušal z mnogimi nadlogami; in ko jim je po¬
tem dal obljubljeno deželo v last, je sicer
spodil poprejšnje prebivavce, vender jim je pa
še pustil nektere narode, kterih niso mogli za¬
treti, de je ljudstvo Božje zmiram imelo pri¬
liko vaditi se v junaških delih.

368

v

Življenje svetnikov: Sveti Medard,
škof. (-J- 54.5.)

Prepričan od potrebnosti in imenitnih, zveličavnih
gnad svetiga kersta si je sveti škof Medard,  čigar
god danes obhajamo, na vso moč prizadeval, de bi
prebivavce v Plandrii k sveti keršanski veri spreobernil
in jih iz otrok jeze in hudobije prenaredil otroke Bož¬
je in dediče nebeškiga kraljestva. Ta svetnik je bil
rojen okoli 457. leta v Salencii na Francoskim. Njegovi
starši so bili plemeniti, bogati, pa tudi bogaboječi.
Njegova mati, imenitna Rimljanka, ga je skerbno na¬
peljevala k čednosti in pobožnosti. Že otrok je tedaj
razodeval dobro in usmiljeno serce do nesrečnih in
ubogih; sebi je pritergoval, večkrat je bil sam lačen,
de je le ubogim kaj imel dati. Enkrat vidi v svojim
rojstnim kraji revniga, slepiga otroka, ki je imel vso
raztergano obleko, in se mu tako smili, de svojo novo
suknjo sleče in temu revežu da. Vprašan, zakaj je to
storil, odgovori: »Ker je tudi ta slepec ud Kristusov«.
Pozneje je bil Medard vermandijskimu škofu v skerb
izročen in je vidno rastel v vsih vednostih, pa tudi v
svetosti. Želel je stopiti v duhovski stan, in škof, ki
ga je zavolj njegovih lepih lastnost in čednost zelo
čislal, mu to željo z veseljem spolni in ga v triintri¬
desetim letu njegove starosti mašnika posveti. Če je že
poprej s pobožnim življenjem drugim svetil, je bil sedaj
k časti mašnikovi povzdignjen posebna lepota v Gospo¬
dovim svetišu. Vsim je dajal posnemanja vreden zgled
z gorečnostjo v molitvi, zvesto pokoršino, ostrim po-
korjenjem, globoko ponižnostjo in veliko krotkostjo.
Njegovo goreče in ginljivo oznanovanje besede Božje je
veliko veliko dobriga sadu obrodilo. Torej se ni čuditi,
de mu je bila 530. leta vermandijska in 531. leta tudi
turnajska škofija v oskerbovanje izročena. V poslednji

škofii je bilo tačas še veliko malikovavcov, ki jih je
vse, kakor je bilo že zgorej povedano, z močjo besede
Božje k Jezusu Kristusu spreobernil in v zakramentu
svetiga kersta otroke Božje prenaredil. Z velikim za-
služenjem in vsim v žalost je umeri ta veliki služabnik
Božji leta 545.

Molitev. O Bog, kteri sl nam ska-
zal milost, de smo bili v. zakramentu sve¬
tiga kersta prerojeni in posvečeni in v tvoje
otroke in dediče nebeškiga kraljestva pre-
stvarjeni, dodeli nam na prošnjo svetiga škofa
Medarda, de tukaj kakor tvoji otroci živimo
in se kdej kakor dediči nebeškiga kraljestva
vekoma veselimo v družbi vsih svetnikov
in izvoljenih, po Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

t>. Rtoinlfea.

Od kerstne obljube, ki jo je treba večkrat ponavljati
in zvesto spolnovati.

Vprašanje. Ali se nam imenovane gnade
svetiga kersta dele brez vse zaveze ?

Odgovor. Gnade svetiga kersta se nam
ne dele brez vse zaveze, ker moramo poprej
mi ali pa v našim imenu botri svete obljube
storiti, ki se imenujejo kerstne obljube, in so
te: 1) de smo Bogu in njegovi cerkvi pokorni,
2) de se odpovemo hudiču in vsim njegovim
delam in vsimu njegovimu napuhu, in 3) de
živimo po poklicu, k kterimu smo po svetim
kerstu poklicani.

Razlaganje. Pri svetim kerstu sklene Bog
s keršenikam, in keršenik z Bogam zavezo,
ktero kerstno zavezo  imenujemo. Bog ob¬
ljubi namreč keršeniku svojo gnado in večno
zveličanje; keršenik pa obljubi, v trojediniga
Boga verovati, Jezusu Kristusu in njegovi cer¬
kvi pokoršino skazovati, odpovedati se hudiču,
vsim njegovim delam in vsimu njegovimu na¬
puhu, in živeti kakor posvečenec, kakor otrok
in dedič Božji, kakor brat Kristusov, kakor
ud svete katoliške cerkve in kakor tempelj
svetiga Duha. Te svete obljube, ki jih pri

369

svetim kerstu storimo, se imenujejo kerstne
obljube;  in te so, kakor pravi sveti Avgu¬
štin, „n er a z v e/J j i ve obljube";  če se
namreč od vsih druzih more odveza dobiti, od
kerstnih obljub pa nobeden, nobena oblast v
nebesih in na zemlji ne more odvezati. Kerstne
obljube se ne store človeku, ampak Bogu —
v cerkvi, v hiši Božji, vpričo nebes in zemlje ,
vpričo vsih angelov, kteri so priče besede in
zvestobe, ki jo človek obljubi. Gorje nam te¬
daj, ko bi bili tem obljubam nezvesti!

Vprašanje. Kaj nam je tedaj storiti, de
take nezvestobe nikdar ne bomo krivi?

Odgovor. De take nezvestobe nikdar ne
bomo krivi, moramo i) kerstne obljube
večkrat ponavljati; in 2) tudi zvesto
po njih živeti.

Vprašanje. Kako je treba kerstne obljube
večkrat ponavljati?

Odgovor. Kerstne obljube je treba
s pravo pobožnostjo ponavljati, in sicer
s temi besedami: „Verujem v Boga
Očeta in Sina in svetiga Duha. Verujem v
Jezusa Kristusa, edinorojeniga Sina Bož-
jiga, kteri je Bog in človek skupej in kteri
je človeški rod s svojim terpljenjem in
s svojo smertjo odrešil. Verujem vse,
kar je Bog razodel, kar je Jezus Kri¬
stus učil, kar so aposteljni oznanovalt
in kar nam sveta katoliška cerkev, v
kteri hočem živeti in umreti, verovati
zapoveduje. Odpovem se iz vsiga serca
hudiču, njegovimi! napuhu in vsim nje¬
govim delam. Odpovem se tudi vsim
greham in vsim zapeljivim naukam sveta.

Terdno sklenem po keršanski veri ži¬
veti. Bog me poterdi v mojim sklepu
s svojo mogočno gnado. Amen".

Zgled. Ponavljanje kerstnih obljub je
močno orožje zoper hudiga skušnjavca in pri¬
praven pomoček doseči zmago v bojevanji za
keršansko čednost. Ako je hudobni duh sve¬
tiga Krizostoma  zalezoval in skušal, je
ponavljal kerstne obljube, in skušnjavec je bil
vselej premagan. Govoril je pa le te kratke
besede: »Odpovem se ti, satan; zaničujem in
čertim te in nočem s teboj nič več deleža imeti.

■— Ti pa, moj Jezus! bodi moj Gospod in Učenik,

Duša* hrana, IX,

kakor si moj Odrešenik; tebe se deržim; tebi se vdam«. —
Ta zveličavna vaja mu je veliko pripomogla k svetosti.
Tudi nad nami se bo razodevala Božja milost, če se
svetiga kersta pogosto spominjamo in kerstno zavezo
ali kerstne obljube ponavljamo.

Vprašanje. Kdaj posebno je treba kerstne
obljube ponavljati?

Odgovor. Kerstne obljube je posebno treba
ponavljati: 1) v dan svojiga perviga svetiga
obhajila, 2) vsako nedeljo, 3) o svojim rojstnim
ali kerstnim dnevu, in o svojim godu.

Razlaganje in zgled. Kerstne obljube prav
pogosto ponavljajmo; to naj se zgodi pred
zakramentam svete birme, ko pride sveti Duh
v naše serce; to naj se zgodi pred spo¬
vedjo in svetim obhajilam, pri kerševanji ali
pri posvečevanji kerstne vode i. t. d.; prav po¬
sebno je pa treba ponavljati kerstne obljube
1) v dan svojiga perviga svetiga ob¬
hajila,  ker je ta dan po milostnim dnevu

370

svetiga kersta drugi veliki milostni dan, ob
kterim je tedaj treba vnovič Gospod Bogu zve¬
stobo obljubiti in hudobnimu duhu odpovedati
se; 2) vsako nedeljo,  ker se mora kristjan
ta dan sploh v duhu prenoviti; in 3) o svojim
rojstnim ali kerstnim dnevu in o svo¬
jim godu,  ker nas morata ta dneva nar živeje
spominjati gnad in dobrot, ki smo jih pri sve¬
tim kerstu prejeli, in dolžnost, ki smo jih v tem
zakramentu prevzeli. Kerstni dan je bil že
pervim kristjanam tako imeniten, de so ga vsako
leto slovesno obhajali, svoje kerstne ob¬
ljube ponavljali,  in se tako zlasti ob pre¬
ganjanji v veri poterjevali. Kako koristno bi
bilo, ko bi tudi sedanji kristjani svoj kerstni
dan enako slovesno obhajali! Gotovo bi se v
marsikom merzla vera ogrela, oslabela gorečnost
povikšala in ves kristjan tako rekoč ponovil.
— Škof Rej iz Anesi (umeri 31. Prosenca 1842. J
je bil sin pobožnih pa ne bogatih staršev. 22. Ma-
liga Travna 1770 je ugledal luč sveta in dve uri
potem luč svete vere. Vera, kteri je bil vselej ves
vdan, je dajala temu dnevu nar veči imenitnost.
Vsako leto je slovesno obhajal spomin tega dneva
in je svojo kerstno obljubo ponavljal in Boga hvalil
za gnado, ki mu je serce z neizrečeno sladkimi
čutili napolnovala. „Dva in dvajsetiga Maliga
Travna 1770“, tako je pisal svojim prijatlam,
„sim imel srečo dve uri po rojstvu kristjanam
pridružen biti. Oh, kaj bi mi bilo pomagalo
pervo rojstvo, ko bi mi Božje usmiljenje ne
bilo podelilo druziga rojstva! To je pa tudi
tisto rojstvo, ktero vs^iko leto obhajam, ker
svojo kerstno obljubo ponavljam in Gospoda
hvalim za neizrekljive gnade, ki mi jih je s
častnim imenam kristjan  podelil". O de bi vsi
kristjani posnemali ta lepi zgled in pogosto po¬
navljali svoje kerstne obljube, zlasti pa o svo¬
jim rojstnim dnevu in o svojim godu!

Vprašanje. Ali je pa že dovolj, de kerstne
obljube samo večkrat ponavljamo?

Odgovor. Ni še zadosti, de kerstne obljube
večkrat ponavljamo; velikoveč si moramo pri¬
zadevati, de tudi v življenji spolnujemo to, kar
pri ponavljanji kerstnih obljub izrekujemo.

Razlaganje. Kaj bi nam pomagalo kerše-
nim biti in znamnje izvoljenih na duši imeti, ko

bi pa hodili po potih brezbožnosti in pogubljenja?
Cesarski služabnik ima v časti križec, kteriga
mu je cesar na persi pripel, in se z blagim
djanjem hvaležniga skazuje. Ravno tako naj
tudi kristjan ne oskrunja znamnja svetiga križa
s pregrehami, ampak naj povišuje njegovo sve¬
tlost z deli keršanske ljubezni. — Po svetim
kerstu smo posvečeni v tempelj svetiga Duha.
Gorje mu, kteri ga oskruni! Po svetim kerstu
smo otroci Božji in dediči nebeškiga kraljestva
postali. Gorje njemu, kteri to imenitno pravico
za grehe in hudobije tako Iahkoinišljeno proda
hudobnimu duhu! »Spoznaj, o kristjan"! nam
kliče sveti Leon,  »spoznaj svojo čast, k kteri
si povišan! V kopeli prerojenja si postal otrok
Božji. Ne vračaj se tedaj v nesnago pregreš¬
nih djanj ! Nikdar ne pozabi, s ktero glavo in
s kterim telesam si odslej ko čist in posvečen
ud sklenjen! Večkrat pomisli, kako si bil rešen
iz ječe teme, in kako si bil vpeljan in sprejet
v kraljestvo prostosti in večne luči"!

Zgled. A d a 1 g i z, kralj v Frizii, je prejel sveti
kerst z veliko pobožnostjo in s priserčnim veseljem
(glej sprednjo podobo!); ko je bil pa keršen, mu je
poslal Ebrojin,  frankovski vojvoda, pismo, v kterim
mu je obetal veliko blaga in zlata, ako keršansko vero
zopet zapusti. Adalgiz pa verže pismo vpričo svojih
dvornikov v ogenj, rekoč: »Kakor ta popir, mora goreti
tisti, kteri odpravi ali razterga zavezo,  ktero je bil
z Bogam sklenil«. Kako krepko govorjenje! Tako tudi
mi govorimo in ravnajmo, moj kristjan! in kažimo, de
ne vemo samo, kaj smo pri svetim kerstu obljubili in
kakošno zavezo smo z Bogam sklenili, temuč de ho¬
čemo tudi kakor zvesti učenci Kristusovi in njegove
svete cerkve živeti in umreti.

v

Življenje svetnikov: Sveta spriče-

vavca Primož in Felicijan,  (-j- 286.))

Z vso zvestobo sta spolnovala kerstno zavezo
sveta spričevavca Primož in Felicijan,  ki se njun
god danes obhaja; ko sta bila namreč po svetim kerstu
sprejeta v cerkev Božjo, sta se vedno in serčno deržala
Jezusa Kristusa in svete vere. Bila sta brata in sta
več let živela v Rimu, kjer sta se k vsimu dobrimu
spodbadala. Svoje premoženje sta med uboge razdelila.
Po noči in po dnevu sta hodila v ječe streč spozno-
vavcam Jezusovim. Njuna serčnost je bila tolika, de
se nista bala, tudi tistim, ktere so k smerti peljali,
serčnost dajati in jih k stanovitnosti v sveti veri opo¬
minjati. Okoli 286. leta sta bila pa tudi ona vjeta.
Cesarja Dioklecijan in Maksimijan sta ukazala sveta

371

spričevavca grozovito bičati in ji potem v mestce No-
mento, dvanajst milj od Rima, odpeljati, de bi bila tam
še huje pretepana in mučena. Sodnik ji zopet izroči
rabeljnam, kteri so ji z mnogim terpljenjem in z raz¬
nimi zvijačami napravljali, de bi malikam darovala. Ali
gnada Kristusova je oba podpirala, in nič ni moglo
njune serčnosti in stanovitnosti omajati. Oblastnik za¬
pove tedaj oba brata zverem v gledališu pometati. Pa
zveri jima nič žaliga ne store. K nogam se jima vle-

žejo ter se jima z repam in glavo prilizujejo. To čudo
veliko nevernikam tako v serce seže, de na glas vpi¬
jejo: »Velik je Bog kristjanov, in nobeden drugi kakor
on je pravi Bog«! Iz strahu, de bi se ljudstvo ne
spuntalo, ukaže poslednjič oblastnik sveta brata in ser-
čna spoznovavca Kristusova ob glavo djati, kar se je
zgodilo 9. Rožnika, leta 286. Njuni sveti ostanki so
bili 645. leta v Rim v cerkev svetiga Štefana prene¬
seni, pozneje na Kranjsko v samotno cerkev svetiga
Primoža nad Kamnikam, ob turški vojski pa k fran-
čiškanam v Kamnik, kjer se še sedaj v veliki časti
imajo.

Molitev. Gospod Bog, nebeški Oče!
poterdi tudi nas po svoji milosti, de kerstno
zavezo tako zvesto spolnujemo, kakor sveta
spričevavca Primož in Felicijan, in de nas
nobena reč ne odverne od zvestobe do tebe
in do tvoje svete cerkve, po Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

Potrebnost svetiga kersta.

Vprašanje. Zakaj je sveti kerst med sed¬
merimi svetimi zakramenti pervi imenovan?

Odgovor. Sveti kerst je med sedmerimi
svetimi zakramenti zato pervi imeno¬
van, ker je sveti kerst pervi  in nar
p o tr e b n i š i zakrament; dokler nam¬
reč človek ni keršen, ne more nobe-
niga druziga zakramenta prejeti in
tudi ne zveličanja doseči. „Kdor ni
prerojen iz vode in iz svetiga Duha,
ne more iti v Božje kraljestvo".
(jJan. 3, 5.)

Razlaganje. Sveti kerst je go¬
tovo potreben za mlade in stare, za
otroke in odrašene. Gospod Jezus je
to jasno in razločno izrekel v zgorej
enovanih besedah, ki jih sveti tri¬
dentinski zbor tako le razlaga: „Kdor
ni, bodi si tudi otrok eniga dne, res¬
nično ali vsaj v željah iz vode kakor
iz matere in iz svetiga Duha kakor iz očeta
prerojen, ne more iti v Božje kraljestvo". —
Koliko graje so tedaj vredni tisti nekeršanski
starši, ki svojih novorojenih detet, kakor hitro
je mogoče, k svetimu kerstu ne pošljejo! Kako
hudobne so tiste matere, ktere z veliko jezo
ali z drugo strastjo svojimu detetu škodujejo ,
de morebiti še svetiga kersta ne doseže! Kako
peklensko je poslednjič hudodelstvo tistih ne¬
človeških mater, ktere detetu po rojstvu živ¬
ljenje in zveličanje vzamejo!

Zgled. Od potrebnosti in imenitnosti svetiga
kersta prepričan seje odpravil sveti Frančišek Ksa-
v eri  jan  (glej naslednjo podobo!) na nar nevarniši in
težavniši pot v Indijo in Japan, de bi ondotnim never¬
nim ljudstvam luč keršanske vere vžgal in jih vdeležil
gnad svetiga kersta, in tudi še dan današnji skerbe
keršanski misijonarji, de umirajoče otroke s podelitvijo
svetiga kersta za nebesa pridobe. Apostolski misijonar
Veroles  nam to takole pripoveduje: »De umirajočim
otrokam malikovavcov gnado svetiga kersta podelimo,
takole ravnamo. Kjer je veliko ljudi y  misijonu, ima¬
mo take osebe, kterim je naročeno to delo keršanske
ljubezni opravljati. Te osebe, ki imajo to opravilo in

48  *

372

znajo dobro kerševati, so večidel že priletne gospe, ki
imajo nekoliko skušnje v ozdravljanji otročjih bolezen,
in kakor take lahko v vsako hišo pridejo. Z neškodlji¬
vimi svalki, ki njih moč zelo hvalijo, in z blagoslov¬
ljeno vodo gredo v hiše, kjer ved<5, de so bolni otroci.
Bolniga otroka nar pervo za žilo pošlatajo, in tako
spoznajo z nekoliko gotovostjo, ali je smertna nevarnost
ali ne. če je otrok v smeltni nevarnosti, naznanijo to
staršem in jim povedo, de je za zdaj nar imenitniši in
nar potrebniši bolnimu otroku čelo z vodo, ki jo imajo
v steklenici, umiti. To umivanje, pravijo, daje veči
moč zdravilam, ki se bodo pozneje rabile. Starši, ki
jim kerst še v misel no pride, radi privolijo. Po tej
nedolžni zvijači se kersti vsako leto okoli sedem ali
osem tavžent otrok«. — Iz tega naj pa tudi ob enim
keršanski starši spoznajo, kako imenitna in sveta dol¬
žnost jim je, svoje otroke kakor hitro je mogoče ker-
stiti dati, de jih gnada Božja v zakramentu svetiga
kersta v duhu prerodi, očisti, posveti, otroke Božje in
dediče nebeškiga kraljestva stori.

Vprašanje. Ali je sveti kerst tudi že maj¬
hnim otrokam potreben?

Odgovor. Gotovo je sveti kerst tudi že
malim otrokam potreben; ker besede Kristusove:
„Kdor ni prerojen iz vode in iz  svetiga Duha,
ne more iti v Božje kraljestvo", in : „Ucite vse
narode in keršujte  jih  v imenu Očeta in Sina
in svetiga Duha" — zadevajo vse ljudi, vsaki
spol in vsako starost, torej tudi otroke.

Razlaganje. De je treba tudi otroke,
kakor odrašene kerševati, je sveta katoliška
cerkev vselej učila; vselej je jemala besede
Kristusove v tem pomenu — in ravno tako so

jih tudi razlagali sveti očetje. Tako piše sveti
Jeronim:  „ Kakor se kervave telesa otrok,
kakor hitro so rojeni, umivajo, ravno tako po¬
trebuje duhovno rojstvo zveličavne kopeli; ker
nobeden ni čist vsaciga madeža, če je tudi le
en sam dan živel".

Vprašanje. Ker je sveti kerst k večnimu
zveličanju tako neogibno potreben, kaj uči tedaj
sveta cerkev?

Odgovor. Ker je sveti kerst k večnimu
zveličanju tako neogibno potreben, uči sveta
cerkev, de v sili  sme vsak kerstiti.

Razlaganje. Pravi in navadni  delivci
svetiga kersta so škofje in v to postavljeni maš-
niki. Ker je pa sveti kerst k zveličanju ne¬
ogibno potreben, sme v sili vsak človek
kerstiti, bodi si mož ali žena, duhoven ali ne-
duhoven, vernik ali nevernik. Kdor pa keršuje,
mora 1) namen  imeti, tako kerstiti, kakor je
Kristus zapovedal kerševati, 2) človeka, kte-
riga keršuje, s pravo  vodo obliti, in 3) med
oblivanjem izreči besede: „Jez te kerstim v
imenu Očeta in Sina in svetiga Duha".

Vprašanje. Ali smeta dva človeka skupej
eniga kerstiti?

Odgovor. Dva človeka skupej ne moreta
in ne smeta eniga kerstiti; ko bi torej eden
človeka z vodo oblival, eden bi pa govoril be¬
sede: „Jez te kerstim i. t. d.", bi bil kerst
neveljaven.

v

Razlaganje. Ce eden človeka z vodo obliva,
eden pa izgovarja besede: „Jez te kerstim i. t.
d.“, kerst ne velja, ker tisti, kteri besede iz¬
govarja, ne dela, kar govori, in tisti, kteri dela,
ne govori, kar dela. To je poterjeno tudi v
nauku florentinskiga zbora, ki v sklepu papeža
Evgenija IV. govori od tega, kar je k veljav¬
nosti svetili zakramentov potrebno, in pravi:
„Vsak teli zakramentov ima tri dele, namreč
reči, ki so tvarina, besede, ki so besedilo, in
osebo delivcovo, ki zakrament podeli". Tukaj
ni govorjenja od oseb, ampak v enojnim številu
od „osebe delivcove".

Zgled. To vse je silno imenitno, in je vsakimi!
vediti potrebno, ker v sili vsak človek sme in mora
kerstiti. Še sveta dolžnost nam je, v sili sveti kerst
podeliti; v tej zadevi, če je sila, posnemajmo zgled

373

keršanskiga mladenča, od kteriga se tole pripoveduje.
V Parizu je bil v bolnišnici rojen otrok, ki mu je bilo
viditi, de bi komej kake ure živel. Vsi le mislijo na
mater, kako bi jo še pri življenji ohranili, in popol-
nama pozabijo ubogimu detetu zakrament svetiga kersta
podeliti. Kar mladeneč z vso gorečnostjo verniga člo¬
veka zavpije: Hitro pošljite po mašnika, de ubogi otrok
brez kersta ne umerje. Pa ne, de bi to storili, še za¬
smehujejo mladenča zavolj njegove gorečnosti. — »Bom
pa sam tje šel in gospod očeta poklical«, pravi. Ravno
hoče iti, kar začne otrok umirati. Urno vzame sedaj
mladeneč vode, oblije glavo umirajočiga otroka in med
oblivanjem izgovori zapovedane Kristusove besede: »Jez
te kerstim v imenu Očeta in Sinš. in svetiga Duha«
in mu tako odpre vrata nebeškiga kraljestva.

v

Zivljenjesvetnikov: Sveta Margareta,

k ral j i ca. (-j- 1093.)

Prepričana, de
je zakrament sve¬
tiga kersta k zve¬
ličanju potreben,
je skerbelata sveta
kraljica, ki njen
god danes sveta
cerkev obhaja, de
so njeni otroci,
kakor hitro je bilo
j mogoče, prejeli

zakrament svetiga
kersta. — Sveta
argareta,
vnukinja kralja
Štefana,
je bila rojena o-
leta 1046.
na Ogerskim, ka¬
mor je bil ubežal
rodovine. Edvard
je sicer nazaj prišel na Angleško, je pa kmali po tem
umeri. Žalostne zadeve angleškiga kraljestva so prisi¬
lile kraljeviča Edgarja in njegovo sestro Margareto zo¬
pet bežati in sicer po naredbi Božje previdnosti v Sko¬
čijo, kjer sta bila pri kralji Malkolmu III. prijazno
sprejeta. Margareta je zavolj svojih lepih čednost v
Škocii tako slovela, de jo je Malkolm 1070. leta v za¬
kon vzel. Odslej je dajala nar lepši zgled z nar zve¬
stejšim spolnovanjem svojih dolžnost kakor kraljica, žena
in mati. Škocijani so bili velika deržina, in ona nji¬
hova mati. Svojiga moža je spominjala, de so kralji
na zemlji Božji namestniki in morajo tedaj ljudstva
vladati po pravici, z modrostjo in dobrotnostjo. Svoje
otroke je sama učila brati in pisati, -jih z vso skerbjo
napeljevala k bogaboječnosti in pobožnosti ter jim da¬
jala nar boljši učenike in rednike. Gledala je na to, de
so se vsi krotko in pošteno obnašali, tudi pri služab¬

nikih ni terpela nespodobniga zaderžanja. Cerkvene za¬
povedi je z vso zvestobo spolno vala in tudi druge k
temu priganjala. Z lastno roko je delala za lepoto
hiše božje, in je bila v pravim pomenu mati vdovam
in ubogim. Po mnogim obiskovanji Gospodovim je
umerla kakor vdova leta 1093. Klemen X. jo je po¬
vzdignil k časti varhinje in pomočnice dežele Škocije.

Molitev. Koliko milost si nam ska-
zal, nebeški Oče! s tem, de si nas vdele-
žil svetiga kersta, brez kteriga ne moremo
zveličanja doseči, in si nam tako odperl vrata
nebeške! Poterdi nas na prošnjo svete kra¬
ljice Margarete v pobožnim in svetim živ¬
ljenji, de kdej vsi skozi te vrata pojdemo v
večno veselje, kjer te bomo vekoma gledali
in vživali. Amen.

St©<I^@iaš®sMles©t©

ti

Kerst v željah in v lcervi.

Vprašanje, Ali se kerst z vodo ne da na¬
domestiti ?

Odgovor. Kerst z vodo popolnama nado¬
mestita kerst v željah in kerst v kervi.

Vprašanje. Kaj je kerst v željah ?

Odgovor. Kerst v željah je goreče hrepe¬
nenje in resnična volja, sveti kerst prejeti, s
popolnama ljubeznijo do Boga in z resničnim
kesanjem zavolj storjenih lastnih grehov. „Kdor
ima ljubezen", piše sveti Janez v svojim per-
vim listu (4, 7.), „je rojen iz Boga in Boga
pozna".

Razlaganje. Xa ta kerst v željah je mende
tudi Gospod Jezus namerjal, ko je rekel: „Kdor
veruje in je keršen, bo zveličan; kdor pa ne
veruje, bo pogubljen". (Mark. 16, 16.) Jezus
ni rekel: „Kdor pa ni keršen". „To  je storil",
pravi sveti Bernard,  „de nam je dal spoznati,
de, ako človek ne more svetiga kersta prejeti,
je lahko zveličan zavolj želja  po  ker  s tu".
— Sveti Ciprijan  to takole dokazuje: „De
ne samo terpljenje za Kristusovo ime spopol-
nuje, kar kerstu primanjkuje", pravi, „ampak de
more tudi vera in obernitev serca s
pravim kesanjem k Bogu pomanjkanje

374

kersta nadomestiti, ako se zavolj pomanj¬
kanja časa ali zavolj kaciga druziga zaderžka
ne more podeliti, spričuje razbojnik, kterimu je
Jezus rekel: Danes boš z menoj v raji; ker ta
razbojnik ni bil križan zavolj Kristusoviga imena,
ampak zavolj svojih hudobij. Iz tega se vidi,
de naj se kerst nadomesti, če se ne prejme,
ker ga okolišine v sili ne pripušajo". — To res¬
nico nam tudi poterjuje tale zgled v cerkveni
zgodovini. — Ko je bil Valentini)  a n, mlajši
sin cesarja Valentinijana Veliciga, v vojski zo¬
per divjake potuhnjeno umorjen, je vse žalo¬
valo, de še ni bil prejel svetiga kersta. Bil je
pa v keršanski veri že podučen, in je bil po¬
klical svetiga Ambroža iz Milana v Vijeno, de
bi ga kerstil. Ko je bil sveti škof še na potu,
je umeri Valentinijan za ranami potuhnjenih
morivcov. Sveti Ambrož je napravil govor po
rajnim in je v njem rekel: „Slišim, de žalujete,
ker ni prejel zakramenta svetiga kersta; pa sej
je ravno kersta želel. Zato je pome poslal. Ali
morebiti nima gnade, po kteri je tolikanj hrepe¬
nel? Prejel jo je, ker je po njej hrepenel; če
namreč spričevavce njih prelita kri kersti, je
kerstila tega Valenti n ijana njegova

pobožnost, njegova
želja, njegova volja“.

Vprašanje. Kaj je kerst
v kervi ?

Odgovor. Kerst v
kervi  je mučenska smert
zavolj Jezusa Kristusa.
(Glej sprednjo podobo !)

Razlaganje in zgledi,
Kerst v kervi prejme te¬
daj , kdor ima prave želje
po svetim kerstu, pa nima
priložnosti prejeti tega za¬
kramenta, in svojo kri in
za Jezusa
Kristusa in (njegovo sveto
vero da. — Te želje mo¬
ra tudi vsak keršen člo¬
vek v sebi zmiram imeti,
in vedno pripravljen biti
za Boga in za vero, ko bi
bilo treba, vse, tudi življenje zgubiti. — Kar
to tiče, pravi Gospod Jezus sagi (Mat. 10, 39.):
„Kdor zgubi svoje življenje zavolj mene, ga bo
našel". In sveti Cip rij a n piše: „Kteri sve¬
tiga kersta niso prejeli, in zavolj spoznanja
Kristusoviga umerjo, jim ravno tako pomaga k
odpušenju grehov, kakor bi bili prejeli kerst z
vodo". Ta kerst v kervi so prejeli vsi sveti
spričevavci ali mučeniki, kteri poprej še niso
bili keršeni; med njimi zlasti imenujemo sveto
Emerencijano.  Ona še ni bila keršena, bila
je pa že verna, in je molila na grobu svete
Neže, ko so jo malikovavci kamnjali. Ona je
tedaj storila mučensko smert za Jezusa Kristusa.
Zatorej sveta cerkev tako lepo od nje govori:
„V lastni kervi,  ktero je prelila za Kri¬
stusa, je bila keršena,  in je Bogu izročila
svojo dušo". (Rim. brev. 23. Pros.). — Ravno
tako pravi tudi Evzebi  od neke II e raj de:
„Se ne keršena je prejela kerst v ognji (bila
je namreč sežgana zavolj vere) in je šla v
boljši življenje". — Zato tudi katoliška cerkev
betlehemske otroke,  ktere je ukazal He-
rodež iz sovraštva do Jezusa pomoriti, kakor
svetnike časti, ker so umerli za Jezusa, de-

siravno po svoji starosti še niso mogli Boga ne
poznati ne spoznavati.

375

Življenje svetnikov: Sveti Barnaba,
apostelj.  (-j* okoli 70.)

Danes obhaja
katoliška cerkev
god svetiga moža,
kteri ni samo
kersta z vodo
prejel, ampak tudi
kerst v kervi, ker
je zavolj vere u-
merl. Ta mož je
sveti Barnaba,
ktoriga cerkveni
očaki in še celo
sveti evangelist
Lukež aposteljna
imenujejo, ker je
bil po Božjim po¬
velji od antiohij¬
ske cerkve s sve¬
tim Pavlam vred
k apostolskimu
delu odločen in posvečen , in ker je veliko pripomogel
k razširjanju keršanske vere po aposteljnih. Ko je an¬
tiohijsko mesto v Sirii tudi sprejelo keršansko vero, poš¬
ljejo tje aposteljni svetiga Barnaba, de bi kristjane v
veri poterdil. Z velikim veseljem je ondi delal, in verne
lepo opominjal, de naj bodo stanovitni v nauku Gospoda
Jezusa Kristusa. S pridnim podučevanjem in svetim
življenjem jih je veliko spreobernil k keršanstvu; bil
je namreč pošten mož, poln svetiga Duha in žive vere.
Antiohijska cerkev je vidarna rastla, in verni v tem
mestu so bili pervi, ki so se »kristjani«  imenovali.
Tudi sveti Pavel  jo prišel v Antiohijo in se je pri¬
družil svetimu Barnabu ko pomočnik v oznanovanji sve¬
tiga evangelija. Oez nekaj časa je spremljal sveti Bar¬
naba aposteljna Pavla na popotvanji v Selevcijo na
otok Ciper, v Salamino, Paf in Bistro. Bil je deležnik
vsiga truda in nevarnost, ki jih je sveti Pavel prestal
Tudi on si je štel v čast, zavolj Jezusoviga imena za¬
sramovanje in preganjanje terpeti, in je tako življenje
dal za sveto vero okoli leta 70.

Molitev. O Bog, kteri si jih po
svetim Barnabu toliko pripeljal k pravi veri
in k vecnimu zveličanju, dodeli tudi nam na
prošnjo tega svetnika, de, ki smo keršeni v
tvojim svetim imenu, se kdej vdeležujemo
tvojiga veličastva, po Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

tli Ktainiife®.

Od kerstnih botrov.

Vprašanje. Čemu se k svetimu kerstu botri
jemljejo?

Odgovor. K svetimu kerstu se jemljejo
botri, de so priče in poroki, de bodo njih ker-
šeniki prejeto gnado svetiga kersta skerbno va¬
rovali in obljubo, ki jo namesti njih store, zvesto
spolnovali.

Razlaganje. Po cerkveni zapovedi se k
slovesnimu kerstu botri jemljejo. Njih namen
razlaga sveti Tomaž Akvinski  s temi bese¬
dami: „Kakor tisti, ki pride na svet, dojnice
potrebuje, de ga redi, in učenika, de ga uči
tako morajo tudi tisti, kteri začno po svetim
kerstu v gnadi Božji živeti, modrimu človeku v
skerb in previdnost izročeni biti, de v keršanski
pobožnosti rastejo in tako svetost in popolnost
dosežejo*.

Vprašanje. Kakošne dolžnosti ima kerstni
boter?

Odgovor. Kerstni boter mora 1) keršenika
h kerstu prinesti in tam namesti njega, če ta še
ni dorašen, kerstno obljubo storiti; 2) mora ti-
stiga, ki ga je pri svetim kerstu deržal, v pravi
veri dobro učiti in z besedo in zgledam k po-
božnimu življenju napeljevati, zlasti kadar mu
starši pomerjo, ali pa, če so zanikerni.

Razlaganje. Kerstni boter mora keršenika
i) k svetimu kerstu prinesti in namesti
njega kerstno obljubo storiti.  „Sveta
cerkev, ta skerbna mati*, pravi sveti Avgu¬
štin,  „daje otrokam noge družili ljudi, de pri¬
dejo; daje jim serce druzih ljudi, de verujejo,
in jezike družili ljudi, de spoznavajo*. 2)
Kerstni boter mora skerbeti za zveli¬
čanje tistiga, kteriga je pri svetim
kerstu deržal,  torej ga v keršanski veri po-
dučevati, od hudiga odvračevati, k dobrimu
spodbadati, sploh k svetimu življenju napelje¬
vati, če starši ali njih namestniki ne morejo ali
nočejo.

Vprašanje. Kakošne botre je treba voliti?

376

Odgovor. Ker imajo botri tako imenitne in
svete dolžnosti spolnovati, je treba le take botre
voliti, kteri so 1) odrašeni, 2) katoličani, 3) v
keršanskim nauku dobro podučeni, in 4) pošteni
v svojim življenji.

Razlaganje. Kerstni botri morajo imeti te
lastnosti: 1) morajo biti že odrašeni;
moški bodi vsaj š tir naj st, ženska pa vsaj
dvanajst  let stara. Kako bi bili namreč cer¬
kvi priče ali poroki otroci, ki še sami ne umejo,
kaj delajo? 2) Morajo biti katoliški
kristjani.  Sej vender cerkev ne more za po¬
roke sprejemati tacih ljudi, kteri ji niso vdani;
zato se smejo le katoliški botri voliti. 3) Kdor
sam nič ne ve od vere in Božjih reči, ne more
porok biti za keršansko zrejevanje. Zato
mora boter pred vsi m v keršanskim
nauku dobro podučen, in 4) pravičen

in pošten katoličan biti.  Kako bi porok
bil za dobro zrejevanje tistiga otroka, ki ga je
deržal pri svčtirn kerstu, hudoben in popačeu
človek ? Zato cerkev očitnim in razvpitim gre-
šnikam, kakor pijancam, odertnikam, nečistnikam
in drugim, prepoveduje botram biti. O kako
nespametno ravnajo taki starši, kteri le na to
gledajo, de so botri bogati in imenitni, de otroku
sreberni ali zlati denar v dar dajo, ne gledajo
pa na njihovo obnašanje in življenje !

Zgled. Prav pametno in keršansko je volil botra
saksonski vojvoda Henrik, usmiljen, dobroten in prilju¬

den vladar. — 31. Maliga Serpana 1526 mu je bil
rojen njegov drugi sin Avgust. Kerstniga botra je
zvolil eniga izmed svojih podložnih, ker je bil prepri¬
čan od njegove resnične pobožnosti. Nenadama dobi
častitljivi opat v Kamenicah pismo vojvodovo, ki se
tako glasi: »Ker imamo zaupanje do Vas, Vas lepo

prosimo, pridite v saboto po velikim šmarnu zvečer k
nam v Friburg, de prihodnjo nedeljo našiga sina po
keršanski navadi k zakramentu svetiga kersta prinesete
in bodete otroku boter in nam in naši ljubi ženi dragi
kum. Henrik«. — Opat pride ob odločenim času in
je boter pri kerstnim opravilu. Po tem da vojvodiču
en cekin v darilo in se izgovarja, da pri svoji revšini
nima vredniga daru za taciga keršenika. Vojvoda pa
odgovori: »Na to nisim gledal, ampak le

na Vašo pobožno molitev in de ima moj
otrok pobožniga keršanskiga botra«.  Ko
vojvoda to izreče, da svojimu kumu en kozarec rumenih
cekinov v dar. — Uči se iz tega, moj kristjan! de je
treba pri volitvi botrov prav posebno gledati na boga¬
boječnost in keršansko življenje.

Vprašanje. Ali se sme kdo za-
volj velikih in težkih dolžnost bra¬
niti boter biti ?

Odgovor, Samo zavolj velikih
in težkih dolžnost se nobeden ne
sme branili boter biti; ker brez
pametniga vzroka nobeden ne sme
svojimu bližnjimu odrekovati tolike
keršanske ljubezni in tako opovi-
rati cerkvene naredbe.

Razlaganje. Boterstvo prevzeti
je vselej dobro delo keršanske
ljubezni do bližnjiga; zato naj se
nihče ne brani boter biti brez zelo
imenitnih vzrokov;ker „dober  člo¬
vek je porok za svojiga bliž-
njiga“,  pravi modri Sirah. (29,
19.) Kdo bi rad vsiga ne storil,
de bi človeško dušo k Bogu pripeljal in ji pri¬
jaznost Božjo pridobil ? Sej je tudi Gospod Jezus
hotel za nas porok biti. (Hebr. 7.) Kdo bi se
tedaj branil dobriga dela, ktero je naš Gospod
Jezus Kristus sam prevzel ?

Zgled. Lep zgled v tem nam dajo uni pobožni
zamorci na otoku svetiga Dominika. V tisti pokrajini
namreč, kjer so Francozi gospodovali, je bila imenitnim
seljakam sveta dolžnost, zjutraj in zvečer svojim za-
morcam skupej keršanski nauk razlagati. Kteri so
bili nar bolje podučeni, so mogli po tem tiste, kteri
so bili ravno prišli in ktere so kakor svoje brate ljubili,
v molitvi in v keršanskih resnicah podučevati in jih

377

tako za sveti kerst pripravljati, pri svetim kerstu pa
jim botri biti. (Glej sprednjo podobo!) Koliko veselje,
kolika sreča je bila za te dobre zamorce, de so smeli
svoje tovarše in učence peljati k svetimu kerstu! Ta dan
jim je bil velik praznik. Tolike časti niso nikdar po¬
zabili. Novospreobernjenci so pa tudi svoje botre kakor
svoje očete spoštovali, častili, ljubili in jim hvaležnost ska-
zovali. — Naj bi ta zgled dobrih zamorcov posne¬
mali vsi botri in vsi keršeniki!

Vprašanje. Kaj nastane iz botrinstva?

Odgovor. Iz botrinstva nastane duhovno
sorodstvo.

Razlaganje. Iz botrinstva pri svetim kerstu
in pa tudi pri sveti birmi nastane duhovno so¬
rodstvo 1) s tem, kteri keršuje ali birmuje; 2)
s keršenim ali birmanim; 3) z njegovimi starši,
tako de botri s temi osebami po cerkvenih po¬
stavah ne morejo veljavniga zakona sklepati,
če se ne dobi posebno privoljenje od svetiga
očeta. — De se tedaj to duhovno sorodstvo med
več ljudmi ne napravlja in de se zakonski za-
deržki ne množe, se sme po določbi svetiga
tridentinskiga zbora (sej. 24.) k svetimu kerstu
pripustiti le e n boter (ali moški ali ženska) ,
ali k večimu dva (moški in ženska, nikoli pa
dva moška ali dve ženski); drugi, ki se more¬
biti še pripuste, so samo priče podeljeniga ker-
sta, niso pa v duhovnim sorodstvu s keršenikam
in njegovimi starši.

Vprašanje. Zakaj je sveta cerkev posta¬
vila to duhovno sorodstvo ^

Odgovor. Sveta cerkev je postavila to du¬
hovno sorodstvo iz spoštovanja do teh svetih
zakramentov, in de so botri s to duhovno vezjo
toliko tesneje zvezani s tistimi, kterim so botri,
in de se toliko bolj priganjajo k natančnimu
spolnovanju svojih dolžnost, ki jih do njih
imajo.

Življenje svetnikov: Sveti Janez iz
S a h a g u n a , spoznovavec. (f 1479.)

O de bi vsi kerstni botri svoje dolžnosti tako
zvesto in goreče spolnovali, kakor je spolnoval sveti
Janez Sahagunski,  čigar god danes obhajamo,
dolžnosti svojiga svetiga poklica! Sveti Janez je bil ro¬
jen okoli 1419. leta v Sahagunu (Šent - Eakundu) v
leonskim kraljestvu na Španskim od imenitnih in boga¬
boječih staršev, in je bil zgodej ondotnim benediktinam
v zrejo izročen. Med domače ondotniga škofa sprejet
so je mladi Janez kmali zelo priljubil pobožnimu škofu,

Dušo* hrana. X,

ki ga je zavolj
lepih čednost maš-
nika posvetil in
mu korarfjo po-|
delil. Sveti Janez
pa prosi privo¬
ljenja korarijo po¬
pustiti in gre za¬
volj natančnejšiga
podučenja v bogo-
slovskih vednostih!
v Salamanko, dobi
tam kaplanijo in
z vso gorečnostjo
oznanuje besedo
Božjo. Z velikim
trudam, ostrimpo-
stam in
pokorjenjem si
nakopal hudo
lezen, v kteri se
z obljubo zavezal
v samostan iti,  ako mu  Bog zopet zdravje da. Bes se
pridruži pušavnikam svetiga Avguština in daje kmali
lep zgled svojim tovaršem. Pod pokoršino sprejme
oznanovanje Božje besede in veliko pripomore, de pre¬
nehajo razpertije v Salamanki. Njegov pervi govor je
nektere razžalil, ki so mu zavolj tega po življenji stre¬
gli, ali svetnik jo bil čudovito otet; celo njegov nar
hujši nasprotnik pade pred-nj in ga s skesanim sercam
prosi odpušenja. Sveti pušavnik se je posebno skerbno
pripravljal na sodnji dan. Večkrat je rekel: »Ni ga

dneva, ni je ure,  de bi me Bog ne poklical k sodbi«.
Zavolj njegove pobožnosti mu je skazal Bog posebne
milosti, in mu je še poslednjič razodel dan njegove
smerti. Dobro pripravljen je umeri 12. Kožnika 1479.
Papež Aleksander VITI. ga je prištel svetnikam leta 1690.

Molitev. Sveti Janez, zvesti služabnik
Gospodov! prosi Boga za vse kerstne botre,
de svoje svete dolžnosti tako zvesto in goreče
spolnujejo , kakor si ti spolnoval dolžnosti
svojiga svetiga poklica, de kdej kakor zve¬
sti služabniki Božji s teboj večno plačilo
prejmejo v nebesih. Amen.


Rtoinifesu

Od šeg svetiga kersta, in sicer pred kerševanjem.

Vprašanje. Kaj pomenijo mnoge šege pri
svetim kerstu ?

40

378

Odgovor. Mnoge šege pri svetim kerstu
naznanjajo v vnanjim, kar dela sveti kerst v
notranjim, v duši keršenikovi, in tudi še priču¬
joče k spoštovanju do tega svetiga zakramenta
nagibajo.

Vprašanje. Zakaj se keršenik precej v
cerkev ne pusti ?

Odgovor. Keršenik se ne pusti precej v
cerkev, v znamnje, de ni vreden stopiti z vernimi
v hišo Božjo, dokler je v oblasti greha in hu-
dobniga duha in še ni posvečen Jezusu Kristusu,
Gospodu našimu, in pa, de sveti kerst odpre
vrata k gnadi Božji, v nebeško kraljestvo in v
družbo svetnikov.

Vprašanje. Zakaj se da keršeniku ime
kaciga svetnika?

Odgovor. Keršeniku se da ime kaciga
svetnika i) v znamnje, de je po svetim kerstu
sprejet med kristjane , ktere apostelj Pavel
»svetnike" imenuje, 2) de ima priprošnika in
pomočnika pri Bogu, 3) de ima nad svetnikam,
čigar ime dobi, zgled pobožniga življenja.

Razlaganje in zgledi. Že v pervih keršan-
skih časih so dobivali keršeniki ime svetnikov.
Po navadi so mogli tisti, kteri so se za sveti
kerst pripravljali, četerti teden v postu k škofu
priti in mu povedati svoje imena, de so bili v
cerkvene bukve vpisani. Poprejšnje ajdovsko
ime se je premenilo v ime svetnikovo. V živ¬
ljenji svetnikov se bere od sveliga Balzama,
de ga je sodnik vprašal: „Kako ti je ime" ? In
odgovoril mu je: „Moje rojstno ime je Balzam,
moje kerstno ime pa Peter". — Tudi svetiga
Bonifacija  je vprašal sodnik, kakor piše
Ruinart, rekoč: „Kako se imenuješ*? Sveti Bo-
nifaci odgovori: „Sej sim ti že povedal: Jez
sim kristjan. Če pa hočeš vediti moje ime, tu
ga imaš: Meni je ime BonifacF. — V spisih
svetiga Hil arij  ona  pravi diakon Tacijan:
„Po rojstvu mi je Tacijan ime, po kerstu pa
Kristijan". Velikokrat so keršeniki popoluama
spremenili svoje rojstne imena in so se le po
kerstnih imenih imenovali. — Sveti Dionizi
Aleksandrijski  in sveti Krizostom
opominjata kristjane, de pri svetim kerstu ne
smejo keršenikam dajati malikovavskih imen,
ampak imena svetnikov, de se keršeniki po

zgledu svetnikov tudi k čednosti spodbadajo.
Kako nespametno ravnajo tedaj taki starši ali
botri, kteri za svoje otroke pri svetim kerstu
le po nenavadnih imenih segajo, in jih ni sram
celo hoteti, de bi se keršenikam dajale imena
ajdovskih junakov; kaj taciga se nikakor ne
sme zgoditi! Ime svetnikovo  naj ima ker¬
šenik ; le to je pametno in razodeva duha svete
cerkve.

Vprašanje. Kaj vpraša tedaj mašnik botra
pred cerkvenimi durmi ?

Odgovor. Mašnik vpraša botra, kako naj
bo otroku ime, in kaj želi od cerkve Božje, re¬
koč: „1., kaj želiš od cerkve Božje"? Boter
odgovori: „Vero“. Dalje mašnik popraša: »Kaj
ti vera da"? Boter odgovori: „Večno življenje".
Potem mašnik dalje govori: „Ako hočeš iti v
življenje, spolnuj zapovedi: Ljubi Gospoda svo-
jiga Boga iz vsiga svojiga serca in iz vse svoje
duše in iz vse svoje misli, in svojiga bližnjiga
kakor samiga sebe". — S temi besedami maš¬
nik naznanja, de vera brez spolnovanja Božje
postave, brez dobrih del, še ni zadosti za ve¬
čno zveličanje.

Vprašanje. Zakaj mašnik keršeniku trikrat
v obraz dihne?

Odgovor. Mašnik dihne keršeniku trikrat
v obraz, de s tem naznanja kerstne gnade. Ka¬
kor je namreč Bog pervimu človeku življenje
vdihnil, in Kristus aposteljnam svetiga Duha,
ravno tako se podeli človeku pri svetim kerstu
čeznatorno dušno življenje, to je, posvečujoča
gnada Božja.

Vprašanje. Zakaj poklada mašnik kerše¬
niku svojo roko na glavo?

Odgovor. Mašnik poklada keršeniku svojo
roko na glavo, v znamnje, de bo keršenik od¬
slej Božja lastina, in bo v posebnim Božjim
varstvu in pridružen njegovi sveti cerkvi, v
kteri bo dobival moč živeti po Jezusovih naukih.

Vprašanje. Kaj pomenjajo zarotovanja?

Odgovor. Zarotovanja, ki jih opravlja maš¬
nik pri svetim kerstu, pomenjajo, de naj zveza
med keršenikam in hudobnim duham neha, in
naj greh v njem nič več ne gospoduje, de naj
se ne vda skušnjavam in de bo satan v Jezu¬
sovim imenu iz njega izgnan.

379

Vprašanje. Zakaj se keršenik tolikokrat z
znamnjem svetiga križa zaznamnja?

Odgovor. Keršenik se zaznamnja z znam-
njem svetiga križa, v naznanilo, 1J de sveti
kerst z močjo Jezusove smerti na križu in nje-
goviga zasluženja izvirni greh zbriše, in 2) de
je keršenik odslej učenec Jezusa križaniga, ki
se mora pod njegovim banderam junaško boje¬
vati zoper sovražnike svojiga zveličanja in mora
vse dni svojiga življenja za njim hoditi po potu
križa in zatajevanja samiga sebe. O de bi bili
v tem podobni svetimu spričevavcu Teodorju
Her a k I e j s k i m u (glej sprednjo podobo!), ki
je bil zvest vojšak svojiga cesarja, pa tudi zvest
bojevavee za svojiga Gospoda in Zveličarja,
vedno pripravljen dati kri in življenje za svojo
vero.

Vprašanje. Zakaj dene mašnik keršeniku
soli v usta ?

Odgovor. Mašnik dene keršeniku soh' v
usta, v znamnje, 1) de ga sveta vera in milost
Božja obvaruje dušne gnjilobe ali greha, 2) de
se mu dobre dela priljubijo, in 3) de naj si
tedaj prizadeva za pravo modrost, ki je vera
in življenje po veri.

Vprašanje. Zakaj se moli pri svetim kerstu
»apostoljska vera 44  in „očenaš“?

Odgovor. Mašnik keršenika pelje v cerkev
k kerstnimu kamnu; konec štole nanj položi in

na štolo svojo desnico, v znamnje Božjiga var¬
stva, ktero čuje nad njim, in pravi: „1. — pojdi
v cerkev Božjo, de boš s Kristusam večniga
življenja deležen. Amen 14 . Ko pridejo do kerst-
niga kamna, mašniki in botri molijo a p o-
stoljsko vero in ocena  š, ki sta pogla¬
vitni del keršanske vere in keršanslflga upanja.
To naznanja, de so botri dolžni za to skerbeti,
de se keršeniki v tem in vsili druzih keršan-
skih resnicah dobro podučujejo.

Vprašanje. Zakaj pomaže mašnik kerše¬
niku ušesa in nosnice s slino ?

Odgovor. Mašnik pomaže keršeniku ušesa
in nosnice s slino, rekoč: „efeta“, to je, ^od¬
pri se“, v spomin na čudež, s kterim je bil
gluhomutee. ozdravljen, in v znamnje, de naj
keršenik rad posluša Božjo besedo ter si priza¬
deva, s pobožnim življenjem „lepa dišava biti
pred Bogam 14 , kakor govori sveti Pavel 2. Kor.
2, 15.

Vprašanje. Zakaj vpraša mašnik keršenika:
„Ali se odpoveš hudiču in vsimu njegovimu
djanju in vsimu njegovimu napuhu 41 ?

Odgovor. Mašnik to vpraša keršenika zato,
de se kristjan spominja svojiga poklica, odpo¬
vedati se hudiču in vsimu njegovimu navdiho¬
vanju in djanju in napuhu in se zoper njega
bojevati. Zato sveti Ambrož  prav lepo ogo¬
vori keršenika, rekoč: „Ko te je mašnik vpra¬
šal: Ali se odpoveš hudiču in vsimu nje¬

govimu djanju? kaj si odgovoril? Se odpo¬
vem. — Ali se odpoveš tudi svetu, napuhu in
razuzdanosti? — Se odpovem. — Misli tedaj
na svojo obljubo, in nikdar naj ti iz spomina
ne zgine! Dal si mašniku, Božjimu namestniku,
tako rekoč svoje pismo. Ce si dal človeku pismo,
moraš biti mož beseda. Tvoje pismo se pa ne
hrani na zemlji, ampak v nebesih*.

Vprašanje. Zakaj pomaže mašnik kerše¬
niku persi in medplečje s kerstnim oljem ?

Odgovor. Mašnik pomaže keršeniku persi
in medplečje s kerstnim oljem po spričevanji
svetiga Ambroža  in svetiga Krizostoma,
de ga stori junaškiga vojšaka Kristusoviga:
kakor so se namreč v nekdanjih časih boje-
vavci z oljem mazali, de so bili pri bojevanji
krepkeji in gibčneji, ravno tako se keršenik

380

pomaže s svetim oljem 1) na persih  v znam-
nje, de pri svetim kerstu prejme duhovno moč,
braniti se hudiču in svetu in lastnimu mesu, in
2) med pleči, v znamnje, de dobi moč nositi
jarem Gospodov, to je, njegove svete zapovedi
zvesto spoinovati. — Po tem mašnik višnjevo
spokorno štolo z belo veselo spremeni, ker se
že bliža trenutek, ko ima keršenik prerojen biti
za nebesa. Se enkrat mašnik keršenika popra-
šuje, rekoč: „Ali veruješ v Boga Očeta vsiga-
mogočniga, stvarnika nebes in zemlje? — Ali
veruješ v Jezusa Kristusa, Sinu njegoviga edi—
niga, Gospoda našiga, kteri je bil rojen in je
terpel? — Ali veruješ v svetiga Duha, sveto
katoliško cerkev, občestvo svetnikov, odpušenje
grehov, vstajenje mesa in večno življenje" ? —
In boter na to trojno vprašanje odgovarja:
„Verujem“. — Vse to naznanja, de je kakor
odpovedovanje hudiču, tako tudi spoznovanje
poglavitnih verskih resnic bistevni del kerstne
obljube in tudi vsiga keršanskiga življenja. —
To so šege pri svetim kerstu, in sicer pred
kerševanjem. Jutri bom končal njih razlago,
danes pa bom le še pripovedoval življenje ti-
stiga svetnika, kteri je s pobožnostjo in svetostjo
v vsim svojim obnašanji razodeval, kako mo¬
ramo po svetim kerstu vselej in zvesto za Je-
zusam križanim hoditi.

Življenje svetnikov: Sveti Anton
Padovan, spoznovavec.  (-j- 1231.)

Ta svetnik se je junaško bojeval zoper sovražnike
svojiga zveličanja pod banderam Gospodovim, za kterim
je tudi zvesto bodil po potu križa in zatajevanja samiga
sebe. Zato si je pa tudi pridobil posebno ime in če-
šenje med učenci svetiga Frančiška Serafinskiga. Rojen
je bil v Lisabonu na Portugalskim leta 1195., in prejel
je pri svetim kerstu ime Ferdinand.  Njegovi ple¬
meniti in bogaboječi starši so si prizadevali svojiga sina
v pervi mladosti dobro podučiti v vednostih, v čednosti
in pobožnosti. Že otrok je bil pa tudi njih sin resnoben
in pobožen. Do ubozih in revežev je razodeval posebno
usmiljenje. V petnajstim letu svoje starosti zapusti An¬
ton svet in gre v samostan korarjev sv. Avguština bliz Li-
sabona in stori svoje duhovne obljube. Ker so ga pa
tukaj njegovi sorodovinci, prijatli in znanci s pogostnim
obiskovanjem nadlegovali, ga pošlje opat na njegovo
prošnjo v Kojimbro v samostan svetiga križa. Tukaj
se z vso pridnostjo peča z bogoslovskimi vednostmi, z
molitvijo, s premišljevanjem in s pokorjenjem, in se tako

pripravlja k popolnosti, ki jo je pozneje v ostrejim redu
dosegel. Leta 1221. je namreč stopil v red svetiga
Frančiška in je premeni! ime Ferdinand z Antonam,
de bi bil neznan staršem in sorodovincam. V svojim
novim samostanu živi odslej samo molitvi in ostrimu
pokorjenju, in vnamejo se v njem želje umreti za Kri¬
stusa. Dobil je od svojih vikših privoljenje zamorcam v
Afriki sveti evangeli oznanovati. Tesel se prepelja po
morji v neznano deželo; pa huda bolezen, ki mu jo
Bog pošlje, ga primora se verniti na Špansko. Vetrovi
zaženo ladijo v Sicilijo. Sveti Anton stopi v Mesini na
suho, gre v Asizi k začetniku svojiga reda, k svetimu
Frančišku , kteri mu privoli na Laškim ostati, pa mu
tudi zapove pripravljati se za mašnikovo posvečenje.
Mašnik posvečen prejme od svetiga Frančiška dvojno
opravilo, mlajši brate v bogoslovji podučevati in besedo
Božjo oznanovati. Častiti obraz, čisti glas, nenavadna
zgovornost, goreča ljubezen, sploh vse na njem je da¬
jalo moč in ginljivost njegovim besedam in opominam.
Neizrečeno veliko dobriga je storil; tudi naj večim, naj
terdovratnejim grešnikamje serce omečil in jih k pokori
obudil. Veliko krivovercov je k pravi veri pripeljal;
zato so ga tudi imenovali »kladvo krivovercov«. Umeri
je 13. Rožnika 1231 v 36. letu svoje starosti. Že
prihodnje leto ga je papež Gregori IX. svetnikam
prištel. Ta sveti Anton se imenuje Padovan,  ker je
v Padovi umeri in je bil v tem mestu pokopan. Podobo
svetiga Antona vidimo navadno z Božjim detetam, ki
se mu jo pred smertjo z Marijo prikazalo in ga Ijubez-
njivo objemalo.

Molitev. O Bog, kteri si nam dodelil
neizrečeno veliko gnado svetiga kersta, po-
terdi nas, de se z enako serčnostjo zoper
sovražnike svojiga zveličanja bojujemo, kakor
sveti Anton, in za tvojim Božjim Sinam do

smerti hodimo po potu križa in zatajevanja
samiga sebe, po ravno tistim Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

H. f$©žmilfea.

Od šeg svetiga kersta in sicer pri in po kerševanji.

Vprašanje. Kaj vpraša še mašnik kerše-
nika, preden ga kersti?

Odgovor. Pred
svetim kerstam še
vprašamašnikker-
šenika: „1., ali

hočeš keršen bi-
ti“? Boter odgo¬
vori : „Hočem“.

To naznanja, de
človek, kteri je
bil v Adamu iz
proste volje hu-
dobnimu duhu po¬
koren, se le, če
sam hoče, med o-
trokeBožje sprej¬
me, de s prostovoljno pokoršino do Božjih za¬
poved doseže večno zveličanje.

Vprašanje. Zakaj mašnik keršeniku glavo
trikrat z vodo oblije ?

Odgovor, Mašnik keršeniku glavo trikrat
z vodo oblije (glej sprednjo podobo!) v znam-
nji svetiga križa in med oblivanjem govori:
„1., jez te kerstim v imenu Oče f  ta in Si-j-na
in svetiga -j- Duha". — Oblivanje se tedaj godi
v podobi križa  v znamnje, de ima sveti kerst
svojo moč v Jezusovi smerti na križu, in sicer
na glavi, ker je glava poglavitni del našiga
telesa, to pa trikrat,  v znamnje, de se kerst
deli v imenu vsih treh Božjih oseb, Očeta in Sina
in svetiga Duha; trikratno potapljanje v vodo pa
skrivnostno naznanja tri dneve Jezusoviga poči¬
vanja v grobu, kakor uči sveti Gregori Veliki,

in s tem, de se otrok trikrat iz vode vzdigne,
se poočituje vstajenje. Poprejšnje čase so namreč
keršenike trikrat v vodo potapljali; ta navada je
pa iz mnogih vzrokov nehala.

381

Vprašanje. Zakaj mašnik keršeniku glavo
na temenu s sveto krizmo pomaže?

Odgovor. To maziljenje je tako rekoč kro¬
nanje mladiga kristjana. Kakor so bili namreč
v stari zavezi kralji maziljeni, kakor je tudi
Jezus Maziljenec, in sveti apostelj Peter krist¬
jane „izvoljen rod, kraljevo duhovstvo, svet
narod 1 '* imenuje, tako je keršenec po tem ma¬
ziljenji ud Jezusa Kristusa Maziljenca in ima
delež njegove duhovske in kraljeve časti.

Razlaganje. Kako visok in imeniten je
tedaj stan kristjanov! Oni so Gospodovi ma¬
ziljenci  in v skrivnostnim pomenu duhovni,
ker se vdeležujejo daritve svete maše in se
vedno z molitevjo, zatajevanjem, pokorjenjem,
sploh z zvesto pokoršino Gospod Bogu v pri¬
jeten dar darujejo; oni so kralji,  ker gospo¬
dujejo nad svojimi počutki, nagnjenji in strastmi
in so poklicani k večnimu kraljevanju s Kri-
stusam v nebesih. Oni se s krizmo tudi po¬
svetijo v tempeljne svetiga Duha in v svete
posode, ki pozneje pri svetim obhajilu prejmejo
presveto telo in kri Gospodovo. Koliko sramoto
si tedaj stori kristjan, kteri svojo imenitnost in
čast z velikim greham ogerdi in svoje serce,
tempelj Božji, oskruni!

Vprašanje. Kaj pomeni belo oblačilo, ktero
mašnik na keršeniga položi?

Odgovor. Belo oblačilo, ktero položi maš¬
nik na keršeniga, pomeni po nauku svetih oča¬
kov čistobo in lepoto, s ktero je duša pri sve¬
tim kerstu po izbrisanih grehih ozališana, in pa
nedolžnost in čistost, ktero je keršenec dolžan
neomadežvano ohraniti ves čas svojiga življenja.
Zato pravi mašnik: »Prejmi belo obleko, in
prinesi jo neomadežvano pred sodnji stol našiga
Gospoda Jezusa Kristusa, de imaš večno živ¬
ljenje". O. „Amen".

Razlaganje. Že perve keršanske čase so
oblačili keršence po svetim kerstu v lepo, belo
obleko, ki je bila znamnje prejete kerstne či¬
stosti in nedolžnosti, in opomin, de keršenec ni¬
koli več ne sme čistosti svoje duše s kakim
greham omadežvati. ^Slekli ste svojo staro
obleko", opominja sveti Ciril,  „in ste oblekli
tako, ki je po duhu; zmiram hodite tedaj v
beli obleki. Ne rečem zato, de bi mogli zrni-

382

ram belo obleko nositi, temuč, ker se vam zdaj
spodobi oblečenim biti v pravo svetlo beloto, v
duhovno; de morete- reči s prerokam Izaijem:
^Veselil se bom v Gospodu, in moja duša se
bo radovala v mojim Bogu, ker me je oblekel
v oblačilo zveličanja in me ogernil z obleko
pravičnostih — To belo obleko so nosili tisti,
kteri so bili veliko saboto keršeni, cel teden,
in v njej so še pervo nedeljo po veliki noči
prejemali sveto obhajilo; zato se ta nedelja še
dan današnji imenuje „bela nedelja".

Zgled. Ob vandalskim preganjanji je dobil neki
Elpidofor  povelje, spoznovavce svete vere grozovito
mučiti. On je bil poprej kristjan, in pri njegovim
kerstu mu je bil boter diakon Mu rit a. Ko diakona
pred sovražniga in grozovitiga Elpidoforja pripeljejo,
izvleče prav natibama belo obleko, ki jo je še hranil
od kersta Elpidoforjeviga, jo razpne vpričo vsili, in
začne govoriti tako ginljivo, de je vse po mestu v
joku: »To so tančice, Elpidofor, služabnik laži! ki te

bodo Mej tožile pred sodnjim štolam Gospodovim. V
spričevanje tvojiga zaverženja in tvojiga večniga pogu¬
bljenja jih bom skerbno hranil. Ta bela obleka, nesreč¬
než! te je pokrivala, ko si z mano ves čist prišel iz
kerstivnice, ta ti bo kdej hudo očitala, o nesrečni
človek, ko pojdeš v peklensko terpljenje; kakor obla¬
čilo si oblekel prekletstvo, ker si raztergal in od sebe
vergel zavezo kersta in prave vere«. — Gorje nam,
kristjani! te besede so tudi nam rečene, če belo obleko
nedolžnosti in čistosti, ki smo jo prejeli pri svetim kerstu
z nogami teptamo ali z grešnim djanjem oskrunjamo.

Vprašanje. Zakaj da mašnik keršenimu
prižgano svečo v roko ?

Odgovor. Mašnik da poslednjič keršenimu
prižgano svečo v roko , de s tem naznanja i^)
gorečo ljubezen do Boga in do bližnjiga, ktero
naj kakor svetilnico po potu tega življenja
zmiram Gospodu naproti nosi po zgledu pet
pametnih devic, de, ko pride konec njegoviga
življenja, bode sprejet na večno ženitnino; 23
keršansko vero, ktera keršenca teme zmote,
nevednosti in greha obvaruje, mu um razsvet-
Ijuje in ga varno po potu čednosti k zveličanju
pelje; 3) luč dobriga zgleda, s ktero naj ker-
šenec zmiram sveti. Zatorej pravi mašnik:
„Prejmi goreče svetilo, in brez graje ohrani
svoj kerst, spolnuj Božje zapovedi, de, ko pride
Gospod k ženitnini, mu moreš naproti iti z vsimi
svetniki v nebesih, imaš večno življenje in ži¬
viš vse veke". O. „Amen".

Vprašanje, S kterimi besedami poslovi maš¬
nik keršenca?

Odgovor. Mašnik poslovi keršenca s temi
besedami: „1., pojili v miru, in Gospod naj bo

s teboj"! S temi hesedami mu voši, de bi ga
sprendja! mir Božji in milost Gospodova po
vsili polih njegoviga življenja.

Zgled. Mašnik, ktori je nekdaj kerstll hčerko
pobožnimu vitezu Janezu Bernholdu iu ji je dal ime
Beata Kristij ana,  je nazadnje takole govoril: »Pojdi
v miru , moj otrok! Gospod bodi s teboj! Bodi v res¬
nici »Beata Kristijana« to je, zveličana Kristijana;
Bog ti daj milost, de ravno prejeto kerstno gnado do
konca zvesto obvaruješ, in tako Božje ime v tebi pre¬
biva, de se ti bo smelo reči: Sem p er eadem, to je
»Vselej tista«!  — Ko hčerka nekoliko odraste,
sliši letč od svoje bogaboječe matere, in ima odslej
besedi: »Vselej tista« za pregovor. Pozneje pride v
hišo vladarjevo, kjer ji prilizovanje in vabljenje sveta
mnoge skušnjave dela; in zapiše si v spominske bukvi-
ce: »Vselej tista«!  —V  zakonskim stanu jo zade¬
va križ za križem, bolezen in smert v njeni deržini si
roko podajete. Ali ona ima v spominu besedi: »Vselej
tista!«  In mir in pokoj se verne v njeno serce. —
Iu bliža se ji poslednjič smertna ura in ko se ji ta
naznani, pravi: »Deržim se svojiga pregovora: Vselej
tista!« In postavili so ji na grob spominek in nanj
zapisali besede: »Od kersta do groba — Gospodu zve¬
stoba«. — O de bi se to moglo reči od nas vsihl'0
de bi bili tudi mi od kersta do groba vselej tisti! O
kako mirno bi potem sklenili svoje življenje! To bi bila
prava smert v Gospodu.

V

Življenje svetnikov: Sveti Bazili,

veliki škof in cerkveni učenik,  (-j- 379.)

Tudi sveta katoliška cerkev obhaja danes god
svetiga moža, od kteriga smemo reči, de je bil od
kersta do groba vselej tisti, ker je pri svetim kerstu
prejeto obleko nedolžnosti in čistosti zmiram zvesto
hranil. Po pravici bi se tedaj smelo tudi na njegov
grob zapisati: »Od kersta do groba — Gospodu zve¬
stoba«. Ta svetnik je veliki škof in cerkveni učenik
Bazili.  Rojen je bil v kapadoški Cezareji od imenit¬
nih in bogatih, pa tudi svetih staršev leta 329. Imel
je več bratov in sester, ktere so sveti starši skorbno
k svetosti napeljevali, tako, de nam jih katoliška cerkev
kakor svetnike v zgled postavlja. Pervo zrejo je prejel
od svoje stare matere Makrine na pristavi v Pontu.
Tukaj je pobožnost v njegovim sercu pognala glo¬
boke korenine, ktere so pozneje prirastle v lepo
drevo keršanskih čednost. Pervi poduk v vednostih je
dobil pri svojim očetu. Potem je bil poslan v pale¬
stinsko Cezarejo, od tod v Carigrad in pozneje v Atene,
kjer se j» tako pridno učil in tako sveto živel, de se

383

mu je vse čudilo. Y razuzdanih Atenah se ni dal po-
hujšati spridenim součencam, ampak ravnal se je po
zgledu svojiga součenca svetiga Gregorija Nazijanškiga,
s kterim jo bil združen v bratovski ljubezni. Od te
lepe prijaznosti sveti Gregori sam takole piše: »V
vsim dobrim sva bila oba le ene volje , kakor bi bila
imela le eno dušo ; kar je eden imel ali vedil, je bilo
tudi drugiga; nobene nevošljivosti ni bilo med nama.
Le v dobrim rasti sva si prizadevala in eden drugimu
k boljšanju in višji popolnosti pomagati; nikoli nisva
bila prijatla razuzdanih mladenčev, čeravno sva vse
ljubila; le dve poti ste bile nama znane in ljube, pot
v cerkev in pot do učenikov; le z eno rečjo sva se
hvalila, s keršanskim imenam; ker keršansko živeti sva
si vse prizadevala«. Pač lep zgled praviga prijatelstva
za vse, zlasti pa za učence. Iz Aten gre sveti Bazili
v Egipt, kjer ga je samostanski prednik Porfiri učil
sveto pismo razlagati. Potem obiše sveto kraje in po-
potvaje v domačijo pride v Antiohijo, kjer ga škof Mo¬
leči posveti diakona in mu oznanovanje svetiga evangelija
izroči. Poslednjič so verne. v Cezurejo, svoje rojstno
mesto, kjer ga škof Evzebi posveti mašnika in pridi¬
garja postavi. Opravljal je pa to opravilo z veliko mo¬
drostjo in z nar večim pridam svojih poslušavcov. Glo¬
boko premišljevanje svetiga pisma ga pa nagne mesto
popustiti in se podati v samoto, kjer je s prijatlam
svetim Gregorijem vred živel v molitvah, postih, zata¬
jevanji sainiga sebe. Veliko njih, ki so sklenili pobožno
živeti, se mu je pridružilo. Tem je zapisal pravila k
svetimu življenju, in jim je sam svetil z lepim zgledam.
Spreobračal je tudi neverne prebivavce tistih krajev.
Leta 370 je bil izvoljen vikši škof v Cezareji. V tej
časti ni nič spremenil svojiga ostriga življenja; le še
veči ljubezen je skazoval svojimu bližnjimu. V silni
lakoti jo poprodal vse, kar je imel, in je razdelil med
potrebne. Napravil je bolnišnico in je bolnikam v svoji

ponižnosti sam stregel. Upiral se je z vso močjo zoper
arijanske zmote, in se je serčno poganjal za pravo vero,
de je Gospod Jezus Kristus Božji Sin eniga bitja in
ene natore z Bogam Očetam. Zderžnost in zatajevanje
samiga sebe, oster post in neprenehana molitev, deviška
čistost, ljubezen do samotniga življenja, gorečnost za
čast Božjo in zveličanje neumerjočih duš, stanovitnost
in serčnost v terpljenji zavolj Jezusoviga imena, velika
zgovornost in učenost — vse to mu je pridobilo ime:
»Veliki«  v cerkvi Božji. Njegove poslednje besede
so bile: »Gospod! v tvoje roke izročim svojo dušo«.
Šel je v Gospodovo veselje leta 379.

Molitev. Dodeli nam, o Bog! de
belo obleko nedolžnosti in čistosti, ki smo
jo prejeli pri svetim kerstu, ravno tako
skerbno in neomadežano hranimo, kakor sveti
škof Bazili, in de povsod svetimo z lučjo
dobriga zgleda in tako vselej tebi dopademo,
kteri živiš in kraljuješ vekoma. Amen.

DS. Rtaiimiifea.

Od svete birme. Pomen in bistvo svete birme.

Vprašanje. Kaj je sveta birma?

Odgovor. Sveta birma je zakrament, v
kterim sveti Duh keršeniga človeka s poklado
škofovih rok, sveto krizmo in Božjo besedo v
veri poterdi, de jo stanovitno pričuje in po njej
zvesto živi.

Razlaganje. Beseda „birma“  pomeni „p o-
terjenje ££ ,  ker nas sveta birma poterdi, de
moremo keršansko vero zvesto pričati. — Sveta
birma je v resnici zakrament,  ker ima vse
znamnja praviga zakramenta: 1) vnanje ali
vidno znamnje,  in sicer a) tvarino,  nam¬
reč pok la d o v  šk of o vi h rok in maziljenje
s kriz  mo. Že aposteljni so pokladali roke na
birmance (Djanje aposteljnov 8, 17.); pa tudi
maziljenje s krizmo je bilo od nekdaj v kato¬
liški cerkvi v navadi. Zato piše že sveti apo-
stelj Pavel  Korinčanam (2. Kor. 1, 21.):
„Bog je, kteri nas poterjuje z vami v Kristusu
in nas je m a z i 1 i F. — b) Slovilo svete birme
je v besedah: „Zaznamnjam te z znamnjem
križa in poterdim te z mazilam zveličanja v

384

imenu Očeta in Sina in svetiga Duha“. 2) To
vidno znamnje je pa tudi delavno, močno
znamnje, ker v notranjim človekovim dela: po¬
te r j u j e ga namreč v v e r i (od česar bo obšir¬
nejši govorjenje v naslednjim berilu}. Posled¬
njič je sveto birmo 3) tudi Jezus Kristus
postavil.

Vprašanje. Od kod vemo, de je Kristus
postavil sveto birmo ?

Odgovor. De je Kristus postavil sveto
birmo, vemo 1} iz svetiga pisma  in 2) iz sta-
novitniga uka svete cerkve.

Vprašanje. Kako vemo iz svetiga pisma,
de je Kristus sveto birmo postavil?

Odgovor. Sveto pismo naravnost uči, de
so že aposteljni birmovali, to je, vernim roke
pokladali in svetiga Duha dajali; aposteljni bi
pa nikakor ne mogli s pokladanjem rok dajati
svetiga Duha, ko bi ne bil Kristus postavil svete
birme, ker le Bog more vidnimu znamnju, ka-
koršno je pokladanje rok, podeliti moč, kaj
nadnatorniga storiti, na priliko, svetiga Duha
podariti.

Razlaganje in zgledi. Že aposteljni so
birmovali kakor spričuje sveto pismo, in sicer
vAntiohii in v Efezu.  Poslušajte, kako
se nam to pripoveduje v djanji aposteljnov!
„F i 1 i p je šel v mesto Samarijo,  in jim je
oznanoval Kristusa. In kteri so verovali, so
bili keršeni v imenu Jezusa Kristusa 11 . Ko so
pa slišali aposteljni, kteri so bili v Jeruzalemu,
de je Samarija sprejela Božjo besedo, so jim
Petra in Janeza poslali. In sta prišla in sta
zanje molila, de bi prejeli svetiga Duha. Za¬
kaj v njih nobeniga še ni bil prišel, ampak
samo keršeni so bili v imenu Gospoda Jezusa.
Tedaj sta roke nanje pokladala, in so
prejeli svetiga  Duha 11 . Ravno tako se
bere od dvanajsterih Efežanov,  kteri so bili
samo kerst Janezov prejeli: „Pavel je rekel:
Janez je kerševal ljudstvo s kerstam pokore,
rekoč, de naj verujejo v njega, kteri bo za
njim prišel, namreč v Jezusa. Ko so to slišali,
so bili keršeni v imenu Gospoda Jezusa. In ko
je Pavel roke nanje položil, je prišel
sveti Duh nanje,  in so govorili jezike in
prerokovali 11 . Tukaj je očitno govorjenje od

vnanjiga znamnja, od pokladanja rok, s čemur
je bila sklenjena notranja gnada, podelitev sve¬
tiga Duha, torej govorjenje od zakramenta, kteri
se tudi še natanko loči od svetiga kersta; —
„samo keršeni so bili v imenu Gospoda Jezusa 11 ,
pravi sveto pismo, „tedaj so prejeli svetiga
Duha 11 ; torej tudi gnada, ktero so bili že pre¬
jeli pri svetim kerstu, se zopet natanko razlo¬
čuje. Ali bi bilo to morebiti gola šega? Zakaj
pa Filip na Samarijane  rok ni pokladal,
on, diakon, ki je tolikanj slovel zavolj znamenj
in čudežev? Zakaj morata k tej šegi nalaš dva
aposteljna v Samarijo priti ? In zakaj gresta
tje? Marii, de bi opravljala golo šego, kar bi
bil smel tudi Filip  storiti ? Gotovo ne. Dalje
od kod sta pa vedila, de morata to šego oprav¬
ljati, in de po molitvi in pokladanji rok pride
sveti Duh nad keršene ? Aposteljni so mogli
tedaj k temu povelje od Jezusa prejeti.
Torej vidimo iz svetiga pisma,  de je
Kristus sveto birmo postavil.

Vprašanje. Kaj uči' zastran tega katoliška
cerkev?

Odgovor, Katoliška cerkev je vselej učila,
de je sveta birma zakrament, ki ga je Jezus
Kristus postavil.

Razlaganje. Ta nauk svete cerkve spri-

čujejo vse stoletja
sveti očetje, kteri
jasno in razločno
govore, de je ka¬
toliška cerkev sve¬
to birmo vselej
med zakramente
štela in jo kakor
zakrament oprav¬
ljala. Tako piše
na priliko sveti
Avguštin: „Sve-
ta krizma (to je:
birma) je med
vidnimi znamnji (ali zakramenti) tako sveta
kakor kerst 11 . Zato je tudi sveti tridentinski
zbor izobčil vse tiste, kteri pravijo: „Birma

keršenih je nepotrebna šega in ne velikoveč

pravi in posebni zakrament 11 .

385

Vprašanje. Ali so že tudi perve keršanske
čase birmovali ?

Odgovor. Kakor so aposteljni birmovali v
Samarii in v Efezu, tako so birmovali tudi njih
nasledniki, škofje, od začetka svete cerkve do
današnjiga dne. (Glej sprednjo podobo!j

Razlaganje in zgledi. Cerkvena zgodovina
jasno spričuje, de so že perve čase škofje po
svoji škofu hodili, na keršene roke pokladali
in nad nje svetiga Duha klicali. — Sveti Je¬
ronim  žp priča, de so škofje verne obiskovali
in sveto birmo delili tistim, ktere so bili maš-
niki in diakoni kerstili, rekoč: „To je na¬
vada v cerkvi, de k tistim, ktere so v malih
oddaljenih mestih mašniki in diakoni kerstili,
škof popotva, de nanje svetiga Duha kliče in
roke poklada“. — Beda  pripoveduje od svetiga
Kutberta,  škofa v Anglji, de je po škofii
popotval in na keršene roke pokladal, debi  jim
podelil svetiga Duha. — Papež Gregori  je
zavolj tega že opominjal škofe, de bi obiskovali
daljne cerkve in keršenim Gospodovo znamnje
delili. Ali ne vidimo jasno iz vsih teh spriče-
vanj in zgledov, de je katoliška cerkev sveto
birmo vselej med zakramente štela in jo kakor
zakrament opravljala?

Življenje svetnikov: Sveti spri-
čevavci Vid, M o d e s t in Krescen-
cija.  (*j* okoli leta 300.)

V življenji teh svetih spričevavcov, M njih spo¬
min danes obhajamo, se prav lepo razodeva resnica,
de je sveta birma zakrament poterjenja v veri; z močjo
tega zakramenta poterjenja so namreč stanovitno in serčno
pričali svojo vero, čeravno so bili silno preganjani in
mučeni. — Sveti Vid je bil rojen od malikovavskih
pa plemenitih in bogatih staršev v Mazari na Sicilijan¬
skim. Iz posebne milosti Božje se je zgodilo, de ga je
dal njegov oče v zrejevanje Modestu in Krescencii,
ki sta bila na skrivnim kristjana. Že otrok je tedaj
Vid spoznaval edino praviga Boga in njegoviga edinoroje-
niga Sina. Prejel je tudi sveti kerst brez očetove ved¬
nosti. Ko pa oče vse to zvč, se močno razserdi; z
obetanjem in pretenjem, jokanjem in rotenjem ga od-
vračuje od keršanske vere, pa vse zastonj. Izroči ga
sodniku Valerijami, de bi ga silama v .malikovanje pri¬
pravil, pa tudi ta nič ne opravi. Sedaj ga oče zapre
v ozaljšano dvorano, kamor je bil že poprej hudobne

zapeljivke poslal, de bi ga ob sveto čistost, in tako ob

•

Dušna hrana. X,

vero pripravile. Vid se prestraši, hitro poklekne, oči
in roke proti nebesam povzdigne in Boga pomoči prosi.
In glej, Bog pošlje angela, ki ga varuje, de se mu nič
žaliga ne zgodi. Po Gospodovim povelji se podasta sedaj
Modest in Krescencija z Vidam, svojim keršanskim
učencam, na morje. Srečno prijadrijo do Lukanije na
Neapolitanskim. Pa kmali so bili izdani cesarju Dio¬
klecijanu, kteri ukaže hudiga leva nad nje izpustiti.
Ali grozovita zver se zraven njih vleže kakor jagnje in
jim nič žaliga ne stori. Na to so bili vtopljeni v raz¬
beljen in z raztopljeno smolo napolnjen kotel in posled¬
njič na tezavnico pripeti, kjer so jih mučili, dokler
niso v hvali Božji svoje duše izdihnili okoli leta 300.
Njih svete trupla je pokopala pobožna gospa Plorentina.
Pozneje je bilo truplo svetiga Vida preneseno v Prago,
veliko mesto českiga kraljestva.

Molitev. Gospod, nebeški Oče, ki si
nas z neskončno milostjo v zakramentu svete
birme poterdil k vojskovanju zoper tvoje
sovražnike 5 dodeli naui na prošnjo svetih
spričevavcov Vida, Modesta in Krescencije,
de v tem vojskovanji tudi zmagamo — po
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Delavnost ali gnade svete birme.

Vprašanje. Kaj dela sveta birma ?
Odgovor. Sveta birma 1) posvečujočo gnado
Božjo množi; 2) človeka posebno v veri poter-
juje, de more po njej stanovitno živeti in jo
serčno do smerti pričati; 3) duši neizbrisljivo

50

386

znamnje vtisne, in zato se veljavno in brez
greha sveta birma ne sme več ko enkrat pre¬
jeti.

Vprašanje, Kako množi v nas sveta birma
posvečujočo gnado ?

Odgovor. Sveta birma množi v nas po¬
svečujočo gnado, ker v njej svetiga Duha in
ž njim obilnost Božjih gnad samih prejmemo.

Razlaganje. Pri sveti birmi se v nas po¬
množi posvečujoča gnada, vsa obilnost Božjih
gnad se nam podeli, ker prejmemo svetiga
Duha samiga,  kar sveto pismo v djanji apo-
steljnov (8, 17. j jasno pričuje, rekoč: „Apo-
steljna sta roke na nje pokladala , in so pre¬
jeli svetiga  Duha**. Zato piše sveti Izi¬
dor:  „Birma je tako rekoč dopolnitev kerstne
gnade, po kteri prejmemo moč svetiga Duha“.

Zgled. Življenje svetiga Frančiška Salezijana
nam popolnama poterjuje resnico, de prejmemo pri sveti
birmi obilnost svetiga Duha.  Ko je bil namreč

ta pobožni služabnik Božji v svoji mladosti prejel sveto
birmo, se je ravno imenovana delavnost tega zakramenta,
namreč obilnost svetiga Duha, na njem živo razodevala.
Kavno se je učil v Anesi na Savojskim, ko je bila bir¬
ma v tem mestu napovedana. Z neprenehano molitvijo,
z velikim hrepenenjem se je pripravljal pobožni mladeneč,
de bi vredno prejel ta sveti zakrament. In ta priserčna
pobožnost se je med svetim opravilam tako močno celo
v njegovim vnanjim razodevala, de je škof pozneje pred
več pričami rekel: »Frančišek Salezijan bo še slovel
med svojimi verstniki«. Odsihmal se je pobožnimu
mladenču vidilo, de je bil pri sveti birmi prejel obil¬
nost svetiga Duha.  Obnašal se jo kakor mož v

vsih svojih opravilih. Za vsakdanje obiskovanje hiše
Božje, za duhovno branje in premišljevanje si je odlo¬
čil posebne ure, in se je tega reda tako zvesto deržal,

de se mu je vse čudilo. In tako se je tudi spolnilo

prerokovanje tistiga škofa, ki mu je bil podelil sveto
birmo. — Kavno tako še tudi dandanašnji prejmejo
obilnost Božjih gnad, obilnost svetiga Duha vsi tisti,
kteri se vredno pripravijo za sveto birmo.

Vprašanje. V  čem nas sveta birma poter¬

juje

Odgovor. Sveta birma nas poterjuje
v veri, de moremo po njej stanovitno ži¬
veti in jo serčno do smerti pričati.

Razlaganje. Ker pri sveti birmi sve¬
tiga Duha samiga prejmemo, dobimo ob
enim tudi moč, de svojo vero serčno pri¬
čamo, in se stanovitno bojujemo zoper tri
močne sovražnike svojiga zveličanja: zo¬
per hudobniga duha, zoper svet in zoper
meso, in de rastemo v keršanski čednosti
in popolnosti. „Po svetim kerstu smo
otroci Božji, verni“, pravi sveti Izidor,
„ali po sveti birmi smo vojšaki Kri¬
stusovi in zagovorniki keršanske
vere“.  In sveti Peter Damijan  piše:
„Pri svetim kerstu se nam podeli sveti
Duh v izbrisanje stariga greha in njego-
viga zadolženja, pri sveti birmi pa v
odvračanje novih grehov; tam postanemo
čisti in brezmadežni, tukaj pa serčni in
terdni“.

Zgled, Te gnade svete birme so se lepo
razodevale nad aposteljni, ko so bili prejeli
binkoštni praznik moč svetiga Duha. Poprej
boječi in nevedni so bili naenkrat noprestrašeni,
serčni in razsvetljeni oznanovavci svetiga evan¬
gelija. Poganjali so se za čast Božjo in Jezu¬
sovo vero brez strahu pred smertjo ali tudi
pred grozovitim preganjanjem. Enake gnade

387

svete birme so se tudi razodevale pri pervih kristjanih,
kteri so zvesto po Jezusovi veri živeli in jo serčno do
smerti pričali. Okoli 272. leta je živel v palestinski
Cezareji bogat in pobožen vojšak, po imenu Marin.
Ker je bil po svoji stopnji pervi na versti dobiti čast
stotnikovo, se je zanjo oglasil, ko je bila ravno oddati.
Ž njim vred se je pa tudi poganjal za to čast eden
njegovih tovaršev, kteri si je iskal oblastnika Aheja s
tem pridobiti, de mu je razkazoval prepoved rimske
postave Marinu stotnikovo čast v vojski podeliti, ker je
kristjan in tedaj cesarjev nasprotnik. Namestnik zdajci
pokliče svetnika, kteri brez strahu pove, de je kristjan.
Na to dobi le tri ure odloga za premislik, ali hoče
umreti ali pa svojo vero zapustiti. Ko cezarejski škof
Teokten to zve, se zdajci poda k Marinu in ga ravno
sreča, ko pride iz sodnikove hiše. Ogovori ga in ga
spomni zakramenta, pri kterim je bil poterjen v veri.
Potem ga prime za roko in kazaje z eno roko na Ma¬
rinov meč, z eno pa na sveto pismo, ga vpraša, kaj si
hoče izvoliti. (Glej sprednjo podobo !) Brez pomislika
pokaže Marin na svete bukve in jih vzame v roko.
»Derži se tedaj Gospoda svojiga Boga«, mu reče škof,
»in moli k njemu! Njegova gnada te bo poterdila, in
ti dala to, kar si si iz lastne volje izvolil. Pojdi v
miru«! Ko ga sodnik pokliče in vpraša, kaj si je iz¬
volil, odgovori Marin s terdno besedo, de hoče umreti
za ime Gospodovo. Zdajci je v smert obsojen in ob
glavo djan. Toliko 'terdnost v veri je prejel sveti Marin
v zakramentu svete birme!

Vprašanje. Kaj sveta birma še podeli?

Odffovor. Sveta birma tudi še vtisne duši
neizbrisljivo znamnje, in zato se veljavno in
brez greha ne sme več ko enkrat prejeti.

Razlaganje. To že uči sveti Pavel v 2.
listu do Korinčanov (1, 21. 22.), rekoč: „Kteri
nas poterjuje z vami v Kristusu in nas je ma¬
zilil, je Rog, kteri nas je tudi zapečatil in dal
zastavo Duha v naše serca“. Po tem znamnji
se ločijo birmani od vsili tistih, kteri še niso
birmani. To znamnje prav posebno kaže, de so
birmani vojšaki Kristusovi, in je neizbris¬
ljivo,  to je, birmani ostane vojšak Kristusov,
če se tudi noče za Kristusa vojskovati; tak je
sicer nevreden in malopriden, pa vender voj¬
šak, ki ga ne čaka slava častite zmage, ampak
sramota in kazen boječiga beguna.

Življenje svetnikov: Sveti Beno,  škof.
(f 1106.)

Zvest vojšak Kristusov, ki je pečat, to je, neiz¬
brisljivo znamnje svete birme vedno na čelu nosil in v
sercu zastavo svetiga Duha, in nad kterim so se gnade

svete birme v vsim njegovim življenji velikokrat in
prav čudovito razodevale, je bil sveti škof Beno.  Bo¬
jen je bil v Hildeshajmu na Nemškim od imenitnih
staršev, ki so ga že v petim letu njegove starosti opatu
ondotniga samostana v skerb izročili. Ondi je bil Beno
v keršanskih resnicah in v družili potrebnih vednostih
dobro podučen. Še mladenču mu je njegov oče izvolil
nevesto, imenitno gospodičino, in mu je tudi odločil
toliko premoženja, de bi ž njo lahko živel, dokler kake
dobre službe pri deželski gosposki ne dobi. Beno pa
ni imel nagnjenja do zakonskiga stanu, ampak do sa-
mostanskiga življenja. Prosil je tedaj očeta odloga za
izvolitev stanu, rekoč, de je zdaj še premlad. Kmali
po tem mu oče umerje, in bogaboječa mati mu rada
izpolni želje po keršanski popolnosti. V osemnajstim
letu svoje starosti stopi tedaj z velikim veseljem v sa¬
mostan svetiga Benedikta. De bi se v vednostih še
bolj izuril, ga pošlje opat v Pariz. Zavolj svoje uče¬
nosti in pobožnosti je bil kmali po svoji vernitvi v sa¬
mostan opat in 1066. leta škof v Mišnji (Majsnu) iz¬
voljen. Škofovsko službo je opravljal z vso zvestobo
celih štirdeset let. Vsako leto je obhodil vso škofijo;
povsod je z velikim pridam oznanoval besedo Božjo.
Narbolj pa si je prizadeval za resnično spreobernjenje
Slovanov, ki so prebivali ob Labi. Ti so bili sicer že
kristjani, pa so še v veliko zmotah živeli. Po priza¬
devanji svetiga Benota pa so bili keršanstvu iz prepri¬
čanja in ljubezni vdani. Veliko hvalo zasluži tudi
njegova močnodušnost, ktero je pokazal v nesrečnim
boji med cesarjem Henrikam IV. in papežem Gregorijem
VII. Beno se je namreč bolj Boga bal, kakor cesarja,
in je stanovitno podpiral svetiga očeta in njegovo pra¬
vično reč. Brez strahu je zaperl cerkev mišenjskimu
mejnimu grofu, ker je bil s cesarjem in vsimi puntarji
vred izobčen, in je pred odhodam k škofovskimu zboru
cerkvene ključe v Labo vergel, de bi ne prišli v roke

50 *

388

izobčenim. Od škofovskima zbora nazaj grede ima pa
sveti škof veliko terpeti. Cesar ga namreč ukaže vjeti
in v temno ječo zapreti. Čez eno leto ga izpuste iz ječe.
Ravno ta čas pa vjamejo v Labi veliko ribo in v nje¬
nim trebuhu najdejo cerkvene ključe, ki jih je bil sveti
Beno v vodo vergel. V 40. letu svoje škofove službe
čuti bližnjo smert in se skerbno na njo pripravlja. Ko
pa čas ločitve pride, da pričujočim nar lepši nauke in
po tem svojo dušo Gospodu izroči leta 1106.

Molitev. O Bog, kteri si nam po
slavnim spričevanji svetiga škofa Benota
podelil škit in branilo, daj nam gnado, de
njega posnemaje rastemo v čednostih in se
njegove prošnje v vsili potrebah veselimo,
po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

St@@§«taš§§t<feaat@> lieril©.

Etoinllta.

Imenitnost svete birme in njen delivec.

Vprašanje. Ali je sveta birma k zveličanju
tako potrebna, kakor sveti kerst?

Odgovor. Sveta birma k zveličanju ni tako
potrebna, kakor sveti kerst; vender je pa brez
greha ne sme zamuditi, kdor ima priložnost
prejeti jo.

Razlaganje. Desiravno sveta birma k zve¬
ličanju ni neogibno potrebna, nam je vender v
prizadevanji za zveličanje silno koristna; ker
tisti, kteri so samo sveti kerst prejeli, so slabi
kakor novorojeni otroci; oni so vojaki brez orož¬
ja, in zato v duhovnim vojskovanji ne morejo
zmagati zoper svet, meso in hudobniga duha.
Brez svete birme je človek tako rekoč slepec,
ki ne ve, kam gre, borivec brez moči, vojak
brez serčnosti; kratko reči: sveta birma dela
keršeniga človeka še le popolniga  kristjana.
Ker je pa Božja volja, de bodimo popolnama ,
moramo tudi vsi skerbeti, de ta sveti zakrament
prejmemo. Oh, komu je mogoče toliko bojev in
skušnjav prestati in zmagati, če ne dobi moči'
od zgorej v zakramentu svete birme ? Nebir-
mani bo stokrat premagan v tem, v čemur bo
birmani zmagal. Po pravici pravi tedaj sveti
Vincenci F er eri,  de si bo Antikrist konec
sveta na vso moč prizadeval odverniti kristjane

od prejeme tega zakramenta, ker nebirmani
prav lahko od vere odstopijo, birmani pa jo
stanovitno in serčno pričajo. — Ali ni tedaj
silno imenitna sveta birma ?

Zgled. Popotnik je hodil po zelo nevarnih potih,
kjer so bili razbojniki in zveri. Pripovedovali so mu
sicer že poprej od teh nevarnost in so mu ponujali
potrebniga orožja, de bi se v sili branil napadu tako
nevarnih sovražnikov. Zaupal je pa preveč na svojo
lastno moč, ni maral za prijazne svarila in opomine in
ni hotel orožja seboj vzeti. Ali komej pride na dalj¬
nim popotvanji v gojzd, planijn nad-nj razbojniki, ga
oropajo in grozovito umore. Toliko škodo si je nakopal
ta nesrečni popotnik po svoji nespameti! — Ali bi ne
ravnal tudi enako nespametno kristjan, kteri je na svo¬
jim pozemeljskim popotvanji v vednih nevarnostih in
skušnjavah hudobniga duha, sveta in mesa, ko bi se
ne hotel v zakramentu svete birme poterditi in prejeti
orožja, ki mu je potrebno v bojevanji zoper dušne so¬
vražnike, zoper grozovite zveri in razbojnike, kteri po-
potvanje v večnost tako nevarno delajo ?

Vprašanje. Ali ima tedaj greli, kdor svete
birme noče prejeti?

Odgovor. Ni brez greha ne, kdor ima pri¬
ložnost, pa noče svete birme prejeti, ker s tem
razodeva vnemarnost do gnad svetiga Duha.

Razlaganje in zgledi. V zakramentu svete
birme se dobivajo velike in imenitne gnade,
kakor smo vidili v poprejšnjim berilu. Koliko
vnemarnost bi tedaj razodeval, kdor bi nalaš
odkladal prejemo tega svetiga zakramenta! Perve
keršanske čase so tedaj imeli za imenitno dolž¬
nost prejeti sveto birmo, in starši, kteri niso

389

dali svojih otrok birmati, so mogli tri leta po¬
koro delati, pokoro, ki je bila za velike grehe
postavljena. — Tudi omenja cerkvena zgodovina
zgled, iz kteriga lahko spoznamo, kaj hudiga
izvira iz zanemarjenja svete birme. Mož, po
imenu'No v a c i j a n, je hudo zbolel in je prejel
sveti kerst, ko je bil v smertni nevarnosti. De
bi pa pozneje prejel sveto birmo, ga ni bilo
skerb. Slab otrok v veri, vojšak brez orožja se
ne more ubraniti hudičevim skušnjavam. Iz ma-
lovredniga namena se da mašnika posvetiti. Med
pravovernimi napravi razkolništvo, ki se v kri¬
voverstvo preverže, in dolgo moti cerkev Božjo.
Njegova smert je bila silno nesrečna, in sveti
očetje naravnost pravijo, de je v take hudobije
zato zabredel, ker ni hotel prejeti zakra¬
menta razsvetljenja in poterjenja.

Vprašanje. Kako se torej ta zakrament
zavolj svoje imenitnosti še imenuje?

Odgovor. Zakrament svete birme se tudi
še imenuje zakrament doveršenja,  ker ker-
šeniga človeka še le p o p o I n i g a kristjana
stori.

Vprašanje. Kaj iz tega izhaja?

Odgovor. Iz tega izhaja, de la zakrament
le škofje  dele, ker so pravi nasledniki apo-
steljnov. (Glej sprednjo podobo!)

Razlaganje. Sveti kerst sme v sili vsakdo
deliti, ker je nar potrebniši zakrament; sveto
birmo pa, ker je zakrament doveršenja, deli
samo škof. To resnico poterjujejo une znane
besede v djanji aposteljnov (8, 14.). Diakon
Filip je sicer kerstil veliko množico mož in žen
v Samarii; birmati pa so smeli samo aposteljni;
in zato sta bila aposteljna Peter in Janez tje
poslana. Ravno tako je v Efezu birmal sveti
apostelj Pavel. Le nenavadno smejo misijonarji,
kteri deleč od škofa sveti evangeli oznanujejo,
s posebnim pooblastenjem papeževim birmati
novokeršene, de med nejeverniki zavolj po¬
manjkanja birmske gnade v veri ne pešajo in
ne obnemagajo.

Življenje svetnikov: Sveti Ramvold,
opat.  (f 1001.).

Od imenitnosti svete birme prepričani so vsi po¬
božni kristjani vselej skerbeli za to, de so prejeli ta

zakrament poterjenja, kakor hitro je bilo mogoče. Med
njimi se po pravici tudi imenuje sveti Ramvold,  čigar
spomin danes obhajamo. Rojen je bil 901 v Frankonii
od plemenitih staršev in se je že zgodej uril v duhov-
skih vednostih. Ko je bil mladeneč v Treviru poterjen
v zakramentu svete birme, je razodeval veliko pobožnost
in modrost. Okoli 930. leta je stopil v samostan sv.*
Maksimina, in je kmali slovel zavolj svoje ponižnosti in
bogaboječnosti. Zato ga je poklical sveti škof Volbenk
975. leta v Rezen in ga je postavil prednika šenteme-
ramske opatije, ki je tačas potrebovala gorečiga in mo-
driga vodnika. Ravno z modro gorečnostjo je sveti
Ramvold veliko pripomogel k pobožnosti in bogaboječ¬
nosti, ki se je odslej razodevala v Šentemeramu. Bil
jp ves prijazen v svojim obnašanji in usmiljen do ubo-
zih in bolnikov. Pa tudi življenje tega svetnika ni bilo
brez težav in nadlog. Dve leti je bil slep in je tudi
še zgubil milost cesarjevo. Pa pri vsim tem je ohranil
sveti Ramvold serčnost in zaupanje. Dosegel je visoko
starost in je prejel krono večniga življenja leta 1001.

Molitev. Gospod, nebeški Oče! daj
nam imenitnost svete birme spoznati in z
gnadami, ki si nam jih v tem zakramentu
dodelil, tako zvesto delati, kakor sveti Ram¬
vold , de tudi mi po tem življenji nebeško
krono prejmemo, po Kristusu, Gospodu na¬
šim. Amen.

390

vrelo; ker le keršeni človek more ta za¬
krament prejeti.

Vprašanje. Kdaj je treba sveto birmo
prejeti ?

Odgovor. Navadama se prejme sveta
birma po spolnjenim sedmim letu.

Razlaganje. Perve čase so bili otroci
precej po svetim kerstu birmani; dan današ¬
nji pa cerkev zapoveduje, de naj se otroci
ne dopušajo k sveti birmi, dokler se pameti
ne zavedo in niso vsaj v imenitniših keršan-
skili resnicah podučeni. Le v posebnih vna¬
njih okolišinah, kakor če je otrok bolehen, ali
če je v kakim kraji malokdaj birma, škofje
tudi* mlaji otroke birmujejo. Ta cerkvena
zapoved se opira na pametne razume, kakor:

1) ker ima veči spoštovanje do zakramenta
samiga, kdor ga prav pripravljen prejme;

2 )  ker več gnad prejme, kdor se za sveti
zakrament skerbno pripravlja; 3^de on ? kte-
rimu se podeli zakrament svete birme, sedaj
pri sveti birmi sam spozna vero, ktero so pri
svetimi kerstu drugi namesti njega spoznali; 4)
de se odverne nevarnost, zakrament svete
birme še enkrat in sicer neveljavno prejeti,
kar bi se lahko zgodilo, ko bi birmanec za-
volj premladosti nezavedama ta zakrament

Stedif®ti®iesti©8®t® feeril®.

IS. BSalmlfet.

Prejema svete birme.

Vprašanje. Kdo more sveto birmo prejeti?

Odgovor. Vsak keršen človek more sveto
birmo prejeli.

Razlaganje. Le keršeni človek more ta
zakrament prejeti; kakor namreč umetnik ne
more svoje podobe na vodo malati in se človek,
ki še ni rojen, ne more z mečem prepasati,
ravno tako nekeršeni ne more birman biti;
in ko bi se pridružil birmancam, bi maziljenje
s krizmo, ktero bi mu škofova roka podelila,
ne bilo zakrament. Binkoštni praznik je prišel
ogenj svetiga Duha samo nad učence Gospo¬
dove , ne pa nad Jude in nejevernike, nad
nekeršene, desiravno jih je silno veliko pri¬

prejel.

Vprašanje. Kako je treba sveto birmo
prejeti ?

Odgovor. Treba je 1) v stanu gnade
Božje biti in priserčno prositi darov svetiga
Duha, 2) Bogu obljubiti, de hoče po Jezusovi
veri stanovitno živeti in jo serčno do smerti
pričati, 3) čakati zadnjiga škofoviga blagoslova.

Razlaganje. Kdor hoče sveto birmo vredno
prejeti, mora 1) v stanu gnade Božje
biti,  ker je sveta birma zakrament živih, in
mora tedaj duhovno življenje že imeti, kdor jo
hoče svoji duši v prid prejeti, to je, v pomno-
ženje posvečujoče gnade Božje ali nadnatorniga
življenja. Zato se je treba k temu zakramentu
pripravljati;  treba je namreč a) svojo ve3t
vsih, vsaj smertnih grehov v zakramentu svete
pokore očistiti; b) treba jim je, če so odrašeni,
v veri in zlasti v naukih od svete birme dobro
podučenim biti; c) treba jim je, po zgledu

391

aposteljnov v .Jeruzalemu (glej sprednjo podobo!)
priserčno hrepenenje po darovih svetiga Duha
imeti in zavolj tega moliti, dorašeni naj pa še
druge dobre dela (post, milošnjo i. d.) oprav¬
ljajo. — 2) Pri sveti birmi sami  mora
birmanec priserčno prositi darov svetiga Duha
in Bogu obljubiti , de hoče po Jezusovi veri
stanovitno živeti in jo serčno do smerti pričati;
tudi naj birmanec ne hodi iz cerkve, dokler ni
prejel zadnjiga škofoviga blagoslova. Zastran
tega je zapovedal škofijski zbor v Litihu ( 1287 ) :
»Birmanci naj se opominjajo, de zgodej pridejo
k birmi, in sicer tako , de so že pri pervi mo¬
litvi pričujoči in tukaj ostanejo do zadnje mo¬
litve , ki se nad birmanci opravlja". — 3) Po
sveti birmi  je treba s ponižnim sercam Boga
hvaliti za prejete dobrote in ves dan posebno
pobožno živeti; poslednjič je treba gnado sve¬
tiga Duha z vednim vojskovanjem zoper sovraž¬
nike našiga zveličanja in z gorečnostjo v dobrim
hraniti in množiti , po nauku svetiga Pavla,
kteri piše (1. I£or. 3. in 6. in drugod) : „AIi ne
veste , de ste tempelj Božji, in de Duh Božji
v vas prebiva? Častite in nosite Boga v svojim
telesu! Nikar ne žalite svetiga Duha Božjiga,
v kterim ste zapečateni zadan odrešenja! Duha
ne ugasujte! . . . Ohranite tedaj dobro zročilo
po svetim Duhu, kteri v vas prebiva".

Zgled. Lep zgled zastran vredne prejetve svete
birme nam dajo Japonci.  Ti prejemajo, kakor nam
pripoveduje jezuit Janez Hej,  ta zakrament s toliko
pobožnostjo, de po besedah japonskiga škofa ni keršan-
skiga ljudstva, ktero bi imelo toliko ljubezen, spošto¬
vanje in češenje do tega svetiga zakramenta, kakor
Japonci. Zato se pa tudi ni čuditi, de je gnada svete
birme tudi v Japoncih vidama delala in jih poterjevala,
de so bili tudi v nar hujšim preganjanji stanovitni. —
Oh, koliko jih je svojo kri prelilo za sveto vero, ki jo
je sveti Frančišek Ksaverijan pervi razširjal v Japonii!
Že 1590. leta je bilo več kakor 20.000 kristjanov
obojiga spola ali ob glavo djanih ali križanih ali živih
sežganih. — Kavno tako se nam pa tudi ni čuditi, de
je današnje dni vera marsikterih kristjanov tolikanj
slaba, tolikanj omahljiva in premagljiva, ker se k sveti
birmi tako slabo pripravljajo in pri sveti birmi prejete
gnade s toliko nehvaležnostjo zanemarjajo.

Življenje svetnikov: Sveti Marka in
sveti Marcelijan, spričevavca.  (-J-286.)

Z enako serčnostjo, kakor birmani Japonci, sta
se tudi za keršansko vero poganjala in umerla že v

tretjim stoletji sveta brata in spričevavca Marka in
Marcelijan,  ki se njun god danes obhaja. Bila
sta Kimljana in imenitniga rodu. Ker sta pa pričala
keršansko vero, sta bila pod cesarjem Dioklecijanam
na nogah z žeblji prebodena in sta po tem še eno noč
in en dan živela in v nar hujim terpljenji Boga hvalila.
Bile so jima namreč bolečine, ki sta jih za Kristusa
terpela, slaji, kakor nar boljši pojedina, ki sta jo kdej
imela. Hvalne pesmi prepevaje sta svojo dušo izdihnila
leta 286.

Molitev. O sveta in častita spriče¬
vavca Kristusova, Marka in Marcelijan! o
de bi bil tudi jez,  ki sim poterjen z gnado
svetiga Duha v zakramentu svete birme, od
svete ljubezni ravno tako vnet, kakor vidva,
de iz ljubezni do Jezusa vse posvetno za¬
ničujem in vse krivice in razžaljenja tega
sveta voljno terpim, de potem kdej z vama
v nebeškim kraljestvu večno zveličanje vži-
vam! Amen.

St®fa§8ieQrf8§8t® ftdffttO.

It).

Birmski boter in birmsko ime.

Vprašanje. Zakaj se tudi k sveti birmi
botri jemljejo ?

Odgovor. K sveti birmi se jemljejo botri,
de birmance k sveti birmi peljejo in jih po svet

392

birmi v duhovni vojski z besedo in djanjem
podpirajo. (Glej naslednjo podobo!)

Razlaganje. Birmski botri imajo dvojno
dolžnost: 1) morajo birmance k sveti birmi
peljati. Birmski boter se vstavi tedaj med
birmo za birmancam in dene svojo desnico na
desno ramo birmancovo v znamnje, de hoče
birmanca v duhovni vojski varovati in braniti.
Po svetim maziljenji pa zaveže boter birmancu
čelo s pertnenim trakam , de se sveta krizrna
po obrazu ne razliva, in ga pelje k mašniku,
kteri mu trak odveže in čelo umije aii z drevesno

volno obriše. 2)
Birmski boter
prevzame tudi še
dolžnostskerbeti
za keršansko živ¬
ljenje svojiga
birmanca, ga te¬
daj v vojskovanji
za zveličanje
podpirati in z vso
serčnostjo na¬
vdajati , ga opo¬
minjali in z bese¬
do in djanjem na¬
peljevati, kako naj v skušnjavi prime za čelado
zveličanja in kako naj se bojuje, de svojo vero
stanovitno priča in po njej živi. Zato mora
tudi birmski boter ravno take lastnosti imeti,
kakoršne kerstni boter.

A

Zgled. Te dolžnosti birmskiga botra ti hočem
pokazati, ljubi moj kristjan! v kratkim zgledu ali v
podobi. Gotovo si že vidil, de ima vojaški novinec na
svoji strani skušeniga moža, kteri ga vadi v bojevanji,
kako se more kdej sovražnikam braniti. Kavno tako je
boter dolžan vaditi svojiga birmanca v duhovnim voj¬
skovanji , ali, kakor pravi sveti Karol Borom  e j:
Boter bodi birmancu vodnik, de v duhovnim vsakdanjim
bojevanji svcvjiga nasprotnika premaga; z opominjanjem
in zgledam naj ga podučnje v tem, kar tiče pota zve¬
ličanja in spolnovanje keršanskih čednost; naj mu v
spomin kliče dušne nevarnosti, hudičevo zalezovanje,
zapeljevanje hudobniga sveta in nečimurnost pozemelj-
skiga veselja; naj skerbi, de ga krivih potov obvaruje,
obupniga spodbuja, dvomljivcu prav svetva, in ga zopet
vzdigne, ako je padel. O de bi vender vsi birmski
botri tudi po svoji moči zvesto spolnovali te velike in
svete dolžnosti!

Vprašanje. Kakošen mora tedaj biti birm¬
ski boter?

Odgovor. Po cerkveni postavi mora biti
birmski boter drugi metno kerstniga botra, ena-
ciga spola z birmancam , katoličan, že birman ,
nesvarljiviga obnašanja in take starosti, de more
dolžnosti birmskiga botra spolnovati.

Razlaganje. Vse te lastnosti so posebej na¬
štete v kolonijskim cerkvenim zboru 1562. Tudi
je še zastran birmskih botrov pomniti: 1) de so
botri birmancu duhovni starši, in zato tudi tu¬
kaj ravno tisto duhovno sorodstvo nastane in
ravno tisti zakonski zaderžek, kakoršen pri
svetim kerstu. Zatorej tudi starši ne morejo
biti birmski botri svojim otrokam. 2) Boter
sme birmancu tudi po namestniku birmo zave¬
zati ; vender mora pa to svojo resnično voljo
poprej dotičnimu duhovnimu pastirju naznaniti.
3) Ne sme pa nobeden zunaj sile in brez ško-
foviga privoljenja ob enim več kakor dvema
birme zavezati.

Vprašanje. Zakaj se da birmancu zraven
kerstniga imena še drugo ime?

Odgovor. Birmancu se da zraven kerstniga
imena še drugo ime, de ima zraven kerstniga
še druziga pomočnika pri Bogu in njegov zgled
posnemaje sveto vero stanovitno priča in po njej
zvesto živi.

v

Razlaganje. Ze perve keršanske čase se
je birmancam dajalo zraven kerstniga imena še
drugo ime, zlasti, če je bilo kerstno ime ne¬
spodobno ali nekeršansko. In tako dobivajo
birmanci še dan današnji pri sveti birmi zraven
kerstniga imena še ime druziga svetnika, de
zanje pri Bogu prosi in jih z lastnim zgledam
uči, kako naj sveto vero stanovitno pričujejo in
po njej svoje življenje obravnavajo. Dobivajo
pa birmanci botrovo kerstno ime; če je pa bir¬
mancovo in botrovo kerstno ime enako, dobivajo
škofovo ime.

/gled. Ko dajo škof birmancu ime svetnikovo,
ga s tem opominjajo, de naj posnema njegovo sveto
življenje. Po tem opominjanji naj se tudi birmanec zve¬
sto ravna; naj stori v tej zadevi, kakor je storil uni
pobožni mladeneč, po imenu B o n i f a c i, od kteriga nam
sveti Peter Damijan tole pripoveduje. Prepričan od
svoje dolžnosti živeti po zgledu svojiga svetiga pomoč¬
nika in posnemati njegove lepe čednosti, premišljuje

en dan, kakošen svetnik je bil Bonifaci, čigar ime je
bil dobil, in ko spozna, de je ta svetnik za Boga in
za vero vse daroval, celo svoje življenje, reče ves gi¬
njen sam sebi: »Doslej je bilo moje ime Bonifaci le
prazen glas. Ime spričevavcovo imam, in se še nisim
navadil sam sebe zatajevati: Boga in svojima svetima
pomočniku obljubim, de liočem ali svoje ime spremeniti
ali pa za vero življenje dati«. — Kakor reče, tako
tudi stori. Bonifaci zapusti svet, gre v samostan, sveto
živi in dobi od Boga milost, z lastno kervjo pričati
sveto vero. Ta Bonifaci ni tedaj zastonj imel imena
svetiga spričevavca Bonifacija. — Tako naj delajo čast
vsi kristjani svetniku, čigar ime jim je dala sveta mati
katoliška cerkev pri svetim kerstu in pa tudi pri sveti
birmi. Naj si pridobivajo čednosti tega svetnika in naj
se spominjajo, de je vsakratno klicanje po imenu prav
za prav le spodbadanje k posnemanju imenovaniga svet¬
nika.

Življenje svetnikov: Sveta spriče-
vavca G ervazi in Protazi. (-j- v pervim
stoletji.)

Tudi v življenji svetnikov se bere danes od dveh
spričevavcov Kristusovih, ki nam svetita z lepim zgle-
dam posebne ljubezni do ubozih in čudovite stanovitnosti
v veri. Ta sveta spričevavca se imenujeta Gervazi
in Protazi.  Bila sta sinova pobožnih staršev svetiga
Vitala namreč in svete Valerije, ki sta tudi dala živ¬
ljenje za svojo vero. V strahu Božjim zrejena sta brata
z vso gorečnostjo Bogu služila in sveto vero zvesto
pričala. Po smerti svojih staršev sta veliko premoženja
ubogim razdelila, svojim sužnjim pa prostost dala. Tako
ravnanje je razkačilo malikovavske pope. Ravno pride
v Milan Astazi s cesarsko vojsko zoper Narkomane.
Malikovavski služabniki stopijo k njemu in mu pravijo,
de ne bo zmagal, ako brata Gervazi in Protazi bogovam
ne darujeta. Na povelje Astazijevo ji vjamejo, vklenejo
in k njemu pripeljejo. Ker se pa sveta brata stanovitno
branita nečimurnim malikam darovati, ukaže Astazi

393

Gervazija do smerti pretepavati, Protazija pa tepsti in
ob glavo djati.

Molitev. Dodeli nam, o Bog! na
prošnjo svetih spričevavcov Gervazija in Pro¬
tazija to milost, de tukaj na zemlji lepi zgled
tvojih zvestih služabnikov, posebno pa tistih,
ki smo njih imena pri svetim kerstu in pri
sveti birmi prejeli, tako posnemamo, de se
bomo kdej ž njimi v nebesih veselili, po
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

beril®.

Etoimika.

Šege pri sveti birmi.

Vprašanje. Kako škof birmujejo?

Odgovor. Škof birmujejo takole: 1) z raz-
prostertimi rokami nad birmanci molijo in pro¬
sijo, de bi sveti Duh k njim prišel; 2) potem
vsaciga posebej s sveto krizmo na čelu poma¬
žejo, rekoč: „Zaznamnjam te z znamnjem križa

in poterdim te z mazilam zveličanja v imenu
Očeta in Sina in svetiga Duha. Amen. 3) Po
maziljenji ga nekoliko na lice udarijo, rekoč:
»Mir s teboj!“ 4) Poslednjič vse birmance še
blagoslove.

Vprašanje. Kaj pomeni sveti križ, s kte-
rim škof birmanca na čelu zaznamnjajo?

Odgovor. Znamnje svetiga križa na čelu
pomeni, de se Jezusa križaniga in njegove
svete vere ne smemo sramovati, temuč de mo¬
ramo svojo vero v Jezusa križaniga brez strahu
pred vsim svetam pričati.

Razlaganje in zgledi. Čelo je sedež sra¬
mežljivosti in serčnosti; ker vsako osramotenje,
pa tudi vsaka neboječnost se bere človeku na
čelu in na obrazu; čelo je sedež odkritoserčnosti;
kar je namreč na čelu zaznamnjano, je za vsa¬
ciga vidno in očitno. Križ tedaj , s kterim nam
škof čelo zaznamnjajo, pomeni dolžnost, de se
znamnja svetiga križa in vere v Jezusa križa¬
niga ne smemo sramovati, ampak ga moramo
brez strahu pred vsim svetam spoznati. (Glej
naslednjo podobo!) Zato piše sveti Avguštin:
„Nikar se ne sramuj križa Kristusoviga! Zato

Duana hrana. X,

394

si prejel na čelu, tako rekoč na sedežu sramež¬
ljivosti znamnje križa samiga. Premišljuj svoje
čelo, de se ne bojiš tujiga jezika!" Brez strahu
moramo spoznati svojo sveto vero v Jezusa kri—
žaniga, kakor sveti Pavel,  kteri piše v listu
do Rimljanov (1, 16.): „Xe sramujem se evan¬
gelija; Božja moč je namreč v zveličanje vsa-
kimu, kteri veruje".

Vprašanje. Kaj pomeni sveta krizma, s
ktero škof birmancu čelo pomažejo?

Odgovor. Sveta krizma pomeni darove
svetiga Buha, ki jih prejmemo pri sveti birmi.

Razlaganje. Krizma, ki je iz olja in
balzama  je lepo znamnje gnad svete birme.

a) Olje  da moč trudnim udam; — tudi pri sveti
birmi je slabi človek v veri poterjen. Z oljem so
se nekdaj borivci mazali; — pri sveti birmi se
tudi pridruži človek ko borivec veliki duhovni
vojski Jezusa Kristusa. Ce olje na obleko kane,
zapusti madeže, ki se ne dajo z vodo odpra¬
viti;  — kako lepo znamnje duhovniga, neizbris-
Ijiviga znamnja, ki se duši pri sveti birmi vtisne.

b) Balzam,  ki je drugi del svete krizme, ima
ravno tako lep pomen. Z vodo zmešan se vse¬
lej spusti na dno; kristjanu bodi tudi v duhovnim
vojskovanji pervo orožje ponižnost; naj se ne
opira na svojo moč in razumnost, ampak naj
zaupa v Gospoda, kteri slabim moč daje. —
Balzam varuje gnjilobe, zato se merliči, ki jih
hočejo ohraniti, s balzamam pomažejo; njegov
pomen pri sveti birmi je tedaj, de naj se bir¬
manec varuje dušne gnjilobe, ki je greh. —Bal¬
zam lepo diši, tudi človek, kteri z gnado svete
birme zvesto ravna, je Bogu prijeten, kakor
duh nar boljšiga kadila.

Zgled. Pri sveti birmi se človek pridruži veliki
duhovni vojski Jezusa Kristusa. Birmanec naj tedaj pri
sveti birmi terdno sklene, odslej samo pod Kristusovim

banderam se bojevati, in pogosto naj se v življenji spo¬
minja tega svetiga sklepa, de vselej zvesto in serčno
priča svojo vero. Poslušajmo, kaj od tega sveti Jero¬
nim  piše svojimu ljubimu prijatlu Heliodoru: »Pri tem
zakramentu«, mu pravi, »si postal Kristusov vojšak.
Kaj si storil do tega dneva, kar bi bilo primemo temu
tvojimu stanu? Kje so prekopi, ki si jih skopal zoper
svoje sovražnike? Kje so nasipi, ki si jih napravil v
hrambo zoper njih pušice? Koliko zim si prebil v
vojski? Kje so trudi, ki si jih imel? Bučeča bojna
trobenta se sliši z nebes. Veliki kralj, ves oborožen,
se prikaže in kliče ves svet na vojsko. Njegov meč
je oster na dve strani in poseka vse, kar mu naproti
pride. Kako pojdeš v boj iz svojiga mehkužniga po¬
koja? Kako si boš upal iz sence podati se k vroči
bitvi? Kako bo nosilo to v mehko oblečeno telo težki
oklep«? — »Oh, bratje moji«! na to zavpije, »spom¬
nite se, de bodo venčani tisti, in pa samo tisti, kteri
se bojujejo po evangeljski postavi! Pojdite torej; ver-
nite se na bojiše, kjer ste sramotno padli; bojujte se
na desni in na levi zoper vse sovražnike svojiga zve¬
ličanja; in prejeli bote plačilo, ktero vam je pripravljeno
v nebeškim kraljestvu«. — O de bi vsi, kteri so bili
pri sveti birmi pridruženi Kristusovim vojšakam, rav¬
nali po tem opominjanji svetiga Jeronima in bi vedno
v spominu imeli resnico, de so po maziljenji s sveto
krizmo moč prejeli k serčnimu in junaškima vojsko¬
vanju !

Vprašanje. Zakaj škof birmanca nekoliko
na lice udarijo?

Odgovor. V znamnje, de je dolžan zavolj
Jezusa vsako krivico voljno terpeti.

Razlaganje. „Sveta birma stori kristjana
vojaka Kristusoviga", pravi sveti Karol Bo-
romej;  „in ga pridruži keršanski vojski, kjer
ne sme iskati prijetniga in lahkiga življenja,
ampak težav, in mora terpljenje voljno prena¬
šati. Zmirarn mora stati v bojni versti in pri¬
čakovati sovražnih strel. Te dolžnosti naj bir¬
manca spominja udarjenje po licu".

Zgled. Velik služabnik Božji je dobil nekdaj
povelje za uboge po mestu prositi. Kar se mu ukaže,
tudi stori z navadno ponižnostjo in ljubeznijo do bliž-
njiga. Ko pride v gostivnico in prosi milih darov za
reveže, se en gost razserdi, ga začne preklinjati in biti
in mu poslednjič v obraz pljune. Mož Božji mu pa
reče z vso prijaznostjo: »Gospod! blagovolili ste mi
dati, kar meni gre, in se Vam zahvalim; prosim Vas
pa še miliga dani za uboge«. — Preklinjavca tolika
ponižnost popolnama potare. Ves osupnjen gleda pro-
sivca, jecljaje ga prosi odpušenja ter mu obilno podari
za uboge. — Ta verli mož uči vse birmance, pa tudi
vse kristjane, česa naj nas spominja in k čemu naj nas
spodbada to, de so nas škof pri birmi na lice udarili.

395


St®iwIi§®$M$®§§t® fe®r tl©*

Ifi. R^imilSia.

Od zakramenta svetiga rešnjiga telesa.

Pomen in imenovanje tega svetiga zakramenta.

Vprašanje. Kaj je zakrament svetiga reš-
njiga telesa?

Odgovor. Zakrament svetiga rešnjiga te¬
lesa je nar svetejši zakrament, je pravo telo
in prava kri našiga Gospoda Jezusa Kristusa v
podobah kruha in vina.

Razlaganje. Sedaj premišljujemo, ljubi moj
kristjan! nar svetejši zakrament, zakrament lju¬
bezni Božje, ker se nam v tem zakramentu
Jezus Kristus, začetnik vse svetosti, daje, in
sicer prav čudovito naši duši v hrano. Po daru
in po tem, kako se nam daje ta dar,  se
razodeva Jezusova neskončna ljubezen do nas.

Tudi mati katoliška cerkev obhaja danes spo¬
min veliciga in svetiga služabnika Božjiga, kteri
nam z lepim svojim zgledam kaže, kako je treba
prenašati vse zaničevanje in preganjanje v Gospo¬
dovi vojski. Ime je temu svetniku Sil v eri. Bo¬
jen je bil v Kampanii in je sedel na Petrov stol
za svetim Agapitam leta 536. Njegovi sovražniki
so ga iz hudobije Obrekovali, dokler ni bil pregnan.
Ko je bila njegova nedolžnost spričana, je bil zo¬
pet nazaj poklican; pa cesarica Teodora si je pri-
zadjala, de so ga priderževali na otoku Palmiri,
dokler ni lakote umeri leta 538.

Molitev. Prosimo te, o Gospod!
dodeli nam milost, de zvesto spolnujemo
dolžnost, ktere nas spominja udarec, ki
smo ga pri sveti birmi na lice prejeli;
ne pripusti, de bi iskali prijetnost in zlož-
nost tega življenja, temuč, de težave in
nadloge, ki nam jih pošiljaš, tako voljno
in ponižno prenašamo, kakor sveti papež
in spričevavec Silveri, po Kristusu,
Gospodu našim. Amen.

v

Življenje svetnikov: Sveti Silveri,
papež in spričevavec.  (-j- 538.)

51 *

396

Jezus nam razodeva svojo ljubezen 1) z d a-
ram,  ki nam ga daje v zakramentu svetiga reš-
njiga telesa. V vsih druzih svetih zakramentih
nam daje namreč le posamne posebne gnade ;
v zakramentu svetiga rešnjiga telesa pa nam
daje sebe samiga, svoje meso in svojo
kri, svoje telo in svojo dušo, svojo
Božjo in človeško natoro.  Kdo more
to ljubezen zapopasti? Zato kliče sveti Kri¬
zo stom:  „Kteri pastir je kdaj tolikanj ljubil
svojo čedo , de jo je hranil z lastnim mešam in
z lastno kervjo"? 2) Pa tudi iz tega, kako
se nam daje Jezus Kristus v presve¬
tim zakramentu, se razodeva njegova
čudovita ljubezen.  — Kteri človek bi
mogel kdej gledati obličje Božje? Sej ga ob¬
daja, kakor pravi sveti Pavel (l.Tim. 6, 16 .},
tako svetla luč,  de vsakimu očesu pogled jem¬
lje. „Gospod prebiva v nedosegljivi svetlobi,
kteriga noben človek ni vidil, in ga tudi viditi
ne more'*. Kaj tedaj stori Jezus, de moremo
pri njem biti in ga gledati ? Iz neskončne lju¬
bezni in nar glokokeji ponižnosti se skrije v
podobe kruha in vina, de se ga ne bojimo,
temuč de v zaupanji in ljubezni k njemu pristo¬
pamo. Kdo tudi tukaj ne vidi njegove ne¬
skončne ljubezni!

Zgled. Kdo je kdej tako ljubil, kdo kdej svojo
ljubezen tako očitno razodel, kakor Jezus v presvetim
zakramentu, v kterim nam sam sebe v jed daje? Go¬
tovo sta se priserčno ljubila Savlov sin Jonatan in
David.  Sveto pismo terdi od Jonatana, de je ljubil
Davida, kakor svojo dušo ali kakor sam sebe. (1. Kralj.
18, 3.) In kaj mu je dal v znamnje svoje ljubezni?
Jonatan je celo slekel svojo suknjo, ki je bil v njej
oblečen, ter jo je dal Davidu, tudi svoje druge oblačila,
celo svoj meč in svoj lok in svoj pas. Jonatan je
tedaj dal Davidu v znamnje svoje ljubezni — svojo
obleko, ne pa sam sebe; in vender pravi sveto pismo,
de ga je ljubil kakor sam sebe, kakor syojo dušo, ki
je bila s priserčno ljubeznijo tesno sklenjena z Davi¬
dovo dušo. Kolika je še le Gospodova ljubezen do nas,
ki nam ne daje svoje obleke, ampak sam sebe,  in
sicer brez izjeme, brez prideržka? — Taki ljubezni se
moramo le čuditi, razlagati pa je ne moremo.

Vprašanje. Kako se tedaj pravi temu za¬
kramentu Božje ljubezni?

Odgovor. Temu zakramentu se pravi: nar
svetejši zakrament,  ker ne posvečuje le
človeka, kakor drugi zakramenti, ampak ima v

sebi Jezusa Kristusa, začetnika in delivca vse
svetosti; zakrament svetiga rešnjiga te¬
lesa,  ker ima v sebi resnično telo našiga Go¬
spoda Jezusa Kristusa; zakrament svetiga
altarja,  ker se na altarji pri sveti maši spre-
obernjenje zgodi, de je Jezus Kristus v podobi
kruha in vina pričujoč , in ga na altarji molimo
in nebeškimu Očetu darujemo; živi kruh, ne¬
beška hrana,  ker našo dušo v večno živ¬
ljenje hrani, in ker je z nebes prišel in v ne¬
besa pelje; angelski kruh,  ker imajo tudi
angeli v nebesih vse veselje in zveličanje v njem ;
sveta večerja,  ker ga je Jezus Kristus pri
zadnji večerji postavil; miza Gospodova,
miza Božja, ker nas Gospod vse vabi k tej
večerji, nas vse k svoji mizi kliče; sveto
obhajilo,  ker pri sveti maši in kadar ta za¬
krament prejmemo, obhajamo spomin Jezusove
neizrečene ljubezni, ki je za nas na svetim
križu umeri; sveta popotnica,  ker ga verni
bolniki pred odhodam iz tega sveta prejmejo,
de poslednje težave lože prestanejo in z večim
zaupanjem pred Boga pridejo.

Vprašanje. Ali se nahajajo pri zakramentu
svetiga rešnjiga telesa vse reči, ki so potrebne
k zakramentu?

Odgovor. Pri zakramentu svetiga rešnjiga
telesa se nahajajo vse k zakramentu potrebne
reči: V  vidno znamnje, 2) nevidna gnada
Božja in 3) postavljenje po Jezusu Kristusu.

Razlaganje. Pri zakramentu svetiga reš¬
njiga telesa je I) vidno znamnje,  in
sicer tvarina:  opresni pšenični kruh namreč

in vino s terte, in pa sl ovilo,  besede nam¬
reč: ,,To je moje telo 11 , „To je moja kri“. 2)
Nevidna gnada  — Jezus Kristus sam, za¬
četnik in delivec vsih gnad. 3) Postavlje¬
nje po Jezusu Kristusu.  Naš Gospod in
Zveličarje namreč postavil ta sveti zakrament pri
zadnji večerji, tisti dan pred svojim bridkim
terpljenjem. (Glej sprednjo podobo!) Sveto
pismo nam to pripoveduje takole: Tisti dan

pred svojim terpljenjem je vzel Jezus kruh v
svoje svete in častite roke, in je vzdignil oči'
proti nebu k Bogu, svojimu vsigamogočnimu
Očetu, in ga je zahvalil, in je kruh posvetil,
razlomil, ter dal svojim učencam, rekoč: „Vze-

397

mite in jejte vsi od tega. Zakaj to je moje
telo, ktero bo za vas dano“. Ravno tako je
vzel po večerji tudi ta prečudni kelih v svoje
svete in častite roke, je zopet Boga zahvalil
in kelih posvetil ter dal svojim učencam, rekoč:
^Vzemite in pite vsi iz njega, zakaj to je moja
kri, kri nove zaveze, ktera bo za vas in za
njih veliko prelita v odpušenje grehov. Koli-
korkrat bote to delali, storite v moj spomin*.
Tako je postavil Jezus zakrament svetiga reš-
njiga telesa, v kterim sam sebe v podobah
kruha in vina resnično daje naši duši v hrano
in življenje. — S kako gorečo ljubeznijo preje¬
majmo tedaj ta nebeški kruh , kolikorkrat nam
je mogoče ! Kako lep zgled nam v tem ravno
danes daje življenje svetnikov! Obhaja se nam¬
reč danes v cerkvi god svetiga Alojzija,
kteri je prav pogosto pristopal k mizi Gospo¬
dovi ter se je poživljal in poterjeval z močnim
kruham angelskim.

v

Življenje svetnikov: Sveti Alojzi,

zgled nedolžnosti, f-j- 1591.)

Ta veliki svetnik, *ta zgled nedolžnosti in spokor-
nosti, je bil rojen 9. Sušca 1568 na Laškim v Kasti-
lijonu, kjer je bil njegov oče knez in mejni grof. Nje¬
gova bogaboječa mati ga je vsiga Bogu darovala in že
zgodej navdihovala z ljubeznijo in pobožnostjo donašiga
Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa in do njegove
deviške Matere Marije. Materno napeljevanje z besedo
in djanjem je Alojziju tako v serce segalo, de je še le
štiri leta star večkrat sam v kakim kotiču klečč molil,
v devetim letu svoje starosti pa je pred podobo pre-
čiste Device Marije storil obljubo vedne čistosti. Ogibal
se je tudi sence vsaciga greha, bil je vsak dan pri
sveti maši, ob nedeljah in praznikih tudi pri svetim
obhajilu z vso pobožnostjo in gorečnostjo, trikrat v
tednu se je postil in je vstajal o polnoči k molitvi in
k premišljevanju nebeških reči. Ko Alojzi petnajsto
leto doseže, se z Bogam in svojo vestjo prav resno
posvetva, kteri stan bi si z volil. Po dolgi in goreči
molitvi sklene stopiti v Jezusovo družbo, in razodene
ta svoj sklep, svojimu spovedniku, svoji materi in po¬
slednjič tudi svojimu očetu. Mati, ki ga je že poprej
Bogu darovala, mu rada privoli; ne tako pa oče, ki ga
je drugimu stanu odločil. Tri leta ga odvračuje od
duhovskiga stanu in zbuja v njem želje po časti in
veselji tega sveta. Odgovor na to je pa vselej bil:
»Kaj to pomaga k večnimu življenju« ? V osemnajstim
letu svoje starosti vender tudi od svojiga očeta dobi
privoljenje stopiti v Jezusovo družbo. Z velikim ve¬
seljem prepusti tedaj kastilijonsko knežijo svojimu mlaj-
šimu bratu Rudolfu, gre 'v Rim in tukaj kleče prosi,
de bi ga sprejeli v Jezusovo družbo. Vikši ga z ve¬
seljem sprejme, ker je bil prepričan od njegoviga po¬
klica. Desiravno le novinec, je vender vsim svojim
redovnim bratam dajal nar lepši zgled ponižnosti, po-
koršine in ljubezni do bližnjiga. Sveti mladeneč je kmali
dozorel za nebesa; z vikšim dovoljenjem je namreč
stregel kužnim v bolnišnici, dokler se tudi njega bo¬
lezen ne loti, ki mu čez tri mesce življenje ugasne.
Izročil je svojo čisto dušo svojimu Stvarniku v 24. leta
svoje starosti 21. Rožnika 1591.

Molitev.  O Bog, delivec nebeških
darov, ki si v angelskim mladenču Alojzii
prečudno nedolžnost življenja sklenil z ostro
pokoro, dodeli nam po njegovih prošnjah,
de ga bomo vsaj v spokornosti posnemali,
ki ga nismo nasledvali v nedolžnosti, in de
se bomo na tem pozemeljskim popotvanji
prav pogosto pokrepčavali s kruham živ¬
ljenja, s pravim mešam in s pravo kervjo
tvojiga Božjiga Sina, kteri s teboj živi in
kraljuje vekoma. Amen.

398

11. Btošmifeai.

Jezus je t zakramentu svetiga rešnjiga telesa resnično
pričujoč.

Vprašanje. Kaj se je zgodilo s kruham in
vinam pri Jezusovih besedah: to je moje telo,
to je moja kri?

Odgovor. Kruh se je nevidama spremenil
v pravo telo, in vino v pravo kri Jezusovo;
nespremenjene pa so ostale podobe kruha in
vina, namreč vse to, kar je zunanjiga ali kar
s telesnimi počutki vidimo in občutimo, barva,
slaj , duh i. t. d.

Vprašanje. Od kod vemo leto ?

Odgovor. Leto vemo 1) iz Jezusovih be¬
sedi, 2) iz nauka aposteljnov in svete cerkve,
in 33 nam to resnico pamet sama poterjuje.

Vprašanje. Kako spričujemo to z Jezu¬
sovimi besedami?

Odgovor. Z Jezusovimi besedami to spri¬
čujemo, ker je bil že poprej obljubil svojim
učencam , de jim bo dal jesti svoje pravo meso
in piti svojo pravo kri, in ker je po tem pri
zadnji večerji rekel, de je to, kar jim
sedaj da jesti in piti, res njegovo telo
in njegova kri.  fGlej naslednjo podobo .'3

Razlaganje. Jezus je bil že poprej oblju¬
bil  svojim učencam, de jim bo dal svoje pravo
meso  jesti in svojo pravo kri piti. — Bilo je
okoli velike noči, eno leto pred Gospodovo zad¬
njo večerjo, ko je bil 5000 mož v pušavi nasitil
s petimi hlebi in dvema ribama. Zavolj tega ču¬
deža se jih drugi dan zopet velika množica snide
k Jezusu; in ker se še zmiram čudijo pomno-
ženju kruha, jim začne Jezus govoriti od veliko
imenitnejšiga kruha, kteriga bo dal jesti svojim
vernim, rekoč: „Resnično , resnično, vam po¬
vem, ne išete me, ker ste čudeže vidili, ampak
ker ste od kruhov jedli in nasiteni bili. Ne de¬
lajte za jed, ktera mine, ampak za jed,  ktera
v večno življenje ostane, ktero vam bo Sin
človekov  da  F. Rekli so mu tedaj: „Kaj
naj storimo, de Božje dela delamo"? Jezus je
odgovoril in rekel: „To je delo Božje, de ve¬
rujete  v njega, kteriga je on poslal". Rekli

so mu tedaj: „Kteri čudež pa storiš ti, de vi¬
dimo in ti verujemo ? Kaj delaš ? Naši očetje
so jedli mano v pušavi, kakor je pisano: Kruh
z nebes jim je dajal jesti". Jezus jim je te¬
daj rekel: „Resnično, resnično, vam povem:
Mojzes vam ni dajal kruha z nebes, ampak moj
Oče vam da pravi kruh z nebes. Vaši očetje
so jedli mano v pušavi, in so umerli. Jez sim
živi kruh, ki sim z nebes prišel. Ako kdo je
od tega kruha, bo živel vekoma; in kruh,
kteriga bom jez dal, je moje meso za
življenje sveta".  Judje so se tedaj pre¬
pirali med seboj, rekoč: „Kako nam more ta
svoje meso dali jesti"? Jezus jim je tedaj
rekel: „Resnično, resnično, vam povem: Ako

ne bote jedli mesa Sinu človekoviga in pili nje¬
gove kem, ne bote imeli življenja v sebi. Kdor
je moje meso, in pije mojo kri, ima večno živ¬
ljenje, in jez ga bom obudil poslednji dan.
Zakaj moje meso je res jed, in moja
kri je res pijača.  Kdor je moje meso in
pije mojo kri, ostane v meni in jez v njem".—
Pozneje je Gospod Jezus pri zadnji večerji na¬
ravnost povedal, de to, kar da svojim
učencam jesti in piti, je res njegovo
telo in njegova kri;  rekel je namreč narav¬
nost: „Toje m oj e telo, toje  moj  a kri".
— „Če Jezus Kristus sam terdi", tako piše
sveti Ciril, „de je to njegovo telo,  kdo
bi se prederznil odslej dvomiti? Ce pravi: „To
je moja kri“,  kdo bi smel dvomiti, de ni
tako"?

Zgled, Kristus sam je tedaj razločno povedal,
de nam da v zakramentu svetiga rešnjiga telesa svoje
meso in svojo kri v dušno življenje; kdor bi tedaj še
v tem dvomil, bi ga po pravici zadevalo, kar je očitala
sveta Frančiška Šantalska  krivovernimu človeku.
Ta svetnica je bila komej pet let stara, ko se je pre¬
derznil imeniten mož vpričo nje krivoversko govoriti od
resnične pričujočnosti Jezusa Kristusa v zakramentu
svetiga rešnjiga telesa. Vsa vneta za resnico katoliške
vere poprime deklica besedo in reče: »Vi tedaj ne ve¬
rujete, de je Jezus Kristus v zakramentu svetiga reš¬
njiga telesa pričujoč; in vender je on to rekel! Torej
ga imate za lažnjivca. Ko bi se Vi v svoji prederznosti
dotaknili poštenja našiga kralja, bi ga branili moj oče
s poslednjo kapljo svoje kervi in bi Vas umorili, ko bi
mogli. Česa imate kdej od Boga pričakovati, Vi, ki nje-
goviga Sina lažnjivca imenujete« ? Krivoverec se čudi
otroku, ki s toliko gorečnostjo govori ter si prizadeva

399

molče svojo mlado nasprotnico
malimi darovi potolažiti. Ona pa
iz goreče vneme za svojo vero
vzame te darove in jih verže v
ogenj, rekoč: »Tako se bo go¬

dilo vsim krivovercam! Vsi bodo
goreli v peklu, ker niso verovali
besedam našiga Gospoda Jezusa
Kristusa«.

Vprašanje. Kaj uče o tem
aposteljni in sveta katoliška
cerkev ?

Odgovor. Tudi aposteljni
in sveta katoliška cerkev
uče, de je v zakramentu sve-
tiga rešnjiga telesa pričujoče
pravo telo in prava kri na¬
šiga Gospoda Jezusa Kristusa v podobah kruha
in vina.

Razlaganje. De soTjapo steljni  to vero¬
vali in učili, lahko vidimo iz perviga lista sve-
tiga Pavla  do Korinčanov. V njem pripove¬
duje namreč apostelj (11, 23—26.), kako je
Gospod Jezus postavil presveti zakrament, in
po tem govori £v 27—29.) takole : „Kdorkoli

tedaj bo nevredno jedel ta kruh, ali pil kelih
Gospodov, bo kriv telesa in kervi Gospo¬
dove.  Naj torej človek sam sebe presodi; in
tako naj je od tega kruha in pije od kelha.
Zakaj kdor nevredno je in pije, si sodbo je in
pije, ker ne razloči „telesa Gospodoviga",
ampak ga vživa kakor drugo jed brez notranje
priprave. Te besede očitno razodevajo vero
aposteljnovo, de je v presvetim zakramentu
pričujoče pravo telo in prava kri Jezusa Kri¬
stusa v podobah kruha in vina. Sveti Pavel
pa tudi že v 10. poglavji (v. 26.) piše: po¬

svečeni kelih, ki ga posvečujemo, ali ni vde-
leženje kervi Kristusove? in kruh,  ki ga
lomimo, ali ni vdeleženje telesa Gospodo-
viga“?  To je: Ali se s kelham, ki ga je
Kristus posvetil in ki ga mi mašniki ravno tako
posvečujemo, ne vdeležvamo kervi Kristusove?
Ali se s kruharn, ki ga lomimo in delimo, ne
vdeležvamo telesa Gospodoviga? Ali po vži-
vanji Gospodoviga telesa in njegove kervi nismo
eno telo in ena kri /> Gospodam? — Ravno
to je tudi sveta katoliška cerkev  vselej

verovala in učila; to vidimo iz njenih molitev
in šeg, ki so ji od nekdaj pri očitni službi
Božji v navadi, iz cerkvene zgodovine, iz
nauka cerkvenih zborov, iz pričevanj svetih
očakov in cerkvenih pisavcov. Tako piše že
perve keršanske čase sveti škof in spričevavec
Ignaci  (-j- okoli 107) vernim v Smirni od
krivovercov: „Umikujejo se presvetimu zakra¬
mentu, ker ne spoznajo, de je meso  našiga
Odrešenika Jezusa Kristusa, ravno tisto, ktero
je terpelo za naše grehe in ktero je obudil Oče
po svoji milosti. Kteri temu daru zopervajo,
umerjd v svojim zopervanji in se pogubijo brez
upanja". Komej petdeset let pozneje piše sveti
spričevavec Ju s ti n od presvetiga zakramenta
cesarju Antonimi: „Ne prejemamo ga kakor
navaden kruh in kakor navadno pijačo, ampak
kakor smo bili podučeni, de z Božjo besedo
včlovečeni Kristus, naš Zveličar, je nase vzel
meso in kri zavolj našiga odrešenja; ravno tako
smo bili tudi podučeni, de z njegovo besedo
posvečena jed je meso  in  kri  včlovečeniga
Jezusa". Enako pišejo sveti Irenej, Ciprijan,
Klemen in Dionizi Aleksandrijski, Ciril Jeru¬
zalemski , Ambrož , Krizostom, Avguštin j Ciril
Aleksandrijski, Jeronim in drugi.

Zgled. Ali potrebujemo še kaciga spričevanja
za pričuj očnost Jezusa Kristusa v zakramentu svetiga
rešnjiga telesa, ker so aposteljni, cerkveni očaki in vsi
pobožni in sveti služabniki Božji tako učili in verovali
in srečni bili y tej veri, ker je to nauk svete katoliške
cerkve ? O de bi v tem 'vsi imeli v sercu tako živo in

400

terdno vero, kakor sveti L u d o v i k, francoski kralj! V
grajski cerkvici v Parizu se je namreč prikazal Jezus
v podobi silno lepiga otročiča v sveti hostii. Vse ljud¬
stvo hiti v cerkvico, de bi vidili ta čudež. Tudi svetiga
kralja povabijo tje iti; on pa odgovori: »Kdor ne ve¬
ruje, de je Jezus Kristus pričujoč v presvetim zakra¬
mentu, naj tje gre, de vidi ta čudež; jez pa tako terd¬
no verujem, de je Jezus pričujoč v tej sveti skrivnosti,
kakor bi ga z lastnimi očmi vidil v sveti hostii«.

Vprašanje. Kaj mora poslednjič 3) tudi
sama pamet  zastran tega nauka spoznati?

Odgovor. Pamet sama mora spoznati, de
so besede Jezusove: „To je moje telo K , —
„To je moja kri“ v besednim pomenu jemati, in
de je tedaj v zakramentu svetiga rešnjiga telesa
pričujoče pravo telo in prava kri našiga Go¬
spoda Jezusa Kristusa v podobah kruha in vina.

Razlaganje. Ko bi Kristus ne bil pričujoč
v presvetim zakramentu, bi živeli katoliški krist¬
jani že več ko osemnajst stoletij v nar hujim
malikovanji, in naši očetje bi se bili od mali¬
kovanja k malikovanju obernili. Ali nam je
mogoče kaj taciga misliti? — V  presvetim za¬
kramentu nam je hotel dati naš Gospod in Zve¬
ličar prav posebno znamnje svoje Božje ljubezni.
Kakošno znamnje Božje ljubezni bi pa bilo to,
ko bi v presvetim zakramentu ne imeli druziga,
kakor le kruh in vino? In kaj bi pomagalo naši
duši vživanje samiga kruha, ko bi v presvetim
zakramentu ne bilo pričujoče meso in kri našiga
Gospoda Jezusa Kristusa naši duši v hrano?
Sam kruh je za dušo, kar lesena jed za telo.

Zgled. Muhasti in burkasti rimski cesar Heli-
ogabal  si je nekdaj izmislil nar imenitnejši rimske
starašine povabiti v gostije. Priprava je bila silno
skerbna. V obednicah je bila velika blišoba, sedeži so
bili pokriti z dragimi preprogami, in na mizah so stale
zlate posode. Gostje sedejo, jedi se z veliko mogočnostjo
na mizo prinašajo, pa jih ne morejo vživati, ker so vse
ponarejene, ali iz lesa izrezljane, ali iz ila in soli in
druzih nevžitnih reči napravljene in umetno pomalane,
tako de so gerdo okanjeni gostje lačneji domu šli, ka¬
kor so bili prišli. — Ali ne delajo ravno tako vsi tisti,
kteri nauk od presvetiga zakramenta po svoji izmišljavi
razlagajo in Gospodovi večerji pravi pomen jemljo ? Ali
ne spreminjajo taki Gospodove mize v obedovanje He-
liogabalovo ?  Pa vse modrovanje nič ne premore zoper
jasne besede Jezusove: »To je moje telo«,  »to je
moja kri«!

v

Življenje svetnikov: Sveti Pavlin,
škof.  (f 431.)

Ta sveti škof, čigar god danes obhajamo, se je
gotovo velikokrat poživil pri Gospodovi večerji, v terd-
nim prepričanji, de se v presvetim zakramentu prejme
pravo telo in prava kri Jezusa Kristusa. — Sveti
Pavlin  je bil rojen v burdigalskim mestu na Franco¬
skim. Njegovi starši so bili bogate in imenitne rimske
rodovine in so svojiga sina zgodej napeljevali k pravi
modrosti. Ko je odrastel, so si ga Rimci zavolj njegove
umnosti poglavarja izvolili. Pobožni Pavlin pa spozna
nečimurnost vsiga posvetniga, se odpove svoji službi in
gre na Špansko, de bi tam mirneje služil večnimu Bogu.
Pozneje se zopet verne na Laško, se soznani v Milanu
s svetim škofam Ambrožem in drugimi pobožnimi in
svetimi možmi, razdeli svoje obilno premoženje med
uboge in se poda v samoto bliz Nole v Kampanii. De-
siravno je Pavlin tako skrito živel, se je vender izve-
dilo, kdo je in od kod je prišel. Vsi so se čudili, de
tako imeniten gospod tako ponižno živi. Zavolj tega
je bil po smerti nolskiga škofa na škofovski sedež po¬
vzdignjen. V novi vikši pastirski službi, ktero je le
primoran prevzel, je s tako ljubeznijo in skerbjo pasel
svoje verne ovčice, de so ga bili veseli Bog in ljudje.
Ko so bili divji Goti in poslednjič tudi Vandali deželo
Kampanijo oropali in veliko ljudi v sužnost odpeljali,
je dal vse, kar je imel, de bi uboge preživil in vjete
rešil, pa vender ni mogel vsim pomagati. V tej sili
je sveti Pavlin storil, kar še ni bilo slišati, kakor go¬
vori sveti Gregori. Vdova pride k svetimu škofu in
ga prosi toliko denarja, de bi mogla odkupiti svojiga
ediniga sina, ki je bil tudi v sužnost odpeljan. In glej!
ker nima več toliko denarja, gre sam z vdovo v Afriko
in se ponudi kralju sužnja namesti njeniga sina. Od
začetka je sveti Pavlin svoj stan zakrival. Ko pa kralj

40i

■vse to izve, zdajci škofa oprosti in na njegovo prošnjo
tudi vse Noljane. Yse mesto se raduje, ko se verne
sveti škof z rešenimi sužnji. Potem zopet prevzame
težko butaro škofovskih opravil, in s toliko veči goreč¬
nostjo spolnuje svoje dolžnosti, dokler ga Gospod ne
pokliče v večno veselje 22. Božnika 431.

Molitev.  Poživljaj nas, o Bog! z
mešam in kervjo svojiga Božjiga Sina v
presvetim zakramentu, de enako serčno in
veselo, kakor sveti Pavlin, hodimo po potu
proti nebesam, in kdej dosežemo večno zve¬
ličanje, po ravno tistim Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

Sfošf iHasedeimdesei o>

1$. H^Inlfeiu

Kako je Jezus Kristus pričujoč v zakramentu svetiga
rešnjiga telesa.

Vprašanje. Kako je pričujoč Jezus Kristus
v presvetim zakramentu ?

Odgovor. Jezus Kristus je v zakramentu
svetiga rešnjiga telesa zares, v resnici in
bistevno  v podobah kruha in vina in sicer
stanovitno  pričujoč kakor Bog in človek, z
dušo in telesam, s kervjo in z mešam. (Glej
naslednjo podobo!)

Vprašanje. Kaj se hoče reči s tem : Jezus
je zares, v Česnici in bistevno  pričujoč?

Odgovor. Jezus je v zakramentu svetiga
rešnjiga telesa 1) zares  pričujoč, to je, ne
samo v pomenljivi podobi, 2) v resnici,  to
je, ne samo po veri, ne samo tadaj, če kdo ob
vživanji v njegovo vpričnost veruje, 3) bi¬
stevno,  to je,  ne samo s svojo gnado , ampak
pričujoč je kakor Bog in človek , z dušo in s
telesam, s kervjo in z mešam.

Razlaganje in zgled. Te tri besede je izvo¬
lila katoliška cerkev v tridentinskim zboru, de je
ž njimi overgla inzavergla krivo vero luteranov
in kalvincov zastran pričujočnosti Jezusa Kri¬
stusa v zakramentu svetiga rešnjiga telesa. —
Leonardo,  bogaboječ in pobožen malar, zajde
na popotvanji v družbo nekatoličanov, ki so za¬
smehovali katoliško vero , zlasti vero v resnično
pričujočnost Jezusa Kristusa v zakramentu sve-

Dušna brana. X,

tiga rešnjiga telesa. Eden izmed njih, kalvi-
nec, terdi, de kruh in vino le pomeni  telo in
kri Jezusovo; eden pa, luteran, pravi, de kruh
in vino še le ob vživanji postane  Jezu¬
sovo telo in njegova kri, in de zunaj vživanja še
zakrament ni. Leonardo mirno posluša in hitro
naredi izverstno podobo. V sredi napravi Go¬
spoda Jezusa Kristusa in njemu na strani kri¬
voverca Lutra in Cvingiija. Jezusu zapiše na
usta njegove besede, s kterimi je postavil pre¬
sveti zakrament, namreč: „To je moje telo <J ' j

krivovercama pa njuno razlaganje, namreč
Lutru besede: „To postane  moje telo", in
Cvingliju besede: ,,To pomeni  moje telo".

Spodej pa stoji vprašanje: „Kdo izmed teh

treh ima prav"?  Luter ali Cvingli, človeka,
ki sta bila, kakor vsi ljudje, zmoti podveržena,
ali Kristus Jezus,  večna resnica in modrost?
— Narejeno podobo da nemirnim in prepirljivim
tovaršem. Ti zdajci spoznajo čisto resnico v
podobi. Vsi obmolknejo in ne zasmehujejo več
katoliške vere.

Vprašanje. Kaj se pravi: Jezus je pod
podobami kruha in vina  pričujoč ?

Odgovor. To se pravi: Kristus ni v kruhu
in vinu, tudi ne s kruham in vinam ali pod

52

402

kruham in vinam pričujoč, ampak  pod
podobami kruha in vina; bistvo kruha in
vina se spremen/ v bistvo Jezusoviga telesa
in njegove kerv/, in ostane samo še to, kar
s telesnimi počutki občutimo, to je, duh, barva,
slast i. t. d.

Razlaganje. V zakramentu svetiga rešnjiga
telesa je to, kar je bilo pred posvečenjem kruh
in vino, po posvečenji resnično in bistevno Go¬
spodovo telo in njegova kri; samo podobe kruha
in vina še ostanejo, to je, barva, duh, slast
i. t. d. To se vidi iz besedi Jezusovih, ker
ni rekel: „Ta kruh, ali v tem kruhu, s tem
kruham, pod tem kruham je moje telo“, ampak:
„To je moje telo“; to je, on je izrekel, de to,
kar ima v svojih rokah , ni več kruh, ampak
njegovo telo.

Zgled. Častitljivi Rodriguec  je to versko
resnico takole razložil: »Našimu očesu, našimu tipu,
našimu okusu in duhu se pač dozdeva, de je še kruh
in vino pričujoče; ali vera nam pravi, de ne. Sme se
reči, de se tukaj nekako godi, kar se je zgodilo očaku
Izaku. Njegov mlajši sin Jakop si je pokril roke s ko-
zličevino, de bi ga imel oče za Ezava, kteri pa on ni
bil, in je hotel s tem dobiti pervorojenstvo in blagoslov.
Glas je glas Jakopov, pravi Izak, ko se ga dotakne in
ga pošlata; roke pa so Ezavove. Ravno tako se dozdeva,
de je kruh in vino, kar v tem zakramentu vidimo, ti¬
pamo in okušamo; glas pa, ki je vera, pomaga pomanj¬
kljivosti naših počutkov, kakor pravi cerkev; ta, glas
naše vere, nas prepričuje kakor od prav gotove reči,
pravi sveti Ciril,  de kruh, ki se dozdeva našim očem,
ni kruh, desiravno ima slaj kakor kruh, ampak telo
Jezusa Kristusa; in de vino, ki se kaže našim očem,
ni vino, desiravno ga ima okus za vino, ampak kri Je¬
zusa Kristusa«. — Naslednji zgled nam pa to reč še
bolje poočituje. Kakor nam sveto pismo pripoveduje,
je bila žena Lotova spremenjena v solnat steber. Ka¬
kor je bilo tedaj v tem spremenjenji notranje bistvo
njeniga telesa spremenjeno, vnanja podoba je pa ostala,
tako se tudi nekaj enaciga zgodi v tej visoki skrivnosti:
Spremeni se namreč notranje bistvo kruha v telo Kri¬
stusovo, in ob enim vnanja podoba kruha ostane ravno
tista, kakoršna je bila poprej. Ravno to velja od kelha.
Ostane namreč podoba, okus, duh vina, pa ne njegovo
bistvo; ampak v podobi vina je pričujoča kri Jezusova
in ves Kristus.

življenje svetnikov: Sveta Edeltruda,
devica in opatinja.  (-j- 679.)

Danes obhaja cerkev god svete device in opatinje
Edeltrude,  ki je prav živo čutila, de je Jezus Kri¬
stus v presvetim zakramentu zares, v resnici in bistevno

pričujoč; zato tudi po zornicah, ki so se o polnoči mo¬
lile, ni več šla spat, ampak je v cerkvi ostala in pred
tabernakeljnam kleče molila, dokler niso nune vstale.

— Ta svetnica je bila hči pobožniga Ana, kralja
vzhodnjih Anglov, in svete Heresvide, ki je svoje otroke
z vso skerbjo zrejevala v strahu Božjim, tako de so
štiri hčere iz te bogaboječe deržine svetnikam prištete.

— Edeltruda se je omožila na prigovarjanje svojih
staršev narpervo s knezam Tonbrehtam in po njegovi
smerti s kraljem Egfridam nortumberlandskim, pa je z
obema v zderžnosti živela in je obračala ves čas v
službo Božjo in v dobre dela keršanskiga usmiljenja. S
privoljenjem svojiga moža je stopila poslednjič v elijski
samostan, kjer je bila kmali opatinja izvoljena. Bila je
pa svojim sestram v Kristusu vselej ljubeznjiva mati in
jim je dajala nar lepši zgled v vsih čednostih, zlasti pa v
radovoljnim uboštvu in v pobožnosti. Bolečine in po¬
niževanja je voljno sprejemala sveta Edeltruda; posebno
pa je razodevala svojo poterpežljivost in vdanost v po¬
slednji bolezni, ktera jo je v nebeško kraljestvo prese¬
lila 23. Rožnika 679.

Molitev. Gospod! z veselim in hva¬
ležnim sercam verujemo, de si v zakramentu
svetiga rešnjiga telesa zares, v resnici, bi¬
stevno in stanovitno pričujoč v podobah kruha
in vina; dodeli nam le tudi gnado, de vselej
s tako priserčno pobožnostjo in ljubeznijo
pred tvojim svetim tabernakeljnam klečimo
in te molimo, kakor sveta Edeltruda, dokler
ne pridemo tje, kjer te bomo neprenehama
hvalili in častili, ki živiš in kraljuješ z Bo-
gam Očetam v edinosti svetiga Duha, Bog
vekoma. Amen.

At  Etaiintka*

Stanovitna pričujočnost Jezusa Kristusa in njegova ne¬
razdeljivost v zakramentu svetiga rešnjiga telesa.

Vprašanje. Ali je dal Jezus tudi svojim
aposteljnam oblast, kruh in vino spreminjati v
njegovo telo in v njegovo kri?

<j

Odgovor. Jezus je dal tudi svojim apo-
steljnam oblast, kruli in vino spreminjati v nje¬
govo telo in v njegovo kri, ker jim je rekel pri
zadnji večerji: ,,To storite v moj spomin« ! (Glej
sprednjo podobo!) Od aposteljnov je pa presto¬
pila ta oblast na škofe in mašnike, kteri jo spol-
nujejo pri sveti maši, kadar pri spreminjevanji nad
kruham in vinam izgovarjajo tiste svete besede,
ktere je bil Jezus pri zadnji večerji nad njima
izrekel, namreč: „To je moje telo", „To je
moja kri«.

403

Vprašanje. Kaj se zgodi pri izgovarjanji
teh Jezusovih besedi?

Odgovor. Ravno to, kar se je zgodilo,
ko jih je bil Jezus sam izrekel, namreč: kruh
ni več kruh, ampak pravo telo Jezusovo, vino
ni več vino, ampak prava kri Jezusova; podobe
kruha in vina pa se ne spremene, kakor se tudi
pri zadnji večerji niso spremenile.

Vprašanje. Doklej ostane Jezus pričujoč v
podobah kruha in vina!

Odgovor. Dokler podobe kruha in vina
ostanejo, ostane Jezus v njih pričujoč; zatorej
smo zgorej rekli: „Jezus Kristus je v presve¬

tim zakramentu stanovitno  pričujoč«.

Razlaganje. Jezus Kristus ni samo pri
vživanji pričujoč, ampak, dokler podobe
kruha in vina nespremenjene osta¬
nejo.  Kakor hitro je bil izrekel Gospod Jezus
besede: „To je moje telo«, „To je moja kri«,
je bilo tudi že pričujoče Jezusovo telo in nje¬
gova kri, tudi preden so to aposteljni vživali;
ker beseda „j e« naznanja sedanji čas, ne pa
prihodnjiga. Kristus ni rekel: „To bo moje

telo«, ampak: ,,To je moje telo u , sedaj in
v resnici, in ostane, dokler podobe ostanejo.
— Dokler je vidna podoba našiga solnca na
nebu, je na zemlji svetloba in gorkota, ki
pa zgine z vnanjo podobo našiga solnca. Do¬
kler se podobe kruha in vina po posvečenji
vidijo, je tudi Jezus Kristus pričujoč v zakra¬
mentu svetiga rešnjiga telesa in daje gorkoto
in svetlobo vsim tistim, kteri ga verno molijo in
vredno prejemajo.

Zgledi. De je Gospod Jezus v presvetim zakra¬
mentu stanovitno pričujoč, je katoliška cerkev vselej
verovala. Že sveti Ciril Aleksandrijski  zagovarja
to vero, rekoč: »Slišim nektere govoriti: zakrament
svetiga rešnjiga telesa ne more posvečevati tistih, ki ga
vživajo, če se hrani od dno do dne. To je gotovo, ne¬
spametno; ker Jezus ne more več trohneti in njegovo
sveto telo se ne more tako spreminjati«. To resnico
spričuje tudi vera kristjanov vsih časov. Že iz zagovor¬
nice svetiga Justina  se ve za gotovo, de se je sveto
obhajilo po diakonih nepričujočim vernim pošiljalo; po¬
šiljalo se je bolnikam. Tako je bilo tudi ob prega¬
njanji vsim vernim pripušeno, jemati seboj sveto obhajilo
na popotvanje ali na dom, in tedaj tudi zunaj očitne
službe Božje Gospodovo telo druge dni vživati in dobi¬
vati moč in serčnost za pretivno terpljenje. Zgled imamo

53 *

404

nad sveto spričevavko D o m n o in sveto devico in spri-
čevavko Evdoksijo.  Iz tega se pa prav jasno vidi,
de so že pervi kristjani verovali v stanovitno pričujoč-
nost Jezusa Kristusa v zakramentu svetiga rešnjiga
telesa, dokler vnanje podobe ostanejo ali se ne spre¬
mene.

Vprašanje, Ali je v podobi kruha samo
telo Jezusovo?

Odgovor. V podobi kruha ni samo telo
Jezusovo, ampak (udi njegova kri, njegova
človeška in Božja natora, torej ves Jezus
Kristus pričujoč.

Vprašanje, Ali je v podobi vina samo
Jezusova kri ?

Odgovor, V  podobi vina ni samo Jezusova
kri, ampak tudi njegovo telo, njegova človeška
in Božja natora, torej ves Jezus Kristus.

Vprašanje. Kako je tedaj Jezus Kristus v
presvetim zakramentu pričujoč?

Odgovor. Jezus Kristus je v presvetim
zakramentu, in sicer v vsaki podobi, in v vsa¬
kim, tudi nar manjšim delu podobe ves in ne¬
razdeljiv pričujoč kakor Bog in človek, z dušo
in s telesam, s kervjo in z mešam.

Razlaganje, Ker Jezus Kristus več ne
umerje in se tedaj njegova duša več ne more
ločiti od telesa, je 1) v vsaki podobi, in 2)
v  vsakim tudi nar manjšim delu podobe ves in
nerazdeljiv pričujoč, kakor Bog in človek, z
dušo in s telesam, s kervjo in z mešam, kakor
je ves in nerazdeljiv v nebesih, in če mašnik
sveto hostijo zlomi ali razdeli, ne zlomi in ne
razdeli Jezusoviga telesa, ampak le podobe,
telo Jezusovo je v vsakim delu  vse in živo
pričujoče. — To se vidi iz svetiga pisma, ker
Jezus Kristus ni posebej posvetil vsa-
ciga dela,  ki ga je dal aposleljnam, ampak
ves kruh ob enim , ki ga je potem razdelil
med aposteljne. Se jasneje je to povedano
pri kelhu, kteriga je dal Kristus aposteljnam,
rekoč: „Vzemite in razdelite si med

seboj“!  (Luk. 22.) — Ko so aposteljni pre¬
mišljali, kako bi bilo to mogoče, jih je vpra¬
šal Jezus, rekoč: „Ali še ne umete, in se
ne spomnite peterih kruhov petem
tavžentam ljudi? Tudi ne sedmerih
kruhov štirim tavžentam ljudi*?  (Mat.
16 , 9. 10.) Ako je bilo tedaj mogoče našimu

Gospodu in Zveličarju to čudovito pomnoženje
kruha, zakaj bi ne mogel pričujoč biti v vsaki
hostii, in v vsakim, tudi nar manjšim delu svete
hostije?

Zgled. Ko je Samo  n a,  škof v Gazi, z več to-
varši popotval v Palestino, ga je vprašal saracen, kako
si more misliti, de se kruli spremeni v telo in kri Je¬
zusovo. Sveti škof mu odgovori, de more Bog s ču¬
dežem storiti to, kar dela vsak dan v natori. »Ob svojim
rojstvu«, reče škof, »tudi nisi bil tako velik, kakor si
sedaj; kdo ti daje rast? ali se ne spreminja v tvojo
kri in v tvoje meso, kar povživaš«? — »Kako je pa
mogoče«, ugovarja še saracen, »de je ravno tisto telo
Jezusovo v vsili vaših cerkvah, in de se ne razdeli, če
se hostija zlomi« ? — »Bogu ni nič nemogoče«, odgo¬
vori škof, »in ta odgovor mora zadosti hiti; de te pa
prepričam, de ni nemogoče, ti hočem to v podobah po¬
kazati. Ali ni ravno tista podoba, če se ogledalo raz¬
bije, v vsih delih, in ali ne ume mojih besedi vsak, ki
je tukaj v družbi pričujoč? Vsak sliši celo besedo,
ne pa samo kak del. In ravno tako se ne prejme
samo kak del Jezusoviga telesa, če mašnik sveto hostijo
zlomi ali razdeli, ampak celo telo.  Ali zakaj bi se
ne moglo zgoditi pri Božji Besedi,  ki je meso po¬
stala, kar se že pri besedi naših  ust  zgodi? —
Tudi solnce na nebu nam je tukaj podoba. Vidiš, de
je ravno tisto solnce na več krajih ob enim in vender
povsod celo in nerazdeljeno pričujoče; ali so boš tedaj
čudil, de je ravno tisti Kristus, to Solnce Božje pravice,
v toliko hostijah in na toliko krajih ob enim in sicer
cel in nerazdeljen pričujoč« ? — Saracen je bil osra-
moten, pričujoči kristjani pa so bili zelo spodbujeni in
poteijeni v svoji veri.

Življenje svetnikov: Sveti Janez
K e r s t n i k.

405

Resnično, v zakramentu svetiga rešnjiga telesa je
pričujoče tisto Jagnje Božje (glej podobo na koncu!),
od kteriga je že rekel sveti Janez Kerstnik,  čigar
praznik sveta cerkev danes obhaja, namreč: »Glejte
Jagnje Božje, lrtero odjemlje grehe sveta«! — Rojstvo
tega svetiga predhodnika Kristusoviga je z velikim ve¬
seljem napolnilo njegove bogaboječe starše Zaharija in
Elizabeto, njegovo rodovino in prav za prav vse izra¬
elsko ljudstvo, ker se je ž njim začelo spolnovati, kar
je bil nebeški Oče v svojim neskončnim usmiljenji sklenil
k odrešenju ljudi. Mali Janez pa je rastel, in močan pri¬
hajal v duhu, in so se čedalje bolj prepričevali, de je roka
Gospodova ž njim. Še prav mlad je šel v pušavo in
je živel tam do tistiga dne, de se je prikazal Izraelu
in je začel očitno učiti. Pripravljal se je pa za svoj
imenitni poklic z molitvijo in premišljevanjem, zderž-
nostjo in zatajevanjem samiga sebe. Po zgledu nek¬
danjih prerokov je nosil oblačilo iz kamelinih dlak, in
usnjat pas okoli svojiga ledja; in njegov živež so bile
kobilice in podlesni med. Vina in močne pijače ni pil.
Prebival je pod kako skalo, in za svet se ni pečal. V
tridesetim letu svoje starosti je zapustil pušavo, kakor
mu je bil Gospod zapovedal, in je prišel na vso stran
jordansko oznanovaje pokoro v odpušenje grehov. Na
glas je klical ljudem: »Delajte pokoro; ker približalo
se je Božje kraljestvo«! De bi svoje poslušavce še bolj
zbudil k pokori, keršuje v Jordanu tiste, ki si k sercu
jemljejo njegovo opominjanje. Od vsili strani in iz vsih
stanov hodijo ljudje k njemu, zvesto poslušajo njegove
nauke, se obtožujejo svojih grehov in se mu dajejo
kerstiti. Tudi Jezus pride k Janezu in se mu da ker-
stiti in je tako slovesno vpeljan odrešenik grešnikov in
kralj Božjiga kraljestva. Od svetiga Duha razsvetljen
spozna Janez, de je Jezus obljubljeni Mesija, Sin Božji.
Z besedami: »Glej Jagnje Božje, ki odjemlje grehe
sveta«! je hotel reči svojim učencam in ljudstvu, de
naj odslej za Jezusam hodijo, in sta ga tudi res pri
tej priči dva njegovih učencov zapustila in za Jezusam
šla. Kar se je nadalje s tem svetnikam godilo, pri¬
poveduje berilo 29. Veliciga Serpana v god njegoviga
obglavljenja. Tukaj le še to pristavimo, de je Gospod
Jezus sam Janezovo visokost in svetost večkrat pohvalil
in očitno rekel, de ga ni večiga med človeškimi otroci,
kakor je Janez Kerstnik. Kaj se še več k njegovi
hvali more povedati?

Molitev. Prosimo te, vsigamogočni
večni Bog! dodeli
nam milostivo, de
po potu zveličanja
hodimo, nauke sve¬
tiga Janeza Kerst-
nika . spolnujemo in
tako pridemo k nje¬
mu, kteriga je ozna-
noval in kteri je

vedno med nami pričujoč v zakramentu
svetiga rešnjiga telesa, namreč k Jezusu
Kristusu, kteri s teboj živi in kraljuje v
edinosti svetiga Duha, Bog vekoma. Amen.

■tašerttasei® na<ites®ta teito.

FlQituljc.su

Dolžni smo Jezusa Kristusa v presvetim zakramentu
moliti.

Vprašanje. Ker je Jezus v presvetim za¬
kramentu kakor Bog pričujoč, kaj smo mu to¬
rej dolžni?

Odgovor. Iver je Jezus v presvetim za¬
kramentu kakor Bog pričujoč, smo ga dolžni
moliti, kakor ga angeli in svetniki v nebesih
molijo.

Razlaganje. Kakor smo se prepričali, je
Jezus Kristus v zakramentu svetiga rešnjiga
telesa resnično in bistevno pričujoč; Kristus je
pa Bog, torej ga moramo tudi moliti, ker pisano
je: ,,Gospoda svojiga Boga moli 1 -'. (Mat.4, 10.)

406

„Vsi angeli Božji naj ga molijo 44 . (Hebr. 1, 6.)
— Modri so ga že molili otroka (Mat. 14.),
aposteljni v čelnu (Mat. 28, 17.), gobovi in
sleporojeni vpričo množice; ali molimo tudi mi
v presvetim zakramentu Gospoda nebes in zemlje,
pred kterirn se pripogujejo vse kolena v nebe¬
sih in na zemlji in pod zemljo? (Fil. 2, 7—-11.)

«

Zgled. Kadar je šel kralj Dari na vojsko, je
peljal seboj na dragim vozu podobo solnca. To podobo
je večkrat med bobnanjem pokazal vojakam, kteri so
mogli vselej na kolena pasti in jo moliti. Če so ti
ajdje izrezljani podobi solnca, ktero so med bogove
šteli, toliko čast skazovali, se bo nam gotovo tudi spo¬
dobilo, de pred nar svetejšim zakramentam,
kije  pravo telo in prava kri našiga G o -
spodaJezusa Kristusa, Sinu Božjiga, Solnca
Pravice,  kakor ga imenuje apostelj, z vsi m spošto¬
vanjem svoje kolena pripogujemo in ga z
vso poniž n os tj o molimo,  kolikorkrat se očitno iz¬
postavi ali ga mi prejmemo.

Vprašanje. Kaj nam je tedaj storiti, de
Jezusa v presvetim zakramentu po dolžnosti
molimo ?

Odgovor. l)e Jezusa v presvetim zakra¬
mentu po dolžnosti molimo, ga prav pogosto in
prav radi obiskujmo.

Zgled. Vsi pobožni služabniki Božji vsaciga
stanu in vsake visokosti (glej sprednjo podobo!) so si
vselej šteli v sveto in sladko dolžnost, prav pogosto
obiskovati svojiga Gospoda in Zveličarja v presvetim
zakramentu, ki se pri nas v tabernakeljnu brani, in so
dobivali v tem obiskovanji veselje in zveličanje. Sveta
Magdalena Paciška  je imela lepo navado, zjutraj,
opoldne in zvečer, in tudi, če je sicer po dnevu utegnila,
Jezusa v presvetim zakramentu obiskovati in moliti. Z
vso vnemo je tudi drugim pobožnim dušam priporoče-
vala to lepo navado, rekoč: »Prijatel, ki prebiva pri
svojim prijatlu, ga velikrat obiskuje, mu voši dobro
jutro, dober večer, lahko noč; in tudi ne zamudi pri¬
like, ako se more po dnevu ž njim pogovarjati. Obiskuj
tedaj tudi ti pogosto Gospoda v presvetim zakramentu,
ako ti opravila pripušajo. Pred altarjem se zlasti lahko
opravlja notranja molitev. Daruj pri vsakim obisko¬
vanji večnimu Očetu večkrat drago kri njegoviga edi-
norojeniga Sina; in kmali boš čutil, de so te obisko¬
vanja zelo pripravne ljubezen v tebi pomnožiti« !

Vprašanje. Kako se je treba obnašati pri
obiskovanji presvetiga zakramenta?

Od govor. Pri obiskovanji presvetiga za¬
kramenta moramo biti 1) polni vnanjiga  in
2) polni notranjiga spoštovanja.

Vprašanje. V čem bodi vnanje  spošto¬
vanje ?

Odgovor. Vnanje  spoštovanje bodi v
tem, de v nar globokeji ponižnosti na svoje ko¬
lena pademo in se pred neskončnim veličastvam
Božjim v prepričanji svoje ničvrednosti ponižamo.

Zgled, Mojzes je nekdaj pasel ovce svojiga tasta
Jetra na horebski gori. Kar se mu Bog prikaže v
plamenu iz srede germa. Mojzes se čudi, de germ
gori, pa ne zgori, in hoče bliže pogledati to veliko
prikazen, zakaj de germ ne zgori. Gospod mu pa reče:
»Ne bližaj se lesem! Sezuj svoje čevlje s svojih nog;
zakaj mesto, na kterirn stojiš, je sveta zemlja«. (2. Mojz.
3, 5.) Iz tega lahko vidimo, kako se nam je treba
obnašati na tem svetim mestu, kjer je Kristus, Sin
Božji, pričujoč. Če je Bog Mojzesu zapovedal, de naj
čevlje sezuje, preden se sme bližati mestu, kjer se mu
je prikazal Gospod v gorečim germu, koliko spoštovanje
moramo še le razodevati na tem mestu, kjer je Jezus
Kristus v presvetim zakramentu zares, v resnici in
bistevno pričujoč? Resnično, spodobi se, de posnemamo
štiriindvajsetere starašine, od kterih piše sveti Janez v
Razodenji (4, 10. 11.): »Padli so pred njega, ki je

sedel na sedežu, ter so molili njega, ki živi vse veko¬
maj in so položili svoje krone pred sedež, rekoč:
Vreden si, Gospod, naš Bog! prejemati slavo in čast
in moč; zakaj ti si vse vstvaril, in po tvoji volji je
bilo, in je bilo vstvarjeno«.

Vprašanje. S čem razodevajmo notranje
spoštovanje?

Odgovor. Notranje  spoštovanje razode¬
vajmo s tem, de Jezusa s priserčno ljubeznijo
in z gorečo pobožnostjo molimo v presvetim
zakramentu opravljaje pobožne premišljevanja in
pripravne molitve.

Zgled. Od svete služabnice Božje, Ane Kriške,
se nar lože učimo, kako se polni notranjiga spo¬
štovanja bližajmo Jezusu v presvetim zakramentu in
kaj tam delajmo. — Ta svetnica je bila poprej gro¬
finja Perij  e v a;  še le 24 let stara je bila že vdova
in se ni dala pregovoriti, de bi stopila v drugi zakon.
Odpovedala se je za vselej vsi nečimurnost in vsimu
veselju tega sveta in se je pridružila nunam svete
Klare. Njeno stanovanje je bilo tako napravljeno, de
je okno deržalo v cerkev proti altarju, na kterirn je
stal tabernakelj, pod tem oknam in v tem gledanji je
prebila pobožna nevesta Kristusova ves čas vpričo svo¬
jiga preijubiga Gospoda, od kteriga se ni mogla ločiti.
Enkrat jo imenitna gospa, njena sorodovinka, vpraša,
kaj dela, in kaj ves čas moli in misli, dokler je pred
nar svetejšim zakramentam, in kako se more tukaj to¬
liko časa muditi? Svetnica odgovori: »Rada bi bila
tukaj vso večnost. Ali ni tukaj naš dobri Bog? O
visoki, dobrotljivi Bog! In me vprašate, kaj pred njim

407

delam, in kaj tukaj molim ? Ljubim ga; kdo bolj za¬
služi našo ljubezen, kakor on? Hvalim ga; in komu
gre veči čast in slava, kakor Bogu? Zalivalujem se mu;
od koga smo prejeli veči dobrote, kakor od Boga ? Da¬
rujem mu; komu bi darovali sami sebe in vse, kar
imamo in bi mogli imeti, če ne tistimu Bogu, od kte-
riga smo vse prejeli? Prosim ga; kdo nam more veči
gnade podeliti, kakor on, začetnik vse milosti, Gospod
vsiga sveta? Kaj dola ubožec pred bogatinam? Kaj dela
bolnik pred zdravnikam? Kaj dela žejni, ako je bliz
studenca? Kaj dela lačni, ki sedi pri polni, bogati
mizi« ? — Tako je govorila una velika služabnica
Božja; tako tudi mi delajmo; take in enake misli in
želje imejmo v svojim notranjim, kadar Jezusa Kristusa
v presvetim zakramentu obiskujemo.

Življenje svetnikov: Sveti Prosper,
cerkveni učenik. (/{- 463.}

Cerkev obhaja da¬
nes god svetiga Pro-
s p e r a, cerkveniga
učenika, kteri je tudi
dobival v Jezusu, svo¬
jim Zveličarji, mir in
veselje. Ta svetnik je
bil rojen v Akvitanii
okoli leta 403. Nje¬
govi spisi kažejo, de
se je uril v lepih ved¬
nostih, posebno pa v
razlaganji svetiga pis¬
ma. Zavolj njegoviga
čistiga življenja ga
imenuje soverstnik v
svojim spisu svetiga
in častitlj iviga
moža. Več let se je
poganjal za resnico z
vso serčnostjo in uče¬
nostjo zoper napolpela-
gijansko krivoverstvo. 440. leta ga je papež Leon
Veliki  v Rim poklical. Tukaj je bil papežu skrivni
pisar in svetovavec v nar imenitniših zadevah svete
cerkve. Po spričevanji Focijevim je bilo pelagijansko
krivoverstvo z gorečnostjo, učenostjo in stanovitno trud-
nostjo svetiga Prospera popolnama zaterto. Verli tega
pa tudi ni pozabil za uboge vdove in sirote skerbeti,
jih podpirati in tolažiti; zato se mu tudi smerti ni bilo
bati, in je mirno v Gospodu zaspal okoli leta 463.

Molitev. Gospod in Zveličar, Je¬
zus Kristus! s priserčno ljubeznijo in z go¬
rečo pobožnostjo te molimo v zakramentu
svetiga rešnjiga telesa; v nar globokeji po¬
nižnosti pademo na svoje kolena in se po¬

nižamo zavolj svoje ničvrednosti pred tvojim
neskončnim veličastvam. Milostljivo se ozri
na nas in napolni naše serca z ognjem svoje
Božje ljubezni, ki živiš in kraljuješ vekoma.
Amen.

beril®.

t@. doimiifca.

Sad ali koristnost pridniga in pobožniga obiskovanja
zakramenta svetiga rešnjiga telesa.

Vprašanje. Kaj naj nas prav posebno
spodbada k pridnimu obiskovanju in pobožnimu
moljenju presvetiga zakramenta?

Odgovor. Dolžnost hvaležnosti in ljubezni
do Jezusa, ki je Bog ljubezni, pa tudi naš
lastni prid.

Razlaganje. Ali nismo dolžni neskončno
ljubeznjivimu Jezusu, kteri nam je ravno s po-
stavljenjem presvetiga zakramenta dal nar očitniši
znamnje svoje Božje ljubezni, iz serca hvaležni
biti in mu nasprotno ljubezen skazovati s tem,
de mu v presvetim zakramentu svoje serce da¬
rujemo ? In če nas ljubezen Jezusova ne more
nagniti k pridnimu in pobožnimu obiskovanju
presvetiga zakramenta, naj nas k temu vsaj naš
lastni prid spodbada, ker bogati studenec milost
Božjih teče njim, kteri zakrament svetiga reš¬
njiga telesa radi obiskujejo in pobožno molijo.

Zgled. Častiti Baltazar Al vareč,  spovednik
svete Terezije in imeniten učenik notranjiga življenja,
se je z vso gorečnostjo pripravljal k daritvi svete maše.
Enkrat je klečal pred svetim rešnjim telesam ves za¬
maknjen v molitev in premišljevanje. Kar se njegovimu
duhu v posvečeni hostii prikaže dete Jezus, ki ima
roke proti njemu razpete in s tolikimi dragimi biseri in
kamni napolnjene, de jih komej more deržati; in ob
enim sliši Alvarec iz Jezusovih ust besede: »Ko bi mi
jih le kdo hotel vzeti«! — Glej, moj kristjan! kako
bogat je Jezus v zakramentu svetiga rešnjiga telesa z
milostmi, in kako rad ti jih deli! Odpri tedaj svoje
serce in sprejmi, kolikor le moreš!

Vprašanje. Ktere dobrote moremo zlas ti
doseči, ako pobožno in verno molimo zakrament
svetiga rešnjiga telesa?

408

Odgovor. Mnogotere telesne in dušne
dobrote moremo doseči z vrednim česen jem pre-
svetiga zakramenta; ker je Jezus v zakramentu
svetiga rešnjiga telesa njim, ki ga pobožno obi¬
skujejo, pomočnik v nevarnostih , vodnik na po-
potvanji, svetovavec v dvomih, luč v temoti,
podpora v slabostih, tolažnik v terpijenji. (Glej
sprednjo podobo!)

Vprašanje. Ktere t e le s n e dobrote tedaj
tukaj zlasti dobivamo?

Odgovor. Tukaj dobivamo svet in tolažbo v
vsaki bridkosti, pomoč in serčnost v vsih nevar¬
nostih in telesnih potrebah, tudi velikokrat v
boleznih in telesnih bolečinah.

Razlaganje. V zakramentu svetiga rešnjiga
telesa je naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus
tako rekoč svoj milostni sedež  postavil,
v vsih nadlogah in potrebah se smemo brez

strahu bližati nebeškimu kralju v presvetim za¬
kramentu; njegove ušesa so zmiram odperte in
nas poslušajo, in njegove roke nam zmiram po¬
nujajo obilnost Božje milosti in ljubezni. Vesela
kliče tedaj sveta Terezija:  „Ni vsakimu pri—
pušeno govoriti s kraljem; k večimu sme človek
upati, de mu bo po kom drugim svoje želje
razodel. De pa govorimo s teboj, o Kralj večne
slave! ne potrebujemo srednika; ti si vselej
pripravljen vsaciga poslušati v zakramentu svetiga
rešnjiga telesa. Vsak, kteri le hoče, te tukaj vselej
dobi in more s teboj prav zaupljivo govoriti.
In če tudi kdo poslednjič privoljenje dobi k kra¬
lju iti, koliko je še potem truda? Kralj le ma¬
lokdaj v letu ljudi sprejema; s teboj pa, o moj
Bog! moremo vtem zakramentu govoriti po noči in
po dnevu, kolikorkrat le hočemo. — Polni zau¬
panja se smemo tedaj bližati temu milostnimu
sedežu; ker tukaj dobivamo svet in tolažbo v
vsaki bridkosti, polajšanje v bolezni in terpije¬
nji, kakor vemo iz življenja svete Gorgo  n ij  e,
sestre svetiga Gregorija Nazijanšk iga,
in sploh pomoč in serčnost v vsih nevarnostih
in telesnih potrebah.

Zgled. V življenji svete Klare  beremo tole
imenitno prigodbo, ki nam prav jasno kaže moč in ve¬
ličastvo presvetiga zakramenta in čudovito pomoč, ki«se
nam velikokrat v njem deli. — Cesar Friderik II. je
pnkončaval špoletansko dolino, ki je bila papeževa la-
stina. Med njegovimi vojaki je bilo veliko Saracenov in
druzih nejevernikov. Teh divjakov, katoliški cerkvi
silno sovražnih, je pustil v deželi 20.000. Med drugimi
mesti so tudi obsedli mesto Asizi. Narprej so skočili
na samostan svetiga Damijana, ki je bil zunaj mesta.
Pridejo že na ozidje tega samostana. Klara,  Božja
služabnica, se je dala nesti k vratam, in ob enim tudi
posodo, v kteri je bilo presveto rešnje telo. Na tleh
kleče moli tukaj z vso ponižnostjo in z vsim zaupanjem
Jezusa Kristusa v presvetim zakramentu, ter zdihuje
vsa v solzah, rekoč: »Ali bi bilo mogoče, de bi tem
nejevernikam v roke padle tvoje služabnice, ki si jih
tukaj zbral in v svoji ljubezni ohranil ? Gospod! nikar
ne izročuj duš, ki v te verujejo, divjim zverem, in ob¬
varuj svoje služabnice, ki si jih odrešil s svojo drago
kervjo« ! Na to molitev sliši glas: »Vselej vas hočem
obvarovati«. In glej! zdajci sovražniki pobegnejo ali se
jim pa v glavi zverti in popadajo z zidovja, na ktero
so bili prišli. — Tolikanj koristna je pobožnost k
presvetimu zakramentu! Ali ne bomo tedaj k njemu
pribežali v vsih telesnih nadlogah in potrebah? Še
več dobrot nam pa daje ta pobožnost na duši.

409

Vprašanje. Ktere dušne  dobrote dobivamo
v zakramentu svetiga rešnjiga telesa?

Odgovor. Za dušo dobivamo v zakramentu
svetiga rešnjiga telesa moč v skušnjavah, no¬
tranje veselje in zveličanje, velikokrat gnado
spreobernjenja, vselej pa pomoč k pobožnimu,
svetimu življenju.

Razlaganje in zgled. Sveti Alfonz L i g v o-
rijan  piše: „Smem reči, de Kristus duši, ki

se nekoliko zbrana pred nar svetejšim zakra-
mentam pomudi, več tolažbe in veselja podeli,
kakor ves svet z vsimi svojimi slovesnostmi in
veselicami le more dati. Pojdite torej tje, po¬
kusite in glejte"! — Kdor po tem opominjanji
ravna, moj kristjan! gotovo dobi v presvetim za¬
kramentu: moč v skušnjavah, notranje veselje
in zveličanje , velikokrat gnado spreobernjenja,
vselej pa pomoč k pobožnimu in svetimu živ¬
ljenju; ker skušnja poterjuje resnico, de so vsi
tisti, kteri Jezusa v zakramentu svetiga rešnjiga
telesa radi obiskujejo in molijo, vselej tudi po¬
božni kristjani. — Pred nekterimi leti je prišel
veri francosk vojak s svojim polkam v Orlean.
Odkar je ta polk v tem mestu, vidi duhoven
ondotne škofijske cerkve vsak dan vojaka eno ,
dve ali celo Iri ure nepremakljivo, po koncu
kakor steber sredi cerkve, pred ograjo v koru,
stati. — En dan pride stotnik s svojo ženo v cerkev.
Duhoven ga pokliče v žagrad, mu vse pove ter
pristavi: »Malo počakajte, mora precej priti".
Ura bije ena, in vojak se postavi na svoje na¬
vadno mesto, stotnik ga ugleda in reče: „Oh,

to je moj mož, veri vojak in pošten človek«.
Pokličejo ga, in stotnik ga vpraša: »Kaj pa

tukaj delaš"? In mož odgovori: „Gospod stot¬
nik! na straži sim dve uri za ljubiga Boga; glejte,
gospod stotnik! to mi je prijetna služba, to mi kri
ogreva; povsod so straže, v Parizu so štiri za go¬
spod pervosednika; gospod vojvoda tukaj ima dve,
in polkovnik eno stražo. Ko sim sem prišel ,
sim rekel sam pri sebi: Ljubi Bog je vender
še veliko več kakor vsi ti ljudje, in nima straže;
mu bom pa jez na straži stal, kadar nimam
službe, in verjemite mi, čas mi ni predolg, ker
ga ljubim, kakor ga vi ljubite, gospod stotnik!"
In res, stotnik je bil pravi kristjan, ne samo
po imenu, ampak po življenji. Stotnik pa nič

X. Dušna hrana.

ne reče in hvali v svojim notranjim pobožnost
vojakovo. — Resnično, kdor Jezusa v zakra¬
mentu svetiga rešnjiga telesa priserčno in res¬
nično ljubi, je gotovo pobožen kristjan, zvest
vojšak Kristusov, pravi učenec Gospodov, bodi
si kteriga stanu koli. — Dva tako zvesta voj-
šaka Kristusova, dva prava učenca Gospodova
se danes tudi imenujeta v

v

Življenji svetnikov: Sveta brata in
spričevavca Janez in Pavel,  (-j-
okoli 362.)

Ta svetnika sta imela imenitno službo v vojski
Julijana Odpadnika. Bila sta plemenitiga rodu ter sta
slovela zavolj bogastva, posebno pa zavolj svoje goreč¬
nosti in ljubezni do keršanske vere, ker sta darovala
sebe in svoje premoženje Bogu v čast in revnim bliž¬
njim v pomoč. Ker se pa ta sveta brata terdno in sta¬
novitno branita v brezbožni in malikovavski hiši cesarja
Julijana služiti, je bilo povelje dano ji skrivej umoriti,
če se v desetih dneh njegovim željam ne vdasta in ma¬
liku ne darujeta. Svetnika nič ne pomišljata, ampak
se skerbno za smert pripravljata, svoje premoženje ubo¬
gim razdelita in neprenehama molita. Ker tedaj pravo
sveto vero zvesto in stanovitno spoznavata, ji v njuni
lastni hiši ob glavo denejo okoli leta 362.

Molitev. Prosimo te, vsigamogočni
Bog, daj se nam zavolj poveličanja svetih
spričevavcov Janeza in Pavla  toliko bolj
veseliti, ker ji je ena vera in ena smert prava
brata storila, in dodeli nam na njuno prošnjo

53

410

deležnim biti tistiga sadu in tistih milost, k
tako obilno izvirajo iz presvetiga zakramenta
po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Mrl!®,

UT. R5@imsčfea.

Cerkvene naredbe za povišanje pobožnosti do presvetiga
zakramenta.

Vprašanje. S čem nas cerkev vabi in
spodbada k pobožnima in pogostnimu obiskanju
presvetiga zakramenta?

Od govor. Cerkev hrani pervič  presveto
rešnje telo zmiram v tabernakeljnu,  in
pred njim mora tako imenovana „večna luč“
goreti.

Razlaganje in povest. Že od nekdaj se je
v cerkvi presveto rešnje telo hranilo na svetim
kraji, ki se je imenoval tabernakelj ali sveti
šotor. De bi ljudje precej vedili, na kterim

kraji je Gospod Jezus, luč sveta,  skriv¬
nostno pričujoč, in de bi se vneli k goreči
pobožnosti  do presvetiga zakramenta, je že
v četertim stoletji pred tabernakeljnam gorela
stanovitna svetilnica, večna  luč  imenovana.
Ob preganjanji kristjanov cerkve večidel te na¬
vade niso mogle imeti; v mirnih časih je pa sploh
gorela večna luč pred svetim rešnjim telesam.
Že v četertim stoletji nahajamo prav gotove spri-
čevanja za to resnico. Sveti Pavlin  pripo¬
veduje, de je bila v cerkvi svetiga Feliksa v
Noli večna luč, ki je tudi po noči gorela, desi-
ravno ni bilo ljudi v cerkvi. Ob nar imenitniših
praznikih so napolnovali te svetilnice z balza-
movim in drugim Iepodišečim oljem, za kar je
bila posebna zaloga odločena. Za svetilnico v
cerkvi svetiga Pavla v Rimu je dal papež Gre-
gori I. vse dohodke, ki so se dobivali vsako
leto za očitne vode, ktere so Rimci imenovali
aquae salviae. Ta papež nam pripoveduje v
pervih bukvah svojih pogovorov tole prigodbo:
Ko en dan ravno ni bilo olja za svetilnico, je
napolnil čuvaj Konstanci  svetilnico z vodo,
in djal po navadi popirne preje v sredo ter jo
vžgal, ki je tako lepo gorela, kakor olje. —
Veliko saboto so te cerkvene svetilnice ugasnili,
z novim oljem napolnili in z ukresano novo lučjo
zopet vžgali.

Vprašanje. S čem nas cerkev še dalje
spodbada k pridnimu obiskovanju presvetiga
zakramenta ?

Odgovor. S tem, de se presveto rešnje
telo pogosto k moljenju izpostavlja. (Glej spred¬
njo podobo!)

Razlaganje in povest. Zakrament svetiga
rešnjiga telesa se večkrat izpostavlja k molje¬
nju, zlasti ob velicih praznikih, posebno pa pri
tako imenovani „š t ir d e s e tur n i molitvi**.
Zastran te štirdeseturne molitve nam pripoveduje
zgodovina, de jo je vpeljal, pa brez izpostav¬
ljena presvetiga rešnjiga telesa, milanski kapu¬
cin O. Jožef leta 1556. v spomin 40 ur, med
kterimi je Gospod Jezus v grobu ležal. Malo
pozneje (1560) je poterdil papež Pij IV. bra-
tovšino v Rimu, ki je imela štirdeseturno pobož¬
nost v spomin štirdesetdnevniga posta Kristuso-
viga; pa tudi tukaj še ni govorjenja od izpo-

411

stavljenja svetiga rešnjiga telesa. S štirdeset-
urnim izpostavljenjem nar svetejšiga zakramenta
se je ta pobožnost še le proti koncu šestnajstiga
stoletja pričela. Od začetka so mende te moli-
tevne ure zaporedama terpele, torej tudi po
noči. Taka štirdeseturna molitev je bila v na¬
vadi na več krajih bolonjske škofije, ko je bil
poznejšnji papež Benedikt  XIV. tam še ve¬
liki škof. Ker pa ta navada, de je štirdeseturna
molitev tudi po noči terpela , ni bila brez spo-
tikljeja in je bila zavolj človeške lahkomišlje-
nosti sploh nevarna, so iskali 40 ur za to po¬
božnost s tem pridobiti , de so sveto rešnje
telo 3 dni zaporedama izpostavljali, kakor je
sedaj skorej povsod v navadi, na priliko, v
naših mestih tri dni pred pustam.

Zgled. Vdeležujmo se te štirdeseturne pobožnosti
s svetim veseljem in priserčno pobožnostjo! Oh, koliko¬
krat je Jezus tukaj v presvetim zakramentu prav sam
in ves zapušen! Kako se je čuditi lepimu zgledu zve-
ličaniga Jožefa Labreta, ki ga tudi zvesto posnemajmo,
kolikor nam naše zadeve pripušajo. Ta zvesti služabnik
Božji je bil v Kirnu sploh imenovan Stirdeseturni
ubožec,  ker je bil skorej ves dan v cerkvah, kjer je
bilo sveto rešnje telo izpostavljeno in se je imela štir¬
deseturna molitev. Ves čas, ko je opravljal cerkveno
urno molitev ali je druge molitve molil, je bil tako
rekoč zamaknjen. Vsi, kteri so ga vidili, so ga imeli
veliciga svetnika.

Vprašanje. S čem cerkev še oživlja našo
pobožnost do presvetiga zakramenta?

Odgovor. S tem, de se sveto rešnje telo
večkrat v slovesnim obhodu okoli nosi, z nar
veči slovesnostjo pa v praznik svetiga
r e š n j i g a telesa.

Razlaganje in povest. Sveta mati katoliška
cerkev ni samo hotla, de se presveto rešnje
telo v hišah Božjih kakor milostni zaklad in
spomin večne ljubezni hrani, ampak je tudi za¬
povedala, de naj se v slovesnih obhodih okoli
nosi. K posebnimu moljenju in poveličevanju
presvetiga zakramenta se še vsako leto obhaja
poseben praznik, praznik svetiga rešnjiga telesa,
ob kterim se Jezus v presvetim zakramentu v
slovesnim obhodu po ozališanih cestah in potih
v mestih, tergih in vaseh nosi, in ga verni po
dolžnosti z vso priserčnostjo molijo, hvalijo in
poveličujejo. Prilika k temu je bila ta. Robert,
litiški škof, je bil namreč na prošnjo pobožne

nune Julijane pripravljen, postavljenje svetiga
rešnjiga telesa s tem poveličevali, de bi se pre¬
sveti zakrament v slovesnim obhodu okoli nosil;
preden je pa mogel ta obhod imeti, ga je smert
prehitela. Njegov naslednik kardinal Hugo  n
je pa res imel ta obhod s tako slovesnostjo, de
so bile serca vernih močno ginjene. To je vidil
veliki diakon Jakop Pantaleon,  ki je bil
pozneje izvoljen papež, Urban  IV. imenovan,
in je sam imel v Orvijetu 19. Rožnika 1264
prelep obhod s svetim rešnjim telesam. Pre¬
pričan od koristnosti tega očitniga poveličevanja
presvetiga zakramenta, je obhajal to slovesnost
Klemen  V. tudi v Rimu leta 1311., 1315 je
pa papež Janez XXII. vpeljal ta obhod za vse
keršanstvo. Odslej so čedalje pogostniše izpo¬
stavljali presveto rešnje telo, s perviga skrito
v zlati ali slonokošeni posodi in potem tudi
očitno med steklarn ali kristaiam; ravno tako
so tudi v navado prihajali prosivni obhodi s
svetim rešnjim telesam, zlasti v vesoljnih po¬
trebah.

Vprašanje. Kdaj imajo še verni priložnost
skazovati svojo pobožnost do presvetiga zakra¬
menta?

Odgovor. Verni imajo tudi še priložnost
razodevati svojo pobožnost do presvetiga zakra¬
menta, kadar se sveto rešnje telo slovesno nese
k bolnikam.

Razlaganje. Kolikorkrat nam je mogoče,
spremljajmo sveto rešnje telo z vso pobožnostjo
k bolnikam in molimo tedaj k Bogu za telesno
in dušno zdravje svojiga bližnjiga. — Brijan-
sonski vojvoda Teo dozi  II. je razodeval pri¬
serčno pobožnost do svetiga rešnjiga telesa,
kadar se je neslo bolnikam. Če je bilo tudi o
polnoči, je hitro vstal, ko je za obhajilo pozvo¬
nilo, in je tekel z veliko svetilnico ali baklo,
de je molil in spremljal presveto rešnje telo.
Tudi njegovi služabniki so mogli presveti za¬
krament spremljati z gorečimi svečami : „Zlasti
po noči", je večkrat rekel, „ko trudni podložni
ponočni počitek vživajo, mora vladar Narviš-
jiga Gospoda z vso častjo spremljati".

53 *

412

Življenje svetnikov: Sveti Ladislav,
ogerski kralj, (-j- 1095.)

Prav velikokrat je klečal ta svetnik, čigar spomin
danes obhajamo, pred Jezusam v zakramentu svetiga
rešnjiga telesa z vso pobožnostjo svojiga duha. Bil je
sin ogerskiga kralja Bela in rojen na Poljskim leta
1031. Že otrok je razodeval posebno ljubezen do mo¬
litve in usmiljenje do ubozih. Ko mu je bilo 1080. leta
kraljestvo izročeno, je silo ostro živel; malo je jedel in
se večkrat v tednu postil; vina celo ni pil; spal je malo
in na samih tleh. Sezidal je več cerkev, samostanov
in bolnišnic. Do ubozih je'bil zelo radodaren. Deviško
čistost je tolikanj ljubil, de je sklenil svojo pervo ne¬
dolžnost neomadežvano; .seboj v grob vzeti. Vsak dan
je bil pri sveti maši z vso ponižnostjo in bogaboječ¬
nostjo. Slovel je pa tudi zavolj pravičnosti do podlož¬
nih, zavolj velikodušnosti do sovražnikov in zavolj ju¬
naštva v vojski. Večkrat je ta sveti kralj želel darovati
svoje življenje iz ljubezni do Jezusa. Pripravlja se tedaj
za sveto ali križansko vojsko z drugimi keršanskimi
vladarji vred, de bi sveto deželo vzeli nejevernikam,
kar nevarno zboli, in po pobožno prejetih svetih zakra¬
mentih gre njegova lepa duša v nebeški Jeruzalem
leta 1095.

Molitev. J ezus Kristus , naš Bog
in Gospod, ki te molimo in hvalimo v pre¬
svetim zakramentu, poterdi nas, da tudi mi
tako pobožno in sveto živimo, kakor sveti
kralj Ladislav, in bomo kdej sprejeti v ne¬
beški Jeruzalem, kjer te bomo z vsimi an¬
geli in svetniki neprenehama hvalili in mo¬
lili vse veke. Amen.

H®. (Mimika.

Zakrament svetiga rešnjiga telesa ko daritev.

Od daritve sploh.

Vprašanje. Ali je Jezus v presvetim za¬
kramentu samo zato pričujoč, de ga molimo?

Odgovor. Jezus je v presvetim zakramentu
tudi še zato pričujoč, de se za nas vedno da¬
ruje v daritvi svete maše  in de se v svetim
obhajilu  z nami sklepa.

Vprašanje. Kaj je daritev ?

Odgovor. Daritev je sploh vsaki vidni dar,
ki ga Bogu prostovoljno damo,  de ga kakor
svojiga nar vikšiga Gospoda ž njim častimo in
molimo.

Razlaganje. K daritvi gre tedaj 1) vidni
dar,  ker je daritev že od nekdaj del očitne
službe Božje; 2) ta dar se le Gospod Bogu
daruje; ker po besedah svetiga Avguština
»nobeden ni nobenkrat daritve  nobenimu dru-
gimu daroval , kakor tistimu , ki je Bog ali ki ga
je za Boga imel“; 3) se daruje Bogu, de ga
kakor nar vikšiga Gospoda spoznamo,
častimo in molimo.  Zato se mora tudi dar
pokončati ali spremeniti,  v znamnje, de
ima Bog oblast čez življenje in smert, in de
tako spoznamo, de nismo nič in moramo Bogu
popolnama podložni biti. — ,

Vprašanje. Ali so bile vselej daritve v navadi ?

Odgovor. Daritve so že od začetka sveta
v navadi, in v stari zavezi jih je Bog sam
ostro zapovedoval.

Razlaganje in zgledi. Daritve so bile vse¬
lej v navadi, od nekdaj so ljudje Vsigamogočnimu
nar veči spoštovanje z daritvami razodevali;
že pamet jih je učila, de je to dolžnost, ki jo
pravica, hvaležnost in ljubezen od vsake stvari
tirja. »Človek, čigar pamet po počutkih ved¬
nosti dosega“, piše sveti Tomaž A k vinski,
»spozna, de je njegovi natori primerno, ako
čutila svojiga serca s po čutnimi znamnji nazna¬
nja , in ker ne more tajiti, de je Bogu popol¬
nama podložen, ga pamet nagiba, de, kakor

413

umerljivim gospodam v znamnje svoje podlož-
nosti vidne dan' daruje, tako tudi svojimu nar
vikšimu Stvarniku po enakim skazuje svojo
dolžno podložnost. Daritev ima tedaj svoj vir
v natorni postavi". In zato ga ni ljudstva in
ga ni časa brez daritve. Kajn  in A bel  j sta
že Bogu darovala, in sicer pervi svoje poljšine,
drugi pa pervencov svoje cede (1. Mojz. 4.);
Noe (i. Mojz. 8.} in Abraham  (1, Mojz. 15.)
sta darovala živali, poslednji je bil še celo
pripravljen, svojiga ediniga sina darovati. —
Daritve dobivamo celo tudi pri ajdih. Nar či-
steji misel od daritve je pa imelo izraelsko
ljudstvo, kterimu je bil Bog sam razne daritve
ostro zapovedal.

Vprašanje. Kakošne daritve je Bog sam
izraelskimu ljudstvu zapovedal?

Odgovor. Gospod Bog je po Mojzesu za¬
povedal izraelskimu ljudstvu mnogoverstne da¬
ritve, kervave,  namreč, žgavne, mirne in
spravne daritve, in pa nekervave,  namreč:
jedne, pitne in kadilne daritve. (Glej spre dnjo
podobo!)

Razlaganje. V Mojzesovi postavi je bilo
natanko zapovedano, ktere daritve in kako naj

se darujejo. Daritve so bile kervave in
nekervave. Kervave  daritve so bile: 1)
žgavna daritev,  ki je bila nar imenitnejši
in nar popolnejši daritev; žival je bila vsa
sežgana; 2) mirna daritev,  s ktero so Izra¬
elci Bogu za prejete dobrote dolžno hvaležnost
skazovali ali pa si novih dobrot prosili; zato se
je tudi imenovala hvalna ali prosivna da¬
ritev.  Te daritve se je nekoliko sežgalo, ne¬
koliko duhovnam dalo in nekoliko za pojedine
obernilo, kterih so se vdeležvali darivčeva der-
žina in ubogi; 3) spravna daritev,  ktera
se je opravljala v odpušanje grehov. Te daritve
se je nekoliko na altarji, nekoliko pa zunaj
mesta sežgalo, v znamnje, de je grešnik za¬
služil izobčen ali iz srenje pahnjen biti. — N e-
kervave daritve  so bile: 1) jedilne da¬
ritve  iz nar lepši nekvašene moke ali pa iz
ocvertiga z oljem in kadilam vred; 2) pitne
daritve  iz vina, ki se je okoli altarja izlilo,
in 3) kadilne daritve, ki so se opravljale vsaki
dan zjutraj in zvečer na zlatim kadilniku, ka¬
kor to vemo od Zaharija.

Vprašanje. Zakaj pa zdaj nimamo več
daritev stare zaveze?

Odgovor. Ker so bile daritve stare zaveze
le predpodobe neomadežvane daritve nove za¬
veze , niso mogle dalj terpeti kakor zaveza
sama; zato so se mogle umakniti neomadežvani
daritvi nove zaveze , ktera je bila v stari za¬
vezi že v podobah naznanjana in obetana.

Razlaganje. Daritve stare zaveze so bile
le predpodobe neomadežvane daritve nove za¬
veze, in so mogle tedaj nehati, ko je nehala
stara zaveza, ki je bila le senca prihod¬
njih dobrot".  (Hebr. 10, 1.) \  tej zadevi
piše sveti Avguštin: „Stare daritve so se od¬
pravile, ker so bile le gole obljube. Spolnjenje
obljubljenih reči je obljubam konec storilo. . .
Bazne daritve pravičnih nekdanjih časov so bile
samo pomenljive podobe ene prave daritve;
mnoge daritve so namreč naznanjale to edino
daritev, kakor mnoge besede eno reč. In tej
nar vikši in pravi daritvi so se umaknile vse
podobenske daritve".

Vprašanje. S ktero podobo se je napove¬
dovala daritev nove zaveze?

414

Odgovor. Z daritvijo Melkizedekovo se je
napovedala daritev nove zaveze.

Razlaganje in zgodba. Kakor je Melki-
zedek  daroval kruh in vino (1. Mojz. 14, 8.),
tako se tudi Kristus daruje v podobah kruha in
vina do konca sveta. Zato pravi 109. psalm :
„Gospod je prisegel, in se ne bo kesal: Ti si du¬
hoven vekomaj po Melkizedekovim redu*. —
Ko je namreč Lot,  Abrahamov stričnik, pre¬
bival v Sodomi, so priderli štirje tuji kralji z
vojsko proti Sodomi. Abraham sliši, de so
sovražniki odpeljali Lota in vse njegovo pre¬
moženje. Na to Abraham urno zbere 318 hlap-
cov, plane po noči na sovražnike, jih premaga,
jim vzame ves rop, in reši tudi Lota z njego¬
vim premoženjem. Ko se Abraham verne iz
boja, mu naproti pride Melkizedek, salemski
kralj , mu srečo voši in Bogu v zahvalo za to
zmago daruje kruha in vina. (1. Mojz. 14.) —
Ta daritev Melkizedekova je bila tedaj pred-
podoba daritve nove zaveze.

Vprašanje. Po kom je bila daritev nove
zaveze že obljubljena?

Odgovor. Po preroku Malahii.  fl,  10.11.)

Razlaganje. Prerok Malahija  govori od
daritve, ki se bo opravljala na vsih krajih.
Gospod Bog namreč po preroku Malahii duhov-
nam takole govori: „Nimam dopadajenja nad

vami, pravi Gospod vojskinih trum, in darii ne
bom sprejemal iz vaših rok. Zakaj od solnčniga
vzhoda do zahoda bo moje ime veliko med na¬
rodi, in na vsih krajih se bo darovalo, in čista
daritev se bo opravljala mojimu imenu*. — Po
nauku vsih svetih očetov Bog v tem preroko¬
vanji obeta prečisto daritev nove zaveze, in
sveti tridentinski cerkveni zbor uči (sej. 22,1.),
de so se te besede prerokove dopolnile v da¬
ritvi svete maše, ki je resnično čista daritev in se
opravlja na vsih krajih.

Življenje svetnikov: Sveti Irenej,

škofinspričevavec.  (-j- 202.)

Kako me veseli, de se ravno danes obhaja god
svetiga škofa in spričevavca I r e n e j a! Ravno ta svetnik
je nauk od svete maše in ‘od svetiga obhajila z vso
močjo zagovarjal zoper tadanje krivoverce in jih pre¬
pričeval, de je ta daritev nove zaveze stopila na mesto
daritev stare zaveze, ker piše: »Bile so daritve v stari

zavezi, in so daritve v novi zavezi; daritve tam v
ljudstvu, tukaj v cerkvi. Pa kakost daritve se je spre¬
menila. ... To čisto daritev (nove zaveze) daruje
samo cerkev Stvarniku in mu njegovo delo s hvalež¬
nostjo v dar prinaša«. — Sveti Irenej jo bil rojen v
drugim stoletji v mali Azii in zgodej svetimu Polikarpu,
smirnskimu škofu in učencu svetiga aposte-ljna in evan¬
gelista Janeza v skerb izročen. Tukaj je imel sveti
Irenej lepo priliko učiti se prave pobožnosti, ker mu je
sveti Polikarp vse pripovedoval od svetiga aposteljna
Janeza in od drugih, ki so Gospoda Jezusa Kristusa
vidili in slišali; zatorej je v zveličavnih vednostih in v
čednostih tako rastel, de ga je sveti škof Polikarp v
kratkim mašnika posvetil in v Lugdun na Francosko
poslal. Brez strahu oznanuje tukaj sveti evangeli ne-
vernikam in poterjuje Jezusov nauk z velikimi čudeži,
tako, de so se skorej vsi neverniki tistiga mesta spre-
obernili. Po smerti ondotniga škofa svetiga Fotina
(177) je bil sveti Irenej lugdunski škof izvoljen. Ka¬
kor dober pastir se je ravnal po zgledu nar višjiga in
nar boljšiga Pastirja Jezusa Kristusa, kteri je svoje
ovce toliko ljubil, de je še svoje življenje zanje dal.
Sveti Irenej je opravljal svojo težko službo z veliko
gorečnostjo in modrostjo, ljubeznijo in krotkostjo. S
čudovito razumnostjo in serčnostjo je zagovarjal resnico
zoper krivoverca Marcijona in Valentina, ki sta okoli
lugdunskiga mesta razsevala med novospreobernjence
seme svojiga kriviga nauka, in ji je čisto k molčanju
ugnal. Nasproti so bili pa pravoverni po njegovih pri¬
digah in spisih v resnici tako poterjeni, de jih tudi
nar hujši preganjanje ni moglo od prave vere odverniti.
Tako se je sveti Irenej neprenehama trudil za cerkev
Božjo in za zveličanje svojiga bližnjiga, in poslednjič
je bil — več kakor sto let star — pod cesarjem Severam
po grozovitim terpljenji z veliko vernimi vred obglav¬
ljen leta 202.

415

Molitev. Sveti škof in spričevavec
Irenej, kteri si nauk od daritve svete maše
s toliko modrostjo in serčnostjo zagovarjal
zoper krivoverce , sprosi nam pri Bogu mi¬
lost in moč, de imenitnost te svete daritve
spoznamo in si njen sad v prid obračamo
sedaj in vekomaj. Amen.

l!i. Rtoimiifea*

Od daritve svete maše posebej.

Vprašanje, litera je vedna, po M  Malahii
prerokovana daritev ?

Odgovor. Daritev svete maše.

Razlaganje. Prava daritev nove zaveze je
Jezus Kristus sam,  Sin Božji, ki se je
samiga sebe nebeškimu Očetu za nas na križu
daroval; on je dar in darovavec ob enim, „kteri
je sebe brez madeža Bogu dal“. (Hebr. 9, 14. J
Ker je pa daritev že v natorni postavi in v
bistvu vsake vere zapopadena, in ker mora
keršanstvo veliko popolnejši biti, kakor judov¬
stvo, zato mora tudi v novi zavezi biti daritev,
ki je veliko imenitnejši kakor vse daritve stare
zaveze. Zatorej z Jezusovo smertjo ni nehala
vsaka daritev; tudi v novi zavezi mora biti
vedna daritev, de nam tisto daritev, ki je bila
na križu enkrat  opravljena, zmiram  pred
oči stavi in nas vdeležuje njeniga neskončniga
zasluženja. (Glej sprednjo podobo!) Ta vedna
daritev je pa daritev  svete maše.

Vprašanje. Kdo je postavil daritev svete
maše?

Odgovor. Jezus Kristus je postavil dari¬
tev svete maše, ko je pri zadnji večerji sa¬
miga sebe v podobah kruha in vina nebeškimu
Očetu daroval in tudi aposteljnam in njihovim
naslednikam, škofam in mašnikam, dal povelje
in oblast ravno to storiti, kar je sam storil.

Razlaganje in zgodba. Ko je bilo pri zad¬
nji večerji velikonočno jagnje že povžito in vse
opravljeno, kar je šlo k velikonočni gostarii,
vzame Jezus vnovič kruh in kelih v svoje pre¬
svete roke. Storil je tukaj, kar se je storilo

pri vsaki daritvi in se mora storiti: odločil je
te dari izmed vsih družili in sicer v svet, bo-
gočasten namen; ko je namreč te dari deržal v
svojih rokah, se je obernil k svojimu Očetu in
mu jih je pokazal ko še vnanje pomenljive po¬
dobe, pod kterimi naj bi se mu opravila nar
prijetnejši daritev. Jezus moli zahvalno moli¬
tev nad temi darovi in jih tako posveti, in o
tem naznani, de jih odloči k službi Božji, de
se namreč ž njimi Bog moli, hvali in prosi po¬
trebnih dobrot in milost. Tukaj imamo tedaj,
kar gre k daritvi: darovanje vnanjih darov, de
se ž njimi spozna Božje nar višji gospostvo,
njegova vsigamogočnost in njegovo veličastvo.
— K daritvi gre pa tudi še to, de se Bogu
prineseni dar tudi ali popolnama pokonča ali pa
v svojim bistvu spremeni; tudi to se je zgodilo
pri zadnji večerji, ker je Gospod Jezus te
dari v njih bistvu spremenil; spreobernil je
namreč kruh in vino v svoje telo in v svojo
kri, tako de to, kar je sedaj v rokah imel,
ni bilo več kruh in ne več vino, ampak vse
kaj druziga, namreč njegovo telo in njegova
kri. Iz vsih teh djanj moramo tedaj skleniti,
de je Jezus Gospod Bogu res daritev opravil;
de je bilo to, kar je storil, prava daritev, in

416

sicer ravno tista daritev, ki je biia drugi dan
na križu za nas opravljena. Pri tej priliki je
bil Jezus veliki mašnik po redu Melkizedekovim;
Melkizedek je daroval kruh in vino, Jezus Kri¬
stus pa je daroval svoje telo in svojo kri v
podobi kruha in vina. Torej govori sveti Ci-
prijan:  „Kdo je bolj mašnik Boga Narviš-
jiga kakor naš Gospod Jezus Kristus, kteri je
Bogu Očetu dar prinesel, in sicer po redu ti-
stiga, kteriga je Melkizedek opravil, namreč
kruh in vino, to je, svoje telo in svojo kri" ? —
Verh tega je hotel Jezus, de bi se daritev
svete maše, ktero je on pri zadnji večerji pervi
opravil , vedno opravljala do konca sveta, in
je dal to povelje in oblast aposteljnam in nji¬
hovim naslednikam, škofam in mašnikam, rekoč:
„To delajte v moj spomin!"  Zato pravi
sveti tridentinski zbor:  „Naš Bog in Gospod

Jezus Kristus je pri zadnji večerji, tisto noč,
ko je bil izdan, svoje telo in svojo kri Bogu
Očetu pod podobami kruha in vina daroval, in
ga pod temi vidnimi znamnji njim,  ktere je
tačas mašnike nove zaveze postavil, dal za-
vžiti, in tudi njih nastopnikam, mašnikam, ukazal
to daritev opravljati, rekoč: „To delajte v moj
spomin".

Vprašanje. Kaj je tedaj sveta maša?

Odgovor. Sveta maša je vedna daritev
nove zaveze, v kteri se Kristus Gospod pod
podobami kruha in vina svojimu nebeškimu
Očetu po mašnikovih rokah nekervavo daruje,
kakor se je na križu kervavo daroval.

Razlaganje. Daritev nove zaveze se ime¬
nuje „daritev svete maše", ali „sveta
maša". Ta beseda „maša“  je že dolgo v na¬
vadi; že papež Pij I. (-{- 157) govori namreč
v listu do Justa, vienskiga škofa: „V hiši
svoje sestre Evtropije „beremo mašo",  in
papež Komeli  (-{- 252) piše do škofa Lupi-
cina, „de kristjanam zavoij hudiga preganjanja
ni privoljeno, očitno maše brati". — „Maša“
pride od latinske besede, „missa", „missio“,
spušenje, poslanje,  ker so bili namreč
katekumeni ali kerstaželjniki pred začetkam, in
verniki po končanji svete daritve iz cerkve pu-
šeni s temi besedami: „Ite missa est", to je:

»Pojdite, spušenje je", ali pa tudi, ker je pri

sveti maši Sin Božji od Očeta na altar poslan
in zopet od vernikov k njemu gori poslan in mu
kakor daritev darovan. V tem pomenu piše
sveti Bonaventura:  »Daritev se imenuje
maša od (latinske besede) mittere: poslati;
ker poočituje poslanje med Bogam in ljudmi;
Bog pošlje Kristusa, svojiga Sina, na altar,
in zopet pošlje verna cerkev ravno tega
Kristusa k Očetu, de za grešnike prosi". Sveta
maša po svojim pomenu  pa je vedna daritev
nove zaveze, v kteri se Kristus Gospod pod
podobami kruha in vina svojimu nebeškimu
Očetu po mašnikovih rokah nekervavo daruje,
kakor se je na križu kervavo daroval.

Vprašanje. Ali je daritev svete maše vsa
drugačna, kakor daritev na svetim križu?

Odgovor. Daritev svete maše je ravno
tista daritev, kakoršna je bila daritev na svetim
križu, le opravlja se drugače.

Razlaganje. Daritev svete maše je (kakor
se vidi že iz tega, kar je bilo zgorej povedano
od postavljenja te daritve) v svojim bistvu
ravno tista daritev,  kakor daritev na sve¬
tim križu, ker je v obeh daritvah ravno tisti,
ki daruje in ki je darovan, Jezus Kristus.
(Mašnik je le služabnik in vidni namestnik
Kristusov.) Le opravlja se drugače;  na
križu namreč se je Kristus daroval kervavo,
ker je na križu svojo kri prelil, pri sveti maši
pa se daruje nekervavo, ker več ne preliva
kervi, ampak le ponavlja svojo na križu oprav¬
ljeno daritev, tode nič več ne terpi in tudi ne
umerje. Una je bila tedaj kervava daritev, ta
pa je nekervava. Po pravici govori tedaj sveti
tridentinski zbor (seja 22.): »Sveta maša je ena in
ravno tista daritev, ravno tisti Jezus, ki je en¬
krat samiga sebe na križu daroval, in se zdaj po
mašnikovih rokah na altarji daruje, le opravlja
se drugače. Kdor tedaj terdi, de se pri maši Bogu
ne daruje resnična in prava daritev, bodi izobčen"!

Zgled. Sveti cesar Henrik  H. je šel vselej
pol ure pred sveto mašo v svojo domačo kapelo, kjer
je pokleknil pred bridko martro in je z vpertimi očmi
premišljeval umirajočiga Jezusa na križu. Kmali so
bile solze priserčniga milovanja v očeh pobožniga ce¬
sarja, in iz njegovih pers so vzhajali zdihljeji nar gren-
kejšiga kesanja. »Gledanje v bridko martro«, je večkrat
rekel, »je nar boljši priprava za sveto mašo; ker so

417

tukaj vernimu pred oči stavi velikost tiste lju¬
bezni, s ktero se je nekdaj Jezus na Kal-
varii za nas daroval, in s ktero se vsaki dan
na altarji ta daritev ponavlja«. — O de bi
tudi mi prav pogosto mislili na tisto ljubezen, s ktero
se jo nekdaj Jezus Kristus  kervavo na križu daroval,
in se še vsaki  dan  nekerva vo za nas na altarji
daruje!

Vprašanje. Ali je daritev svete maše po¬
trebna, ker je bil že z daritvijo na križu ves
svet odrešen ?

Odgovor. Daritev svete maše je zraven
daritve na križu še potrebna , de narb kervavo
daritev na križu živo, če tudi le nekervavo,
pred oči stavi in de nas vdeležuje sadu kervave
daritve na križu.

Razlaganje. Kervava daritev na križu se
z nekervavo daritvijo pri sveti maši ne ponavlja
zato, de bi bili z noviga rešeni, ker je bil že
z daritvijo na križu ves svet rešen, temuč de
imamo vedni, živi spomin, in nepreneh-
Ijivo, če tudi nekervavo ponavljanje
Kristusove kervave daritve na križu,
kar Boga popolnama časti in nas milostniga sadu
odrešenja vdeležuje. Zato je daritev svete
maše zraven daritve na križu zlasti tudi zavolj
tega potrebna, de nam po njej dohaja sad
kervave daritve na križu, namreč sad
Jezusoviga odrešenja.  Glej, to reč ti
hočem pojasniti s tema prilikama. Kakor se
voda, ki izvira iz obilniga studenca, po potokih
na polja napeljuje, in kakor je voda v potokih
prav za prav voda iz studenca, tako nam milost,
ki jo je Kristus pridobil na križu, po maši do¬
teka, in milost svete maše je milost svetiga
križa. Križ je živo drevo, na kterim raste ne¬
beški sad, in maša je zlata skledica, v kteri
se nam sad ponuja.

Življenje svetnikov: Sveti Peter,
pervak aposteljnov.  (-{* 67.)

Danes obhaja cerkev praznik aposteljna Petra
in Pavla  z nar veči slovesnostjo. Danes pa hočem
le popisati življenje svetiga Petra,  tistiga aposteljna,
ki se jo vdeležil tisto velike večerje, pri kteri je Go¬
spod Jezus postavil daritev svete maše.  Ta svet¬
nik se je poprej imenoval Simon  in je bil v Galileji
rojen. Ko mu pa njegov brat Andrej sporoči: »Mesija
smo našli«, je silno želel viditi Odrešenika; Andrej ga

Dušna hrana. X.

tudi nemudama pelje k Jezusu.

Jezus ga pogleda in mu reče:

»Ti si Simon, Jonov sin;  po-
sihmal se ti poreče Peter, to
je, Skala«. In zdajci ga sprejme
Odrešenik med svoje učence.

Pri vsaki priložnosti je razo¬
deval pred vsimi drugimi apo-
steljni živo vero, priserčno lju¬
bezen in nar veči zvestobo do
Jezusa Kristusa. Enkrat pride
Jezus v kraje Cezareje Filipove
in vpraša svoje učence, rekoč:

»Kdo, pravijo ljudje, de je Sin
človekov« ? Oni pa so rekli:

»Nekteri, de Janez Kerstnik,
nekteri pa, de Elija, nekteri pa,
de Jeremija, ali prerokov kdo«.

Jezus jim reče: »Vi pa, kdo
pravite, de sim«? In Peter od¬
govori: »Ti si Kristus, Sin ži-
viga Boga« ! In Jezus odgovori in mu reče: »Blagor
ti, Simon, Jonov sin! ker meso in kri ti niste tega
razodele, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi
jez povem tebi: Ti si Peter (skala), in na to skalo
bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo
zmagale. In tebi bom dal ključe nebeškiga kraljestva;
in karkoli boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih,
in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v
nebesih«. On, ki je Gospoda trikrat zatajil, je pozneje
tudi trikrat zaterdil, de ga bolj ljubi, kakor vsi. Zato
mu je tudi izročil vso svojo cerkev v skerb, rekoč:
»Pasi moje jagnjeta; pasi moje ovce«. Peter, ki je
ves gorel za Jezusa, je tudi binkoštni praznik pervi
brez strahu oznanoval judam, de je križani Jezus od
smerti vstal in de je on pravi Mesija. Odsihmal do
svoje smerti se je Peter trudil za razširjanje Božjiga
kraljestva. V Antiohii je postavil svoj pervi sedež, kjer
je bil okoli sedem let, vender tako, de je ta čas tudi
v več drugih krajih sveto vero oznanoval. V Jeruza¬
lemu ga na povelje kralja Heroda v ječo veržejo, pa
angel Gospodov ga čudovito reši. Potem se je z nek-
terimi tovarši podal v Eim, kjer je imelo malikovavstvo
svoj_ poglavitni sedež. Iz Kima je pošiljal svoje učence
na Špansko, Francosko, Sicilsko, Slovensko in v druge
dežele, de so tam Jezusovo vero oznanovali. On sam
pa je imel ondi svoj stanovitni sedež, je z vso goreč¬
nostjo učil in spreobernil veliko množico nevernikov.
Cez devet let je bil z več drugimi kristjani iz Rima
pregnan. Pride torej zopet v Jeruzalem, obiskuje, to¬
laži in poterjuje novospreobernjence, in se potem zopet
v Kim verne, kjer je bil pod grozovitim cesarjem Ne-
ronam križan z glavo proti tlam obernjeno 29. Rožnika
67. Bukve svetih očetov so polne hvale tega častitiga
aposteljna, kakor perviga rimskiga papeža in Jezusoviga
namestnika na zemlji.

Molitev. O Bog, ki si posvetil (la¬
si

418

našnji dan s častito smertjo svojih aposteljnov
Petra in Pavla, dodeli nam, de njune nauke
zvesto spolnujemo , po Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

St@©&@i®@8©m$©§©t@ berilo.

iaitiifeai.

Starost in namen daritve svete maše.

Vprašanje. Od kod vemo, de so daritev svete
maše aposteljni in njih nasledniki vedno opravljali ?

Odgovor. To nam pričajo sveto pismo,
sveti očetje, cerkveni zbori, silo stare mašne
molitve, altarji in mašne oblačila.

Razlaganje in zgledi, že aposteljni  so
opravljali daritev svete maše, spreminjali so
namreč z Jezusovimi vsigamogočnimi besedami
kruh in vino v njegovo telo in kri, in so daro¬
vali Jezusovo telo in kri Bogu Narvikšimu.
To se vidi iz besedi svetiga Pavla (Hebr. 13,10.):
„Mi (kristjani) imamo altar, od kteriga nimajo
oblasti jesti, kteri šotoru služijo" (namreč
judje). Kjer je pa altar, mora tudi daritev
biti. — In v apostoljskim d j a n j i (2, 42.)beremo:
„Bili so pa stanovitni v nauku aposteljnov, in
združeni v lomljenji kruha, in v molitvah**.
Besedi kruh lomiti  pomenite v apostoljskim
djanji: Jezusovo telo in kri v podobah kruha in
vina nebeškimu Očetu darovati in od te daritve
tudi vživati; in to presveto delo se zato imenuje
kruh lomiti,  ker je Jezus Kristus pri zadnji
večerji, ko je opravljal nekervavo daritev nove
zaveze, kruh razlomil in pod njegovo podobo dal
svoje telo aposteljnam zavžiti. — De so apo¬
steljni daritev svete maše res opravljali, nam
priča tudi življenje svetiga aposteljna Andrej  a,
ktero so popisali ahajski katoliški mašniki v
Patrah. Sveti apostelj je namreč govoril od
skrivnost svetiga križa pred nevernim poglavar¬
jem Egejem. Ta mu pa na to odgovori': „Take
reči povej ljudem, ki ti verjamejo; kar pa
mene zadeva , te bom dal bičati in na križ pri¬
biti, ki ga hvališ, če mi nisi pokoren in ne da¬
ruješ mogočnim bogovam". In Andrej reče:
„Jez darujem vsak dan vsigamogoč-
nimu, edini mu in pravimu Bogu,  tode
ne vaših kozlov, ampak neomadežano  jag¬

nje na altarji,  ktero celo in živo ostane,
tudi ko so verniki že vžili njegovo meso in
kri". — Pa tudi sveti očetje pričajo , de se je
daritev svete maše vselej v sveti cerkvi oprav¬
ljala. Tako že piše sveti Irenej,  ki je bil
učenec svetiga Janeza:  „Daritev nove zaveze
je sveto rešnje telo. Jezus Kristus ga je po¬
stavil kakor zakrament, pa tudi kakor daritev,
....  ktero cerkev , ki jo je prejela od apo¬
steljnov, Bogu po vsim svetu daruje". — Prav
jasno govori od te daritve tudi Hi polit,  ki
je živel v začetku tretjiga stoletja, rekoč: „Vsak
dan se posvečuje in daruje drago in neomade¬
žano telo Gospoda Jezusa Kristusa in njegova
kri na skrivnostni in Božji mizi v spomin tiste
večno imenitne perve mize skrivnostne Božje
večerje". In sveti Ciprijan  piše: „Mašnik
je gotovo Kristusov namestnik, kadar dela, kar
je Kristus storil, ter pravo in popolno daritev
Bogu Očetu v cerkvi opravlja , če tako daruje,
kakor ve, de je Kristus daroval". Te »priče¬
vanja so tako jasne in terdne, de se nam ne¬
potrebno zdi imenovati svete očete poznejših
stoletij, kteri od te resnice še pogostniše in ob¬
širneje govore. — Ta nauk poterjujejo tudi
cerkveni zbori. Že pervi vesoljni cerkveni zbor
v Niceji (325) uči, kako se je treba pri da¬
ritvi svete maše obnašati, in efežanski cerkveni
zbor (431) pravi, „de se v cerkvah opravlja
nekervava daritev". — Pa tudi silo stare mašne
molitve v vzhodnih in zahodnih cerkvah spriču-
jejo, de je bila daritev svete maše v Jezusovi
cerkvi vselej v navadi. V vsih teh molitvah se
namreč razodeva vera, de Jezus Kristus pri
sveti maši samiga sebe, svoje meso in svojo
kri, nebeškimu Očetu daruje: „Veseli se", tako
moli mašnik po armenskim obredu, med tem ko
se pripravljajo darovi, „veseli se, hči (prave)
Luči! Sveta, občna mati, veseli se s svojimi
otroci! Sijon, izvoljena nevesta, altar, ki
svetiš kakor luč na nebu, kaži svojo svetlost,
ker Kristus, Maziljeni, je bil enkrat v Jeru¬
zalemu darovan, de nas je spravil z Očetam,
in zmiram se še tukaj daruje , pa vender cel
ostane". — Poslednjič nam to resnico spričujejo
spominki:  altarji, napisi, podobe. Te reči,
ki so se iz pervih keršanskih časov ohranile,

419

kažejo, d e se je že perve čase opravljala da¬
ritev svete maše. Tako je še v ltimu v late¬
ranski cerkvi lesen altar, na kterim je maševal
sveti Peter in drugi papeži do svetiga Silvestra,
kteri je zapovedal, de na njem sme le papež
daritev svete maše opravljati.

Vprašanje. Komu se daruje daritev svete maše ?

Odgovor. Daritev svete maše se daruje in se
sme darovati le samimu Bogu. Opravlja se sicer
tudi v čast in spomin svetnikov, pa takrat maš-
nik ne daruje svetnikam, ampak le Dogu samimu.

Razlaganje. Daritev svete maše darujemo
le samimu Bogu;  na križu se je namreč
Jezus Kristus le svojimu nebeškimu Očetu da¬
roval, torej se tudi na naših altarjili pri daritvi
svete maše le nebeškimu Očetu daruje, pri kteri
svojo na križu opravljeno daritev ponavlja. Pa
sej se tudi ne sme nikomur drugimu darovati,
kakor samimu Bogu, ker je darovanje svete
maše nar višji češenje ali moljenje, ktero
gre samimu Bogu, narvikšimu Gospodu, stvar¬
niku vsiga sveta, ne pa svetnikam. Opravlja
se sicer tudi v čast in spomin svet¬
nikov,  de Boga hvalimo za dobrote in mi¬
losti, ki jih je dodelil svetnikam, sebe pa
spodbadamo življenje svetnikov posnemati. Pa
tudi zato darujemo svetnikam v čast, de
svetnike prosimo, de naj z našo molitvijo svoje
prošnje sklenejo in za nas Boga prosijo, de bi
nam dal milost sveto živeti in po smerti priti v sveti
raj. Torej govori sveti tridentinski zbor (sej. 22.
post. 3.) : „Desiravno včasih cerkev v čast in
spomin svetnikov nektere maše opravlja, ven-
der le uči, de se daritev ne opravlja njim, am¬
pak samimu Bogu, kteri jih je ovenčal. Torej
ne pravi mašnik: „Tebi darujem, Peter ali
Pavel! ampak Boga za njih zmage hvali in
jih prosi, de naj za nas v nebesih prosijo,
ker njih spomin na zemlji obhajamo 4 '. In sveti
Avguštin  piše: Spričevavcam ne stavimo

tempeljnov, za nje nimamo duhovstva ali službe
Božje ali daritve. •— Kteri izmed vernikov je
k dej slišal, de je mašnik pri altarji rekel v
svoji molitvi : Tebi darujem, Peter! tebi da¬
rujem, Pavel! tebi, Ciprijan ! Na njih gro¬
bovih se Gospod Bogu daritev le zato opravlja,
de pri tem opravilu Boga hvalimo za njih zmago in

de se z Božjo pomočjo spodbadamo k posnemanju
takih zmag, ker njih spomin večkrat obhajamo.

Vprašanje. Zakaj darujemo Bogu daritev
svete maše ?

Odgovor. Daritev svete maše Bogu daru¬
jemo, de ž njo Boga častimo, se mu zahvalu-
jemo, se ž njim spravljamo in ga prosimo.

Razlaganje. Gospod Bogu darujemo daritev
svete maše, 1) kakor bogačastno daritev,
de ga ž njo častimo in poveličujemo. Zato
pravi sveti L a vre n ci Justin ijan:  ,,Gotovo

se Bogu z nobeno daritvijo veči čast ne skazuje,
kakor z daritvijo svete maše, ki jo je Božji
Zveličar zapustil svoji cerkvi, de Očetu popol-
nama spodobno čast skazuje";  pri sveti
maši se namreč Bogu čast skazuje po Bogu
samim, po Jezusu Kristusu, kteri je Bog od
Boga, pravi in edinorojeni Sin Božji. — Sveta
maša se Bogu opravlja 2) kakor zahvalivna
daritev,  de se Bogu po Jezusu Kristusu in
z Jezusam Kristusam zahvalujemo za vse pre¬
jete dobrote in milosti; zato se tudi sveta maša
imenuje zahvala.  Pa sej je Kristus z lastnim
zgledam učil, de je daritev svete maše zlasti
postavljena v to, de se s hvaležnostjo spomi¬
njamo dobrot, ki smo jih od Boga prejeli; ko je
namreč pri zadnji večerji pervo sveto mašo
opravljal, je pred spremenjenjem „povzdignil
svoje oči proti nebu ter je zahvalil svojiga
nebeškiga  Očeta". V resnici pa tudi Bogu
ne moremo veči zahvale skazovati kakor z da¬
ritvijo svete maše. — Daritev svete maše tudi
še darujemo Bogu 3) kakor spravno daritev
za brezštevilne grehe, s kterimi smo ga žalili;
ker se pri sveti maši daruje nedolžno Jagnje
Božje, ktero odjemlje grehe sveta, ki njegova
kri v nebo vpije — tode nč za maševanje, ka¬
kor kri Abeljnova, ampak za milost in odpu-
šenje. Kristus sam je to naznanil z besedami,
ki jih mašnik ponavlja pri vsaki sveti maši:
„To je moja kri, ktera bo za vas in za njih
veliko prelita v odpušenje grehov".  Zato
pravi sveti Krizostom:  „Na altarji se daruje
zveličavna daritev, brezmadežni dar za grehe,
dar naše cene, sveti dar, s kterim je zbrisano
naše dolžno pismo, ki je bilo zoper nas, edina
daritev za naše zveličanje'*. In učenik Evzebi

54  *

420

govori: „Na altarji se opravlja spravna daritev
za ves svet, daritev za duše vsili, za vsak
madež in greh narčisteji daritev". — Poslednjič
opravljamo Bogu daritev svete maše , 4) kakor
prosivno daritev,  de bi po Jezusu Kri¬
stusu in z Jezusam Kristusam sprosili vse mi¬
losti in dobrote, ki jih potrebujemo za dušo in
telo. Sveta maša je zlati ključ, s kterim si
moremo odpreti zakladnico Božjih milost in do¬
brot. Sej je Kristus sam, ki za nas prosi;
koliko dobriga nam bo tedaj sprosil pri svojim
Očetu? Po pravici govori tedaj sveti Jeronim:
„Gotovo nam Bog da, česar ga pri sveti maši
prosimo; in kar je še več, velikokrat še da
to, česar ga ne prosimo”.

Zgled, Z nobeno rečjo ne moremo Gospod Boga
bolj častiti, livaliti in prositi, kakor z daritvijo svete
maše. — Od pobožne duše, ki jo je gorečnost za čast
Božjo skorej zjedla, se pripoveduje, de je v goreči lju¬
bezni do Boga večkrat klicala: »Oh, moj Bog! ko bi
vender imela toliko sere in toliko jezikov, kolikor je
listja na vsim drevji, zvezd na vsim nebu, kapljic v
vsim morji, de bi te mogla vredno ljubiti in častiti!
O ko bi imela v svoji roki vse stvari, vse bi položila
k tvojim nogam, de bi vse gorele v tvoji ljubezni! Pa
ko bi te le jez potem, o Gospod, še bolj ljubila, kakor
vse te stvari, tudi še bolj kakor angeli vsi, še bolj
kakor vsi svetniki, še bolj kakor vse nebo«! Ko ta po¬
božna duša en dan zopet tako v sveti ljubezni zdihuje,
glej! se ji prikaže Gospod ter ji reče: »Kaj tako tožiš,
moja hči? Z eno samo mašo, ki si s pobožnostjo pri
njej, mi skažeš vso tisto čast, ki bi jo rada skazala, pa
še neskončno več«. — Kako si jo tedaj treba priza¬
devati za pridnost, pobožnost in gorečo ljubezen, s ktero
bodimo pri sveti maši, de Gospod Boga spodobno časti¬
mo, hvalimo, prosimo, in mu svojo ljubezen razodevamo!

Življenje svetnikov: Sveti apostelj
Pavel.  (67.)

Sveta cerkev obhaja danes god svetiga aposteljna
Pavla,  kteri v svojim listu do Hebrejev (13, 10.) od
svete maše piše: »Imamo altar, od kteriga nimajo
oblasti jesti, kteri šotoru služijo«. — Ta sveti apostelj
se je poprej imenoval Savel  in je bil rojen v Tarzu v
Cilicii od judovskih staršev iz Benjaminoviga rodu.
Savel je bil nar huji sovražnik in preganjavec Jezusove
cerkve, in v njegovi duši jo bila smert in temota,
dokler Ananija po Gospodovim povelji nanj rok ne položi
in mu svetiga Duha ne podeli. Po prejetim svetim kerstu
pride svetloba in življenje v njegovo dušo in odslej
povsod oznanuje besedo Gospodovo. V bližnje in dalj
dežele nese njegova močna roka križ Kristusov in sv
izročilo Božje besede. Ne samo v Azii, ampak tudi
evropejskih otokih Srednjiga morja se je razširja*

keršanstvo po njegovim prizade¬
vanji. Zato je prehodil veliko mest
in dežel in je veliko mož poslal
v razne kraje, de so nejevernikam
oznanovali sveti evangeli. Kdo bi
mogel popisati vse stiske in težave,
zopernosti in bridkosti, ki jih je
prestal sveti apostelj zavolj Jezu-
soviga imena! On sam veliko od
tega pripoveduje v drugim listu
do Korinčanov. Od tega piše tudi
sveti evangelist Luka v djanji'
aposteljnov. Med drugim pripove¬
duje , de mu je nekdo na potu iz
Cezareje v Jeruzalem prerokoval,
de bo v Jeruzalemu vjet in never¬
nikom izdan. Zato so mu njegovi
učenci branili iti v Jeruzalem. Sveti
Pavel pa odgovori: »Nič tega se
ne bojim; tudi svojiga življenja ne
cenim dražje, kakor sebe, de le dokončam svoj tek in ozna-
nujem evangeli milosti Božje«. Ko pride v Jeruzalem, ga
kristjani z veseljem sprejmejo; judje pa se zoper njega
vzdignejo in hrup zaženejo zoper njega. Ker se je pa Klavdi
Lizija bal, de bi Pavla ne raztergali, je zapovedal vo-
jalcam potegniti ga izmed njih in peljati v grad. Od
tod je bil poslan k deželnimu oblastniku Feliksu v
Cezarejo, kjer je bil dve leti v ječi. Fest, njegov na¬
slednik, ga hoče v Jeruzalem nazaj poslati, de bi bil
ondi sojen; Pavel pa kliče na cesarja; zato ga kakor
jetnika v Kirn peljejo leta 61. Še le čez dve leti je
bil iz ječe izpušen. Potem je še po mnozih deželah
oznanoval kraljestvo Božje in se je poslednjič zopet
vernil k svetimu Petru v Rim. Ali grozoviti cesar Ne¬
ron ga je kmali ukazal vjeti, ker je bil eno njegovih
žen k pravi veri spreobernil. Čez nekoliko časa ga je
Neron k smerti obsodil, in tako je bil sveti Pavel ka¬
kor rimski mestnjan ob glavo djan 29. Rožnika leta 67.
V njegovih 14 listih, ki jih je pisal v imenitnih svetih
zadevah keršanskim občinam ali njih vikšim, se razo¬
devajo njegove posebne čednosti, kakor: goreča ljubezen
do Jezusa in do bližnjiga, njegova deviška čistost, glo¬
boka ponižnost, ostra spokomost in nepremagljiva po-
terpežljivost. Bodimo njegovi posnemavci, kakor je bil
on Kristusov!

Molitev.  O Bog, ki si svetiga apo¬
steljna Pavla učenika nevernikam izvolil in
po njegovim podučevanji jih toliko spreober¬
nil; dodeli nam, te prosimo, de to, kar je
učil, prav spoznamo in po njegovim zgledu
ji spolnujemo. Po Jezusu Kristusu,
..našim. Amen.

Naznanilo J.

Giontini-a v Ljubljani.

Ker sem h kupčii z bukvami nedavnej tudi bukvoveznico osnoval in napravil, potem takeu
sem tudi v stanu ceno zaloge molitevskih bukev, po kterim sem je do sedaj prodajal, zelo znižati, ir
je od današnjega dne po pristavljeni ceni prodajam.

Haubcr, M., Sveti post, ftli premišljevanje za vsaki dan sve-
tiga štirdesetdanskega posta. Poleg nemškega. Z podobo. Ne¬
vezane 20 kr., v pol usnji 40 kr., v usnji 60 kr., z zlatim
obrezkom 80 kr.

•Hvala božja ali navod, kako naj mladi kristjan Boga vsak dan
časti in hvali. Molitne bukvice za mladost. Nevezane 10 kr.,
trdo vezane 20 kr., v pol usnji 30 kr., v usnji 40 kr., v usnji
z zlatim obrezkom 50 kraje.

Jais, P. A., Jesus der Kinderfreund. Kleines Lehr-, Gebet- und
Gesang-Buchlcin fiir Kinder. Mit vielen Bildern. 4. Auflage.
Laibach. Ungebunden 10 kr., Steifband 20 kr., Halblederband
30 kr., in Lederband 40 kr., mit Goldschnitt 50 kr., in goldge-
presstem Pariser-Einband 30 kr., dergl. mit Goldschnitt 40 kr.

*Jais, P. A., Jezus prijatel otrok, ali pustite priti k meni otro¬
čiče. Bukvice polne naukov, molitev in pesem, za svoje ljube
farmančke spisal. V Ljubljani. Nevezane 10 kr., trdo vezane
20 kr., v pol usnji 30 kr., v usnji 40 kr., z zlatim obrezkom 50 kr.,
v lepi pozlačeni parižki vezi 30 kr., z zlatim obrezkom 40 kr.

•Taiste nemške in slovenske. Nevezane 20 kr., trdo vezane 30 kr.,
v pol usnji 40 kr., v usnji 45 kr., z zlatim obrezkom 60 kr.

•Jaisa, Eg. P., Bukvice polne molitev in lepih naukov za raanji
in veči mladost, kakor tudi za odrašene ljudi dobre. Poleg
nemškiga. Z veliko podobami. V Ljubljani. Tretji natis. Trdo
vezane 30 kr., v pol usnji 36 kr., v usnji 50 kr., v usnji z
zlatim obrezkom 65 kr., v platno 45 kr., z zlatim obrezkom
50 kr.

Jezus in Marije dvoje naj svetejši Serce. Molitevne bukve za
vse, ki Jezusovo in Mariino Serce pobožno častijo, in zlasti
za brate in sestre teli neomadežanih Sere. Spisala po naj boljših
izvirkih dva duhovna. Z 3 podobami. Tretji, z Marijnimi pesmi
pomnoženi natis. V Ljubljani. Nevezane 50 kr., v pol usnji
90 kr., v usnji 1 gld. 10 kr., z zlatim obrezkom 1 gld. 50 kr.

•Taiste v novi pisavi. V Ljubljani. Cena ravno taka.

•Kruh nebeški za otročiče. V pet koščikov razdeljen. Poleg
nemškiga. Tretji natis. V Ljubljani. Z podobami. Nevezane
4 kr., trdo vezane 12 kr., dvanajst 1 gld. 35 kr., navadno
vezane 10 kr., dvanajst 1 gld. 10 kr.

'Kruh angeljski. Molitvine bukvice za otročiče. Spisal duhoven
Celovške škofije. Z 1 podobo. V Ljubljani. Nevezane 12 kr..
Trdo vezane 24 kr., v pol usnji 32 kr., v usnji 45 kr., v usnji
z zlatim obrezkom 60 kr.

'Maria dobra mati pobožnih otrok. Z 1 podobo. Nevezane
10 kr., trdo vezane 20 kr., v pol usnji 30 kr., v usnji 40 kr.,
z zlatim obrezkom 50 kr., v platno36 kr., z zlatim obrezkom 45 kr.

*JVar lepši dan, ali vredno praznovanje perviga svetiga Obha¬
jila. V Ljubljani. Nevezane 10 kr., navadno trdo vezane 18 kr.,
lično trdo vezane 20 kr., v pol usnji 30 kr., v usnji 40 kr.,
v usnji z zlatim obrezkom 50 kr., v platno 36 kr., z zlatim
obrezkom 45 kr.

•Pot v nebeško domačijo. Mašne in obhajilne molitve za po¬
božne kristjane. Poleg nemškiga. Z 1 podobo. Drugi natis. V
Ljubljani. Nevezane 50 kr., v pol usnji 90 kr., v UBnji 1 gld.
10 kr., z zlatim obrezkom 1 gld. 50 kr.

SlOr, Dr., Jezus moje želje. Katoljške molitne bukve z nauk
in napeljevanjem k pobožnimu življenju. Poleg nemškiga. 4 na
tis. V Ljubljani. Z 1 podobo. Te bukve so posebno pripravni
za stare ljudi, ker so z velikimi črkami natisnjene. Nevezan
50 kr., v pol usnji 90 kr., v usnji 1 gld. 10 kr., v usnji i
zlatim obrezkom 1 gld. 50 kr.

•Taiste v manjšim formatu. V novi pisavi natisnjene. 6. natis
Nevezane 30 kr., trdo vezane z platnenim hrbtom 48 kr., '
v pol usnji 50 kr., v usnji 65 kr., v usnji z zlatim obrezkon
90 kr. V ličnih usnjatih platnicah od 1 gld. 50 kr. do 3 gld.
v žametu od 3 do 5 gld.

,Sveta Jedert in Mehtilda. Molitevne bukve s jutranjimi, ve
zhernimi, mafhnimi in fhe drugimi naj potrebnifhimi molitvami
kakor tudi s pozhefhevanjem Marije devize in fvetnikov. 1
Ljubljani. Nevezane 40 kr., v pol usnji 80 kr., v usnji 1 gld.
v usnji z zlatim obrezkom 1 gld. 40 kr.

•Šopek lepih mašnih in drugih molitvic za pridne šolarčke
V Ljubljani. Nevezane 3 kr., trdo vezane 8 kr., dvanajst 90 kr

•Volčič Janez. Nove Šmarnice Marii prečisti Devici darovano
2 natis z 1 podobo. Nevezane 18 kr., navadno trdo vezani
26 kr., dvanajst 3 gld., za darilo vezane z platnenim hrbton
30 kr., v pol usnji 36 kr., v usnji 45 kr., v usnji z zlatin
obrezkom 60 kr.

•Bodi moj naslednik. Molitevne bukve za mladost in odrešeni
ljudi. Spisal duhoven Celovške škofije. Z 1 podobo. V Ljubljani
Nevezane 18 kr„ trdo vezane 30 kr., v pol usnji 36 kr., vusnj
50 kr., v usnji z zlatim obrezkom 65 kr., v platno 45 kr.
v platno z zlatim obrezkom 60 kr.

•Gospod! daj jim večni pokoj! Molitevne bukve za vse, k
po svojih ranjkih milo žalujejo. Z  mašnimi, obhajilnimi in :
drugimi posebnimi molitvami, pa tudi s križevim potom in i
bratovšino in odpustki za verne duše vicah. Z 1 podobo. 1
Ljubljani. Nevezane 20 kr., v pol usnji 40 kr.

•Caf, Or., Romarska palica po poti v večnost. 2 dela v 1 zvezki
z 2 podobami. Nevezan 50 kr.. v pol usnji 80 kr., v usnj
1 gld., v usnji z zlatim obrezkom 1 gld. 50 kr.

Jeran, L.. Terpljenje pravičniga in pokora grešnika, z nekterim
večnimi resnicami in pergodbami. Z 1 podobo. Trdo vezane 20 kr

Molitev za ohranjenje nedolžnosti pred podobo presvete Deviet
Marije 2 kr., dvanajst vkup 20 kr.

Pirhi za device, ali molitve in nauki, ktere naj si pobožni
devica in sleherna poštena žena večkrat k sercu vzame. Z 1
podobo 3 kr., dvanajst vkup 30 kr.

ŠlOr, dr.. Napeljevanje vesoljno ali veliko spoved opravljati,
Vezane 10 kr., dvanajst 1 gld.

•šmajdek, M., Shodni Ogovori. Pol v platno vezane 1 gld.

Zlate bukvice, to je: Napeljevanje k pobožnimu življenju i«
k pravi bogoljubnosti. 3 kr., dvanajst 30 kr.

Nastran, P. J., Sveta pokora ali sedem postnih pridig, ktere
je pridigoval v letu 1846. Vezane 20 kr.

KT Z * zaznamovane so v novi pisavi natisnjene.

jPri  tej priliki priporočani svojo vrlo vravnano bukvoveznico, sem porok za dobro in lično
delo, ročno postrežbo, in kar je le moč obetam nizko ceno.

Naslednjih bukvovezarskih priprav in potrebšinj imam vedno obilo v zalogi, in je, kar se dii,
tudi po nizki ceni kupcem prepuščam, namreč:

Bukvovezarsko platno v mnogovrstnih barvah in razno tiskano.

Bukvovezarski firnaš, v malih, srednjih in večih steklenicah.

Debele papirnate platnice, kvartne platnice, tlebelogladki papir ali karton kakor tudi
oglavnične platnice.

Papir razne baze, barvan, prešan itd.

Okove in razne lišpe za molitevske bukve, kartone ali škatle iz debelega papirja in druge
mnogovrstne usnjate izdelke.

34T Lepo inogiinško usnje krasnih barv in nove šege, po kterem ljudstvo rado sega.
rtp Zlate okrajke (porte), podobe, tiskavno pripravo in razne olepšave za lepljeninarje in
še veliko več druge krasne bukvovezarske priprave.

J. Gioutini