Za poduk in kratek čas. Anton Magdič doktor vsega zdravilstva, bivši zdravnik v Oiinoži. II. V gimnaziji prckosil je Anton Magdič 7se 87oje součence tako sijajno, da je bil 7 78eh 12 semestrib 7edno ,,pr7i"; ae tekmo^ati z njim nobeden ni mogel, le on je prejel koncem leta 7selej odločeno darilo. Ve8 ko 8to let že obatoji Mariboraka drža^na gimnazija, pa ne^em, ali je imela kedaj tako odličnega dijaka. V tiati dobi 80 imele gimnazije po 6 razredo7. Edor se je hotel dalje šolati, moral je iti na 78eučilišce in tu dovrsiti 7 d^eh letib tako imeno^ane modroslo^ske šole — Slo^enci so S7oj 8as tudi pra^ili: ,,črna šola". Zbialo se jc tedaj 7 modroalo^skih aolah iz Graške, Mariborske, Celjske in 7e8 diugib inostranskib gimnazij do 200 modi*oslo7ce7 in mladi dijaki bili so maboma 7 bolj prostem 7seučiliščnem zraku, t. j. ni se je takp strogo pazilo na njiho^o obnaaanje, kakor na gimnaziji, kar je tudi 7 7elikem mestu nemogoce. Mladi člo^ek moral je sedaj pokazati, kako se je že utrdil njego7 zna8aj ali se 7e, akopraui ga učiteljevo oko po 7seb potib ne zasleduje, pametno iu pošteno gibati in razunie S7oj uz^išeni poklic; zlasti čas pos^etiti koristniui 7edam, in si nabirati za svoje življeuje tisti diagi zakiad, ki ga niolji ne morejo suesti, ne grdi tato^i ukrasti. V ta namcn ima vseučiliščnik obilno prilike. V prostib urab zamore poslušati preda^anja različnib predmeto^. — Eakor poznamo do sedaj našega izvrstiiega gimuazijalca, diko Mariborskib dijako7, snicnio upati, naš mladi modroslovec g. Anton Magdič — v modroalo^ji so gg. profesorji 7sakemu dijaku dali častni naslo7 ,,gospod" — bo tudi 7 Gradci pokazal, kaj zamore bistra slo^enska gla^a iu 7strajua delavuost, ki od Boga podarjenib talento^ ne zakoplje, temofi ž njimi pridno kupčuje. Blaga Magdiče^a gospa izrpčila mi je na pregled 7sa spri8evala s^ojega rajnega nepozablji^ega to^arša in iz teh povzaniem: g. Anton Magdič imel je 7 7,seb obligatnib predmetih, t. j. 7 tistib, ktere je inoial 7sak niodroslo^ec poslušati, ,,odliko" — naši gg. školniki so nam 7 tisti dobi pravili: ,,aehr gut". — Razen teb obligatnih pa je naš ukaželni dijak ae poaluaal in skušnjo napra^il iz 10 prosto^oljnih predmeto7 (iz slo^enskega jezika, klasične literature, pedagogike, grčke filologije, drža^ne zgodo^ine (Staatengescbicbte), zgodo^ine modroslo7ja, lepoalovja (Aestetik), rastlinst^a, rudninosJovja, ži^alstva.) In .udi iz teb predineto7 imel je konceui leta ,,odliko" ; rvi red dobil je le enkrat 7 pi-7em semestru iz pedagogike (Erziebungskunde), in kakor njego^i sošolci trdijo, zaslužil je tudi odliko. Sla^no za našega rojaka bilo je tedaj tudi modroslo^je do7ršeno. Trije poti bili so mu sedaj odprti: pra70znansto, bogoslo^je, zdra7ilst7o. Za katero panogo bo ae odločil naš modroslo7C3? Sedaj je šlo za to, končnp izvoliti s^oj poklic, misliti na stan, 7 katerem bo delal 7es čas a^ojega ži^ljenja za S7oj blagor in bližnjega. Vsi njegovi soaolci sodili so: Anton bo dubo^niški stan iz^olil, 7sem se je dozde^alo, drugače celo biti ne more, bil je namreč kvotkosrčen, poble^en; eden jego^ih osemletnih sošolce? mi trdi: nikedar ga nisem razdraženega, jeznega 7idel. Bil je ponižen; pri s^ojih obairnih 7ednostib ni bil nikoli oaaben, ae 7aemi kolegi prijazen, ljubeznji^, slabejšim je 7selej rad pomagal, družbe ni iskal, če se je primerilo, da se je pri kaki priliki aoalo več dijako7, bil je 7esel, pri taki priložnoati je rad kratkočasil družbo s kakim izrekom starib učenjako^. Hpracija, njemu najbplj priljubljenega klasika, znal je pre skpraj 7sega na pamet. Bil je natančen 7 izpolnje^anji 7seb dolžnosti, vestno je opra^ljal 7edno, tudi na Dunaji, tiste 7erske dolžnosti, ki se jib sedajni 8as mnogi lecajo, ki gosposko suknjo npsijo. Veren katoličan ostal je 7es čas s^ojega ži^ljenja ; mimogredč naj bp omenjenp : tudi kpt doktor zdra7il8t7a obiskp^al je natancno nedeljsko božjo službo, 7 ad^entu na7adno tudi po delavuikih zornice. Velikonočno dolžnost opia^ljal je 7estno vsako leto ob enem se avojo gospo. Odločeni den prišel je 7 biso božjo, se posta^il k spo^ednici med kmete in čakal potrpežljivo, dokler nij piiael na njega red. — Edor je Dr. Magdiča poznal, tistemu ne bo treba trditi; da je 7se to storil iz verskega pripričauja, katero je od uiladostuib let uosil 7 s^ojeiu blagem sici. Od S7ojih predpostavljeuib bil je tedaj 7edno ljubljen. Tak vzoi* izvrstnega dijaka glede uka in obnasauja bil bi goto^o tudi 7se časti 7i*edeu dubp^nik, ako bi si bil ta stan izvolil. Da so starši to želeli, posebno ljuba mainica, 0 tcm ni dvojiti. Slo^euski kmečki starši na^aduo inislijo : njib otrok je najsrečuejši, če pride 7 dubo^euski stan; pa silili ga nienda nikakor nijso. Oče I7au bili so 7 celem okraji zuani kot pameten mož iu tak zua dobro, da ne gre otroka siliti 7 stau, za katerega od Boga ni poklicau, uajmenje pa kaže siliti 7 dubo^euski stan. Nesrečen, ker se s^ojim stanom nczado^oljen, dubovnik zamore 7eč škodovati, kakor 10 7iednib popraviti. Pa mladenič, kedar 7oli stan, ne sme pitati samo 87ojega srca s^ojega nagnjenja, tudi razum mora zra^en go^oriti, ta mora razsoditi 7se okoliščine in razmere, ali jo tudi 7 stanu tisto arečno doseči, k čemur se mu srce nagnenp dozde^a. Bistra glava našega 7rlega Antona spoziia^ši 7se S7oje razmere menda do 8. šple ni drugače mislila, kakor postati duho^nikom, pa Bog je drugače obniil; Bogjc mu odkazal poklic, na katerega še do sedaj uiislil uij; — kako da je to prišlo, bočemo knialu videti. (Dalje prib.) JPoziv. Naš narod slo^enski se je zacel zadnja leta krepko razvijati. Napiedo^al je posebno v 87ojem duae^nem in narodnem življenji. Po^zdiguje se še 7edno bolj in bolj ter poskuša si po s^ojem duše7nem delo^anji priboriti med drugimi narodi S7pje častno mu odločeno uiesto. Slp^enska intelegcncija se množi od dne do dne ter zahte^a zdra^e dušne brane 7 s^ojem materinem jeziku. Naai mladini je potreba 7 čisti slo^enačini pripra^nega beiila, ki jo naj uči spoznavati proizvode slo^enskega kakor slo^anskih in drugih narodo7. Slo7euski pisatelji pa potiebujejo krepkega glasila, 7 kterem bi objavljali svoja duševna dela, lepoznanska kakor znanst^ena, in tako občasno podajali 87pje izdelke našemu omike in poduka želnemu 87etu slp^enskemu. Da se tedaj 7stvari krepko glasilo slo^ensko, je nujno potreba, osobito pa ker nam se tudi ,,Z7ou", edini leposlo^ni list slo^enski ob no7em letu prenehati boče, kakor nam čeatito uredništ^o Z^ono^o na dotičnp 7prašanje naznanja. Zatorej se je združila trojica slo^enskib inož in se za^ezala ustauo^iti Slo^encem no7 list. Pričakuje saj, da dobi to no7o pod^zetje med Slo^enci občno priznanje in zaupanje; prvift stojita no^emu podvzetju na čelu d7a Slo^encem, kakor soaednjim narodom, po s^ojih slo^stvenib delib znana slovenska pisatelja iu učenjaka, vseučiliščni profesor gosp. dr. Gregor Erek, in naš starosta gosp. župuik Davorin Trstenjak, in drugič je na našo proanjo tiskarnica družbe S7. Mohorja, zaneslji7 in slovensko st7ar 7edno podpirajoč za7od, zalpžniat7o prevzela. S to izja^o se torej obračamo do Vas, čestiti gospod, iu Vas prosimo se s podpisanimi združiti, no7emu listu Vašc duše^ne moči poa^etiti in uovo glasilo, kolikor niogoče, podpirati. No^eiuu listn bode ime in napis: Eres. Leposlo^en in znanst^en list. Sodelo7anjem prof. dr. Gregora^ Ereka in Da^orina Trstenjaka urcduje dr. Jak. Šker, gimn. prof. 7 Celo^ci. Tiska iu založuje tiskarnica družbe S7. Mohorja 7 Celo^ci. ,,Eies" bi izbajal 7 prijaznej obleki iu obliki 7 mesečnib zvezkih na 3—4 polah začetkom 7.sakega mcsenca počenši od novega lcta 1881; 7eljal bi 4 gl. na leto, in se tudi lebko po z^czkili 7 knjigarnab kupo^al. V svojem piTem oddelku bi nEres" donašal leposlo^ne stvari: pesni, kratke romane, no^ele, po^esti, humoreske — izvirne ali tudi 7 prc7pdu iz slp^anskih iu diugib jeziko7; narodne pesni, pra^ljice, prego^orc, navade in šege, sploli narodno blago; potopise, popise slo7enske zemlje in ljudstva itd., 7 drugem pa znanst^ene spise s posebnim ozirom na slo^enaki in slo^anski S7et, iz po^estnice, starinst^a in bajeslo7ja; iz prirodo- in jezikoslo78t7a; iz slo78t7ene in kulturne po^estnice Slp7ence7 in slovanskib narodo7 splob. Nazadnje sledi slo78t7eni pregled slo7enskib iu slovanskib proizvodov, kterega bode preakrbo^al prof. dr. Erek, in ki ima posredpvati med Slo7enci iu drugimi Slo^ani. Večkrat ae bodo objavljali času primeini dopisi, ki nam dokazujejo kulturno staliaSe in slo^st^eno ži^ljenje po raznib krajih slo^enskib. To je na kratko načrt no^emu listu, ki naj poatane siediače 7sega slo^enakega iazumuišt7a. Blago7olite tedaj naa slo^enakemu narodu pos7ečeni namen s 87ojim peresom podpirati in iz Vaaega duae^nega delokroga kako7 primeren apis 7saj do 15. np^embra uredniat^u, ali že do7raenega poslati, ali pa naznaniti, hočete-li no7i Hst s 87ojim peresom podpirati ali ne. Rokopisi, ki se naj 7 Celo^ec poailjajo, ae bodo po mogočosti odškodp^ali in sicer po kako^oati gradi^a in šte^ilu naro8uiko7. Smešničar '43. Srečajo ae trije modrijani 7praaajoč se, kateri izmed njib je tako moder, da si zamore naj^eč zaželeti. Prvi rece: jaz ai želim 9 ladij polnih šivank, 7saka ši^anka naj bi imela S7ojega krojača, a vsak krojač pp 9 7reč ali žakljev cekinP7. Drugi reče: jaz bi imel rad pplno morje činila (tinte), da bi pisal same ste^ilke toliko časa, da bi se 7se morje izpraznilo, a potem toliko cekino^, kolikor jih napisana šte^ilka kaže. Tretji pa reče: jaz bi pa najraje imel, da bi 7id7a potem umrla in 7se to meni puatila.