TeR Z GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRZIC tkalnica predilnica sukančarna belilnica apretura barvarna K S T I L E C b priliki izdaje te prve številke Vašega glasila, s katero se bližamo novemu letu, Vam žele upravni odbor, delavski svet in uprava podjetja, dragi sodelavci, obilo uspeha pri vašem delu v tovarni in doma. Želimo, da bi v bodočem letu dosegli še večje uspehe pri dvigu produktivnosti ter si z vestnim in pridnim delom ustvarili boljše življenjske in delovne pogoje Srečno novo leto! T R Ž I Š K- I TE VSEBINA Uvodna beseda............................................. 1 Nastanek in razvoj podjetja (P. M.).................. 2 Predilnica med II. svetovno vojno...........................4 Produktivnost in analitična ocena dela (G. D.) .... 5 Nekaj o reorganizaciji podjetja (G. D.)....................6 Izračun plač iz dobička (B. K.).............................7 Še nekaj o zaščiti dela (G. D.).........................8 Stavkovno gibanje v BPT pred 20. leti (P. M.) .... 11 Iz zasedanja UO-BPT........................................12 Dve anekdoti od Picassa....................................13 Kaj smo videli v Kranju (P. V.).........................14 Načrt rekonstrukcije obrata predilnice ....................15 Nekaj misli o vzgoji mladine v našem podjetju (H. H.) . . 16 Vtisi s potovanja po Češki (Rc.blek Danilo).............17 Obratne nezgode ...........................................18 O premiranju in normah (P. M.).............................19 Poročilo o delu sindikata (V. I.)..........................20 Nekaj vesti o naših sodelavcih.............................22 Nagradna križanka......................................... 23 Izdaja: Bombažna predilnica in tkalnica — Tržič Urejuje: Organizacijski sektor Tiska: Gorenjski tisk — Kranj Naklada: 1600 izvodov ČL činom TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! Gjlasilo „Tekstilec", katero smo pričeli izda-Jati. nam bo služilo za lesno medsebojno povezavo. V lem glasilu bosle naèli vse informacije, kale re bosle želeli. Obveščalo vas bo o delu delavskega svela, upravnega odbora, o slanju podjetja in njegovem perspektivnem razvoju, o delu organizacij v podjelju; skratka, seznanilo vas bo z vsemi družbenimi in gospodarskimi problemi podjetja. Poleg navedenega pa bosle lahko brali v glasilu novosti iz tehnike doma in na tujem in še razne druge sivari, ki vas bodo zanimale. DA PA RI DOSEGLI čim boljše sodelovanje, dopisujte ludi vil Pišite članke. slavljajle predloge za razne racionalizacije itd., seveda le, če sle avlor sami Prepisanih člankov iz drugih revij ali časopisov in pa od avtorja nepodpisanih ne bomo objavljali. Pošiljajte nam ludi vprašanja, ki so vam nejasna, mi pa vam bomo po svojih močeh odgovarjali nanje v glasilu, v kolikor bomo smatrali, da bodo odgovori zanimali celolni kolektiv; drugače pa posamezno. Glanke in vprašanja pošiljajte v organizacijski sektor, kjer bodo v kolikor bo to potrebno, pravopisno obdelani in prav tako, kakor vprašanja, z odgovori objavljeni v glasilu. GLASILO »TEKSTILEC« bo izhajalo enkrat mesečno in sicer v približno 1600 izvodih, tako da ga bo lahko dobil sleherni član delovnega kolektiva brezplačno. E PA M 0, da bo doseglo glasilo svoj namen, da bo delovni kolektiv seznanjen s problemi in ukrepi upravnih organov, ter na la način s svojim sodelovanjem pomagal pri njihovem reševanju, odnosno izvrševanju. Delovni pozdrav 1 UREDNIŠKI ODBOR TRZISKI TEKSTILEC QlaManzk in razvoj Do ustanovitve bombažne predilnice v Tržiču se je prebivalstvo v tržiškem in kranjskem okraju bavilo s predelovanjem lanu kot tekstilno surovino za izdelavo domačega platna, ki so ga tkali na ročnih statvah po kmečkih domovih v okolici Tržiča. Z odkritjem parnega stroja in iznajdbo mehaničnih statev pa so na trg pričeli prodirati cenejši tekstilni proizvodi in ročno tkanje blaga je počasi propadlo. Bombaž je začel konkurirati lanu in ga začel izpodrivati. V prvi polovici preteklega stoletja so že začeli graditi prve tekstilne tovarne na Slovenskem in sicer: v Ajdovščini 1828. leta, v Ljubljani 1837 in v Št. Pavlu pri Preboldu 1842. Iz splošnega stališča je bil ta prihod za naše kraje negativen pojav, ker je propadla kultura lanu, se omejila ovčjereja in prenehala domača tkalska obrt za izdelovanje platna in sukna. Avstrija je podpirala gradnjo tekstilne industrije, posebno po otvoritvi sueškega prekopa 1869, ko je nastala konjunktura in je postal Trst važna izvozna luka za trgovino z vzhodom. Tržaška trgovina ;SL je prizadevala, da se v zaledju Trsta razvijejo industrijska podjetja, posebno v alpskem predgorju, kjer je bila še neizkoriščena vodna sila in poceni delovna sila. Tako je obstojalo v Trstu trgovsko podjetje Francesco Glanzmann, ki je uvažalo tekstilne surovine, izvažalo pa gotovo blago. Solastnik tega podjetja Edmund Glanzmann iz Švice je začel proučevati vprašanje ustanovitve bombažne predilnice in tkalnice nekje v tržaškem zaledju. Na razpolago je imel sledeče ponudbe: iz Solkana, Fužine v Dovjem, železarne „Sava“, iz Zagrada pri Gorici, od I. Pernesa iz Strassburga, iz Traibacha na Koroškem, Št. Vida na Glini, Feldkirchna na Koroškem, Gline pri Celovcu, Lissinga pri Spittalu in Grahovega pri Reki, Aleš Pavlin iz Podprezij je prodajal svet med železniško postajo Podnart in vodnim tokom Save, E. Glanzmann pa je povpraševal tudi v Kamni gorici in Kropi, kjer je izumirala žebljarska obrt. podjetja Med drugimi ponudbami je Kranjska industrijska družba (KI D) ponudila tudi zemljišče v „Vojah“, kovačnico na Balosu in pilarno v Tržiču. Kakor izgleda, je imel Tržič še najboljše pogoje izmed vseh ostalih ponudb, ker se je tu kasneje začela graditi tovarna. Za osnovanje tekstilnega podjetja v Tržiču so sestavili interesenti iz rodbin Glanz-imannov in predarlskih podjetnikov Gas-snerjev 27. 3. 1885 družbeno pogodbo, po kateri naj bi pravna oblika podjetja imela značaj komanditne družbe, sestoječe iz več solastnikov — delničarjev. Glavnica za projektirano podjetje „Baumwollspinnerei und Weberei Neumarktl — Glanzmann & Co. Wächter“ je bila 390.000 fl. Osebno jamstvo sta prevzela Ed. Glanzmann in zastopnik Gassnerjev Ludwig Wächter. 28. 5. 1885 je bila sklenjena kupna pogodba med KID in komanditno družbo za nakup Voj, Balosa in pilarne. Bodoče podjetje naj bi imelo najprej 8000 vreten in 150 statev. Glanzmann in Wächter sta se preselila v Tržič in pričela z delom. Za pogon strojnega parka je služila vodna turbina, postavljena 1885. leta tam, kjer je danes centrala IV. Povezana je bila s parnim strojem. To je bil prvi energetski vir za vrvni pogon strojev. V letih 1886-1887 je bilo montiranih že 5000 vreten in 160 statev, tovarna pa je začela obratovati 2 leti po ustanovitvi to je 1887. Surovine so dovažali iz Kranja ali Podnarta s konjsko vprego in isto pot uporabljali za odvažanje gotovih izdelkov. Manjkala je železniška zveza, ki bi pocenila transport. Leta 1891 je velik del podjetja uničil požar. Po obnovi 1892 je bilo montiranih 14.720 vreten, stekla je nova turbina s 350 KS, dalje parni stroj za 250. KS in 232 statev. Število vreten se je čez nekaj let povečalo na 20.244, statev pa na 372. Borba za vodno silo in pogonsko energijo je trajala v presledkih 17 let, vse do prve svetovne vojne. Leta 1903 je bila zgrajena centrala na Cegelšah. Tovarna pred 66. leti Transportne razmere so se izboljšale po letu 1908, ko je bila odprta železniška proga Kranj—Tržič. Ob izbruhu prve svetovne vojne je ostalo podjetje brez bombaža in je prvi dve leti tkalo le celulozno blago (trakovi), od leta 1916 in do konca vojne pa je sploh prenehalo z obratovanjem. Po končani svetovni vojni sledi preorientaci j.a podjetja v komercialnem oziral, podjetje se prične ponovno širiti in obnavljati. Leta 1921 se prične gradnja belilnice, naslednje leto je bila postavljena vodna postaja Preska, istega leta je bila obnovljena centrala IV. v tovarni, naslednjega leta so sezidali upravno poslopje, leta 1924 novo tkalnico in vesno sušilnico, tkalniški strojni park pa je obsegal že 614 statev. Dve leti kasneje je zgradilo podjetje centralo III. na Pilami in elekirokoUarno. Podjetje je skrbelo tudi za stanovanja, v letu 1925 so zgradili Dekliški dom, v letu 1926 pa je imelo podjetje že 63 stanovanjskih hiš s ca. 250 stanovanji. Ena glavnih investicijskih period je bila v letih 1933-1934, ko so začeli z gradnjo centrale pri Sv. Ani, v tovarni pa so postavili nov zbiralec pare z elektrokotlom. V obdobju 1935-1938 je bilo investicijsko udejstvovanje usmerjeno k izboljšanju in pocenitvi proizvodnje. Produkcija s selfak-torji je postala predraga in zato je vodstvo podjetja stroje zamenjalo z Rieter-prstan-čevimi stroji. Poleg tega so bili obnovljeni flyerji, raztezalke, čistilnica, del mikalnikov, modernizirali so pripravljalnico in škrobil-nico, odstranili transmisijski pogon v predilnici, ki je ostal samo še za pogon mikalnikov. V letu 1939 je pričela obratovati nova belilnica in barvarna preje, naslednje leto je bila zgrajena nova mehanična delavnica, v staro pa se je vselila vdevalnica. Zadnji stroj, ld je bil nabavljen pred okupacijo, je bil razpenjalni sušilnik, ki je bil montiran v letu 1941. Z njim se je končala doba porasta strojnega parka pred vojno, ki je štel: 20.784 montiranih vreten v predilnici, 2058 vreten v sukalnici, 624 statev, za pogon pa so skrbele 4 centrale z maksimalno kapaciteto 3650 k\VA. P. M. CO TRZISKI tekstilec TRZiSKI TEKSTILEC moški ženske skupaj Predilnica med II. svetovno vojno Vojni požar je odvrnil lastnike od nameravane obnovitve tkalnice. Še pred napadom na Jugoslavijo je odšel družabnik Andrew Gassner in se ni več vrnil, na njegovo mesto pa je stopil Leon Gassner, ki je prevzel nemško državljanstvo, obenem pa je bil član Kulturbunda. Član Kulturbunda je bil tudi pravni referent tovarne, dr. Viljem Elbert. Takoj po zasedbi je bila predilnica vključena v nemški proizvodni sistem in je delala po naročilih Reichzeugmeistra ter Gospodarskega urada na Bledu za preskrbo vojaštva s perilom in oblačili. Ko je zmanjkalo bombaža, je bila predilnici nakazana iz italijanskih tovarn „Italviscose“ stanična volna. Tako je predilnica vso okupacijo predelovala umetno vlakno. Okupacijske oblasti so ponovno ocenile vrednost podjetja po predpisih za nemško industrijo. V pričetku okupacije je bilo v tovarni Zaposlenih 1163 delovnih moči, od tega 686 žensk in 71 mladoletnih. Delo je teklo v dveh izmenah, kar pa je postalo zaradi predpisov o zatemnitvi in ostalih negativnih faktorjev, vedno težavnejše. Zaradi pomanjkanja surovin ni mogel dali okupator zaposlitve tolikemu številu delavcev, kot jih je bilo v podjetju pred zasedbo. Zaradi skrčenega obratovanja je bilo že konec avgusta 1941 odpovedano delovno razmerje 47 moškim in 247 ženskam. Gestapo je začela rešetati politično usmerjenost p're-dilniškega kadra. To delo mu je olajšala močna peta kolona v podjetju. Kmalu po zasedbi je bilo aretiranih 26 oseb, za preselitev pa je bilo določenih 11 uslužbencev. Temu so sledile zopet odpovedi in sicer: ob koncu avgusta je bilo odpovedano v predilnici 23 moškim in 140 ženskam., v tkalnici 60 delavkanij v zunanjih obratih pa 7 delavcem. Nadaljnje odpovedi so sledile 8. septembra 80 delavkam, 15. septembra 8 delavkam, 24. septembra nadaljnjim 18 delavkam. Med odpovedanimi je bilo 30 mater z dvema otrokoma, 9 mater s tremi in ena mati s štirimi otroci. Odpovedali so nadalje vsem poročenim, ki so imele može zaposlene. Vse delovne moči, ki jim je bilo odpovedano, so bile takoj dane na razpolago Uradu za delo v Radovljici. Odtod so jih dirigirali v Blu-denz in druge predarlske ter tirolske industrijske centre. Na ta način je bilo število delovnega kadra v tovarni zreducirano na 839 oseb, od lega 387 moških, 448 žensk in 4 mladoletne pod 18. letom. Po obratih je izguba delovne sile razvidna iz naslednje razpredelnice: Predilnica: preseljeni 1 1 zaprti ali pobegli 3 3 odpovedano 25 144 29 148 177 Tkalnica: preseljeni 2 2 zaprti ali pobegli 3 6 odpovedano 10 100 15 108 123 Oplemenilnica: preseljeni 1 2 zaprti ali pobegli 8 odpovedano 4 3 13 5 Zunanji obrati: preseljeni 2 zaprti ali pobegli 3 odpovedano 8 13 13 Skupaj . 331 Po uvedbi vojnega prava 8. oktobra 1942, so se morali do konca oktobra prijaviti vsi moški okupacijskim oblastem. Ta odredba je pospešila odhod mnogih delavcev v partizane. V teku leta 1943 je bilo mobiliziranih v nemško vojsko 32 delavcev, 102 pa sta odšla k partizanom. 10. marca 1944 so partizani mobilizirali 33 oseb iz podjetja. Proizvodnja je nazadovala, delavstvo jo je zaviralo, zavedajoč se, da gre večina izdelkov za nemške oborožene sile. V tkalnici pa je obratovalo proti koncu vojne ca. 323 statev. Predilnica je zato hotela odstopiti neki sosednji tkalnici 100 ozkih strojev, vendar do izvedbe ni prišlo. Partizanske akcije so imele vedno večji vpliv na proizvodnjo, ker so osredotočile svoje delovanje na tovarniške centrale. Tako so dne 4. VIII. minirali generator za 2000 kVA v centrali II., dne 11. septembra so razstrelili generatorja v centrali na Pilami, dan kasneje pa so uničili generatorje v centrali I. V tovarni so bile sabotaž^, odnašalo se je blago za partizane, s pomočjo dobro organizirane mreže so partizani prišli v podjetje samo in zaplenili 31.336 KM, Okupacija je zahtevala med kadrom Trži-ške predilnice mnogo smrtnih žrtev, ki so padle v boju, ali pa zaradi mučenja "v taboriščih. Med njimi so najbolj znani: Tončka Mokorel, Karel Benčan, Peter Ahačič poleg vrste drugih, ki so žrtvovali svoja življenja za nov svet, v katerem naj vlada socialna pravičnost in enakopravnost. P. M. Produktivnost in analitična ocena dela Produktivnost je že dolgo časa predmet študija mnogih tujih in domačih strokovnjakov. Ta zanimiva tematika pri študijih odkriva mnogo stvari, katere smo do nedavnega kratko in malo prezrli. Smatrali smo povečanje produktivnosti le v ogromnih investicijah za nabavljene nove stroje, glavnega faktorja, to je človeka, ki je nosilec produktivnosti, pa smo postavili ob stran. Tega pa kapitalisti zapadnih držav niso storili. Nasprotno, veliko so investirali za znanstvene študije človeka in njegove produktivnosti odnosno faktorjev, ki vplivajo na njegovo storilnost. Skratka, prišli so do tega, da tudi dober stroj nikakor ne more dovolj napraviti, če ni ob njem dober človek — delavec, ta pa je lahko dober le pod pogojem, če se njegove težnje upošteva, če se ravna z njim kot poedin-cem, a ne kot z enim izmed mnogih. Potrebno je, da se ga trajno usposablja, izobražuje in njegovo sposobnost, naj bo to fiziološka ali pa psihološka, prilagaja delovnemu mestu. S tem in pa delno tudi z novimi stroji so doisegli, skoraj 'lahko rečemo, neverjetno razliko v delovni storilnosti svojih delavcev napram našim. Navajamo nekaj teh podatkov v ilustracijo : Za proizvodnjo 100 kg bombažnega prediva je potrebno v predilnici „Ratko Pavlovič“, ‘Niš približno 60 delovnih ur, v predilnici „Makedonka“, Štip 56 ur, v predilnici „Duga Resa“ 52 ur, v predilnici „MTT“, Maribor pa približno 36 delovnih ur. V nekaterih predilnicah v ZDA pa je potrebno za proizvodnjo 100 kg bombažnega prediva povprečno- največ 12 delovnih ur. Da bi dosegli letno proizvodnjo 67.0C0 ton bombažnega prediva, bi ob sedanji delovni storilnosti morale naše predilnice delati: Tovarna „Ratko Pavlovič“ z 17.400 predicami, „Makedonka“ s 15.0C0, „Duga Resa“ s 14.000 in „MTT“, Maribor z 10.000 predicami. Povprečna predilnica v ZDA pa bi to količino bombažnega prediva proizvedla s približno 3000 predicami. Take in pa podobne primerjave so tudi naše institute in strokovnjake privedle do intenzivnih študijev glede storilnosti dela. Poslužujejo se inozemskih izkušenj ter dobro preizkušene metode prenašajo na naša podjetja. Ena teh prvih znanstvenih me- tod, na kateri se je v našem podjetju že pričelo delati, je analitska ocena dela. To je eden izmed številnih faktorjev, od katerih zavisi produktivnost dela. Ce se strinjamo s tem, da je človek najvažnejši faktor proizvodnje, tedaj se moramo vprašati, kako nagraditi njegovo delo, da bi ga v največji meri zainteresirali za delo. Ni govora, da plača ne bi vplivala na človeka, da poleg večjega zanimanja pri delu pokaže voljo za izpopolnjevanje v stroki, večjo samoiniciativo in pripravljenost za sprejetje odgovornosti. Da pa bi plača stimulativno vplivala, mora biti predvsem realna nadomestitev za delo. V nasprotnem slučaju pa človek nima dovolj interesa, da bi se maksimalno osredotočil pri delu, to pa vsekakor negativno vpliva na produktivnost dela. Analitska ocena dela je metoda, katera uporablja objektivne kriterije za postavljanje osnovnih tarifnih postavk, upoštevaje kompleksno zajemanje najvažnejših zahtev in pogojev nekega dela (tehničnih, razumskih, fizičnih in splošnih). Analitska ocena dela pregleduje in analizira delo samo, a ne človeka, ki izvršuje dotično delo. Njena naloga je najti najvažnejše zahteve delovnega mesta in oceniti težino dela. Na kratko, analitska‘ocena nam služi za pravilno določevanje višine tarifnih postavk in razpona med njimi. Ko bomo imeli ustvarjeno oceno dela, bo veljalo načelo: „Vsakemu po njegovem delu!“ Poleg dobre stimulacije nam nudi analitska ocena tudi vrsto drugih koristi za uspešno reševanje problemov okoli človeka na delu. Tako na primer nam služi opis dela odnosno analitska ocena za pravilno izbiranje delavcev in uslužbencev ali na kratko po načelu: „Pravega človeka na pravo mesto“. Poleg tega lahko personalna služba podjetja objektivno in lažje odloča v pogledu postavljanja, premeščanja, napredovanja in nagrajevanja ljudi. Pri tem odpadejo ne-sporazumni med podjetjem in delavcem v pogledu delovnih zahtev in pogojev, ker delavec v naprej točno ve, kaj zna in kaj se od njega zahteva ter lahko premisli, preden sprejme delo. TRZlSKI tekstilec TRZISKI TEKSTILEC Analitska ocena poleg navedenega preprečuje kakršnekoli prepire zaradi tarifnih postavk. Omogoča nam, da na podlagi tako-zvanih časovnih profilov najdemo višek delovne sile in izvršimo najbolj pravilno njen razpored. Nadalje preprečuje nesorazmerja, katera sedaj niso redka, da se isto delo plača različno, lahko znotraj podjetja kot med poedinimi podjetji. S preprečitvijo takih nesorazmerij pa se seveda prepreči tudi nihanje delovne sile, katero je zelo škodljiv pojav. Analitska ocena pomaga pri izbiri poklica, tako da se delavec ali uslužbenec odloči za delo, za katero ima največ smisla. Pomaga pri sestavljanju učnih programov za izobraževanje in usposabljanje tistih delavcev in uslužbencev, katerim je potrebno dopolnilno znanje za izvedbo dela. Z analitsko oceno se doseže tudi boljša organizacija dela, pokaže nam, kje je potrebna boljša opremljenost delovnega mesta itd.. Zaradi precizirane dolžnosti pa bo delavca ali uslužbenca vedno spominjala, kaj je potrebno, da dela ob vsakem času. Če bi hoteli našteti vse vrline znanstvene metode analitskega ocenjevanja delovnih mest, prav gotovo še dolgo ne bi mogli končati. Omejili smo se le na nekaj važnejših faktorjev. Upamo, da smo Vam s tem podali vsaj nekaj informacij, da ste se z metodo analitske ocene vsaj načeloma seznanili. V prihodnji številki GLASILA pa vas bomo seznanili s konkretnim delom po tej metodi. G. D. Nekaj o reorganizaciji podjetja Nastopil j,e čas, ko vsa naša industrija pristopa k organizaciji podjetij po novih, vendar preizkušenih znanstvenih metodah. Organizacija proizvodnje je pri nas šepala že od konca druge svetovne vojne. Temu se seveda ne smemo čuditi. Naša industrija je po vojini pričela delati z mladimi in neizkušenimi kadri, ki pa so vlagali kljub temu vse svoje moči, da bi jo postavili na noge. S tem svojim, lahko bi rekli pionirskim delom, so si nabrali mnogo izkušenj, tako da lahko rečemo, da ima naša industrija v povprečju dobre kadre, vendar mogoče še v nekoliko premajhnem številu. Dobra organizacija, '(podjetja pa je odvisna od predvsem kvalitetnega in dovolj številnega kadra. Če bi industrija imela .izpolnjena oba pogoja, bi se lahko bavila s proučevanjem organizacije dela odnosno proizvodnje po znanstvenih metodah. S tem delom pa bi ogromno pridobila. Z dobro organizacijo proizvodnje bi se povečala storilnost človeka, zmanjšale bi se razlike v storilnosti našega delavca napram delavcem dežel z visoko storilnostjo, katera nas resno opominja, da je trebav tej smeri nekaj ukreniti. Življenjski standard pa se s povečanjem storilnosti človeka prav gotovo dvigne. Kljub pomanjkanju kadra se danes številna podjetja že pripravljajo odnosno organizirajo takozvane organizacijske sektorje, ki se bodo bavili z vsemi vprašanji in proble- mi organizacije proizvodnje, analizami proizvodnje, tarifne (analitska ocena) in personalne politike, poučevanjem vodilnega kadra po PIV metodi, zdravstveno zaščito v podjetju itd. Organiziranja takega oddelka se je lotilo tudi naše podjetje. Prvo delo tega sektorja bo opis in ocena delovnih mest, na katerih bo temeljil tarifni pravilnik za leto 1957. Nadalje bo sektor že sprejemal delovno silo po novih preizkušenih metodah, ne več na osebnostni podlagi kot do sedaj. Ta sprejem delovne sile se vrši na podlagi kartoteke delovnih mest, na kateri bo izvršen ves opis, odnosno pogoji delovnega mesta. Kandidat bo z vsem seznanjen irt bo povedal, če je ali ni sposoben izvrševati dotično delo. Če je sposoben po njegovi osebni presoji, ga bo pregledal še zdravnik odnosno psiholog ter bosta nato dala svoje mnenje, da je ali da ni sposoben za odrejeno delovno mesto z ozirom na fiziološke odnosno psihološke zahteve delovnega mesta. Sektor je že v oktobru mesecu pričel prirejati tečaje praktičnega izobraževanja vodilnega kadra in sicer prvi program „Kako poučevati“ to se pravi, kako naj bi vodilna oseba po najkrajši poti z uporabo smotrne metode najhitreje prenesla svoje znanje na podrejenega. Prvemu programu sledi nato še drugi „Sposobnost vodenja“ ter nato še tretji program „Sposobnost izboljševanja delovnih metod“. Ti programi in metode so povsod v svetu preizkušene in organizacijski sekter jih bo posredoval vsemu vodilnemu osebju. Sektor se bo poleg tega bavil še z vsemi ostalimi vprašanji in problemi organizacije proizvodnje. Študiral bo nove sisteme in jih uveljavljal v praksi. Pri uresničevanju teh sistemov odnosno metod pa bomo morali vsi sodelovati, ker bomo le na la način dosegli uspehe. Prihodnjič pa bomo o delu in nalogah tega novega sejktorja še kaj več spregovorili. G, D, Izračun plač iz dobička Plače iz dobička izračunamo po zveznih predpisih in uredbah na sledeči način: Dobiček, ki ga podjetje doseže za določeno razdobje (tromesečje), izračunamo na podlagi realizacije proizvodov z upoštevanjem vseh stroškov osnovnih proizvodov in stranske delavnosti z 'upoštevanjem izrednih dohodkov in izdatkov. Tako izračunan (dosežen) dobiček se deli: 1. Zvezni davek od dobička, ki znaša 50%. 2. Po odbitku zveznega davka se krijejo izdatki po zakonu iz dobička. Ti so: a) nadomestilo za delo za 7 dni bolezni, b) nadomestilo za ločeno življenje, c) povečani prispevek soc. zav., (ki ga določi Okrajni zavod za socialno zavarovanje na podlagi izostankov od rednega delovnega časa), d) rezervni sklad podjetja, e) štipendije študentom. 3. Od ostanka dobička po odbitku pod točko 1. in 2. se izračunavajo na podlagi določenega odstotka plače iz dobička, katere vsebujejo tudi prispevek soc. zav. 40% in 10% prispevka v stanovanjski fond. Odstotek plač iz dobička je ugotovljen na podlagi izplačanih plač po tarifnem pravilniku in plačami iz dobička iz leta 1955. 4. Od ostanka dobička po odbitku pod toč. 1., 2. in 3. se izračunava na osnovi uredbe o delitvi celotnega dohodka sklad za samostojno razpolaganje podjetja, del prispevka od dobička za davek okrajnemu ljudskemu odboru in občinskemu ljudskemu odboru ter ostanek dobička, ki se plačuje federaciji. Primer delitve dobička: Skupni dobiček za delitev 1,000.000,- 100,0% Od tega: zvezni davek na dobiček 50% 500.C00,— 50.0% Obv. po zakonu iz dobička: bolezen do 7 dni 2.850,- 0,2 o/o nadomestilo za ločeno življenj e ■24,- — povišani prispevek socialnega zavarovanja 4.810,- 0,3% rezervni sklad 31.758,- 3,1% štipendije 558,— 0,4 o/o Skupaj obv. po zakonu 40.0C0,— 4.0 % Ostanek dobička po odb. obv. po zakonu 460.0C0,— za izplačilo iz dobička 46,000,— 4,6 o/o za 40% soc. zavarovanja 20.0C0,— 0,5% za 10% stanovanjski fond 4.600,— 0,1% ostanek dobička 389.400,— družbeni inv. sklad 94.000,— 9,4 o/o sklad za samostojno razpolaganje 40.0C0,— 4,0% del dobička za proračun okraja 80.0C0,— 8,0 o/o ostanek dobička za federacijo 175.400,— 19,4 o/o TRZIŠKI TEKSTILEC T-RZISKI tekstilec nekaj o zaščiti dela Prvi zakon za zaščito delavcev je bil izdata v Veliki Britaniji 1802. leta. Leta 1833 je sledil zakon o inšpekciji dela ter 1844 zakon o zaščiti strojev. Obvezno zavarovanje zoper nezgode pa je prva vpeljala Nemčija leta 1885. V ZDA je bilo tako zavarovanje uvedeno šele leta 1908. S tem letom začne v ZDA prava borba zoper nezgode pri delu. Leta 1912 so ustanovili v ZDA Nacionalni varnostni svet t. j. najmočnejšo varnostno organizacijo na svetu s sedežem v Cikagu, ki je združevala 14.000 industrijskih podjetij, katera so imela svoja glasila in strokovno literaturo. Podobne organizacije so bile v Londonu in v Parizu, t. j. združenje francoskih industrialcev za borbo proti nezgodam. Varnostno gibanje se je zlasti po drugi svetovni vojni po vsem svetu razširilo in doseglo že ogromne uspehe, vendar še zdaleka ne zadovoljujejo. Do danes smo se z vprašanjem varnosti tudi pri nas mnogo premalo bavili, kar nam nazorno pokažejo naslednje številke nesreč v LRS in to samo v tekstilni industriji: leta 1953 na 10.0C0 zaposl. 750 ponesrečenih leta 1954 na 10.0C0 zaposl. 771 ponesrečenih leta 1955 na 10.0C0 zaposl. 854 ponesrečenih Izguba narodnega dohodka je s tem bila v LRS v: letu 1953 93,555.000,— letu 1954 104,000.000,- letu 1955 145,000.000,— in to velja breiz smrtnih nezgod in invalidov. Mimogrede povedano, izgubi FLRJ letno 7—9 milijard dinarjev samo v industriji pri nesrečah. Vse to nam jasno kaže, da v gospodarstvu premalo pazimo na človeka, ki ga včasih smatramo le za stroj. Pa če ga že smatramo za stroj, je treba vedeti, da je ta stroj zelo precizen, drag in neekonomičen, ker porabi za vsak trud toliko energije, ki veliko stane, če jo pretvorimo v kalorije, te pa v hrano, ki mu jih nadomesti. Človek je v prenesenem pomenu besede dragocen ,stroj. Nuditi mu moramo, kar zahteva ter ga obvarovati pred nesrečami in zdravju škodljivimi vplivi ter štediti z njegovo energijo. Za primer in grobo povedano, stane človek, ki se smrtno ponesreči in b(i po sedanjih statistikah lahko še delal cca 20 let, družbo nič manj kot 25 milijonov dinarjev. V letu 1953—1954 je bilo 23<>/o smrtnih nesreč. 90o/o teh nesreč pa je bilo takih, da bi se jih dalo tehnično preprečiti. Nesreča se ne „zgodi“, temveč je posledica nekega vzroka, ta je 80o/o človekovo ravnanje. Poleg direktne materialne škode je pomemben psihični učinek na ponesrečenca samega in na njegove sodelavce (demo-raliziranost, negotovost, raztresenost). Delavski svet v letu 1955 z direktorjem Dušanom Horjakom in predsednikom DS Milanom Trebušom Prvoizvoljeni upravni odbor — sede od leve proti desni: Slavko Teran, tehnični vodja prof. inž. Franc Smolik, direktor Dušan Horjak, Rozi Pavlin, predsednik UO Vili Perko. Stoje od leve proti desni: Slavko Šarabon, Stanko Pirjevec, predsednik DS Peter Zaplotnik, Franc Brišar, Ivan Valjavec, Frane Štucin, Stanko Sova. Prizadevanja za utrditev varnosti nalete na težave, med drugim: 1. omejena materialna sredstva: „slaba investicija“, ker ni direktno viden učinek, 2. naziranje delavcev: „nesreča se zgodi drugim, onim na izpostavljenih mestih in nerodnežem“, 3. nepopolne analize nesreč, zlasti nestvarno ugotavljanje vzrokov. Iz tega sledi skupni imenovalec: premajhno razumevanje. I. Človeški činitelji v zvezi z varnostjo pa so: Činitelji trajne narave (primernost za delo): 1. zmožnosti: a) telesne b) psihofizične c) psihične 2. izkustvo: a) znanje b) spretnosti c) zainteresiranost za delo 3. osebne lastnosti: a) čustvena uravnovešenost b) delovne karakteristike, kvaliteta dela c) ambicije d) družabnost itd. II. Činitelji prehodne narave (delovna kondicija) vplivajo na vse gornje: 1. zdravje 2. alkoholiziranost 3. spočitost 4. razpoloženost 5. interferenca čustvovanja. Ukrepi v zvezi s psihološkimi činitelji so postavitev primernega človeka (upoštevanje individualnih razlik), zlasti kjer je odgovornost za varnost sodelavcev in odgovornost za večjo materialno škodo ali izpostavljenost večjim telesnim okvaram: 1. ureditev ustreznih delovnih pogojev: a) fizično okolje, b) psihično vzdušje, 2. varnostna vzgoj,a in izobrazba, 3. skrbna analiza nesreč, zlasti vzrokov psihofizične narave. Vse te zahteve dela glede zaščite in varnosti delavcev pri delu pa so ustvarile nov poklic, to je varnostni inženir ali tehnik. Kakšne pa so naloge tega poklica? a) na področju higiensko-tehnične zaščite: skrbi varnostni tehnik za uresničenje varnostnih predpisov in odločb oblastnih organov in vodstva podjetja; predlaga preventivni (prepričevalni) varnostni program na temelju proučevanja razmer v podjetju ter kontrolira njegovo izvajanje; redno obvešča vodstvo podjetja o stanju varnosti in predlaga ustrezne ukrepe; sodeluje posvetovalno pri gradbenih načrtih, nabavki strojev in materiala, zaradi upoštevanja varnostnih predpisov in vrši redne inšpekcije obratov z namenom, da odkrije nevarnosti, ki bi mogle povzročiti nesrečo. Kontrolira uporabo zaščitnih naprav in osebnih zaščitnih sredstev, izdeluje varnostna navodila in opozorila za delovna mesta v podjetju. Strokovno vodi sestanke komisij HTZ, vodi dnevno evidenco o nezgodah pri delu. Sestavlja statistične tabele, katere uporablja za analizo nezgod. Skrbi za pravilno izpolnjevanje jn odpošiljanje TRŽIŠKI TEKSTILEC 10 TRZISKI TEKSTILEC prijav o nesrečah. Raziskuje in analizira nesreče v podjetju. Izračunava pogostnost in resnost nezgod. Ugotavlja vzroke nezgod in poklicnih obolenj. Kontrolira izvajanje sprejetih ukrepov. Izdeluje periodična poročila o stanju varnosti v podjetju. Določa ustrezna delovna mesta za invalide. Predlaga ukrepe za zmanjšanje števila nesreč na potu na delo in z dela. Sodeluje z obratnim zdravnikom pri pravilni selekciji in namestitvi delavcev ter ugotavljanju vzrokov manjših nezgod. b) na področju psihološke zaščite pa je delo varnostnega tehnika, da kontrolira nepravilen način dela in odstranjuje nevarne navade; da skuša vzbuditi pri vseh zaposlenih razumevanje za smisel in namen preprečevanja nezgod; da vzgaja mojstre in delavce v previdnem obnašanju pri delu v posebnih tečajih, da posebno uvaja novince v varno delo; da ob vsaki pomembnejši nezgodi pojasnjuje na samem mestu nezgode, kako je nastala in s kakšnimi ukrepi se lahko prepreči ponovitev. Varnostni tehnik uporablja vsa propagandna sredstva za vzbujanje varnostnega duha pri delavcih in mojstrih (predavanja, filme, publikacije, plakate, grafikone, tekme, razstave itd.) in končno stoji v tesni zvezi z varnostnimi tehniki in inženirji sorodnih podjetij zaradi izmenjave izkušenj, prav tako z uradi in zavodi, ki se bavijo z varnostjo pfi delu. Skrbi za nabavo strokovne literature in zasleduje naj novejše izsledke na področju varnosti. Tudi v našem podjetju, kakor nam kaže naslednja analiza, je potrebno mnogo več varnostnega duha in varnostne vzgoje, saj je iz analize razvidno, da je največ nesreč vsled neprevidnosti. ŠTEVILO OBRATNIH NEZGOD Do tega dne je bilo 85 obratnih nezgod, od tega je bilo poškodovanih 47 žensk in 38 moških in to: 38 slučajev v predilnici 24 slučajev v tkalnici 10 primerov v mizarski delavnici 4 slučaji v belilnici 1 slučaj v centrali 1 slučaj v kalorični kotlarni 1 slučaj v kopalnici 6 slučajev na poti na delo IZVORI NEZGOD Primerov (z orodjem)......................6 (pogonski stroji.................7 (dvigalo za tovor)...............1 (stroji za dviganje) . ... . . .1 (stroji za dviganje s pogonskim jermenom)........................5 (kotli pod pritiskom)............1 (prometna sredstva)..............2 (prenos energije transmisij) ... 17 (ročno orodje) ......................2 (različni material).................24 (kemične snovi)......................2 (prometna pota)......................3 (zaboji, lestve).....................8 (pot na delo in z njega).............6 Skupaj 85 VZROKI POŠKODB Primerov (okvare na strojih, in drugih na pravah) ............................ 4 (nepravilnost orodja)................1 (nepravilna in neurejena oprema delovnih prostorov itd.) .... 1 (tesno delovišče)....................1 (pomanjkanje zaščitnih naprav) . 3 (pomanjkanje ali nepravilno stan. osebnih zaščitnih sredstev) ... 1 (slaba organizacija dela) .... 14 (osebna neprevidnost ali neprevidnost druge osebe)..............49 (kršenje delovne discipline) ... 2 (preziranje nevarnosti) .... "2 (akutna ali kronična bolezen itd.) . 1 (utrujenost zaradi predolgega delovnega časa).........................1 (utrujenost zaradi nezadostnega počitka itd.)........................1 (skrbi zaradi ekonom, stanja itd.) . 1 (razburjenost itd.)..................1 kratkovidnost........................1 slabost zaradi nosečnosti .... 1 Skupaj 85 Vsled obratnih nezgod je bilo izgubljenih: do 7 kol. dni............ 294 delovnih dni nad 7 kol. dni...........591 delovnih dni Spominska plošča Tončki Mokorelovi, vidni voditeljici stavkovnega gibanja v Predilnici v času velike tekstilne stavke v Sloveniji, mučeni in umrli v koncentracijskem taborišču. Spominska plošča, odkrita za 20-letnieo stavke Borba za sklenitev kolektivnih pogodb v letih 1935/1936 spada med največja mezdna gibanja v predaprilski Jugoslaviji. Stavkovno gibanje pred 20-leii Višek je ta pokret dosegel v jeseni leta 1936, ko je stopilo v stavko okoli 8.500 delavcev ali po tedanjih časopisnih poročilih 11.000—12.000. V posebno težkem položaju so bili delavci nekaterih kranjskih tekstilnih podjetij, kjer so bile plače nizke in delovni čas neurejen. Te razmere so si hoteli delavci izboljšali s sklenitvijo kolektivne pogodbe — uvedbo osemurnega delovnika in postavitvijo minimalnih plač. Ker pa so podjetniki ta pogajanja zavlačevali, so delavci odgovorili s stavko. TRZl&KI TEKSTILEC TEKSTILEC 20. in 21. 8. 1936 začno stavkati kranjski in škofjeloški tekstilni delavci in zasedejo tovarne. 26. 8. 1933 je stopilo v stavko tudi delavstvo BPT in sicer iz solidarnosti do kranjskih tekstilcev. Omeniti moramo, da so bile plače in delovni pogoji v BPT precej dobri in s te strani ni bilo povoda za stavko v BPT. 29. 8. 1936 so na to stavko odgovorili podjetniki s tem, da so vsem stavkajočim v našem podjetju odpovedali delovno razmerje. Medtem so ise v Ljubljani vršile razprave in priprave za sestavo in sprejem kolektivne pogodbe. Na ta pogajanja sta hodila tov. Sova in Zupan in o poteku obveščala stavkajoče. Oblast, kakor tudi lastniki podjetij pa so vedno huje pritiskali na delavce, ki so. imeli tovarne zasedene, naj jih izpraznijo. Na podlagi teh groženj so delavci podjetja Glanzmann & Gassner sklenili, da bodo zapustili tovarno in prenehali s stavkanjem 11. 9. 1936 je stavkovni odbor o tem obvestil oblastne organe in še isti dan so stavkajoči odkorakali iz tovarniških prostorov, ki jih je nato zastražilo orožništvo. Teden dni kasneje t. j. 16. 9. 1936 je orožništvo s silo izgnalo stavkajoče iz Jugobru-ne in Jugočeške v Kranju, delavci ostalih tekstilnih tovarn pa so tovarne sami zapustili. Kolektivna pogodba za tekstilno stroko pa je bila sklenjena in podpisana šele 23. 9. 1936. V lokalnem pomenu si delavci v BPT s stavko položaja niso izboljšali, pač pa še poslabšali. Edini pozitivni rezultat stavke v BPT je bila moralna zavest, da so z vztraj-nosjo in požrtvovalnostjo ter solidarnostjo pospešili sestavo in podpis kolektivne pogodbe, s katero se je izboljšalo stanje in plače precejšnjemu delu tekstilnih delavcev. P. M. Iz zasedanj upravnega odbora BPT Upravni odbor je na tej seji sprejel sklep o ukinitvi sekretariata ter o uzpostavitvi organizacijskega sektorja. O tem sektorju smo že v prejšnjih člankih nekaj pisali, zato bi se omejili le na delo tega sektorja po točkah, njega strukturi in pa o razdelitvi kompetenc dosedanjega sekretariata. Delo organizacijskega sektorja 1. skrbi za pravilno i organizacij j o podjetja; 2. proučuje organizacijo dela, ter išče boljše metode dela; 3. aplicira (odnosno prenaša) znanstveno preizkušene metode organizacije dela na na-še*podjetje; 4. skrbi za delovno varnost v podjetju; 5. individualno obravnava delavca v proizvodnji ter proučuje njega in njegovo delo; 6. sprejema delovno silo po novi metodi ter skrbi za njen pravilen razpored, skratka, vodi vso personalno politiko podjetja; 7. izvaja, analitsko oceno na podlagi opisa delovnih mest ter vodi splošno plačno politiko ; S 8. skrbi za zdravstveno preventivo v so-« delovanju z obratno ambulanto BPT Tržič; g 9. analizira splošno stanje podjetja in svetuje operativi način izboljšanja tega stanja; CM 10. obvešča delovni kolektiv o delu vseh sektorjev preko biltena delovnega kolektiva BPT Tržič, kateri se bo izdajal pod naslovom „Tržiškji tekstilec“ in katerega tudi sam ureja; 11. tesno sodeluje z zavodi za proučevanje produktivnosti dela in varnosti pri delu; 12. sodeluje z že obstoječimi organizacijskimi sektorji drugih podjetij ter si z njimi izmenjuje izkušnje; 13. organizira strokovna predavanja in tečaje; 14. sodeluje pri rekonstrukciji podjetja; 15. vodi evidenco in statistiko o gibanju delavstva, pojavljanju bolezni, epidemij, gibanja storilnosti dela, pogostosti nesreč itd. jter s tem v zvezi predlaga preventivne ukrepe; 16. vodi kartoteko in dossier delavcev m uslužbencev ter prav tako evidenco njihovega napredovanja; 17. skrbi vsestransko za človeka v proizvodnji in izven nje; 18. vodi evidenco dopustov, vodi kontrolo izhodnih listkov itd. Sektor se sestoji iz vodje, analitika, psihologa, referenta za kadre in personalne odnose, referenta za norme in tarife, referenta za statistiko, varnostnega tehnika oddelka za soc. zavarovanje in administracije. V sektorju seveda ne bodo vsa mesta takoj zasedena, ker ni dovolj kadra na razpolago, vendar pa se ga bo skušalo v kratkem dobiti. Razdelitev kompetenc sekretariata na druge sektorje: ' 1. sprejem pošte — se prenese v tajništvo 2. kontrola izhodnih listkov — v organizacijski sektor 3. izdaja dovoljenj v tovarno — v tajništvo 4. odobravanje ekskurzij v tovarno — v tajništvo 5. sprejem delovne sile — v organizacijski sektor 6. disponiranje tovornih avtomobilov — v komercialo 7. disponiranje osebnih avtomobilov — v tajništvo 8. Obravnava sporov - manjših — obra-tovodja 9. obravnava sporov - večjih — direktor, pravnik, disciplinsko sodišče 10. izdaja izhodnih listkov za material — v komercialo 11. izdaja in odobravanje delovnih nalogov — v komercialo 12. vratarji — v tajništvo 13. telefonska — elektroobrat 14. kurirka' — tajništvo 15. ekonomat — v komercialo 16. evidenca dopustov — v organiz. sektor 17. odobravanje izrednih dopustov — direktor 18. kartoteka in evidenca delovne sile — organizacijski sektor 19. pravni referent — tajništvo 20. zidarji, čistilci okoliša, pleskarji — v kapitalno izgradnjo Dve anekdoti od Picasso Pravijo, da je nekega večera prišel Picasso prezgodaj domov in zasačil v stanovanju tatu, ki je ob njegovem prihodu pobegnil. Policija, ki jo je slikar takoj poklical, se je zanimala, kakšen je bil tat. Slavni slikar je prijel za blok in dejal: „Lahko vam ga narišem!“ Policija je Picassovo risbo prefotografi-rala, razmnožila in poslala s tiralico. Po osmih dneh so slikarja obvestili, da so na podlagi njegove risbe aretirali na raznih krajih več sumljivih tipov: dve opici, stroj za pranje perila, zebro, dva vžigalnika in tramvaj... # Slavnega modernističnega slikarja Picassa so vprašali, če je narava v resnici takšna, kakor jo on slika, slikar pa je odgovoril: „To bi bilo strašno.“ Tovarna danes OD TRŽISKI TEKSTILEC TR2ISKI TEKSTILEC Kaj smo videli v Kranju 2e dalj časa smo razpravljali v našem podjetju o ukinitvi sekretariata in ustanovitvi organizacijskega oddelka. Ker so nam bile splošne smernice, kakor tudi vloga in pomen tega novega oddelka popolnoma neznane, smo na predlog tov. direktorja odšli v Kranj v tovarno čevljev „Planika“ in sicer predsednik UO in DS ter zastopniki sindikalnih in političnih organizacij.. Ta tovarna je pristopila k reorganizaciji že pred letom dni, zato nas je zanimal razvoj od začetka pa prav do danes. Tov. Verbič, direktor tamkajšnje tovarne nas je prijazno sprejel, na razgovor je poklical še vodjo tega organizacijskega sektorja in v prijetnem razgovoru sta nam začela tolmačiti in razlagati kakšen je bil začetek. Kakšno vlogo so imeli nekdanji sekretariati sicer vsi vemo, vloga tega novega oddelka pa je precej drugačna, saj je nujno in potrebno, da začnemo s člani kolektiva res tesnejše sodelovati in uspehi ne bodo izostali. Skrb za delovnega človeka je predpogoj v našem socialističnem gospodarstvu. Tovariš A. Verbič je dejal: „Začetek je bil težak. Ukinili smo prejšnji sekretariat katerega sta sestavljala vodja sektorja in referent personale. Organizirali smo nov oddelek, ki ga sestavljajo: referent za tarifna vprašanja in norme, referent za statistiko in evidenco, psiholog, varnostni tehnik, referent za personalna vprašanja, ki je obenem tudi trener itd. Najvažnejša naloga tega sektorja je voditi račun o vsakem posameznem delavcu, kako dela, kakšne življenjske pogoje ima, mu pomagati in sploh skrbeti zanj“. Tovariš direktor Verbič nam je nato povedal nekaj konkretnih primerov o razlikah pri nekdanjem sprejemu delovne sile in danes. Dejal je: „Včasih so sprejemali na delo sekretariat in personala, danes sprejema na delo mojster. Mojster javi v organizacijski sektor, da potrebuje delavca, isti mu ga preskrbi in šele če mojster izjavi, da ustreza potrebi, se ga sprejme na enomesečno preizkušnjo in če ustreza, se ga sprejme na stalno delo. Vprašujemo se, zakaj je to potrebno? Mojster, ki je delavca sprejel, pozna natančno delovno mesto, kakšen človek mu je potreben in kakšne kvalifikacije so zanj potrebne, obenem pa se odstrani nepotrebno negodovanje. Ko delavec pride kot novinec na delo, dobi v roke dva tipkana lista, na katerem mu želi tovarniško vodstvo /dobrodošlico. Nadalje ga seznanja is kolektivom kot takim, kaj izdeluje, koliko ima delavcev, koliko strojev, kdo je predsednik DS, upravnega odbora, kdo direktor ,itd. S tem je delavec-novinec takoj prvi dan seznanjen s splošno problematiko podjetja. Ko pride delavec v obrat, ga /sprejme zopet njegov mojster in ga seznani,z delom, katerega bo opravljal in zakaj je ,tako delo potrebno. Delavec mora imeti občutek, da je bil kolektivu nujno potreben. Vso preizkusno dobo mojster iz dneva v dan novega delavca opazuje, mu pomaga pri morebitnih težkočah in o tem poroča organizacijskemu oddelku. Tesnejše sodelovanje z delavci je pa nujno potrebno. Zato se vrše v tovarni tudi tečaji 5 dni po 2 uri. Tečaj posečajo predvsem mojstri in podmojstri, tam se uče o dolžnostih in pravicah vodilnega kadra in delavstva, odnos mojstra do delavca in obratno“. Zanimivo je, ko nam je šef tega oddelka pokazal mezdne pole, na katerih delavci sami za vsak dan zaračunajo,, koliko zaslužijo. Reklamacij so imeli v tem obdobju minimalno število^ in to samo 6 in še te so bile takei, da so se delavci sami zmotili v svojo škodo. Na vsak način je to koristen ukrep, ker se delavec iz dneva v dan trudi, da bi čiinveč ustvaril, na drugi strani pa ni nepotrebnega negodovanja. Nadalje smo videli in slišali, kako so se delavci-skladiščniki učili primopredajo nekega skladišča, na kaj morajo paziti in kaj j(e najvažnejše v tem poklicu. S tem se dviga čut odgovornosti in vestnosti; skladiščnik pa, ki jo šel na letni dopust, bo lahko brez skrbi letoval. Na koncu naj, omenim še tole: Ko delavec odhaja v pokoj, ga povabi vodstvo tovarne v pisarno direktorja, se od njega s kratkim nagovorom poslovi in mu podari par čevljev. S tem dejanjem se je vodstvo na lep način poslovilo od nekdanjega delavca, ki naj v sreči in zadovoljstvu uživa svoj pokoj. Vse, kar sem zgoraj napisal, je le na kratko omenjeno, lahko pa trdim, da je ta način upravljanja dober in koristen. Jasno pa j,e, da s skupnim naporom bomo premostili vse začetne težave, ustanovili organizacijski sektor ter s tem dvignili storilnost, disciplino in zadovoljstvo našega delovnega človeka! Perko Vili pred. UO Načrt rekonstrukcije obrata predilnice 1. Največjo važnost smo polagali pri rekonstrukciji na ureditev kli ma naprave. S pravilno klimo v obratu se namreč zboljšujejo pogoji za predenje. Za klima napravo so načrti že izdelani, izdelalo jih je podjetje Ventilator, Zagreb, in bodo stroški opreme predvidoma znašali elektromotorji DM 25.187 ä 148 din automatika S 6.000 gradbena dela Skupaj 2. Rekonstrukcija mikalnikov — 71 kom. firme Ashworth. Pri rekonstrukciji se bo obnovila: mikalna garnitura na briseurju, mi-kalnem bobnu, snemalnem bobnu, dalje se bodo porezkali pokrovčki, vdelali kroglični ležaji na bobnih, montirale nove sekirice s krogličnim ležajem in nabavili novi pasovi za uravnavanje. Za vse zgoraj navedena dela bodo stroški za 1 stroj ca. 2800 DM, torej za 71 mikalnikov 71 X 2800 DM = 198.C00DM pasovi za uravnavanje pa L 300 3. V čistilnici smo predvideli samo pri regeneraciji odpadkov nov Vilov, ker je dosedanji že zelo izrabljen in star, saj je od leta 1900. Cena novega stroja je S 3900 4. Rekonstrukcija vseh ràztezalk — nova glava ter nova raztezala na vzmet in s tlačnimi valjčki z valjčnimi ležaji, zamenjava loncev na 12". Rekonstrukcija za 1 stroj je 9628 DM skupno 308.096 DM 5. Rekonstrukcija 15 flverjev na visoko raztezna raztezala po 12.373 DM je 185.595 DM 6. Istočasno je predvidena rekonstrukcija 1700 kom. flyerskih kril, katera so zelo slaba, posebno vodilci ä 8 DM je 13.600 DM 7. Na prstančnih strojih se predvideva samo modernizacija in sicer čistilne naprave. Prvo, kar smo dali v načrt, je nabava 53 kom. pneumatil ä 1700DM je 90.100 DM 8. Dalje spada k modernizaciji na prstančnih strojih tudi izpiho-valni ventilator in sicer jih bomo rabili 13 kom. ä 1600 DM je 20.800 DM 9. Za izpihovalne ventilatorje je potrebno 1000 m tračne proge ä 56 DM meter je 50.000 DM 10. Ker so dosedanji tlačni valjčki že izrabljeni, veliko se jih je polomilo — doma izdelani ne odgovarjajo zaradi slabega materiala, bomo nabavili 2100 kom. tlačnih valjčkov s SKF krogličnimi ležaji, kateri se mažejo na 20.000 obratnih ur, cena za 1 valjček je 6 DM je 126.000 DM 11. Predvidena je tudi nabava stroja za brušenje tlačnih valjčkov 8200 DM 44,990.239 din 3,727.676 din 3,816.000 din 6,000.000 din 58,533.915 din 29,304.000 din 525.600 din 29,829.600 din 2.480.400 din 45,598.208 din 27,468.060 din 2,012.800 din 13,334.800 din 3.078.400 din 7,400.000 din 18,648.000 din 1,213.600 din 12. Za predenje grobih številk, to je do Nm 16, bomo nabavili 2 nova stroja firme Zinser s po 130 vreteni. Posebnost tega stroja je, da se prede direktno iz raztezalki nega pramena brez flyer-ja. Vrednost 1 stroja je 37.884 DM je 75.768 DM ‘ 11.213.664 din- 13. Dalje borno nabavili 1066 kom. novih SKF vreten a 13,7 DM je 14.604 DM 2,161.392 din Cn TRŽISKI TEKSTILEC 16 TRŽAŠKI TEKSTILEC 14. Aparati za preizkušanje surovin in pol fabrikatov USTER 64.773 Sfr. Dinamometer 8900 DM Pressley 1600 S 15. Rotafil 7200 DM 16. Montaža 20.0C0 DM domača 17. Stroški potovanja v inozemstvo v zvezi s predvideno rekonstrukcijo in priučitev mojstra na novih strojih 5300 DM Stroški skupaj + 6<>/o obresti 9,586.404 din 1,317.200 din 1.017.600 din 1.065.600 din 2.960.000 din 2.300.000 din 784.400 din 242.004.043 din 14*520.242 din 256,524.285 din Nekaj misli o vzgoji mladine v našem podjetju Skrb za socialistično vzgojo mladine v podjetju je bila v zadnjem času v ospredju družbenega dogajanja. V Ljubljani je na plenumu Glavnega odbora SZDL o tem govoril tov. Stane Kavčič, na plenumu CK ZKJ pa je obširno poročal tov. Petar Stambolič. Misli tovariša Tita in Kardelja so nam jasno osvetlile, da ni mogoče reševati problemov mladine enostransko. Delo mladinske organizacije smo često nepravilno ocenjevali, ker nismo upoštevali različnih okoliščin, v katerih mladina dela in živi. NOV in povojna izgradnja sta bili konkretni akciji, kjer je bila mladina vedno v prvih vrstah. Nadaljnji hitri družbeni razvoj, t. j. uvajanje socialistične demokracije prek najrazličnejših oblik upravljanja 1 ipostavljh mladini mnogo težje in vedno bolj zaino-» tane probleme ter tako prav zaradi nezadostne pomoči prične zaostajati ne zato, ker ni sposobna, pač pa zato, ker smo jo vse premalo vključevali v konkretno delo pri razpravljanju in reševanju gospodar-» skih in družbeno-političnih problemov v podjetju. Praktični prhneri dela z mladino nam kažejo, da mladino v današnjem razvoju lahko zelo uspešno aktiviziramo v borbi za nove odnose proti vsem starim težnjam in nepravilnostim, ki se pojavljajo. Vedeti pa moramo, da je današnja mladina pomembna bodoča sila nadaljnjega socialističnega razvoja. Seznanjati jo je treba s pridobitvami preteklosti, pojasnjevati vse to, kar danes imamo in ji razlagati naše perspektive, t. j. v konkretnem delu ji omo- gočiti, da skupno s starejšimi razvija in krepi socialistične odnose v podjetju. Razna mišljenja, da mladina v delavskem svetu in njegovih komisijah ne more nič napraviti — so nepravilne in neutemeljene, ker nam primeri govore, da se je mladina tam, kjer je niso zapostavljali, uspešno uveljavila. Ustanovitev Kluba mladih proizvajalcev se je že pokazala kot uspešna oblika dela med delavsko paladino. Klub'je sestavljen iz nekaj mladincev in mladink vsakega o-brata, predvsem iz tistih, ki so zaintereL strani za gospodarski napredek podjetja. Namen Kluba mladih proizvajalcev je, vzgajati mladino in jo pripravljati za delo na gospodarskem področju v obliki raznih predavanj in strokovnih ekskurzij. Za čimbolj-šo organizacijo Kluba se bomo povezali z našimi organizacijami v podjetju, predvsem pa z Društvom inženirjev in tehnikov. Priznati moramo, da je sedanje vodstvo pokazalo veliko volje do dela z mladino, saj je v tem kratkem času bilo precej; storjenega. Izvoljeni so sekretariati po obratih, prav-tako so bili izvedeni mladinski sestanki po obratih, prevzeto je bilo centralno urejevanje knjižnice in čitalnice v podjetju. Med mladino je bila poslana anketa, katera naj bi nam pokazala, na katerem področju se želi mladina izživljati. Za široko dejavnost imamo vse dane pogoje, t. j. materialno in moralno pomoč podjetja ter političnih in strokovnih organizacij. H. H. Vtisi s potovanja po Češki Bil jie lep sobotni večer, še zadnji pozdrav in stiskanje rok od prijateljev ter dragih domačih, nakar je krenil avtomobil proti Ljubljani. Odhajali smo v bratsko republiko Čehoslovaško in sicer tov. Kurnik, Pernuš, Novosel in jaz. Namen naše dolge poti je bil, da natančno spoznamo tiste vrste strojev, katere kupuje naša tovarna v Čehoslova-ški republiki in da spoznamo vqs proces dela teh strojev. " Vožnja iz Tržiča do Ljubljane je hitro •minula. V Ljubljani smo čakali približno' .15 minut, nato smo sedli v brzovlak in se 'odpeljali proti Zidanem mostu in Mariboru. 'V Celju se nam je pridružil tov. Horjak, ki je imel nalogo, da nas uvede pri firmi „Kowo“ v Pragi, katera bo dobavila naši tovarni TOO širokih tkalskih avtomatskih strojev. Ker je bilo že pozno ponoči, smo tpo malem že vsi dremali, ko nas prebudi glas: „potne liste prosim“. Bližali smo se meji Ko je bil opravljen ves pregled, smo nadaljevali pot toda ob svitanju ni od nas nobeden več spal, kajti mikalo nas je gledati nam malo poznani svet in tuje kraje. Lepo se je voziti čez Semmering, lepi so kraji in ob prijetnem razgovoru ter razgledovanju smo bili kmalu na Dunaju. Na Dunaju smo imeli časa dobre 4 ure. Svoje kovčke smo prenesli z zapadnega kolodvora na vzhodni kolodvor, kjer smo jih shranili v garderobi in nato smo hiteli, da si v tem kratkem času malo ogledamo mesto Dunaj. Lepo je to mesto, toda še se'poznajo posledice druge svetovne vojne. Krasen je razgled z zvonika katedrale Sv. Štefana, toda človek se pošteno oznoji, preden prehodi v ozkem labirintu 343 stopnic vedno navzgor. Toda ko si na vrhu, se ti odpre krasen razgled na vse strani mesta in tako kmalu pozabiš na sapo in znoj, ko si se prestopal s stopnice na stopnico. Čas je hitro potekel in že smo se morali vrniti na postajo, dvigniti svoje kovčke in sesti na vlak, ki nas bo peljal direktno do Prage, glavnega mesta bratske republike. 2e iz razgovorov doma smo imeli nekak čuden občutek in se spraševali med seboj, kako bo z nami in kako nas bodo sprejeli. Ko smo prispeli na mejo, se nam je ta občutek še povečal. Vlak je zapeljal med same žice in začel se je pregled. Toda prvi stik z brati Čehi je razblinil vse tiste občutke strahu, kako bo ob sprejemu. Čehoslovaški cariniki so bili pri pregledu zelo prijazni in vljudni ter nič strogi. Po kratkem odmoru na postaji Breslava je vlak dal znak za odhod in odpeljali Smo se naprej v nam neznane kraje. Lepa je češka zemlja, ravnina, ki je vsa obdana in prepletena z mladimi gozdovi. Taka je bila vožnja vseskozi do Brna. Že od daleč si videl, da se bližamo velikemu mestu, sama industrija. Ko se pripelješ na glavno postajo, te že od daleč .opozori nase grad, ki je podoben ljubljanskemu in občutek imaš, da se pelješ v Ljubljano. V Brnu je bil na vlak velik naval, ker je bila ravno takrat v Brnu velika razstava češke industrije, katero so si ogledali mnogi predstavniki iz drugih dežel ter ogromno domačih ljudi. Kakor že rečeno, vlak se je napolnil in nadaljevali smo z vožnjo. Češki sopotniki so nas začeli ogovarjati, malo smo govorili slovensko, nekaj besed čeških pa spet malo slovensko in razumeli smo se za šilo. Ob tem razgovoru se je stemnilo in po 27-urni vožnji smo prišli zvečer ob 10. uri v Prago. Naše bivanje v Pragi se je začelo za nas nekako neprijetno, kajti nikdo nas ni čakal, imeli nismo češkega denarja, razen ene same 'češke krone. Z glavne postaje, ki je precej velika, smo začeli tisto znano pot: kovčka gor, kovčke dol. Tov. Horjak, ki je znal dobro češki in mu tudi Praga ni bila neznana, nas je vodil do Vaclavskega namje-sti, pot je precej dolga, in šlo je: kovčke dol in spet v roke ter naprej. Na Vaclavskem namjesti smo odložili na pločnikih kovčke, tov. Horjak je medtem obletal več hotelov, kjer je bilo vse zasedeno, končno pa smo le dobili v hotelu „Opera“ 2 sobi s 4 posteljami. Ko smo prišli v ta hotel, je z nas lil znoj, kakor da smo prišli iz vode. Temeljito smo se umili ter prespali to noč zelo dobro po tako dolgi in utrudljivi poti. Drugi dan je bil ponedeljek. trZiški tekstilec 17 18 TR2ISKI TEKSTILEC Tov. Kurnik, ki si je že zgodaj zjutraj ogledoval mesto, je zbudil še nas ostale. Hitro smo se uredili in dogovorili smo se, da se tov. Horjak in Pernuš napotita nemudoma v Češko banko po češke krone, kajti brez češke valute se sploh nismo mogli ganiti. Ker nismo imeli denarja za tramvaj, smo šli peš na Vaclavsko namjesti in tam počakali, da sta prišla tovariša z denarjem. Res, težko je, ako nimaš denarja. Mi srno ga imeli in to kar v dveh valutah, v dinarjih in šilingih, toda za ta denar si nisi mogel ničesar privoščiti. Vse težave so minule, ko smo sprejeli denar in smo si tudi'mi privoščili svetovno znano češko pivo. Potem pa smo sedli na cestno železnico in po krajši vožnji prispeli pred palačo, kjer uraduje firma Kowo. Razgovor pri firmi je vodil tov. Horjak in dogovorili smo se, da bomo en teden prakticirali v Usti na Orlici, en teden pa v severni Češki v Varns-dorfu. Po tem razgovoru smo se vrnili v hotel in ker je bila lira že 12, smo si privoščili iz svoje zaloge pošteno kosilo. Popoldne smo imeli prosto ter smo ga pošteno izkoristili za ogled mesta Prage. Lepa in krasna je Praga. Veliko mest sem že videl, ali za mene ni lepšega mesta kot je Praga. Podali smo se na pot sami, brez dobrega znanja češkega jezika. Tov. Horjak je imel še opravke, mi pa sami po Pragi. Toda kmalu srno se znašli, vprašali smo nekega človeka pred izložbo, s katerim tramvajem lahko pridemo do najlepše točke, to je do Hradčanov. Ril je študent, ki je imel poleg sebe svojo deklico. Našemu povabilu naj gresta z nami, šta se rada odzvala in razkazovala sta nam mesto, posebno pa Hrad-čane. Čudili se boste, kako smo se raztovarjali, toda kar lepo je šlo. Ker češki jezik ni težak, ako ga človek počasi in razločno govori, se skoro vse razume. Po ogledu te znamenitosti, sta nam pokazala še razgledni stolp, od koder naj bi se videla večina mesta Prage. Zopet s stopnice na stopnico, kakor v katedrali Sv. Štefana na Dunaju, toda tu jih je bilo nekaj manj, samo 301. Vsi zasopli smo prispeli na vrh, tn se nam je odprl krasen razgled in mislil sem si, da si Čehi pač lahko pojo tisto pesem „Praga je krasna“. Čas je potekel preveč hitro. Po vsem tem ogledu smo stopili na prijazni točki v krasno restavracijo in si privoščili nekaj okrepčila. Tu na tem mestu se je začela čudna debata. Ako bi nas kdo poslušal, bi mislil, da govorimo esperanto. Ali vse je šlo v redu, slovenski, češki, ruski in smo se na zadnje kar dobro razumeli. Po okrepčilu smo se veselo napotili nazaj v sredino mesta. Študenta sta nas ves čas spremljala in nas opozarjala ■na vse znamenitosti Prage. Na đogovoi'-jeno mesto smo prispeli celo uro kasneje, tov. Horjak nas je potem dobil v hotelu „Opera“ pri dobro obloženi mizi naših kranjskih klobas ter naše domače slivovke. Pozno je že bilo, ko smo se poslovili od tega res prijaznega študenta radiotéhnika, vsi res že prav dobre volje. Malo smo se še sprehodili po Pragi, nato pa nas je zamikala lepa, čista postelja. Morali smo iti spat, kajti zjutraj smo bili pripravljeni za odhod iz Prage ob 7,30 uri. Napočil je torek, dan je bil lep, čakali srno v hotelu že vsi pripravljeni na tov. Kalovseka. Poslovili smo se od tov. Horjaka in se napotili na železniško postajo novemu kraju nasproti. Radovedni smo bili, kako bo tam, kako nas bodo sprejeli, kakšni bodo stroji in drugo. O tem pa prihodnjič. Roblek Danilo Obratne nezgode R e n e d i k Anton, mojster v sukalnici si je vsled osebne neprevidnosti dne 8. oktobra 1956 ob 18. uri, ko je na železnem postav-ku uravnaval železni drog in mu je železni podstavek vsled tolčenja zdrsnil na tla, poškodoval nart desne noge. Plevčak Karol, žagar je vsled neprevidnosti in neuporabljanja zaščitnih sredstev dne 17. 10. 1956 ob 9,45 uri pri žaganju 40 cm dolgih letvic ker ni opazil, da je bila deska počena, se je ta prelomila in tako z desno roko zadel ob cirkular. Knific Avgust, strojni . ključavničarski vajenec se je vsled neprevidnosti druge osebe dne 20. 10. 1956 ob 13. uri, ko sta s sodelavcem spustila železno os na tla, poškodoval sredinec leve roke, k imu je prišel med železo in tla, ter ga mu pritisnil. Štirn Antonija, predica-vodica. Dne 19. 10. 1956 ob 9. uri, ko je šla od stroja stran, se je z levo nogo zadela ob rob košare, kateri je bil obit s pločevino in si tako ranila koleno leve noge. Lombar Janez, vajenec v predilnici. Dne 31. 10. 1956, ko se je peljal na delo, je s kolesom zapeljal na kamen, katerega vsled teme ni opazil, zato je padel in pri tem dobil udarec po glavi. Te nesreče nas ponovno opozarjajo, da je potrebna večja previdnost ter uporaba zaščitnih mer in sredstev. O premiranju in normah V letošnjem letu je razviden precejšen dvig storilnosti, ki se odraža v povečanju prekoračenja norm napram lanskem letu. Povprečen preseg norm je bil v letu 1955 104,38°/o., dočim se je do avgusta letos povprečno dvignil za 5,68/o delavcev, dočim se je v drugem polletju vključilo v norme še ca. 8o/» delavcev. Po sklepu DS so bili na novo vključeni v akordni sistem sledeča delovna mesta: Predilnica: Willov, cotonija, zbiralec niti, trgalni stroj, mikalke, vozač svitkov, izpa-hovalci, vozači odpadkov na mikalnikih, valjčkarji, vozač predpreje na angleškem stroju. Tkalnica: pregledovalnica : prevzem blaga, merjenje blaga, zlaganje blaga in tehtanje blaga, čiščenje krajev, vozači blaga, oddaja blaga; navij alnica: izdaja in razpored preje, nakladanje osnove, izdaja votka, nakladanje votka, vozač votka; vde-valnica: vozač osnov, grebenarji, popravilo čolničkov. Belilnica: razpenjalni sušilnik, kuhar, bobnasti sušilni stroj, perice, pomožno osebje v adjustirnici, vozač blaga. V zvezi s plačami na delovnih mestih, kjer so razponi (n. pr. mojstri, podmojslri itd.) je DS sprejel sklep, da se v skladu z zveznimi navodili ukinejo razponi in postavke določijo z za to postavljenimi merili, kar bi stopilo v veljavo od 1. junija t. 1. Večjih bistvenejših sprememb v tarifnem pravilniku ni bilo, razen tega, da se je določilo od plač iz dobička za premiranje. Zelo važen pa j,e sestavni del TP, t. j. premijski pravilnik, ki nam je povzročil v letošnjem letu že precej skrbi. Premirati smo začeli že v preteklem letu, vendar pa kriteriji, ki so tvorili osnovo premiranju, v preteklem letu niso bili dovolj stimulativni, da bi se pokazali vidnejši rezultati po zaslugi premiranja. V osnovi smo premirali storilnost, plan, kvaliteto in delovno silo, zanemarili pa premiranje znižanja lastne cene. Druga stran, ki ni bila v skladu s predpisi o premiranju za letošnje leto, je bila ta, da so se premije določevale v o/o od plač. Zaradi tega je nastala nujna potreba, da se premijski sistem preusmeri, revidira in vskladi s predpisi. Sestavljen je bil osnutek novega pravilnika, ki je zajel v sistem premiranja nad 70°/o delovne sile v BPT. V sistem naj bi bila vključena tudi delovna mesta, kjer se dela v normi. DS je po treznem preudarku ta predlog zavrnil, ker je uvidel, da ta širina zahteva povečano administracijo, ki pa bi se z ozirom na predvidene rezultate ne rentirala v tolikšni meri, da bi se izplačalo za kolektiv, kakor tudi za posameznega premiranca. Pri delih v normi naj bi se premirala storilnost ali pa kvaliteta. Prva je nagrajena že z normo, za kvaliteto pa je evidenca za vsakega posameznika skoraj nemogoča. Bilo bi pa tudi nepravilno, da se nagradi nekoga, ki je stimuliran že v normi, še enkrat s premijo, dočim tistega, ki ne dela v normi, pogosto ni mogoče premirati in je nagrajen edino le pri delitvi dobička; prav je zato, da ostane % za delitev dobička čim yečji. Tako je bil osnutek preurejen na ta način, da bo premirano ca. 18%, tistih delovnih mest delavcev in uslužbencev, ki v odločilni meri lahko vplivajo na naslednje faktorje: 1. povečanje storilnosti; 2. izvršenje planov (količinskih, finančnih itd.); 3. izboljšanje kvalitete; 4. znižanje lastne cene; 5. realnost normativov (kalkulacij, norm, planov itd.); 6. narodni dohodek; TR2ISKI TEKSTILEC 20 TRZIŠKI TEKSTILEC 7. povečanje izvoza; 8. povečanje koeficienta obračanja; 9. znižanje izostankov; 10. povečanje normiranih delovnih mest; 11. zmanjšanje salda kupcev; 12. izboljšanje organizacijskih oblik; 13. zmanjšanje nedokončane proizvodnje; 14. zmanjšanje prodajnih reklamacij; 15. zmanjšanje nabavnih reklamacij. Novost v tem sistemu je uvedba penalov pri posameznem faktorju, tako da se ne premirajo sami pozitivni rezultati, pač pa imajo tudi negativni rezultati za posledico negativne premije ali penale, n. pr.: mojster dobi za 103%) prekoračenja plana 9C0 din premije, pri 97°/« izvršenja plana pa se mu odšteje 900 din negativne premije ali penalov. Ti penali se odštejejo od pozitivne premije v obračunskem mesecu, če pa so večji pa od naslednje pozitivne premije, ob zaključku leta pa se brišejo v slučaju, če bi bili večji kot premija. 'Pozitivni rezuiiat zmanjšanega števila pre-mirancev je tudi ta, da bo ostalo za razdelitev 80°/o dobička, ki je namenjen za plače, dočim bi ga po prvotnem predlogu ostalo le 52%. Kot protiutež za premiranje pa se je vključilo v akordni sistem že preje navedena delovna mesta. Poleg tega pa se bo normiralo še nadaljnja delovna mesta, kjer bodo izgledi, da se bo produktivnost brez škode za kvaliteto povečala. Na podlagi premiranja, normiranja in sploh pametne tarifne politike bomo videli, da pozitivni rezultati v podjetje ne bodo izostali in se bo proizvodni proces razvijal v korist skupnosti in kolektiva. P. M. Poročilo o delu sindikata Tovariši! Kot je znano, se občni zbori sindikalnih podružnic vršijo vsako jesen in ne več v začetku leta, zato je prav, da ob priliki I. številke Biltena tudi izvršni odbor podružnice poroča članstvu o svojem delu. To poročilo, ki ga objavljamo, je del referata za naš redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 25. novembra ob 14. uri v prostorih bivše tovarniške menze. Želimo, da se poleg delegatov, ki jih bomo volili v prihodnjih dneh na sestankih po oddelkih, udeležite vsi člani delovnega kolektiva. Glavna in prva naloga sindikata in kolektiva kot celote je brez dvoma uresničitev družbenih obveznosti, to je izpolnitev gospodarskega plana podjetja. Ves naš razvoj in napredek je prav gotovo odvisen od zavestnega dela vsakega posameznika, do dobrega gospodarjenja in nenehnega dviganja delovne storilnosti. To pa je zahtevno delo, k iterja tehničnega znanja in politične razgledanosti. Izvršni odbor sindikata je tekom leta večkrat postavil na dnevni red svojih sej vprašanja proizvodnje in problematike podjetja. Na osnovi poročil in razprave je odbor osvojil predloge, s katerimi smo šli pred Npravni odbor in na zasedanja Delavskega sveta. V večini primerov so bili naši predlogi sprejeti in uresničeni. Izvršni odbor naše podružnice je v začetka leta skupno s poverjeniki temeljito pripravil volitve v Delavski svet in Upravni odbor, ki so bile 23. marca letošnjega leta. Člani sindikata smo tokrat polagali posebno pozornost ženam in mladini, tako, da je bilo od 65 kandidatov 37 moških in 28 žena. Po pravilih podjetja šteje naš Delavski svet 45 članov. Izvoljenih je bilo 29 moških in 16 žena, med temi 10 mladincev in mladink. Na prvem zasedanju Delavskega sveta, ob priliki volitev v Üpravni odbor pa se ni dovolj upoštevalo žena, in pri volitvah ni dobila nobena kandidatka zadostnega števila glasov. Podan je bil predlog, da se Pravila podjetja spremenijo v toliko, da bo štel Upravni odbor ne več 9, temveč 11 članov. Tako sta bili kooptirani v UO tovarišici Zaplotnik Tončka in Kralj Jožica. Posebno pozornost je odbor posvetil delu samoupravnih organov, zato smo predlagali, da se pri Delavskem svetu formira pet komisij. Predlog je bil soglasno sprejet in izvoljene so bile tele komisije: za personalne zadeve, ki šteje 5 članov, za napredek proizvodnje in znižanje PLC 11 članov, za tehnično-higiensko zaščito 5 članov, za družbeni plan in investicije 7 članov in za prošnje in pritožbe 3 člani. Predsedniki teh komisij so člani Delavskega sveta. Praksa je pokazala, da tehnični kader v družbenem upravljanju ni zadostno angažiran, zato smo v komisijo za napredek proizvodnje pritegnili večino tehnikov. Iz poročil o delu komisij se vidi dejanski uspeh, zato jim gre za vestno delo vse priznanje. Člani sindikata pa ne smemo prezreti slabosti, da nismo v širšem krogu dovolj pojasnjevali sklepov samoupravnih organov. Sindikalnemu odboru ni uspelo zainteresirati celotnega članstva za masovno udeležbo na zasedanjih Delavskega sveta. Tudi mladinska konferenca je o tem razpravljala, toda pravega zanimanja in politične aktivnosti šje ni. Vsak član kolektiva naj bi se potrudil, da bi naše delavsko samoupravljanje bilo še uspešnejše. V mesecu novembru preteklega leta je bil na Občnem zboru naše podružnice izvoljen 11 članski izvršni odbor in 3 člani nadzornega odbora. Izvoljen je bil tudi delovni inšpektor in obratni higienik. V obdobju enega leta smo imeli 15 rednih sej in sproti reševali vse politične in organizacijske naloge siindikata. Na seje smo povabili sekretarja komiteja ZKS, predsednika TK LMS in večkrat tudi zastopnika Uprave podjetja. Vsi odborniki so se sej redno udeleževali, le redno delo v proizvodnji je kdaj pa kdaj koga opravičilo. En član odbora pa je v tem času zapustil podjetje in se preselil v Pulo. Kmalu po občnem zboru smo izvedli anketo za vse žene-matere po vprašanju nočnega dela. Postavljena je bila posebna komisija, ki je anketne liste pregledala in najbolj kritične primere, to je bolne žene, matere z več otroci itd. oprostila nočnega dela. Uveden je bil tudi nočni obrok hrane v zimskih mesecih, venadr pa pozneje ukinjen, ker se je te malice posluževalo le malo število delavcev. Odbor je veliko razpravljal o tarifnem in premijskem pravilniku, katere je sestavila posebna komisija. Pri tem je sodeloval širok krog članov kolektiva in je bilo mnogo razprave, pripomb in predlogov, predno ga je potrdil DS in odposlal okrajnemu ljudskemu odboru. Vsa diskusija v kolektivu okrog premij je narekovala potrebo po nekaterih spremembah, ki so se upoštevale, tako da je premirano tisto delovno mesto, ki lahko največ pripomore pri dobrem gospodarjenje. Sporazumno in na željo članstva naše podružnice je bilo uvedeno zbiranje članarine pri blagajni podjetja in se s tem razbremenilo 53 poverjenikov, ki so imeli te- žave in zamudili mnogo časa pri pobiranju članarine. V podjetju je zaposlenih 1508 delavcev in uslužbencev ter 72 vajencev. Sindikat je uvedel novo kartoteko in zamenjal stare članske knjižice. Od skupnega števila zaposlenih imamo le 5 neorganiziranih, oziroma takih, ki ne plačujejo članarine. Ti so: Bučinel Silva, Thaler Tončka, Mirič Radovan, Gliha Milan in Stepančič Antonija. Tekom leta se je na novo zaposlilo 187 delavcev, odšlo pa je iz kolektiva 145 članov. Na vseh sejah odbora smo med drugim reševali prošnje za enkratne podpore. Pomagali smo 54 članom v znesku 159.324 din. Tudi bolne člane, ki so se zdravili v bolnišnicah smo večkrat obiskali. Socialno ogroženim članom smo kupili po 3 kg ostankov blaga. Podpore smo odobrili tudi društvom v znesku 28.190 din. V poletnih mesecih je bilo organiziranih 11 izletov v razne kraje, ki so bili združeni z ogledom tovarn in drugih zanimivosti. Velik interes je pokazala mladina, vendar smo v težavah zaradi prevoznih sredstev, ker nimamo avtobusa. Za izlete je bilo porabljenih 58.950 din. Pripomniti moramo, da smo vsakokrat plačali predpisano takso za pregled tovornih avtomobilov, šoferjem pa nadure in dnevnice. Prevideva se, da bi tudi v našem podjetju ustanovili Društvo prijateljev prirode, kakršna že deluje v industrijskih središčih. Po sklepu odbora je bilo poslanih v Poreč na brezplačni dopust 7 zaslužnih članov sindikata — 10.360 din, večinoma starejših in pa vsi vajenci, ki so z odličnim uspehom zaključili vajensko šolo. Kulturno, vzgojno in izobraževalno delo ni doseglo zaželenega uspeha, niti ni bilo zadostne udeležbe na predavanjih. Odbor se je sicer potrudil, da je pravočasno obvestil članstvo, toda udeležbe nam ni uspelo povečati. Tu so tudi objektivne težave, ker v podjetju nimamo nobenega primernega prostora, ki bi odgovarjal kulturnim potrebam. Žalostno je, da je premalo zanimanja za predavanja, ker je težko dobiti predavatelja od drugod, potem pa se opraviče-vti, ker ni zaželenega obiska. Zgodilo se je n. pr. da je zelo zanimivo predavanje poslušalo le 10 ljudi. V minulih mesecih smo precej temljito razpravljali o osnutkih zakona o delovnih odnosih in o pokojninskem zavarovanju. Pri tem so člani odbora po-jasnevali novosti, ki jih predlogi zakonov vsebujejo in smo te predloge za spremembo nekaterih členov upoštevali. Predloge je TRZISKI TEKSTILEC TEKSTILEC pretresla tudi komisija pri republiškem odboru sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev v Ljubljani. Mnogo se je o teh stvareh pisalo v časopisu „Delavska enotnost '. Žal imamo za celolen "kolektiv naročenih le 91 izvodov lega lista. Nikomur ne bo težko plačati 40 dinarjev na mesec za svoj časopis, ki bo odslej, naprej prinašal razne objave in razpise za delovna mesta iz vseh podjetij naše republike. Pred kratkim nas je obiskal zastopnik uprave „Delavske enotnosti" in nam obljubil, da bo odslej dalje list še bolj bogat po vsebini. Naročil nam je, naj v kolektivu zainteresiramo člane, da bi prispevali članke, ter stavili razna vprašanja, na katere bo uredništvo odgovorilo. Prispevajmo svoj delež, da bo naš delavski časopis pester in kvaliteten in da nas bo vzgajal ideološko in strokovno v dobre državljane. Knjižnico — 1400 knjig — je prevzel in uredil TK LMS in je precej zanimanja, po- sebno pri stanovalkah v DD. Potrebno pa bo nabaviti novih knjig in v ta namen bo sindikat prispeval finančna sredstva. Precej zanimanja med članstvom je za knjige PD, saj je bilo zbranih 373 naročnikov. Sindikalni odbor je bil v minulih mesecih zadolžen, da izvede proslavo 20. obletnice velike tekstilne stavke. Pripravili smo vse potrebno in vzidali spominsko ploščo na pročelju podjetja. Ta plošča naj spominja sedanjo in mlajše generacije na revolucionarni boj delavskega razreda za svoje osnovne pravice. Glavne proslave v Kranju se je udeležilo 516 članov našega delovnega kolektiva. To naše kratko poročilo naj bo vsem članom sindikata kot pripomoček za plodno diskusijo na našem rednem letnem občnem zboru. S tovariškimi pozdravi! Okrepčilo in družabni večer za udeležence bo pripravil odbor. V. I. Qlekaj nesti 0 NAŠIH SODELAVCIH POROKE Carman Francka, tkalka in Cotič Jože, drž. uslužbenec; Šavs Božidara, tkalka in Štelcer Rudolf, lesni manipulant; Kuhar Marija, tkalka in Šavs Franc, delavec v tovarni Peko; Mohorko Jožefa, tkalka in Ovsenek Ivan, kmečki delavec; Papier Anton, skladiščni delavec in Janc Helena, delavka pri Peko; Jankovec Pavla in Miklavčič Janez, mizarski pomočnik. ROJSTVA Valjavec Milena, predilka, rodila sina Bor-kota; Ropret Amalija, predilka, rodila sina Slavkota; Žnidarič Ana, predilka, rodila sina Jožeta; Zaplotnik Antonija, tkalka, rodila sina Matevža; Horvat Emilija, tkalka, rodila sina Zlatkota. UMRLI Dacar Albin, delavec v predilnici. M m HH >N « H