Gospodarske stvarS. 0 ponilajcvanji in prežlahtnovanji sadunosnih dreves. I. Pri vseh naših sadnnosnih drcveaih pvido doba in sicer pri tom pri-je pri onom pozneje, da jim začne lesna raat pošati in poslednjič popolnoma prcnclia. Lo šo cvotne mladike poganjajo. Ta doba drevesu tim prcje nastopi, čiin manj Be je drevo do tedaj issrezavalo in snažilo, čim manj se niu je gnojilo in zemlja okoli njoga raliljala in 5irn bolj je dotična droveana sorta nagnjona v naredbo cvetnih mladik ne pa v naraščaj leanili vejic. Brž pa, ko krepke lesne vejice več ne naraščajo, preneha tudi obilica dobro razvitega listja in z njim nabor potrcbnih 8novi za prihodnje leto. Iu s pomanjkanjeni teli mora tako drevo od leta do leta bolj pešati in konečno poginoti. Temu predčasnomu pogiiiu je pa mogočo še o pravein času v okom priti, ako se namreS drevo pomladi. Pa ne lo tako hirajof-e drevje se more zopet pomladiti, ampak tudi tako, ki je bilo po viharjih, po tofi, po mrazu, po drugih ujmah in po bolezuih poškodovano. Pomlajenje ao pa navadno godi na tri ua čiue. Prvi način je po okopavanji in prekopavanji in s tem zvezanim gnojenjem. drugi po porezavanji in tretji po združenji obeh teb. nacinov. Ako je aaduo drevo oslabelo, ae mu more dostikrat s tem pomagati k novemu življenju in ponovljeni rodovitnosti, da ae zeinljišre okoli takega drevesa iprekoplje ali rigola. Pri tem delu se mora pa skrbuo paziti, da ae dreveau provee koreničja ne poseka in potrga, sicer bi tako delo bilo oalabelemu starcu bolj na kvar nego na hasek. Če se tako pvekopano zemljišče potem še nekoliko s primeriiim gnojem pognoji, daje to drevesu nove moči. Drevo zaČnc lepe leane mladike poganjati in tudi obilno sad roditi. Samo po scbi je uinevno. da ae tako delo le more opravljati. ko je drovo v popolncm pokoji, t. j. v pozni jeseni. ko je listje odpadlo, ali v tali zinvi ali raiio spomladi, dokler drevjV še no brsta in listujo. Dnigi uačin poinlajenja, porezovanje naiHreč ao pa godi po sledečih ravnilib: 1. Tudi porezovanje ae more le v stanu popolnega počitka, t. j. rano spornladi ali jcseni goditi, poslednje je zlasti pri koši-ičastem aadji bo!j nasvetovano nego prvo. 2. Na (l]'eA'esn, ki ae ima s porezovanjem pomladiti, se morajo njegovi velikosti primorno dvo do tri tako imenovane navleoivne voje pnstiti in ravno tako vso poatranake vcje, ki ao nižo od posekanoga mr'sta, kcr jih drovo potivbuje v to, «la podola sokovo. ktero mn koleaiue yc aurove dovajajo. Te uavlečivno vfje se pa v dveh ali treh letih tudi pomladijo ali če niao potrebno popolnoma odaekajo. i). Veja ao mora, re le mogočo. tako poaekati, da jo v najbližnji bližnjavi odkrška kaka postranaka veja. Ran. ki bi bile veča od 0—8 eentimetrov, ae je troba po niogočnosti izogibati. 4. Vae rano ao morajo biž ko bvž lepo gladko obrezati in z droveanim voakoin ali katrauom skrbno zamazati. 5. Drugo loto po pomlajenji so moradrevo pregledati, pregosto vejcvje porezati in le najmočnejše mladike puatiti, ki najlcpšo raat vej obctajo in te pa na polovieo nazaj porezati. Trotji nači pomlajenja ae pa godi. ako ae pi'vi in drugi naiin združita ali kombinirata. Ta način jo nasvotovan posebno pri zelo oslabelili dreveaih, ki v slabi zomlji stojijo, iz ktere lo pičlo redivnih anovi dobivajo. Tn jo prokopavanje zemljo na široko okoli drevesa in primerno pognojeujo v zvezi a porezovanjem vejovja poaebuo vapešno. Mnogo jabelčnih in gruševih sort, ki navadno obiino in rade rodijo. ao morajo vaakih iO ali vsakili 15 let poinladiti. Poalednjc je tudi potrebno pri alivah in žešpljah. Po pravilnem pomlajenji ae dreveau ne le življenje podaljša, ampak tudi rodovitnost izdatno pomnožava. Zato se tako ravnanje s sadnimi droveai no more dosti priporočati. (Konee prihodnji^.) Sejllli. 15. nov. Vransko, Poličane, SrodišCe, Radgona, 19. nov. Ivnik, av. Jurij na Pesnici, Podsieda, Ljubno, Rušo, Gornja Polakava, Slov. Gradoc, 20. nov. Grradec, 21. Arvež. av. Jurij pod Tabrora, av. Jnrij na Sčiavuici, Svctina, 22. nov. Ernauž, 24. nov. Gorailioa: sv. Marjeta na !'osnici, Šoštanj.