UW®DNDK ^^ 1 Cenjene čebelarke, spoštovani čebelarji in vsi ljubitelji čebel! KAZALO i UVODNIK Janko Prebil 269 OHRANIMO ČEBELE 270 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Velika večina čebelarjev je zadovoljna, ker se razmere v slovenskem čebelarstvu že več let izboljšujejo. ČD na terenu so po večini zelo dejavna in tudi delo z mladimi čebelarji je zelo spodbudno. Čebelarji na terenu pa si želimo dobre možnosti za naše sodelovanje v ČD. Kot zdajšnji predsednik NO ČZS želim za boljše razumevanje problema opozoriti na žaljive in neutemeljene obtožbe g. Marjana Juga, zato naj vam predstavim nekaj dejstev. Večina predsednikov ČD v Sloveniji je prejela pisma g. Juga, tako da so s to problematiko seznanjeni vsi člani UO ČD v Sloveniji. Do zdaj s terena ni bilo še nobenega odziva na trditve, da se na ČZS dogajajo nepravilnost, kot to navaja g. Jug. Društva na terenu so ustanovitelji ČZS, zato so prva poklicana, da se odzovejo na delo ČZS. Na občnem zboru ČZS so delegati ČD soglasno podprli dejavnosti Zveze proti samo-všečnemu in žaljivemu pisanju g. Juga. Žal te njegove neutemeljene trditve žalijo vse slovenske čebelarje, ki so včlanjeni v ČZS. Kot ugotavljam, g. Jug s pošiljanjem pisem na različna ministrstva, urade in agencije RS žali slovenske čebelarje, ki se trudijo ohranjati dobro tradicijo slovenskega čebelarstva, s tem pa tudi dober odnos do naše kranjske sivke. Obremenjevanje vseh organov in zaposlenih na ČZS z dodatnimi dejavnostmi, ki so posledica neutemeljenih dopisov g. Juga, je nekaj, kar je treba takoj končati. Dodatne obremenitve na ČZS so tako z moralnega kot etičnega vidika nesprejemljive, poleg tega pa povzročajo tudi dodatne finančne stroške. Zato NO ČZS predlaga upravnemu odboru ČZS, da zahtevek iz odškodninske tožbe pod opravilno številko P 187/2012 III z dne 19. januarja 2012 dopolni z zahtevkom za povračilo stroškov, ki so jih povzročili neutemeljeni dopisi. Gospodu Jugu pa predlagam, da se včlani v ČD na območju, na katerem - upam - uspešno čebelari, saj si bo tako pridobil zaupanje lokalnih čebelarjev. Če bo nalogo dobro opravil, Fotografija na naslovnici: Prevozni čebelnjak na letošnji ajdovi paši pri Voklem. Ajda je izjemno pomembna za čebele in čebelarje. Predvsem medovite sorte ajde, kot so slovenske sorte Darja, Čebelica, Trdinova in avstrijska sorta Bamby. Foto: Franc Šivic Tanja Magdič: Namesto prodaje pod ceno 271 Vlado Auguštin: Skladiščenje satja 273 Nataša Lilek: Pravilno skladiščenje medu in drugih čebeljih pridelkov 274 Milan Meglič: Kakovost medu (II. del) 276 Franc Šivic: Novice iz sveta 279 IZ PRAKSE ZA PRAKSO Marko Borko: Čebelji strup - pozabljeni čebelji pridelek 280 DELO ČEBELARJA PO MESECIH_ Brane Borštnik: Čebelarjeva opravila v septembru 282 VETERINARSKI NASVETI_ Martina Škof, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za september 284 ODMEVI 284 OBLETNICE DOGODKI IN OBVESTILA OBVESTILA ČZS MALI OGLASI V SPOMIN OSMRTNICE INDEX EDITORIAL Janko Prebil SAVE THE BEES 285 286 290 298 302 302 269 270 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK_ Tanja Magdič: Instead of Selling Below Cost 271 Vlado Auguštin: Warehousing of Combs 273 Nataša Lilek: Proper Storage of Honey and Other Hive Products 274 Milan Meglič: The Quality of Honey (part II) 276 Franc Šivic: World News 279 PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE Marko Borko: Bee Venom - The Forgotten Bee Product 280 BEEKEEPER'S WORK THIS MONTH Brane Borštnik: Beekeeper's Chores in September 282 VETERINARY ADVICE Martina Škof (DVM): Veterinary Advice for September 284 RESPONSES 284 ANNIVERSARIES 285 NEWS AND EVENTS 286 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 290 SMALL ADS 298 IN MEMORIAM 302 OBITUARIES 302 mu bodo kolegi zaupali in ga imenovali v ožji krog vodstva ČD. Ker lahko vsako ČD prek delegata na občnem zboru predlaga posamezne ukrepe oziroma zahteva pojasnila glede delovanja ČZS, bo to lahko storil tudi g. Jug. Če pa bo g. Jug vztrajal pri svojem, lahko vloži tudi kazenske ovadbe proti posameznikom oziroma službam v okviru ČZS, a z jasnimi in oprijemljivimi dokazi. Slovenija je sicer majhna, vendar zelo pomembna oaza v Evropi in svetu. Žalostno bi bilo, če čebelarji, ki skrbimo za našo kranjico, ne bi imeli nobene odgovornosti do naše kranjske sivke, ki je v svetu priznana in cenjena. Zaradi tega z vso odgovornostjo do slovenske tradicije dobrih čebelarjev vse čebelarje pozivam, naj nam tega ugleda ne pokvarijo neodgovorni posamezniki. Zato združimo vse pozitivne potenciale pri premagovanju zdajšnjih problemov v čebelarstvu in družbi ter tako slovenskim čebelarjem in kranjski sivki omogočimo še večjo prepoznavnost v Evropi in svetu. Le tako bomo lahko našim mlajšim kolegom zgled za uspešno delo v čebelarstvu. Pred nami je odgovorna naloga, da tega dobrega slovesa ne zapravimo, zato moramo doseženo stanje skrbno negovati in ga še nadgrajevati. Janko Prebil, predsednik nadzornega odbora Čebelarske zveze Slovenije OHRANIMO ČEBELE itaflleftonaDnD Sloaensöa saHTk u Deflrn 2012? Z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje potekajo pogovori o izvedbi Tradicionalnega Slovenske- ga zajtrka v letu 2012. O dogovoru glede načina izvedbe vas bomo obvestili v prihodnji številki SČ. TRGOVI N A Gosposka 3000 Celje A - ^ Delovni čas ^ ' ■ A Pon.-pet. od 8.00 do 15.00 fH jflk Sreda od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 'riV Sobota od 8.00 do 12.00 ^fW ČE©ELCAm, _ b - u PONUJAMO VAM: |~čebeiar sko zaščitno opremo, opremo in pribor -sladkorne pogače MEDOPIP ~med in druge čebelje pridelke ~dariini program in kozmetika na podlagi čebeljih pridelkov -kozarec za slovenski med in drugo embalažo Možnost naročanja prodajnih artiklov po telefonu, faksu ali e-pošti. Tel./faks: 03/544 17 23; mail: trgovina.cebelca@amis.net ^ '©©KUPUJEM® ČE 'beLJsi. vos Zo člane ČEBIIARSKI ZVEZE SLOVENIJE pri losti več kot 50C priznomi Čebelarji, nudimo vam ugodno ponudbo pesnega sladkorja v verigi poslovalnic Mercator Cash & Carry. Lasten prevzem v 13 enotah Cash & Carry. Uubljana, tel: 051 285 442 / Lucija, tel: 051 285 437 / Ptuj, tel: 051 285 410 / SlaiSa Loka, tel: 051 285 430/Bled, tel: 051 285425/Naklo,tel:030 991 108 /Novo mesto, tel: 051 285 441/Šempeter pri Gorici,tel: 051 285435/Levec, tel: 051 285 288 / Postojna, tel: 051 285119 / Mutsla Sobola, tel: 051 285 431 / Kiško, tel: 051 285 378 / Rogaška Slatina, tel: 051 285 405 Možnost dostave. ^ Cash&Carry Nam©; o pF®daD© pod ©©rn® Tanja Magdič*, tanja.magdic@czs.si Za nami je čas aktivne čebelarske sezone. Sedaj pa je pred nami čas prodaje, in kolikor bolje se bomo nanjo pripravili, toliko bolj bomo zadovoljni s končnim izkupičkom. Pogoj za uspešno poslovanje vsakega čebelarstva je prodaja, zato moramo dobro razumeti naše stranke in tržišče ter vedeti, kaj želimo prodajati in komu, pa tudi kje in kako bomo čebelje pridelke in izdelke prodajali. Seveda se je treba na sezono prodaje dobro pripraviti in v to vložiti tudi nekaj truda. Kako se bomo lotili trženja in prodaje, je odvisno od več dejavnikov. Naredimo analizo dozdajšnje prodaje in si na tej podlagi pripravimo načrt za letošnjo prodajo. V nadaljevanju navajam pet korakov, kako se preprosto lotimo analize in načrta prodaje: 1. Najprej preglejmo zaloge čebeljih pridelkov za prodajo. 2. Analizirajmo prodajo v minulih letih: kje (na domu, na sejmih, tržnicah, prek spleta, odku-povalcem smo prodajali, katere pridelke in izdelke smo prodajali, kdaj smo jih prodajali (jesenski meseci, prednovoletni čas, spomladanski meseci) in v kolikšnih količinah. Prejšnje izkušnje nam bodo namreč pomagale pri pripravi letošnjega prodajnega načrta. 3. Na podlagi analize pripravimo prodajni načrt za letošnjo prodajno sezono. V njem opredelimo, kolikšne količine posameznih pridelkov in izdelkov moramo prodati v posameznih obdobjih. 4. Čebelje pridelke in izdelke pripravimo za prodajo, izberemo primerno embalažo, poskrbimo za pravilno označevanje in postavimo primerno ceno. Pri tem si pomagamo s priporočenimi cenami ČZS. 5. Na podlagi prodajnega načrta pripravimo načrt potrebnih tržnih dejavnosti. Pri izbiri tržno-komunikacijskega orodja moramo upoštevati, kdo so naši ciljni kupci (npr. za darilni program podjetja, organizacije ^), in oceniti, katere promocijske dejavnosti so glede na obseg prodaje najprimernejše. Če imamo za prodajo na voljo majhne količine, je namreč nesmiselno vlagati sredstva v dodatno promocijo. Morda bo zadoščala že tabla, ki bo kupce obveščala, da svetovalka JSSČ za ekonomiko pri vas lahko kupijo čebelje pridelke. Kako organizirati svojo prodajo? Pripravili smo pestro ponudbo čebeljih pridelkov in izdelkov, zdaj je na vrsti seznanitev kupcev z našo ponudbo. Kateri način komunikacije bomo izbrali, je odvisno od tega, kdo so naši ciljni kupci oz. komu prodajamo. V nadaljevanju si preberite nekaj nasvetov o tem, kako organizirati prodajo v svojem čebelarstvu in na kaj morate biti pozorni. Urejenost in označitev prodajnega mesta Prodaja na domu je pri nas najpogostejši način prodaje čebeljih pridelkov in izdelkov. Vse analize kažejo, da čebelarji na svojem domu prodamo kar 80 % medu, pridelanega v Sloveniji. Pri prodaji na domu je zelo pomembna urejenost okolice in prodajnega prostora. Ni nujno, da je ta luksuzna, pomembno je, da je urejena. Poskrbite, da bo vaš prodajni prostor za kupca prijeten in da se bo v njem dobro počutil. To lahko storite že z malce domišljije pri izbiri barv ali z okrasno rožico na oknu. Pomembno je tudi, da je vaše prodajno mesto dobro označeno. Ali sosedje, prijatelji, znanci, mimoidoči dobro vedo, da pri vas lahko kupijo med in druge čebelje pridelke? Oglasna tabla, ki pove, da pri vas lahko dobijo čebelje pridelke, je obve- Urejen prodajni prostor. zen del vsakega čebelarstva. Svetujem vam, da označite tudi, na kateri zvonec naj pritisnejo, če je vaše čebelarstvo večje, ter kdaj vas zagotovo dobijo doma, pa tudi, da napišete telefonsko številko, na katero ste vedno dosegljivi. Pestra izbira pridelkov in izdelkov Da bodo vaši kupci kupovali več, vam svetujem, da svoj izbor pridelkov in izdelkov spreminjate in dopolnjujete z novimi izdelki, ki jih ponudite v različni darilni embalaži, tako da bo pritegnila njihovo pozornost. Čebelji pridelki so namreč zelo primerno darilo, pri tem pa ima odločilno vlogo prav embalaža. Na ta način bodo vaši kupci kupili vaš pridelek ne samo zase, ampak tudi za svoje prijatelje, znance, sodelavce. Zase ga bodo morda kupili v večjem 900g kozarcu, za darilo pa v manjšem kozarčku in v darilni embalaži. Promocija Če ste presodili, da vsega, kar ste pridelali, ne boste mogli prodati na domu, imate na voljo še različna promocijska orodja, kot so npr. oglaševanje po lokalnem radiu ali v lokalnem časopisu, letaki s prodajnim programom, ki jih pošljete podjetjem in organizacijam s ponudbo npr. darilnega programa, obveščanje po elektronskih medijih ^ Dandanes je izjemno priljubljen internet, obveščanje po e-pošti pa je enostavno in povsem brezplačno. Na voljo so tudi med mladimi izjemno priljubljena družabna omrežja, kot so npr. Facebo-ok, Twitter, Linkedin ^ Družabna omrežja so dostopna vsem in so prav tako brezplačna. V Sloveniji sta najbolj znana Facebook in Twitter. Na njih lahko javnost obveščate o svojem čebelarstvu in čebeljih pridelkih, predstavljate svojo ponudbo, obveščate člane omrežja o novostih, akcijah in promociji novih izdelkov. Tako kot za spletno stran tudi za družabna omrežja ni dovolj, da zgolj obstajate, temveč morate biti tudi ves čas dejavni, širiti morate svoje lovke in jih optimizirati. Pomembno pa je, da se vaša spletna stran in dejavnosti na družabnem omrežju dopolnjujejo in povezujejo. Za katera orodja se boste odločili, je odvisno predvsem od tega, koliko sredstev boste namenili za svojo promocijo. Svetujem vam, da jih določite glede na presojo količin čebeljih pridelkov, ki jih imate na voljo za prodajo. Nima smisla pretiravati z oglaševanjem, če nimate zadostnih količin, saj s tem ustvarite nasprotni učinek. Večja čebelarstva morajo nenehno spremljati načrt prodaje, in če ga ne dosegajo, je smiselno nameniti dodatna sredstva za promocijske akcije. Priporočila kupcev Priporočila vaših kupcev so najučinkovitejša in najcenejša promocija. Če bodo vaši kupci zadovoljni z vašim odnosom do njih, z vašo ponudbo in seveda tudi s kakovostjo pridelkov, potem vas bodo priporočili tudi svojim znancem, prijateljem sorodnikom, tako da se bo krog vaših stalnih kupcev nenehno dopolnjeval in povečeval. Ob tem vam svetujem, da za svoje zveste stranke pripravite manjša presenečenja, npr. kakšne zanimive recepte, otrokom podarite svečko ali obesek iz voska, pobar-vanko, jim prijazno svetujete glede uporabe posameznega pridelka ali izdelka itd. Presenetite svoje kupce, naj dobijo več, kot so pričakovali! Cena S kupcem komunicira tudi cena izdelka. Kakovostni čebelji pridelki si zaslužijo pošteno ceno, zato njihove cene ne znižujmo! S tem namreč pri porabniku zbujamo sum glede kakovosti našega medu in drugih čebeljih pridelkov, poleg tega pa zaradi nižje cene ne bomo prodali nič več, kot bi sicer. Namesto prodaje pod ceno poskrbimo raje za organizirano prodajo. Prepričana sem, da bomo prav vsi čebelarji lahko ves svoj pridelek prodali najmanj po priporočenih cenah ČZS. J Priporočene cene Čebelji pridelek (količina) Cena EUR cvetlični med (900 g) 6,90 akacijev med (900 g) 7,60 lipov med (900 g) 7,60 gozdni med (900 g) 8,20 kostanjev med (900 g) 8,20 smrekov med (900 g) 8,70 hojev med (900 g) 8,70 cvetlični med v SMGO* (900 g) 8,30 akacijev med v SMGO* (900 g) 9,10 lipov med v SMGO* (900 g) 9,10 gozdni med v SMGO* (900 g) 9,90 kostanjev med v SMGO* (900 g) 9,90 smrekov med v SMGO* (900 g) 10,50 hojev med v SMGO* (900 g) 10,50 cvetni prah (0,1 kg) 4,50 vosek (1 kg) 7,90 čebelja družina (sat pokrite zalege s čebelami) 11,00 i©nD© ©atoa Vlado Auguštin*, vlado.augustin@czs.si Vsem čebelarjem so znane težave s shranjevanjem satja v obdobju, ko je dejavna voščena vešča. Dovolj je le majhna nepozornost in od zlato rumenega satja, uporabnega v čebeljih panjih, ali temnega satja, namenjenega za topljenje, nam ostane le še pajčevina, polna iztrebkov voščene vešče. Poleg neposredne čebelarjeve škode je takšno uničeno satje tudi vir nadaljnjega širjenja tega škodljivca. Na tržišču najdemo različne izdelke, bodisi naravnega bodisi sintetičnega izvora, ki uničujejo voščeno veščo v enem od njenih razvojnih obdobij. Učinkovitost teh pripravkov ni problematična, problematična pa je njihova zelo visoka cena, saj znatno zmanjšuje ekonomičnost čebelarstva. Prav tako je dvomljiv tudi vpliv nekaterih sredstev (naftalin, paradiklorbenzen, žveplo) na kakovost voska in druge čebelje pridelke. Na srečo obstaja tudi veliko preprostih načinov in metod, ki za ohranitev te dragocene čebelarske surovine ne zahtevajo velikega truda ali posebnih naložb v čebelarsko opremo. Pri uporabi teh metod se moramo zavedati, da voščena vešča presnavlja samo različne ostanke v satju, samega voska pa ne. Zanjo so prava poslastica ostanki cvetnega prahu in preostalih ovojnic, ki so jih pustile izlegajoče se čebele v celicah, ki so bile 21 dni njihova zibelka. Zato moramo pred shranjevanjem satja iz obtoka odstraniti vse staro satje, ki se loči že po teži in po tem, da ne prepušča več svetlobe. Med to satje sodi tudi polomljeno, ve-gasto in trotovsko satje, pa tudi tisto, ki ga je vešča že nažrla. Takšno satje ob prvi priložnosti pretopimo v sončnem ali parnem topilniku. Z odstranitvijo temnih satov iz obtoka bomo imeli večkratno korist. Med iz mladega satja je v vsakem primeru boljše kakovosti in tudi čebele nam bodo hvaležne za čiste celice, katerih velikost na mladem satu ni zmanjšana. S starim satjem pa se bomo prav tako znebili morebitnih spor noseme in hude gnilobe čebelje zalege, pa tudi ostankov akaricidov, ki so v njem ostali ob zadnjem zatiranju varoj. Skladiščeno satje je najbolje hraniti v hladnem prostoru, pri temperaturi manj kot 10 °C. Če te možnosti nimamo, ga moramo nujno zaščititi na enega od sledečih navedenih načinov. svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja Sortirani in premrznjeni sati v PVC vrečkah so shranjeni od konca avgusta do naslednje sezone. Shranjevanje satja v »dimniku« Pri tej metodi izkoristimo lastnost voščene vešče, da se izogiba svetlobi in prepihu. Prazno satje shranimo v nakladah, zloženih eno vrh druge. Spodaj in zgoraj stolp naklad zapremo z gosto mrežo, ki satje varuje pred glodavci in delno tudi pred voščeno veščo. Spodnja mreža mora biti 5 do 10 cm nad tlemi, saj s tem omogočimo optimalen pretok zraka. Shranjevanje satja v »dimniku« bo uspešno samo, če bomo zagotovili, da bo svež zrak prihajal v spodnji del »dimnika« in se odvajal v njegovem zgornjem delu. Tak visok prazen panj postavimo v prostor s pogostim prepihom, lahko tudi na prosto. Sprotna izmenjava zraka zaradi visokega »dimnika« preprečuje razvoj voščene vešče med celotno čebelarsko sezono. Satje v »zračnem dimniku« ne sme biti zloženo preveč na gosto, saj bi s tem preprečili prost pretok zraka. Zamrznitev satja Ta način je priporočljiv pri manjši količini satja. Vstavimo ga v PVC-vrečo in ga v zamrzovalniku za nekaj ur zamrznemo pri -15 °C. Zamrznitev satja pri tej temperaturi že v dveh urah uniči vse razvojne oblike voščene vešče. Satje potem hranimo v hladnem, svetlem prostoru, na prepihu in pri temperaturi od 5-15 °C. Slaba stran tega načina je, da je zamrznjeno satje precej krhko in se rado drobi, zato moramo biti pri delu z njim zelo pazljivi. Zgodi * se, da kak sat tudi poči, vendar ga čebele prihodnjo pomlad brez težav »zakrpajo«. Uporaba ocetne kisline Satje zložimo v tesno zaprto omaro (zamrzovalna omara ali skrinja), nanj pa postavimo plastično posodo s koncentrirano ocetno kislino. Na 100 litrov prostornine uporabimo 200 ml 80-odstotne ocetne kisline. Hlapi ocetne kisline se tako prelivajo prek satja, uničujejo spore noseme in preprečujejo razvoj vešče. Po treh tednih omaro odpremo in prezračimo, nato pa jo do pomladi znova tesno zapremo. Uporaba mravljinčne kisline Pri uporabi te kisline ravnamo enako kot pri uporabi ocetne kisline, s tem da na 100 litrov prostornine uporabimo 80 ml 85-odstotne mravljinčne kisline. Ob tako pregledno urejenem satju bomo spomladi pripravljeni na novo sezono, tako da nas ne bo presenetila zgodnja paša, prav tako pa tudi ne zgodnji roji. Zavedati se moramo, da na satovju, ki ga zgradijo čebele delavke, poteka celotno življenje čebelje družine in da so v njem skladiščene tudi zaloge hrane. J PravBDm® skQadagSemj© medu Srn dFUgah S©b©IjBh prBd© Nataša Lilek*, natasa.lilek@czs.si Najbolj razširjen in znan čebelji pridelek je prav gotovo med. Čebelarji radi poudarjamo, da gre za popolnoma naraven proizvod in živilo, ki je brez kakršnih koli dodatkov, barvil ali konzervansov. Zaradi tega med že od nekdaj velja za edinstveno naravno hrano. Čebelarji si z upoštevanjem dobre čebelarske prakse pri oskrbovanju čebeljih družin in s skrbjo za ustrezne higiensko-tehnične razmere pri točenju in polnjenju medu prizadevamo ohranjati enako kakovost medu, kot so ga proizvedle čebele v panju. Skrbimo, da naš pridelek ni fizikalno, kemično ali mikrobiološko onesnažen. Količina pridelanega medu je odvisna tako od letine, ki je odvisna predvsem od vremenskih razmer, medenja v naravi in moči čebeljih družin, kot tudi od spretnosti čebelarja. Za prodajo medu v sezonah, ko paše ni ali pa je zelo slaba, nam celoletno ponudbo medu pa tudi drugih čebeljih pridelkov omogoča njihovo ustrezno skladiščenje. To mora biti takšno, da je čim dlje ohranjena prvotna kakovost medu in da se ta med samim skladiščenjem čim manj spremeni. Medu pripisujemo dolgotrajen rok uporabnosti, seveda samo, če je skladiščen po ustreznih postopkih. V skladišču moramo za to doseči optimalne razmere, saj se bo v nasprotnem primeru občutno poslabšala kakovost medu. Zato med skladiščimo na hladnem, pri temperaturi, ki je nižja od 16 °C, in pri relativni zračni vlagi, ki je nižja od 65 %. Prostor mora biti temen, brez neposredne sončne svetlobe, suh in zračen. V skladišču med ne sme biti izpostavljeni tujim vonjem, insektom, prahu in težkim kovinam. Tudi pokrovi na posodah za med morajo svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane biti hermetično zaprti oz. morajo dobro tesniti, saj v nasprotnem primeru med zaradi svoje higroskop-nosti nase veže vlago iz okolja, posledica tega pa je fermentacija medu na površini. Visoka temperatura skladiščenja, neustrezno utekočinjanje medu in izpostavljenost neposredni sončni svetlobi povzročajo poškodbe medu. Visoka temperatura skladiščenja odločilno vpliva na hitro povečevanje HMF-a, ki je eno izmed kakovostnih meril medu, saj ga po Pravilniku o medu (Ur. l. RS, 4/2011) v medu ne sme biti več kot 40 mg/kg. Če je temperatura skladiščenja previsoka, se zmanjša ali celo uniči tudi aktivnost encimov, saj so ti občutljivi na toploto. Kolikor dolgotrajnejše je skladiščenje, kolikor višja je temperatura skladiščenja in kolikor večja je izpostavljenost svetlobi, toliko večji je tudi vpliv na barvo medu, saj ta v takšnih razmerah potemni, izgubljajo pa se tudi aro-matske komponente. Velik vpliv na kakovost medu ima tudi embalaža, v kateri je med shranjen. Embalaža, ki jo uporabljamo za med, mora biti uporabna za živila, nanj pa nikakor ne sme vplivati tako, da bi v njem povzročala reakcije, ki lahko vplivajo na njegovo kakovost in jo poslabšajo. Embalaža mora med dobro varovati, biti mora priročne oblike ter preprosta za uporabo in čiščenje. Najprimernejša embalaža za med je posoda iz nerjaveče pločevine ali plastike s certifikatom za uporabo v živilski industriji. Za manjše količine za prodajo medu končnemu porabniku pa navadno uporabljamo steklene kozarce. Plastika brez certifikata za uporabo v živilski industriji lahko vpliva na okus medu, kovinski sodi povzročajo reakcije med kislinami v medu in kovino, v medu, shranjenem v pocinkanih posodah, pa v stiku s kislinami nastaja strupen cinkov oksid. Da bi popestrili svojo ponudbo, čebelarji medu dodajamo tudi različne dodatke. Največkrat gre za suho sadje, kot so različni oreščki in drugo posušeno sadje. Vse te dodatke, ki ne smejo biti plesnivi ali nagniti, je treba do njihove uporabe skladiščiti v primernih, čistih posodah. S primernim skladiščenjem je treba preprečiti njihovo plesnenje in žarkost (ok-sidacija). Če jih nismo pridobili sami, moramo tudi zanje zagotoviti sledljivost (shranimo račun, dobavnico), si torej zapomniti, pri kom smo jih kupili, da bi bilo ob morebitni neustreznosti dodatkov živilo mogoče umakniti oz. odpoklicati. Med v satju je treba pridobivati izključno iz deviškega satja. Medeni sat ustrezno razrežemo na koščke ter ga shranimo v zaprtih posodah ali kozarcih, lahko pa ga tudi zavijemo v folijo za živila. Material, ki ga uporabljamo za zavijanje in pakiranje, ne sme biti vir okužbe našega pridelka, zato poskrbimo tudi za ustrezno hranjenje ovojnega materiala, prav tako pa tudi, da ni izpostavljen vplivom onesnaženja iz okolja in da je v celoti nepoškodovan. Tako zapakiranega tudi ustrezno označimo. Shranjujemo ga v hladnem, suhem in temnem prostoru pri temperaturi, ki je nižja od 16 °C. Pri pridobivanju propolisa, namenjenega za uživanje, moramo poskrbeti za to, da ga pridobivamo na namenskih mrežah, ki so prav tako iz materiala, primernega za živila. Propolis, postrgan z delov panja in mrežic, ni primeren za uživanje, saj lahko vsebuje sledove težkih kovin in drugih snovi, ki vanj zaidejo zaradi čebelarjevega dela ali vplivov okolja. Surov propolis shranimo v hermetično zaprti posodi in ga zamrznemo pri temperaturi -18 °C. Obstojnost tako surovega propolisa kot tudi propolisa v obliki raztopine je več let. Cvetni prah skladiščimo v hladilniku pri temperaturi do +5 °C oz. v zamrzovalniku pri temperaturi do -18 °C, predvsem če nameravamo uporabiti svežega. V hladilniku je svež cvetni prah obstojen do pol leta, v zamrzovalniku pa od enega leta do treh let. Tudi za shranjevanje cvetnega prahu uporabimo ustrezno embalažo iz stekla ali plastike za živila oz. PE-vrečice. Za podaljšanje roka uporabnosti lahko cvetni prah tudi konzerviramo. To storimo tako, da ga posušimo, zmešamo z medom ali zamrznemo. Osušen cvetni prah osmukanec in tudi izkopanec lahko v hermetično zaprtih posodah v hladnem in suhem prostoru pri temperaturi približno 14 °C hranimo do tri mesece, za dolgotrajnejše skladiščenje pa moramo cvetni prah shraniti v hladilnik. Osmuka-nec in izkopanec ne smeta biti fizikalno onesnažena. Za pridobivanje izkopanca sicer uporabljamo izključno deviško satje. Pozorni moramo biti tudi pri shranjevanju matičnega mlečka. Ker je ta čebelji pridelek občutljiv na svetlobo, ga je treba hraniti v temnem in hladnem prostoru. Matični mleček shranjujemo v hladilniku pri temperaturi do +5 °C oz. v zamrzovalniku pri temperaturi do -18 °C. Matični mleček, shranjen v hladilniku, je uporaben pol leta, tisti, ki je shranjen v zamrzovalniku, pa od enega leta do treh let. Polnimo ga v embalažo, primerno za živila in zaščiteno pred svetlobo. Lahko ga konzerviramo tudi z medom, kristaliziranim ali kremnim, še bolj priporočljivo pa ga je hraniti ločeno in ga v taki obliki čim prej porabiti. Pri predelavi medu v medene napitke in druge pijače pazimo, da vse medene napitke, ki niso pasterizirani, shranjujemo v hladilniku pri temperaturi do +8 °C. Alkoholne medene pijače shranjujemo pri sobni ali nižji temperaturi. Vse primarne čebelje pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov moramo pred prodajo tudi ustrezno označiti. Pri tem moramo upoštevati Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil, Pravilnik o količinah predpakiranih živil, Pravilnik o medu in drugo področno zakonodajo. Za vse čebelje pridelke, ki jih shranjujemo v zamrzovalniku, velja, da odmrznjenih ne smemo znova zamrzniti. Poleg tega moramo tudi stalno nadzorovati temperaturo hladilnih oz. zamrzovalnih naprav (v hladilnikih enkrat na dan, v zamrzovalnikih pa enkrat na teden). Temperaturna veriga hladilnih naprav mora biti nepretrgana, čas polnjenja oz. odvzemanja pridelkov iz njih pa mora biti čim krajši, da je temperatura zraka v hladilni napravi čim bolj konstantna. V pomoč pri zagotavljanju sledljivosti in preverjanju temperature v hladilnih napravah so nam lahko tudi obrazci v Smernicah dobrih higienskih navad ki jih najdete na naši spletni strani. Pri ohranjanju kakovosti medu in drugih čebeljih pridelkov je pomembno tudi to, da jih uporabljamo v skladu z rokom uporabnosti. Pri tem naj velja načelo, da iz skladišča najprej vzamemo tiste pridelke, ki smo jih vanj shranili prve, saj bomo na ta način zagotovili, da pridelki iz prejšnjih sezon ne bodo ostali v skladišču. Glede na letošnjo borno letino se nam sicer verjetno ni treba bati, da bi nam letošnji pridelki ostali v skladišču. J Kak®w®©G medu (DD. d©DS Milan Meolič,milan.meglic4m@gmail.com Ostanki sredstev za zatiranje varoj v medu 1. Ostanki v vosku topnih akaricidov, na primer kumafosa, ki ga vsebujeta izdelka s trgovskima imenoma Perizin® in Check Mite® in ju v čebelarstvu ponekod še uporabljajo za zatiranje varoj, so veliko tveganje za kakovost čebeljih pridelkov, saj ostanki teh sredstev v vosku preidejo v med. Zato je treba pred uporabo teh sredstev iz panja odstraniti mediščne naklade. Ne glede na to, da je originalno navodilo pisano za nakladne panje, ga je treba smiselno upoštevati v katerem koli panju. V AŽ-panju torej v satih, ki so namenjeni za pridobivanje medu, teh sredstev ni dovoljeno uporabiti. Zdaj veljavno »železno« tehnologijo čebelarjenja v AŽ-panjih, pri kateri v obdobju razvoja čebelje družine del satov z zalego iz plodišča premeščamo v medišče in pozneje iz teh satov točimo med, je treba tudi iz omenjenih razlogov opustiti oziroma se prilagoditi novim zahtevam. Zato: • je treba pred zatiranjem varoj s temi sredstvi iz medišča odstraniti sate, ki jih bomo uporabljali za pridobivanje medu, prav tako pa je treba s sten medišča, z okenca, nosilnih železnih palic in matične rešetke odstraniti tudi voščene prizidke; • je treba uvesti ločeno kroženje voska, torej iz čebelarstva izločati obremenjeni vosek, satnice pa izdelovati iz neobremenjenega voska, ki ni bilo nikoli izpostavljeno uporabi teh sredstev; • je treba sate, v katerih smo s tem sredstvom zatirali varoje in v katerih so torej ostanki, skladiščiti ločeno, da jih ne bi prihodnje leto po pomoti vstavljali v medišče za pridobivanje medu; • prihodnje leto satov iz plodišč ne smemo premeščati v medišče, torej iz teh satov ne smemo pridobivati medu. Če dosledno upoštevamo navodila proizvajalcev in se ravnamo po zgoraj opisanih postopkih, zmanjšamo vsebnost ostankov v medu oziroma ne prekoračimo MRL (najvišje mejne vrednosti), kljub temu pa se ostankom ne moremo popolnoma izogniti. Dejstvo je, da ostanke po panju prenašajo tudi čebele, bodisi s hrano bodisi s svojimi telesi ali celo prek voska, ki ga čebele gradilke potijo pri graditvi satja, če so pred tem uživale med z ostanki. Glede na to je edina rešitev uporaba takih sredstev, ki pri pravilni uporabi niti v vosku niti v medu ne puščajo nikakršnih ostankov, na primer organske kisline. 2. Organske kisline so tudi v medu. Zaradi tega številni zmotno mislijo, da jih za zatiranje varoj lahko uporabljajo tudi pred pašo ali med njo. Predpisi določajo, da med lahko vsebuje samo naravne količine posameznih sestavin. 1. Zato med ne sme izkazovati nikakršne umetne spremembe kislosti. Pravilnik o medu (2004) dovoljuje, da je maksimalna vsebnost vseh prostih kislin 50 miliekvivalentov/kg medu. 2. Ostanki organskih kislin v medu povečajo njegovo kislost in s tem občutno spremenijo njegov okus. Zatiranje varoj z organskimi kislinami Mlečna kislina (15 %) 1. pri zimskem zatiranju varoj nima nikakršne ka-rence, 2. pri poletnem zatiranju z mlečno kislino je med za prodajo dovoljeno točiti šele prihodnje leto. Oksalna kislina (3,5 % ad. us vet.) Po uporabi oksalne kisline je med za prodajo dovoljeno točiti šele prihodnje leto (pod predpostavko, da zimsko zatiranje varoj z oksalno kislino izvedemo do 31. decembra). Mravljična kislina Mravljinčno kislino lahko uporabljamo po zadnjem točenju. Xuio-Al-V^ IM«". '•«I Oksalna kislina za zatiranje varoj Posledice uporabe organskih kislin v neprimernem obdobju - dejstva: 1. 2. 3. 4. uporaba organskih kislin v čebeljih družinah v obdobju med dvema pašama tudi pri naslednji intenzivni paši negativno vpliva na stopnjo kislosti pozneje točenega medu, ostanki organskih kislin se med skladiščenjem medu ne spreminjajo, povečana stopnja kislosti spremeni okus medu, v vosku ni ostankov organskih kislin (se ne topijo v vosku, tako kot na primer timol). Pripravki na podlagi timola in eteričnih olj Ostanki teh sredstev se akumulirajo v vosku, tveganje pa je sprememba okusa medu. Da bi se temu izognili, je treba pred zatiranjem varoj s temi sredstvi odstraniti enote za pridobivanje medu (satje za pridobivanje medu oz. naklade z mediščnim satjem). Točenje in kakovost medu Naloga čebelarja je, da zrel med iz satja pretoči v druge posode, pri tem pa ne spreminja njegove kakovosti oziroma je ne zmanjšuje. Zato ves čas točenja medu skrbi za kar največjo higieno orodja, opreme, prostora, okolja in za osebno higieno, hkrati pa zagotavlja tudi vse potrebno za ohranjanje prvotne kakovosti medu. Barva medu Barva medu je različna, saj obsega tako rekoč vse barvne tone od svetlih do temnih. Odvisna je od več dejavnikov: od barve nektarja, od vsebnosti cvetnega prahu v medu, od procesov spreminjanja zlasti mane v med in od obdelave medu (kristalizaci-ja, segrevanje). Barva medu je odvisna tudi od satja, saj je med z iste paše, pridobljen v temnih satih, običajno temnejši kot med, pridobljen v svetlih satih. Na barvo medu vplivajo lahko še sladek sok sadja, sirupov itd., ki jih lahko čebele prinašajo v panj ob pomanjkanju paše, vendar v tem primeru tak med po predpisih EU ni med (žal čebele tega ne vedo). Na kakovost medu lahko vpliva satje Skrb čebelarja za ohranitev kakovosti se začne že v obdobju prinašanja surovine, tj. nektarja ali mane v panj, saj mora v njem zagotoviti ustrezne higienske razmere, predvsem pa mora skrbeti za kakovost satja. V satju med tako rekoč nastaja in v njem je kot končni proizvod tudi nekaj časa skladiščen. Satje je torej prva posoda za med. Satja ni mogoče pomiti kot kozarce za med, zato mora čebelar s svojo tehnologijo poskrbeti, da je v panju za pridelavo medu vedno na razpolago higiensko satje. Najbolj higiensko satje je čisto, deviško satje, v katerem ni bilo zalege in v katerem ni nikakršnih ostankov različnih sredstev, na primer za zatiranje varoj, ki bi lahko pozneje prešli v med. Staro, velikokrat zaleženo satje vsebuje tudi srajčke in iztrebke ličink, to pa negativno vpliva na okus in vonj ter spremeni barvo medu. Pridobivanje medu v starem satju je zato nehigiensko. Prazno satje skladiščimo v čistem, suhem, hladnejšem zaprtem prostoru (lahko na prepihu, zaščiteno z gosto mrežo, ki preprečuje dostop škodljivcem). Če skrbimo za zatiranje voščene vešče, za ta namen uporabimo fizikalne metode (nizka temperatura, prepih), organske kisline (ocetna ali mravljinčna kislina) ali biološka sredstva. Zaradi navedenega je smiselno ločeno skladiščenje: • satnic in satja, ki še ni bilo zaleženo, • satja, ki je že bilo zaleženo, • satja, v katerem smo varoje zatirali s sredstvi, ki v vosku puščajo ostanke, • satja z medom, • satja s predelano sladkorno raztopno. Tovrstno satje je dobro tudi označiti, da ga ne bi morda pred pašo ali med njo vstavljali v gospodarske panje. Nepravilno segrevanje medu ob točenju, da bi ta pozneje kristaliziral, ali čezmerno segrevanje kristaliziranega medu lahko občutno zmanjša njegovo kakovost. Če nastanejo hujše poškodbe (če je vsebnost HMF več kot 40 mg/kg), tak med izgubi pravico do poimenovanja »med«. Čebelarstvo LUCKA Du San Žunha, s. p. Sužid 41, 6222 Kobarid 031 870 703, 05 388 5856 info@lucka-sp si. www.lucka.sp.si A2-, LR- in DB-^atniki. zažifeni, že za 0.30 EUR Šablona za sočasno zbija nje in žičenje AŽ-, LR- in DB-satnikov M Februarja 2012 smo se člani ČD Ljubljana Moste Polje poslovili od našega častnega člana Jožeta. Rodil se je na Dolenjskem. V svet čebelarstva je stopil že leta 1945, kmalu potem pa je začel čebele tudi prevažati na pašo. Čebelarji se ga spominjamo kot dobrega čebelarja in poznavalca čebeljih pridelkov ter kot korektnega odkupovalca medu v podjetju Medex. Jože je bil velik človek. Vedno je našel čas za svetovanje mlajšim čebelarjem in tudi za delo v društvu. Bil je član UO, predsednika NO in predsednik najstarejše komisije za ocenjevanje medu. Za svoje delo je prejel najvišja priznanja društva in ČZS. S svojim znanjem in izkušnjami je odločilno pripomogel k uspešnemu delovanju društva. Kljub bolezni je vedno rad zahajal v svoj čebelnjak, ki stoji nedaleč od njegovega doma. Čebele so bile zdravilo za njegovo dušo, žal pa njegovi bolezni niso bile kos. Z njegovim odhodom pa čebele niso ostale same. Ljubezen do teh marljivih delavk je prenesel na svojo vnukinjo, ki bo poslej skrbela zanje. Jožetu smo hvaležni za njegovo delo v društvu, zato se ga bomo še dolgo spominjali. ČD Ljubljana Moste Polje FRANE ZADNIK 1941-2012 Spomladi je prenehalo biti plemenito srce našega člana Franeta Zadnika. Vedeli smo za njegovo bolezen, kljub temu pa nas je pretresla novica o njegovi smrti, saj je naše društvo izgubilo dobrega prijatelja in čebelarja ter vestnega in zelo dejavnega člana. Frane je prejel vsa najvišja čebelarska priznanja, odličja Antona Janše III., II. in I. stopnje. Bil je soavtor knjige »Moj panj: pred 100 leti in danes«, v kateri je opisal razlike med AŽ-panjem in drugimi panjskimi sistemi. Njegova pokončna osebnost se je odlikovala po izrazitem občutku za odgovornost, v njem pa se je za zunanjo zadržanostjo skrivala izjemna človeška toplina. Vsi tisti, ki nas je štel med svoje prijatelje čebelarje, smo mu lahko popolnoma zaupali. Čebele so bile njegove življenjske sopotnice, saj je čebelaril več kot pet desetletij. Nazorno nam je pokazal, kakšno je polno življenje. To je življenje, polno ljubezni, nežnosti in čustvenosti, obogateno z delom in skrbjo za druge, predvsem za našo kranjsko sivko. Od Franeta smo se s čebelarskim praporom poslovili 15. februarja 2012 v njegovi rodni vasici Prem. Zahvaljujemo se ti za tvoje zgledno izpolnjevanje čebelarskih dolžnosti, za to, da si bil na vsakem koraku pripravljen pomagati tako z nasveti kot z dejanji, ter za tvojo neomajno zvestobo ČD in ČZS. Kot čebelar boš ostal v našem trajnem spominu. Jugoslav Logar, predsednik ČD Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica VALENTIN STRGAR 1937-2012 Ko se je narava začela prebujati, smo se člani ČD Bohinj poslovili od našega dolgoletnega člana Valentina Strgarja. Tinko, kot smo ga klicali, se je rodil leta 1937 na Koprivniku nad Bohinjem, kjer je skromno živel z bratom in sestro, saj so očeta kmalu izgubili, mati pa je bila šibkega zdravja. Takoj po OŠ se je zaposlil v elektro-podjetju, v katerem se je pozneje tudi izšolal za elektromonterja in delal do upokojitve. Njegova velika strast so bile male živali, saj je poleg čebel nekaj časa gojil tudi akvarijske ribice, papagaje, hrčke in kokoši. Čebelariti je začel leta 1982, si zgradil ličen čebelnjak, od domačega čebelarja kupil šest panjev in vestno skrbel za svoje čebele. Leta 1992 se je s Ko-privnika preselil v Bohinjsko Bistrico, si postavil nov čebelnjak z 28 panji ter vzorno čebelaril vse do svoje smrti. Vse obdobje svojega čebelarjenja je bil član ČD Bohinj, v katerem je bil dejaven tudi kot član UO. Za svoje delo je leta 2011 prejel odličje Antona Janše III. stopnje. Dragi Tinko, vedno, kadar se peljemo mimo tvojega čebelnjaka, se spomnimo nate in na tvoje čebelice, ki v panje že pridno nosijo prvo medičino, le potrobiti ti več ne moremo. ČD Bohinj Popravek V SČ 7-8/2012 smo pri osmrtnici g. Avgusta Marina napačno navedli prejeta odličja A.J. Pravilno bi moralo pisati, da je g. Marin je ^prejel odličja A.J. III. in II. stopnje._Uredništvo^ JOŽE GORJUP 1941-2012 Aprila letos smo se poslovili od našega dolgoletnega člana, čebelarskega inovatorja, strokovnjaka in zanesenjaka. Že v rani mladosti je pokazal zanimanje za gojenje čebel. Dejavno je začel čebelariti leta 1969, in to v Kirarjevem panju, ki mu je ostal zvest vse do smrti. Že kot mlad čebelar je pokazal organizacijske sposobnosti, se vključil v društveno delo, postal predsednik ČD Radlje ob Dravi in bil leta 1972 tudi udeleženec jugoslovanskega kongresa čebelarjev v Osijeku. Od leta 1985 naprej je bil član ČD Selnica ob Dravi. V obdobju ukvarjanja s čebelarjenjem je v svoje čebelarstvo uvedel številne inovacije. Opravil je tudi izpit za čebelarskega preglednika, tečaj za vzrejanje matic in tečaj za higienski minimum. Bil je mentor številnim mladim čebelarjem, med katerimi sta si dva prav po njegovi zaslugi pridobila poklicno kvalifikacijo čebelar/čebelarka. Leta 2002 je bil izvoljen v UO ČD Selnica ob Dravi ter prevzel nalogi tajnika in praporščaka. Obe je vestno opravljal vse do predla- ni. Za svoje delo je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje ter številna čebelarska priznanja. Dragi Jože, iskrena hvala ti za vse, kar si storil za nas. Ohranili te bomo v lepem spominu, njegovim bližnjim pa izrekamo iskreno sožalje. ČD Selnica ob Dravi. ALOJZ KAŠTRUN 1934-2012 ■ I šsm Ob prebujanju pomladi in prvih poletov čebel na spomladansko cvetje nas je nepričakovano zapustil naš čebelar Alojz. Od njega smo se z društvenim praporom in govorom na pokopališču v Tenetišah poslovili 4. aprila 2012. Rodil se je v prijazni vasici Kovor pod Dobrčo v občini Tržič. Izučil se je za orodjarja, zaposlen pa je bil v tovarni Iskra Kranj. Z ženo sta si v Tenetišah zgradila hišo in ustvarila družino. Čebelariti je začel na svojem vrtu, kjer je postavil čebelnjak za osem do dvanajst panjev. V pomoč mu je bil sosed Markovič, ki ga je uvedel v skrivnosti življenja čebel in ga pripeljal tudi v ČD Goriče. Vse od leta 1970 je bil vzoren čebelar, dokaz za to pa je tudi odličje Antona Janše III. stop- nje. Dejavno je sodeloval tudi pri razvitju društvenega prapora, ki smo ga razvili junija lani. Redno se je vključeval v delo društva in se udeleževal številnih strokovnih predavanj. Izguba čebel v minulem letu ga ni potrla, saj je že pripravil nove panje, da bi vanj naselil nove čebelje družine. Nepričakovana bolezen je preprečila njegove načrte in njegov čebelnjak bo čakal na novega čebelarja. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. ČD Gorič ANTON HOČEVAR 1939-2011 Anton Hočevar se je rodil 4. aprila 1939 v Hrašah pri Smledniku. Že kot otrok je bil prikrajšan zaradi bolezni, a je kljub temu poprijel za vsako delo. Izučil se je za mizarja. Leta 1978 se je vpisal v Čebelarsko družino Smlednik. Ljubezen do čebel je ohranil vse do svoje smrti, čeprav je zaradi bolezni pred šestimi leti prenehal aktivno čebelariti. Ostal je častni član smledniške družine. Prejel je tudi odličje Antona Janše III. stopnje. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. ČD Medvode