Štev. 21
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
27. maja 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za. ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Krivice se bojte!
Radičove stranke glasilo „Slobodni Dom“ dnes dva tjedna jako veliko krivico dela pali kat. Matericerkvi. Radič je katoličanec, njegovi glasači so v nogi dobri katoličanci, a njegova politika nakeliko je kričeča za sloboščino Horvacke teliko je tüdi dejanska proti krščanskomi mišljenji. Ta številka „Slob. Doma“ posvedoči naše trditve. Zaganja se najmre vu rimskoga papo, v njegovoga drž. tajnika, v rauncija belgijskoga itd. ka zakaj ne podpirajo narodne cerkve." 1 ka je narodna cerkev? Par pojx>v, ki so za volo nečistosti i drügih grehov odpovedali svojim višešnjim pastirom pokorščino, se zoženili, so zmislili narodno, cerkev. V njej bi nekaj ostalo z Kristušove vere nekaj i to večino bi pa oni pridjali i? ,,svoje vere.** Lepo bi jeli ta cerkev {zgledala ? 1 to cerkev zagovarja i zavolo njé blati Kristušovo Matercerkev Radič v svojem glasili. 1 ravno v toj številki na drügom mesti tüdi močno napada krščansko politiko celoga sveta, .
Na koj kaže vse to? Na to, ka čeravno bi on spravo vse sloboščino, sloboščino prave Kristušove vere. Ki količkaj malo pozna Horvacko, žalostno more uviditi, da je tam krščanska vera v nevarnosti. Dühovnika katoličanskoga pravoslavni Srbi jezero bole poštujejo kak kat. katoličanski Horvatje. Za poldrügi milijon ljüdi se v Zagrebi vči komaj 22 bogoslovcov. V štiraj letaj bo komaj telko novomešnikov. I vse to iz vekšega je po stalnom hujskanji proti veri i dühovščini nastalo zadnji čas. Politika, štera je natelko sovražna veri, ne more biti prava i je nevarna za celo našo državo. Poleg sloboščine Horvacke se naj bori tüdi za sloboščino vere ne pa proti njej — te de prava. Mi Slovenci, posebno Prekmurci, ki samo narod, šteri iz vere žive, Radičovo politiko zavolo njenoga sovraštva do vere obsodimo i ž njov naša stranka samo teliko ide vküp, ka dosegne svoj*cio: neodvisno Slovenijo i Prekmursko županijo. Ovak mi tiste politike ne odobravamo i smo proti njej. Joj bi bilo vsem vernim düšam v Radičovoj republiki, zavolo zagovarjala narodne cerkve. Raz-vüzdani vučje bi trgali naše düše. Jaj bi nam bilo. Krivice se bojte!
Ešče od Slov. Krajine.
Dugi so bili boji, štere smo mogli prestati, dá je naš lepi kraj od bistre Müre gor do sive Rabe, od Radgonje do Lendave, prišeo opet v oblast slovenskoga lüstva. Znali smo, da so to zemlo negda Obdelavali slovenski naši očaki, da so se v tom z vsov lepotov blagoslovleni kraji glasilo Slovenske pesmi, da so tű bili že pred jezero leti Slovenci gospodarje. Znali smo pa tüdi, da more priti čas, gda bodo opet Slovenci gospodarili tű. Zato smo pred nekaj desetimi leti začnoli te boj po mali, na tiho, ar smo glasno ne smeli, ali znali
smo, da ravno to tiho delo bo melo sad.
1 resan smo se ne vkanili.
Ali naše delo je ešče ne dokončano. Zdaj smo si komaj gor postavili hižo. Ali v toj hiži je ešče nikaj ne v redi. Prle nesmimo jenjati, dokeč ne pridemo tak deleč, da bomo resan sami svoji gospodarje. Zadovolnost, srečo i mir ščemo spraviti v našem kraji. Ali prevnogo neprijatelov mamo. — Vidite, gda smo to spravili, da se sme pri nas slovenski v šoli včiti, da se v vseh uradih guči slovenski, da nas po celom sveti več spoštüjejo kak prosti narod, te je prišlo k nam vse tisto dobro i slabo, ka je bilo že prle v Sloveniji. Vsakša stranka, vsakša Organizacija, vsakše drüštvo jer štelo pridobiti za sebe kak nájveč lüdi, kak nájveč kotrig tüdi v našem kraji.. Agi tirate so vse te stranke, vsa ta drüštva že štiri leta i agitirajo izda, samo da bi zgrabila vsakša za sebe kaj. Na ednok je prišlo k nam ščista novo živlenje. Kaj naj napravimo mi ? Ne nam je trebelo dugo čakati. Ravno te agitacije drüštev i njüva-činenja, sad njüvoga dela so nam pokazali kama* naj pristopimo, gde se naj organiziramo. I organizirati, drüžbi se moremo, ar ovak nikaj ne dosegnemo.
Zato more biti zdaj naše delo: drüžimo se i te dosegnemo svoj cio: zadovolnost, srečo i mir. Či smo ne zdrüženi, nemremo čakati dosta. Na priliko, pri nas je trebe jako-jako reguleráti Müro, popravlati ceste, skrbeti za bogšo razdelitev drv i zemle itd. Ali toga skoro nikaj nemremo napraviti, ar nega organizacije, štera bi močno zahtevala to. Či smo na priliko vsi kmetje zdrüženi v Kmečkoj zvezi, vsi delavci v  Delavskoj zvezi i vsi obrtniki v Jugoslov. obrtnoj zvezi i vsi vküp; iz celoga našega kraja zahtevlemo reguleranje Müre, bomo to gotovo dosegnoli; žmetno pa i bole pomali, či de samo eden proso ali dva za to.
Zato naj bo po našem ošlobodjenji naše prvo delo r drüžino se, do mo vsi v ednoj krščanskoj organizaciji. Naj ne bo med nami kmeta, ne obrtnika, ne delavca, šteri ne bi bio kotriga kakše krščanske organizacije.
Uradna naznanila.
Okrajno glavarstvo v M. Soboti, dne 16 maja 1923. Št. 4180/1.
Nabori Mariborskega vojnega okruga.
Vsem občinskim uradom vojnega okruga Maribor.
Dodatno k okrožnici Mariborskega vojnega okrugaj z dne 19. aprila 1923. št. 9089. ki jojé vsaka občina dobila naravnost od vojnega okruga, Vam Pošiljam v prigibu .Razpored za letošnji nabor."
Pri tem opozarjam občinske predstojnike na sledeče:	. -~> v -
t.' Istočasno z odborom se vrši tudi pregled živine in vozil kakor je iavljeno s tu uradno okrožnico z dne 14. V. 1923. št. 4195/1. Nabor, kako tudi popis živine se začne točno ob 7 (sedmih), Vse občine morajo točno priti, ker drügače ni mogoče delo zvršiti. Za One občine,
katere imajo na en dan nabor in popis živine se bo najpoprej popis živine zvrševal in potem nabor.	-	-	..
2. Vsaka občina se mora točno in natančno držati navodil, ki so navedene v okrožnici vojnega okruga z dne 19. IV. 1923, št. 9089.
3. Občinama Gornja Lendava, in Cankova posebe naročam, da preskrbi vsaka primeren Íokel, kjer se bo vršil nabor ter primeren prostor, kjer se bo vršil popis živine in vozil. V nabornem lokalu mora biti. postavlena mera za merjenje Višine. Če navedeni občini te mere nimate, naj si jo izposodite od občinskega urada v M. Soboti. Da bo prostor za popis živine in lokal za nabor primeren, nadalje da bo mera:za merjenje višine postavlena v nabornem lokalu, za to odgovarjala Cankovski in gornjelendavski župan osebno;
4. Občini Gornja Lendava in Cankova morate tudi preskrbeti primerna stanovanja za vojaške člane naborne komisije ter za zastopnika Okrajnega glavarstva. 
Vodja urada: ■ LIPOVŠEK,   s. r.
Razpored
za letošnji nabor v političnem okraju Mi Sobota. Mesto nabora: Gor. Lendava.
15. junija 1923.: Gor. Lendava, Vidonci, Otovci, G. Slaveči, Dolič, Ocinje, Sotina, Nuskova, Rogačovci, Poznanovci.
16. junija 1923.: Kuzdoblanje, Radovci, Kovačovci, Motovilci, Dolnji Slaveči, Kramarovci, Serdica, Sv. Jurij, Kruplivnik, Prosečka vas. 
Mesto nabora: Cankova.
18. junija 1923.: Gederovci, Skakovci, Beznovci stari, Krašči, Fukšinci, Pečarovci, Polana, Krog, Tropovci, M. Petrovci, Lemerje.
19. junija 1923.: Krajna, Cankova, Domajinci, Gerlinci, Večeslavci, Vadarci, Šalamonci, Veščica, M. Črnci, Sodišinci, Vanča vas.
20. junija 1923.: Strukovci, Topolovci, Korovci, Ropoča, Gorica, Črnelavci, Satahovci, Petanjci, Borejci, Gradišče, Kupšinci.
21 .junija 1923.: Zenkovci, Beznovci novi, Gornji Črnci, Pužavci, Pertoča, Bodonci, Brezovci, Predanovci, Rankovci, Tišina.
NEDELA.
Sv. Trojstva ali 1. po Risalaj. Evang. sv. Mataja XXVIII. Jezuši je dana vsa oblast. On ma večnoga Oče, večnoga Sina, večnoga sv. Düha oblast. On je drüga oseba, boža oseba sv. Trojstva, pravi večni Bog, Sin boži. Ki žele zvrličan biti, mora v imeni presvetoga Trojstva, Oče i Sina i sv. Düha krščen biti i držati vero 'Kristušovo, štero s sv. Krsten) prime. Kristuš je meo i ma oblast to sveti naznaniti i po svojih namestnika]', dühovnika]* to svojo oblast Zvršavati. Ne boga zato dühovnika, nego Kristuša, ki se ravna po dühovnikov!!! návukaj, štere glasi po Kristuši.
Trpljenje Gospodovo.
' Ne je moje mnenje, ka bi náj bio veš hasek, šteroga bi si mogli iz preminjávanja trpljenja Kristušovoga pridobiti, sámo jokanje. Skuze lejko pridejo 1 že iz onoga narávnoga sočütje, štero čüti človek pri vsakšem preganjanji Ino mantranji koga nedužnoga; tűdi se náj med nami ne objokávle smrt križanoga Bogačloveka na enáki način kak klánje nedužnoga jágnjeca. Jaz bi tembole želo, ka bi sad njegovega trplenja obstajo v globokom čüti sramote ino obžalüvanja, če premislimo véliko nezahvalnost proti, tistomi, šteri je za nas telko trpo.'VV-‘
2
NOVINE
27. maja 1923.
Apoštol Pavel je napiso v svojem listi do Rimljanov Izrek, šteri jakó dosta težkoč v sebi hrani ali jes vam ga ščem tű razložiti; kajti on nam zna dosta haska Prinesti. On pravi, ka je nebeski Oča svojega Sina sveti prekdao. „kak žrtev po veri v svojoj krvi, kak dokaz svoje pravičnosti zavolo odpüščenja že prle včinjeni grehov.*
Da je Kristuš s svojov smrtjov božo pravičnost ino smilenje odkrio, to razmim. On je razodeo pravičnost z ostrostjóv, s šterov bi mogeo odküpnino za ednoga roba plačati; on je razodeo smilenje z lübeznijov, s šterov se je ponüdo, za upornika mreti.
Zakaj pa piše apoštol, ka je Kristuš samo za Odpüščenje že včinjeni!), ne pa tüdi za odpüščenje šče prišestnih grehov? Ali je ne prineso žrtev, štera je zadostüvala za vse pregrehe člo-večanskoga roda, pa naj bi tüdi bilo lüdi brez števila, pa naj bi tüdi svet na veke gorstao? V tom ne dvojimo. Zakaj pa se je té apoštol ne kakšega bole obsežnega izráza poslüžo, Šteri bi tű to prišestno ino mogoče, ne samo preminoče ino istinsko v sebi zdrüžo?
Jes poznam odgovor Prererija, (In Epist. ad Rom. disp. 15.) šteri od reči do reči pomeni najboljšo razlago. Glasi se: Ar se nemogoče vido, ka bi Posledice po časi svojemi Vzroki naprejšle, se ne moglo razmiti, kak so bili že pred prihodcm Kristuša včinjeni grehi že z enov šče ne prelejanov krvjov očiščeni ino z šče ne pláčanov odküpnino v poravnani; apoštol,'šteri je mogo te poganom najžmetnejše verske resnice razlágati, šteo je One grehe posebno omeniti, šterih odpüščenje je ali bole neznano bilo ali pa se bole nemogoče vidlo, „kak so ravno že včinjeni grehi bili.*
Pa poleg té razláge, štera je, kak smo že pravili aobesedno, bi rad šče tüdi moralično, mistično dao ino z večini slávnom razlagale) (Salmeron dispos. 2. in ep. ad Rom. 3.) pravo, ka je sv, Pavel izrecno piso: ,,za odpüščenje že včinjeni!) Ino ne prišéstnlh grehov," ka bi nam vzeo vero v vsako mogočnost, ka bi v Prihodnje šče mogli grehi biti. Ar je meo té velki apoštol srce puno goreče lübezni do Jezuša, ar je bio napunjen z neomejenov Častjov ino spoštlivostjov proti njegovoj krvi, ne je mogeo niti s svojov velkov pametjov zapopásti, ka bi šteri Človek mogo šče grešiti potom, ka se je zavolo človečega greha takša krv prelevam i takša mantra trpela, zato je zadosta, právi sam proti sebi, ka pišem samo od včinjeni!); „za odpüščenje že včinjeni!) grehov"; kajti od pri-šéstnih gučati, je odveč. ,,S tem, ka samo od včinjeni!) grehov guči, takrekoč pokáže, ka je nemogoče več grešiti. Bened. Justin. in hunc locum.)
Glasi.
Slovenska Krajina.
Iz Lipovec nam poročajo, da so tam nešterni lüdje, šteri nikak ne bi radi plačüvali invalidske dače i zato pravijo, da v Lipovcih nega invalidov, invalidje so prej samo tisti, šteri nemajo rok ali nog. Odgovorimo njim, da je invalid vsaki, šteroga so na pregledi za invalida spoznali. Vsakši takši pa je vreden pomoči. S
tom že níšče nede bole sirmaški, či za invalide kaj dá, Vej so si ne sami krivi te svoje nesreče. Pa tüdi či v Lipovcih niti ednoga invalida ne bi bilo, itak ne bi níšče menje invalidske dače plačüvao, ar jih je v Lipovcih gotovo jako malo proti tistomi, kelko jih—jó V celoj državi. Zato ne bojmo nevoščéni, ešče ráj dajmo pomoč našim rojakom kak drügim.
Dokležovje. Dne 18. marca, gda so bile volitve, se je nekši 80 let stari človek iz naše občine tak potrüdo, da šo na volitve, čiravno je že tak jako stari. Vzeo je svojo palico i pravo. .Že več kak 10 let sem ne bio zavolo velke starosti v Beltincih; ali dnes,; gda je najvekši den v Jugoslaviji, morem napraviti svojo dužnost. Idem volit i dam svoj glas na krščansko stranko. Mogoče bo ravno eden glas menj-kao našoj stranki, či jaz ne bom šo volit.
Velavnost jezero-dinarski bankovcov. V zadnjem časi se širijo guči med lüstvom, da bodo glizdaj zgübili svojo vrednost bankovci po 1000 dinarov, šteri so bili že prle izdani. Istina je, da so že novi 1000 dinarski bankovci, ali stari bankovci valajo ešče nadele. Gda se bodo vzeli iz prometa Stari 1000 dinarski bankovci, se bo določilo komaj sledkar i se bo to že vsešerom razglasilo. Zato je vsakši strah v tom. pogledi prazen i brez vsakšega fundament.
Državna borza dela v Soboti sporoča, da se je je poslüžilo od. I. januara do 12. maja toga leta, 10,644 lüdi i to 5517 delodajalcov i 5327 delojemalcov. Posredüvanje še je vršilo 1652, Uspeh neznani 3501 i odpotüvalo je 1794 delavcov za polovično ceno po železnici — Iščejo se hlapci, slüžkinje, küharice, mesarski, pekovski i kovački, inašje. Dela prosijo polski delavci, kóldrski, krojaški (šnajderski) i klüčavničarski pomočniki.
Bogojina. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je z odlokom z dne 5. maja 1923. št.2663. podelili) občini Bogojina “v Prekmurju poleg dosedanjih 2. sejmov 15. maja in 4. septembra še pravico do nadaljnih treh letnih kramarskih in živinskih sejmov za konje, govedo in drobnico: dne 15. februarja, 20. marca in 15. novembra.
Bogojina. Dne Í3. maja 1923 se je vršo pri nas zavüpni shod. Gučao je stran-kin tajnik g. Švikaršič. Opisao je današnji politični položaj, s kakšov borbov se morejo boriti naši krščanski poslanci za naše do-maše pravice, ar liberalci — demokratje — samostojneži so spravili našo državo v propast. Vsaki den je vekša draginji, kase so prazne i namesto da bi se tisti penezi,
ki so se potrošili pri volitvah od naši nasprotni strank, porabili za sirmaško prekmursko lüdstvo, se je porabo za vino, fijakera i avtomobile. Tisti, ki so bili prle najvekši Madžaroni so bili zavolo penez najvekši Srbi. Pokazalo seje tüdi, da so bile volitve samo kšeft nasprotni strank, obečavali so zlate gore i nazadnje je bio liberalni kandidat Kühar iz Markišavec kaštigan na 3 dni zapora. Dele je govornik povdarjao, naj se lüdstvo čuva nasprotni listov. Tüdi g. Hartner izdavle madjarski list „Szabadság.“ Rad bi si pridobo lüdi za volitve, ali lüdstvo dobro zna, ka šče Hartner i ka zna. Povdarjao je tüdi govornik, naj lüstvo samo od sebe ustanovi lüdsko posojilnico i naj nalaga v domačo kaso peneze i se ne püsti cecati od velki bank. Liberalne banke ščejo kmeta vničiti, ar zahtevlejo od 25 do 30 procentov. Či si pa lüstvo samo ustanovi takše posojilnice, dobi iz kase po 8—10% peneze. To je hasek za lüstvo. Nazadnje se govornik zahvalo Bogojanskoj fari, ka se je pri volitvah tak lepo pokazala i tak dála peldo celomi Prekmurji.
Peti katoliški shod v Ljubljani. Kak je našim čtevcom Marijinoga lista že znano, bo letos avgustuša v Ljubljani katoliško shod. — Priprave za V. katoliški shod -se lepo vršijo na Kranjskom i na Štajerskom. Za Prekmurje mislimo tak napraviti: Poslali bomo vsem katoliškim župnijam okrožnice i izvidnice za nabiranje udeležencov. Kde so kaplani, pošlemo na njüv naslov namesto župnikov. Glavni Spored za katoliški shod bo ete: Nedeljo predpoudne slavnostni sprevod. Slovesna slüžba boža i velko manifestacijsko' zborovanje. Pri slavnostnom sprevodi nastopi kakih 2000 Orlov i telko narodni noš. Popoudne priredijo Orli orlovsko prireditev. Zvečer je koncert Assumptio BMV. i igra. V pondelek i tork so slavnostna Zborovanja i posvetüvanja odsekov. Štajerci bodo zdrüžili obisk katóliškoga shoda z romanjom na Brezje i Bled. Takromarski vlak pride v nedelo zajtra v Ljubljano i odide zvečer na Brezje. Eden romarski vlak bo sestavljeh na Mürskem poli. Dobro bi bilo, či se pridrüžijo tomi romarskomi vlaki na Mürskem poli tüdi Prekmurci. Či bo iz Prekmurja dosta udeležencov, lejko napravimo iz Mürskoga pola dva romars-kiva vlaka. Takši romarski vlak bo šo iz Lotmerka 25. avgusta popoudne i romarje bodo prenočili morebiti v Celji. Računamo na 50.000 udeležencov.
Beltinci. Dne 1. aprila v 13.-toj številki Novin smo čteli od znanoga komu-nističnoga követa Baligač Ivana z Beltinec. Pri ednoj priliki je sam pripoznao, ka je
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
„Ti si zasledo (to reč je posebno močno povedao Korvin), nekšo zaroto na Jütranjom i Dioklecijan..."
»Što si ti?“ njemi segne naglo v guč Fulvij.
„Korvin sem, sin mestnoga prefekta Tertula."
Te odgovor je Fulviji razjasno vse, bole mirnoga glaso pravi: „Za zdaj bodi tiho, tam pridejo znanci; Čakaj me zajtra rano na Patrici-jovi cesti pri Novatovi toplicah pa v drügoj obleki, — tam se bova več pomenijo*
Korvin je odišeo domou i je bio jako zadovoljen stem, ka je dnes opravo. Včasi si je preskrbo staro obleko nekšega sužnja, i drügi den se je komaj den delao, je že stao na svojem mesti. Dugo je ne bilo njegovoga novoga prijatela; nazadnje pa pride zavit) v šörko obleko i krajščak potisnjeni na čelo.
.Dobro ütro," pozdravi Korvina; »mogoče sem te püsto malo predugo čakati v mrzlom ütri, posebno, ar si tak slabo oblečen."
.Zaistino bi mi bio skoro dugčas, Či ne bi nekaj opazüvao, ka me je jako zanimalo.*
»Pa kaj?"
,,Že od ranoga ! ütra laži i se plazi mimo mene cela procesija na vse načine püklavi lüdi: slepi, plantavi, spotrli od starosti drügi püklavci, v celi čredah idejo v to hižo to zdaj skoz mala vrata zdaj skoz velka. Na podoknah skoz velka vrata pa hodijo lüdjé bogši stanov, kak se mi vidi."
»Ali mogoče znaš, čida je ta hiža ? Poslopje je velko i staro i preci zanemarjeno."
»Hiža je nekšega jako bogatoga i kak pripovedüjejo, jako skopoga Človeka. — Gledaj, gledaj, že pa dva!*
Bio je že seri, sklüčeni starček, šteroga je podpirala i vodila mlada, vesela deklica. Jako prijazno sta se pogučavala. »Ešče malo stopinj pa sva tam," pravi ravno deklica Staromi; ,,te boš si odpočio."
.Hvala lepa, hvala, drago dete," odgovori stari sirmak, ar si tak rano prišla po mene."
.Znala sem, da potrebüješ pomoči, i ar me doma nikaj ne nücajo,, zato sem Šla po tebe."
.Ali si opazo, Korvin?" Začne gučati Fulvij. Deklica je slepa; le gledaj", kak vednako stopa, ne pogleda ne na desno ne na levo."
»istina 1 Pa tüdi to sem zapazo, dá so tej šterci vse inačiši i drügi kak ovi na Arcijevom mosti*). Ne so tak divjega, nego cilo veseloga obraza i niti eden me je ne proso miloščino."
*). To je bio prostor blüzi mesta, gde se je shajalo največ i najvekši štercov.
»Zaistino je Čüdno; to stvar bi rad spoznao malo bole natanci — znabiti še nama tü prikaže lepi dobiček. Praviš, da je gospodar jako bogat? Či bi tüdi niidva mogla v hižo!"
.Znaš kaj ? Črevle bom si dol züo i skltičo bom nogo, potem bom se pa pomešao med te lüdi i bom šo korajžno notri, med te lüdi. Kak se bodo oni obnašali-, tak bom se.tüdi jaz-" »Tak nejde, ar skoro' gotovo poznajo v hiži vse lüdi."
..Mislim, da ne," odgovori Korvin, »ar ne jih je več pitala, či je to hiža gospodične Agneški	
»Čida?” se za Čüdi Fulvij.
..Kaj me gledaš tak debelo? HižajeAgncš-kini starišov ; ar je pa mlada nevesta jako bogata, mogoče nikaj menje, kak njena tetica Fabijola, zato jo lüdje poznajo bole, kak njene stariše i pitajo samo po njoj.
Fulvij malo tiho postane i nekši dvom se njemi zdigavle v glavi, ali prevažen se njemi vidi, da bi ga razodeo pajdaši; zato njemi pravi: „Či dobro znaš, da so tej lüdje ne Znani pri domačih, te le posküsi s svojim künštom. Jaz sem z gospodičnov nekelko Znani, zato bom jaz posküso pri Prednji vratah — tak nama bo šlo mogoče bole po sreči.”
»Vüpam; gda se zvežeta Vuk i lisjak proti hlevi ovčic, tam se njima skoro vsikdar posreči.1'
27. maja 1923.
NOVINE
3
Fulvij ga zaničlivo pogleda po strani i vsak odide na svoje mesto.
Prle pa kak Povemo, kak se njima je go-dila, ščemo čtevce nekelko spoznati z Agneš-kinov rodbinov.	----
Agneškiní stariši so bili iz stare, plemenite rodbine, štera je že pred več pokolenji!) sprijela Kristušovo vöro i vu svojoj vrsti čtela že več mučencov. I kak so drüge plemenite rodbine visike v spomini mele i častne tiste pradeda (očake), šteri so se pokazali v vojni junake ali so pa bili v visiki državni službah, tak je ta krsčanska rodbína častna i spoštüvala tiste svoje prednike, šteri so predjali svojo krv za Odreše-nika. Vse veselje i vüpanje v drüžini je bila zdej Agneška edino dete i dedič. Bila pa je tüdi Agneška tak prilüblenoga obnašanja, tak meh-koga i blagoga srca, tak čiste i nedužne düše, da jo je lübo vsak, što jo je le vido. Le eden deo poslopja so meli Agneški™ stariši za svoje stanüvanje, štero je bilo lepo napravleno. Tü so živeli tiho i mirno, sprijemali malo svoji prijatelov i se malo brigali za svet; tüdi Agneška je ne marala za njega. V tom stanovanji jo je večkrat obiskala Fabijola, čiravno je ráj Agneška hodila k njoj.
Pogani, šteri so jo obiskovati i sodili po zvünaj, sö mislili, da samo iz skoposti Živijo tak sami za sebe i priprosto, da so si tak s skopostjov nagrmadili že Bog zna kak došla zlata, tüdi so mislili, da leži ves notranji deo hiže zanemarjeni v neredi, ar so ga nikdar ne vidili odprtoga. Dale.
delao proti g. Kleklni, narodnomi poslanci pred volitvami. Nego itak se šče ne spa-metüvao. Dne 20. maja je palik glaso svoj bolševiški evangelium, pred ništernimi moški na cesti, se zna da palik proti g. Kleklni. Med drügim je pravo: „Ka nam je Klekl Spravo prej drügo, to ka nam drva vö vozijo." Mo ti kratkovidni Baligač 1 Ali so g. Klekl bili na vladi ? Ali što je bio minister za šume? Ali g. Klekl ravnajo državo? Daj odgovori Ar ovak mo postopali sodnijsko proti Baligač!, ka nade trošo i zgre-bao falinge na moža. K' jé celo živlenje delao i dela samo za düševno i telovno blagostanje lüstva. Ka je pa včino Baligač gda je bio bolševiški követ ? Na žamatnom stoci je sedo i cigare kadio. Naše lüstvo, je hodilo tisto vreme prek Müre küpüvat si potrebno blago za gvant. I gda je blago se prineslo na naš kraj, so vnogim bolševiki vkraj zeli i tisto blago spitavali v grad. Gda se je pa zrüšilo bolševiške kralestvo, gda so mogli iti s Prekmurja, so si pp tisto blago talali vnoči okoli pou noči i razno vozili. I .Baligač je te meo moč, zakaj je pa ne zabrano, naj bi blago tű ostalo i se lüstvi nazaj dalo, pravimo zakaj je ne imeniten Baligač zabrano ? Ali Baligač je ne dišala te Jugoslavija, ar včasi po prevrat!* so meli poseo ž njim Orožniki zavolo Jugoslavije. Zato priporačamo g. Baligači železne rasoje v roke i svoje smeti vkraj zmetati ali pa s taligami krej zvoziti, potom šče le vzeti metlo, ka se ognjišča pomeče i s tistov te pometati drüge smeti, ar g. Baligač večkrat Romare cedile, gambele pa požirati — r. —
Filovci. Dne 13. majuša se jo ustanovila pri nas »Lončarska zadruge.“ To drüštvo je že bilo od leta 1780. Šče dozdáj smo meli tista stara pravila. Zdaj j>a bo gotovo ešče bole cvetelo to drüštvo, gda se je poživilo i dobilo nove potí za svoje delo.
Država.
Demokratje ali po našem bole liberalci, so začnoli hujskati proti našoj državi. Posebno v južnoj Srbiji organizirajo skrmá lüstvo proti vladi i državi. Resan jim je več nikaj g16 svétoga. V svoji novinah pišejo, da so samo oni za državo, v istini pa ravno oni delajo med lüstvom najvekšo nezadovolnost. Iz toga se vidi, kak strašno lažejo Orjünci, gda pravijo, ka so ne od niedne stranke.
Dijak roparski morilec. Jako dosta pišejo te dneve novine od ednoga 18 let staroga gimnazijca, šteri je bujo dva človeka. Zgodilo se je to prejšnji tjeden v Zagrebi. Bio je to po imeni Hrvoje Pas-
kijevič. Njegovi starišje so bogati zagrebški meščanje, šteri so svojemi sini vse dovolili. Ne nam je trebe omeniti, da je te dijak ščista brezvörec. Pri tom vmori sta njemi pomagala nek^i Kralj i Viktor JeliéiČ. Po vmori so vsi trije pobegnoli. Žandarje so najprle zgrabili Kralja. Paški-jevič je pa pobegno na Italjansko v Fijomo; Jeličiča so šče dozdáj izda ne najšli. Stari sodniki pravijo, da so tak strašnoga izda ne čüli. Vse to pa je sad brezvörni šol i brezvőrni drüštev kak je Sokol i Orjuna. Vej si lejko mislimo, kakše lüdi bodo zgo-jili iz naše decé brezvörni vučitelje. Zato pravimo vsigdar, da ne maramo vučitelov Sokolov, šče menje pa Orjüncov v naš kraj.
Profesorje so začnoli štrajkati v Srbiji, ar premalo plače dobijo.
Na Razkriži so izda ne dobili fare, čiravno lüstvo iz Razkriža: Šafarskoga, Gibine i Veščice jako želi. Cerkev so že vözmetali. Gotovo nega tak lepe cerkve pri nas kak je zdaj razkrižka. Vse majo pripravleno, samo dovolenje g. župnika iz Štrigove šče trebe. A te župnik neščejo dati dovolenja. Strašijo cilo lüdi, da bo trebe plačati 4 milijone koron. No, to je ne istina. Na Razkriži je’ vse pripravleno za faro, nikši drügi potrošov več nade, kak samo či bi za par let klošter zidali. Do tečas pa se pá dobijo vküp penezi. Zato se vűpamo, da bodo g. Štrigovski župnik šli na roko i bodo dovoli medji-murskim Slovencom svojo faro.
Svet.
V Ameriki je bio p. majuša takši viher, da je porüšo 50 hjž.
V Barkovljah na- Italjanskom-Slo-venskom je avtomobil vdaro v soho na cesti i so se pri tom bujje 3 peršone.
Iz Rumunskoga poročajo, da so ta priletele iz severnoga Srbskoga v strašno velki rojah čemérne mühé,, štere so vničila vnogo zverini okolik J 5.000 glav domače živine. Takši müh je že od leta 1700 ne bilo jako viditi, ali zdaj so opet prišle. Koga takša müha vje, je v kratkom časi mrtev.
Katoličani na Českom zahtevajo od Avstrije, da njim naj dá nazaj zvoné, Štere so njim vzeli med vojsko. Istina je, da je več jezer zvonov ešče zdaj v Beči pa tüdi v Budapešti.
Domača politika.
Volitve so minoule. Či se nazaj zmislimo na tiste čase, gda je vse gučalo od volitev, staro i mlado, Vse agitiralo Zdravo i plantavo, či se nazaj spomnimo na tiste čase, se nam tak vidi, kak či bi viher odišeo prek nas. Vse je. opet mirno, vse čaka. Ka pa Čakamo? Najprle-to, da bi nam bar telko spravili, ka i kelko so nam obečavali. Zdaj sta pa minoula že dva meseca po volitvah i nigdar .nikaj, nigdar nikaj bog-šega. Što je pa tomi kriv? Bomo že odgovorili tüdi na to. Dozdaj pa lejko pravimo, ta vláda, parlament i vsi vküp delajo . . . OO . . . to se pravi nikaj. Našo politiko, to je delo pri ravnanji naše države bi Človik lejko prispodablao takšoj drüžini, v šteroj se vsigdar samo tožijo, ne skrbijo se pa za nikoj. Tüdi pri nas se zdaj tožijo Srbi, Horvatje i Slovenci. Vsakši bi rad bio na svojoj zemli svoj gospod. No, to je šče jako dobro, da bi samo tak bilo! Samo da je pri nas ešče edna drüga falinga i to je, da bio Srb rad bio gospodar ne samo na svojoj zemli, nego tüdi na horvatsko/ i Slovenskoj zemli, Horvatje bi pa radi bili gospodarje ešče na Slovenskom, na Srbskom že ne; Slovenci pa ščejo biti bar na svojoj Slovenskoj zemlo gospodarje, Slovencom ne trebe ne Srbov i ne Horvatov. Tak je zdaj pri nas. Le štiri leta se vojsküjejo Horvatje proti Srbom i vidi se, da bodo v kratkom Časi zmagali: Srbi bodo ostali samo na svojoj zemli gospodarje. Gda se bo. to zgodilo, šče ne
vemo, ali zgodilo se bo po dugi barbali. Zato je napisao zdaj eden Radičov poslanec, dr. Horvat vse, ka ščejo i kak ščejo meti Horvatje našo državo. Oni pravijo, da naj bo Srbija za sebe i Horvatska za sebe, samo krala naj mata sküpnoga i ešče nekaj drügi stvari sküpni vse drügo bi pa vsakša posebi mela. Vse drüge dežele, kak Bosnija, Slovenija itd. bi pa naj bile pod Srbijov ali pod Horvatskov, kama ščejo biti. Zato agitirajo tak jako Radičovci opet pri nas, ar bi nas radi pod sebe spravili. Mi pa pravimo: Srbija naj bo dežela zasébe, Horvatsko naj bo dežele za sebe, ali tüdi Slovenija naj bo dežela za sebe. To je: Srb naj bo gospodar na Srbskom, Horvat na Horvatskom, Slovenec pa na Slovenskom. Samo sküpnoga krala, sküpne peneze i sküpno vojsko, pa tüdi sküpne zvünešnje zadeve mejmo, vse drügo: šole, uradnike, dače itd. pa naj ma vsakša teh dežel posebi. — Kak se borijo. Horvatje za svojo avtonomijo, ravnotak se borijo Slovenci za svojo. Horvatje jo dobijo, da nodo dugo, zato ščejo zdaj ešče Slovenijo pod sebe skopati, da bi njim bili Slovenija dojna krava. Ali tüdi mi Slovenci Znamo biti gospodarje i zato se bomo borili, dokeč ne dosegnemo svojega Cila. To je vsa naša domáča politika: boj za avtonomijo. Med tem pa zanemarjajo drügo delo, štero je iták potrebno i zdaj i te, či bomo meli avtonomijo. 1 to je: proračun, kelko mamo dohodkov i izdatkov na leto, invalidom pomagati, uradnikov zadeve vrediti itd.
Dozdaj se je to vse nikaj ne delalo, dra-ginja pa je rasla, penezi spadali, nezadovolstvo se širi. Komaj ednok zdaj si je seo vküp parlament, vsi poslanci so odišli v Beograd i zdaj se je začnolo delo za lüstvo. Ka bodo napravili, bomo že vidili. Radič je ostao opet doma i vživle iz trüdov podložnoga njemi lüstva v svoji palačah v Zagrebi, samo svoje agitatore pošila okolik, da slepijo lüstvo.
Svetovna politika,
Kak se pa kaj po sveti godi? što Je najbole bogat. ŠŽera držáva najbole močna, štera najbole srečna? Velke stvari se godijo po sveti. V par dneh se je izkazalo, kak se drüžijo države — edna proti drügoj. Naš deo sveta, Evropa, je najbole v nezadovolen. Zdaj se drüžijo edne države vküp okolik Francoskoga, drűge pa Okolik Angleškoga. Tevi dve državi se pa vganjata, štera bi več valála, na sveti, štera bi vladala svet. Francosko podpirajo države, štere so po svetovnoj vojni nastale i so se zdrüžile v tak zvano Malo antanto. Te države so: Jugoslavija, Češko, Romunija i Polska, pa tüdi Grčija. Z Angleškov pa idejo Italija i tüdi drüge države. Itak sta si, bar na zvünaj, šče dobrivi prijatelja Francoska i Angleška. To pa zato, ar mata šče obe sküpnoga sovražnika, Nemčijo. — Kak smo že pisali, je Francoska zasedla najbo-gotejši deo Nemškoga, tak zvano Porurje. Zasedla pa je zato, ar je Nemčija ne plačala vsega, ka so njoj naložili po svetovni v^ni. V Porurji je skoro vse Prebivalstvo nemško. 1 to Prebivalstvo jako rado ma svojo nemško domovino. Zdaj, gda so Francozi prišli ta, jih nemško lüstvo napada. Skoro vsakši den se gde zbijejo, vmorijo kakšega francoskoga vojaka. Francozi pa opet zapirajo Nemce i jih jako ostro kaštigajo. Nemci nikak neščejo bogati Francozov, Strajkajo, nemamo delajo, samo. zato, da bi Francozi menje dobička meli iz te'zemle. Ali itak zato je to na jako velko Škodo Nemcom. Zato so Nemci zadnje dneve ponüdili 30 milijard zlati mark Francozom i Angležom, ali tej so toga ne sprijeli. Zdaj se opet čüje, da ponüvlejo 50 milijard zlati mark. Mogoče se bodo zdaj Francozi i Angleži pogajali z Nemci i Francozi bodo za püstili Porurje. — Zavolo Törkov so tüdi pozvali vküp konferenco na Švicarskom, ali žmetno ide tüdi tam, ar níšče ne bi rad püsto. Na to konferenco so pozvane skoro vse države v Europi. Ar so pa odposlanca Rusije strelili, na Švicarskom, je s tem nastanola ešče vekša zmešnjava. Rusi dužijo zdaj Francoze i Angleže, najbole pa švicarsko vlado za to. Törki pa so zdaj ešče bole trdi j neščejo . popüščati.— Kak se vidi, níšče ne bi rad püsto drügom}, vsakši se čüti močnoga. Edna konferenci je za drügov, ali vse konference nikaj ne pomágajo. Nezadovolnost se širi i ednok bodo samo pá vküp vdarile države edna proti drügoj i bo opet ples, velki, svetovni ples, ešče vekši', kak se je začno 1914. leta, ki je koštao milijone i milijone človeški aldovbv.
4
NOVINE
27. maja 1923.
Orjuna.
Prosim gospod urednik, da priobčite nastopne vrstice v kratek odgovor in pojasnilo na članek „Orjuna“ ki so ga obelodanile „Novine“ dne 6./V. t. l. v št. 18.
V „Or-ju-ni“ t. j. organizaciji jugoslovanskih nacijonalistov niso organizirani dečki, pa deklice, nego odrašeni Jugoslovani brez ozira na starost, spol, stan, politično prepričanje in imovitost 1). V svoji sredi imamo kmete, delavce, uradnike, sluge, učitelje, duhovnike (don Biankini) 2). sodnike, siromašne in bogate; ti-le gotovo spadajo po svojih interesih v različne politične stranke. Toda vsi Orjunci podrejajo interese lastnih strank interesom Orjune. Ni res tedaj, da so Orjunci privesek kake druge stranke, sicer bi Orjuna razpadla. Zavračati moramo tudi sum, da smo plačanci: Orjuna se vzdržuje sama s svojimi denarnimi sredstvi 3).
V naši mladi državi je dokaj slabega in neurejenega, to neurejenost in korupcijsko zlo, ki vodi v obup celo največje jugoslovanske idealiste preteklosti in sedanjosti, hoče Orjuna polagoma odpraviti 4).
Lastni državljani zgubljajo vero v državo, ljubezen v svojo domovino, ki je nastala po prelitju najboljše krvi našega troimenega naroda, posebno pa naših nesmrtnih bratov Srbov. Naša država doživlja vsled tega od dne do dne večje poraze i v zunanji politiki, kar zopet potencira nezadovoljstvo državljanov in manjša jugoslovanski ponos itd. Koliko brezvestnežev naše in tuje narodnosti ribari v kalni vodi te državne neurejenosti in nezadovoljnosti? 5).
Orjuna hoče odpraviti korupcijo z ureditvijo države preko plemenskih, provincijalnih in drugih dozdevnih nepremostljivosti, hoče pravo bratstvo in enakost vseh treh plemen, hoče vstvariti in vzpostaviti moralnost, dvigniti mase iz blata prvojnega matrijalizma, povečati do možnosti vrednote našega naroda, zlasti delavnost, treznost itd. skratka hoče, da vrši tudi jugoslovanski narod svoje poslanstvo med narodi sveta. 6).
Orjuna širi svoje ideje s predavanji in publikacijami na zakoniti način, torej s kulturnimi sredstvi, poslužuje se surove sile le v slučajih, ko na pomaga lepa beseda, tedaj pa pošteno. Slučaj Slovenske Bistrice nam to potrjuje. Tam so bili Orjunci psovani, zasramovani in življensko ogroženi od poznanih starih tamošnjih „nemškutarjev“ — poturic. Ranjeni so sami nemškutarji, ne pa naši Slovenci. 7).
Priznamo radi, da je v Prekmurju zelo dosti slabega. Murskosoboško kakor tudi dolnjelendavsko Orjuno čaka velika in težka naloga in zato ji morajo vsi pošteni in delavni ljudje pomagati.
Ako hočete bolje spoznati Orjuno, pridite na njen občni zbor, ki se vrši v Dol. Lendavi dne 24. t. m. ob 11 dopoldne v hotelu Krone. Tam se boste prepričali da nismo proti zasluženim starim Slovenskim narodnim borcem prekmurskim, 8) ampak samo proti ljudem, ki preračunjeno in s sovraštvom delajejo proti narodu in državi, s temi ljudmi bodemo obračunali.
Dolnja Lendava, dne 8. maja 1923.
S spoštovanjem za Orjuno JOSIP BIRSA, učitelj.
1). Tak se glasi na papiri. Po istini je pa Orjuna kak se ž njenoga dozdajšnjoga razbojniškoga oponašanja kak beli den svetlo vidi ne drügo, kak demokratske stranke agitacijsko ino to nedüpüščeno sredstvo. Nikdar smo ne čüli, ka bi protidržavne ljüdi napadnola, ki trobijo v demokratski rog, napadala je pa Invalida Goleca, i poslanca Žebota, šteriva sta si' teliko zaslüg pridobila za slovenstvo. Pa zakaj? Ar sta teva nej demokrata Ki to ne vidi, nema v sebi pravice. 2). Blankini se ne more šteti med dühovnike, Dovolite, da zroka ne póvemo. 3). Stalno je, da je bivša koalicijska Vlada (demokratski deo) podpirala z penezi Orjuno. 4) A ta pokvarjenost se ne da Odpraviti z pesnicami, nego z poštenim, jakostnim življenjom. Pa ka Orjuna nedužne ljüdi, ešče deco pobijava i celo vmarja, je to odpravljanje pokvarjenosti? I ka je tak velka pokvarjenost prišla na den i se potrdila v narodnom pogledi,|so mogoče ne krivi ravna Orjunci, ki so se drüžili z najhüjšimi Nemškutari i Madjaroni proti Jugoslovanom samo na hasek demokratske stranke. Svetlo je to popisao vodilni članek »Našega Doma* pred dvema tjednoma. 5) Zakaj pa ne vdari vaš meč med Orjunci razno, kde jako-jako dosta takših pijajc mate, ki nas cécajo? 6) Treznost i poštenost pa jugoslovensko ščete spraviti da v pijanih banda) napadate delavce v Ljubljani, spevlete nemške pesmi v Maribori i razbijate tű Cirilovo tiskarne samo zato, ar štampa poštene i ne zamazane reči. 7) Preiskava od Slov. Bistrice se
nekak nači glasi. Zahtevajte urádne podatke. V moriti nikoga ne smemo, je nemškutar, ali poturica ali kaj koli. Če je zakrivo kaj proti zakoni, ga bo že zakon kaštigao. Orjuna te oblasti nema. Pa če te ví" koga bili ali vmorili v Prekmurji, ar je Madjar ali Madjaroni te ví biti i vmorjeni ne potom principa toti, ar naš človek je pošten i poštüje, drüge narodnosti pravice, nego v samoobrambi kak razbijač i v morilce, koga de se želo vsaki znebiti. Ta. logika je žalostna á ljüdstvo si jo samo zna napraviti. Bog ne dáj da bi mi z ednov rečjov na kaj takšega napelavali. Ali Če te ví z mečom šli prbti našemi ljüdstvi, de to z mečom šlo nazaj proti vam, ar proti razbojnikom po zakoni ma juš vsaki se braniti. 8) Zakaj pa té vaš list napada narodnoga poslanca Klekl Jožefa, komi niti sence njegovoga narodnoga čitta ne morete dosegnoti. Zakaj ga napada »Orjuna"? Ar je krščanski mož tüdi v politiki, zato.
Če de Orjuna drüštvo zaistino narodnih delavcov" ne pa razbojnikov, te jo bomo podpirali, ar narodno zavest povsod v Prekmurji pa posebno — med Orjunci samimi tüdi — trebe potrdjava^ z poštenimi sredstvi.
Uredništvo.
Gospodarstvo.
Fundament vsakšega gospodarstva je red I te red se more kazati vsešerom: pri hiži, na poli, najbole pa pri penezah. Vsakši kmet more znati, kelko penez njemi nosi notri gospodárstvo i kelko more1 vö dati. Zato je prí gospodarstvi tüdi drüga podlagi, brez Štere resan nemre biti niedno gospodárstvo, nieden Človik tem menje pa vért, i to so penezi. Tüdi države delajo naprej račun, kelko bodo mele v ednom leti ali v ednom gotovom časi izdatkov i kelko dohodkov. Ravnoták vsakše drüštvo, štero šče obstojati i resan dobro cveteti, more si naprej vözračunati kak de vödavao i kak notri jemalo. Pa tüdi vsakšo vett bi mogeo meti to pred očmi. Brezi toga jé ne nikše dobro gospodarom. V vsakšem letnom časi, ja v. vsakšem meseci ma kmet dohodke, dobičke, ma pa tüdi izdatke. Zdaj mamo k odaji staro travo, detelco. Zdaj se začne opet odpirati trgovstvo s perutninov: s p ceki, rečami, goskami itd. V prihodnjem meseci bode se že tržilo staro seno, te že pride silje itd Izdatke pa mamo vsakši den: potreba pri hiži, küpüvati obleko, gvant, šker; popravlati hižna i gospodarska poslopja. Penezi idejo notri i vö. Kak lepo je viditi ništerne kmete, šteri si cilo pišejo vse prijemke na ednoj strani knige, izdatke pa na drügoj. To., je. ,ne nikaj žmetnoga i lejko naprav vsakši. V bole napredni, vučeni državah i deželah že resan majo to dugo. Ka več, čüo naprej si' zračunajo vse prijemke i izdatke za čelo leto. Či toga zadnjega pri nas ešče vsakši nemre nücati, to n:kaj ne. ar je to resan trebe malo več dela, da si vse naprej zračunana i to za edno celo leto naprej. Ali to prvő, da si vse gori pišemo, to je pa pri nas tüdi lejko, ve j nas ne košta skoro nikšega trüda, pa tüdi skoro nikšega časa. Kak lepo je to, či pridemo zvečer domo, i si vsedemo k stoli. Pred nami leži odpreta knigica, notes. Vidimo, da mamo notri zapisani telko, í telko penez. Dnes smo pa bili na senji. ..Odali smo to i to; dobička je bilo telko, právimo 800 koron; izdali smo pa vsega vküp telko', na priliko 200 koron. Te dobi Človik veselje do dela, či ma lepi red v svojoj knigi, v svojem notesi pa tüdi v svojem celom gospodarstvi. Ednok nam ide bole, drügoč slabše Ali v$ešé-rom, posebno pa pri nas, či Je Človik zdrav i količkáj bole prime za delo, íejko ma vsigdar več dohodkov. Samo znati trebe vse v pravom časi delati. Iz najmeše stvari lejko mamo hasek i dobiček, či jo dobro gbrponücamo. Tam so grede. Kelko hrane nam lejko dajo samo one. Niti na pou ne bi trebelo telko vödati, ali bogše povedano, na pou več bi meli vsakše leto k odaji pri zfnji, pri' živini i -pri drügi stvareh, Čl bi bole dobro delali grede, gnojiti z gnojšnicov, štera teče v grabe, svoje travnike. V mali stvareh bojmo skrbni i pametni, tüdi v najme-šoj stvári mejmo red i gotovo nam bo bole šlo vse naše gospodárstvo.
Pošta.
Delavodjom i delavcom na državnom imanji Belje. Naročene Novine smo vam poslali i bodo redno hodile. Če jih ne bi dobili, obrnite se naravnost na Balkanyijovo tiskarno v D. Lendavo, da vam je dopošlje. Cena na mesec 1 Dinar i 70 par za edne Novine. M. List ki žele ga posebi plača. — R. N. B. Takših pesmi ne objavljemo, štere što z knige spiše vö, nego samo tiste, štere porodi njegov razum i srce, če so dobre. — Vsem. Našiva g. poslanca sta v Belgradi, pišite, za njima ki kaj žele od njiva.
Naznanje
vsem onim, šteri se spravlajo k zidi,  prle kak bi si prskrbeli, Cement, Vapno, Železne nosilce, (Traverse) Okove (Spolarijo) in Štedilnike (Sparherde) naj se obrnejo k meni, nadale priporačam: Dobropoznate moje specijalne Garantierane kose, vsakovrstno orodje (škér) za les pa za železo obdelavati. Jako točna in poštena podvorba.
Trgovina z železom
Jožef Toplak prle Marton Kálmán Dolnja Lendava, Glavna ulica 67.
Garantirane kose, kak tüdi kamenje k coj v vsaki množini, kak tüdi vse drügo železno blago, nadale vsefelé specerija, mela po znižanoj cejni se dobi pri
Čeh & Gaspari
v M. Soboti.
Weissenstern trgovci D. Lendavi
se dobijo stalno novi i dobro popravleni biciklni i delovi za bicikle.
Weissenstern
dolnjalendavai kereskedőnél állandóan kaphatók uj és használt kerékpárok, gumik és alkatrészek. — Szolid árak mellett.
VAPNO, CEMENT, DESKE, LATE, TRAVERZE i. t. d.
Črejp K 3—4.50, debeli cigeo K 1.80
se dobi najfalej pri
V. BRATINA, KRIŽEVCI pri LJUTOMERU.
K odaji hiša i posestvo.
V DOLNJEM LAKOŠI poleg dolnjelendavskoga kolodvora je k odaji
eno lepo posestvo in hiša. Posestvo stoji približno iz 5 oralov zemlje, senožati i sadovnjaka. Hiša je zidana i s črepom pokrita, stoji iz 2 sobi, kühnje, kleti i pivnice kak gospodarsko poslopje. Natančnejša pojasnila dá KAROL HORVAT bivši notariuš v ROGAČOVCI kak tüdi v D. Lakoši nahajajoči se lastniki.
Ház és birtokeladás.
DOLNJA LAKOSBAN a dolnjalendavai vasútállomás közelében levő özv. Horváth Vendelné-féle, téglából épült, cseréppel fedett 2 szoba, konyha, előszoba, kamra és pincéből álló lakóház gazdasági épületekkel valamint a hozzátartozó kb. 5 hold szántó, rét és telekkel valamint a legelő illetőséggel együtt őrök áron eladó. — Értekezni lehet és bővebb felvilágosítást ad HORVÁTH KAROLY körjegyző ROGASOVCi (Sv. Jürij) Prekmurje, valamint D. Lakosban tartózkodó tulajdonosuknál.
K ODAJI
je eden je eden plüg lepi goric i do 45 hektolitrov vina. Zvedi se pri
GENOVEFI ŽUMAN. Šafarsko pri Razkriži v Medjimurji.
JOŽEF, NEŠKUDLA v Cic. — Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri: JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Naročte si „Novine!“
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava