Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XX. — Izdan in razposlan dne 27. maja 1874.
61.
Postava od 15. maja 1874,
o polajšilih, katera naj se dodelé delničarskim (akcijonarskim) družbam za ta slučaj, če se več
njih zedini (fuzionira) v eno samo.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Člen I.
Finačni upravi se daje oblast, v tem slučaji, kadar se v šestih mesecih po začetku veljavnosti te postave delničarska družba s tem razdruži, da se zedini z drugo delničarsko družbo (fuzija), katera že obstoji ali katera se v ta namen še le ustanovi, zastran pogodeb, ki se sklenejo po povodu tega zedinjenja in zaradi njegove izvedbe, odpuščati pristojbine od predevanja imovine, kakor bi jih bilo po redu odmerjati in pripisovati, po tem vpisnine in pristojbine po lestvici (škali) za dotično predevanje zemljeknjižnili (tabularskih) terjatev idoče:
Člen II.
Ta postava pride v moč tist dan, ko se razglasi.
Zvršiti jo naroča so finančnemu ministru.
V Budim-Pešti, dne 15. maja 1874.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Pretiš s. r.
(91»v»iiich.)
31

63.
Postava od 16. maja 1874,
s katero se dovoljuje več na Češkem in Moravskem ležečih nepremičnin združiti s kneževskim Liechtensteinskim primogenitnrnim fldejkomisom.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§. 1.
Dovoljuje se, da kneževski Liechtensteinski primogoniturni fidejkomis niže imenovana prostolastna (allodijalna) posestva od njih posestnika kneza Janeza Liechtensteinskega po zamenji pridobi z odstopom kapitalov, kateri zdaj spadajo k primogeniturnemu fidejkomisu, in da se ta posestva namesto odstopljenih kapitalov vtelovijo primogeniturnemu fidejkomisu:
A.	Na češkem:
1.	Posestvo Ugrinjoves in pa Kyje;
2.	posestvo Škvorec;
pri obeh posestvih brez hiš, v katerih se kuha pivo in žganje;
3.	posestvo Bynice;
4.	posestva Babice velike in male s Popovičkami, Kurje in Lipani;
5.	del grajščine Planjansko namreč pristave Behovice, Dubeč, Kraljeviče, Nupake in Sluštice;
6.	Gozdne parcele, ležeče v občini Dobku št. 85, 226, 227, 240 in 105, ki spadajo h Kovniški grajščini;
B.	Na Moravskem:
7.	Posestvo Usov
z naslednjimi zemljeknjižnimi nepremičninami:
a)	zemljišči v občini Klopinah št. P. 392, 393, 395 in 397;
b)	travnikom v Oskavi št. 603;
c)	zemljišči v občini Vcleborji št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 21, 22 in 23;
d)	zemljišči v občini Mladci št. 322, 323, 324, 375 a) in
e)	travnikom v občini Stavenici št. 572;
8.	posestvo Karlovec, razen parne žage za žagalnice v Valtericah;
9.	posestvo^Sternberg s Pnjovico, brez Pnjoviške pivovarnice in brez parne žage v Detrihovu, vendar pa z naslednjimi knjigovpisnimi stvarmi:
a)	staniščem Popuveškega Zagradnika št. 51 v Pniovici in vrtom št. P. 525, 526 a) in b) ;
b)	hišo št. C. 11 b) Šternbcrškega predmestja Dolge ulice z vrtom in parcelami Št. 12 a) in b), 13, 14 in 20;
c)	travnikom št. P. 998 v občini Detrihovu;
d)	gozdnimi parcelami št. 913 in 914 in travnikom P. 915 v Detrihovu;
e)	vrtom v Štcrnberškem predmestji Zamku št. P. 384;
f)	zemljiščema v Beninu št. P. 1341 in 1342;
g)	zemljišči v Gnoici Št. P. 841, 844, 846, 849, 850, 851 in 853;
10.	posestvo Črnčin;
11.	posestvo Milonice;
12.	posestvo Novi Zamki;
13.	posestvo Vicomelice;
14.	posestvo ZaroŠice s poštnim dvorom Št. 143 v Silnični;
15.	posestvo Straževiea.
§• 2.
Ob enem in po meri, kakor se v §. 1 omenjene nepremičnine vtelovijo fidej-komisu, odločiti je od fidejkomisa in rešiti fidejkomisne vezi njihovi že sodno ustanovljeni cenilni vrednosti primerjen aecpiivalent fidejkomisnih kapitalov.
§. 3.
Zvršiti to postavo je naročeno ministru pravosodja.
V Budim-Pešti, dne 16. maja 1874.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Glaser s. r.
63.
Postava od 16. maja 1874,
o napravi lokomotivne železnice od Spleta v Siverič s krilom v Šibenik.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Člen I.
Vladi se daje oblast, napraviti ob državnem trošku lokomotivno železnico °d Spleta na Dimiš v Siverič s krilom (panogo) v Šibenik.
V	ta namen se vladi za sestavo projekta v podrobnosti in za začetek staveb, ^H,r jih bode treba po zgornjih železnicah, v letu 1874 dovoljuje en milijon goldinarjev avstr, veljave kredita, ki naj se založi iz zajma sklenjenega s postavo od 13. decembra 1873 (Drž. zak. št. 162).
Člen II.
Ministru za trgovino in finančnemu ministru se naroča zvršiti to postavo.
V	Budim-Pešti, dne 16. maja 1874.
Franc Jožef s. r.
61
Postava od 16. maja 1874,
o uvetih in olajšilih v zavarovanje železnic od Leobersdorfa v Sv. Hipolit (St. Pölten) s krilno železnico od Scheibmtthla v Schrambach, eventualno Freiland, od Leobersdorfa v Gntenstein in
od Pöchlarna v Gaming.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vladi se daje oblast, podeljujoč koncesijo v delo in rabo lokomotivnih železnic
a)	od Leobersdorfa na Altenmarkt, Hainfeld in Wilhelmsburg v Sv. Hipolit s panogo od Scheibmtihla v Schrambach, eventualno Freiland;
b)	od Leobersdorfa v Gutenstein;
c)	od Pöchlarna v Gaming — za tega delj, da bi se delo precej začelo in v rokih po členu IX te postave za dovršbo določenih dokončalo, brezobrestne pona-predščine do dveh milijonov 500.000 goldinarjev avstr, veljave v bankovcih dati in za terjatev odtod izvirajočo v plačilo vzeti po polni imenski vrednosti delnice (akcije) od delničarske družbe, katera se za imenovane proge napravi. Ta udeležba državne blagajnice je združena z uvetom,
1.	da se izkaže, da je ostanek delniškega kapitala zagrnjen s podpisi po kursu al pari ali saj po ceni temu kursu se bližajoči, in
2.	da koncesijonarji projekt v podrobnosti, in vse druge priprave tako hitro naredé, da bodo mogli najpozneje v treh mesecih od dne podeljene koncesije začeti delo po kosu od Leobersdorfa v Sv. Hipolit.
Ponapredščine, ki jih je po tem takem dajati za delo, naj se po meri, kakor bodo vsak čas napredovala dela koncesionarjev, oziroma prihodnje delničarske družbe in kolikor bode nabavljeno robe, vsak mesec izplačujejo za neštempljana prejemna potrdila na podlogi predloženih, s prilogami, kakor gre, opravljenih izkazih
Člen II.
Državni upravi se za ponapredščine, ki jih ona dâ po Členu I, dopušča na vse stavbe koncesijonarske, oziroma družbene in na vso za delanje te železnice spravljeno robo prva in izločilna zastavna pravica s predstvom pred vsemi iz katerega koli imena izvirajočimi terjatvami, dokler se ne izkaže, da so priskrbljeni denarji, potrebni za dodelanje.
Člen III.
Pri podelitvi koncesije za gori omenjene proge smejo so vrh tega dovoliti še naslednja financijalna olajŠlla:
a)	oprostitev od dohodnine in štempeljskih pristojbin za kupone, kakor tudi od vsakega davka, ki bi se morebiti s prihodnjimi postavami vpeljal, za čas dela in za dvajset let od dne, katerega so začne vožnja po dotiČnih progah ;
b)	oprostitev od Štemplja in pristojbin za vse pogodbe, vloge in druga pisma za nabavo kapitala, in za delanje in opravo železnice do tistega öasa, ko se izroči občni službi;
c)	oprostitev od Štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij kakor tudi začasnic (interimalnih listov), in prenosnine, ki bi jo bilo plačati od kupljenega zemljišča.
Člen IV.
V zavarovanje posebnih interesov, ki jih ima državna uprava odtod, daje dala ponapredščine za delo, pridržava se ji pravica, po državnih v ta namen postavljenih organih, kakor se ji bode zdelo primerno, neposredstveno čuti nad tem, da se vsi v delo in opravo železnic imenovanih v členu I nabavljeni denarji res in primemo v to porabljajo.
Se je vladi prihranjena pravica, organe, ki jih koncesijonarji postavijo za to, da bodo nadzirali delo, zaslužek pri delu izračunjali, likvidovali in nakazovali, v njih službenem svojstvu potrjevati in njim namenjena službena navodila, službene pogodbe in disciplinarne propise odobravati.
Troske tega posebnega nadzora povrnejo koncesijonarji, oziroma družba, ki se napravi, z vsoto, katero določi trgovinsko ministerstvo.
Člen V.
Uvete, pod katerimi se nabavi denar, sosebno visokost kursa, po katerem se izdado delnice, in tako uvete, pod katerim se odda delo, predložiti je vladi v odo-
brenje, in kar se dela tiče, in nabavljanja robe, razpisati je ponudo.
.
Člen VI.
Po železnicah Leobersdorf-Gutenstein, Pöchlarn-Gaming, in po krilu Scheib-miil-Schrambach, eventualno Freiland, naj se vozi samo z maksimalno hitrino od dvanajst kilometrov na uro ter se daje vladi oblast, dajati ne samo pri delanji vsa mogoča olajšila, temuč tudi, kar se kretnjo tiče, spregledovati vse v ukazu od
16.	novembra 1851 (Drž. zak. št. 1 cx 1852) in dotičnih dodatnih ukazih zaradi varnosti propisane naredbe v toliko, kolikor se bode trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se sme z ozirom na ponižano maksimalno hitrost.
Člen VII.
v
Seje koncesionarjem naložiti dolžnost, napraviti direktno železnično zvezo od Leobersdorfa v Ebenfurt po tem, ko bo dodelana proga, projektirana od Gjura (Raba) do dolnjeavstrijsko-ogerske meje pri Ebenfurtu.
Člen VIII.
Dalje je zavezati koneesijonarje, železnično zvezo od Sv. Hipolita v Trais-mauer, na katera se smejo uporabiti določila členov DI in VI, tedaj izdelati, kadar se izkaže, da soje toliko deležnikov za-njo podpisalo, kolikor se trgovinskemu ministerstvu vzvidi primerno.
Za ta slučaj se vladi dajo moč, pod uveti v členu 1 ustanovljenimi izdati brezobrestnih ponapredŠčin do 300.000 goldinarjev.
Se se vladi daje moč, kadar se primerno deležnikov oglasi s podpisom za delnice, koncesijonarje zavezati, narediti železnično zvezo dalje čez Traismauer v Mautern, na katero se smejo tudi uporabiti določila členov III in VI, in za ta slučaj pod uveti povedanimi v členu I podeliti brezobrestnih ponapredščin do 200.000 gl.
Člen IX.
Roke za dovršbo je postaviti tako, da bodo proga Leobersdorf-St. Pölten in krilo Scheibmiihl-Schrambach, eventualno Freiland, najpozneje v treh letih, proga Leobersdorf-Gutenstein in proga Pöchlarn-Gaming najpozneje v štirih letih, od dne podeljene koncesije, dodelane in občni službi izročene.
Člen X.
Pri postavljanji drugih koncesijnih določil je kolikor se dâ ozirati se na uka-zllo postave od 1. junija 1868 (Drž. zak. št. 56) o uvetih in olajŠilih za podjetje pod imenom „Avstrijska severnozahodna železnica“ koncesijoniranega železno-cestnega omrežja; ali kar se tiče tarif za vožnjo ljudi, naj veljajo koncesiji primerne tarife južne železnice.
Člen XI.
Zvršiti to postavo se naroča trgovinskemu in finančnemu ministru.
Y Budim-Pešti, dne 16. maja 1874.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Bauhaus s. r.	Pretiš s. r.
05.
Postava od 10. maja 1874,
da se brž izdela od železnice lokomotivne, projektirane od Libne v Kunžvart, kos Rakovniško-
Pribramsko-Protivinski.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vladi se daje oblast, od lokomotivne železnice od Libne v Kunžvart konec-sijonirane 8. oktobra 1872 ob državnem trosku izdelati kos Rakovniško-Pribram-sko-Protivinski.
V ta namen dovoljuje se vladi za loto 1874 kredita osem milijonov goldinarjev avstr, veljave, ki naj se založi iz zajma sklenjenega s postavo od 13. decembra 1873 (Drž. zak. 162).
Člen n.
Troski, ki so jih koncesijonarji železnice Libensko-Ivunžvartske gledé kosa od Rakovnika na Pribram do Protivina že imeli, zlasti za sestavo projekta, odkup zemljišča in nabavo gradiva, smejo se — kolikor se take oprave res obrnejo v prid — toda samo po pravi njih zdanjemu stanu primerni vrednosti, katera se najde po cenitvi, in ki jo trgovinsko ministerstvo pretehta in vsotama potrdi, prevzeti in samo do te vsote povrniti.
Člen ITI.
Izrekuje se, daje koncesija od 8. oktobra 1872 (Drž. zak. št. 167) ugasnila. Vendar pa pristoji dve leti dozdanjim koncesijonarjem prednost, zavarovati vse v členu I postave od 28. junija 1872 (Drž. zak. št. 101) omenjene proge ali tudi samo nekatere teh prog pred vsemi drugimi prosilci, ako se podado istim uvetom kakor ti in pravnovezno to izreko najpozneje v dveh mesecih po prejetem dotič-nem priznanllu.
Ako bi prevzeli kos Rakovnišku-Protivinski, bodo kakor vsi drugi iskalci koncesije dolžni, državni upravi v gotovini povrniti troške na to progo porabljene.
Člen IV.
Minister za trgovino in finančni minister imata naročilo, to postavo zvršitl.
V Budim-Pešti, dne 16. maja 1874.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Bauhaus s. r.	Pretiš s. r.
60.
Postava od 17. maja 1874,
o kreditih za leto 1874 dodatno dovoljenih.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
V nakupitcv poslopja na Dunaji za c. kr. oblastva in urade dovoljuje se dodatno k državnemu troškovniku za leto 1874, potrebščine poglavje 21, naslov 1 „dikasterijalna poslopja“ preizredcn kredit od enega milijona dvakrat sto tisoč goldinarjev avstr, veljave.
Vladi, kupujoči to hišo, dajo so oblast, prodajalcu dovoliti oprostilo od polovice presnemščine, katera bi ga po §. 69 postave od 9. fobruvarja 1850 (Drž. zak. št. 50) zadela.
Člen II.
Zaradi razširjalnega zidovanja pri Dunajskem deželnem sodišči v kaznenih reččh, preudarjenega sploh na tri sto eden in devetdeset tisoč pet sto petdeset goldinarjev troskov dovoljuje se dodatno k troškovniku za leto 1874, potrebščine poglavje 28, naslov 3: „Nove stavbe pravosodnega upravstva“ sto dvajset tisoč goldinarjev preizrednega kredita.
Ako bi se ta kredit v letu 1874 ne porabil ves, sme se ne porabljeni del predejati na leto 1875 in do konca junija 1876 porabiti, ali v tem slučaji bode s tem ostankom tak<5 ravnati, kakor da je bil v državnem troškovniku za 1875 dovoljen, ter ga bode po tem takem tudi v račun za službo tega poslednjega leta postaviti.
Člen m.
Mojima ministroma za finance in pravosodje je naročeno zvršiti to postavo.
V Budim-Pešti, dne 17. maja 1874.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Glaser s. r.	Pretiš s. r.
69.
Ukaz niinisterstcv za pravosodje in finance od 18. maja
1874,
o dolžnosti sodišč, nradom pristojbine odmerjajočim priobčevati napovedi (zglasitve) pogodeb o trgovskih družbah, katere podpadajo opombi 2 tarifne številke •/** postave od 13. decembra
1862 (Drž. zak. št. 89).
Ker je po opombi 2 k tarifni Številki 9/gs postave od 13. decembra 1862 (Drž. zak. št. 89) tedaj, kadar se o kupčijski družbi ne izdâ pismena pogodba, napoved, podajano o nji trgovinskemu sodišču, da bode vpisana v trgovsko kazalo (register), ob enem šteti za pravno pismo o kupčijski družbi, ter na take napovedi uporabljati določilo tarifne Številke 102/43to) omenjene postave, to se z namenom, odpraviti različen postopek, ki se je zapazil na to stran, spominjajo sodišča, da so dolžna tudi zastran takšnih vlog postopati po določilih tarifne številke 16/s3 postave od 9. februvarja 1850 (Drž. zak. št. 50), in ukaza finančnega minister-stva od 20. aprila 1854 (Drž. zak. št. 106).
Glaser s. r.
I*retis s. r.