Savinjski polhi in polharji Izmed vseh naših gozdov so najlepši bukovi gozdovi. Len bukov gozd z visokimi častitljivimi bukvami, s svetlozelenimi listnatimi krošnjami, je kakor veličastno svetišče. Ko stopim spomladi ali poleti vanj, gre nekaj svetega skozi tebe in ti je kakor kadar prestopiš prag cerkve. Glad- ka, srebrnosiva okrogla debla stoje razpo- stavljena kakor jonski stebri v starodav- nem poganskem templju. Visoko nad njimi se bočijo v najrazličnejših dimenzijah ku- pole, ki tvorijo v svoji celoti edinstveni strop temu, svetu odmaknjenemu, svetost dihajočemu prostoru. Neka tajinstvena polutema leži v njem; le tu pa tam prisije skozi line, okna in okenca one rahlo se zibajoče listnate strehe kak medel sončni žarek v skrite kotičke na tleh, med debele, ukrivljene korenine, ob one visoke vrhe in stebre in zazdi se ti, da prižiga lučke, drugo za drugo, prav kakor v resničnem božjem hramu. Lahne sapice gredo skozi streho, strop in cerkev, šelestijo ob nižjih vejah in vejicah, ob oglajenih, velikim pi- ščalkam podobnih deblih in njihovih luč- kah in kmalu zaslutiš zamolklo pritrkava- nje, komaj zadržano molitev nevidnih če- stilcev in posetnikov gozdnega doma. Taki bukovi gozdovi so najljubše biva- lišče in skrivališče savinjskih polhov. Ka- dar se njihove- dolge in tanke veje ob svo- jih koncih šibijo pod skoro nevzdržno te- žo zrelega drevesnega ploda, kadar debeli in težki žir .prav kakor orehi, češnje, slive in hruške visi na njih, in že popolnoma zrel, začne padati na razgreta mehka gozd- na tla. tedaj, meseca septembra ali oktob- ra — v kvaternem tednu se moraš pri- družiti savinjskim polharjem, ako hočeš natančneje spoznati nje in njihovo vese- lje, ako se hočeš .podrobneje seznaniti z onimi polhi, nad katere — al; kakor sami pravijo — v ktere« oni hodijo; le redko- kdaj posamič, pač pa najraje v večjih ali manjših družbah, prijatelji s prijatelji, vsak drug in in sebi v veselje fn zabavo in končno tudi v korist. Pozim; polhov: ni ne v svetlih krošnjah bukovega gozda in njegovem vejevju, kvečjemu v votlih deblih, štorih in hlodih; tudi ne v zasneženih gozdnih tleh. Tedaj spijo zimsko spanje, ki traja sedem mese- cev, torej več kot pol leta, tako da jim za pravo življenje v enem letu ne preosta- ja. dosti več nego pet mesecev. Ko so se do pozne jeseni najedli nad vse redilnega žira in drugih gozdnih in drevesnih sade- žev, lešnikov in pečkovitih hrušk in les- nik, v skrajni sili tudi za nje manvredne- ga in manj okusnega želoda, se valijo ne- okorno, mastni, debeli, okrogli in nabrekli pc svojih stezicah in poteh, po svojih dre- vesih, vejah, luknjah 1n jamah; naposled ko se je jesen že nagnila skoro v zimo, obnemorejo takorekoč ob lastni telesni te- ži. se poizgube in -;se zaliižejo« v svojih zimskih spalnicah prav tako kakor med- vedje in jazbeci. Savinjski polharji ne verujejo, da se njihovi polhi na zimo >za- ližejof, to je da čez zimo kakor medvedje in jazbeci spijo zviti v klopčič, ta KO da se njih gobec, prednji del trupa tesno drži zadnjega, ovijajoč pri tem celi trup z dol- g m košatim repom. To traja vse dotlej, dokler jih ne toplo .pomladansko sonce ne prebudi in izvabi iz zimskega spanja in se oni zopet -razližejo ali odližejo«. Med- ved je baš zaradi tega tedaj ves mršav in suh; če ga pa sredi zimskega spanja spodiš iz njegovega brloga, skoro ne more stopiti na stopala, ker so zaradi jliženja« odprta, ranjena in skrajno občutljiva. O savinjskih polhiht to ni znano; pač pa .ie znano, da spomladi niso tako hudo shuj- šani in stisnjeni kakor medvedi ali jaz- beci, dasi si za zimo ne nabirajo živeža. Močno pa izgube na svoji teži prve mesece po zimskem spanju in sicer zategadelj, ker jim pomladanski gozd nudi malo pri- kladne hrane. Ko pa dozoreva zir in n.ariar je orehov, lešnikov in pečkatih lesnik po- sebno mnogo, tedaj odebele neznansko hit- ro in močno, skote po trikrat na leto po dvanajst mladičev in se do septembra in oktobra tako zaplodijo in zarede, da za- vlada v srcih pravih starih in pristnih sa- vinjskih polharjev sredi jesen} pravo po- mladansko razpoloženje. Opremljeni z zvezanimi, ropotajočimi nastavami in pastmi različne vrste in ve- likosti, z majhnimi glasnimi zvončki v že- pih, z dolgimi vrečami in nahrbtniki, na- polnjenimi s krompirjem, oboroženi tudi s soržastimi korobači, z leskovkami in dru- gimi šibami se odpravijo tedaj — največ v kvaternem tednu — lepega dne kmalu po- poldne yv polhe;;. 600 do 800 m in še več visoko v hribe; v bukov gozd. V strmem pobočju pleza v bukovje nad Savinjo in Dreto preko skalnatih, prevrtlanih in iz- pranih gozdnih tal 0d Žlaborja in Črnega grabna nad Kokarjami gor} do Črete, do Tolstega vrha, do Golih vrtač na Krašici, tja do cerkvic sv. Jošta, sv. Gervazija in Protazija nad Vranskim. To je stara pol- harska stvar, da že popoldne ob dnevu in sončnem svitu poiščejo, preiščejo in do- ločijo vsa ona, po največ že stara in znana mesta na tleh, kjer je treba takoj nasta- viti in pritrditi nad dobro izhojenimj >pol- šinamk pripravljene vasti. V eni takšni polšini. navadno pod štorom, pod skalo ali med kamenjam, z vidno luknjo, biva po en zarod, starka — mat} in mladiči, jjeri- hi.« jStarci nimajo za nje prav nobene brige. V večjih družbah spijo in lenarijo čez dan sami za se v žlamborih, v izvot- ljenih in izgnitih, starih bukvah. Polhi so kakor mačke nočne živali; podnevi se niti iz podzemeljskih polšin, niti iz žlambora- stega drevesa brez posebnega vzroka ne prikažejo. Kvečjemu jih čuješ, kako med sabo renčijo in puhajo, črez dan tudi slabo > vidijo; noč pa je za nje to, kar je voda za ribe.j Po noči hodijo s svojih ležišč pod »Zemljo in iz svojih skrivališč v drevesnih duplih, plezaje kakor veverice, v visoko ve- jevje starih bukev, da tam luščijo in glo- dajo žir, dokler se ga ne nasitijo in se zo- pet vrnejo domov. Na tej pot; ga čaka smrt; nastavljena mu je past, skoz,i kate- ro mora, ako hoče na svoj cilj. Sonce je že zašlo za Ojstrico; tudi žare- nje ob njenih robeh se je poizgubilo v neki sinjlni. ^rf.d Savinjsko dolino ležijo visoke in dolge sence. Večerni zvonovi so že utih- nili v doli.no, na hribih in gorah. Kmalu je v bukovju črna noč. Tedaj zaplapola v njem v rudečih, rumenih in violičastih plamenih, brez vsakega dima, čist, kakor sonce velik ogenj, lep kres, da ga vidijo in gledajo od Vrbovca, z Mozirske planine, s koroškega Plešivca in s Pohorja. Savinj- ski polharji doživljajo tedaj najprijetnej- še občutke v letu. Iz temne tihe noči, iz šelestečega gozda jzacinglja« zvonček, po- tem drugi, tretji; eden čisto blizu; drugi tako oddaljeno, da se jedva čuje; eden globoko pod rebrijo; drugi visoko nad njo tam, kjer že gozd prehaja v strmo ska- lovje. Vselej, kadar zazvoni zvonček, po- skoči na noge polhar, odhiti in se kmalu vrne z ujetim debelim polhom. Na pasti imajo namreč pritrjene upognjene prožne leskovke z zvončkom. Ko se sproži past in zgrabi polha, bodisi da zapušča polšino ali pa se vrača v njo, se sproži in poskoči kvišku tudi leskovka; zvonček na njej za- kliče na ves glas in naznani polharjem, zbranim okoli ognja, da je plen že ujet v past in da je treba ponj in past znova nastaviti. Kjer imajo nastave brez zvonč- kov, hodijo polharji v presledkih od časa do časa gledat, da poberejo plen, past na novo nastavijo i,n tudi popravijo, čee je iz- kazalo, da pri njej sprožilo ali kaj druge- ga ni popolnoma v redu. Ta>ii nočni po- hodi od pasti do pasti po temnem gozdu so kaj zanimivi in poučni! »Polhovna« je zelo podobna majhnemu sodu za čebele, samo da nima čelne in zadnje deščice in da je pokrivalo, obteženo s težkim kam- nom, gibljivo, tako da, sproženo, pade na žival, jo potlači in drži, dokler ne pogine. Past je treba na polšino tako nastaviti, da stoji luknja v njeni spodnji deski nepo- sredno nad polšinjo luknjo. Ko prileze polh iz polšine, mora tako skoz luknjo na- ravnost v past; in sicer stopi na poševno, ob luknji gibljivo pritrjeno deščico, ki je z jezičkom ali sprožilom sklenjena s tež- kim pokrovom. Kakor hitro žival stopi na deščico, se jeziček vsled polhove teže sproži in z njim zvezani pokrov pokrije« ujeti plen. Dolgo v noč, tudi čez polnoč, včasih do jutranjega svita traja lov na polhe. Okoli ognja, v vsem okolišu, kjer so raztreseno nastavljene pasti, vlada veselo vrvenje in razpoloženje, pripovedovanje, smeh, šala, pesem; v žerjavici se peče in že diši krompir; star, ugleden polhar resno raz- laga, kako je v njegovih mladih letih nad tako polharsko družino, kot so oni danes, skoz črni gozd nenadoma pridrvel hudi, z dolgim bičem v roki, z še daljšim jezikom v ustih, s cokl.jam,i na nogah. Kako so pred njim vsi zbežali, pustili pečeni krompir, štirideset ujetih mastnih polhov, zvončke, pasti in nastave in se drugo jutro znašli, še vedno prestrašeni vsled prestane groze, vsak v svoji postelji. Savinjski polharji pa lovijo svoj pien tudi po dnevi, in sicer one samovoljne, brezbrižne lenuhe, ki se družema potikajo po žlamborastih starih bukvah, v izgnitih in preperelih deblih in duplinah napol prepe- relih dreves. Ti >stari« so redno najdebe- lejši ,in največji, imajo najboljše in največ- je krzno in največ masti. To pa je tisto, radi česar polharji polhe tako radi lovijo; poleg prijetne zabave in veselja tudi ne- mala korist. Polhovo krzno je bolj drago- ceno, gosto in toplo, kot krtovo. Pečen polh je okusna in zdrava jed; ko se peče, se izcedi iz njega toliko masti, da sam dobesedno v njej plava; poleg tega pa ostane še toliko masti na njem, da ta mast- na, sicer pečeni podgani podobna živalica, ni za vsak želodec. Spuščena mast pa se ne strd.i več, je rumena in ostane tekoča kot olje; prodajajo jo na litre v lekarne, doma pa jo rabijo proti ozeblinam, ki so tako pogoste med drvarji, voznikj in spla- varji, proti prsnemu obolenju in jo dajejo piti konjem, če jih grize. Ni torej čudno, če zavlada po veseit^ i obilnem močnem lovu in plenu drugi dan v vasi, kjer so doma savinjski polharja, v žlaboru, v Dobletini, v Kokarjah ali v Pri- hovj pri Toničev.ih še večje veselje, ki so ga pa deležni vsi vaščani in ne samo na- vdušeni stari polharji. Tedaj rasejo ali pa- dajo cene polhom, njihovi zdravilni masti in polhovin.i kakor nezanesljive in nestal- ne cene posušenega hmelja, istočasno pa se radi vabljivega dobička in zaslužka ob pekočem soncu novi .polharji trudijo z vre- čami, nastavami Ln korobači v visokem bukovem lesu, da izvabijo one lenuhe — starce iz votlih dreves in duplin. V večjem votlem drevesu se skriva včasih čez dan do dvajset mastni rejenih polhoiv. Ako sta v deblu dve odprtini, zamaši polhar eno ali pa drega skoz njo z dolgo leskovko v polšje skrivališče. Nad drugo pa pritrdi dolgo vrečo ali pa obesi na visoko, močno vejo posebne vrste past, ki jo imenujejo »samojstra*. Vznemirjeni beže sicer leni in predebeli ^starci« pred pretečo leskov- ko v vrečo ali zapeljani od dobrohotnega >puhanja«, ki ga zna polhar spretno po- snemati — v »samojstro« in konečno v že- lodec zadovoljnega Savinjskega polharja ali njegovega prijatelja. Ko so polhi, kar jih je preživelo savinj- ske polharje, zlezli pod zemljo v svoje le- žišče in zimsko spanje, tulijo zimski vi- harji iz vrtoglavih čeri in peči Savinjskih planin čez čreto in Krašico skoz osamele bukove gozdove nad njihovimi zimskimi domovi; njih ne moti nihče, dokler ne iz- vabi njih in savinjskih polharjev in tudi bukovega gozda nova vigred iz spanja in zime v novo življenje. Dr. Franc Mišic. Srbski Verdun V peklenskem tempu si krči naš ka- mion prašno, razvoženo cesto na jug od Šabca proč proti rahlo namehurjeni, z nizkim gozdom nastlani Podcerini, ki po •malem prehaja v strmejše, razpotegnjeno gričevje z najvišjim vrhom Cerom, viso- kim 706 metrov. Na ovinkih, kjer šofer izmenjava prestave, nam zabobne na uše- sa motorji drugih kamionov, ki nam za petami vrtajo svoja vozila v rumeni prah, ki smo ga pustili za seboj v ravnici. Švi- gamo skozi čedna sela, skrita v sadov- njake. Danes, na Vidovo, so žene in dekle- ta že pred sončnim vzhodom znesle iz kočič vsa pestrovezana ročna dela do zad- njega koščka obeljenega platna in s tem prestrle grmovje in drevje, napete vrvi in kolje okrog domačije, da bodo sreča, blagostanje in zdravje doma in da bo be- žala od krovov temna sovražna sila. Vedno višje prečkamo peščeno pot, da frči kamenje izpod gume. Gledamo nazaj v ravnino, ki je še jutranje čemerna. Ša- bac je 75 kilometrov za nami, ne vidimo ga, ker je obzorje daleč doli še v sivo- rumeni soparici, ki jo izdihava kalna Sa- va v rodovitno Mačvo. Kamion zdajci rohneče zavozi skozi malo sotesko, nas trešči skozi selo Tekeriš in obstane tresoč se v svojem jeklenem drobovju in prha- joč iz bencinskih nosnic pred spominsko kapelico na Ceru, stoječo tik poti. Raz- galjena sameva, pošev proti rečici Jadru nagnjeni plešasti rebrini. Poleg nje kipi iz betonastega podstavka z negovanim ci- •presovim zelenjem, osemnajst metrov vi- soka topostožčasta kostnica, ki je 9predaj ob cesti od vrha do tal ostro odsekana — počivališče junakov s Cera — srbskega Verduna. Na topem vrhu sedi bronast orel z vzpetimi perotmi in vencem v klju- nu, da se vidi, kakor bi onemogla misel -zaman dvigala vso to hekatombo kosti, .ki so j.ih nekoč vezale mlade mišice, proti nebu, kakor da bi odtod vedno, ob vsaki •uri plahutale nikdar mirujoče, nikdar izrečene, nikdar utešene misli, objemi in tiha šepetanja nekam k dragim svojim, ki so ostali tam zunaj in niso prejeli od njih zadnje besede, poljuba... Vsa ta, s ce- mentnimi vezmi v eno strnjena cerska skala nalikuje mišičnatemu hrbtu Titana, ki mu je v brezumnem nategu mišic od- drobilo glavo. Pni vrhu je odprtina, skozi katero so metali posmrtne ostanke nad 3000 naših im češkoslovaških vojakov 28. pra- škega pešpolka, a vedno in vedno še i» orje oratar kost, ki topo pade skozi od- prtino v zadnje počivališče. V sprednjo trooglato stran je na betonskem ozadju grb z datumom cerske bitke in napisom v cirilici: Vaša dela so nesmrtna. Pobožno priroma na Vidovo narod iz vse okolice, prihitijo sobojevniki iz vseh krajev dr- žave v ta sveti kraj. S težavo razbira se- Ijak napise, ki so uklesani v črne spomin- ske plošče v podstavku, skla.nja glavo in se prekrižava. Gruče seljakov in seljakinj iz Ribariča, Tekeriša, Metliča, Kamene Čuprije in drugod stoje v ravnici in se ozirajo, kažejo z žuljavimi rokami v ze- lenilo planine, oživljajoč krvave spomine leta 1914. Kakor bi ničesar ne doživeli, tako po- kojno zrejo na Tekeriš, kostnico iin ka- pelo iz zelenih obronkov na obzorju pla- nine vrhovi Cverak, Trojanov grad, Gu- ševo z Mačkovim kamnom, Parlog. Saj ni še tako daleč, ko se je oglušujoči ropot sovražnih letal zasekal v srbsko, še po krvi žehteče ozračje, ko so sem od zahoda in severa čez pontonske mostove na Drini in Savi zgrmeli armadi feldcajgmojstra Potio- reka kaznovalca. Zgodilo se je 12. avgusta 1914. ob treh zjutraj: od bosanskega Zvornika in Vijeline, Šabca — Ade Gigan- lije in Mitrovice s ciljem na Valjevo, 60 kilometrov naokoli je zagorelo kakor prerija. V neprestanih marših podnevi in ponoči so iz nasprotne strani od Valje- va — Lazarevca — Rače — Topole — Pa- lanke korakale v boje Drinska, Moravska in Timočka divizija, pojačene s črnogor- sko vojsko pod vodstvom »gospodarja«. Vrhovni komandant je bil regent Aleksan- der, a njemu ob strani vojvode in gene- rali Putnik, Stepanovič, Mišic, Rašič in drugi, sama slavna imena, dozorela v vo- jevanju. DVa grozeča veletoka na vzbur- kanih valovih smrt in pustošenje, sta si drla nasproti. Seljabi okoli Šabca so od- vrgli poljsko orodje, natrli v svoja bela oblačila zelenje njiv in gozdov, da jih je zelena barva skrila pred sovragom, in po- grabili orožje ter s tisoči zvijač krili zbi- ranje vojske, dokler ni zasedla Jerebič- kega položaja in se utrdila. Del srbske armade je zadrževal prodiranje na Jadru, drugi del je drvel na Cer, sovragu v levi bok v dneh 16. do 19. avgusta. Že 16. avg. je prejel komandant kombimirarne divizije, general Rašič, povelje, da zavzame polo- žaj na samem Ceru, kjer je nenadejano, a dobro pripravljen, trčil na Avstrijce, na 79. madžarski in 38. praški polk, ki sta se baš spravljala k počitku. Od dolgih maršev do smrti utrujena divizija je ob 3. uri zjutraj v temi prešla nemudoma k na- padu in jurišala. Razvnela se je straho- vita bitka. V bok zadeti Avstrijci so se znašli v neprodirni temi sredi rjovečega križnega ognja. Zmešnjavo so še povečali vojaki 38. polka, ki so prešli na srbsko stran brez strela. Pri tem jih je prav mnogo padlo, saj v temi ni bilo ločiti ne- prajatelja od svojcev. Po (parumi ogor- čeni borbi je bila vsa zemlja doli do sela Tekeriša krvava in posuta z mrtveci. Av- strijci so brezglavo zbežali nazaj na Dri- no, pustivši za seboj ogromno mrtvih in vojnega plena. V enem samem zaklonu so našli 813 Madžarov, ki iih je pokosila strojnica. Vsi so bili zadeti v glavo. Na srbski strani je obležalo 45 častnikov in 1720 vojakov. Strahoviti poraz je zagre- nil ves avstrijski kazenski pohod. Sicer dobro zasnovani načrt se je razcedil v sramoten umik okrog 140.000 mož broječe armade, ki je na begu — seveda tudi že po- prej — počela grozodejstva, ki še danes vpijejo po maščevanju. Naslednje "dni so •zavihrale srbske zastave v osvobojene kra- je Loznico, Lešnico, Ljubovijo. Šabac je padel šele 24. avgusta. Srbska zemlja je bila očiščena. Zlomljeni celi avstrijski pol- ki, ki so pustili za seboj okrog 16.000 mrt- vih in prav toliko ujetih, da ne govorimo o ogromnem vojnem plenu. Obrobki Iver- ka in Cera so biLi skupoma pokriti z mr- liči, tako da je spomin na Cer oživel v na- rodni pesmi: Švaba da vidiš, kje je srbski Tekeriš . . . Spominska kapelica je vsa ovešena z usehlimi venci, obledelimi trakovi, cvetka- mi!, fotografijami. Na pultu je spominska knjiga. Prvi je podpisan kralj Aleksander. Za njim romarji od vojvod do seljaka. Tudi člani naše drame so se poklonili ma- mom 7. julija 1930. Kakor na našem žegnanju je bilo letos tam gori za Vidovo. Pred krčmo pri »Boži« so splakovali prah iz grl z rakijo seljaki v črnih šubarah in jadranskih koporanih. Použili so gore kruha z lukom, soljo in po- prom, ali pa projo s kajmakom. Zadnje je narodna jed. Proja iz koruzne moke peče- na kakor naš pečenjak, kajmak je pa slan- ikast sir iz smetane, ki mora zoreti v le- senih latvicah. V senci je kričala načička- na sevdalinka »O Jovane Beogradžanine« pesem za uro in pol. Z vajeno kretnjo je vihtela tamburin in ga drskala z oslinje- nimi prsti, spremljajoč svoj sirenski glas z malo kastanjeto. Cigani so stoje dvigali pred se gosli in z melanholičnimi, radoved- nimi pogledi lovili ljudsko naklonjenost. Revni čiče, da, to vam je žalost, če želodec nima posluha za petje in prežvekuje projo, ki jo jedo drugi. Okrog so postavljene stoj>nice z lectom in vmes roma narod, po- seda po gričih in čaka. kedaj bo podrinskl vladika Mihajlo začel obrede blagoslova. O robu primitivnega oltarja sedi in pije kavo, se odžejava s požirkom sladkega in prižiga cigarete. Okrog njega se tiho gnete v vročini oficirski zbor. Stasiti komitaš sto- ji poleg, držeč rdeče-belo-modri barjak iz topliške vstaje. Tih pogovor gre od ust na uho. V pričakujočo tišino zapoje zdajci sonorni glas predpevca svoj tegobni — Bože pomiluj, da prisluhne pisani narod in vzdihne' kakor bi potegnil veter v opoldan- sko vročino. Kakor skozi zrelo žito veter, tako se priklanja množica in mrmra mo- litve. Moli in ihti za njimi, ki so padli —- gnojilo boljših dni. Govorniki, med njimi Lune, Pečanac z zamahi mečejo klene be- sede izpod kostnice v narod črez meje do- movine, da se vzdigne orkan navdušenja. Po blagoslovitvi spominskega studenca voj- vode Stepanoviča zahrumijo kamioni iz so- tesk, zblaznijo v pozni popoldan po prašni poti nazaj na Šabac, kamor nas iztresejo vse prašne in domozgane. Preprosti narod je pa ostal na Tekerišu in pleše svoja kola pozno v noč. Ko pa vstane dan. je že na poti: čez ramena vile-rogulje. v roki sodček vode. Iz brega se mu smehlja umiti trav- nik s storžičastimi kopami sena. Odloži culo s kajmakom in projo v hladino. Za- sadi roguljo v kopo in začne razstiljati vlažno, zagrelo pekošino. Glejte ga pri delu s šajkačo na glavi: zdi se, da je z glavo še vedno v vojni, a z rokami ratar, ki je vsak čas pripravljen odvreči roguljo in poiskati iz meje puško-risanko. AMI. Iz življenja naših rojakov v Ameriki Toliko hvaljenega »novega sveta z ne- omejenimi življenjskimi možnostmi« ni več. Namesto obljubljene dežele nudi Ame- rika sliko velikanskega kompliciranega stioja, v katerem se je nepričakovano ne- kaj pokvarilo. Posledica hude napake so tako velike, da mnogi niti ne morejo mir- no razmišljati, kaj se je prav za prav po- kvarilo. še pred dvema letoma je ameri- ški diplomat James W. Gerard, ki se je udejstveval tudi v Evropi, dejal, da vlada in vodi Ameriko 64 mož, »krepkin in mol- čečih osebnosti«. Te vladarje je luai na- štel iz krogov velepodjetnikerv in finanč- nih magnatov in je ta izjava krožila po vseh listih. Zlasti vodilni ameriški listi so nmogo pisali o teh vladarjih in so bili tu- di prepričnni, da je 64 najsposobnejših mož dvignilo Ameriko na najvišjo stepnjo mo- či in bogastva, če so to res ameriški vla- darji, potem so seveda oni v svojih načr- tih morali zagrešiti veliko in usodno na- pako. Mnogo se dandanes piše o krizi ameriškega sistema, o krizi ameriškega individualizma, vsa razmotrivanja pa ven- darle še ne dajo točne slike. Usodna napaka v ameriškem sistemu, ali kakor naj se to že imenuje, zadene naj- huje delovno ljudstvo, med njim: tudi mno- go naših rojakov, ki so se že davno iz- selili v Ameriko. TRAGEDIJA VARČNIH DELAVCEV V Pueblu je nedavno prenehalo poslova- nje hranilnega in posojilnega društva Rail- way Savings and Building. V tem zavodu je imelo mnogo naših rojakov svoje pri- hranke. Društvo je bilo ustanovljeno ored 31. leti in je pred polomom znašalo nje- govo premoženje okrog 15 milijonov do- larjev. Naši ljudje, Slovenci in Hrvati, so imeli neomejeno zaupanje v to podjetje, ki pa je že davno prenehalo biti hranilno in posojilno društvo ter se je prelevilo v navadno spekulativno bančno podjetje. Se- daj je v konkurzu in, kakor stoje stvari tudi pri sodišču, ne bo tekom enega leta niti eden od vlagateljev prišel do svojega denarja in tudi za pozneje se ne ve, kako bo. Nesreča je hudo zadela Slrvence in Hrvate ne samo v Pueblu, temveč tudi po vsem zapadu. Nad društvom ni bilo prave kontrole, vcMistvo je špekuliralo, kolikor je hotelo, vrednost nepremičnin je pričela padati in tako je prišlo do poloma. Naj- varčnejši delavci so obupani. Poleg ogromnih davkov imajo delavci na glavi tudi korporacije, ki so s svojimi mo- nopoli omrežile ljudstvo ter neizprosno iz- terjavajo oderuške cene za plin, elektriko in vodo. Sedaj po mnogih hišah -počivajo po kotih električni pralni stroji, likalniki, plinske peči, radio itd. Udobne luči so na- domestile petrolejke in druge leščerbe. ta- ko da izgleda dom ameriškega osirotele- ga delavca po eni strani kot fino oblečen gizdalin, po drufi pa kot primitiven kmet s svojim doma izdelanim obuvalom in ob- leko. OBUPANI OBROKARJI Delavstvo je že od nekaj zapleteno v si- stem kupovanja na obroke. Dokler je za- služek slab .ni mogoče misliti na plačeva- nje potrebnih stvari v gotovini in tako se delavec sam iz lastnega nagiba in pa tu- di zaradi tega. ker se ga vabi od vseh koncev in krajev, zateče k obročnemu si- stemu. Tudi potem, ko se zaslužek izbolj- ša, kuDuie na obroke, ker so se oovečaie in razširile njegove življenjske potrebe in ker ie prepričan, da zaslužka ne bo izgu- bil. Na cbroke se kupujejo tudi hiše. Zakonca, ki sta si nekaj prihranila, se zatečeta k družbi, ki nrodaia hiše na obro- ke. Prihranjeno gotovino plačata takoj, za ostalo pa podpišeta obveznico rednih me- sečnih obrokov. Nekdaj so bili časi do- bri, delo sta imela oba. lahko sta točno plačevala obroke in računala, kdaj bosta pcnolna lastnika svojego doma. Nikdar pa n;sta vpraš^a no garancijah za denar, ki sta ga družbi že odštela. Družba ali pri- vatnik. ki je hišo prodal na obroke, pa ima garancijo, tako zvani »morgič« (prvo vkniižbo) na hišo. ki ostane niegova last. dokler ni plačan zadnji dolar. Recimo, da je stal dom 8.000 dolarjev. K^ sta zakon- ca nlačala zanj že 7.000. še vedno nista bi- la lastnika doma. ker i'e bil nam' še vedno vknii^eri prvotni lastnik Ko pride stiska, pomanjkanje ali celo izeuba zaslužka in ni mogoče plačati zapadlesra obroka, po- stane lastnik doma spet družba ali pri- vatnik, ki ?a ie prodal, in njemu pripadeio tudi vsi, že plačani obroki. Kakor obroki za hiše, tako v stiski zapadejo tudi obroki za pohištvo in vse drugo ter prodajalci ta- koj po zapadu obročnega termina pri so- dišču reklamirajo svojo lastninsko pravi- co. Obročni sistem je kakor pajkova mr2- ža in baš v dobah krize ima največje do- bičke. Ko delavci izgubijo delo in dohod- ke, izgubijo v nekaj dneh vse, kar so že večkrat tudi do zadnjega malega deleža plačali v obrokih. Ko najdejo spet zaslu- žek, se brezvestna igra obnovi in pijavke čakajo na nove žrtve ŠUMSKI DELAVCI IN FARME Naši jugoslovenski delavci so raztroše. ni po VoPh državah ameriške unije v težki borbi za življenje in obstanek. Povsod se jih najde pri najtežjih delih. Naši ljudje iz Gorskega Kotarja, iz čabarskega in del- niškega okraja so nekdaj pozimi hodili za nekaj mesecev na Hrvatsko, Madžarsko in v Bosno, kjer so izdelovali hrastove do- ge. Delali so tako zvane »pintarske doges in so bili plačani po akordu. Leta 1902. so začeli taki c.elavci hoditi tudi v Rusijo, odkoder pa so jih oblasti kmalu izgnale ter pridržale od njih le poslovodje (škrivane), da so se od njih domači delavci naučili te- ga dela. Naši dogarski delavci so se začeli seliti v Ameriko že okrog leta 1890. Naj- prej jih je bilo največ ekrog Mississippi- ja, pozneje pa po vseh južnih državah. Pred vojno je zaslužil tak delavec 3 do 6 do- larjev na dan, delal pa je od zore do mra- ka. Po vojni se je zaslužilo bolje in so imele hrastove doge leta 1919. in 1920. vi- soko ceno. Tedaj so zaslužili dobri delav- ci na dan tudi od 10 do 40 dolarjev. Zad- nja leta pa je na železnicah na stetine vo- zov hrastovih dog ki čakajo na kupca. Prej se je mnogo vlakov takih dog izvozi- lo v Francijo in Španijo, v sedanji krizi pa je tudi to zastalo, šumski delavci za- služijo sedaj komaj po 2 do 3 dolarje na dan. Zaradi težkega in slabo plačanega de- la se je mnogo delavcev iz gozdov izselilo v industrijske centre in tudi na farme v južnih državah. Kljub temu pa jih je še mnogo, ki se drže šumekega dela, oziro- ma čakajo nanj. Največ takih je v državi Texas. Oni, ki so zaradi krize odšli iz gozdov v industrijske kraje, so našli seveda tudi tam krizo, usoda drugih, ki so se zatekli na farme, pa je različna. Na farme so šli večinoma delavci s prihranki in se sedaj njih usoda ravna v glavnem po višini pri- hranjenih vsot. Za položaj na farmi ja značilen naslednji primer: V bližini Babe*-- tona, Ohio, je bila pred štirimi leti 112 a.krov velika farma predana za 10.000 do- larjev. Ker je bilo na. farmi tudi potrebno gospodarsko poslopje z orodjem in živino, je bila farma vredna te vsote, človek, ki jo je kupil, je plačal takoj 4.000 dolarjev, ves svej prihranek, ostalo vsoto pa so mu vknjižili po 7 odstotkov. Kolikor je v pr- vih dveh letih napredoval, je v zadnjih dveh nazadoval. Dolg na farmi znaša še vedno 6.000 dolarjev. In ta farma je leto3 naprodaj za 6.500 dolarjev. Nastane vpra- šanje, zakaj zahteva človc-k kamo 500 do- larjev, ko je vendar že plačal 4 000 in 4 leta težko delal. Odgovor je enostaven. Ves pridelek, ki ga bo mogel ta farmar postaviti letos na trg, ne bo znašal toli- ko, da bi lahko plačal obresti od dolga, če pa obresti ne plača in če farme prej ne proda, jo bo pa prodal okrajni šerif na javni dražbi. To je samo eden primer od tisočerih. Proces Massie se obnovi? Po štiri mesece trajajoči preiskav', kate- ro so vodili detektivi v Zed;njenih -iržavah in naHavajskih otokih, se je sestavilo po- ročilo, ki po vesti »Newyork Tmes« daje dovolj podlage za obnovitev procesa proti ameriškemu ladijskemu poročniku Massie- ju in njegovi tašči msr. Grancille-Fortescu zaradi umora havajskega domačina Kgha- wawaja, ki je baje napadel ženo ameriške- ga častnika in ji storil silo. Preiskava de- tektivov pa ugotavlja, da je bil Kahav/av.-aij nedolžen na tem podvigu. Poročnik Massie je v družbi svoje Uisče umoril Kahawawaja in prišel pred sod:šee, kjer je bil formalno obsojen na deset let ječe. katero pa mu je guverner ludd spre- menil samo v eno uro zapora. Obsodba in njena izvršitev je bila samo pesek v oči razburjenemu havajskemu prebivalstvu* Poročajo, da je guverner Jud zaradi mate- riala. ki so ga na Havajskem otočju nabrali detektivi, pozval k sebi državnega tožilca v procesu Massie, da se bceta o stvari na~ tančneje pomenila.