Poštnina paviallrana.
t
Strokovni list za povzdlgo gostilničarskega obrta.
Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v]Ljubljaniw.
=^~ — = List Izhaja 20. vsakega meseca. — Za člane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20polletno Din 10, četrtletno Din 5'—; posamezne številke 2 Din. ===== Cena inseratom: 1/*u strani D 5'- vključno davek. =====		Uredništvo ln upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8. 18._,ure. —= Rokopisi se ne vračajo. 'Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-— -■■■ seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. =====	
Štev. 9.	V Ljubljani, 20. septembra 1926.		Leto XIII.
Čimdalje manj uvaževanja in upoštevanja.
V dnevih 14. in 15. julija t. 1. je skli* cal centralni Savez gostilničarskih zvez in zadrug kraljevine SHS v Beogradu konferenco zastopstev vseh gostilničar« skih organizacij države. Konferenca je imela v glavnem povod sestanka in obrambene akcije proti časnikarskemu širjenju trditev, da ovira hotelska in go« stilničarska obrt razvitek turizma oziro« ma tujskega prometa. Časnikarstvo je namreč objavilo nekatere slučaje, ki so se godili na našem jugu osobito ob mor« ski rivijeri, kakšna je pretiranost v ce« nah bivališč in pa nezadostna snaga in konfort. Te očitke je bilo treba pobiti in dokazati nekrivdo hotelsko*gostilni« čarskega obrtništva. Predsednik konfe* renče veleugled.ni gospod Miličevič, ki je bil polkovnik srbske vojske a je sedaj hotelir, je v svojem nagovoru povdarjal, da pretirane draginje v splošnem po na« ših hotelih ni, so pa izjeme, katere je treba neprikrito grajati in ako se same po sebi ne odpravijo, jih je treba oblast* vom naznaniti. Navedel je en slučaj, da je moral neki Beograjčan plačati v ne« kem dalmatinskem mestu za postelj naj« slabše kategorije v majhni sobici obr« njeni proti svinjaku Din 60.— za preno* čišče. Take pretiranosti so vsekako graje vredne in se jih ne more zagovarjati. Vsi delegati pa so dokazali, da so po* draženja bivališč kriva le oblastva, ki nalagajo pretirane davščine na preno* čišča, s katerimi se ista podražujejo za več kot tretjino normalne cene. Obrav* navalo se je tudi že dalj časa med go*
stilničarstvom cele kraljevine gojeno že« Ijo, da naj vlada ustanovi gostilničarsko komoro ali zbornico, da dobi na ta način gostilničarstvo vsaj tudi svoj zakoniti forum, potom katerega bi imelo zaščito, propagando in pospeševanje interesov gostilničarske obrti. Predstavljalo se je tudi pretiranost in krivičnost pri nala« ganju ali odmerjanju točilne takse in proti katastrofalnemu dovoljevanju tr« govskih točilnic, kar mora polagoma uni* čiti redno gostilničarsko točilno obrt.
Vše razprave se je izneslo po reso« lucijah in spomenicah prizadetim mini* strstvom z osebno intervencijo. V poro* Čilu, ki ga je predsedstvo Saveza poslalo naši Zvezi o poteku in korakih, pa se z žalostjo povdarja, da so bila vsa priza* devanja »uzalud«, t. j. po naše zaman, zastonj ali brezuspešna.
Gospodje ministri žive v visoki ide* ji, da je le to naj višja modrost in pr a* vilno, kar oni zamislijo, strokovnjak ali preizkušenec ne velja nič.
Mi smo se tega že naprej bali, ker poznamo karakter naših ministrstev, ka* terim so resne želje in utemeljeni pred* logi strokovnih korporacij deveta briga in se pri nas rednim pravnim potom še ni ničesar koristnega ukrenilo, osobito pa ne za gostilničarski stan, marveč se deluje vse pod roko, poslušajoč le posa* mezne osebnosti, masa in stanovski in* teres pa je tem gospodom popolnoma tuj.
Menimo, da je zadosti nevredno in žalostno, da so gospoda celo naše po prejšnjih zakonih o gostilničarski obrti jasno in točno zakonitim potom urejene pravice naših organizacij kratko malo
neupoštevane prezrli, ter odvzel:	eno
najvažnejših določb, da imajo organiza* cije, to jc zadruge soodločevati pri po* delitvah točilnih pravic in ustanovitvah novih gostilnic, njih prenosov itd. V tem pogledu moramo kar odkrito povedati, da je žalostno, da je prišla gostilničar* ska obrt pod tak režim, ki ne pozna no* benega napredka, noče vpoštevati no* benih predlogov in prošenj za izboljša* nje položaja našega na davščinah državi največ donašajočega stanu.
Gostilničarstvo se smatra kot neka koncesij onirana od milosti oblastev to* lerirana kasta, ki se dobro redi na dr* žavnem telesu.
Naša organizacija je vse te pereče zadeve, katere so se sedaj na konferen* ci dne 14. in 15. julija obravnavale, že na svojih shodih in občnih zborih teme* ljito premlevala in v dolgih spomenicah in resolucijah ministrstvom predočevala ter prosila za ugoditev utemeljenih za* htev, a niti eni pritožbi in prošnji se ne ugodi, tako da imajo naše organizacije skoro da resno voljo, opustiti vse delo* vanje in se raziti. V odgovoru, ki smo ga poslali na dotična poročila, smo navedli: *
Pritrjujemo Vašemu mnenju, izra* ženemu v dopisu br. 90, da ne smemo več trpeti preziranja naše obrti, prenc* hati moramo s prošnjami, temveč pričeti z zahtevami. To omalovaževanje redne* ga gostilničarstva, hotelirstva in kavar* ništva se mora enkrat nehati, ne sme se nam nalagati le dolžnosti, marveč dati nam kot eminentnemu, v finančnem, tujsko prometnem in prehranjevalnem opiru prvovrstnemu, državo vzdržujoče* mu stanu, tudi pristoječa prava.
Naš Savez je itak namenjen sklicati v prvi polovici prihodnjega mesca pro* testni kongres, na katerem bomo, opira* je se na Vaša poročila in sklepe Vaše konference v Beogradu, stavili in skle* pali resolucije v takem tonu, da bo go* spod minister, ako jih bo preči tal, tri dni v zrak gledal, kajti povdarjamo še en* krat, poniževalnih prošenj in ponižnega prenašanja zatiranj naj bo konec, na* stopiti moramo z zahtevami. ry
Zahteva po gostilničarski komori je nad vse upravičena in bo velikanske važnosti za gastronomijo naše države. Kavno tako moramo tudi zahtevati so* svet v državnem gospodarstvenem sve* tu kakor druga rokodelska obrt in indu* •strija. Ravno tako zahtevamo nazaj po* polno taksno prostost za vse vloge in dopise na oblastva v stanovskih zade* Vah, ki so vse informativnega značaja ■za oblastva in državo, ter končno tudi vrnitev pravic za soodločanje, oziroma oddajo mnenja pri podeljevanju krajev* nih, osebnih in točilnih pravic, ter pra* vico rekurza v teh zadevah z odložljivo močjo v slučajih izdanja navedenih pra* vic proti mnenju stanovskih organiza* 'cij.
Istotako moramo zahtevati odpravo dovoljevanja trgovskih točilcev za toče* nje pijač, ter mora zadeva iti nazaj k trgovstvu, to je trgovanje ne sme biti točenje, trgovska panoga se fte sme identificirati z gostilničarstVOm kot se ne more identificirati čevljarstvo s krojašt* vom ali ključavničarstvo s kovaštvom. Zahtevati moramo red tudi na tem polju, kakor smo ga imeli svoj čas v civilizi* Tanih in urejenih razmerah. Te.naše za* hteve se morajo ponavljati neprestano ibrez prenehanja do končne ugodne re* šitve.
Z ozirom na poročilo o prispevkih pokrajinskih Zvez središnjemu savezu in o organiziranju gostiln ičarstva smo od* govorili sledeče: Pjr>
Intenzivno organiziranje gostilničar* stva je odvisno vse skozi od delovanja pokrajinskih Savezov. Teh bodi naloga, da izvrše organizacijo vsaka v svojem okolišu in sicer je najbolje, da so Za* druge združene po srezih. Za vsak srezki okoliš bodi ustanovljena Zadruga, ker bo s tem številnejša po članih in laglje bo uspešneje delovala, med tem ko male zadruge nimajo take pomembnosti.
V ljubljanski oblasti n. pr. je usta* novil Zvezin tajnik sam, v teku enega leta, petero Zadrug, vsako z okrog sto do dvesto članov, ter je s tem v ljubljan* ski oblasti organizacija gostilničarstva završena, ter je vse gostilničarstvo orga* nizirano v 31 zadrugah s 3250 članovi. Tako ide delo od rok, ako ga vzame v roke marljiv delavec in razumnik;
Pri nas organiziramo vse na podlagi bivšega avstrijskega obrtnega zakona, ki je pri nas še v veljavi, nikakor pa ne po društvenem zakonu, zato gre zadeva prav in je članstvo pri zadrugah obli* gatno oziroma prisilno kakor hitro se
Zadruga po zakonitih predpisih usta* novi.
Pristop Zadruge k Zvezi pa ni obli* gaten, ter ima o tem sklepati šele redni občni zbor Zadruge.
Nekateri so za to, da bodi zakoni* tim potom določeno, da postanejo tudi zadruge obligatne ali prisilne članicc Zveze, drugi pa zopet proti temu, ker se boje, da bi jih Zveze znale katerikrat s prepotenčnimi in fanatičnimi doklada* mi preobloževati.
Tako je tedaj z Organizacijo pri nas v Sloveniji in ker je tudi v mariborski oblasti, razen nekaj izjem, gostilničar* stvo vseskozi organiziram), ilMmo v Sloveniji v dveh Zvezah (Ljubljana in Celje) nad 60 zadrug s ca 6000 člani, do* čim ima Hrvatska, ki je več kot petkrat večja, samo okrog 40 zadrug, v Srbiji jih pa menda ni vsega skupaj niti 10. Zato si že smemo dovoljevati opazko! Exem* pla trahunt.
Z ozirom na sklep konference z dne 14. in 15. julija V zadevi prispevkov po* krajinskih Savezov Središnemu Savezu, pa imamo velik pomislek iz teh*le raz* logova
Sklenilo se je pobirati od vsakega člana pri Zvezah včlanjenih zadrug po dva dinarja mesečno za prispevek Sre* dišnemu savezu. To je preogromno ob* terečenje in tega sklepa ne bomo mogli nikdar izpolniti,
IzVtševalni	naj to dejstvo
vsekakS>t Preštudira in predlaga spre* ITiembo, da plačujejo zadruge Središne* mu Savezu 2.— Din prispevka na teio, ne pa mesčno od vsakega elana, ket bi sicer tega zneska, t. j. £)ih 24.— od vsa* cega članS. žit prispevek Središnemu Sa* vezu, ne mogli nikdar spraviti skupaj, dočim pobiramo od Zadrug le Din 20.— za vsacega člana in izdajamo s tem pri* spevkom tudi še stanovsko glasili} »Gb* stilničar« za vse člane zadrug.
Po sklepu konterence bi morala te* daj naša Zveza pripraviti Središnemu savezu letno Din 72.000, kar je narav* nost izključeni in ftemogoče, dočim bi Srbija in Hrvatska v očigled maloštevil* nih organizacij in mnogo večjega terito* rija proporcijonelno ne bila tako obre* menjena.
Tudi v prejšnji Avstriji je plačevala ljubljanska zadruga »Reichsverbandu« le 2 kroni letnega prispevka za vsacega člana.
V ostalem se Vam zahvaljujemo za priposlana poročila, ter si dovoljujemo priporočanje, da poživljate vse pokra* jinske Saveze izven Slovenije, da gredo' na delo za organiziranje in ustanavlja* nje zadrug, ki pa naj bodo izvršene vse le na podlagi obrtnega zakona, nikakor pa ne kot društva, ker le po obrtnem redu, katerega pa žal danes še nimamo enotnega za vso kraljevino, zamorejo organizacije dobiti tisti pomen, za kate* rim stremimo, da se na podlagi zakonov doseže veljavnost naših korporacij, ki
postanejo s tem nekaka informativna korporacija tudi napram oblastvom in , zadobe pristoj in vsestransko primeren vpliv napram oblastvom.
Na tej konferenci se je tudi razprav? ljalo ali se naj trgovske točilnice pijač, ki po Členu 82 pravilnika dobivajo točil* ne pravice, sprejema v Članstvo zadrug ali ne, ter se je ondi povdarjalo, da je ljubljanska Zveza za sprejem takih to* čilcev v gostilničarsko zadrugo. Zveza
V Ceijtl pa se je odločita proti temtf in se je tudi konferenca izrekla v istem smislu, češ to niso redni gostilničarji in ne spadajo v gostilničarske zadruge. Tak nazor je tem vsiljenim nam kOhkltfei^ tom prišel zelo dobro, ker jim pri vsem tem ni treba plačati ne pristopne takse in ne letnih zadružnih doklad, kar jim precej pripomore k še lažji konkurenci.
Da Se ne bi mislilo, da dela v tej devi naša organizacija ie tja v eh dari na podlagi Osebnega mnenja, pojasnju* "jemo, da sO vse naše zadruge ustanovljen ne v tem smislu, da pripadajo k njej tudi točilci žganja. Vse zadruge imajo nam* reč pravila, ki se glasijo: Zadruga gostil* ničarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev, ter obsegajo vse v tem členu navedene obrti kot svoje člane. Žganjetočnikov pa je največ trgovcev in S5 m'0rali biti dfrslej tudi. Vsi; ki; §9 točili žganje v svOjih trgovinah, člani £8šfcilhicarskih zadrug. Da se jim je po sedanjih nebodijihtreba predpisih dovo* lilo tudi točenje vina, radi tega se ne more na tem dejstvu ničesar predrugači* ti; ker bi Sicer morale vse žadrufie av«* ja pravila bistveno spremeniti, za kar pa ne kažejo volje in je morala vsled tega tudi Zveza ostati na zavzetem stališču, da pripadajo tudi trgovski točilci k za* drugam, ki so ustanovljene za točilne oziroma gostilničarske obrti, osobito ako so zapftpadehi V tljih tudi žganjetoSilei,
Delovanja za odpravo takih trgov* skih točilnic pa seveda Vsled tega praV nič ne spreminjamo, ter smo slej ko prej z Vs& vehemerico proti tej nepravilnosti, zagrešeni od današnjih oblasti.
Zgodijo se slučaji, da so bili točilci dopustni po členu 82 pravilnika o gostil* nah in točilnicah radi prekoračenja ne* dovoljenega točenja na sedeče goste ovadeni in tudi kaznovani, na pritožbe in prošnje pa jih isto Srezko poglavar* stvo zopet popolnoma oprosti in kazen odpusti. Navedemo samo en tak kon« kreten slučaj, ki se je zgodil pri Srez* kem poglavarstvu v Litiji, z drugimi pa lahko vsakokrat postrežemo.
Tako postopanje vede način tega splošnega točenja v še večji kaos in v neupoštevanje obstoječih predpisov, po* sebno člena 83 imenovanega pravilnika.
V teh novodobno nastalih točilnicah se ti predpisi prav nič ne upoštevajo. Po prodajalnah posedajo pivci po vrečah, napolnjenih z jedilnim blagom, zabojih in stolicah. V nočnem času se trgovine zapro, pivci pa ostanejo pozno v noč za* prti v lokalih, posedajo po vežah, kori*
dorjih, verandah, kuhinjah in vrtovih okrog in okrog hiše, ob času ko je redni gostilničar že zdavnaj moral zapreti svo* je lokale. Enaka je s konzumnimi dru* štvi, radi česar so bile tudi že podane pritožbe pristojnim srezkim poglavar* stvorn. O tozadevnih ukrepih pa se ne izda nikakih poročil, dasi se po dolo* čilih § 147 obrt. reda za to redno za* prosi.
Vršijo se zabave z balinanjem, god* bo, plesom, prepevanjem in največkrat je pretepanje zaključek popivanja v teh skritih nenadzorovanih točilnicah.
Ako mislijo oblastva dati zakonom m naredbam veljavnost, naj postopajo tako kot je v zakonih začrtano, sicer se jenja ves dosedanji red ter bo tudi red* no gostilničarstvo ubralo druga pota, ako nima ta obrt prav nobene zakonite zaščite.
Veliki župan naj izda podrejenim oblastvom striktne ukaze in navodila, da vzdržujejo red in vpoštevanje vsaj teh, čeprav zelo pomanjkljivih predpi* sov in odredb napram točilcem po členu 82, posebno določb členov 83, 88, 89, 93 točka 2 itd. pravilnika o gostilnah in dru* gih točilnicah, naj se brez obzirno upo* rabljajo.
Ker so finančna oblastva kar razsi* pala s takim točilnicami in dovoljenji po vseh trgovinah, branjerijah in kramari* jah, naj to napako popravijo vsaj s tem, da zasledujejo take obrate in nadzoru* jejo tako, da se je ravnati tudi tej pano* gi točilstva, katero lahko imenujemo na* rodno gospodarsko nesrečo, točno po določilih predpisov, ter vse te prestopke kaznuje z odvzetjem točilnih pravic, ker sicrr ostanejo vse dobre namere pravil* nika, v kolikor se nanašajo na korekt* nost, samo na papirju.
Stanovske zadeve.
Po tar. post. 62 zakona o taksah in pristojbinah ima vsak točilec alkoholnih pijač plačati odmerjeno takso do 31. ja* nuarja in do 31. julija vsakega leta. Ako ne plača te takse v določenem roku, mu je po členu 22 pravilnika za izvrševanje Predpisov po tar. post. 62 plačati poleg redne takse še trikratni znesek dotične takse. Zakon obstoji od 25. oktobra leta 1923 in ni bilo do današnjega dne še sli* šati, da bi finančna oblastva kljub toč* nim predpisom o strogem postopanju v tem pogledu proti zamudnikom postopa* la tako kruto, kakor je bilo zadnji čas boje zaukazano. Bili so z&mudniki v vsej tej perijodi vedno, vendar pa finančna oblast ni izvajala konsekvenc, ker pre* dobro pozna lokalne razmere in velikan* sko pomanjkanje denarja in silno pičle obrate v gostilničarski obrti osobito po deželi.
So obrati, ki prodajo celo leto ko* ma-j 20 do 30 hi pijač, a imajt* odrajto* vati po 300, 500, da, celo po 750 polletne takse. Ne pozabljivost, tudi ne nagaji* vost, marveč le edino revščina dotičnih točilcev je ponajvečkrat vzrok, da mož
ali ženica revna vdova ni imela v času, ko zapade taksa, zadosti denarja, ter je morala ali nekaj dni čakati, da se ji to* liko skupička nabere ali so pa tudi slu* čaji, da si je morala stranka iti izposodit denarje, da je zamogla vsaj približno v pravem času to takso odrajtati. Vse to so naša finančna oblastva upoštevala in niso v teh treh letih prav nikogar radi nekoliko zamujenih dni preganjala s kaznimi. V zadnjem času pa je baje od centralne finančne oblasti dospel strog ukaz, da se ima slehernega kaznovati najmanj s trikratnim plačilom dotične takse, ki bi nekaj dni zamudil s plači* lom.
Ta strogost pa ni bila pravočasno razglašena in je prišlo tako samo v ljub* Ijanski oblasti okrog 70 takih zamudni* kov v to nesrečo, da bi morali plačati po* leg redne še trikratno takso in so proti njim že vpeljane preiskave in sodno po* stopanje. Ti nesrečniki tarnajo in hodijo zbegani okrog, kje vzeti te denarje.
Vsled te krutosti preti marsikatere* mu bridka nesreča, da bo prišel pri tem ob svoje malo imetje in obrt, ki ga vsaj deloma preživlja in biti postavljen na beraško palico, kajti številne prošnje in upravičbe se kratkomalo ne upoštevajo in brezobzirno zavrnejo.
Sivi starčki in uboge trpinke vdove prihajajo vsi objokani na urade ter pro* sijo milosti, a je ne najdejo.
Vsled tega je Zveza podala imenom vseh teh nesrečnikov, ki so po svojih zadrugah pri Zvezi včlanjeni, nekaterim vplivnejšim poslancem nujno prošnjo, naj po možnosti z osebno intervencijo pri Direkciji posrednih davkov v Beo* gradu preprečijo izvršitev take katastro* falne odredbe nad temi reveži. Samo v ljubljanski oblasti bi morali ti poleg že plačanih taks plačati še okrog 160.000 D kazni in to so večinoma le mali obrati, ko ji komaj ali niti ne donašajo skrom* nega preživljanja. Prosili smo gospode poslance, naj nujno ukrenejo, da cen* tralna uprava telegrafičkim potom usta« vi izrek dotičnih obsodb, kajti ako se to zgodi, so potem vse prošnje in prizade* vanja zaman, tako pa bi se dobilo časa, da se obsodbeno postopanje odloži ali vsaj zavleče, da je mogoče kasneje pri oblastvih vsaj toliko izposlovati, da bo* de vpeljana v naših revnih podeželskih krajih vsaj prejšnja ali dosedanja tole* ranča, da se revnih obrtnikov ne bo pre* ganjalo ali lahko rečemo celo uničevalo z brezobzirnim postopanjem za nekaj dni zamude pri plačilih te točilne takse.
Nato smo prejeli poročilo, da naj vsi prizadeti vložijo pravočasno pritož* be ali prošnje za odpust te globe in da se bo nato po zakonu postopalo. Kaj to znači, je znano. Zakon pravi, pritisni ga, da bo črn. Vse eno pa upamo, da se ne bo šlo tako daleč in da bo direktor po* srednjih poreza v Beogradu vendar le uvidel, da tako brezobzirno postopanje proti težko z državnimi dajatvami obre* menjenemu državljanstvu vendar le ni
na mestu, ker s tem, ako je slabo gmotno situirani gostilničar tri, pet ali tudi 14 dni kasneje plačal to pri nas neupravič* ljivo breme, ni država ničesar izgubila in bi hilo upravičljivo računati k večjemu zamudne obresti kakor pri drugih dav* kih..
Zveza je podala tozadevno poleg gori navedenega še dobro utemeljeni ugovor proti temu postopanju in prosi* la, da se točasno vsem prizadetim zave* sena globa odpusti.
Iz organizacij.
Ustanovni shod zaradi ustanovitve Gostilničarske zadruge za politični okraj Črnomelj se je vršil dne 19. avgu* sta 1926 ob 11. uri v prostorih g. Alfon* za Laknerja v Črnomlju. Navzočih je 48 gostilničarjev. Predsednikom shoda se izvoli g. Pero Malič iz Vinice in pod* predsednikom g. Makar Dako iz Metli* ke in gospoda Lakner Alfonz in Skubic Josip kot overovatelja zapisnika. Mesto zapisnikarja prevzame zvezin tajnik.
Pred vsem se konstatira, da so bili povabljeni pismenčTVsi gostilničarji in gostilničarke Srezkega poglavarstva čr* nomeljskega, po številu 181, in da ni po* dal nihče ne pismenega ne ustnega ugo* vora proti ustanovitvi zadruge.
Vrnilo se je eno samo vabilo z opaz* ko: naslovnik umrl. Shod je bil tudi pra* vočasno naznanjen srezkemu poglavar* stvu ter se je shoda udeležil začetkoma tudi šef politične oblasti, kasneje pa od* stopi mesto komisarju g. Žnidaršiču.
G. predsednik otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter razloži navzočim tovarišem namen današnjega shoda. Na* to poda zvezin tajnik razlago o pomenu in namenu gostilničarskih zadrug kot stanovske organizacije. Iz poročila sle* di, da je skrajni čas, da se tudi gostilni* čarstvo Belokrajine organizira, česar se je z ozirom na današnje neprilike gostil* ničarstva v veliko škodo istega dolgo ča* sa pogrešalo. Potreba ustanoviti zadru* go pa je tudi radi novejših predpisov, ker morajo le zadruge izdajati prosilcem za osebno pravo za točenje pijač potreb* na kvalifikacijska spričevala v dosego teh pravic. Predsednik pozove nato vse navzoče, da naj se izjavijo ali so za usta* novitev zadruge za ves politični okraj Črnomeljski. Zborovalci so soglasno z odobravanjem aklamirali za ustanovitev zadruge ter se na dano protiglasovanje ni nihče oglasil. Vsled tega se je prešlo k čitanju pravil in glasovanju o njih. Vsi členi pravil so se posamezno sklepali in izglasovali, in sicer vse enoglasno. K členu 14 pravil, s katerim se določa za vse tiste, ki bodo po ustanovitvi zadruge imeli pristopiti k zadrugi na novo, da bo* % di pristopninska taksa 1000 Din, se skle* ne samo protokolirati, ne pa definirati v pravilih, da bo zadružno načelstvo pobi* ralo od sinov ali hčera že sedaj obstoje* čih gostilničarjev, kadar prevzemo obr* ti od svojih starišev, le 50 Din pristop*
ninske takse po vsakokratnem prehod* nem odborovem sklepu. Po izglasovanju pravil se izvoli pripravljalni odbor, ka* teremu se da naloga sklenjena pravila predložiti oblasti v odobrenje. V ta pri* pravljalni odbor so bili izvoljeni gg.: Lakner Alfonz kot načelnik, Skubic Jo* sip, Majerl Marko, Majerle Fran in Weis Janko kot odborniki,
K raznoterostim se oglasi politično oblastveni komisar g. Žnidaršič ter po* zdravlja idejo, da se je današnji shod odločil, da se je ustanovila za gostilni* čarstvo srezkega poglavarstva Črnomelj* skega zadruga, koja bo tudi oblastvu podajala možnost in oporo, da se bo po* stopalo po zakonih in pomagalo zbolj* šati to obrt, da se iz nje odstrani, kar v to ne spada, dobro in redno gostilničar* stvo pa povzdigne.
Zborovalci poudarjajo še sosebno, da je točilna taksa v tem okraju grozo? vito nepravilna in krivično naložena, naj se v bodočih številkah stanovskega gla* sila Gostilničarja poživlja vse gostilni* čarje tega okraja in priobči primerni for* mular za pritožbo za znižanje te takse, ker so se obrati v splošnem v zadnjem času znatno poslabšali in list naj se raz* pošlje vsem članom zadruge.
Poudarja se tudi, da vinorejci pro* dajajo vino brez taks, trošarin in vsakih pravic na drobno po dva, tri do pet li* trov v putrihih, naj se proti temu ravna* nju poda primerna pritožba. Ko se nih* če ni več oglasil k besedi, se zahvali g. predsednik Malič g. komisarju Žnidar* šiču za naklonjenost in podpiranje, ka* kor tudi zvezinemu tajniku za njegovo delovanje pri ustanovitvi zadruge, s ka* tero se bo pomagalo doseči boljših pra* vic za gostilničarsko obrt. Zahvali se tu* di vsem tovarišem, ki so se zborovanja udeležili in s tem pokazali, da se zave* dajo, kako potrebno je, da se strnemo v skupno zadrugo, katera bo tisti forum, ki bo njih interese zastopala, naj se jo v vseh ozirih dobro oklepajo in zaključi zborovanje ob 13. uri.
Pozor!
V zvezi z zgorajšnjim poročilom o ustanovnem shodu v Črnomlju in po* zivno na sklep zborovalcev, ki so doka* zivno naglašali nepravilnost in v previ* šokih kategorijah odmerjeno točilno takso, sosebno v posameznih manjših krajih, je bilo rečeno, da naj ena prihod* njih številk našega lista opozori vse pri* zadete na to, da podajo na pristojno me* sto pritožbe in zahtevek o znižanju njim odmerjenih točilnih taks, ker je točilni obrat vsepovsod v letošnjem letu znatno nazadoval ter istotako v bodočem letu ni pričakovati nobenega izboljšanja v tem pogledu in je podana vsa upravičenost, katero navaja člen 18, točka 19 pravilni* ka za izvrševanje predpisov iz tar. post. 62, ki pravi:	Izvršena cenitev točilcev
pijač velja za 3 leta. V treh letih se sme odmera takse popraviti navzdol po
vlogi (prošnji) prizadete osebe ali na* vzgor po referatu pristojnih kontrolnih organov. O izpremembi višine takse od* loči okrožna finačna uprava, beograjski davčni oddelek ali finančna direkcija na podstavi nabranih in preizkušenih po* datkov; to odločbo mora predhodno odobriti generalna direkcija posrednih davkov.
Ustrezaje želji zborovalcev poda* mo tu formular dotične prošnje, katere* ga sc lahko oni, ki mislijo v tej zadevi storiti potrebne korake, poslužijo. Dopi* še pa lahko vsakdo še druge okolnosti, katere se bodo zdele posamezniku važ* ne in potrebne.
Dotična prošnja naj se napiše na polo papirja, kolekuje s kolkom za 5 D in pošlje priporočeno doljnemu naslovu.
Finančna direkcija v Ljubljani.
Pozivno na člen 18, točka 19 pravil* nika za izvrševanje predpisov iz tar. post. 62 taksne tarife zakona o taksah,
vlagam podpisani N. N gostilničar
v........prošnjo za znižanje meni z
razpisom dne...........št odmerjene
točilne takse, katero mi je bilo dosedaj
naloženo plačevati po...............skupini
v znesku Din polletno in imam za
to prošnjo sledeče razloge: Po prilože* nem uradnem izkazilu finančne kontrole
sem potočil v letu 1926 samo.............hi
pijač, dočim mi je bila taksa odmerjena šc ob času, ko je bil točilni aparat znatno večji. To odmero smatram zelo krivično in previsoko, ker je kontrolnim organom dobro znano, da so mnogi drugi točilci po nepravilnem smislu tozadevnih do* ločb člena 18 rečenega pravilnika in dru* gih okolnosti obloženi z isto, da celo z manjšo takso pri skoro da še enkrat večjem ali še višjem obratu.
Prosim tedaj upravičenost moje pritožbe pripoznati, navedeni faktični položaj revidirati, ter meni znižati dose* daj predpisano točilno takso najmanj za 50 odstotkov ah postaviti vsaj najnižjo taksno skupino.
Ugodne rešitve pričakujem vsekako pred koncem januarja 1927, ko plačilo takse zapade, ker sicer bom plačal le to* liko kakor v prošnji predlagam.
Kraj dan leto . . .
Podpis:
Nekaj nasvetov našim preno-čiščarjem hotelirjm in gostilničarjem.
Napisal dr. Božo Jakič.
Nisem potnik po poklicu, prepoto* val pa sem obilo sveta in pridobil iz* kušnje v najrazličnejših prilikah. Odlo* čil sem se napisati ta članek, ker vem iž lastnega opazovanja, da se v naših prc* nočiščih vse premalo pazi na zahteve, ki jim je treba ugoditi, ako naj bo gost za* dovoljen in ako naj prefločišče priporo* ča dalje. Zlasti veljajo moje besede pre* nočiščarjem v letoviščih in naših večjih in srednjih mestih, ki kažejo čim dalje več prometa posebno od strani trgov* skih potnikov. Naravno je, da ne name* ravam dati kakih splošnih navodil, orne* niti pa hočem nekaj primerov, glede ka* terih se največ greši.
Dandanes imamo že skoraj v vseh letoviščih in večjih mestih električni tok na razpolago. Vkljub temu pa je v sobah za tujce razsvetljava skrajno primitivna. Po navadi nahajamo samo eno električ* no svetilko na sredi stropa in še to ne zasenčeno, tako da se ti naravnost ble* šči, če ležeš v postelj. Iztikalo se naha* ja pri vratih. Celo v velikih hotelih naj* demo to pogrešno izpeljavo. Dandanes je skoraj vsak človek, zlasti iz inteligent* nih krogov, navajen, da zvečer v poste* lji nekoliko čita, preden zaspi. To je pri popisanem načinu razsvetljave nemo* goče, ker ti svetilka, ki jo imaš pred s e* hoj na stropu, ne sveti v knjigo, ampak se ti blešči v obraz in dela senco na knji* gi. Ako si pa v kaki abnormalni legi (morda leže na trebuhu) vendar le po* skusil nekaj časa citati, se moraš, ko ho* češ ugasniti, bos podati do iztikala pri vratih in v neznani ti sobi v temi povr* niti do postelje. Tega pa seveda nihče ne bo storil, ker občuti vse to kot veliko nekomoditeto. Kaj je posledica? Da vzame vsakdo v tako prenočišče, ko ga je enkrat spoznal, svečo s seboj. Pusti jo nekaj časa kapati na nočno omarico, da jo tako pritrdi. Kajti kakega svečni* ka, kakor so bili svoj čas v navadi, v ta* kih prenočiščih z električno razsvetlja* vo več ne najdemo. Ko odpotuje, vzame gost svečo seveda zopet s seboj. Sobari* ca pa često niti ne misli na to, da bi z nočne omarice odstranila strjene kaplje j stearina, kar učinkuje na prihodnjega
A
K
Telefon 747. Vsakovrstno, izborno, pristno in ceno	Telefon^ 747
VINO
je mogoče kupiti na debelo le pri
Centralni vinarni d. d.
Ljubljana-Sp. Šiška, Frankopanska ulica 11.
prenočevalca skrajno neokusno. Kak nauk nam daje ta v naših prenočiščih tako pogosta izkušnja? Da spadate v vsako sobo za tujce dve električni sve* tilki, ena zasenčena na nočno omarico, druga, ki je potem lahko brez senčila, pa na strop. Ako gre za sobo z dvema posteljama, mora na vsaki nočni omarici biti posebna svetilka. Investicijski stro* ški za to izpeljavo niso visoki, se pa bo* gato obrestujejo na komoditeti in zado* voljstvu gostov, ki jim je moč tako opremljeno sobo tudi nekaj višje žara* cunati. Razsvetljava naj bo izpeljana s takozvanim »hotelskim stikom«, da pri iztikalu pri vratih poljubno lahko priž* gemo to ali ono svetilko, to je, ako izti* kalo enkrat zasučemo, se užge svetilka na nočni omarici. Seveda mora slednja imeti tudi iztikalo zase, da jo v postelji leže poljubno lahko ugasnemo ali užge* mo. Pri ureditvi novih prenočišč oziro* ma pri prvi upeljavi električnega toka zahteva ta način električne razsvetljave, ki je za komoditeto gostov izredne važ* nosti, le neznatno večje stroške, pa tudi naknadno ga je moč brez prevelikih stroškov urediti, ker so žice po navadi izpeljane kar po steni.
Važna je tudi zahteva, da moremo sobo vsak čas zatemniti, zlasti ponoči. Človek, ki duševno dela, potrebuje več spanja, kakor pa ročni delavec in ga naj* de po navadi samo v polnem miru in v temi. Ravno iz kroga duševnih delavcev pa se po večini rekrutirajo gosti naših letovišč in hotelov. Koder torej ni pol« ken, morajo biti okna opremljena s ša* luzijami ali zavesami. Nahajamo pa še dosti prenočišč, v katerih tej zahtevi ni ugodeno in te utrujenega in izmučenega že zgodaj zjutraj prebudi solnce, ki ti sije naravnost v obraz.
Najvažnejši del pohištva je postelj. Prenočišče’ z dobrim posteljami bo hitro zaslovelo pri občinstvu. Ni treba, da so postelje bogve kako mehke, morajo pa biti žimnice in žični vložki zelo prožni in elastični. Kdor hoče žimnico posebno
varovati, jo v vsej dolžini postelje pokri* je s pregrinjalom iz dvojnega barhanta, zavitim v prevleko iz šifona. Ko zapusti gost sobo, se razven posteljnega perila obnovi tudi ta prevlaka. Ta običaj je zla* sti priporočati imetnikom boljših penzij na letoviščih, kjer ostajajo gosti po dalj časa. Dokaz je smisla za higijeno in či* stočo in napravlja na goste najboljši vtis. Ker imamo v našem podnebju mrz* le zime in vroča poletja, se je na to ozi* rati pri odejah. Vsaka dobro opremljena postelj bi morala po leti imeti lahko odejo, na kateri naj se pa nahaja tudi mehak koc, da se more gost po potrebi topleje odeti. Skrajno neprijetno te dir* ne, ako prideš na vroč poletni dan v pre* nočišče in najdeš na postelji samo težko prešito odejo. Nasproti pa je taka odeja na mestu po zimi, ko naj bo razven nje na razpolago tudi še koc ali pernica. Na potrebe in navade gostov se je ozirati tudi pri blazinah. Eni morejo zaspati samo na mehkih pernatih blazinah, drugi pa imajo glavo raje hladno in na nekoliko trdnejši žimnati podlogi. Ker je splošno običajno, da se na postelji nahajate dve blazini, se je moč na to ozirati in je torej oskrbeti eno blazino s perjem, drugo pa z dobro žimo. Tako bo vsak našel, kar mu je ljubše in prikladnejše. Poznam ljudi, ki na mehkih pernatih blazinah nikakor ne morejo zaspati. Eden mojih prijateljev si je, ako je po noči prispel v prenočišče in torej sobarice ni več mo* gel priklicati, raje dejal pod glavo pre* dal iz nočne omarice, ovit s kocom ali posteljno odejo, kakor da bi bil legel na mehko pernico. To ni nič' tako izrednega, ampak stvar navade in vzgoje. Znano je, da imajo Japonci za podglavje izbo* čeno leseno naslonjalo, s katerim si v spanju podprejo samo tilnik.
(Dalje prih.)
Tovariši,
podpirajte tvrdke, ki inserirajo v našem listu.
r
3EE3EEH:
DEE3EE3E
E3EEJG
Brezalkoholne sokove vseh vrst bezgovec, ribezov, čreS-
n]ev, višnjev, limonov in jagodov sok) brez saharina In kemikalij, priznano najboljše,
UP potrtline za konzeniranje sočivja, sadja ia grozdja, priprave za ohranitev brezalkoholnega sadnega io grozdnega soka
(v steklenicah, pletenkah, sodih) za domače gospodarstvo in večje obrate.
Raznovrstne sušilnice za sočivje in sadje. Vsakovrstne stroje za brezalkoholno gospodarstvo
dobavlja najceneje in4v najboljši kakovosti
Brezalkoholna produkcija, MMsi
Poljanski nasip 10/72-
Zahtevajte bogato ilustrovani cenik brezplačno! — Pri vsakem naročilu se sklicujte na naš Ust! — Ob priliki razstave »Ljubljana v Jesenl“ se vrši poseben tečaj, na katerega opozarjamo vse gostilničarje in hotelirje.
koli	'	u.	kn	u.m Inl!
Prijavit« s« takoj!
N« bo vam Sal!
Li=i
“»Ji
t
a«?
Gostilničarska zadruga za ob-
čint Železniki, Seica in Sorico naznanja v globoki žalosti pretužno vest, da je njen nepozabni, dolgoletni član, gospod
Ivan Verhunc
posestnik, gostilničar itd. v Selcih
dne 27. septembra 1926 ob 5. uri zjutraJ preminul.
Gostilničarska zadruga, kaleri je bil pokojnik od prvega dne obstanka član odbora, pa mu ohrani trajno hvaležen in časten spomin.
V Ž e I e z n i k i h, 27. septembra 1926 Načelstvo.
Beljakovino, citronovo in vinsko kislino gelatino, rastlinsko oglje, parafin, tanin, sacharin v kristalih, žveplo, vodno steklo ter vinske barve ima stalno v zalogi tvrdka »TROLIST«, Logatec.
Antikis, najboljše sredstvo proti kisanju vina, v letnem času neobhodno potrebno, pošilja proti povzetju ali predplačilu. Poskusni ovoj za 100 1 vina 10 Din. Laboratorij »TROLIST«, Logatec.
»Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/41 pošlje vsakemu naročniku »Gostilničarja« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal.
es®©©©©©©e©©©©©©
i
imHniUIIIHHUUIHHniiHU
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna, Ljubljana Slovenija.
1
i
l
Nesne izdelke
in prekajeno meso
vseh vrst, najboljše kakovosti praški način Izdelave priporoča
Centralna vnovčevalnica
tvornica mesnih Izdelkov,
Ljubljana
Dolenjska cesta 23. Zeleni hrib.
Telefon 164.
Dnevno sveti Izdelki!
Nizke cene.	Točna	postretba.
I
tretba. P*-
	1 zalogo!	
!	M N A	
	izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega In banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem	
		
		
	FRANC KURALT	
	gostilničar v Kranju.	
Posredovalnica za il
gostilničarske zadruge v LluUlianl
Gosposvetska cesta štev. 10
posreduje brezplačno xa vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo t Din, . z dežele 4 Din. ■ ■■ - ■■ ...
Tovariilgostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike I
ZAMfjKE
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOM P.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Svojim znancem napravite veselje
s primernim darilom in to je le mogočo, če se iste kupi pri tvrdki
JUTO PEtELIHt. UUBUMIA
ki ima veliko zalogo jedilnega orodja, žepnih robcev, rokavic,
, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške šifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrbtnike palice in Se veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno zn Žani ceni.
Na veliko in malo!	Na	veliko	In	malo!
^ooooooooooooooooootooooooooooooo<x)ocx»or»ooooooooooooooQoooc)oooooooooooooooooooooooooooooocx3oooooocr,l
Glavna zaloga rudninske vod®
In veletrgovina špecerijskega blaga
= (VAN JELAČIN, LJUBLJANA =
*>•	>'	nudi po najugodnejših cenah:
Rogaški Tempel vrelec, Styria in Donai vrelec, Radenski zdravilni vrelec In razne druge domače In Inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!	Ustanovljeno	1888.	Točna	postrežba	1
QQBt30SQQt3Giraai3QQEEEH[3 aragrasrogE-r BHtaaraHEnSSPf
h na a	•	v»	•_	■	v	■	■	•	■	_	_	•	1	"AH	S	n	.	a	0
Hotno olno čistiti in trpko ter nreblslo omiliti le zelo enostoono!
B
V zalogi imamo špecijelno francosko želatino nLAINEM tvrdke Clermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno g navodilo.	Glavna	zaloga:	Zahtevajte	cene!	0
hi	Drogerija	„SANITAS“,	Celje	in	Ljubljana.	,	g
EESEiHEiEiaSBElEiEEiaililHIEHlLlHElIJElElHHJEHElEiaElHElElHHHIDIIlIDBHElHHSSBEnEl
rtsirinsBriiaite i
Pivovarna „UNIONu v LJablJanl
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor«
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah« j
Dob6 se tndl tropine ln sladne cime, H so kot ilvlnska krma zelo priporočljivo.	jj
Mm Miš. DBiteta Is svetim
Fr.Kollmann
v Ijubljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbl Izdatno znižane cene.
M ttplna Id reilanadla
Peter Stepic
Spodnja Slika itn. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, Istrskih in štajerskih vinskih goric.
Talefon it. 262.
Šobra vina, domačo šunka, salame in kranjske klobase priporoča gostilna
= 3van Bricelj =
¥
v Stepanji vasi JTa pianirfu.
Priporoča se najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
3van Bricelj Dunajska cesta 16
Delo solidno. Cene zmerne. Strokovna izvršitev gost. stolov in miz.
navadno in alpaca, voščeno platno za na mize, Sifone; klote, čipke, vezenino, razne tapetniške žnore, modno in toaletno blago, se kupi najugodneje le pri:
line,
blizu Pre.erno«ei,a ipvmenika ob vodi.
I. simam tarna lainmlnili voda, sonavies iti.
Ljubljana, Slomškova ulica št, 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov In citrono«? sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar,, kristalno citronado, jabolčni biser1.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
V
cJribuna“ J. <33. £.
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo franko!
	5
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	£
Raznovrstno
mineralno vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
„ Styrla vrelec,
Donati vreiec, Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino, Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gleichenberški Konstantin vrel Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder Selters,
Franc Jožefovo grenko vodo, Hunyadi Janos grenko vodo, Gubersko Srebrenico
priporoča:
A. Šarabon, Ljubljana.
veletrgovina špecerijskega blaga In glavna zaloga domačih in inozemskih mineralnih voda.
Ceniki na razpolago!
li ie tudi najboljša francoska galc čiščenje vina po zelo nizki ceni.
V zalogi ie tudi najboljša francoska galerta za čiščenje vina po zelo nizki ceni.
4 N
5
M
N
li
K
M
H
¥
XI
P
H
n
N
1
M
H
M
U
S
!SŠM9SE3BI!BBBBBBBBBBfiBBBBBBB
ra	a«
£
55
nr
S
s
H
a
m
h
Dragi prijatelj samo to ti povem, da*prav nikjer ne kupiš tako dobro in tako poleni manufakturno blago za meške m ženske obleke, kakor pri tvrdki
S
R3
ra
Ibu
ANTON SAVN1KP g
V ŠKOFJE LORI	K
Istotam dobiš tudi razno perila, svilene rute, vsako- gg vratne servifete, namizne prte in platnene brisače, rra ter vsakpvrsine čevlje. Iiustrovani cenik i več tisoč sli- gd kami zastonj, manutakturne vzorce pa na ogled za 8 dni. feu
aBBHBHHBMSKBBBBmBEBBBBB
*
pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg 21
m se priporoča sl. občinstvu && posebno z dežele
na zajuftpk.
m
m 58* 51* /R vJJ	9In
e*
m
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kol.ezijska ulica štev. 18.
£ v? etfli v Speceiljsko In deUteiesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vist namiznimi In buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCmOEB, Lgnbljma, vogal Sv. Petra ceste la Resljeve ceste.
Valaoražarna ta kavo * eloktrlfcnlm obratom. =====	=====	Zaloga mineralnih vod. =====
I
Delniška pivovarna Laško		
marčno pivo	eksportnl ležak	temno Parter- ' ' i pivo
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Različno sukneno, volneno in svileno bla-go za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor
tudi garniture.
Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanklng za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli fn barvasti namizni
prti, platnene brisače i. t. d.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje.
Vsakovrstni šifoni, batistl in ceflrji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste.
Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
i
Izdaja In zalaga Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani. — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Za »Nar. tiskarno: Fr. Jezeršek.