IfitteljBkl
TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise prejema vredništvo; naročnino in oznanila pa prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo.
List 21.	V Ljubljani, 1. novembra 1876. Tečaj XVI.
Prirodopis v ljudski šoli.
Izdelal za učiteljsko konferencijo v Celji V. J.
Uže mej učitelji samimi je mnogo različnih misli zastran poduče-vanja v prirodopisji, i to glede obsežka, kakor tudi metode pri poduku, a še različneje pa mislijo in kombinujejo o tej zadevi neučitelji, kateri od zgor doli, ali od zunaj ogledujejo narodno šolo, ali pa oni, ki samo čujejo o njej, a vendar žele staviti svoje „veljavne" svete, bodi si uže pripravne, ali nepripravne, izpeljive ali neizpeljive.
Da je prirodopisen nauk v narodnej ali ljudskej šoli potreben, to je neprepirljiva istina. Koliko naj se v tem predmetu v narodnej šoli po-dučuje ? v katerej meri naj se deli ? in način prednašanja vendar nij jasen in vseobčen, da si ravno učni čerteži obrisujo meje, — a z jako elastičnimi potezami.
Ako hoče narodna šola z vspehom v tej stroki napredovati, ozirati se ji je več na „kaj? in kako?" se ima podučevati nego na „koliko?" se ima vzeti. Prirodopis naj se na tej stopinji obravnava edino le iz stališča koristi ali škodljivosti, t. j. vporabljivosti, nikakor pa ne iz stališča znanosti ali vede. In to za to, ker a) učenci naj tej stopinji še nemajo toliko razvitih moči, nemajo zadostne zmožnosti, sprejemati nauk iz učenega stališča, b) narodnej šoli tudi to v nalogo ne pripada in c) ona pri toliko različnih predmetih, kjer se ji je boriti še z najpervimi elementarnimi predmeti, nema niti časa k ovemu učenemu in razširjenemu razpravljanju. Prirodopis ima v narodnej šoli le kot kazalni ali nazorni nauk veljati, in se tudi [tako obravnavati. (Mislim namreč eno-, dvo- in trirazredne šole, pa tudi na večrazrednih šolah niže razrede.) Pa še tu
je težko nauk prirediti tako, da ga učenci morejo sprejeti; treba je pe-dagogičnega, natančnega prevdarka, da otrokom veselje do opazovanja narave zbuja in vzderžuje.
Učni čertež sicer izraža, „naj potrebnejše iz vseh treh delov prirode". In to pa po obstoječih berilih. Po sedanjih čitankah, ki nijso vredjene po novem čertežu, je pa to — kratko rečeno — nemogoče. Treba je toraj tvarine izkati drugod, če se sploh v tem kaj podučevati hoče. Najpotrebnejše pa si vsak razlaga po svoje; enemu se to, drugemu drugo zdi najpotrebniše. Merodajno vodilo naj bi bilo pri izbiranji prirodnin, da se stvar, o katerej hočeš govoriti, nahaja pogosto v učenčevem bližnjem okrožji, katero večkrat vidi, kar mu je bolj navadno, kar je bolj domače. — Graje vredni so tisti učitelji, ki z nekovo strastjo preže na redke in nenavadne reči, o katerih potem svojim učencem govorč. Se takimi nenavadnimi predmeti se učencem pokvari okus do navadnega vsakdanjega, kar je pa največkrat veliko veči važnosti, nego ono ptuje — nenavadno. Ozirati se je tem bolj na prirodnine, ki prinašajo posebno korist ali škodo: če je stvar važna v kmetijstvu, zdravilstvu, obert-niji ali umetniji. V živalstvu na pr. naj se ne začenja z opicami, ker so navadno v vsakej prirodopisnej knjigi na pervem mestu; pa tudi z levom, leopardom i. t. d. ne začenjaj, in če imaš morda tudi njegovo podobo namalano ravno pri rokah! Neoziraje se na učene sisteme prični z domačo govedo, drobnico itd.!
Slavljeni pedagog Diesterweg blizo tako-le pravi: Človeku ne dela časti, če ptuje in nenavadne reči in vravnave še tako pozna in umeje, a v domačem pa je ptujec. Taki ljudje, ki ne poznajo svoje domovine in njene vlastine, je ne ljubijo in tudi ne spoštujejo; oni si žele v ptuje dežele, o katerih imajo zaslepljene nazore.
Pri izboru se je ravnati tudi po času. Ne bi bilo prilično, če bi po zimi govorili o cvetji ali sploh o rastlinstvu; ali pa po letu o snegu in ledu itd. in sicer zato, ker vse, kar se obravnava in opisuje, naj se stori iz nazornega stališča, t. j. deci naj se obravnovalni predmet, kadar in kolikor le mogoče, pokaže v naravi, kakoršen je. Ako se prirodopisni nauk razdeli na primerne čase, je nedvomljivo pričakovati izdatnega vspeha; deca ima priliko v šoli obdelavano tvarino tudi razven šole opazovati i se ž njoj baviti.
Če se tvarina glede izbora in obravnave na kratko povzame, bi
bilo:
i. Začetnemu poduku v prirodoznanstvu je zbirati domače predmete, predmete iz otročjega okro»ja. — 2. Izbrani predmet naj bode, kolikor mogoče, enoten, samosvojen. — 3. Pri obravnavi naj se posebno ozira na vporabljivost. — 4. Varovati se je tudi prevelike mnoiine gradiva. — 5. Nauk o prirodoznanstvu naj bode v narod-
ne j šoli nazorni, kazalni. — 6. Pazi naj se na prilični čas, kdaj se kaka reč obravnava. — 7. Opozoriti je tudi deco na početek in razvoj prirodnine.
Tako n. p. pri rastlinstvu, kaj je treba sejati ali saditi? kdaj, kako in kam je treba to v zemljo djati? Kje je življenje prihodnjega zelišča skrito? itd. Pri živalstvu je povedati se potrebno previdnostjo, — kako goje in preživi stari svoje mladiče itd.
V prirodopisnem nauku je tudi najpripravneja prilika odpravljati mej ljudstvom tu i tam ukoreninjene vraže, katere prouzročujejo dostokrat občutljive nesreče in veliko škode. Kjer ljudstvo na vraže veruje — naj učitelj polagoma v šoli poskuša jih odpraviti. Kadar se na pr. govori o kačah, naj se opomni, da se strupeni ugriz ne da zagovoriti, da se sploh bolezni (merzlica) ne dado zagovarjati — da bi bile potem brezškodne itd. Černe mačke in tudi nobene druge nemajo hudiča v repu. — Sove in čuki ne naznanjajo smerti.—Repate zvezde ne pomenijo vojske ali kake druge nesreče. — Toče ne delajo duhovni ali drugi učeni gospodje. Takih in enakih vraž je veliko veliko med ljudstvom. Kadar pa se odpravljajo take vraže, je treba skerbno prevdariti, kako se bode to učinilo; ker sicer učitelj izgubi zaupanje; ljudstvo bi ga utegnilo imeti za krivoverca in Bog ve kaj še vse!
Pripravljavna pot v zemljepisje in zgodovino.
(Dalej.)
11. Premembe na poveršji zemlje.
Naša zemlja od znotraj.
Od naše zemlje poznamo le poveršje in od tega le verhnjo skorjo, od koder dobivamo vsakdanjo hrano, kjer je tekla naša zibelka, kjer nam minejo naša leta, in kjer se nam poslednjič grob odpre, — da! še ta nam ni znana po vseh njenih delih. Velik del poveršja pokriva voda iz morja, nekateri kraji v Afriki in Aziji, v Ameriki in Avstraliji še niso preiskovani, niti znani in popisani. Vedoželjnost in dobičkarija je sicer veliko ljudi navdušila, da so preiskovali unanjo skorjo naše zemlje, iskaje kovin in izvor vrelcev, a dasiravno so ljudje že veliko govorili, kakšna je zemlja znotraj, vendar le prav malo vedo, kaj je pod unanjo skorjo v večji globočini ? Nih če še ni prišel pol ur naravnost v zemljo, a vendar je ta globokost neznano majhna, ako premislimo, kako daleč je od poveršja zemlje do njenega središča. Tedaj smo tako slabo podučeni v tem, kakšna je naša zemlja od znotraj, in kar učeni o tem mislijo, je le njihovo mnenje, a to je zelo različno. Sploh pa terdijoj da je toplota tem veča, čem globokeje se v zemljo pride; tedaj bi bila kake 4 ure globoko v
21*
zemlji taka toplota, da bi se naše kovine kar topile. Temu tudi pripisujejo potrese, ognjenike in tople vrelce, ki pridejo po tem takim iz vročega notranjstva zemlje. Zelo verjetno je, da so v zemlji velike votline, kjer toplota in voda učinjate tako, da se verše premembe na poveršji zemlje. — Znano je, koliko strahu na zemlji nadejajo potresi, pri katerih se zemlja tu in tam pogrezuje, drugod pa se gore vzdigujejo, tam vode vsahnujejo, drugod pa nove izvirajo, in to vse pride iz globočine zemlje, tam delajo sile, ki naj več uplivajo na rastlinstvo, na življenje žival in ljudi.
12. Pregled najvažnejših prememb na poveršji zemlje.
Odsihmal, ko sta perva človeka v blaženem raju šetala med vstvar-jenimi rastlinami in živalmi, začenja se povestnica naši zemlji. Odsihdob je bilo lepo na ti mladi zemlji. Vsako spomlad se je zbudila narava in ž njo tisučero novega življenja. Solnce, mesec in zvezde so vzhajale in zahajale, noč in dan sta se verstila, ravno tako poletje in zima, mraz in toplota, setev in žetev. Suha zemlja se je kinčala z rastlinami vsake sorte barve in velikosti, z dišečimi cveticami, plodonosnim sejanjem, in sadunosnim drevjem. Vse živali na zemlji, v zraku in v vodi so posedle svoje mesto, kamor jih je postavil modri stvarnik. Na daljeko in na široko je pa živel človek, in je vžival tisočere dobrote, katere je modra očetova roka razsula na korist in veselje svojim stvarem.
A človek, ki bi imel pred vsemi stvarmi na svetu spoznati in slaviti dobroto Božjo, je bil nehvaležen in ni hodil vpričo Gospoda, kakor mu je bilo dopadljivo. Tedaj je zaključil Vsemogočni, da naj hudobni poginejo. Na njegov migljej se je zemlja zagugala, svet je stermel. Tedaj so se odperle zatvornice nebes, in iz zemlje so vrele vode, nebo se je zavilo v temne oblake, veliko morje se je vzdignilo, in prikipelo do verhov gora, šumelo nad vso zemljo in požerlo vse, kar je živelo in dihalo — na široko in daljeko se ni videlo drugega, nego velikansko morje in nebo.
To je bil vesoljni potop, od katerega nam sveto pismo pripoveduje. Ta velikanska povodenj je pokopala na milijone živečih stvari, njih ostanki še dan danes pričajo od te strašne prigodbe. Takrat bi bili smert najdli vsi ljudje in vse živali, ko bi ne bile na prečuden način rešene nekatere stvari. Takrat ko ni ostalo drugega, kakor nebo in veliko morje, je plavala po neznanem morju sicer sama in brez kermonoša ladija pobožnega Noeta, katero je Bog vodil in varoval in v nji bogaboječa družina pradeda in rešene živali. Splošen potop pa ni trajal dolgo časa, vode so se raztekle, zopet je svetila luna in solnce, in prijazno se je prikazala v oblakih mavrica, v znamnje zaveze, katero je Bog naredil z človekom.	(Dalje prih.)
Valentin Vodnik.
VIII. Ker so v latinskih šolah francoščine učili se po slovenščini, pride v ta namen na svetlo knjiga : 17) Pocétki Gramatike, to je Pismenosti Francoske Gospoda Lhomonda izsluženiga vučenika per visokih šolah v' Parizu. Za latinske francozke šole v' Illirii. Prestavil Vodnik. V' Lublani, per Janezu Retzerju Natiskavcu. 1811. 8. str. 118.
Predgovor je ta-le : „To malo gramatiko je za francozke mladčnče zložil Lhomond skušeni vučenik, ktir v' kratkimu predgovoru te svoje Pismene Znadnosti opominja rekoč:
Kadar otroke vučimo, imajmo pravo mero, kaj ino kolko razvumiti premorejo, to je, ravnajmo se po njih zamožnosti.
Nikar jim veliko na enkrat ne kazimo ; vlivajmo navuke po samimu, kakor točimo tekoče stvari v posodo z' tesnim vratam kaplo per kapli; če več natakamo, kar ima pojatine, gréde čes ino razliamo.
Tedaj je tréba dajati navuke porédama; ne smémo meniti, de zé véjo to, kar še ne vejo, ino nimamo prej govoriti od zadniga konca preden od perviga.
Naše besede per vučenju perličimo mladdnškimu vumu. Za nje še niso določki posébani ino perrèzani; rajši jim tako perpovdujmo, de lahko vse z' roko otipajo.
Skušnja dvajsetih let, pravi Lhomond, me je vučila poznati mla-denšino, ino kaj je za njo prav. Po tim se ravnam v' mojih bukvah, ino želim, de bi mladenči v' svoji dragi ino lubi starosti nič več solze ne točili per svojimu pervimu vuku.
Z' tirni besedami vučeniga Lhomonda, vam Vučeniki! tukaj da slovenski tolmač te lepo spravne bukve, de po njih mlade vučite iz Sloven-skiga Francozki jezik znati.
V tej knjižici se nahaja v XI. stavi, kjer razklada zložno mero po glâsovem ope'ranji in po kolkšinosti zlogov, znano geslo vse Vodnikove pesnije. Proti koncu XI. stave pravi: „Zložna méra lepša skladanje in branje; tedaj od nerodne zmese dolgih in kratkih zlogov govor škriplje po vščsih, kar poslušavcam duh in vum žali. Boileau je že davno lepo mero perporočal:
Le vers le mieux rempli, la plus noble pensée.
Ne peut plaire à l'esprit, si 1* oreille est blessée. Naj pèsen umétna,
Naj merjena bo, Nikdar ni prietna, Ak žali vuhô.
Na poslednji strani je brati tale „Pomnja": »Opomnimo mladenče, de narbol slovéci natiskavci so nékaj let lesem začeli prenaréjati pravpismost in prepone, in so nove šege per ti reči v' bukve vvedli. Niso namreč akolih
majhine stvarce v' nemar pustili, temoč so z' modrim premislikam tudi per tih mervicah svoje bukve olepšali. Tako so zginile tiste velke cède vejic, tiste kraže, tiste lišpane začetne čerke, in lepotice ktire so jih tako silno opikale in okrâ-žale. Sicer še niso med seboj ene misli in eniga obraza; za to bi se lahko zdela pomota per enih to, kar je per drugih lepa no vina, kar pa še niso vsi poterdili in vpelâli. Predolgo bi bilo tukaj po versti praviti vse te ponavlanja. Kaže pa, de se smemo deržati tiste šege, ki nam je narbol všeč. Sploh je rés, de te no vi ne so pravpismost in prepone sčistile; tedaj lahko najdemo pravo pot, če se po narlepših na svitlobo danih bukvah ravnamo.«
Vse te knjige je spravil na dan Vodnik 1. 1811; kolika delavnost! Koj naslednje leto pa pride na svetlo: 18) Abecéda ali Azbuka, Das ABC-Buch, L' Abécé. Natisnena per Recerju za zaklado pervik šol 1812. V' Lublani na prodaj per Vilhelmu Korn. 8'- str. 16. — V predgovoru francoske slovnice Lhomondove pripoveduje že zlate resnice, potrebne učenikom, vzlasti v sedanji dobi; tako moder je tudi „Ogovor na Vučenike" v tej abecedi, ki se glasi:
„Starši bi radi, deb' otroci berž znali némSko, francosko, laško in vse druge navuke. Tudi vi Vučeniki bi radi tö. Al vi ste skusili, de kdor se iz perviga prenagli, se kmali vpéha. Tedaj kdor hoče perhité-vati, začne per znanih rečeh, ktirih se otroci hitro navâdio: Iz tih jim potlej kaže druge neznane; in tako pridejo od stopne do stopne v' kratkim daleč. Materna beséda je otroku narbol znana; perva stopna tedej je, ga v' domačimu jeziku vaditi pisat in brat.
Ker pa v' naše šole ne hodio sami Krajnci, dam otrokam v' roke trojo abecedo, slovensko, nemško in francozko, de bomo vsakiga v' svoji besedi nar préd zvurili. Potlej pojde dalje ; in Krajnc se bo iz francoz-kiga lahko navadil latinsko, laško, špansko ; iz nemškiga dansko, švedsko, anglejsko; iz krajnskiga hrovaško, serbsko in vse slovensko. Tako bodo naši mladenči, če bodo pridni, v' kratkim znali po vsimu svetu pisma pisati, in povsod po opravkih hoditi."
Lublana 24. dan grudna 1811.	Vodnik.
V abecedi tej ima na zadnje pred „1 kat 1 je 1 — 9 kat 9 je 81" očenaš po naslovu tudi v treh jezicih, slovenski, nemški in francoski, in v poslednjem je čitati na pr. takole:
»Au nom du Père, et du Pils, et du saint-Esprit. Ainsi soit il.
Notre Père, qui êtes aux Cieux, que votre nom soit sanctifié; qui votre regne arrive; que votre volonté soit faite sur la terre comme dans le Ciel; donnez - nous aujourd'hui notre pain de chaque jour ; pardonnez - nous nos offenses, comme nous pardonnons à ceux qui nous ont offensés; et ne nous laissez pas succomber à la tentation; mais délivrez - nous du mal. Ainsi soit il.«
19) Deutsch-Windisch-Lateinisches Wörterbuch. Slovar Nemško-Slovensko »Latinski. Verfasset von Valentin Vodnik
Professor des zweyten Jahres der Humanität am Lyzeo zu Laybach. — To delo, ktero je imelo biti največe in najslavnejše Vodnikovo, je napovedal „Télégraphe officiel" 27. junija 1813 v št. 51 ter je prinesel pervo polo na ogled, z nemškim predgovorom in z enim listom slovarjevim, vabeč k naročevanju. Delo samo, pravi v vabilu, je dotlej dognano, da se v dveh mesecih pričeti more natiskovanje. Nastavljeno je bilo najprej na 60, potlej na 80 pol v véliki osmérki in v dveh delih, ki bi dona-tisnjena stala 8 gl. Naslov v listu vabilnem je preménil pisatelj sam potem v „Deutsch-S 1 o w e n i s ch (n. Windisch)-Lateinisches Wörterbuch".
Besede je pobiral največ med narodom Vodnik sam; porabil vse prejšnje slovstvo; privzémal iz sorodnih jezikov slovanskih; za nove reči stvaril izraze po pravilih, ki jih je povedal bil v predgovoru k pismenosti svoji. Kar domačega imenoslovja o kmetijstvu, rokodelstvu, gorništvu, sorodovinstvu itd. ni sam nabral, obetali so mu ga prijazni učenjaki, in hotel je imena te na pr. do 550 sadik ali cvetic, rib, rudnin, tičev itd. pridejati še slovarju v pristavkih. Kjer koli je bilo mogoče, pristavil je tudi latinski izraz. O obsegu in naslovu slovarjevem izvirno piše sam na pr. :
„®iefe§ aSert enthält beit reinen fiomemfdjen ©pradjüorrath ber Söenben ober SB tube it in Sram, iit ber ©tetjermarf, in Kärnten, îrieft unb ©örj, jo weit ba§ Stuffantmeln ber SBörter beut SSerfaffer nur immer möglid) mar, weld)e§ fo weit geglücft Ijat, bafj fief) über breifjig £au= fenb beutfdje SS ort er mit möglicher Slnnäljerung an jene Sßräeifion, bie man an ©dEjellerêunbSibelungê Sßörterbücfjent ju loben pflegt, in ba§ SBtnbifcEje überfe|t barin befinben. Ueberbiefj finb bie beutfcfjen com Sßmbifdjen abweidjenben Lebensarten nebft ben üerfcfjtebeneit Sebeutungen be§ SBorteê burcfygängig mitgegeben worben ....
SBarum biefeê SBörterbudj mit bem allgemein flamtfdjen Lahmen Slovar, nicfjt aber mit einem neugeprägten SEBorte benennt worben, i(t ber Skweggrunb, bafi gietdjrote anbere gramntattfdje Sunftnaijmeu au§ ben alten flawifdjen ©rammatifen genommen mürben, man gleichfalls bief en fonft überall, nur bet) uns nitfjt böllig befannten Slusbrucf, be§ ©trebens ttarf) einer unter ben flowentfd)en 3)hntbarten litterarifcf) ertoünfdjfidjen SSerein= fadjung unb Siitnäfjerung wegen, lieber einführen wollte, gumami ba fein Stammwort slovo in einer freijlid) nunmehr engern Sebeutung alliier nodj lebt, unb fotglidj fein Slbiömmling leicfjt wieber aufleben fann. — SESarum Slovénski, SBinbifcf)? — SBeti ber Skrfaffer bemühet mar, fein SBeri nidjt nur au» Statu, fottbern auef) au§ allen benachbarten flowentfdjen ißroötnjen ju bereitem, unb bie fefjr unbeträdjtlidj abweichenben 2Jhmb= arten berfelben ¡$u i^rer eigenti)ümiid^en Sinljeit ju bringen, üorjüglid^ aber beffwegen, weil Ijier nicht oon ber ¡Dertlidfjïeit, fonbern bon ber ©pracfje,
meiere @eorg Saimatin auf bem SitelBIatte feiner itt biefelbe überfeinen S3i6el slovenski jezik nennt, bte 9tebe fetjn fann ....
Satybadfj ben 15. Suni) 1813.	Valentin Sobni?.
Slovarjeva oblika naj bi bila taka-le:
Slovar
Nemško-Slovenski-Latinski. Deutsch - Windisch - Lateinisches Wörterbuch.
A.
Aal, der, d. i. ein falscher Bruch im Tuche žlema. Ein Fisch, ugor. Inn. Kr. S. die Fische im Anhange... Aas, das, merlad, mertvacina, d. i.
Luder, merha, cadaver... Ab, d. i. hinab, doli, deorsum, d. i. weg, proč, ab, de. den Hut ab! klobuk doli! odkrl se!
depone pileum! Hand ab, roko proč! auf und ab, gor in doli, sursum deorsum.
d. i. hin und her, sem ter tje,
ultro citroque. auf und ab, d. i. ungefähr, več al
manj, plus minusve. ab dem Wege, iz poti, de via. ab den Augen, iz pred oči, e con-
spectu, ex obtutu. Greuel ab den Götzen, stud nad maliki... Abba, oče, oča; pater, abba... Abbild, das, posnetik, poobräz; effi-gies, d. i. Vorbild, predpodoba; imago... Abänderlich, nach allen Bedeutungen des Verbi, prenaredliv, prekončliv, zaterliv, sklänjaven.
Abänderung, die, prenaredba; mutatio.
Deklination, sklänjanje, declinatio. Abarbeiten, glatt machen, obdelujem, obdelam; elaboro, expolio. d. i. los machen oddelujem, odde-lam; auch odtem oder odtnem-tmi und tni - eti - el - et. die Schuld abarbeiten, izslužam, iz-služim dolg; pecuniam debitam pen-so laborando.
d. i. sich entkräften, zdelujem, zdelam, se, labore frangor. d. i. abnützen S. Abnützen ... Abbitten, prosim za zamero, oder prosim za odpušanje; deprecor, veniam peto .. . Abbrechen, I. v. a. 1. durch Brechen absondern; überhaupt, lomim, odlomim, dlž. lömlen, defringo.
2.	den Ast entzwey, prelämam, prelomim; prelömlam, prelomim; frango.
3.	Blumen, Früchte, tergam, od-tergam und vtörgam; decerpo.
4.	vom Stamme, durch einen Eiss, odkrehujem, odkrehnem; čehnem, odce'hnem itd. itd.
Spominske slike iz svetovne razstave I. 1873.
Načertuje Jos. Levičnik, učenik.
. ...	Motto: „Človek se uči
(Dalje.)	Dokler živi."
Narodska prialovica.
Dosihdob sem reševal obljubo, storjeno v 20. listu lanskega „Tova-riša-a, da hočem pisati kaj malega o svetovni dunajski razstavi 1. 1873,
in sicer o splošnem obsegu in nekoliko o šolstvu, a zdaj me čaka še tudi spolnitev zadnje obljube, povedati namreč še nekoliko o drugih znamenitostih razstave. Ozrimo se najpred na predmet, brez katerega bi kmetijski gospodar ne mogel živeti, in ki mu daje, ako se mu sponaša po sreči, skoraj naj več dobička. Menim namreč živinorejo. Tudi v ljudski šoli zasluži uk o njej, akoravno je ondi mogoča le teoretična obravnava, vendar posebne pozornosti na podlagi izreka: „besede mičejo"; toraj me je tudi na razstavi vleklo od šole — naj se nikar kdo ne smeje, če po pravici povem, kam! — k govedom v hlev.
No, kaj še?! Pričujoči spis res, da se bolj podaja gospodarskemu listu, a glede na to, da tudi učitelje sprašujejo o gospodarstvu, da imamo po šolali „Hartingerjeve table o govejih plemenihkakor nam jih je slavna vlada poslala, dalje oziraje se na to, da se ravno sedaj snujejo kmetijske šole, kot nadaljalnice navadnih ljudskih šol, tedaj prepuščamo prostor našemu dopisovalcu, in bistremu opazovalcu g. L. tem bolj, ker nam je le mnogo drugih reči, ki so bolj neposrednje tičejo naših šol, prav nazorno narisal in opisal.
Po nasvetu c. k. gospodarske družbe dunajske bile so se njene to-varšice: češka, gališka, koroška, moravska, zgornje-avstrijska, solnograška, štajarska, tirolska in predarlska z njo dogovorile in zjedinile, da hočejo za ves čas svetovne razstave napraviti tudi vzajemno razstavo avstrijskih govejo-molznih plemen (österreichische Melkviehracen), in nalašč v ta namen pozidati pristavo (Meierei). Visoko c. kr. gospodarstveno mini-sterstvo je rade volje dovolilo potrebne svote za ta občekoristni namen, ter za postavljenje primerne sgrade v ta namen, zgoro omenjene c. kr. gospodarske družbe so prevzele nalogo, da odbero dotična goveda, ter jih na svoj strošek postavijo v razstavo. Gledalo se je strogo na to, da se je iz vsake dežele določila in prignala le taka živina, ki je ondi že od nekdej vdomačena. Tako je, na pr. Zgornja Avstrija, katera odreja veliko živine pinegavskega plemena, prepustila razstavo teh žival solno-graški deželi; enako so postopali tudi drugej, kjer se goji kako pleme, katero je ondi le vseleno. Kar se je že naprej videlo, da pride razstavljeno živino ogledovat tudi dosti tacih, ki v gospodarstvenem oziru niso ravno strokovnjaki, osobito mnogo žensk in otrok, je bilo določeno, da se biki ne bodo sprejemali; kajti te živali so pogostno hudomušne, in da se tako že naprej v okom pride vsaki nevarnosti ali celo kaki nesreči. Razstavljene pak so bile krave v naslednjem redu:
I. Živina belo-sive barve.
Iz Štajarskega: Marije-dvorska (Mariahofer Rind) in Murico-dolska (Mürzthaler R.), iz Koroškega: Lavantinska (Lavantthaler R.)
iz Doljne Avstrije: Štokeravska (Stockerauer R.), iz Tirolskega Zgornje-Ino-dolska (Oberinntkaler R.), iz Galicije: Podolska (Podo-lische R,), iz Češkega: Opočanska (Opočaner R.) in poslednjič iz Predarlskega: Montafunska (Montafuner R.) goveda.
II. Živina pisane barve.
IzMoravskega: Kravje-deželska (Kuhländer R.), iz Solnograš-kega: Pincgavska (Pincgauer R.), iz Koroškega: Belodolska (Möll-thaler R.), iz Tirolskega: Zillerdolska — menda Zilodolska — (Zil-lerthaler - Duxer R.) in Pustriškodolska (Pusterthaler R.), iz Zgornje Avstrije: Belkasto pisana (die „Lichten" oder „Welserschecken"), iz če.škega: Hébska (Egerländer R.) in poslednjič iz Doljne Avstrije: Gfölska (Gföhler R.) goveda.
Ker so vstanovo in vravnavo te razstave imeli v rokah sami strokovnjaki in odlični gospodarji tudi iz plemenitih rodbin, misli se lahko že samo ob sebi, da se je v vsem poskerbelo za mogočo popolnost. Že poslopje samo ob sebi je bilo tako prostorno, svetlo, zračno in snažno, da bi mnogo, mnogo ljudi bilo srečnih, ako bi imeli taka stanovanja. Živina je bila po plemenih ločena in skup vverstena, razpostavljena pak tako pripravno (ob nekakih ulicah), da so jo obiskovalci gledali od sprednje strani (v glavo); vendar se je pa moglo priti brez nevarnosti tudi okoli in okoli nje. Vsaka žival je imela pred saboj svoje lastne, primer-no-visoko priredjene jasli (trugo = Kuhbarren), ki so bile jako praktično vravnane, ter napravljene vse ali iz cementa, iz bétona (Béton), in ene celo iz marmeljna. (Tedaj ni manjkalo kravam drugega, kakor naslanjača ali sofe. Vr.) Petero tovarn (fabrik) poslalo je bilo te stvari (jasli), ki so bile ob enem tudi same za se razstavni predmeti (Ausstellungsobjekte). Pa to še ni bilo jedino vse. Enako razpostavljeno, ter ob jednem rabljeno bilo je: mnogo živinskih verig (Kuhketten), več živinskih zvoncev ; raznoverstna mlečna posoda ; dvoje različnih tehtnic (eine transportable Centésimal-Brückenwage und eine Centésimal-Viehwage mit Geländer); več hlevskih svetilnic; novošegni patentirani stroj za napravljanje sirovega masla (rotierende Patent - Buttermaschine) ; naprava da se mleko hladi (Milchkühlapparat), omara za shranjevanje mleka (Milchkühlkasten) in priprava za preizkavanje mleka (Milchmesser), da bi ne bil morda preveč „kerščen" (zlasti pri večjih mestih je jako potrebna znajdba, — pa bi tudi pri nas že mende tu in tam dobro služila) ; žlebovi za scanico, tako vravnani, da smrad ovirajo (geruchlose Pissoirs); šotori za shranjevanje kenne (wasserdichte Zelte zur Aufbewahrung der Futtervorräthe), in korito za napajanje v živinskem dvoru (die Viehtränke am Auslaufplatze). — Verh tega je bilo videti po hlevu še več jako pripravnih na-redeb, v katerih se živini seno poklada; pa tudi mnogo miz, klopi, obešdl za obleko (Kleiderständer) in pljuvavnikov, — Yse to, kakor tudi
okna (kar je namreč pri oknih iz lesa narejeno), bilo je napravljeno nekaj iz vlitega, nekaj iz kovanega železa. Tudi snažno-pobeljene stene niso stale gole, ampak okinčane so bile z mnogimi rogatimi jelenovimi glavami. Z eno besedo: tak hlev s takimi naredbami, zraven pa toliko razne iu odlično - zbrane živine videti, to je bilo veselje!
Tik hleva nahajala se je sgrada za stanovanje služnega osebstva. Vravnana je bila poleg svojega namena tudi za kavano, in ker je imel podvzetnik od tolikega števila molznih krav dovolj mastnega mleka in smetane na razpolaganje, je lahko in tudi rad postregel obiskovalcem z izverstno kavo, katera nam je prav dobro dišala. —
Ker sem o razstavi še tu in tam pristavil kako lastno opombo, naj stavim to tudi o izpostavljeni živini. Škoda, jako škoda je, da se naša Avstrija ne nahaja v bolj sijajnih denarnih okoliščinah. Hvaležno sicer moramo priznati, da visoko c. k. gospodarstveno ministerstvo vsako leto za zboljšanje raznih gospodarstvenih strok daruje deželam znamenite svote. Kako dobro in koristno pa bi bilo, ko bi gospodarska družba vsake dežele zamogla dobiti toliko podpore, da bi imela vsaj eno izgledno pristavo, dunajsko-razstavni enako, se ve, da tudi z raznoverstno živino in s takimi naredbami in s tako opravo, ki polahkavajo oskerbovanje in gleš-tanje živine, ter sploh pospešujejo napredek pri živinoreji. To bi bile dejanjske živinorejske šole, v katere bi se lahko gospodarji iz daljnih krajev hodili učit, in bi se z lastnim očesom mogli prepričati, kako se sponaša to ali uno živinsko pleme v njihovi deželi. Strošek bi bil z pri-četka za take naprave res morda velik, pa s časom bi prišli od tega deželam gotovo tudi dobički. — (Glavna stvar per živinoreji je pa vendarle v narodnem prigovoru: krava pri gobcu molze. Vr.)
Pa še nekaj druzega imam na sercu. Da se nam slovenskim učiteljem namreč ne bo očitalo, da smo čisto prazni originalnih idej, pre-derznem se našo c. k. kranjsko gospodarsko družbo prositi, naj blagovoli predložiti visokemu c. k. gospodarskemu ministerstvu nasvet, da bi se poskerbel in sostavil natančni, vender pa po mogočosti kratek popis vseh avstrijskih plemen domače živine. Ozir naj bi se pri tem popisu zlasti jemal na to, v katerih deželah se to ali uno živinsko pleme najbolje, ali vsaj dobro sponaša; kakovo podnebje in kakošna hrana ji najbolje pristje; kakošne barve in kakošnih lastnosti je, pa tudi kakošni dobiček pri molži, teži, odreji i. t. d. kako pleme donaša. Temu popisu naj bi se — vendar na posebnih polah — dodale natančno po naravi posnete — še enkrat rečem: natančno po naravi posnete — kolorirane slike vsake živine, te slike bi pa morale vsaj tako velike biti, da bi se zlasti pri pisanih plemenih vsaka lisa lahko natančno razločila. Taka knjižica — v resnici pravo domače blago — naj bi se izdala v vseh avstrijskih jezikih, ter podala s slikami vred
;
ljudskim šolam kot učni pripomoček za naravoznanstvo. Učitelji brez iz-jembe bi bili gotovo zadovoljni s takimi bukvicami, po katerih bi pa tudi brez dvoma rad posegel marsikak gospodar. — Kar sem zamogel v tej zadevi storiti, svetovati namreč, storil sem rad, (pripravljen in zmožen sem svoj nasvet, kar zadeva govedna plemena, tudi še bolj natančen napraviti, ako bi bilo treba); izpeljava vendar ne stoji pri meni, ampak pri drugih. Naj bi se zgodilo! (Mogoče! saj je vlada tudi založila Hartingerjeve table.)	(Dalje prih.)
Šolarska knjižnica.
X.
5G. Podučite povesti, spisal v laškem jeziku Frančišek Soave, poslovenil Štefan Ivociančič. Tretji popravljeni natis. (S «. podobami.) V Gorici natisnil iu založil J. Paternolli. 1876. 8° 324 str.
To je naslov najnovejšej knjigi, ki je prišla v Paternollitovej tiskarni v Gorici pred malo dnevi na svetlo in katero smo uže letos v „Tovaršu" omenili. (Glej Tovarša stran 137, Šolarska knjižnica štev. 23.) Takrat se o tej knjižnici nismo ugodno izrazili, ker se nijsmo mogli zaradi zelo okornega in uže zastarelega slovenskega jezika ter smo izrekli željo, da bi jo treba vso predelati, predno bi jo smeli priporočati slo-venskej mladini. Zelo nas veseli, da se je to zdaj pri tretjem natisu zgodilo, in da je zdaj knjiga razumljiva vsacemu, kdor je našega milega slovenskega jezika zmožen. Knjigo smo za zdaj le površno pregledali, ker nam je njen obseg uže iz poprejšnega druzega natisa znan, a reči moramo, da je to zdaj prav lična knjiga, v lepem ovitku in na lepem belem papirji natisnjena. Tudi slike so prav prijetne. Škoda je samo to pri tem novem natisu, da se je tudi v to knjigo preveč tiskarskih po-greškov vrinilo. Sicer stoji na koncu knjige posebna opomba, ki čitatelja opozoruje na večje in važnejše pogreške, a mi smo tega mnenja, da bi morale knjige, pisaue za naše domače ljudstvo in še posebno za našo slovensko mladino, biti kolikor mogoče brez tiskarskih pogreškov. Res je, da se vsakdo lehko zmoti, da nobeden človek nij v vsem popolen in da je vsako človeško delo več ali manj pomanjkljivo ter se tudi stavec lehko zmoti; zato bi moralo pri tacih knjigah biti po več korektur, da se tiskarski pogreški izčistijo; jedna sama korektura ne zadostuje. — Da to knjigo naše ljudstvo rado čita, vidi se iz tega, da je bilo uže tretjega natisa treba. To je lepo in gotovo vesel napredek v našem domačem slovstvu. Zatoraj tudi mi priporočamo ta tretji in popravljeni natis v obilno nakupovanje za farne in šolarske knjižnice. Cena knjigi je 80 kr.
57.	Dve povesti iz pisem Krištofa Šmida. Golobček in kanarček.
Poslovenil A. P., bogoslovec v Ljubljanski duhovšnici. Drugi natis. V Ljubljani natisnil in založil Jožef Blaznik, 1853. 8°-64 str.
Te knjižice nam priporočati nij treba, ker jo uže samo ime Krištof Šmid zadosti priporočnje. Vse, kar je od Šmidai, vredno je, da se kupi in spravi v šolarske knjižnice. Tu nam je gospode učitelje samo na to opomniti, da je ta knjižnica natisnjena z novim pravopisom. Zatorej naj nihče ne odlaša, da bi si je ne kupil in spravil v svojo knjižnico. Cena knjižnici je samo 10 kr., tedaj tako dober kup, da se le čudimo, kako je mogoče, da ta knjižnica še zdaj nij razprodana. Menda zato ne, ker nekateri mislijo, da je natisnjena z Bohoričico. Kdor ima odveč denarja, naj bi je kupil po več iztisov in jo razdelil med našo dobro slovensko mladino, da jo čita in si blaži srce in duha. Dobiva se v Blaznikovej tiskarni.
58.	Blaže in Nežica v nedeljskej šoli. Učiteljem in učencem za
pokušno spisal Anton Slomšek. Tretji natis. V Celovcu 1857. Natisnil in na prodaj ima Janez Leon. 8°- 304 str.
To je knjiga lepa in koristna, kakoršnih je malo do denašnjega dne v našem milem slovenskem jeziku pisanih. Vsak, kdor si to knjigo samo nekoliko ogleda, želel si bo, da bi ne bila nobena hiša brez te pre-koristne knjige. Bilo bi nespametno, ako bi hoteli še kaj več govoriti o tej knjigi, ker smo tega mnenja, da jo vsak narodni učitelj pozna. Učitelji skrbite, da jo dobodete za šolarske knjižnice, porok vam smo, da bodete vi in učenci marsikaj lepega in koristnega iz nje zajeli. Kakor čujemo, je „Blaže in Nežica", uže redka prikazen pri bukvarjih, zatorej bi bilo želeti, naj bi se gosp. Leon naprosil, da jo izda v novem, nekoliko popravljenem natisu, zopet na svetlo. Cena tej knjigi nam ni znana.
59.	Življenja srečen pot. Potrebni nauk, ! izgledi in molitvice za
mladenče. Spisali mladi duhovni in na svetlo dal Anton Slomšek. Četrti natis. V Celovcu 1859. Natisnil in na prodaj ima Janez Leon. 8°- 404 str.
Knjiga obsega najpred mnogo lepih naukov za krščanske mladenče, potem življenje dva in petdeset božjih svetnikov, mladenčev posebnih prijateljev in nebeških tovarišev. Konečno je pridjan molitvenik, t. j. naj-potrebniše vsakdanje molitve krščanskega mladeniča in še druga duhovna opravila. Pridjan je tudi lep zemljevid Evrope. — O tej knjigi naj samo toliko omenim, da jo je pisatelj teh vrstic še kot učenec ljudske šole z velikim veseljem prebiral, tu je šla v celej fari od rok do rok. To se zna, da je bilo takrat še malo knjig v našem domačem jeziku pisanih, a če jo je uže takrat šolska mladina z velikim veseljem prebirala,
zakaj bi se jej ne smela zdaj v roke dati. Kužna in strupena nij, zatorej jo z dobro vestjo priporočam vsem farnim in šolarskim knjižnicam. Cena nam nij znana.
60. Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino. Celovec, založilo društvo sv. Moliora. IVa prodaj ima Janez Leon, knjigar. 1853. 8° 55 Str.
Ta knjižnica obsega 50 mičnik pesmic z lepimi napevi. Pesmi so razdeljene na tri razdelke, namreč: a) šolske pesmi; b) pesmi veselih otrok, in c) poštene zdravice. Knjigo je izdal po vsem slovenskem svetu dovolj znani škof Anton Slomšek. — Ker naši učitelji potrebujejo mičnih napevov za šolsko mladino, bi jim ne škodovalo, ako bi imeli tudi to knjižico. Mi smo jo tukaj omenili samo zaradi tega, da učitelj ve, kaj ima knjiga v sebi, ako bi kedaj čital o njej. Cena nam nij znana.
Dopisi in novice.
Občni zbor slov. učit. društva je bil 28. sept. t. 1. Predsednik g. Blaž Kuhar je bil pri seji okraj. šl. sveta in podpredsednik g. France Oovekar otvori skupščino, a tajnik in blagajnik g. M. Močnik bere poročilo o delavnosti in stanji društva v pretečenem letu. — Da bi imelo društvo svoje središče, smo najeli odborniki za zimski čas lastno sobo z »Narodno šolo,« in z »Dramatičnem društvom« vred pri Virantu, kamor bi tu vnanji udje zahajali, a ker je bila pretečena zima izvanredno huda in dolga niso mogli unanji udje prihajati, troški za to sobo tudi niso toliko zadeli društva, marveč odbor je to stvar po večem med sabo poravnal. Dvakrat v letu smo imeli sejo, v kateri smo se razgovarjali o društvenih rečeh, o stanji premoženja, bukvarnice i. dr. »o biti,« ali »ne biti«. Iz tega sporočila se vidi, da mnogo hrupa nismo napravljali. Pa kaj hočemo tudi ropotati? Nam ne vstaja druzega, nego gojiti ogenj domoljubja, ta ogenj nas hoče tudi v prihodnje unevati in ogrevati, da delamo vsak po svoji moči, po svojih okoliščinah, po svojih zmožnostih za naš narod, niti se nočemo sramovati svojega rodu, ljubše nam bode uboga mati Slovenija, kakor ošabna tujka. Teč je vredno tiho, vztrajno, neumorno delovanje, kakor hrup in ropo-tanje. Ponuja pa slovensko učiteljsko društvo svojim udom obilo dušne hrane, imamo namreč lepo bukvarnico, katero od leta pomnožujemo z novimi knjigami, domačega dlana. — Čudom moramo se čuditi, da si učitelji za svoje izobraženje volijo skoro same nemške knjige, kakor da bi slovenščine čisto nič ne potrebovali, in bi podučevali samo Nemce. Mogoče je, da so tako spretni v obeh jezikih, da jih slovenski prevod prav nič ne obtežuje, ali pa, da takih stvari v slovenskem jeziku kar nič ne potrebujejo, in jim zadostujejo, da le nemški razumejo. Ako se učitelji za domačo literaturo toliko brigajo, kakor za lanski sneg, potem ni čuda, da domače zametujejo, a tuje povzdigujejo. Smo pač dobre in pohlevne duše, mi Slovenci.
Društveno premoženje:	Ostanek 1. 1. 23 gl. 32 kr.
. Prihodki 1. 1. 32 » 00 » 55~» 32~» Troška 30 » 28 » ostane gotovine . 25 gl, 04 kr.
Nekaj bode treba tega denarja porabiti za vezanje knjig. Knjižnica se pa vedno tudi po dobrotnikih pomnožuje, med drugim nam je podaril duhoven v Lj. 119 knjig ali vezanih ali nevezanih raznega zaderžaja v nemškem in slovenskem jeziku, po verhu pa še 5 gl. za njih vezanje. Teh knjig bomo, nekaj vložili v društveno bukvarnico, nekaj pa po »Narodni šoli« spravili med slovensko občinstvo. Iz tega se vidi, da imamo še zmirom prijateljev in dobrotnikov med Slovenci, a treba nam je biti značajnim in ne sukati se po vetru. Pravi domoljub tudi za svojo prepričanje kaj žvertuje. Ako bi narodna stvar kaj dobička donašala, in domoljube častila in bogatila, potem bi hotel biti vsak slovensk rodoljub, a ker domoljubje in narodno izpoznanje ne prinaša drugega nego dela in požertovanja, po verhu pa še sumničenja in natolcevanje dokaj, tako so domoljubi redko vsejani. A to nas nima plašiti. Tako je bilo zmirom na svetu, in tako je še dan danes. »Victrix causa diis placuit, sed victa Catoni« Resnica poslednjič vendar le zmaga, in bojevanje je naše življenje.
Potem se oglasi naprej g. Lapajne iz Ljutomera in priporoča vsta-novljenje »Šolske matice« literarnega društva, ki bi imelo skerbeti za izdavanja slovenskih šolskih knjig, kakor je to priporočal v Celji 21. septembra pri zboru »Steierischer Lehrerbund-a. V to novo društvo se imajo vtopiti vsa slovenska učiteljska društva po Štajerskem in Kranjskem. 6. Tomšič pravi na to, da ima slov. učit. društvo ravno ta nalog, in da je že svoje dni spisalo darilo za popularno knjigo o »prirodoslovji«. G. Praprotnik hvali to misel, a pravi, da se mora to vgodnemu času prepuščati in g. Močnik pravi: Slovensko učiteljsko društvo in Narodna šola imata premoženja, kolikor toliko, ne gre tedaj kar tako iz rok dajati, kar imamo. Po daljšem razgovoru o tej stvari, katerega sta se tudi vdeležila g. g. Čenčič in Grebenec se sprejme L. predlog: prihodnjem odboru se naroča, naj se o tej stvari posvetuje in poroča občnemu zboru. Nekteri so kritikovali o tem, da je tajnik za tiho delovanje, rekoč: ako se le molči o društvu, svet potem misli, da društva ni več, nekaj hrupa mora biti i. dr. — V pregledavalce računa se volijo gg.: G r e b e n e c, K o g e j in K o v š c a. Predsednik slov. učit. društva je g. France Govekar iz Iga, a podpredsednik g. Blaž Kuhar iz D. M. v Polji, blagajnik g. Ivan Tomšič v Ljubljani a g. Močnik, tajnik odborniki so še J. Borštnik, Jernej Čenčič, J. Lapajne, Aiidri Praprotnik in Feliks Stegnar.
—	Ljubljanski mestni zastop je imenoval v okrajni šolski svet za mesto Ljub. g. g.: Karola Dežman-a in Ferdinanda Mahr-a. (Ljub. mesto namreč ne daje šolstva iz rok, samo plačuje učitelje in zderžuje šole, a zato pa tudi imenuje svoje zastopovalce v krajni in okrajni šolski svet). I. mestna šola potrebnje na leto 4790 gl.; a II. 6490 gl.; dekl. mest. šola (4razr.) 3140 gl., dekl. nunska šola (8razr.) 3177 gl.; deška šola v Ternovem (pokojnina učitelju L. S.) 310, ljudska šola na Mahu 560 gl. — Prihodki, šolskega denarja: 1350 gl., doneskov 660 gl. in mestnega naklada 14.580 gl. — V mestni odbo-rovi seji je bilo nasvetovanih 100 gl. za potrebe kraj. šl. sveta in bila je točka motivirana s tem, da je treba napraviti novih zapis, knjig. — Kdor pozna opravila kraj. šl. sveta, ne bode se čudil, ako se nekaj zahteva za popir in knjige. Naj bode že stranka ta, ali una na kermilu; gospodje, ki zastonj delajo, si menda ne bodo še za svoje denarje peres in tinte kupovali. —
—	Za učit. spraševanje, ki se je začelo pismeno 23. a ustmeno 26.—28. in praktično 30. p. m. se je oglasilo 16 učiteljev in 2 učiteljici, med temi 1 za meščanske šole iz prirodoznanske stroke, a prišlo jih je le 16. Pismena spraševanja spraševancem ljudskih šol niso bila težka in vsak praktičen učitelj je gotovo vedel kaj povedati na pr. o vprašanji: kako se mora osnovati poduče-
valni čertež (Lekzions- i. e. Stundenplan). Iz med učiteljev in učiteljic, ki so bili pri letošnji jesenski skušnji, sta dva dobila spričalo II. verste, devet jih je dobilo spričalo III. verste in štirje so dobili spričalo IV. verste. En učitelj je med skušnjo izstopil.
—	Jutro 2. t. m. zboruje »krain. L. Lehrer - Verein« ob 9. uri v II. mestni šoli na Cojzovem grabnu.
—	Nova knjiga. V Gorici pri bukvarji Paternollitu je prišla ravnokar nova knjiga na svitlo pod naslovom: Pod učne poveš ti, spisal v laškem jeziku Frančišek Soave, poslovenil Štefan Kocijančič. Tretji popravljeni natis. (S 6. podobami.) — To knjigo je goriški deželni šolski svet priporočal v šolska darila. Več o tej knjigi glej denašnjo »šolarsko knjižnico« stran 332. Cena knjigi je 80 kr. in se dobiva pri slovenskih bukvarjih.
—	Kranjski dež. odbor je imenoval za uda c. k. okr. šol. sveta za Ljub. okolico g. g.: Franceta Kotnika iz Berda (p. Verhniki) in Jožefa Selnika iz Bokalec, a za Kerški okraj g. g.: Viljelma Pfeif er j a, posestnika, in Karola K o celi j a, odvetnika iz Kerškega.
Razpisi učiteljskih služeb.
Sia Goriškem. V sežanskem šol. okraju razpisujejo se s tem učiteljske službe v šolskih občinah III. verste: v Škerbini, Bepentabru in v Bodiku. Dohodki teh služeb so določeni v §§. 22 in 30 deželne šolske postave 10. marcija 1870. Prosilci naj vložijo svoje prošnje previdene z dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja najdalje do 15. novembra 1876 pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Prosilci, ki ne služijo v tem šolskem okraju, naj vložijo prošnje po sebi predpostavljenih šolskih oblastnijah.
C. k. okrajni šol. svet v Sežani dne 12. oktobra 1876.
Na Kranjskem. Šolskega okraja v Radovljici. Na lrazr. lj. šoli v Mošnah učit. služba 1. p. 400 gl. in stanovanje, okraj. šl. svet v Radovljici do 8. novembra; na Jesenicah učit. služba 1. p. 400 gl. in prosto stanovanje in vstanovljena priklada 42 gl. v srebru. Prošnje do 20. novembra pri okraj. si. svetu v Radovljici. — Na lrazr. šoli v Zgornjem Tuhinu učiteljska služba 1. p. 400 gl. in stanovanje; do 30. oktobra okraj. šl. svetu v Kamniku. — V šolskem okraju Kerškem. Na 2razr. šoli v Kostanjevici v stalno vmestenje nad-učiteljska služba 1. p. 500 gl., doklada in prosto stanovanje; do 17. novembra t. 1. pri pomn. kraj. šl. svetu v Kostanjevici. — Na 3razr. lj. šoli v Semiču učit. služba 1. p. 450 gl., do 1. novembra t. 1. pri okr. šl. svetu v Semiču (šl. okraja Černomeljskega). — Na lrazr. lj. šl. v Merni peči učit. služba 1. p. 500 gl. in prosto stanovanje, do 10. novembra 1876 pri pomn. kraj. šl. svetu v Merni peči; na lrazr. lj. šoli v Poljanici (Pülandl) učit. služba 1. p. 450 gl. in stanovanje, do 10. novembra pri pomn. kraj. šl. svetu v Poljanici. (Oboje v šolsk. okraji Rudolf.)
Premembe pri učiteljstvu.
Na Kranjskem. G. Janez Škerbinc, naduč. v Šent-Vidu pri Zatični v Višnjegoro (naduč.) g. Štefan T o m š i č, zač. uč. v Tunjicah je (zač.) učit. vSodražici; gna. Hedvig Šare poprej v Vipavi, zač. poduč. v B i z e 1; gna. Pavlina pl. Renzenberg, spraš. uč. kand., v Vipavo (zač.); gna. Henrike Ekl iz Černuč zač. v Šent-Jernej (cf. Laib. Ztg. 26. okt. str. 1956). — V dež. šolski svet stopita zastopovalca cerkve p. i. g. g.: dr. Leonard Ivlofutar in Friderik pl.Premer stein; zastopovalca učiteljstva g. g.: dr. Janez M e r h a 1, ravnatelj, in Andrej Praprotnik. -(Wien. Ztg.)
Odgovorni vrednik; Matej Močnik.	Tiskar in založnik: J. R. Milic.