o z o Ul V) Ul n o o Obraz je zrcalo duše. Japonski pregovor naš tednik Številka 4 Letnik 55 Cena 1,15 evra • 180,-SIT 24. Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec petek, januarja 2003 CITAT TEDNA Slovenija nima samo pravice podpirati koroške Slovence -to je njena dolžnost. dr. Joško Tischler (t 23.1.1979) Radio dva: protest pri vodstvu Sveta Evrope :== . .-.. ' stran 2 Črtomir Špacapan (levo), novi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je pretekli torek, 21. januarja, prvič sreča! s predstavniki Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS) pod vodstvom Bernarda Sadovnika in Marjana Sturma. V ospredju pogovora na slo-venskem generalnem konzulatu v Celovcu je bilo vprašanje Radia 2/Agora, dvojezičnih napisov in gospodarskega sodelovanja. Foto: Fera POLITIKA Zgodovinska razstava V Kulturnem domu Pliberk so odprli razstavo o slovenski vojni za osamosvojitev. Stran 3 IZ NAŠIH OBČIN Izboljšano sožitje na Suhi Enotna lista Suha pozitivno bilancira zadnjo periodo občinskega sveta. Stran 4 KULTURA Tischlerjeva nagrada 2003 Pogovor z nagrajenci Bredo in Tinetom Varlom ter Francijem Končanom. Strani 8-9 ŠP0RT Nov sponzor SVG Pliberk ERKES KEG & Partner je novi glavni sponzor regionalnega ligaša. Stran 15 2 Politika Politika ADRIAN KERT Z MOJEGA VIDIKA Nagrado za idejo Radio 2: Protest ii vodstvu Sveta Evrope Bo intervencija Slovenije pri vodstvu Sveta Evrope, ki je v avstrijskih rokah, uspešno vplivala na odločitev avstrijske vlade? Razstave o vojaškem boju za samostojnost slovenske države sta se udeležila najvišji predstavnik Slovenske policije Marko Pogorevc (drugi z desne) in najvišji predstavnik koroške varnostne direkcije dr. Albert Slamanig (levo). Poleg Slamaniga: generalni konzul Jure Žmauc, ki se je še posebej trudil, da je prišlo do razstave v Pliberku. Zgodovinska razstava Boj za osamosvojitev Slovenije je predmet razstave, ki si jo lahko ogledate v pliberškem Kulturnem domu še do 1. februarja. Poteg libuških matjaževcev so odprtje razstave pevsko popestrili člani Glasbene šole s sosednjih Raven na Koroškem. ■ ^oroški Slovenci vse bolj zaprošamo za finančne I Xpodpore in z EU upamo na dodatne vire. V resnici pa je vse manj podpor. Tudi EU se ni izkazala kot kulturno-človeko-Ijubna skupnost, ampak v praksi temelji na politično-gospodar-skih načelih; torej ji je donosni poljski kmet vreden več kot koroški Slovenec. Enako filozofijo živita Avstrija in Slovenija. Ostaja vprašanje, kaj znamo iz preostalih podpor iztržiti? Še bolje, ali znamo namembno investirati? Ali je dosti koroških slovenskih podpiranih ustanov, ki si eksplicitno prizadevajo tudi za ohranitev skupnosti? Ne gre tu za preprosto posredovanje slovenščine, saj to še zdaleč ni ohranjanje narodne skupnosti. Razmisliti je treba o več slovenskih ustanovah, ki so zaradi koroških Slovencev. Bati se je, da jih je preveč, ki poslanstva ne živijo. Imajo namreč prav tisto lepotno napako, da sicer posredujejo slovenščino, ne pa pomena ustanove za slovensko narodno skupnost. Torej IDEJO za tem. I™^ es je, da slovenščina L-< doživlja vse večje I 1 splošno zanimanje, vendar to pač samo ljubiteljsko. Vse več jih zna nekaj besed, a vse manj jih zna govoriti, kaj šele brez večjih težav pisati. Tu nehvalevredno izstopajo absolventi slovenskih šol, ki se poleg tega tudi ne znajo motivirati za narodno skupnost. Zakaj? Vsekakor tudi, ker jim nihče ne zna razložiti IDEJE. Tu pa nehvalevredno izstopajo pristojne ustanove. Stalno opevanje velikega vzgleda, J. Tischlerja, postaja farsa, če si ne prizadevaš posnemati njegove filozofije. Ze pred pristopom Avstrije k EU so zastopniki koroških Slovencev širokoustno prerokovali, da se bo s pristopom Slovenije ugled slovenščine dvignil kakor feniks iz pepela. Slovenščina bo sama od sebe doživela preporod. Vsi so mislili, da so se s tem rešili ne-všečnega razmišljanja, kako med mladino ohraniti narodno zavest (brez zastarelega nacionalizma in etnostresa), saj bo šlo samo od sebe. Žal se to ni zgodilo in stvarnost je prinesla streznitev. S slovenščino se ne bo delalo velikih denarjev, niti ne bo postala toliko uglednejša. Zastopstvo koroških Slovencev pa se naprej gre zmoteno prerokovanje. Nihče ne pomisli, da je treba v naših razmerah aktivirati nematerialno plat, ki jo zdaj še najbolje posreduje kulturno delovanje. Žal pa se v kulturi zadnja leta premalo politizira. Zanimiva kultura se ukvarja prav z aktualnim političnim dogajanjem, tega pa med koroškimi Slovenci skoraj sploh ni. Odkar so angažirani pisatelji utihnili, je to_ področje ostalo neposejano. Če pa se ne bomo hoteli sami „folklorizirati“, bo treba tudi spet ustvariti politično zanimanje za stvar koroških Slovencev. Trenutna narodnostna politika pač ni privlačna za politično misleči naraščaj, preveč je nezaželenih dogodkov zlasti z vplivnejšimi predstavniki, ki so vsa leta dobro znali skrivati svoj oportunizem in v odločilnih trenutkih narodno skupnost pustili na cedilu. Večji uporniški značaj osrednjih zastopnikov bi narodno skupnost spet zbližal in tudi mlajše letnike spodbudil k sodelovanju, l jrsekakor pa se koroški \ / Slovenci naj ne zane-V sejo na nekaj dodatnih evrov iz kateregakoli proračuna. V danih razmerah nas bosta rešila samo ljubiteljstvo in osebni angažma - kakor se posvetimo ljubemu konjičku. Kako to doseči in za to spodbuditi pripadnike, o tem si mora beliti glavo osrednje predstavništvo -in to mu pač ne bo uspelo z navideznim kovanjem velike politike in tudi ne z brezplodnim enačenjem slovenščine z bolj rabljenimi jeziki. Le skupno ljubiteljstvo bo koroške Slovence ohranilo in zanj je treba poiskati nove poti. Morda bi bila za poživitev dobra nagrada za kreativno izpeljevanje IDEJE? . ■“■predstavniki Republike JLmJ Slovenije v Svetu Evrope I bodo te dni informirali predsednika SE Schiederja (SPÖ) in generalnega tajnika Schwimmerja (ÖVP) o vprašanju Radia dva/Agora in ju pozvali, da se naj zavzameta pri avstrijski vladi, da zagotovi preživetje obeh radijev. To je napovedal predsednik zunanjepolitičnega odbora slovenskega parlamenta Kacin na seji slovenske parlamentarne komisije, pristojne za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je pod vodstvom Pukšiča obravnavala vprašanje Radia dva/Agora preteklo sredo, 22. januarja. Poleg Kacina so na seji sodelovali tudi predsednik slovenskega parlamenta Pahor, državni sekretar Špacapan ter predsednika NSKS/ZSO Sadovnik in Sturm, ki sta predstavnike slovenskega državnega zbora obširno informirala o več ko kritičnem položaju Radia dva/Agora. Sadovnik je zelo odločno opozoril predstavnike Slovenije, da čas teče in da je treba nujno ukrepati. Tako Sadovnik kakor Sturm sta izrazila pričakovanje, da najvišji predstavniki Slovenije intervenirajo tudi pisno tako pri zveznem kanclerju Schüsslu kakor predsedniku parlamenta Kho- Povsem nepričakovano je v noči na nedeljo, 12. januarja, v 71. letu starosti umrl dr. Jože Pučnik, eden izmed glavnih arhitektov samostojne in demokratične Slovenije. Mnogi v Sloveniji sicer niso znali ceniti njegovih zaslug, leta 1958 pa je bil zaradi režimsko-kritičnih prispevkov celo obsojen na devet let zapora in je nato odšel v Nemčijo, kjer je dobil politični azil. Po študiju je dobil mesto docenta za sociologijo na univerzi v Lünebur-gu, po osamosvojitvi Slovenije je bil leta 1992 podpredsednik slo- lu. Jasno je bilo tudi rečeno, da je za rešitev tega vprašanja pristojna izključno avstrijska vlada, da je treba najti rešitev v okviru ORF in da ne pride v poštev rešitev vprašanja Radio dva/Agora pod pogojem, da se hkrati ukinejo oddaje v okviru ORF Koroška. Na strani slovenskih parlamentarcev je bil še posebej konkreten Samo Bevk (Združena lista). Predlagal je, da naj slovenska vlada pripravi vse ukrepe, ki bodo pomagali k temu, da Radio dva/Agora ne bo prenehal z oddajanjem s 1. aprilom 2003. Glede tega predloga je komisija sklenila, da se ponovno sestane sredi marca, kar zadeva pisno intervencijo državnozborskega predsednika Pahorja pri predsedniku avstrijskega parlamenta Kholu, pa je menila, da se naj še počaka, kakšna bo reakcija predsednika in generalnega tajnika Sveta Evrope na intervencijo Slovenije. Protest Slovenskega PEN. Predsednik Slovenskega PEN Veno Taufer izraža ogorčenje in protest proti ukinitvi finančnih podpor Radiu dva/Agora. „Ta odločitev jasno nasprotuje določilom Sveta Evrope in listini mednarodnega PEN,“ poudarja Taufer. venske vlade, še prej pa je bil predsednik Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS). Predsednik EL Andrej Wakou-nig, ki se je kot edini predstavnik koroških Slovencev udeležil njegovega pogreba v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici, je v izjavi za medije poudaril: „Dr. Jože Pučnik je bil tesno povezan s koroškimi Slovenci. Bil je velik zagovornik samostojnega političnega gibanja. Koroški Slovenci smo z dr. Pučnikom izgubili odkritega prijatelja in poznavalca ter odločnega zagovornika.“ % #ojaška agresija Jugoslo-X / vanske ljudske armade V na Slovenijo leta 1991 je sicer trajala samo 10 dni in se ne da primerjati z vojnama na Hrvaškem in v Bosni-Hercegovini, vendar to nikakor ne omaložuje zgodovinskih zaslug, ki so si jih pridobili za osamosvojitev Slovenije slovenski državljani, še posebej slovenska vojska oz. teritorialna obramba in policija. Eden izmed njih je bil sedanji generalni direktor Slovenske policije Marko Pogorevc, ki je vodil upor proti JLA pred mejnima prehodoma Holmec in Vič in čigar slika s slovensko zastavo je po uspešni ubranitvi obeh mejnih prehodov šla po vsem svetu. Prav tako pa je bila vojna v Sloveniji dogodek, ki so ga pozorno in napeto spremljali tudi prebivalci Južne Koroške, zlasti še tisti, ki živijo neposredno ob avstrijsko-slovenski meji. Sedaj si lahko ogledajo v veliki dvorani Pliberškega Kulturnega doma obširno in zanimivo razstavo o teh zgodovinskih dogodkih. Pripravil jo je Center za vojaško zgodovinsko dejavnost Slovenije, gre pa predvsem za dokumentacijo s slikami, med katerimi so tudi posnetki sodelavca NAŠEGA TEDNIKA Marjana Fe-re. Razstavo v Kulturnem domu Pliberk, ki je prva zunaj Slovenije in do katere je prišlo predvsem po zaslugi generalnega konzula Jureta Žmauca, je pretekli teden odprl generalni direktor Slovenske policije Pogorevc. Ob tej priložnosti se je zahvalil koroškim Slovencem in koroškim varnostnim organom za vso moralno podporo. S svojo udeležbo so izrazili rešpekt in priznanje slovenskim borcem za osamosvojitev tudi vrhovni šef koroške varnostne direkcije Slamanig, pliberški župan Raimund Grilc, podžupan Štefan Visotschnig, vodja deželnega manjšinskega biroja Vladimir Smrtnik, predsednik ZSO Marjan Sturm in predsednik ZSI Jože Partl. Odprtje razstave je povezoval mestni svetnik Jurij Mandl, glasbeno in pevsko pa so ga olepšali učenci Glasbene šole Ravne na Koroškem in MoPZ Kralj Matjaž. Janko Kulmesch Janko Kulmesch Slovo velikega prijatelja dr. Jože Pučnik f OB ROBU Kako dolgo še? Živimo v času, ko se razvijajo dogodki z neverjetno naglico. Kar je veljalo včeraj, ne velja več danes, kar velja danes, bo jutri že kvečjemu zanimivo za zgodovinarje. Še posebej rasantni so bili dogodki ob koncu 80-ih na začetku 90-ih let, ko so se v Evropi zrušili komunistični režimi, o čemer se še nekaj let prej niti sanjati nismo upali. To velja tudi za bivšo Jugoslavijo in za Slovenijo. Marsikdo je bil v drugi polovici 80-ih let, ko so v Sloveniji vedno glasneje in odločneje zahtevali, da se naj osamosvoji kot suverena država s parlamentarno demokracijo, zelo skeptičen. Bil je prepričan, da Beograd tega nikoli ne bo dopustil in da bo, če potrebno, preprečil slovenska osamosvojitvena prizadevanja z vojaško silo. Kako se je zadeva dejansko končala, je znano - kakor je znano, da je Sloveniji v zelo hitrem obdobju uspelo prispeti v EU. Ta razvoj je ustrezno vplival tudi na odnose med Slovenijo in Koroško. Tudi v tem primeru velja: dogodki, ki so bili še pred več leti popolnoma nepredstavljivi, še več, ki so pomenili „bogokletje“ za koroško dušo, postajajo danes normalnost. Še posebej nazorno je to pokazalo odprtje razstave v pliberškem Kulturnem domu o uspešnem obrambnem boju Slovenske vojske, ki so ga v besedi in s prisotnostjo počastili najvišji predstavniki tako pliberške občine kakor koroške varnostne direkcije. KHD in njegovi somišljeniki, ki so vsa desetletja trobili propagando o nevarnosti za mejo na Karavankah, ki naj nam bi grozila „z juga" se morajo ob tem razvoju čutiti kakor grešnik, ki ga zlodeji mučijo v peklu. Je pač hudičevo neprijetno, če moraš spoznati, da se je vlak odpeljal v drugo smer, za njim pa lahko kvečjemu le še capljaš. Vendar deželna politika tega očitno še vedno noče dojeti. To velja zlasti še za Haiderja, ki je na nedavnem novoletnem zborovanju FPÖ v Celovcu zelo jasno poudaril, da je stališče t.i. domovinskih organizacij glede dvojezičnih napisov tudi njegovo stališče. S tem sicer ni povedal nič novega, toliko bolj pa se zato zastavlja zaskrbljujoče vprašanje: kako dolgo naj še trpi zaradi takega vztrajanja pri koroški preteklosti koroška prihodnost? Janko Kulmesch 4 Iz naših občin Z doslednim delom smo izboljšali ozračje v občini Enotni listi Suha je v zadnji mandatni dobi uspelo bistveno izboljšati sožitje med občani in politično ozračje v občinski sobi. S pričetkom mandatne dobe teta 1997 ste izraziti upanje, da bo z novim županom mogoče izboljšati politično ozračje v občini. Kakšna je bilanca po šestih letih? KATZ: Bilanca je v celoti gledano pozitivna. Novi župan Gerhard Visotschnig je šel novo pot, je bolj odprt do slovenske narodne skupnosti in tudi sprejemljiv za stvarne argumente, kar stari župan Siegfried Skubl večinoma ni bil. Novi župan v občinski sobi upošteva slovenščino, prebere naše predloge v slovenskem jeziku in redno obiskuje naše kulturne prireditve, kjer spregovori tudi v slovenščini. Verjetno je prav zaradi tega dobil leta 1997 v drugem krogu županskih volitev tudi odločilno podporo volilcev EL. Kar se tiče slovenščine oz. dvojezičnosti pa ima župan v svoji drugi mandatni dobi verjetno še do volj deta ? _ KATZ: To gotovo. Še vedno manjkajo dvojezični napisi v bivši občini Zvabek, ki bi morali po zakonu stati v Žvabeku, Zgornji vasi, Doljni vasi, na Sv. mestu, Bregu in Pri Dravi. Treba bo končno uresničiti dvojezični otroški vrtec, ki so ga v tej mandatni dobi pre- prečili kratkovidni odborniki ÖVP, FGN in SPÖ. Niso bili pripravljeni namestiti dvojezične vrtnarice, pa čeprav je bilo 11 prijav za dvojezično vzgojo. Danes pa je obstoj vrtca na sploh ogrožen, ker bo število otrok padlo pod 15, slovenski starši namreč svoje otroke vozijo v dvojezične vrtce v druge občine. Zeto uspešno in učinkovito je na Suhi tudi kulturno delo, s katerim ste si pridobiti veliko ugleda in prijateljev. KATZ: KPD Drava, Oktet Suha, Pevsko instrumentalna skupina in cerkveni zbor upravljajo zelo pomembno vlogo za sožitje v občini in nas ljudje prav zaradi tega dela cenijo doma in zunaj občinskih meja. Z našim političnim in kulturnim delom smo v zadnjih desetletjih veliko ustvarili in bistveno izboljšali ozračje - na tem bomo delali seveda tudi v prihodnje. Vsakoletni tradicionalni „Festival oktetov“ na suškem gradu je na primer prireditev, na katero je medtem tudi že občina ponosna in je bila lani prvič tudi sopriredi-teljica. Počasi, toda le, tudi zastopniki večinskih frakcij spoznavajo pomen obeh kultur in narodov v občini. EL je bila na Suhi desetletja edina frakcija, ki si je prizadevala za obstoj narodne skupnosti. LENART KATZ Občinski svet na Suhi: ÖVP - 5 mandatov, SPÖ - 4, FGN- 4, EL -2; župan: Gerhard Visotschnig (SPÖ); občina Suha ima 1400 prebivalcev Kako bi po Vašem bilo v občini, če ne bi bilo Enotne tiste? KATZ: Potem se na občinski ravni nihče ne bi zavzemal za pravice in obstoj slovenske narodne skupnosti, saj so vse ostale frakcije v bistvu desetletja podpirale in pospeševale asimilacijo slovenske narodne skupnosti. S kakšnim ciljem in s katerimi OBČINSKE VOLITVE Lenart Katz bo za Enotno tisto Suha kandidiral že petič. kandidati greste v volitve 9. marca? KATZ: Na prvih dveh mestih bova spet kandidirala s Petrom Trampuschem, ki sva v preteklih šestih letih zastopala EL v suškem občinskem svetu. Na listi pa bo tokrat tudi nekaj mladih, novih kandidatk in kandidatov. Silvo Kumer OD PETKA DO NEDELJE Kmetijski sejem Alpe-Jadran ■ Celovec. Od petka, 24. januarja, do nedelje, 26. januarja, bodo imeli koroški kmetje in ljubitelji kmetijstva odlično priložnost, da se seznanijo z najširšo ponudbo na področju kmetijstva: 340 razstavljalcev iz Avstrije, Slovenije, Italije, Nemčije in Madžarske bo na prvem Kmetijskem sejmu Alpe-Ja-dran v Celovcu (sejmišče) predstavilo aktualne dosežke, ki segajo od kmetijstva pa do lova. S J K. Vse tri dni bosta na sejmu na stojišču Kmetijske zbornice zastopana tudi zastopnika SJK Štefan Domej in F. J. Smrtnik. \Z Smrtnik bo vodil otroški zbor v Smarjeti Šmarješki in Apaški društveniki so na občnem zboru potrdili doslejšnji odbor in načrtujejo ustanovitev otroškega zbora. I Šmarjeta. Na minulem občnem zboru Kulturnega društva Šmarjeta/Apače, 17. januarja 2003, v farovžu, so potrdili doslej2 šnji odbor, ki mu predseduje Rozi Wernig. Predsednica je zelo številnim navzočim članom poročala o delovanju društva v zadnjih treh letih. Šmarješki in apaški društveniki so med drugim prirejali martinovanja, pustovanja, zdravniška predavanja ter koncerte. Poživili pa so šego pehtre babe, ki je letos 4. januarja obiskala vasi Šmarjeto, Kočuho in Trebnje. Prihodnjo leto bo pehtra baba obiskala vso občino in bodo zvišali število pehtrih bab od pet na osem. Na občnem zboru pa so poročali tudi o ustanovitvi otroškega zbora, ki ga bo vodil Marjan Smrtnik iz Apač, znani član kvinteta bratov Smrtnik. Občnemu zboru je sledil kulturni program, ki ga je ob prijetnem ozračju oblikoval Šmarješki kvartet, povezoval pa je šmarješki župnik, dekan Janko Krištof. Izvoljeni in potrjeni odbor KD Šmarjeta/Apače: predsednica: Rosina Wernig podpredsednik: Walter Juwan tajnica: Magret Svetina namest.: Katja Kupper-Wernig blagajničarka: Elizabeth Ibounig namestnica: Brigita Dovjak preglednika: Adolf Kanzian in Hubert Ogris Predsednica KD Šmarjeta/Apače Rozi Wernig 5 Iz naših občin ■ Centrala koordinira. Deželna centrala Enotnih list ter slovenskih samostojnih list je v Celovcu na sedežu EL, kjer do 9. marca koordinirajo volilne nastope po 24-ih dvojezičnih občinah. Pretekli ponedeljek je imel na sedežu EL v Mohorjevi hiši v Celovcu sejo „volilni štab EL", na kateri je predsednik EL Andrej Wakou-nig poročal, da so samostojne liste v večini občin že postavile kandidatne liste ali pa so tik pred tem. Cilj EL je pri teh volitvah biti naprej zastopana v vseh do-slešnjih občinah, v treh občinah (Globasnica, Železna Kapla in Bistrica nad Pliberkom) pa so celo realistični izgledi za mesta župana. Naloga deželne EL je, tako Wakounig, da frakcijam pomaga pri pripravi kandidatnih list, formalnostih na uradih, na deželnem volilnem uradu, na okrajnem glavarstvu itd. Deželna EL pa tudi finančno in gmotno podpira svoje liste po občinah ter pomaga pri izdelovanju letakov in časopisov. Vsebinsko kompetenco pa prepušča okrajnim listam, saj so vsebinska težišča od občine do občine različna. ■ Wassner kandidira. Čeprav je selski župan Engelbert Wassner naznanil, da ne bo več kandidiral, bo 9. marca spet glavni E. Wassner kandidat selskih socialdemokratov. Na drugem mestu bo šel v volitve doslejšnji podžupan Franci Kropiunik, na tretjem pa frakcijski vodja Gerhard Pegrin. Za ponovno kandidaturo se je Wassner odločil po lastnih besedah, ker so ga številni občani nagovarjali in ker ga je frakcija prosila, |§B E ■ Deželna Enotna lista koordinira kandidature ■ Sobotna srečanja Enotne liste v Globasnici ■ Slovenci tudi pri Zelenih V Globasnici vabijo odslej vsako soboto na „sobotna srečanja EL“, na katerih bodo točili brezplačno pijačo in pekli domače klobase. Foto: Fera da naj ostane še eno periodo. ■ Sobotna srečanja v Volilni cilj selskih socialdemokra- Globasnici. Globaška Enotna li-tov je obdržati absolutno večino s sta zelo zagnano vodi volilni boj šestimi mandati, Wassner pa bi in se želi občanom predstaviti kot rad - kot že na minulih volitvah - odprta frakcija za želje in skrbi postal župan v prvem krogu. občanov. Od prihodnje sobote, Z zanimanjem pa v Selah ča- 25. januarja, naprej bodo izme-kajo na predstavitev kandidatne noma pred Zadrugo in pred liste Enotne liste, kjer bo prišlo Šoštarjem na sporedu „sobotna do prenove in menda tudi precej- srečanja EL“, na katerih bodo šnje pomladitve frakcije. Več o brezplačno točili pivo in pijačo ter kandidatih in programu v nasled- pekli klobase. Kandidat za županjem NT. Za selsko ljudsko stran- na Bernard Sadovnik bo priso- ko pa bo skušal 9. marca braniti ten na vseh srečanjh. mandat dolgoletni odbornik Otto Mak. ■ Broukal pride v Borov- V Selah pa je prišlo tudi do Ije. Na prominentno pomoč stavi spremembe na občinskem uradu, novi boroveljski župan Ingo Ap-kjer je oddala vodstvo urada pe (SPÖ), ki je povabil danes, Doroteja Užnik, nasledil jo je kot 24. januarja, ob 19. uri v rotovž v vodja občinskega urada Egon na predavanje državnozborskega Wassner, sin selskega župana. poslanca Josefa Broukala. ■ Vouk o volilnem redu. V torek, 28. januarja, ob 19.30, bo odvetnik mag. Rudi Vouk v Tinj-skem domu predaval o avstrijskem in koroškem volilnem redu, kar je zelo zanimivo za odbornike, ki formalno pripravljajo kandidature. Vouk bo namreč „razkril“ tudi to ali drugo posebnost in skrito „finto“. ■ Pri Zelenih v Velikovcu bo na 2. mestu kandidirala profesorica mag. Zalka Kuchling, doma iz Štriholč pri Velikovcu. Glavni kandidat Zelenih v Velikovcu bo spet Friedrich Zirgoi, ki je v zadnjih šestih letih zelo plodno sodeloval z Zalko Kuchling. Cilj veli-kovških Zelenih je drugi mandat. V Celovcu bo pri Zelenih kandidiral umetnik, književnik in strugar dr. Franc Mer-kač, doma iz Šmihela, ki je v predsedstvu celovških Zelenih in je lani kandidiral tudi za državnozborske vo- ^ve- dr. F. Markač F. Zirgoi in mag. Z. Kuchling V 20-ih OBČINAH 100.000 potnikov v Go-mobilu ■ V 20-ih koroških občinah prevaža tako imenovani Go-mobil občane po zelo ugodnih cenah. Ta teden so zabeležili že stotisočega potnika. Med drugim imajo Go-mobil v Škofičah (9.000 potnikov od 6. 5. 01 naprej), v Hodišah (7.500/od 30. 6. 01), v Šentjakobu (15.000 / od 31.7. 01), na Suhi, v Bekštanju (4.000 / od 6. 6. 02), v Pliberku (4.000 / od 15. 9. 02), na Bistrici na Z. in v Straji vasi (500/od 15. 12.02). Svinjski Tonej pomaga Humškim zvonovom V romarski cerkvi na Humcu so obdržali tradicijo „svinjskega Toneja“. ■ Humec. Pretekli petek, 17. klobase, danes pa so darovali januarja so v romarski cerkvi na skorajda vsi denar. Edini, ki je Humcu pri Pliberku počastili sve- prinesel s seboj klobase, je bil tega Antona, zavetni- , .. Blaž Kordesch, ki se je ka prašičev in pra- potem v soglasju s cer- šičjerejcev. Po maši, kvenim ključarjem Joški jo je bral dekan Hk iil kom Nachbarjem in Ivan Olip, je bila ob predsednikom orgelskega vznožju cerkve pri ^ komiteja obvezal E. Let- Engelbertu Ur- h *1 schnigom, da bo „do anschku, pd. pri konca svojega zemeljske- Humčarju pojedina, ga potovanja“ na ta dan kjer so pokušali daro- skrbel za sveže klobase, ve, ki so jih prinesli Denarne darove pa so le- verniki. V starih časih Tudi prašiči imajo tos namenili obnovi orgel so prinesli večinoma svojega zavetnika. Humške romarske cerkve. V SELAH Pokušnja klobas ■ Danes, 24. januarja, vabi Interesna skupnost selskih kmetov od 16. ure naprej na pokušnjo in prodajo klobas, domačega kruha in sira. Predsednik ISSK Nanti Olip je s svojimi kmeti pripravil tudi druge dobrote ter tudi domačo kapljico. Pokušnja bo v Gospodarskem centru v Selah. Rož - Podjuna - Žila sC Kati Marketz iz Globasnice obhaja 70-letnico življenja. V Globasnici slavi 70-letnico življenja Kati Marketz. Slavljenka je tesno povezana z našim upokojeniškim društvam, z velikim veseljem pa piše tudi pesmi, ki jih objavlja v raznih publikacijah - med drugim v prilogi NT „NAŠ UPOKOJENEC”. Slavljenki za lepi življenjski jubilej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja ih zadovoljstva. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta Slovenski društvi upokojencev Pliberk in Podjuna. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Doroteji Komar z Met-love, Mariji Kuchling z Dobrove, Mariji Mokina iz Vijasc in Erni Rigelnik iz Klopinja. Vsi ostali člani slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencem na mnoga leta! Tamara Kulmesch iz Žamanj je te dni obhajala osebni praznik. Čestitamo in želimo obilo sreče, osebnega zadovoljstva in da bi še naprej izžarevala srčno toplino. Včeraj, 23. januarja, je praznovala rojstni dan Marjana Sadovnik iz Globasnice. Prisrčnim čestitkam uredništva NT se pridružujejo vsi domači, še posebej Mirjam in Stanko. Prav tako rojstni dan je obhajala Pavla Schellander iz Pod-gorij. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V Železni Kapli je pred nedavnim obhajal 65-letnico življenja Joži Maloveršnik. Slavljencu za polokrogli jubilej prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. Prihodnji torek, 28. januarja, bo obhajal 81-letnico življenja Franc Dolinšek, po domače Kežarjev iz Bele pri Železni Kap- wem. ČESTITAMO li. Slavljencu ob tem visokem osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja, sreče in zadovoljstva. Na Reki pri Šentjakobu obhaja rojstni dan Erich Steiner. Čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružujejo sorodniki, prijatelji in znanci. najboljše želje. Čestitkam se pridružujejo sorodniki, znanci in prijatelji. Pri društvu upokojencev Sele praznujejo osebna slavja Kati Fale, Mici Mak in Toni Hribernik. Vsi ostali člani slavljencem iskreno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. 50-letnico življenja je slavila Pavla Lindič z Rebrce pri Železni Kapli. Slavljenki za ta posebni jubilej od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo sodelavke in sodelavci Doma za stare in onemogle „Gre-gorhof" v Železni Kapli. V Nonči vasi pri Pliberku sta praznovala rojstni dan in god Nežka Kert in Marta Germ. Slavljenkama prisrčno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebne sreče pevke in pevci MePZ Pod-juna-Pliberk. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Osebni praznik je minuli ponedeljek, 20. januarja, v Goričah pri Galiciji obhajala Neži Sla-novc. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Pred nedavnim je slavila osebni praznik Tatjana Riegel-nik. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Na Obirskem je obhajala 21. pomlad Martina Strugger. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Naslednje voščilo je namenjeno Neži Primk iz Šmarjete v Rožu, ki je slavila 70-letnico življenja. Slavljenki za ta lepi živ1 Ijenjski jubilej iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo pevke in pevci domačega cerkvenega zbora, ki se slavljenki ob tej priložnosti zahvaljujejo za vso njeno vneto in zvesto petje pri zboru, pri katerem sodeluje že od rane mladosti naprej. V Žvabeku pri Pliberku je obhajal rojstni dan Franc Selišnik ml., za kar mu od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Verhnjak, po domače Božičevi mami iz Doba, ki je prelistala 75. list življenjske knjige. Slavljenki za ta visoki polokrogli jubilej iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in zadovoljstva v krogu domačih. V torek, 21: januarja, je obhajala rojstni dan Neži Kunet iz Šentjakoba v Rožu. Čestitamo in kličemo na mnoga leta! Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Matildi Kartnig, Neži Kleibner in Johanni Ulbing. Vsi ostali člani iskreno čestitajo in kličejo na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. 60-letnico življenja je slavila Frida Lesnik, po domače Gregoričeva mama v Lepeni pri Železni Kapli. Slavljenki za ta lepi jubilej od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Prav tako 60-letnico je slavil Folti Oraže iz Bele pri Železni Kapli. Tudi njemu za ta lepi življenjski jubilej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Rojstni dan je obhajala Terezija Certov iz Galicije. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in Pred nedavnim je obhajala rojstni dan Veronika Raunichar iz Šentlipša, za kar ji od srca čestitamo in želimo vse najboljše. ČESTITKA TEDNA Osebni praznik zveste bralke NT ■™»ibelka ji je tekla v Šentja-f kobu pri Brnci, mladost je preživela v skromnosti, njena druga domovina je postala Diča vas, podarila je življenje trem otrokom, Frančiški, Judit in Hanziju, ki jo spoštujejo in ljubijo kot nadvse dobro in skrbno mater, po naravi je tudi vedno nasmejana in vesela ženska, vso svojo življenjsko moč pa črpa iz globoke vere in zaupanja v božjo pomoč. Da se v Diči vasi še redno sliši v cerkvi ter še posebej pri šmarnicah slovenska pesem in molitev, je med drugim tudi njena zasluga. Sicer pa je od vsega začetka Ančka Müller iz Diče vasi bo jutri, 25. januarja, obhajala 80-letnico življenja. zvesta bralka NAŠEGA TEDNIKA ter redna poslušalka slovenskih radijskih oddaj in redna gledalka televizijske oddaje Dober dan, Koroška. Jutri, 25. januarja, bo Ančka Müller prelistala 80. list svoje življenjske knjige, za kar ji izrekamo naše najprisrčnejše čestitke. Želimo obilo osebnega zadovljstva in zdravja ter da bi jo Gospodar življenja še dolgo ohranil med svojimi najdražjimi. Bog Vas živi in še na mnoga srečna leta! Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo otroci z družinami. -Kuj- 7 Rož - Podjuna - Žila EEEESS Štefanija Mar- po domače j ko je praznova- Markova Fa- la 60-letnico. ni. Šlavljen- , ko poznamo ' kot nadvse nasmejano in veselo ženo ter ljubiteljico petja, zlasti domačih ljudskih pesmi. S srcem in dušo je mnogo let prepevala pri Triu Korotan in Mešanem pevskem zboru i Danica, sedaj pa prav tako - prizadevno pri društvenem i: zboru „Korenine Danice”. Slav- ljenki Štefaniji Marko za življenjski jubilej od srca čestita- , mo in želimo mnogo zdravja, ' sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo vsi do-i mači, še posebej mož Marko, - otroci in vnuki. Prav tako slav- - Ijenki čestitajo znanci, sosedje i in dobri prijatelji. V sredo, 22. januarja, je v ' Medborovnici pri Borovljah ob- hajala osebni praznik Kati I Ogris. Prisrčnim čestitkam in i najboljšim željam NT se pridru- - žujejo znanci in SPD Kočna. V Svatnah pri Šentjakobu je pred kratkim obhajala rojst- j ni dan Terezija Arneitz. Če- r stitamo in želimo obilo sreče j in zadovoljstva tudi naprej. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim - svojim članom: Dori Blažej z Letine pri Šmihelu, Mariji Piko iz Vidre vasi in Valentinu Žagarju iz Večne vasi pri Globasnici. Posebne čestitke Pa veljajo Metki Boročnik iz Podkraja pri Pliberku, ki je Prelistala 80. list življenjske knjige. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, srečev in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencem na mnoga leta! To nedeljo, 26. januarja, bo v Svečah obhajala rojstni dan mag. Lucija Ogorevc-Peinig. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem družinske sreče. Čestitkam se pridružujejo znanci in SPD Kočna. GALICIJA/PLIBERK Slovo Frančiške Plesnik Žalostno je odjeknila vest, ko smo izvedeli, da je v soboto, 28. decembra 2002, v 88. letu starosti v domu za ostarele v Pliberku nepričakovano umrla Frančiška Plesnik, rojena Prelesnik. ajna Frančiška Plesnik se U^je rodila 27. februarja 1915 Ipri kmetu Nemcu v Solčavi. Svoja mladostna leta je služila na kmetih kot dekla in si s trdim delom služila svoj vsakdanji kruh. Leta 1947 se je v Logarski dolini poročila z možem Jožetom Plesnikom. Leta 1949 sta se Frančiška in Jože Plesnik preselila v Belo pri Železni Kapli, tam sta stanovala 13 let. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, štirje sinovi in ena hčerka. Od teh so danes še vsi živi. Trije sinovi in hčerka so zaposleni v Nemčiji, eden izmed sinov pa je Jožko Plesnik, direktor Posojilnice-Bank Podjuna v Dobrli vasi. Leta 1963 sta se Frančiška in Jože Plesnik s svojo družino preselila na Belo pri Galiciji in si tam kupila kajžo pri Nužeju. Na Beli je Frančiška Plesnik spoznala dobro prijateljico Jero Verdel, s katero sta se obiskovali in se veliko pogovarjali. Le- Frančiška Plesnik t ta 1993 je Frančiško doletela žalostna vest, ko je umrl njen može Jože. Frančiška je na Beli živela še do leta 1999, nato sta jo njen sin Jožko in njegova žena Majda vzela s svoje stanovanje. Ker je rajna potrebovala še večje strež- bo, je zadnji dve leti preživela v Pliberku v domu za ostarele. Velika množica sorodnikov, znancev in žalnih gostov je spremljalo v ponedeljek, 30. decembra 2002, rajno Frančiško na pokopališče v Galiciji. Prišli so tudi sorodniki iz Solčave. Provizor Slavko Thaler je opravil pogrebne obrede in bral mašo zadušnico. V svoji poslovilni pridigi je orisal življenje rajne. Poudaril je, da je bila rajna globoko verna, narodno zavedna in zelo delavna žena, dokler je še mogla delati, imela je tudi trdo življenje. Slovenski cerkveni zbor iz Do-brle vasi je pod vodstvom Sonje Lesjak pel pri maši zadušnici in pri pogrebu, tako se je s pesmimi žalostinkami poslovil od rajne. Bog naj rajni povrne vse, kar je dobrega storila v življenju in naj se v miru spočije. Vsem svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. Jože Pasterk Nagradno risanje učencev LŠ Sentlenart in Straja vas osojilnica-Bank-Zila prireja UmJna iniciativo Karin Ponhol-zer - sodelavke Posojilnice Bank Žila - v ljudski šoli Šent-lenart pri Sedmih studencih (občina Podklošter) in v ljudski šoli Straja vas (občina Straja vas) nagradno tekmovanje v risanju na tekmo „zima”. Možnosti oblikovanja pa so bile popolnoma pripuščene fantazijam posameznih učencev. 98 učencev LŠ • Šentlenart pod vodstvom ravnateljice Gabriele Raup in 51 učencev LŠ Straja vas pod vodstvom ravnatelja Antona Galloba se je z velikim navdušenjem lotilo dela in kmalu so nastale majhne umetnine. Ustvarjali so snežene može, zimske pokrajine, angele, božična drevesa, jasli iz papirja in drugo. Delali oz. rezali, lepili, risali in slikali pa so z raznimi materiali. Rezultat je vsekakor uspel. Posojilnica Bank-Zila se bo malim umetnikom sedaj za- hvalila za sodelovanje z lepim darilcem ter na obeh šolah (v mesecu februarju) nagradila najlepše risbe. Izbor zmagovalcev pa gotovo ne bo lahek. Risbe mladih umetnikov so do nagrajevanja na ogled v prostorih Posojilnice na Ločilu in na Ziljski Bistrici. TISKOVNI SKLAD Darovali so: Marija Miro, Celovec 12,00; Kristijan Kotier, Če-mernica 12,00; Anton Gabriel, Leše 2,00; N. N., Kazaze 24,00; Stanko Čik, Libuče 5,00; Kati Pipp, Bistrica na Zilji 5,00; Milka Kriegl, Zah-omc 7,00; Valentin Malle, Slovenji Plajberk 5,00; Valentin Ogris, Poden 10,00; dipl. inž._ Planzi Miki, Ločilo 2,00; Štefan Pludl, Ricarja vas 5,00; Rija Plrovath, Šentlenart pri Sedmih studencih 2,00; Franc Wutti, Ločilo 5,00; župnik Stanko Trap, Bistrica na Zilji 10,00; Rudi Pichler, Grpiče 2,00; Gabriela Lausegger, Slovenji Plajberk 7,00; Florijan Smrtnik, Obirsko 4,00; Katarina Roblek, Sele-Zgornji Kot 2,00; Cita Razdevšek, Kazaze 5,00; Ana Logar, Pribija vas 2,00; Johan Müller, Diča vas 5,00; Marija Hudobnik, Nonča vas 5,00. Pisrčen Bog Iona! 8 Kultura Kultura 9 Tischlerjeva nagrada je zaveza zaadaljevanje našega dela Pogovor z letošnjimi dobitniki Tischlerjeve nagrade: s Francijem Končanom ter Bredi in Tinetom Varlom Tischlerjevim nagrajencem smo postavili naslednja vprašanja: 1. Prejeli ste letošnjo Tisch-lerjevo nagrado. Kaj vam osebno pomeni? 2. Že desetletja delujete na Koroškem med Slovenci. Ta čas ni minil brez družbenih in tudi narodnih sprememb -Slovencev je vse manj. Kako ste vi doživljali ta čas? Kakšni vtisi so vam ostali? 3. Pri nas na Koroškem se gledališka oz. lutkovna dejavnost povezuje tudi s posredovanjem in utrjevanjem slovenskega jezika. Kako to ocenjujete, vi? 4. Umetnost lahko popelje človeka i/ duhovne višine. Je bilo mogoče to vodilo v času vašega delovanja uresničiti? 5. Za vami je bogata, že prehojena pot. Kam bo pot vodita v prihodnje? FRANCI KONČAN: 1. Vesel sem, da sta se KKZ in NSKS spomnili tudi na gledališko in lutkovno dejavnost. S to odločitvijo sta potrdili pomembnost te ustvarjalnosti za življenje kulturnih društev in razvoj slovenskega jezika. Dobiti nagrado, ki se imenuje po Jošku Tischlerju, mi vsekakor veliko pomeni. O delu g. Tischlerja sem bral in veliko slišal in mislim, da je bil izjemen človek! Drugače pa je z nagradami tako, da te po svoje še bolj zavezujejo k delu, ki ga v gledališču ne moreš opraviti sam, saj rabiš vrsto sodelavcev in prijateljev, da s skupnimi močmi pripravimo predstavo. Ob tej priliki se zato s hvaležnostjo spomnim vseh sodelavcev, ki so bili in so moji gledališki sopotniki. 2. Ne vem, če je vse manj Slovencev, vsekakor je vse manj tistih, ki bi govorili slovensko. Kot da bi jih bilo sram govoriti materin jezik in ga posredovati svojim otrokom. Toda to je širši kulturnopolitični problem, ki ga ni moč enostavno rešiti. Sam se nisem neposredno zapletal v politične razprtije, vse preveč problemov je bilo pri nastajanju gledaliških pred- rzne in Breda Var! ter Franci Končan stav, in te smo morali reševati. Za premlevanje dnevno-političnih igric ni bilo časa. Bolj imam v spominu prijetne pogovore po vajah, ko smo načrtovali, kaj bomo delali naslednjo sezono, katerega igralca bi še pridobili, da bi bila gledališka skupina še številčnejša. 3. Branje in učenje gledališkega besedila zagotovo ponujata veliko možnosti za utrjevanje slovenskega jezika. Igralec se mora besedilo naučiti na pamet, ga na vaji ponavljati, to zagotovo ostane v spominu. Če dodamo k temu še logičnost in jasnost govora, je to vsekakor pot k boljšemu obvladovanju slovenskega jezika. Žal se igralci potem, ko ni več vaj, zelo poredko srečujejo s slovenskim knjižnim jezikom. Menim pa, da je samo gledališče premalo za dvig kvalitete jezikovne podobe. Morali bi razmišljati še o drugih načinih in oblikah, kako slovenski jezik približati mladim. 4. Mnenju, da je to, kar delam na gledališkem področju umetnost, se izogibam. To je zanimivo kulturno delo, ki sem mu posvetil velik del svojega življenja. Če sem kakšen delček tega veselja in prepričanja prenesel še na koga, sem toliko bolj vesel. Kar nekaj gledaliških zanesenjakov sem srečal na Koroškem! Lepo je so- deliti veselje ob nastajanju predstav ter žalost v trenutkih, ko stvari niso tekle, kot smo si želeli. 5. Za mano je res 25 let neprekinjenega dela z gledališkimi ljubitelji-na Koroškem. Lahko rečem, daje bilo to res lepo obdobje v mojem življenju. Za naprej si želim, da bi bili vodje skupin v društvih še naprej tako prepričani v delo, ki ga opravljajo, in da ne bi obupali zaradi trenutnih kriz ali neuspehov. Ce jim bom pri teh njihovih prizadevanjih v pomoč, bom vesel! BB-EDA IN TINE VARL: 1. Nagrade sva resnično zelo vesela, saj se ne podeljuje zgolj za dosežke na kulturnem področju, pač pa zajema vse aktivnosti na Koroškem, ki na kakršenkoli način izpostavljajo dejavnost koroških Slovencev. To z drugimi besedami oz. obrnjeno Pomeni, da je lutkovna umetnost, ki sva ji vse življenje predana na tej ali na oni strani meje, ob političnih, športnih, drugih kulturnih, domoljubnih in še katerih aktivnostih, tako močna, prepoznavna, kvalitetna, množična in odmevna ..., da je °b vseh znanih osebnostih, ki so jo Prejele do sedaj, vredna te najvišje nagrade. Nama pomeni izredno zadovoljstvo, saj je to priznanje za delo z otroki. Od leta 1974 dalje delava uprizoritve z najmlajšimi, tistimi od prvega razreda ljudske šole naprej, vse do gimnazijske, srednješolske populacije in študentov. In nenazadnje nama nagrada pomeni tudi obvezo; nisva še tako stara (vsaj počutiva se še ne), da bi se ob prejeti nagradi umaknila in si oddahnila od „vseh naporov in težav”, ki spremljajo postavitev slehernega gledališkega in lutkovnega dela; vztrajala bova, saj naju ob predanosti in ljubezni do lutkovne umetnosti na Koroško vežejo nešteti skupni trenutki, stiski rok, pogledi sreče in žalosti; težave in uspehi, ki so z leti prerasli v trdne vezi in srčna prijateljstva. 2. Za manjšino na Koroškem je to žalostna zgodba; pa tudi za nas, ki smo posredno vključeni v življenje na Koroškem. Kljub vsemu pa ostaja prijeten občutek ob spoznanju, da vsak gledališčnik ali lutkar ob nastopanju pred občinstvom pridobiva samozavest, samospoštovanje, postaja in ostaja ponosen nato, kar je! Ostane Slovenec. V skoraj tridesetih letih je z najino pomočjo na- Evropa brez meja -meje v glavah \S° se otrok rodi, ga starši naučijo deliti dan na čas za I \ spanj e in za druge stvari. Med drugimi otroki v vrtcu se nauči deliti igrače, v šoli deli števila in stavke. Ko otrok zraste, ima v zavesti, da se ljudje delijo na moške in ženske, na črne in bete, na revne in bogate. Človek je razdelil tudi svet, čeprav se je le-ta že sam razcepit na celine. Zemljo so si ves čas delila plemena, majhne vladavine, narodi in naposled države. Tudi Slovenci smo si priboriti svojo državo. Na žalost smo izgubili dve imenitni mesti, Celovec in Trst, ki bi biti sicer še danes izredno pomembni. Preden smo se osamosvojili, smo bili del Jugoslavije. Nihče ni verjel, da bo ta naša Jugoslavija tako hitro krvavo razpadla. To je morda lahko poduk Evropi, ki se je začela v zadnjem času močno povezovati. I/ kratkem se ji bodo pridružile nove države, ki jim bo EU pomagala vzpostaviti ogrodje demokraciji in tržnega gospodarstva. Te nove države bodo s Borimo se še naprej za dvojezičnost NSKS in KKZ prirejata ob Tischlerjevi nagradi tudi govorniški natečaj. Izmed štirih udeležencev je zmagala dijakinja Slovenske gimnazije Margareta Ciglič. pristopom tudi nekoliko bolj zavarovane pred pritiski starih članic. V zadnjih desetletjih je začeta evropska gospodarska, še bolj pa politična vloga v svetu slabeti, zato je ostala edina rešitev medsebojno povezovanje držav. Verjamem, da je EU zrasla tudi iz strahu pred ponovitvijo morilskih vojn na stari celini. Vsi se zavedamo, kako so naši dedje umirati za svoje države, toda pomislite, kaj bi si naši dedje mislili, če bi videti, kako se to, za kar so se boriti, naenkrat združuje s „akratnimi" sovražniki, zaradi katerih so usahnila njihova življenja. Evropo bodo verjetno vodile večje vplivne države, ostati malo manjši narodi pa bomo verjetno več ali manj tiho, čeprav je enakopravnost načeloma zagotovljena vsem. Slovenci bomo v Evropi šteli k manjšim narodom, taki narodi pa bomo v še večji meri potrebovati prevajalce. Se bo kdo učil slovensko, da nas bo razumet? Slovenija ima tako aii tako hitro mokre hlače. Hitro se podredi tujemu jeziku, kot tudi samim tujcem. Pri razgovorih s sosednjimi državami, ki se tičejo manjšin, je slišati samo sladke besede, kot „ Vse je v najlepšem redu!” in „Popolnoma vam zaupamo!” Lahko bi rekla, da predstavnikom tudi moje države kar malo zamerim, da dovolijo velikim narodom pometati z lastnim kurjim perjem. Slovenija je doživljala v zadnjem desetletju pomembne in daljnosežne družbene spremembe. Tudi nekatere druge države so jih, le da so imele pri tem veliko več težav kot mi Slovenci. Drži, da je težje popravljati razsute ljudi in vred- note kot pa zavožena gospodarstva, toda vseeno sem razočarana nad prodajo dobrih velikih slovenskih podjetij tujcem. Slovenci smo tudi tisti, ki od EU najmanj zahtevamo, najmanj imamo vmesnih obdobij in drugih prednosti, ki bi si jih po mojem lahko priboriti. Tudi to se mi ne zdi prav, da jemlje Slovenija svoje manjšine kot nekakšen most, ki vodi v EU. Še sreča, da so ljudje, ki držijo ta most pokonci tako močne osebe. Kljub mukam, ki jih preživlja- Zmagovalka letošnjega govorniškega natečaja Margareta Ciglič M ko drugi topotajo po njih, se še vedno vsak dan borijo za svoj obstoj. Ravno ti ljudje, ki ustvarjajo mostove, so tisti, ki i'm je kljub hudim pritiskom do danes uspelo ohraniti pristno slovensko besedo, medtem ko Se mladina v večjih slovenskih testih sporazumeva v neki čud-n' mešanici angleščine, hrvašči-ne in slovenščine. čeprav se malo bojim, da bo s pristopom Slovenije k EU v slovenskem jeziku vedno več tuJk, sem vesela za njene odločitve. S tem bo izginita tudi rneja med Slovenijo in Avstrijo, *1 Pa je nekateri od nas ne bo-^o tako zlahka pozabiti. To je 'doja, ki ločuje moja dva domo-va, moje prijatelje in konec kon-Cev tudi mene samo deti na dva dela. Meja je kot sonce. Če dol-9o zreš vanj, ti pred očmi še ne-Kpj časa utripa modra pika, ne Slede na to, v kaj je zatopljen Pogled potem. Ravno tako v glavi §e nekaj časa ostane me-Ja’ s katero si živel. . Vsi imamo v glavi kakšno me-l°- Če že ne druge, imamo mejo ^ed desno in levo polovico možganov, toda razmišljamo z obema, zato meje ne občutimo, občutimo pa drugačne meje, ki temeljijo na ideoloških, političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih razlikah. To so za nekatere okorele nazadnjake meje med našim in ne-našim. Na žalost je takšnih nazadnjakov polna tudi Koroška. Če le-teh ne bi bilo, bi tu že zdavnaj stali dvojezični krajevni napisi. Ker jih še ni, nam vsem polagam na srce, da se zanje borimo še naprej, borimo se za dvojezične šote in vrtce, saj bo tako novi rod lahko odraščat z dvema jezikoma in se zato z lahkoto nauči! še tretjega in četrtega. Zavedajmo se svoje večvrednosti, zato se ne pustimo pohoditi glavarjem brez glav, ki se bojijo sprememb. Vsi mi mladi pa se začnimo tudi zavedati, kako pomembno je, da ohranimo narodno zavest in naš jezik. Nadaljujmo to, za kar so se boriti že naši stari očetje! Da nam bo ohranjevanje naroda še bolje uspevalo, bodimo vitalni v politiki, gospodarstvu in predvsem v kulturi! Margareta Ciglič stalo 45 lutkovnih predstav, ob katerih smo skupaj doživeli marsikaj: zavzetje božične jelke pred dunajskim rotovžem, grob verbalni napad starejše dame na celovški tržnici ob snemanju televizijske nanizanke o Mihcu Mahcu, demonstrativni odhod kar nekaj družin z otroki iz celovške koncertne dvorane, ker je bil Exuperyjev Mali princ v slovenščini ... še in še bi lahko naštevala - s cmokom v grlu in grenkobo v duši. Vsemu temu navkljub pa ostaja prijeten občutek ob drugi plati medalje: zadovoljstvo in odobravanje občinstva na predstavah, pohvale in dobre kritike na različnih festivalih v Avstriji in v tujini, povabila na gostovanja, odlično organiziran avstrijski lutkovni festival Anima v Šmihelu pred tremi leti, že 13 let delujoči in po koroških krajih potujoči mednarodni lutkovni festival Poletni lutkovni pristan. Misliva, da je vendarle ta, drugi pol močnejši: lutkarji ostajajo aktivni, vztrajajo, ob tej lepi dejavnosti odraščajo; prihajajo novi, otroci prve generacije iz sedemdesetih let. Še malo, pa bodo z nama njihovi vnuki. 3. Popolnoma se strinjava, da je gledališče tudi jezikovna vzgoja. Poglejte samo otroke z Mohorjeve ljudske šole! Prihajajo iz okolja, kjer se govori narečna slovenščina, med njimi so tudi taki, iz osveščenih nemško govorečih družin; obojim je sodelovanje v lutkovni skupini ogromno pomagalo pri širjenju znanja slovenščine. Besedni zaklad je le eden izmed faktorjev znanja, drugi je prav gotovo pomensko pravilna interpretacija, melodija in logika stavka. Jeziku se posveča res velika pozornost in ni slučaj, da so z otroki v teh letih delali samo odlični lektorji: Ana Mlakar, Miha Vrbinc, Ana Voglova, Alenka Bole Vrabec ... Tako, v mladosti pridobljeno znanje seveda ostaja v zavesti posameznika, se z leti dopolnjuje in utrjuje. 4. Vsako ustvarjanje daje človeku moči; to moč spet uporabiš za nekaj novega, ki te napolni in ti da energijo - in tako naprej ... Vsaka stopnja je delček, je kamenček. In ko jih je že nekaj, jih lahko sestaviš v kupček, ali pa naložiš enega ob drugega v stopničke; kam te stopničke vodijo, ne veva. To si lahko vsak razlaga po svoje. Dejstvo pa je, da ob predanem delu z lutkami nikoli ne misliva, kam naju bo to pripeljalo ali kaj bova ob tem občutila midva; šteje le to, kaj bodo ob tem pridobili otroci; se bodo lahko Čuvaja drgaluijev gosta v Tinjah Gosta v seriji „Pogovori s slovenskimi liki” bosta v Tinjah v ponedeljek, 27. januarja, ob 19. uri ravnatelja Slovenske narodne galerije in SNG Opere v Ljubljani, Andrej in Borut Smrekar. Zanju velja ljudski rek, da jabolko ne pade daleč od drevesa, saj sta kreativna sinova legendarnega revitalizator-ja, strokovnjaka umetnostne zgodovine in vodje galerije Andreja Smrekarja, ki je samostan Kostanjevica ob Krki vrnil slovenski kulturni srenji. Dr. Andrej Smrekar, ravnatelj Narodne galerije v Ljubljani od leta 1991 dalje, se posveča v prvi vrsti nalogam v ustanovi - razvoju in razširitvi, organizaciji stalnih zbirk, zgodovini ustanove in nastajanju njenega fonda, je avtor več katalogov monografskih razstav sodobnih umetnikov. Borut Smrekar, ravnatelj SNG Opere, je študiran pravnik, pianist, dirigent idr. Leta 1998 je postal poslovni programski direktor, leta 2000 in 2001 je sodeloval kot član žirije na domačih in tujih tekmovanjih, na različnih strokovnih srečanjih in je nastopal z ansamblom SNG Opera in balet Ljubljana, predaval pa je tudi na Oddelku za muzikologijo v Ljubljani. istovetili z junaki, bodo obvladali lutko, bodo lahko ponosni na odigrane trenutke, bo jezik tako suveren in interpretacija tako prepričljiva, da bo celota segla gledalcem do srca? Če se to na predstavi zgodi, je umetnosti zadoščeno in sva midva povsem potešena. 5. Delati v gledališču ali lutkovnem gledališču je vedno izziv. In ker nimava namena spremeniti osnovne dejavnosti, bo najina pot pravzprav le nadaljevanje uhojenega - doma in tu, na Koroškem; seveda z novimi literarnimi predlogami, s svežim režijskim pristopom, z novimi likovnimi idejami in rešitvami, predvsem pa (tako vsaj upava) z novimi generacijami mladih, ki se radi družijo, si na odru z lutko v roki ali ob njej širijo obzorje, spoznavajo jezik in čar gledališča. Ob tem pa rastejo in se razvijajo v močne, samozavestne osebnosti, ki bodo kos koroškemu vsakdanu. gf 10 Mnenje petek, 24. januarja 2003 ?4 IZ DRUGIH ČASOPISOV SVET EVROPE GRAJA AVSTRIJO Politični umor Radia dva Objavljamo izvlečke prispevka, ki ga je za ljubljanski Dnevnik (23. 11.2002) napisal Borut J. Sommeregger. | ^laus Pekarek je častivreden gospod. Je ugleden banč-I \nik, predsednik sveta avstrijske radiotelevizije ORF in prijatelj Jörga Haiderja, ki svojega podpornika včasih ljubkovalno kliče kar Klausi. Razume se, da prijatelju človek rad ustreže. Ko je prijatelj Haider v koroškem časopisu Kärntner Woche najavil, da bo slovenskemu Radiu dva v Celovcu „zavil vrat”, mu je prijatelj Klausi rad ustregel. Prijatelj Klausi ima vpliv; z njegovo podporo je bila izvoljena v najvišji organ ORF, ki mu predseduje, nova generalna direktorica ORF Monika Lindner. Gospa Lindnerjeva je ukrepala hitro in učinkovito. Napisala je pismo slovenski radijski postaji Radio dva Marjanu Pippu, da se „zaradi omejene finančne situacije projekt tujejezičnih manjšinskih oddaj Radia dva s koncem leta 2002 izteka”. Gospodu Pekareku je uspelo. Zdaj se lahko spet bolj posveča svojemu osnovnemu poklicu, bančništvu. Med drugim je namreč direktor koroške banke Raiffeisen, zato je tudi član vodstva velike avstrijske banke. To je tista ugledna bančna skupina, ki so se ji krekovci (Krekova banka Maribor - op. NT) prodali, ker poslujejo „po krščansko”, kot so nam z vso resnostjo skušali razlagati bivši slovenski lastniki. Da ne bo pomote: Haiderja za zdaj moti slovenščina le na ORF, v bivši Krekovi, zdaj Raiffeisen -Krekova, še vedno govorijo in poslujejo slovensko. Seveda pa ne moremo vedeti, kaj bo v prihodnje zahtevala spet kakšna nova „omejena finančna situacija”; takrat se bo Haider pač obrnil na svoje prijatelje ... Radio dva ... je v dobrih dveh letih dosegel 42 odstotkov poslušalcev. (...) Vendar ima Radio dva tudi smolo: mladi, zagnani ustvarjalci slovenskega programa niso všečno poročali o obiskih Haiderja pri raznih diktatorjih sveta, kritično so poročali o Haiderjevem blatenju ustavnega sodišča, ko je zahtevalo postavitev dvojezičnih napisov na Koroškem. „Zato jim bomo zaprli finančni pipo,” je bil Haider neposreden. Haiderjevo besedišče pozna nekaj krepkih. Odvetnik Vouk je po Haiderju zafrustriranec, ustavno sodišče Republike Avstrije si je dovolilo pustno šalo, ko je zahtevalo izpolnitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe, direktor Radia dva Pipp naj bi poneveril denar in je zrel za tožilca, je trdil Haider v koroškem časopisju. (...) Ko je na proslavi ob 150-let-nici Mohorjeve družbe spregovoril predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, smo bili priča novemu izbruhu. Leglo vsega zla na Koroškem naj bi bili Mohorjeva, Radio dva in tisti odvetniki, ki so si drznili na ustavno sodišče na Dunaj in priborili Slovencem dvojezične napise. Haider, tako pravi, ustavnega sodišča ne priznava, koroški Slovenci pa da naj ne motijo socialnega miru, s tem da zahtevajo vsak dan kakšne nove pravice. Od koroških Slovencev je zato zahteval podpis kapitulantske izjave, da se ne bodo nikdar več obrnili na kako sodišče, kar je bilo preveč celo za nemške časopise. Umirjeni Frankfurter Allgemeine je Haiderja zaradi teh in podobnih izbruhov preimenoval kar v „karavanškega Gadafija”, predsednik ZSO Marjan Sturm pa je dejal, da kolektivnega samomora koroški Slovenci že ne bodo podpisali. Tudi dunajsko časopisje je postalo pozorno na „koroško omejenost". Glavni urednik dunajskega časopisa Die Presse Andreas Unterberger je uvodnik na- menil političnemu stanju koroškega deželnega glavarja in menil, da kaže Haider „akutne popadke cesarske blaznosti”. Zadeva je postala neprijetna tudi za avstrijsko vlado, ko je pricurljalo na dan poročilo ministrskega komiteja Sveta Evrope, ki v letnem poročilu za 2002 graja avstrijsko vlado zaradi številnih kršenj človekovih pravic. „Zelo smo tudi zaskrbljeni zaradi najnovejših izjav koroškega deželnega glavarja,” pravijo v Svetu Evrope, Haiderjeve izjave pa evropski dokument ocenjuje kot „grožnje”. Ministrski komite Sveta Evrope v svojem poročilu, ki obsega 22 strani krepke graje, zahteva takojšnjo izpolnitev sklepov ustavnega sodišča o postavitvi dvojezičnih napisov. (...) Tudi avstrijski vladi je nerodno. 1. oktobra so pisali Svetu Evrope, da je „slovenski program Radio dva slišen vsak čas na frekvenci 105,5". Marljivi avstrijski diplomati, ki so na 68 straneh zaupnega poročila Svetu Evrope našteli vse ugodnosti Slovencev v Avstriji, pa so pozabili dodati, da le še do konca leta 2002, saj je že dva meseca prej gospod Haider s svojimi prijatelji dosegel svoje. Kar nas pripelje spet na začetek našega razmišljanja. Ali je res vse samo finančni problem? Generalna direktorica Lindnerjeva navaja to kot edini razlog. Letni proračun ORF znaša 894 milijonov evrov, za slovenske oddaje porabijo 1,65 milijona evrov na leto, kar je vsega 1,8 promila(l) ce- Dr. Borut J. Sommeregger, nekdanji urednik NAŠEGA TEDNIKA, tajnik koroške Enotne liste in vodja poslanskega kluba Slovenskih krščanskih demokratov, je trenutno namestnik direktorja Urada za verske skupnosti v Sloveniji. lotnega proračuna. Ti naj bi rešili ORF pred finančnim zlomom, ki naj bi mu grozil, meni generalica ORF. Stvar postaja še bolj zamotana, če pozorno beremo časopis Wirtschaftsblatt: 15. novembra piše dunajski gospodarski organ, kako uspešen je novi svet ORF pod vodstvom Klausa Pekareka. Prva tri obračunska trimesečja leta 2002 izkazujejo za ORF 23 milijonov evrov presežka. Časopis se sklicuje na finančnega direktorja ORF Klausa Wrabetza, ki pravi, da je ORF do konca septembra 2002 = pridelal že 320 milijonov evrov prihodka iz oglaševanja. Gre pri vsej zadevi le za zava- r janje, prijateljske usluge Haiderju * ali preprosto za prozorno igro s številkami? Možnih razlag je več. ~r Avstrijski veleposlanik v Ljubljani, 'r£ o katerem pišejo v glasilu blizu 1711 hajmatdinsta, da se trudi za objek- lo’ tivno sliko o Haiderju, v nekem pris- ^ pevku v Delu skupaj našteje 246 Sa milijona šilingov, ki naj bi jih dobili Qc koroški Slovenci. Kar bi zadosto- ni valo še za dobrih dvajset let odda- P= janja Radio dva, če bi bilo res. F*r ne Gospod veleposlanik - isti pc list ga imenuje kar „naš človek v Pc Laibachu” - je spet matematik Pc posebne vrste. Med finančne Ni podpore koroškim Slovencem je Qc dodal vse postavke za osnovno dij šolstvo na južnem Koroškem. Lo- dc gika je preprosta: v javno šolo hodijo tudi Slovenci, tako je vsak Us cekin iz državnega proračuna tu- ^ di podpora za manjšino. (...) V n. dunajskem Centru narodnih skup- ja| nosti pozorno spremljajo vse take ni igre s številkami. Njihov generalni nc sekretar Hubert Mikel posebej ,j„ opozarja na dejstvo, da avstrijski st| veleposlanik v vsoto skupnih navi- n:: dežnih podpor tudi ni vračunal n. asfaltiranja poti do šol, saj tudi koroški Slovenci hodijo po lepo ^ urejenih pešpoteh in se vozijo po §r zgledno urejenih cestah. Sc Igrice s številkami nas ne bodo |6 pripeljale nikamor. Nalijmo si čis- je tega vina: po političnem umoru Radia dva gre preprosto za to, da je treba izpolniti Haiderjevo zah- u tevo, z medijskim molkom pa iz- p) trebiti slovensko besedo. Borut J. Sommeregger ^ c, iPetek, 3 g.4, januarja 2003 Razno 11 I ;i a 5 3 I, .. a a a p i/ Slovenski medijski center • Slowenisches Medienzentrum GmbH Pripravljamo novi medijski center, ki bo izdajal skupni slovenski tedenski časopis za Koroško in urejal dnevnoaktualni spletni nastop koroških Slovencev. K sodelovanju vabimo urednice ali urednike. Vaša naloga bo uredniško oz. novinarsko spremljanje bodisi narodnopolitičnega življenja ali lokalnega dogajanja bodisi kulturnega in prosvetnega ustvarjanja ali športnega in gospodarskega snovanja predvsem med slovensko narodno skupnostjo na Koroškem tako za časopisno izdajo kot za internet. Pogoj je obvladanje slovenske in nemške novinarske govorice. Pričakujemo razumevanje novinarskega poklica, po možnosti tudi ustrezno prakso, pripravljenost za team-sko delo in obvladanje ustreznega računalniškega orodja. Pisne prijave z ustreznimi dokazili, kratko osebno predstavitvijo in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejemamo na naslovu: Slomedia GmbH, 9020 Celovec/Klagenfurt, Villacher Straße 127 Sodelujte pri iskanju imena skupnega časopisa! Drage bralke, dragi bralci Našega tednika, pomagajte nam poiskati ime novega skupnega časopisa! Vabimo vas, da nam pošljete vaš predlog za ime. Vaš predlog naj ustreza naslednjim zahtevam: ■ signal naj bo za nov zalet; ■ funkcionira naj v slovenščini in nemščini; ■ funkcionira naj v internetu, v spletu. Dobro ime naj bo torej kratko, zapomnljivo, komunikativno in sodobno, skratka, dobro ime naj bo blagovna znamka. Dobro ime bo odločilnega pomena za odmevnost časopisa. Zato bomo njegovi izbiri posvetili kar največjo skrb. Vaše predloge bo prerešetala posebna delovna skupina. Za najboljše predloge se bomo zahvalili z majhno pozornostjo. Pošljite vaše predloge do najkasneje 7. februarja 2003 z oznako Slomedia na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, 9020 Celovec, po elektronski pošti: kumer@nastednik.at, ali po faksu: (0463) 51 25 28-22. l/'o zapade sneg, ima „jogr” - najlepšo priliko ob meseč-j * Vnem svitu čakati lisico. Veli-5 ko užitka lovcu nudi ta vrsta lova. Treba je samo potrpljenja in vz-i, tajnosti, prav posebej še glede J ^raza. Kdor pa tega nima, tudi ni - f0vec, in če mu to manjka, tudi ni- - koli ne bo lovec. Lov na to prebri-5 sano zver s pestrim jedilnikom je li potovo najuspešnejši meseca ja- - huarja in februarja, ko se te zveri - Parijo. Lov v tihi zimski noči, ko je '-kevje naokrog pokrito z ivjem, ko na nebu sveti mesec, ko je nebo li P°sajeno z zvezdami, v lesu pa ^ P°ka drevje od mraza, vidljivost k Pa je zelo dobra - je posebej za-a nimiv. če je zemlja pokrita s sne-3 se vsi premiki lisic dobro vi-3 diio, kar pa je zelo pomembno za - dober zadetek. I Pod temi pogoji sem zelo . UsPešno čakal te zveri in jih ne j ^alo položil tudi na dlako. Veliko . naPako pa je napravil dober lis-3 lak, da mi je konec meseca ja-nuarja pred nedavnim prišel v n°čnih urah pred cevi. Veška vo-!j da tedaj še ni imela regulirane . skiige. Kar sama si je po veških ,1 niivah in travnikih v našem lovišču li naPravila svoj tok in končno Poniknila v plitvi jami med grmi-?eviem in burnimi borovci pred Mihelsko Breznico. Ob tem toku 3 ®° se te zveri tudi poleti rade klati-. 6 in iskale nekaj za svoj pester j |edilnik. Voda je pač še posebej 3 013 dežju prinesla kaj s seboj. . V visoki preži sem bil, čakal in . uP3l, morda pa bi le tudi tokrat Pdšel do lisice. Po dobri uri sem Lep lisjak začul pri tedaj še stoječih visokih topolih pri globaški poti, ki jih je medtem pameten človek že posekal in tako preprečil še gnezdenje ptic pevk, rahel „kev, kev, kev”, ki se je počasi izgubljal tam nekje za Snečnico. Spet je bilo vse tiho kot v rogu. Treba bo preizkusiti z vabilom - zajčjim vekom. V usta sem piskal in že se je razlegal presunljiv klic podoben zajčjemu veku. Morda pa se bi lisici, ki ga sliši, le pocedile sline po zajčji pečenki. Po večkratnem poskusu sem pa res zagledal lisico na kakih par sto metrov oddaljeni preži ob robu gozda. Obračala je glavo sem in tja in gotovo kovala načrt - ali se je varno podati na pregledno snež- no odejo ali pa ostati v kritju, Nenadoma se je obrnila, kot bi jo nekaj zbodlo, in izginila v objemu gozda. Prepričan sem bil, da se zlodej ni mogel kam daleč umakniti, je pa zelo zelo previden. Začel sem z mišjim cviljenjem, ki ga lisica v tako tihi noči čuje daleč. Še in še je cvilila miška. Ravno ko sem izpraznil zadnji požirek kačjih slin in mi je mraz na vse pretege silil za kikl, se je po mejniku med Davidovo in Oštrno-vo njivo proti jami ob koncu rečišča privlekla lisica, kot da bi se ji mudilo na malico. Puško sem že imel ob licu. Srce mi je bilo na vso moč, ko sem pomislil na pravo razdaljo. Sto, osemdeset, petdeset, še deset metrov. Padel je strel. Njegov odmev se je odbil ob Breznici in zamrl v daljavi. Kakor hitro sem pač mogel, sem se odpravil na nastrel. Vesel in ves zadovoljen sem si ogledoval s šibrami dobro zadetega lisjaka in ugotovi sem, da je bil na enem očesu slep in da je imel eno uho nacepljeno. Poškodba očesa in raz-mesarjenje ušesa sta morda bila plačilo pretepa bratranca jazbeca zaradi lisjakovega obiska v jazbini ali pa je kak veški lovec klatil po njem. To res težko zver sem v poznih nočnih urah v globokem snegu s težavo prinesel domov. Sliko je narisal vnuk Stanka Krauta - Lukas Kraut, učenec Dvojezične TAK in mlad navdušen lovec. r T A PETEK, 24. januarja 18.10-19.00 Utrip kulture T SOBOTA, 25. januarja 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca E D E NEDELJA, 26. januarja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten/Duhovna misel; 18.00 - 18.30 Glasbena N PONED., 27. januarja 18.00 - 18.30 Kratki stik V TOREK, 28. januarja 18.00 - 18.30 Otroški oddaja O SREDA, 29. januarja 18.10-19.00 Glasbena mavrica 21.03 -22.00 Večerni spored R F ČETRTEK, 30. januarja 18.10 - 19.00 Rož - Podjuna - Zilja K®B@i NEDELJA, 26. januarja 2003 13.30 PON., 27, januarja 2003___ ORF2, 3.15________________ TV SLOVENIJA I 15.55______ TV SLOVENIJA II 8.30 (torek, 28.1.) Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Za izredne zasluge na področju gledališkega in lutkovnega ustvarjanja na Koroškem: Breda in Tine Varl ter Franci Končan so prejeli XXIV. Tisch-lerjevo nagrado NSKS in KKZ • Nastopni obisk: novi sekretar R Slovenije za Slovence po svetu Črtomir Špacapan je obiskal Koroško • Zdravljenje gripe in prehladov s pomočjo domačih zdravil • Peca: skoraj pred hišnimi vrati je eno izmed najbolj sodobnih smučišč na Koroškem Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at/kaernten RADIO/TV, PRIREDITVE Radio dva tel.: 0463/59 5353 od 2.00 do 10.00 in od 14.00 do 18.00 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00 - 8.30 Dobro jutro Sol in poper Klub Radio dva Lepa ura Žurnal - nato Naša pesem Narodnozabavna glasba in zborovske pesmi 8.30-10.00 14.00- 15.00 15.00- 16.00 17.05 do 18.00 2.00-6.00 nedelja, 26. januarja: 7.00 - 9.30 Domača budilka; 9.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane; 15.00 - 15.30 Svetopisemske zgodbe; 15.30 -16.00 Zborovska glasba; 16.00 -18.00 Voščila CZZ3 Zajtrk s profilom v nedeljo, 26. januarja 2003: • gost v studiu: Breda in Tine Varl, lutkarja G5D Radio Agora sobota, 25. januarja: 7.00 - 9.30 Domača budilka; 9.30 - 10.00 Sobotni mozaik; 14.00 - 15.00 Evropa v enem tednu - BBC iz Londona; 15.00 - oddaja dnevno od 10.00 do 14.00 in 18.00 Farant. od 18.00 do 2.00 ^7 RO Petek, 24. januarja ŠENTJANŽ V okviru projekta „Schöne Öde-Lepa pušča-Bella Brulla" Odprtje razstave „Halbscheit-polöas-metä" Sodelujejo: Richard Klammer (trobenta), Vinzenz Witzls-perger (tuba), Martin Zrost (saksofon), Nataša Koncilija, Emil Krištof in Klaus Lippitsch (perkuzija na pločevini) Cas: ob 20. uri Kraj: v k&k centru Vabita: k&k, Unikum PLIBERK Koncert „Na gavdo” Nastopata: Ansambel Paulič in Trio Pegrin Povezava: Franc-Jožef Smrtnik Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Vabi: Ansambel Paulič Petek, 31. januarja EME «liikliK Nedelja, 26. januarja SELE Pokušnja in prodaja klobas, kruha, skute in drugih domačih dobrot Kraj: v Gospodarskem centru Čas: od 16. ure naprej Vabi: Interesna skupnost selskih kmetov SELE Ponovitev gledališke predstave „Kaplan Martin Čedermac” Nastopa: Gledališka skupina KPD Planina Kraj: v farnem domu Čas: ob 15. uri Vabi: KPD Planina CELOVEC Dan odprtih vrat Javne dvojezične ljudske šole Čas: ob 9. uri pozdrav, ob 9.30 odprta razredna vrata, ob 10.45 predstavitev nove zasnove jezikovnega pridobivanja na tej šoli (Sabina Sandrieser) Kraj: na Javni dvojezični ljudski šoli 24 Vabi: Javna dvojezična ljudska šola ŠENTPRIMOŽ 31. ples Danice Igra: „Alpe-Adria Band" Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD „Danica” ŠENTJAKOB Ponovitevgled. predstave „Goreča vas” Kraj: v farni dvorani Čas: ob 20. uri Vabita: SPZ, SPD Rož DUNAJ Komedija z nemškimi podnaslovi Film „V lem" Kraj: v klubu KSŠŠD Čas: ob 20. uri Vabi: Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju GLOBASNICA Otroška igra „Preden pride luna” (Gordana Schmidt) Gostuje: otroška skupina Lipov cvet iz Velikovca Kraj: v farni dvorani Čas: ob 15. uri Vabi: Slovensko kulturno društvo Globasnica CELOVEC Občni zbor Strokovnega pedagoškega združenja Kraj: v prostorih Mladinskega doma v Celovcu Čas: ob 16. ure naprej Vabi: Strokovno pedagoško združenje ŠENTJAKOB Premiera gledališke predstave „Goreča vas” Kraj: v farni dvorani Čas: ob 20. uri Vabita: Slovenska prosvetna zveza, Slovensko prosvetno društvo Rož LJUBLJANA Samospevi in dueti Antona Nageleta in Franceta Cigani* „Obujam spomine” Izvajalci: Bernarda Fink, P Marko Fink in Nataša Valant JE Čas: ob 19.30 fo Kraj: v veliki dvorani Sloven-jer ske filharmonije Sl Vabijo: Krščanska kulturna jas zveza, Avstrijsko veleposla- Eui ništvo Ljubljana, Mohorjeva jjo družba Celovec, Slovenska filharmonija, Klub koroških Slovencev v Ljubljani Sobota, 25. januarja RADIŠE Razstava ročnih del Neže Schuschnig in koncert skupine „Terra Folk” iz Ljubljane (Razstava, ki bo vsebovala tudi dokumentacijo o izseljenstvu, bo na ogled do 2. februarja) Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19.30 Vabi: Slovensko prosvetno društvo Radiše Krščanska kulturna zveza in Društvo prijateljev Slovenske filharmonije vabita na obisk opere FAUST (Charles Gounod) Kraj/čas: v petek, 31. januarja 2003, v Cankarjevem domu v Ljubljani Cena za prevoz in zvišano vstopnino: 42 evrov Informacije: KKZ OBVESTILO Spoštovani dmštveniki! Rok za sporočanje prireditev je Gl vsak teden najkasneje v to- e rek do 13. ure. Lepo prosimo, da nam vabila fuj prireditev pošljete po pošti (Naš tednik, Villacherstraße 8/I); po faksu (0463/51 25 28 - 22) ali po e-mailu (sadjak@nastednik.at). Uredništvo Ust Ive ej' are e. jjlov ista ebetek, ^januarja 2003 PRIREDITVE I Nastopi učencev Glasbene šole •Petek, 24.1. 2003: ob 18. uri v ljudski šoli v Lepeni •Torek, 28.1. 2003: ob 16. uri v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu (1. skupina) •Torek, 28.1. 2003: ob 18. uri v ljudski šoli v Ledincah •Torek, 28.1. 2003: ob 18.30 v galeriji Gorše v Svečah • Sreda, 29.1. 2003: ob 18.30 v Mladinskem domu v Celovcu • Sreda, 29.1. 2003: ob 18.30 v ljudski šoli v Straji vasi •Petek, 31.1. 2003: ob 18. uri v farni dvorani v Šmihelu (skupno z oddelkom Globasnica) • Sreda, 5. 2. 2003: ob 16. uri v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu (2. skupina) •Sreda, 5. 2. 2003: ob 19. uri v farni dvorani v Selah •Sreda, 5. 2. 2003: ob 19. uri v Kult. domu v Dobrli vasi (skupno z oddelkom Šentprimož in Zitara vas) • Četrtek, 6. 2. 2003: ob 16. uri v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu (3. skupina) • Četrtek, 6. 2. 2003: ob 18.30 Pri^Cingelcu na Trati v Borovljah • Četrtek, 6. 2. 2003: ob 18. uri v Kulturnem domu v Pliberku • Četrtek, 6. 2. 2003: ob 19.30 v ljudski šoli v Bilčovsu (1. skupina) •Petek, 7. 2. 2003: ob 19.30 v ijudski šoli v Bilčovsu (2. skupina) Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu F[SI0