Našlo? — eddies*
nova doba
K117 St. Cia ir Ave. Cleveland, Oblo (Tel. HEnderson 3889)
^JVENE in DRUGE j H*J »10VENSKE VESTI
K*-7! *
25.°° I* ; l)h v	---
’S i HjJp,. “Zvezda,” št. 170 Htim, Cagu> I]1" priredi na so f {nii)ra ° So*3H^°> to je 11. no-Tibi- pro. ZVečer, veliko veselico
«tioteaV° 35'letnice J- s- K-doi^ ia v ’ ^reditev se bo vr-51 jga|u m Šolski dvorani na jIr>coln St. in Cermak
za *"*
** %■* .*
$$ ?i]j n'en° Martinovan je pri-
I 15811 ^tvo* •Vecer ' 1 ■ novembra vi\	92	JSKJ	v Rock-
;V'^Vev^aVa 80 bo vršiIa
c\^ Vd dvorani, n« ^ P(ij .	*
n»sl°fi ‘Petletnico obstanka
itfSf S’emVletlnot(1 bo v nedelj0
V ?1 JSR r 1)roslavil° društvo
:S? "«v n V mestu La Salle’
" ; Nlj v 0 veselico, ki se bo
^ [ SV' Roka dvorani.
Sket ,	*
K A !tan0vi. Proslavo 35-letnice # Nfg ,Ve društva in Jednote Vjin društvo št. 6 JSKJ \a ll’ v soboto 18. no-
f»etin i .	*
<i!l"ir <aj8etletnico ustanovit-v/ 16 Jen« U *n Petintridesetlet-v° št .-?!e ')0 Proslavilo druge r ^i0n')8 JSKJ v Bear Cree-'i°- K v 7- veselico, ki se bo
.m fcli .S0°to 18. novembra v 10.®	1 M)u eo J,T
dvorani.
;0l“ ‘G«renjski slavček”
■jlteji zbor “Zarja” v  ^šlca ' ^ čredno lepa
°r>era je bila že en-“r’\ in Vprizor.iena v Cleve-iif V itve <Je z°l° ugajala. Pri-'\r ,5'» t(!. »na fr?e>" koncerti ali o-''"f	*»etl^vajo nedvomno	med
0fl .	^°sti 86 ^°čke pevske u-
ih *"	V s'0Venskem	delu
• S i/' °Pera “Marta ” ^ Pevski zbor “Zarja”
I	vf)rizoril,	je celo
; j',!^nc(siU kritiku velikega [.o* jij, e^a dnevnika	“de-
li/6 'asklf tako Ufcrajala’ da iSh gh ° °™enil v	vrsti
L.’ ki . enih del sezone v < \	okrog milijona
To je 8otovo lepo ^ i!' Clevelandu in okoli-^ ^it!-,*ll V°vrstnega dušev->isl/a> na.j ne zamudijo <.i]“k^.slavčka," Ki se bo >i / j S g.(deljo 12. novembra L °Ver>skega Narodne-
V^U(jn na St. Clair A ve. v > 0.
jlli^ } »fedl,.v *
: r*1; >irtlt(iHli'StVU ^ove Dobe sta Vi	og),	P°nedeljek	za	nar
V. S* C? Ml - Frank Ope-y	i ?**	8rana> IU-,	in	Mr.
A ^ ii^vnin Jolieta’ 111 Pr'
%	v»i k • predsednik, drugi
di|,J 'i/' v n‘lJriik K- s- K- Jnd‘
Vyi	Ur6)'elandu s^a se mu'
4 ,rad«ih opravkih.
\/ \C\ o^tvo “Lira” v Cie-
^ Nv^br« ?riredi v nedel i° V? i °faiii p oncert v Grdino-■ S	l >,	0 koncertu	bo	ples.
$£	k	v	*
«< VNjet, 8tu Ely’ Minn”
■/	^| uŽtv ec Marko Kočevar,
W ;VJe Poi5 1 JSKJ. Pod-/ L ^^Selhi •ICain Poškodb.
•u.J S\^ces BRhl’ Mhin-’ j0
11 Sulu irri Bambič’ r°.iena
aSC’1 na sioki ^°ri
J Sv!!1'iki ; na Dolenjskem.
II	je il(' bivala 32 let. W '»k dl'uštvu št. 30
j ^d>u£družnici št>' 48 Jk v.V f',e hceri v s°Pr°Sa> stiri
F| SUnd« na in SeRtr°;
i \-'Kv U’ °- 'le umrl j 1 Di-j £j^ar 27 let, rojen
-B
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JtIGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOCTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
jjjr
Bratstvo, poštenost In nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jednote more isto obdržati na častni
višini.
»s Second Class Matter April 15th, 192G, at The Post Office at Cleveland, O., Cinder the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided ti>r in Section 1103, Act of October 3d, 3617, Anthorized March 15tli, 19?5.
'44 " ŠTEV.
CLEVELAND, O., WEDNESDAY, NOVEMBER 8TH 1933 — SREDA, 8. NOVEMBRA
VOL. IX. — LETNIK IX.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
NASKOK KAPITALISTOV na NRA se zrcali iz načrta, ka-črta, katerega je izdelal Gerard Swope, predsednik General Electric Co., in ga predložil in-dustrijalnemu administratorju generalu Johnsonu. Po tem načrtu naj bi se poverilo kontrolo in izvajanje pravilnikov Trgovski zbornici Zedinjenih držav, v kateri so sedaj organizirani velebizniški interesi. Delavski zastopniki v splošnem ostro obsojajo omenjeni načrt, ki da bi uničil vse pridobitve delavstva, katere je omogočila NRA. Nekateri vidijo v tem razvoj fašizma ali neke vrste hitlerizma. Neka uradnica NRA je izjavila, da je imel kapitalizem dovolj časa, da bi spravil v red svojo hišo, toda ni znal ali ni hotel, zato je morala vlada sama vzeti stvar v roke.
AVTOMOBILSKI magnat Ford se je končno podal zahtevam NRA v tem, da je obljubil predložiti podatke o delovnih urah in plačah v njegovih podjetjih. Baje je tudi pristal v zahtevo, da se smejo delavci v njegovih podjetjih organizirati in se kolektivno pogajati z vodstvom podjetja. Ford pa dose-daj še ni podpisal pravilnika za avtomobilsko industrijo, dasi so to storile že vse druge avtomobilske družbe.
ŽELEZNICE so d o b i 1 e 135
milijonov dolarjev vladnega posojila za razna dela in izboljšave na svojih progah. Naj večje posojilo je dobila Pennsylvania železnica in sicer 84 milijonov dolarjev. S tem denarjem bo izgotovila elektrifikacijo svoje proge med New Yorkom in Washingtonom ter si nabavila sedem tisoč novih tovornih voz in 132 električnih lokomotiv. Ostali del posojila so dobile druge železniške družbe širom dežele. Dovolitev omenjenega posojila pomeni delo za tisoče brezposelnih železniških in drugih delavcev.
ZASTOPNIKI 20,000 štraj-kujočih premogarjev v Pennsylvania so bili dne S. novembra sprejeti v avdijenci od predse d n i k a Roosevelta v Washingtonu. Predsednik jih je zagotovil, da bo NRA odločno varovala njihove pravice za pošteno- izvolitev delavskih zastopnikov za kolektivna pogajanja z delodajalci, delavski delegati pa so od svoje strani obljubili, da se bodo štrajkujoči delavci vrnili na delo 8. novembra.
AVTOMOBILSKE NEZGODE
Tl
V Zedinjenih drfžavah je več avtomobilov kot p,v katerikoli drugi deželi na svljtu. Razumljivo je vsled tega, da so tudi avtomobilske nesreče v tej deželi številnejše koij' drugod. Leta 1932 je bilo v Zedinjenih državah registriranih 22,34-7.800 motornih vozil in |v avtomobilskih nesrečah je bilo ubitih o-krog 27,000 oseb; poškodovanih pa je bilo okrog ti^ičetrt milijona oseb. Te številke so sicer nekoliko nižje kot leto prej, toda so vedno še dovolj grozne.
Statistika, katero je sestavila neka zavarovalni družba, kaže, da se nad 25 'f avtomobilskih nesreč zgodi, ker pešci 112 hodijo preko cest! na cestnih križiščih, ampak med njimi. Za več kot 16'/’ avtomobilskih nesreč so vzrok otroci, k'i se igrajo na cestah. Več kot 15% nesreč zakrivijo avtomobilisti, ki ne upoštevajo signalnih luči. Nad 11$ nesreč sfe zgodi, ker pešci pridejo pred drveče avtomobile izza avtomobilov stoječih ob straneh cestj Precej avtomobilskih nesreč zakrivijo tudi pešci, ki hodijo‘po podeželskih cestah. Mnogo avtomobilskih žrtev je med delavcu- ki so zaposleni na cestah. Dalje sc zgodijo nesreče tsled neprevidnega izstopanja fiz avtomobilov ali vstopanja v iste, pri čakanju na kare cestnih železnic ali izstopanju izi istih.
Avtomobilisti največkrat pridejo v, nesreče, k^Se ne prepričajo, če imajo odprto pot, ker vozijo na napačni strani cest, ker zavozijo s cest, ker brezbrižno zavozijo v strnjeno vrsto avtomobilov in ker ne dajejo signalov oziroma dajejo napačne signale. Mnogo nesreč se tudi zgodi vsled opolzle poti in napačnega ali neprevidnega obračanja in ustavljanja avtomobilov brez pravočasnega signala.
Iz navedenih izčrpkov statistike sledi, da so v največ ji nevarnosti pred avtomobili ljudje, ki hodijo preko cest tam, kjer ni križišč in pa otroci, ki se igrajo na cestah. Nekatere nesreče so res skoro nepreprečlji-ve, mnoge pa bi odpadle, če bi bili pešci bolj pazljivi, če bi starši poučili otroke, kako nevarno je igranje na cestah, poleg tega pa seveda, če bi bili avtomobilisti bolj pazljivi, iinanj brezobzirni in lahkomiselni in če bi vedno imeli v dobrem redu avtomobilske zavore in luči.
IZI1) VOLITEV
Konec prohibicije je zdaj definitivno določen na 5. ali 6. decembra, ko se bodo sestale zadnje ratifikacijske državne konvencije, da formalno potrdijo to, kar so volilci odločili dne 7. novembra. Tega dne so namreč za odpravo 18. amendmen-ta glasovale države Ohio, Pennsylvania in Utah. Ker je za odpravo federalne prohibicije že prej odglasovalo 33 držav, so |gori omenjene tri države dopolnile potrebno število za potrditev amendmenta, ki ukinja 18. amendment. Ako se še država Kentucky, kjer še glasovi niso prešteti, izjavi za odpravo prohibicije, bo v mokri paradi 37 držav. Volilci v državi Ohio so se tudi izrekli za odpravo državne prohibicijske postave.
Za starostno zavarovanje so se volilci v državi Ohio dne 7. novembra izrekli z veliko večino. Slovenska kandidata v Clevelandu, O., sta zmagala Frank J. Lausche za sodnika in William Kennick za councilmana.
NIKOLA TESLA, slavni iznajditelj, ki je po rodu Hrvat in živi v New Yorku, je izjavil, da se mu je po 30-letnih po-skušnjah posrečilo izgotoviti stroj, ki bo pridobival gonilno silo iz zraka. Izvor te sile, ki jo Tesla imenuje kozmično silo, je v soncu in se v neomejeni množini nahaja -povsod v ozračju. Kadar pride v uporabo ta sila, industrija ne bo več navezana na premog, olje, plin in druga sedanja kuriva. Vpeljava takih strojev bi pomenila silen preobrat v vsem gospodarskem življenju.
NASTOP NOVIH POTI V PREM0GARSTVU
Sestanek, do sedaj nenavadne vrste, se je pred dnevi vršil v nekem hotelu v Washingtonu. Ob enem koncu dolge posvetovalne mize je sedel dolgoletni delavski voditelj, ki je vodil premogarje v neštetih štraj-kih in borbah za priznanje njihove pravice kolektivnega pogajanja. Ob drugem koncu je sedel predsednik ene izmed največjih premogovniških družb v Pennsylvaniji, s t a r i boritelj proti organiziranemu delavstvu, ki je pred nekoliko leti prisegel, da nikdar ne stopi v pogajanja z organizacijo premogarjev. Ob obeh straneh mize sedeli so poglavarji raznih premogovniških družb in zastopniki organizacije United Mine Workers. Seja, ki je sledila sedmim tednom pogajanja, je bila sklicana v svr-ho, da se podpiše sporazum glede ur dela in mezd v industriji mehkega premoga. Predsednik Roosevelt je skoraj takoj za tem odobril ta sporazum kot dodatek k že odobrenemu NRA kodeksu za to industrijo.
Premogovniški kodeks (code) in sporazum utegneta biti pre-obratna točka v zgodovini ene izmed osnovnih industrij v Ameriki, v kateri prevladujejo tujerodni delavci.
Sporazum se tiče mezd in delavnih razmer kakih 340,000 premogarjev, od Alabame do Pennsylvanije, vštevši premogovnike v West Virginiji, ki so bili pozorišče ostrih delavskih bojev za nekoliko desetletij. Nevštevši okraj trdega premoga, ki zapopade kakih 100,000 unioniziranih premogarjev, vsa premogovniška industrija je bila tako unionizirana. In to je najbolj značilna poteza tega sporazuma. Na nedvomen način se priznava pravica premogarjev, da se smejo organizirati in se pogajati kot organizacija. Uvedena je popolna mašinerija za poravnanje sporov, začenši od lokalnega premogovnika, ki naj izvoli po tri člane za poravnanje težkoč, do okrajnega zastopstva premogarjev in zastopnikov industrije, pa tja do narodnih udruženj delavcev in delodajalcev.
Ustanavlja se minimalna urna in dnevna mezda po stroki in okraju. Tako v premogovnikih Pennsylvanije, Ohio in se-; verne West Virginije imajo dobiti “rock drillers” ne manj kot 59 V-> centa na uro, “drillers,” “trackmen,” “wiremen,” “tim-bermen,” 57 centov na uro ali i?4.60 na dan, “greasers,” “trappers,” “flagger s,” “switch throwers,” 37Va centa na uro, oziroma $3 11a dan. Minimalna plača za zunanje delavce sega od 37.5 do 46 centov na uro. Za severno West Virginijo so bile sprejete minimalne mezde za 2,000 funtov premoga, od 33 do 56 centov. Ako se te mezde priravnajo z onimi, ki se sedaj plačujejo, sporazum poviša plače za 20 odsto in več.
Druge značilne točke sporazuma in premogovniškega kodeksa so:
Določa se petdnevni teden 44 ur.
Premogarji si pridobijo pravico imeti svojega lastnega teh-tača (ckeckweightman), ki naj nadzira tehtanje premoga.
Nikdo pod starostjo 17 let ne sme biti zaposlen v jami niti v nevarnem delu zunaj jame.
Premogarji ne smejo biti prisiljeni živeti v hišah premogovniške družbe. Morajo biti pla-(Dalje na 2. strani)
RASTLINE IN ŽIVALI JUŽNIH PUŠČAV
LETALSKA NESREČA, ki je zahtevala 8 človeških žrtev, se je dne 5. novembra pripetila pri mestu Red Bank, N. J. Letalo državne straže je z vso silo zadelo v neko enonadstropno (Dalje na 2. strani)
Marsikje na jugozapadu Zedinjenih držav se širijo velike puščave, kjer je vsled hude poletne vročine in dolgotrajne suše onemogočeno rastlinsko in živalsko življenje, kot ga poznamo v severnih ali zmerno gorkih krajih. Poletna vročina tam večkrat doseže 140 stopinj in dež pada le v zimskih mesecih ali pa sploh ne. Taki kraji se nahajajo v državah Texas, New Mexico, Arizona in California. Mnogo takih puščav je posebno v Arizoni in Californiji umetno namakanje spremenilo v najrodovitnejša polja, sadovnjake in vinograde. Mnogokje pa je umetno namakanje nemogoče, ker je v to svrho potrebna voda preveč oddaljena ali pa je drugače teren neugoden. Puščave so torej ostale puščave in rastlinsko ter živalsko življenje je tam še vedno prilično tako kot je bilo pred odkritjem Amerike.
Rastlinstvo je seveda v teh suhih puščavah redko in borno. Celo tipični divji pelin ali divji žajbelj (sage brush) ne raste povsod. Kakteje, juke in aga-ve, ki izhajajo z zelo malo količino vlage in ki znajo nabrano vodo konzervirati mesece in leta, tvorijo edino večje rastlinstvo tistih krajev. V zimskih mesecih, ki včasi prinesejo nekoliko dežja, se gotovi deli teh puščav pokrijejo s pestrim puščavskim cvetjem.' Te puščavske cvetlice rasto zelo hitro, da dokončajo svojo karijero in obrode seme pred nastopom suše in vročine. Nato se vse posuši in semena čakajo prilike za kalitev dolge mesece in morda leta.
Zanimivo je, da je skoro vse puščavsko rastlinstvo oboroženo z ostrim trnjem. Kakteje, juke in agave so polne ostrih bodic, kot je splošno znano. Pa tudi puščavske cvetlice, ki zrastejo in dozorijo v nekaj tednih, so navadno oborožene s trnjem in bodicami. Življenje je trdo v teh puščavah in vse je pripravljeno na obrambo.
Razume se, da je tudi živalstvo teh krajev primeroma maloštevilno in svojevrstno. Zanimive so takozvane rogate žabe, ki sicer deloma sličijo žabam, toda spadajo v vrsto kuščarjev. Živalica ni nevarna, dasi prav strahotno 'izgleda, ker je vsa oblečena v kožuh ostrih rožič-kov ali bodic. Teh bodic se bojijo razne puščavske roparice, torej ima bodeča žaba precej mirno in zadovoljno življenje, ako le nalovi dovolj raznih žužkov in mravljincev za preživljanje.
Druga zanimiva živalica vročih južnih puščav je takozvana kengurujeva podgana, ki je zelo podobna avstralskemu kenguruju, le da je mnogo manjša. Vsled svojih izredno dolgih in močnih zadnjih nog, dela velikanske skoke in se na ta način spretno ogiblje svoje največje sovražnice, kače klopotače.
Svizci ali prerijski psi so glavna hrana kač klopotač, toda ker so zelo oprezni in gibčni, se spretno izogibljejo kačjim ugrizom. Včasi večja skupina teh svizcev obkroži kačo, pa jo izzivajo, da seka sem in tja toliko časa, da se utrudi, nakar jo z združenimi močmi napadejo, usmrtijo in slovesno pokopljejo v pesek.
Hudi sovražniki kač klopotač, katerih je tam obilo, so tudi jastrebi. Jastreb šine izpod (D.xlje na 2. strani)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
V Selcih pri Dobrniču je nastala epidemija disenterije (griže), ki je zavzela že velik obseg. Vsaka hiša v vasi ima po več bolnikov. Epidemija je zahtevala že več smrtnih primerov. Eden bolnikov je umrl med prevozom v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Sreski sanitetni referent g. dr. Gregorič je ukrenil vse potrebno, da se nalezljiva bolezen omeji in zatre. V vas so bili poslani razni razkužeyalci.
V bližini škofjeloške postaje namerava graditi neka tuja tvrdka večjo tekstilno tvorniijo. Pogajanja so že toliko napredovala, da se bodo pričela prva dela v kratkem in da bo dograjen prvi objekt še letos. Postavila se bo že letos večja predilnica, ki se bo postopno izpopolnila še s tkalnico, belilnico in barvarno. Tvornica bo zaposlovala v začetku okoli 100, kasneje pa nad 300 delovnih moči.
Za tvorniški svet se bo kupila površina okoli 40,000 kvadratnih metrov. Z zaključitvijo pogodb se mora čakati, dokler se ne konstituirata nova občinska odbora v Škofji Loki in v Stari Loki, ker sta obe občini znatno zainteresirani na tem vprašanju. Od spoznavnosti novih občinskih odborov bo mnogo odvisno, ali b o s 1 a dobila Škofja Loka in njena okolica potrebno industrijo, za katero so sicer dani vsi pogoji, in ali bodo številni brezposelni prišli do dela in kruha. V korist brezposelnih bi bilo želeti, da bi akcija potekla ugodno.
Gimnazija v Kragujavcu bo praznovala te dni 100-letnico obstoja, ko bo na svečan način vzidana spominska plošča, ki jo je poklonil kralj Aleksander. Priprave za svečanost so v polnem razvoju, saj pa tudi zasluži največjo počastitev zavod, ki je v srcu Šumadije vzgojil cele generacije krepki h, odločnih vodnikov naroda v miru in v vojni.
Že tri mesece spi. V okolici Smedereva se širi nalezljiva spalna bolezen. V vasi Ratar-jih je zbolel za to boleznijo kmet Velimir Cokič, star 40 let, ki se že tri mesece ni prebudil.
VSAK PO SVOJE
Zabojček s tisočaki in stotaki v Savi. V vasi Lukavcu, nedaleč pod Siskom je ribič Ivan Zundarič potegnil iz Save zabojček s tisočaki in stotaki, priloženi pa so bili trije potni listi in vložna knjižica. Po njej je pošteni ribič spoznal, da je ves zabojček last Marinka Luc-kanova iz Siska. Stvar je bila hitro pojasnjena. Marinko Lu-ckanov je bil prejšnjo noč okraden, ženska, ki se je polastila zabojčka, je v temni noči pobrala iz njega samo srebrni denar, vse ostalo pa je vrgla v naglici v Savo. Skupno je bilo v zabojčku še okrog 35,000 dinarjev.
Ita Rina v Splitu. Naša rojakinja Ita Rina je pred kratkim prispela v Split. Sprejeli so jo samo njeni poklicni tovariši, ki že nekoliko dni pripravljajo snemanje domačega filma, ki se odigrava na jugoslovanskem Primorju. To bo prvi jugoslovanski zvočni film, ki naj se uveljavi tudi v tujem svetu. Vsa filmska skupina je prispe-(Dalje na 2. strani)
Ameriški dolar je čudna stvar. Administracija si na vse načine prizadeva, da bi vrednost dolarja znižala, pa ne gre in ne gre. Kljub vsem poskusom plava dolar na svetovnem trgu še vedno na vrhu ali blizu vrha.
*
Včasi je veljalo za znak pro-speritete v vsaki deželi, če je bila letina obilna in če je denar dežele imel na svetovnem trgu visoko vrednost. Dandanes pa nam pripovedujejo, da je vzrok slabih časov v Zedinjenih državah, ker farmer ji preveč blaga pridelajo in ker ima dolar previsoko vrednost. Ni čuda, da so norišnice prenapolnjene.
*
Zdi se, da voz našega gospodarstva še ne bo kmalu na poti prosperitete, ker ga vleče samo konj inflacije v svrho zvišanja cen. Voz bo gladko stekel šele, ko mu priprežejo še konja inflacije v svrho zvišanja plač.
* »
Ali ne bi bilo zabavno, če bi odprava narodne prohibicije zasukala kolo postav tako, da bi morali prepričani suhači kupovati vodo za piti v lekarnah na zdravniške preskripcije!
s!«
Legislatura države Pennsylvanije je v zadnjem zasedanju proklamirala planinski lovor za državno cvetlico. . To je lepo, da ima končno tudi PennsylvShija svojo državno cvetko, samo to se človeku čudno zdi, da penn-sylvanska legislatura v časih najsilnejše depresije ni imela važnejših opravkov. Brezposelni pennsylvanski premogar, kadar boš lačen, say it with flowers!
Mestni očetje v Akronu. O., so sprejeli postavo, da se morajo vsi zločinci, lumpi in sleparji registrirati na policijskem uradu, kakor hitro pridejo v mesto. To bo držalo prilično toliko, kot če bi bilo tatovom in roparjem ukazano, da morajo par dni prej obvestiti izbrano žrtev, da jo mislijo okrasti ali oropati.
*
V Hollywoodu, Cal., se nahaja okrog 1,400 takozvanih pomožnih filmskih igralcev in igralk in ti filmski proletarci zaslužijo povprečno po $8.22 na teden, medtem ko prave filmske “zvezde” zaslužijo po 85,-000.00 in več na teden. Kdo ve, če bo NRA to velikansko razliko med nedosežnimi zvezdami in plebejskimi kresnicami vsaj nekoliko izenačila.
*
V čakalnici nekega gledališča v Claremontu, N. H., je bila postavljena soha igralke Marlene Dietrich, ki je bila po mnenju gotovih reformatorjev vse prelahko oblečena. Lastnik gledališča je kočljivi problem rešil s tem, da je kip oblekel v “overalls.” Zdaj sta morala in domovina rešeni.
*
Nemški diktator Hitler je bil nedavno povabljen v Monakovo k slovesnem polaganju vogelnega kamna za palačo umetnosti. Odbor za slavnostno ceremonijo mi) je izročil krasno izdelano srebrno kladivo, ki naj bi predstavljalo bodočo veličino “na-zijcev” in Nemčije. Ko je Hitler udaril po kamnu s poklonjenim kladivom, se je isto zlomilo na dva kosa. Ce taka znamenja kaj pomenijo, morda ta do-(Nadaljevanje na 2. strani)
‘‘J'fo'Oa "Doba”
v
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za Člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $.72 per year; non~members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. IX.
NO. 44
Indijansko poletje
Pozna jesen v splošnem ni nič kaj prijeten letni čas. Vreme navadno postane hladno, ostri vetrovi trgajo zadnje orumenelo listje raz drevja, s polj so pospravljeni pridelki, pozno cvetje je pomorila slana, veseli krilati pevci so odpluli v gorkejše kraje in za nameček curi izpod neba tisti mrzli jesenski dež, ki ne ve kdaj nehati. Skoro še bolj neprijetna kot dež pa je mokra jesenska megla, ki včasi dolge dneve zagrinja mesta in deželo s svojim sivim plaščem. Hladno vreme, dež, megla in blato privabljajo med ljudi vsakovrstne bolezni in betežnosti.
Včasi pa so te jesenske neprijetnosti znatno omiljene ali prikrajšane z nastopom takozvanega indijanskega poletja. Indijansko poletje je, kadar se pojavi, pravi blagodar za države našega vzhoda, srednjega zapada in zapada. Dnevi so jasni, suhi in sončni in vreme prijetno gorko. Ponoči pade včasi lahka slana, včasi pa je vreme pregorko za slano in nekatere jesenske cvetlice cveto pozno v november ali celo v december. Indijansko poletje nima nikake določene dobe. Pojavi se včasi proti koncu oktobra ali pa šele v novembru in traja nekaj dni ali pa tudi več tednov; včasi se raztegne prav do konca leta.
Najslabša lastnost indijanskega poletja je njegova nestanovitnost oziroma negotovost: včasi se nam smeje dolge tedne, včasi pa se sploh ne pojavi v naših krajih. Kadar pride, ga sprejmemo z veseljem, a če ga ni, nam je žal, toda pomagati ne moremo. Vsekakor je priporočljivo, da izrabimo lepe dneve indijanskega poletja, kadar nam jih narava nakloni, s tem, da se, kolikor mogoče, gibljemo na soncu in svežem zraku. Tudi najlepši jeseni bo sledila zima, ko bomo pogrešali prijetne in oživljajoče sončne svetlobe in toplote. Nasrkajmo se torej sončnih žarkov dokler je čas in prilika, da bo naše telo lažje kljubovalo zimskim neprijetnostim; vsak sončni žarek, ki ga zamudimo, bo telo pogrešalo. Zdravje je naše največje bogastvo, zato mora biti naša največja skrb in briga. Dobro zdravstveno stanje članov pomeni pa tudi bogastvo za J. S. K. Jednoto, zato je tudi v njenem interesu, da njeno glasilo opozarja člane na vse prilike, potom katerih si morejo ohraniti zdravje in podaljšati življenje do najskrajnejših mej.
Splošno gospodarsko stanje v deželi je vse prej kot zadovoljivo, torej precej jesensko. Sicer je znatno boljše kot je bilo v pretekli pomladi, toda kljub vsem naporom narodne administracije je še vedno daleč od “indijanskega poletja.” Gospodarske razmere v drugih delih sveta so večinoma še znatno slabše kot v Zedinjenih državah. Evropa trepeta pred izbruhom nove vojne, ki bo, ako vzplamti, neprimerno strašnejša od zadnje. V kakšno revščino in trpljenje bi nova vojna pahnila obubožane in zadolžene evropske narode, tega si niti približno ne moremo predstavljati. Vpričo tega moremo le upati in želeti, da se vojni požar v Evropi prepreči, in če po nesreči vzplamti, da ostane lokaliziran. Sedanja ameriška vlada je dosedaj znala spretno držati svoje prste proč od tujih konfliktov, zato smemo upati, da ohrani zdravo pamet in mirno kri tudi v bodoče.
Kot že omenjeno, se gospodarske razmere v tej deželi polagoma izboljšujejo in narodna vlada kaže odločno voljo, da izvleče deželo iz blata štiriletne depresije. Naloga je težka, kajti dežela je ogromna in polna nasprotujočih si interesov. Pt)leg tega je treba iskati popolnoma novih poti, kajti stare ceste so vse porušene, zato ni nič čudnega, če voditelji pri svojih najboljših namenih morda včasi zaidejo na napačne ali opolzle steze. Volja za delo pa je tu in odločnost za drzne eksperimente, o kakršnih se voditeljem stare šole pred letom še sanjalo ni. V tem lahko vidimo upanje na trajno boljšajoče se gospodarske razmere in zarjo lepših časov.
Upoštevajmo vse to in otresimo se jesenskega pesimizma in prevelikega strahu za bodočnost. Ustvarimo si sami nekoliko duševnega “indijanskega poletja” s tem, da včasi gledamo življenje tudi od sončne strani. Ako smo zdravi, ako ne trpimo resničnega pomanjkanja in ako smo člani tako dobre in solidne podporne organizacije, kot je naša J. S. K. Jednota, ki nam garantira pomoč za slučaj bolezni ali poškodbe, smemo biti usodi hvaležni, da'nam je vsaj toliko 'naklonjena. Brezkončno tuhtanje, tarnanje in kritiziranje ne bo izboljšalo našega gospodarskega stanja niti za las, pač pa nas Ho napravilo malodušne in s tem nesposobne poslužiti i>c pravih prilik izboljšanja, kadar se pojavijo; poleg tega bo to zakrilo z mrzlo jesensko meglo še tiste sončne žarke, ki bi sicer imeli priliko ogrevati nas in naše bližnje. Za naše telesno in duševno zdravje pa vsi nujno potrebujemo sonca, mnogo sonca.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani.) godek kaže, da Hitlerjeva diktatura ni kaj posebno trdna, ali pa, da Hitler ni pravi mož, da bi kumoval umetnosti.
*
Krištof Kolumb je že pred več kot 400 leti dokazal, da je zemlja okrogla, a na veliki muslimanski El-Azhar univerzi v Cairu, Egipt, so še do zadnjega časa učili, da je svet velika plošča. Šele nedavno so učeni profesorji priznali, da je svet okrogel. Čudno, da so možaki prišli do tega prepričanja ravno v času, ko je ves svet bolj “fiat,” kot je bil kdaj prej.
*
Po najnovejši ženski modi morajo ženske kazati ušesa. Ce bodo pa vsled tega kaj bolj slišale in poslušale svoje možičke, je pa seveda drugo vprašanje.
*
V Nemčiji so ustanovili nov doktorski naslov, ki ga bodo deležni izdelovalci najboljšega piva. V Sloveniji, kjer je narodna pijača čviček, naj bi poskusili z doktorji vsega čvič-karstva.
*
Prijatelj Cahcj pravi, da kadar se bodo vresničile njegove delavske sanje, bodo samo “bossi” delali, pa še zastonj bodo morali delati.
*
Zadnje čase ima NRA največ posla s tolmačenjem in popravljanjem pravilnikov in, kot se kaže, bo tega dela vedno več, ker se neprestano pojavljajo novi problemi. Nov problem na primer predstavljajo tisti petelini v Wisconsinu, ki so začeli leči jajca: v kakšen pravilnik naj jih vpišejo, v petelinji ali kokošji?!
NASTOP NOVIH POTI PREMOGARSTVU
V
RASTLINE
JUŽNIH
IN ŽIVALI KRAJEV
Svetovna vojna je bila bo-jevana, kot so nam pravili, za odpravo vseh vojn ter za mir in blagostanje ■ narodov, Pa se je tako zasukalo, da noben narod ne more pokazati pravega blagostanja in notranjega miru, poleg tega pa se večina držav z mrzlično naglico pripravlja na ponovno vojno klanje. Samo bivši namški kajzer, ki je baje zakrivil svetovno vojno, ima vseh zemeljskih dobrot v preobilici in v lepem miru drva žaga na Holandskem.
*
Prihodnjo soboto in nedeljo bo slavnostno krščevanje par tednov starega deteta vinske trte, ki že prav podjetno brca, kot pripovedujejo. Predolgo odlašati ni varno, da razposajeni pagan ne odide brez krsta na oni svet. V večini svetišč se bo krščevanje vršilo ob asistenci domače družine in prijateljskih botrov in botric. V La Salleu, 111., pri št. 3, v Rockdaleu, 111., pri št. 92, in v Chicagu, 111., pri št. 170 JSKJ, pa se bo krščevanje vršilo z velikim 'sijajem. V bližini bivajočim rojakom toplo priporočam, da se gotovo udeležijo ene ali druge teh gin-ljivih slavnosti.
Zvezde v Chicagu tudi mene vabijo na krščevanje, pa sem moral odreči, ker sem še vedno pod kozjim pravilnikom. Vsekakor bova jaz in koza mislila nanje. Ce bodo po radio slišale kakšen “na zdravje” ali “meke-ke,” bodo vedele odkod je doma.
A. J. T.
IZKUPIL JO JE
Kralj Friderik Veliki je nekoč z ministrom jahal na sprehod; na poti sta srečala podeželskega župnika tudi na konju.
“Ali ga naj malo podražim?” je vprašal minister kralja.
“Prosim,!”
Ko so se srečali, je dejal minister župniku:
“To ni po vzgledu v evangeliju! Zveličar je jahal v mesto na oslu!”
“Žal, tega ne morem tako, ker nam je kralj vse osle imenoval za ministre.”
Minister je molčal, kralj pa se je smejal.
(Nadaljevanje s 1. strani.) čani v gotovini ali s čekom, predstavljajočim gotovino, ne pa z nakaznicami (script) in ne smejo biti prisiljeni kupovati v prodajalnicah premogovniških lastnikov.
Skoraj popolna unionizacija ameriškega premogarstva sledi vzglednemu primeru sodelovanja s premogarji, ki ga dela tej industriji Rocky Mointain l^uel Company, drugi največji producent premoga v Coloradu. Miss Josephine Roche, ustanoviteljica in dolgoletna ravnateljica Foreign Language Information Service-a, je predsednica te družbe. Skozi dolga leta so lastniki premogovnikov v Coloradu bojevito odbijali vsak poskus organizirati premogarje in ta država je bila torišče velikih štrajkov. Ko je Miss Roche dobila kontrolo te družbe, sklenila je sporazum z United Mine Workers, ki je vzbudil senzacijo širom vse dežele. Pohvalili so ga kot značilen primer, kaj se more napraviti na polju so-cijalne pravice. Delavci so bili pripoznani kot “partnerji” v skupnem podjetju. Uveden je bil osemurni dan, mezde so bile povišane nad onimi v bližnjih neunijskih premogovnikih in ustanovljeno je bilo postopanje za poravnaje vzajemnih sporov. Sanitacija in zdravniška pomoč za premogarje in njihove družine je bila druga značjlna novotarija.
Lastniki premogovnikov starega kopita so bili ogorčeni, ko so izvedeli, da delavski voditelj, ki je vodil eden izmed najbolj Ijutih štrajkov v Coloradu, je bil od Miss Roche imenovan za menežerja njene družbe. Nekateri finančni krogi so takoj začeli ostdr boj proti politiki, uvedeni od Miss Roche. Vzlic temu nasprotstvil je družba preživela depresijo mnogo boljše kot mnoge druge premogovniške družbe. Ta uspeh gospice Roche dokazuje, da se socijal-na pravičnost izplačuje ne le za delavce, ampak na vsezadnje tudi za delodajalce.
Unionizacija ameriških premogovnikov prišla je ob času, ko ta industrija, ki je bila nekdaj hrbtenica industrijalnega razvoja, splošno propada. Prestol kralja Premoga se maje. Leta 1913 je premog preskrboval deželo z 84 odstotki njene energije ali gonilne sile, leta 1929 pa le 60 odsto. Petrolej, prirodni plin in vodna sila so postali mogočni tekmeci premoga. Oljne peči se čim dalje več postavljajo v privatnih hišah, kakor tudi v industrijalnih napravah in tudi ladje in železnice čim dalje bolj nadomestujejo premog z oljem. V zadnjih desetih letih se je produkcija pri-rodnega plina in vodne sile kar podvojila, d oči m produkcija premoga je na isti višini kot pred 20 leti. Poleg tega pa imamo tako boljše metode kurjenja, da tona premoga dandanes služi več k°t Poprej.
Ali vzlic vsemu temu j c premog osnovna industrija v tej deželi, ena izmed največjih, in več kot 600,000 ljudi je zaposlenih v njej- V varnosti premogarstva se je storil velikanski napredek- Vendar kopanje premoga je še vedno ena izmed
najnevarnejših obrti. V zadnjih 25 letih približno 2,400 ljudi je našlo smrt v nezgodah in število poškodovanih šteje več kot 100,000 na leto. Vsled boljših varnostnih naprav je razmerje nezgod znatno padlo v zadnjih letih, ali celo dandanes se za vsakih milijon ton izkopanega premoga plačuje s tremi človeškimi življenji. Sporazum, ki unionizjira premogarje, določa tudi boljšo zaščito za delavce, tako da njegova obrt naj postane toliko varna kot ona delavcev v drugih večjih industrijah.	FLIS-
(Nadaljevanje s 1. strani.) neba kot strela in zgrabi kačo za vrat, predno je utegnila misliti na obrambo. Dorasla klopotača pa je tudi za požrešnega jastreba precej zadovoljivo kosilo.
Zanimiv prebivalec puščav je ptič “čaparal,” ki ga imenujejo tudi road runner (cestni tekač). Ob cesti, ki vodi skozi puščavo, se večkrat pojavi tak tekač, ki se skuša z dirkajočimi avtomobili. S svojima dvema nogama teče tako hitro kot najboljši avtomobil na osem cilindrov. čaparal je nekoliko podoben pavovi samici in doseže velikost domače kokoši. Njegova špecialiteta je pobijanje raznih puščavskih strupenic, posebno kač klopotač. V boju s strupeno kačo klopotačo je vedno on zmagovalec, ker je bliskovito hiter in ve, kako in kdaj kačo napasti. Ko s svojim ostrim kljunom kačo ubije, poliži j e nekaj boljših koščekov, drugo pa pusti.
Meso kače klopotače je nestrupeno in baje zelo okusno; strup se nahaja samo v žlezah za zobmi sekavci v glavi. V nekaterih južnih krajih so pod’ jetni ljudje odprli celo “boljše vrste” restavracije, kjer servirajo meso kač klopotač. Baje pošiljajo meso kač klopotač celo v New.York, kjer se v “boljših” hotelih in restavracijah servira kot draga delikatesa. ----------------o--------
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
hišo blizu letališča in eksplodiralo v prvem nadstropju hiše. Eksplozija je povzročila požar, ki je leseno hišo v kratkem uničil. Življenje so izgubili en častnik, en podčastnik državne straže in en potnik, ki so bili v aeroplanu, in pet stanovalcev zgorele hiše.
TRETJI VELIKI preobrat v zgodovini človeštva se odigrava ravno v teh časih. Svet, kakršen je bil ob času našega rojstva, ne eksistira več. Nihče ne ve, kaj bo sledilo, gotovo pa je, da živimo v dobi velikanskega preobrata. Prvi veliki preobrat v znani zgodovini človeštva je bil propad rimskega cesarstva. Drugi preobrat se je izvršil v dobi velikih iznajdb in je-pometel s sistemom takozvanega srednjega veka. Tretji veliki preobrat pa se vrši sedaj. Tako se je nedavno izrazil William Van Loon, sloveči pisatelj, svetovni potnik in umetnik.
PREDSEDNIK ROOSEVELT se namerava prihodnje poletje podati na daljšo turo. Obiskati namerava nekatere teritorije Zedinjenih držav, kot Puerto Rico in Virginsko otočje in potem preko panamskega prekopa Havajsko otočje. To mu bo mogoče le, če kongres ne bo predolgo zboroval.
FEDERALNA VLADA bo za bližajočo sc zimo otvorila v vsaki zvezni državi pet ali šest taborišč za ljudi, ki so brez dela in strehe. To je naznanil Harry L. Hopkins, federalni odpomož-ni administrator. Ta taborišča pa ne bodo za profesionalne “trempe.” Ti jih odklanjajo, ker hočejo prosto potovati iz države v državo. Nihče ne bo siljen, da bi se posluževal teh taborišč, toda ljudje, ki ne bodo imeli kam drugam iti, se bodo lahko tja zatekli, kjer se jim bo dalo kakšno delo, da kaj zaslužijo. Naprej bodo lahko odšli, kadar bodo hoteli.
V POŽARU, ki je v noči 3. novembra uničil neko trinadstropno poslopje v Brooklynu, N. Y., je zgorelo devet črncev. Le trije stanovalci dotične te-nementne hiše so se rešili, toda vsi trije so dobili hude opekline.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v A m*
Ely, Minnesota
GLAVNI ODBOR
a) Izvrševalnl odsek:
PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave.,
Waukegan,
Predsednik:
Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, M*11?' uni Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cl^ Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: LOUI3 J. KOMPARE, Ely. Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.	pi
Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pitt£bur6“y Uiednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. C,a“ Cleveland, O.
b) Nadzorni odsek:	h	j
Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. j 0 d
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., ClevelaD“
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh.J )|)(
3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., J011
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	^
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton.
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct.. Denver, Cow j
2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn. 1,1
3. porotnica: ROSE 8VETICH, Ely. Minn.
4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strab&ne, Pa.
Jcdnotino ur;;dno dušilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland,’' O.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:	_	%
Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland.	O.	j),	^
1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.,
2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.____________________
Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd PL.
-----------------------------------------------------------------
Vse stvari, tikajoče	se uradnih zadev, naj s« pošiljajo	na	(L*	■■${]
denarne pošiljatve pa na	glavnega blagajnika. Vse pritožbe	in pri*y•	pfC%	ft,
slovi na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih 61*D frbff za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo B* zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Avt., ngk» Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jug08^0.^ Čl*3' varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore 8 jtj, ft Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Amer '. pj hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega dru&tv® pl#JLj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani JL «Prfjir neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost.	%	$\l
tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko s kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta.
Premoženje znaša nad $1,500,000.00.
Odrasli oddelek je nad 104% golventen, mladinski nad 2,00®^*
le r
o.
“Sv,
DA SE NE POZABI
$3.50i
\
Glavni odbor J. S. K. Jednote je na zadnje**1 zborovanju določil za pridobivanje novih članov v oddelek sledeče nagrade:
Ža člana, ki se zavaruje za $250.00 smrtnine, za člana, ki se zavaruje za $500.00 smrtnine, $*• ^ za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine, $ za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine, za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine,
Za vsakega novopridobljenega člana mladinske#3 bo plačala Jednota 50 centov nagrade.
V smislu točke 474 naših pravil povrne
Jednot^f;
zdravniške preiskave za novopristople člane odrasle?3 do vsote enega dolarja.
'uring
r,Mic
Woi
Sfe,
ai
H
actic
ersa the ] 'afrie, rorr "’e Jiice »ew
groi % a
se]
'%, if
er]i i°n:
«n ■
H \ »ti, * \
n 61. e r ;aty
, °i’a b,
i,'*1 . Nit
iai
r Dl ’is an
Po
..
ilebiscit, ki naj odi®?.1’ jjF Saar pripade Nemčij1 ciji.
V NEMČIJI se bodo J vembra vršile splošni ^ zborske volitve, ki Pd (j sto navadna farsa,	^
)o mogoče le za ka11	^
jdine stranke, to je ,
--------
ODMEVI IZ
krajev
 ------
(Nadaljevanje s Prve
a v Komiže, kamor P^ 9 'ti, znana filmska »met111 novska, bivša članica $ j( stvenega teatra. Ita raCjj>^ la v Splitu prava sellZ va.
pfetir,li
V Vinkovcih so *0\$K stolovca Radoslava ^ pr1’’ ima za seboj zelo ^ lost. Že z 11 letom ^ ^ z doma in se je P°^ajV^ nih krajih Sloveni je’ Jl‘ P, i Pari j pa je izvršil ok' /
n v Gornji Istri. ^	ti-
lih rojakov izvabil ce, nakar so mu tla P ;]' 'roča in je zopet P° f|jeV> goslavijo, kjer je na stolovščine. Polic'.ja 1 je v zadnjih letih y FJ.1 nad 150,000 din»rjev‘ ^ je presto j pil v mus'1 ro in dobil ime ,ei ^ Čolnik. Sukal se j® ^ ^ o1* mi uglednimi musli^j pfs erih nikakor ni odb ok.
HITRI VLA*1 VJ
Najhitrejši	;ij	^
Britaniji vozi 69-2 v Franciji 66.1 rn^'1	(
v Canadi 68.9 miU 11 t/, veda velja to le zil '
daljo. Najhitrejši '	{
dinjenih državah vo’^ ^ milje na uro, in s sylvania železnic^
"amden in Atlantic
%
\
ZVEZNI SENATOR John B. Kendrick, ki je zastopal državo Wyoming v Washingtonu polnih 16 let, je dne 3. novembra umrl v bolnišnici v Sheridanu, Wyo. Star je bil 76 let.
NA PARNIKU Berengaria je dne 1. novembra odpotoval iz j Cherbourga proti New Yorku j sovjetski komisar vnanjih za- j dev, Maksim Litvinov, name-! njen v Washington, da se s predsednikom Rooseveltom do-1 govori o pogojih za priznanje ruske sovjetske vlade. Spremljata ga Konstantin Umansky, šef moskovskega tiskovnega urada vnanjih zadev, in njegov tajnik M. Divilkovsky.
PRI OBČINSKIH volitvah v Angliji, ki so se vršile 2. novembra, je Labor Party dosegla znatne uspehe na račun konservativcev, liberalcev in neodvisnih..
JAPONSKE ČETE, ki so šest j mesecev okupirale strategične j pozicije južno od kitajskega zi-1 da, so bile pomaknjene v sever- j no Madžurijo v bližino ruske meje.
CIKLON s silnimi deževnimi nalivi je dne 2. novembra po-; vzročil smrt 18 oseb na Cubi. i Tudi na plantažah sladkornega trsa napravljena škoda je ve-■ lika.
AKTIVNOST ‘‘nazijcev” v . pokrajini Saar na nemško-fran-coski meji je postala tako izzivalna, da je obstala nevarnost direktnega konflikta med Nemčijo in Francijo. Mednarodna komisija Lige narodov, ki upravlja to pokrajino, je vsled tega poostrila varnostne določbe in omejila svobodščine prebivalstva. Leta 1935 bo komisija Lige narodov izvedla med prebivalstvom S a a r pokrajine
<>\V;
D
atj
'y
en
:6(
h
l*tv
S
til'
!di
S
■o > S
A
N
V
s
\
s
»til
k
s
v
%
jit]
m \
New E fe
■ ENGLISH SECTION QFM
W o1t'cial 0r9*n w
of the
South Slavonic Catholic Union.
Now
Clair*
•land.
h, V % jolle1'
on, u'
!t>
'S?!
sSs
><
jftfk
’Li#
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
s*Us’ Lodge, No. 6, to Observe 35th Anniversary
By Joseph L. Mihelič
»rain n	-------------
krate'	^ov' ^ Aloysius’ Lodge, No. 6, is going to
|th gi the 35th anniversary of the founding of our " «aia-VT°nic Catholic Union and the founding of “Marija e tiv ge’ No. ®> which later was named St. Aloysius’ th(ja . e celebration will begin with a banquet followed Thjjj CeC!ne ‘n the upper hall of S. N. Home. itieer(, ^ tion will give us an opportunity to honor those leHe 1 are	us’ and w^° years ago—mindful
% g, ,s which sickness, death and other misfortunes impose
Nati0n,ndividual and
ly—organized and laid the ■as > • °ur Union ar|d 0lir l°dge. The foundation was »ee(j	ls today—brotherly love and helpfulness in time
Uring tj,
e Past 35 years various crises—wars, revolutions, ^ 2 ,uPheavals	assassinations—took place. In all
ly,gr	y calamities people suffered tremendously for the
Just a	and selfishness of the few to whom Brotherly Love
^ Pr^i",Utopian Ideal—beautiful in i s scope, but highly ln its application. But the celebration of the 35th %;iy our Union and our lodge proves conclusively c3rrjej'ln°iple of Brotherly Love is practical and that it can tllUt ^ those believing in it remove greed and selfish-neir hearts and replace it with Brotherly Love. Too anCe Carry this principle only on our lips, and refuse it the lnto °ur hearts, where, once it enters, it imbues us sPirit, making us new men and women.
n
Hals are a nation is made up of individuals. If the indi-'Self,uU ^y baser passions as greed, suspicion, hatred, f6flect .ess’ revenge and fear, these same passions will Wiv, m Sroup or nation, and eventually lead to a Hif lu " those who stand in their way. While on the other ^dividuals are permeated with the noble ideals :onrn7ve, sympathy, helpfulness, justice, kindness, co-op-lej) n c adjust all their actions and deeds according to the iMHat•6’ ^en these qualities will also be mirrored in the °n or any organization of which they are a part.
Hati	former	is amply illustrated in the imperial-
ly iS today which are driving us toward another 6(j.arnity-—war. While the latter is to a large degree In °ur fraternal organizations.
'aty of f‘Uers	Aloysius’	Lodge	feel	that	its	35th anni-
^ated ,.a^ernal spirit, love and co-operation should be com ej, . ln a fitting way—in a way in which these principles »'ing ' IVer>ated and instilled with new spirit and vigor, thus greater achievements in the field of fraternal ,ls- To accomplish this, the members decided to llr Phys	whicb	the participants will be able to satisfy
Nis ofS;Cal ueeds, and also have an opportunity to hear ^ >cials from the Supreme Board of our SSCU. After ubl ^lere be a dance, at which both young and old jv. (! to dance and enjoy themselves until the wee hours ^ing.
Arrowheads Launch First Season Party
iitiv
cai
eraar\
lew
the
> iov
l*y >en 116
jo
lid1
)V
4F
j-isp®
iff
p.
'K
acij*
tir«1
I: i
jin1 [0 ft
.i n
4
ic
^13
j CA
$
•nders enjoy splendid co-operation
0\ya	___
^thf-8, N- Y—Oct. 21
><N'ui ''r!0t'S held a ver'y
«11 Ve T Annual Har-
• Wjo t the Slovenian the wonderful co-^ting,?,	members in
,%c e hall, advertizing !iih\ at’ and also actually i ^ W-aVt, dance itself in *>y ’ meant that every-\ t- a Wonderful time. e<l to lr?e	orchestra
‘^1^	fl°or	was
Hh W 1 11 dancers. The t^u .°r this was the ex-/C being furnished “i0 'lots „n°wu Beacon Mel-
>> C 01ev<il‘‘""- <>• A|-
e ,2;3o a 0rchestra played ‘ m-> Practically all „ '''ere still in a mood ”ight of it. We
sn0an^onel!en? this orches-
’% CeSsfu, °Ping to sponsor
S co ance- Not only
KS als'n0?(erative in every (j:- k Just one of the
..tv,
'•L^^clt o, as a new street in of partic-% 0lHes uS .^at °f the five 6ing built there, ofl^ of pmes are owned by ;hf >s n a^^nders, while AVned by a former | ^ong those add-ir	should	be
'a Tvrln<^ers Paradise” '• W1*«- Anthony Ster-^ and Mrs. Frank !t> Jj. • and Mrs. Leo 1Vea!Td Mr- a«d Mrs. *ch 0 Have you noticed Jjj ^as been very 1 ty0tl av’nS big cellars 1 be a , 6r why- 1 would ^ Udge to pick out e cellar, as they
Ely, Minn.—The Arrowhead Lodge is to hold its first party of this winter on Sunday, Nov. 12, at the Slovene National Home.
We cordially invite the Gophers, Rangers and other members and friends of the Arrowheads to help make this party a success. Come on, a grand old time is assured by our new entertainment committee.
Arrowhead members, cancel all engagement and dates for the third Thursday, Nov. 16. and attend the November lodge meeting. After the business meeting will follow entertainment planned by our new committee which was appointed at our meeting in October. The small sum of 10 cents will be asked to pay for lunch and music. Don’t forget to be there— Nov. 16,! Bring your friend.
Jennie Kolenz, No. 184, SSCU. ------o------
Boosters’ Bits
. Cleveland, O.—You are right, it’s the C o 11 i n w o o d Boosters back after an unnecessary vacation. The Boosters’ sixth year of existence will be celebrated a month late with a card party, the first of many activities planned for the winter months.
First I must mention the poor attendance at our meetings all summer; I sincerely hope that members who spent their meeting nights under a romantic moon will make footprints in the snow leading to St. Mary’s Church Hall, where our meetings are held. With the co-operation of a few more intelligent members attending the meetings our lodge will be placed in the spotlight that it had enjoyed only a few years back.
Now to go back to the card party. The event takes place at St. Mary’s Church Hall Thursday night, Nov. 9, with festivities commencing promptly at 8 p. m. Prizes will be awarded at every table. Various card games are to be played, and refreshments will be served free, according to our usual custom. Our reliable secretary, Mrs. M. Lavrich, will bake one of her delicious cakes, which is to be given away that evening. Miss Alice Struna will take care of the refreshments.
The committee in charge is well selected and assures everyone attending a pleasant evening.
John Laurich (Ham),
No. 188, SSCU.
Singing Society Zarja of
Cleveland, 0., will present its annual song festival Sunday, Nov. 12, in the form of an opera, “Gorenjski slavček.” If past performances sei've as a criterion for the kind of work Zarja is capable of producing, “Gorenjski slavček” will satisfy the most critical public interested in operas, for this Slovene singing organization has earned itself a city-wide reputation for its excellent performance of the opera “Martha,” held last year. A large part of the Zarja singers consists of American-born youth, a fact that may interest English readers of Nova Doba. “Gorenjski slavček” will be presented in the large hall of the Slovene National Home. The public is invited.
Music critics of the Cleveland daily newspapers have shown unusual interest in Zarja productions and have exclaimed their surprise at the caliber of its work, considering the fact that the singing society is a non-professional group.
Collinwood Boosters to Hold Card Party, Dance
Cleveland, O.—A card party and dance will be held by the Collinwood Boosters Lodge, No. 1 188, SSCU. The day of this t event will take place at St. t Mary’s Church Hall on Thurs- 1 day evening, Nov. 9, commenc- t ing at 8 o’clock.	;
Special entertainment will be on the program and games like < 66, pinochle, bridge, casino, ] dominoes and bunco will be i played. Free refreshments will ] be served and prizes will be given to the best player at each < table.	i
Those looking for an evening i of entertainment are sure to en- i joy themselves at this affair. ; The admission is only a small ; amount—25 cents.
Alice Struna, Pres.,
No. 188, SSCU.  o-------------
Gophers Election Results
Ely, Minn.—Gee, that pain! Can’t any of you do anything for me? I hope not! Why? Well, I’ll tell you. First, it’s on the right side, then it’s on the left side. I’v got girl trouble! But here, here, Stan, explain yourself. Don’t let everyone get the wrong impression of you (that was my conscience). O. K., I’ll explain myself, and before I get through, you’ll all agree that I really have the symptoms, and I suppose you’ll prescribe remedies.
At our special meeting, called on Oct. 25, the Gophers held their annual election of officers. A fine turnout by the members made the evening . complete. Three were nominated to fill the chairman’s seat. They were Chick Knapp, Frank Pryatel (Crow) and Stan. This was a hot race, with J Stan and Crow in the finals.
Chick wanted to give someone | else a chance, so he refused to ' run. Very considerate, eh, Chick? As I said before, the race between Crow and Stan was plenty hot, so sit tight and I’ll tell you the worst. Your little Stanley is the new chairman of the Gophers. (Pardon ’ me, while I take my bow.)
Christine Belehar and Joe ^ Mestick were the candidates ^ for the vice cTTairman office, with the girls having the edge.
| Yep, Christine, take your bow.
The secretary’s job was next in line, with Frank Mrack and Mary Seme competing for the ^ job. Again the girls won out.
^ Mary, take two bows.
' Following this came the nominations for the treasurer’s job ^ —the most profitable job of all.
' Pauline Mrack, Agnes Peru-shek and Frank Bachar were ’ the candidates. The gals walked away with the votes again. Pauline, you bow three times, and take goad care of our dough-re-mi! Angela Pechek was unanimsuoly elected recording secretary. Tony Kuzma was nominated to just about
2 every office, but what chance . does a feller stand with all 5 these gals, I ask you.
Frank Pryatel was chosen i chairman of the entertainment
3 commitete, which also consists i of Louise Seme, Angela Pechek, r A1 Gorshe, Margaret Turk, j Tony Kuzma and Frank Kro-1 mar. You know, on almost
every ballot cast for Frank Pryatel the words “We want beer” were written. I’m sure he won’t disappoint us. Anyway, we hope not!
Crow was appointed basket-3 ball coach and manager, and, believe it or not, we’re going to
The Country Store
Entertainment committee in
charge of the George Washington Lodge, No. 180, SSCU, Pep Night to be held Wednesday evening, Nov. 22, announces that an unusual program has been arranged. The committee also wishes to ask G. W. members this question: Are you doing your share? Admission to the Pep Night is only, by invitation, which can be secured from any member for the small price of 5 cents. Complete details of the program will appear in next week’s issue of Nova Doba.
are all of the best. Maybe before long they will invite us up to inspect at least the cellars. One night as I was driving by I noticed that the foundation on Mary and Frank Klancer’s house was not very strong.
I Mary was leaning against the house in order to prevent it from falling over, while Frank was busy filling around. It looks quite safe now. With all these members making new homes it just goes to prove that the assessments of the South Slavonic Catholic Union must be quite reasonable.
Dancing was enjoyed after our October meeting to the strains of an accordion. After our November meeting on the 21st we are not planning to hold a dance, but instead have something else in mind that should interest all the members. We are not going to disclose what it is, as we want it to be a surprise. Make up your mind now that this will be one meeting that you will attend.
We wish to compliment the members upon their splendid attendance at our meetings. Of course, we can attend all the meetings and not expect 100 per cent attendance. Remember that in November, 1932, there were 92 per cent of the members present. What are you going to do this year? At the next meeting we hope to have* some new members initiated. Come and see who at least two of them are, as these are certain, and should make 'good members.
I regret to see articles in the Nova Doba written sometimes,
by members, but chiefly by some officer of the lodge, in which they deplore the non-attendance of certain members or bring out the faults of their lodge. The Nova Doba is the voice of the lodges, but in my opinion each lodge should advertise its good qualities, and if there are any faults, these should be thrashed out at the meetings. If every time I looked in the Nova Doba I saw an article about the inactivity of our lodge and some of its disinterested members, I surely would soon join the ranks of disinterested also.
A* smile instead of a frown and a pat on the back instead of a poke goes much further toward harmony and good fellowship. Don’t you think so, too?
Ernest Palcic Jr., No. 222, SSCU.
Lodge Zvezda, No. 170, SSCU, of Chicago, 111., will hold its Fall Dance Saturday, Nov. 11, in the upper hall of the school building situated on the corner of Lincoln St. and Cer-mak Rd.
Sian to Stan
Springdale, Pa.—Hello, folks, again Station SRP is broadcasting from its studio in the Country Store. After the long absence I am forced to get the cramps out of my fingers and run the store for Frank.
Due to the absence of the owner of this store and until his return, you will have to put up with my gab. (This is where I get even with LittTe Stan.)
Flash shots from Ely, Minnesota, tell us that a personal war is being waged upon columnists. Little Stan notifies us that the four bachelors must huddle and figure an escape. One on you, Stan. We had it all planned that if ever a war broke out against our tribe, we would get jobs as editors. As for the five-dollar words, I will leave for Frank to explain, for, you see, I use nothing but 50-cent words.
Flash: Minnesota beats Pitt, 7 to 5. A lucky day for the Gophers. A feat that they will never do again. So, stan, you have your Gophers and I have my Panthers, and I’ll say any day that I have the best end of the bargain.
Flash : Oct. 28, Pitt Panthers invade South Bend and come home with an invasion to shout about. The Panther has never been licked two Saturdays in a row, and I think they never will be. With a thought for revenge for the beating handed them by Minnesota last Saturday, the Panthers played their usual game to beat Notre Dame by a score of 14 to 0. With Sebastian and Weisenbaugh riding the Panther and Shotwell and Skla-
have a girls’ basketball team also; it’s going to be coached by Mary Seme—the prospect? look very promising, hm! And now you can see why your Little Stanley has that particular ailment; but he rather enjoys it. Who wouldn’t?
Yes, a promising season is in store for us. Won’t that winter just fly along! Think of it, a boys’ and a girl’s basketball team, peppy and entertaining meetings, dances, socials, parties, and when winter is here to stay, those sleigh ride parties will occupy our time.—dashing through the snow. Whoops— w^iich reminds me that Hallowe’en Dance is on tonight, and I’ll be back later to tell you all about it.
Before I go any further, the Gophers want to congratulate all the former 1932-33 officers, who certainly did a swell job this past year and have made it so much easier for the new officers. They are: Chick Knapp, Frank Bachar, Frank Mrack, Lillian Chelesnik, who is now in Chicago, Agnes Perushek and Joe Mestick; and believe me, the new officers are certainly going to do what is expected of them. And now that the Gophers are on their way to town, let’s get more new members to join in the fun. Let’s go get ’em!
Well, I guess I’ll have to sheik up (put on the glad rags) for that dance tonight. I’ll be back later to tell you all about it. It’s going to be in this issue, so look around—until then I’ll say Adios!
P. S. The pain is all gone now. Heh, heh!
Sunday Morning, Oct. 29.— Well, folks, here we are danc-
dany prodding it along, Notre Dame could not stop Pitt with a steam roller, let alone a seven-man line. Stan, you played football. How would you like to play against Tar, Onder or Tiger Walton? Don’t try it, for I saw those babies play, and I’ll tell you here and now that it is plain suicide.
Flash: Deer circles steamship in the Allegheny River. While Captain Edwin Campbell of the steamship Wacouta was going down the Allegheny River, a deer swam out from the right bank and circled the ship then swam back to shore and disappeared in the nearby woods. Captain Campbell reported that deer is plentiful in the Allegheny Valley.
Flash: Tarentum High, the underdogs, beat Kensington High, 13 to 7. After the game Tarentum rooters paraded to New Kensington and went to the high school. Refused admittance, they marched by the school till class was dismissed. Ken Hi followers gathered a large quantity of over-ripe fruit and vegetables and attacked the two rear cars. It wasn’t until someone saw a man wearing a tuxedo splattered with an over-ripe tomato that the students discovered their mistake. They attacked a wedding party that accidentally fell in behind the Tarentum High parade.
So, as everything has a beginning, I also have an ending. Be patient, for Frank will be back soon.
Boost your local lodge!
(One of the four) Stanley Ray Progar,
No. 203, SSCU.
Lodge No. 92, SSCU, of Rockdale, 111., will present “Društveno Martinovanje” Saturday, Nov. 11, in B. Koreva Hall.
Ledge No. 3, SSCU, of La
Salle, 111., will observe its 35th anniversary and that of the South Slavonic Catholic Union Sunday, Nov. 12, when it holds a dance at St. Rochus’ Hall.
Singing Society Lira is to
sponsor a concert and dance Sunday evening, Nov. 19, at Grdina’s Hall. Bro. Peter Srno-vrsnik, member of St. John the Baptist Lodge, No. 37, SSCU, is the singing conductor of Lira, and Bro. John Zupanc, member of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, is chairman of the club.
Center Ramblers Notice
Center, Pa.—Members of the Center Ramblers Lodge, No. 221, SSCU, please attend the meeting which \vill be held Friday night, Nov. 10, at 7 p. m. in the Center Slovene Hall. It is very important that we have a large attendance at our regular monthly meetings so that we can discuss our problems and plan for the future.
Antoinette Mozina, Sec’y. -----------o------
EDITOR’S NOTE
Continuation of “Tenth Brother” has been suspended in this issue, due to lack of space.
ing—or should I say struggling to the peppy tunes of Robert Moonan and his Rhythm Rascals in the beautiful ballroom located in the U and I Bar on Central Ave. at Ely. Let’s go take a peek here and there, and see what we can. O. K., America !
Dancers are continually swarming in, the ballroom is getting more crowded every minute; the orchestra is playing “Who’s Afraid of the Big Bad Wolf” And let me tell you that there isn’t one person in the building who is afraid of the big bad wolf—at least I do know that Crow and Alex Kosir weren’t afraid (maybe it was the water, who knows?). But let’s get back to the dancers. As the dancers enter, they pay the admission to Frank Bachar or Frank Mrack, whoever it may be. Then Christine Belehar pins the ribbons on; the dancers then receive their Hallowe’en caps and start right in dancing. Just a minute, folks, let’s bring the mike under the big fan. Ha, ha,ha! This is funny. We can’t keep this from you. As the dancers twirl under the fan, their hats are blown off, there’s a young feller slightly under the weather trying to figure out how in the world his hat was blown off. I’d like to tell him, but we can’t stop to take time out.
The orchestra is playing the beautiful song of the islands and that reminds me that our time is flying—the strains of “The Waltz You Saved for Me” are in the air—Mamma—mamma—the big man is here again, so I guess I’ll have to go now. So long—
Stanley Pechaver,
Lodge No. 2, SSCU,
__________________________________________________________________________________________________ NOVA	DOBA,	NOVEMBER 8TH, 1933	 _______________
IlllIIIIIIIII!llllllllllllllllll!IIIIIIIIIHIII3IlIZllIIIIIIEIIIIiailIIIIIIIIlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiIIIIIIllII!IIIIIIIIIIIIIIlIgIIIIlllIIII||||||||llllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIEIIIIIIIIIIIIIIHIU!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUI!IIII!IIIIIIIIIIlIiII!IIIIIlllEinili:
MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
rs/r c
Nekoč je živen siruNcrf|mlt lcr' mu je bilo ime Rak- .W?ptin IU' peljal z dvema volort13 '.	*	s
in jih prodal za dva to mu zdravniku. Ko nJu vflofl -r ^ števal denar, je sede* r; o gir]£ in kmet je videl kako ‘,^1 '°ai op spod gosti.	Kakor	zaWa	b|ea^
še nekaj časa pred 1,11 J,’mi««, vprašal gospoda, ali ne	th
postati doktor.	ace
“O, nič lažjega kakor > !_ ell,”
zdravnik.	'
‘“Kaj pa	moram	stori >	I	tiljCo,
knlet-	.	u*	Aith 1
“Najprej	si kupi	a .	Ir
prodaj oba vola in voz i •*; ed gv lepo obleko. Nazadnje P (j»«.*Ven f, kati pred hišo izobesek'1 d:» w,1’ s bo zapisano:	‘Jaz se ■si'H°r*c **
znal.’ ”	„ J 'r°a,
Kmet je storil vse tak • J e old zdravnik ukazal. Ko )e	I
igral vlogo doktorja, n® k ^ prida zaslužil, se je Pa P °Use nekdo izmaknil nekemu .^itatei, spodu v soseščini zelo d®. J n-fo Gospod pa je izvedel * jjjjr. orSi znala. Poslal je p on)	1
nika. Ta je prišel na vprašal, ali je on dokMf jIL 'ha “Da, jaz sem,” je k>»et P g M pa se je zgodilo?”	7;'
“Mojega gospodarja ) jm, «1(1 del. Pojdite z mano, L , U' poiskali.”
Kmeta je zaskrbelo, ^ J| ffeyjl® Vendar pa svoje zadreg Jv, “Grem,” je rekel, ‘‘f mora iti tudi z meno). (fctrc Sluga je bil zadovol)ej Kfl “\Venr: oba na voz in ju odpeU^Jfc , sla v graščino, kjer 1 el jiff ^ noval, so jima dali na)P.'e;('fLi. .
Eden izmed slug je lonec dobrih jedi. D° sVojcy'tl| | jc vzel in postavil pred, ’ ’ “To je prvi,” ji )? bil prvi lonec. Sluga pa ) i!PiySoi da misli prvega tatu, >n eden izmed tistih,	ki s®	| A^ ’ e
je zbežal v kuhinjo in	ke ^ '
tinskim tovarišem:	W»ll,,
ve.	A nio
“Doktor pa res vse emHjj»as
bo predla. Rekel je, da ^ll
Drugi sluga ni hote' > je p*tr|tti’|
nico, pa je moral.	In	r 8eei)1
nec na mizo, je
deja1 Ittebe, svoji ženi:	,
“To je pa drugi.” „risr«rectec Slugi je postalo tesno ]P^ begnil je iz obednice, e1 ^ij® Tudi tretjemu se ni 111} j« V^r | kajti kmet je takoj, ko S Kjfai dejal: “To je pa tret)1; >°u Četrti je prinesel v le Jjje to skledo. Tedaj je reke* j# tor ju, naj pokaže,	kaj	H	*sk
jc v skledi. Kmet je5	r*
pa si ni vedel pomagat'-	i her.
rekel:
“O, ubogi Rak!” da' a Mislil je svoje ime, 10	I y,
bili res—raki.	..	. 'jlni,.
Ko je gospodar to s'lS‘,i\,/k.t|' “Če je to vedel,	bo	tu	I As
denar!”	.tes^irvi ^
Vsem slugom pa jejJ*	"A
in skrivaj so prosili Vse	sJ	I \
ven. Ko je prišel v ve sano priznali, da so o«1	jojl,.'"
Obljubili so mu, da 8® pll^fV*11 da bodo še njemu boga1	a
ne izda. Odvedli so ga so denar skrili.
S tem je bil doktor jp J * sc je v sobo, sedel za j1’,	.jis^jlli,.
“Zdaj bom pa v knjiS1	Iv
skrit denar.”	ieZe,'l‘i|ts.	*
Peti služabnik pa ic ^ šeh; bi prisluškoval, ali ^o^njiH'’ A A*' Vseznal je brskal P° hes^° jlNt iskal kakšno pametno v- ,| ni dobil pravega izrek3’ ^■il',l« “Notri je, takoj vam |«t,h,
ZaL”	p^f*	^
Tedaj je mislil sluga ^ p^,f voril o njem. Skočil j®repl}’ I žal k tovarišem. Ves P poveda1:	J
“Mož pa res vse ve-	j	^It
Potem je doktor Vse2'1 jifM\ spodu, kje jc denar, ^ j« 1A kdo ga je ukradel. D „e - J <i veliko nagrado in še s ^ ^ I tj, vse polno denarja, da I j I)
žc Kovač:	[	Ur,
POZNA 3P
Pozno dani sc in z®° '' jj v’
dnevi-	,i	o«II K
Oblaki zdaj nizko na	l
zdaj beli kot tropa P0.^ de* zdaj temni, da lije z '" j.l j.
Čez brdo prihaja v	d*”	1;
in solnce na nebu vsa	jjP	/t
lz grude še žito na	^I	1	^
zdaj kmalu zgubilo	;t!|
J
Spred hiše odšla na 2 jefJI boji sc mrazov in n. vSj!f “Zdaj vse je zamrlo in 5[} J Tu nič ne pomaga, st
Zdaj čakamo vsi sa"'°a ^ in mnogi na sneg in.ntegii' v/] Hditia tolažba za J1® e\ei ’
za zimo prišla je še v	,(f
NAJNEUMNEJŠA
ŽENA
Nekoč je živel mesar, ki je izgubil vse premoženje. Zato je rekel svoji ženi:
“Zdaj bom začel kopati in delati za dnino.”
Toda ko je že nekaj dni kopal, je imel vse ranjene roke in zato se je vrnil k ženi in ji dejal:
“Rajši pojdem spet za mesarja.”
Šel je torej na kmete, da bi si kupil kakšno tele. Toda nikjer ni nič dobil. Nekje pa so mu rekli:
“Pojdite k mlinarju, ki stanuje tu v bližini. Pet volov ima naprodaj.”
Tedaj je rekel mesar: “Tudi vole bi potreboval.”
In šel je v mlin.
Mlinarja pa ni bilo doma. Toda preden je šel, je naročil svoji ženi:
“Če bo hotel kdo kupiti vole, jih lahko prodaš, toda za vsakega moraš dobiti petdeset tolarjev.”
No, in zdaj je prišel mesar. “Da, po , petdeset tolarjev jih dam,” mu je rekla i mlinarjeva žena, “ceneje pa ne.”
Mesar je bil zadovoljen. “Samo denarja nimam pri sebi,” ji je rekel. “Vzel , bi vseh pet. Dva bom odpeljal takoj s j seboj, tri bom pa pustil tu za jamstvo, dokler se ne vrnem.”	(
Mlinarici se je to zdelo prav in vesela je bila, da je napravila tako dobro < kupčijo.	.
Ko se je zvečer vrnil mož domov, jo je takoj vprašal:
“Ali si prodala vole?”	,
“Da,” je rekla žena. “Vseh pet sem oddala nekemu mesarju iz mesta po ] petdeset tolarjev za vsakega.”	(
“Dobro kupčijo si napravila,” je re- , kel mož. Sedel je za mizo in povečer- , jal. Potem pa ji je rekel, naj mu da . denar. Tedaj je žena odvrnila:
“Denarja še nisem dobila. Mesar mi jc rekel, da mi ga bo prinesel, ko pride j še po ostale tri vole. Te tri je namreč pustil za jamstvo.”
Tedaj se je mlinar razjezil:
“Kako si neumna! Nasedla si sleparju. Neumnejše žene od tebe res ni na svetu. Če bi šlo tako dalje, bi mi kmalu vse zapravila. Če se torej mesar v štirinajstih dneh ne vrne, pojdem v svet in se ne bom vrnil domov, dokler ne odkrijem ženske, ki bi bila neum-nejša od tebe.”
Mlinar je res počakal še štirinajst dni. Dosti ljudi je prišlo, le mesarja ni bilo od nikoder. Potem je šel v svet.
Že dolgo je hodil po svetu, toda neumnejše žene, kakor je bila njegova, ni mogel nikjer dobiti. Nekega dne pa je prišel do gradu, kjer je stanovala grofica, ki je bila vdova. Teda) je začel poskakovati in gledati v nebo. Grofica ga je z okna opazila in takoj poslala svojo sobarico pod grad, da bi čudnega tujca vprašala, zakaj poskakuje in zija v nebo. Mlinar ji je rekel:
“Pravkar smo v nebesih plesali, pa sem padel skozi neko luknjo na zemljo. Zdaj pa se ne morem dovolj mečno odgnati, da bi skočil nazaj v nebesa.”
Ko je sobarica prinesla to vest v grad, je takoj prihitela grofica k mlinarju in ga vprašala, ali morda ni videl gori njenega moža.
“I, seveda sem ga videl,” je hitro rekel mlinar, “pred pol ure je še z mano plesal v nebesih.”
“Če je tako, dragi nebeščan,” je dejala grofica, “mi tudi povejte, ali nosi rajni gospod še zmeraj velike škornje z zlatimi ostrogami in zelen suknjič?” Tedaj je mlinar odvrnil: “Milostna gospa, gospod je moraj zadnjič svoje zlate ostroge prodati, ker je prišel brez denarja v nebesa, škornje še ima, toda tako jih je obrabil, da mu gledajo že palci iz njih. Suknjič mu pa tudi že cvete na komolcih.”
“Oh, takšna sramota,” je zastokala grofica. “Ali mi ne bi hoteli vi napraviti veliko uslugo?”
“Kakšno pa?” je radovedno vprašal mlinar.
“Ko bi mu nesli v nebesa nekaj blaga za nov suknjič. Pa štiristo cekinov bi vam dala zanj s seboj in nekaj jedi in pijače.”
Mlinar je rekel, da bo to iz srca rad storil in grofica mu je naložila poln koš samih dobrih reči. Pa še štiristo cekinov mu je dala.
Namuznil se je in šel dalje. “Ta jc pa res še neumnejša kakor moja žena,” si je mislil. In obrnil se je proti domu.
Kmalu pa se je vrnil v grad domači sin in dobil mater v solzah.
“Kaj pa je, mati?” jo je vprašal. “Oh,” je dejala grofica, “pravkar je bil tu nekdo iz nebes in mi povedal, kako slabo se gori godi tvojemu očetu. Ostroge je moral prodati, iz škornjev mu že gledajo palci in obleka mu na komolcih cvete. Zato sem mu dala štiristo cekinov in še drugih reči, da mu jih bo nesel. Res, tako hudo mi je ... ”
Sin je takoj vedel, da je mati nasedla sleparju, skočil na konja in jo udrl za mlinarjem.
Mlinar, ki se je neprestano oziral nazaj, jc kmalu opazil, da ga nekdo zasleduje. Skriti se pa ni mogel nikjer, ker je bila okoli in okoli gradu sama ravnina. Tedaj pa je zagledal nedaleč staro ženico. Vprašal jo je, koliko bi ji moral dati, da bi se smel za nekaj časa skriti pod njen plašč. Zenica je zahtevala pet tolarjev. Dal jih ji jc deset in ji povedal, kaj mora reči, čc jo bo kdo vprašal po njem. Skril sc je pod plašč in kmalu je pridirjal grajski sin in jo vprašal, ali je mlinarja videla.
“Seveda sem ga videla,” mu je rekla, “pred četrt ure jc tekel tod mimo. Skril pa se je nedaleč odtod v kočici, ki jc pod gričkom. Splazite se oprezno tj c in kmalu ga boste imeli.”
POTATO CAKES
Scrub five medium sized potatoes. Cover with boiling water in a pan. Boil till the skins break. Pour off the water at once. Stick a fork in first potato and peel with a small paring knife. Peel others same way. Put through a ricer.
Add one-half teaspoon salt, one-half cup milk and one teaspoon butter. Beat well.
Drop one tablespoonful at a time onto a well greased frying pan.
When brown on bottom side, turn over with a pancake turner and brown on other side.
Serve at once on warm plates.
 0----------------
Mirko Kunčič:
PREMOGARJEV OTROK
Očka moj je delavec.
V rovih črnih dan na dan koplje premog in domov vrača se ves mrk, bolan.
Vsak dan znova poslovi se od mene, preden gre.
Če še kdaj se vrne živ k nam domov—nihče nc ve,
V rovih črnih solnca ni, ni veselih src in sanj; v rovih črnih smrt preži vsepovsod zahrbtno nanj—
Očka moj je delavec.
Drugim koplje črn zaklad, srečne in brezskrbne dni— sebi grob, bridkost in glad
ROOF
/°5?
/ &
4 A S4B WANTED I CIRCLE C i/4“X 13 1/2'"
I PARTITION D 1/2" x 6'Ali i/T Z BO E \/Z" X 6'" X 6 3/4' —*• NOTCH FARTS TO PIT PCS. A ..
ROUND BIRD HOUSE
KITAJSKI DOMAČI ZDRAVNIKI
Na Kitajskem je zdravnik nasproti svojim bolnikom v povsem drugem položaju kakor pri nas. Njegova dolžnost ie, skrbeti ne le za bolnega, ampak, kar
je še važnejše, za zdravega. Njegova dolžnost je torej, varovati zdravega “pacijenta” pred boleznijo. Zato plačujejo na Kitajskem zdravnika samo toliko časa, dokler je človek zdrav, kakor hitro pa kdo oboli, ga mora zdravnik brezplačno zdraviti.
Še bolj zanimivo je pa tole. Na nagrobni spomenik umrlega ne vklešejo Kitajci samo mrtvečevega imena, ampak tudi ime zdravnika, ki ga je zdravil. Pokopališče jc torej za vsakega zdravnika reklama: čim redkeje bereš njegovo ime na nagrobnih spomenikih, za tem boljšega zdravnika velja in tem boljši tudi je!
A LASTING FEUD
Away back in 1869, Mrs. Brown’s cat walked across Mrs. Jones’ freshly scrubbed porch. “Scat,” hollered Mrs. Jones to the cat. “Scat, yourself,” yelled back Mrs. Brown. Thereupon began an exchange of uncomplimentary bandyings. The neighbors helped, as neighbors are wont, to widen the breach. Mrs. Jones forbade her children to play or mingle with the Brown brood. A spite fence was then erected between the respective premises by Pa Brown.
To this day the grandchildren are still carrying on the feud, though the cause of its beginning they know nothing about.
The above, silly as it may appear to the reader, is no more an exaggeration han the actual story that might be old of the beginning of many a lasting, bitter feud. Being, however, fable, it loudly calls for the customary “moral”; here it is:
Moral:	Much Unhappiness results
from the Inability on Someone’s part o “Laugh It Off.”
(The Glad Philosopher in “The Flower Grower.”)
Ivan Albreht:
DOM
Jaz pa vem za hišico kot ni več nobene, koder hodim, k njej srce venomer me žene.
Vsak kotiček v njej poznam okrog nje vse trate, ceste, pota in steze in ljudi kot brate.
Danilo (Jorinšek:
JESENI SE, JESENI
Tamkaj v beli hišici srce najbolj blago rado zame dalo bi krvi poslednjo srago,
Solnčni voz navzdol se pelje, skoraj v dolu se znoči, hlad od severa zavel je —jeseni se, jeseni . . .
Jaz pa vem za hišico, doni najbolj bogati, ker pod njenim krovom tam name misli—mati.
Srečen, komur zlata volja sred srca tc dnj žari— smrti ne uzre sred polja! Jeseni se, jeseni! . . .
NOVEMBER
Then it is wc say, “November!”
And, “The winter’s almost here! Soon we’ll see the Yule-Tide season Gayest time of all the year.”
In the fall when leaves arc dropping, And the pumpkins on the ground Look like giant golden apples,
With the corn shocks all around.
When the green leaves all arc turning Brown and red, and dying, too,
And each morning shine and glisten With hoar frost instead of dew.
And although the snowflakes threaten. And our ears—and noses, ft>o— Tingle from the nip of morning Till they turn both red and blue.
We do love the deep fall season, When all Nature stops.to rest:
And the flowers seek warm quarters ’Neath dear Mother Earth's calm breast.
To slaba tolažba je Tolažba zaleže za c Ali zima je dolga> 1 Kaj bi s tolažbo? —“
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtill!
UNCLE JIM—FULLBACK
“Uncle Jim, did you ever play a game of football?”
“Football? Oh, yes—football. To be sure, I did, kidders.”
“When you were a boy?”
“Yes—.that is, when I went to college.”
“Were you a very good player?” “Well, now, kidders, I oughtn’t to say it myself, but I was about the best there W'as in my day. I suppose that calls for a story. I see what you kidders are after
“It was in our game against Hill College. Hill was our hated rival and we were anxious to beat them. The game was pretty nearly over and neither side had scored. I was the kicker—what do you call it, Henry?”
“Fullback.”
“Oh, yes, I was fullback. I was running with the ball when a whole lot of big, heavy players fell on your poor uncle and almost killed him. I heard something snap and when they carried me off the-—gridiron, isn’t it, Fred?— the doctor told me the tendon in my kicking leg was broken and that I could never play football again. Maybe I didn’t feel blue.”
“But did those Hill boys win the game?”
“Yes, Fred; as soon as I was taken out they ran the ball over the goal line and made a—what you call it, boys ?” “Touchdown.”
“That’s it. The whole school was sorry I was hurt. Besides, I wanted to play football again. Now there was a lot of students at my school studying to be doctors. I knew a few of them real well. One day I had an idea. By the way, boys, were you ever kicked by a mule?”
“No, Uncle Jim.”
“Well, it sure hurts. As I was saying, I got to thinking and I fixed it up
: ers looked mighty glum, for they didn’t have a show of winning, though they 0 : outweighed us fifteen pounds to a man.”
“My, that’s a whole lot, Uncle Jim.” “We	lined	up, but	my captain
wouldn’t let me kick off for fear I’d kick the ball over the line to start with.
1 Hill got the ball and on the first down t	made	fifteen	yards through short-	q
t stop—”	til
i	“Oh,	Uncle	Jim—you	didn’t mean	at
shortstop. That’s baseball. You mean ■ tackle.”	0(
:	“That’s	it,	tackle.	I	couldn’t	think
: of the right	word.	Then	they	made	ten	cl
!	yards	around	end and	another ten	W(
: through center. Our crowd was surprised the way they started off, but we 0r knew that if I ever got hold of the ball they’d have 10 begin all over again. ov They rushed the ball to our five-yard 0r 1 line and then we held them for downs and I got the ball, everybody cheered when I stepped back for a kick. I ^ stood fifteen yards behind goal line. You see, I wanted to have plenty of time to make a kick, and what difference did a measly fifteen yards make to me? The enemy’s quarterback had moved down the field until he was almost out of sight, but I determined to kick over his head. The center snapped the ball to me. I took good aim and— thud! the ball flew down the field. It seemed like it never would come down, but it fell on Hill’s five-yard line, ’way over the quarterback’s head. Some 1 kick, wasn’t it, boys?”
“Well, I should say so. I wish 1 could kick that far.”
“The rooters went wild. They gave me three cheers as we walked down the field to line up. The Hill team again began their steady nnrch aown the gridiron to our goal line. They were so much heavier than we were
with a bunch of those students to cut, my leg open and put in another tendon so I could play football again. Do you boys know what a tendon is?”
“No, sir.”
“A tendon is a muscle in your leg that acts like a spring. It helps you to move your leg and is very strong. Now, those doctors took a tendon from the right hind leg of a mule and put it in my leg.”
“Why, a mule’s bigger than you, Uncle.”
“Yes, Henry, but this was a young mule. They made the operation very successfully for young chaps—but it took almost my whole summer vacation for my leg to heal up. I was willing, though, to suffer anything if I could play football the next fall and beat Hill College.
“The coach was awfully glad to sec me back on the gridiron when school opened. He handed me a football and I gave it an easy little kick and it sailed fifty yards. I tried again and it went seventy.”
“Why, Uncle Jim, forty yards is a good distance for most punters.”
“Yes, 1 know, but you must remember I had a mule tendon in me. You know how hard a mule can kick. The students were all glad when they heard I could play again, especially when they heard I could kick sixty and seventy yards. We had a very successful season. Wc won every game up to the Hill game, by large scores. At last the day of the big Hill game was at hand.
;	We	would rather	beat that team than
any	of the others	and they	were afraid
1 of' us because they knew how I could 1 kick. All of our rooters were yelling : themselves hoarse, while the Hill play-
“Malo mi primite konja,” je dejal i mladi graščak, “jaz pa pojdem ponj.”
1 In res je odhitel proti gričku. Toda ko je bil na pol poti, je skočil mlinar iz-
■	pod	ženičnega plašča in se	zavihtel na
•	konja. Potem je	oddirjal.
Grajski sin pa se je žalosten vrnil
■ domov. Sram ga je bilo, da ga jc pre-> kanjenec tako grdo potegnil. Mati je 1 takoj opazila, da nima konja. Vprašala i ga je, kam ga je dal.
i “O, nebeščanu sem ga dal,” je trpko i odvrnil sin, “da bo prej v nebesih.”
) Mlinar pa se je vrnil k ženi. In ko : je prišel domov s konjem, štiristo ce-3 kini, blagom za novo obleko in košem dobrih jedi in pijače, ji je rekel: “Zdaj 1, bom pa ostal pri tebi, ker sem našel no 1 svetu še eno, ki je neumnejša od tebe, e in zaslužil celo dosti več, kakor sta bila a oba vola vredna.”
1	(“Mlado	Jutro.”)
,that they soon had the ball on our ten-yard line. Then their quarterback fum-1 bled and we got the ball. Again 1 drew applause from the rooters when I kicked eighty yards out of danger. Again and again Hill pushed the ball down the field, only to be driven back when I kicked the ball to the other end of the gridiron. They were discouraged because they could not score. Indeed, they would have made several touchdowns if it hadn’t been for my kicking, if I do say it myself. But we were all mighty glad when the whistle blew for the first half without a score. \The Coach gave us all a good talking to between halves and we went back into the game feeling sure we would win.
“On the kickoff a Hill man caught the ball and wriggled his way through the field and ran toward our goal. Everybody thought lie was going to make a touchdown, but I ran up be-| hind him and tacklcd him on our three-yard line. We got the ball on downs and I kicked to the other end of the field. Time and again Hill rushed the ball almost to our goal, but my mule tendon was working good and I always kickcd the ball high out of danger.
1 “Now, kidders, I’m coming to the : 1 pathetic part of this story and you must I not mind me if I show any emotion. It :, makes me feci awfully bad every time ’ j I think of it.
■ “There were only ten minutes more 5 to play and neither side had scored.
5: Along about that time 1 began to feel • a strange feeling. I can’t explain it,
I but I felt frisky and wanted to run
II around the field.
JI “As the game went on this feeling increased. When I went from one line-" up to another I would trot along frisk-1 ily, which made the rooters laugh, for they thought I was cutting up. But I a; began to have less control of myself . all the time and I felt as if 1 was a changed into another being.
“Gradually Hill rushed the ball to-
I ward our goal, but somehow 1 didn’t
- seem to care. There were only two e minutes to play. When they got to a our ten-yard line I thought I’d take a
trot around the field—I felt so gay. 0 The rooters watched me in amazement.
The referee called time out and per-0 suadcd me to return to the game. I
- did so and went back to my position as
II fullback, laughing galy. Wc held them ij for downs on our eight-yard line and a then the rooters yelled in defiance, for
they knew I would punt the ball far a out of danger.
“Kidders, I hate to tell the rest, but as I stepped back ten yards behind our
Silvin Sardenko:
ZAKAJ TE LJUBIM, JESEN?
Pogleda nisi vročega, obraza ne cvetočega; zakaj te ljubim, jesen?
A moj obraz je ves cvetoč, in moj pogled je ves ognjen; zakaj te ljubim, jesen?
Ko stopiš k nam, ko stopiš k nam, napolniš vrt, napolniš hram.
Pa naj te ne ljubim, jesen?
goal line, I didn’t seem to know what I was there for or what those funny men were doing kneeling down and facing each other. • wanted to lope and run away from them.
“I pranced around uneasily as they knelt motionless. I was sure they planned to injure me. Sure enough, 1 saw one of the men throw something backward between his legs. I thought sure he was g°'n8 to hit me and, determined to protect myself, I snorted in defiance and turned my back to them.
I got down on my hands and knees and kickcd with both feet at the thing the man was throwing at me. I hit it a good square kick and it flew into the arms of a man who fell across the goal line. I learned afterward tliat man was a Hill player.
“But what became of you, Uncle Jim?”
“As soon as I kicked the ball I pranced around the field kicking up my heels and snorting. The mule tendon not only made me a great kicker, but made me like the mule it was taken out of. But the players chased n.e down and calmed me, and the doctor soon brought me to myself. When I j learned that Hill had won I was awfully sorry and have ne^er forgiven myself to this day.”
“But, Uncle Jim^ you never act like a mule these days.
“No, but you have never seen me excited. When I get mad I prance around and snort and feel like kicking I everything I sec.
i “Have you still got taut mule tendon in your leg ?”
“Certainly. Son,',c (,t il1sse da5's I’*1 show you the scar.
The boys were silent a moment. Then Fred said mischievously winking at Henry:
“Uncle Jim, come and kick us a few ■ punts with my ncw football.”
“Now, you boys must chase your-: selves. Your old Uncles mule tendon • isn’t as lively as it used to be.”
November is the time of year to a make and place bird houses, for unless | the birds have begun their migration j before the month they will be looking r for quarters for next year’s housekeep- i ing. In any case, a house that has f been exposed to the weather during the t winter months and its human evidences 6 frozen out is always preferred to a £ new house in the spring.	t
This house has accommodations for e four families and may be easily made t by any boy with a few tools and an 1 c affection for birds. The body of the IC house needs a -)4” base 14” square, a c round 34” top 13^” in diameter, four t pieces A, four partitions D and E and four pieces of tin or galvanized iron s 7”xll>^” with the ends turned over r Ya” to prevent sharp edges at the r doors. Assemble the bottom, pieces i A, D, E and C, and fasten the tin to A t and C with 3d nails so four doors t
about 1 /” wide will be left, j Make a 22” circle of heavy roofin paper; draw a quarter circle of 9-Ki radius, the radius of the eaves; trisec it by laying radius from F to 1 an from G to 2 and space either of th three divisions twelve times around tli edge of the 22” circular roof. At 1 add 2” for a lap and cut as above b black lines. If the roofing is stil enough pieces B may not be needec but if necessary they should be mad I of the bevel of the roof after the point 0 and 12 have been biought togethe doped and fastened by driving tack through and clinching them.
Fasten the roof to the circle C wit short roofing nails, dope the joint an nail heads with roofing cement an mount the house on a pole, an outbuild ing or on the branch of a tree and it i iready for inspection by prospectiv tenants.
$
!£ar editor G1LBERT-minn-
VSE*1 £ jS my rst letter to the Nova
1VeHh Dr1*'!' years old and in the m iv srade. siroW^ '01 mtere'st«^ •
,k Nt^ 0nithe iuvo ? ln the Paee of stories voz ^ ^ in a nile members. I have also
!'5>erestin0gry and 1 hope that [t wiH
itfSGlVlNG CHEER
iko toad on tK61"6 Walking UP fhe coun-jgmaM > 3 bleak rf Way home from school mizo,!" fr. ’ dreary day in late Novem-ne bi ® "Isn’t ,h-
^ Grao„IS terr>ble weather,” grum-kor !<•>	\i,?'n
•lorfow \V sw,ered Evelyn slowly, “if storiiii ’ 'oiilj c a*n’t Thanksgiving, I think #t *1111 P about it. But I can’t. abec«0^ 'tjj, , ^’onderful holiday coming ozi|,s' i F„ i ct> Grace Drummond,” s*even f„e ^n’ "you should be thank-Ju-Weather like this.” se® ie fork in '^^d Grace. They reached L*s‘de r°a(j ttle road and started down old
ie i( .j '*iev, , nac*den homestead came in-"'te i,0u Was a lovely, low rambling
pa PhS lihous« hadUK 8reen shutters- The :rnu	’Statelv i	taken over by a
o dost' “ !tson w.' at>y from town. A haughty z»»* ^hbors ld not bother with other ,j sv0J”j Grace 1
eands;0-jd across at the beautiful ;tor	^ thant!	1 Suess I do have
kmet P tltc and * ^ave a home like a m ^stEv (i(.n?t a refrigerator. Good-a ie '‘j 'and CniV ,you think she would set now n8 like that?”
Vou	Grace,” Evelyn replied,
ka^i e to	me who has gone down
jir n'*ike friends with Miss
\ta ,
®%one reccPtion could a	get
jljefl- Iff Grac'°Uld have courage to go,'
»ljal* m t' *®11,
ie oWj 1118oii,gl Pers°n could try and 1 know jprej'? S* it think she will be lone-priiieL 7ks6ivin! „Won,t 80 any place on okt°r u. facc h.
:d svo) | til, | \ . ' a long breath and said, reke|- Jshe tur R y”u luck> Evelyn.” With je6'1< , 'ttniui1^ 'n the walk at ller home, in	JJonhf'. re‘8ned supreme in the
so	the	hai!6' Wll.en Evelyn reached
del11' tt^fed ty.'^8 and cooking was done.
j apr,„.,S s,'tting at the table with a ve. i11 n>0un,'‘ed about her peeling a ia s^i !j?*s rollin'1 °f aPPles- Mrs- Gray-iti ialj i. e|l. veil’8 °Ut some dou8h. jjo je P i	,	Ully	,	’ well,” sang out Evelyn
dok|l,r	;.	®e5ins	„ds	,sbe	kissed her	mother,
njbeino S 8reat plots and plans
011 meaCn0ncocted-”
ri	6cN.	An	P°ts	and pans,”	Mildred
0 I'd 1 sUdden| f s'6ht of such cheer Eve-trf ^ a«d f;y ^e*t sorry for the lonely ji1 ^erthp*na,	had to confess to
Mot th Sy6 WaiUed Mrs. Casey in-' di»3 if n'ayeJ.h^nksgivin8 dinner. gosr 4 ° come^f er’ dear’if she would
t f'	i
sklW vask her6”.down now fo her house \Sniy Crhied Evelyn.
^er, y> honey,” replied her
^ Mrs	c	,
n, * at j,e • ^asey answered the
tj., Voun„ do°r, and looked down at
k* she , visitor, Evelyn almost
ii(.°ne th| adn’t come. There was
jj** to do, however, to make
littleS2 happy 1 >ust fecl likc ItaK It S(lUep 'V11,” said Mrs. Casey M < k'Z h ed her »ttle hand.
1 ■	'»v’ “N0lv ®Ur °f talking, Mrs. Casey LanV lon’ ear’ I don't want to keep Vat home'.' No doubt you are very lit. tliingo and * want you to bring t,,hnBpf° y°ur mother.” She ‘‘I ?t0nishL ket and handed it to HtS a f Evelyn-
fly., think 0t	books and trinkets
itt Ir,1e an/°U	hke- Come over
V kji’ank	out	what	you would
i.5r invity°Ur m°ther ever so much
lEv«yJ 10n”
\ ry r°ad .Walked rapidly over the 'l||(.5re beEj °.her home, she thought,
^th°arly bn!''118 our Thanksgiving a as therc is so much to We should start early.” 'TE TUSHAR (age 12),
No. 113 SSCU.
^	'—o------------
^ ^dnii h M0KLEY> COLO-v° v zn„ d°P>s sem zopet dobil
J*l, fe'ila. vs 1 $1-00, ki me je zelo
'i / Pre=* ?ahvalo zato bom gle-
dr?101 v odrasli oddelek,
DJ«Ul član JSKJ ter bom
k0 , naPredek jcdnotc.
• 2iina P'sem, nas je obiskala
r'hJ* naš« ?,r ,,r''azgrniia svoj beli
Not^hutla p' e; l'Pamo Pa- da ne 'i v„!.ar)i tni,' • red Par tedni so imeli ali l,Ve za 3) na Morleyu in v oko-ža J)r‘Poznanjc U. M. W. of 'Jf A ®.ariev j 0ckefellcr plan. Večina k0nen 8lasovala za U. M. W l ^li> n‘io. Pan‘ja bo morala pripo-
tlfij a sc „
(?Xnit,'amoail1 Zatlvalni dan, pa tudi l	Poscbnih vzrokov za za-
i\ i "tet;11'?,smo nil mladi lahko
Xh U in ri Uepresiji,” da smo že l^sL0 oko); a,2dravi in veseli lahko nalili j °ddpii, 1 dopisnikom mla-»• s. ®n 0uj a želim, da bi na Za-p°sebeiral1 vsak svojega pura-S :.uPUran’ Pa želim g. uredniku srce’ 'i1 drugih dobrih reči, Poželi, za Zahvalni dan. VICTOR SLAVEC, društvo št. 140 JSKJ.
^u'-----------
uHj^TOR. CHICAGO, ILL.I
S;^eC:on/;ime.17w
\\ s ^ th'it ^ In school. Our school SZ Cow ,Sa success.
'C'Mc1® a«d be thc World’s Fair’ jt Hi6' ThP eautlful- 1 have gone
lc libra t'me 1 went w'*i1 ary teacher, I didn
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
ije PJ
;ek i»
eg« - a ‘san>°
:irn
Vss
todJv Š«1’
udi
icsf0,
bo<
oP
tud*
> rs. nii«1 es<
'P
reP
^5
i*11 »«1
&
,ai v
sۤ 0
d«1
SDi
id"1
*.
SA & ** 6
w
'* I
4
t
4
dJl
much. The second time I wfent with my aunt and uncle. They bought me a fountain pen for a souvenir, which I am writing with now. They always were my favorites. They live in Depue, 111.
During the summer the weather was beautiful. Now the weather is getting colder and we have to say indoors. I close with the hope that the letter is a success.
JOHN ZUGICH, No. 70, SSCU.
 0--------------
WYANO, PA.
DEAR EDITOR:
This is my first letter to the Nova Doba. I am very interested in the stories and letters the children write. So I thought I would write also. 1 am 11 years of age and in the 6th grade. My teacher’s name is Miss Grace Albright. She is very good to me. I get along fine in school. We play volley ball every recess period during nice weather.
I have four brothers and three sisters. Five of us go to school. My father is working five days a week now. He works in a coal mine. He is very glad that the United Mine Workers of America have received the recognition due them. I also wrote a story.
THE HAUNTED NIGHT
One night 1 came home very late. Everybody was in bed. I crept in my bed softly. 1 could not sleep that night. At midnight I heard a knock at the door. I went to see who it was, but no one was there. So I crept in my bed again. As soon as 1 lay down 1 heard a louder knock. I went to the door, but again no one was there. So 1 returned to bed again. Shortly afterward I heard the knock again. I was so frightened that I did not go to the door this time. • I screamed, then I heard a whisper. I put my head under the cover and went to sleep, and 1 never heard the knocking again.
MARY BOBNAR, No. 154, SSCU.
-------o-------
NAGRADE
Za dopise, priobčene na mladinski strani Nove Dobe v oktobru, so bile nakazane nagrade po en dolar ($1.00) sledečim mladinskim dopisnikom:
Anthony Kotnik, društvo št. 25, Eveleth, Minn.; Ana Sterle, društvo št. l.>+9, Canonsburc), Pa.; Victor Slavec, društvo št. 140, Morley, Colo.; Marie Russ, društvo št. 66, Joliet, III. — Častno priznanje (hpnorable mention) zaslužita Rudolph Supan-cic in Marij M. Supancic od društva št. 57.
DOPISI
Chicago, IH.
Samo par dni nas še loči od Martinove soboto 11. novembra, ko priredi naše društvo “Zvezda,” št. 170 JSKJ veselico v proslavo 35-letnice J. S. K. Jed-note, zato “Zvezde” ponovno vabimo vse cenjeno slovensko občinstvo v Chicagu in okolici, da se proslave tega jubileja udeleži. Veselica se bo vršila v zgornji šolski dvorani na Cer-mak Rd. (22nd St.) in Lincoln St. Vabljeni so posebno vsi tisti, ki nosijo Martinovo ime, da pridejo na to veselico in v prijetni družbi dostojno počastijo svojega vzvišenega patrona. Sicer je pa Martin itak patron vseh tistih Slovencev, ki ne marajo žeje trpeti. Vstopnice za veselico so samo ^5 centov za osebo. Članice našega društva so pridno na delu, da preskrbijo vse potrebno, kar spada k dobri domači zabavi. Razume sc, da bo dovolj okusnega prigrizka za lačne in najboljših tekočin za žejne. Za uteho plo-saželjnih bodo pa skrbeli pristni slovenski muzikanti pod vodstvom rojaka Putzelja.,
Pa še nekaj posebnega bo ni dnevnem oziroma večernem re du zabave. Trem posetnikon naše veselice se bo še posebe; nasmehnila sreča in jih obda rila z lepimi darili. Prvi bo od nesel domov živega, 25 f ulito'' težkega purana, drugi fino. p< starokrajskern načinu naprav Ijeno potico, tretji pa galone« najboljšega, tistega od zida jAko si je sobrat urednik ka 1 na rokg s Srečo, naj se posluž te lepe prilike, da si zagotov izborno puranovo pečenko z; Zahvalni dan. Razume se se veda. da mora biti na naši ve : selici osebno navzoč in sicc 'jbrez koze. (Kaj hočem še : puranom, ko mi že sama koz
dela toliko preglavic! Sicer mi pa Miss Sreča ni bila še nikdar naklonjena: ko je drugim delila poljube in sladkorčke, je mene krepelila s kamenjem, in ko je druge obsipala s cekini in cvetlicami, je name naščuvala škorpijone in krokodile! Op. ured.) Prav vljudno so vabljeni na poset te veselice člani in članice bratskih društev J. S. K. J. v Chicagu in okolici, in seveda tudi vsi ostali prijatelji “Zvezde” in prijatelji dobre zabave.
Prav gotovo ne bo žal nikomur, ki se te prireditve udeleži, ker zabave bo dovolj za stare in mlade. K sklepu pošiljam sestrski pozdrav vsemu članstvu JSKJ, bližnjim prijateljem “Zvezde” in dobre zabave pa kličem: na veselo svidenje na Martinovo soboto 11. novembra!
Za društvo “Zvezda,” št. 170 JSKJ:
Agnes Jurečič, tajnica.
Pittsburgh, Pa.
Člane društva sv. Jožefa, št. 12 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeleže redne mesečne seje, ki se bo vršila 12. novembra. Na dnevnem redu bodo važne točke, katere bo treba rešiti. Dolžnost vsakega člana je, da se te seje udeleži. — Za društvo št. 12 JSKJ:
Frank Alic, tajnik.
Windber, Pa.
Opozarjam člane društva društva “Radnik,” št. 204 J. S. K. J., da se bolj številno udeležujejo društvenih sej. Ako se seje udeležijo samo trije ali štirje člani, seja ni sklepčna. Bolniške nakaznice ne morejo biti odobrene, če ni vsaj sedem članov navzočih. Predsednik in tajnik ne moreta odobriti nakaznic, ako ni dovolj članov navzočih, da bi bila seja sklepčna. Tako se lahko zgodi, da bo bolniška nakaznica čakala na odobritev po več mesecev. Čudno je, da nekateri člani lahko pridejo asesment plačat zvečer, na sejo pa ne morejo priti. Prosim malo več zanimanja ztf društvo in številnejšega poseta društvenih sej! — Za društvo Radnik, št. 204 JSKJ:
Vinko Kinkela, tajnik.
Euclid, O.
Člani in članice društva Napredek, št. 132 JSKJ šo prošeni, da se udeležijo redne mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo 12. novembra ob deseti uri dopoldne. Na tej seji se bo u-krepalo o veselici, katero priredi društvo 29. novembra. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da mora vsak član našega društva vzeti eno vstopnico za 25 centov. Člani so prošeni, da pridejo na sejo in da pomagajo odboru, da bomo imeli večji
v korist vsem članom, ker jim ni treba plačevati društvenih naklad. Dolžnost vseh članov je, da delujejo po svojih močeh v korist društva in Jednote. Torej, vsi na sejo v nedeljo 12. novembra, da ne b6 potem kakšnega oporekanja, da sklepa sam odbor. — Za društvo Napredek, št. 132 JSKJ:
John Korenčič, tajnik.
bi morali biti pri tej priliki navzoči. čisti dobiček prireditve je namenjen društveni blagajni, ki nujno potrebuje podpore. Naj še omenim, da se za prireditev 351etnice našega društva zanima tudi glavni odbor JSKJ in da bo eden izmed glavnih odbornikov posetil našo 351etnico. Torej, na svidenje v nedeljo 12. novembra na prireditvi društva sv. Barbare, št. 3 JSKJ! Bratski pozdrav!
John Tomše.
White Valley, Pa.
Mogoče bo kdo mislil, da se je Jurij iz Bele doline izgubil, kot se je bila dne 4. julija Demšarjeve mame kuhalnica, pa temu ni tako. Jurij še živi v vsej svoji dolgosti in velikosti in tudi kakšen dopis bo ob priliki še napisal. Sicer sem slišal, da nekaterim moji dopisi niso po godu, pa ni za pomagati. Vsem ni mogoče ustreči. V listu je vsakovrstno gradivo in če kdo mojega dopisa ne mara čitati, naj ga enostavno preskoči; ne bo nobene zamere. Saj je dovolj drugega za čitati.
Pred časom je bilo poročano, da se bo izredna seja zaradi iz-iljene kuhalnice vršila takoj po seji Zveze JSKj društev dne 24. septembra. Vse je bilo pripravljeno, in v odbor so bili imenovani: Rudolph Pleteršek za predsednika, Jurij iz Bele doline za tajnika in Francelj iz Centra za porotnika. Na žalost pa je tajnik poročal, da se izredna seja ne bo mogla vršiti, ker ni navzočega sobrata Terbovca iz Clevelanda, da bi vodil zapisnik, pa tudi iz vzroka, ker se je izgubil kuhalnični obrednik, ki ga je sobrat urednik poslal v Export na poštno boxo 558, mesto na 458. Sklenjeno je bilo torej, da se ku-halniška seja odloži do časa, da pride zapisnikar v Pennsylva-nijo. Povabi se ga na prihodnjo sejo, ki se bo vršila 4. nedeljo januarja 1^4 v Pittsburghu, Pa. Ako bo udeležba tolika, da bi slučajno ne bilo za vse* prostora v Slovenskem domu, se bomo podali k Mrs. Gorišek. Tam se bo gotovo dobil prostor, vsaj za nekatere. Za izgubljeno kuhalnico je izdana tiralnica z obljubljeno nagrado onemu, ki jo vrne. Tiralnica .je potrjena po javnem notarju J. Balkovcu, cla bolj drži. To naj zadostuje do časa, ko zapisnikar Terbovec prinese zapisnik v Pittsburgh. Upamo, da ne bo zopet pozabil.
Kar se tiče delavskih razmer v tukajšni okolici, so prilično takšne kot drugod. Brez dela je še mnogo ljudi. Nekateri sicer napravijo kakšen šiht tu in tam, a zaslužek ne zadostuje niti za življenjske potrebščine. Podpore so večinoma ustavili, češ, da bo vsak dobil po tri dni dela na teden, mesto, da bi dobival podporo, če bo res, bomo pa šele videli.
Jurij Previc.
La Salic, III.
Tem potom so vljudno vabljeni vsi člani in članice društva sv. Barbare, št. 3 JSKJ, da se gotovo udeleže veselice, katero priredi omenjeno društvo v proslavo 35-letnice obstanka. Veselica se bo vršila prihodnjo nedeljo, to je 12. novembra. Bratje in sestre, le enkrat tekom obstanka kakšnega društva je prilika obhajati 35-letnico; mnogo dobrih članov in članic ni dočakalo, da bi moglo z nami obhajati ta lepi jubilej. Torej, bratje in sestre, pridimo vsaj enkrat v 35 letih vsi skupaj, kar nas je še živih in zdravih, da se skupaj pozabavamo in izkažemo čast našemu društvu in Jednoti,	Vsi člani in članice,
enakopravni in neenakopravni,
Aurora, Minn.
Nedavno sem č i t a 1 v Novi Dobi poziv predsednika minnesotske federacije JSKJ, da se gotovi odborniki iste sestanejo k izredni seji v Evelethu. Kar se mi je v tem pozivu najbolj čudno zdelo, je bila izjava sklicatelja, da ni neobhodno potrebno, da bi društva na to sejo pošiljala svoje zastopnike, pač pa, da zadostuje, da se sestanejo odborniki za pravila in pa v bližini mesta Eveletha bivajoči uradniki federacije. Kolikor je meni znano, ni nobenega uradnika federacije v bližini Eveletha; eden je pa v odboru za pravila. Potem je pa taka seja sklicana potom predsednika federacije, mesto da bi tak sestanek sklical sam odbor za pravila, če ga smatra za potrebnega. Kakšna izredna seja federacije more biti, če ni treba, da bi se udeležili društveni zastopniki !
Po mojem mnenju je precej važna seja, na kateri se sestavljajo iniciativni predlogi. Na
društva so bili razposlani odtisi točk pravil, glede katerih naj bi društva razmotrivala in glasovala, da-li se strinjajo s predlaganimi izpremembami ali ne. Te predloge spremlja tudi poziv: “Vsa minnesotska društva so pozvana, da glasujejo o teh priporočenih izpremembah v teku prihodnjih 75 dni in naj obvestijo Jacoba Muhvicha, tajnika federacije, v Gilbertu, Minnesota, o izidu glasovanja o vsaki posamezni točki do 1. decembra.” — Iz navedenega poziva je razvidno, da ima članstvo minnesotskih društev čas do 1. decembra, da razmotriva glede priporočenih izprememb. Na podlagi poziva predsednika federacije pa bi bil čas za taka razmotrivanja le do 28. oktobra. Zdi se, kot da bi odbor za pravila hotel kar po svoji volji skupaj spraviti iniciativni predlog, ne da bi čakal na zaključke društev, katera se je pozvalo, da se izjavijo glede predlaganih izprememb do 1. decembra. Nekako čudno se tudi čita, da je bila izredna seja sklicana na zahtevo odbora za pravila in več (ne vseh) odbornikov federacije.
Seveda, nobenemu društvu se ne more odrekati pravice sestavljanja in predlaganja iniciativnih predlogov, nikakor pa ne smatram za pravilno, da bi se na izredni seji, katere udele-žitev ni obvezna za društvene zastopnike, sestavljali iniciativni predlogi, o katerih bi se pozneje poudarjalo, da jih je federacija minnesotskih društev odobrila in osvojila.
Po mojem mnenju smo ustanovili federacijo minnesotskih društev JSKJ zato, da bomo složno in skupno delovali za korist celokupnega članstva JSKJ, ne pa da bi jo morda kakšna mala skupina izrabljala v svoje posebne namene. Članstvo ima pravico iniciative, da lahko v slučaju resnične potrebe potom splošnega glasovanja izpremeni eno ali drugo točko pravil. Vča-si se med konvencijami razmere tako temeljito izpremeni jo, da ni koristno čakati z važnimi izpremembami do prihodnje konvencije, in v takih slučajih ima glavni odbor pravico, da predloži članstvu iniciativni predlog za izpremembo gotovih točk pravil; istotako imajo posamezna društva pravico staviti iniciativne predloge. Iniciative so le za resne slučaje, kadar so potrebne nujne izpre-membe v pravilih. Jaz za svojo osebo takih nujno potrebnih izprememb ne vidim in tudi večina članstva je že pred meseci dokazala, da nima volje podpirati iniciativnih predlogov, ki ne izhajajo iz resnične potrebe. Sestavljati iniciativne predloge v tem času in na tak način se mi zdi brezplodno tratenje eneržije v federaciji, katero bi morda lahko koristnejše porabili za Jednoto. Zapisal sem svoje mnenje, članstvo v Minnesoti in drugod pa naj sodi po svoje.	Matt	Anzelc,
član društva št. 85 JSKJ.
J. S. K. Jednota ni samo najboljša zavarovalnica ampak je tudi dobra in zanesljiva hranilnica
Piše Anton Zbašnik, glavni tajnik
Trgovec, ki ne pozna kakovosti svojega lastnega blaga ali ne zna svojega blaga dovolj ceniti, ne more biti uspešen v svoji trgovini. Ravno tako je tudi pri bratskih podpornih organizacijah in pri zavarovalninskih družbah. Predno se poda član na agitacijo za nove člane, se mora najprej vprašati, če je o svoji organizaciji zadostno poučen in imeti mora prepričanja, da je to, kar predaja, odnosno za kar agitira, v resnici dobro in koristno za človeško družbo. Brez teh dveh lastnosti ne bo agitator imel nobenega vspeha.
Da ima Jugoslovanska Katoliška Jednota dobro blago, o tem ne more nihče imeti niti najmanjšegai dvoma, in da je to blago v resnici dobro in koristno za človeško družbo, je že neštetokrat dokazala preteklost. V dobi 35 let je naša Jednota namreč izplačala nad ŠTIRI MILIJONE IN POL DOLARJEV v raznih podporah, in če vpoštevamo, da so bile te podpore izplačane revnim delavcem, njih vdovam in otrokom, potem ne more biti nobenega dvoma o dobri kakovosti našega blaga in o plemenitem in koristnem delu, katerega naša Jednota vrši že toliko let za korist in v obrambo svojega članstva.
Kaj pa dober trgovec pričakuje od svojega odjemalca v zameno dobre postrežbe in izvrstnega biaga? On ne pričakuje samo nadaljne patronaže od svojega odjemalca, ampak pričakuje obenem, da bo odjemalec šel in povedal drugim ljudem, svojim prijateljem in znancem, o prvovrstni postrežbi, katere je bil delježen v njegovi trgovini, in da bo tudi druge ljudi nagovoril, da kupujejo svoje potrebščine v njegovi prodajalni.
Isto bi smela pričakovati naša Jednota od svojih članov, posebno cd tistih članov, ki so že bili deležni ene ali druge podpore. Ako ste bili zadovoljni s postrežbo svoje Jednote, potem ne zadostuje, da ostanete samo še vi člani, ampak je vaša dolžnost, da greste med svet in poveste ljudem, koliko dobrega je storila Jednota za vas in koliko dobrega je v stanu storiti tudi za nje, če postanejo člani naše organizacije. Najbolj hvaležnega za dobro postrežbo se izkaže trgovcu tisti odjemalec, ki mu pripelje novega odjemalca; najbolj hvaležnega se bo izkazal naši Jednoti tisti član, ki ji pripelje novega člana.
In kakor je za dobro in pošteno trgovino lahko agitirati, tako je lahko agitirati tudi za našo Jednoto. Naša Jednota posluje že 35 let, vse svoje obveznosti točno in pošteno izplačuja in ona v resnici zasluži to, kar je brat glavni nadzornik Vram-char na zadnji konvenciji predlagal, da jo imenujemo za najboljšo jednoto v Ameriki.
Kot sem že povedal v naslovu tega članka, naša Jednota ni samo najboljša zavarovalnica, ampak je tudi dobra in zanesljiva hranilnica. Akc se hoče delavec, ki ne spada k nobeni podporni organizaciji, zavarovati za slučaj bolezni, nezgode ali smrti, tedaj mora nositi svoje prihranke na banko. V slučaju potrebe mu bo banka izplačala samo toliko denarja, kolikor ga je tam naložil. Bolniških ali onemoglih skladov banka nima. Vse drugače pa je, ako član pristopi k podporni organizaciji. Pripetilo se je že milijon in milijonkrat, in še se bo, da sol bili član ali njegova družina deležni tisoče dolarjev podpore že prvi, drugi ali tretji mesec po njegovem pristopu v jednoto, in da je na ta način naložen EDEN DOLAR prinesel po 200, 500 in 1000' 1 dividende ali obresti. In to še ni vse. Pri naši Jed-ncti izdajamo sedaj troje vrste certifikatov, ki imajo svoje denarne vrednosti že pred smrtjo člana. Baš to leto je pokazalo, kolike vrednosti so certifikati, ki so izdani v načrtih “AA”, “B” in “C”, ki temeljijo na prispevkih American Experience lestvice in ki imajo vsi gotovinsko ali posojilno vrednost. Ako ne bi imeli pri naši Jednoti teh, treh načrtov, bi bilo v tem letu naj-ma.nj 2,000 članov prisiljenih Jednoto pustiti. Certifikati izdani v teh treh načrtih so jim omogočili dobiti od Jednote posojilo za asesmente in na ta način so si obdržali svoje članstvo pri Jednoti. In certifikati teh treh načrtov so tudi marsikakemu članu pomagali, da je plačal davke od svojega posestva, da si je rešil s tem svoj dom in si ohranil svoj kredit v groceriji in mesnici. Z drugimi besedami rečeno, kadar ste zavarovani v enem izmed navedenih treh načrtov, niste zavarovani samo za svlučaj bolezni ali smrti, ampak obenem si gradit® rezervo, katera Vam še pred smrtjo lahko prav pride.
Vse te debre ugodnosti, ki jih naša Jednota nudi svojemu članstvu, naj bi imel član pred očmi, kadar gre na agitacijo za nove člane. Če boste znali svojemu prijatelju ali prospektiv-nemu članu vse te dobre stvari natančno predložiti, sem prepričan, da vaš trud ne bo zaman, in za svoj uspeh ne boste prejeli samo priznanja cd svoje Jednote, ampak hvaležen vam bo tudi član, katerega-ste pridobili k Jednoti.
Waukegan, IH.
Članstvu društva sv. Roka, št. 94 JSKJ tem potom naznanjam, da je po sklepu oktober-ske seje razpisana za mesec november društvena naklada po 50 centov za pokritje društvenih stroškov. To naklado morajo plačati vsi enakopravni člani in članice našega društva, ('lane prosim, da so točni s plačevanjem asesmentov, rednih in izrednih. Posebno opozarjam tisti člane in članice, ki so zaostali s svojimi asesmenti, da plačujejo poleg tekočega ases-menta tudi kar največ mogoče na zaostale dolgove, da bodo isti do konca leta poravnani ali vsaj do skrajnosti znižani. Upam, da bodo člani in članice to upoštevali in da se odzovejo vsaj do 25. t. m. Drugače ne bo drugega izhoda kot suspen-dacija, kajti tajnik nima dovoljenja razpolagati z društveno blagajno.
Na prihodnji seji dne 12. novembra bo treba rešiti več važnih reči, zato vabim vse člane, da se iste gotovo udeleže. Apeliram tudi na člane, da skušajo pridobiti kakega novega člana za naše društvo, bodisi za odrasli ali mladinski oddelek. Jednota' je razpisala nagrade od 50 centov do štirih dolarjev za novega člana. Torej, kdor pridobi kakega novega člana, mu bo trud dobro plačan.
Z bratskim pozdravom,
Joseph Petrovčič, tajnik društva št. 94 JSKJ.
Bear Creek, Mont.
Tem potom vljudno^ vabim vse člane društva sv. Štefana, st. 58 JSKJ in vse ostale rojake iz tukajšne in sosednih naselbin, da se udeležijo veselice, katero priredi društvo sv. Stefana, št. 58 JSKJ v soboto 18. novembra v Scotch Coulee dvorani. S to veselico bomo proslavili 25-letnico društva in 35-letnico J. S. K. Jednote. Veselični odbor bo poskrbel za okusen prigrizek in primerno pri-mako ter za izboren slovenski
orkester, tako, da bo ustreženo vsem posetnikom prireditve. — Za društvo št. 58 JSKJ: Ludwig Champa, tajnik.
Cleveland, O.
Zapisnik seje ohijske federacije z dne 5. novembra 1933, vršeče se v S. N. Domu na St. Clair Ave. v Clevelandu, O.
Predsednik br. John Zalar o-tvori sejo ob-2:20 popoldne. Zastopana so sledeča društva: št. 37, 44, 71. 103, 108 in 137.
Gl. odbornikov ni bilo navzočih, ker je bilo zelo kremižljavo vreme. Zastopnik društva št. 44 opraviči br. A. Okolisha, kn1 je zaposlen. Opravičilo se vzame na znanje.
Zapisnik zadnje seje se sprejme kot čitan; enako finančno i poročilo.
Zastopnika društva št. 108 poročata, da njih društvo je pri volji sodelovati pri federaciji, ako se bode pokazalo, da se deluje izključno le za koristi organizacije. Njih poročilo se vzame na znanje.
Zastopnik društva št 37 pri-(Dalje na 6. strani)
Rado Murnik:
NA BLEDU
' »t? n
icdeljah popoldne, nal J nejo ob 12:30 popoldne- '1 či se s tem zadovoljil0, 1 Er. Skuly apelira »a 1 da se resno zavzametT1^ I dobivanje novih član0'j koli je to mogoče. _ J Ker je ves dnevni J pan, predsednik zaKJ j ob 4:30 popoldne. , J Ivan Kapelj,
1	_	cm
Članstvo društva W9L JSKJ uljudno °PoZif redno mesečno seJ°’ J
VI	1	1^	J
vršila v sredo,	J
zvečer. Slišali boste^J
veseličnega odbora, '■
odbor pričakuje, da J
navzoč vsak, ki se za ,
društvo.	J
Ob tej priliki se v 1 j
štva zahvaljujem vse ^
pripomogli, da se Je j
n ja veselica vsaj delom ^
no obnesla. Zahval0
člani in članice, ki so
kor tudi tisti, ki so sej
udeležili. Lepa hvala ^
tom in sestram druS1
in pa ostalemu občins ^
bi navedel njih imena’eSj
tem navadno pride v11 ^
ra, vsled tega bomo 0 ^
vorili na prihodnji sej •
zabite se udeležiti.
Bratski pozdrav!	.
redst;
(Nadaljevani«)
“Hrvat je rojen govornik. Slovenec pa rojen pevec in — pivec!” je modroval gospod Zlatoust. “Vsakemu svoje! Jaz sem vesel dečko! O kako sem vesel! Vesel bodi človek, ako hoče dolgo in	srečno živeti!	Glejte, cenjeni	poslušalci,	prijatelji božji, to je	vsa umetnost	življenja, vsa!	To je odgovor perečemu
socialnemu vprašanju!”
Zlatoustovo omizje se je grohotalo, on pa je nadaljeval bistro: “Žalosten človek ni nikdar zadovoljen. Ali je to res ali ne, blagorodni prijatelji? Menim, da je! Nezadovoljen človek pa tudi ni nikdar srečen! To je vsa modrost, vidite! Kratka, dobra in lahko umevna, ne?”
Skoraj tedaj pa je dejal doktor Jurinac pri hrvatski mizi: “Slava našemu genialnemu biskupu Josipu Jurju Strossmayerju, slava njegovim kulturnim in političnim idejam!”
Gospod Zlatoust Oven, apostol Židane volje, pa je jel potresati novce v	svoji denarnici, plačal, segel po palici, se	poslovil in od-
koracal,	da bi osrečil	nocoj še druge	poslušalce	z dragocenimi
biseri svoje vesele modrosti.
Jezero je sevalo v luninem svitu kakor kovano srebro. V obrežni vodi so slikale razsvetljene vile, verande in gostilnice dolge svetle lise med obkrajne sence. Tiho, uspavajoče je pljuskalo jezero ob hladnico in breg. Polagoma je umolknil tudi ta rahli šum.
Š3 dolgo sem sedel ob onemelem jezeru in misli! na Olgo. In nekaj mi je dejalo v srcu: Njenih zagonetnih, očarljivih oči ne boš in ne boš mogel pozalbiti svoje žive dni, akotudi ne bi videl lepe Olge nikdar več!
6.
“Igor, no, kako ti ugaja Olga?” me je vprašal doktor Zalokar drugi dan, ko sva se pred obedom izprehajala na Mlinem v Zaženi, za jezerom, pravzaprav za holmom med jezerom in Savo Bohinjko.
Ob Jankovem vprašanju sem čutil razburjenost, ki me je sa> mega osupnila in skoraj jezila.
“Nikdar ne bi mislil, da ima pusti mož tako hčer,” sem odvrnil; prizadeval sem si, da bi govoril kar najmirneje.
“Roža ob trnu!” se je smehljal in počasi gladil svojo francosko brado. “Te oči, kaj? Sive oči so redkokdaj lepe, sive oči so navadno srepe, bodeče, kačje, ali pa brezizrazne, prazne.”
“Ali v sivih očeh Olginih se užigajo za črnimi trepalnicami modri in zelenkasti plamenci kakor odsevi na jezeru. Njene oči so triumfalne in vendar mile.”
“Glej ga no fanta, kako je pa ^že natanko ogledal dekliča!” me je jel zafrkavati. Ko je pa videl moj resni obraz, je zaobrnil: “Kaj pa Ovnove golobice?”
“Klavirske device? Oh!”
“Oh? Kakor vidim, Igor, te niso ravno očarale!”
“Narobe! Njih smeh je priučen, umeten, njih vedenje je afektirano.”
“Omož le bi se rade. Njih vroče prizadevanje, da bi zavojevale meško srce, je krivo, da se vedejo tako čudno vse tri.”
“To sem pogodil že sam, saj je kar otipno.”
“Moža, moža bi dobile rade vse tri. Kdo bi jim to zameril? Jaz že ne! Toda zamudile so prave urice. Reve so. Mati jih preočitno ponuja s svojo skoraj vsiljivo prijaznostjo. Nespretna mama je mnogo pokvarila. Plesti ali kvačkati morajo celo na igrališču, na promenadi, da bi kazale svojo solidno vzgojo in veselje do dela. Klaviračiti in po notah kričati znajo, da se Bogu usmili, gospodinjiti in kuhati pa nič.”
“Kaj pa Hilda in jurist Bogomil Jereb?”
“Bogomil je bencin. Rad se vname, pa ne gori dolgo. Ta navihanec je kaj mnogostranski kavalir. Povsod ima ljubice, v Gradcu in v želečah, v Zagoricah in pri Rečici. Izborno se zabava.” “Kako pa da ravnatelja Jarnika ne vidim nikjer?”
“Stari Jarnik piše, oziroma narekuje. Obsedel ga je goljufivi demon pisateljske slavohlepnostv. Pravi pravcati samotar je, po cel teden ga ni z doma. Upokojili so ga pred dobrim letom, kma--u potem, ko mu je umrla žena. Dočim pa so drugi gospodje veseli, kadar smejo odložiti težko butaro vsakdanje uradniške tlake, je bil Jarnik zaradi upokojitve skrajno neprijetno iznenaden. Noče in nočd živeti zgolj o pokojnini in o spominih! Pokazati hoče, da ga še prav nič ni omajala in oslabila starost, da je njegov duh še vedno bister in čil, izkratka, da je še zmeraj zmožen! V glavo si je vtepel nesrečno misel, da mora presenetiti svet z epohalnim delom, ki mu je dal naslov: Zgodovina avstrijske pošte. Domišlja s:, da prevedo njegovo Zgodovino nemudoma na vse moderne jezike, menda celo na volapuk in esperanto, in pričakuje, da si pridobi nevenljivo slavo, in sanja, da ga bodo občudovali ne le interesirani veščaki-sodobniki, marveč tudi zanamci.”
“Kaj pa veli Olga?”
“Olga je bila izprva vesela, da je papanova čemernost in nejevolja našld odvod. Najel si je stenografa in mu narekoval po svojih osnutkih in izpiskih čudno dolgovezna, zamotana, neprebavna fmašila v papirnati slovenščini. Nevajeno delo ga je naredilo še bolj razburljivega in pisar za pisarjem mu je pokazal figo! Tedaj je prišla Olga iz zavoda. Njo je zdaj oče vklenil v pisarski jarem. Pisati mu mora vsako dopoldne. Kadar srečno dogotovita par pol, pa stari čudak vse raztrga, bodisi da mu je slog še premalo ab-struzen in učen, bodisi da je izvohal novo razpravico z novimi podatki. Ravnatelj Jarnik je tak, kakor klasična gospa. Penelopa jili pa kakor mojškra Klara, ki podnevi šiva, ponoči para. Vedno iznova se loteva svoje Zgodovine in obsedeva pri začetku. Olga mnogo trpi zavoljo njegove prenapete natančnosti in nervoznosti. Prigovarjal sem mu, naj ne muči sebe in hčerke, pa me je tako srdito obrenkal, da je bilo kaj!”
Sedaj sem vedel, zakaj je Olgi otemnel obraz, ko sem jo včeraj pri promenadnem koncertu vprašal po očetu.
“To mu je čisto podobno, Janko! Prej je mučil nas uradn ke, zdaj pa trpinči svojo hčer. Durak!”
“Pa to še ni vse zlo,” je poprijel zopet Janko. “Poleg Olge gospodinji sitnemu jazbecu njegova svakinja Brigita, debela jesenska devica, salonski detektiv in birič blejske morale. Brigita Ogri-zova, starejša sestra Olgine matere, je skopa, ošabna in zlobna. Prava sreča za vse njene bivše častilce, da ni ,uslišala nobenega! Rada bi hlače nosila v svakovi hiši; zadovoljevati pa se mora s tem,
:la prvakuje med drug mi klepetuljami in opravljivkami ter profit, j a najnovejše čenče o zarokah in porokah in razporokah, o obi-teljskih tajnostih in škandalčkih. Vsako malenkost razblini in jo rszbobna in raztrobi po Bledu. Na vsem svetu ljubi le dvoje: svojega mopsa in pa sirnate štruklje! Zato je tako lepo okrogla ka- ] kor repa in tako težka, da se ne upa v nobeno ladjo. Ker pa ni j nr Blejskem jezeru nobenega transportnega parnika, je debela Brigita obsojena, da prebiva le na kopnem. Svetnik Oven jo skrivaj imenuje britof si mati h štrukljev ali pa omaro zdražbe in ko-varstva. Po njenem nasvetu je pahnil Jarnik svojo hčerko v pisarsko sužnost. Zdaj pa spletkari debeluharica pri Balenoviču zoper doktorja Jurinca. Na igrališče ne prihaja, zakaj ona in jaz se gledava dokaj pisano!”
Ker po obedu ni bilo ne Ovna ne doktorja Jurinca, sem šel domov. Tudi mene se je polotil “goljufivi demon”; je) sem pisat, dnevnik. Misli so mi kar vrele in takorekoč same lile na papir. Ko sem se naveličal, sem jo mahnil proti Zaki, na Osojnico.
T.ho je bilo v hladnem gozdu. Pticam pevkam so se že pričele počitnice, počitnice kar do prihodnje pomladi; le sinice so se klicale po zelenih domovih in včasih se je grdo zadrla zarobljena soja, gozdni birič. Nad solnčno jaso se je zasvetil zlatokr l kobilar in izginil za drevjem. Prijetno je dehtela gozdna smola in sveži dih ponosnih divjih cvetlic.
čim v še sem prihajal, tembolj je lepota zamikala oko. Slovenski orjaki na skalnatih, kakor s srebrnim prahom osutih prestolih so se v vsej svoji velekrasoti jasno in ostro odražali od svetle sinjine. Jezero je gledalo kakor hrepeneče lepo oko proti nebu. Bela cerkvica v zelenem gaju na dolomitnih pečinah se je svetila v zraku in v vodi. O božanstvena misel, ki je čaroviti lepoti ustvarila čarovito ogledalo! S tajinstveno močjo je lila harmonija, poezija v dušo, jo opajala, osvajala, pokojila. Vedno iznova sem se čudil: kako prekrasno se ujema oblikovitost in enovitost, ljubkost in veličanstvo! Koliko izredne lepote na tako majhnem prostoru!
Na ovinku sem zagledal doktorja Jurinca in Balenoviča s hčerko. Gospodična Nada je slikala; videti je bila prav dobre volje. Na njeni bledozeleni bluzi je rdela bujna vrtnica. Balenovič je bral svoj Obzor, .mladi doktor pa se je igral z Nadino pahljačo, okrašeno z guašnimi slikami. Upal sem, da bom videl tudi Olgo, toda nje ni bilo. Balenovič mi je ponudil sedež kraj sebe.
Nada mi je pokazala svoj zvezek s podobami in osnutki: stare koče, mline, ogelnice, gorske cerkvice, znamenja, kozolce, čebelnjake . . . Njene sl ke so prehudo vriskale in izvedene so bile šo-larsko, leseno, vendar pa Nada vsaj ni slikala zelenih krav in rdeče trave ali pa škrlatnih backov, kakor napol slepi modernisti fin de siecle. Pohvalil sem gospodično kot umetnico, ona pa je to prijazno odklonila, češ, da je zadovoljna z naslovom diletant nje. Jurinac jo je prosil za rožo, ali ponosna N^da mu je ni dala. “Kaj pa je na Hrvatskem novega, gospod Balenovič?”
“Nič, gospod Kalan! Vse po starem: Madžari in madžaronski mameluki nas varajo, podkupljajo, izpodrivajo, izsesavajo, zatirajo, strahujejo, po novinah pa lažejo, da pokajo zidovi! Reke, ceste, železnice, morje, vse hočejo imeti vampirji sami. Mavrico bi aretiral naš mali ban Khuen, ako bi se dala prijeti! Vas Slovence tlačijo Nemci, nemškutarji in Italijani, nas pa Madžari. Neka jih voda nosi!”
“Železnice in tarife so si uredili le na svojo korist,” mu je pomagal doktoy Jurinac. “Davke so tako povišali, da mora naš kmet prodajati ’šume in polja, vinograde in pašnike, živino in koče. Poljedelstvo, trgovina in obrt, vse peša.”
“Naši zastopniki “štipendisti” pa romajo v Budim-Pešti od ministra do ministra,” je dejal Balenovič z jeznim nasmehom, “se klanjajo in zvijajo in pojemajo od ponižnosti, napihnjeni Madžari pa se jim posmehujejo in milostno obetajo. Eljen nagodba!” Dolgi viseči brki so mu podrhtavali ob debeli dolenji ustnici in izpod jakih obrvi so sovražno žarele črne oči.
‘Vražja nagodba!” je vzkliknil doktor. “Jasna je potreba, da se odkrižamo takih prijateljev in da se združijo Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Bosna, Hercegovina, Bačka, Banat, Koroška, Kranjska, štajerska, Goriška in Istra! Upajmo, da nam pomaga prihodnost, upajmo, da bomo v prihodnjem stoletju mogli veselo peti: “Kad se bratska srca slože, i olovo plivat može!”
“Dobro, gospod doktor!” ga je pohvalila Nada in mu dala vrtnico. Poljubil je stebelce tam, kjer so ga bili držali njeni prsti, in si vtaknil cvetko v gumbnico bele suknje.
7.
Zdaj pa sem zagledal onega kariranega Angleža. Trdo in leseno je stopal John Buli proti nam po senčnati gozdni poti in z orokavičenimi prsti listal po rdeči knjižici. Obletela me je misel: Ta čudni romar menda tudi spi in se celo koplje v rokavicah!
Njemu na desni je hodila plamenolasa dama. Mlada gospodična se ni mogla hvaliti z lepoto. Odlikovale pa so jo zanimive modre oči in pa izredno nežna, finobela polt, ki diči zlasti ruso-laske. Podolgasti obraz je bil hladen, nepremičen. Premočni obradek je ovajal krepkovoljnost, trdovratnost in kvaril obličju dekliški čar. Nosila je staromodno, visoko špansko frizuro. Bila je precej liberalno dekoltirana.
Za obema je pobiral stopinje sluga s fotografsko pripravo, z dvozorom in s pledom. Vzela mu je aparat in jela fotografirati
na vse kriplje.
“To je gospod William Heywood, tovarnar iz Manchestra,” mi je povedal Balenovič. “Gospodična je njegova hči Molly, Marička. Poznam ju; soseda sta mi v hotelu. Večkrat se kaj pomenimo.”
“Ali znate angleški?”
“Živel sem par let v Mehiki. Tam sem se naučil španski in angleški. Heywood je vdovec kakor jaz. Njegova soproga je bila Španka. Miss Molly se je vzgajala v Ameriki. Častilcev ima vse polno, zakaj njen papa je milijonar.”
“Miss Molly Heywoodova je jako ljubezniva in interesantna, tudi brez očetovih milijonov!” je oporekala Nada, Balenovič pa je zabrenčal: “Španci takole pojo:
Poderoso caballero es Don Dinero!
Mogočen kavalir je gospod Denar!”
Medtem so se nam Angleži počasi bližali. Mr. Heywood je kratko pozdravil in jel govoriti z Balenovičem angleški. V Trstu sem se učil tega jezika, da sem mogel brati časnike. Ali razumeti natisnjeno angleščino in razumeti govorečega Angleža, to je dvoje. Miss Molly je govorila z Nado precej dobro nemški.
“Kaj pomeni Babji zob?” je vprašal angleški milijonar v prav čudni nemščini, ko nas je Balenovič seznanil.
“Stare žene zob,” sem odgovoril. “V tej gori je jama #s kapniki, otla je, zato jo imenuje narod tako.”
“Pri nas pa pomeni baby dojenčka. That is funny. (To je [komično.) Hm.”
i	(Dalje prihodnjič.)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
V daljšem poročilu pod naslovom “Iz Jugoslavije” objavlja pariški list “Journa! des De-bats” pregled najnovejših dogodkov na Balkanu in pravi med drugim:
V zadnjem času se opaža stalno potovanje ministrov in | diplomatov med Varšavo, Ankaro, Prago, Bukarešto, Atenami in Beogradom. Gre za zelo zanimive poizkuse, da se dosežejo med temi prestolnicami ozke zveze. Upamo, da bodo trajne in tako močne, da jih ne bodo mogle potrgati obstoječe težkoče. Kajti, če bi se balkanske države med seboj razdvojile, bi lahko prišlo do zelo usodnih zapletljajev v Evropi. Zato je razumljivo zanimanje zapad-nih držav za potovanja balkanskih državnikov, ki se tako hitro vrše, da jih komaj zasledujejo. Tako je nedavno turški zunanji minister Tevfik Ruždi-beg na povratku v svojo domovino potoval skozi Beograd, predsednik bolgarske vlade Mu-šanov se je pa z istim vlakom vračal iz Pariza v Sofijo. Mu-šanov je hitel, da čimprej prispe v Sofijo, ker ga je tam že čakal rumunski zunanji minister Titulescu, ki se je dan prej mudil v Beograda, kjer je kon-feriral s svojim jugoslovenskim tovarišem dr. Jevtičem. Ko bo Titulescu končal svoje razgovore z Mušanovim, bo odpotoval v Carigrad in Ankaro, ter se bo na povratku v Bukarešto zopet ustavil v Beogradu.
Kar se tiče jugoslovensko-turškega pakta, je njegov podpis čisto gotov. Vse kaže, da se danes vrši na Balkanu boj med imperialistično Italijo po eni ter srednjo in balkansko Evropo pa drugi strani. Južno-vzhodna Evropa je ljubosumna na svojo mlado samostojnost in neodvisnost. Po drugi strani gre pa Italiji za to, da oslabi Malo antanto.
Kje je ing. Franjo Dedek? Italijanske oblasti so 17. septembra aretirale njega in njegovega šoferja in še zdaj ni znano, kje sta. Znani, ugledni ljubljanski gradbeni podjetnik ing. Franjo Dedek', ki gradi na Sušaku velika carinska skladišča, se je vozil po svojih poslovnih potih, ki so bila vsa v zvezi z gradbo carinskih skladišč, že več kot poldrugo leto po večkrat vsak teden iz Ljubljane na Sušak čez Postojno in Reko, ker mu je bila ta pot najkrajša in v poslovnem pogledu najbolj prikladna. Vozil se je vedno s svojim avtomobilom, ki ga je šofiral njegov šofer Alojzij Bešter. Pred dvema .mesecema se je nekega dopoldne vračal s Sušaka nazaj v Ljubljano. Nad Matuljami, kjer križa cesto železnica, se je moral avtomobil zaradi mimo vozečega vlaka ustaviti. V tem času je prikorakala po cesti kolona italijanskih vojakov, med njimi četa s poljsko kuhinjo, na kateri je sedelo nekaj vojakov, ki so prav v tem času jedli makarone. Vojaki so se šalili in smejali ter v veselem razpoloženju izzvali gospoda inženjer-ja, da jih je ujel na fotografski film. To je videl neki podčastnik, ki je pristopil k inženjerju in ga opozoril, da je fotografiranje prepovedano. Vse to se je zgodilo v prav prijateljskem tonu in gospod inženjer je rade volje izročil film, ki ga je pravkar posnel, podčastniku s pripombo, da mu je pa žal drugih filmov, ki so bili obenem s pravkar posnetim v aparatu, ker je imel na istih posnete svoje gradbe tako s Sušaka kot iz Zagreba, kjer gradi veliko gimnastično dvorano.
Uslužni podčastnik je dal De-deku svoj naslov in ga povabil, da ga pri svojem povratku na Reko, odnosno Sušak obišče v vojašnici, kjer mu bo vse druge filme-povrnil. Ker ing. Dedek ni mogel po tem dogodku
kaj časa na Sušak, je pisal dčastniku, naj bo tako prija-ii, in naj izroči njegove filme vnatelju Banco di Roma na >ki, s katerim je znan. Za ičaj, da bi imel kake stroške, naj mu ravnatelj, pri kate-j m naj se podčastnik s tem jmom legitimira, povrne stro-e.
To je dejanski stan tega do_-dka.
Dne 17. septembra se je peli gospod inženjer zopet na išak. Ž njim se je peljal tudi ednik “Jutra” g. Ravljen in egova soproga, ki sta hotela ipraviti majhen izlet na Ja-an. Avto je šofiral kot na-:dno šofer Alojzij Bešter. Ko privozili na Reko do mostu, deli Jugoslavijo od Italije, so idotne oblasti aretirale gospoda inženjerja in šoferja in se polastile tudi avta. G. Ravljena in njegovo soprogo pa so pustili v Jugoslavijo. Kot rečeno, je minilo od tega časa že več tednov, navzlic mnogobrojnim intervencijam, poizvedovanjem in pisanju na vse mogoče oblasti, pa ni mogoče zvedeti niti kako se jima godi. Vse prošnje 78-letne, bolehne matere gospoda inženjerja ne zaležejo nič in niti toliko, da bi se moglo aretirancema vsaj sporočiti, kako je doma, kako je v podjetju in kako je z gospo materjo, ki je bila kakor znano, gospodu inženjerju poleg podjetja edina skrb in radost na svetu.
Zdaj pa pride naj lepše. Nekega dne je dobil zastopnik interesov gospoda inženjerja na Sušaku ponudbo italijanskih oblasti na Reki, da so iste pripravljene izpustiti gospoda inženjerja in njegovega šoferja, toda pod pogojem, da jugoslovanske oblasti izpuste nekega Parenzena, ki je od jugoslovanskih oblasti pravomočno obsojen zaradi špijonaže na 12 let robije. Torej, dva nedolžna člo veka, katerima se ni dokazovala nobena krivda, v zameno za pravomočno obsojenega špi-jona. Naravno je, da je jjugo-slovanski konzul na Reki odločno protestiral proti sami domnevi, da je kaj takega mogoče.
To kaže, kakšno je postopanje in ravnanje ljudi, ki se ponašajo z 2,000-letno kulturo.
DOPISI
(Nadaljevanje s pete strani) poroča, da smo previdni pri poročilih, da se nikdar ne prenaglimo, ako nismo gotovi o čimer govorimo. On je mnenja, da neresnične vesti na sejah raztresene je nemogoče nazaj pobrati.
V razpravo pride federacijska prireditev. Dramatično društvo pod pokroviteljstvom društva sv. Martina, št.1 44 v Barberto-nu, Ohio, se bo zavzelo, da nam pokaže primerno igro na odru, z nekoliko pestrim programom.
Zastopnikom se da polnomoč, da sami uredijo pri izberi igre, kakor tudi pri vseh ostalih pripravah. Br. Virant sporoči tajniku o vseh podrobnostih, kar spada k tej prieditvi.
Tajnik se mora poučiti glede cen za prevoz pri raznih prevoznih družbah do prihodnje seje, katera se vrši prvo soboto v januarju ob 7. uri zvečer v Bar-bertonu, O.
Oddaljeni zastopniki so mne-
John Gottlieb, Pr
Slov
re drug lto 18. ltvo št slav Ves :i1 bo , ,t0 "Na "deleži
P^edsec >z \Va
^•itidv
'Hštv
V ] 8' no 'hoi-a
°tr?e \ ” J.
•di “
od «»)•' do M«*,
DRUŠTVI
in ,.sa<| izdeluje lično moč«/®, venska unijska &s|i
%! pni.
>0
Sjsr,
'o vvi
Ameriška Dom®,,
61 1 7 st. claib^C
CLEVELAND.
KIP
POTREBA
Zadnje povodnji v sta' ^ poslabšale položaj obupnosti. Pomoč je s!vl p' Spomnite se svojcev z 1 za Božič, ako morete!
Il0šlli»tm
Cene za denarne i’ jj
Za $ 3.00	120	DinlZa * ,7,6®
Za	5.00	210	Din! Za	26.0K	t
Za	10.00	430	Pin! Za	S'
Za	11.40	500	Dinl Za	|l
Za	20.00	HH0	Din! Za	„5.0«	„ ,
Za 22.50 1000 Dinl Za	%.0« ..H1,
Za 50.00 2230 Dinl Za 1 ^
Ker se kurz dolarJeV	•f
S 0	lif
naprestano spreminja, cene podvržene spreme111 ri ali doli.	4
60W
Cene pošiljkam v	i',
•oi.sf-,i*
Za $ 5.75..U.S. $ 5.00|Zn »"} jS-fU Za 10.85..U.S. 10.00 Za	0-u’
Za 21.00..U.S.	20.00jZa
„ po*
Odhod parnikov	^
25 nov.—Ile do France &
29. nov.—Berengaria na 2. dec.—Champlain r>a 2. dec.—Vulcania na	j,
6. dec.—Bremen na 6. dec.—Manhattan !ia ^ei\
15. dec.—Berengaria na p 116. dec,—Ile de France n
sl®
Vsa pisma in pošiljke 11
LEO ZAKRAJ
,	,	,	.	.	.	GENERAL	TRAVEt	yo^
n.ia, da kadar se seje vršijo ob 1359 second Ave. ^c,v
ZA BOŽIČ--------------------------------------------------------------------\
izvršujemo denarna nakazila točno in zanesljivo po dnevnem	,f	*i
V JUGOSLAVIJO	V	ITALIJO	j00	fjr
Za	$ 2.65............. 100	Din	Za	$	................... 2°°
Za	4.85............ 200	Din	Za	17.15.............. gO®	I
Za 7.05................. 300	I)in Za  ..........................  nf	I
Za	1 1.40............  500	Din	Za	84.50...........-JflOO
Za 22.45...............1000	Din Za 168.75........................... K	V
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE C '
PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI	fll>
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarJ lirah dovoljujemo Se boljSe pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH	1	,
Za izplačilo $ 5.00 morate poslati $ 5.75
10.00	”	”	  10.85
15.00	”	”	  16.00
20.00	”	”   21.00
40.00	”	”	  41.25
50.00	”	  51.50
Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v dolarjih. «j,0®
Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino Kadar ste namenjeni v stari kraj;
Kadar želite dobiti koga iz starega kraja;
Kadar imate kak drug opravek s starim krajem; je v Vašem lastnem interesu, da se obrnete na nas:
SLOVENIC PUBLISHING CO. JI
(TRAVEL BUREAU)	u	f	V	t
216 West 18th St.	New
Za	$ 2.65			 100	Din
Za	4.85			 200	Din
Za	7.05			 300	Din
Za	11.40			Din
Za	22.4 5			1000	Din
	KER SE CENE	SEDAJ HITRO