SVOBODNA SLOVENIJA
- - - ' — ..—-
ARO (LETO) XXIII. (17)
No. (štev.) 19
BSLOVBNÏA LIBRE
BUENOS AIRES .7. maja 1964
Papeževo svarilo pred komunizmom
Komunistična stranka v Italiji je v tej državi druga največja politična sila. Pri lanskih splošnih volitvah je razvijala največjo propagandno akcijo, pri kateri se je v izredni meri posluževala tudi papeža Janeza XXIII. Nekatera določila njegovih enciklik je tolmačila lahkovernemu ljudstvu tako, kakor da kat. Cerkev odobrava kom. način reševanja socialnih vprašanj in delo za zagotovitev miru na svetu. Hruščov pa je. razen tega italijanskim komunistom poslal še na pomoč svojega zeta publicista Adžu-beja, ki se je med volilno kampanjo sprehajal po Italiji, (jajal izjave in prirejal politične ter časnikarske konference. Končno je zaprosil še za avdienco pri papežu Janezu XXIII. in jo tudi dobil.
.Komunisti v Italiji so dobro vedeli, da ni papež klical k sebi Adžubeja. Prav tako za ves potek razgovora med njima, v katerem papež ni dal niti najmanjšega videza, da bi se odnos kat. Cerkve, kar se tiče njenega nauka do komunizma in njegove materialistične marksistične ideologije s tem kaj spremenil. Toda kljub temu so komunisti Adžubpjev obisk pri Janezu XXIII. med nepobče-nim italijanskim ljudstvom tako spretno izrabljali, da so pri volitvah povečali število za svojo stranko oddanih glasov za nad en milijon. Tako strahoten porast glasov komunistične stranke je povzročil izredno presenečenje ne samo v Italiji, ampak v vsem svetu. Vse je opozoril, da je komunistična nevarnost tu in da bo postajala vsak dan večja, če demokratske politične stranke ne bodo razumele zahteve časa, prenehale z medsebojnimi spori in sestavile solidne nove vlade.
Zgodovinske odgovornosti se je v prvi vrsti zavedla kršč.-demokratska stranka kot večinska politična skupina Italije. Odcepitev Nennijeve socialistične stranke od komunistov je smatrala za nujnost. Zato je začela razgovore za sestavo sre^insko-levičarske vlade kršč. demokratov in Nennijevih socialistov. Zavedala se je, da edino taka vlada s podporo še ostalih demokratskih strank postane lahko za narod in državo koristna, ker se s solidno večino v parlamentu lahko loti reševanja perečih socialnih in gospodarskih vprašanj in z njihovo pravično rešitvijo zavaruje narod ter državo pred komunistično nevarnostjo.
Tako je prišlo do vlade kršč.-demo-kratskega prvaka Alda Mora in predsednika italijanske socialistične stranke Pietra Nennija.
Novi italijanski vladi so komunisti napovedali, da ji bodo delali neprestano težave in jo na vse mogoče načine ovirali pri njenem delu. Ta načrt izvajajo dosledno z neprestanim organiziranjem stavk. Vlada odločno kljubuje kom. napadom in izvršuje svoj delovni načrt.
Tako italijanske demokratične politične stranke s svojim konstruktivnim delom odbijajo ostrine komunistične nevarnosti, ki jo predstavlja nad enomili-jonska komunistična množica.
Vzporedno s političnim nastopanjem proti udarni sili italijanskega komunizma je za boj proti njemu mobilizirar tudi ves italijanski verski in katolišk' duhovni svet. Kajti v Vatikanu dosle niso opustili nobene priložnosti, da ne b opozorili ne samo italijanskega naroda ampak vernike vsega sveta, da med nau kom kat. Cerkve in komunistično-mar ksistično ideologijo ni in ne more bit nobene sprave. Lahko se spremeni odnos do ljudi, ki so zaslepljeni z brezbožno komunistično ideologijo, toda nauk kat. Cerkve je in ostane nespravljiv z ideologijo, ki Boga sploh ne priznava in z vsemi sredstvi zatira ter preganja s^herno vero.
O nevarnosti komunistične ideologije za krščanski svet in njegovo kultpro je večkrat spregovoril tudi sam pappž. Komunizma navadno ni imenoval z njegovim pravim imenom, ampak ga je označeval navadno „z brezbožno! ideologijo, ki hoče preplaviti ves svet“. Toda
14.	apr. 1.1. je pa papež komunizem ime noval z njegovim pravim imenom in ga označil za nevarnost, ki grozi človeštvu. Tega dne so se namreč v Rimu zbrali italijanski škofje na redno zasedanje. Pred začetkom zborovanja jih je sprejel papež Pavel VI. V govoru jih je opozoril na nevarnost komunizma. 'Naravnost prijel jih je, ker proti komunizmu premalo delajo. To je razvidno iz besed, s katerimi jih je pozval, da je proti brez-
Prvomajska poslanica predsednika republike
Dne 1. maja t. 1. se je v Argentini začelo 94. redno zasedanje kongresa. Začel ga je predsednik republike dr. ■Artur Illia, ki se je pripeljal v kongresno palačo v spremstvu notranjega ministra dr. Palmera in svojih vojaških pobočnikov. Njegov avtomobil so med vožnjo od vladne palače do kongresa spremljali San Martinovi grenadirji na konjih. Pred kongresno palačo so predsedniku izkazali čast oddelki vojske, mornarice in letalstva z zastavo in godbo.
Ob vstopu v dvorano sd zbrani senatorji in poslanci priredili dr. liliji navdušene ovacije. Prav tako ostale odlične osebnosti, člani zvezne vlade, mi nistri vrhovnega sodišča, visoki častniki vojske, mornarice in letalstva in člani diplomatskega zbora. Buenosaire--ški nadškof kardinal Caggiano ni bil navzoč, ker je imel istočasno v katedrali mašo katoliškim delavcem.
Skupni seji senatorjev in poslancev je predsedoval podpredsednik republike dr. Carlos Perette, ki je po ustavi istočasno tudi predsednik senata. Takoj je dal besedo predsedniku republike dr Iliji, ki je nato bral svojo prvomajsko poslanico državnemu kongresu in narodu skoro eno uro. Med branjem so ga poslanci in senatorji 31 krat prekinili z odobravanjem in ploskanjem.
V svoji poslanici je predsednik dr. Illia podal pregled dosedaj opravljenega dela njegove vlade za politično po-mirjenje naroda, za utrditev ustavnega in demokratskega reda v državi ter za obnovo gospodarskega razvoja. Nakazal je tudi smernice dela v bodočnosti, da bi bila Argentina v resnici domovina svobodnih ljudi, ki bi si v demokratičnem režimu gradili lepšo bodočnost. Te cilje misli vlada doseči z izvajanjem naslednjih načel: Sloga in narodna edinost v domovini brez proskribcij in lastnikov; neodvisnost sodne Oblasti je ena od oblik konsolidacije učinkovite demokracije; zakon o političnih strankah naj bo zakonito in primerno sredstvo, ki naj zagotovi političnim strankam svoboden razvoj; neprestano večanje izdatkov za vzgojo; skrbno načr-
tovanje za zboljšanje zdravstvene službe med narodom z začetkom prvega zdravstvenega popisa ljudi v državi; ljubosumna obramba teritorialne suverenosti in aktualizacija zahtev po Mal-vinskih otokih; mednarodno sodelovanje, temelječe na enakosti sporazumov v smislu sprememb, ki so bile sprejete v mestu Alta Gracia; spoštovanje načela t enakosti narodov in njihovih suverenosti; priznanje človeških pravic; svetovna uzakonitev svobode; skrb za pravičnejšo razdelitev svetovnih' dohodkov; politika popolne zaposlitve in zidanje stanovanjskih hiš; obnova industrijske proizvodnje; začetek izvajanja državnega načrta za razvoj dne 1. novembra 1964; takojšnja akcija za zboljšanje položaja v industriji in rudništvu; prilagoditev uvoza možnostim plačilne bilance; določitev rotativnega kredita za financiranje izvoza v države Latinske Amerike; podelitev kredita 7 milijard pesov Direkciji za vodo in energijo za izvedbo potrebnih del; potrditev petrolejske politike in neveljavnosti prejšnjih petrolejskih pogodb, o katerih sedaj razpravlja sodna oblast, zatenj ustanovitev industrije za razna mazila iz domačih surovin in modernizacija čistilnice v La Plati; obramba SEGBE kot državne ustanove in podpiranje vseh načrtov za elektrifikacijo države; nadaljevanje izvajanje načrta za graditev cest in namakalnih kanalov ter kanalizacije v Buenos Airesu; postavitev 24.000 novih telefonskih linij; najstrožje varčevanje s proračunskimi izdatki ip učinkovitejše pobiranje davkov; temeljita sprememba javnih financ, zlasti odpravo- izgub v državnih podjetjih, v prvi vrsti pri državnih železnicah.
Te cilje bo mogoče doseči, če se bodo vsi ljudje med seboj razumeli in v medsebojni ljubezni reševali svoje odnose in težave, kajti Argentina je domovina vseh in nima nobenega lastnika.
Poslanci in senatorji so predsednikovo poslanico sprejeli z navdušenim odobravanjem ter so dr. liliji prirejali | tople ovacije tudi ob njegovem odhodu iz kongresne palače. * I
NEMIRI NA ČEŠKEM IN V BOLGARIJI
V	sovjetskem bloku so po vseh prestolnicah in drugih mestih z vsemi, slovesnostmi praznovali 1. maj. Komunisti so si prilastili ta datum za svoj največji praznik, čeprav so ga že davno pred Marxom in Engelsom ter Leninom in Stalinom najprej praznovali v ZDA.
V	Moskvi je Hruščov na veliki vojaški paradi slavil alžirskega gosta Ben Bello, po drugih satelitskih prestolnicah pa so komunistični veljaki pripravili bogate bankete in zabave, ne glede na riizek življenjski'standard in hudo draginjo, ki ju trpi prebivalstvo v sovjetskem bloku.
Pri vseh proslavah so bili komunistični veljaki močno zastraženi, kakor običajno, ter so prvomajske proslave v vseh satelitskih državah potekle brez ncidentov, vsled pričujočnosti velikega tevila policije. Izjema je bila Češko-lovaška, kjer so izbruhnile
demonstracije v Pragi
I
Praško komunistično časopisje je molčalo, zahodni diplomatski predstavniki y Pragi pa so sporočili svojim vladam, da je v petek, 1. maja, med proslavami delavskega praznika, prišlo do silovitih demonstracij čeških študentov proti komunističnim oblastnikom.
~Na eni izmed praških avenij je med sprevodom začelo demonstrirati najmanj
3.000	študentov, ki so iznenada začeli klicati „živela svoboda“ in „proč z ge-stapom“, misleč komunistično policijo, ki terorizira prebivalstvo Češkoslovaške.
Demonstrant je so vpili proti komunističnemu režimu, proti „politični indoktrinaciji na univerzah“, proti „hudi draginji“ in „nizki življenjski ravni“ ter so se demonstracije tako razširile, da je kazalo, da se spreminja v odkrit upor.
Zato je komunistična policija poslala
bežnemu marksističnemu nauku treba ielati n>nogo več kot pa doslej, če hočemo doseči, da „bo Cerkev dobila bitko ;a pridobitev italijanskih duš“. Svoj govor je papež zaključil z ugotovitvijo, „da vero italijanskega naroda ogroža že sam razvoj modernega življenja, posebno sta mu pa še nevarna komunizem in laicizem“.
S tem govorom je papež italijanske škofe naravnost pozval, da morajo na svojem zborovanju razpravljati tudi o komunistični nevarnosti. To so isti tudi storili ter so po končanem zborovanju dne 16. aprila izdali skupno pastirsko pismo, v katerem tudi oni opozarjajo italijanski narod na dve nevarnosti: na laicizem, na katerega pogubno m škodljivo delovanje so opozorili italijanske vernike v skupnem pastirskem pismu že pred leti, ter na brezbožni komunizem, ki so ga tudi že obsodili v svoji poslanici z dne' 31. oktobra 1963. Škofje poudarjajo, da je o obeh zmotah treba vedno govoriti, jih razkrinkavati in vernike o njih zadostno poučevati.
Koliko je papežu do tega, da bi imeli katoliški verniki prave pojme o brezbožnem marksističnem komunističnepi
proti izgrednikom na stotine do zob oboroženih mož s policijskimi psi, ki so najprej skušali pregovoriti demonstrante, naj z uporom prenehajo, potem pa so pognali med nje policijske pse tei začeli z aretacijami.
Ni bilo' mogoče ugotoviti, koliko izgrednikov je policija zaprla. Naslednji dan je bilo v praških listih objavljeno, da „samo 31“.
Komaj dva dni po praznovanju prvomajske proslave so Bolgari iirleli Veliko noč, ki jo, kakor je znano, pravoslavci praznujejo po Julijanskem koledarju, zato vedno za katoliško Veliko nočjo. Ob tej priliki so izbruhnili spopadi v Sofiji
med verniki na eni ter bolgarsko komunistično policijo in člani mladinske KP na drugi strani.
Na stotine vernikov se je zgrnilo v
sofijsko katedralo Aleksandra Nevskega k tradicionalni velikonočni službi božji. Vhod v veliko marmornato in gra-, nitno katedralo je vernikom zapirala skupina komunističnih «mladincev, ki so vpili proti Bogu in veri. Verniki, ki so hoteli v katedralo, so se zato s komunističnimi omladinci spopadli, nakar je pridrvela komunistična policija, se še ta spopadla z verniki, vrata katedrale pa zaprla in preprečila službo božjo.
Lansko leto je ob podobni priliki tudi prišlo do spopadov med verniki ter komunističnimi mladinci in policijo, ko so se ti zadnji pomešali med vernike v katedrali in začeli z nemiri v cerkvi sami, ko se je začela služba božja.
V Moskvi so bile pravoslavne cerkve za Veliko noč tudi zelo obiskane. Do spopadov vernikov s komunističnimi izzivalci in sramoti!« pa ni prišlo.
Laos in Vietnam —
Amerikaneem dolge mesece delata velike preglavice v jugovzhodni Aziji i Laos: in Vietnam.
V Laosu je, kakor smo poročali, prišlo do novih sporov v takozv. nevtralni vladi, sestavljeni na ženevski konferenci. Trenutno si je po zakulisnih ho-matijah priboril največ oblasti ' nevtra-listični princ .Suvana Fuma, ki je pred dnevi objavil, da sta se nevtralistična in desničarska frakcija koalicije združili v eno skupino ter da je on postal vodja obeh strank. Istočasno je izjavil, da upa, da se ho tej skupini sedaj pridružila še tudi komunistična frakcija, tako, da bo iz treh skupin končno nastala ena sama pod njegovim vodstvom. Istočasno ž združitvijo nevtralistične in desničarske frakcije je Suvana Fuma prevzel tudi vrhovno poveljstvo nad vsemi vojaškimi zadevami države.
problem za ZPA
Doslej je imela kontrolo nad vojsko izključno desničarska frakcija vlade. Suvana Fuma .je nato napovedal, da se bo pogajal z vodjo komunistične frakcije, svojim polbratom Sufanuvongom, ki ima svoj sedež v Kang Kaju, 150 km severno od glavnega mesta Vientiane.
V 'Vietnamu, kjer komunistični gverilci zadajajo prebivalstvu in ameriškim ter. domačim vojaškim edinicam resne izgube, pa so rdeči teroristi izvedli doslej svoj najdrznejši podvig, ko so pred dnevi v pristanišču v Saigonu, pred no,-som ameriške vojaške policije in vojske, potopili 15.000 tonsko ameriško vojaško ladjo, ki je bila spremenjena v neke vrste letalonosilko. Z ladje so prejšnji večer razložili tovor helikopterjev in bombnih lovcev za uporabo proti vietnamskim komunistom ter naložili nekaj starih helikopterjev za vrnitev v ZDA,
1
T I D
nauku, je dokazal z novo izjavo, ki jo je dal samo devet dni po sprejemu italijanskih škofov. Dne 25. aprila t. 1. je zaprosilo za sprejem pri papežu 30.000 neapeljskih tovarniških delavcev in delavk. V nagovoru nanje je papež nagla-, šal, da „zadnjLdogodki v kobiunističnem svetu odkrivajo znanstveno plehkost, razkroj «družbe in politično nevarnost ideologije, ki bi rada predstavljala delavstvo vsega sveta“. Svoj govor je papež zaključil najprej s pozivom, naj ostanejo zvesti kršč, tradicijam nato pa s svarilom pred „brezbožnim, razrednim in prevratnim komunizmom“.
Oba gornja papeževa govora pričata koliko važnost polaga Kristusov namestnik na zemlji za čistost nauka kat. Cerkve in za zavarovanje krščanskega sveta pred komunizmom. Papež je sicer govoril o tem italijanskim škofom ter italijanskim delavcem, toda njegov poziv za delo proti komunizmu in njegovo svarilo pred njim velja za ves svet, za vse ljudi. Da ne bi bilo prav nobenega dvoma, da je s svojimi besedami mislil prav na komunizem, je to potrdil s tem, da ga je imenoval z njegovim polnim in pravim imenom.
Papež Pavel VI. je ob obisku brazilskega pontifikalnega zavoda v Rimu v nagovoru pozval odgovorne brazilske osebnosti, naj ugodijo upravičenim zahtevam delovnih slojev po zboljšanju njihovega gmotnega položaja ter naj izvedejo učinkovite reforme, če hočejo narod obvarovati „pred nevarnostjo in žaldstno izkušnjo komunizma“.
Zakonodajna zbornica brazilske države Rio de Janeiro je v mestu Niteroi odstavila dosedanjega guvernerja in viceguvernerja. Dosed, guverner Badger Silveiro je bil laborist in Goulartov politični in osebni prijatelj. Do njegove odstavitve je prišlo zaradi tega, ker ni hotel imenovati majorja Bismarka za šefa drž. policije v tej državi. Ta ga je namreč ob zadnji revoluciji dal zapreti. Za novega guvernerja je zakonodajna zbornica izvolila generala Torresa.
Demokratska akcija, vladna stranka predsednika Raula Leonija v Venezueli, je zašla v težave, ker sama nima večine v poslanski zbornici, tretja najmočnejša politična skupina v Venezueli Demokratska republikanska zveza, ki jo vodi Jovito Villalha, je pa odklonila vstop v koalicijsko vlado z Demokratsko akcijo, '('o je že prej storila venezuelska krščansko-demokratska stranka COFKI, ki je s s svojim predsedniškim kandidatom predsednikom stranke dr. Rafaelom Calderom iz zadnjih splošnih volitev izšla kot druga najmočnejša politična stranka Venezuele.
Glavni tajnik U Thant je omenjal težave ZN z Wejanjem razmer na otoku Cipru. Dejal je, da nobena piedna-rodna ustanova z ZN na čelu ne bo mogla' povsem uspeti, če grški in turški prvaki na otoku ne bodo priporočali svojemu ljudstvu treznosti in strpnosti. V Londonu je pa na prvomajskem zborovanju predsednik angl. laboristične stranke Harold Wilson od ZN zahteval, naj pošlje na Ciper težke tahke. Oboroženi oddelki ZN naj tudi razorože civilno prebivalstvo na otoku ter sploh z vsemi razpoložljivimi sredstvi vzpostavijo red in nfhj.	,
Francoska vlada je iz zahodnoevropske obrambne skupnosti odpoklicala vsč svoje pomorske častnike, že pred tem pa je iz te obrambne skupnosti umaknila vse svoje vojne ladje ter jih spravila znova pod svoje izključno poveljstvo. Istočasno je francoska vlada zatrdila, da bodo v slučaju vojne francoske vojne jadje sodelovale z vojnimi
¥ T i 9 E H
mornaricami ostalih zavezniških držav, toda pod francoskim poveljstvom. Tudi je zatrdila, da so brez osnove govorice, da bo francoska vlada umaknila iz Nemčije svoje dve divizije in pol ter tri eskadrile vojnih letal z raketnim orožjem. Te francoske vojne enote v Nemčiji so del skupne zavezniške oborožene sile v Zvezni nemški republiki.
V Madridu je vzbudila veliko presenečenje aretacija letalskega inženirja Juana Daniela Lacalle-ja, 27-letnega sina ministra za letalstvo generala Joseja Lacalle-ja. Policija je namreč ugotovila, da je že dve leti pripadal komunistični stranki. Ob odkritju komunističnih celic v Španiji so razen omenjenega letalskega inženirja zaprli še več drugih komunistov.	•
Zvezni nemški kancler Ludvik Er-hard je izjavil, da je pripravljen storiti vse, da bi prišlo do zboljšanja odnosov med Zvezno . nemško republiko in SoVjetsko zvezo. Za dosego tega cilja je pa zahteval svobodo za prebivalstvo Vzhodne Nemčije, ki, mora ‘tudi dobiti možnofst, da se bo svobodno izrazilo kakšno obliko vladavine želi imeti. Dalje zatrjuje, da se glede nemške bodočnosti s predstavniki sedanje Vzhodne Nemčije sploh ne bo razgovarjal, ker nimajo zaslombe v ljudstvu in se vzdržujejo na oblasti samo s pomočjo sovjetske vojske v Vzhodni Nemčiji.
Pietro Nenni, predsednik italijanske socialistične stranke, je na nedeljskem shodu v Julijski krajini, zatrjeval, da je sedanja vladna kombinacija v Italiji, t. j. vlada kršč. demokratov in socialistov edina zmožna urediti težke gospodarske razmere v državi. Komuniste je opozoril, naj se zavedajo, da politični razvoj v Italiji v primeru politične krize ne bo šel še bolj na levo, ampak obratno proti desnici. V Julijski krajini bodo deželne volitve prihod-‘ p jo nedeljo.
Italijanska tiskovna agencija ANSA poroča, da ima iz Palerma sporočilo, | „da je jugoslovanski profesor za espe-rantski jezik Vladimir Komidar, ki je prišel na obisk -na Sicilijo, zaprosil ita-j lijanske oblasti za politični azil. Komi-| dar, ki je po rodu iz Ljubljane, še ni ! povedal, v katerem mestu bo živel.“
| Tako poročilo agencije Ansa, ki zno-| va potrjuje, da v Titovi Jugoslaviji le j ni vse tako dobro, kakor slika komuni-' stična propaganda.
\
Stran 2
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 7. maja 1964
Za jasnost pojmov
Da je bilo med revolucijo ' mnogo komunističnih prevar, ki so marsikoga zavedle, da ni pravilno presojal dogodkov, vemo vsi. Vemo pa tudi, da so komunistični voditelji revolucije v teku dvajsetih letih glavno prevaro razčistili sami. Kakor so v začetku množicam prikrivali, da gre za revolucijo, ne pa za osvobodilno borbo proti okupatorju, tako so po revoluciji to prikrivanje opustili. Danes na raznih obletnicah odkrito v slavnostnih govorih priznavajo, da je šlo za revolucijo. Pri tem stanju človek osupne, ko bere v Mladiki štev. 1—2, letnik 1964, da so imeli v Trstu v slovenskem kulturnem klubu 20 let po revoluciji predavanje z naslovom „Delež slovenskih krščanskih socialistov v osvobodilni borbi“.
Da so komunisti vedeli, da gre za i evolucijo, ni dvoma. V osebnih razgovorih so to priznavali. Tako je n. pr. komunist Kraigher razpravljal z odvetnikom iz katoliškega tabora o Osvobodilni fronti v prvih tednih njenega snovanja. Prav nič ni govoril o borbi proti okupatorju, ampak le o borbi proti tistim in grozil tistim, ki bi se revoluciji upirali. Podobno so delali drugi, Ko je dr. Darko černej v letu 1941 pridobival svoje prijatelje v liberalnem taboru za Osvobodilno fronto, je priznaval, da gre dejansko za „socialno revolucijo“. Po okupaciji Gorenjske po Nem, ¿dh je mlad slovenski inženir pribežal v Ljubljano pred njimi; krščanski socialist Lojze Hartman ga je pridobival sa osvobodino fronto. Razlagal mu je, da „desničarji“ ne spadajo v Osvobodilno fronto 'in da bo ta začela akcijo, ko bo prišel nalog iz Moskve.
Da krščanski socialisti niso mogli biti prav nič v dvomih za kaj gre, dokazuje najbolj Edvard Kocbek sam, ki je bil najbolj eksponiran krščanski socialist v revoluciji in najožji sodelavec Kidriča in njegovih pomagačev. V knjigi „Tovarišija“, v kateri je objavil svoj partizanski dnevnik za dobo od 17.
reči z ustvaritvijo novega življenskega reda...
...Najbolj se nam je bati cerkvene organizacije, ker je \ po rimski miselnosti svoje hierarhije stržen klerikalizma. Zato si moramo pridobiti ljudstvo in tiste kristjane, ki so predstavniki osebnega verskega življenja in kulturne dejavnosti. ..
13.	oktobra 1942 pa je zapisal Kocbek v svoj dnevnik tole: „...Natlačenova likvidacija je vsekakor zaključek
nikom. Z njim je padel tisti predstavnik klerikalne stranke, okrog katerega so se zbirali vsi njeni pravoverni pristaši. Duhovščina je izgubila tistega klerikalnega veljaka, ki je bil pripravljen do skrajnosti varovati njene koristi. ..“
Ne vemo kakšna je bila vsebina navedenega predavanja v Trstu. Mnenja smo le, da bi bil predavatelj Franc Jeza, ki je bil kot krščanski socialist sam več let pri partizanih pred zgodovino pravičnejši, če bi predavanju dal naslov: „Delež slovenskih krščanskih so-
prve faze boja proti domačim nasprot- cialistov v komunistični revoluciji“.
Kulturne prireditve koroških Slovencev
Zavod šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu je najstarejši slovenski učni zavod na Koroškem, Slovenske šolske sestre so že leta 1896 prišle v Št^ Rupert in so vodile do leta 1920 slovensko ljudsko šolo z internatom. Leta 1912 so odprle tudi polletne gospodinjske tečaje. Med obema vojnama pa so imele še internat za deklice, ki so obiskovale glavno šolo v Velikovcu.
Po drugi svetovni vojni so šolske sestre začele še bolj intenzivno z gospodinjskimi tečaji, ki jih obiskujejo slovenska dekleta iz vse Podjune. Lani so sestre zavod popolnoma obnovile in modernizirale, da morejo nuditi gojenkam gospodinjskega tečaja vso potrebno izobrazbo.
Kakor vsako leto, so tudi letos za konec tečaja gojenke gospodinjskega tečaja povabile vse Slovence na ogled razstave ročnih del in kuharskih izdelkov. Razen razstave pa so pripravile tudi prosvetni del in so 26, aprila uprizorile igro „Bele vrtnice“.
Tudi druga kmetijsko-gospodinjska šola v št. Jakobu v Rožu je zaključila 3. maja šolsko leto s tradicionalno razstavo in kulturno prireditvijo.
Zaključka obeh gospodinjskih tečajev se je udeležilo veliko število zavednih Slovencev, ki so se z veseljem odzvali vabilom gojenk in so na ta način maja 1942 do 1. maja 1943, je Kocbek j dali priznanje za delo in trud šolskim jasno izpovedal, da je zavestno s krš- j sestram in gojenkam, ganskimi socialisti sodeloval v revolu-l Tudi razna prosvetna in kulturna eiji. Navajamo dve značilni mesti iz društva so precej razgibala Slovence na njegovega dnevrlika. Iz teh je razvidno "Atako sta bila s Kidričem soglasna glede pobijanja duhovnikov, kdo so bili glavni nasprotniki Osvobodilne fronte, in kako je Kocbek sprejel vest o umoru dr. Natlačena.
V dnevniku je 11. junija 1942 Kocbek med drugim zapisal tole:
Kidričem sem imel dolg razgovor. Prebral sem zapisnik ° zaslišanju kaplana ip učiteljice iz Hinj, ki sta bila justi-ficirana. Pomisleki, ki sem jih izrazil glede na zapisnik in glede na proceduro, s,o naju, zapleti v resna razmišljanja. Šlo mi je za to, da dobimo čim-prej pregled nad nevarnimi ognjišči in da svoji revolucionarni justici predpišemo obvezen postopek. Enote morajo povsod nastopati enako, vedno in povsod morajo izključiti negotove izpovedi in iracionalne elemente. Skupno sva ugotovila, da je potrebno dvoje, prvič, da dobimo, kolikor mogoče prave krivce v roke, drugič pa, da duhovnike, ki začenjajo ogrožati naše delo, justifici-ramo po treznem premisleku vseh okoliščin. ..
s.. Osvobodilni boj predstavlja najlepšo priliko za to, da klerikalizem odpravimo takorekoč mimogrede, hočem
Koroškem in uprizorila več iger in pevskih koncertov. Tako je Oder Mladje uprizoril igro Gualberta Titta „In potem bo noč“ in z njo gostoval po vsej slovenski Koroški. Prosvetno društvo Iz Šmihela je v režiji Vinka Zaletela pripravilo Mavserjevo igro „Kaplan Klemen“ in gostovalo v raznih krajih. Poleg tega so pa Radišani igrali „Počeni prstan“, Selani „Vislavino odpoved“, Globasničani pa ljudsko igro „V kraljestvu zlatoroga“.
Rožanski fantje so peli v raznih krajih, 10. maja pa bo v Celovcu „Zveza pevskih društev“ priredila poseben koncert pod naslovom „Narodna pesem o Mariji“.
»Pevski zbor Jakob Gallus-Petelin iz Celovca je ponesel slovensko pesem tudi na Goriško in je 9. aprila imel koncert v Katoliškem domu v Gorici. Slovenci v Italiji so dvorano Katoliškega doma napolnili do zadnjega kotička in so nagradili izvajanja koroškega zbora z viharnim ploskanjem. Koncert je obsegal dva dela. Prvi del je bil posvečen slovenski umetni pesmi, drugi pa koroški narodni pesmi. Zbor je odlično odpel ves pro gram pod vodstvom dr. Franca Cigana, povezavo med točkami pa je vodil akademik Erik Prunč. Pred pričetkom koncerta je dr. Anton Kacin pozdravil v imenu vseh Goričanov koroške pevce. Odgovoril mu je tajnik koroške „Zveze pevskih društev“ č. g. Tomaž Holmar. Ob koncu je pevce pozdravil v imenu tržaške prosvete dr. Maks šah.
Iz življenja In dogajanja v Argentini
Bienvenido — Willkommen
Tak je bil naslov pozdravnih člankov v buenosaireških dnevnikih in velikih. napisov po Buenos Airesu ob prihodu predsednika Zvezne nemške republike dr. Heinricha Luebke-ja, njegove soproge in 60 članskega spremstva v Argentino.
Dr. Luebke je prvi nemški predsednik, ki je prišel na obisk v Argentino, s katero je imela Nemčija vedno tesne kulturne in gospodarske zveze. Vzdrževala jih je in to dela še danes številna in močna nemška kolonija v Argentini in številni nemški industrijski obrati po državi, ki so doprinesli znaten del k dosedanjemu gospodarskemu razvoju Argentine. Zato so argentinske oblasti pripravile visokemu gostu na mednarodnem letališču Ezeiza nad vse slovesen sprejem.
Nemškega predsednika je na Ezeizi sprejel ip pozdravil ob njegoyem prihodu v ponedeljek dne 4. maja opoldne predsednik dr, Illia s svojo gospo, podpredsednikom republike dr. Perette-jem, ministri zvezne vlade, z guvernerjem
province Bs. Aires dr. Marinijem, diplomatskimi predstavniki južnoameriških držav, ki jih je dosedaj že obiskal visoki nemški gost in predstavniki številnih nemških ustanov v Argentini. Ko je dr. Luebke izstopal iz svojega letala, so mu grmele v pozdrav salve iz topov. Nad letališčem je krožilo 12 letal na reakcijski pogon, ki so bila častno spremstvo letala, nemškega, predsednika. Po pozdravnih govorih obeh predsednikov je vojaška godba odigrala himni obeh držav, nakar je predsednik dr. Luebke v spremstvu argent. predsednika obšel častne čete vojske, mornarice in letalstva, ki so izkazale čast nemškemu gostu z godbo in zastavo.
Z letališča se je nemški predsednik v spremstvu dr. IJije odpeljal v mesto, kjer so bili za čas njegovega obiska v Argentini rezervirani prostori v Plaza hotelu.
V ponedeljek popoldne je buenoaire-ški župan Rabanal izročil nemškemu predsedniku simbolične ključe buenos-aireškega mesta, nato je predsednik Luebke obiskal predsednika dr. lilijo V
__________ __________________ 7
vladni palači, Tu je bila med njima iz- | menjava najvišjih odlikovanj obeh držav. Argentinska odlikovanja so prejeli tudi vsi člani Luebkejevega spremstva, številni argentinski funkcionarji pa nemška. Dr. lilija je predsedniku dr. Lueb-keju tudi predstavil člane svoje vlade nato pa diplomatskega zbora.
Po slavnosti v vladni palači je nemški predsednik položil venec na spomenik generala San Martina, nato pa je obiskal drž. kongres, kjer je bila njemu na čast skupna seja poslanske in senatne zbornice. Seji je predsedoval predsednik senata dr. Perette. Nemškega gosta je pozdravil z lepim nagovorom, v katerem je naglašal, da bo ta obisk zapustil koristne rezultate za obe državi. Poudarjal je tudi ideale, ki so družili in še, družijo obe državi.
Predsednik Luebke se je nato v daljšem govoru zahvalil za topel sprejem v Argentini in dejal, da je ta dežela «prevelika, da bi jo mogel spoznati v tako kratkem času. Zato je hvaležen za priložnost, da svojo zahvalo argent. ljudstvu sporoči lahko po poslancih in senatorjih. Zatem je poudarjal, da sta latinska Amerika in Evropa sinova iste matere, ki je zapadna kultura. V nad. izvajanjih je omenjal datume rojstva svobode in demokracije v raznih delih sveta ter naglašal, da ustave ameriških držav in sklepi vseameriških konferenc nosijo pečat „naših skupnih pogledov in prepričanj: duh svobode in spoštovanje človeškega dostojanstva“. Dalje je po? udarjal nujnost skupnega nastopanja sedanjih svobodnih rodov in narodov, ne samo pred nevarnostjo komunizma, ampak tudi zaradi ogromnih nalog, ki jih prinaša s seboj atomska energija. Tudi je naglašal, da se evropske države povsem zavedajo, da je njihova svoboda odvisna tudi od usode tega dela sveta. Zato skupno s Severno Ameriko poja-čujejo z njim politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje. Omenjal je prve nemške stike, ki jih je z Argentino vzpostavil Ulrich Schmiedel de Stau-bing, neke vrste avanturist v XIV. stoletju. Od tedaj naprej so bili stiki med Nemčijo in Argentino vedno živi. Dr. Luebke je končno zavračal zaskrbljenost Latinske A,merike, da države Skupnega evropskega trga ne bodo več trgovale tako močno z latinsko-ameriškimi državami kakor poprej. Zagotavlja jih, da se, to ne bo, zgodjlp. Zato je omenjal možnost, da se med Nemčijo in Argentino sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in političnem področju še poveča in, poglobi ter da se naložbe nemškega kapitala v; Argentino usmerijo še V večji meri. Argentinskemu narodu in njegovi vladi je izrekel globoko zahvalo za pomoč, ki jo, je nudil in jo nudi še naprej nemškemu narodu v njegovem prizadevanju, da, bi prišlo do njegove združitve.
Zdravici obeh predsednikov
Zvečer prvega dne Luebkejevega obiska v Argentini mu je priredil argent. predsednik dr. Illia slavnostni banket v palači buenosaireške mestne občine. Tu je visokega nemškega gosta in njegovo spremstvo pozdravil z daljšo zdravico.
V	njej je izražal veselje, da more v Buenos Airesu pozdraviti predsednika zvezne nemške republike in nemškega naroda, s katerim živi Argentina v najboljših odnosih. Tudi dr. Illia je omenjal prvega nem. naseljenca Schmiedla v Argentini in zatem vse ostale nemške imigracijske tokove, ki so se usmerjali
V	to deželo ter pomagali ustvarjati njen
Čile pred odločitvijo
'V Čilu postaja vedno bolj jasno, da bodo volilci imeli dne 4. septembra pri splošnih volitvah samo dve izberi: ali revolucijo v svobodi pod krščanskimi demokrati, ali pa revolucijo pod diktaturo socialistov in komunistov. Tako je tudi obvestilo čilenski narod vodstvo kščansko demokratske stranke, ko je 21. aprila zaključilo zbor svojih zaupnikov iz vse države.
Zbor zaupnikov čilenske krščanske demokracije poziva čilenski narod, naj podpre kandidaturo predsednika te politične skupine Eduarda Freia, V svojem pozivu narodu poudarja program krščansko-demokratske stranke, zlasti tista določila, ki se nanašajo na socialno .gospodarsko in politično reformo. Napoveduje „demokratizacijo in modernizacijo političnega režima s spremembo ustave, ki bo dala predsedniku možnost, da se bo lahko obračal naravnost na ljudstvo za njegovo odločitev v važnih* vprašanjih, ki bi se pojavila v vladi. Napoveduje tudi spremembo volilnega reda, da bodo imeli volilno pravico tudi nepismeni, ki je sedaj nimajo.
Stranka po svojem kandidatu dalje napoveduje, da bo v ustavo vnesla bistvene pravice delavcev kot so pravica
do neoviranega združevanja v sindikatih, pravtako mora biti v ustavi zajamčena pravica do stavke, pravične odškodnine in za socialno varnost ter zaščito. Prav tako krščansko-demokrat-ska stranka napoveduje spremembo parlamentarnega sistema, sodne oblasti ter državne uprave.
Enako napovedujejo izvedbo agrarne reforme v tem smislu, da bodo poljedelci postali lastniki zemlje, učna sprememba mora dati slehernemu otroku v Čilu možnost do brezplačne vzgoje, spremembe v ureditvi mest pa morajo vsebovati rešitev stanovanjskega vprašanja in odpraviti sedanje neznosno stanje.
V gospodarsko-političnem pogledu kršč. demokratska stranka zahteva odpravo monopolov in učinkovito nadzorstvo nad krediti, zunanjo trgovino in menjalnim sistemom ter „drzno politiko izvoza v vse države“. V proglasu pravi dobesedno: „Naša revolucija bo ostojala v tem, da bomo dali organiziranemu delavcu odločujoč vpliv in mnogo višji položaj pred javnimi oblastmi fti pred družbo.“
Za primer izvolitve pa senator Frei napoveduje takojšnjo izvedbo naslednje-
ga programa: 1. Za poljedelce učinkovito in takojšnjo sindikalizacijo in izena-čanje plač z delavci; 2. prebivalstvu siromašnih mestnih naselij pitno vodo, zdravstvene ustanove, šole, varnost itd. 3. v delovnem področju: odstranitev zakonitih razlik med uradništvom in delavstvom itd. 4. za vse Čilence izkoreninjenje nepismenosti.
Glede zunanje politike kršč. demokratski kondidat senator Frei napoveduje, da bo njegova vlada močno orožje „za dosego čilenske gospodarske neodvisnosti“.
Zagotavlja, da nobena ugotovitev in razmišljanje, ki ne bodo koristile Čilu ne bodo preprečile, da se Čile ne bi mogel posluževati pravice vzdrževanja političnih in gospodarskih ■ zvez z vsemi državami sveta. Napoveduje, da bo njegova vlada „osvobodila Čile imperializma“. Končno zatrjuje, da bo pod njegovo vlado čile postal prva latinsko-ame-riška država“, v kateri se bo ustvaril nov pravni red za novo državo in nove ustave, ki bodo zmožne nadomestiti izrabljanje kapitalizma s pomočjo socialne organizacije, ki prekaša sedanje stanje zaostalosti“. Zagotavlja tudi, da bo ta revolucija izvršena v svobodi, kar pomeni ob spoštovanju bistvenih člo-
veških in političnih pravic z razširiti jo na vse Čilence svobodo mnenja svobodne politične, kulturne in vers organizacije, kar bo pa pomenilo, „i vlada ne bo v nobenem primeru trp la, da bi gospodarski interesi, doms ali pa tuji, skušali minirati odloč naše vlade.“
Tako krščanska demokracija v či o svojem programu, katerega iz ved napoveduje njen kandidat Eduardo Fr za primer svoje izvolitve.
Po pozivu čilske kršč. demokraci narodu, naj pri volitvah izrazi zaupan tej stranki in njenemu predsednišken kandidatu, je položaj v sosednji drža naslednji: Obstojajo še vedno trije ka didati: Kandidat krščanskih demokrat Eduardo Frei, kandidat socialistov komunistov senator Salvador Allenc kandidat radikalov senator Julio Dura Jorge Prat, predsedniški kandidat n odvisnih, je že izjavil, da umika svo kandidaturo.
Med tem so objavili svojo odločit že tudi čilenski liberalci, Po zboru sv jih zaupnikov je liberalna stranka obj vila svoj sklep, da bo pri septembersk volitvah podprla predsedniškega kane data kršč. demokratov Eduarda Fre kljub temu, da se ta ni obrnil s prošn na to stranko za njeno pomoč. Lib
napredek na kulturnem in gospodarskem ter industrijskem področju. Izrazil je občudovanje nemškemu narodu nad obnovo po vojni razdejane domovine in izrazil željo, naj bi to obnovitveno delo doseglo vrhunec v združitvi nemškega naroda na osnovi svobodne odločitve. Z ozirom na istovetnost pogledov, ki jih imata obe državi na potrebi po ureditvi svobodnega sveta, izraža željo, naj bi se dosedanji politični, gospodarski in kulturni stiki še poglobili.
Heinrich Luebke je prav tako govoril o globokem prijateljstvu, ki je vedno vezalo in Veže še danes Nemčijo in Argentino. Zatem je izražal veselje, da je v Argentini, odkoder nemški izseljenci 'ustvarjajo živ most z Nemčijo. Izraža prepričanje, da bo Argentina z ozirom na svoje naravno bogastvo prebrodila sedanje težave in v glavnem lahko sama rešila svoje probleme. Zagotavlja pa argentinskega predsednika, da bo Zvezna Nemčija pri tem tudi pomagala na osnovi resničnega „partnershipa“. V nadaljnjih izvajanjih poudarja, da tudi Nemčija potrebuje pomoč svojih prijateljev in zato izreka argent. predsedniku zahvalo nemške vlade in nemškega naroda za vso naklonjenost in razumevanje, ki ga je Argentina vedno izpričevala prizadevanju, da bi prišlo do združitve obeh Nemčij.Zatem je pa naglašal: „Naši dve državi pripadata skupnosti usode, skupnosti, ki ima na svoji zastavi zapisane ideale svobode. Vsi mi smo odgovorni za ohranitev in usodo svobodnega sveta.“ „Partnership v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu med dvema narodoma enake vrste. To so osnove, na katerih želimo razširiti prijateljske zveze med narodoma obeh držav.“
V torek, ko pišemo to poročilo, je visoki nemški gost obiskal več nemških industrijskih podjetij na področju Vel. Buenos Airesa.
Prvi maj v Argentini
Za letošnji prvi maj v Buenos Airesu ni bilo večjih javnih zborovanj. Prvič se je namreč zgodilo, da ga ni sklicala Glavna delavska konfederacija. Tega dne je imela samo plenarni sestanek predstavnikov vseh sindikatov. Katoliško delavstvo je imela mašo v katedrali. Po evangeliju je imel kard:. Caggiano daljši, govor o „Idealu rešitve problemov dela“. V govoru je med drugim poudarjal naslednje misli: človeški problemi se ne bodo nikdar rešili z materialističnim pojmovanjem sveta; bogastvo države in blaginja ne bosta postala stvarnost, če se gospodarski razvoj ne ozira na socialni red. Niti država, niti delavci ne smejo zanemarjati skupne blaginje ih dajati prednosti lastnim koristim; socialne krivice, nizke plače, naraščanje scen, pomanjkanje stanovanj razdvaja družbo in gonijo ljudi v nasilna dejanja; miru in socialnega napredka ne bo nikdar mogoče doseči z nasiljem, tudi ne s socialno revolucjio, ki prinaša s sabo krivico, pomanjkanje spoštovanja človeške osebnosti in zadušitev svoboščin, kar je vse skupaj najkrajša pot proti totalitarizmu.
To je križev pot našega časa. Ustvariti je treba vzdušje, ki bo vodilo do ideala skupnosti ljudi, združenih v delu.
Spored nedeljskega romanja v Lujan
Ob 10 romarska maša dir. g. Ore-harja za slov. naseljence v Argentini Med mašo ljudsko petje in priložnost za spoved pri slov. spovednikih.
Ob 14 pop. pobožnost. Pridiga dr. Filipa Žaklja, procesija, pete litanije Matere božje z blagoslovom.
ralna stranka je to odločitev sprejela zavestno z namenom, da prepreči izvolitev levičarja Allendeja in onemogoči prihod komunistov na oblast. Stranka je pri zadnjih volitvah dobila 260.000 glasov, t. j. skoro 13% vseh oddanih glasov. Enako odločitev kot liberalci je sprejela tudi druga vladna stranka, t. j. konservativna, katere člani bodo septembra tudi glasovali za Freia. Ni se pa konservativna stranka hotela za sedaj vezati glede zadržanja do bodoče Freijeve vlade.
Socialisti in komunisti se spričo takega razvoja volilnega boja vedno bolj zavedajo, da postaja malo verjetno, da bi prodrli s svojim kandidatom. Zato so začeli po 'vsej državi izvajati nasilje nad političnimi nasprotniki. S tem bi jih radi prestrašili, da bi ljudje iz strahu glasovali zanje. Začeli so širiti tudi neresnične in vznemirljive govorice, češ, da do volitev sploh ne bo prišlo, ker bodo desničarji izvedli državni udar in podobno.
Toda krščanska demokracija, kakor tudi ostale demokratske politične skupine, so za to, da čile izvede potrebne socialne, politične in gospodarske reforme v svobodi in demokraciji, nikakor pa ne pod nasiljem komunistov in i socialistov ter ostalih koristnih budal.
Buenos Aires, 7. maja 1964
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
/Wlk
■at
MSGR. DR. JANiEZ JENKO je 20. aprila 1964 postal apostolski administrator slovenskega dela Goriške. Na to mesto ga je imenoval papež Pavel VI. Dosedaj je bil generalni vikar v Beogradu.
Narodna galerija v Ljubljani je začela z razstavami in predavanji sistematično popularizirati slovensko umetnost. Lani je priredila v ta namen nad 100 predavanj po šolah, ki se jih je udeležilo 8200 učencev. Podobna predavanja je organizirala tudi za odrasle. Teh se je udeležilo 2100 poslušalcev. Največje zanimanje za predavanje Narodne galerije so pokazali učenci na Štajerskem, v Prekmurju in na Primorskem.
Umrli so. V Ljubljani: Jože Golar, upok., Franc Mueller, žel. inšpektor v p., Marija Lavrič roj. WilJenpart, Alojzij Grahli, Marija Pintar, Bogoslav Metlika, žel., Janez Lovše, dipl. ekonomist, Metka Rant, študentka glasbe, Ivanka Javoršek, Terezija Klemenc, Franc Bernik, klobučarski mojster,. Anton Puš, žel, upok., dr. Vladimir Perhavec, Frančiška Kuzel, vdova po žel. uslužb., Marjeta Puc roj. Lah, Jože Herzog, upok., Ivan Močnik, upok., Ivan Bojt, pečar-ski mojster, Alojz Glavan, upok., Ja-
nez Škraba, Kristina Schwarzman roj. Vidmar, upok., Genovefa Irt roj. Kovač in Jernej Lovšin v Gospinovem, Liza Štruc v Slovenj Gradcu, Alojzija Jerant roj. Zavrl v Jevnici, Julka Klemenčič roj Svetič, vdova po biv. trgovcu v Kamniku, Milan Oven v Žirovnici, Antonija Natlačen na Velikem Ubelj-skem, Anton Ponikvar v Brestu, Antonija Rode, babica v p. v Begunjah, Marija Suhar, upok. v Laškem, Tončka Lukane v Predoldu, Janez Štalcer v Stični, Janez Jenko v Godešiču, Dana Marolt na Verdu, Anton Knez iz Rašice, , Stanko Erjavec, upravnik pekarne v Mednem, Andrej Ravnikar v Št. Rupertu, Andrej Ogrinc, mehanik v Podgorici, Neža Balon v Bistrici ob Sotli, Rudi Vrtočnik v Dravljah, Frančiška Trkov v Sadinji vasi, Marija Rus roj. Boh v Gatini, Anton Mika, voj. invalid v Izoli, Karolina Zalokar v Metliki, Anton Kovačič v Cegelnici pri Novem mestu, Ana Murn roj. Anzlin v Zafari, Feliks Grčar, župni upravitelj v Zagradcu in p. Leonard Kalac, frančiškan v Novem mestu.
Občni zbor BBružabne pravde
Lovska večerja v Slovenskem domu v San Martinu bo v soboto, 9. maja zvečer na razpolago vsem rojakom.
S L 0 V E N C I V ARGE NTINI
Osebne novice
Družinska sreča. Družino Marijana Schiffrerja in njegove žene ge. Ane, roj. Malovrh je razveselila hčerka. Hčerko so dobili tudi v družini Milana Magistra in njegove žene ge. Olge, roj. Prijafelj. Srečnima družinama naše čestitke.
Ivan Brecelj odpotoval
V	soboto, 2. maja t. 1. je odpotoval r. Devin pri Trstu g. Ivan Brecelj s svojima sinovoma Alešem in Martinom, gojencema Škofovega zavoda v Adro-gueju. Sledil je svoji življenjski družici ge. Pinici, ki je odšla v Devin s tremi otroci že lansko leto.
G. Ivan Brecelj je bil med slov. izseljenci znana in priljubljena osebnost. To so pričali številni poslovilni sestanki, ! ki so mu jih priredili prijatelji in znanci ter ustanove, v katerih se je udejstvoval. člani slovenske srenje v naselju Alto Castelar so to storili v soboto dne 25. aprila t. 1. na Slovenski pristavi, kjer so se mu posamezni govorniki zahvaljevali kot pionirju omenjenega slov. naselja za vse delo in poti, 'j ki jih je delal za ureditev naselja. Na i sestanku je bilo sklenjeno, da se bodo ( člani slov. naselja Alto Castelar vsako leto ob tem času zbrali na prijateljskem sestanku, na katerem se bodo spominjali svojega bivšega dragega in delovnega člana castelarske slov. srenje.
številni prijatelji in znanci so ga spremili tudi na ladjo Luisa Costa ital. družbe C, s katero je potoval v Italijo, ter želeli njemu in vsej njegovi družini vso srečo in osebno zadovoljstvo na slovenskem Primorskem. Tem željam se z vso iskrenostjo pridružuje tudi Sv, Slovenija.
Msgr. Janezu Hladniku, o katerem smo poročali, da je bil prejšnji teden operiran v sanatoriju San José v Buenos Airesu, se je zdravje že toliko izboljšalo, da bo danes v četrtek 7. maja že lahko zapustil sanatorij.
Vseslovensko romanje
Med lepimi slovenskimi tradicijami, ki smo jih Slovenci ponesli v svet, je tudi vsakoletno romanje. Kakor smo romali doma in se zatekali k Mariji v njene razne božjepotne cerkve, ki so bile posejane po vsej slovenski domovini, tako romamo tudi v izseljstvu. Romanja imamo Slovenci v Argentini, prav tako jih imajo redno vsako leto tudi Slovenci v Združenih državah Amerike, v Kanadi, v Avstraliji, kakor tudi v raznih avropskih državah.
V	Argentini je vseslovensko romanje vsako leto drugo nedeljo v maju v naj-1 večje argentinsko narodno svetišče v \ Lujân. Po udeležbi rojakov spada med ' tiste tri vsakoletne prireditve •— Slo- j venski dan — vseslovensko romanje in | spominska proslava, ki so najbolj obi-skane. Zato ni nobenega dvoma, da se ! bo vseslovenskega romanja tudi letos j udeležilo veliko rojakov. Dopoldne bodo j pri romarski maši, popoldne se ude- ; ležili lepe romarske procesije, opoldan-1 ski čas jim bo pa prav prišel za razgo-vore z znanci in prijatelji.
Romarska pobožnost bo slovenskim romarjem dala znova priložnost, da bodo v lujanski baziliki, ki je pod svoje mogočne oboke sprejela tudi Brezjansko Marijo, nebeški Materi potrdili svojo zvestobo in ji znova priporočili v varstvo ves slovenski narod, zlasti pa njegovo mladino, da bi je vse ne izpridil brezbožni komunizem, priporočili se pa bodo njenemu nadaljnjemu varstvu tudi sami, da bi ostali stanovitni v zvestobi veri svojih očetov in domovini.
t Avgust Jeločnik. Iz Ljubljane je prišlo žalostno sporočilo, da je dne 1. maja t, 1. umrl Avgust Jeločnik. Zadnje zemsko bivališče je dobil 4. maja 1964 pri ’Sv. Križu v Ljubljani.
Pok. Avgust Jeločnik je bil v Ljubljani, zlasti v kat. taboru znana osebnost. Rodil se je leta 1890 na Žabjeku v Ljubljani iz stare ljubljanske družine. Njegovi bratje so bili Franc Rado, vodja Ljudskega odra v Ljubljani in plesni mojster, Aleksander, nadučitelj v Št. Vidu nad Ljubljano in orlovski vaditelj ter Albert Vojteh, tajnik Ljudske posojilnice in načelnik Orla.
Pok. Avgust Jeločnik se je kot mlad trgovski pomočnik začel posvečati petju. Solo . petje je študiral pri Glasbeni matici in pri mojstru Hubadu. Prva leta po prvi svetovni vojni je pel v opernem zboru. Bil je član pevskih zborov Glasbena matica in Ljubljana. Kot prvi tenorist je pel pri stolnem koru. Razen tega je pel vse nedelje in praznike tudi še pri Križankah in pri sv. Jožefu.
Leta 1918 je bil med prostovoljci, ki so reševali slovenska mesta po Štajerskem in Prekmurju. Poročen je bil s pok. Heleno Majce, sestro ing. Lojzeta Majceta in časnikarja Jožeta Valentina Majceta. Vse svoje življenje je bil zaveden Slovenec in dober katoličan. Politično je vedno pripadal Sloverj-ski ljudski stranki. Leta 1960 je bi) dalj časa na obisku v Argentini pri .svojih treh sinovih Nikolaju, Avgustu ir Janezu, katerim ob bridki izgubi skrbnega in ljubečega očeta izrekamo iskreno sožalje. Truplo rajnega naj mirno počiva v slovenski zemlji, njegova duša pa uživa večno veselje pri Bogu.
t Tone Marin. V buenosaireški bolnišnici Fernández so se dne 4, maja t. 1. iztekli življenjski dnevi delavnega člana slov. izseljenske skupnosti Toneta Marina, očeta štirih še nepreskrbljenih otrok. K zadnjemu počitku so ga spremili rojaki v velikem številu dne! 6. maja 1964- na pokopališče v Sanj Justu.	1
Rajni Tone Marin se je rodil 24. avgusta 1917 v Mirni na Dolenjskem. Pravo je študiral na ljubljanski univerzi in na njej tudi diplomiral, nato je bil v pravni službi v Ilirski Bistrici in Kopru. Ker pa ni mogel prenašati izvajanja krivičnih zakonov nad nasprotniki kom. režima, je leta 1946 pobegnil v Italijo, od koder je naslednjega leta emigriral v Argentino. Tu je dobil zaposlitev pri družbi Campomar S. A. Z . gospo Jožo, roj. Marolt si je v Lomas del Mirador ustvaril srečno družinsko življenje v lastnem domu, ki so- ga razveseljevali otroci Polonca, Marjanca, Tonček in Jurček.	¡
V Lomas del Mirador je bil zelo delaven. Dve leti je bil predsednik odbora za ustanovitev župnije Fatimske Gospe. iNa njegovo pobudo je bila ustanovljena tudi farna šola in kupljeno zemljišče za župnijsko cerkev. Bil je dve leti tudi predsednik društva Unión de los padres’ v ramoškem kolegiju Medalla Milagrosa, ter je zavod na njegovo pobudo ustanovil tudi srednjo šolo.
Udejstvoval se je pa tudi v slov. izseljenski skupnosti ter je bil član in več let tudi odbornik Slomškovega doma.
Naj počiva v miru, njegovi ženi-vdovi in otrokom pa ob hudem življenjskem udarcu izrekamo globoko sožalje.
t Ernest Šušteršič. Ob zaključku lista nam poročajo, da je dne 5. maja t. 1. umrl v Slovenski vasi tudi Ernest Šušteršič. ¡N. p. v m.
SLOVENSKA- VAS — LANUS
Dne 8. aprila je imel krožek SDO Lanús občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članic.
Po poročilu predsednice, tajnice, blagajničarke in športne referentke, so se
Na praznik sv. Jožefa Delavca dne 1 maja je imela Družabna pravda v Buenos Airesu. XVI. redni občni zbor.
Ob deveti}uri je imel v Slovenski kapeli sv. mašo g. župnik Gregor Mali kot duhovni asistent pri organizaciji, ki se tudi v izseljenstvu bavi s preučevanjem socialnih vprašanj in širjenjem socialnega nauka kat. Cerkve. V pridigi: je razvijal misli o temeljih, na katerih se lahko zgradi boljši in pravičnejši socialni red t. j. na pravičnosti in ljubezni.
Po sv. maši je bil jpred občnim zborom še sestanek komisij za izdelavo novega družbenega reda, ki naj bi zamenjal v domovipi sedanji komunistični, ko se bo slovenski narod otresel ko-
ke. Po njegovem, pozdravnem nagovoru sta bila izvoljena za ove-rovateija 'zapisnika Jože Šeme in Jože Skale. Na predlog predsednika DP sta bili nato odposlani iz občnega zbora pozdravni pismi predsedniku NO za 'Slovenijo dr. Mihi Kreku in buenosai-reškemu nadškofu kardinalu Caggianu. Njuno besedilo so udeleženci občnega zbora odobrili z navdušenim ploskanjem.
Sledila so poročila odbornikov. Predsednik Jože Jonke je podal zgoščen pregled dela društvenega odbora v pretekli poslovni dobi. Med drugim je zlasti navajal, da je organizacija začela z akcijo za izdelavo sodobnega programa socialno pravično urejene Slovenije. Povedal je tudi, da razgovori in do-munističnega jarma. Poročilo o priprav- J pisovanje glede sestave celotnega cer-
kvenega učenja o pravični socialni ureditvi človeške družbe še vedno teko. Tajnik Rudolf Smersu je po navedbi števila članstva m naročnikov organizacijskega glasila, navajal, da je Družabna pravda na prošnjo Zedinjene Slovenije pripravila predavanja o komunizmu ter tudi ponudila predavatelje za posamezne krajevna slov. središča. Po vedal je dalje, da se. je skozi vse leto vrstilo razpečevanje slovenskega prevoda papeške okrožnice „Mati in učiteljica“. Odbor je začel tudi z akcijo, da bi dobili slovenski prevod papeške okrožnice „Mir na zemlji“ tudi v knjižni izdaji. Tega načrta še ni bilo mogoče izvesti. Slovenski izseljenci pa vendar niso ostali brez slovenskega prevoda te važne okrožnice, ker ga je objavila „Svobodna Slovenija“. Prav tako je tajnik DP poročal, da je odbor DP poslal Zedinjeni Sloveniji predlog za izvedbo ankete, kako pritegniti mladino k javnemu delu. INa vprašanje, če je vse delo DP v zadnjih 16 letih v emigraciji imelo kaj uspeha ali ne, odgovarja z navedbo podatkov, da je v teh letih samo društvenega glasila šlo med slovenske ljudi več kot 100.000 izvodov, raznih publikacij, in knjig pa nad 10.000 Bili so razen tega številni sestanki, na katerih je bila razprava o socialnih vprašanjih, romarski shodi, zlasti pa enajst 'socialnih dnevov. V slovenskem emigrantskem tisku je vedno več socialno gospodarskih člankov, zanimanje Za preučevanje socialnih vprašanj postaja
Ijalnem delu za določitev komisij in njenih člabov je podal Maks Jan. O njem se je razvila daljša debata, ki bo v korist začetemu delu posameznih komisij.
Šestnajsti občni zbor Družabne pravde je zatem začel predsednik Jože Jon-
«««•««insaaBiranaRBsaMaiaaBBBiiBiiBBHBMaaaB.BitaaMaMauiM«
vršile volitve. Postavljena je bila ena sama lista, ki jo je sestavil odbor. ''■Soglasno je bila odobrena. Novi odbor sestavljajo: predsednica Cvetka Urbanija, podpredsednica Francka Strah, tajnica Elizabeta Mele, blagajničarka Angelca Bavdek, športna ref. Marta Černak, gospodinja Jožica Boštjančič, ref. za naraščaj Marica Sušnik, delegatinja za Zvezni odbor' Mari Urbanija. Po volitvah je duh. vodja g. vikah Janez Petek podal duhovno misel.
SAN MARTINI
Občni zbor Zveze slovenskih skavtov
Zveza slov. skavtov je imela v nedeljo, dne 12. aprila t. L, redni občni zbor v dvorani kolegija Sagrado Corazón v San Martinu. Oder je bil za to priložnost okrašen z argent. in slov. zastavami, spredaj’ pa je bil prapor Zveze slov. skavtov, na katerega je bil pripet slovenski šopek. Udeležba na občnem zboru je bila dobra. Poleg članov in članic skavtske organizacije so bili navzoči tudi njihovi starši.
Občni zbor je začel šef slov. skavtov g. Marijan Trtnik. Po njegovem pozdravnem nagovoru članstvu in zastop-pikom slov. domov ter ostalih organizacij sta bili določeni za zapisnikarici skavtinji Marjeta Šuštaršič in Alfenka Grom, za overovatelja pa skavta Janez Zupanc in Tomaž Gabrenja.
Besedilo pozdravnih pisem predsedniku NO za Slovenijo dr. Mihi Kreku in slov. domovom je bilo sprejeto z odobravanjem. Sledila so poročila odbornikov.
Načelnik Andrej Bodnar je omenjal, da se je organizacija trudila dvigniti skavtsko zavest vzporedno z ideologijo ter članstvu približati ideale, ki jih vsebujejo skavtska obljuba in zakoni, vse pa spraviti v sklad s praktičnim življenjem. Povedal je dalje, da je organizacija sodelovala skoro pri vseh prireditvah slovenske skupnosti za skupno korist slov. naroda. Sestankov vodov je bilo 150, zveznih pa 14. Med letom je organizacija dobila tudi svojega duhovnika v osebi g: Franca Groma. Med počitnicami sta bila dva tabora; za skavte in skavtinje. Prvi je bil tri tedne v letoviškem kraju Villa Rumipal v prov.
Córdoba in ga je vodil Andrej Bódnar, drugi pa v EScobarju, prov. Bs. Aires, ki sta: ga vodili-gospe Oblakova in Pristovnikova.
Tajniško poročilo je podal Janez Zupane. .Povedal je, da se je tajništvo povsem preosnovalo. O denarnem položaju organizacije je namesto zadržanega blagajnika poročal načelnik. Iž njegovega poročila je razvidno, da je imela organizacija v preteklerb letu $ 193.099.60 dohodkov, izdatkov pa 192.077.50. Gospodar Janez Marinček je navajal, da znaša vrednost skavtske imo|rine 106.100 pesov. Skavtska trgovina je pa založena z raznim blagom in skavtskimi predmeti, za kar je organizacija izdala 30.888 pesov. Blaga je bilo prodanega za vrednost 12.050 pesov, šef skavt Marijan Trtnik se je vsem odbornikom zahvalil za njihovo delo v pretekli poslovni dobi, zlasti za vse napore pri organiziranju velike skavtske prireditve z blagoslovitvijo prapora. Poudarjal je tudi važ- glas. „Revščino boste imeli v hiši. Knji-nost in pomen novoustanovljene skavtske j'8« ne prinesejo bogastva!“
! Ozrla sem se. Mož) srednjih let je ve-
Vsak teden enm
žarki /
France Balantič
Pridelek veselja, živine, ej žitnica raste vsak dan, ušel bom lakoti zime, kaj mar so mi znamenja ran...
—	Zgradba škofovega zavoda dobiva na zunaj dokončno obliko: nad dograjenim pritličjem je v aprilu zraslo cementno ogrodje prvega nadstropja.
—	V veliki meri ste to omogočili rojaki v Argentini z darovi od januarja do marca v tem letu, ki so v celoti dosegli zaželeno višino. Najlepša hvala!
—	A potrebe so za dograditev teh prostorov še tolikšne!
—	Stojte nam krepko ob strani vse to leto in podprite napore Slovenskega semenišča za vzgojo naše mladine.
je zaključil svoje poročilo z zatrdilom, da je treba z delom v DP nadaljevati in poiskati morda modernejše metode za širjenje socialnega nauka Cerkve, da bi za ta vprašanja zainteresirali še mladino. S pozivom, „da je stara garda dolžna, da do konca opravi svojo dolžnost“ je zaključil svoje poročilo.
Maks Jan je poročal kot urednik organizacijskega glasila „Družabna pravda“. Med letom so izšle štiri številke DP. Objavljeno gradivo je bilo aktualno in je zato Več člankov izšlo v ponatisu tudi v drugih slovenskih emigrantskih listih.
Upravnik revije Lojze Erjavec je navajal, da ima DP na zalogi 1651 raznih knjig in brošur v skupni vredMosti nad 64.000 pesov. Iz poročila blagajnika Luke Milharčiča je razvidno, da se je v minuli poslovni dobi finančni položaj organizacije začel zboljševati, ker se člani redneje izpolnjevali svoje dolž-večje. K vsemu temu je brez dvorila I nosti. Za urejanje dohodkov organi-znatno prispevala DP. Tajnik Smer&toj	(Nadaljevanje na 4i strani)
ŽENA B A A J E N
Anica Kraljeva
SVET
Ni lahko, a ni nemogoče
Ko so se Italijani med drugo svetovno vojno pripravljali, da zasedejo Ljubljano, so se širokoustili, češ: kmetom nesemo našo dvatisočletno kulturo. Ko so se pa po „junaški“ akciji vračali, so bili nekam poparjeni. Ljubljana jih je presenetila. V zaprtih krogih so priznali, da je Ljubljana mesto visoke kulture, polno knjižnic, gledališč, koncertnih dvoran in ima celo univerzo!
Pri tujcih, ki nas poznajo,'veljamo za narod, ki ljubi pesem in knjigo.
Ali smo še, ali bolje rečeno, ali borno še dolgo vredni take pohvale ? Težka je naša odgovornost v tujini, kjer se moramo krepko boriti, da ne zapravimo mesta, ki nam pripada v vrsti kulturnih narodov.
Na naši prireditvi sem lansko leto ujela ta-le pogovor:
Moški glas: „Kako je zrastel ta vaš fantiček! Kaj boste z njim?“
Ženski glas: „(Ne vemo še, premišljujemo, kaj bi.“ „Kaj boste premišljevali,“ je ognjevito nadaljeval moški glas, „za nogometaša ga dajte. Videl sem fanta, kako je gibčen pri igri. Taki največ služijo. Imeli boste v hiši veliko denarja.“ „O ne,“ je rekel mirno ženski glas, „z možem sva sklenila, da ga bova dala študirat, da se bo izobrazil, saj je dobre glave. Kar je vojna nama preprečila, bo vsaj on dosegel.“
„Nespametno!“ je zopet rekel moški
hranilnice.
Pri volitvah .so bili izvoljeni: šef skavt Marijan Trtnik, njegov nam. odn. pom. Andrej Makek, načelnik Andrej Bodnar, tajnik I. gdč. Marjeta Rožanc, tajnik II. Danilo Pipan, blagajnik I. gdč. 'Teta Pirc, blagajnik II. Damijan Ecker, gospodar Jože Novak, vodja skavtske trgovine Aleksander Steinhaus, hranil-mčar,Janez Marinček.
S pozivom šefa skavta Marijana Trtnika k vztrajnemu in požrtvovalnemu delu za koristi slovenske skupnosti in skavtsko himno je bil občni zbor Zveze slovenskih skavtov zaključen.
/ '
Ijal še pred nekaj leti za izobraženca!
Upam, da je malo takih mož in še veliko mladih mater, ki mislijo kakoi dečkova mama.	*
V našem nemirnem času se marsikomu pojmi o človeških vrednotah zmešajo. Materialistično pojmovanje življenja preplavja svet in veliko ljudi se mu vdaja, žal tudi .naših.
! A samo od materialnih dobrin noben narod ne živi dolgo.
Potreben nam je vsakdanji kruh, a ne potica. Potrebna je družini hiša, a ne palača. Potrebna pa nam je krščan-
ska, pametna in izobražena mladina; Le taka mladina nas bo obvarovala pogina.
V sedanjih razmerah, ko so Očetje le malo doma, leži dolžnost vzgoje in usmerjanje mladine le bolj na materah. Zaradi tega je odločilnega pomena, kaj ona misli, kajti največ je od nje odvisno, koliko bo našega naraščaja v srednjih ¡šolah in na univerzah. A otroci delajo to, kar vidijo. V hiši, kjer starši nikoli ne čitajo, se tudi otroci* ne zanimajo za knjige.
Deček naše sosede se je v moji sobi ustavil pred knjižnico. Vprašal me je: „Kaj delaš s knjigami?“ „Čitam jih,“ sem odgovorila. Pogledal me je pomilovalno in rekel: „To mora biti dolgočasno!“ Deček je bil sicer iz premožne družine, imeli pa niso niti ene knjige.
Ljubezen do knjig dobi otrok že v prvi mladosti, čitanje pravljic in svetega pisma, mu odpre vrata v skrivnosten svet. In prav v teh prvih letih se rodi v otroku žejna radovednost, ki je v poznejšem učenju tako važnega pomena.
Pot do učenosti je dolga. in težka. Marsikateri mladostnik omaga že v začetku, posebno danes, ko se izobrazba r.e ceni več tako kakor v preteklosti. Omagajo največkrat fantje v pubertetni dobi. Takrat je svet čudovito vabljiv in šola neskončno dolgočasna zadeva. V takem slučaju naj. se starši ne vdajo, če je fant ali dekle zmožno učenja. Naj jih ne preslepi dejstvo, da se bo otrok z delom kmalu sam preživljal in domu pomagal. Pogled v bodočnost otroka bo v takih trenutkih v veliko pomoč. Časi so težki, to je res, a z dobro voljo in nekoliko žrtev v družini, pa zraste iz nje v desetih lčtih inženir, zdravnik, profesor in podobno. Vsa družina bo z enim ali več sinov z akademsko izobrazbo pridobila na vrednosti. Pridobila bo z njim tudi naša emigracija in ves slovenski narod. Ti mladi izobraženci nas bodo tudi novi domovini prikazali, ne kot skupino, ki je prišla v tujino iskat denarja, ampak kot del narpda, ki nosi s seboj in ohranja velike moralne in kulturne dobrine svojih prednikov. Z njimi bo tudi novi domovini le v korist.
/
SVOBODNA
SLOVENIJA
Buenos Aires, 7. 5. 1964 - No. 19
OBČNI ZBOR DRUŽABNE PRAVDE (Nadaljevanje s 3. strani) zacije izreka zahvalo g. Antonu Nosetu, ki mu je pri tem delu pomagal.
Gremialni referent Franc Zorc je med drugim v svojem poročilu omenjal akcijo posredovanja dela DP. Posredovalno delo je vršil organizacijski referent Janez šest. Ta je med drugim omenjal, da se lansko romanje DP v župnijo sv. Jožefa Delavca, kjer žup-nikuje slovenski ropak g. Marko Mavrič ni moglo izvršiti, raradi stalne zasedenosti nedelj z raznimi slovenskimi prireditvami. Zato je odbor DP sklenil, da bo romanje DP vsako leto na Veliki šmaren dne 15. avgusta. DP je tudi lani pripravila skupni izlet na otok Hiawatha, katerega se je udeležilo 180 oseb.
Poročilo nadzornega odbora je podal Albin Magister st. Po izglasovani razrešnici staremu odboru so bili pri dopolnilnih voltvah izvoljeni za podpredsednika Viktor Češnovar, za tajnika Rudolf Smersu, gremialnega referenta Franc Zorc in organizacijskega referenta Janez Šest. V nadzorni odbor Albin Magister in Franček Korošec, v razsodišče pa Tone Bidovec.
Po sklepu, da ostane članarina v prihodnjem poslovnem letu ista kot doslej, je Maks Jan predlagal, naj bi se delo v organizaciji poživilo s prirejanjem sestankov za okroglo mizo, po posameznih slovenskih naseljih, o perečih vprašanjih. Pri slučajnostih se je pred-
sednik DP Jože Jonke toplo zahvalil ..Svobodni 'Sloveniji“ in „Oznanilu“ za objavljanje vseh obvestil in poročil o sestankih in ostalih prireditvah DP. Sprejet je bil tudi sklep, naj odbor DP dela naprej na prevodu papeške okrožnice „Mir na zemlji“ in naj ga izda v samostojni knjigi.
OBVESTILA
Filozofski tečaj SKAD-a bo v soboto 9. maja ob 19 v Slovenski hiši.
O pomenu telesne vzgoje med ha-
mi, bo predaval g. prof. Slavko Zupan na prosvetnem večeru v Slomškovem domu. Predavanje bo obravnavalo vprašanja, ki bodo zanimala vse, ki žele ohraniti, utrditi ali že ogroženo zdravje zopet spraviti v red. Na predavanje, ki bo 9. maja ob 8. zvečer vabljeni starši in mladina!
Slovenski srednješolski tečaj bo v
soboto, 16. maja ob 15,30 v Slovenski hiši.
V nedeljo, 17. t. m. ob 3 popoldne bo v Našem domu v San Justu sestanek naraščajnic.
■
1 VLOGE - POSOJILA
■
j Slovenska hranilnica
5	z. z o. z.
■
Avda. San Martin 263
1. nadstropje, desno
■
■	(pol kvadre od Slomškovega doma)
■
■ Uradne ure ob sobotah od 16 do 20 i Dežurna služba ob nedeljah od 9—11
◄
O
t
o
Velika otroška prireditev, združena s tradicionalno tombolsko igro bo v ne deljo, 17. maja na vrtu Slomškovega doma. Začetek sporeda ob 14,30. Vsi lepo vabljeni!
Kulturni odsek Našega doma v San
Justu vabi vse člane na občni zbor, ki se bo vršil v soboto, 16. maja ob 20. v prostorih Našega doma.
Krožek SDO v San Martinu bo imel svoj redni sestanek 17. maja po sveti maši v prostorih Slovenskega doma v San Martinu. Na programu je poleg ostalih točk predavanje g. Rudolfa Smersuja „O temeljih našega svetovnega nazora“.
I. letošnji kulturni večer SKA bo v
soboto, 23. maja t. 1. ob 7. zvečer pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. Marijan Marolt o Srednjeveški skulpturi na Slovenskem. Skioptične slike za večer je izdelal g. Marijan Šuštaršič.
24. maja ob 15 bo imel na Slovenski pristavi g. Lado Lenček zanimivo skiop-tično predavanje o dr. Janežu in njegovemu delovanju na Formozi. Pridite!
Na Slovenski pristavi bo v nedeljo, 24. maja ob 15 'zanimivo predavanje,
ki ga bo imel g. Lado Lenček o dr. Ja- j nežu in njegovem delovanju na Formozi in še marsikaj. Vsi lepo vabljeni!
Dramatski odsek društva SLOVENSKA VAS V LANUSU
bo uprizoril v soboto, 16. maja ob 19 v Slovenski hiši, Ramón Falcón 4158,
v Buenos Airesu, narodno igro v dvanajstih slikah
DESETI BRAT
ljudska igra po istoimenskem romanu, ob kateri si boste starejši prijetno obnovili spomine, mlajši pa na lahek način spoznali del slovenskega življenje pred stotridesetimi leti.
Vstopnina nizka!
Najlepše vabljeni!


■ IMflllilllWIHiO
ESLOVENI* UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina
Recreo ,,Europa“ de Rovtar y Rovtar Hnos., Río Carapachay, Tigre, T. E.: 749-0589, na razpolago tudi Slovencem.
ADVOKAT
DR. JOŽE LOŽAR
Tucumán 1438 T. E. 46-5458 in 40-5353 planta baja ofic. 2
Slovenski izseljenski javnosti sporočamo, da nas je dne 4. maja 1964 po hudem trpljenju zapustil naš zvesti član
Tone Marin
K zadnjemu počitku smo ga spremili dne 6. maja 1964 na pokopališče v San Justu.
Zavednega rojaka bomo ohranili v trajnem spominu.
Zedinjena Slovenija
Buenos Aires, 5. maja 1964.
MOTEL TIROL
(bivši hotel „Primavera“) vam nudi le)m sobe s kopalnico, centralno kurjavo, garaža
MAKS in ZORA RANČNIK
MAR DEL PLATA
Mitre 2024	T. E. 2-8425
Hotel je odprt vse leto
O ■* 2Č* S8i “¿O <	FRANQUEO PASADO Cmmm N» 1775
	TARIFA REDUCIDA Caaeemém N 8SM
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1« 1964: za Argentino $ 800,—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ^ za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Eatadea Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Tečaj valut v menjalnicah v Bs. Airesu v torek, 5. 5. 1964. Prodajna cena:
1 USA dolar . ,.......... m$n	137,50
1 angleški funt ......... „	386,50
100 italijanskih lir ... .	„	22,40
100 avstr, šilingov ----- ,,	531,55
100 nemških mark ........ „	3.474,—
^fAffrFoTAi""""
Francisco Rani Cascante
Esc ribano Pfiblico Pta. baja, ofic. 2.
Can gnilo 1642
T. E. 35-8827	Bučno* Airee
<
*
t/>
O
O
Starši!
Otroci!
Prijatelji otrok!
Vam je namenjena ta prireditev!
Starši, ki bi radi nudili svojim otrokom razvedrilo — poceni in slovensko — pripeljite svoje malčke v nedeljo, 17. maja ob 14,30 v Slomškov dom.
Otroci! Za vas je pripravljenih veliko privlačnih in koristnih dobitkov!
Prijatelji otrok! Podprite prizadevanja Slomškovega doma, ki nudi naši mladini slovensko zahavo. Pridite na tombolo in podprite jo!
17. maja ob 14,30
V SLOMŠKOVEM DOMU
Vsem članom in rojakom sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš član in zvest sodelavec
Anton Marin
Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu. Naj počiva v miru!
v
Odbor Slomškovega doma
	V križu našega Gospoda Jezusa Kristusa se moramo
f	hvaliti: v njem je naše odrešenje, življenje in vstajenje.
Vsem prijateljem in znancem naznanjam, da je moj mož	f
Tone M ar i n	Na prvi petek v majniku je v Ljubljani v Gospodu zaspal naš
odvetnik in uradnik pri Campomar S. A.	OČKA gospod Avgust Jo! o eni k
po dolgem, hudem trpljenju in spravljen z Bogom mirno izdihnil svojo blago dušo dne 4. maja 1964.	
Priporočam ga v molitev.	Sveta maša zadušnica zanj bo v ramoški župni cerkvi v soboto,
	9. maja 1964, ob pol dvanajstih.
Joža, žena	Vse, ki so ga poznali, prosimo, da molijo zanj.
Polonca, Marjanca, Tonček in Jurček,	Nikolaj, Avguštin in Janez, sinovi;
otroci	snahe, vnuk, vnukinje in sorodniki
Lomas del Mirador, 5. maja 1964.	Buenos Aires, 1. maja 1964.
	i	^	rrr			^	—		
Deseti brat v Lamisu
J led družbami okrog Talije so po ko-i v zadnjih letih brez dvoma na prvem mestu Lanuščani. Prav v teh zadnjih letih so spravili na oder menda več uprizoritev kot vse druge podobne družbe skupaj. Za to imajo dva velika predpogoja: ljudje, ki radi igrajo, živijo po večini blizu skupaj in imajo v svoji sredi svojo dvorano z razmeroma udobnim in zadovoljivo urejenim odrom. (Že od vsega početka so se zavedali, da je oder z dvorano za slovenski dom najbolj potreben.) Ta dva naravna pogoja imata v sebi tudi negativen moment, da je iz drugih slovenskihj selišč v Lanus precej daleč in so uživalci lanuških naporov predvsem le domačini.
Pozitivna je pa predvsem še druga lastnost, ki so si jo Lanuščani sami prisvojili: pritegujejo mlade igralce, da niso vedno samo isti „stari“ igralci na odru, da je njihova igralska družba v stalnem razvoju, pri čemer imajo tudi „stari“ s svojo uvidevnostjo dosti zaslug.
Prvega maja, naslednji dan in nato v nedeljo, tretjega maja so uprizorili Jurčičevega Desetega brata, ki je kot ljudska igra bila že nekaj desetletij na sporedu slovenskih odrov. Doma je bila to predvsem Govekarjeva dramatizacija, ki so jo nekateri, z rajnim Cankarjem na čelu, radi omalovaževali. To dramatizacijo je tudi v Buenos Airesu uprizoril že v prvem času našega* tukajšnjega bivanja g. Špeh. Podobno kot drugi večji narodi svoja epična dela (Rusi n. pr. Tolstega „Vstajenje“ in Dostojevskega „Selo Stepančikovo“), je brez dvoma za Slovence Govekar zaslužno pripravil za oder ]jrvi slovenski roman, naj se je videlo to takrat komu prav ali ne. Govekar je izbral bolj dramatične prizore in jih strnil menda v pet dejanj, pri čemer je bil „glavna vloga“ ves čas igre Mar-
tinek, deseti brat. Lanuščani so imeli tokrat za partituro drugo dramatizacijo, ki jo je napravil S. K. in jo sestavlja dvanajst slik, katere vsebujejo vsa važnejša poglavja Jurčičevega romana; izpuščeni so le prizori z župnikom in Zmu-znetom in poroka Francke in Dražarje-vega Franceta, morda še kaj nebistvenega. Na odru se torej ne odigrava toliko drama desetega brata kot se vrsti splošna vrsta med seboj povezanih dogodkov, kot je bila podobno organizirana, postavim, dramatizacija Tavčarjeve novele Otok in Struga. Ta S. K.-jeva dramatizacija je seveda dolga in je trajala nad štiri ure; bila je nekakšen film o Jurčičevem romanu s to neizogibno posledico, da so poleg dejanja samega šli na rovaš časa tudi odmori.
Takoj začetek je dal čutiti vestno in vsestransko pripravo. Ljudje, ki jih je bilo v nedeljo toliko, da so zdaj, že tretjič, napolnili dvorano, so svoje prostore pravočasno zasedli in igra se je pričela skoraj ob napovedani uri. Enajst odmorov je imelo služiti za spremembe prizorišč. Daši so bila nekatera precej komplicirana, so se spremembe izvršile razmeroma hitro in kar je bilo še bolj kvale vredno, brez vsakega ropota. Luči in spremno petje so brezhibno delovale in tako je g. Maks Jan že kot tehnični vodja zaslužil vsestransko pohvalo. Kar je pa že pri prvi sceni vzbudilo pozornost, je bilo dovolj glasno in pravilno slovensko izgovarjanje, kat je težko doseči pri novincih; bilo je to tako dosledno, da je včasih prehajalo že v recitiranje na škodo igranja in če ne bi bili v tujini, te odlike, pravilne slovenščine, sploh ne bi znali dovolj ceniti.
Nadaljnje prijetno (presenečenje je bila izbira in naprava oblek za gospodo, saj vem, da so doma rabili največ so-
dobne obleke. Ta izbira je bila v rokah gg. Slavka Revna in Franca Gerkmana. Ni bilo vse stoodstotno pristno, toda vsaj približno si je mogel človek predstavljati, kako so bili slovenski meščani in podeželska gospoda oblečeni v časih mladega Prešerna, ko se roman dogaja. še pri nobeni slovenski predstavi v Buenos Airesu nisem videl toliko vneme za pravilno kostumiranje kot v nedeljo v Lanusu. Ljudem so seveda najbolj ugajale razkošne obleke grajske gospe, Manice in Maričkje in gre tudi vestnosti šivilj vsa pohvala. Moški cilindri so včasih sicer hodili igralcem v napotje,
Režiserja bi še pohvalil za gotove razporeditve in domisleke, tako za skupino v drugi sliki v grajski sobi, za Ma-ničino prisluškovanje pred velikim za-storjem, kako se pred zastorjem znajde čvekač Krjaveljsko je slike že konec in podobne, da le nekatere stvari omenim.
Za moje „pojmovanje sta bila morda Krjavelj in Dolef nekoliko premlada, a to res ni motilo celotnega poteka igre. Naravnost frapanten pa je bil dvogovor med Manico in Maričko, človek bi ne verjel, kako da se moreta dve v sedanjem tempu 'živeči gospodični tako poglobiti v naivno romantično razgovar-janje izpred 150 let. Prizor bi zaslužil, da ostane res zvočno filman za trajno. Če je to zasluga režiserjeva ali gospodičen samih, je končno vseeno; velika vrednota je.
Režija in tehnično vodstvo je bilo v rokah g. Maksa Jana, pomagal mu je g. Franc Gerkman. Scena je bila delo gg. Revna, Gerkmana in Čermaka. Je bila kompromis med realizmom in stilizacijo za zavesami, spretno sestavljen, da spremembe z odmori niso bile predolge. Resničnost so motile le prestrme gore, kot jih na Dolenjskem ni. Razsvetljavo sta imela na skrbi gg. Gerkman in Novljan. Petje, ki je bilo umir-
jeno in pristno, brez tehničnih pripomočkov, sta oskrbela gg. Mole in Šmalc z moškim oktetom. Nekatere pesmi za potek dejanja in za splošno razpoloženje niso bile nujno potrebne, a za pravo slovensko ljudsko igro vseskozi primerne. Inspicijent je bil g. Čampa, šepetalka gdč. Goršetova. V pohvalo vsem naj ugotovim, da je niti jaz v prvi vrsti nisem nič slišal.
Če naj se sedaj lotim, še posameznih igralcev, nobenega ne morem odkloniti. Benjamin g. Jadrana Zidarja je bil, dasi po zunanjosti ne premočan, umirjen, trezen grajski gospod. Grajska gospa gdč. Francke Strahove je bila dostojanstvena mati. Manico gdč. Lojzke Ber-čičeve sem že omenil in bi k njeni graciozni pojavi in lepi slovenščini le še omenil njeno nestrastno romantično ljubezen. Balček Francija Stanovnika napoveduje, da bo pekoč tudi dober odrasel igralec. Dolef g. Jožeta Černaka je bil lahkomiseln, pa vendar pameten in srčno dober pijanček v najboljših letih. Urša gdč. Katice Lipovčeve je bila vdana služkinja svoji gospodi. Piškava je igral nekoliko starejši g. Slavko Reven in je prav dobro pogodil tajinstveni značaj starega, močno obremenjenega čudaka, ki se v tej dramatizaciji pod vplivom težkih udarcev na koncu skesa. Njegov sin Marijan je nekam neromantična figura, vzrasla v samotni realnosti, kar je g. Srečo Urbanija prav dobro podal. Deseti brat v tej dramatizaciji nima tiste velike pomembnosti kot v Go-vekarjevi, a svojo vlogo je povsem pravilno pojmoval in je neprisiljeno bolj iz ozadja vendar vodil potek dogodkov. Kvas je bil vedno problematična vloga. Že Levstik je ob izidu romana očital mlajšemu Jurčiču, da ima Kvasova postava neke šibkosti. G. Franc Gerkman je: tega tipičnega Jurčičevega mladostnega ljubimca tako verno podal, da se je
človek takoj spomnil Levstikove kritike. Zdravnik Vencelj je bil g. Darko Berčič in je zajel poštenjakarstvo podeželskega gospoda. Njegova hči Marička gdč. Nade Sabotičeve je bila verna drugarica grajske Manice, po pojavi kot po igri. Sodnik Mežan g. Cirila Jana je znal tudi med podeželsko gospodo uveljaviti svojo avtoriteto. Krivec g. Ivana Breliha je dal svoji kreaciji individualne poteze. Gostilničar Obrščak (g. Franci Lipovec) v tej dramatizaciji nima tiste Jurčičeve gostilničarske veljave kot v romanu in se bolj pasivno zadrži. Dražarjev Francelj (g. Jule Grohar) se je napram oderuhu Mihi izpod Gaja (Martinu Mikliču) zadržal nekoliko kmečko boječe, kar je velikodušno pomoč desetega brata še bolj podprlo. Zelo dober kmečki original je bil Matevžek g. Francija Sušnika. Krjavelj g. Anton Novljan je po rodu prav blizu Jurčičevih Slemenic (Kravjaka) doma, kar mu je dalo posebno pravico, da je govoril v dolenjskem dialektu, ne da bi knjižno slovenščino s tem kvaril. Njegova živahna igr|a je dajala vsej predstavi veliko živahnost in je včasih potisnila morda bolj aktivne osebnosti nekoliko v ozadje. — Naštete lastnosti igralcev so največkrat že v Jurčičevem delu poudarjene in je zasluga režiserja in igralcev, da so jih pravilno izluščili.
Če sem prav ujel besede, bodo zdaj Lanuščani izoblikoval posebno gledališko družino. Mislim, da je to pametno priporočljivo, ker posebej organizirana skupina lažje zastopa svoje koristi in potrebe kot splošne korporacije. Deseti brat je bil lep kulturni dogodek, za katerega ne zaslužijo vsi sodelujoči le vsega pohvalnega priznanja, ampak tudi resnega, podpiranja pri nadaljnjih podvigih. Za enkrat je posebno želeti, da bi postala ta predstava tudi drugim ljudem dostopna.	M. M.
i